M aj ju ni j 2 02 1, 9 , 1 0/ 83 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 11 ,0 0 E U R na ro čn ik i 8 ,6 4 E U R up ok oj en ci 7 ,1 0 E U R di ja ki in š tu de nt i 6 ,7 2 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje 390 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Vsebina 391 Table of Contents 394 Uvodnik Tomaž Sajovic 397 Speleobiologija Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Boris Sket 409 Geomorfologija in kriosfera Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja Jurij Kunaver 427 Medicina Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost Anja Torkar, Julija Tomšič, Lara Turk 435 Letno kazalo 441 Medicina Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja Luka M. Eržen 445 Biologija Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere Alenka Gaberščik 450 Botanika Botanični sprehod po Piranu Peter Glasnović 464 Botanika in rastlinska patologija Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov iz plodov črnega poprovca (Piper nigrum L.) Miha Slapničar, Hana Grintal, Ana Lucija Čuk, Matej Vošnjak 469 Mikrobiologija Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov Sabina Fijan, Primož Treven, Irena Rogelj 477 Pomniki slovenskim naravoslovcem Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu Matija Križnar in Alenka Jamnik 478 Nove knjige Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jurkovšek: Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Matija Križnar 481 Naše nebo Jupiter ima osemdeset lun Mirko Kokole 397 450 391Table of Contents Contents Editorial Tomaž Sajovic Speleobiology The First and the Last Surprise from the Karst Underground Boris Sket For centuries, people believed that the Karst underground was a place of ghosts and monsters like dragons. In 1768 Joseph N. Laurenti gave a scientific description of a strange animal from Lake Cerknica in today’s Slovenia,  Proteus anguinus. In 1805 Žiga Zois recognized it as a “cave dwell- er” (Grottenbewohnerin)and that was the first surprise. After the finding of another cave animal, the beetle  Leptodirus, Ferdi- nand Schmidt started actively searching for other cave animals, and this marked the beginning of a new science, biospeleology. Thanks to Emil Racovitza from Rumania this science developed into speleobiology, although he himself never used this name. New species were discovered and the Di- naric Karst with Slovenia turned out to be the richest in subterranean fauna. Or almost so. It was 225 years after the discovery of the white proteus that its subspecies, the black proteus, was discovered. Some ten species of pillbugs, crustaceans of the genus Monolistra, are a fine example of a troglo- biotic. With my colleague Franc Megušar, micro- biologist, we also determined the biotic, bacterial nature of ‘gold’ and ‘silver’ coating on cave walls. Our small expedition to New Zealand in 1989 consisted of Lučka, myself and Ian Millar, a conservationist from New Zea- land. Our first find came from the very first spring, where we found animals resembling monolistra. With Australian specialist Niel Bruce we described them as a new genus  Bilistra  with an epigean and two cave spe- cies. Our Australian colleague subsequently discovered and described also the tiny  Ma- karasphaera. Apparently the latter, probably together with bilistra, is even slightly related to monolistra. The last surprise announced in the title is therefore that ‘almost monolistras’ live also in the New Zealand karst as an almost exact geographic antipode. Geomorphology and cryosphere Ice Cave G2 in the Kanin Mountains, an Indicator of Global Warming Jurij Kunaver Ice cave G2 is a rare type of ice cave in the Kanin Mts., with its entrance (at 1,850 m) at the bottom of a more than 20-metre- deep collapse doline. What makes it unique is the immediate proximity to the bottom of the collapse doline and a horizontal ice tunnel, combined with annual f illing and emptying of the collapse doline with snow and its inf luence on the cave ice. The ice cave was found and measured in 1963, and the first photograph of its interior was tak- en the next year. Since then, we have made several trips to the ice cave to track the shrinking of the cave ice. Ten years after we marked the current ice margins. Initially, the ice withdrew slowly, but in the last dec- ade it seems to be shrinking at an accelerat- ed rate. We have a good reason to link this phenomenon to climate change and global warming. This means that it is not limited to the G2 ice cave, but has a similar impact also on the snow and ice in other caves in the Kanin Mts. Due to this fact also the access to deeper caves in modern times is much easier and it is not only the result of better equipment and climbing technique. In the 1960s and 1970s many entrances to the pit and its top part were closed off by snow and ice, at least in early summer and at times even later in the year. Eye witness- es and members of the first Kanin cave ex- peditions and their cave shots confirm that far-reaching changes have taken place due to global warming, not only on the surface, 392 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Table of Contents but also immediately under. Medicine Hormonal Contraception: Past, Present and Future Anja Torkar, Julija Tomšič, Lara Turk Why do people have sex? This seemingly easy question occupied researchers from Tex- as University in 2005 when they asked 203 men and 241 women aged 17 to 52 to do the following: list all the reasons you can think of why you, or someone you have known, has engaged in sexual intercourse in the past. And the result? The researchers collected 237 different reasons for sexual intercourse. Interestingly, reproduction was not among the top 50 answers (Cindy M. Meston: Why Humans Have Sex, 2007). The compiled results show that sexual in- tercourse has different roles in society and is not limited to reproductive purposes. The fact that the f irst birth control methods date back to the early days of human his- tory is therefore not surprising. A contro- versial political and ethical issue in many religions in cultures, contraception remains a subject of numerous debates and a field of many scientific discoveries. Medicine The Impact of Impaired Colour Vision on the Quality of Life Luka M. Eržen People with colour vision impairments see the world differently. Every day they come across obstacles that influence how they ful- fil themselves in their private and family life, and limit their options and efficiency in the workplace. Although such medical conditions are relatively common, as they affect nearly 1 in 20 people, they receive little interest from the public. Still, what is it all about? How does colour blindness occur? What role does it play in the life of the colour blind? Is it obvious also in the workplace? Annual table of contents Biology Structural and Functional Integrity of the Ecosphere Alenka Gaberščik Biological systems comprise groups of re- lated elements that function together as a whole. They run on solar energy produced during photosynthesis and chemical energy created through a process called chemosyn- thesis. People change the structure and in turn also the functioning of biological sys- tems. Because of the many adverse impacts the effects of our actions are becoming global and have a negative impact on the quality of the ecosphere. We can mitigate these effects if we take the right measures, but this requires our knowledge of the in- tegrity of the structure of the ecosphere and understanding of how the ecosphere works. Botany A Botanical Walk through Piran Peter Glasnović Cities are not only places where people live, but also habitats of numerous animal and plant species. Maintaining a bond with na- ture at a time when more and more people are moving to urban hubs is a special value that brings a higher quality of life. No won- der then that cities which make it a prior- ity to maintain and preserve biodiversity are frequently on top of the list of cities with a high quality of life. Patterns and processes that take place in urban environments have become the focus of the scientific commu- nity as well, namely in the framework of a science that has found its place in the city – as befits the age of the Anthropocene. This new field of study is called urban ecology. In this short article I will focus on one of the oldest and most touristy of Slovenian towns, Piran. Even though this Istrian town cannot be considered a big urban hub it has ‘enjoyed’ the fate of most Mediterranean cities. Pristine nature is a thing of the past and has been replaced by the cultural land- scape that is a mosaic of natural, agricultur- al and urban areas. Settlements were built 393Table of Contents on the most sheltered and protected areas very early on. The forests in their surround- ings have been turned into cultural terraces, whereas lowland and coastal wetlands be- came saltpans. Only the steep f lysch cliffs and the coast under them have remained more or less “natural” for a long time. Piran and its vicinity were largely shaped by the development of tourism and industry, and mass migrations in the second half of the 20th century, when the coastline was occu- pied by hotels and swimming areas, whereas cultural terraces and scarce littoral groves accommodated houses with stunning views. The changes revealed by the history of this area can be traced also through the study of its f lora, which has been surprisingly well- documented. Botany and plant pathology Fungicidal Properties of Piperidine Alkaloids from the Black Pepper Fruit (Piper nigrum L.) Miha Slapničar, Hana Grintal, Ana Lucija Čuk, Matej Vošnjak Black pepper (Piper nigrum L.) of the ge- nus Piper (Table 1), which comprises over 1000 known species, is native to West India (Charles, 2013). It is a woody vine that can grow up to 9 metres in height. Its thick, smooth, oval and glossy leaves range be- tween 13 and 25 cm in size. Wax glands are present on the lower surface of the leaves, young shoots and stems. The plant develops elongated inf lorescences with tiny white f lowers that bloom throughout the year. Each inf lorescence produces 50 to 60 fruits – peppercorns (Figure 1). Wild forms of black pepper are dioecious, whereas cul- tivated types are monoecious. Cultivated black pepper is a self-pollinating plant and rain is a significant pollination agent. Microbiology New Names of Lactobacilli – Important Industrial Microorganisms and Probiotics Sabina Fijan, Primož Treven, Irena Rogelj Lactobacilli are an important group of lactic acid bacteria that are historically closely re- lated to human production and well-being. They produce lactic acid and derive energy from the fermentation of sugars. Like other lactic acid bacteria, lactobacilli have been used for centuries for fermented food and forage production, because they preserve and enhance shelf life of food, improve its sensory properties and nutritional value, and have many beneficial effects on human health. Owing to their exceptional ability to adapt to different environments they are found in plants and fermented food as well as in mucus of the gastrointestinal tract of people and animals, and play an important part in maintaining vaginal homeostasis. Memorials to Slovenian natural scientists Unveiling of the Memorial Plaque to Prof. Dr. Anton Ramovš Matija Križnar in Alenka Jamnik New books Bogdan Jurkovšek and Tea Kolar-Jurkovšek: Fossils of Slovenia: looking into the past to reflect on the future Matija Križnar Our sky Jupiter Has 80 Moons Mirko Kokole 394 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Kolofon Uvodnik Naslovnica: Primož Krivic v zaledenelem vhodnem delu kaninske jame avgusta leta 1967. Foto: Metod DiBatista. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Polona Sušnik prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2021. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 M aj ju ni j 2 02 1, 9 , 1 0/ 83 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 11 ,0 0 E U R na ro čn ik i 8 ,6 4 E U R up ok oj en ci 7 ,1 0 E U R di ja ki in š tu de nt i 6 ,7 2 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje Novi univerzitetni študijski program (2) Močnikov univerzitetni študijski program je radikalna kritika univerze. Kako radikalna je, daje slutiti zaključek besedila: »Univerzitetni študijski program mora biti […] program teoretske prakse. Uveljavlja staro humanistično umevanje, po katerem je ‚študij‘ hkrati raziskovanje in učenje. Univerza bi tako za vsako študijsko leto razpisala nekaj študijskih programov, ki bi bili hkrati raziskovalni projekti. Na naših stopnjah študija pa izhodišče ne bi bila ustanova, temveč študijske skupine: programe-projekte bi skupaj sestavili učitelji, učiteljice in študenti, študentke. Če nadaljujemo z utopično fantazijo, bi take dve- ali triletne programe najprej potrdilo verifikacijsko telo – potem pa bi to telo skupaj s študijsko ekipo poiskalo univerzitetno ustanovo, ki bi ponudila najboljše pogoje za uresničitev projekta-programa. Naposled ustanova ne bi več izdajala diplom in naslovov, temveč le potrdilo o sodelovanju v študijski skupini. Študijske skupine pa s svojim delom poskrbele, da bi tako potrdilo tudi kaj veljalo.« Bralkam in bralcem, ki so kdaj hodili na univerzo ali so o njej brali ali poslušali v medijih, bi se Močnikov predlog zdel »obupno« anarhičen, nekateri(-e) pa bi ga morda imeli(-e) kar za oživljanje samoupravljanja, ki bi moralo biti – po nekaterih (ne po meni) - že zdavnaj na »smetišču zgodovine«. Vendar zadeve niso preproste. Znameniti ameriški filozof Richard Rorty (1931- 2007) je leta 1989 v svojem eseju Humanistični intelektualec: Enajst tez (esej je izšel leta 1999 v njegovi knjigi Filozofija in družbeno upanje) zapisal nekaj, kar meji na »akademsko nepokorščino«: »Filozofi izobraževanja, dobronamerni odbori in vladne agencije poskušajo razumeti, opredeliti in upravljati humanistične vede. Poanta seveda je, da se humanistične vede morajo spreminjati tako hitro, da jih ni mogoče opredeliti niti ne upravljati. Vse, kar potrebujemo za to, je dobra stara akademska svoboda.« Rorty je še bil prepričan, da so zaposleni na univerzi sposobni, da »premagajo« njen institucionalni okvir (ta s pravili »od zunaj« kar »opredeljuje in upravlja« same znanstvene vede (sic!), kar pomeni, da je institucionalni okvir lahko le ideološki) in si zopet povrnejo akademsko svobodo. Britanska sociologinja Mary Evans teh iluzij ni imela več. V svoji knjigi z dramatičnim naslovom Ubijanje 395Uvodnik mišljenja: Smrt univerz (2004) je – ne brez sarkazma – zapisala, da se bodo univerze (morda) zares »demokratizirale« šele, ko bodo mlade generacije spoznale, da jih več ne potrebujejo: zdi se, da je vedno manj razlogov, da bi ideje morale imeti zatočišče le na univerzah – kjer v njihovih »slonokoščenih stolpih« danes zgolj životarijo ali celo umirajo. Vprašanje je, kakšne ideje na univerzi so ogrožene. Če še enkrat preberemo Močnikov citat in pravilno razumemo Rortyja in Evansovo, so to teoretske prakse. Toda kaj sploh je teoretska praksa? Nazoren primer, kako naj bi bila videti teoretska praksa, navajata Maja Breznik in Rastko Močnik v razpravi Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope, objavljeni leta 2008 v Časopisu za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. V njej kritizirata prvouvrščeni družboslovni projekt na enem od razpisov Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki naj bi preučil uspešnost vladne izobraževalne politike. Prosilec »se je najprej sklical na mednarodno raziskavo, ki jo je prikazal kot nesporni vir resnice o dejstvih. To je bil torej argument z avtoriteto. Potem pa je ugotovil, da naj bi po tej raziskavi ‚Slovenija [v izobraževanju] zaostajala‘«. Še preden naj bi začel raziskovati, je prosilec že védel, kaj bo našel (Slovenija zaostaja v izobraževanju). To védenje očitno ni bilo rezultat prosilčevega samostojnega raziskovanja, ampak je bilo preprosto »prevzeto«. Bilo je torej ideološko. Švicarski sociolog Michel Freitag (1935–2009) je tak tip raziskovanja – imenoval ga je tehnoznanost – v svoji knjigi Brodolom univerze (1995, v slovenskem prevodu 2010) opisal takole: »Znanost se ne ukvarja več s spoznavanjem sveta, temveč z napovedovanjem učinkov, ki jih bodo v svetu povzročili naši praktično smotrni posegi.« Zares znanstveno, teoretsko raziskovanje je po Maji Breznik in Rastku Močniku precej drugačno: »Če si, kakor v omenjenem projektu, prizadevamo za izboljšanje izobraževanja, se moramo vprašati, kakšna naj bi bila merila kakovosti, torej se moramo vprašati, kaj je izobraževanje – in moramo torej kritično analizirati konkretne izobraževalne prakse, ki potekajo v šolskem ideološkem aparatu države; te analize pa ni mogoče izvesti, če se ne vprašamo o naravi sodobne države, in ker gre za Slovenijo, o naravi naddržavne tvorbe Evropske unije. Teoretska zastavitev nas zelo hitro pripelje k temeljnim zgodovinskim vprašanjem sodobnosti.« Teoretskega raziskovanja se moramo naučiti, toda univerze danes tega večinoma žal več ne počnejo - z bolonjsko reformo študentke in študente »šolajo« le še za trg »delovne sile« (pri tem je to početje – po Močniku - neuspešno in tudi nesmiselno, paradoksni učinek pa je birokratizacija vseh odnosov na univerzi, Mary Evans je tej »smrti« univerze posvetila knjigo). Rastko Močnik se je v svojem besedilu zato lotil iskanja »izgubljenega« univerzitetnega študijskega programa, ki bi moral biti študijski program teoretske prakse. Sam se zaveda, da je »njegov« univerzitetni študijski program vsaj v teh časih utopija – na univerzi zanj nikoli ni bilo nobenega razumevanja -, kljub temu pa se mu je zdelo potrebno, da ga je napisal in ponudil v razpravo. Močnikov namen je, »da bi izdelali obrazec za program, ki bi bil v pravem pomenu univerzitetni program: torej odprt in tak, da bi se vsaj v načelu lahko vanj vključili vsak predmet, ki ga poučujejo na univerzi«. Predpostavka takega razmišljanja je, da obstaja neka »razsežnost, ki je znanostim ‚skupna‘ in v kateri lahko ‚sodelujejo‘«. Da bi to ugotovili, si moramo na kratko ogledati, kako se je od sedemnajstega stoletja dalje spreminjal način spoznavanja v novoveških znanostih. Začeti je treba pri Galileiju. Z njim se je vzpostavila galileijevska fizika, ki je »razločila znanosti, ki proučujejo zakonita dogajanja, od tistih raziskav, katerih raziskovalno sestavljajo dogodki, ki jih ni mogoče zajeti v zakonite procese. Po tej razdelitvi naj bi bile prave znanosti mogoče samo v prvi skupini […], dotedanja humanistična tradicija [pa je] izgubila naravo znanstvenosti.« Rodilo se je več kot tri stoletja trajajoče razločevanje na »eksaktne« in »neeksaktne« vede, na prave znanosti (naravoslovje, tehniko), ki ugotavljajo zakone, in neprave vede (družboslovje, humanistiko, na primer zgodovino), ki opisujejo enkratne pojave. Logična posledica razločevanja je, da je galileijevska teorija – in z njo znanost - popolnoma ravnodušna do zgodovine (zgodovinskih procesov in družbenih razmerij). Nemški dramatik in reformator gledališča 20. stoletja Bertolt Brecht (1898-1956) je v drami Galileijevo življenje (v letih od 1938 do 1955 je napisal kar tri različice) zato imel galileijstvo kar za »umazanijo zgodovinske neodgovornosti«. Besede so težke, toda niso čisto neupravičene, spomnimo se samo znanstvenikov, ki so ustvarili najbolj smrtonosna orožja v zgodovini človeštva … Odkritje kvantnega sveta v zgodnjem dvajsetem stoletju je pretreslo same temelje galileijevske in »newtonovske« novoveške znanosti, ki je bila prepričana, da se narava obnaša kot avtomat, ki samo trpno »uboga« v njegov program nekoč zapisana pravila. Človek je osupnil, ko je spoznal, da sam (so)ustvarja resničnost, ki in ko jo opazuje: kvantni delci pred merjenjem 396 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Uvodnik določenih lastnosti sploh ne morejo imeti, »ustvarja« jih šele merjenje. Leta 1977 je fizikalni kemik Ilija Prigogine (1917-2003) prejel Nobelovo nagrado za kemijo za raziskovanje ustvarjalne nestabilnosti materije. Dokazal je, da v ustreznih razmerah celo tako imenovana »neživa« materija kaže lastnosti, ki jih običajno pripisujemo le življenju. Ali kot je napisal v svoji knjigi s pomenljivim naslovom Konec gotovosti (1996), človeško ustvarjalnost in inovativnost lahko razumemo kot okrepitev zakonov narave, ki že delujejo v fiziki in kemiji. Ameriški sociolog in zgodovinar ekonomije Immanuel Wallerstein (1930-2019) je v svojem razmišljanju o dediščini sociologije (1998, slovenski prevod 1999) Prigogineovo misel komentiral takole: »Bodimo pozorni, kaj je Prigogine s tem naredil: družboslovje je ponovno združil z naravoslovjem, in sicer ne na predpostavki iz 19. stoletja, da lahko v človeški dejavnosti vidimo preprosto različico preostale fizične dejavnosti [družbene vede so na področju »človeških zadev« skušale uveljaviti galileijevski in »newtonovski« naravoslovni »eksaktnostni« ideal znanstvenosti, vendar brez večjega uspeha], temveč na obrnjenem temelju, da lahko imamo fizično dejavnost za ustvarjalni in inovativni proces.« Wallersteina so revolucionarni dosežki v znanostih pripeljali do radikalnega sklepa, da je temeljna razdelitev znanosti na naravoslovje, družboslovje in humanistiko postala ovira za nadaljnji razvoj znanosti. Vsa tri področja bodo morala premisliti medsebojne odnose, odpraviti ideološke usedline, ki so se nabrale okoli institucionalnih »ograj«, potem pa ponovno določiti območja svojih znanstvenih praks, tako da bodo medsebojne meje postale bistveno prepustnejše. (Kratka opomba, tudi znanosti v družbi ne morejo/ne smejo živeti kar »po svoje«, le po svoji notranji raziskovalni logiki, ampak se morajo podrejati pravilom, za kar »skrbijo« institucionalni okvirji univerz in raziskovalnih inštitutov - nesmiselna točkovanja in birokratizacija so le vrh ledene gore. Institucionalna pravila tako »od zunaj« določajo, kaj/ kakšne naj bi bile znanosti – kot taka so ideološka in zato problematična.) Na krizo bi se morale na podoben način odzvati tudi same temeljne znanosti: Wallerstein je bil prepričan, da bi tudi »njegove« družbene znanosti - specializirane discipline - morale podreti medsebojne pregrade in se »združiti« v enotno družbeno znanost. Toda kako naj razumemo to »poenotenje«? Wallerstein je k razmišljanju pritegnil humanistiko in njeno temeljno značilnost, »topično metodo«, na katero je opozoril že italijanski razsvetljenski filozof Giambattista Vico  (1668–1744): humanistika svoje spoznavne predmete preučuje z več »krajev«, to je z več »vidikov« hkrati in se tega zaveda ter tudi reflektira. Najbolj nazorno nam »topično metodo« kaže v začetku navedeni zgled teoretske raziskave izboljšanja izobraževanja: o merilih kakovosti izobraževanja ni mogoče govoriti, če ne analiziramo konkretnih izobraževalnih praks v šolskem ideološkem aparatu države, o tem pa ne moremo reči nič smiselnega, če ne govorimo o naravi sodobne države, in ker gre za Slovenijo, o naravi Evropske unije, vse to pa nas hitro pripelje k temeljnim zgodovinskim vprašanjem sodobnosti. Maja Breznik in Rastko Močnik sta teoretsko raziskovanje na kratko opredelila s sledečimi besedami: »Medtem ko se znanosti proizvajajo v dialogu s poprejšnjimi znanstvenimi produkcijami in njihovimi dosežki […], analizirajo umestitev posameznega problema v širše družbene in zgodovinske strukture in nenehno reflektirajo svoje lastno početje glede na zgodovinske in družbene procese, saj se le tako lahko ločujejo od ideologije […],« drugače povedano, samo na ta način lahko ustvarjajo globlje razumevanje sveta. Teoretično »ločevanje« od ideologij pa ni preprosto. Francoski antropolog Claude Lévi- Strauss (1908-2009) je zapisal nekaj pomembnega: »Če naj ustrezno razumemo družbeno dejstvo [to pa je vse na svetu, tudi narava; moja pripomba], ga je treba dojeti totalno, se pravi, od zunaj kot stvar, a kot stvar, katere neločljiv sestavni del je (zavestni ali nezavedni) dojem, ki bi ga o njej imeli, če bi […] to dejstvo doživljali kot domačini […].« Domačinsko doživljanje družbenega dejstva pa je le drugi izraz za ideologijo. Nemški filozof Hans- Georg Gadamer (1900-2002) je prišel do enakega spoznanja: »To, kaj je svet, se namreč ne razlikuje od pogledov, v katerih se ponuja.« V teoriji se človek na refleksivni, kritični način »srečuje« s svetom, ki je – paradoksno - »njegov« prav zaradi ideoloških usedlin, ki so neločljiv del sveta. To potrjuje tudi »spoznavanje« kvantnega sveta. Ameriški teoretični fizik John Wheeler (1911- 2008) je zato lahko samo dahnil: ko spoznavamo svet, na koncu vedno uzremo samo svoj zbegani obraz. Zaradi vsega tega je šele mogoče razumeti zadnji stavek v Močnikovem »univerzitetnem študijskem programu«: »Naposled ustanova ne bi več izdajala diplom in naslovov, temveč le potrdilo o sodelovanju v študijski skupini. Študijske skupine pa s svojim delom poskrbele, da bi tako potrdilo tudi kaj veljalo.« Utopije so kritika "starih" krivičnih ideologij in napoved boljšega sveta ... Tomaž Sajovic 397Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Stoletja so minevala v prepričanju, da je kraško podzemlje bivališče strahov in po- šasti, zmajev. Nešteto ljudskih pripovedk, pa tudi številni resni zapisi govorijo o tem. Verjetno je bilo hudo presenečenje, morda tudi razočaranje, ko se je izkazalo, da tam notri živi le nekaj črvom podobnega. Pone- kod so bruhalniki prinašali na dan kakšne blede ribice, drugje pa brezbarvno mrčes. Le dolenjski in notranjski kmetje so videva- li iz kraških izvirov izbruhane podolgovate, bele, slepe, nemočne živali, ki so jim bolj na silo pripisali naravo zmajskih mladičev. Še naš vsevedni Valvazor ni prišel kaj dosti dlje in jih je imel preprosto za »golazen, ka- kršne je povsod na pretek«. Škoda. Močerila so predstavili tudi Linnéju, »božjemu admi- nistratorju«, a ga je ta zavrnil kot »ličinko pupka«. Pravzaprav kuščarja, med katere so tedaj uvrščali tudi pupke. To torej ni bila tako zelo pregrešna napaka, kot se danes sliši. Pa pride leto 1768, ko je našega močerila znanstveno opisal zagonetni dunajski zoolog ne čisto razvozlane identitete, Joseph Nico- lai Laurenti. Dal mu je latinsko ime Prote- us anguinus. Že prej in potlej so se z njim ukvarjali tudi kranjski naravoslovci, torej se je vedelo, da ga vode prinašajo iz podzemlja. In vsaj Zois ga je leta 1805, pred odkritjem naslednje jamske živali, označil za »prebi- valko jam« (»Grottenbewohnerin«). Tako smo dobili svetovno (»globalno«) prvo odkrito jamsko žival. To si dovolim označiti za prvo presenečenje iz kraškega podzemlja. Mar ni? Mimogrede, Žiga Zois piše, da je člove- ška ribica dobila pri Stični svoje nenavadno ljudsko ime, ki je pravzaprav »bela riba« ali Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Boris Sket Človeška ribica in črni močeril, Proteus anguinus anguinus  (foto: Boris Sket)  in Proteus anguinus parkelj  (foto: Arne Hodalič).  Slednji ni prednik belega, je le v prilagajanju zaostala populacija. Dodatno presenečenje ob presenečenju, odkrit dobrih 225 let za »pravim jamskim«. 398 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja »človeška riba« (»zhloveshka riba«), zaradi »prstaste členjenosti nog in zaradi mesne obarvanosti«. Druge naše ribe res nimajo prstov na nogah. Ne tako dolgo za tem je »jamski svetilničar« Luka Čeč (naš L. Č.!) prinesel, najbrž v že- pu, iz nedavno odkritih postojnskih krasot hroščka, podobnega trebušastemu pajku. To je bila drugo odkrita »jamska žival«. In naš posvojenec, trgovec in amaterski žužkoslo- vec, ga je opisal kot Leptodirus hochenwartii s povednim slovenskim imenom drobnovra- tnik. Tudi o zadevnem Ferdinandu Jožefu Schmidtu to nekaj pove. Prišel je z Gradi- ščanskega, a se pri nas zelo udomačil, ože- nil Slovenko in aktivno sodeloval v kultur- nih in gospodarskih društvih in ustanovah. In, kar je za nas tukaj bistveno, zaznal je, da v podzemlju živi svojevrsten svet. Raz- pisal je nagrado za drugi osebek drobno- vratnika in tudi sam je začel aktivno iskati podzemeljske živali. Konec slučajev, razvilo se je znanstveno iskanje, raziskovanje, ki so ga pozneje poimenovali biospeleologija. In ko se je to razširilo v dejansko biološko raziskovanje, smo dobili speleobiologijo (če- prav večina speleobiologov ne prepozna, ne pripozna te razlike). Oče speleobiologije je razgledani romunski zoolog, tudi raziskova- lec Antarktike, Emil Racoviţa (podpisoval se je navadno bolj »svetovljansko«, Racovi- tza). Zanimivo, da njegovi (današnji) rojaki ne vedo, na kaj spominja priimek tega spe- cialista za jamske rakce. Se bomo še srečali. Tistim živalim, ki jih imajo laiki za »jam- ske«, speleobiologi rečemo »troglobionti«. Tako označujemo vrste, ki so v takšni meri prilagojene in vezane na podzemlje, da na površju ne morejo normalno živeti. Bodi- si zaradi svetlobe, zaradi temperaturnih nihanj, še česa - ali pa zaradi konkurence površinskih živali. Sicer najdemo v podze- mlju seveda tudi živali, ki niso v taki meri prilagojene, niso res vezane na podzemlje, najdemo celo kake slučajneže. Pa si, za vzorec, malo podrobneje oglejmo skupino rakcev, s katerimi se je med drugim ukvarjal prav Racovitza. To so centimetrske jamske mokrice krogličarke, monolistre (rod Monolistra), ki jih imenujemo tudi jamski ježki. Prvo so opisali že leta 1856, potem še par vrst, vse z gladkim hrbtom. Sloven- Bleščeči drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) v vsej svoji imenitnosti. 399Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja ski jamarji pa so našli in je Racovitza opisal kar dve vrsti z dolgimi trni na hrbtu. In od tod ime »jamski ježki«, čeprav ime ne pritiče res vsem blizu 50 vrstam, ki jih danes bolj ali manj poznamo. Vendar »ježki« tudi zato, ker se ob draženju zvijejo v klobčič. To pa počno ježi in res vse monoli- stre. Veliko presenečenje še v bližini naše- ga krasa, ko je v Makedoniji profesor Stanko Karaman (1889-1959) odkril, da v vodi med prodniki in zrni peska živijo svojevrstne podzemeljske živali. Čisto nova favna drobnih intersticial- nih podzemeljskih živali je bila spet Majhen izbor krogličark monolister ali jamskih ježkov (Monolistra  spp.). V smeri ure: Monolistra spinosissima - M. spinosa – M. karamani – M. jalzici – M. sketi – M. schottlaenderi. Slovenija je znotraj temeljito prevotljena in mokra, kar je v prid podzemeljskemu živalstvu, ni pa vedno preprosto za raziskovanje, kot kaže slika iz Davorjevega brezna blizu Sežane. Foto: Peter Gedei. 400 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja prva na svetu. To je seveda drobiž mili- metrskih velikosti. Desetletja so najprej starejši, potem pa mlajši kolegi odkrivali v podzemlju dese- tine novih vrst. Posebej zaslužen pri tem je bil Egon Pretner (1896–1982), amater- ski, a svetovno poznani jamar in jamoslo- vec in »kebrar«, ki je oblezel in skiciral nebroj jam po Jugoslaviji. Berem, da več kot 1.600 njih. Tam je nastavljal kozar- ce z vabami za hrošče, pa tudi pobiral vse živo, kar je lezlo po jami, po suhem ali v vodi. Omeniti velja dr. Trajana Petkovske- ga iz Skopja, pa prof. Milana Meštrova iz Zagreba, ki sta za Karamanom raziskovala intersticialno favno. Še bi lahko našteval, a naj omenim le zače- tnika slovenske zoologije in speleobiologije, profesorja, kasneje akademika Jovana Ha- džija. Rojenega (1884-1872) Balkanca-Pa- Tudi tale drobna pošast je ena prvo odkritih jamskih živali. Postojnski paščipalec (Neobisium spelaeum) je v sorazmerju z gozdnim barjanskim paščipalcem (Neobisium  cf. muscorum) kar strašljiv. A trup mu meri le sedem milimetrov. 401Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja nonca so zvabili na novorojeno Univerzo v Ljubljani, je pa mimogrede še obudil naše jamarsko društvo in zbudil speleobi- ologijo! Bolj in bolj se je utrjeval vtis, da je to ob- močje, Dinarski kras s širšo okolico (lahko rečemo tudi zahodni Balkan), posebej bo- gato z jamskimi in intersticialnimi živalmi. Morda celo daleč najpestrejše v tem pogle- du. Seveda, upoštevajoč njegovo velikost. In mala Slovenija znotraj območja k temu veliko prispeva. Končno so nam to potrdili sistematični pregledi. Preden se poslovimo od Slovenije, naj pred- stavim še eno obstransko presenečenje. Ja- marji smo že dolgo opažali, da so jamske stene ponekod prevlečene z rumenim ali belkastim oprhom ali skorjico, ki se zara- di kondenziranih vodnih kapljic blešči kot »jamsko zlato« ali »srebro«. Pomislil sem, Skromne krpice »zlata« na jamskih stenah. Svetle pege se zaradi vodnih kapljic zlato ali srebrno bleščijo. Foto: Franci Malečkar.   Mešane kolonije bakterij pod močno povečavo, dejanska osnova za jamsko zlato (zgoraj desno) in srebro (levo). Foto Boris Sket. 402 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja da bi ta oprh mogel biti živ, pa sem kole- ga, bakteriologa prof. Franca Megušarja, prosil, da ga preišče. In tako smo spozna- li prve res jamske bakterije. Na stenah je bogata mešanica raznorodnih bakterij. Našim jamarjem torej res ne bi bilo treba po svetu, že doma je vsega dovolj in preveč. A speleobiolog lahko marsikaj razume le, če vpne svoja »evropska« spoznanja v svetovne okvirje. Tako sem se enkrat odpravil v No- vo Zelandijo, ekološko po svoje podobno, pa oddaljeno deželo. Ne zaman. Tudi od tam smo že poznali nekaj jamskega žival- stva, vendar ni dobro raziskano. Marca leta 1998 smo sestavili majhno predodpravo (pr- vo pravo odpravo so organizirali slovenski jamarji leta 2009). Ve se, kdo je bil ekspe- dicijski biolog. Lučka, sicer tudi jamarka, je bila žrtvovana v vlogi nepogrešljive zaledne enote. Prevažala sva se s »kempervenom«. Vabilu se je prijazno odzval še biolog in na- ravovarstvenik dr. Ian Millar, domačin, po- znavalec območja, kot občasni terenski vod- ja, kot vodič in zveza z domačimi jamarji, brez katerih seveda tudi ni šlo. Pestra dežela je znana predvsem po gejzir- jih, pa gorah, ledenikih in še čem. Najprej ne smemo prezreti kivija, ki ga bomo srečali vsaj v kakem živalskem vrtu. Na tem otočju Maorska rezbarija. Moe so bili veliki do zelo veliki ptiči. Tukaj je okostje Pachyornis septentrionalis. 403Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja sploh ni bilo sesalcev, pa so se ptiči polenili in je kar nekaj neletečih. Najimenitnejši so bili moe, od velikosti purana pa skoraj do noja, temu tudi podobni in ohlapno sorodni. Ta tiček, fantail, spremljevalček, Rhipidura fuliginosa, naju je vztrajno spremljal nekaj deset metrov na sprehodu. Novozelandska klasika, ovce pri zajtrku; danes skoraj pogosteje srečamo črede jelenov. Med značilnostmi Nove Zelandije so tudi številna slapišča. Mešan, zelo mešan gozd; od (drevesastih) praproti preko iglavcev do listavcev. Izstopa orjaški kahikatea (Podocarpus dacrydioides). 404 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Enovrstni sestoj na pesku. Verjetno  pohutukawa (Metrosideros excelsa),  novozelandsko božično drevo ali železno drevo, cveti poleti, novembra do januarja. Imajo pa tudi drevesaste koprive, ongaonga (Urtica ferox). Če se opečeš, nekaj dni boli. K sreči je endemna. 405Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Žal so jih Maori – ti so se priselili s poli- nezijskih brezpotij približno v 10. stoletju - vseh devet vrst pojedli, preden so šli na lov poznejši »belci«. Še nekaj je neletečih ptic. Takahe (Porphyrio hochstetteri) je tudi nekaj časa (od leta 1898 do leta 1948) veljal za izumrlega. Po prvi najdbi so vrsti z resnim trudom v posebnem programu uspeli pomagati do okrevanja. Ima kratka krila in ne leti, a spada v zelo razširjeni rod. Sorodna sultanka (Porphyrio porphyrio) je doma v jugozahodni Evropi, a se izjemoma znajde tudi v Srednji Evropi, morda pri nas. Enovrstni sestoj (drevesastih) praproti  Cyathea smithii. 406 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Imajo tudi neletečo papigo kakapo (Strigops habroptilus), ki je zajetna, ki ima sladkast vonj in tudi zelo dober voh. In da bi bila mera polna, edini novozelandski sesalci, ne- topirji pekapeka (Mystacina spp.), se držijo bolj tal, kjer si tudi iščejo hrano. Ja, za raz- liko od Avstralije, ki so jo obvladovali se- salci vrečarji, teh v Novi Zelandiji ni (bilo). Imajo pa tam poljedelci in naravovarstveniki hude preglavice z vnešenimi posumi (Tricho- surus vulpecula). In seveda, že Maori so pri- peljali s seboj tudi podgane, belci pa še kar nekaj koristnih ali škodljivih vrst. Toliko za uvod. Sicer pa so bili prva imenitnost, ki smo jo občudovali na Novi Zelandiji, velike krogle Moeraki Boulders. Bolj skromne »septarij- ske konkrecije« – kot temu menda rečejo geologi - so izkopali pri nas pri Šentilju, majhne smo videli tudi drugod, tako lepih, kot so Moeraki, pa menda zlepa ne najde- mo po svetu. Notranjost je kompaktna, sicer pa pestra, menda predvsem iz muljevca in kalcita. Zapisi o teh tvorbah so dokaj kon- troverzni. Z nekaj sreče smo na obalah Južnega otoka naleteli na osamljenega pingvina, v ocean- skih valovih pa so se elegantno poigravali delfini. Moje zanimanje je seveda veljalo predvsem krasu, ki ga je tudi nekaj. Temu primerno je jamarstvo dokaj razvito in tamkajšnji ja- marji so bili zelo prijazni, gostoljubni. Ven- dar sem že brez njihove pomoči, ob brska- nju po prvem izviru, ki sem se ga lotil, bil zaprepaščen. Je mogoče, da sem naletel na »našo« monolistro? To seveda je nemogoče, a podobnost na prvi pogled je bila izredna. Torej, v izviru sem našel kak centimeter dolgo mokrico krogličarko iz močno prete- žno morske družine Sphaeromatidae, kamor spadajo tudi prej omenjane dinarske jamske monolistre. Tudi novo najdena je bila pov- sem brez pigmenta, čeprav še z drobcenimi Sultanka takahe (Porphyrio hochstetteri) se ne utruja z letanjem. Moe je to stalo življenja. 407Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja očmi, očitna jamska žival, troglobiont. Na- slednje dni smo v številnih potočkih našli še obarvane, površinske krogličarke. Vsako resno terensko raziskovanje, posebej če je obrodilo z zanimivimi vzorci, se mora zaključiti z domačo nalogo. V domačem laboratoriju sem živali razčle- nil, natančno pregledal, ugotovil, da sta si obar- vana in brezbarvna popu- lacija sicer zelo podobni, enako analiziral vzorec, ki so mi ga pozneje poslali tamkajšnji jamarji iz bolj oddaljenega kraja. Zaradi gotovosti sem povabil k sodelovanju dr. Niela Bru- cea, poznavalca avstralske favne, pa sva opisala novi rod in tri nove vrste. Rod Bilistra tako vključuje površinsko Bilistra millari, pa troglobiotski Bilistra ca- vernicola in Bilistra mollicopulans. B. millari seveda v čast našemu neprecenljivemu kole- gu vodniku in spremljevalcu. Moeraki Boulders so me neverjetno presenetile. Že na prvi dan. Nič s krasom v zvezi. Potočna bilistra (Bilistra millari) je prednik ali sorodnik jamskih vrst. 408 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Jamska bilistra  (Bilistra cavernicola) pa močno spominja na naše monolistre. Dinarska Monolistra  in novozelandska Bilistra  sta si morfološko in ekološko podobni, morda celo sorodni, geografsko pa antipodni. 409Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera Vse znane bilistre so doma na severnem koncu Južnega otoka. Pozneje je taisti Bru- ce našel – na južnem koncu Severnega otoka - in opisal drobceno sorodnico in jo imeno- val Makarasphaera amnicosa. Tako ima tudi Nova Zelandija nekaj sladkovodnih mokric krogličark, ki se seveda ne morejo kosati z našim bogastvom monolister. Vendar. Že dolgo vemo, da podoba, morfologija, ni zanesljiv pričevalec o sorodnosti živalskih vrst. Vrste so se na različne načine prilaga- jale okolju, pa so si lahko nesorodne vrste podobne in sorodne vrste različne. In je na- neslo, da se je tista drobna Makarasphaera, ki je sicer zelo podobna bilistri, znašla v f ilogenetskem drevesu tik ob monolistrah. In je čisto mogoče, a več kot presenetljivo, da je tudi Bilistra f ilogenetsko tam nekje. Seveda je za količkaj zanesljivo ugotovitev potrebna molekulska analiza. Ki jo bodo opravili, ko se jim bo zdelo. Pazite, če temeljito potrkate na tla pred se- boj, se vam bo še najverjetneje oglasil kak novozelandec. Geografsko sta si Monolistra in Bilistra z makarasfero skoraj natanka an- tipoda, f ilogenetsko pa morda dokaj tesna sorodnika. Kar nekaj sto morskih vrst krogličark živi po svetu in tudi v Sredozemlju, a sorodnosti z monolistrami ne kažejo. In to je bilo zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja. Zaenkrat. Ledenica G2 sodi med zelo redko vrsto kaninskih jam, ker je njen vhod (1.850 me- trov) na dnu več kot dvajset metrov globoke udornice. Njena posebnost sta neposredna bližina dna udornice in vodoravnega rova z ledom, k temu pa še vsakoletno polnenje in praznenje udornice s snegom ter njegov vpliv na jamski led. Ledenico so našli in iz- merili leta 1963, prva fotografija notranjosti pa je iz naslednjega leta. Od takrat dalje jo občasno obiskujemo, ker se jamski led ne- nehno krči. Deset let po začetku opazovanja smo označili takratne meje ledu. Led se je sprva umikal počasi, v zadnjem desetletju pa se zdi, da je njegovo umikanje pospeše- no. Upravičeno sklepamo, da je ta pojav po- vezan s podnebnimi spremembami oziroma z globalnim segrevanjem ozračja. Zato ne more biti omejen samo na ledenico G2, pač pa na podoben način vpliva na pojav snega in ledu tudi v drugih kaninskih jamah. Ne- hote se zato vprašamo, ali ni danes lažji do- stop v večje globine kaninskih jam povezan tudi s spremenjenimi in hitreje topečimi se količinami snega in ledu in ne samo zara- di spremenjene tehnike plezanja in opreme. V šestdesetih in sedemdesetih letih sta bila marsikateri vhod v brezno in njegov vrhnji del, vsaj v začetku poletja, včasih tudi dlje, zadelana s snegom in ledom. Tudi neposre- dni očividci in udeleženci prvih kaninskih jamarskih raziskovanj ter njihovi posnetki Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja Jurij Kunaver 410 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja iz jam potrjujejo, da se ne samo na samem površju, pač pa tudi tik pod njim zaradi globalnega segrevanja ozračja dogajajo dalj- nosežne spremembe. Namen tega prispevka je torej opozoriti na spremembe v mikroklimi zgornjega dela kaninskih jam in tamkajšnje kriosfere v za- dnjih šestdesetih letih, na kar je opozorilo dogajanje v ledenici G2. S serijo fotografij, posnetih ob desetih obiskih in ogledih, vi- deo posnetki, opazovanji ter opisi želimo opozoriti na obliko in obseg jamskega ledu, ki se je sicer zelo počasi in postopoma, a brez prekinitve umikal ves čas od odkritja jame pa do danes. Posredno to botruje dose- ganju sedanjih rekordnih kaninskih globin, ki jih ne bi bilo, če bi bili vhodni deli bre- zen, tako kot pred desetletji, še naprej tudi poleti zadelani s snegom in ledom. Namen tega prispevka je opozoriti ne samo na spre- membe v ledenici G2, pač pa tudi na ne- katere druge spremenjene snežnoledne raz- mere v Kaninskem pogorju, ki jasno kažejo na učinke globalnih okoljskih sprememb, o čemer ne more biti več dvoma (slika 4 in 5). Pojav vrhnje, nekaj deset metrov debele za- mrznjene kamninske plasti spada v razisko- valno področje vede o per- mafrostu, delu kriosfere. V ta naravni sistem sodijo tu- di marsikatera visokogorska apnenčasta pogorja pri nas in drugod. Površinske zna- ke globlje zamrznjenosti tal pa je v apnenčasti podlagi - v nasprotju z neapnenčasti- mi območji - težje zaznati. Ledenico G2 z njenim le- dom ne predstavljamo kot neki izjemni pojav, umika- nje vseh vrst zamrznjenih območij in ledeniških teles na Zemlji je danes namreč nekaj običajnega. S svojimi skromnimi dimenzijami bi bila lahko sicer dodatni, a neznatni dokaz globalnega segrevanja. Njena posebnost in zanimivost sta ne sa- mo genetska zveza njenega jamskega prostora z bližnjo udornico, ampak tudi po- sledica te iste bližine. Vsa- koletni debeli snežni čep Slika 4: Metod DiBatista v zasneženem vhodnem delu kaninske jame avgusta leta 1966. Foto: Primož Krivic. 411Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera za skoraj tričetrt leta zapre dostop do notranjih, z le- dom zapolnjenih delov ja- me, zaradi česar se v večjem delu jame vse leto vzdržuje temperatura pod lediščem ali blizu njega. Gre za kom- binacijo k lasične vrečaste oblike ledene jame, ki pa se zaradi obsežnega snežnega zamaška sezonsko zapira in odpira. Ta letni ritem še ve- dno obstaja, spreminjajo pa se trajanje, obseg, hitrost ter vrsta procesov. Nekaj besed namenjamo tudi majhni, približno 200 metrov x 150 metrov veliki razmeroma uravnani polici v neposredni okolici ledeni- ce G2, ki jo imenujemo kar Podi pri ledenici G2 (slika 1, 2 in 3). Tukajšnje površje se odlikuje z nadpovprečno pestro visokogorsko lede- niško kraško morfologijo (Kunaver, 1983: 93). Slika 5: Primož Krivic v zaledenelem vhodnem delu kaninske jame avgusta leta 1967. Foto: Metod DiBatista. Slika 1: Podi v okolici udornice in ledenice G2 in njun položaj. Foto: Jurij Kunaver. 412 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja Vprašanja raziskovalnega dela v skrajnih visokogorskih razmerah in zgodovina opazovanj Ledenica G2 je tik ob planinski poti med staro kočo Petra Skalarja in Prestreljeniški- mi podi, ki do sem sledi nekdanji vojaški mulatjeri. Od tu naprej izgine, ker sta jo uničili zakrasevanje in mehanično prepere- vanje, razen prav majhnega dela, ki je viden na zračnem posnetku. Tudi v bližnjem Ma- lem grabnu je ista pot komaj še opazna, ker je izpostavljena taljenju velikih količin snega in pobočnemu posipanju grušča. Mali gra- ben je izraziti, nekaj metrov široki in pre- Slika 3: Prečni prerez čez Pode in udornico z ledenico G2. Risba: Ana Seifert Barba. Slika 2: Zračni posnetek udornice in njene okolice z nekaterimi vhodi v ozka brezna. Foto: Uroš Stepišnik. 413Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera močrtno tektonsko zasnovani žleb, ki se po kakšnih dvesto metrih na zaho- dni strani odpira v depresijo Velikega grabna, po skupaj šeststo metrih pa morfološko izgine tik pod Prestrelje- niškimi podi. Ista prelomniška struk- tura se nadaljuje še naprej v smeri vzhodnih pobočij Prestreljenika. Ko smo prvič ugledali ledeno steno, nismo vedeli, kaj se z ledom sploh dogaja oziroma ali se njegovo stanje spreminja (slika 6). Po desetih letih (1974) o tem oziroma o zmanjševanju količine ledu skoraj ni bilo več dvoma, še bolj po tridesetih letih (1993), ko se je led že močneje umaknil od prvotnih oznak. Vsako- Slika 6: Prerez udornice in ledenice G2. Risba: Ana Seifert Barba. Slika 22: Merjenje debeline snega na Prestreljeniških podih 2. maja leta 2009. Dr. Matej Ogrin in dr. Grega Vrtačnik na dnu 5,2 metra globoke izkopane snežne jame. Foto: Jurij Kunaver. 414 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja kratno opazovanje smo lahko opravili le v drugi polovici poletja, navadno avgusta, ali pa najkasneje oktobra, ko se je vhod v jamo odprl oziroma je bil še odprt. Udornica se pozimi vsakokrat različno visoko zapolni s snegom. Običajno debelina snega v udornici lahko doseže najmanj dvojno ali celo troj- no debelino tiste, ki so jo izmerili ob koncu zimske sezone na ravnem delu smučišča na Prestreljeniških podih (5,20 metra, 2. maja leta 2011) (slika 22). Z gotovostjo lahko torej trdimo, da je spre- menljivost stanja snega v udornici zelo ve- lika. Odvisna je od vsakokratne količine pozimi zapadlega snega, ki na Kaninu ve- dno odstopa od povprečja. V drugi polovici avgusta, ki je bil najpogostejši čas obiskov, so na dnu udornice vedno bili ostanki sne- ga. Posnetki kažejo, da ga je bilo na začet- ku opazovanega obdobja avgusta več kot pa pozneje. Le enkrat, oktobra leta 1993, na pragu zime, smo naleteli na gruščnato dno udornice brez snežne odeje. Govoriti o povprečkih ne bi bilo smiselno, navajamo lahko le posamezna stanja snega v udornici, kot smo jih videli in jih posne- li, tudi najvišja in najnižja ugotovljena sta- nja. Ob tem se zastavlja splošno vprašanje merjenja količine zapadlega snega v sloven- skih Alpah. Kolikor je znano, sistematič- nega opazovanja, razen na meterološki po- staji Kredarica, pri nas ni. Na Kaninskem Slika 7: Ledenica G2 in ledena stena v njej leta 1964, na sliki Davo Preisinger. Foto: Tomaž Planina. Slika 8: Ledena stena leta 1966, na sliki Primož Krivic. Foto: Jurij Kunaver. 415Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera pogorju je to še posebej zanimivo zaradi ekstremnih količin zapadlega snega v po- sameznih padavinskih obdobjih na eni in celokupne količine padavin oziroma sne- ga v posameznih letih. Prav tako ni skoraj nobenih podatkov o trajanju snežne odeje v visokogorju, kar je pomemben podatek v času globalnega segrevanja. Tu se lahko spomnimo sicer amaterskih opazovanj snež- išč v Julijcih v petdesetih in šestdesetih letih (1951), s katerimi je Pavel Kunaver že takrat imel namen opozoriti na njihovo zmanjše- vanje ob primerjavi s podobnim dogajanjem na Triglavskem ledeniku. Podoben namen je imela sistematična in pregledna študija Iva- na Gamsa (1961). Kaninsko pogorje ni ome- njeno ne v enem ne v drugem viru. Razpolagamo z nekaj lastnimi opazovanji in meritvami, ki so deloma že bile objavljene (Kunaver, 1979). S sondažnimi merjenji smo ugotovili, da je v visokogorskem kraškem svetu zaradi drobne reliefne razgibanosti ne- enakomernost debeline snežne odeje prvo in osnovno pravilo. Kraške depresije vseh vrst se v zgodnji zimi zapolnijo v prvi vrsti z na- pihanim snegom. Domnevamo, da debelina snežne odeje v kraških depresijah v povpre- čju doseže do trikratno ali še večjo debeli- no povprečne debeline visokogorske snežne odeje, kot smo že omenili. Zanimive rezul- tate so dala merjenja debeline snežne ode- je na prehodu iz zimske, snežne, v poletno kopno sezono. Tako opredelimo obdobje trganja enotne snežne odeje v posamezna snežišča od konca maja do konca junija ali začetka julija ter slednjič pole- tno izginjanje še zadnjega snega s površja. V spodnjem delu Ka- ninskih podov, ki ga označuje prehod z manj strmih v strmej- ša pobočja, kar je primer podov pri ledenici G2, smo na koncu zime ugotovili, da je ohranje- na snežna odeja neenakomerno debela. Ne mislimo na kraške depresije s snežnimi čepi, pač pa na podnožja strmejših skokov. S slednjih se vso zimo sneg usipa in plazi navzdol do podnožja, kjer se kopiči. V času izginjanja snežne odeje so te razlike najbolj očitne. Pod takim skokom je tu- di udornica ledenica G2. Slika 9: Ledena stena leta 1974 se je že nekoliko spremenila v primerjavi s prvotnim stanjem, na sliki pisec članka. Foto: Jurij Kunaver. 416 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja V ledenici smo merili temperaturo zraka v najtoplejšem delu leta samo dvakrat. Oba- krat se je gibala od +1 do +2 stopinji Celzi- ja, kar je bilo pričakovano. Precej bolj zani- mive bi bile zimske temperaturne razmere v ledenici, ki pa jih večino časa v preteklosti zaradi pomanjkanja ustreznih instrumen- tov ni bilo mogoče ugotoviti. Ledenica je, kot že poudarjeno, pozimi nedostopna in težko dosegljiva. Njena odmaknjena lega je tudi glavni vzrok nerednim oziroma različ- no dolgim razmakom med enim in drugim obiskom. Kljub temu je bil dosežen osnovni namen, ugotoviti in opisati spremembe med dvema zaporednima obiskoma, ne glede na časovni interval. Ledenica ostaja še naprej zanimiva za opazovanje in tudi za merjenje. Pregled obiskov in merjenj snega ter ledu v jami G2 Ledenico G2 so prvič obiskali 21. avgusta le- ta 1963 jamarji Društva za raziskovanje jam Ljubljana, ki se je takrat začasno imenovalo Jamarski klub Ljubljana-Matica. Društvo je bilo prvo v Sloveniji, ki je spoznalo izjemen potencial kaninskih jam. V letih od 1963 do 1967 in od 1974 do 1976 je tja organiziralo skupaj sedem jamarskih odprav, na katerih je bilo odkritih in raziskanih več kot dve- sto jam. Do danes se je po zaslugi številnih domačih in tujih jamarskih odprav to število dvignilo že na več kot osemsto jam in bre- zen. Obiskov udornice in ugotavljanja stanja snega je bilo skupaj petnajst, stanja ledu pa deset (glej preglednico). Kot dokumentacij- Slika 10: Stanje ledu 1993 z oznakami iz leta 1974, na sliki Uroš Kunaver. Foto: Jurij Kunaver. Slika 11: Stanje ledu leta 1993, močan odmik ledu od oznak iz leta 1974, na sliki Uroš Kunaver. Foto: Jurij Kunaver. 417Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera Slika 13: Stanje ledu leta 2017. Led na dnu ledenice se je dodatno umaknil - znižal, kar je vidno na geološki strukturi, ki je bila pred desetimi leti še na pol v ledu (primerjaj sliko iz leta 2007). Foto: Marko Belingar. Slika 12: Stanje ledu leta 2007. Foto: Jurij Kunaver. 418 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja sko metodo smo večinoma uporabili foto- graf iranje, nekajkrat tudi video snemanje, večinoma pa so bili narejeni kratki opisi stanja, opravljeni pa sta bili dve meritvi temperature zraka (slike 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13). Preglednica obiskov jame, ledenice G2 (desetkrat) in udornice (petnajstkrat) ter glavne ugotovitve o stanju ledu in snega • 1963, 21. avgusta. Prvi obisk, merjenje jame in udornice. Vhod v jamo možen med snegom in vhodnim obokom. • 1964, avgusta. Davo Preisinger (foto), strma ledena stena. Vhod v jamo možen med snegom in vhodnim obokom. • 1967, avgusta. Primož Krivic (foto), strma ledena stena. Vhod v jamo možen med snegom in vhodnim obokom. • 1974, 20. avgusta. Jurij Kunaver (foto) pred ledeno steno, ki je postala manj strma; razlika med višino snega v udornici in vhodnim obokom je približno en meter. Meje ledu smo označili z minijem. • 1975, avgusta. Video, udornica je bila na pol polna snega, vhod v jamo zaprt. • 1976, 1. maja. Udornica je bila na pol polna, vhod v jamo zaprt. • 1976, 22. avgusta. Uroš Kunaver (foto). Razlika med snegom in vhodnim obokom dva metra, snega bistveno manj kot prejšnji dve leti. Led odmaknjen od oznak iz leta 1974 na levi za dvajset centimetrov, na desni spodaj za pet in pol centimetra, zadaj pol metra. Zdi se, kot bi se led nekoliko umikal. • 1979, 4. julija. V udornici je bilo snega skoraj do vrha (dnevnik), vhod v jamo zaprt. Podi v okolici ledenice G2 so bili s snežišči ponekod še pokriti, zlasti pod strmejšimi pobočji, zaradi plazenja in kopičenja snega s strmejšega terena na položnejšega. • 1993, avgusta. Uroš Kunaver v ledenici, ledena stena je izginila, viden je močan odstop ledu od oznak. • 2000, 22. oktobra. Jurij Kunaver, Uroš Kunaver. Video, višina vhoda med snegom in vhodnim obokom približno dva metra. Ledeno pobočje se še naprej nagiba, umika in izginja. Ob 11:40 je sončna svetloba obsijala ravno ledeno ploskev v ledenici (glej risbo). • 2001, začetek novembra. Jurij Kunaver. Video, ugotavljanje stanja snega, ki ga je bilo približno en meter in pol pod obokom. • 2004, 26. septembra. Jurij Kunaver, višina vhoda med snegom in vhodnim obokom meter in pol. Ledena stena (foto) se še naprej nagiba, umika in izginja. • 2007, 20. julija. Snemanje ekipe RTV (foto). Višina vhoda med snegom in vhodnim obokom meter in pol. Od ledene stene je ostala le nagnjena ledena površina, ki se še naprej umika in izginja. Na desni spodaj, poleg nog osebe, značilna kamninska struktura, ki se kaže iz ledu. • 2017, 25. avgusta. Marko Belingar (foto). Višina vhoda med snegom in vhodnim obokom dva metra. V notranjost rova se položno dviga nagnjena ledena površina, ki se je v desetih letih znižala za približno pol metra. To ugotovitev je omogočila značilna kamninska struktura izpred deset let, ki je od prejšnjega stanja dvignjena za približno petdeset centimetrov nad ledom oziroma se je ledena površina za toliko znižala (glej foto). • 2021, Marko Belinger, 4. junija leta 2021. Po obeh zimah in pomladih (leta 2020 in 2021), izjemno bogatih s padavinami, predvsem s snegom, je bila udornica na pragu poletja še skoraj do vrha zapolnjena s snegom. 419Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera Ob prvem obisku ledenice G2 smo postali pozorni na zapolnjenost vodoravnega rova s plastovitim ledom, ki se je končal kot odse- kano. Na dlani je, da je jamski rov fosilen in da je lahko nastal le v toplejših razme- rah, v eni od medledenih dob ali celo pred tem. Led tudi ne more biti pleistocenskega izvora, pač pa lahko izvira le iz male ledene dobe. Ob tretjem obisku leta 1974 smo sta- nje ledu označili s tremi barvnimi črtami, ki so se nepoškodovane ohranile do danes. Pozneje stanja ledu nismo več označevali. Vsakokratni obisk smo zabeležili fotograf- sko. Največje nazadovanje ledu se ujema z najdaljšim, skoraj dvajsetletnim časovnim razmakom v letih od 1974 do 1993. V pri- merjavi z vsakoletnim zelo različnim sta- njem snega lahko ugotovimo, da neposredne zveze med stanjem ledu in snega ni. Zato pa sneg v udornici, ne glede na debelino, pri- Slika 15: Udornica 1. maja leta 1976, debelina snežnega čepa približno štirinajst metrov, približno šest metrov pod zgornjim robom udornice. Foto: Jurij Kunaver. 420 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja speva k dolgoletnemu vzdrževanju ledu. Za- gotovo pa je poletno topljenje ledu hitrejše, če je snega manj oziroma če je vhod v lede- nico odprt dlje časa, in obratno. Posebnost te ledenice je, da se sicer precej skromna količina ledu v njej umika izjemno počasi. Posebna neznanka je, kolikšna je v resnici vsa ledena gmota, stisnjena v ozkem rovu, katerega zaledenelo dno je še vedno bolj ali manj nespremenjeno. Videti je namreč, kot da je ledu v meandrsko oblikovanem rovu v globino še nekaj metrov. Zastavlja se tudi vprašanje, kakšno vlogo ima pri vzdrževanju nizkih temperatur skalna gmota, v kateri je izdolbena jama. Lahko se namreč obnaša kot drugod v podobnih okoliščinah, torej kot v vseh vhodnih delih brezen v podob- ni višini. Ta se sedaj osvobodijo ledenega in sneženega oklepa precej prej kot v preteklo- sti, medtem ko je ledenica G2 neke vrste iz- Slika 16: Udornica, snežno stanje avgusta leta 1976, na sliki Uroš Kunaver. Foto: Jurij Kunaver. 421Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera jema. Odgovor lahko iščemo v podhlajenosti jamskih sten, ki nastane zaradi dolgotrajne zaprtosti jame. Zimsko zniževanje tempera- ture ni samo posledica zaprtosti jame s sne- gom, pač pa tudi kopičenja hladnega zraka v vrečasto oblikovanem jamskem prostoru, kamor lahko prihaja hladni zimski zrak od zunaj v jamo skozi skalne razpoke. Po njih prihaja v jamo tudi deževnica, ki smo jo zmrznjeno v ledene kapnike včasih našli na jamskih stenah. Še nekaj podrobnosti o ugotavljanju stanja snega v udornici pred jamo (glej pregledni- co). Pozimi se v njej lahko nabere ne samo deset ali petnajst metrov, ampak tudi več, celo blizu dvajset metrov. Posnetek udor- nice, narejen 1. maja leta 1976, kaže, da je bila debelina snežnega čepa tisto zimo naj- Slika 17: Gruščnato dno udornice brez snega, oktobra leta 1993. Foto: Jurij Kunaver. Slika 18: Udornica, snežno stanje 20. julija leta 2007, dno še polno snega. Foto: Jurij Kunaver. 422 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja brž približno petnajst metrov. V zgodnjem poletju, natančneje 4. julija leta 1979, smo naleteli celo na udornico, s snegom zapol- njeno do vrha, kar je redek pojav (slike 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21). Vsakoletne spremembe so velike, saj ima udornica vsako poletje na dnu različno de- belo zaplato starega sneg, ki delno zapira vhod v jamo. Sprva je bila višina snega na dnu večja, v zadnjih desetletjih pa je tega zamaška vedno manj, čeprav so bile vmes Slika 19: Udornica, snežno stanje 17. julija leta 2017, na dnu podpovprečno malo snega. Foto: Jurij Kunaver. Slika 20: Udornica, snežno stanje 25. avgusta leta 2017, vhod v ledenico G2 na široko odprt. Foto: Marko Belingar. 423Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera zelo snežene zime. Leta 1993 je oktobra, na koncu poletja, snežni čep na dnu udornice skoraj povsem izginil. Prvič se je pokazalo gruščnato dno udornice. Kaj pravijo podnebni podatki? Pojav permafrosta v Kaninskem pogorju in njegovo izginjanje naj osvetlimo še z vidika podnebnih razmer in njihovega spreminjanja v slovenskih Alpah. Iz srednjih mesečnih temperaturnih podatkov za Kredarico za obdobje od leta 1981 do leta 2010 (Cegnar, 2016) smo izračunali interpolirane podatke za višino 1.800 metra. V ledenici smo me- rili temperaturo 20. avgusta 1974, ko je bila 1,3 stopinje Celzija. S tem bi radi pokaza- li na odnos med zunanjimi in notranjimi temperaturnimi razmerami, pri čemer uporabljamo en sam samcat podatek zgolj kot orientacijo. Temperature v ledenici se namreč lahko spreminjajo le v večdnevnem oziroma večtedenskem ob- dobju, ker relativno tempe- raturno stabilnost zagotavlja ledena gmota. O tem, kako se sicer spreminjajo tam- kajšnje temperature, lahko samo domnevamo. Predpo- stavljamo, da avgustovsko merjenje v povprečju kaže najvišjo letno zračno tem- peraturo v ledenici ali vsaj blizu nje. Kajti en mesec prej se vhod vanjo šele od- pira, septembra, najkasne- je pa oktobra, pa se tudi v teh višinah že lahko pojavijo negativne vrednosti zračnih temperatur. V grafu je nakazano, da se jam- ska temperatura do avgusta dviga, od takrat dalje pa se postopoma niža. Dokler v jami ne bo neposrednega merjenja, o pravkar po- vedanem lahko samo ugibamo, še zlasti pa o najnižjih letnih vrednostih (slika 14). Še o značilnostih visokogorskega površinskega krasa v okolici udornice in ledenice G2 V okolici ledenice G2 smo preučevali tudi drobno površinsko kraško morfologijo, pri Slika 21: Udornica, snežno stanje 4. junija leta 2021, udornica na pragu poletja še skoraj do vrha polna snega, debelina snežnega čepa od osemnajst do dvajset metrov. Foto: Marko Belingar. 424 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja čemer smo uporabili tako metodo snemanja iz zraka z majhne višine kot tudi terenski ogled. Prva se še posebej obnese v golem skalnatem, brezgozdnem površju, a zahteva tudi preverjanje. Na podih v okolici ledenice G2 se je pokazalo, da različno stanje sne- ga vpliva na različno razpoznavanje kraških oblik. Zanje je značilna razmeroma velika gostota kraških odprtin, ki jih ni najlaže ločiti med seboj, ali so kotliči ali plitva bre- zna. Snemanje, izvedeno julija leta 2017, ko je sneg še zapolnjeval večino navpičnih odprtin skoraj do vrha, je kazalo na obstoj številnih manjših kotličev. Terensko pre- verjanje mesec dni kasneje, ko se je sneg umaknil globlje, pa je pokazalo, da je velika večina kraških kotanj, ki smo jih predhodno označili kot kotliče, v resnici nekakšna vr- sta plitvih in ozkih brezen. Domnevamo, da gre pri nenavadno pogostih ozkih breznih morebiti za ledeniško erodirane starejše ver- tikalne kraške pojave, morda iz zadnje me- dledene dobe. Od njih so se ohranili samo spodnji, nižji in ožji deli. Na Kaninskih podih smo namreč na več krajih lahko ugotovili precejšnje razlike v intenzivnosti ledeniške erozije, odvisno od kraja in erozijske izpostavljenosti. Tak pri- mer so posamezni deli južnih pobočij po- gorja, ki jih omejujejo markantni skednji. Posamezni pobočni odseki med njimi so različno poglobljeni, tisti z večjim zaledjem bolj zaradi večje debeline, predvsem pa ve- čje hitrosti premikanja in s tem večje ero- zijske moči pobočnih ledenikov, in obratno. Med ledeniško najbolj erodiranimi območji v celotnem Kaninskem pogorju je območje spodnjih Kaninskih podov med Zadnjim in Širokim dolom, kar je širše območje Kačar- jeve glave (2.030 metrov). To je nekakšen širok prag, preko katerega se je iz osrednjih Kaninskih podov navzdol proti pobočju Gozdeca premikal najobsežnejši kaninski pobočni ledenik. Zato ni nenavadna tam- kajšnja izjemno močna ledeniška obrušenost ali mutoniranost površja (Kunaver, 1983 in 2017). Kaninsko pobočje med Velikim in Malim skednjem, imenovano Razor, in obravnavana okolica ledenice G2 nad njim sta bili lede- niško manj erodirani kot sosedstvo (na pri- mer Gozdec in Skripi), kar se ujema s prej postavljeno domnevo. S tem v zvezi je večja oziroma gostejša površinska prevotljenost Slika 14: Primerjalni podnebni grafi za Ljubljano, Kredarico in višino 1.800 metrov ter nakazan možni graf za ledenico G2. Srednje mesečne vrednosti za obdobje od leta 1981 do leta 2010 (po Cegnar, 2016, in interpolirano). Risba: Ana Seifert Barba. 425Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera okolice ledenice G 2 lahko posledica manj intenzivne ledeniške erozije oziroma tanjše, od ledu odnešene kamninske plasti (slika 23 in 24). Kaj pa neposredno sosedstvo udornice in vodoravnih rovov? Do nastanka udornice je bržkone prišlo s postopnim grezanjem, pri čemer se je v boku pokazala vodoravna ja- ma. Grezanje je morda povezano z večjim starim jamskim prostorom, ki se je zaradi denudacije površja približalo površju po- dobno, kot so nastale brezstrope jame na notranjskem in primorskem krasu. Proces zakrasevanja in nastajanja jam je v sever- noapneniških Alpah že dokazan za zgornji kenozoik, od miocena dalje. Tako velikih starih jam kot tam, pa tudi ostankov nek- danjih površinsko tekočih rek, silikatnih Slika 23: Značilno golo visokogorsko kraško površje s še vidnimi oziroma ohranjenimi sledovi ledeniške erozije – mutoniranosti. Foto: Jurij Kunaver. Slika 24: Spodnji del Malega grabna. Foto: Marko Belingar. 426 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja prodnikov, znanih iz pogorja Dachsteina in od drugod pod imenom augensteini, tu na južnem robu Alp sicer nimamo. A tudi v globinah Kaninskega pogorja se najdejo stari fosilni vodoravni rovi. Zato ne more biti povsem izključeno, da imamo v primeru udornice in ledenice G2 opravka s pojavom fosilnega krasa (Audra in sod., 2007). Ome- njene ugotovitve o mnogo daljšem razvoju alpskega površja in kraškega podzemlja je brez večjih težav mogoče prenesti tudi na južni alpski rob, torej na Kaninsko pogor- je oziroma na južne apneniške Alpe. Kajti skoraj ni mogoče trditi, da so tukajšnje stare alpske uravnave po nastanku bistveno mlajše od podobnih na severu Alp. Zaključek Ledenica G2 je poseben primer ledene ja- me, ki je sestavljena iz udornice, na dnu katere je vhod v vodoravne, z ledom zalite dele fosilne jame. Udornica zagotavlja vsa- koletno zapiranje ledenice z velikanskimi količinami snega, ki se zmanjšajo šele ob koncu poletja toliko, da se odpre vhod v ledenico. To je poseben tip ledene jame, ki ga podobnega težko najdemo še kje drugod. Led v skoraj šestdesetih letih opazovanja še vedno ni povsem izginil, medtem ko so izginili mnogo večji, nekaj sto metrov višje ležeči ledeniki. Topljenje ledu je v primeru ledenice G2 izrazito upočasnjeno, k čemur prispeva najbrž tudi močna podhlajenost jamskih sten, a tendenca topljenja ledu je še naprej ista, ne glede na spreminjajoče se snežne razmere. Snega je lahko še vedno enako veliko, a njegov vpliv v primerjavi s preteklostjo traja krajši čas. Zato v jamo vdira več toplejšega zraka in je topljenje le- du bodisi daljše ali pa intenzivnejše. Jama je primer raziskovalnega objekta, ki bi ob ustreznem inštrumentariju tudi v prihodnje lahko pojasnjeval temperaturne razmere in spremembe v najvišji, zgornji kamnin- ski plasti visokogorskega krasa. Udornica je hkrati primer visokogorske kraške depresije, ki se pospešeno poglablja zaradi pomnože- nih količin odtekajoče snežnice. Zahvala Za pregled rokopisa in koristne pripombe se zahvaljujem Juriju Košutniku in prof. dr. Urošu Stepišniku, slednjemu tudi za zračni posnetek udornice. Literatura in viri: Audra, P., in sod., 2007: Cave and karst evolution in the Alps and their relation to paleoclimate and paleotopography. Razvoj jam in krasa v Alpah v luči paleoklime in paleotopografije. Acta carsologica, 36 (1). Cegnar, T., 2016: Podnebne razmere v Sloveniji leta 2015. Ujma, 30: 18–29. Gams, I., 1961: Snežišča v Julijskih Alpah. Geografski zbornik, 6, 1961: 241-269. Ljubljana. Kunaver, J., 1979: Some experiences in measuring the surface karst denudation in high alpine environment. V: Actes du symposium international sur l ‘ érosion karstique : Aix-en-Provence-Marseille-Nîmes 10-14 Septembre 1979 = Proceedings of the International symposium on karstic erosion, (Mémoire, no. 1). Nîmes: Association Française de Karstologie: Museum d‘Histoire Naturelle. 1979, 75-85.  Kunaver, J., 1983: Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na glaciokraške pojave (Geomorphology of the Kanin Mountains with special regard to the glaciokarst). Geografski zbornik. 22: 197-346. Kunaver, J., 2009: The ice cave G2 in the Kanin mts. (Slovenia), an indicator for the global warming. Predavanje. 17th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, Slovenia, 2009. Rezime, objavljen na zgoščenki. Kunaver, J., 2016: Origine et distribution des arêtes de pente (skedenj), des chaudrons à neige (kotlich) et des puits à neige: versant sud-est du massif du Kanin (Slovénie). Karstologia, 1er sem. 2016, 67: 43-52. Kunaver. P., 1952: Snežišča v Julijskih Alpah 1951. Planinski vestnik, 2. Zorn, M., in sod., 2020: The disappearing cryosphere in the southeastern Alps: introduction to special issue. Acta geographica Slovenica. 60 (2): 109-124. Wikipedia. Brezstropa jama. 427Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost • Medicina Zakaj imajo ljudje spolne odnose? To na vi- dez lahko vprašanje so si leta 2005 zastavili raziskovalci Teksaške univerze, ki so v svoji raziskavi 203 moškim in 241 ženskam, sta- rim od 17 do 52 let, zadali sledečo nalogo: navedite vse različne razloge, zaradi katerih ste sami ali kdo, ki ga poznate, v preteklosti imeli spolne odnose. Rezultat? Skupno so raziskovalci uspeli zbrati kar 237 različnih razlogov za spolno občevanje. In razmnoževanje se ni uvrstila na seznam petdeset najpogostejših odgovo- rov (Cindy M. Meston: Why Humans Have Sex, 2007). Iz zbranih rezultatov je razvidno, da ima spolni odnos v družbi poleg nadaljevanja vrste tudi druge, različne vloge. Tako dej- stvo, da so se prve metode nadzora rojstev pojavile že zgodaj v človeški zgodovini, ne preseneča. Kontracepcija, v mnogih verstvih in kulturah sporna politična in etična tema, tudi danes ostaja predmet številnih razprav in področje mnogih znanstvenih odkritij. Zgodovina kontracepcije Takšne ali drugačne metode načrtovanja družine človeštvo pomni že vse od svojih zgodnjih začetkov. Kamenodobni človek je spočetje otrok pogosto povezoval z naravnimi pojavi, kot so sonce, veter, zvezde, določeno sadje in morska pena. Nosečnost je velja- la za magični dogodek. Kot način nadzora številčnosti populacije in razmerja moški : ženske se je tako pogosto uporabljal detomor. Pri ljudstvih, pri katerih je bila povezava med vaginalnim spolnim aktom in nosečnostjo širše znana, sta bila glavna načina nadzora rodnosti vzdržnost in tako imenovani coitus interruptus oziroma metoda umika. Prav tako pa je pogost ostajal tudi detomor, ki je bil pogosto varnejši in manj boleč za žensko od splava. Uporaba tako imenovane ritmične metode, poskusa spol- nega združevanja le ob neplodnih dnevih ženske, je bila pogosto neučinkovita zaradi slabega razumevanja ženskega rodnega cikla vse do zgodnjega dvajsetega stoletja (Kno- wles, 2012). Poleg omenjenih načinov nadzora števila potomstva se je že zgodaj v zgodovini poja- vila tudi metoda laktacijske amenoreje. Gre za načrtno podaljševanje časa dojenja in s tem odlašanje s prvo poporodno ovulacijo in menstruacijo. Ta metoda se je uveljavila predvsem pri ženskah iz nižjih družbenih razredov od petnajstega pa vse do devetnaj- stega stoletja, saj se v tem času veliko šte- vilo žensk višjega rodu ni odločilo za do- jenje svojih otrok in je to nalogo prepustilo služinčadi. Z metodo laktacijske amenoreje lahko pojasnimo večje število otrok premo- Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost Anja Torkar, Julija Tomšič, Lara Turk Kontracepijske tabletke. Family Planning. 428 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost žnejših žensk v zgodovini (Knowles, 2012). Najstarejšo znano dokumentacijo uporabe kondoma najdemo na jamskih poslikavah v Franciji, starih od 12.000 do 15.000 let, najstarejši primerek kondoma iz leta 1640, izdelanega iz živalskih črev, pa v gradu Dudley v Angliji. V osemnajstem stoletju je slavni ženskar Casanova uporabljal kon- dome, izdelane iz lanenega platna, ter pri- mitivno različico diafragme - na maternični vrat svoje ljubimke je namestil delno ožeto polovico limone. Prva množična proizvodnja kondomov je stekla pet let po izumu procesa vulkanizacije kavčuka leta 1839. Poleg uporabe različnih vrst kondomov so v zgodovini ženske kot pregradno kontracep- cijsko sredstvo uporabljale različne substan- ce, vse od raznovrstnih rastlinskih strokov v južni Afriki, šopov morske trave, mahu in bambusa v delih Azije pa do gob, namoče- nih v kis, olivno olje in alkohol, po Evro- pi. Zapisi z navodili za pripravo in upora- bo pregradne kontracepcije v posmrtnem življenju, ki segajo v leto 1850 pred našim štetjem, so bili najdeni v grobnicah egipčan- skih vladarjev (Knowles, 2012). Veliko omemb kontracepcijskih sredstev najdemo tudi v starogrški literaturi. V knji- gi De Materia Medica je Dioscorides zapisal navodila za pripravo kontracepcijskih vagi- nalnih svečk, ki so se uporabljale še vse do šestnajstega stoletja. V prvi polovici šestega stoletja je grški zdravnik Aetios ženskam priporočal uporabo smole cedre, pomešane z mirto, vinom ali svincem, kot mazilo za cerviks, moški pa naj bi svoje spolovilo pred občevanjem prekrili z galunom, kisom ali sokom granatnega jabolka. Zadnjega naj- demo omenjenega tudi v grški mitologiji. Uživala naj bi ga Perzefona, boginja pomla- di, po svoji ugrabitvi v podzemlje ter s tem utišala svojo plodnost in svetu prinesla prvo zimo. Po zgledu boginje pomladi so tudi starogrške ženske granatno jabolko skupaj s polajem, borom in konopljiko uživale kot eno prvih oralnih kontracepcijskih sredstev (Knowles, 2012). Moč naravnih oralnih kontracepcijskih sredstev so poznali tudi drugod po svetu. V sedmem stoletju pred našim štetjem so na območju današnje Libije tamkajšnji pre- bivalci odkrili kontracepcijsko moč avtoh- tonega zelišča Silphium in ga s prevelikim nabiranjem in izvažanjem v četrtem stole- tju pripeljali do izumrtja. Ženske v Evropi so se ravnale po receptih v delu Thesaurus Pauperam Petra Španca, kasnejšega pape- ža Janeza XXI., medtem ko so prebivalke Kondom iz leta 1813. Vir: Condom with manual from 1813.jpg. Wikimedia Commons. 429Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost • Medicina tropskih predelov Indije in Šrilanke dnevno uživale papajo, katere encim papain vpliva na hormon progesteron. Izvleček progestina iz korenine mehiške rastline barbasco, ki so jo tisočletja uživale azteške ženske, je omo- gočil začetek raziskav, ki so svetu prinesle tako imenovano kontracepcijsko tabletko (Knowles, 2012). Prvi poskusi proizvodnje oralnega kontra- cepcijskega sredstva, ki bi temeljil na sin- tetičnem progesteronu, so se pričeli z raz- iskavami Gregoryja Pincusa, Min Chueh Changa in Johna Rocka v času velike de- presije dvajsetega stoletja. K raziskavam je pripomogla ameriška pisateljica, medicinska sestra in učiteljica spolne vzgoje Margaret Sanger, ki je z vsebino raziskav seznanila prijateljico Katharine Dexter McCormick. Ta je s svojo denarno pomočjo omogoči- la ključni preboj na področju hormonske kontracepcije in leta 1960 je na ameriški trg prispela prva kontracepcijska tabletka Enovid. Kljub visoki ceni in dejstvu, da so Enovid sprva predpisovali le poročenim ženskam, je tabletka že v prvih dveh letih dosegla kar 1,2 milijona Američank (Aliya Buttar, 2018). Nova oblika načrtovanja rojstev pa ni bila brezhibna. Tabletka je namreč vsebovala 100 do 175 mikrogramov estrogena in 10 miligramov progesterona, kar je veliko več, kot ju najdemo v modernih tabletkah. Te namreč vsebujejo le okoli 30 do 50 mikro- gramov estrogena in od 0,3 do 1 miligrama progesterona. Tako so bili resnejši stranski učinki pogostejši, predvsem je pogosteje pri- hajalo do venskih tromboembolizmov (Kao, 2000). Kljub prvotnim pomanjkljivostim pa je pov- praševanje po novem kontracepcijskem sred- stvom naraščalo. Kontracepcijska tabletka je s svojo enostavno uporabo in učinkovito- stjo pritegnila veliko število uporabnic in revolucionizirala nadzor rojstev po svetu. Spremenila je pogled na spolnost žensk in prispevala k velikim kulturnim in socialnim premikom v družbi (Knowles, 2012). Že pred dobrimi dvajsetimi leti je ameri- ška Uprava za hrano in zdravila (Food and Drug Administration, FDA) podala oceno, da je bilo pri preučevanju stranskih učinkov hormonske oralne kontracepcije narejenih več raziskav kot pri katerem koli drugem zdravilu. Intenzivno preučevanje in razvoj kontracepcijskih metod se nadaljujeta tudi danes in nam v prihodnosti obetata številne novosti (Knowles, 2012). Delitev metod kontracepcije Kontracepcija je preprečevanje nezaželene nosečnosti z različnimi načini in pripomoč- ki. Ti so sledeči: • hormonska kontracepcija, Naslovnica De materia medica, 1554, Lyon. Vir: Wikipedia. 430 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost • intrauterina kontracepcija, • vaginalna ali barierna kontracepcija, • naravne metode načrtovanja družine, • kontacepcija v sili, • sterilizacija. 1. Hormonska kontracepcija Hormonska kontracepcijska sredstva vsebu- jejo estrogen in/ali progestagene, ki zavirajo ovulacijo z zaviranjem izločanja gonado- tropinov FSH in LH, poleg tega preparati spremenijo tudi sluz v cervikalnem kanalu, tako da postane neprimerna za prehod sper- mijev proti notranjosti, prav tako spremenijo maternično sluz, s tem pa je otežena vgnez- ditev zarodka. Kombinirano hormonsko kontracepcijo po- znamo v več oblikah, najpogosteje upora- bljene so oralne kontracepcijske tabletke, poznamo pa tudi kontracepcijski obliž in vaginalni obroček, ki  vsebujeta podobne hormone kot oralne kontracepcijske tablete.  Oralna kontracepcija je lahko monofazna kombinirana, ta vsebuje v vsaki tableti ena- ke odmerke estrogena in progestagenov, multifazna kombinirana, pri kateri so table- te z različno količino hormonov ob različnih dnevih, s tem pa je manjša količina zaužitih hormonov, in pa tablete, ki vsebujejo samo progestagen in pri katerih varovalni učinek temelji le na spremembi cervikalne sluzi, zato je zanesljivost manjša kot pri prvih dveh, teh v Sloveniji nimamo. Uspešnost kombinirane oral- ne kontracepcije je teoretično skoraj stoodstotna, pri neredni in nepravilni uporabi pa se zmanjša. Poleg neželene nosečnosti žensko varuje tudi pred rakom na jajčniku, rakom na endometriju, slabokrvnostjo in drugimi nepravilnostmi menstrualnega ci- kla, pelvičnimi vnetji in nekaterimi benigni- mi tumorji. So pa z uporabo kombinirane oralne kontracepcije povezani določeni za- pleti. Resni stranski učinki so najpogostejši prav pri tej vrsti kontracepcije, predvsem pri tistih uporabnicah s pridruženimi dejavni- ki tveganja. Tako kombinirana hormonska kontracepcija ni primerna za ženske z zviša- nim krvnim tlakom, migreno in žariščnimi znaki, znano trombofilijo, boleznimi srca in ožilja, jeter in še nekaterimi drugimi, ter za kadilke po 35. letu starosti. 2. Maternični vložek ali intrauterina kontracepcija To je kontracepcijski pripomoček, ki je iz plastične snovi, prekrite z bakrom ali s pro- gesteronom v obliki črke T. Vstavi in od- strani ga ginekolog, v maternični votlini pa lahko ostane od tri do dvanajst let. Prime- ren je za ženske, ki dalj časa ne želijo za- nositi. Bakreni maternični vložek zavira oploditev tako, da baker deluje toksično na jajčece in semenčice. Sodi med najbolj učinkovite me- tode kontracepcije. Maternični vložek s progesteronom zmanj- Margaret Sanger zagovarja pred kongresom uzakonitev kontracepcijske tablete, Washington, 1934. Vir: The New York Times. 431Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost • Medicina ša gibljivost semenčic, zgosti sluz v mater- ničnem vratu, povzroča atrofijo maternične sluznice ter v četrtini primerov zavre ovula- cijo. Poleg tega zmanjšuje močne krvavitve, zato ga uporabljamo tudi za zdravljenje hi- permenoreje.  3. Barierna kontracepcija Fizikalna Kondom ob pravilni namestitvi mehanič- no prepreči izliv semena v nožnico in tako poleg nezaželene nosečnosti preprečuje tudi prenos spolno prenosljivih okužb. Učinkovi- tost je manjša kot pri hormonski kontracep- ciji, vendar je kljub temu ob dosledni redni rabi 98-odstotna. Femidom je ženski kondom, ki ob pravilni vstavitvi v nožnico prav tako prepreči izliv semena v nožnico, delno pa ščiti tudi zunanje spolovilo. Učinkovitost je 95-odstotna. Diafragma preprečuje zano- sitev tako, da zapre vhod v maternico in prepreči semen- čicam potovanje skozi mater- nični vrat v maternico. Učin- kovitost je 88-odstotna, ven- dar pa jo ob hkratni uporabi spermicidov izboljšamo. Kemična Spermicidi so kemične snovi, ki ohromijo in uničijo semen- čice. Obstajajo v več oblikah, kot krema, nožnične svečke ali topni film, ki se vstavijo v nožnico. Dovolj učinkoviti so le, če jih uporabljamo v kom- binaciji z diafragmo. Posledica rabe pregradnih metod so lahko f izični ob- čutki, kot so zmanjšana ob- čutljivost spolnega uda in pritisk na steno nožnice, kemično povzročena pa je alergija na lateks ali baker. 4. Naravne metode Temeljijo na poznavanju plodnosti in spolni vzdržnosti v času plodnih dni. Koledarska metoda temelji na oceni plo- dnih dni glede na dolžino menstrualnega ciklusa, ki jo štejemo od prvega dne men- strualne krvavitve do zadnjega dne pred na- slednjo menstrualno krvavitvijo. Za določi- tev plodnih dni odštejemo 18 od najkrajšega in 11 dni od najdaljšega ciklusa. Merjenje bazalne temperature Temperaturo se meri zjutraj vedno na istem Metode kontracepcije. Vir: ilustracija Becca Rand, beccarand.com. bakreni maternični vložek hormonski maternični vložek dolgodelujoči hormonski implantant kontracepcijske tabletke kontracepcijski obliž kontracepcijski obroček moški kondom ženski kondom naravne metode- koledarska metoda Metode kontracepcije 432 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost mestu pred vstajanjem po najmanj treh urah spanca. Takoj po ovulaciji bazalna tem- peratura naraste za najmanj od 0,2 do 0,4 stopinje Celzija in ostane povišana vsaj tri dni, varni dnevi so torej četrti dan po dvigu bazalne temperature. Ovulacijska metoda temelji na ocenjevanju sluzi na vhodu v nožnico pred odvajanjem vode in hkrati ocenjuje občutek suhosti in vlažnosti. V času sproščanja obilne, vleclji- ve in prozorne sluzi nastopi ovulacija, torej je ženska v najbolj plodnem obdobju. Varni dnevi so od prvega dneva menstruacije do nastopa vlažne sluzi in po četrtem dnevu najbolj izraženega izločanja ovulacijske slu- zi. Testi za ugotavljanje plodnih dni so bolj namenjeni načrtovanju nosečnosti kot pre- prečevanju, delujejo pa na podlagi ugotavlja- nja vidnih sprememb sluzi ali pa sprememb hormonov v urinu v času ob ovulaciji. Metoda laktacije je začasna kontracepcijska metoda, ki je 98-odstotno učinkovita ob po- polni uporabi, in to v prvih šestih mesecih po porodu, če ženska izključno doji in nima menstruacije. Prekinjeni spolni odnos, pri katerem moški prekine spolni odnos pred izlivom semenske tekočine. Učinkovitost je 78-odstotna. 5. Kontracepcija v sili ali nujna kontracepcija Nujna hormonska kontracepcija se uporablja kot izhod v sili po nezaščitenem spolnem odnosu in ni primerna kot redna kontracep- cija. Poznamo več oblik, progesteronska ta- bletka se vzame čim prej, najkasneje v prvih 72 urah po nezaščitenem spolnem odnosu, in je na voljo brez recepta, pri Yuzepejevi metodi - pri njej so časovne omejitve po- dobne kot pri progesteronski, - je za razliko od prejšnje potreben ponovni odmerek po 12 urah, ulipristalac ima visoko učinkovitost in večji časovni razpon (do pet dni po spol- nem odnosu), kot nujno kontracepcijo pa se lahko uporablja tudi bakreni maternični vložek, ki mora biti vstavljen najkasneje v  dneh po nezaščitenem spolnem odnosu. 6. Sterilizacija Je k irurška prek initev jajcevodov pr i žensk i oziroma semenovoda pr i mo- škem. Je najučinkovitejša kontracepcij- ska metoda za pare, ki ne želijo (več) imet i ot rok (Geršak , Tekač , 2016). Vrsta kontracepcije se močno razlikuje od ženske do ženske, do ogromnih razlik pa prihaja tudi zaradi družbeno-ekonomskega statusa, kulture in izobrazbe. Razlike v uporabi kontracepcije v različ- nih delih sveta so lepo prikazane tudi na spodnjem grafu: v razvitem svetu (Sever- na Amerika in Evropa) uporabljajo največ kontracepcijskih tablet, v nerazvitih dr- žavah pa prevladuje ženska kontracepcija. Prihodnost kontracepcije Kljub temu, da je ženska kontracepcijska tabletka na trgu že več kot šestdeset let, pa jo skušajo še izboljšati. Javnost želi še bolj varne proizvode, brez stranskih učin- kov, hkrati pa želi njihovo še večjo učin- kovitost. Prihodnost ženske kontracepcije je v metodah, ki ne le preprečijo nosečno- sti, temveč preprečujejo tudi prenos spol- no prenosljivih bolezni (topične virucidne snovi), dolgoročno pa tudi pogoste bole- zni, kot je rak dojk. Že v začetku enaindvajsetega stoletja se je povečala proizvodnja vaginalnih obročkov, transdermalnih obližev in gelov, tako da imajo ženske več možnosti pri izbiri kontra- cepcije. Pričakujejo pa tudi uporabo selek- tivnih modulatorjev hormonskih receptor- jev, ki bodo zamenjali estrogen in progestin ter njune neželene učinke (globoko vensko trombozo). Predvidevajo, da bodo naredili tudi mesečno kontracepcijsko tabletko na- mesto dnevne (Baird, Glasier, 2000). 433Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost • Medicina Raziskujejo tudi moško kontracepcijsko tabletko, čeprav glede na raziskave veliko moških ni pripravljenih uporabljati moških tabletk (YouGov, 2018). Znanstveniki raziskujejo varna in reverzi- bilna kontracepcijska sredstva za moške že Slika 6: Ocena uporabe metod kontracepcij pri ženskah po svetu, starih od 15 do 49 let. Ostali (15 milijonov uporabnikov, 2 %) Prekinitev spolnega odnosa/umik (47 milijonov, 5 %) Naravne metode (29 milijonov, 3 %) Moški kondom (189 milijonov, 21 %) Kontracepcijske tabletke (151 milijonov, 16 %) Kontracepcijska injekcija (74 milijonov, 8 %) Impantant (23 milijonov, 2 %) Intrauterina naprava/ maternični vložek (159 milijonov, 17 %) Moška sterilizacija (16 milijonov, 2 %) Ženska sterilizacija (219 milijonov, 24 %) Prevalenca uporabe kontracepcijskih metod žensk v reproduktivnem obdobju (15-49 let) po svetu, 2019. Vir: Ocena uporabe metod kontracepcij je narejena iz podatkov Svetovna uporaba kontracepcije 2019. ženska sterilizacija moška sterilizacija maternični vložek implantant kontracepcijska injekcija kontracepcijska tabletka moški kondom naravne metode umik/prekinitev spolnega odnosa drugo Vzhodna in jugo- -vzhodna Azija Evropa in Sever- na Amerika Latinska Amerika in Karibi Oceanija Centralna in južna Azija Severna in zahodna Afrika Subsaharska Afrika v odstotkih 434 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost desetletja, a jim še ni uspelo. Lažje je zau- staviti eno jajčece na mesec (ženske kontra- cepcijske tabletke) kot milijone spermijev na dan, saj moški sprostijo od 39 do 928 mili- jonov spermijev ob vsakem izlivu. Le en pa zadošča za oploditev (Chertoff, 2018). Trenutno dostopne metode moške kontra- cepcije so kondomi, vazektomija (prekinitev vas deferensa) in metoda umika (coitus inter- ruptus). Znane pa so tudi nekatere nehor- monske metode (lokalna izpostavitev testi- stov vročini, Gosipol, Triptolid, Ajudin, tar- če v epididimisu, Miglustat) ... Raziskujejo tudi kontracepcijsko cepivo (antigen Eppin, GnRH, FSH). Slabost je predvsem potreba po revakcinaciji. Pri hormonskih metodah kontracepcije pa se moški lahko poslužuje- jo uporabe testosterona enantata, DMAU, kombinirane terapije testosterona in proge- sterona, testosteronskega gela in drugih ge- lov (Mathew, Bantwal, 2012). Najbolj znani gel je Vasalgel (nehormonsko, dolgotrajno, reverzibilno kontracepcijsko sredstvo) - polimerni gel, ki ga vbrizgajo v vas deferens in predstavlja fizično blokado za spermije. Zaenkrat ga preizkušajo na živalih (na primer zajcih, opicah). Je nehormonska, dolgotrajna in reverzibilna metoda moške kontracepcije (Revolution Contraceptives, 2019). Idealna moška hormonska kontracepcijska tabletka ne spremeni libida in spolne ak- tivnosti, je brez kratkoročnih ali dolgoroč- nih stranskih učinkov, ni preveč draga, je dostopna, učinkovita in enostavna za uporabo ter je reverzibilna (Mathew, Bantwal, 2012). Moške hormonske kon- t r a c e p c i j sk e t a b l e t k e zmanjšujejo oziroma za- ustavljajo proizvodnjo se- menčic. Pokazalo se je, da če moškim vnesejo veliko testosterona, bodo prene- hali proizvajati semenčice. Semenčice nastajajo v te- stisih, ki proizvajajo tudi testosteron, ki je potreben za pravilno proizvodnjo semenčic. V testisih je količina testosterona zelo visoka, od okoli 25- do 125-krat višja kot v krvi. Ko pa moškemu vbrizgajo večje količine testosterona, možgani in hipofiza zara- di zvišanja koncentracije testosterona zaustavijo la- stno proizvodnjo testoste- Vasalgel (Opozorilo: članek ni reklama za Vasalgel.) Nadaljuje se na strani 439. Vasalgel še razvijajo in še ni na voljo za človeško uporabo, prav tako zanjo še ni odobren. Če želite izvedeti več, obiščite vasalgel.org ©2013, Fundacija Parsemus parsemusfoundation.org/vasalgel.home facebook.com/Vasalgel Vasalgel, mehanizem delovanja Vasalgel je dolgodelujoči kontraceptiv za moške. Sperma gre iz testisov po »cevki«, ki jo imenujemo po latrinsko vas deferens, po slovensko pa semenovod. Vasalgel vbrizgamo v svetlino cevke oz. semenovoda. Vasalgel napolni lumen cevke, naredi se mehka, delno prepustna pregrada iz gela, ki zapolni pregibe v stenah semenovoda. Semenčice iz sperme so prevelike, da bi prešle pregrado iz gela, zato jih telo ponovno privzame (reabsorbira). Odstranitev Vasalgela so preizkusili pri živalih, pri ljudeh pa še ne. Vasalgel se raztopi ob stiku z raztopino, ki jo vbrizgajo. PROTEUS mesečnik za poljudno naravoslovje letnik 83 www.proteus.si 436 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Letno kazalo Letno kazalo Stvarno kazalo Članki Živa Lampret, Žiga Tertinek, Larisa Vodopivec, Matic Gabor, Gregor Aljančič, Mateja Germ: Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? (Področje: botanika.) 6 Jan Bitenc: Multivalentni akumulatorji. (Področje: kemija.) 15 Maks Tušak: Medicinska hipnoza – zdravljenje z besedo. (Področje: medicina.) 22 Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec: Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (drugi del). (Področje: mineralogija.) 33 Simona Kaligarič, Jurij Gulič, Tanja Košar Starič: Pohorju v pozdrav. 54 Boris Podvršnik, župan Občine Zreče; Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja; Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica; Marko Rakovnik, župan Občine Lovrenc na Pohorju; Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje; Srečko Geč, župan Občine Ribnica na Pohorju: Regijski park Pohorje po stoletju od prvih prizadevanj. 55 Matjaž Jež, Simona Kaligarič, Jurij Gulič: Pohorje včeraj, danes, jutri. 56 Tanja Lešnik Štuhec, Jurij Gulič: Vizija Pohorje 2030 - kje smo leta 2020 in kako do leta 2030. 63 Mirka Trajanova: Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju. 67 Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Mojca Bedjanič, Zmago Žorž, Viljem Podgoršek: Mineralno bogastvo Pohorja. 75 Mirijam Vrabec: Diamanti s Pohorja. 95 Matija Križnar, Rok Gašparič, Viljem Podgoršek: Paleontološka dediščina Pohorja z okolico. 98 Igor Žiberna, Peter Zajc: Geografske značilnosti Pohorja. 104 Igor Žiberna, Jurij Gulič: Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja. 115 Urša Vilhar, Lado Kutnar: Vodno bogastvo Pohorja. 123 Ljuban Cenčič: Gozdovi Pohorja. 129 Jan Podlesnik: Podlubniki Pohorja. 139 Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Mateja Cojzer: Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe in habitatni tipi na Pohorju. 144 Samo Jenčič: Pohorska drevesa v presežnikih. 151 Lado Kutnar, Matej Tajnikar, Jurij Gulič: Barja na Pohorju. 159 Sonja Škornik, Mitja Kaligarič: Pohorska travišča. 172 Slavko Šerod: Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen. 180 Matjaž Bedjanič: O kačjih pastirjih Pohorja. 186 Matjaž Bedjanič: O kobilicah Pohorja. 193 Matjaž Jež, Rudi Verovnik: Metulji Pohorja. 200 Matej Gamser: Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen. 204 Aja Zamolo, Monika Podgorelec, Primož Presetnik: Netopirji Pohorja. 210 Peter Kozel, Saška Lipovšek, Ljuba Slana Novak, Tone Novak: Suhe južine (Opiliones) Pohorja. 216 Vesna Klokočovnik, Dušan Devetak: Mrežekrilci Pohorja. 221 Andrej Gulič: Pohorje skozi čas. 225 Igor Dakskobler, Valerija Babij: Botanična novost s Slavnika. V spomin Ernestu Mayerju, Darinki Soban in Tonetu Wraberju. (Področje: botanika.) 257 Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj: Bakterije, zelene tovarne antioksidantov. (Področje: molekularna biologija in biotehnologija.) 271 Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec: Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del). (Področje: mineralogija.) 277 Eva Prašnikar, Jure Borišek in Andrej Perdih: Staranje, celična senescenca in zdravljenje s starostjo povezanih bolezni. (Področje: biokemija.) 314 Janez Grad: Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji. (Področje: entomologija.) 323 Igor Dakskobler, Andrej Seliškar, Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti močvirskega mečka (Gladiolus palustris) 437Letno kazalo v zahodni in jugozahodni Sloveniji. (Področje: botanika.) 354 Taja Železnik Ramuta, Mateja Erdani Kreft: Vpliv mikrobiote sečnega mehurja na nastanek in zdravljenje raka sečnega mehurja. (Področje: celična biologija in medicina.) 364 Matej Vošnjak, Kim Kneisel, Gaja Mrzelj, Lara Petrič, Miha Slapničar: Alelopatske lastnosti alkaloidov iz plodov črnega poprovca (Piper nigrum L.). (Področje: rastlinske interakcije.) 372 Jurij Kurillo: Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda. (Področje: ekologija in varstvo okolja.) 379 Boris Sket: Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja. (Področje: speleobiologija.) 397 Jurij Kunaver: Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja. (Področje: geomorfologija.) 409 Anja Torkar, Julija Tomšič, Lara Turk: Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost. (Področje: medicina.) 427 Luka M. Eržen: Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja. (Področje: medicina.) 441 Alenka Gaberščik: Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere. (Področje: biologija.) 445 Peter Glasnović: Botanični sprehod po Piranu. (Področje: botanika.) 450 Miha Slapničar, Hana Grintal, Ana Lucija Čuk, Matej Vošnjak: Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov iz plodov črnega poprovca (Piper nigrum L.) (Področje: botanika in rastlinska patologija.) 464 Sabina Fijan, Primož Treven, Irena Rogelj: Nova imena laktobacilov – pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov. (Področje: mikrobiologija.) 469 Botanični vrtovi Tinka Gantar, Ivica Kavčič, Anka Rudolf, Nada Praprotnik, Igor Dakskobler: Scopolijev vrt v Idriji. 305 Drobna botanična vest Luka Pintar: Senecio scottsbergii. 286 Letno kazalo Tomaž Sajovic 435 Naše nebo Mirko Kokole: Mars v opoziciji. 46 Mirko Kokole: Vztrajnost na Marsu. 287 Mirko Kokole: Kitajci pristali na Marsu. 337 Mirko Kokole: Projekt Mesečina. 384 Mirko Kokole: Jupiter ima osemdeset lun. 481 Nobelove nagrade za leto 2020 Andreja Gomboc: Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade. 250 Radovan Komel: CRISPR/ Cas9 – od bakterijske imunosti do preurejanja genoma. Nobelova nagrada za kemijo za leto 2020. 298 Mario Poljak, Maja M. Lunar: Od odkritja povzročitelja do izkoreninjenja hepatitisa C v manj kot petdesetih letih? Nobelova nagrada iz fiziologije ali medicine za leto 2020. 346 Nove knjige Matevž Novak: Uredniki: Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar: Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. 329 Nina Zupančič: Mihael Brenčič: Ljubljanska geološka šola: zgodovina poučevanja geologije na Univerzi v Ljubljani. 381 Matija Križnar: Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jurkovšek: Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost. 478 Pomniki slovenskim naravoslovcem Matija Križnar, Alenka Jamnik: Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu. 477 Prevodi Andreja Šalamon Verbič 3, 236, 247, 295, 343, 391 Uvodnik Tomaž Sajovic 4, 248, 296, 344, 394 438 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Letno kazalo Zgodovina slovenskega naravoslovja Matija Križnar: Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec. 264 Kazalo avtoric in avtorjev Gregor Aljančič 6 Valerija Babij 257 Matjaž Bedjanič 186, 193 Mojca Bedjanič 75 Jan Bitenc 15 Jure Borišek 314 Bojan Borovnik 55 Ljuban Cenčič 129 Mateja Cojzer 144 Ana Lucija Čuk 464 Igor Dakskobler 257, 305, 354 Dušan Devetak 221 Igor Dolinar 33, 277 Mateja Erdani Kreft 364 Luka M. Eržen 441 Sabina Fijan 469 Alenka Gaberščik 445 Matic Gabor 6 Matej Gamser 204 Tinka Gantar 305 Rok Gašparič 98 Srečko Geč 55 Mateja Germ 6 Peter Glasnović 450 Andreja Gomboc 250 Janez Grad 323 Hana Grintal 464 Andrej Gulič 225 Jurij Gulič 54, 56, 63, 115, 159 Alenka Jamnik 477 Samo Jenčič 151 Miha Jeršek 33, 75, 277 Matjaž Jež 56, 200 Mitja Kaligarič 172 Simona Kaligarič 54, 56 Ivica Kavčič 305 Marina Klemenčič 271 Vesna Klokočovnik 221 Kim Kneisel 372 Mirko Kokole 46, 287, 337, 384, 481 Radovan Komel 298 Tanja Košar Starič 54 Peter Kozel 216 Matija Križnar 98, 264, 477, 478 Jurij Kunaver 409 Jurij Kurillo 379 Lado Kutnar 123, 144, 159 Živa Lampret 6 Tanja Lešnik Štuhec 63 Saška Lipovšek 216 Maja M. Lunar 346 Aleksander Marinšek 144 Gaja Mrzelj 372 Matevž Novak 329 Tone Novak 216 Andrej Perdih 314 Lara Petrič 372 Luka Pintar 286 Monika Podgorelec 210 Viljem Podgoršek 75, 98 Jan Podlesnik 139 Boris Podvršnik 55 Mario Poljak 346 Nada Praprotnik 305 Eva Prašnikar 314 Primož Presetnik 210 Marko Rakovnik 55 Irena Rogelj 469 Aleš Ručigaj 271 Anka Rudolf 305 Tomaž Sajovic 4, 248, 296, 344, 394, 435 Andrej Seliškar 354 Boris Sket 397 Ljuba Slana Novak 216 Miha Slapničar 372, 464 Andreja Šalamon Verbič 3, 236, 247, 295, 343, 391 Slavko Šerod 180 Sonja Škornik 172 Matej Tajnikar 159 Žiga Tertinek 6 Julija Tomšič 427 Anja Torkar 427 Mirka Trajanova 67 Primož Treven 469 Lara Turk 427 Maks Tušak 22 Ivan Žagar 55 Mirjan Žorž 33, 75, 277 Zmago Žorž 75 Rudi Verovnik 200 Slavko Vetrih 55 Urša Vilhar 123 Larisa Vodopivec 6 Matej Vošnjak 372, 464 Mirijam Vrabec 33, 95, 277 Branko Vreš 354 Peter Zajc 104 Aja Zamolo 210 Nina Zupančič 381 Taja Železnik Ramuta 364 Igor Žiberna 104, 115 439Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost • Medicina rona v testisih, zato se spermiji ne razvijajo. Znanstveniki so raziskovali, ali so bolj učin- kovite tedenske ali mesečne injekcije testo- sterona, injekcijam so dodali tudi progestin, kar se je pokazalo za še bolj učinkovito reši- tev. Slabost injekcij je, da niso tako priročne kot dnevne ženske tabletke, hkrati pa so se pojavili tudi stranski učinki, kot so bolečina na mestu vbrizga, akne, spremembe v poču- tju (agresija). Uporaba oralnega testosterona ni primerna zaradi hepatotoksičnosti, hkrati pa se testosteron hitro izloči iz telesa, za- to bi bilo treba testosteron jemati dvakrat dnevno. V zadnjem času je obetavna uporaba dime- tandrolon undekanoata (DMAU), ki ima drugačno strukturo kot testosteron, v tele- su ostane dlje časa v enakomernih količi- nah, zato se lahko jemlje le enkrat dnevno. DMAU je predzdravilo, to pomeni, da se v aktivno obliko pretvori šele v telesu. Estera- za spremeni DMAU v aktivno obliko DMA (dimetandrolon). DMA se veže na ista re- ceptorska mesta kot testosteron in proge- stin. Deluje na enak način kot testosteron, v testisih se proizvaja manj testosterona, zato se proizvodnja semenčic ustavi. Poskusi na živalih so bili spodbudni (Wang, Festin, Swerdloff, 2016). DMAU pa so testirali tudi na ljudeh. V raziskavi je sodelovalo 83 moških, starih od 18 do 50 let, ki so jemali tablete z DMAU enkrat dnevno 28 dni. Pred raziskavo in po njej so jim vzeli kri, da so lahko primerjali koncentracijo hormonov in druge zdravstve- ne markerje, kot je holesterol. Testosteron v krvi se je zelo zmanjšal, predvidevajo, da se je ustavila tudi proizvodnja semenčic, če- prav tega niso merili. Predvsem so razisko- vali, ali je zdravilo varno. Pokazalo se je, da nihče od udeležencev ni imel resnih proble- mov ali hujših stranskih učinkov. Načrtujejo novo študijo, ki bo potekala dlje časa, prav tako pa bodo merili tudi število semenčic, ne le koncentracije testosterona v krvi (Thi- rumalai in sodelavci, 2018). Stranski učinki in prednosti moške kontracepcije Prave stranske učinke in prednosti je težko preučiti, saj na trgu še ni moške kontra- cepcije, ki bi jo potrdila ameriška Uprava za hrano in zdravila. Prednost je predvsem povečana zaščita pred nosečnostjo, pri mo- ških s hipogonadizmom pa ima zdravljenje s testosteronom tudi druge pozitivne učinke, kot so povečana mišična masa, zmanjšana maščobna masa in povečana kostna gostota. Stranski učinki pa so lahko akne, povečana telesna teža, spremembe v libidu, nočno po- tenje in spremembe v razpoloženju. Potrebne so nadaljnje raziskave (Roth, 2012). Zaključek Zgodovina kontracepije sega v začetke člo- veštva, od starodobnih pripravkov do kon- domov iz živalskih črev. Poznamo različne načine preprečevanja nosečnosti, od vsem dobro poznanega kondoma pa do intrauteri- nih vložkov. V dvajsetem stoletju smo dobili oralno hormonsko kontracepcijo, ki je revo- lucionalizirala nadzor nad rodnostjo in za- ščito pred neželeno nosečnostjo. V letu 2015 je vsaj eno obliko kontracepcije uporabljalo 64 odstotkov žensk, ki so bile poročene ali v zvezi. Potreba po oblikah kontracepcije je takÓ velika in razširjena po vsem svetu. Slika 8: Odločanje moških med moško kontracepcijsko tabletko in kondomom, ki ga že poznajo. 440 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Hormonska kontracepcija: preteklost, sedanjost in prihodnost Prihodnost kontracepcije pa mnogi vidijo tudi v moški kontracepcijski tabletki, ki je za zdaj še ni na tržišču. Vprašanje pa je, ali bodo moški sprejeli to obliko kontracepcije in ali je sploh možno, da bo bolj uporabljana kot ženska oralna kontracepcijska tabletka. Literatura: Aliya Buttar, S. S., 2018: Enovid: The First Hormonal Birth Control Pill. The Embryo Project Encyclopedia, http://embryo.asu.edu/handle/10776/1956. Baird, D., Glasier, A., 2000: The science, medicine, and future of contraception. Western Journal of Medicine, 172 (5): 312-324. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/PMC1070882/. Chertoff, J., 2018: Healthline Parenthood. What is a normal sperm count, https://www.healthline.com/health/ mens-health/normal-sperm-count. Geršak, K., Tekač, I., 2016: Ginekologija in perinatologija. Maribor: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. Kao, A., 2000: History of Oral Contraception. AMA Journal of Ethics, https://journalofethics.ama-assn.org/ article/history-oral-contraception/2000-06. Knowles, J., 2012: A History of Birth Control Methods. New York: Planned Parenthood Federation of America. Mathew, V., Bantwal, G., 2012: Male contraception. Indian Journal of Endocrinology and Metabolism. 16 (6): 910-917. Meston, C. M., Buss, D. M., 2007: Why Humans Have Sex. Archives of Sexual Behavior, 36 (4): 477–507. Austin, Texas: Springer Science+Business Media. Revolution Contraceptives, 2019: Revolution Contraceptives. Vasalgel, https://www. revolutioncontraceptives.com/vasalgel/#what-is-vasalgel. Roth, M., 2012: Male hormonal contraception. Virtual Mentor, 14 (2): 126-132. Thirumalai, A., Ceponis, J., Amory, J. K., Swerdloff, R., Surampudi, V., Liu, P. Y., Bremner, W. J., Harvey, E., Blithe, D.L., Lee, M. S., Hull, L., Wang, C., Page, S. T., 2019: Effects of 28 Days of Oral Dimethandrolone Undecanoate in Healthy Men: A Prototype Male Pill Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism. Wang, C., Festin, M., Swerdloff, R., 2016: Male Hormonal Contraception: Where Are We Now? Current Obstetrics and Gynecology Reports, 5: 38-47. YouGov., 2018: YouGov. https:// d25d2506sfb94s.cloudfront.net/cumulus_ uploads/document/s1bnnprbij/ YG-Archive- MalePillInternal-170918.pdf?fbclid=IwAR0WQo_ imGKaZo7h_1ZoRnFioDgike2N9myHKt- wTeHC8nJkKkFW9RtUBKc. Zahvala mentorici: Iskreno se zahvaljujemo mentorici prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med., za priložnost pisanja našega prvega članka. Prav tako bi se ji rade zahvalile za vso spodbudo, pomoč in nasvete pri nastajanju prispevka. Anja Torkar, rojena v Ljubljani, je študentka petega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Njen najljubši konjiček je plavanje, rada pa posluša tudi glasbo. Že zgodaj so jo navdušili raziskovalno delo in naravoslovne vede. Julija Tomšič, rojena leta 1997 v Ljubljani, je študentka petega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Že kot otrok si je želela postati zdravnica, da bi pomagala ljudem v stiski, kasneje pa jo je k študiju spodbudila še želja po spoznanju delovanja človekovega telesa. V prostem času rada bere, kuha in obiskuje tuje dežele. Lara Turk, rojena v Ljubljani, je študentka petega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. V prostem času je ljubiteljica tujih dežel, kuhanja in narave. V času študija je vzljubila ginekologijo in porodništvo, zato ji je bil članek o kontracepciji pisan na kožo. 441Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja • Medicina Ljudje z okvarami barvnega vida svet okoli sebe vidijo drugače. V svojem vsakdanu se srečujejo z marsikaterimi ovirami, ki vpliva- jo na njihovo samouresničevanje v zasebnem in družinskem življenju ter omejujejo mo- žnosti in učinkovitost na delovnem mestu. Kljub temu, da so ta bolezenska stanja do- kaj pogosta, saj prizadenejo skoraj vsakega dvajsetega posameznika, je javno zanimanje zanje precej nizko. Pa vendar, za kaj sploh gre? Kako se barvna slepota pojavlja? Ka- kšno vlogo ima v življenju barvno slepih? Ali se opazno kaže tudi na delovnem me- stu? Kakšnega pomena za človeka je barvna zaznava? Človek razlikuje približno 7,5 milijona raz- ličnih barv in barvnih odtenkov. Barve, ki so globoko povezane z našo emocionalno- stjo in estetskimi nagnjenji, niso samo po- membni nosilci simbolike. Z njimi prav ta- ko izražamo svoja čustva, potrebe in druž- beni položaj ter ponujamo vpogled v svojo osebnost, na čemer temeljijo mnogi barvni testi osebnosti. Barvna zaznava se začne v človekovem naj- pomembnejšem čutilu, očesu, s katerim člo- vek sprejme približno sedemdeset odstotkov vseh dražljajev iz okolja, razpoznava svet okoli sebe ter se v njem orientira. Nujen po- goj za delovanje tega je vidna svetloba, ki vidnim čutnicam omogoča zaznavo barve objektov. Čeprav barvno zaznavanje za člo- vekov obstoj ni brezpogojno potrebno, omo- goča hitrejše prepoznavanje nevarnosti, lažje razlikovanje med predmeti ter nemoteno de- lovanje v modernem svetu. Kaj pravzaprav je barvna slepota? Stanje oziroma motnjo, ki osebi onemogoča zaznavo določene barve ter barv, povezanih z njo, širše poimenujemo barvna slepota oziroma daltonizem. Čepnice, vidne čutni- ce, odgovorne za prepoznavanje barv, vsebu- jejo okvarjeni ali spremenjeni vidni pigment rodopsin, zaradi česar barvno slepi vidne svetlobe določenega frekvenčnega intervala niso zmožni razločevati. Barvna slepota se glede na vrsto odsotnega oziroma spremenjenega pigmenta pojavlja na tri različne načine. Najredkejša oblika Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja Luka M. Eržen Test Ishihara za ugotavljanje barvne slepote.  Vir: https://iristech.co/ how-does-ishihara-test- work/#gallery-1. 19. 1. 2021. 442 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja bolezni je akromatičnost, pri kateri so za- radi okvare čepnic aktivne samo paličnice, ki omogočajo videnje le črno-bele lestvice sivin. Če sta dve barvi enako svetli, ju ose- ba z akromatičnostjo ne razlikuje, saj zanj predstavljata isti odtenek sive. Najbolj razširjeno vrsto barvne slepote, pri kateri sta aktivna le dva od treh vidnih pi- gmentov, imenujemo dikromatičnost. En vi- dni pigment ni delujoč, torej svetlobni spek- ter določene barvne ne more biti zajet, zato zaznava zadevne barve niti barv, povezanih z njo, ni mogoča. Dopolnilno funkcijo opra- vi pigment, ki zajame najbližjo frekvenco valov (če rdeča ni prepoznavna, bo otežena tudi zaznava oranžne). Najmanj invazivni tip barvne slepote je anormalna trikromatičnost, pri kateri gre v bistvu za »nenormalni« barv- ni vid. Za zaznavo določene barve je zaradi nepopolnega delovanja vsaj ene vrste vidnega pigmenta potreben močan, jasen dražljaj, a se ta kljub temu izrazi le minimalno. Kako se bolezen pojavi? Čeprav je barvna slepota najpogosteje genet- sko pogojena, lahko nastane tudi zaradi po- škodbe očesa, živcev ali možganov, izposta- vljenosti nekaterim kemikalijam ter kot po- sledica dednih bolezni, na primer distrofije paličnic, akromatopsije, pigmentnega reti- nitisa, retinoblastoma in tako dalje. Možni vzroki so tudi sindrom tresočega dojenčka, travma in poškodbe zaradi ultravijoličnega sevanja. Črno-bela pokrajina v primerjavi z barvno. Vir: https:// www.mu-43. com/threads/color- versus-black- and-white-in- landscapes.99297/.  17. 5. 2021. Očala za barvno slepe. Vir: https://www.allaboutvision.com/ conditions/color-blind-glasses.htm.  19. 1. 2021. 443Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja • Medicina Kako se barvna slepota deduje? V veliki večini primerov se barvna slepo- ta razvije zaradi po materi podedovanega okvarjenega spolnega kromosoma X, in sicer se deduje recesivno. Zato so ženske večino- ma prenašalke bolezni (XX´), razen če ima- jo redko okvaro obeh spolnih kromosomov (X´X´), ki nastopi le v primeru obeh barvno slepih staršev. Moški s shemo spolnih kro- mosomov XY imajo en spolni kromosom X, zato je tveganje zanje veliko večje, saj za pojav bolezni zadostuje že, da je mati pre- našalka. Barvno slepih je tako le pol do en odstotek žensk, medtem ko prirojena bole- zen prizadene do osem odstotkov moških, motnje pri barvni zaznavi pa prevladujejo v rdeče-zelenem spektru svetlobe. Večinoma gre za milejše oblike, na primer mešanje svetlo rožnate z rumeno zeleno, medtem ko razlikovanje čiste rdeče od čiste zelene ni okrnjeno. Obstajajo tudi psihološki učinki te bolezni? Čeprav so barvno slepi popolnoma funkci- onalne in neodvisne osebe, se po redko po- trebno pomoč najpogosteje in zlahka obrne- jo na ožje družinske člane. Kar zadeva oseb- no svobodo, se znotraj barvno slepe skupno- sti mnenja razdvajajo, in sicer na misleče, da bi se počutili bolj svobodne, če bi se lahko v celoti zanašali sami nase, ter prepričane, da zaradi svoje bolezni na tem področju življenja niso omejeni. Poleg tega pa lahko trdimo, da se barvno slepi ne soočajo s kakršnimi koli oblikami depresije, anksioznosti, pomanjkanjem samo- zavesti ali občutkom izključenosti. Najverje- tneje zato, ker so se z barvno slepoto morali soočiti že v zgodnejših obdobjih življenja ter se nanjo prilagoditi. Večini je to uspelo tako dobro, da bolezni nimajo za omejitev. S tem so se navadili živeti, večine problemov zaradi okrnjenega barvnega vida pa se sploh ne za- vedajo, saj jih rešujejo povsem podzavestno. Večina je prepričanih, da obstaja veliko ome- jitev, s katerimi bi se težje spopadali. Kako vpliva na različne vidike zasebnega življenja? Barvno slepi se v svojem vsakdanu srečujejo z določenimi omejitvami, saj so zaradi okr- njene barvne zaznave nekatere naloge, kot na primer oblačenje, kuhanje, nakupova- nje, delo z računalnikom in podobno, zanje problematične. Vendar pa se vsi pacienti na podlagi izkušenj na življenje z boleznijo ne- kako prilagodijo, a je stopnja učinkovitosti kljub vsemu odvisna od zmožnosti prilaga- janja in načina reševanja nastalih problemov. Pomembna vidika zasebnega življenja sta družina in športna aktivnost. Morda bi posebej za družinsko življenje zato mislili, da barvna slepota, glede na to, da gre za dedno bolezen, ki se pojavlja v več zaporednih generacijah, paciente ovira pri odločitvi za lastno družino. A temu ni ta- ko – barvno slepe osebe namreč na svojo bolezen ne gledajo kot na oviro, zato pove- čini (le manjši del intervjuvancev je izrazil pomisleke, da bi bolezen prenesli na otro- ke) sploh ne razmišljajo, da bi se zaradi tega odrekli družinski sreči. Podobno je tudi v športu. Ljudje s popolnim barvnim vidom si čisto zmotno predstavljamo, kako zelo ome- jeni so barvno slepi. Dejansko pa sta edini nastopajoči težavi razločevanje »podobnih« majic ter prevelika barvna pestrost, ki pa se povsem preprosto odpravita z osredoto- čenjem na ostale značilnosti dresov. Kljub temu, da včasih to vseeno ni najbolj učinko- vito, pa jih to nikakor ne odvrača od špor- tne aktivnosti. Splošna opredelitev pogostih problemov in njihove težavnosti se je pokazala za ne- smiselno, saj posamezniki zaradi različnega izražanja bolezni v tipu ter stopnji resnosti različno doživljajo svet okoli sebe, poleg tega se vsak barvno slepi nastajajočih te- žav loteva drugače. Na vsak način pa lahko trdimo, da so se barvno slepe osebe, kljub določenim omejitvam, na podlagi lastnih izkušenj tem ustrezno prilagodile in s tem zmanjšale njihov učinek, pri čemer pa mo- ramo upoštevati, da je težavnost nastajajočih 444 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja problemov na koncu vedno odvisna od pri- lagoditvene sposobnosti posameznikov. Ali je vpliv bolezni viden tudi v poklicnem svetu? Vpliv barvne slepote na poklicno življenje je zaradi omejenih možnosti izbire pokli- ca občutno večji kot na ostalih področjih. Opravljanje nekaterih poklicev, na primer policista, električarja, železniškega delavca, učitelja in tako dalje, je namreč tako tesno povezano z barvno zaznavo, da so ti pokli- ci ljudem s pomanjkljivim barvnim vidom popolnoma nedostopni. Barvno slepe ose- be so zato pogosto prisiljene, da si izberejo drugačno poklicno pot, kot bi si jo prvotno želele. Vendar to ne pomeni nujno, da so z novo izbiro nezadovoljni, saj gre predvsem za prilagoditvene sposobnosti ter odločenost posameznika, ne dovoliti, da bi bolezen v preveliki meri vplivala na osebno samoure- sničevanje. Kar se tiče prilagoditev na delovnem mestu, so te odvisne od posameznikovih potreb, saj je omejenost pacienta povezana z njegovim tipom barvne slepote (hujše oblike zahtevajo večje prilagoditve) ter dogovora z delodajal- cem. Poleg tega pa ni nobenega razloga, da barvno slepa oseba svojega dela ne bi zmo- gla opravljati samostojno in vsaj tako učin- kovito kot sodelavci. Ljudje s popolnim barvnim vidom si pred- stavljamo, kako grozen in »tuj« mora biti brezbarvni svet, vendar barvna slepota na kakovost življenja posameznika gotovo ne vpliva toliko, kot si predstavljamo. Bolezen posameznika omeji ravno toliko, kot to sam dopusti, saj je z učinkovitimi prilagoditvami udoben življenjski slog povsem mogoč. Na trgu sicer obstajajo določena sredstva za laj- šanje učinkov barvne slepote, a niso primer- na za vse vrste bolezni, v katerih ta nasto- pa. Iz istega razloga tudi splošne rešitve ni. Najpomembnejša je odločnost posameznika, da ne dopusti, da bi bolezen pomenila ovi- ro na poti do sreče, samouresničevanja in iskanju življenjskega smisla, zato je kako- vost življenja barvno slepe osebe dokončno odvisna od osebne motivacije ter, kot smo večkrat poudarili, od prilagoditvene sposob- nosti posameznika, ki se mora z boleznijo soočiti sam. Luka Miličić Eržen je letošnji maturant Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. S podobnimi vprašanji se je ukvarjal v svojem znanstveno-raziskovalnem delu z naslovom Vpliv barvne slepote na kakovost življenja, ki je nastalo je v sodelovanju z barvno slepimi. To mu je omogočilo vpogled v njihovo dojemanje sveta ter soočanje s problemi, ki se pojavljajo kot neposredna posledica okrnjenega barvnega vida. 445Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere • Biologija Posege v naravne sisteme presojajmo tako, da pretehtamo, ali je ravnanje etično in ali se izplača ... Izplača se le, če ohranja njihovo celovitost in sposobnost samovzdrževanja. Aldo Leopold (1886-1948) Biološki sistemi niso le zbir različnih struk- tur, ampak delujejo kot celota. Poganjata jih Sončeva energija, ki se veže v procesu fotosinteze, in energija kemijskih vezi, ki se nalaga v procesu kemosinteze. Ljudje spreminjamo zgradbo in posledično tudi delovanje bioloških sistemov. Zaradi mno- žičnosti negativnih vplivov učinki naših po- segov postajajo globalni in slabšajo kakovost ekosfere. Učinke lahko omilimo, če pravilno ukrepamo, za kar moramo poznati celovi- tost zgradbe in razumeti delovanje ekosfere. Ekosfera Zgradba ekosfere Ekosfera je najvišja raven bioloških siste- mov. Združuje vse organizme našega pla- neta in njihovo okolje (ozračje, hidrosfero in del litosfere), zato jo nekateri opredeljujejo tudi kot biosfero (slika 1). Po ocenah znanstve- nikov v ekosferi biva 8,7 milijona različnih vrst, 6,5 milijona na kopnem in 2,2 milijona v oceanih. Vsaka vrsta ima posebne zahteve glede biotskih in abiot- skih okoljskih dejavnikov oziroma posebno ekološko nišo, zato lahko rečemo, da imajo vrste v ekosferi 8,7 milijona različnih ekolo- ških niš. Zaradi svojskih lastnosti ima vsa- ka vrsta tudi posebno vlogo v ekosistemu. Predstavniki iste vrste lahko svoje poten- cialne niše izkoriščajo v različnem obsegu, kar je posledica življenjskih razmer in nji- hovih genskih danosti. Delovanje ekosfere Delovanje ekosfere omogočajo vzajemni vplivi med različnimi sferami in organizmi, ki so posledica različnih fizikalnih, kemij- skih in bioloških procesov. Biološki procesi vključujejo presnovne procese organizmov in odnose med vrstami. Presnovni procesi in odnosi med vrstami so poti, po katerih se v ekosferi prelaga energija in krožijo sno- vi. Ker živi organizmi s svojim delovanjem soustvarjajo razmere v ozračju, hidrosferi in litosferi ter omogočajo nastanek pedosfere, pravimo, da je Zemlja biogeni planet (slika 2). Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere Alenka Gaberščik Slika 1: Ekosfera združuje organizme našega planeta ter njihovo okolje, ozračje, hidrosfero in del litosfere. 446 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Biologija • Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere Današnje množično izginjanje vrst in zmanjševanje njihove zastopanosti povzro- čata motnje v pretoku energije in kroženju snovi, kar se kaže v razmerah v ekosferi. Poleg neposrednega vpliva na vrste pa ljudje vplivamo tudi na kakovost neživega okolja in na geokemična kroženja, predvsem na kroženje ogljika, fosforja in dušika. Zara- di vpliva na kroženje ogljika se spreminja- ta ozračje in podnebje, zaradi čezmernega vnosa dušika in fosforja v kroženje pa pri- haja do slabšanja kakovosti celinskih voda in oceanov. Slika 2: Medsebojni vplivi med različnimi sferami in živimi organizmi. Glavni vir energije je Sonce. Slika 3: Ravni bioloških sistemov. Povzeto po Odumu in Barretu, 2005. 447Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere • Biologija Znotraj ekosfere obstajajo številne nižje rav- ni bioloških sistemov, od biomov preko eko- sistemov do celice. Vsako raven lahko opi- šemo z vidika energetike, evolucije, razvoja, regulacije, odziva, pestrosti in združevanja (integracije) (slika 3). Kljub temu se zako- nitosti delovanja posameznih ravni sistemov med seboj močno razlikujejo, zato je po- znavanje različnih ravni bioloških sistemov ključnega pomena za gospodarjenje z naravo. Ekosistemi so nekakšne funkcionalne enote krajine. Ekosistem, ki se razvije na določe- nem območju, je rezultat različnih zunanjih (osnovnih) dejavnikov, kot so podnebne razmere, matična kamnina, topografija, tla in potencialna združba, ki lahko kolonizira območje, ter notranjih dejavnikov, ki vpli- vajo na ekosistemske procese, kot so dosto- pnost virov ter prisotnost motenj, organiz- mov in različnih modulatorjev. Življenjska združba, ki gradi določeni ekosistem, je na območje dobro prilagojena in omogoča opti- malno delovanje sistema v danih razmerah. Prilagojenost združbe pomeni, da jo gradi- jo vrste, ki lahko najbolj učinkovito izkori- ščajo vire (biotske in abiotske) in energijo, ki so tam na razpolago. Vsaka sprememba okoljskih razmer pomeni odmik od opti- muma delovanja vrst, ki tam živijo, in to navadno pomeni slabše delovanje in manj- šo uspešnost teh vrst in sistema kot celote. To pa je povezano tudi s slabšanjem razmer ter zmanjšanjem kakovosti in razpoložlji- vosti virov za ljudi, ali kot danes rečemo, z zmanjšanjem obsega ekosistemskih storitev. Biotski vplivi na ozračje Atmosfera ali ozračje je najobčutljivejša sfe- ra našega planeta. Je tanka, redka, plinasta plast, ki obdaja Zemljo. Najbolj notranja plast troposfera predstavlja 75 odstotkov mase ozračja in 99 odstotkov vodne pare in v povprečju sega 16 kilometrov od Zemlje. Kemijska sestava ozračja je odraz izgradnih in razgradnih procesov ter geokemičnih pro- cesov na Zemlji. V praozračju so prevlado- vali vulkanski plini, kisika v prosti obliki ni bilo. Spremembe so bile odvisne le od ob- sega sproščanja vulkanskih plinov in prepe- revanja. S pojavom primarnih proizvajalcev pred 3.800 milijoni let so se začele razmere v ozračju spreminjati. Ogljikov dioksid se je vezal v organsko snov v procesu fotosinte- ze, kot stranski produkt pa je nastajal ki- sik. K odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja pa so prispevali tudi sedimentacija karbonata in geokemični procesi. Kisik, ki je nastajal pri fotosintezi, je omogočal oksi- dativne procese in nastanek ozonske plasti v stratosferi, saj so koncentracije ozona nara- ščale sočasno s povečevanjem koncentracije kisika. Pred 300 milijoni let so bile kon- centracije kisika verjetno celo višje od da- našnjih. Koncentracije ogljikovega dioksida so postopno upadale. Po katastrofah na Ze- mlji je prišlo do dviga koncentracij ogljiko- vega dioksida in upada koncentracije kisika. Znanstveniki so te dvige poimenovali kar »postapokaliptični dvigi ogljikovega dioksi- da«. Po določenem času (po več 10 milijo- nih let) so se koncentracije spet ustalile. V zadnjih 2 milijonih let so se koncentracije ogljikovega dioksida verjetno spreminjale v manjši meri, kot so se spremenile v zadnjih 150 letih. Ker je ogljikov dioksid substrat za fotosintezo, so bile v času ledenih dob ra- stline zaradi nizkih koncentracij ogljikovega dioksida na meji »stradanja«, saj je ekosis- temska kompenzacijska točka ogljikovega dioksida (koncentracija ogljikovega dioksida, pri kateri so izgradni procesi v ekosistemu uravnoteženi z razgradnimi procesi) kom- pleksnih ekosistemov (na primer gozdov) 180 ppm. (Število delov na milijon  - krati- ca ppm  iz angleškega  izraza parts per million - je enota za merjenje  koncentracije. Defi- nirana je kot število masnih ali volumskih delov izbrane snovi v milijonu delov razto- pine ali zmesi.) Sočasno s koncentracijami ogljikovega dioksida se je spreminjala tudi temperatura. Spremembe v koncentracijah ogljikovega dioksida in spremembe tem- perature pa so povzročile tudi spremembo rastlinskih in ostalih združb. Na primer, 448 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Biologija • Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere v ledenih dobah so bila v Evropi večinoma travišča, medtem ko so se v medledenih do- bah v večji meri pojavljali gozdovi. Biotski vplivi na hidrosfero Organizmi imajo znaten vpliv tudi na hi- drosfero. Življenjska združba vpliva na so- li v vodi, količino raztopljenega kisika in ogljikovega dioksida ter usedanje karbonata. Alge v različnih vodnih telesih vplivajo na presevnost vode in energijsko bilanco vo- dnih teles. Rastline na kopnem predstavljajo večino ko- penske biomase in pomembno vplivajo na razporeditev in kroženje vode ter podnebje na določenem območju. Po drugi strani pa temperature in razpoložljivost vode dolo- čajo razširjenost posameznih vrst rastlin in drugih vrst organizmov. Čeprav rastline vsebujejo od 80 do 95 odstotkov vode, je v rastlinah in ostalih organizmih shranjen neznaten delež svetovnih zalog vode (le pri- bližno 0,00004 odstotka). Voda v rastlinah je pomembna za obstoj in delovanje rastlin ter za organizme, ki se hranijo z njimi. Za ustvarjanje ugodnih okoljskih razmer pa je ključen delež vode, ki prehaja skozi rastli- ne. Rastline vodo sprejemajo skozi korenine in jo sproščajo v procesu transpiracije skozi listne reže. Sproščanje vode s tem procesom je lahko izjemno obsežno. Na primer, dre- vo sprosti od nekaj litrov do nekaj sto litrov vode na dan, odvisno od vrste in velikosti ter okoljskih razmer. Rezultat oddajanja vo- de (transpiracije) skozi listne reže, kutikulo in periderm so hlajenje rastlin ter nižanje lokalnih temperatur in povečanje relativne vlažnosti zraka, kar ugodno vpliva na lokal- no podnebje. Rastline oddajanje vode dejav- no nadzorujejo: ob zadostni količini vode je njeno prehajanje skozi rastlino neprekinje- no, ob primanjkljaju vode pa rastline z vo- do varčujejo tako, da delno ali popolnoma zaprejo listne reže. Vloga rastlin v vodnem krogu je odvisna od celovitosti rastlinskih združb in je na različnih območjih različna. Na primer, padavine v Kaliforniji so v glav- nem odvisne od vode, ki izhlapi iz Tihega oceana, medtem ko je tudi do 50 odstot- kov padavin v Amazoniji posledica tropskih gozdov. Raziskave so pokazale, da odstra- njevanje rastlin povzroči zmanjšanje količine padavin in pregrevanje območja. Na polsu- šnih in sušnih območjih razvrednotenje eko- sistemov in odstranitev vegetacije povzro- čata prerazporeditev padavin, izgubo finih delcev tal in zmanjšano produktivnost, kar vodi v širjenje puščav. Primerjava povodij z različno rabo tal razkriva blažilno vlogo rastlinskih združb pri spremembah pretokov vodotokov v povodjih z večjim odstotkom gozdnih površin ter postopnejše zmanjševa- nje pretokov vodotokov v sušnem obdobju v povodjih z visokim deležem mokrišč. Dalj- še in ponavljajoče se pomanjkanje vode ima negativni učinek tudi na lokalne rastlinske združbe. Na območju Sredozemlja zaradi vse pogostejših suš opažajo spremembe v zgradbi prevladujočih rastlinskih združb. Rastline vplivajo na kroženje vode tudi po- sredno, tako da prestrezajo padavine in na ta način zmanjšujejo njihov neposredni me- hanski vpliv na tla (spiranje in odnašanje tal) ter zmanjšujejo tveganje za plazenje tal in poplave. Če rastlinsko odejo odstranimo, se spiranje in odnašanje tal močno povečata predvsem v hribovitih območjih. Zaradi te- ga se prožijo zemeljski plazovi in nastajajo poplave. Poleg privzemanja in sproščanja vode imajo rastline tudi druge neposredne in posredne vplive na kroženje vode. Delujejo kot fizič- na past za padavine (dež, sneg), kar je še posebej pomembno ob rahlih in zmernih padavinah, ter omogočajo premeščanje vode po rizosferi. Posredno rastline vplivajo na kroženje vode tudi s spreminjanjem energij- skega ravnovesja, s spreminjanjem odbojno- sti svetlobe (albeda) in s pretvorbo toplote v latentno toploto, s sproščanjem različnih snovi, ki služijo kot kondenzacijska jedra za padavine, kot so terpeni in metil halogenidi, ter z vplivom na kakovost tal. 449Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere • Biologija Biotski vplivi na litosfero in tla Rastline vplivajo na energijsko bilanco po- vršine tal tako, da vplivajo na količino od- danega in prejetega sevanja. To vpliva na ogretost tal in procese v tleh. Na primer, z gozdom poraščena površina prestreže bi- stveno več sevanja kot neporaščena površi- na. Poleg tega pa se v primeru poraščene površine velik del Sončeve energije porabi za izhlapevanje, kar se kaže v ugodnejšem lokalnem podnebju (v nižji temperaturi in večji relativni vlažnosti ozračja). Različni organizmi so vključeni v kroženje ogljika, saj tvorijo različna ogrodja, ki se po njihovem odmrtju organizmov usedajo in tvorijo organogene kamnine, na primer apnenec. Primarni proizvajalci v vodnih te- lesih s fotosintezno aktivnostjo vplivajo na usedanje karbonata. Rastline (in mikroor- ganizmi) pa imajo pomemben vpliv tudi na preperevanje kamnin. Ta vpliv je posledica (1) zadrževanja vode in transpiracije rastlin, kar vpliva na kemijske reakcije in mikrobno aktivnost tal, (2) dihanja tal in korenin, kar zakisuje tla, (3) izločanja organskih kislin in kelatov pri rastlinah, ki povečujejo pre- perevanje kamnin, ter (4) f izičnega vpliva korenin na kamnine (rizoturbacije), pri če- mer imajo najpomembnejšo vlogo drevesa, ki imajo obsežen koreninski sistem. Najpomembnejši vpliv organizmov za vse življenje na kopnini pa je vključenost or- ganizmov v nastajanje tal, saj je pedosfera rezultat delovanja živih organizmov in ko- pičenja njihovih odmrlih delov. Rodovitna tla omogočajo rast rastlinskih združb, ki so materialna osnova za združbe drugih orga- nizmov. Ljudje smo le majhen delček ekosfere Ljudje smo le majhen delček življenjske združbe našega planeta, pa vendar spremi- njamo vse sfere in vplivamo na ostalo bio- cenozo (slika 4). Množični, nepremišljeni, z naravo neusklajeni vplivi imajo za posledico obsežne, hitre spremembe okoljskih razmer, zmanjšujejo vitalnost in prožnost ekosfere ter zmanjšujejo njen potencial za samou- ravnavanje (samoregulacijo) in ekosistemske storitve. To pomeni, da uničujemo okolje in slabšamo okoljske razmere za življenje številnih vrst, tudi nas samih. Slabšanje razmer ni več le lokalno, ampak globalno, zmanjšujeta pa se tudi dostopnost in kako- vost virov za življenje. Znake globalnega spreminjanja ekosfere smo začeli opažati pred več kot 50 leti. Pred 29 leti smo se na okoljskem vrhu v Riu de Ja- neiru odločili za pot trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj pomeni, da lahko spre- minjamo zgradbo in delovanje ekosfere le v Slika 4: Položaj ljudi v ekosferi. Ljudje smo le majhen delček življenjske združbe. 450 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Biologija • Celovitost zgradbe in delovanja ekosfere Botanika • Botanični sprehod po Piranu obsegu sprotnega obnavljanja in je ne obre- menjujemo preko njene asimilativne zmo- žnosti. Le na ta način bomo ohranili njen potencial za ekosistemske storitve. Pogoj za udejanjanje trajnostnega razvoja sta po- znavanje celovitosti zgradbe in razumevanje delovanja različnih ravni bioloških sistemov, pri čemer ima ključno vlogo izobraževanje. Ker pa so biološki sistemi zelo zapleteni in nelinearni, je za prepoznavanje vzročno-po- sledičnih povezav poleg poznavanja elemen- tov sistema potrebno tudi poznavanje pro- cesov in povratnih zvez na različnih ravneh ekosfere. Viri: Costanza. R., de Groot, R., Sutton, P., der Ploeg, S., Anderson, S. J., Kubiszewski, I., Farbere, S., Turner, K., 2014: Changes in the global value of ecosystem services. Global Environmental Change, 26: 152-158. Gurevitch, J., Scheiner, S. M., Fox, G. A., 2006: The Ecology of Plants. Second Edition. Sunderland, Massachusetts: Sinaeur, 523 str. Odum, P. E., Barret, G. W., 2005: Fundamentals of Ecology. 5th edition. Belmont, California: Thomson Brooks/Cole, 17-140, 336-373. Mesta niso le domovanja ljudi, temveč tudi življenjska okolja za številne živalske in ra- stlinske vrste. V času, ko se vse več ljudi se- li v mestna središča, pomeni ohranjati vez z naravo posebno vrednoto, ki omogoča kvali- tetnejše življenje. Zato ni čudno, da se prav mesta, ki skrbijo za vzdrževanje in ohranja- nje biotske pestrosti, pogosto znajdejo zelo visoko na seznamih mest z visoko kakovo- stjo bivanja. Vzorce in procese, ki se odvi- jajo v mestnih okoljih, pa vse bolj odkriva tudi znanstvena skupnost, in to v okviru znanstvene vede, ki je ravno v obdobju an- tropocena našla svoje mesto … v mestu! To je mestna oziroma urbana ekologija. V tem pregledu se bom posvetil enemu od najstarejših in najbolj turističnih sloven- skih mest, Piranu. Čeprav tega istrskega mesteca ne moremo šteti za veliko mestno središče, ga je doletela usoda večine sredo- zemskih mest. Prvobitne narave že dolgo ni več. Nadomestila jo je kulturna krajina, kjer se prepletajo naravna, kmetijska in mestna območja. Na najbolj zavetne in pred nevar- nostmi zavarovane predele so že zelo zgodaj postavili naselja. Okoliške gozdove so spre- menili v kulturne terase, nižinska, priobalna mokrišča pa v soline. Le strmi f lišni klif i in obala pod njimi so dolgo ostali bolj ali manj »naravni«. Najbolj sta Piran in okoli- co zaznamovala razvoj turizma in industrije ter množično priseljevanje v drugi polovici dvajsetega stoletja, ko so obalno črto zasedli hoteli in kopališča, kulturne terase in red- ke primorske gozdiče pa hiše s čudovitimi razgledi. Spremembam, ki jih beremo skozi zgodovino tega območja, lahko sledimo tu- di med preučevanjem rastlinskega sveta, za katerega najdemo v literaturi presenetljivo veliko napisanega. Zannichelli in piranska mirta Prvi zapisi o f lori Pirana so ohranjeni v za- puščini beneškega lekarnarja (in botanika, kemika, paleontologa, zbiratelja in popotni- ka) Giovannija Girolama Zannichellija. Ta Botanični sprehod po Piranu Peter Glasnović 451Botanični sprehod po Piranu • Botanika je v letih od 1722 do 1725 deloval v Istri. V delu Opuscola botanica (1730) – posmrtno ga je objavil njegov sin Giovanni Jacopo Zan- nichelli – za Piran in njegovo okolico navaja okoli sto rastlinskih vrst. To delo je napi- sano pred klasičnim obdobjem, rastline so zato navedene z imeni, ki so se uporabljala pred uvedbo Linnéjevega dvočlenskega po- imenovanja (binominalne nomenklature). Med rastlinami, o katerih poroča Zanni- chelli, je zdaj verjetno najbolj zanimiva mir- ta (Mirtus communis). Navaja jo za grič Sve- tega Bernardina. To je eno od tistih obmo- čij, ki jih je razvoj turizma najbolj spremenil in kjer mirte zdaj ni več. To rastlino je pri Piranu v sedemdesetih letih dvajsetega sto- letja ponovno našel Tone Wraber (Wraber, Skoberne, 1989). Navaja jo za Mogoron, to je območje južno od mestnega središča, ki se pne visoko ob f lišnem klifu. Hiše in vr- tovi zdaj segajo skoraj do roba klifa. Tudi na Mogoronu mirte zdaj najbrž ni več, a bi sodila v družbo vednozelenih sredozemskih rastlin, ki množično poraščajo topel rob klifa. Verjetno bi pojavljanje mirte na Mo- goronu, podobno kot tamkajšnje pojavljanje lovora (Laurus nobilis), vednozelene dobrovi- te (Viburnum tinus), oljke (Olea europaea) ter nekaterih tujerodnih vrst, kot so japonska kalina (Ligustrum lucidum), visoka žumara (Trachycarpus fortunei), smrdljiva perunika (Iris foetidissima), Poldini (2009) povezal s procesom lavrofilizacije rastlinstva oziroma širjenjem večinoma nedomačih vednozelenih vrst zaradi posledice podnebnih sprememb. Samonikle rastline na Mogoronu so mali jesen (Fraxinus ornus), južna šmarna detelja (Coronilla emerus subsp. emeroides), bela me- tlina (Osyris alba), vednozeleni šipek (Rosa sempervirens), navadni brošč (Rubia peregri- na) in hrapavi oponec (Smilax aspera), najbrž tudi brnistra (Spartium junceum). Okolica cerkve Sv. Jurija je rastišče številnih zanimivih rastlin, ki se tam pojavljajo večinoma kot ostanek nekdanje gojitve. Foto: Peter Glasnović. 452 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika • Botanični sprehod po Piranu Stefani in Flora Pirana Najpomembnejši dokument o raznolikosti rastlinstva Pirana je monografija Flora Pi- rana (La Flora di Pirano), ki jo je leta 1895 objavil Attilio Stefani, učitelj na tedanji pi- ranski kraljevi gimnaziji. Flora Pirana sledi večletnemu raziskovanju f lore širšega obmo- čja Pirana (1884). Poleg seznama 1016 vrst so natančno opisana nahajališča, sami f lori pa Stefani doda tudi podrobne zemljevide z izredno natančnimi, že skoraj pozabljenimi krajevnimi imeni in opise geoloških zna- čilnosti. Stefani obravnava rastlinstvo širše piranske okolice, od Izole vse do Savudrije. Poleg lastnih odkritij v delu povzema tudi podatke sodobnikov, ki so raziskovali na istem območju, predvsem Loserja, a tudi Biasoletta, Tommasinija, Marchesettija in drugih. Stefani na primer prvi navaja poja- vljanje rimske belvalovke (Bellevalia romana) v Sečoveljski dolini in tako razširi njeno poznavanje na tem območju – Loser (1864) jo navaja že za Gravižo pri Kopru. V svoji f lori Stefani poroča tudi o uspevanju kadu- ljelistnega brškina (Cistus salviifolius) v Fiesi in dolini Dragonje pri Svetemu Štefanu. Br- škina na nobenem od teh nahajališč kasneje nismo več našli. Stefanijevo delo, podobno kot druge f lore iz tega obdobja, je drago- cen naravoslovni in zgodovinski vir, ki nam pomaga razumeti spremembe od severni Ja- dranski obali v zadnjih dveh stoletjih. Ne- katerih rastlin, za katere Stefani piše, da so pogoste, zdaj ni več, drugih, ki jih je zdaj veliko, pa Stefani (še) ne navaja. K njemu se bom pri obravnavi piranske f lore vrnil še večkrat. Lahkotnica iz Pirana Poleg Stefanija so za poznavanje piranskega rastlinstva in na splošno rastlinstva sloven- ske Istre pomembni tudi prispevki drugih botanikov tega obdobja. Dve osrednji de- li sta Marchesettijeva Flora Trsta in okolice (Flora di Trieste e dei sui dintorni, 1896-1897) in Pospichalova Flora avstrijskega primorja (Flora des oesterreichischen Küstenlandes, 1897- Zlati šeboj (Erysimum cheiri) krasi podporne zidove, ki obkrožajo piranske vrtove in podpirajo piransko župnijsko cerkev. Ta sredozemska križnica, priljubljena okrasna rastlina, se v Piranu pojavlja tudi podivjano. Foto: Peter Glasnović. 453Botanični sprehod po Piranu • Botanika 1899). Pospichala se Piran še posebej do- takne. V svoji f lori opisuje lahkotnico (rod Ballota, Lamiaceae – ustnatice), ki se mu zdi tako posebna, da ji dodeli status samostojne vrste. Piran postane tako klasično nahaja- lišče žametne lahkotnice (Ballota velutina). Zanjo navede tudi natančno nahajališče, podporne zidove piranske župnijske cerkve sv. Jurija. Kasneje Wraber (1992) ugotovi, da je Pospichala pri opisu vrste nekoliko zaneslo, saj ob natančni reviziji njegovega herbarijskega gradiva ne more potrditi mor- foloških posebnosti, ki bi piranski lahkotnici opravičile status samostojne vrste niti kate- rega drugega nižjega taksonomskega ranga. Wraber rastlin iz herbarija tako ne loči od sicer v slovenski Istri razmeroma pogoste bele lahkotnice (Ballota nigra subsp. foetida). 454 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika • Botanični sprehod po Piranu Piranski zidovi in vrtovi Rastišče Pospichalove lahkotnice je zani- mivo tudi zaradi drugih razlogov. Sredoze- mlje velja za eno od vrstno najbolj pestrih območij sveta. Pestrost sredozemske f lore je med drugim posledica tisočletnega delo- vanja človeka, ki je v zgodovini spreminjal in vzdrževal (pol)naravna življenjska okolja. Iz različnih razlogov je f loro tudi zemljepi- sno premešal, saj je določene vrste namer- no (užitne, zdravilne, uporabne in okrasne rastline) in nenamerno (plevele in rastline, ki so se širile kot slepi potniki na domačih živalih) iz različnih predelov Sredozemlja razselil naokoli. Za nekatere značilne pred- stavnike sredozemske f lore tako danes ne vemo natančno, od kod izvirajo, in njihovo pojavljanje najlažje razumemo kot posledico Zdravilna boraga (Borago officinalis) spomladi modro obarva nekatere piranske vrtove in brežine. To sredozemsko vrsto pri nas že dolgo gojijo. Na toplih, ruderalnih rastiščih se pojavlja tudi podivjano. Foto: Peter Glasnović. 455Botanični sprehod po Piranu • Botanika človekovega delovanja. Največjo raznolikost takšnih priseljenk pa lahko zasledimo prav na rastišču prej omenjene lahkotnice. Gre za linijo terasastih vrtov, podprtih in skritih za mogočnimi kamnitimi zidovi, ki ločuje- jo vrh piranskega griča s cerkvijo sv. Jurija od nižje raztezajočega se starega mestnega jedra. Nekateri od teh zidov se povezuje- jo s kamnitimi stebri, ki podpirajo cerkev, zvonik in krstilnico, in se na severni stra- ni ob klifu spuščajo do morja. Ti vrtovi in zidovi predstavljajo toplo zavetje pred burjo in so rastišče številnim rastlinam, ki so se tukaj ohranile kot ostanek nekdanje gojitve. Vse izvirajo iz širšega sredozemskega pro- stora. Nekatere so tukaj zaradi svoje vloge v prehrani. Med temi so najbolj značilni kaprovci (Capparis spinosa). Ti preraščajo Neapeljski luk (Allium neapolitanum) v Piranu. Foto: Peter Glasnović. 456 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika • Botanični sprehod po Piranu večino sten v okolici največje piranske cer- kve, posamezne rastline pa srečamo tudi drugod po mestu. Preden poleti zacvetijo, cvetne popke nabirajo in jih vlagajo v sol ali kis in tako pripravljajo kapre. Užitni so tudi mnogosemenski viseči plodovi, ki se razvijejo pozno poleti. V naravi bi jih sreča- li na kamnitih tleh v bližini morja, zato so dobro prilagojeni na uspevanje v tukajšnjih razmerah. Ker se vegetativno ne razmno- žujejo, semena pa slabo kalijo, in še to le kratek čas, so za njihovo uspešno širjenje po piranskih zidovih - poleg ljudi, ki jih sami zasajajo - verjetno najbolj odgovorne mra- vlje in ose, ki jih privabljajo zreli plodovi neprijetnega vonja. Ponekod so opazili, da zrele plodove kaprovcev uživajo in razširjajo tudi kuščarice, zato ne gre izključiti vloge, ki bi jo lahko imele pri razširjanju piran- skih kaprovcev na primer pozidne kuščarice (Podarcis muralis). Piransko rastišče je poleg tistega ob strunjanski Tartinijevi vili naše edino rastišče kaprovcev. Kamnite zidove v okolici piranske župnijske cerkve preraščajo še druge zanimive rastline. Najbolj številčen je zlati šeboj (Erysimum cheiri). Ta v aprilu oranžno obarva podporne zidove, ki to pi- ransko cerkev podpirajo proti morju. Pogosta, sicer nekoliko manj kot prejšnja, je tudi rdeča špajka (Centranthus ruber). V takem okolju bi pričakovali tudi zajčke (Anthirrhinum majus), ki se podivjano poja- vljajo le po klifu in zidovih na Mogoronu. Vse so že dolgo poznane okrasne rastline, ki so v Piranu našle ugodne razmere in se skoraj udomačile. O množičnem pojavljanju vseh naštetih vrst poroča tudi Stefani. Stari zidovi po naseljih so zanimiva rastišča, Piranski vrtovi in brežine so spomladi prekriti z belo cvetočim neapeljskim lukom (Allium neapolitanum). Foto: Peter Glasnović. 457Botanični sprehod po Piranu • Botanika katerim so v preteklosti raziskovalci rastlin- skih skupnosti namenili precej pozornosti. Zaradi podobnih življenjskih razmer in po- navljajoče se sestave vrst so bile za zidove opisane značilne rastlinske združbe. Raz- likujejo se po legi (osončenosti, senčnosti) in velikosti zidov ter vlažnosti in vsebnosti hranilnih snovi, ki je pogosto visoka. Poleg že zgoraj navedenih vrst se po piranskih zi- dovih pojavljajo še nekateri drugi značilni predstavniki, kot so rjavi sršaj (Asplenium trichomanes), zidna rutica (Asplenium ruta- -muraria), še pogosteje pa navadna slatinka (Ceterach officinarum), zidni popon (Cym- balaria muralis) in razrasla kršina (Parie- taria judaica). Pojavljanje morskega koprca (Crithmum maritimum) kaže na prisotnost soli v podlagi. Že Wraber (1998) poroča Usločenolistni lučnik (Verbascum sinuatum) prepoznamo po pritličnih listih z izrazito valovitim robom. Rumenih cvetov z vijoličasto dlakavimi prašničnimi nitmi v Piranu verjetno ne bomo videli, saj rastišče do cvetenja navadno že pokosijo. Foto: Peter Glasnović. 458 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika • Botanični sprehod po Piranu tudi o subspontanem pojavljanju drevesa- stega grmičastega osleza (Lavatera arborea) na zidovih ob piranski župnijski cerkvi. To slezenovko pogosto gojijo na primorskih vrtovih. Nekaj lepih primerkov so pred leti ob obnovi zidov odstranili. Zanimiv je tudi podatek, da je po piranskih zidovih nekoč uspeval beli zobnik (Hyoscyamus albus, Ste- fani, 1895), ki ga zdaj tam najbrž ni več. Mu pa podobna rastišča ustrezajo, na kar kaže njegovo pojavljanje po zidovih nekate- rih drugih severnojadranskih mest, na pri- mer Rovinja in Krka. Nekatere zanimive rastline, katerih izvor je prav tako v širšem sredozemskem območju, srečamo tudi na zatravljenih terasah piran- skih vrtov. Že zgodaj spomladi jih obarva- jo modro cvetoči primerki zdravilne borage (Borago officinalis) in pisani listi pegastega badlja (Silybum marianum), ki zacveti šele v poletnih mesecih. Obe sta se ohranili kot ostanek gojitve zaradi uporabe v prehrani in zeliščarstvu. Ob robu sprehajalne poti, ki pelje ob klifu, se je naselil barvilni brošč (Rubia tinctorum). Samonikel je verjetno v vzhodnem Sredoze- Čebulasti gabez (Symphytum bulbosum) v Sloveniji poznamo v Istri in v okolici Nove Gorice. Od podobnega gomoljastega gabeza (S. tuberosum) ga najlažje ločimo po goltnih luskah, ki štrlijo iz venčne cevi. Foto: Peter Glasnović. 459Botanični sprehod po Piranu • Botanika mlju, a so ga razširili tudi drugod po Evro- pi, saj ga že od antike gojijo zaradi priprave rdečega barvila, ki obarva usnje in različne tkanine. Piransko nahajališče je edino, ki je v novejšem času poznano pri nas (Wraber, 1998). Na travnatih brežinah in po vrtovih Pirana je v Sloveniji najbolj številčna popu- lacija belo cvetočega neapeljskega luka (Al- lium neapolitanum). Tako barvilnega brošča kot neapeljskega luka za Piran ne navaja nihče od starejših avtorjev. Medtem ko bi barvilni brošč lahko spregledali, to skoraj ni mogoče za razkošen neapeljski luk, ki se je v Piran morda naselil šele nedavno. Travnate brežine ob največji piranski cerkvi pa so brez neposrednega človekovega po- sredovanja naselile tudi nekatere zanimive rastline. Mesta navadno obravnavamo kot toplotne otoke (angleško heat islands), saj je v njih zaradi pozidave in človekovih dejav- nosti temperatura v primerjavi z okolico na- vadno nekoliko višja. Ugodne razmere v Pi- ranu so verjetno posledica južne in zavetne lege, v kateri se je razvilo mesto. Nekoliko zanemarjene zelenice, vrtove in travnate brežine cestišč so naselili nekateri toplo- Srhkodlakava repatka (Urospermum picroides) je sredozemska enoletnica, ki se v Sloveniji pojavlja le na toplih, ruderalnih rastiščih v Istri. Foto: Peter Glasnović. 460 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika • Botanični sprehod po Piranu ljubni predstavniki sredozemskih ruderalnih združb. V njih uspeva nekaj rastlin, ki so po razširjenosti v Sloveniji omejene (skoraj) le na slovensko Istro, pa še v njej niso ravno pogoste. V okolici piranske župnijske cerkve lahko opazimo srčastolistni čapljevec (Ero- dium malacoides), usločenolistni lučnik (Ver- bascum sinuatum) in bodeči trnojek (Pallenis spinosa), na podobnih rastiščih po Piranu in bližnji okolici pa še na primer vitičasto rosnico (Fumaria capreolata), čebulasti gabez (Symphytum bulbosum) in srhkodlakavo repatko (Urospermum picroides). Flora med piranskimi tlakovci Ne samo po zidovih, tudi na pohojenih tleh se v mestih razvijejo značilne rastlinske združbe. V Piranu to pomeni predvsem ra- stišča med tlakovci mestnega središča. Ra- stline, prilagojene na takšna rastišča, morajo prenašati mehanske poškodbe in uspevanje na neprezračenih, zbitih tleh, navadno bo- gatih s hranili. Prilagojene morajo biti tudi na razmere, v katerih morajo korenine do ugodnih tal prodreti dovolj globoko, skozi drugačno podlago. Takšne rastline so pri- čakovano manjše, polegle ali plazeče rasti, izrazito razvejene, z dovoljšnjo mehansko trdnostjo tkiv in dobrimi regenerativnimi sposobnostmi. Rastlina, ki se dobro uje- ma s tem opisom, je štirilistna pohojenka (Polycarpon tetraphyllum), po kateri je poi- menovana zveza (Polycarpo-Eleusinion indi- cae Čarni & Mucina 1998), v katero uvr- ščamo več sorodnih združb, ki so značilne za podobna rastišča širšega sredozemskega Družinska sreča (Soleirolia soleirolii) je nekaterim znana kot sobna rastlina. Ta endemit tirenskega otočja se je lepo udomačil tudi med tlakovci piranskih ulic. Foto: Peter Glasnović. 461Botanični sprehod po Piranu • Botanika prostora. Poleg nekaterih običajnih pred- stavnikov je zanje značilna prisotnost to- ploljubnih sredozemskih in nekaterih tuje- rodnih vrst. Ob pohojenki bomo v Piranu lahko našli še na primer rogato zajčjo dete- ljo (Oxalis corniculata), deljenolistni trpotec (Plantago coronopus), veliki trpotec (Plantago major), enoletno latovko (Poa annua), ptičjo dresen (Polygonum aviculare) ter nekaj vrst pitomcev: najpogosteje poleglega (Sagina procumbens), nekoliko redkeje brezvenčnega (S. apetala) in le na slanih tleh, blizu morja, tudi morskega (S. maritima; Jogan, 1996). Pojavljajo se tudi nekatere tujerodne vrste. Že nekaj časa je poznano uspevanje nekate- rih subtropskih predstavnikov, kot so polegli ščir (Amaranthus deflexus), belkasta hudole- tnica (Conyza sumatrensis) in indijska pro- senka (Eleusine indica). V zadnjem času pa je zanimivo pojavljanje dveh okrasnih vrst, ki se obilno pojavljata ravno med piran- skimi tlakovci, to sta drobnocvetni kopitec (Dichondra micrantha), ta se sicer uporablja za ozelenitev senčnih površin in zelenic, in družinska sreča (Soleirolia soleirolii), ende- mična vrsta tirenskega otočja, ki je verjetno vsem dobro znana sobna rastlina (Glasnović, Jogan, 2012; Jogan, 2018). Novosti in spomini Veliko prej omenjenih vrst pri nas verjetno ni avtohtonih, a ker izvirajo iz naše širše okolice, jih običajno ne uvrščamo med tuje- rodne vrste. Med tujerodne ali celo invaziv- ne vrste štejemo tiste, ki so se šele nedavno pojavile in pričele širiti pri nas, izvirajo pa iz bolj oddaljenih območij s podnebnimi značilnostmi, podobnimi našim, kot so ne- kateri predeli Južne in Severne Amerike in vzhodna Azija. Te vrste v mestnih območjih zelo dobro uspevajo, saj je ravno tam največ možnih virov vnosa (vrtovi, trgovske, tran- sportne in turistične dejavnosti) in ustreznih rastišč, v katere se uspešno naselijo in od tam dalje širijo. Zaradi neposrednega stika s človekom pa so tam najbolj izraženi in zaznani njihovi negativni vplivi, ki te vrste tako dobro opredeljujejo: vpliv na (pol) na- ravna življenjska okolja, vpliv na zdravje in vpliv na gospodarstvo in infrastrukturo. Ne- kaj takih, ki se zdaj obilno spontano širijo po Piranu ter okolici in veljajo za proble- matične invazivne vrste, navaja že Stefani. Kot zgolj okrasni navaja visoki pajesen (Ai- lanthus altissimus) in papirjevko (Brousonettia papyrifera), o robiniji (Robinia pseudoacacia) pa piše, da se pojavlja tako gojena kot po- divjana. Poleg tega, da pajesen in papirjevka nista več omejena samo na vrtove, se je v zadnjih desetletjih pojavilo še veliko novih vrst, ki so se tukaj dobro ustalile in razširi- le. Nekaj takih sem navedel že v prejšnjem poglavju. Luskasto nebino (Aster squamatus) je prav v Piranu in njegovi okolici v sedem- desetih letih dvajsetega stoletja prvi našel Wraber (1982). Zdaj je v Piranu in drugod po slovenski Istri splošno razširjena in po- gosta. Podobna zgodba je sledila tudi od- kritju drugih tujerodnih vrst, na primer že prej omenjeni belkasti hudoletnici (Conyza sumatrensis) ali nenavadnemu mrkaču (Bi- dens subalternans). Medtem, ko so se ene razširjale, so se druge pojavile na novo. Leta 2020 je tako med razpokami zidov piran- skega mandrača Kaligarič prvič v Sloveniji našel še eno tujerodno, izvorno azijsko vr- sto iz družine nebinovk, Eclipta prostrata. Procesa pojavljanja in širjenja novih rastlin- skih vrst pa ne gre omejiti zgolj na tujero- dne vrste. Nekatere vrste, ki so se razširile v zadnjem času, izvirajo iz toplejših območij Sredozemlja. Pogosto gre za enoletnice (te- rofite), ki navadno vzkalijo že pozimi, se razvijejo in zacvetijo spomladi in do poletja razvijejo semena, v obliki katerih preživijo neugodno poletno obdobje. Čeprav za slo- vensko Istro ni značilno pravo sredozemsko podnebje, so terofiti pogosti, verjetno tudi kot posledica ruderalizacije rastišč, kar tem rastlinam ustreza. Tako bomo po zelenicah Pirana in drugih istrskih mest zasledili več vrst enoletnih zlatic, ki so še nedavno pri nas veljale za redke – drobnocvetno (Ra- nunculus parviflorus), napihnjeno (R. chius) 462 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika • Botanični sprehod po Piranu in bodičastoplodno (R. muricatus). Podobno se je tukaj (verjetno) šele nedavno pojavi- la in razširila tudi pozidna lakota (Galium murale), prav tako enoletnica sredozemskega izvora (Jogan, Bačič, 2019). Omenimo lah- ko še nekatere druge sredozemske vrste, ne nujno enoletnice, ki so se razširile v zadnjih desetletjih ali šele v zadnjih letih. Dve naj- bolj očitni sta krilatoplodni dimek (Crepis sancta), ki aprila množično rumeno obarva zelenice, stari avtorji pa ga sploh še ne po- znajo, in pritajena kadulja (Salvia verbenaca), za katero vsako leto opazimo nekaj novih nahajališč. Če so spremembe prinesle nove vrste, so ne- katere tudi odnesle. Ob prebiranju zgodo- vinskega gradiva je najbolj očitno izginotje nekaterih vrst, ki so povezane z nekdanjim kmetijstvom. Najslabše se je zgodilo nekate- rim žitnim plevelom. Čeprav Stefani piše, da se na primer poletni zajčji mak (Adonis aestivalis), plavica (Centaurea cyanus) in ši- rokolistna turgenija (Turgenia latifolia) poja- vljajo razmeroma pogosto, jih zdaj dejansko ne najdemo več. Podobno ni več mogoče opaziti nekaterih vrst, značilnih za naravno morsko obalo, kot sta rumena ceduljka (Gla- ucium flavum) in obmorska možina (Eryngi- um maritimum). Krilatoplodni dimek (Crepis sancta) je ena izmed sredozemskih vrst, ki se v Slovenski Istri množično pojavlja šele v zadnjih desetletjih. Foto: Peter Glasnović. 463Botanični sprehod po Piranu • Botanika Narava med ohranjanjem kulturnih spomenikov Presenetljivo veliko rastlinskih vrst, ki sem jih v prispevku naštel, lahko najdemo na rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Republike Slovenije. Pri naravovar- stveni obravnavi takšnih rastišč bi gotovo kaj hitro naleteli na težave in pomisleke. Povsem razumljiva je obravnava Pirana na podlagi njegovih krajinskih značilnosti ali zgodovinsko–spomeniškega vidika, mnogo manj pa iz naravovarstvenega. Vendar ta- kšnega ločevanja, še posebej v Sredozemlju, ne bi smelo biti, saj imata delovanje člo- veka in vpliv kulturnih značilnosti ključen pomen pri razumevanju naravnih procesov in vzorcev tega prostora. Zagotovo bomo Piran težko razglasili za zavarovano obmo- čje narave, a zelo pomembno se je zavedati pomena biotske pestrosti pri ohranjanju nje- gove identitete in tradicije. Iz tega znanja bi morale izvirati smernice, ki bi odločeval- cem onemogočale razvrednotenje prostora z modnimi in prostoru neprimernimi posegi, upravljavcem kulturne dediščine pa vodilo pri obnovah, ki bi upoštevale tudi rastlin- stvo in živalstvo tega prostora. Namen pričujočega prispevka ni bila revi- zija piranske f lore. Želel sem le predstaviti Piran nekoliko drugače, z najbolj značilni- mi rastlinskimi predstavniki, ki jih mnogi domačini in obiskovalci sploh ne poznajo in jih ob sprehodih po mestu največkrat spregledajo. Poudaril sem pomen poznava- nja in ohranjanja biotske pestrosti znotraj urbanih celot. Zato spodbujam domačine, da to raznolikost razumejo kot vrednoto, ki jo je treba ohraniti. Obiskovalcem Pirana predlagam, da ob naslednjem obisku med dopustniške radosti vključijo tudi spogle- dovanje z neurejenimi vrtovi in zelenicami, starimi zidovi in uličnimi tlakovci. Literatura: Glasnović, P., Jogan, N., 2012: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre – Novelties from the adventive flora of the Slovenian Istria. Hladnikia, 29: 37–44. Jogan, N., 1996: Sagina maritima G. Don in S. nodosa (L.) Frenzl - novi vrsti slovenske flore in pregled pitomcev v Sloveniji. Hladnikia, 7: 15-19. Jogan, N., 2018: Notulae ad floram Sloveniae: Dichondra micrantha Urb. Hladnikia, 42: 77-78. Jogan, N., Bačič, T., 2019: Pozidna lakota (Galium murale (L.) All.) – nova vrsta v flori Slovenije. Tiny Bedstraw (Galium murale (L.) All.) – a new species in the flora of Slovenia. Hladnikia, 44: 3-9. Loser, A., 1864: Nachträge zu meinem Verzeichnisse der im Gebiete von Capodistria wildwachsenden Phanerogamen. Österreichische botanische Zeitschrift: 146-151. Marchesetti, C., 1897: Flora di Trieste e de’ suoi dintorni. [1]-CIV. Trieste. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Trieste: Edizioni Goliardiche. Pospichal, E., 1897: Flora des oesterreichischen Küstenlandes. Erster Band. Leipzig und Wien: Franz Deuticke. Pospichal, E., 1898: Flora des oesterreichischen Küstenlandes. Zweiter Band, erste Hälfte. Leipzig und Wien: Franz Deuticke. Pospichal, E., 1899: Flora des oesterreichischen Küstenlandes. Zweiter Band, zweite Hälfte. Leipzig und Wien: Franz Deuticke. Stefani, A., 1884: Contribuzione alla Flora di Pirano. Parte I. Programma d. i. r. Scuola Reale sup. in Pirano, 1883-1884. Trieste. Stefani, A., 1895: La flora di Pirano - arricchita dell ’ »Elenco delle piante indigene del territorio di Capodsitria« di Antonio Loser e d ’uno schizzo topografico di Pirano. Rovereto: Tipologia G. Grigoletti. Wraber, T., 1982: Aster squamatus (Sprengel) Hieron tudi v Sloveniji. Biološki vestnik, 30 (2): 125-136. Wraber, T., 1992: Drobtine o nekaterih lahkotnicah (Ballota) - 1. Proteus, 54 (8): 315-316. Wraber, T., 1998: Notulae ad floram Sloveniae. Lavatera arborea L. Hladnikia, 10: 51. Wraber, T., 1998: Notulae ad floram Sloveniae. Rubia tinctorum L. Hladnikia, 10: 55. Wraber, T., Skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave, 14-15: 9-428. Zannichelli, G. G., 1730: Opuscola botanica psthuma a Joanne Jacopo filio in lucem edita. Venezia. 464 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika in rastlinska patologija • Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov Črni poprovec (Piper nigrum L.), ki ga uvr- ščamo v rod poprovcev (preglednica 1), v ka- terem je znanih več kot tisoč različnih vrst, izvira iz zahodne Indije (Charles, 2013). Je olesenela večletna ovijalka, ki lahko v višino zraste do 9 metrov. Listi so debeli, gladki, rahlo povoščeni ter ovalne oblike, veliki od 13 do 25 centimetrov. Na njihovi spodnji strani, na mladih poganjkih in pecljih, so voščene žleze. Rastlina razvije podolgovata socvetja z drobnimi belimi cvetovi in cveti skozi celo leto. V posameznem socvetju se razvije od 50 do 60 plodov – poprovih jagod (slika 1). Črni poprovec, ki raste v divjini, je dvodomna rastlina, sorte, ki jih prideluje človek, pa so enodomne. Gojeni poprovec je samooprašna rastlina, pri oprašitvi pa ima pomembno vlogo dež (Nelson in Cannon- -Eger, 2011; Ravindran, 2006). V zgodovini so ljudje imeli poper za presti- žno začimbo, ki se je v nekaterih državah uporabljala kot plačilno sredstvo za blagov- no menjavo. Črni poper je trgovsko najbolj razširjena začimba na svetu in predstavlja približno 20 odstotkov celotnega uvoza začimb. Trenutno poper pridelujejo v šest- indvajsetih državah po svetu (Ravindran, 2006). V letu 2018 je bila svetovna proi- zvodnja črnega popra ocenjena na 752.000 ton, svetovni uvoz 414.000 ton ter izvoz 392.000 ton, pri vseh pa se kaže narašča- joč trend. Prav tako je bilo v letu 2018 v svetu 590.000 hektarov površin za pridelavo črnega popra (od tega največ v Indoneziji, Indiji in Vietnamu), s skupnim povpreč- nim pridelkom 1,3 tone na hektar (FAO, 2018). Vietnam velja za največjega svetov- nega pridelovalca popra z 273.000 tonami, kar predstavlja okrog 35 odstotkov svetovne proizvodnje popra. Po pridelavi mu sledijo Indonezija, Brazilija, Indija in ostali (Šri- lanka, Kitajska, Malezija, Mehika) (slika 2) (FAO, 2018). Glede na način obdelave plodov črnega po- provca ločimo beli, črni in zeleni poper, vsi se pogosto uporabljajo v kulinariki, se pa med seboj razlikujejo po vsebnostih različ- nih snovi (preglednica 2). Poleg pogoste uporabe v kulinariki se čr- ni poper uporablja tudi v medicini. Plodo- vi vsebujejo veliko mineralov, vitaminov in Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov iz plodov črnega poprovca (Piper nigrum L.) Miha Slapničar, Hana Grintal, Ana Lucija Čuk, Matej Vošnjak Preglednica 1: Taksonomska klasifikacija črnega poprovca (USDA, 2020). Sistemska kategorija Znanstveno ime Kraljestvo Plantae (rastline) Deblo Magnoliophyta (semenke) Razred Mangoliopsida (dvokaličnice) Red Piperales (poprovci) Družina Piperaceae (poprovke) Rod Piper (poprovec) Vrsta Piper nigrum L. (črni poprovec) 465Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov iz plodov črnega poprovca • Botanika in rastlinska patologija Slika 1: Zoreče jagode črnega poprovca (Piper nigrum L.) (NatureBring, 2019). Slika 2: Svetovna proizvodnja črnega popra po državah (v odstotkih) (FAO, 2018). Preglednica 2: Vsebnosti snovi v črnem, zelenem in belem popru (Liu in sod., 2018; Hammouti, 2019; Superfoodly, 2018). 466 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika in rastlinska patologija • Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov prehranskih vlaknin, 5-9 odstotkov alkaloi- dov, 1,2-5 odstotkov eteričnega olja in števil- ne sekundarne metabolite, predvsem fenolne snovi (slika 3) (Feng in sod., 2020; Ham- mouti, 2019). Slednje, ki so za organizme ve- činoma toksične, niso neposredno vključene v metabolne procese. Rastlina jih potrebuje kot zaščito pred škodljivci, za odvračanje herbi- vorov, za privabljanje opraševalcev in podob- no (Ahmad in sod., 2010). Med več različnimi znanimi lastnostmi črnega popra velja omeniti antimikotično, antioksidativno in insekticidno delovanje, zaradi česar ima črni poper velik poten- cial pri varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ahmad in sod., 2010; Scott in sod., 2008). Največ potenciala na različ- ne biološke dejavnosti črnega popra imajo poleg sekundarnih metabolitov tudi pi- peridinski alkaloidi, izolirani iz zunanje lupine in semen, med katerimi so najbolj zastopani: piperin (slika 4), piperidin, pi- peretin, piperanin in pipercid (Beltran in sod., 2017). Na vsebnost omenjenih alka- loidov v plodovih lahko vplivajo podnebje, rastne razmere in kraj izvora. Kmetijstvo v Sloveniji se srečuje s številnimi težavami, ki so posledica delovanja abiot- skih ali biotskih dejavnikov. Eden od večjih problemov pri slovenskih pridelovalcih sadja so glivične okužbe, ki povzročajo škodo na rastlinah. Posledice so lahko zelo hude, saj lahko ena sama gliva povzroči propad dre- vesa in posledično okužbo sosednjih rastlin (Bautista-Banos in sod., 2014). Za zatiranje povzročiteljev bolezni večinoma uporabljajo sintetične pripravke, ki pa so škodljivi za oko- lje in ljudi. Velika uporaba fitofarmacevtskih sredstev je povzročila, da so njihovi ostanki zašli v podtalnico, s tem pa tudi v tla in po- sledično v hrano, ki jo zaužijemo. Velik pro- blem je tudi pojav odpornosti patogenih gliv proti sintetičnim antimikotikom. Zaradi škodljivosti in večje ozaveščenosti, je uporaba snovi, izoliranih iz rastlin, vse pogo- stejša. Med alternativami antimikotikov je tu- di uporaba rastlinskih izvlečkov, ki so cenejši, bolj dosegljivi ter manj strupeni in škodljivi za Slika 3: Posamezne skupine fenolnih spojin, prisotne v plodovih črnega popra (Feng in sod., 2020) Slika 4: Skeletna formula molekule piperina (MedChemExpress, 2018) 467Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov iz plodov črnega poprovca • Botanika in rastlinska patologija okolje. Zato je za obvladovanje rastlinskih bo- lezni vse bolj zaželena uporaba ekoloških pri- pravkov. V zadnjem času se je povečalo število raziskav na temo rastlinskih izvlečkov, saj so ljudje ozaveščeni o škodljivi uporabi pesticidov (Choi in sod., 2004). Ugotovili so, da so v ne- katerih višjih rastlinah antimikotične snovi, ki so zaradi biorazgradljivosti in selektivne to- ksičnosti zelo dragocene, vendar so dražje od sintetičnih spojin in manj dosegljive. Naravni proizvodi so v primerjavi s samimi sintetični- mi antimikotiki tudi manj strupeni. Preglednica 3: Pregled objav na temo antimikotičnih lastnosti različnih rastlinskih delov črnega popra. Opomba k stolpcu »Rezultat«: • − negativen vpliv na rast gliv • O nima vpliva na rast gliv 468 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Botanika in rastlinska patologija • Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov Mnogo rastlinskih vrst vsebuje biorazgradljive in selektivno toksične snovi z antimikotičnimi lastnostmi. Boulogne s sodelavci (2012) jih v svojem preglednem prispevku navaja 1064, razdeljenih v 150 različnih družin. Xu in Li (2011) sta v raziskavi ovrednotila 68 snovi iz 22 vrst rodu Piper s potencialnim antimiko- tičnim delovanjem in jih razdelila v naslednje skupine: amidi, f lavonoidi, derivati benzoj- skih kislin, lignani in fenilpropanoidi (Xi in Li, 2011). Z raziskovanjem antimikotičnih lastnosti različnih rastlinskih vrst se že vr- sto desetletij ukvarja veliko raziskovalcev. V preglednici 3 je prikazan sistematični pregled pomembnejših objav na temo antimikotičnih lastnosti različnih rastlinskih delov črnega po- provca (Piper nigrum L). Skleniti je mogoče, da se število raziskav na področju rastlinskih ekstraktov zaradi osve- ščenosti ljudi o škodljivosti sintetičnih pesti- cidov povečuje. Dobro alternativo sintetičnim pesticidom naj bi glede na raziskave pred- stavljali tudi plodovi črnega popra in njegovi izvlečki. Čedalje bolj je zaželena uporaba eko- loških pripravkov za obvladovanje rastlinskih bolezni. Iz pregleda literature na temo črnega poprovca in njegovih antimikotičnih lastnosti je bilo ugotovljeno, da ima rastlina potenci- al pri nadzoru različnih vrst gliv. Uporaba različnih izvlečkov črnega poprovca bi lahko predstavljala možnost ekološkega pristopa k nadzoru patogenih gliv, povzročiteljic bolezni v kmetijstvu, poleg tega pa bi s tem varovali naravo in biološko pestrost v naravi. Raziskavo je podprl projekt ERASMUS+ »Diversity in Science toward Social Inclusion – Non-formal Education in Science for Students' Diversity (DiSSI)« (612103-EPP-1-2019-1-DE-EPPKA3-IPI- SOC-IN), ki ga financira Evropska unija. Literatura: Ahmad, I., Shahid, M., Owais, M., Aqil, F., 2010: Combating Fungal Infections: Problems and Remedy. Dordrecht, Heidelberg, London, New York: Springer, 454- 469. Akthar, M. S., Birhanu, G., Demisse, S., 2014: Antimicrobial activity of Piper nigrum L. and Cassia didymobotyra L. leaf extract on selected food borne pathogens. Asian Pacific Journal of Tropical Disease, 4: 911-919. Aldaly, Z. T., 2010: Antimicrobial activity of piperine purified from Piper nigrum. Journal of Basrah Research, 36: 54-61. Bautista-Banos, S., Bosquez-Molina, E., Barrera-Necha, L. L., 2014: Postharvest decay: Control Strategies. London: Academic Press, Elsevier Inc., 239-246. Beltran, L. R., Dawid, C., Beltran, M., Levermann, J., Titt, S., Thomas, S., Purschel, V., Satalik, M., Gisselmann, G., Hofmann, T., Hatt, H., 2017: The effect of pungent and tingling compounds from Piper nigrum L. on background K+ currents. Frontiers in Pharmacology, 8: 1-14. Boulogne, I., Petit, P., Ozier-Lafontaine, H., Desfontaines, L., Loranger-Merciris, G., 2012: Insecticidal and antifungal chemicals produced by plants: a review. Environmental chemistry letters, 10 (4): 325-347. Charles, J. D., 2013: Antioxidant Properties of Spices, Herbs and Other Sources. New York: Springer, Science+Business Media, 440-460. (eBook.) Choi, G. J., Jang, K. S., Kim, J. S., Lee, S. W., Cho, J. Y., Cho, K. Y., Kim, J. C., 2004: In vivo antifungal activities of 57 plant extracts against six plant pathogenic fungi. The Plant Pathology Journal, 3: 184-191. Dheeb, B. I., 2015: Antifungal Activity of Alkaloids and Phenols Compounds extracted from black pepper Piper nigrum against some pathogenic fungi. Journal of Biotechnology Research Center, 9: 46-53. Feng, Y., Dunshea, R. F., Suleria, H., 2020: Characterization of bioactive compounds from black spices and their potential antioxidant activities. Journal of Food Science and Technology, 57 (1): 1-18. Hammouti, B., Dahmani, M., Yahyii, A., Ettouhami, A., Messali, M., Asehraou, A., Bouyanzer, A., Warad, I., Touzani, R., 2019: Black Pepper, the »King of Spices«: Chemical composition to applications. Arabian Journal of Chemical and Environmental Research, 6 (1): 12-56. Jain, S. R., Jain, M. R., 1973: Effect of some common essential oils on pathogenic fungi. Planta Medica, 24 (2): 127-132. Karthikeyan, G., Geetha, R. V., Thangavelu, L., 2018: Antimitotic activity of Piper nigrum on clinical isolates of candida. International journal of research in pharmaceutical sciences, 10 (2): 1167-1171. Li, Y. X., Zhang, C., Pan, S., Chen, L., Liu, M., Yang, K., Zeng, X., Tian, J., 2019: Analysis of chemical components and biological activities of essential oils from black and white pepper (Piper nigrum L.) in five provinces of southern China, 9. Liu, H., Zheng, J., Liu, P., Zeng, F., 2018: Pulverizing processes affect the chemical quality and thermal property of black, white, and green pepper (Piper nigrum L.). Journal of Food Science and Technology, 55 (6): 2130-2142. Medchemexpress, 2018: Skeletna formula molekule piperina. Dostopno na naslovu: https://www. medchemexpress.com/Piperine.html. (13. 3. 2021.) Naturebring, 2019: Črni poprovec (Piper nigrum L.). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/ pin/809522101750457988/. (13. 3. 2021.) Nelson, S. C., Cannon-Eger, K. T., 2011: Farm and 469Antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov iz plodov črnega poprovca • Botanika in rastlinska patologija Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov • Mikrobiologija Forestry Production and Marketing profile for Black pepper (Piper nigrum).(online).Hawai‘ i. Specialty Crops for Pacific Island Agroforestry. Permanent Agriculture Resources. Dostopno na naslovu: http://agroforestry.net/scps. (10. 11. 2020.) Ounchokdee, U., Rueangrit, S., Dethoup, T., 2016: Antifungal activity profile of Piper longum fruit extract against plant pathogenic fungi. Journal of Biopesticides, 9: 97. Pundir, R. K., Jain, P., 2010: Comparative studies on the antimicrobial activity of black pepper (Piper nigrum) and turmeric (Curcuma longa) extracts. International Journal of Applied Biology and Pharmaceutical Technology, 1 (2): 492-500. Ravindran, P. N., 2006: Black pepper: Piper nigrum. Medicinal and Aromatic Plants-Industrial Profiles. Amsterdam: Taylor & Francis e-Library, 38 in 400-460. Scott, I. M., Jensen, H. R., Philogène, B. R. J., Arnason, J. T., 2008: A review of Piper spp. (Piperaceae) phytochemistry, insecticidal activity and mode of action. Phytochemistry Review, 7: 65. Shanmugapriya, K, Saravana, P. S., Payal, H, Mohammed, S., Williams, B., 2012: Antioxidant potential of pepper (Piper nigrum) leaves and its antimicrobial potential against pathogenic microbes. Indian Journal of Natural Products and Resources, 3 (4): 570-577. Sparks, D. L., 2004: Advances in agronomy, prva izdaja. New York: Elsevier Inc., 82. Superfoodly, 2018: What’s a Green Peppercorn? Perhaps Healthier Than Black Pepper. Dostopno na naslovu: https:// www.superfoodly.com/green-peppercorn/. (20. 12. 2020.) USDA: Classification for Kingdom Plantae Down to Species Piper nigrum L. Dostopno na naslovu: https:// plants.usda.gov/java/ClassificationServlet?source=display& classid=PINI3. Xu, W. H., Li, X. C., 2011: Antifungal compounds from Piper species. Current bioactive compounds, 7 (4): 262-267. Laktobacili so pomembna skupina mlečno- kislinskih bakterij, ki so zgodovinsko tesno povezane s človeško kulturo in dobrim po- čutjem. Njihova značilnost je proizvodnja mlečne kisline, ki je glavni končni produkt fermentacije sladkorjev, s katero pridobivajo energijo. Laktobacile, tako kot tudi druge mlečnokislinske bakterije, človek že stoletja uporablja za proizvodnjo fermentirane hrane in krme, saj zagotavljajo varnost in obstoj- nost živil, izboljšajo čutne (senzorične) la- stnosti in prehransko vrednost živil, številni med njimi pa imajo tudi koristne učinke za zdravje. Zaradi izjemne sposobnosti prila- Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov Sabina Fijan, Primož Treven, Irena Rogelj Miha Slapničar je profesor kemije in biologije. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je zaposlen kot asistent za področje kemije v izobraževanju. Njegovo raziskovalno področje je organska kemija naravnih spojin in preučevanje razumevanja redoks reakcij. Je mentor številnim diplomantom in magistrantom, sodeluje v več raziskovalnih projektih v Sloveniji in Evropski uniji. Že vrsto let sodeluje pri pripravi nalog za kemijska tekmovanja ter mentorira študentske in dijaške maturitetne projektnoraziskovalne naloge. 470 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Mikrobiologija • Nova imena laktobacilov gajanja jih najdemo v različnih okoljih, po- leg rastlin in fermentiranih živil so njihovo življenjsko okolje tudi sluznične površine, v prvi vrsti prebavnega trakta ljudi in živali, pomembno vlogo pa imajo tudi v ohranjanju homeostaze vaginalne sluznice. Rod Lactobacillus je največji in genetsko naj- bolj raznoliki rod mlečnokislinskih bakterij. Pripada deblu Firmicutes, razredu Bacilli, redu Lactobacillales in družini Lactobacil- laceae. Rod Lactobacillus je leta 1901 prvi opisal Martinus Willem Beijerinck, vanj pa vključil bakterije, izolirane iz različne- ga fermentiranega materiala, s podobnimi morfološkimi in fenotipskimi značilnostmi. Laktobacili so po Gramu pozitivne, dol- ge ali kokoidne, negibljive in nesporogene palčke, ki pogosto tvorijo verižice (slika 1 in 2). So kemoorganotrofi, prehransko ze- lo zahtevni, poleg fermentabilnih sladkorjev potrebujejo mnoge rastne dejavnike, kot so aminokisline in vitamini. Nimajo porfirinov in citokromov, so katalaza negativni, ener- gijo pa pridobivajo s fermentacijo sladkorjev. Dobro rastejo v razmerah z nizko koncen- tracijo kisika (mikroaerof ilnih razmerah) in v popolni odsotnosti kisika (anaerobnih razmerah). Čeprav lahko rastejo v tempera- turnem območju od 2 do 53 stopinj Celzija in pH-območju od 3 do 8, je njihovo op- timalno območje rasti pri temperaturah od 30 do 40 stopinj Celzija ter v rahlo kislem okolju (pH od 5,5 do 6,2). Na podlagi ti- pa sladkorja, ki ga fermentirajo, in končnih produktov fermentacije so laktobacile raz- delili v tri skupine: striktno homofermen- tativne, fakultativno heterofermentativne in striktno heterofermentativne (preglednica 1). Homofermentativni laktobacili fermenti- rajo heksoze (sladkorje s šestimi ogljikovimi atomi, na primer glukozo) skoraj izključno (več kot 85 odstotkov) do mlečne kisline. Fakultativno heterofermentativne vrste prav tako fermentirajo glukozo do mlečne ki- sline, v razmerah pomanjkanja glukoze pa lahko fermentirajo tudi pentoze (sladkorjev s petimi ogljikovimi atomi) in glukonat do ocetne kisline, etanola in mravljinčne kisli- ne. Poudariti pa je treba, da je sposobnost fermentacije pentoz vrstno- ali celo sevno- specif ična. Obligatno heterofermentativni laktobacili pa pentoze in heksoze razgraju- jejo do mlečne kisline, etanola (ali ocetne kisline) in ogljikovega dioksida (Salvetti in sod., 2012; Pot in sod., 2014). Laktobacili so pomembni industrijski mi- krobi, saj jih izkoriščamo v različnih bioteh- Preglednica 1: Delitev laktobacilov po tipu in končnih produktih fermentacije. Prirejeno po Potu in sod., 2014. Lastnosti Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Striktno homofermentativni Fakultativno heterofermentativni Striktno heterofermentativni Prisotnost FDP aldolaze   Prisotnost fosfoketolaze   Fermentacija pentoz  Produkti fermentacije Mlečna kislina Mlečna kislinaa + ocetna kislina + etanol + mravljična kislina Mlečna kislina + etanol (ali ocetna kislina) + CO2 a V primeru fermentacije pentoz. 471Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov • Mikrobiologija noloških postopkih (na primer proizvodnji mlečne kisline, bakteriocinov), proizvodnji fermentiranih mlečnih izdelkov (na primer jogurta, sirov, kefirja), fermentaciji stročnic in druge zelenjave (na primer kisle repe, kislega zelja, kislih kumaric, kimčija …), mesnih izdelkov (klobas) in fermentiranih pijač (na primer kombuče, piva, vina in tako dalje). Vse bolj intenzivno pa preučujejo tudi te- rapevtske lastnosti izbranih sevov laktoba- cilov, ki predstavljajo pomemben delež do- bro raziskanih probiotikov na trgu. Kot del naravne črevesne mikrobiote imajo koristno vlogo pri kompetitivnem izločanju patoge- Slika 1: Kolonije različnih laktobacilov na agarju De Man, Rogosa and Sharpe. Foto: Sabina Fijan. Slika 2: Mikrografija pripete probiotične bakterije Lactobacillus rhamnosus GG z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Merilce pod sliko predstavlja en mikrometer. Foto: Rok Kostanjšek. 472 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Mikrobiologija • Nova imena laktobacilov nov, vzdrževanju črevesne epitelne pregrade (bariere) in homeostaze črevesne mikrobiote ter imunomodulaciji (spreminjanju imunske- ga odziva). Nova razvrstitev laktobacilov Zgodovina uporabe laktobacilov sega v ob- dobje, ko mikrobov še niso poznali, saj so že več kot tri tisoč let pred našim štetjem stari Egipčani izdelovali jogurt v lončenih posodah (Tian, 2019). Zaradi vsestranske Slika 3: Glavni mejniki odkrivanja, raziskovanja in uporabe mlečnokislinskih bakterij. 473Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov • Mikrobiologija Preglednica 2: Nova razdelitev homofermentativnih laktobacilov. Povzeto po Zhengu in sodelavci, 2020. Rod Značilnosti vrst ali poimenovanje Število vrst (predstavniki) Lactobacillus Vrste, ki so bile prej uvrščene v skupino L. delbrueckii Vključuje 38 vrst (med njimi na primer L. acidophilus, L. gasseri, L. helveticus) Amylolactobacillus Vrste, ki fermentirajo škrob (grško amylon, škrob) Vključuje dve vrsti (L. amylophilus, L. amylotrophicus) Holzapfelia Ime rodu po mikrobiologu Wilhelmu Holzapflu Vključuje eno vrsto (H. floricola) Bombilactobacillus Vrste, izolirane iz črevesja čebel in čmrljev (latinsko bombus, čmrlj) Vključuje tri vrste (B. mellifer, B. bombi, B. mellis) Companilactobacillus Sodelujejo z drugimi laktobacili pri fermentaciji žitaric in zelenjave (latinsko companion – družabnik) Vključuje 34 vrst (med njimi na primer C. alimentarius, C. allii, C. kimchi) Lapidilactobacillus Vrste, izolirane s kamnitih sten fermentacijskih kleti, fermentirane zelenjave (latinsko lapis, kamen) Vključuje tri vrste (L. concavus, L. bayanensis, L. dextrinicus) Agrilactobacillus Vrste, značilne za polje ali zemljo (latinsko ager, polje) Vključuje dve vrsti (A. composti, A. yilanensis) Schleiferilactobacillus Ime rodu po mikrobiologu Karl-Heinzu Schleiferju Vključuje tri vrste (S. perolens, S. harbinensis, S. shenzhenensis) Lacticaseibacillus Rod vključuje vrste skupine L. casei (latinsko casei, sir) Vključuje sedemnajst vrst (med njimi na primer L. casei, L. paracasei, L. rhamnosus) Paralactobacillus »Spominja na rod Lactobacillus« Vključuje eno vrsto (P. selangorensis) Latilactobacillus »Razširjeni laktobacili« (latinsko lata, širok) Vključuje štiri vrste (L. sakei, L. curvatus, L. fuchuensis, L. graminis) Loigolactobacillus Laktobacili – pogosto kvarljivci (grško loigos, pogin, poguba) Vključuje sedem vrst (med njimi na primer L. coryniformis, L. backii, L. bifermentas) Dellaglioa Ime rodu po mikrobiologu Francu Delliagliu Vključuje eno vrsto (D. algidus) Liquorilactobacillus Vrste, izolirane iz tekočin (latinsko liquor, tekočina) Vključuje trinajst vrst (med njimi na primer L. mali, L. aquaticus, L. vini) Ligilactobacillus Vrste, prilagojene gostitelju (latinsko ligare, vezati) Vključuje šestnajst vrst (med njimi na primer L. salivarius, L. equi, L. ruminis) Lactiplantibacillus Rod vključuje vrste skupine L. plantarum (latinsko plant, rastlina) Vključuje petnajst vrst (med njimi na primer L. plantarum, L. herbarum, L. pentosus) 474 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Mikrobiologija • Nova imena laktobacilov uporabnosti laktobacilov ni presenetljivo, da so jih raziskovalci vztrajno odkrivali in preučevali (slika 3). Rod Lactobacillus je naj- večji in najbolj raznolik med rodovi mlečno- kislinskih, pa tudi večino rodov drugih bak- terij. Rod je na primer leta 1995 vključeval nekaj čez 60, leta 2012 152 (Salvetti in sod., 2012) in marca leta 2020 že 261 veljavno opisanih vrst (Zheng in sod., 2020). Razvoj molekularnih metod je omogočil odkrivanje raznolikosti laktobacilov tudi na genetski ravni. Zheng in sodelavci (2020) so zato na podlagi poznavanja in primerjav celotnih genomov, f izioloških lastnosti in ekologije laktobacilov predlagali novo raz- vrstitev laktobacilov v 25 rodov. V pregle- dnicah 2, 3 in 4 so prikazane nove razdeli- tve laktobacilov. Poleg spremenjenega rodu Lactobacillus, ki sedaj vključuje samo vrste »skupine Lactobacillus delbrueckii«, in rodu Paralactobacillus so predlagali še 23 novih rodov: Acetilactobacillus, Agrilactobacillus, Amylolactobacillus, Apilactobacillus, Bombi- lactobacillus, Companilactobacillus, Dellaglioa, Fructilactobacillus, Furfurilactobacillus, Hol- zapfelia, Lacticaseibacillus, Lactiplantibacillus, Lapidilactobacillus, Latilactobacillus, Lentilac- tobacillus, Levilactobacillus, Ligilactobacillus, Limosilactobacillus, Liquorilactobacillus, Loi- golactobacilus, Paucilactobacillus, Schleiferilac- tobacillus in Secundilactobacillus. V okviru publikacije so Zheng in sodelavci Preglednica 3: Nova razdelitev rodov, ki vključujejo homofermentativne in fakultativno heterofermentativne laktobacile. Povzeto po Zhengu in sodelavci, 2020. Rod Značilnosti vrst ali poimenovanje Število vrst (predstavniki) Lapidilactobacillus Vrste, izolirane s kamnitih sten fermentacijskih kleti, fermentirane zelenjave (latinsko lapis, kamen) Vključuje tri homofermentativne vrste (L. concavus, L. bayanensis, L. dextrinicus) in štiri fakultativno heterofermentativne vrste (med njimi na primer L. gannanensis, L. wuchangensis) Lacticaseibacillus Rod vključuje vrste skupine L. casei (latinsko casei, sir) Vključuje sedemnajst homofermentativnih vrst (med njimi na primer L. casei, L. paracasei, L. rhamnosus) in štiri fakultativno heterofermentativne vrste, izolirane iz fermentirane zelenjave (med njimi na primer L. hegangensis, L. suibinensis) Loigolactobacillus Laktobacili – pogosto kvarljivci (grško loigos, pogin, poguba) Vključuje sedem homofermentativnih vrst (med njimi na primer L. coryniformis, L. backii, L. bifermentas) in eno fakultativno heterofermentativno vrsto (L. binensis) Lactiplantibacillus Rod vključuje vrste skupine L. plantarum (latinsko plant, rastlina) Vključuje petnajst homofermentativnih vrst (med njimi na primer L. plantarum, L. herbarum, L. pentosus) in eno fakultativno heterofermentativno vrsto (L. garii) 475Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov • Mikrobiologija (2020) pripravili tudi priročno aplikacijo, kjer lahko preverimo novo ime laktobacilov. Dostopna je na povezavi: http://lactotax. embl.de/wuyts/lactotax/. Laktobacili s probiotičnimi lastnostmi Pomembno skupino dobro preučenih lakto- bacilov predstavljajo sevi, ki jim lahko pripi- šemo probiotične lastnosti. Na sliki 3, kjer je prikazana časovnica odkrivanja laktoba- cilov, je omenjeno tudi odkritje treh dobro raziskanih probiotičnih sevov laktobacilov. Probiotiki so »živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu«. Defini- cija je veljavna od leta 2001 in sta jo povzeli Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation, WHO) in Organi- Preglednica 4: Nova razdelitev heterofermentativnih laktobacilov. Povzeto po Zhengu in sodelavci, 2020. Rod Značilnosti vrst ali poimenovanje Število vrst (predstavniki) Furfurilactobacillus Vrste, izolirane med fermentacijo žitaric (latinsko furfur, otrobi) Vključuje tri vrste (F. rossiae, F. curtus, F. siliginis) Paucilactobacillus Vrste, ki fermentirajo le nekaj ogljikovih hidratov (latinsko paucus, malo) Vključuje sedem vrst (med njimi na primer P. vaccinostercus, P. oligofermentans) Limosilactobacillus Vrste, ki iz saharoze proizvajajo eksopolisaharide (latinsko limosus, sluzavo) Vključuje sedemnajst vrst (med njimi na primer L. fermentum, L. reuteri, L. vaginalis) Secundilactobacillus Vrste, ki sodelujejo pri sekundarni fermentaciji ali kvarjenju po končani primarni fermentaciji (latinsko secundus, drugi ali naslednji) Vključuje enajst vrst (med njimi na primer S. kimchicus, S. oryzae, S. silagei) Levilactobacillus Vrste s potencialom vzhajanja kislega testa (latinsko levare, dvigniti) Vključuje štiriindvajset vrst (med njimi na primer L. brevis, L. bambusae, L. cerevisiae) Fructilactobacillus Vrste, ki rastejo v/na sadežih v prisotnosti fruktoze (latinsko fructus, sadje) Vključuje šest vrst (med njimi na primer F. fructivorans, F. florum) Acetilactobacillus Vrste, izolirane iz kisne kaše (latinsko acetum, kis) Vključuje eno vrsto (A. jinshanensis) Apilactobacillus Vrste, izolirane iz čebel (latinsko apis, čebela) Vključuje sedem vrst (med njimi na primer A. apinorum, A. kosoi) Lentilactobacillus Vrste, ki rastejo počasi, kadar sta vir ogljika laktat ali propandiol (latinsko lentus, počasen) Vključuje petnajst vrst (med njimi na primer L. buchneri, L. kefiri, L. parakefiri) 476 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Mikrobiologija • Nova imena laktobacilov zacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organi- zation of the United Nations, FAO). Veliko kakovostnih kliničnih študij dokazuje ugo- dne zdravstvene učinke probiotikov. Razi- skave probiotikov so bile vrsto let usmerjene v preučevanje njihovih učinkov v prebavnem traktu, predvsem črevesju. Odkrivanje pove- zav oziroma osi »črevo-možgani« in »črevo- -možgani-koža« pa je odprlo nova področja raziskav probiotikov. Preučevanju osnovnih mehanizmov učinkovanja, kot so protimi- krobno delovanje, kompetitivno izključeva- nje, imunomodulacija ter krepitev in ohra- njanje funkcionalnosti črevesne epitelne pre- grade, so se priključile študije učinkovanja probiotikov na živčni sistem ter preučevanje poti, preko katerih lahko probiotiki vplivajo na sistemska vnetja, oksidativni stres, glike- mični nadzor in celo razpoloženje. Nova razvrstitev laktobacilov kaže napre- dek filogenetskih raziskav te raznolike in za človeka pomembne skupine bakterij. Poleg pomembnega znanstvenega prispevka pa bo naredila s preimenovanjem vrst kar nekaj težav in nelagodja v živilski in farmacevtski industriji, pa tudi pri potrošnikih, ki so že osvojili imena nekaterih vrst, ki se nahajajo v živilih ali prehranskih dopolnilih. Na sliki 4 so prikazani nekateri novi rodovi in pri- padajoče vrste, med katerimi najdemo pro- biotične seve. Zanimivo je, da se rodovi, ki vsebujejo probiotične seve, začnejo s črko L in zato okrajšana oblika imena bakterij osta- ne enaka prejšnji kljub novemu imenu rodu (na primer L. rhamnosus, L. reuteri, L. casei, L. plantarum). Literatura: FAO/WHO, 2001: Guidelines for the evaluation of probiotics in food, Joint FAO/WHO Working Group Report on Drafting Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. London, Ontario, Canada, 2002. https://www.who.int/foodsafety/fs_management/en/ probiotic_guidelines.pdf. FAO/WHO, 2002: Health and nutritional properties of probiotics in food including powder milk with live lactic acid bacteria, Report of a Joint FAO/WHO Expert Consultation on Evaluation of Health and Nutritional Properties of Probiotics in Food Including Powder Milk with Live Lactic Acid Bacteria. http://www.fao.org/3/a- a0512e.pdf. Giraffa, G., Chanishvili, N., Widyastuti, Y., 2010: Importance of lactobacilli in food and feed biotechnology. Research in Microbiology, 161: 480-487. Hill, C., Guarner, F., Reid, G., in sod., 2014: The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nature Reviews Gastroenterology and Hepatology, 11 (8): 506–514. https://www.nature.com/articles/nrgastro.2014.66. International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics, 2020: Your Guide to new probitic names. https://4cau4jsaler1zglkq3wnmje1-wpengine.netdna- ssl.com/wp-content/uploads/2020/04/Lactobacillus_ consumer_2020-1.pdf. Patten, D. A., Laws, A. P., 2015: Lactobacillus-produced exopolysaccharides and their potential health benefits: A review. Beneficial Microbes, 6 (4): 457–47. DOI: 10.3920/BM2014.0117. Slika 4: Nekateri novi rodovi in vrste laktobacilov s predstavniki probiotičnih sevov. 477Nova imena laktobacilov - pomembnih industrijskih mikroorganizmov in probiotikov • Mikrobiologija Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu • Pomniki slovenskim naravoslovcem Pot, B., Felis, G. E., De Bruyne, K., Tsakalidou, E., Papadimitriou, K., Leisner, J., Vandamme, P., 2014: The genus Lactobacillus. V: Holzapfel, W. H., Wood, B. J. B.: Lactic Acid Bacteria: Biodiversity and Taxonomy. John Wiley & Sons, Ltd., 249-358. https://doi. org/10.1002/9781118655252.ch19. Ray, R. C., Joshi, V. K., 2014: Fermented foods: past, present and future. V: Ray, R. C., Didier, M., (eds.): Microorganisms and fermentation of traditional foods. New York: CRC Press: 1-36. https://www.taylorfrancis. com/books/e/9780429157165/chapters/10.1201/b17307- 4. Salvetti, E., Torriani, S., Giovanna, E., Felis, G. E., 2012: The Genus Lactobacillus: A Taxonomic Update. Probiotics and antimicrobial proteins, 4: 217-226. https://doi.org/10.1007/s12602-012-9117-8. Schleifer, K. H., Ludwig, W., 1995: Phylogeny of the Genus Lactobacillus and Related Genera. System. Systematic and applied microbiology, 18: 461-467. https://doi.org/10.1016/S0723-2020(11)80404-2. Stevanovic, E., McAuliffe, O., 2019: A Genomic Perspective on Niche Adaptability in Lactobacillus. V: Ruzal, S. M., (ed.): Lactobacillus Genomics and Metabolic Engineering. Norfolk, UK: Caister Academic Press: 1-18. https://doi.org/10.21775/9781910190890.01. Tian, F., 2019: Introduction. V: Chen, W., (ed.): Lactic Acid Bacteria. Singapore: Springer, 1-33. https://doi. org/10.1007/978-981-13-7832-4_1. Zheng in sod., 2020: A taxonomic note on the genus Lactobacillus: Description of 23 novel genera, emended description of the genus Lactobacillus Beijerinck 1901, and union of Lactobacillaceae and Leuconostocaceae. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology, 70 (4). https://doi.org/10.1099/ ijsem.0.004107. V nedeljo, 25. julija leta 2021, so vaščani Do- lenje vasi in sorodniki počastili spomin na svojega znamenitega sovaščana prof. dr. An- tona Ramovša, priznanega geologa in pale- ontologa. Na njega so se spomnili ob njegovi deseti obletnici smrti in ga počastili z odkri- tjem spominske plošče na pročelju stavbe Kra- jevne skupnosti Dolenja vas v Selški dolini. Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu Matija Križnar in Alenka Jamnik Spominska plošča, posvečena prof. dr. Antonu Ramovšu, v Dolenji vasi v Selški dolini. Odkritja sta se udeležila tudi Antonov brat Jože Ramovš in njegov vnuk kapucin Jakob Kunšič. Foto: Alenka Jamnik. 478 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Pomniki slovenskim naravoslovcem • Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu Nove knjige • Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Bralcem Proteusa prof. dr. Antona Ramovša ni treba posebej predstavljati, saj je bil re- dni pisec in tudi večletni urednik te revije. Mnogo svojega znanja in časa je posvetil tudi njemu domačemu Škofjeloškemu hri- bovju ter predvsem svoji rodni Selški dolini. V svoj rojstni kraj in okolico se je redno vračal in tudi pogosto pisal o geoloških in paleontoloških zanimivostih bližnje okolice. S postavitvijo spominske plošče so se mu njegovi sovaščani želeli zahvaliti za njegov prispevek k prepoznavnosti prelepih krajev med Lubnikom in Ratitovcem. Ob slove- snosti se je o svojem dedu spominjal tudi njegov vnuk, brat kapucin Jakob Kunšič. Nekateri udeleženci so si ogledali tudi pro- fesorjevo rojstno hišo, ki ima domačinsko ime pr‘ Žnidarji. Fosili in njihovo preučevanje sta že dolgo zapisani v slovensko naravoslovno zgodovi- no. Kljub temu pa na tržišču ni prav veli- ko knjig s področja paleontologije, vede, ki obravnava prav fosile. V preteklih desetletjih so nekateri avtorji želeli na poljubni, toda še vedno strokovni način približati fosile širši javnosti, kar jim je deloma tudi uspelo. No- va knjiga z naslovom Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost (knjiga ima 264 strani in jo je izdal Geološki za- vod Slovenije) izčrpno in celovito predstavlja okamenele priče iz geološke preteklosti. Avtorja Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jukovšek sta v svoji novi knjigi pokazala, da sta še vedno vešča pisanja in predstavljanja fosilov. Njuna nesporna strokovna in znan- Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jurkovšek: Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Matija Križnar Naslovnica knjige Fosili Slovenije z lepo rekonstrukcijo poznokrednega morja. 479Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost • Nove knjige stvena pot ju je popeljala po mnogih danes že zaraščenih ali pozabljenih najdiščih fosi- lov, hkrati pa sta s svojo vztrajnostjo odkrila mnoge nove in izjemne fosilne ostanke. Knjiga je zastavljena zelo pregledno in vse- buje skoraj vsa poglavja, ki zajemajo širše področje paleontologije in biostratigrafije. V prvih poglavjih je opisana kratka zgodovina razvoja paleontologije, predstavljeni pa so tudi procesi fosilizacije, tektonika Slovenije, geološka obdobja ter paleoekologija. Glavni in tudi najbolj pestri del knjige je poglavje, ki ima naslov Geološki, biološki in klimatski dogodki od nastanka Zemlje do da- nes. V njem najdemo pregled posameznih geoloških obdobij z najbolj značilnimi fo- sili slovenskega ozemlja. Avtorja se pogosto ustavljata tudi ob najdiščih fosilov in v Slo- veniji značilnih geoloških profilih, kar do- kazuje njuno veliko poznavanje terena. Vse skupaj predstavita tudi z izbranimi slikami v besedilu. Od najstarejših fosilov avtorja posebej omenjata devonske korale in neka- tere mikrofosile, kot so konodonti. Mlajše karbonske in permske fosile, njihova najdi- šča in dogodke v poznem paleozoiku zdru- žita z vrsto zanimivih fosilov od karbonskih praproti do belerofona. Vse skupaj popestrita z razlago o največjem izumiranju v geolo- ški zgodovini Zemlje. Avtorja nas seznani- ta tudi s slovenskimi mezozojskimi fosili, predvsem z najbolj značilnimi in pogostimi amoniti, školjkami (tudi rudistnimi), kora- lami in redkimi vretenčarji. Tudi najmlajša geološka obdobja kenozoika in njihovi fosili so nazorno opisani in lično predstavljeni z nekaterimi tudi redkimi primerki. Le ple- istocensko obdobje je tisto, kjer sta avtorja izpustila vrsto zanimivih fosilnih ostankov, še posebej pogrešamo fotograf ije najbolj Paleontologa in avtorja knjige Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jurkovšek ob predstavitvi geološke naravne vrednote pri Žireh. Foto: Matija Križnar. 480 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Nove knjige • Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Ena izmed predstavitvenih tabel s fotografijami fosilov iz obdobja perma. 481Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu • Pomniki slovenskim naravoslovcem Jupiter ima osemdeset lun • Naše nebo značilnih jamskih medvedov in drugih le- denodobnih prebivalcev ozemlja Slovenije. Ob opisovanju in predstavljanju posameznih fosilov se poslužujeta tudi nekaterih zgodo- vinskih najdb, ki dopolnjujejo paleontološki pregled posameznih obdobij. Značilne fosile predstavljata na koncu besedil v posameznih tabelah, kar nekako zmoti bralca, saj priča- kuje fotografije ob besedilu. Toda kakovo- stne barvne fotografije prepričajo opazoval- ca, da se vrne k besedilu. Pomembno je, da sta avtorja na mnogih fotografijah upodobi- la še do sedaj neznane in večinoma v depoju njune zbirke shranjene primerke. Zagotovo pa avtorja v svoji zbirki skrivata še marsi- katero zanimivo paleontološko najdbo, ki je zaradi premajhnega obsega knjige nista uspela uvrsti vanjo. Posebnost te monografije so tudi natančne in s strokovnega stališča korektno izdelane rekonstrukcije okolij iz različnih geoloških obdobij. Natančen pregled teh rekonstru- iranih okolij lahko bralcu pokaže dejanske življenjske razmere in raznolike organizme, ki so živeli v permskem ali krednem morju, ter nas popelje tudi v karbonsko močvirje. Ena izmed teh rekonstrukcij krasi tudi na- slovnico. Pomenljiv podnaslov, ki ga nosi monogra- fija, nas popelje globoko v geološko zgodo- vino z raznoliko paleontološko dediščino. Zagotovo pa nas prisili tudi k razmišljanju o prihodnosti naravnih okolij in nas, člove- škega rodu, edinega živega bitja, ki s svoji vplivom uničuje tako preteklost kot priho- dnost. Monografija Fosili Slovenije zagotovo sodi na osrednje mesto v knjižnici slehernega slovenskega geologa, stratigrafa in predvsem paleontologa, saj dopolnjuje poznano in od- kriva še neznano paleontološko dediščino. Monografija pa zagotovo ni namenjena sa- mo strokovnjakom, saj je po svoji pestrosti in poljudnosti gotovo zanimiva tudi za lju- bitelje fosilov in geologije. Jupiter in Saturn sta bila glavna igralca na poletnem nočnem neba. Jupiter se letos na- haja v ozvezdju Vodnarja, Saturn pa v Ovnu. V večernih urah najprej vzide Saturn, kmalu za njim pa še Jupiter. Na zahodnem nebu lahko, tik preden se znoči, vidimo tudi Ve- nero. Vsi ti planeti so tako svetli, da jih na nebu ne moremo zgrešiti. Jupiter je seveda glavna zanimivost poletne- ga neba, saj je najsvetlejši nebesni objekt, ki je viden vso noč. Avgusta je dosegel tudi opozicijo, se pravi nebesno lego, ki je na- tančno na nasprotni strani, kot je Sonce. Ker je na Jupitru za prav vsakega opazo- valca nekaj zanimivega, je tudi eden najbolj opazovanih nebesnih objektov. Jupiter je bil poleg Zemlje prvi planet, pri katerem so odkrili, da okoli njega krožijo lune. Njegove prve štiri velike lune - Io, Evropo, Gani- meda in Kalisto - je leta 1610 odkril slavni Galileo Galilej, ki si takrat prav gotovo niti v sanjah ni predstavljal, kako veliko lun bo- do astronomi za njim še odkrili. Ker je večina Jupitrovih lun zelo majhnih, so jih do sedaj odkrivali le poklicni astro- nomi z uporabo velikih teleskopov. A vse to se je nedavno spremenilo, ko je amater- ski astronom Kai Li 30. junija letos prijavil odkritje osemdesete Jupitrove lune. Luna Jupiter ima osemdeset lun Mirko Kokole 482 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Naše nebo • Jupiter ima osemdeset lun je dobila začasno oznako S/2003 J 24 in za zdaj še čaka na uradno potrditev Med- narodne astronomske zveze (International Astronomical Union, IAU)  . Kai Li je sicer amaterski astronom, ki pa je zelo izkušen pri iskanju nebesnih objek- tov. Že leta 2020 je na arhivskih posnetkih ponovno odkril štiri izgubljene Jupitrove lune. Morda se najprej zastavlja vprašanje, kako lahko lune izgubimo. A odgovor je povsem preprost. Ker so lune zelo majhne, jih je težko zaznati in so na posnetkih tako rekoč skrite v šumu. Poleg tega imamo po navadi le peščico posnetkov, na katerih se luna nahaja, in tako lahko njihove orbite le približno izračunamo. Zato se večkrat zgo- di, da jih tudi izgubimo, saj naši izračuni, kje natančno bi se morala luna nahajati, namreč niso dovolj natančni. Kai Li je eden od tistih amaterskih astro- nomov, ki ga ni strah lotiti se zelo težav- nih nalog. Zavedati se moramo, da je iska- nje nove lun nadvse težko delo, ki zahteva kar nekaj znanja tako astronomije kot tudi Nebo v septembru. Datum: 15. 9. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 483Jupiter ima osemdeset lun • Naše nebo programiranja in na koncu le redko pri- nese rezultate. Kai Li je za odkritje no- ve Jupitrove lune uporabil posnetke, ki so jih posneli leta 2003 s teleskopom CFHT (Canada-France-Hawaii Telescope). Kasne- je so luno našli tudi na posnetkih drugih teleskopov, kot so Subaru in teleskopi na Medameriškem observatoriju Cerro Tololo v Čilu. Luna S/2003 J 24 sama po sebi ni nič po- sebnega. Pripada Karmini skupini lun. Te lune imajo retrogradno gibanje, kar po- meni, da okoli Jupitra krožijo v nasprotni smeri, kot je njegova smer vrtenja. Karmi- na skupina ima do danes znanih dvaindvaj- set lun. Njihove orbite nakazujejo, da so delci, ki so nastali ob trku dveh objektov. Zelo verjetno so delci največje lune Karma, po kateri se skupina tudi imenuje. Odkritje Kai Lija je navdušujoče. Kaže, da lahko tudi amaterski astronomi z nekaj vztrajnosti in znanja še vedno prispevajo k novim astronomskim odkritjem. In če povemo, da astronomi domnevajo, da ima Jupiter še mnogo več zelo majhnih lun (okoli osemsto), si lahko v prihodnosti obe- tamo še mnogo več takih odkritij. Na tem posnetku lahko vidimo, da je zelo težko zaznati luno, kot je S/2003 J 24. Posnet je bil 13. marca 2003 s teleskopom CFHT. Foto: B. J. Gladman/CFHT/CADC. Volčje krdelo. Vir: https://pixabay.com/photos/wolves-wolf-pack-predator-animal-4377376/. V prvi številki novega, 84 letnika Proteusa bomo med drugim objavili tudi prispevek Andreje Stušek z naslovom Kaj pojmujemo kot altruizem?