V Ljubljani, dne 29. junija I939
' aES^Tk-oiSAl ■VVl/.J.Tž"7,' -
Posamezna številka Din 1.— št. 2 6
	1
" ^	
■	
■	
■	
1	
P	«Mfži.^-rr
i	
	
Upravništvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/n., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tu?emstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 d:n, celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din. polletno 24 cUn. celoletno 48 din. Amerika letno I dolae. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani št, 10.711.
Pred desetimi leti je umrl
Nekaj spominov na življenje in delo velikega moža
Hitro je minilo deset let od dne, ko smo pokopali v Ljubljani gotovo enega izmed največjih mož ne samo Slovenije, temveč vse Jugoslavije. Ni lahko le z nekaj besedami povedati, kaj nam je bil nacionalni delavec in napredni voditelj dr. Gregor Žerjav. Najbolj smo to opazili po njegovi smrti, ko smo čutili veliko vrzel v našem javnem življenju. Silno smo pogrešali njegovo neumorno delo in njegove pobude. ' Dr. Gregor Žerjav se je rodil 12. novembra 1. 1882. v Ložu, kjer je bil njegov oče sodnik. Družina se je kmalu preselila v Ljubljano. Srednjo š^io ie obiskoval mladi Gregor
najprej na slovenski državni nižji gimnaziji, kjer je bil vedno odličnjak. Ze tedaj in še bolj potem v višji nemški gimnaziji je mladi Žerjav kazal zanimanje za javno življenje. Kot visokošolec slušatelj prava na Dunaju je mnogo deloval v slovenskem visokošolskem društvu »Sloveniji«, kjer se je razvila borba med starimi in novimi nazori, ki se je končala z zmago narodno-radikalne omladi-ne, ki je stremila za tem, da se prenovijo zastarele razmere v domovini.
Po 1. 1903., ko smo Slovenci posebno odločno terjali svoje lastno vseučilišče od mačehe Avstrije, je postal Žerjav predsednik »Slovenije«. S tem je dobila mlada narodno-radikalna struja vodstvo med visokošolsko in srednješolsko mladino. Geslo »Narodno delo je prva dolžnost vsakega Slovenijana (člana »Slovenije«), kateri se klanjajo vse druge« je postalo geslo vse nove struje, ki je dobila 1. 1904. svoje glasilo v »Omladini«, katere urednik in pisec programatičnih člankov je bil Žerjav. Istega leta je pripravil Žerjav ob kronanju srbskega kralja Petra udeležbo slovenskih visokošolcev na shodu jugoslovenskega dijaštva v Beogradu. V Beogradu je kot vodja 80 slovenskih visokošolcev govoril na shodu. Razume se, da se je vrnil iz Beograda ves prežet z jugosloven-sko mislijo, kateri je bil poslej neomajno vdan.
Po beograjskem shodu je narodno-radikal-no dijaštvo še bolj vneto delovalo. V Pragi si je ustanovilo društvo »Adrijo«, v Gradcu pa »Tabor«. Prvi veliki dokaz moči mlade struje je bil narodno-radikalni zbor v Trstu 1. 1908. Dr. Žerjav je bil osrednja sila tega zbora, ki je pokazal vso resnost mladih nacionalnih in prosvetnih delavcev. Leto nato je bil zbor v Celju, ki je še poglobil delo. Mlada struja se je marljivo udejstvovala v prosvetnem delu za narod. Ustanovila je lastno počitniško društvo »Prosveto«, prirejala predavanja in osnovala knjižnice. Oživ-
ljala in podpirala je tudi podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda in je 1. 1907. na občnem zboru v Bohinjski Bistrici dosegla, da družba ni več poslala vdanostne brzojavke cesarju Francu Jožefu.
■ Po končanih pravnih naukih se je dr. Žerjav vrnil v domovino, kjer se je posvetil predvsem narodnoobrambnemu delu. Postal je tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda in 1. 1908. je nemškutarski napad v Ptuju na druž-bine zborovalce veljal v prvi vrsti njemu. Ptujskemu napadu so sledili septembrski do-? godki v Ljubljani, ki so terjali žrtvi Lundra
Slika s pogreba Ur. Gregorja žerjava: Prijatelji rajnkega neso krsto na pokopališču
pri Sv. Križu do groba
Spomenik dr. žerjavu, ki je bil odkrit na njegovem grobu na ljubljanskem pokopališču pri Sv« Križu dne 18. oktobra 1. 1931.
in Adamiča. Ti dogodki so mnogo pripomogli, da se je slovenska zavest čedalje bolj budila.
Dr. Žerjav se ni bal ne bojev in ne dela. Vedel je, da je poleg prosvetnega dela treba gospodarske osamosvojitve. Poglobil se je v gospodarska vprašanja in začel v Ljubljani delo za ustanovitev velike gospodarske organizacije, ki pa sta jo nerazumevanje in zavist ugonobila. Istočasno se je začel živahno udejstvovati tudi politično. Spoznal je, da stari liberalizem ne bo mogel biti kos kleri-kalizmu, zato je šel v politični boj na osnovi demokracije. Za široke kmečke sloje je izdajal »Belokranjca« in »Notranjca« ter se ves posvetil temu delu, kar je zrahljalo njegovo zdravje. Nesrečna usoda »Agromerkur-ja« je mladega nesebičnega javnega delavca zelo potrla, kar je postalo začetek njegove dolgoletne zavratne bolezni jetike.
Zdravil se je v Egiptu, od koder se je leta 1910. okrepčan vrnil v domovino in se kot odvetniški kandidat nastanil v Gorici. V Gorici je takrat družba mladih izobražencev, ki je izdajala časopis »Vedo«, skupno s Trstom usmerjala Slovence odločno v jugoslovensko smer. Leta 1914. se je dr. Žerjav preselil v Trst, kjer je nadaljeval svoje goriško delo.
Ko je nastala julija - avgusta 1. 1914. svetovna vojna, so se avstrijska oblastva z vso silo vrgla na primorske Slovence. Med prvimi, ki so bili preganjani in aretirani, je bil dr. Gregor Žerjav. Čeprav niso pri preiskavi njegovega doma našli ničesar posebnega, so ga skupno z 200 aretiranci spravili 15. avgusta 1. 1914. na Ljubljanski grad. Po nekaj mesecih se mu je posrečilo priti iz zapora. Smel je oditi v Trst, kjer seveda ni miroval, temevč se je spuščal v novo nevarnost. Dr. Vošnjak je med tem že srečno ušel v Italijo in v Rimu so se začeli zbirati pobegli Hrvati in Slovenci, ki so pozneje sestavili Jugoslo-venski odbor. Ta odbor je imel nalogo obveščati Evropo o našem narodnem položaju in o željah po zedinjenju s Srbijo.
Pomladi 1. 1915. je bil v Trstu skriven sestanek, na katerem se je sklepalo o tem, kdo naj bi še šel v tujino zastopat naš narod pred Evropo. Odločili so se za dr. Gregorina. Za Istro je šel dr. Trinajstič, s katerim se je bil dr. Žerjav dogovoril zaradi dopisovanja, ki se je seveda moralo opravljati skrivno. Po- ' magali so pri tem naši narodni železničarji. ' Kljub vsej previdnosti so prišla avstrijska oblastva dopisovanju na sled in je policija napravila pri dr. Žerjavu hišno preiskavo. ' V njegovi pisarni so bili že tiskani razglasi na Slovence in'Italijane h Trst« za primer, če. bi morali Avstrijci izprazniti mesto. Raz- > glasi so pozivali narod na mir. češ da bo naše vprašanje rešeno na mirovnem posvetu. Ko je bila policija že v hiši, se je posrečilo 1 Zerjavovi soprogi ■ uničiti del razglasov, del pa jih je odnesel odvetniški koncipient dr. i Boštjančič ter jih izročil Božu Borštniku, da jih je spravil na konzulat Zedinjenih držav.
Našla pa je policija pri osebni preiskavi ključ za tajno pisavo, domenjen z dr. Trinaj-stičem. To bi dr. Žerjava skoro veljalo glavo. Zaprli so ga in ga pOvedli v Ljubljano pred vojaško sodišče. Rešilo ga je takrat le to, da so dokazi proti njemu šepali.
Izl vojaških zaporov je moral dr. Žerjav k vojakom, toda njegovo zdravstveno stanje je bilo takšno, da vojaške službe ni mogel opravljati. Posrečilo se mu je, da so ga kon-finirali v Gmundenu, pozneje pa v Gradcu. Medtem je prišlo leto 1917. in sklican je bil dunajski državni zbor. Dr. Žerjav se je neopazen preselil na Dunaj, kjer je postal duša jugosl o venskega gibanja v Jugoslovanskem klubu, katerega tajnik je bil. Tu se je z vsemi svojimi silami posvetil borbi zoper Avstrijo. Njegovo ime ostane za vedno zapi-
sano z zlatimi črkami v zgodovini borbe za Jugoslavijo. Ko se je bližal razpad Avstrije, ^¡e šel dr. Žerjav z dr. Korošcem in dr. Čingrijo v Švico, kjfer je sodeloval pri sestavi »ženevskega protokola«, prve ustavne listine naše države: '
Vrnil se je v svobodno domovino, kjer je kmalu prevzel podpredsedništvo v ljubljanski narodni vladi, v kateri je razvil velikansko delavnost. Volitve v ustavotvorno skupščino so ga dovedle v Beograd, kjer je hitro postal eden izmed prvih mož našega političnega življenja. Bilo je naravno, da je kmalu stopil v vlado in poslej ga vidimo ponovno na vrhovih državne uprave: kot ministra za socialno politiko, ministra za gozdove in rudnike, zastopnika ministra za pravosodstvo in ministra ža trgovino in industrijo. Velikanska je bila njegova sila, brez primere njegova delavnost, očarujoča njegova pobudnost in njegova obilica idej. Prijatelji in somišljeniki so ga oboževali, pa tudi politični nasprotniki so ga spoštovali.
Dr. ZerjavoVo zdravje je bilo zaradi velikega dela zelo zrahljano. Ko pa mu je v začetku novembra 1. 1927. umrla ljubljena soproga Milena, ki mu je v vseh teh hudih časih stala pogumno ob strani, se ni mogel več opomoči. Poleti 1928. je izvršil na njem nevarno operacijo sloviti berlinski zdravnik dr. Sauerbruch, toda njegovo srce se ni mo-
glo za trajno okrepiti. Najrajši je prebival v Beogradii, kjer mu je prijalo podnebje in kjer ga je skrbno negoval dr. Brezovnik. Sredi junija 19Ž9 se je nastanil v Poljčah na Gorenjskem,; poln zaupanja v vračajoče se sile. Zjutraj 27. junija ofrienjenega leta pa so ga nenadno popadle srčne slabosti. Takojšnja zdravniška'pomoč mti je trenutno pomagala. Obiskal 'ga je še prijatelj dr. Albert Kramer. Popoldne pa je *že nastopil pot v "večnost. Izdihnil je .svojo dušo dan pred Vidovim dnem, ki mu je bil vse "življenje svetlo znamenje dela in bojev.
Že iz tega kratkega obrisa Zerjavovega življenja je razvidno, kako izredno delaven mož je bil dr. Žerjav. Z njegovo delavnostjo so bile združene izredna bistrost duha, po-budiiost in plemenitost Bil je narodni dela--1 vec, politik in hkratu novinar, prosvetni in socialni, delavec. Na \^eh področjih se je uspešno, uveljavljal. Njegov veliki duh ni niti trenutek miroval. Uspehi njegovega dela imajo pečat trajnosti, saj je vse, kar imamo napredni Slovenci, najtesneje združeno z njegovim imenom. Pri vsem velikem delu je bil rajnki tudi vedno zvest sotrudnik našega lista, v katerem je izšla dolga vrsta pobudnih člankov.
Danes po desetih letih še prav tako kakor na dan njegove smrti čutimo, kako nam manjka velikega dr. Žerjava.
ena kri...
Pred davniim leti je v Zadru izhajal list »Zvijezdica«. V tem listu fe leta 1863. objavil, iovan Subotič razpravo o jugo&lovenskih, narečjih. Čeprav je bil članek napisan pred 76 leti, je še danes zanimiv, zato posnemamo. nekaj odstavkov fiz njega: ».To, da. imamo, različna .plemenska-imena,.ne sme biti napo-, ti našemu skupnemu društvenemu razvoju, ker so vsa ¿tiri naša plemena. (Srbi, Hrvati, Bolgari in Slovenci),-eden in isti . rod, ena . kri V* ena rodbina. Ako bi v Italiji mislili, Benečani, Lombardijci, Napolitani tako, ka-. kor mislimo mi, ali bi se mogla kdaj Italija dokopati do onega svojega duševnega edin-, stva, ki ga je že davno-dosegla,-čeprav je bila še. bolj razkosanj, kakor smo mi? Srb ¡«nore m moča ostati Srb, kakor Hrvat Hrvat,
Slovenec Slovenec, Bolgar pa Bolgar. Plemenska imena so kakor neke vrste svetinje, ki se jih ne sme nihče dotikati.
Vsaka zapreka, ki bi kakorkoli ovirala skupno razvijanje in uveljavljanje naših duševnih sil, na mbo odstranjena s pota, če bomo spoštovali plemenska imena in dajali svobodo vsakomur in povsod, da se lahko imenuje Peter ali Pavel. Bilo bi blazno, ako bi Jovan hotel, da bi nikjer ne bilo nobenega Ivana, Ivan pa, da bi ae bilo nikjer nobenega Jovana. Nasprotno, Ivan in Jovan naj se smatrata kot rodna brata, naj se imata rada. si medsebojno pomagata in složno delujeta za svoj blagoi- in napredek.
Vsakemu plemenu naj ostane' njegovo posebno halečje, tista' ha ' polju znanosti irt
Hndref Šolar
ROMAN IZ PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI PRIKEnft, B. R.
Tako je moral, Silvester, premišljati o marsičem, ko je sam sedel v svoji sobici.
Tudi v tem, kako boli osamelost mlado srce.
Tedaj mu je usoda privedla na pot prijatelja.
Ko je najel svojo sobico, je skromno vprašal gospodinjo, staro uradniško vdovo, ali sme vsak dan nekaj časa igrati na gosli.
Gospa Rodetova mu je rekla, da ji je prav in da se tudi »stari revolucionar« ne bo upiral.
»Kdo pa je ta stari revolucionar?« je vprašal Silvester. '
Tedaj je gospa Rodetova pomežiknila in položila prst na usta.
»Ne tako glasno! Mislim starega gospoda, ki stanuje v sosedni sobi.«
Po prstih se je splazila k sosednim vratom in pogledala skozi luknjo v ključavnici.
»Je že doma in se spet naslanja na okno, pa bere. Potem ga bom vprašala zaradi gosli.«
»Ne bi ga rad motil«, je dejal Silvester,-
»No, ho, saj ni tako hud. Samo med ljudi ne zahaia rad. Veste, ker je bil takrat osekh* in štiridesetega pri revoluciji. Takrat jih je' bilo dosti, pa 'so' pozneie dobili' lepe šiušBe".r Gospod Schratt' na ni držal jezika za zobmi,'' ker je bil že Sodnik. Seveda so- ga poslali v< pokoj in zdaj rte mara več slišati ža ljudi.* Toda, kakor rečeno, je drugače zelo prijazen ' in še danes ga bom vprašala.«
Gospa Rodetova je kmalu prišla povedat, da revolucionar rad posluša glasbo, zlasti če je dobra in če gospod M'arkič ni začetnik.
-Silvester je odslej pogosto igral. O svojem sosedu pa ni slišal nič novega.
Nekega zimskega dne pa je šel z vseučilišča1 doinov. Prejšnjo noč je deževalo, potem pa jef pritisnil mraz, da šo bile cešte vse ledene.
Iznenada je zagledal Silvester7 starega' gospoda, ki mu je drselo in se zato ni upal iti dalje. Brez moči je stal sredi ceste.
Pomagal mu je po nevarni poti in ga držal pod roko.
Pred hišo, kjer je Silvester ¿tanoval, je stari gospod obstal in se mu zahvalil. Tu se je izkazalo, da je bil gospod »stari revolucionar« gospe Rodetove.	;
Prvo znanje je bilo sklenjeno in kadar je zdaj Silvester igral, je prihajal gospod Schratt iz svoje sobe in poslušal. S svojimi opazkami je dal razumeti, da je.v tej plemeniti umetnosti tudi strokovnjak. To je Silvestra še bolj zbližalo z njim.
Schratt je užival ob Silvestrovi odkritosti, Silvestra pa sta privlačevali starčeva veselost in izkušenost.
Starec je bil še mladostno prožen, čeprav so mu leta že davno pobelila lase.
Nekega večera je Schratt vprašal svojega mladega prijatelja po domu in starših.
Ko je Silvester imenoval Gorenjo vas, je postal pozoren.
»Gorenja vas? Vas pri Orešju?«
»Da. Ali ste bili že tam?«
»Nekoč pred"'leti. Obiskal sem župnika Ko-larja.«	'' ' ......
»Kolarja? Ali ste ga poznali?«
»Če sem ga poznal?« Starec se je nasmeh-
nil, potem ga s,e mu je spet zresnil obraz. »Bil je nioj prijatelj:«
Tedaj je Sil vester planil s,stola in mu stisnil roko. Povedal mu je, da je imel župnika Kolarja rad kakor očeta-
Kako je bD 'si-ečen', da je lahko govoril o njem. * - » . . >
In 'potfem je "hlastno vprašal: »Vas' prijatelj je bil? Kje ste ga pa spoznali?«
»To vam bom povedal drugič, gospod Mar-kič. Danes je pozno, če pa pridete jutri k meni, se bova na široko pomenila «
Naslednji večer ie šel Silvester k Schrattu. Soba starčka je bila v soju svetilke tako domača in prijetna	,
Dolgo steno ob vratih je zakrivala visoka knjižna polica; med obema oknoma je bila obsežna pisalna miza, in nad njo so visele stare slike v svetlo rjavih okvirjih.
Vmes je bilo v okroglih okvirjih nekaj slik mož v starih narodnih oblekah.
Eden izmed njih je gledal zlasti temno s stene. Roke si je prekrižal na prsih'in širo-kokrajni klobuk si je potisnil globoko na čelo. *	. J
Silvester je stopil bliže tn prebral podpis: »Friderik Hecker svojemu prijateljii in sobojevniku Ivanu Schrattu za spomin na 20, april 184B«.
»Ivan Schratt Je bil moj brat,« fe dejal starec, »zdaj pa sedite! Naročil bom, da nama bodo prinesli čaja.«
Silvester je sedel na zofo. Gospodinja je prinesla čajnik in nažgala ogenj pod njim. Schratt si je natiačil dolgo, pipp in se zavil v oblake dima.
»Obljubil sem vam dolgo povest,« je rekel.
umetnosti bi naj veljal en jezik, ki bi ga gojili in bogatili s skupnim trudom, s skupnim hotenjem, s skupnimi napori in silami. Mi vsi smo enokrvni bratje. Kar je enega, to je tudi drugega Kar je boljšega pri meni, je treba, da ti osvojiš, kakor bi moral tudi jaz osvojiti ono. kar opazim in najdem pri tebi boljšega. Takšen postopek bi več zalege! za naš duhovni napredek, kakor cele knjižnice.«
Tako je mislilo izobraženstvo na slovanskem jugu pred 76 leti, danes pa je mnenja, da je v cepljenju sil bodočnost naroda. Niti slovaški zgled nas noče spametovati.

glas S
« re sä ms
Skrbite malo bol) .« ;p zobe» odplavite kara®11'
SARGOV
proti

h rji
ij»	¿a	Cf	v? «p-
klmm j© sia ceskem
.trn
m
Z odlokom protektorja dr. Neuratha je obnovljen za vse področje č eškomoravskega protektorata bivši češkoslovaški zakon o zaščiti republike, ki je bil izdan 1. 1936., ko so začeli v Nemčiji delovati na tem da bi se razkosala češkoslovaška republika Ta zakon bo zdaj veljal z vsemi odredbami le s to spremembo, da se zaščita ne nanaša na ohranitev češkoslovaške republike kot samostojne države, marveč na zaščito čeSkomorav-skega protektorata odnosu Nemčije Vsa opravila sodišč in drugih cblastev preidejo po tem zakonu zdaj na nemške policijo in na tako zvana nemška lindsk' sodišča, ki bodo pristojna za presoje kaznivih dejani po zakonu o zaščiti države
Češka vlada je posredovala nri protektorja dr. Neurathu zaradi preranjani? Cehov v Kladnu. Kakor znano je bil v Kladnu umorjen neki nemški policis' ?nrva so dolžili amora Čehe. a se ie izkazalo da ?a niso umorili Čehi Zaradi t.egi je. kako*- naglaša češka vlada, nad al i no izvaianie pritiska neprimerno Češka vlada i p- zahtevala, naj nemška policija izpuhi onih 100 Čehov, ki so jih aretirali v zvezi s tem umorom in jih drže še vedno zaorle Mtd njimi e.tudi celotni občinski odbor Kladna z županom na če*u ki ra i« J ^-»^v* 'i^r^
- m r m nr
»Kako sem »e seznam- c župnikom Kolar-jem. To se pravi. — takra' še ni bil tako "daleč. Leta 1843 «
Starec je za trenutek pomolčal, potem pa se ie nasmehnil in nadalieval:
»Da, leto 1848 Blaženo leto, vzlic vsemu, kar se je potem o njem pisalo Sedanji modrijani skomieajo z rameni in pravijo, da je.bilo zmešano leto Pravim vam dragi prijatelj, da po bila takrat srca vroča in da razum ni bil zmerom hladen Toda v ljudeh ie bilo takrat več razuma, kakor v današnjih razumovcih, ki samo v;haio nosove in mirno puste, da jim jeml'ejo še tisti drobec svobode. ki so jim ga takrat priborili očetje. Zdaj si nalijte čaja!«
Silvester je počasi izpraznil skodelico in spet prisluhnil
Starec se je pogosto prekinjal V odmorih je pihal d*m predse.
»Šest in štirideset let! Prav toliko let je že tudi minilo kar je sedel študent Kolar v gostilni in govoril o zlati prihodnosti Bil je še večji kaker vi Suh pravi kmet s hribov, pa zdrav. Ni dosti govoril, oa ie bil razumen, in je znal dosti več kakor marsikdo
Takrat je vse v zraku dišalo po svobodi. Takšne pomladi še ni videl svet. Nekaj kakor slutnja je prišlo v ljudi da se bodo to leto popki razcveteli drugače kakor druga leta in kdor je bil mlad, ie poželjivo vihal nos.
Našim starim Bavarcem so potem očitali, da so se tudi oni začeli nekoliko dvigati, ko je zadišalo po vsem svetu po svobodi Pa ni bilo tako hudo. dragi gospod Markič.
In mlad; Kolar je takrat, ko smo vsi govorili, poslušal in molčal. Pa ne morem reči,
Češki tisk in češka društva si zelo prizadevajo, da ohranijo edinstvo naroda. Nedavno je bilo v listih objavljenih 10 zapovedi za Čehe. V njih se pozivajo Čehi, naj se zmerom zavedajo, da so Čehi in da morajo
kot majhen narod složno nastopati v obrambi svojega narodnega obstanka.
Po odredbi nemških oblastev so začeli zopet postavljati nazaj stare nemške spomenike. Tako so v Jihlavi spet postavili nemškega orla z napisom: »Umrli smo za svojo domovino!« v Brnu so postavili nazaj na prejšnja mesta vse bivše cesarske spomenike.
Kliment Efremovič Vorošilov je kmečki sin iz pokrajine Jekaterinoslava v Ukrajini. Njegov oče je pasel ovce pri nekem veleposestniku. Tudi mali Kliment je bil v otroških letih kozji pastir Do 12 let sploh ni obiskoval nobenega pouka. Šele pozneje se ie zanj zavzel podeželski učitelj in ga tri leta poučeval v branju in pisanju To je bila vsa njegova šolska vzgoja. Pozneje se je izobraževal sam in mnogo čital.
S 15 leti je postal Vorošilov trgovski delavec Bil je zelo živahen m ga ni manjkalo na nobenem vaškem plesu. Prav za prav le naključje je spremenilo pot njegovega življenja. Nekoč, ko je šel iz tvornice, ni po-?drav;l orožnika Prekova. Orožnik je bila te-
daj prvo oblastvo na vasi. Vorošilov je torej zakrivil hud prestopek, ker ga je prezrl. Bil ie odpuščen iz tvornice. Nato se je začel potikati po širni ruski zemlji. Na tej poti je dobil stike s skrivnimi puntarskimi društvij ki se jih je z velikim navdušenjem oprijet Z 22 leti je postal član komunistične stranke, v kateri se je odlikoval tako, da je bil v pisemski zvezi celo z Leninom in Gorki-jem. Stranka ga je spravila v tujino in se je leta 1905. udeležil komunističnega zbora v Londonu Tu se je osebno spoznal z Leninom. Po povratku iz Anglije ga je policija seveda zaprla in za tri leta poslala v pregnanstvo. V pregnanstvu pa se je spoznal 3 svojo zdajšno ženo Leta 1910 sta se oba vr-
da bi bil zaničeval naše pretiravanje ali se mu celo ogibal. Le če se je zgodilo kaj takega, česar ni mogel odobravati, je. vzrojil.«
Starec ie iztrkal pipo in spet nadaljeval:
»Da, bilo je v začetku februarja. Lep, jasen dan. a nekoliko razburkan. Trgovci so zaprli svoje trgovine in se potikali z viso-košolci no mestu. Morda še veste, da je takrat v Monakovem gospodovala plesalka Lola Montez, ki je bila ljubica bavarskega kralja Med prebivalstvom je imela dosti sovražnikov in pogosto se je zgodilo, da se je vozila po mestu, pa so ljudje kričali za njo in obmetavali voz s kamenjem.
Tisti dan sem bil na ulici prav tedaj, ko se je spet ona vozila po mestu. Iznenada .*em se znašel komaj deset metrov od njenega voza Ljudje so jo opazili in začeli žvižgati Nekateri so se sklanjali k tlom, toda ne iz spoštovania. ampak zato, da bi pobirali 6lato in ga metali proti njej.
Poleg mene je stal precei zajeten meščan in imel polno pest gostega blata. Ze je zavihtel roko da bi ga vrgel proti vezu, tedaj pa ga je nekdo udaril po roki, da mu je omahnila. In zraven je zakričal:
»Fej! Proti ženski! Ali vas ni prav nič sram?«
Kolar je bil.
Ljudje okoli mene so se hoteli vreči na moža, ki je branil plesalko. »Spet eden, ki drži z Lolo! Povaljajte ga po blatu!«
Pa so hitro spoznali, da se je znal hribovec bolje braniti, kakor so mislili.
Nič se mu ni zgodilo in z lahkoto se jih je otresel. Vidite, takšen je bil Kolar v svojih mladih letih. In takšen je tudi ostal.«
»Ali ste ga potem še pogosto videli?« je vprašal Silvester.
»Pogosto? Ne. Nekaj časa sem bil v zelo nerodnem položaju in bi bil vsakemu prijatelju škodoval, če bi se bil z njim družil. Ko-larju to ne bi bilo nič mar, pa mu vendar, nisem maral škodovati. Saj je bilo dovolj, da je imel toliko skrbi z mojim bratom Ivanom. Da, s temle, ki ga vidite tu na sliki. Zaradi njega je Kolar postavil svojo bodočnost na kocko, in ni dosti manjkalo, da je ni zapravil. Ivan je bil nekaj let starejši od mene in je bil že zdravnik v nekem bavarskem mestu
Odondcd ni bilo daleč do švicarske meje, kjer je Hecker v aprilu proglasil upor. Moj brat se je peljal tja. Potem se je boril v nekaterih bitkah ob meji in je takrat, ko je bil boi izgublien, zbežal v Švico.
V odsotnosti so ga obsodili zaradi udeležbe pri uporu na smrt. Ne bojte se, niso ga dobili. Pred nekaj leti je kot bogat mož umrl v Švici.
Ni se dal ujeti. Nekega dne pa ga je le prijela želja, da bi prišel domov. Strašna neumnost! Kaj ga je le takrat moglo vleči Bavarsko!
Prišel je čez mejo, policija pa je to 77-vohala. V Monakovem so ga lovili. Mene/o ob pravem času priiatelji opozorili in z n''m vred sem zbežal V nekem samostanu bl;zu meje je bil takrat Kolar za kaplana. ^
Prosila sva ga pomoči. Vsakdo drug bi se bil pomišljal, Kolar se pa ni niti za trenutek. Jaz sem se vrnil v Monakovo, ker nisem imel nobenega greha na grbi, brat pa je ostal nekaj dni pri Kolarju. Pri njem je sta-
nila v Petrograd (zdaj Leningrad), kjer sta dobila službo v tvornici in živela razmerno udobno življenje bolje plačanih delava«— Tudi med vojno je Vorošilov ostal lepo v tvornici in izdeloval municijo.
Ko pa je po vojni prišel Lenin na oblast, se je Vorošilov pridružil komunističnim upornikom. V državljanski vojni je sodeloval in se spoznal z agitatorjem Jožefom Stalinom. Kot rdeči miličnik je hitro napredoval in pod vodstvom Trockega pomagal za-treti upor mornarjev v Kronstadtu. Ker je imel debre zveze z vodilnimi komunisti, je prišel v ministrstvo Za vojsko in bil kmalu imenovan za prvega maršala Rusije.
Vorošilov je bil tisti, ki je mnogo pomagal Stalinu, da je mogel odstraniti Trockega. Zaradi tega mu je Stalin zelo hvaležen in ga ima za svojega najboljšega prijatelja in svetovalca. Verjetno bo Vorošilov tudi njegov naslednik, če Stalin umrje pred njim. Vorošilov je tudi dosmrtni član vodstva komunistične stranke. Šteje že 58 let. Še vedno je vesel in živahen in še marsikako noč prekroka s svojimi tovariši. Zelo ljubi lepe uniforme in njegovi konji so vsi iz tujine. Od Vo-rošilova je v veliki meri odvisen razvoj pogajanj med Anglijo in Rusijo za sklenitev obrambne pogodbe.
Goring piše v svoji knjigi
o Hitlerjevi nezmotljivosti
Nemški maršal Herman Goring je pravkar izdal knjigo, v kateri opisuje tudi svoje osebno razmerje do Hitlerja. Goring poudarja, da vlada med njim in Hitlerjem neomajno zaupanje. O kaki medsebojni zavisti sploh ne more biti govora. »Kdor le količkaj pozna razmere v Nemčiji, ta ve, da ima vsakdo izmed nas natanko toliko oblasti, kolikor mu je želi dati vodja Hitler. Zadostuje že sama beseda vodje in vsakdo pade, kogar hoče odstraniti.«
V knjigi Goring zelo ostro obračunava s prejšnjim načinom vladavine, ko se je hotel
Politični
Dne 22. t. m. sta bolgarski kralj Boris in knez Kiril obiskala razstavo jugoslovenske knjige v Sofiji. Sprejel ju je jugoslovenski poslanik dr. Momčilo Jurišič v spremstvu s podpredsednikom Jugoslovensko-bolgarske lige v Sofiji Milošem Jovanovičem in ju po-yedel skozi razstavo.
Kralj Boris si je z zanimanjem ogledoval zlasti naše mladinske knjige in knjige za slepce,
ki jih je kakih 30 in ki bodo po razstavi po-klonjene sofijskemu zavodu za slepo deco.
narod sam vladati, sam voditi. »Ne, narod hoče, da ga vodijo,« zatrjuje Goring v svoji knjigi. »Vodstvo je popolno in brez izjem, kajti Hitler se kot vodja ne more zmotiti.« O tem pravi Goring dobesedno: »Kakor je katoliški kristjan prepričan, da je papež nezmotljiv v vseh verskih in nravstvenih zadevah, tako izjavljamo mi narodni socialisti z enakim najglobljim prepričanjem, da je tudi za nas vodja v vseh političnih in drugih rečeh, ki se tičejo koristi naroda, kratko malo nezmotljiv.«
pregled
Kralj in knez sta si poldrugo uro ogledovala razstavo. V Sofiji je bilo o priliki razstave jugoslovenske knjige več predavanj. Tako je predaval 'znani bolgarski književnik Angel Karaličev. V Slovanskem institutu v Sofiji pa je predaval publicist in kulturni urednik ljubljanskega »Jutra« Božidar Borko o sodobni slovenski književnosti. Obe predavanji sta bili lepo obiskani. Iz Londona poročajo,
da je London pristal na vse zahteve Rusije
glede zaščite baltskih držav. Verjetno je torej, da pogajanja med Rusijo, Anglijo in Francijo ne bodo več dolgo trajala. Sodijo, da bo že ob koncu tedna sporazum sklenjen.
Iz Londona poročajo,
da se že mesec dni vršijo na mandžur-ski meji velike borbe z Japonci.
V teku teh borb je bilo sestreljenih 56 japon-sko-mandžurskih letal in 14 mongolskih in ruskih letal. Uradno trdijo Rusi, da je prišlo do borb zaradi napada japonsko-mandžurskih čet na Zunanjo Mongolijo. Japonci so imeli tudi 400 mrtvih in veliko število ranjenih,
Protektor za Češko in Moravsko dr. Neu-rath je izdal
poseben zakon o Židih, ki velja za ves češkoslovaški protektorat.
Ta zakon je mnogo ostrejši, kakor je bil osnutek, ki ga je izdelala češka vlada in ga že pred več tedni poslala protektorju dr. Neu-rathu v odobritev. Neurathov protižidovski zakon je v nekaterem pogledu še poostren posnetek nemškega protižidovskega zakona. Zakon zabranjuje židom sleherno gospodarsko udejstvovanje izven židovskega področja. Vse židovske trgovine se morajo v najkrajšem času prenesti na nežide na enak način kakor v Nemčiji. Trgovina z zlatom, srebrom in dragulji je židom brezizjemno prepovedana. Tudi na kmetijskih posestvih se morajo židom postaviti komisarji, ki morajo skrbeti za to, da pride zemlja čimprej v ne-židovske roke. Ta ukrep protektorja dr. Neu-ratha je češko javnost presenetil. Po osnutku češke vlade bi židovska podjetja in posestva postopno prevzeli Čehi, ne pa Nemci;-Po zdaj izdelanem zakonu bo namreč večjil del židovskega premoženja prešel v nemške roke.
Načrt nove slovaške ustave je naletel na velik odpor Nemcev.
Nemci se boje, da ne bo nova upravna razdelitev Slovaške imela za posledico razkosanje nemške narodne manjšine,
ki predstavlja zdaj strnjeno fronto. Na ta način bi bili na primer Nemci v Bratislavi* kjer imajo zdaj skoro odločilno besedo, zaradi priključitve Bratislave k širši upravni edinici skoro docela izločeni. Slovaki se zavzemajo za to. da bi se položaj Nemcev na; Slovaškem uredil s posebnim zakonom in s posebno pogodbo. Nemci pripravljajo svoj predlog nove ustave.
noval in dobival hrano, in ko je potem hotel pobegniti v Avstrijo, mu je Kolar še posodil duhovniško obleko, da bi bil varen pred zasledovalci.
Za Kolarja so prišli kmalu nerodni dnevi. Policija je vse zvedela in moral je odgovarjati. Ni tajil in lagal. Izpustili so ga in ga dali pod nadzorstvo. Dolgo ni vzdržal. Čeprav bi se mu bila obetala na Bavarskem še lepa bodočnost, se je rajši vrnil v Avstrijo in do smrti je ostal samo skromen župnik.
Zdaj pa lahko noč, gospod Markič!« ★
Kmalu sta postala dobra prijatelja.
Schratt v svoji osamljenosti ni postal za-
grenjen človek. Tudi ni bil takšen kakor vena starih ljudi, ki yse staro hvalijo, novo-tarije pa zaničujejo.
Vesel je bil, da je lahko začel po svoje oblikovati srce mladega, nadarjenega človeka.
In njegova naloga ni bila težavna. Silvester je bil razumen fant. Bil je kakor mlado drevo z močnimi koreninami v rahlih tleh. Devet let so ga oblikovali ljudje, ki sami niso poznali življenja s pravih strani, in vse, kar so na njem zagrešili, je moral zdaj Schratt popraviti.
Kar mimo grede je minilo prvo leto njunega znanja,
Schratt je hodil na predavanja in poslušal razlage starih duhovnih modrijanov. Še se poklicu, ki si ga je bil izbral, ni docela izneveril in odtujil.
Potem pa se je zgodilo nekaj, kar ga je še bolj omajalo.
Eden njegovih učiteljev je izdal knjigo, ki so jo drugi močno napadali. Njegovi učenci so seveda vsi držali z njim, ker so ga imeli zelo radi.
Tedaj pa je dobil profesor od višje cerkvene gosposke ukaz, da mora preklicati nauke, ki jih razlaga v svoji knjigi.
Uklonil se je.
Nenadna poslušnost in . pohvala, s katero so ga začeli zaradi.nje obsipati njegovi prejšnji sovražniki, — vse to je Silvestra odbilo. Ponižanega se je čutil, negotovega v svoji veri v ljudi in v znanost, ki so mu jo vcepljevali.
(Dalje prihodnjič) BHBBBBHHHi^^HHHHII^HHHMBM
Kako obvaruješ obleko prahu
Obleka se napraši, četudi visi v omari, ker nobena omara ni tako dobro narejena, da bi prah ne prišel vanjo. Če obleka visi dalje časa nepokrita, se nabere na njej toliko prahu, kakor da sploh ni bila očiščena, ko si jo obesila v omaro. Posebno se to vidi na temnih oblekah. Tak prah je tako dro-ban in se vleze v blago, da ga je le težavno iztepsti ali izkrtačiti.
Zato si sešij iz starih obledelih oblek, predpasnikov ali rut ogrinjalo za vsako obleko. Najlaže boš napravila iz stare rute tako pregrinjalo. V sredini rute napravi maj-
hno gumbnico, jo natakni na obešalnik, ogle rute pa položi tako, da bo en ogel na hrbtu, drugi spredaj, tretji in četrti pa na ramahi Tako boš obleko zavarovala pred prahom, posebno pa še črne moške obleke, ki se na njih vsak prašek pozna. Tudi klobuke zavij v primerno krpo, da se ne napražijo.
IZMIŠLJENE VESTI
Na Poljskem je vlada določila stroge kabini za tiste, ki širijo vznemirljive vesti in povzročajo poplah.
V mali garniziji na podeželju je neki poljski vojak smatral za svojo dolžnost, da opozori svojega predstojnika na govorice, ki so se mu zdele neprimerne.
»Gospod poročnik,« je rekel ogorčen, pravkar sem govoril z meščanom, ki širi izmišljene vesti.«
»Kaj pripoveduje?« je vprašal poročnik.
»Trdi, da ne bo vojne,« se je odrezal vojak.
NA SODIŠČU
Sodnik: »Vaš sosed vas toži, da ste mu ukradli kokoš!«
Obtoženec: »To pa že ni res. Saj je bil petelin!«
PREPROSTO
Jaka: »Gospod ravnatelj, iznašel sem način, da bi v vaši tvornici bili že vsi delavci na svojih mestih, kakor hitro bi zatulila sirena.«
Ravnatelj: »To pa je res dobra zamisel!«
Jaka: »Zadeva je preprosta. Tisti delavec, ki bi zadnji prišel na delo, naj bi ¿prožil sireno.«
Gospodarstvi
—lUBillliiillllfiillilli1....."' ""▼lTtBniffHITTTH*
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na sejmu pri Sv. Križu pri Litiji so se za kg žive teže trgovali pitani voli po 5, voli za delo po 4, junci za rejo po 3.50, telice za zakol po 4, telice za rejo po 3, krave za rejo po 4, krave za zakol po 2.50 in teleta za zakol po 5 do 5.50 din. Na sejmu v Kranju so bili: voli I. po 5.75, voli II. po 5, voli III. po 4.50. telice I. po 5.50, telice II. po 5, telice III. po 4.50, krave I po 5, krave II. po 4.50, krave III. po 3.75, teleta I. po i7, teleta II. po 6 din za kg žive teže.
SVINJE: Na sejmu v Kranju so se trgovali za kilogram žive teže: Špeharji po
9	do 19 dinarjev, pršutarji po 8 do 9 din. Pujski 7 do 8 tednov stari po 160 do 280 din za glavo.
MED. Čisti med je bil v Kranju po 22 do 24 din za kg.
VOLNA. V Kranju je bila neoprana volna po 24 do 26 in oprana po 34 do 36, v Šmarju pri Jelšah pa neoprana po 15 in oprana po 30 din kg.
SIROVE KOŽE. V Kranju so se trgovale goveje po 8 do 10, telečje po 12 in svinjske po 6 do 8 din; v Šmarju pri Jelšah pa: goveje po 10. telečje po 12, svinjske po 7 do
10	din za kg.
KRMA. V Kranju je bilo seno po 100 in slama po 75 din, a v Šmarju pri Jelšah seno po 50 do 65 in slama po 30 do 40 din za 100 kg.
VINO. V okolici Šmarja pri Jelšah se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4.50, finejše sortirano vino pa po 5 do 7 din liter.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 23. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge številke v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 206.07 do 209.27 (za 256.40 do 259.60) din;
100 francoskih frankov za 116.36 do 118.66 (za 144.83 do 147.13) din;
1 ameriški dolar za 43.82 do 44.42 (za 54.56 do 55.16) din;
Le krovec žrta pokriti streho
ilcakor more perilo čisto oprali le dobro milo. *Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo .peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, y prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.'
100 italijanskih lir iza 231.85 do 234.95 dinarjev;
100 čeških kron za 149.25 do 150.75 din;
1 holandski goldinar za 23.36 do 23.74 (za 29.07 do 29.45) din;
1 nemško marko za 17.70 do 17.88 din.
Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po
466 din. Nemške klirinške marke so bile po 14.30 din, češke klirinške marke pa po 151 din (v Ljubljani).
Sejmi
3.	julija: Murska Sobota, Ormož;
4.	julija: Krško, Rečica ob Savinji, Veliki Gaber, Vojnik, Vuzenica, Žiri;
5.	julija: Hodoš, Mengeš, Sv. Lenart nad Laškim;
7.	julija: Kapla;
8.	julija: Pišece;
9.	julija: Ljutomer, Tirna. Gradac.
Drobne vesti
= Banovinska kmetijska šola pri Sv. Juriju ob južni železnici začne 15. septembra novo šolsko leto 1939.-40., ki bo trajalo 11 in pol meseca. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z banovinskim kolkom za 10 din je priložiti: krstni list, do-movnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo staršev z banovinskim kolkom za 4 din, da bodo krili stroške šolanja, kolikor nanje odpadejo, in izjave da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v na-
sprotnem primeru pa da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne upaave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svojih prošnjah se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžno-sti in se podredili zavodovim predpisom. Vsi gojenci bodo stanovali v zavodu, kjer bodo imeli vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša 10(J do 300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 din bo prispevala banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori bodo dovoljevali ubožnejšim prosilcem podpore. Sprejeti bodo v prvi vrs-sti kmečki sinovi, za katere je pričakovati, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji.	I
= Pridobivanje premoga iz trboveljskih premogovnikov je bilo lani za 22 odstotkov! večje kakor predlanskim. Da so se razmere v premogovnikih lani izboljšale, kaže tudi poslovno poročilo Trboveljske premogokop-ne družbe za lani. Ker se povečuje ter izpopolnjuje železniška mreža v naši državi, narašča tudi poraba premoga na železnicah. Nekoliko več premoga je bilo prodanega tudi za domačo porabo. Prav tako se je poka-
Lvchdorff-J M.:
Zgodovinska povest
Star možak je stopil iz vrste moških, ki so začudeni z odprtimi usti opazovali z ogrskega brega Spliignovo početje. Možak je prekoračil obmejni most, prijel konja pri brzdi in rekel Spliignu:
»Gospod, danes ste nam pokazali, kaj premore spreten jezdec. Čeprav bi vas bili radi spet ujeli, vendar moramo priznati, da ste zaslužili rešitev! Lepo je od vas, da ste s konjem tako dobro ravnali. Kobilica je last naše milostljive komtese, ki jo ima zelo rada. Škoda, gospod, da ste Švab, zaslužili bi, da ste Madžar.«
Pastir je prevzel konja, ga nežno potapljal po vitkem vratu, in vsa četa je nastopila pot proti gradu. Nič veselega kramljanja ni bilo, vsak se je bal grofove jeze. Ker je bila klop na dvorišču gradu pripravljena in so se leskovke gotovo že namočile, so se vsi bali, da ne bodo zdaj, ko je Spliigen pobegnil, sami deležni udarcev.
Ko se je Henrik nekoliko oddahnil, je sedel za svojo pisalno mizo in dolgo časa neka pisal. Pa se mu ni hotelo prav posrečiti, kajti spet in spet je pisanje raztrgal in začel znova. Iz nekega predala je vzel prstan zelo starinske oblike. Ze stoletja je bila ta dragocenost v lasti Splugnove rodbine. Henrik je prstan skrbno zavil, zalepil pismo in oddal oboje nekemu zanesljivemu mladeniču z naročilom, naj. oboje zanese komtesi Iloni. Obljubil
mu je lepo nagrado za primer, da bo naročilo v redu izvršil.
Kmalu zatem so ranjenega Spliigna zapustile telesne moči. Rana na glavi, ki se doslej ni dosti brigal zanjo, ga je začela močno boleti. V ušesih mu je šumelo in soba se je kar vrtela okoli njega. Le njegovi močni volji se je posrečilo, da je prilezel do postelje, na katero se je ves izmučen vrgel in kmalu globoko zaspal.
4.
Na Gradu sv. Nikolaja so se medtem dogajale čudne reči. Grof je bil čakal prihoda dveh prijateljev, ki jima je hotel nuditi zabavo s tem, da bi jima bil pokazal izvršitev kazni nad Henrikom. Oba gospoda sta res točno prišla. Grof ju je povedel v svojo sobo in skrbno zaklenil za njima vrata.
Oba gospoda sta bila magnata, katerih raz-sežni posestvi sta mejili na grofovo posestvo. Delno sta bili posestvi že na Hrvaškem, ki je imela takrat lastno zakonodajo in lastno pra-vosodstvo. Starejši izmed obeh gospodov, baron Oroszvay, je prijel za roke grofa Mogo-shazyja in rekel:
»Geyza, čas je tu, zdaj ne smemo več oklevati. V Milanu so začeli. Verona, Mantua in Peciera so padle. Sardinija se zavzema za svoje tlačene rojake in Italijani so tako rekoč že napovedali vojno Avstriji. Pričakujemo vesti z Dunaja in Budimpešte. V Budimpešti je vse pripravljeno za upor proti Avstriji. Krakov in Lvov se bosta istočasno uprla. Ponižali bomo ošabno Avstrijo in iz bojev bo izšla svobodna, narodna kraljevina Ogrska. Najboljši in najplemenitejši možje dežele so na čelu upornikov. Kjer se borita Batthyany in Andrassy, tam tudi ne sme manjkati grof
Mogoshazy. Vsi smo člani ene rodbine, bodimo torej složni v blagor naše domovine.«
Grof Geyza Mogoshjyi je postal resen. Prekrižal je roke na hrbtu in začel vznemirjeno korakati po sobi gor in dol. Na nameravano kaznovanje Spliigna je čisto pozabil.
»Ososzvay, ti veš, da je vaš položaj tu na meji dežele čisto drugačen kakor v notranjosti ali na severu Ogrske«, je rekel Mogo-shazy. »Na Hrvaškem je ban Jelačič z obmejnimi četami. Ban ni bil nikdar naš prijatelj. Zdaj nas že dolgo časa nezaupno motri. V štiri in dvajsetih urah lahko vdere k nam in pri nas po svoje napravi red. ^otem bi bili uničeni in na siabšem kakor berači pred nagimi vratmi.«
»Ne boj se, Geyza, ban Jelačič ne pride sem. Otočani, obmejni polk in Ogulinci so že dobili ukaz, da morajo v Italijo. Medtem ko se mi tukaj pogovarjamo, so naši najnevarnejši sovražniki že na poti v Italijo. Iz Štajerske nam ne grozi nikaka nevarnost. V Gradcu jn Mariboru vre. V Gradcu so bile cestne demonstracije in vojaštvo se je branilo, nastopiti proti ljudstvu.«
»Oroszvay, povej vse po pravici svojemu staremu prijatelju«, ga je prosil Mogoshazy. »Ti veš, da sem prav tako dober rodoljub kakor vsak izmed vas in da ljubim svojo domovino nad vse. Udeleževal sem se političnih posvetov, vendar se bojim, da se ne bi naša vstaja začela prehitro. Ne vem, če je že pravi čas zanjo!«
Tedaj so se zaslišali udarci na vrata. »Odprite!« je zaklical nekdo zunaj, »odprite! Jaz sem. Pista Oroszvay!«
Baron Oroszvay je spoznal glas svojega si-
zalo lani izboljšanje v cementni industriji, kar je treba predvsem pripisovati večji porabi cementa zaradi cestnih del. Pridobitev premega bila lani v primeri s predlanskim letom večja za okoli 258.000 ton ali 22 odstotkov ter je dosegla 1.42 milijona ton. Prodaja se je povečala za 228.000 ton ali 19 odstotkov. Produkcija cementa je narasla od 6738'na 7453 vagonov. Nazadovala je le produkcija apna in sicer od 2063 na 1965 vagonov. Največja je bila produkcija premoga 1. 1929., ko je znašala 1,958.000 ton, najmanjša 1. 1933. (621.000 ton! Predukciia cementa je bila največja lani. Najmanjša je bila 1. ¡934. ko je znašala 3359 vagonov. Največ apna je bilo producir anega. 1 1929. (2077 vagenov), kar je le nekoliko več kakor lani. V primeri s produkcijo premoga 1 1033 so lani produ-cirali za 55 odstotkov več premoga. vendir še za 2 7cdstotkov manj kakor leta 1829. Čisti dobiček družbe je lani znašal .14.7 milijo-dinarjev.
LJUTOMER. Veliki narodni in nacionalni manifestaciji ob priliki glavne skupščine Druž be sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru v nedeljo 2. julija bo sledila popoldne na letnem telovadišču ljutomerskega Sokola vrtna veselica. Na sporedu bodo koncert, petje, ples, nagradno streljanje, o mraku pa kresovanje. Prvovrstna bo postrežba v priznanih ljutomerskih šotorih. Prleške posebnosti: gudek na ražnju in drugo pečenje, krapci in gibanjci. Vstopniee ne bc. Vlakovne zveze so zdaj prav ugodne, zato vabimo goste od blizu in daleč, da se po velikem izvršenem delu medsebojno spoznamo in utrdimo prijateljstvo in tovarištvo. Pevska društva še posebno vabljena. Narodna in nacionalna društva naj na ta dan prirede izlete.
*	Zaradi praznikov je izšla »Domovina« dva dni prej kakor običajno.
*	Dr. Kramer v Kupincu. Te dni je prišel v Kupinec glavni tajnik Jugoslovenske nacio-
nalne stranke senator dr. Albert Kramer in obiskal predsednika Hrvatske seljačke stranke dr. Vladimira Mačka na njegovem domu. Po dveurnem razgovoru z dr. Mačkom je dr. Kramer odpotoval v Zagreb, kjer se je sestal z nekaterimi voditelji kmečko-demokratske koalicije. Iz Zagreba je odpotoval dr. Kramer v Beograd, kjer je poročal o svojih razgovorih z dr. Mačkom v vodstvu JNS in poslovnem odboru beograjske združene opozicije. Nato se je udeležil tudi pogreba pokojnega predsednika Srbske zemljoradniške stranke Joče Jova-noviča.	*
*	Seja širšega vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke. Nedavno je bil v prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu posvet za stopnikov stranke iz vseh banovin. Posvetu je predsedoval g. Peter Zivkovič, ki je obširno poročal o splošnem političnem položaju, zlasti o delu za sporazum. Opozoril je na bližajoče se občinske volitve, ker bo letos potekel mandat večini zdajšnih občinskih uprav O predsednikovem poročilu se je razvila razprava. Govorili so predvsem o razpoloženju naroda glede na splošna državna in narodna vprašanja. Naposled je bilo odobreno dosedanje delo vodstva stranke in ,e bila izražena soglasna odločnost, da sena daljuje delo za ureditev razmer v državi, za katero sta osnovni pogoj rešitev hrvaškega vprašanja in obnovitev političnih svoboščin. Predsednik in vodstvo stranke sta bila pooblaščena za nadaljnjo delo v tej smeri.
*	601etnica dr. Vladka Mačka. Dne 16. julija bo hrvatski voditelj dr Vladko Maček praznoval šestdesetletnico svojega rojstva.
*	Pravice rudosledcev in lastnikov dotič-nih zeirdjišč. Rudarsko poglavarstvo v Ljubljani dobiva pritožbe od kmečkega prebivalstva, da različne osebe opravljajo rudosledna dela, ne da bi se prej pogodile z lastniki dotičnih zemljišč za odškodnino, katere pozneje sploh ne plačajo in puste zemljišče raz-kopano, razrito in poškodovano. Rudarsko poglavarstvo zato opozarja prebivalstvo, da nikjer ni predpisano, da bi moral lastnik zem ljišča svojo zemljo odstopiti rudosledcu za rabo, to je za iskanje rudnin v zemlji, dokler ne sprejme zahtevane, odnosno pogojene odškodnine za zemljišče, ker je vsako iskanje rud v razdalji 38 m od stanovanjskih in gospodarskih poslopij sploh prepovedano. V vsakem primeru se mora rudosledec izkazati z rudoslednim dovoljenjem, ki ga za vsak primer posebej izda rudarsko poglavarstvo v Ljubljani.
na. Odrinil je zapah Mladi mož je žarel od razburjenja in skoro ni mogel govoriti.
»Latour je bil umorjen Zichyja so UDorniki obesili na svetilnik, vlada je zbežala, cesar je odpotoval v Innsbruck!«
To so bile važne vesti! Štirje možje so se molče spogledali, nato pa so si podali roke. Mogoshazy je povzel besedo in rekel:
»Eden izmed nas mora takoj v Kanižo Tam ima osrednji odbor svojega zastopnika. Dobi naj tam potrebne ukaze, mi bomo ubogali.«
»Ni potrebno«, je rekel stari Orosžvay, segel v notranji žep, privlekel iz njega zavitek skrbno zganjenih papirjev in en list izročil grofu.
»Tukaj, grof Geyza Mogoshazy, je tvoja postavitev za poveljnika našega komitata; Kos-suth je sam napisal ta odlok Jaz sem tu izvršil svojo nalogo in odpotujem še nocoj v Ofen, kamor me je poklical odbor. — Ti, Pi-sta,« se je obrnil na svojega sina. »pojdeš k vojakom, k honvedom. Tvoje zbirališče je Fiired ob Blatnem jezeru. Tam boš počakal na nadaljna povelja. Jutri zjutraj moraš biti tam in se v redu javiti v komitatski zgradbi «
Medtem ko je Oroszvay dajal povelia. se je pojavil pri vratih grofov upravitelj. Javil je grofu pobeg carinskega predstoinika Spliig-na. Bil je ves preplašen in je čakal, da bo grof zdai vzrojil v divji jezi. Proti pričakovaniu se grof za njegovo sporočilo ni mnogo zmenil. Kakor zelo se je bil pred četrt ure veselil pri-jejta Spliigna, tako mirno je zdaj vzel na znanje sporočilo. Niti povprašal ni, kako se je posrečilo Spliignu pobegniti.
Sary«, je odgovoril, »počakajte me doli v pisarni. Recite tudi obema upravnikoma in
višjemu hišniku, da želim govoriti z njimi. Čez pol ure pridem.«
Grof je nato spremljal svoja gosta k njunemu vozu. V razburjenosti je bil čisto pozabil na gostoljubnost. Niti vina jima ni ponudil.
Oroszvay ga je pri vstopu v kočijo zaprosil za prigrizek. »Daj mi kaj mrzlega, Geyza, m steklenico vina. Imam še dolgo pot pred seboj in ne vem, kdai bcm spet lahko zaužil kakšno žlico juhe. Doma sem za vse poskrbel, a zdaj me kliče domovina.«
Sluga je prinesel okrepčilo in gospodje so si še enkrat podali roke. »Živela madžarska kraljevina!« je vzkliknil Oroszvay, ko si:a konja potegnila.
»Živela!« se je glasil odgovor.
Grof Geyza Mogoshazv je še dolgo gjedol za vozom. Gosta megla prahu se je vlekla za vozom. Bila je videti kakor dim smodnika, a lesketanje železnih obročev na kolesih ie bilo kakor blesk bajonetov. Njegovo dušo je težilo nekaj kakor svinec, ni se mogel otresti tesnobnih sluteni.
V pisarni je napravil obračun z uoravite-ljem. Do noči sta sedela nad gospodarskimi knjigami, in ko sta nooosled končala, ie videl grof, ki je bil navaden črpati iz polnega, da ima na razpolago le razrherno majhno vsoto gotovine. Njegova posestva so bila sicer donosna, saj je imel najrodovitneiso zemljo za pridelovanje pšenice in razsežne gozdove. ki so segali prav do Murskega otoka in so predstavljali velikansko vrednost, toda vse to je bilo trenotno m-tva glavnica, ki se ne da spremeniti v denar. Če se cesarskim vojakom posreči zasesti njegovo zemljo, kar je zelo verjetno, potem bo grof Mogoshazy tako rekoč berač!
*	Načrt za podržavljanje lekarn proučujejo v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravie v Beogradu.
*	Spomenik žrtvam avstrijskega vojaštva.
V nedeljo je bil za vso Mačvo dan žalostnih spominov na strašno divjanje avstrijskega vojaštva leta 1914. Takrat so avstrijski vojaki pri železniški postaji v Prnjavoru ustrelili 28 vaščanov iz Prniavora, nekaj dni pozneje pa so v Lešnici pomorili 89 vaščanov, med njimi mnogo otrok, žen in starcev. Vsem tem žrtvam avstrijske krvoločnosti so postavili zdaj v Prniavoru lep spomenik. Odkritja se je udeležilo mnogo ljudstva.
*	Smrt narodnega duhovnika. Nedavno jo v Zapogah pri Vodicah umrl župnik g. Ivan F r a n k e , ki je dolgo služboval med goriškimi Slovenci, Rajnki si je pridobil med ljudstvom izredno spoštovanje kot plemenit človek in narodno zaveden mož. Med vojno je mnogo pretrpel. Interniran je bil nekaj časa v Firenci, nazadnje pa na Sardiniji, kjer je moral opravljati najtežia telesna dela. V internaciji si je tudi nakopal malarijo. Po prevratu je nadalieval duhovniško službo na Goriškem še okrog 10 let Franke bi še bil ostal med svojim ljudstvom, toda moral ga je zapustiti Nastopil ie službo v Zapogah, kier je postal prav tako priljubljen med ljudstvom. Blagemu možu časten spomin!
*	Smrtna nesreča Slovenca v Beogradu. V
nedavni noči se je v bližini Kolarčevega ljudskega vseučilišča v Beogradu smrtno ponesrečil 461etni delavec Slovenec Alojzij Kubec. Večer je prebil pri nekem prijatelju ki ga jo proti polnoči spremil do tramvaia. Niso pa še prišli do tramvajskega postajališča, ko je pri-brzel mimo tramvajski voz s priklopnim vozom. Kubec se ie pognal nanj, pa mu je spodrsnilo na stopnici zadnjih vrat prvega voza tako, da ga je zaneslo pod drugi voz, ki mu je odrezal obe nogi. Nesrečnega moža so prepeljali v bolnišnico, kjer je še ponoči umrl. Zapustil je dva otroka.
*	Prijave za velike konjske dirke na Krškem polju, ki bodo v nedelio 6. avgusta, sprejema do 30. julija predsednik Jahalnega in dirkalnega društva g. Anton Gliha, trgovec in posestnik v Krškem. Prijave naj vsebujejo naslov gospodarja, rodovnik in vse doslej dosežene sposobnosti posameznega konja.
*	Z avtom ie treščil v Savo in se ubil. V noči na nedelio se je v Soteski blizu Bohinia smrtno ponesrečil znani ljubljanski športnik Boris Jenko sin orimarija dr Jenka Odne-
V svoji sobi je grof še dolgo časa korakal gor in dol. Na pisalni mizi je ležal usodni list papirja, ki ga je napravil za gospodarja v ko-mitatu. Čutil je polno odgovornost, ki jo je bil prevzel s sprejemom tega mesta. Poznal je težave, s katerimi se bo moral boriti. Bodočnost se mu ni kazala v prav svetli luči.. K temu ga je muč»la še skrb za hčerko, edinega njegovega otroka. Doslej se za Ilono ni mnogo brigal Grofica, njegova žena, je bila kmalu po rojstvu Ilone umrla in Ilona je vzrasla pod varstvom guvernante in nato v nekem nemškem dekliškem zavodu, od koder se je pred letom dni spet vrnila v očetovo hišo.
Zdaj je Ilona štela 17 let. Kaj naj postane iz nje? Grof je premišljal, ali naj bi jo spet peslnl v iuj;no, vendar ie to misel opustil, ker je bilo pri napetem političnem položaju v Ev-roni pričakovati, da tv-do vsa vzgojevališča in d°k!:.?ke zavode zarrli. Ilena nai začasno ostane v gradu red varstvom upravitelja Sarvja in stare oskrbnice, ki je že 30 let pri hiši. Vso gotovino v znesku 15 000 goldinarjev je poslal grof na Angleško barko z določilom, naj se denar izelpča hčerki, ko bo dosegla 20 let.
N°to je spravil vse srebrno jed'lno orodje z iremo t:s'era. ki se vsak dan rabi, kakor tudi vr°. rodbinsko okrasje v zaboj, obit z želez-jem Še izza časov tur?k'h voin je bilo v tleh skrivališče, k' gs ie bilo težavno odkriti; vanj ie spravil srnf zaboj in skrbno zabrisal za se-boi vsoko sled.
Razmere so bile zrasle grofu čez glavo. Čeprav je b:l o polit'čnem položaju dežele natančno poučen, je bil doslej vendar še zmerom upal na mirno poravnavo z vlado, na sporazum s krono. Zdaj pa je vse to minilo in odločitev je bila na mečevem rezilu.
ljal se je v soboto z nekaj prijatelji na Bled. Ponoči pa se je Jenko odpeljal na kratek avtomobilski sprehod proti Bohinju v spremstvu z neko damo. Ko je pripeljal do Soteske, je prezrl dejstvo, da bi moral kreniti na levo proti novemu mostu, zaradi katerega so cesto preložili. Vozil je naravnost po stari, zanemarjeni cesti. Ko je čez nekaj časa pomoto opazil, je hotel avto na cesti obrniti. .Vozil je nazaj proti robu ceste, ki ni nič zavarovana. Da bi bolje videl, je odprl vrata in gledal nazaj. Ker je ob robu ceste rasla visoka trava, ni videl, kdaj so zadnja kolesa prišla do roba. Avto je nenadno zdrknil v globino v Savo. Jenko je med padanjem zletel iz voza in z glavo udaril ob skalo in bil na mestu mrtev Avto je padel v vodo. Jenkovi spremljevalki pa se do naravnost čudežnem nakijučju ni zgodilo nič hudega.
*	Voda v Strugah se je šele tc dni odtekla. Medtem ko je voda v ostalih poplavljenih krajih že zdavnaj odteKla se je to zgo^o " Strugah šele v soboto, 11 dan po priteku. Najdalje je ostala voda v vasi Podtaboru Voda je povzročila strašno razdejanje in je videti zdaj vsa vas kakor pogorišče. Zemlja je rjava, po polju ni več sledu o pšenici, rži in ječmenu Njive, posejane s turščico. so čisto gole. Ze tako je kraj siromašen, a zdaj mu je povodenj še letino vzela. Taka nesreča ni kra ja zadela že sto let.
*	Smrtna nesreča pod Šmarno goro. Na klancu v Šmartnem pod Šmarno goro se je zgodila huda nesreča. Po cesti je privozil iz Skaručne proti Šmartnemu na kolesu 281etni ključavničar Pave) Kosec Na klancu, ki ima pod vasjo hud ovinek, kolesa ni zavrl in je z vso silo priletel v nasproti vozeči avto Kosec je odletel nazaj na cestišče kier je obležal s prebito lobanjo in s hudimi notranjimi poškodbami. Avtomobilist ie oonesrečenca takoj naložil na avto in ga odpeljal v splošno bolnišnico, kjer pa je umrl.
*	Zagonetna smrt mladega gospodarja. V Šafarščaku (občina Štrigova) ie te dni na svojem posestvu kosil travo 28 letni gospodar Pintarič Franc. Sredi popoldeva pa je prišel k njemu neznan m'adenič iz Prekmur-ja in ga poklical k hiši, da bi se nekaj pogovoril z njim. Prodati mu je hotel majhen samokres. Ko sta šla oba v hišo, je počil strel, ki so ga čuli tudi sosedje. Po strelu je mladenič zbežal. Pintarič je poklical domače iz vinograda in legel v posteljo Poklicani zdravnik ie odredil prevoz v bolnišnico v Murski Soboti. Preden so ga odpeljali ie Pin-
Ilona. ki se m nikdar brigala za politična vprašanja, ki se je doslej brezskrbno veselila življenja, naj o dogodkih izve čim manj Grof ii je torej napisal list .češ da je bil prisiljen nenadno odpotovati. Prosil jo je, naj je ne skrbi, če se dalje časa ne povrne domov. Naročila zani da naj izroča kar Saryju, ki bo že za vse skrbel.
Nato je sežgal številne papirje v sobni peči. Kar cele kupe pisem je zmetal v ogenj, pepel pa nesel ven in ga skrbno raztresel po zemlji. Zaklenil je razne omare in ključe shranil v skrivnem predalu svoje pisalne mize. Nato je še enkrat vse pogledal v svoji sobi. Čutil je, da bo za dolgo časa, morda za zmerom vzel slovo od svojega gradu.
Toda ni se hotel vdati solzavosti. Ukazal je, nai naprežejo voz. Samo najnujnejše potrebščine so naložili na lahko vozilo. Grof je sam •prijel za vajeti, njegov sluga Imre se je vse-del za niim. Pogledal je še proti oknu, kjer je bivala Ilona in morda zdaj sanjala sladek sen, nato pa je oddrdral voz skozi grajska vrata.
Vsa Ogrska se je puntala. Cesarske čete so delno prestopile v ogrski tabor, toda spretnih oficirjev je nedostajalo. Madžarsko visoko plemstvo je sicer v celoti obleklo vojaške suknje in prevzelo vodilna mesta, toda bili so poveljniki polkov, ki še niso prekoračili osemnajstega leta in ki so se morali od podoficir-jev poučiti o najnujnejšem, celo v besedah, potrebnih pri poveljevanju. Sanitetnih zavodov in spretrre intendance uoorniška vojska sploh ni imela. Nič boljše razmere niso vladale v političnem vodstvu. Vsepovsod je bila gospodarica položaja zmešnjava in finance
tarič izjavil orožnikom, da mladeniča ni poznal, in da se mu je samokres sprožil po nesreči. V glavnih potezah je neznanca tudi popisal. Splošna domneva je, da je bil neznani mladenič kak tihotapec. Po prevozu v bolnišnico je Pintarič, ki je bil zadet v trebuh, kmalu umrl. Orožništvo povprašuje po neznanem mladeniču.
*	V prepad je padel. Nedavno se je odpravil z doma po poslih nekdanji vaški načelnik v Orleku pri Sežani 61 let stari Matej Stojkovič. Zvečer se ni vrnil. Zato so ga naslednjega dne začeli iskati. Vsa prizadevanja domačih kakor tudi karabinierjev so ostala zaman. Dva dneva nato pa je neki vaščan našel njegovo truplo v prepadu v bližini vasi. Vse kaže, da je Stojkovič ponoči zašel in se ponesrečil.
*	Smrtna nesreča. Te dni se je pripetila v Pliskovici pri Komnu na Krasu huda nesreča. Franja Širčeva je med potjo s polja domov srečala čredo goveje živine. Ena izmed krav je nepričakovano zbezljala in se zaletela v Širčevo. Zeno so kmalu po nesreči pripeljali domov, toda v nekaj urah je umrla.
*	Otrok je utonil v luži. Te dni je hčerkica Jožeta škofa, posestnika iz Tomažje vasi, pri igranju zašla k luži ob koncu vasi. padla vanjo in utonila Ko je šla neka vaščan-ka v lužo po vodo, je opazila otrokovo tru-pelce na površini Potegnili so deklico iz vode, a je bila vsaka pomoč zaman.
*	Samomor mariborskega trgovca. Te dni si je pognal v samomorilnem namenu kroglo v desno sence 671etni trgovec z zlatnino in urami, Anton Kifmsnn. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen
*	Požar. V Zejanah ie pred nekaj dnevi nastal požar v hiši posestnika Ivana Mitretova. Gospodar, njegov sin in vaščani so začeli v naglici gasiti, a egniu niso bili kos. Mitretov in njegov sin sta dobila pri cašenju nevarne opekline.
*	Smrtna nesreča istrskega kmeta pod Vremščico. Nedavno sta dva vaščana iz Su-horja pri Košani v bližnjem potoku našla truplo neznaca Pri preiskavi so dognali,, da je mrtvec 65le1ni Josip Pregarc iz Doline pri Trstu. Najbrž je padel po nesreči v vodo in utonil.
*	Po poročni noči se ie obesila. V okolici Ši-benika se ie 45!e1na Ana Grubpzova omožila z nekim 731etnim možem Ana je bila že trikrat poročena, zdaj si je izbrala četrtega ženina Poroka ie h^i nr.^v	Ana kv*)3-
amrae««asa cjsana «HFTOTS^s^KJJOT^E^TrEsra
dežele so bile čisto omajane. Nihče ni imel kakšnega jasnega smotra pred očmi, voditelii upora niso vedeli, kaj so hoteli. Redki razsodni ljudie so se kmalu umaknili v ozadje.
Mogoshazy je s krepkimi rokami prijel vajeti komitatske uprave, toda že čez nekaj dni je moral spoznati, da pri najboljši volji ne bo mogel kaj pametnega ukreniti. Odločno demokratično razpoloženje se je vsepovsod uveljavljalo. Plerrlenitaška ošabnost grofa Mogo-shazyja je bila ljudski množici trn v peti. Zahtevali so od njega, naj se pobriga za večjo priljubljenost med ljudmi. Pogosto da naj zahaja v krčme in se brati s preprostimi ljudmi. Vse to pa grofu Mogoshazyju ni šlo v račun. Zaradi tega so njegovo SDOčetka neomejeno oblast začeli čedalje bolj omejevali.
Po daljšem premišljanju je grof sklenil svoje mesto odložiti, se odreči političnemu življenju in se vrniti na lastno posestvo. Svojtf častno dolžnost do očetnjave je storil. Napravil je, kolikor je bilo v njegovi moči. da bi uporniško gibanje držal v redu, a njegova sila ni zadoščala. V šestih mesecih, kolikor časa je že bil gospodar komitata, se je za mnogo let postaral. Njegovi živci so začeli popuščati.
V takem stanju je pisal Orosvayju, ki ie bil medtem stopil v ogrsko vlado in Drevzel ministrstvo deželne obrambe. Obrazložil mu je nesrečne razmere v komitatu, razrvane finance in uveljavljanje sumljivih ljudi. Nazadnie ga je zaprosil, naj ga razrešijo odgovornega mesta.
Namesto odgovora mu ie poslal Oroszvay sveže tiskani cesarski uradni list. V njem ie bral grof Geyza Mogoshazv svoje ime na čelu ljudi, obsojenih zaradi upora in veleizdaje na smrt na vešalih.
lu vstala od mize in šla k počitku, zjutraj pa je zgodaj vstala. Ker se ni več vrnila v hišo, so jo začeli iskati. Našli so jo v poročni obleki obešeno na nekem drevesu. Kaj jo je gnalo v obup, je odnesla s seboj v večnost.
*	Požar v Dragi pri Višnji gori. Nedavno ponoči je nastal ogenj pri posestniku Janezu Zupančiču v Dragi. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Živino so s težavo rešili. Vaščanom in gasilcem iz Višnje gore se je posrečilo, da so rešili hišo in sosedna poslopja. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Mlada žrtev povodnji. Zadnja povodenj okoli Guštanja in Prevalja je terjala mlado žrtev. Petletnemu fantku delavca Fužirja je po nesrečnem naključju spodrsnilo, da je omahnil v deroče valove in utonil.
*	Smrtna nesreča. Trije mariborski brezposelni Danko, Lang in Klanešček so se nedavno vtihotapili v odprt vagon na mariborski postaji, natovorjen z železniškimi pragi. Vsi trije so se prav spretno skrili. Prepeljali so se srečno preko meje do Špilja, kjer jih je pa doletela usodna nesreča. V špilju je namreč tovorni vlak premikal. Ko se je lokomotiva približala delu vagonov, kjer so bili vsi trije skriti med pragi, so se zaradi močnega sunka vsi pragi zamajali in zrušili. Posledice so bile strašne. Danko, ki je bil skrit najbolj spodaj, je bil takoj mrtev. Nesrečnežu je zmečkalo glavo, Langu je
težak prag zlomil obe nogi, a Klanešček je bil le laže poškodovan. Kam so hoteli vsi trije, ni znano.
*	Spet huda toča v Savinjski dolini. V petek popoldne je Savinjsko dolino spet obiskala huda ura. Vsula se je debela toča v smeri od Žalca proti Št. Petru in še nekaj dalje. Hmeljevke stoje okleščene, enako tudi sadno drevje in žalosten pogled po žitu, ki bi v nekaj dneh moralo že padati pod srpom. -
*	Smrtna nesreča v gozdu. Nedavno je zadela 561etnega posestnika Gregorja Spesa v Tinju na Pohorju huda nesreča. V gozdu je podiral drevje, pa je debela bukev padla nanj ter ga pritisnila čez trebuh. Spesa so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl.
*	Smrtna nesreča vajenca s kolesom. 14-
letni Lojze Brišnik iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu, ključavničarski učenec pri mojstru Ringu v Slovenjem Gradcu, je po mojstrovem naročilu šel po kolo, katero is bil posodil neki ženski, da se je z njim od-r^Halp na nostaio Fant je kolo vzel, nato pa
Po srečnem pobegu je ležal Henrik Spliigen 14 dni brez jasne zavesti. Rana na glavi se mu ie bila zaradi naporov in še bolj zaradi silnega razburjenja silno razbolela. Krepla Spliig-nova narava pa se je bolezni odločno upirala. Bolj kakor vsa zdravila doktorja Ogrizka, je pospeševal njegovo zdravljenje dnevno svež šopek cvetlic na njegovi nočni omarici.
Ko je Henrik prvič stopil iz sobe, je našel carinsko postajo Eoglajen čisto izpremenjeno. Poleg mitnice je stala dolga vrsta lesenih barak. Njegova pisarna je bila izpremenjena v stražno sobo. Vojaki so korakali sem in tja in prali svoje perilo v Jaricu. Ob meji je stražil krepek infanterist.
O vsem tem kar se je zgodilo zadnje dni, ni Henrik vedel ničesar. Službujoči oficir mu je pripovedoval o dogodkih na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, o uooru v Lombardiji, in mu povedal, da bo v Boglajenu bivajoča kom-panija najbrž že iutri odootovala v Italijo, kjer je stari Radecki prevzel ooveljstvo. Tam da bo najbrž prišlo do odločitve.
Henrik je postopal okoli kakor v saniah. Ko je spet prevzel uradne pnsle. je opazil, da se je njegovo delo zelo skrčilo. Trgovina in promet sta zastala, nikaki s tovori težko naloženi vozovi niso prehaiali-meje, nobenega potnika ni bilo. Samo vojaške čete so neprestano korakale na drugo stran meje. Ban Jelačič je s svonmi Hrvati zasedel komitat. Posestva grofa Mpposhazyja, ki ie bil označen kot eden izmed glavnejših voditeljev vstaje, je dunajska vlada zasegla.
Henrik je lahko nemoteno hodil v Grad sv. Nikolaja, kier ga je nesrečna Ilona sprejemala kot tolažečega angela. (Dalje prihodnjič)
se je odpeljal proti delavnici. Po cesti iz Slovenjega Gradca sta se pa tedaj pripeljala z avtom tvorničar Kajfež in slikar Smeh. Kajfež, ki je vodil avto, je dal fantu znak s hupo. V tem trenutku se je fant zmedel, da je začel voziti s kolesom z desne na levo, voznik pa je tudi zavil še bolj na desno stran ceste. Naenkrat je fant zadel s kolesom v avto, ki mu je zmečkal kolo, fanta pa vrgel na rob ceste, kjer je siromak obležal z razbito glavo in zlomljeno levico. Čez pet minut je izdihnil.
*	Zaradi mlade žene je ubil ljubico. V Ju-rovčaku v občini Murskem Središču se je zgodil strašen zločin. S 331etno Marico Drvare-vičevo je že nekaj let ljubimkal 261etni Martin Kolarič. Navzlic tej ljubezni se je poročil z drugim dekletom, imel je pa še dalje odno-šaje z Marico. Takoj po poroki je začela mlada žena odločno opominjati Martina, naj se ne peča več s prejšnjo ljubeznijo. Martin je to obljubljal, toda na skrivnem je še zahajal k njej. Te dni pa so našli Marico v njeni kamrici mrtvo. Orožniki so zločina takoj osumili Martina. Ko so ga aretirali, je priznal, da je Marico res umoril. Storil pa je to zato, ker se je naveličal vsakdanjih prepirov s svojo ženo.
*	Sosed je ustrelil soseda. V Trstenjaku sta živela soseda Matija Vajda, ki se je pred leti priženil k vdovi Prenholcovi, in čevljarski mojster France Škorjanec. Moža sta si bila že dolgo časa v sovraštvu. Vajda je že večkrat dejansko napadel Skorjanca in njegovo ženo. Usodnega dne je bil Vajda na košnji pri neki posestnici v Mihalovcih. Ze navsezgodaj je govoril med kosci, da mora nekoga ubiti. Ko je prišel domov, je pijan prikolovratil na dvorišče Škorjančevega doma. Po kratkem prerekanju je Škorjanc s praga svoje hiše iz lovske dvocevke ustrelil vanj. Vajda je obležal smrtno zadet. Škorjanc se izgovarja, da je Vajda z nožem navalil nanj in da je streljal v silobranu. Škor-jančeva žena je o nesrečnem dogodku obvestila orožniško postajo v Ivanjkovcih. Orožniki so Škorjanca aretirali in uvedli podrobno preiskavo. Vajda je zapustil vdovo in pet nepreskrbljenih otrok, Škorjanc, ki je brez premoženja, pa ima ženo in štiri otroke. ¡Vajda ni bil na dobrem glasu in je imel že več kazni za seboj, medtem ko je Škorjanc na glasu mirnega in pridnega človeka.
+ 181etni fant zažgal sosedu domačijo. Dan pred Telovim je nesel 181etni Franc Bogovič, delavec v Dolenji vasi, svojemu bratu kosilo v tvornico pri brežiški postaji. Ko se je vračal proti domu, je zavil v gozd pred domačijo Antona GerjeviČa v Dolenji vasi, si ¡prižgal cigareto, gorečo vžigalico pa vrgel na kup slame z namenom, da povzroči ogenj. Ko je zapazif, da se je slama vnela, jo je naglo ubral naiaj v gozd, odkoder je opazoval, kako je ogenj zaradi močnega vetra kaj hitro zajel vse gospodarsko poslopje. Med reševalci se je1 kmalu pojavil ludi požigalec sam in na vso moč pomagal gasiti, da bi odvrnil od sebe sum, vendar pa ni bil toliko spreten, da bi ga orožniki ne razkrinkali. Po vestnem izpraševanju jim je priznal, da je izvršil zločin, ker ga je Gerjevič naznanil zaradi puške.
*	Huda kazen za ubijalca. 14 let in mesec dni se bo pokoril v zaporu 261etni Franc Pre-jac iz Krčevine, ki je na velikonočni ponedeljek zadavil Ferdinanda Mlinarica in težko poškodoval Gašperja Goričana. Prejac je v preiskavi trdil, da je udaril Mlinarica z ročico po glavi, pri obravnavi, ki se je vršila te dni v Mariboru, pa je priznal, da je Mlinarica tudi davil, dokler ni izdihnil.
*	Vola so mu ukradli. Na nedavnem živinskem sejmu v Ptuju je posestnik Matija Vrhovšek iz Lancove vasi privezal vola pred gostilno in stopil vanjo. Ko se je iz gostilne vrnil in hotel pot nadaljevati, je ugotovil, da mu je nekdo med tem časom vola ukradel.
*	Zagoneten požig v Hajdošah pri Ptuju. Nedavno ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Antona Zupaniča. Ogenj je prešel tudi na Kacjanov hlev in kolar-nico. Gasilske čete iz Ptuja, Hajdine in Ge-rečje vasi so ogenj udušile in preprečile, da se niso vnela še sosedna poslopja. Oba posestnika imata veliko škodo. To je bil letos
že sedmi požar v Majdini in v okolici. Tudi pri tem požaru je očitno, da ga je podtaknila zločinska roka.
* Kupujte srečke loterije rejcev malih živali. Naprodaj so v vseh ljubljanskih trafikah. Žrebanje bo nepreklicno 2. julija.
Za kuhinjo
Vložek za govejo juho. V lonec ubij dve jajci in en rumenjak, dodaj malo soli in ščep naribanega muškatnega oreha. Vse skupaj dobro raztepi. Primerno posodo dobro po»~ maži s sirovim maslom, noter zlij raztepena jajca in dobro pokrij. Posodo postavi v krop, a krop naj ne vre dalje. Imej pa posodo na toplem, da ostane ves čas enako topla. Ko so se jajca strdila, jih zvrni na desko, zre-ži na kocke, stresi v skledo, nalij nanje pre-cejeno govejo juho in daj hitro na mizo.
Zdrobovi cmoki. V lonec pristavi četrt litra mleka in štiri deke sirovega masla. Ko zavre, zamešaj v mleko 11 dek pšeničnega zdroba in ga mešaj. Vre naj pet minut. Nato postavi lonec z zdrobom h kraju štedilnika in naj pokrit stoji tako pol ure. Nato še v topel zdrob zamešaj dve jajci, pet dek na kocke narezane žemlje in dve deki sirovega masla. Vse skupaj dobro zmešaj, oblikuj z roko drobne cmoke, zloži v slan krcp in naj vro 12 minut. Kuhane poberi v skledo, zabeli s prepraženimi.drobtinami ali ocvirki in daj s solato na mizo.
Pikantna pljučna pečenka. Lep kos (pol kile ali tri četrti kile) pljučne pečenke_ malo potolči, oberi vse kožice, zdrgni s soljo in poprom ter pretakni s slanino in , če imaš, še z eno sardelo. V kozi razbeli mast, na mast stresi pol korenčka, pol korenine pe-teršilja, zeleno in eno čebulo. Vse drobno zrezano. Na zelenjavo položi meso ih pokrito duši, da zelenjava porumeni. Nato prilij malo juhe ali vode in duši dalje, da se meso zmehča. Meso deni na krožnik, sok pa pretlači skozi sito, ga zalij nazaj v kozo, oki-saj malo z limonovim sokom, dodaj še osmin-ko litra kisle smetane in pusti, da malo pre-vre. Med tem pa zreži meso na tenke koščke, zloži v sok in ko vse skupaj še enkrat pre-vre, zloži meso v toplo skledo, čez pa polij sok. Zraven daš valjance, dušen riž in še solato.
Limonove prestice. Umesi v testo devet dek moke, 10 dek sladkorja v prahu, nari-bano lupinico ene limone in tri beljake, da dobiš sredno trdo testo Iz umešenega testa oblikui dolg in tenek svalk, ga razreži in napravi še tanše svalke, ki jih oblikuj v prestice. Prestice zloži na pomazano in z moko posuto pekačo, pusti jih pol ure, da se malo osuše, nato jih speci v sredno vroči pečici. 1 Če hočeš prestice prevleči še z ledom, ga takole pripravi: 11 in pol deke presejanega sladkorja v prahu stresi v skledo, dodaj sok ene limone in mešaj vsaj 15 minut na kraju štedilnika, da se malo segreje in speni ter zgosti. Če je led pregost, dodaj še malo soka, če je preredek, pa sladkorja. Če vtakneš v led žlico in je žlica lepo z ledom prevlečena, tedaj je led pravilni) gost, da lahko prevlečeš prestice. Led osuši potem na zraku.
Zdrobovi cmoki za štiri osebe. Zavri pol litra mleka, v katero si dala 12 dek sirovega masla. V vrelo mleko zakuhaj četrt kile zdroba in ga kuhaj mešaje tako dolgo, da postane tako gost kakor cmok. Nato postavi kuhani zdrob na hladno, da se popolnoma shladi. K hladnemu zdrobu primešaj štiri jajca in na 3 kocke zrezane, na sirovem maslu prepražene žemlje, osoli in vse skupaj dobro zmešaj. Zmešano testo naj počiva pol ure. Nato oblikuj iz testa bolj drobne cmoke, jih zakuhala v slan krop in naj 10 minut vro. Cmoke poberi nato v skledo in jih zabeli z mastjo, v kateri si zarumenila drobti-ne. Daš s solato za večerjo na mizo. Zato lahko zdrob skuhaš že med kuhanjem kosila in zvečer cmoke samo dovršiš.
Praktični nasveti
Od hoje utrujene noge. Če dalje časa hodiš, te začno boleti noge. Večkrat pa so noge tudi ranjene od hoje. V takem primeru je dobra topla kopel (37 stopinj Celzija), ki nàj traja 15 minut. V to vodo izliješ prekuhano vodo preslice. Pri tem vzamemo dve žlici preslice na pol litra vode, ki mora 15 minut vreti, nato jo precediš. Po kopeli daš noge za pol minute v hladno vodo, jih obrišeš in minila te je vsa utrujenost. Tudi rane se brž zacelijo.	|
Sirovo maslo daj poleti v posodo z mrzlo vodo in ga pokrij z namočeno krpo. Vodo in krpo večkrat na dan menjaj.
Kdor ima hudo žejo, kar je poleti vsakdanja reč, naj pije vroč neoslajen čaj.
Iž Prekmurja
Prekmurski teden podaljšan. Do nedelje ja Prekmurski teden obiskalo okoli 40.000 ljudi, kar pomeni, da je prireditev res posrečena. Da si lahko ogledate to razstavo prekmurske gospodarske in prosvetne delavnosti tudi tisti, ki je doslej še niste videli, je Prekmurski teden podaljšan do 30. t. m. Ne zamudite!
Strela je ubila prekmurskega rojaka v Nemčiji. Med našimi delavci v Nemčiji je bil tudi 301etni Vendelin Casar iz Peteševcev* Delal je v Dibelu. Pred dnevi je prejela njegova žena pismo, da ima dobrega gospodarja in da ga bo prosil, naj mu da nekaj pren dujma, ki bi ga poslal ženi. Žena je bila seveda te vesti vesela in je šla drugega dna vprašat na občino, ali je denar že prišeL Proti poldnevu je pa prišla brzojavka, da jà njenega moža v Nemčiji ubila strela. Nesrečna žena ima štiri nepreskrbljene otročička in je brez premoženja. Nenadna moževa smrt pomeni za njo strašen udarec.
Kupuj domače blago!
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Paris (9°)	1
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje îfi po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi V! Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše Čekovne računea Belgija: št. 3064-64 — Bruxelles; Francijaî št. 1117-94, Paris; Holandija, štev. 1458-68 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxem* bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno na« še čekovne nakaznice
Smrt voditelja Srbske kmetijske stranke
Kakor smo že poročali, je 20. t. m. v Ohridu nepričakovano umrl predsednik Srbska zemljoradniške stranke, bivši minister in narodni poslanec g. Joca Jovanovič. JovanoviS je prišel v družbi z dr. Tupanjaninom in še nekaterimi drugimi zemljoradniškimi prvaki v Južno Srbijo, kjer so zemljoradniki pripravili več zborovanj. Tako zborovanje je bilo tudi v Ohridu. Glavni govornik je bil g. Joca Jovanovič. Med govorom pa mu je postalo slabo, tako da je moral prekiniti govor. Za njim je govoril dr. Tupanjanin. Med njegovim govorom se je sivolasi voditelj zemljo-radnikov spet opomogel in nadaljeval prekinjeni govor.
Po zboru so se prvaki stranke zbrali pri nekem uglednem Ohridčanu k skupnemu kosilu. Sredi obeda pa je Joči Jovanoviču znova postalo slabo. Zadela ga je kap. Nekaj minut pozneje je izdihnil.
Rajnki voditelj srbskih zemljoradnikov se je rodil 1. 1869. in je bil okroglo 70 let star. Osnovno šolo, gimnazijo in pravo je končal v Beogradu, nato pa je študiral še mednarodno pravo v Parizu. Po končanih študijah je stopil najprej v sodno službo, iz katere je prešel v državno službo 1. 1900. Med vojno je bil Joca Jovanovič prvi pomočnik zunanjega ministra. Po sklenitvi premirja je bil postavljen najprej za poslanika v Londonu, na-
to pa premeščen v Washington. Leta 1920. je bil na lastno prošnjo upokojen in se je vrnil v domovino. Na državniško področje se je vrnil samo še za časa koroškega plebiscita, ko je bil predsednik jugoslovenske plebiscitne komisije, potem pa se je čisto posvetil notranji politiki in kmalu postal voditelj Srbske zem-ljoradniške stranke. Narodni poslanec je bil ves čas do razglasitve diktature 6. januarja 1. 1929. Zemljoradniki in z njimi Joca Jova-novič so bili vseh 20 let našega političnega življenja v opoziciji. Pri lanskih skupščinskih volitvah je bil spet izvoljen v topolskem sre-zu kot skupni kandidat opozicije na Mačkovi listi in je postal predsednik posebnega Zem-ljoradniškega kluba v zdajšnji narodni skupščini.
Ko je bil francoski potniški parnik »Massi-lia« na poti v Buenos Aires, je sredi Atlantskega morja ujel brezžične klice na pomoč. Pošiljal jih je neki tovorni parnik, ki je nujno prosil za nasvete v kočljivi zdravniški zadevi. Eden izmed mornarjev tega tovornega parnika se je med vožnjo preveč približal morski gladini in pograbil ga je morski vrag, ena izmed najkrvoločnejših morskih rib, in ga močno ugriznil v roko. Mornarju so najprej za silo podvezali roko, da ne bi bil izkrvavel, drugi zdravniških pripomočkov pa na tovornem parniku ni bilo.
Toda roka je bila predolgo podvezana. Bati se je bilo najhujših posledic, ker je možu roka začela črneti. Toplina je narasla že na 41 stopinj. V tej stiski je tovorni parnik nujno vprašal po širokem morju za nasvet in pomoč. Njegove klice je kakor rečeno ujel omenjeni francoski parnik, ki je imel na krovu tudi dva zdravnika. Ta dva sta takoj tudi po radiu dala nekaj nasvetov. Toda tovorni parnik je kmalu spet sporočil, da njegovemu mornarju ni nič boljše in d? se mu stanje še
Kanadski profesor Frank Lathe je prišel na podlagi temeljitega raziskovanja do prepričanja, da bi mogla zemlja prehraniti trikrat toliko ljudi, kolikor jih živi zdaj na njej. Vse težave za preživljanje izvirajo iz tega, ker vprašanje razdelitve še ni rešeno. Tudi kar se tiče obleke, gradbene tvarine, kurjave in električne sile, ni potrebno, da bi si delali sive lase. Nekatere redke kovine se bodo v doglednem času sicer izčrpale, toda v teh primerih je treba računati s tem, da bo našlo človeštvo prav tako dobra in še boljša nadomestila. Evropske zaloge železa bodo trajale še kakšnih 160 let, ameriške celo 320 let. Zaloge premoga na se bodo izčrpale celo šele v 5000 letih.
S premogom se lahko čisto same preskrbe Velika Britanija, Zedinjene države, Rusija,
Joca Jovanovič je slovel kot eden izmed naših najboljših strokovnjakov za državniško zgodovino in zlasti za vprašanja krivde za svetovno vojno. O tem je napisal več del, ki so bila prevedena tudi v francoščino, anglešči no in nemščino. Kot pisec je sodeloval pri vrsti časopisov in listov. Znani so bili njegovi članki v Srbskem književnem glasniku, v katerem je poročal vsak mesec o zunanjepolitičnih dogodkih.
Pokojnik, ki se je kot predsednik koroške jugoslovenske komisije do dobra vživel v slovenska vprašanja, je že pred vojno imel stike z nekaterimi Slovenci. Visoko je cenil naše ljudstvo in kazal vedno polno razumevanje za njegove potrebe in težnje. Čast njegovemu spominu!
vedno slabša. Poprosil je francoski potniški parnik, naj mu pride na pomoč z zdravnikoma. Kljub hudemu vetru in veliki razdalji med obema parnikoma je poveljnik »Massi-lije« takoj izpremenil svojo smer ip s polno paro odplul proti tovornemu parniku, ta pa tudi »Massiliji« nasproti. Naslednji dan popoldne sta se parnika sešla in zdravnika so s čolnom prepeljali na tovorni parnik, kjer sta v najpreprostejših okoliščinah začela operacijo. Ker je pihal močen veter, so morala biti vsa okenca male obednice malega tovornega parnika zaprta. Ker se je v tem malem prostoru med operacijo mudilo več ljudi, ki so vsi hoteli videti, kako bo z njihovim tovarišem, so tla od potu postala kmalu tako vlažna, da sta si morala zdravnika sezuti čevlje, če sta se hotela varno sukati okrog bolnika. Kljub vsem neugodnim okolnostim se je operacija posrečila. Zdravnika sta mornarju odrezala roko v komolcu, ki je bila že vsa mr-
Itva, in mu tako rešila življenje. Po opravljenem delu sta se spet odpeljala na »Massilijo« in oba parnika sta odplula vsak v svojo smer.
Francija s kolonijami, Nemčija in nekatere druge države, Italija in Japonska pa le delno. Z železom so obilno založene Velika Britanija, Zedinjene države, Rusija, Francija s kolonijami, Nemčija le delno, Italija in Japonska pa sloh ne. Bakra imajo ie Velika Britanija in Zedinjene države dovolj, Rusija in Japonska bolj malo (toda Rusija utegn» imeti v svojih še neraziskanih krajih za3ost-ne zaloge), Francija, Nemčija, Italija pa nič. Petroleja imajo le Rusija in Zedinjene države dovolj, druge izmed omenjenih držav pa so v tem pogledu na slabem.
Omenjeni profesor naglasa, da se bo spričo napredka, ki ga omogoča znanost, še rešilo marsikatero vprašanje sirovin. Nedvomni je, da se človeštvu še dolga stoletja ne bo treba bati preobljudenja.
je dobrega pol stoletja po nesreči prišel na otok znanstvenik profesor Ernst, je na svoje presenečenje opazil, da spet povsod klije naj-bujnejše življenje, kakor bi se pred 55 leti ne bilo nič zlega zgodilo. Vse je bilo v zelenju, povsod polno ptičjega petja, spet je pognal pravi pragozd. Opazil je celo žuželke. Po solnčnih jasah so se solnčile velike kače. Vsa narava se je veselila miru.
Od kod je prišlo novo življenje na ta opu-stošeni svet? Nikdar ni nihče po oni nesreči prinesel ne semena ne mladih živali na otok, vendar je zdaj tu. Grška pripovedka pravi o Odiseju, da je prišel v deželo Fejakov, ko se mu je razbila ladja, na ta način, da se je oprijel jambora in ga je morje tako zaneslo na tujo obalo. Kakor Odiseja v pripovedki tako narava prenaša življenje čez morje. Tako je prišlo novo življenje tudi na otok Krakatau. To domnevo potrjujejo opazovanja ob obali Južne Amerike. Tam so namreč opazili, da prinašajo velike reke iz pragozdov v notranjosti zmerom cele skladovnice dreves in vej in vse to zanašajo na odprto morje. Večkrat potem vetrovi in tokovi vse to nagrmadijo skupaj v cele otoke, ki potujejo naprej po morju. Skoro vedno pa je na; takih otokih tudi kaj živega, kakor opice, veverice in druge živali. Nekoč so opazili celo velikega jaguarja, ki je šel na ta način neprostovoljno na dolgo pot. Koliko pa je v: takem kupu nevidnega življenja, hroščev raznih ličink, semenja, ni mogoče ugotoviti.: Vse to potuje do prve obale. Tako je gotovo tudi na otok Krakatau večkrat morje pripeljalo kaj živega.
Pa tudi silni viharji širijo živa bitja preko nepreglednih voda. Mornarji pogosto nalete sredi morja po več Sto kilometrov od vsaka suhe zemlje na cele trope metuljev, ki jih' le viharji nesejo tako daleč. Na otoku Helgo-landu je znamenit zavod, ki ima veliko zbirko metuljev. Vsi so bili ujeti na otoku; najbrž pa nobeden izmed metuljev ni na otoku »domačin«. Znan ie tudi »dež žuželk«, ki ga nad južnoameriška mesta, kakor Buenos Aires, Montevideo, prinaša zahodni veter ali »pampero«. Včasih v velikih množinah padajo na tla gosenice in celo ribe. Ta bitja je!
mogel v ozračje dvigniti samo veter, ki jih je potem nekaj časa nosil nad pokrajinami; ko Pa ie pošla niegova moč, so ta bitja popadala na tla in se skušala udomačiti v novem svetu. Če je bil ta novi svet otok Krakatau, so se naravnost razveselila rodovitnega sveta. Veter pa zanaša tudi ptiče. Na otoku Hel-golandu so ujeli že 15 vrst raznih ptičev, ki so sicer doma v Ameriki. Samo veter jih je prinesel čez morje. Tako je veter razširil ptičji rod tudi po otoku Krakatau.
Velike živali pa ne prihajajo na oddaljene! otoke samo tako, da jih kaka naravna sila; zanaša, ampak tudi same preplavajo velika razdalje. Nekateri sesalci so naravnost mojstri v vztrajnem plavanju. Povodni konj je poseben mojster v plavanju. Ta brez posebnih težav priplava iz Afrike na 30 km oddaljeni otok Zanzibar. Tako se seli tudi severni medved. Tudi severni jelen je dober plavač. Ribiči so ga še opazili daleč na odprtem morju. Krokodili pa so v vodi kakor doma; ugotovljeno je, da so preplavali že razdalje po sto kilometrov. So pa spet drugi sesalci, ki so v vodi kmalu ob moč in se morejo seliti samo s človekom. To velja na' primer za južnoameriškega morskega prašička. Na prvem mestu pri teh živalskih selit-tvah pa bo gotovo nočni metulj smrtoglavec, ki je tudi pri nas doma in je hud škodljivec naših čebelarjev. Ta je tako vztrajen letalec, da je preletel daljavo med Afriko in samotnim, po Napoleonu znanim otokom Sv. Heleno, ki znaša 2000 km. Ob tei življenjski sposobnosti živalstva in rastlinstva pač ni čudno, če se je življenje zasejalo v 55 letih tudi na opustošenem otoku Krakatau.
Toda zdaj, ko je otok spet živ, mu že grozi nesreča kakor 1. 1883. Ognjenik je začel znova bljuvati. Izbljuv sledi izbljuvu in plamen, ki sika iz ognjeniškega žrela, sega do 9000 m visoko. Prebivalstvo je silno vzne* mirjeno in se boji za življenje. Izbljuve spremlja potres. Ni Izključeno, da bodo morali ljudje pobegniti z otoka.
Na novo oživljeni otok
Krakatan spet v nevarnosti
Avgusta 1- 1883. je osamljeni otok Krakatau, ki spada pod Nizozemsko Indijo, doletela strahotna nesreča. Ognjenik na otoku je začel bljuvati in v nekaj minutah uničil vsako sled življenja na otoku. Pol otoka se je tedaj potopilo v morje,- ostali del, ki je še ostal nad morsko površino, pa je bil več metrov visoko-.zasut s plastjo žareče lave. Vse rastlinstvo in vse živalstvo na otoku sta bili uničeni. Pa ne samo na otoku Krakatau,
ampak tudi na okoliških otokih 35 km naokrog je izbljuvek ognjenika zatrl vsako življenje.
Po človeški sodbi je ta nesreča na vsem tem območju uničila- tudi vse seme. Tajiti kakšen zajedalec v lubju kakega drevesa ni mogel ostati živ, ker je bilo vse pod plastjo lave, v kateri se je vse spremenilo v oglje. Toda življenje, ki je bilo tako kruto zatrto, je kljub vsemu na otoku spet zaživelo. Ko
Brezžični klic je rešil
mornarju življenje
Na zemlji lahko živi še
dvakrat toliko prebivalcev
F0 MAK
»Mamica, kdaj se peljemo spet z avtom tja, kjer smo bili zadnjič?«
»Ne vem,« se je nasmehnila. Potem pa se je nenadoma zresnila in nova misel jo je obšla. Rešitev vprašanja, ki si ga je bila prej zastavila. Tja pojde talrrat, k Veri, gotovo ji ne bo pokazala vrat. In ko se vse poleže, se vrne domov.
»Mamica, igraj se z mano!«
»Da bi se s teboj igrala? Pridi k meni.«
Ko je malo nato Vera, ki jo je že iskala, tiho stopila izza grmovja, je za trenutek postala. Pričakovala je, da dobi Zoro nekje vso razjokano, zdaj pa jo je našla zadovoljno in veselo. Mlada mati se je igrala s svojim sinkom in niti opazila ni sestrične, ki jo je opazovala. Šele čez dolgo se je obrnila in jo zagledala:
»Vera, zakaj se nisi oglasila?«
Sestrična se je zasmejala.
»Nisem vaju hotela motiti. Preveč lepo ,Vaju je bilo gledati. Vidiš, taka bi morala zmeraj biti. Zora.«
»Saj bi bila ...«
Tedaj jo je Vera prijela za roko. ' »Nič ne maraj, Zora. Vse bo še dobro. Pridi rajši k nam. Vsi te že težko čakamo.«
»Nekaj sem mislila ... Kam naj grem, če ne bom mogla ali hotela več ostati pri možu? Domov se ne morem vrniti . ..«
Nalašč ni hotela namigniti, da je mislila nanjo, toda Vera je sama rekla:
»Kam bi hodila! Na najin novi dom. Tam boš imela mir, nihče ne bo vedel zate in tudi Marko bo rad tam. Saj si ga videla, kako mu je bilo zadnjič všeč.«
»In misliš, da bo Vinko ...«
»Če mu bo prav? Seveda mu bo, noričica. Kaj se le tako bojiš? Vesel bo, če ti bo lahko pomagal.«
»Ali mu boš rekla? Toda zdaj še ne. Za nekaj časa se še vrnem v graščino. Kadar bo prišel moj čas, ti sporočim. In upam, da pride kmalu . ..«
Vera se je skoraj ustrašila, ko ji je pogledala v obraz, tako je bil trd in negiben. Prijela jo je za roko, poklicala Marka, ki se ije še zmeraj igral v pesku, in ju odvedla v senčnico, kamor je bil med tem prišel tudi že notar.
' »Kje si bila tako dolgo, Zora?« je b;lo prvo notarkino vprašanje, ko se je mlada mati spet vrnila k mizi.
»Saj si lahko misliš,« ie odvrnila Zora in pokazala na Marka. »Ali ti z menoj nisi imela nič dela, ko sem bila njegovih let?«
Notarka se je zasmejala.
»Prav imaš. In še koliko sem ga imela!«
Hotela je že začeti pripovedovati, tedaj pa se je oglasil notar in vprašal Vinka, kaj je novega v Ljubljani.
»Nekaj prav zanimivih reči,« je dejal Vinko. »Značilnih za sedanje čase. Ne mine skoraj mesec brez škandala, samo potlačijo jih menda vse. Pred nekaj tedni se je nekaj zgodilo, le nihče ne ve nič gotovega. Vendar šušljajo, da bo dvignilo dosti prahu, če se razve, ker je prizadetih nekaj -višjih glav, pred vsem povojni dobičkarji.«
»In včerai sem spet čul nekaj novega.
Pred kratkim je prišla v Ljubljano neka družba potujočih umetnikov, ki igrajo po kabaretih. Med njimi je bila tudi prav lepa plesalka, ki je marsikomu zmešala glavo. Pravili so, da so ležali pred njenimi nogami ljudje, ki jim tega nihče ne bi bil pripisal. Od njih je dobivala darove, ki so bili vredni celih posestev. Posebno neki bogataš z dežele se je prav vnemal za njo.
Predsnočnjim je spet plesala Kakor vselej, je tudi to pot pustila svoje dragocenosti v garderobi. Po predstavi je z grozo opazila, da ji je vse pokradeno. Kakor je v takih primerih navada, je padla v nezavest in ko se ¡je opomogla, je povedala, kaj so ji vse ukradli. Pri tem pa se je zarekla in so ji ušla 'imena nekaterih radodarnih oboževalcev.
Sicer vsi prizadeti zakrknjeno molče, vendar govore po Ljubljani, da je vmes tudi nekaj veleuglednih mož, ki imajo doma ženo in otroke ...
Tisto, kar se je pred nekaj tedni dogodilo, je pa baje še bolj umazana stvar...«
»Če niso same marnje?« se je vpletla notarka. »Ljudje so zlobni...«
»Kdo ve!« je Vinko skomignil z rameni. »Ljudje ne govore kar tako. Morda je malo pretirano; a če je le nekaj resnice na stvari, je to najbolj žalostna reč, kar se jih je zadnja leta pripetilo pri nas. Govore, da se policija zanjo zanima in da bo prizadetim stopila na prste. Tudi listi so že nekai namignili ...«
Utihnil je in nehote pogledal Zoro. ki je pobesila oči. Zla slutnja jo je prešinila. Zakaj jo je Vinko tako sočutno pogledal? Ali je Kregar...? In morda Vinko le zaradi njene matere ni hotel jasneje govoriti?
Vrnili so se v hišo, kajti Vinku se je že mudilo nazaj v Liubljano. notarka pa mu je hotela še pripraviti majhno malico. Šla je v kuhinjo in Vera z njo.
Videč, da sta sama, se je Zora hlastno obrnila k mlademu možu.
»Kaj je bilo tisto?« je hripavo vprašala. »Kregar?«
»Ne, ne!« je naglo odgovoril in se obrnil proč. Zdaj mu je bilo žal, da je govoril o tistih stvareh, ko je videl, kako učinkuie na mlado ženo. »Nič pravega še ne vem. Morda sploh ni tako hudo kakor liudje govore.« Ni se zavedel, da je malo prej notarki opo-rekel, ko je ravno isto trdila. »Nemara pridem čez nekaj dni spet naokoli. Saj ostanete še doma?«
»Le še nekaj dni. Potem se moram vrniti. Na vsak način moram poskusiti vse, da pridem do moževega dnevnika. Sicer pa... «
Pomislila je, potem pa je rekla:
»Če kaj izveste, mi brzojavite — vi ali pa Vera. Pripeljem se v Ljubljano in tam mi poveste. Morda bom takrat tudi že opravila svojo nalogo. Kajne, da mi boste pomagali?«
Kako naj bi nesrečni ženi odrekel?
»Zanesite se name,« je odgovoril. Pomagal vam bom kolikor bo v moji moči.«
»Hvaležna vam bom,« je dahnila, in čutil je, da je bil njen odgovor več kakor prazne besede.
Dvaindvajseto poglavje NOČNE SENCE
Ljubljana. Noč. Ulice so bile prazne Nekaj stražnikov je stalo na glavnih križiščih. Ljudi skoraj ni bilo videti. Le kak zapoznel pijanec je še kolovratil po cesti in časih je švignil po praznih ulicah avto, kakor bi se mu bogve kako mudilo.
Kdor bi bil malo bolj pazil na avtomobile, bi bil presenečen ugotovil, da so bili skoraj vsi namenjeni na isti kraj. Vozili so po stranskih ulicah dokler niso prišli do srede mesta. Tam so obstali pred neznatno hišo, in iz njih so stopili pozni potniki, kradoma, kakor bi se bali, da bi jih kdo ne videl Stisnili so se k vhodu v hišo in potrkali, čez trenutek so se odprla vrata, soj luči je padel na ulico in pokazal se je visok, močan mož, najbrž vratar, ki je vsakega obiskovalca premeril od nog do glave, preden ga je spustil v hišo. Potem so se vrata spet zaprla in avto je tiho odpeljal. Vratar ie odvedel gosta v prvo nadstropje in še daleč naprej po dolgih hodnikih, dokler nista prišla do velikih vrat, kjsr je bilo treba dolgo čakati. Ko so se odprla, se je zasvetila pred gostom razkošno opremljena soba, kjer je bilo zbranih že dosti ljudi. Sedeli so za dolgimi mizami in pred njimi so ležali kupi denarja. Na koncu mize je stal starejši mož z lesenimi grabljicami v roki, ki so zbirale denar na kup. Sredi mize pa
se je vrtela ruleta in odločala usodo stotaKov in tisočakov, ki so ležali na mizi.
Zbirališče ponofnih gostov je bila tajna igralnica, kjer so bogatejši in povojni dobičkarji zapravljali Irhko prisluženi denar.
Koliko znanih obrazov si videl med numi! Ženske, ki so i:h imeli za vzor čednosti, so sedele "tu med renskimi, ki bi -šle podnevi oholo mimo njih. In vsi obrazi so razodevali strast in pohlep po denarju.
Ta igralnica je že dolgo obstajala, vendar je bila tako dobro skrita, da je policija še ni odkrila, čeprav so po Ljubljani dosti govorili o njej. Kolikokrat so že stikali za njo, toda kakor bi bila m<d oblaki, nihče je ni mogel odkriti, nihče ni vedel za njo razen onih, ki so bli njeni stalni gostje.
Med njimi je bil tudi Kregar. Dostikrat se je zgodilo da se ie pozno ponoči odpeljal z doma, ne da bi b'1 kdo vedel kam, in se vrnil domov šele drugi večer, vesel ali pa čemeren, kakor ie imel srečo v igri.
Tisti večer je bilo v sobi prav malo ljudi. Ura je bila že tri zjutraj. Toda igralci so bili tako zaverovani v igro, da niso opazili, da se bliža jutro. Še nikdar niso igrali za tako velike vsote.	v .
Kregar ie bil med tistimi, ki so največ izgubljali. Tisočak za tisočakom je_ romal iz njegove listnice in izginil na mizi. Imel je smolo ko še nikdar. Kakor je stavil, vselej je izgubil. Če je stavil na prvo tretjino, se ie kroglica rulete prav gotovo ustavila na drugi, kadar je stavil na ničlo, pa se je kakor v zasmeh obotavljala pri usodni številki, da ie potem njeni sosedi zdrknila v luknjo. Toda nehati ni hotel, čeprav že ni imel skoro nič denarja. Stopil je k znancu in si sposodil od njega tisočak, ki sa je vrgel na mizo.
»Trinajst!« je zavpil hripavo.
Kakor vsi igralci-je bil tudi on praznoveren. Toda od neprestane smole je bil tako razdražen in besen na samega sebe, da bi bil tisti trenutek stavil tudi proti samemu hudiču.
»Trinajst!« je ponovil, ko ga je bankar neverjetno pogledal.
Ves bled in v znoju se je z vročimi očmi zasreoel v drobno kroglico, ki je v divjih krogih zaplesala na ruleti. Počasi se je umirila; in čim počasneje ie drsela mimo številk, tem boli je ra,sla bledica na Kregarje-vem obrazu, bolj so mu žarele oči.
»Štirinajst'« je mirno rekel bankar.
Kregar je počasi vstal. Kakor blisk ga je prešinilo spoznanje, da ie izgubil vse. kar je imel s seboj: njegova denarnica je bila prazna. In takrat se je streznil. Še ni vse izgubljeno! Samo nehati mora nocoj, ko ga preganja smola, kakor bi sp bile vse sile pekla zarotile proti njemu Stopil ie k sosedu in ga opazoval. In baš takrat je sosed, ki je prej neprestano dcbival. izgubil. Ozlovoljen se ie obrnil h Kregariu, ki je stal za njim.
»Nocoi nosiš nesrečo Kregar.«
»Tako?«
Zasmejal se je. Če on izgublja, zakaj bi drugi dobivali?
»Če ostaneš pri meni, izgubim vse. Prosim te. idi!«
Čeprav nerad, je Kregar ubogal. Stopil je k točajki. ki je v kotu igralnice prodajala pijačo.
»Šampanjca?« je vprašala in že je stala steklenica pred njim.
»Ne.« je zagodrnial Kregar. Spomnil se je, da je razen nekai drobiža ves svoj denar pustil na igralni mizi.
»Buteljko liutomerčana!«
Točajka se je pomenljivo nasmehnila.
»Smola nocoj, kaj?« je zazehala- »Bo pa jutri boljše!«
»Kaj vam to mar!« je zarenčal Kregar, vzel steklenico in kozarec in oboje odnesel k bližnji mizi, kjer si je s tresočo se roko nalil in izpil ves kozarec na dušek Poplakniti ie hotel jezo nfd .izgubo in smolo, ki ga je spremljala pri igri. Za prvim kozarcem je prišel drugi in tretji in preden se je zavedel, je bil pijan. Opotekaje se je vstal in se nameril proti igralni mizi.
»Že spet si tu. Kregar! Komaj si prišel, sem že spet izgubil. Osreči rajši še koga dragega!«
(Dalje prihodnjič)

Po več tednih napornega dela ob sodelovanju strokovnjakov so pred dnevi potegnili iz reke Seine pri mestu Quillebeufu kos obdelanega lesa z ladijskega krova in nekatere druge predmete, ki dopuščajo domnevo, da je na tem setu na diiu reke ladja »Tele-maque«. ki so jo 1. 1790. potopili francoski revolucionarji in v kateri je baje zaklad zlata in dragocenosti.
Potapljač, ki se je spustil na dno reke, se je vrnil z vestjo, da je opazil staro sidro, ki je bržkone sidro potopljene ladje z zakladom. Stara poročila iz l 1841. pravijo, da je neka ugledna vojaška osebnost zaupala prijatelju v Le Havru, da, je vozila ladja »Telemaque« okoli 5OO,;0OO frankov v .zlatu in premoženje petih duhovnikov in okoli 30 izseljencev, ki so skušali pobegniti z ladjo iz Francije. 'Zlati zak]ad ie bil last kralja Ludvika XVI. Tudi neki francoski plemič je po omenjenih' poročilih nekemu bankirju vLeHavreu pravil o zlatem zakladu na ladji. Neki višji francoski uradnik se je zanimal za zaklad in je po obširnem poizvedovanju ugotovil, da je'
ISO leti, iščejo
bilo na ladji vsega skupaj za okoli dva in pol milijona frankov v zlatu. Duhovnik, ki ! je bil spovednik Ludvika XVI. in kije umrl pred več ko 80 leti v Parizu, je mnogim osebam povedal, da je bil na ladji »Telemaqueu« zaklad zlata in dragocenega okrasja.
Angleški časopis »London Mecanic Maga-zine« je 17. decembra 1. 1841. objavil izvleček iz neke ljstine, v kateri neznan pisec trdi, da je bila med dragocenostmi na ladji »Telemaqueu« tudi biserna ogrlica Marije Antoanete, vredna okoli 1,600.0(^0 frankov.
Za dokaz, da je bil na ladji spravljen velik zaklad, služijo raziskovalcem tudi podatki raznih oseb, ki so v.začetku stoletja še žive-se in ki so pripovedovale, da so izseljenci s potopitvijo ladje »Telemaquea« izgubili vse svoje premoženje. Vrednost celotnega zaklada bi znašala v današnji valuti okoli 800 milijonov frankov. Francoska oblastva menijo, da je bil z ladjo »Telemaqueom« res potopljen velik zaklad, od katerega pripade 80 odstotkov državni blagajni, če se posreči dvigniti potopljeno ladjo,	^
Zadnje minute Weidmanna
Predzadno nedeljo zjutraj je bil obglav- j Ijen v Versaillesu v Franciji na smrt obsojeni petkratni morilec Nemec Weidmann. Ana Leblondova, mati zadnje Weidmannove žr{ve. Je hotela videti, kako bodo morilca obglaVili. Ker ni imela dovoljenja, so ji za-branili vhod na morišče. V gneči pred vhodom v ječo se je onezavestilo več žensk. Ra-belj Desfoufneaux. naslednik rablja Dei-blerja, je mirno čakal na dvorišču, da opravi svojo dolžnost. Kljub razburljivemu razpoloženju, ki je vladalo okoli, njega, ni izgubil živcev. K usmrtitvi so prišli državni tožilec, preiskovalni sodnik in branilci.
Ravnatelj kaznilnice je odvedel državnega tožilca in branilce proti celicam za, obsojence na smrt. Pred Weidmannovo celico sq se ustavili. Weidmann je ležal na postelji z odprtimi očmi. Vstal je. Prva mu je stopila naproti njegova branilka Jardinova. Objela ga je, oči. so ji zalile solze. To je bila zadna prijaznost, ki jo je bil Weidmann pred smrtjo deležen Državni tožilec je z zamolklim glasom spregovoril: »Weidmann, pogum! Ura je prišla!« »Čakal sem vas,« je odgovoril ¡Weidmann.
Weidmann je bil smrtno bled, vendar miren. Rabljevi pomočniki so Weidmanna prijeli za roke. Sodnik je postavil zadna vprašanja. Sorodniki umorjene ameriške plesalke i de Kovenove so prosili enega izmed branilcev, na i vpraša Weidmanna pred obglavlje-njem. 'ali ie imel s plesalko tesnejši odnos,
preden ji je pognal kroglo v tilnik. Weidmann je odgovoril, da z ničimer ni omade- ! ževal časti plesalke1 de Kovenove in da je srečen, ker so ga glede tega vprašali,, kajti tudi to priznanje mu .te nekoliko olajšalo vest.
Jetniški duhovnik je nekaj zašepetal Weid-mannu v uho. nato ga je spremljal v jetni-ško kapelo. Weidmann je izrazil željo, da bi se udeležil maše. Nato so Weidmannu goste temne lase ostrigli in mu odtrgali okoli . ovratnika srajco iz. finega modrega platna. Weidmann ie bil pripravljen. Z golimi rameni je-čakal obglavljenja. Odnesli so ga na j morišče. Rabljeva pomočnika sta mu, potisr nila v jarem glavo. Sekira je padla in odsko-čila. Weidmannova glava je zdrknila v posodo. Trenutek natp so položili glav,o in truplo v krsto Medtem ko so rabljevi pomočniki oblivali jarem morišča in sekiro z vodo, je bil mrtvaški voz z Weidmannom že blizu pokopališč^.. . .	. ,,„ t4 . , f • »
Odvetnik Moro-Giafferi je po obglavljenju izjavil novinarjem, da pri nobeni usmrtitvi še ni bil tako ganjen in razburjen., Weidmannova zadna želja je bila, da polože v kr-Šttf Z njiiri'vred telovnik, v katerem je prišel iz Nemčije v Francijo. V žeoih telovnika so bile svete podobice, ki jih je Weidmann dobii, ko je bil še v ljudski šoli. Razen tega je izročil odvetnici Jardinovi zapečaten zavjtek z naročilom, da ga zakopljejo v njegov grob.
X Nov svetovni rekord v teku na 5000 m.
Nedavno sta na lahkoatletskih tekmah v Helsinkih (Finska) prekosila dosedanji svetovni rekord v teku na 5000 m, ki ga je v času 14 minut, 17 sekund dosegel pred leti olimpijec Lehtinen, dva finska tekača Testo Maki in Pekuri. Maki je pretekel progo v 14 minutah 8 8 sekundah, Pekuri pa v 14 minutah 16.2 sekunde. Po teku je Maki izjavil, da ne čuti nobene utrujenosti in računa, da bo pretekel to progo v 14 minutah in 10 tisoč metrov v 30 minutah. Olimpijske igre, ki bodo prihodno leto y Helsinkih, obetajo torej velika presenečenja.
X Rudnike starodavnih makedonskih kraljev so našli. V bližini Kavale v Grčiji so odkrili starodavne zlate rudnike, verjetno rudnike makedonskih kraljev. Pred rovi, ki držijo v rudnik, so ¡večje količine železovega krčca in limonita, torej rud, poleg katerih je vedno tudi zlato.
X Čebele so napadle ladjo. Čudna nezgoda se je pripetila angleški križarki »New-castleu« blizu vojnega pristanišča Portlanda. Roi čebel je bil odletel dobra dva kilometra daleč na morje in ,si izbral reševalni čoln križarke za svojo trdnjavo, od koder je začel srdito napadati posadko križarke. Posadka si je pomagala, kakor je vedela in znala, toda vse je bilo zaman. Čebele so kmalu postale zmagovalke na bojišču in poveljnika križarke so celo prisilile, da je odredil, naj začne radiotelegrafist oddajati znake za pomoč (SOS). Tako so priklicali s kopnega vojaško četo. Pa tudi to ni pomagalo. Nazadnje je prihitela križarki na pomoč portlandska policija. Na križarko je šel policist v spremstvu s železniškim paznikom, ki je imel velik koš na hrbtu. Železniški paznik je bil izkušen čebelar. Pred posadko križarke je stopil kot pravi junak. Ni se namreč bal čebel in kar z golimi rokami se jim je postavil v bran. Roj je spravil v koš in odnesel v svoi čebelnjak.
X Razne hitrosti. Hitrost vetra znaša 36 kilometrov na uro, ciklona 432 km, zvoka v zraku 1198 km, zvoka v vodi 5166 km, zvoka v trdem telesu 18.000 km. Hitrost' meseca ookli zemlje znaša 3600 km na uro, zemlja okoli solnca 108.000 kilometrov, solnca v ve-soljstvu 205 000 km. svetlobe eno milijardo in 80 milijonov km na uro. Golob leti s hitrostjo 90 km na uro, lastovka z 252 km, konj v trabu z 9 km in konj v galopu s 37 km na uro. Povprečna hitrost avtobusa znaša 40 km, brzega vlaka 70, ekspresnega vlaka 90 km, avtomobila 108 km, letala 250 kilometrov, topovske krogle 4320 km in krogla iz puške 3240 km na uro. Hitrostni rekordi pa znašajo: s parnikom 53.7 km, z vlakom 131.4 km, z motornim čolnom 151 km, z avtomobilom 475 km, z letalom pa 597 km na uro. Hitrostni rekord dirkalnega konja znaša 61 km na uro.
X Bolezni zdravimo z boleznimi. Že dolgo časa opazujejo, da kaže marsikatera bolezen nagnjenje do ozdravljenja, če se ji pridruži kakšna druga bolezen. Praktično uporabljajo to dognanje pri progresivni paralizi. Ta se da izboljšati in pogosto tudi čisto ozdraviti, če okužimo za to paralizo bolnega z krvjo onega, ki trpi za malarijo. Nadaljnia opazovanja nam bodo morda pokazala pot do zdravljenja drugiri bolezni. Vemo, da okužitev z ošpicami dobro vpliva proti jetiki in proti tetanusu. Marsikatere nalezljive bolezni ozdravijo dolgotrajna kožna in krvna obolenja; tako ozdravi legar grižo, pljučno vnetje pa tetanusa, ki je navadno smrtno nevaren. Sladkorna bolezen se izboljša, če pride zraven dušljivi kašelj.
X Zastrupljenje z gobami se zdravi s sladkorjem. Nek italijanski zdravnik je imel presenetljive uspehe pri zdravljenju zastruplje-nja z gobami. Ugotovil je, da se pri hudih za-strupljenjih vsebina sladkorja v krvi zniža na izerdno nizko stanje, ki znaša le tretjino rednega stanja. Zato ie peri novih zastruplje-njih poleg uporabe običajnih zdravilnih sredstev takoj vbrizgal v krvne žile velike množine sladkorja, vlil sladkor tudi v čreva in želodec ter s tem dosegel, da se je množina sladkorja v krvi vrnila v razmerno kratkem času na redno normalno višino. Bolniki so v nekaj dnevih čisto ozdraveli.
X( Redna letalska zveza med Evropo in
Ameriko je bila uvedena 24. t. m. Letala lete iz New Yorka preko Azorskih otokov in obratno. Na progi obratujejo velika vodna letala. Za pot iz Amerike v Evropo mora potnik plačati 375 dolarjev ali v našem, denarju 20.000 din. Letalo potrebuje za "pot v eno smer 45 ur.
X Sokoiski kroji na Češkem začasno prepovedani. Kakor poročajo češki listi, so ob-lastva začasno prepovedala nošnjo sokolskih slavnostnih krojev v javnosti. Prepoved velja za vse ozemlje češko-moravskega protekto-rata.
X Združevanje posestev in drug drobiž iz Nemčije. Z novimi odloki, ki jih ,je izdal maršal Goring, bodo združena vsa maniša posestva \j,,Nemčiji v celote, ki bodo dedna zemljišča. Manj kakor 15 ha velika posestva bodo upravljana skupno. Kdor se bo pro ti-.vil novim odredbam, ki se tičejo združevanja
posestev, bo razlaščen. — V večjih nemških mestih so nastopile službo p|smonoš t. prve ženske,, ki so izpolnile, prazna mesta moških, ki morajo, opravljati svojo službo, v. vojski.: — Izdan je bil tudi ukaz, naj ge čim prej pospravi žetev v celotnem vzhodnem delu Nemčije, to je ob poljski meji, in naj se shrani v skladiščih, ki ¿o najmanj 200 km za mejo.
X Vojna in mir odvisna od 1500 ljudi. Dr.
Butlep, rektor vseučilišča v Kolumbiji in predsednik mirovne Carneg^eve ustanove, je objavil v nekem nvesečmku članek, v katerem trdi, da povzroča vse mednarodne spore, ki jih danes preživlja človeštvo, skupina, ki ne šteje več kakor 1200 do 1500 ljudi. Ta skupina, ki se drži pri vladnem krmilu raznih držav, vlada danes svet in je v stanju vsak trenutek izzvati vojno ne glede na to, da prebivalstvo vseh držav, demokratičnih kakor tudi totalitarnih, iskreno želi, da se ohrani mir.
od 2. do 9. julija
Nedelja, 2. julija. 8.00: Kvintet trobil. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9,15: a, Reportaža sprevoda udeležencev mariborskega tabora, b. Prenos sv. maše z ljudskim petjem in cerkveni govor. — 11 30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 1& Napovedi. — 13.20: Za dobro voljo in zabavo: šramel »Štirje fantje« in plošče. — 17.00: Kmetijska ura: Poletno delo v sadovnjakih (Kafol Franjo). — 17.30: Vesel domač koncert: Veseli godci in radijski orkester. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura. — 20.00: Korošci pojo (plošče). — 20.30: Operetni napevi: Jelka Igličeva, Belizar Sancin in radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zdaj veseli zaplešimo in tegobe pozabimo (plošče).
Ponedeljek, 3. julija. 12.00: Zborovske točke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nacionalna ura. — 20.00: Popy: Orientalska suita (plošče). — 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). — 20.30: Koncert radijskega orkestra. — 21.15: Solistični koncert prof. Čenda Šedlbauerja (violončelo); pri klavirju prof. Lipovšek. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert slovenskih skladateljev (radijski orkester).
Torek, 4. julija. 12.00: Daljni kraji v lahki glasbi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nacionalna ura. — 20.00: Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče). — 20.10: Zažgimo Ciril-Metodov kres (profesor Etbin Boje). — 20.30: Operni spevi in napevi (pel bo Anton Orel, igral radijski orkester, dirigiral Šijanec). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Švicarski ljudski napevi (Malenškov trio).
Sreda, 5. julija. 12.00: Naše pevke, naši pevci (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Ročna dela: Bumerang in laso (Miroslav Zor). — 18.45: Bajke (plošče). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Prirodopisni kotiček (prof. Pengov). — 19.40: Nacionalna ura. — 20.00: Wieniawski: Faust, fantazija za gosli in orkester (plošče). — 20.10: Kulturne in prosvetne razmere v Slovenski krajini (prof. J. Mav-čec). — 20.30: Koncert zbora »Ljubljanskega zvona«. — 21.15: Tamburaški orkester (Kar-melj). — 22.00: Napovedi. — 22.15: Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče).
Četrtek, 6. julija. 12.00: Ruski napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi.— 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nacionalna ura. — 20.00: Bernhard: Kmochiada, venček (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). —■ 20.30: Reproducirán simfonični koncert. — 21.15: Rumunske, španske, srbsko-hrvaške, bolgarske, turške in angleške plese bo pel in spremljal s kitaro Costelo Cristianovici iz Bukarešte. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo bo igral radijski orkester.
Petek, 7. julija. 12.00: Naše veselje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. ■— 19.30: O vzgoji plezalnega naraščaja (Karel Tarter). — 19.40: Nacionalna ura. — 20: Čajkovski: Uvertira 1812 (godba grenadirske garde, plošče). — 20.10: Zena v službi državne obrambe (Pavla Hočevarjeva). — 20.30: Koncert opernih arij (sodelovali bodo Ada Auerspergova, radijski orkester in dirigent Šijanec). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 3. julija: 12.00: Zdaj pa plošče v gosji red! — 12.45: Poročila. — 13.00: "Napovedi. — 13.20: Zdaj pa plošče v gosji red! 14: Napovedi. — 17.00: Otroška ura: a. Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih); b. Gašperček, lutkovna igra (člani radijske igralske družine). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester).
—	18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Beseda h kongresu Kristusa Kralja. — 19.40: Nacionalna ura. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar).
—	20.30: Živalski krog: V raku sonce se premika, kakšna zdaj je zemlje slika? (pisan večer, ki ga bodo izvajali člani radijske igralske družine; vmes nekaj plošč; sodelovala bosta Jožek in Ježek). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna bo igral radijski orkester.
čas
DOBIL BO
Gospa: »Dečko, ali bi hotel ta-le zavitek, položiti v tramvajski voz? To je zajtrk ta mojega moža.«
Dečko: »To lahko storim, gospa, samo povejte mi, v kateri voz naj ga odložim.«
Gospa: »To je vse eno. Moj mož je zaposlen pri tramvaju v uradu za najdene predmete, pa mu bodo že izročili zajtrk.«
HLADNOKRVNOST
Slražmk (šoferju): »Čujte, ali sploh poznate- predpise policijskega cestnega reda?«
Šofer: »No, kaj bi pa radi vedeli iz njih, gospod stražnik?«
NAPAČNO GA JE RAZUMELA
Možek: »Pravkar sem bral, da povozijo v New Yorku vsakih 20 minut enega človeka.«
veka.«
Zenica: »To je grozno. Le kako more ta človek vzdržati, da ga povozijo vsakih 20 minut!«
STRUPEN JEZIK
Vera: »Včeraj mi je Branko odkril srce. Pomisli, pokleknil je predme na kolena.«
Zora: Najbrž se je bal, da bi mu ne sedla nanje.«
SKROMNI ZAČETKI
Bedakovič (umetniku na goslih): »Slišal sem, mojster, da ste zrasli iz skromnih začetkov.«
Umetnik: »Da, res je. Kot novorojenček nisem tehtal niti štirih kilogramov ...«
SANJE SE LAŽEJO
Mati: »Nežica, zakaj se jokaš?«
Nežica: »Ponoči se mi je sanjalo, da je šola zgorela.«
Mati: »Kar potolaži se, saj šola še stoji.«
Nežica (zatuli): »Saj, prav zato se jokam.«
ROJAKOM V NEMČIJI
Kdorkoli iz Rheinlanda ali Westfal-skega bi se preselil v Jugoslavijo s pohištvom, naj se do 20. julija javi oseb-ali pismeno na naslov: Štefan Bajde, Homberg-Hochheide, Flurstrasse 50. Rheinland.	p
VSAKI OSEBI — DRUŽINI
nudi stalen zaslužek »Mara« Maribor, — Orožnova 6. Celje, Slomškov trg 1. Ple-tilnica — razpošiljalnica	71
ČEVLJE
ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje.
Pred leti je izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani prof. dr. Ferda Kerna knjiga
PRVA POMOČ PONESREČENIM ŽIVALIM
in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali. — Knjiga ima 96 slik in 128 strani. Pisatelj knjige je bivši profesor za živinozdravstvo na višjem gospodarskem učiteljišču v Križevcih Knjiga je izšla tudi v srbohrvaščini in sicer v cirilici in latinici in sta že davno obe izdaji razprodani. — V knjigi razpravlja pisatelj o sestavi živalskega telesa, zdravilih, obkladkih, masiranju, o ranah, obvezah, puščanju krvi, poškodbah živali, opeklini, zlomu kosti, koliki, napenjanju, sončarici, zadušitvi, zastrupitvi, razkuže-• vanju itd., torej o stvareh, ki jih mora poznati vsak kmečki gospodar. — Knjiga služi res kot izvrsten svetovalec lastnikom domačih živali, ako se te ponesrečijo ali jih napade kaka bolezen. Naj bi bila ta knjiga res v vsaki kmečki hiši kot učna knjiga starim ir. mladim živinorejcem! — Cena broširane knjige je izdatno znižana na 23 din (poštnina 1.50 din). Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.	150
NAGROBNE
SPOMENIKE
s starega pokopališča sv. Krištofa i in nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traia zaloga, pri kamnoseku Kuno-varju Fran ju, pokopališče pri Sv Križu v Ljubljani
NOV REDILEN PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem.
MOŠTOVA ESENCA MOSTIN
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—,
2	steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—.
Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a.
Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor — Gosposka ulica 34«
SAMO DIN 49.S9
6t. 62.300 Anker-ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep tromlra.ii okrov b pismeno garancijo
Din 49.50
štev. 62.301 Ista a osvetljenimi kazalci ln številčnico
(Radium)
Din 59.50
Zahtevajte cenik, kj vam ga pošlje zastonj ln poštnin»
prosto
Ljubljana 6
Lastna protokollran» tovarna ur v Svlcl.