Leto XXXI. Številka 32,33 Urtuovitelji: občinske konference SZDL JeMaJce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ia Trti* - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — y. d. odgovornega urednika Andrej Žalar ^^^^^m ^^^H^V ^^I^B ii^^^^^4i^ ^^^^B^^^^^^^^^^ Kranj, sreda, 26. 4. 1976 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu-arja 1960 trikrat tedensko, od januarj« 1964 kot poltednik ob »redah in sobotah. od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO S O C I A L I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKfl Letošnja praznika - 27. aprila, obletnica ustanovitve OF in 1. maj, praznik dela borno praznovali v času izredno pomembne prelomnice v procesu n-aditve naše samoupravne socialistične stvarnosti. Zato je prav, da ob tako Domembnih zgodovinskih datumih, ko je pričel delavski razred manifestirati *voi boi za osvoboditev dela, ko se vedno bolj zavedamoveličine in delosežno-sti sklepov ustanovnega sestanka OF slovenskega naroda, napravimo kot de-bivci in občani v naši široko organizirani družbi bilanco, do kam smo uspeli Slviti naše nove odnose in kako načrtujemo uresničevanja revolucionarnih in kovinskih ciljev v sodobnem času in prostoru. ^av gotovo smo kot demokratična družba, ki gradi lastno pot samoupravna sorializma dosegli ogromno na vseh področjih človekovega dela in življe-fa UsTvarili smo osnove rasti novih odnosov Zapisali smo našo usmentev v !oW ustlviin v zakonu o združenem de lu ki ju ze uspešno prenašamo v prakso. SkTatea^a temeljih nacionalne in socia ne revolucije utiramo pot v novi čas. ^s k^mo mu priča, smelo uresničuje vizijo razvoja naše družbe, ki črpa svoTi«no" « zgCdovinskih sklepov dorecemh v najtezjih pa tuđi najusod- *eiT£Tn»£^£:^ konstituiramo drugi mandat delegat- Včasunaše^ga venKegap samoupravnih interesnih skupnosti. Na 8kih skupščm d^žh^^ nismo le z izredno visoko udeležbo izvolili nove vohtvah ki so za nami, nism iJe volitve resnicno odraz visoke politične za-^S^t^/^nin^udHn občanov, ki so z glasovanjem plebiscitarno izrekli X£S£^^^^ouva™»socializma in za naš delegatski Sistem revolucijo OF nosilka in usmerjevalka većine slovenskega Kot je bila m^oh|Lo tako danes postaja in mora postati socialistična zve-naroda v boju " «^^£* organizacija vseh, ki sprejemamo in sodelujemo za kot najširša f^f^^družbe, najširše soočanje z vsem kar želimo in ho-v^raditvinašesocialističnear ^^^ organizirani v Socialistični zvezi v Jemo doseći. Urugace^P"^ , j pravem mestu in času dosegati se večje krajevni skupnosti bo_n!ohsP^ni Zato pričakujemo od izvoljenih delegatov tes-^age m rezultate naših ho^e J-vezo ^ gindikati preko katerih bomo morali boljPkordos°lej uve^avUatS čim več^možnost sodelovanja pri načrtovanju in odločanju vseh de.lov"i.^u.^1zavzbetostlo"smo spremljali delo osmega kongresa Z velikim *amman^™ inda Jo delegati na tem kongresu zveze komunistov IK Slovenije. Ponosnismo. a a na7pomembnejših vprašanjih, o katerih so praktično spregovorih o vseh tišti j^^ ^ ^^. fc y ^kviru enoletne Dati delovni ljudje in »■»**"; 7^ so dokumenti kongresa, ki v svoji nepre-Pi^kongresne aktivnosti i- razresevanja najvažnejših razvojnih proble-^Vklepf t^i So^ia& socialistične mladine, skra'tka ^^P^Tf^^ko'borno Vsvojem^elovnem, družinskem ali prijatelj-Ko razmišljamo, kako do praznika, nas hote navdaja ponos, da de- ?kem krogu P'*™?^"!'^"v družbiT ki resnicno gradi sebi in bodočim poko-lamo, ustvarjamo in Z1V*." ^ i:en;e lenjemsrečnejšeinbogatejse z J j • p^ ^ ^ ^ rfneh ^ dru ^:TaiP^mpVe^Z težko in trpljenja polno pot, ki so jo morali pre-Enaši narodi do končne svobode. Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari iz Osvobodilne fronte je vzkUit) novo jutro, srečno in svobodno, z delavskimi rokami zgradil novi dan, ^jtstvarjalen inpravičen, to noj hopraznik iep in pnjeten ... Naslednj številka Glasa bo izšla v petek« 5. maja Naročnik: 2. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 Teden kongresov Ta teden se bodo v Zagrebu, Titogradu, Skopju in No-vem Sadu zvrstili trije kongresi: zveze komunistov Hrvatske, Crne gore in Makedonije ter pokrajinska konferenca ZK Vojvodine. Na njih bodo pregledali štiri-letno obdobje dela, uspehov in problemov organizacij ZK v treh republikah in pokrajini, ki združujejo ueč kot 616.000 članov. V oceni pri-prav so organizacije ugoto-vile, da so z raznimi akcija-mi pospešile preobrazbo družbenoekonomskih odno-sov y svojih republikah in pokrajini in povsod se je še po-večal vpliv in ugled zveze komunistov. Crna gora V Crni gori, kjer, je 59.000 članov ZK, kar pomeni, daje vsak deveti delavec komunist, predstavlja ZK neustav-ljivo silo, ki veliko prispeva k še hitrejšemu napredku republike. Osnovne usmeritve ZK Crne gore v preteklem štiriletnem obdobju so bile akcije za učinkovito in uspeš-no gospodarjenje in poveča-njeproduktivnosti dela. Konkretni rezultati teh prizade vanj so izgradnja proge Beograd—Bar, hidroelektrarne Pliva, cementarne v Plevlji. prve faze kombinata aluminija Titograd in drugih, za razvoj gospodarstva po-membnih objektov. Hrvatska Predsednica CK ZK Hrvatske Miika Planine je ocenila za obdobje med kongresoma, da so komunisti in drugi de-lovni Ijudje veliko naredili za razvoj samoupravnih od-nosov in za politično stabilizacijo družbe. Vendar je to sele prvi korak v resnično menjanje družbe nih odno-sov. Tuđi v prihodnje bo ZK Hrvatske posvetila veliko pozornosti dohodkovnim od nosom. Kot za primer so na vedli, da so z eno škatlo na politank, kijih izdelajo v bje lovarskem Koestlinu, sladka trgovina. Makedonija VZK Makedonije je 105.000 članov ali 40.000 več kot jih je bilo ob 6. kongresu make donskih komunistov pred šti rimi leti. Makedonski komu ništi so v tem obdobju vodili in izbojevali odločno bitko za vsebinsko preobrazbo samoupravnih odnosov in za nadaljnji razvoj družbeno politične ga sistema. V tem času se je narodni do hode k na prebivalca v Makedoniji povečal za 490 dolarjev na prebivalca. Rezultati bi bili lahko še boljši, če ne bi bilo zastojev pri združe vanj u sredstev z delovnimi organi zacijami z drugih območij SFRJ. Vojvodina V ZK Vojvodine seje števi-lo članov med pokrajinskima konferencama zvišalo od 116.000 na 169.000 članov. Ni področja, kjer ne bi bi I opa-zen vpliv ZK. Za to obdobje je značilna visoka stopnja enotnosti in mobilizacija ši-rokega kroga ljudi, ki ju je ustvarila ZK Vojvodine. Rezultat enotnosti je več sto novih industrijskih objektov. Najpomembnejši je sistem Donava — Tisa — Donava. Za poslili so več deset tisoč novih delavcev, naložbe v Jugo slaviji v malem, kot imenu-jejo to pokrajino, pa znašajo v zadnjem štiriletnem obdobju 56 milijonov dinarjev. Okroglo — »Kot žrtve ste podli .. .« Ob zvokih žalostmke so predstavmki bnrčevskih organizacij kranjske občine položi/i i ence k spomeniku podlim partizanom na obronku okrogelske gmajne. V lepent in toplom nedeljskem popoldnevu se je zbrata <>b spomeniku mnoštva Kranjčanov. okolu'anov, svojcei padlih, prežive/ih borcev in drugih na spomin.ski svečanosti, ob 36-letnici junaškega boja skupine partizanov Koroške čete. Po hajki v I'din borštu se je sredi aprila bila zatekla v ska/no vothno visoko nad Savo nedalee od vaši Okroglo skupina štuinajstih. Hitko poznamo, saj j<> obnavljamo v misli/} vsa leta. ko obiskujemo kraj, kjer so mladi bojevmki za boljše čaše umrli ob pet ju anternaeionale, drugi omamljeni od plina pa kasneje pod sovražnikovimi kroglami. Takšne obtetmee o bitkah med SOB nas vodijo v razmišljanja <> bitkah. ki jih bijemo danes — za humanizacijo odnosov, za uvel/avljanje samoupravnoga socializnui, kot je poudanl govornik na sloresnosti Boris Buvdek. elan ( K ZKS. Kulturni program na slo-vesnosti so pripravili osnovna šoia Franee Prešeren iz Kranja m Nuklegu. pihalni orkester in vojaki -JLA. - L. M. — Foto: F. Perdun TRŽIČ V Podljubelju je bila volilna konferenca osnovne organizacije zveze so-cialistične mladine Slovenije, na kateri so za novega predsednika izvolili Iztoka Ahačiča, za sekretai ja pa Marjana Klemenčiča. Zadnje čaše se je pod-ljubeljska mladina srečevala s številnimi težavami, vendar je bilo kljub temu njeno delo uspešno. Podl jubeljska osnovna organizacija je priredila največ akcij na športnem in kulturnem području, pripravljali pa so tuđi delovne akcije. Vanje kaže vključiti še već krajanov. Več sodelovanja kaže ponovno vzpostaviti z niladimi iz Konipasove TOZ1) na Ljubelju in z vojaki iz karav-le. Prav tako pa bo treba mlade bolj vključevati v obranibne priprave v kra-jevni skupnosti. Sekretariat predsedstva občinske konfereniv ZSMS Tržič je skU'iiil pripraviti I.'J. maja posvetovanje predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSMS, članov predsedstva in njegovih organov. Na posvetovanju bodo raspravljali predvseni o pripravan na kongres ZSMS in o kadrovski pro-blematiki. J. Kepic Priznanje OF za Antona Hafnerja Ljubljana — Danes (v sredo), 2b". aprila, bodo ob 11. uri v veliki dvorani skupščine SHS v Ljubljani na slavnostni seji republiške konference SZDL ob obletnici ustanovitve OV slovenskega naroda že devet ič pode-lili republiška priznanja OF. Med dvajsetimi družbenopolitičnimi de-lavci iz slovenskih občin jo bo prejel tuđi Anton Hafner z Gorenjske. Anton Hafner je že leta 1941 začel s(Kielovati v boju proti nem-škemu okupatorju. Februarja 1942 ga je gestapo aretiral. v Begunjah je bil zaprt tri mesece, nato pa so ga odpeljali v taborišče Kraut, kjer je bil zaprt šest mesecev. Junija leta 194.5 je odšel v partizane in najprej delal kot politični aktivist terena Kranja na desnem bregu Nagrajenci Osvobodilne fronte Komisije za priznanja Osvobodil-ne fronte slovenskega naroda pri občinskih konf'erencah SZDL go-renjskih občin so predlagale za letošnje nagrajence več kandidatov, aktivnih družbenopolitičnih delavcev. aktivistov in borcev. Nagrajenci v Tržiču: Franc Kersnik, Janko Štefe, Alojz Meg-lić, -Jože Jurjevčić in Marjan Do-linar. Nagrajenci v Škofji Loki: Franc LuŠina, Polde Markelj, krajevna organizacija KK Poljane. KUD Bukovica in Ko&arkarski klub Kladivar Žiri. Nagrajenci v Radovljici: Franc Lakota, Jože Kapus, Ivan Fabjan. Vlado Repe, Valentin Jane, Franc Gogala, Anton Pintar, He/.ka Hab-jan, Slavko Staroverski. Manca Filipič. Slavka Meglić, Stanislav 2ibert, Slavko Knafelj, Hozika Torkar, Ana Lotrič, Franc Meze. Kdvard Vidmar, Ivan Benčina, Ivan Žvab, Franc Cesar in SteCka Kemperle. Nagrajenci v Kranju: Jože Perko. Bogimir Grcar, Emil Her-lec, -Juže Snedic, Marko Hafner, Andrej Žalar, Marko Burgar, Ivo Miklavčić, lože Piskernik, Miroslav Grum, Boštjan Jocif. Stane Bregant, Momčilo Marjanac, krajevna organizacija ZB NOV Stra-žišce in Tončka Vodnik. Na Jesenicah so prejemniki pn-znanj Osvobodilne fronte Franc Pesjak, Kdi Cenček, Kudi Pregelj. Kani Pureber in Hilda Zgonc. D.S; Save. Jeseni leta 194:* je bil imenovan za sekretarja rajonskega komi-reja KPS Šenčur. maja leta 1944 pa je prevzel mesto načelnika pokrajinske gospodarske komisije za Gorenj-sko. obeneni pa je v kranjsken) okrožju opravljal dolžnost sekretarja Okrožnega komiteja KPS in postal član oblastnega komiteja KPS za (iorenjsko. To nalogo je opravljal do osvoboditve. Je nosilec Partizanske spomenice 1941. Po osvoboditvi je bil aktiven družbenopolitični delavec, vesčas pa je delal tuđi v lovskih organizacijah. bil predsednik lovske družine Polš-nik, lovske družine Storžič in lovske družine Besnica. Več let je bil predsednik lovske zveze za Gorenjsko in član upravnega odbora republiške zveze v Ljubljani. Tuđi danes kot upokojenec še vedno aktivno dela v družbenopolitičnih oiganizacijah in je predst»dnik okrožnega odbora aktivistov OF za (iorenjsko. Priznanje OF za Andreja Žalarja Občinska konterenca Soiiali-stične zveze delovnega ljudstva Kran | je let os podelila priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda tuđi našemu novinar ju Andrej u Zalarju. Andrej Žalar. ki zdaj opravlja funkcijo vršile«! dolžnost i odgo-vornega urednika (Jlasa je bil rojen leta 1942 in že kot mladinec aktiven v mladinski organizaciji v Kranju. Opravljal je vrsto odgovornih nalog, ko pa se je pred dvanajstimi leti zaposlil v Glasu, se je kot novinar vključil v razvoj našega družbcnopolitičnega in samoupravnega življenja ter si stalno prizadeval za boljšo ob-veščenost občanov. Ob svojem rednem delu je bil vedno aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno v Socialistični zvezi, njegov družbeni prispevek pa je pomemben še posebno zdaj, ko si na delovnem mestu \ vseh krajih od Katecdo Rodin zaijjrali godbe-n'iki pihalnt-Ka orkestra jeseniških žekv.arjev in IJPI) Svolicide s Hru.šue. Srecanje delos-nih liudi pripravljalo skupaj '■ radovljiško ohrino na Nobcu pri I>escah in se bo začelo ob 10. uri dopoldne. , ., , , . . ... ObleUiit-o ustanovitve OF slovenskima narcKia. 2-. april, bodo svečano proslavili v vseto krajih radovljiSke obćin«1 s številnimi kulturnimi in šport nimi pnreditvami. ki jih organiu-rajo krajevne orjjani/an.jf SZIH.. osnovne sole in s.eo tek po uluah RadovljKe. potera IxkIo v Sivrevi hiši .Klprli ra/.stavo plastik Toneta Svetiru- m grahcnih del Vojka Svetine. Osrednja proslava bo drevi ob 19.30 v avli osnovne sole v Lescah. Slavnostni govornik !>o predsednik obrinske organizacije ZZB NOV Hadovljita Slavko Staroverski. Na proslavi !>odo tuđi podelili obrinska priznanja OF. 1. maj bodo radovljiški kot jeseniski delavci počastili z zborovanjem na Sobe«. ki se bo začelo ob 10. uri. Slavnostni govornik bo predsednik zbora združenega dela skup-irine SRS stefan Nemei. h«lsednik obnnskega sveta ZSS Marjan Vrabei- bo podeli) srebrne znake sindikata najboljšim radovijiškim sindikalnim delavtem. Popoldne bo zabavni del sreOanja. na kaJerem'bo ijn-al narodnozahavni ansambel Blejski kvintet. V kranjski občini bo veO proslav po krajevnih skupnostih in delovnih organizaiijah nr šolah osrednja proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja pa bo drevi ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju. Na proslavi bodo podelili državna odlikovanja, priznanja OF in srebrni' znake sindikata, kulturni program pa hodo pripravili folklorna skupina. pevski /bor in tamburaški RKl'DVasa l'ela^ir iz Banjaluke, ki bo naslednji dan ol> 16. un nastopil na Planini. ...,., ..,._.. ■ ^ ^. Za 1 maj bo tradicionalni zbor kranjskih delovnih ljudi na Jostu. Zbnati se bodo zareli že ob !) un. ot> 10. uri bo proslava, na kateri bo spregovoril Olan predsedstva občm-skega sveta ZSS Kranj Mai jan Piiti("i(". Pol em bo revija folklornih skupin. sreranje fia se lx. sklenilo s plesom. Igralbo ansambel Trgovci. .... . x. _ ...... Osrednja proslava v počastitev 27. aprila in l.maja v škofjeloški občini bo danes ob 13. uri v Tovarni klobukov Šešir Škofja Loka. V programu bodo sodelovali pihalni orkester Školja I/)ka. Oorenjevaški oktet in rlam kolektiva Si-šir. Na tej prireditvi IxkIo tuđi podelili priznanja OF in srebrne znake sindikata. ..... V počastitev 1. maja ob 11. uri družbenopohtične organizacije prvič I etos pri-pravljajo srečanje delovnih ljudi SkofleloSke občine na Križni gori. Kulturni pru-grambo pripravi! orkestei garmzije i/Škofje I.oke Drevi ob 17 un b«> promenadni koncert pred paviljonom NOH v Tržiču in i njim se bodo začele priretlitve ob praznikih. Ol) 1« uri bodo položili temeljni kamen za -s«K-iaJni zavcKl za varstvo ostart-lih v Hisiru-i in ob 19. uri bo slavnostna akademija v osnovni soli Heroja Bračiča v Bistrici. Po akademiji IhkIo podelili srebrne znake sindikata in občinska prv.nan|a()Faktivnin)družben<.političnimdelavcfm_ 1. maja ob 10. uri bo srečanje delovnih ljudi tržiške občine v Podljubelju. Zbtala: J. K. Kmetijci iz pobratenega mesta - Na tridnerm obisk v kranjsko <>bčim>rr prispela kmetijska delegacija iz pobratenega italijanskega mesta fiu.^Ja (loste iz pobratenega mesta so Kranjčam sprejeli na obćinski skupščini% nat>> pa so obiskali (iorenjsko kmetijsko zadrugo, "brate Kmetijsko£ill/}ijleaC kombinata m nekatere preusmerjene kmetije v kranjski občini. (jk) — F»b>. F. Perdan Mladi v mesecu mladosti Na predvečer bližnjih praznikov bodo po vsej Gorenjsk'i zagoreli kre-sovi. ob katerih se bodo /.brali mladi. Ponekod bodo pripravili tuđi krajše kulturne programe, v nekaterih osnovnih organizacijah jeseniške občine pa bodo ob tej priliki pripravili tuđi pogovore z delegati 8. kongresa ZKS. 28. aprila bodo Jeseničani skupa.) /. občinsko telesnokulturno skup-nostjo organizirali trim »vsi na kolo za zdravo telo«, v naslednjem mesecu pa bo sledila še vrsta tekmovanj v odbojki, malem nogometu, namiz-nem tenisu, med seboj in z vojaki JLA pa se bodo pomerili tuđi sred-nješolci. Koordinacijski svet 00 ZSMS v Zelezarni bo pripravi! kviz na temo partijskih kongresov. ne-kakšen vrhunec praznovanj pa bo tradicionalni pohod po partizanskih poteh na Pristavi 20. maja. Od 22. do Hi. maja bo potekala vsakoletna pn-reditev »cicibani na odru«, na kateri najmlajši občani prikažejo delo in življenje v vrtcu. Seveda pa ne sme-mo izpustiti še enega pomenibnega dogodka; pionirji v osnovnih šolah I)(kIo v tistih dneh postali mladinci. Podobno bodo prošla vli inesec mladosti tuđi v kranjski občini. Mladinci se bodo udeležili dveh dvodnevnih poh(xlov (»1» s[)omi'nikih in obeležjih iz NOH. Krog se bo o<>!-niku, pohodnikom pa se bodo pndru-ževali na poti mladinci iz tistih osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih. kjer bo pohod polekal. M). aprila bodo na loštu in Sniarjei-ni gori skupaj / vojaki pripravili tovariški večer oh krešu, l'oleg športnih tekmovanj, ki se h. maja. ko bo v Klanju kulturni maraton. Ves dan bodo nastopale razne reci-taiorski', gledališkt' in folkloru«1 sku pine ter glasbeni ansanibli. Kot vsako leto pa bo pred občinsko stav-bo še centralna proslava ob dn^vu mladosti. Za Kadovljičane bo težko pove-dati kaj drugega kot je bilo pove-dano že za Jeseničane in Kranjcane. Tuđi v tej občini bodo številna šport na tekmovanja in pohodi v okviru sprejema pionirjev v mladin-sko organizacijo, enako pa bo 25. maja občinska proslava dneva mladosti. Škofjeločani se bodo 29. aprila podali na 2-dnevni pohod v neznano, ki se ga bodo udeležili mladi pohodniki, prostovoljci v teritorialni obrambi ua brigadirji. 24. maja bo tek po uhcah Škofje Loke, zvečer pa na Mestnem trgu tradicionalni večer slovenskih pmloknic. Peli bodo okteti in zaple-sala folklorna skupina. Naslednji dan bo slavnostna seja občinske konference ZSMS, popoldne pa teio-vadni nastop, ki se ga bodo udekžtfi cicibani. pionirji. mladinci in vojaki Na Jošta peš! Za skupno praznovanje Kraaj-canov 1. maja na Joštu ježe vse na red Zaradi množične udeleibe bi vas radi le še seznanili o zapori ceste Cesta bo od Javornika do Jošta na predvečer zaprta od 17. do •»•> ure, na 1. maja pa od -.do 20. ure. Glavno parkirisče se bo vleklo od Stražišča in vse do C'rpul i. kajti cesta je dovolj široka in borno parkirali ob stram-h. vendar pa parkirajte na takih mestih, da ne bo pnhajalo do zastojev. Prav bi pa bilo. da bi se za ta praznik potrudili na Jošta peš. l'ot je tepa, strmine pa tuđi nobenc. Sreda, 26. aprila 1978 Glas — 3. stran Minister za električno industrijo SZ A. A. Antonov se je konec pretek/ega tedna mudil na obisku r Složniji. Pogovarja seje z elani slovenskega izvršnega sveta » dejavnmti slovenske elektroindustnje in oblika fi menjave med driamma na tem področju. Najpomembnejsi delez pri tem imata Iskra m litmtroj Litostrojje že preeej razni kooperacijo s sovjetskim, podjetji. Iskra pa pripravlja većpogodb s st>rodmmi podjetji rfcZ. gSuSZ so vpetek v spremstvu generalnegadirektorja SOZD Iskra ogle-Tlihknne tovarne v Kranju, kjer so pohvalili izredno visoko raven teh-Zn*d™ežkov t proizvodnji. Zlasti so se zanimah za proizvodnjo telefon-mcentralin aparatov, viiokofrekvenčmh menlmh in dmgaemh naprav. (lb) - Futo: F. Perdan Italijanski obrtniki na kranjskem sejmu Kranj - V petek, 21. aprila, je obiskala Kranj delegacija obrtne zbornice iz Pordenona v Italiji. ki j<> je vodil njen predsedn.k Vitono Calligaro. Obisk je bil korišten, saj se bo obrtniška zbornica predstavila na letošnjem sejmu malega gospodarstva v Kranju, ki bo med H. in l->. majem. Italijanski obrtniki bod«) predstavili svoje izdelke na pribli/n«. 2(K) kvadratnih metrih. Se posebno zanimivi utegnejo biti nozi, saj so zaradi njih znani po vsem svetu. Sicer pa je za letošnji sejem malega gospodarstva vse pripravljeno. Se posebna pozornost bo dana sodelo-vanju in oblikovanju kooperantskih odnosov med združenim in osebnim delom. -Jk b„ fit'leeaci/a Poljske, kijoje rodil načelnik Medubiskom v Sloveniji je i'aj*'uK.' ■ Kraniu Gostje so se seznam/i spn>-blefonskih central Iskre na Labomn piJ t .sodelovanju Iskre s poljsko w«lnjo telefonskih centra/ tn se W" / avU,elektnčne dele. (lb) - Futu; "t-tomobilsko industrijo, ki ji Isttra uat t Perdan Planika podpisala samoupravni sporazum Škoija Loka - V Školji Loki so * sestali predstavnik! 18 delovnih organizacij proizvajalk obutve iz vse Jugoslavije s predstavniki temeljne ^ganizacije združenega dela trgovca mreža Planika Kranj, da podpi-^jo samoupravni sporazum o traj-nern poslovnem in tehničnem socle-'°vanju na podlagi združevanja dela »isredstev pri ustvarjanju skupnega ^hodka . , Uvodne besede o pomenu in vlogi »moupravnega sporazuma je pocia-h predsednica delavskega sveta te-meljne organizacije združenega dela tfgovska mreža Planika Ura8a C>irn. Poudarila je, da so i/.hodisca » sporazum zakon o združenem ^lu in dosedanje izkušnje pri sode-lovanju. Vse prisotne je pozvala, oa še naprej išcejo nove rešitve na področju sodelovanja. V razpravi pred podpisom sporazuma so predstavniki delovnih orga-nizacij povedali, da je bilo sodelo-vanje med TOZD trgovska mreža Planika in delovnimi organizacija-mi, proizvajalkami obutve, vzorno. Prevladalo je enotno mnenje, da bo podpisani sporazum podlaga za razvijanje samoupravnih odnosov na področju pridobivanja in delitve dohodka. Po podpisu sporazuma so se udele-ženci dogovorili, da se bodo sestajali dvakrat letno in se na sestankih do-govarjali o nadaljnjem sodelovanju v duhu zakona o združenem delu in o morebitnih dopolnitvah zakona. .Jože Kristan (St r i 1,0 V Skofii I oki so se .šestati predstavnik/ osemnajsfih delovnih ^^p^atobtve in skupa, s predstavmk, l'Unuke podp.sali nmoupravni sporazum o poslovnem sode/ova nju. Viktor Žakelj predsednik občinske skupščine Peter Petrič predsednik izvršnega sveta Na ponedeljkovi občinski kan-didacijski konferenci so v Škofji Loki potrdili kandidate za neka-tere vodil ne funkcije v občini. Predsednik občinske skupščine naj bi postal Viktor Žakelj iz 2i-rov, pravnik in sekretar Alpine. Za predsednika izvršnega sveta pa predlagajo Petra Petriča, ekonomista iz Skofje Loke, ki je zaposlen kot direktor TOZD Trgovina v Jelovici. Ker je bil Viktor Zakelj na zadnji seji občinske skupščine izvo-ljen za predsednika zbora krajev-nih skupnosti, je potrebno sedaj izvoliti tuđi novega predsednika tega zbora. Na kandidacijski konferenci so sklenili predlagati skupšćini, da za opravljanje ome-njene funkcije izvoli Jakoba Mo-reta iz Godešiča. More je vodja službe kontrole kvalitete v Iskri Reteče. Delegati bodo predsednika občinske skupščine, izvršnega sveta in zbora krajevnih skupnosti iz-volili na sejah vseh treh zborov skupščine, ki bo 10. maja. L. B. Prva brigada na udarniško delo V nedeljo, 30. aprila, bo odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo prva skupina gorenjskih brieadirjev. Mesec dni bo na pro-gi Samac —Sarajevo delalo sto mladincev iz ško^eloške, radov-ljiške in tržiške občine. Pred od-hodom bo na železniški postaji v Lescah kraj sa kulturna sloves-nost. Druga gorenjska mladinska delovna brigada, v kateri bodo mladi Jeseničani in Kranjčani, bo odšla na udarniško delo septembra. H. J. Akcija za pomoč prebivalcem Brusa RADOVLJICA - 14. aprila je del Srbije prizadel moćan potres, 7,5 stopnje po Mercalijevi lest-vici. Največ škode so utrpeli pre-bivalci 18 naselij občine Brus, s katero ima radovljiška občina že več let tesne prijateljske stike, lani pa sta se obe občini tuđi pobratili. Takoj po prvih obvestilih o nesreći je izvršni svet občinske skupščine Radovljica navezal stik s predstavniki Brusa in na izredni seji sklenil, da se iz proračunskih rezervnih sredstev takoj nakaze pomoč prizadetemu prebivalstvu v znesku 100.000 dinarjev. O položaju v pobrateni občini je bilo na izredni seji seznanjeno tuđi predsedstvo občinskega sveta zveze sindika-tov, ki je sklonilo, da bo pri-spevalo iz rezervnega sklada 10.000 dinarjev. Prav tako je o nujnih ukrepih za pomoč potresnim krajem občine Brus, kjer so med zadnjo vojno našle gostoljubno zatoči- v šče številne družine iz radovlji-ške občine, kamor so jih nacisti pregnali že leta 1941, razprav-ljalo na torkovi seji predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica. Med drugim so sprejeli sklep, da vse družbenopolitične organizacije — sindikati v delovnih organizacijah, socialistična zveza v krajevnih skupnostih po-zovejo občane in delovne ljudi, temeljne organizacije in delovne skupnosti, da po svojih možno-stih nemudoma priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki. Delovne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije ter posamezniki bodo lah-ko nakazale denar na naslov: skupščina občine Brus, številka žiro računa 61930-630-37. JR Na podlagi 51. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti, 5. in 30. člena Pravilnika o gospodarjenju in usmer-janju sredstev za organizirano in programirano stanovanjsko graditev in po sklepu 7. seje Upravnega odbora SAE za graditev z dne 31. 3.1978, razpisuje SAE za graditev NATEC AJ ZA POSOJILO Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, poslovna enota Škofja Loka in se daje za nakup stanovanj v blokih v okviru usmerjene stanovanjske gradnje za najemna in lastniška stanovanja, ki bodo vseljiva do konca leta 1978. Visina razpisanega posojila znaša 7,000.000 din. V natečaju lahko sodelujejo delovne organizacije in občani, ki izpolnjujejo pogoje veljavnega pravilnika SAE za graditev. Visina posojila bo odvisna od števila prosilcev po soj i 1 in razpisanih sredstev. Vlogo za posojilo je treba vložiti v 30 dneh od objave na predpisanem obrazeu z dokumentacijo pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, poslovni enoti Škofji Loki, kjer prosilci dobijo natančnejša navodila. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. 0 dodelitvi posojila odloča Zbor samoupravne enote za graditev. SAE za graditev občine Škofja Loka Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Exoterm Kranj vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. kemoanalitika 2 2. knjigovodje osnovnih sredstev in drobnega inventarja 3. administratorja v komercialni službi 4. dveh pomočnikov pripravljavca premazov 5. strojnega paketirca Al-odpadkov 6. treh strojnih izdelovalcev izolacijskih plošč Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisanih del in nalog potrebno še naslednje: pod 1.: tehniška srednja šola kemične smeri in dve leti delovnih izkušenj pod 2.: srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj pod 3.: dveletna upravno-administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj pod 4., 5. in 6.: nepopolna osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni oddelek 15 dni po objavi, tj. do vključno 10. maja 1978. 4. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 Po načelih ustave in stališčih kongresov ZKS in ZKJ Po sprejeti ustavi, predvsem pa po VIL kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ so se začele dinamične in intenzivne organizacijske spremembe vsega združenega dela, resnično združevanje dela in sredstev, uresničevanje samoupravnih interesov in svobodna me-njava dela — VIII. kongres zveze komunistov Slovenije pa je dal nadaljnje smernice za naš hitrejši samoupravni socialističm razvoj Za obdobje zadnjih treh let, to-rej pred VIII. kongresom zveze komunistov Slovenije je ziiačil-na hitra in us peć na gospodarska rast na vseh področjih ter po-glabljanje samoupravnih odno-sov na osnovi delegatskih raz-merij in uresmčevanja zakona o združenem delu. V tem obdobju je Slovenija napravila izda ten korak naprej v svojem razvoju, posebno na tinta področja pa, ki zaradi razJičnih vzrokov nišo napredovala, so opozorili delegati VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije. Sporočila in re-solucija prav tega zadnjega kongresa, na katerem so sodelovali delegati s številnimi razpravami in izražali želje in hotenja ne le komunistov, temveč vseh delov-nih ljudi in obćanov, so porok za nadaljnji razvoj. Vloga delavca se korenito spreminja Po podatkih Zavoda SRS za sta-tistiko je bilo ob koncu leta 1976 v Sloveniji zaposlenih 892.604 ljudi, od tega 60 odstotkov neposredno v temeljnih organizacijah združenega dela, 24 v enovitih delovnih organi-zacijah, okoli 7 v delovnih skupnostih skupnih siužhr okoli 5 odstotkov v drugih organizacijah m skupnostih in 1 odstotek v samoupravnih interesnih skupnostih. sestavljenih organizacijah in pogodbenih delovnih organizacijah. Največ delavcev, ki /.družu jejo svoje delo neposredno v temeljnih organizacijah med panogami je v gozdarstvu, saj je v tej dejavnosti 85 odstotkov vseh zaposlenih vkljuće-nih v temeljno organizacijo združenega dela, v prometu in z vez ah 79 odstotkov, v kmetijstvu 72 odstotkov in gradbeništvu 69 odstotkov, v izobraževanju in kulturi pa le 17 o- membni meri postali nosilci oblasti. Z uvedbo delegatskega sistema in z ustanavijanjem združenega dela na novih temelj ih se tako vloga delavcev bistveno spreminja. Delavci v delavskih svetih V 4778 organizacijah združenega dela, ki volijo delavski svet, je bilo ob koncu leta 1976 izvoljenih 80.323 delegatov delavskih svetov. Med njimi je bilo največ kvalitlciranih in delavcev s srednjo izobrazbo. Med delegati je bilo 39 odstotkov žensk, 15 odstotkov mladih in 19 odstotkov članov zveze komunistov. V temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih so obravnavali bistvena vpra-šanja na zborih delavcev po enotah, odločitve pa sprejemali z većino glasov vseh zaposlenih. V vsem letu je bilo v organizacijah 21.718 zborov ali povprečno 7 na organizacijo, od tega 71 odstotkov med delovnim časom. Vsak zbor je imel v poprečju štiri točke dnevnega reda. Tretjina točk dnevnega reda na zborih je bila sprejemanje samoupravnih spo-razumov in normativnih aktov, plani dela in programi razvoja ter ostala vprašanja. V 1041 organizacijah so imeli 3412 referendumov, od tega jih je bilo 140 z negativnim izidom. Samoupravno sporazumevanje postaja vse bolj po-membno, saj je 197H. leta 4197 organizacij sklenilo 61.672 samoupravnih sporazumov. Največ jih je bilo na področju usklajevanja interesov v družbeni delitvi dela v družbeni reprodukciji. Krajevna samouprava Krajevne skupnosti se vedno bolj uveljavljajo, saj v njih občani ures-ničujejo skupne interese in potrebe. Zbori delovnih ljudi in občanov so najsirša oblika samoupravljanja v krajevni skupnosti. V Sloveniji skli-cujejo več zborov krajevnih skupnosti v mestnih oziroma delno mest-nih kot v vaških krajevnih skupnostih Na razvoj samoupravnih odnosov vpliva delovanje družbenopolitičnih organizacij, saj je leta 1977 imelo 70 odstotkov krajevnih skupnosti kra-jevno organizacijo zveze komunistov, v vseh krajevnih skupnostih pa so krajan i organizirani v socialistič-ni zvezi. V 88 odstotkih krajevnih skupnosti je mladina organizirana ter v 80 odstotkov zveza borcev. Med društvi zavzemajo posebno me-sto kulturno-prosvetna, ki delujejo v več kot polovici krajevnih skupnosti. Sestava organov krajevnih skupnosti je dokaj različna, vendar je najmanj žensk v vaških krajevnih skupnostih, med te ni ko je mladina po vseh krajevnih skupnostih doma-la enako zastopana. Krajevne skupnosti so največ sporazumov z delovnimi organizacijami podpisale zaradi združevanja sredstev za uresničevanje programov razvoja krajevnih skupnosti. Vse več krajevnih skupnosti ustanavlja tuđi zbore potrosnikov, krajevne skupnosti pa so tište, ki so pobudnice največ samoprispevkov za ureditev komunalnih vprašanj. Interesne skupnosti kot del skupščinskega sistema Samoupravne interesne skupnosti je uvedla ustava leta 1974 in so se ob intenzivni spodbudi vseh družbenopolitičnih organizacij vse bolj mno-žično ustanavljale. Samoupravne interesne skupnosti za izobraževa-nje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo so posebnega druž-benega pomena in so dei skupščinskega sistema. Kadar skupščine teh interesnih skupnosti razpravljajo o pomembnih vprašanjih, so enako-pravni zbor v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so največ razpiavljale o samoupravnih sporazum ih in o družbenih dogovorih. Največkrat so dale pobudo za obravnavo posamez-nih vprašanj organizacije združenega dela, skupščine družbenopolitičnih skupnosti in krajevnih skupnosti. ki so predvsem dajale prednost vprašanjem razvojne politike in nacrt ovan ja. V manj kot petini interesnih skupnosti so leta 1976 poročali o dejavnosti delavske kontrole. Ti organi so največkrat opozarjali na pomanj-kljivosti s področja materialno-fi-nančnega poslovanja, na nepravilnost uporabe sredstev in premoženja ter na druge nepravilnosti. Družbenopolitične organizacije Število osnovnih organizacij ZKS se je v zadnjih treh letih povećalo za 87 odstotkov. število članov ZK pa za 51 odstotkov. ()b koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 4416 osnovnih organizacij ZK s 101.302 člani. Tuđi število osnovnih organizacij in članov v drugih družbenopolitičnih organizacijah je v zadnjih treh letih poraslo, vendar ne tako moćno kot število organizacij in članov ZKS. Število članov sindikata je poraslo za 12 odsotkov, število članov mladine pa za 7 odstotkov. Zveza komunistov je vodilna idej nopolitićna sila delavskega razreda in deluje s člani v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Socialistić-na zveza je najsirša politična organizacija samoupravljavcev, saj je na samoupravljanju zasnovana prosto voljna in demokratična /veza delov-nib ljudi in obćanov. ()l> aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v oblikovanju delegatskega sistema ustava predvideva, da kandidacijski po stopek za izbor samoupravnih dele-gacij organizirala socialistična zveza in zveza sindikatov. l'rvič v zgodo-vini delavskega gibanja ima delovni človek tako pomembno in odgovor nodružbeno nalogo. Dogovarjamo se in odločamo, danes bolj kot včeraj, jutri bo naša pravica in dolžnost gospodariti s sredstvi in učvrstiti samoupravni socialistični tok se izrazi tej sa, se bolj se je borno za-vedali. S stalisći VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije, z odgovornim odnosom do Histema socialističnega samoupravljanja pa se kaže se hitrejsi in Ae uspeA-nejsi gospodarski in družbeni vzpon Slovenije. 1). s. Zloraba pisane besede Šest različnih (samo)prispevkov Škofjeloške družbenopolitične organizacije nišo nikdar razpravljale o lokaciji za zdravstveni dom v Poljartah, ker za to nišo pristojne, niti jim ni bil problem nikdar posredovan v obravnavo Objektivno poroćanje je naloga vsakega časopisa in tuđi želja vsakega novinarja je, da bi o za-devah poroćal tako, da bi zadel jedro problema. Žal pa se dogaja, da ponekod in nekateri posamez-niki skušajo z lažnimi, namerno prirejeninoi inforraacijami zava-jati obćane in sirso javnost in ne nazadnje, tuđi lastno nedelav-nost in nesposobnost preložiti na ramena dragih ali opravičiti razne obljube, ki so jih kot najbolj odgovorni aktivisti daja-li v svoji sredini s tem, da se izgovarjajp, da nekdo »od zgo-raj« ne dovoli, da bi se problem resil tako, kot želijo krajani. V torek, 11. aprila, smo v Glasu pisali pod naslovom »Šest različnih (samo)prispevkov« o krajevni skupnosti Poljane, njenih prizadevanjih za urejene kraje in višji standard obćanov. Med drugim je bil pod naslovom »Lokacija za zdravstveni dom« objavljen zapis o problemu gradnje zdravstvenega doma v Poljanah. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vinko Pintar je opozoril na problematiko zdravstvenega varstva v krajevni skupnosti in težavah v zvezi s predviđeno gradnjo zdravstvenega doma v Gorenji vaši. Ob tem je posebej poudanl, da so Poljanci ponudili komunalno opremljeno zemljisće med trgovino in zadružnim domom in, da sta njihov predlog, da bi tam zgradili zdravstveni dom, z nav-duftenjem podprla izvrsni odbor in skupština zdravstvene «kup-nosti, zavračajo pa ga Akofjelo-ške (občinske — o. p.) družbenopolitične organizacije, ćes da je zdravstveni center za Poljansko dolino v Gorenji vaši. Vprasanje lokacije se vleče že leto in pol, skupsćina občine zahtevi Po-Ijancev se ni rekla da ali ne. Zapis oziroma omenjena trdi-tev je razburkala kri med krajani in sprožila val obtožb proti »občini« in problem je dobil pravo politično obeležje. Zato je o zadevi razpravljalo predsedstvo občinske konferen-ce SZDL, v katerem so delegati vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Ob tem so ugotovili, da o problemu lokacije za zdravstveni dom v Poljana h ni razpravljala no bena družbenopolitična organizacija, ker za to ni printojna, niti ji ni bil problem dan v obravnavo kot problem krajevne skupnosti. Sprejela je stalisče, da je izgo-varjanje na to »da občina« ne dovoli resitve določenega problema, povsem nedopustno za krajevne aktiviste in je lahko le za kriva nje lastne nedelavnosti. P. S. Gradnja zdravstvenega doma oziroma centra za Poljansko dolino je po investicijskem programu gorenjske zdravstvene skupnosti predviđena v Gorenji vaši in se denar za gradnjo že zbira. Zdravstvena skupnost je tuđi edina pristojna, da odloča o gradnjah in naložbah v zdravstvu. I Hogataj KOVINOTEHNA ĐtEHNOMERCATOR celje TOZD TT — poslovalnica OPREMA Mengeš Obveščamo cenjene kupce, da se pri nas lahko oskrbijo z raznim tehručnim blagom kot je: bela tehnika TV in radioaparati posoda vodno- in elektroinstalacijski material ter material za centralno kurjavo ploščice in sanitarna keramika razna delovna orodja ter stroji Tuđi lepo danio lahko izberete pri nas Prodaja na potrošniško posojilo Dostava na dom Se pri poro ča kolektiv OPREME Mengeš Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI! Skladisče gradben«« materiala HRASTJEttel.2«^71 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel -YUr dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — lamelni — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonjke mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! KDORŽELI — PRI NAS DOBI: semenski krompir OR — igor, poskusite s posebnimi krmih za govedo, ventilatorje za sušenje sena, rotacijske kosilnice samo po 24 500 din, dvoredne izkopalnike kromprija, kombajne za \zkop krompirja (Grimme iz Poljske), škropilnice več vrst, pobiralne prikolice in razne obračalnike, hlevsko opremo in hlevit za v hfeve stresno opeko po konkurenčni ceni, kosilnice, drobilce žita, sadiice korzuze, razne traktorje, čistilne praške za mlečne posode, mlečne vrče, rezevne dele za stoje Včasih pomagamo delno tuđi s kreditom! Oglasite se, potrudili se borno da vam ustrežemo! Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj telefon 21 545, 22 616 (pred mlekarno čirče) SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjeva I Na podlagi sklepa Odbora za medsebojna delovna razmerja TOZD Gradbenu operativa Tržič razpisuje del ovne naloge in opravila tehničnega vodjeTOZD Pogoji: , . . . . - da ima visoko izobrazbo gradbene smen m strokovni upit - da ima 4 leta delovnih izkuSenj na podobnih delih, - organizacijsko sposobnost, samoiniciativnost in pravilen odnos do samoupravljanja Prijave z dokazili o atrokovnosti in delovnih i*kuftnjah m°rajo biti vloiene v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: SGP Gradbinec - kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva \. liEi bled lesna industrija 64260 Bled. Ljubljanska c. 32 telefon: 064-77384, trgovina 77944 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex Nudimo vam kompleten program vrat evropske kvalitete — zahtevajte prospekte __ prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom Ob prazniku dela 1. maju čestitamo vsem deiovnim ljućem, kupcem in poslovnim prijateljem 2IVIL-A Veletrgovina Kranj : TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna - Kavama Samoupravna delovna skupnost skupnih služb Vsem deiovnim Ijudem, posebno pa svojim potrošnikom, iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela rt ina Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — to var na čokolade Lesce TOZD Pekama Kranj čestitajo vsem deiovnim Ijudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK čestita cenjenim gostom in ostalim za 1. maj — praznik dela. Ko priđete y Kamnik, obifičite nado Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno Vas borno postregli. 4-stezno avtomatsko kegljiSce odprto vsak dan do 23. ure Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja fitinge crne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke havadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela 1. maj Meso Kamnik Priporočamo naše izdelke Kamniski želodci, kamniftk« trajna salama, hrenovke in vse vrate suhomesnatih izdelkov. GOSPODIN JE! Založite vade zamrz ovalne škrinje iz na&e spe-cializirane poslovalnice v KOMENDI tel. 841-006. Odprto vsak dan, ražen ponedeljka. čestitamo vsem občanom inposlovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a meta I ka vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potreb6čine, vse vrste profilnega železa in ploćevin, stavbno pohistvo. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in čestitamo za 1. maj — praznik dela hidrometal PUP5! SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA OZD KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGES Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in crpaliM. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem Gorenjske za praznik dela — 1. maj ________________________________________*____j 6. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 Blago je bilo v redu Franc Perčič s sodelavci je najuspešnejši oblikovalec embalaže pri nas in Iskra je za zdaj prejela že 25 jugoslovanskih oskarjeu za embalažo in dve najvišji svetovni pri- znanji Ko kupujemo, se nam zdi samo-umevno, da je izdelek lepo zavit, da je škatla takšna, da jo lahko od-premo in tuđi zapremo, će je potrebno, takšna, da aparat, stroj ček, steklo ali karkoli že kupujemo, pri- Sodobna tehnologija in stroji največ pripomorejo k dvigu produktivnosti. Obisk v Loških tovarnah hladilnikov Preusmerjena proizvodnja za večjo produktivnost Da bi se povećali produktivnost bodo v LTH pre-usmerili proizvodnjo — Uresničitev tega programa bo zahtevala veliko denarja, saj bo potrebno zgraditi novo proizvodno halo, ki bo veljala 120 milijonov dinarjev Šest temeljnih organizacij združenega dela in skupnost skupnih služb sestavlja Loške to-varne hladilnikov. Od tega so štiri proizvodne in v vseh skupaj je zaposlenih 1400 ljudi, ki so lani ustvari li 81 milijonov dinarjev skupnega prihodka. Na prvi pogled kolektiv kot še vrsta drugih, pa vendar po nekaterih pri-zadevanjih in uspeh ih izstopa iznad poprečja in zato ni naključ-je, da ga predstavljamo prav ob 1. maju, prazniku delovnih ljudi. Izredna delavnost, visoka produktivnost, ki je dosegla evropsko raven, uspešen prodor na trg in ne nazadnje velika naložba, ki jo načrtujejo za letos, so vseka-kor vredni nekaj več besed. Delavci LTH združujejo delo v temeljnih organizacijah Hladilstvo, Livarna, Orodjarna, Elektrostroji, Zavodu za hladilstvo in klimatizacijo, ki je edina tovrstna institucija v Jugoslaviji in Računskem centru, ki je nastal s skupnim vlaganjem škofjeloških delovnih kolektivov in obdeluje podatke ne le za LTH, tem-več tuđi za vse ustanovitelje. RAZNOVRSTNA PROIZVODNJA - PREDNOST IN TEŽAVA Kot smo že omenili, so delavci LTH lani »pridelali« 81 milijonov Polnjenje plasčev zamrzovalnih skrinj je eno najtežjih opravi/ v LTH. Zdaj so vlagali pr >" «' »prenio, letos bod» v LTH z,. !i graditi noco proizvodno halo. dinarjev celotnega dohodka. Izvozili so za 7,5 milijona dolarjev, od tega približno polovico na konvertibilno področje in polovico na vzhodno tržišče. V zahodne države največ prodajajo zmrzovalne škrinje in največ jih kupujejo Italijani in Zahodni Nemci, izvažajo jih v Irak, pa tuđi v Libijo in Kuweit ter še v nekatere druge države tretjega sveta so že poslali ponudbe, ki so naletele na ugoden odmev. Na vzhod pa prodajajo predvsem »ulitek«, po katerem najbolj povpra-šujejo Vzhodni Nemci. Ulitki iz LTH so iskan del v motorni industriji Vzhodne Nemčije in drugih vzhodnih držav. LoSke tovarne hladilnikov so zahteven in raznovrsten kolektiv po proizvodnem in prodaj-nem programu, saj vključujejo programe od masovne proizvodnje do izdelkov za individualne naročnike. Imajo pa tuđi tri raz-lične prodajne programe, in si-cer za široko potrošnjo, investicijsko opremo s področja hladil-stva in klimatizacije in prodajo tlačno-livarskih izdelkov. Vsi ti programi so med seboj zelo raz-lični in vsak ima svojo skupino kupčev, kar pogosto dela težave pri usklajevanju proizvodnje. Hkrati pa takšna sestavljenost proizvodnje pomeni prednost. Do sedaj, po besedah glavnega di-rektorja Marka Vraničarja, še ni bilo obdobja v zgodovini tovarne, ko bi bile vse veje proizvodnje v krizi. Vedno jim uspeva težave na enem področju nadoknaditi z intenzivnejšim delom v drugih proizvodnih in prodajnih programih. DELI ZA STOENKE IN ŠIVALNE STROJE Za širši krog občanov so Loške tovarne hladilnikov pojem hladilstva in predvsem zamr/.ovalnikov in hla-dilnih škrinjo. Vendar je njihova paleta izdelkov veliko širša. Poleg omenjenih izdelkov izdelujejo za široko potrošnjo brusilne struje za kmetije, obrt in industrijo. Investicijsko opremo izdelujejo v serijah ali po naročitu, in sicer večje hladiluike. opremo za trgovine, gostinstvo in turi/em, točilne pulte, hladilno opremo za transportna sredstva in opremo za mtekarne in zorilnice jogurta ter hladilne in klima naprave. Tlačna livarna proizvaja ulitke iz aluminijevih in cinkovih zlitin. Sku-paj z orodjarno izdeluje sestavne dele za motorje in menjalnike za kompleten program Crvene zastave. Njihova livarna proizvaja med drugim glavo šivalnega stroja Bagat. VISOKA PRODUKTIVNOST IN KONKURENCNOST Loške tovarne hladilnikov /lasti v zadnjih letih, ko ugotavljamo za stoj na svetovnem trgu in ima većina delovnih organizacij težave s prodajo na tujem trgu, moćno poveču-jejo izvoz. Kako to uspejo? »Da naša tovarna tuđi letos moćno povečuje izvoz,« je na to odgovori! direktor Marko V ranica r,-»sta dva vzroka. Prvi je v tem, da ne moremo brez uvoznih suro-vin, kupimo pa jih lahko samo tako, da prodajamo na tuje. Dru-, gi pa je dejstvo, da obseg naše proizvodnje, vsaj v nekaterih programih, presega možnosti prodaje na domaćem trgu. Če hoćemo torej delati in napredovati. Glavni direktor Marko Vraničar si moramo poiskati kupce v tuji-ni. Pri tem pa imamo določeno prednost, da lahko izkoriščamo krizo gigantov proizvajalcev be-le tehnike na zahodu, ker smo še majhen in elastičen kolektiv, ki se še lahko prilagodi zahtevam in željam zahodnih kupčev.« Eden od važnih pogojev, ki po-maga Loškim tovarnam hladilnikov pri osvajanju tujih trgov je tuđi dobra konkurentnost. Dosega jo jo lahko, ker je kvaliteta izdelkov dosegla evropsko raven, visoka stopnja produktivnosti pa jim daje prednost tuđi v pogledu cene. »Loške tovarne hladilnikov so v zadnjih letih povećevale produktivnost med 12 in 20 odstotki letno,« nadaljuje pogovor o tovarni Marko Vraničar. »Tako visoko stopnjo rasti produktivnosti smo lahko dosegali z modernizacijo tehnološkega procesa in izboljše-vanjem organizacije dela.« POPOLNOMA PRENOVLJENA PROIZVODNJA Ol)seg dela in tehnološki dosežki v svetu in njihovo prenašanje v de-lovni program LTH zahteva, da nekatere proizvodne postopke popol-noma prenovijo. Za ta ogromni projekt morajo dobiti soglasje republi-ških organov, ker del opreme lahko kupijo le na zahodnem trgu. Ce jim bo uspelo dobiti vsa potrebna soglas-ja, bodo kmalu spremenjeni postop-ki v pločevinanii, izoliranju in še nekaterih drugih delih proizvodnje omogočili nov skok v produktivnosti dela. Seveda pa je spreminjanje proizvodnje veliko zahtevnejše delo. koi bi kazalo na prvi pogled in bo zahte-valo velike naložbe. Zgraditi bodo morali novo proizvodno halo in bodo vanjo preselili reorganizirano proizvodnjo hladilnikov, pultov in toplotnih izmenjevalnikov. S tem bodo v stari hali spi ost ili potrebne proizvodne površine, ki jih bodo povećali s prizidkom. za modernizirano proizvodnjo zamrzovalnikov. Ta drugi del naloge je posebno zahteven, ker jo bodo morali opraviti ob delu. Ne morejo si namivč dovoliti, da bi /a daljši čas proizvodnjo v tein delu tovarne enostavno ustavili. Nova proizvodna hala bo imela "8800 kvadratnih metrov delovne površine /. vso potrebno infrastrukturo. Vse skupaj bo TOZD' Hladilstvo veljalo dobrih 120 milijonov dinarjev. »Će ne bo novih težav pri pridobivanju potrebnih soglauij, načrtujemo začetek dela za drugo letošnje polletje, prve proizvode i/, nove tovarne pa naj bi dobili v drugi polovici leta 1979,« je sklenil pogovor Marko Vranićai. Besedilo: L. Bogataj Kotogralije: K. IVrdan nesemo nepokvarjeno domov. Pona-vadi nas zanima le izdelek, medtem ko embalažo odvržemo, ne da bi kaj posebno premisijevali, da je bilo tuđi vanjo vloženega veliko dela in najbrž tuđi ne. zakaj je prav takšna kot je. Vendar postaja embalaža vse bolj pomemben del proizvodnje. 0 tem pričajo vse večja prizadevanja pri nas in v svetu za čimboljšo embalažo, ki jih spodbujajo z raznimi razstavami in priznanji — jugoslo-vanskimi oskarji in priznanji evro-star, ki so najvišja na svetu. Med oblikovalci embalaže, ki so za zdaj dobili najveć priznanj, je Franc Perćic iz Kranja, vodja službe za razvoj in modeliranje embalaže pri ZP Iskra - TOZD Marketing. »Iskra se je začela nacrtno ukvar-jati z razvojem embalaže leta 1959. ko je ustanovila za to posebno službo. Dve leti kasneje sem prevzel oddelek z dvema referentoma. Ta-krat še ni bilo druge embalaže kot gajbice in kartoni, potrebe pa so bile velike. Leta 1966 smo že poželi prva priznanja. Morda bi jih že prej, vendar nismo sodelovali na nobeni razstavi. Tega leta pa sem si v Du-seldorfu ogledal razstavo embalaže in videl, da imamo tuđi dobre izdel-ke.« »Kakšna je dobra embalaža?« »Dobra je takšna .škatla", v kateri izdelek priđe varno v roke kupca, se pravi, da ga brez škode prena-šamo, prevažamo, prekladamo. Za vsako vrsto izdelkov je potrebna drugačna embalaža in tako mora naš oddelek reševati celotne tehnološke postopke embaliranja, dognati tehnologijo proizvodnje in zavijanja izdelkov, ki mora biti kar najbolj enostavno. Poleg tega mora biti embalaža ekonomična, lepo oblikovana, če je izdelek namenjen široki potrošnji mora imeti tuđi lep dizajn. Mora biti enostavna zaradi vla-ganja. poceni in seveda mora varo-vati izdelek. V zadnjem času se moramo, zlasti v mednarodnem transportu, vse bolj podrejati tipizaciji — točno določenim meram in oblika m.« Da bi pospeševala razvoj embalaže, Gospodarska zbornica Jugoslavije vsako leto razpiše natećaj za naj bolj še rešitve. Re-šitve Franceta Perćiča in njego-vih sodelavcev so bile opažene takoj, ko so zaćeli sodelovati na natećaju. Oskarji za embalažo se kar vrstijo. Leta 1966 so jim bili podeljeni v Zagrebu trije oskarji, leto dni kasneje trije v Skopju, leta 1968 trije v Beogradu, 1969. leta dva v Ljubljani, leto dni zatem so dobili oskarja na raz- Franf /*<•/•<"•/("■ stavi in razglasitvi zmagovalcev natećaja v Novem Sadu, leta 1971 v Sarajevu trije, naslednje leto eden in leta 1975 kar fttirje. Poleg tega so prejeli tuđi vrsto priznanj. Natečaja so se udcležili »n«ii lani in /a vse'h pet prijavljenih izdelkov prejeli najvišje pri/naii|c. Za naj-boljše so hilt> oceiijene ivšilvc za transportno embalažo s standardno leseno paleto /a prokoinorski in /c U'/.niški promet, transportne rmba laže za razlićnr komandne napi.n*1 \ omarah tip TMO. koiiH'ii ■ialiu' prodajne kosovnr embalažr /a cIck trićn,o ali balerijsko uro tip Iskra — Iskra je dobila že 25 jugoslovanskih oskarjev za embalaio. V njeni zbirki sta tuđi dve najvišu svetovni priznanji »evrostar*. Quarz. embalaže za električne štev-ce in kosovno embalažo za polniJei POBI ter kartonsko zloženko za POBI.« »Sodelujete tuđi na mednarod-nih na tečaj ih za ,evrostar* priznanje, ki je najvišje svetovno priznanje za embalažo na svetu?« »Priznanje .evrostar' podeljuieio na mednarodnih sejmih embalaže in prvo je bilo podeljeno Iskri leta 1^70 v Parizu za kinoprojektor .super 8' drugo najvišje svetovno priznanj pa smo dobili leta 1972 v Barceloni za .škatle' za električne nn^ne \t-talne strojčke. Za letos pa je posebna komisija pri Gospodarski zbornici Jugoslavije izbrala za sodelo\An.i«> .evrostani' transportno embalažo za komandne naprave tip TMO in eksportno-prodajno kosovno ecnba-lažo za polnilec POBI.« »Kako gre razvoj?« »1/. dneva v dan spreminjamo kvaliteto in obliko. testiramo mw materiale in pripravljamo nove n»-šitve. da bi bili izdflki kar najbolje varovani. Pri tem sutven ^ N.Ro so ^n„°vr°8tne'kakovos^ priznani „a domaćem in tujem trgu. Triglav konfekcija Kranj Itri gl*^j Triglav konfekcije Kranj, Tržič in Kamnik Skupščina občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice Vsem delovnim Ijudem čestitamo za praznik dela in ob dnevu OFterjim želimo se veliko delovnih in osebnih uspehov lm Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in DS Skupne službe Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Gozdno gospodarstvo Kranj s TO gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj Tekstilna tovarna Zvezda Kranj izdeluje kvalitetne lepljive CENTELIN medvloge za tekstilno in usnjarsko konfekcijo ter čevljarsko industrijo. Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela ENGINEERING Kranj, Poštna ulica 3 Podjetje za projektiranje instalacij ter projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito in varstvo okolja Delovni kolektiv podjetja čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za 1. maj — praznik dela ycp Vodnogospodarsko podjetje Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemelj-ska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj čestita gorenjskim občanom za 1. maj -praznik dela 8. stran — Glas Sreda, 26. aprila 197*, DEVET DNI OUNKEROUA Kako je prišlo do največjega umika britanskih čet v drugi svetovni vojni in kako je potekal © Pričujoča zgodba še vedno ni popolna zgod-ba Dunkerqua, zagotavlja njen pisatelj David Divine, novinar in po drugi svetovni vojni pi-sec številnih dokumentarnih vojnih zgodb. Zakaj še vedno nepopolna? Ker narava in značaj bojev in znamenitega umika angle-ških čet prek Kanala konec maja in v začetku junija 1940 kratko in malo ne dovoljujeta, da bi se vsi podatki ohranili v spominu. So-delovalo je tisoč britanskih, belgijskih, fran-coških in nemskih ladij, milijon mož, če se-štejemo zaveznike in sovražnike. Uradna dokumentacija je nepopolna, kajti mnogo uka-zov ni bilo zapisanih, mnogo terminov je bilo kasneje spremenjenih, signalov ne sprejetih, marsikaj ni bilo zapisanega v ladijske dnevnike. Povrhu vsega v vsej vojaški zgodovini do Dunkerqua ni bilo vojaške operacije, v kate ri bi bilo sodelovalo tolikšno število civili-stov. Ko je zgodaj zjutraj 4. junija 1940 v Dovru admiral Ramsav segel v roko admiralu Abrialu, se je zmagovito končala evakuacija 338.226 zavezniških vojakov, ki so srečno pristali na britanski obali. VVinston Churchill pa je isto popoldne v parlamentu dejal: »Ko sem pred tednom dni prosil parlament, naj to popoldne določi za izjavo, sem se bal, da bom moral s tega prostora objaviti naj već jo vojaško katastrofo v vsej naši dolgi zgodovini.« Z zmernimi besedami je podčrtal dogod-ke minulega tedna in končal skromno: »Biti moramo zelo previdni, da ne bi pripisovali tej rešitvi pomena zmage. Vojn ne dobivamo z evakuacijami.« Nihče ne bo oporekal tej ugotovitvi. V vojnah res ni mogoče zmagovati z evakuacijami, vendar so v vojaški zgodovini Britanije prav te imele marsikatero pomembno vlogo. Ne sraemo namreč pozabiti, da je Britanija otok in da so njene kopenske sile pri umiku navezane na pomoć mornarice. Britanska vojaška moć pa je prav v njenem ladjevju. LEGENDA O DUNKERQUU Velike vojne epizode spodbujajo nastanek legend. Dunkerque jih je, morda zaradi svojega obsega, morda zaradi svojega uspeha, spodbudil ćelo več, kot jih zasluži. Velik del sveta je še danes prepričan, da se je evakuacija zavezniških vojakov posrećila s sodelovanjem velikan-skega števila civilnih ladjic, ki so na lastno pobudo zapustile angleške obale in prihitele na pomoć svojim vojakom, neorganizirano in brez nadzorstva. V Nemčiji je še vedno marsikdo prepričan, da se je angleškim ekspedicij-skim silam posrečil umik le zato, ker je Hitler ustavil tankovsko divizijo na fronti prekopa reke Aa. Velik del Francozov pa na primer še vedno verjame v vichvjsko verzijo »dezerterjev«. Marsikateri Britanec še danes ob-soja Leopolda, da je izdal britansko armado. Britansko vojaško letalstvo pa je še vedno prepričano, da je imelo levji delež pri tem, ker je prekosilo nemško Luftvvaffe v zraku. In še mnogo drugih legend kroži. Premajhno je priznanje francoski mornarici za njen delež pri prevozu vojakov. Premajhno priznanje tuđi francoskim vojakom za njihov delež v bojih. In veliko preveč pomena pripisujejo bitki na levem krilu, ki je pripeljala do mnenja, da je general Brooke »mož, ki je rešil britansko armado pri Dun-kerquu.« V kratkem pa lahko rečemo takole: pri umiku proti obali je lord Gort vodil izjemno kompleksno bitko z mi-nimalnimi sredstvi. Nad njim se je francosko vrhovno poveljstvo utapljalo v nemoći. Na njegovi desni se je zlo-mila francoska sredina pod pritiskom Rundstedtove tan-kovske divizije. Na njegovi levi se je počasi predajala belgijska armada, kapitulirala in tako odprla pot do obale Bockovemu topništvu. Med vsem tem pa je Gort pripe-ijal britanske ekspedicijske sile nezlomljene do obale Dunkerqua. Tam ga je pričakala prava pomorska arma-la 848 ladij. Pod vodstvom admirala Ramsava, ki je vo-Jil operacijo z dovrskega gradu, so uresničile odlični lačrt in pripeljale umik pri l)unkerquu do srečnega kon-a. ZA LAŽJE RAZUMEVANJE DOGODKOV Če hoćemo razumeti »čudež devetih dni I)unkerqua«, ne moremo mimo dogodkov dva nieseca prcj, mimo bitk, ii so zlomile Nizozemsko, ra/.trgale Belgijo in kut burja /,avršale prek Francije. Prva faza nemškega vojskovanja proti zahodnim si-iam je prava vojaška mojstrovina. V preteklosti je bilo nogoče dobivati vojne z uporabo novega orožja in novih netod. Le malokdaj je narod za narodom s tolikšno lab- solidarna z vsemi delavci, narodi in osvobodilnimi gibanji na sft» Španska partija je samostojna, saj zavrača centre, dirigentske put* ali države Brez komunistov, je dejal generalni sekretar CariM* v Španiji ne bo demokracije in ne demokratične vlade. Živahna razprava je soglašala z bistvom Canllovih besed. Gerarc* Iglesisas iz Asturije je dejal, da je bila tuđi nekdanja partijska pohtU politika narodne sprave«, zato je danes lažje opustiti obliko klas^ marksistične in leninistične partije in jo nadomestiti z marksmicrs-' demokratično in revolucionarno, prilagojeno razrneram časa ui drU^ Enaka izhodišća je zagovarjal tud. vodja španskih delavduh komg Marcelino Camacho. Na govornišk. oder je tuđi že stopil vodja ng dele^aciie dr Aleksander Grličkov, podprl samostojno pot špaosk* komunistov in izrazil željo po še tesnejšern sodelovanju med parnja-J in "rtavama Aplavza so bile deležne besede pozdrava predsed^ 7K I tovariS Tita ki jih je v Madrid prenesel dr. Aleksander Grh&<* Kongres Jpanskih komunistov zato lahko imenujemo k«£ demokratizacije in iskanja samostojne poti v sociahzem. Ta <££ kra /acija pa ima najmanj tri obraze: demokratizacijo; mednarod-f detavieia ^n komunističnega gibanja, demokratizacijo življenja • ddovanja v partiji in demokratizacjo španske družbe v -lon^ Novembrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred Ivan Jan Objavljamo odlomek iz obnež-tega rokopisa kronike Kokrške-otrebnih nekaj pojasnit. Ko-trski odred (KO) je tedaj imel 3 mtaljone, v katerih je bilo po 100 do 130 borcev in bork. V odredu pa so bile tuđi številne druge enote, ustanove in delav-nice: kurirske postaje, obvešče-valne točke, tehnika, radioekipa, puskarsko-minske delavnice, krojaska in dve čevljarski delav-nici ter 2 ambulanti in bolnišni-ca. Tako je ves Kokrški odred tedaj stel blizu 600 ljudi. Vse to je bilo poskrito po strminah Kara-vank in Storžiča. Bataljoni so imeli vsak svoj operativni sektor: 1. pod Stolom, 2. vzhodnejši predel Storžića do Krvavca, tretji pa med njima od Begunjščice do vzhodnega pre-dela Dobrče. Seveda so bataljoni tuđi menjavali sektorje svojega delovanja, kar je urejal štab odreda. Le-ta je bil do 25. novembra 1944 pod Begunjščico na koncu doline Drage, nakar se je preselil nad Tržič. Sedež si je pripravil in uredil med Jelendo- lom in Medvodjem, kjer se je po dogovoru utaborilo tuđi politično vodstvo kranjskega okrožja. Le-to je bilo sredi novembra 1944 še pod Dobrčo. Dogodki so se naglo razvijali, bližal se je konec vojne, domo-branci so se zlasti v kranjskem okrožju širili vse bolj, politične in vojaške naloge so bile vse bolj zapletene. Ob vsem tem je bilo treba aktiviste, ki so kljub bliža nju konca vojne delovali v trdih pogojih, čimprej /-brati na kakem ustreznem kraju ter jih z izmenjavo izkušenj seznaniti z delom in razmerami. Hkrati s tem bi v pogojih okupacije izvedli tuđi prve volitve v okrožne forume, ki naj bi po tem prevzemali ljudsko oblast. Tuđi manevri zunanje reakcije, povezane z domačo, so klicali po razjašnjavanju. Tako bo bile s pomočjo pokra-jinskega politićnega vodstva ta-ke konference izvedene po go-renjskih okrožjih takole: 13. novembra v jeseniškem okrožju pri Zlatorogu v Bohinju, 19. novembra v Jelendolu za kranjsko okrožje in 26. novembra 1944 v Motniku za kamniško okrožje. Sekretar okrožnega kom i tej a KP za kranjsko okrožje je bil tedaj Jože Mrak. A ta in pa mladinski pokrujinski funkcionar Marjan Kamovš-Kapa iz Kranja sta na poti z desnega na levi breg Save, kjer naj bi bila konferenca (sprva zamišljena v Dragi pri Begunjah), pri Radov-Ijici padla (Mrak ubit, Ramovš najprej ujet in kasneje ubit), zaradi česar je bil sk remeni kraj konferei.«e. Na skriv* prihajajoči delegati in aktivi*0 so bili namesto v Drago usn^r je ni v Putrhof-Jelendol «•* Tržič. Na tem predelu pa je teW deloval 2. bataljon KO. Po pr* varianti naj bi okrožno konfc-renco v Dragi varoval 1 batalj«« KO ki se je zadrževal na te* območju. Zdaj, ko je prišlo do spremembe, je ta naloga doleti p?av 2. bataljon Poleg tega na' Ki 8 svojimi delegati skupno s^ štabom KO sodeloval na konfe- \ renci, s svojinu recitatorji, pevc: in sploh s kulturnoprosvetno »kupino bataljona, pa naj bi pretf delegati konference izvede! tu* propagandno-mobihzatorski miting. (nadaljevanje v naslednji stevi^? Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim Ijudem in občanom injim ob praznovanju 27. aprila — dneva OF ter 1. maja — praznika dela želijo veliko uspehov pri izgradnji socializma Predelava plastičnih mas S Vsem delovnim Ijudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za praznik dela — 1. maj SOVOD E NJ Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita ob 1. maju vsem poslovnim prijateljem ii uporabnikom čest ter jim želi veliko delovnih uspehov Kemična tovarna exoterm kranj j ugoslavija p Kranj Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelav-cem čestitamo za praznik dela in jim želimo še mnogo delovnih uspehov Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, Škofja Loka, Tržič čestita vsem delovnim Ijudem in obćanuuv za praznik dela — 1. maj in jim želi pri-jetno praznovanje 10. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 Pavle Kernjak slovenskemu narodu z ljubeznijo: Kmečka izba, velika za kmeč-ko peč, star harmonij, mizo in še trideset stolov, ki v kotu ča kaj o na pevski zbor in vajo, je bila v vsej svoji prostornosti pretesna za smeh, ki smo ga s Pavle tom Kernjakom in ob njem ti sto lepo pomladno popoldne imeli za meh in še već. Mar ni bilo tako, kot bi priha-jali domov, ko nam je drobčkena Mojcej velikih modrih oči in svetlih kitk na vratih doma čije zaupljivo rekla dober dan? Mar nismo že tedaj vedeli, da nam bo udobno domaće, ko nam je Kernjak pošteno stisnil roko in go-stoljubno odprl vrata? Bilo je pač tako, da smo sukali pogovor na veselo, poskočno in igrivo in bilo je pač tako, da je Kernjak, ko nas je kar stresalo od domi-selnih besedi in šegavosti, hva-ležno dejal »oh, tako rad se srne-jim«, sedel za harmonij in nam zapel svojo spevno najnovejšo Ana Nina Na na. • Začeli smo pri mlađem Pavletu Kernjaku, kje bi pač drugje? Začeli smo pri tistem mlađem pobču s Ko-roške, iz Šentilja, ki ga je oče, orga-nist, v borni kajži posadil na kolena in mu sedemletnemu položil roke na tipke. Mladi Kernjak - »Krnjak je po starem, kaj veš kje in kdaj se je vrinil tišti e, da smo bili potlej že ne-kaj rodov nazaj Kernjaki« — je bil prevzet, ko je stal v toplih poletnih večerih za polknom in poslušal, kako so fantje sli po vaši in prepevali: malo od veselja, malo od razgretosti, malo pa tuđi zaradi navihanosti. Peli so Mojcejem in Katrcam, Pavle pa si je vtisnil v spomin ljubezensko melodijo in njen napev. Brez vsa-kršne pomembnejše glasbene izobrazbe je potem začel pisati po spomin u, ko je v postelj legel, znova in znova pisal, dokler ni zazvenela pe-sem kot prerojena in tako zelo — lepa. »Ah, kaj bi,« zamahne, »kaj bi tišti začetki, koga pa to sploh zanima? Tište naše koroške ljudske, tište go-stilniške luk, luk sem popravil, pa je bilo.« Pa je res bilo. Bilo je spevno, osve-žujoče, prihajalo je kot pomladna sapa, prihajalo je kot tista prva, vro-ča in vsa trepetajoča ljubezen. »Saj nči frajda več na svijete« je bila prva Kernjakova, ki mu je še danes ljuba. Na Trebinji na Koroškem, kjer biva Kernjakov rod, kjer sta Pavle pa sin Miro in kjer odmeva od smeha, ko se zbere vseh Kernjakovih dvaindvaj- set vnukov, ni bilo življenje nikdar lahko. Trda je bila na kmetiji, trda za vsakdanji kruh in če ne bi bilo pesmi, ki izpoveduje po Kernjako-vem spevu in besedilu toliko ljubez-ni in vere v dobro in pravično in slovensko, bi se večeri iztekali mirno in utrujajoče v noč in novi garaški kmetov dan. Tako pa so bili ti večeri posebna doživetja, pesem je opajala, sprostila, hrabrila. Kernjak prepro-sto pravi: »Vsi mislijo, da kratko živijo. Sam pa mislim, da sem dolgo na svet . . .« Pavle Kernjak — »v hiši sem na glasbo najbolj udarjen, vsi drugi imajo posluh, pa ne muzicirajo. le pri zborih pojejo« — slovenski fant, pri Dravci doma, piše drugim v veselje, največ pa v zadoščenje narodu. Spesnil jih je, da sam ne ve koliko, naj jih bo okoli sto, po koroških narodnih motivih. Šle so med narod, šle so v svet in če je bilo kaj posebno povšeči nemškemu ušesu, se je pač ponaredilo. Iz Pojdam u Rute je nastala svetovnoznana pesem, vsa Ko-roška in vsa Slovenija pa je Kernja-kove vzela za svoje in zdi se nam, kot da bi bile res iz naroda samega Mojcej porojene, tako ponarodele so med nami že od nekdaj. »Zakaj več Dravca ne sumi, na oknu nagelj ne cveti in fantov se ne čuje glas, kot kdaj, ko hodil sem v vas .. . nekdaj pošiljal sem pozdrave... in gledal ko v neznano dalj, za valom žuborel je val ...« Tako je v pesmi Zakaj več Dravca ne šumi, ki je izbruh Kernjakove po-trtosti in žalosti. »Svet bojo pokvarili,« de, »naravo uničili. Kolikokrat prej sem šel k Dravci, zdaj pa je za-jezena in vsa mirna. Še grem na sprehod do tja pa ne gledam, koj sem nazaj. Saj je, kot bi nekaj rnrt-vega tam ležavo . . .« Nismo pokvarili le narave, spridili so se tuđi ljudje: »Kar mrgoli teh mrh tu okoli. Nemcev ni, le nemčurji so,« pravi. • Iz harmonija, ki ga je zdaj sko-raj osemdesetletnemu Pavletu kupil njegov oče, ko je bil Pavle še Pavlek, je prihajalo nekaj najlepšega in nekaj najbolj doživetega, kar Slovenci v pesmi imamo. Katrca, Katrca, ta presneta Katrca je bila domača pev-ka, ki se jo je Kernjak v pesmi polo-til z vso navihanostjo in je bil potlej njen mož parkrat nanj prav jezen: »Katrca, Katrca, dokler s mvada, moja bod, moja, če imaš me kaj rada... Katrca, Katrca, daj mi strdi, dovgo, že dovgo srce me boli...« Pa Mojcej, ah Mojcej pa Rož Podjuna Žila pa najnovejša Tatjana, ki jo v Ljubljani že pojejo pa Ana Nina Nana . . . • • Mojcej je pa Mojcej, ena sama prečudovita ljubezen otožnosti in mehkega srca. »0, hitro je šio z Mojcej in če je hitro napisano, je dobro. Tu, v hiši smo sedeli, ko sem sinu dejaJ: midva z mamo sva že stara, eno ženko boš moral dobiti. Jaa, je zategnil mrko, kje jo bom pa dobil? No, mu pravim, eno Mojcej boš pa vendarle dobil! Pavle Kernjak: »Enadve-tri in nastala je Mojcej, le, da potlej v ns-nici ni dovgo ležava in se zrnera; smejava ...« Ko je na hitro odšel, sem sedel s harmoniju in jo napisal: tisto, da boš dovgo ležava in se zmeraj smejava! He, pa to z ležava in smejavs poj vse ni bio prav nič res!« se srne* v brado Kernjak. Pavle Kernjak, skladatelj iz ijud; > in za ljudi, koroški Slovenec, vedno ! vendarle ni bil za harmonijem. Bili * so dnevi, bili so meseci, ko je bila i osebna bolečina prehuda, njemu k' • mu srce kdaj kar poskakuje od po l štenega veselja in ga zaboli do otrp-losti in solza, kadar je težko in hudo In solza se mu potoci ob bežnem bridkem spominu, ko zajoče srce k je bilo neizmerno potrto tedaj ke mu je umrla življenjska družica in ko je za vedno zamrl najbolj pretres Ijivi glas Slovenskega okteta Lipu^ čkov glas. Tedaj pa Kernjak doleo n pel ne o bolečini in ne o ljubezni Priznanja? Malo jih je bilo, pismenih Ostaja pa in bo dolgo ostalo eds-no kaj vredno priznanje Slovenca ki si mrmrajo in prepevajo Moi«# ni Katrco pa Z nobenim purgar^ pa Zakai vec pravca ne Sumi V«' drugih, ki j.h je ena sama obelitect ljubezen. Zato tedaj, ko boste kjerkoli fe slišali napoved pesmi Pavle Kernjak: Mojcej, vedite, da So tMUi ko so rekli Pavle, povedaH- 7 LJUBEZNIJO in ko so reklj £ njak, ste slišali: SLOVEN«vr MU NARODU. _ «^fc>KE Dannka Sedei »Rož Podjuna Žila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj — trpin .. .« Pogovor z amaterskim kulturnim delavcem Recitator, igralec, režiser in organizator Ni bila narejena njegova skromnost, ko mi je ob obisku dejal: »Ja, zakaj pa ravno mene? Saj je še toliko bolj zaslufnih mož . . .« Mor-da, morda pa tuđi ne. Lojze Eržen, rojen Besničan in že sedemindvajset let Jezerjan, je človek, ki ga ne sre-čaš vsak dan. V obrazložitvi za letošnjo veliko Prešernovo plaketo občine Kranj je zapisano, da na kul-turnem področju dela že od 1945. leta. Prvič je nastopil zdaj 52-letni Lojze Eržen 29. novembra 1945 v Klani na Primorskem. Od tedaj je deloval in sodeloval kot recitator, igralec, režiser in sploh gledališki delavec ter organizator številnih proslav, mitingov, svečanih priredi-tev predvsem v Besnici, nato na Jezerskem in ćelo na slovenskem Koroškem. 1953. leta je diplomiral na učitelj išču, vendar je v tem pokliču ostal le dobrih deset let. Zdaj dela v upravnih organih skupščine občine Kranj. »Kultura na Jezerskem je že stara, saj borno kmalu proslavili 70 let kulturnoumetniškega društva. Največja igra, ki smo jo uprizorili, so bili Rokovnjači 1958. leta. Sodelovalo je kar 54 domačinov. Najraje igramo dela iz domaćega kmečkega življenja. Na oder smo postavili že skoraj vse Finžgarjeve in Cankarjeve igre, posegli pa smo tuđi v tujo literaturo. Pri tem sta nam veliko pomagala kranjska režiseri a Silvo Ovsenk, posebno pa se Mirko Cegnar, od katerega sem se tuđi sam veliko naučil. Igramo doma in y nekaterih drugih krajih, redni gostje pa smo tuđi pri slovenskih Koroscih, s katerimi že dvajset let vzdržu-jemo stalne stike na kulturnem področju.« Lojze Eržen, ki ima za seboj že približno 25(X) »udarniških« ur in je tuđi predsednik KUD na Jezerskem, pravi, da je z domaćini delati pravi užitek. »To 8O zelo bistri in razgledani ljudje. Imajo naraven dar za igranje. Tuđi mladi se zanimajo za igro. Želijo, da bi v prihodnji sezoni igrali Desetega brata, pa ne vem, če nam bo uspelo. Dvorano bi bilo prej treba obnoviti, saj stavba že močno propada. Počasi pa se borno morali začeti pripravljati tuđi na proslavo ob 70 letnici Kuda. Ob tej priliki nameravamo natisniti zbornik s pregledom dela v vseh teh dolgih letih.« Lojze Eržen, student, berač, župnik, kmet ali župan pa še kaj v številnih igrah, se je tuđi sam uspešno poskusil v režiji. Naštejmo samo nekatere: Razvalina življenja, Molčeča usta, Mladost pred sodi-ščeni, Pot do zločina. Dokler je na Jezerskem obstojal pevski zbor, je bil član zbora. 19f)l. leta je ustanovil folklorno skupino, ki pa žal ni dolgo zdržala. Pomemben pa je še posebno njegov delež pri organizaciji številnih prireditev; proslav, komemo-racij, srečanj borcev in podobnih. Po navadi pripravi sam leloten kulturni program, uspešno pa sodeluje tuđi kot recitator. Podobno delo se mu spet kmalu obeta, če bo le prihodnje srečanje koroških borcev na Jezerskem. »Dostikrat sem že trdno skle-nil, da bom vse skupaj pustil. Ko pa priđe jesen, sem kot lastovka. Komaj čakam, da spet za-čnem. . .« H.Jelovčan Jik„ rreiern„v»phkef> »bfine Kranj - f.,1... t- Krdun ALPETOUR Alpetour DO Creina TOZD Servis osebnih v&zH Kranj, Ljubljanska c. 22 Priporočamo vam koriščenje naših storitev: — servisi, zamenjava industrijsko obnovljenih motorjev — pranje podvozja in motorjev ter menjavo olja na vseh osebnih voii-lih in kombijih — korozijska zaščita vozil po sistemu in z materialom »DINITROL« — registracija in tehnični pregledi motornih vozil, traktorjev in pri-ključkov Čas obratovanja: delavniki od 6. do 21. ure sobota od 6. do 14. ure Stranke obvesčamo, da bo servis odprt tuđi 28. in 29. aprila 1978. Posebno pa obvesčamo stranke, da od 1. marca 1978 dalje opravljamo komplet registracijo in tehnični pregled motornih vozil na našem servisu. Cenjenim strankam se priporočamo. Pridite in zadovoljni boste. Servis osebnih vozil ZASTAVA Labore - Kranj m AC Predpraznični ugoden nakup v vseh prodajalnah 2IVILA Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Af Sreda, 26. aprila 1978 Glas - 11. stran ALPETOUR Alpetour TOZDPotniški promet Kranj obvešča, da od 1. maja 1978 dalje lokalna proga RUPA — BREG ob nedeljah in praznikih v celoti ne ob-ratuje, ker je premalo potnikov. Na progi KRANJ-DUPLJE se spremeni doseda-nji odhod ob 19.45 na 20.05. Se priporoča Alpetour! Podna rčani v Šmarjah pri Kopru Minulo soboto je moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta, ki ga vodi prof. Janez Foršak, gostoval v Šmarjah pri Kopru kot gost 40-ćlanskega moškega zbora b rance Bevk Na koncertu sta se zbora predstavila tamkajšnjim poslušaj cem vsak z devetimi pesmimi, skupaj pa sta zapela še dve. Ob tej pnloz-nosti so nekateri člani domaćega zbora prejeli tud, srebrne m zlate Gallusove značke za več kot 25 let uspešnega dela. . S skupnim nastopom je bil nare-jen prvi korak k zbližanju in tesnejSemu sodelovanju obeh zbo-rov. Gostovanja so se "delezili tud vsi predstavnik! krajevne ^upnost in <5ružbenopolitićnega ter kultur nosa Življenja v Podna rt u, ki so se ^ovarjaTi i predstavmki krajevne i^^^k^KuiK; sezoni. Zbor je imel letosze vec nastopov, posnel nekaj PffV P'J RTV Ljubljana, za naprej pa ima v nacrtu poleg samostojnega letnega koncerta vPodnartu še vrsto.nastoje od katerih velja ornenit. sode-kTvanie na občinski proslavi v poca in sodelovanje na o*"**^*™™ ob 200-letnici prvega ^P^J1* Triglav. -----——■ Letni koncert glasbene sole — V soboto zvećer so ueenci kranjske glasbene sole prikazali številnim poslušalcem znanje, ki so si ga pridobili v soli. Na tradicionalnem letnem koncertu so poleg različnih vokalnih in instrumentalnih sestavov nastopili tuđi flautista Maja Gogala in Boris Čampa ter pianistka Jasmina Pogačnik, ki so zaigrali Koncert za dve flavti in klavir Domenica Cimarose. — Foto: F. Perdan Partijski jubilej umetnikov Zakonca Zlata in Jože Volarič praznujeta 30-let članstva v ZKJ - Razstava njunih umetniških del v auli Iskre na Laborah A avli Iskre na Laborah je bila v petek prijetna slovesnost v počasti-tev visokega partijskega jubileja zakoncev Zlate in Jožeta Volariča. Njuna družbenopolitična - aktivnost šega tja do osvoboditve in letos praznujeta 30-letnico članstva v ZKJ. Za uspešno družbenopolitično in pedagoško delo sta bila odlikovana z redom dela s srebrnim ven-cem. Jubilej so v Iskri proslavili z razstavo njunih del. Zakonca nam-reč že nekaj časa s slikami in kipi uspešno sodelujeta na samostojnih in skupinskih razstavah po naši domovini. Zlata slika z oljem na platno, Jože kipari z varjenjem. Kljub različnim tehnikam se njuna dela skladno vključujejo v naivno smer likovne umetnosti. Preprostost in neposrednost likov-nega izraza, preglednost in enostav-nost kompozicijske zasnove, spro-ščenost v barvi in pripovedna nazor nost so temeljne značilnosti slikar-skega opusa Zlate Volarič, slavistke na osnovni soli dr. Franceta Prešer-na y Kranju. S podobnimi oblikov-nimi in vsebinskimi značilnostmi kot pri njej, se po besedah dr. Ceneta Avguština, ki je spregovoril ob otvo-ritvi razstave, srečujemo tuđi v delih ljudske umetnosti ali v otroškem likovnem izražanju, to je v tistih likovnih zvrsteh, ki so poleg slikarstva zgodnje renesanse ali slikarjev fantastično-simbolističnih smeri, najbolj močno vplivale na izobliko-vanje stilnega izraza sodobne naivne umetnosti. Njena slikovita pripo-vednost se predstavlja kot neke vrste slikanica o vsakdanjem življenju, ki ga slikarka opazuje in ga na enostaven, vsem razumljiv način razlaga in pripoveduje. Prav ista izrazita pripovednost povezuje oba razstavljavca v skup-nem nastopu, kajti tuđi plastične, iz varjenega železa izdelane figure Jožeta Volariča, prof'esorja na Sol-skem centru Iskra v Kranju, so del neke širše pripovedne celote. Zato njegovi človeški in živalski liki le malokdaj nastopajo samostojno, temveč so vključeni v skupno igro, ponaša jo se kot igralci na odru pod spretno režiserjevo roko. Prav vklju-čevanje v širše dogajanje daje Jože-tovim plastikam iz red no razgiban značaj. Medteni ko je motivni svet Zlate obrnjen v naš veseli in žalostni vsak dan, prikazovanju dela pod domačo streho v soli in drugod, dobivajo Jožetove plastike vedno bolj soci-alno kritičen poudarek, še posebej v enem zadnjih ciklov Apartheid, pa tuđi v Samorastnikih, ciklu Mati in Kruh za vse. Kot neumorna spremljevalca in oblikovalca nepregledne vrste po-javov in dogajanj postajala zakonca ne samo zrela in sugestivna likov-nika — ustvarjaka temveč tuđi zrela likovnika — kronista naših dni. S svojim likovnim in družbeno-političnim delom tako postajata tuđi vse bolj pomembna soustvarjal-ca naše družbe. L. Bogataj RSOlf-^SPOCK EJ EISENSPOCK FERLACH - BOROVLJE Hauptplatz 1 3 Nudimo vam električne ih motorne kos.lmce, škarje za travo m *vo meio sadne škropiln.ce, vrtno orodje, elektr.čno orodje fvrtalni stroj, kotne brusiln.ke, luknjar.ce, oblice itd.). opremo za kamp.ranje, gril. najrazl.čnejšo kuh.njsko opremo Poznani smo po nizkih cenah! Govorimo tuđi slovensko! V Iskri na Laborah je »dprta razstara likovnih del zakonvevZlutein^lu Vdadča Razstavoso odprli ob .10. obletma njunega sprejenia i ZKJ. Futo: F. Perdan POP'OtNi POGOVORI O MORAVSKI DOLINI. LlMBARSKf GORI IN OČRNEM GRABNU Zi? S:.j= ĆRTOM-S ZC-EC (25. zapis) K slavi spomina na Jurija Vego je poimenovana tuđi lepa nova osem-letna osnovna šola (zgrajena 1967) v Moravćah. — S tem dopolnjujem spisek spomenikov v čast velikemu rojaku — matematiku. JURU VEGA - TOPNIČAR oslej sem slavil Vego pred-vsem kot matematika — pokazati pa je treba tuđi na njegovo drugo življenjsko kariero, to je na izvedenega topničarskega povelj-nika in ćelo konstruktorja — na-črtovalca novih topov. Spomladi 1. 1795 so v Manheimu po njegovih načrtih in pod njegovim vodstvom ulili dva nova devetcolska možnarja za izstreljevanje bomb. (Stara avstrijska dolžinska mera cola je enaka 2,63 cm — torej so merile cevi novih Veginih možnarjev 23,67 cm v premeru). Nova možnarja sta se razlikovala od običajnih predvsem po stožčasto izvrtanem dnu. Poskusi z novima topovoma so trajali več dni in imeli najboljši uspeh. Pri enakem naboju je metna daljina novih topov za polovico prekašala metno daljino starih topov. Priznanja Vegi so se poslej kar vrstila. Ćelo slavni pruski kralj Fri-derik je skušal privabiti slovitega topniškega strokovnjaka v svojo armado. Seveda Ju rij Vega ponudbe ni sprejel. Ostal je raje zvest Avstri-ji. Kot mnogo starih Slovencev ... Ki pa kakega priznanja za svoj materinski jezik nišo nikoli doživeli. Kot ga tuđi današnji koroški Slovenci ne dozive, četudi so do svoje države korektni — saj zahtevajo le svoje narodnostne pravice, kar pa ni prav nič protidržavnega. Avstrijski nemški živelj ni bil nikoli — ne prej ne danes — strpen do svojih drugače govorečih sodržavljanov. Ironija je bila prav v tem, da so bili v stari habsburški Avstriji, posebno še v Avstroogrski, Nemci v manjšini spričo slovanskih množic (Jugoslo-vanov, Ćehov, Slovakov in Rusinov) pa Lahov, Madžarov in Romunov. Sicer pa tuđi danes ni dosti boljše: mala hotelska državica se trdo-vratno upira štirikrat večji. Jugoslaviji, ki zahteva izpolnitev državne pogodbe in narodnostno zaščito rojakov v avstrijskih mejah. Zlepa ne gre in ne gre. Mar bo le res, da Nemec klone le pred močjo? Seveda ne pred močjo argumentov! Vojaška priznanja je Jurij Vega sicer dobil (viteški red Marije Tere-zije 1. 1796, dedni baronski stan 1. 1800), ni pa srečno učakal konca svojega plemenitega življenja. S činom podpolkovnika pri četrtem topničarskem polku na Dunaju je nesrečni rojak zapustil zemeljsko bojišče . . . Bilo je to v septembru 1. 1802. SMRT JURIJA VEGE Nenadoma — natanko dne 17. septembra 1802 - je Vega odšel zdoma in se ni več vrnil. Kot da bi izginil, kajti vse iskanje družine in prijateljev je bilo zaman in brezuspešno. Devet dni pozneje pa so Vego našli mrtvega v Donavi pri Nussdor-fu blizu Dunaja. Njegovo truplo je bilo privezano s tanko vrvico k nekemu kolu. Način Vegove smrti je ostal do danes nepojasnjen. Le ugibanj in domnev je obilo. No, zaradi zanimivosti navajam le tri verzije o Vego vi smrti: Prvo je prinesel v rojstno Zagorico njegov nečak, ki je takoj po sporo-čilu o stričevi smrti pohitel na Dunaj. Ko se je vrnil, je povedal, da je bila kriva smrti Jurija Vege zavist »nekaterih visokih gospodov, ki so ga sovražili zaradi njegovih izrednih sposobnosti, še bolj pa zaradi nje-govega povišanja v barona. Ko se je Vega nekega dne pripravljal na odhod in je moral nakupiti še nekaj konj, se je podal v ta namen z nekim človekom, ki ga je smatral za prijatelja, v dunajsko okolico. Ta mozak pa je moral biti v zvezi ali v službi Vegovih sovražnikov. Na samotnem kraju je napadel Vego in ga zavrat-no umoril, truplo pa vrgel v Dona-vo.« Po drugi verziji je postal Vega žrtev nekega mlinarja v Nussdorfu. Mlinar je imel izredno lepega konja, katerega bi Vega strašno rad kupil. Toda mlinar se je sprva branil, naposled pa je le sprejel kupčijo, saj mu je baron kar na roko izplačal visoko vsoto. Vega pa konja ni takoj odpeljal, pač pa je prišel ponj proti večeru. In takrat naj bi mlinar zavratno udaril Vego tako močno, da je bil v hipu mrtev. Pobral mu je dragocenosti (denar za konja je že imel pa tuđi konja je tako obdržal!) in pahnil truplo v Donavo. Mlinarjev zločin je prišel sele čez devet let na dan. Tedaj se je pri njem nastanil nek topničarski čast-nik. Nega dne je le-ta potreboval šestilo in mlinar mu ga je ponudil. Šestilo je častniku tako ugajalo, da mu ga je mlinar kar podaril. Ko pa je častnik v svoji vojašnici šestilo kazal svojim tovarišem, ga je eden od njih prepoznal kot lastnino pokojnega Vege. Uvedli so brž pre-iskavo proti mlinarju in mlinar je baje skesan priznal zločin. Končal je na vislicah. Tretja verzija pa je — samomor! Najbolj utemeljena, najbolj verjet-na, najbolj žalostna . .. Na dan smrti naj bi Jurij Vega doma pustil ves denar in zlato uro ter se s solznimi očmi poslovil od družine (žene in dveh sinov). Kot vzrok samomora se navaja živčnost, obup — nihče ne ve, kaj je gnalo tako hrabrega vojščaka v tako žalostno smrt. Morda je bila res le živčna izčrpanost ali pa nenaden obup. — Petnajst let po njegovi smrti se je ustrelil tuđi baronov sin Franc, tedaj generalštabni poročnik. Z njim (mlajši brat se je že prej do smrti ponesrečil) je tuđi izumrl rod Jurija Vege, pa tuđi njegovo dedno baronstvo je ugasnilo. LITERATURA O VEGI Ob koncu kramljanja o Juriju Vegi, moram še povedati, da o njem obstaja kar zajetna literatura. Dr. Lavo Ćermelj je ob 150-letnici matematikovega rojstva zbral ćelo kopico življenjepisnih poda tkov in jih objavil v Življenju in svetu 1. 1933. — Zanimiva pa je romansirana biografija Ju rije Vege, ki jo je 1. 1891 napisal Jakob Bede-nek, rojak iz Cerkelj pri Kranju; naslov dela je »Od pluga do krone« (namreč do baronske krone na grbu. — Tuđi moravski rojak prof. Makso Pirnat je napisal obsežen članek »Juri baron Vega, slovenski junak in učenjak« za Koledar Družbe sv. Mohorja, 1. 1906. — Franc Hauptman je objavil znanstveno zelo tehten Vegov življenjepis v Izvestju Muzejskega društva za Kranjsko (XII. letnik). O perečem problemu vzdrževanja spominskih sob v rojstnih hišah naših velmož bom temeljiteje spre^ govoril v eni od prihodnjih številk Snovanj. Problem je nastal pač zato, ker v glavnem nikjer ne žive v takih hišah pravi potomci slavljenega velmoža; sedanjim lastnikom pa ni prav nič prijetno oddeliti neko sobo za nekakšen »muzejček«, ki ga obi-skujejo številni ljubitelji. Najemni-no in čišćenje bi bilo le treba ustrezno plača ti. A, kaj, ko za te stvari ni sredstev, dostikrat tuđi interesa ne. TržiSki oktet slavil — Tržiški oktet, ki ga vodi Franci Sarabon,je v soboto, 22. aprila, proslavi/ 10. ob/etnico delovanja. Pevski ansambel je v tem obdob-ju pripravi! škara/ 200 samostojnih nastopov. Na jubilejni prireditvi v osnovni soli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, ki je sodi/a k praznovanju 27. aprila in 1. maja, so nekatenm pevcem pode/ili Galusove značke, o porne-nu njihovega poslanstva pa je govori! podpredsednik obćinske konferei<'«• 11 Radovljica, 12. Zelezniki, 18. Blej-ska Dobrava, 18. Bled, 20. Podnart. 22. Kamnik, 28. Kranjska gora; posamezno - ml. pionirke: I. Kune (Jesenice). 2. Ćesnik (Alpetour) 3 Kli-nar (Jesenice). 4. Zajc (Olimpija), 5. Kalan (Alpetour). ml. pionirji: 1. Petrović 2 Stravs (oba Novinar). 3. Bergant rOlimija). 4. Pire, 5. Nagiić (oba Jeae-niče? i pionirji: 1. Ro&as (Olimpija). t KnificP(Alpetour). 3. Oblak (Jese-niče). 4. Novak (Branik). 5. Peternel (Alpetour), st. pionirke: 1 Leskovšek (Olhapij«). 2. Porenta (Alpetour . i. BlazTć (TriRlav), 4. Benadićić (Jesenice), 5. ĆoP (Bled); ml. mladin«: 1. Benedik (Jesenice), 2. Dekleva (Alpetour), 3 Podrekar (Jesenice) 4. Rjbmk.r (Tržić). 5. D. Karnićar (Jezerskoj, ml. Sadfnke: 1. Pehare (Tržić). 2 R-vn, (p"a) 2 Jež (Fuzinar). 3. Jezern.k (Izletnik). 80 kolesarjev na etapni 18. dirki Po jadranski magistrali Frelih ugnal vse tekmece Zadar — V tem obmorskem mestu se je v nedeljo. 2.t. aprila, končala dvodnevna etapna dirka Po jadranski magistrali, ki se jo je udeležilo H() jugoslovanskih kolesarje\: i/ H> kluhov. Konkurenca jf bila I rul. Rezultati 9. kola: Prule 'Kržir IM" l(>:">- Kranj Ohmpi.iii |;(:l<) (il:!M. Inles : Kamnik Hi I•"> (7:7l. JeloMca : Slovim I.">:11 (!»:slovanski rokometni pokal bodo domaćinke gotttile petouvršćeno mo-Atvo prve ženske zvezne lige. V tekmi, ki se prićne ob 16.30. bi>do Beograj-ćanke nastopile v popolni postavi. V njihovi vr»ti »«» kar tri državne repre-zentantke. Kot obljubljajo domaćinke. se favoriziranim gostjam ne bodo /.tanku predale. l> Uspešna igra Gorenjcev KRANJ — V nadaljevanju druge zve/ne in slovenske rokometne lige v moAki in ženski konkurenci so rukometaši in roko-metaAice z Gorenjske osvojili kar Aest toćk. Dekletu Alplesa so žt med leđnom premagale Ivanić. Loeuni so morali v Kibnici priznati premoć Inlcsu. V slovenski moski ligi so Tržićani v Križah visoko opravili e ekipo Lipe, Preddvorćan-ke pa nino imele težav z Kto. Izidi: Alples : Slavija 20:13 (11:5), Inle« : Jelovica 25:23 (12:9), Tržić : Lipu 38:24 (22:11), Preddvor : Kta 21:11 (11:7). Pari prihodnjega kola: moftki — Jelovica : Rovinj, ženske — Tvjn : Alples. - kilo-metrov dolgo |M)t , 2. Kaitlina (M. ('. Zagreb) <):.r)2,42. :i. Pirš (Hrastnik) <>:r)2.-l">. 4. Kumić (M. ('. Zagreb) <>:.'>;(.2U. ">. Kaštelu- (Astra) . 4d. Kurent (vsi Sava) b:.")!)..")l. Kkipno je /.magala 1. ekipa ljubljanske Astre s časom 20:41.4:2. 2. je bila zagrebška Metali« commerce 2O:4:).">-4. 'i. Sava 20:4 J.) 7. 4. Siporex l'ulj 2O:4;"i.27. ■"». Kog Ljubljana I 2O:4«.O7. Po končani dirki je zmagovalec Drago Frelih povedal: »Ni bilo lahko. Težka je bila že prva etapa okrog Marjana, ki je zahtevala od tekmovalcev izvrstno pripravljenost. Na ostalih dveh - mimogrede: kratke proge mi ne ležijo preveć - so mi drugi tekmovalci precej nagajali. Zato se moram za zmago zahvaliti tuđi kolegom, ki so mi vseskozi veliko pomagali. Mislim, da smo tuđi ekipno kar dobro konćali.« Drago Frelih je doslej že osemkrat nastopil na tej dirki, vendar je to njegova prva zmaga. Prva zmaga ludi v kranjskem klubu. »V Rogu so me lani takorekoć že odpisali, zdaj pa sem sam sebi in drugim dokazat, da še vedno lahko zmagujem.« H. Jelovčan Uspeh članske selekcije UNIOR : GORENJSKA 0:1 (0:1 - Stre- lec 0:1 Osredkar. Igralci pete Gorenjske selekcije so se z dvema točkama vrnili z gostovanja v Slovenskih Konjicah. S to drugo zmago so dokazali, da kljub vsem kntikam znajo igrati. BELA KRAJINA : GORENJSKA 0:9. -Mladinci so pnnesli točku, lahko pa bi obe. Sami so namreč krivi za neodlocen izid, saj so zastreljali enajstnietrovko. Ceprav so le reroi-zirali, so vseeno obdržali stik z vrhom. VIRTUS : KRANJ 2:2 - Kadeti so zamu-dili priložnost za zmago. Večji del tekme so bili v terenski premoći. Domaćini so povedi i in mladim Kranjčanom je za vec kot neodloćen izid zmanikalo časa. OLIMPIJA : KRANJ-STRA2ISCE 0:1 -Moštvo kadet ov iz Stražišča, v kat ere m i grajo tuđi igralci iz Skofje Loke in Naklega, se uspešno drži v vrhu. Z borbeno igro so v Ljubljani premagali enajsterico Olimpije. Ta je lep uspeh, ki je znova potrdil. da je v Kranju dovolj nadarjenih mladih nogometašev. s katerimi je treba le nacrtno delati. M Šubic Kriterijsko srecanje veslačev BLRD - Gladina blejskega jezera je vsako leto prizorisće osrednjega gorenj-skega športnega dogodka za praznik dela. Na njem se vsako leto zberejo najboljši jugoslovanski veslaći, saj je to ena od prvih regat, ki zveznemu selektorju orno-goči pregled, kako so za novo sezono pri-pravljeni naši veslaći. Prireditev bo letos že devetnajstič. JVa. njej se bodo zbrali vsi naši najboljši veslaći. To bo hkrati tuđi kriterijsko sreća nje naših veslaćev, pregled pripravlje-nosti in izbira reprezentančnih ćolnov, ki nas bodo to sezono zastopali na velikih mednarodnih regatah po Evropi. Kot je znano, bo to tuđi prva generalka organizacijskoga odbora ,:a sve tov no prvenstvo ki bo leta 1979 na BI; du. Tekmovanje bo 29 in 30. aprila. Predtek-movanja bodo ob 9. uri, popoldne ob 15. ori pa finalne vožnje. I/em a je lahko le v ne-deljo, snj naj bi hil , finale že od 10. ure naprtj. -dh Šolska športna društva Dobri pogoji za delo RADOVLJICA - Na osnovni soli Antona Tomaža Linharta so z organizirano dejavnostjo v solskem športnem društvu prićeli v šolskem letu 1973/74. V tem šolskem letu so se preselili v novo solo, ki ima tuđi ugodne pogoje za telesno vzgojo. Tuđi v utesnjeni stari nišo zanemarili dejavnosti, vendar so imeli le premalo vadbenih ur v telovad-nici ZTKO Radovljice. To. društvo je zaživclo, ko so se preselili v novo moderno solo, ki ima dve telovadnici. Janez Pczdić - profesor teletine vzgoje in mentor SSI): »Na naši soli imamo dobro organizirano delo v ftolskem sportm-m društvu, pa tuđi n financiranjem »mo zadovoljni, saj nam sredstva dodeljuje naša ZrKO v obćini. Tekmovanju za najboljše Aportno društvo osnovnih ftol v Sloveniji se ne udeležujemo, saj je s tem preveć dela. Na soli sva le dva, ki delava pri red nem pouku telmne vzgoje. Već poudarka dajemo samo športni dejavnosti na soli. Se nujbolj sem nezado-voljen /. upadanjem gimnastike, suj nova usmeritev v telesni kulturi ne daje već tifttega, kar smo prićakovali. Prav pri gimnastiki nazadujemo.« Iztok Omcrza - 8. C. vodja Ilimnastikc in atletike: ♦Pri pionirkah gimnastika upada. Ni privega sistema tekmovanj. Pokrivamo le tekmovanja v obćinskem meri-lu in za to naša dekleta nimajo motiva. Pri fantih nas petrajst redno trenira. Smo pa tuđi šestkrat zapored osvojili obćinski naslov.« Brane Galićić - 8. B, atletika: »Redno treniramo .kraljico' športa. Naši pionirji in pionirke so dobri v skoku v daljavo in visino, pa tuđi v tekih nišo od muh. Pri atletiki je problem, ker prepozno pridemo iz telovadnice na atletske steže. Pa tuđi termini za ta šport so nepritnerni. Ce bi bila tekmovanja vsaj junija, bi posegali po boljših rezultatih. Samo krosi so premalo za doseg boljših rezultatov.« Troš Hahjun -ti. I), predmtlnik društva: »Sem aktiven košarkar. vendar imamo *<• sekcije rokometa za pionirje. odbojko za dečk« in deklice, mali nogomet, atletiku. gtmnaNtiko /h pionirje ter namizni tenis za oboje na podružnicm soli v Ljuhncm. Smućajo eieibani in ci-cibanke, za mlajše pionirje in pionirke pa splošno telesno vzgojo. Tu so še p a-nincl. plesalci »portnih plesov, pri klu-bih v Kadovljici pa se naši pionirji in pionirke ukvarjajo tuđi s plavamem ter strelstvom.« Bojanu Ažman - 8. B, vestranska Aportnica in navdušena atletinja: »Imamo medrazredna tekmovaaja v rofcomrtu od petega do osmega razreda Pod .streho* smo doalej »Pravili Umovanja v skoku v visine,«.rfdjino, nlpzanie po vrvi in met medecinke. fm.mo doiti nadarjenih kosarkarjev in roVZetašev, pa tuđi lepo itevilo alp-Ifcih smućarjev. ki po«ega)o po vidnih StltUv-n ?eP;.v je republiftk. priori-M™ košarka in atletika obć.ns\a pa Tmućanje in odbojk.. tuđilottnle iport-n. uanuge ne zanemarjamo.« žeTjL športnikov pri Solskem »port-„em droštvu Antona Tomaž« L.nharta " ^h bi kmalu dobili zunanja igrišća ta rokomH košarko in atletsko „tezo. Ce roKomii. uresnićile, borno o m' . mV », Sloveniji popravile, će Oili v to tekmovanje. D. Humer Koto: F. Perdan Sreda, 26. aprila 1978 Glas — 13. stran £W& cDOM 78 Vokrut ZA DOBRO POČUTJE V PRAZNIČNIH DNEH — na izletu — na pikniku SKRBI VELEBLAGOVNICA GLOBUS Z VELIKO IZBIRO OPREME ZA KAMPIRANJE 30 LET ČESTITAMO ZA l.MAJ PRAZNIK DEL A Festivalna dvorana BLED od 12. do 23. maja 1978 RAZSTAVA IN PRODAJA » POHIŠTVO » GOSPODINJSKI STROJI » PREPROGE, ZAVESE Razstava odprta vsak dan od 10. do 1 9 ure, tuđi ob nedeljah izklicna cena din Modna konfekcija Kroj ra^!sLi?|eajavno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1 šivalni stroj Pfeff ieQQ za pripenjanje platna 2 šivalna stroja Pfatt za pnpenjanje roouv i šivalni stroj Singer „ vSivavanje rokavov 800 \ liva S! S SElopp - luk„ji6arka 10.000 Ulvalni stroj Durkopp, kratkoS.vm ^ avtomat 2 mm _ jndustrijske š x 500 a f-V» nfh stroiev Pfaff - industrijske a 1.500 ? ivalni't^rVeritas - industrijski 2 000 5 Ukalnih miz - lesenih a 5« 5 vrelo d„i dimocevn. kote. tipOptima I-«"« ' ^r,,*hPtii sektor bo 8. maja 1978, od 9. do 10. ure, istega Licitacija za druž^n. e«° te zasebnike. SdSdJ."bo°vpodJetTu Kroj, škofja Loka, Kidnceva c, 81. lip bled lesna industrija Bled TO Lesna predelava Tomaž Godec n.sol.o. Bohinjska Bistrica na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. MEHANIKA II - VZDRŽEVANJE V OBRATU PLOŠČ Pogoji: K strojne stroke, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 2 meseca 2. STRUGARJAII - V KOVINSKEM ODDELKU Pogoji: K strugar oziroma K kovinsko-strojne stroke, 3 leta oziroma 1 leto delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 2 meseca 3. STRUGARJAIII - V KOVINSKEM ODDELKU Pogoji: K kovinske stroke oziroma priučen delavec (PK), 1 leto oziroma 4 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 2 meseca. 4. KLEPARJAII - V KOVINSKEM ODDELKU Pogoji: K kovinske stroke, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 2 meseca Pismene prijave na objavljena dela in naloge sprejema oddelek za spošne zadeve TO Tomaž Godec 8 dni od objave. Tovarna obutve ifa& TRŽIČ, n.sol.o. TOZD mreža objavlja za svojo prodajalno v Bistrici pri Trži ču prosta dela in naloge za 6P0M0CNIK0V Pogoji za sprejem: v . - KV prodajalec s tremi meseci delovnih izkušenj, _ poskusno delo dva meseca ADMINISTRATORJA Pogoji za sprejem: ...» , ■ a ■ _ administrativni tehnik z enim letom delovmh »kufienj ah admini-' strator b petimi leti delovnih izkuSenj, - poskusno delo dva meseca Prijave z dokazili sprejema Tovarna obutve PEKO Trži* 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveSčeni o izbiri v 30 dneh po preteku raz- glasnega roka. SGPGRAOBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjeva / DS — družbeni standard Jesenice za delavsko naselje Tržič razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1 HIŠNIK - KURJAC Pogoj: osemletka in izpit za kurjača ter 1 leto delovnih izkušenj 1 PU KUHARICA Pogoj: osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj 1 SOBARICA Pogoj: nepopolna osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili poSljite najkasneje do 10. maja 1978 na naslov SGP Gradbinec Kranj — kadrovsko socialna služba Jesenice, Heroja Verdnika 40. li Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart — p. o., Podnart vabi k sodelovanju bodoče kvalificirane delavce kemijske stroke za delo v tehničnih službah ter v tej zvezi razpisuje za šolsko leto 1978/79 4 STIPENDIJE na 2-letni poklicni Soli za kemijske laborante oziroma procesničarje v okviru Tehniske sole za kemijsko, metalurško in papirno stroko v Ljubljani. Pogoj: uspešno končana osemletka Pismene prijave je treba nasloviti na splošno službo, kandidati pa se lahko tuđi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure, informacije pa lahko dobijo tuđi po telefonu st. 70-136. SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO Creina DS Skupnih služb objavlja na podlagi 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih raz-merjih delavcev in sklepa komisije za medsebojna razmerja naslednja opravila in naloge TAJNICE Pogoji za zasedbo: ekonomska srednja šola in 3 leta prakse ter pasivno znanje angleškega jezika. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi. Prijave • sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška 5. GLAS v vsako gorenjsko hišo! Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO DJETJ E KRANJ Izdeluje nacrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z nacrti tipskih projektov ^ stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. lTradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Cenjene goste obve&čamo, da borno 27. aprila odprli obnovljeno in povećano gostilnoZARJA Bohinc vTrbojah Spet boste lahko prišli na naše domaće dobrote Pričakffrjemo vas 14. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 Prvomajski paprikaš MARTA ODGOVARJA Alenka, Radovljica Iz blaga, ki vam ga košček v pismu prilagam. l)i rada imela obleko. Seni drobne postave, visoka H>;"> cm, težka f>2 kg in stara 19 let. ODGOVOR Obleka ima srajčno zapen-janje in ovratnik. Po sredini spredaj ima siv in nekje od visine bokov spusčeno, nezalikano gubo. Žepa sta večja, odprta na zunanji strani. Pas je iz istega blaga na zaponko. Hokava so v zapestju stisnjena z manšeto, ki se zapenja na gumb. Dolžina je midi. POHABA: I 1/2 kg s/adkovodmh rib, 2 I ribje juhe, 20 dkg ulja, 25 dkg gove-jega mesa in goi'eja kost, 1/2 kg krompirja, 2 stroka česna, 10 dkg paradu-nikove mezge ali :'i zrele paradižmkc, 1/2 kg čebule, košček prekajene slanine, lovorov list, 10 zrne popra, 2 dvl kisle smetane, 2 dcl rdečega vina, šopek zele-nega peteršilja, paprika, sol. IZDELAVA: Očišćene ribe zreži te na 5 dkg težke kose, ki /ih osoljene in povaljane v moki na hitro opečete na vročem olju. Iz ostankov ribe in ?ovedine skuhajte juho za zalivanje paprikaša, 'e delate paprikaš v naravi, je zanj najprimernejši kotliček, ki ga pristavite k ognju. Van/ vlijete ol/e in ko seje segre/o, v njem urno opečete pripravljene ribje kose. Nato v istem olju prepražite drobno zrezano čebulo in ko je ta oddala vodo, dolijete polovico vina, papriko, drobno zrezano slanino, para-dižnik, poper in približno liter juhe. Omako dobro prekuhajte na znrernem ognju in po potrebi dolivajte juho. Omaki, ki na/ jo bo dober liter, sedaj dodate tenko narezan krompir in poćakate, da ponovno zavre. Končno priđe-nete še opečene ribje kose, ki ste jih takoj na začetku pobrali iz kotlička in pustite, da v omaki počasi vrejo približno četrt ure. Kuhan paprikaš izboljšate z vinom, kislo smetano in sesekljanim peteršiljem. Koristno čofotanje V prvomajskih praznik ih boste morda imeli priliko tuđi zaplavati. Sledeči vaji v vodi posebno priporo-ćamo onim, ki so zimsko veselje zaključili z /lomom noge. Zaradi hoje z berglami in značilne sključene drže so ohlapele one mišice, ki so sicer obremenjene pri i/tegovanju noge nazaj. Pri izvajanju vaj stojte ves čas vzravnano z mirujočim /gornjim delom telesa; nihati srne samo noga, s katero telovadite. Ob morebitni občutnejši bolečini v poškodovani nogi s telovadbo takoj prenehajte. — Postavite se postrani ob rob bazena, se z eno roko oprite ob ste-no, prosto roko pa položite ob bok ter desetkrat zanihajte z iztegnjeno nogo naprej in nazaj. Pomembno je, da providno iztegujete nogo čim dlje nav/ad, ne da bi jo skrčili v kolenu. — Drža telesa ostane enaka, ski-čite le nogo v kolenu in v tem položaju zanihate z upognjeno naprej in z iztegnjeno nazaj. Vajo naredite desetkrat. Letošnja moda predpisuje mehke ne-podložene muške plašče, če pa že so, naj bo podloga iz po-dobnega mehke ga matenala v kon-trastni barvi. Ramena so širša, podalj-šana ali raglan, do-stikrat podlozena. Zavihan ovratnik pri moškem obla čilu demonstrira izredno mehkobo tkanine, iz katereje ukrojeno. Izkušnja nas uči, da domala vsaht po-slabšanje vremena prinese tuđi občuten padec temperature. Ozek, nezavezan modni šal preko suknjica ali plašča in še vedno aktualna čepića s popularnim vzdevkom sikspens, bosta varovata moš-kega pred nevšečnint hladom. DRUZINSKI POMENKI Gojitelji priporočajo lastnikom papig skobeevk, katerih ptica morda boluje zaradi bolezni pre-bavil, da v lažjih primerih dajo živali namesto postane, prekuhano vodo in blag kamiličen čaj. V primeru, da so znahi obolelosti hujši in se ne kaže/o samo v pre-mehkem iztrebku, mora biti zdravljenje temeljitejše. Če nima-te sami potrebnih izkušenj. takoj poiščite pomoč izvedenega rejca ali živinozdravnika. Moj poklič Mnogo učencev se je tuđi letos znašlo pred veliko in pomembno življenjsko odloeitvijo; odločajo se za poklič. Že od prvega razreda, razmišljam o svojem pokliču. Želela sem biti učiteljica, igralka, frizerka ali zdravnica. Vendar sem se zdaj odločila. Postala botn vrtnarica. Komurkoli sem zaupala svoj namen, je bil presenećen, prepričan, da to ni zame. Vendar jaz mislim drugače. Rada bi vse življenje gojila rastline. Naj bodo^fb cvetlice, solata ali mlada drevesca. Včasih si v sanjah že predstavljam, da stojim med cvetjem in nežno obrezujem trnjeve rože, vrtnice. Želim, da bi vzgojila mnogo tulipanov, narcis in anemon in bi ves svet pokrila s cvetjem. Vem, da to ni mogoče, vendar pa lahko vsaj malo pripomorem k lepsemu videzu naših mest. Srečna bom, če bom lahko urejala gredice, parke in vrtove. Zavedam se, da bom morala tuđi v vetru in dežju »brskati« po zemlji, ko bodo drugi delali v toplih in suhih prostorih in se jim bo morda moje delo zdelo skorajda poniževalno. Prepričana sem, da bom lahko premagala te majhne ovire v pokliču, ki ga bom z veseljem opravljala in v katerem bom srečna. Tatjana Križaj, 8. c r. osn. sole Cvetka Golarja, Škofja Loka Na zadnji razpisani naslov, kak-Aen poklič vas veseli, in bi ga radi opravljali, smo dobili številne zani-mive spise. Nagrado, knjigo Hranke Jurca Ko zorijo jagode, borno poslali Tatjani Križaj. Izbrala si je redek, a lep poklič in želimo ji, da bi ji dal kar največ zadovoljstva. Omenili smo, da so bili vsi spisi za-^jimivi. Zato smo se odločili, da iz ne-katerih povzaniemo vsaj nekaj stav-kov. Babica bom. Že zdaj se veselim dela z malimi kričači. Ob rojstvu so tako nebogljeni in takrat babice pomagajo mamicam skrbeti žanje. Čez mesec ali dva pa pri-dejo pogledat, kako se razvijajo v lepe, okrogle otroke. Danica Kmberšič, 8. a i. osn. sole Cvetka Golarja, Skofja Loka Še zdaj nisem premislila, kaj naj bi postala, vendar me zelo veseli poklič učiteljice. Učila bi ]e prve in druge razrede, ker imam zelo rada manjSe otroke. Bila bi stroga, vendar otrok ne bi tepla. Ne bi jih plašila in bi bila z njimi domaća, da bi upali dviga-ti roke in me nerazumljive reći vprasati. Veliko bi tuđi peli in risali. Rada bi dajala lepe ocene, slabse ućence pa bi bodrila in jim vlivala poguma za učenje. Suzan« (iovekar, b'. a r. osn. sole Cvetka Golarja, Skofja Loka Kot socialna delavka bi obis-kovala domove starčkov, ki jih muči osamljenost. Veliko takih ljudi je v vaseh samih in zapu-ščenih, pozabljenih od sorodni-kov. Njihovi otroci so odsli s kmetij v mesta za boljšim zasluž-kom. Nekateri so hodili domov, dokler so jim starsi lahko dajali poljske pridelke, potem pa so jih na stare dni poza bili. S ŠOLSKIH KLOPI Pomoći so potrebni tuđi števil-ni mladoletniki, ki živijo v ne-urejenih družinskih razmerah. Povezala bi se z njimi, jih spodbujala k ustvarjalnosti. Andreja Havnikar, ti. a r. osn. sole Cvetja Golarja, Škotja Loka Hodila sem v sedmi razred. Na urniku se je pojavil nov predmet: kemija. Že prve ure pouka kemije so me navdusile. Še najbolj všeč mi je bilo to, da smo delali poskuse. Proti koncu solskega leta pa sem si rekla: studirala bom kemijo. Beti Smolej, H. a r. osn. sole heroja Braćiča. Tržič Ko sem bila majhna, sem risala oblekice za svojo punčko. Zdaj rišem predmete, kose pohištva ali cvetje. Vem, da je poklič teh-ničnega risarja zahteven, a me veseli. Alenka Kejžar, H. a r. osn. sole l'rešernove brigade, £elezniki Novinarka sem. Sedim za mizo in pišem. Pišem poročilo o ne-kem dogodku. Že jutri ga bodo brali tisoči bralcev. Sporočila jim bom nekaj novega. Prevza-me me zadovoljstvo. Lilijana Markel j, H. a r. osn. sole Prešernove brigade. Žele/niki Tuđi mi delamo Ko v vrtec sem hodila, takole sem sklenila: vzgojiteljica bom postala, se z otroki bom igrala. Letos sem se odločila, tako kot moja mama, učiteljica bom postala; otroke bom učila in se / njimi veselili*- . .Si'igeja Mulovi U. ~ c-J1. x>su. šolv l'elra Kavčiča. Školja Loka Mai je mesec mladosti, praznik „aftega Tita in vseh mladih Poskusiste sestaviti spis, s Podobno vsebinp naslov lah-Eo Uberete sami. Spise posl,,-Te do 18. maja v uredništvo Glasat - - - - - — ""______ Sreda, 26. aprila 1978 Glas — 15, stran KINO Kranj CENTER 27. aprila angl. barv. srh-ljivka POSILSTVO ob 15.. 17. in 19 uri, amer. barv. kom. JA, JAZAZDAJob21.uri 28. aprila angl. barv. srhlj. POSILSTVO ob 16. in 18. uri. madž. barv. LJUBEZEN ob 20. uri 29. aprila angl. barv. srhlj. POSILSTVO ob 16., 18. in 20. uri prem. amer. barv. krim. VECNI ALIBI VICKA DU-CKINA ob 22. uri 30. aprila amer. barv. ris. POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri, angl. barv. srhlj. POSILSTVO ob 15., 17. in 19. uri prem. amer. barv. krim. SKKBKNA PUSCICA ob -M.uri 1 maja amer. barv. krim. SKKBKNA PUSClCA ob lf» . 17 in 19 uri. prem. danskega liarv erotic. HOPLA V PO-STKLJ1 ob21.uri 2. maja amer. barv. krim. SKKBKNA PUŠClCA ob 15., 17 in 19 uri, prem. f'ranc. barv. VIJOLlČASTI TAXI ob 21. uri {.maja amer. barv. krim. SKKBKNA PUŠClCA ob 16., I*, in 20. uri -I. maja danski barv. erotični HOPLA V POSTELJI ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 27. aprila amer. barv. akcijski MODRI ANGELI ob 14.. 16. in 20. uri, domaća barv. vojna drama RAZSODBA ob 18. uri 28. aprila amer barv west. VRNITEV MO2A IMENO-VANEGA KONJ ob 15..5O. 17.45in 20. uri .„,„,,, 29. aprila ital. barv. VLKl'l-NELLA ( DEVICKA) ob lb., IH. in 20. uri 30. aprila amer. barv. gust-KAPETAN SLAUGHTER ob 14 in 18. uri. ital. barv kom. TUĐI ANGELI JEDO FIZOL ob 16 uri, prem. dom barv. METULJEV OBLAK ob 20uri . . f..^ l.maja domaći barv. Mb-TULJEV OBLAK ob 14 in 18. uri, amer. barv. krim. VfcCNI ALIBI VICKA DUCKINA ob Vti.m20.uri 2. maja amer. barv pust KAPETAN SLAUGHTbR ob 14. uri. amer. barv. rkim. VECNI ALIBI VICKA BI -(KINAob 16., IM. in20. uri :J.maja franc. barv. VIJO-UCASTI TAXI ob 16., IH. in -'). uri ... ,,* 4. maja franc barv. V1JU-UCASITAXI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 27. aprila ital. barv. konj. TUĐI ANGELI JEDO r IZOL ob 16. uri. amer. barv. pust AVANTURE h£ h'frv LADY ob 18. uri, madz. baiv. UUBEZEN ob 20. un 29.aprila franc. barv- kiin ■ SAM PROTI VSEM ob lb. \H. uri, prem. amer. barv /god. spek. KLEOPATRA ob 20. un :«J. aprila franc. barv. kum. SAM PROTI VSfcM »J ■ uri, amer. barv. zgod. spek • KLEOPATRA ob 1^ "£< BTbi Sa uuckina .* STTsiau r^l uri KamnikDOM 27 aorila amer. barv akcij-*GOPLI V SEDLU «», lb ,n *. uri, ital. narv. erot. VONJ P0 2ENSKloblH.uri ■m aDrila amer. baiv aKt. MODRI ANGELI ob I« .n uri, amer. barv. akcijski GOLI V SEDLU ob 18. un VANEGA KONJ ob 16.4., m /maja amer. barv. pust KAPETAN SLAUGHTER ob 15 uri amer. barv. zgod. spekt. KLEOPATRA ob 17. uri TČmTNcl!!. ..Kn« k.^V.1: ob 15 uri, franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 17 m 19. uri, prem. domac\ barv. METULJEV OBLAK ob 21 uri .{.maja Inmr. batv. krim. SAM PROTI VSEM ob 18. in 20. uri Duplica 27. aprila slov. barv. kom. TO SO GADI ob2(). uri 29. aprila amer. barv. VRNI-TEV MOŽA IMENOVANE-GA KONJ ob 20. uri 30. aprila amer. barv. risani POPAJEVE NORCIJE ob 15. uri, amer. barv. akcijski MODRI ANGELI ob 17. in 19. uri 3 maja amer. barv. krim. VEČNI ALIBI VICKA DVC-KINA ob20. uri 4 maja amer. barv. pust. KAPETAN SLAUGHTER ob 20. uri Škofja Loka ŠORA >6 aprila amer. drama PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 18. in 20. uri 27 aprila amer. risanka TOM IN JERRY NAJBOLJ-ŠA SOVRAŽNIKA ob 16. in 18. uri, domaća drama METEŽ ob 20. uri 28. aprila domaća drama METEŽ ob 18. in 20. uri 29. aprila tajski akc\ V ZLATEM TRIKOTNIKU DROGE ob 18. in 20. uri 30 aprila tajski akc. V ZLATEM TRIKOTNIKU DROGE ob 18. in 20. uri 1 maja amer. risanka MORE DIRKE TOMA IN" JERRVJA oi) 18. uri, ital. avant. SCHARAMUSCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. uri •> maja amer. risanka NO-RE DIRKE TOMA IN JERRVJA ob 18. uri, ital. avant. SCHARAMUSCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob2(). uri 3 maja ital. avant. SCHARAMUSCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 4 maja amer. risanka NO-RE DIRKE TOMA IN JERRVJA ob 18. uri, meh. drama JESENUAob2(). uri 2elezniki OBZORJE >6 aprila tajski akc. V ZLATEM TRIKOTNIKU DROGE ob 20. uri •>u aprila tajski akc. V ZLATEM TRIKOTNIKU DROGE ob 20. uri . •>9 aprila domaća drama METEŽ ob 20. uri ■{() aprila amer. risanka TOM IN JERRV NAJBOL-J-čA SOVRAŽNIKA ob 17. uri, amer drama PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 20. uri i maia amer. risanka 1 OM IN JERRV NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA ob 17. uri, amer. gro/. PREROKBA ob 20. uri •> maja amer. gro/. PRE-ROKBA ob20. uri Jesenice RADIO •>6 aprila domaći, barv. UŽI-ŠKA REPUBLIKA ob 17. in 20. uri •>8 aprila domaći barv. hvl ŠKU DELFINA ob 17. in 1!). uri . >9 aprila franc. barv. drama POCKSTNICA ob 17. in 1-9. uri 30 aprila franc. barv. drama POCKSTNICA on 17. in 19. uri 1 maja amer. barv. kom. TIŠINA - SMEJEMO SE ob 17. in 19. uri •> maja amer. barv. kom. TIŠINA - SMEJEMO SE ob 17. in 19. uri { maja franc. barv. krim. JI!DO IN KARATE PHOTI TOLPI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVZ •>7 aprila domaći barv. UŽI-ŠKA REPUBLIKA <>h 17. in 20. uri 28. aprila ital. barv. DEMON AVTOSTOPA ob 18. m 20. uri >9 aprila amer. barv. TIŠINA - SMEJEMO SE ob 18. in 20. uri 30. aprila anier. barv. TIŠINA - SMKJEMO SE ol) 18. in 20. uri 1. maja l'ranc. barv. POCKSTNICA ol) 18. in 20. uri 2 maja l'ranc. barv. POCKSTNICA ob 18. in 20. uri 4. maja jun. barv. KV1ŠKT DELFINA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana •>9 aprila anu-r barv. vistav. DRUŽINSKA ZAROTA <>l> 19. uri ;{() aprila ital. barv. ZADNJI KKIK1 IZ SAVANE ob 19. uri Kranjska gora 1>6. aprila amer. barv. vistav. DRUŽINSKA ZAROTA <>l> 20. uri 29. aprila ital. barv. ZADNJI KRIK1 IZ SAVANE ob 20. uri .{(».aprila ital. barv. DEMON AVTO STOPA ob 20. uri TELEVIZIJA četrtek 27. APR. TV Ljubljana 10.00 Festival Kurirček - naša pesem 10.15 Taborniki 10.45 Richard Pearse 11.40 Proti morju 11.55 Poročila 16.00 Poročila 16.05 Profesor Baltazar 16.15 Tehtniea za natančno teh tanje 16.50 Ko je bilo nad Beogradom nebo crno 17.10 Naša pesem 78 17.40 General Ibro 18.10 Oči kritike 18.55 Baza 20 19.10 Risanka 19.25 Prvi tri je 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Papirna — drama 21.55 TV dnevnik 22.10 Poročilo s kongresov ZK Makedonije in Vojvodine Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 Nogomet Borac : Hajduk 19.30 Trubadur — prenos 22.20 Ženska danes petek 28. APR TV Ljubljana 9.00 TV v soli: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka 10.00 TV v soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v soli — ponovitev 17.00 Poročila 17.05 PoliederH3 17.20 Ostržek 17.50 Obzornik 18.00 Poročilo s konference ZK Vojvodine 18.15 Domaći ansambli 18.43 Kri, tok naseca življenja 19.11 Risanka ' ' 19.25 Prvi tri je 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena risanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Jaz,Klavdij - nadaljevanka 21.55 BoksParlov : Green - prenos pribl. 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.00 TV dnevnik 17.20 TV koledar 17.30 TVdrom 18.00 Poročilo s konf'erence ZK Vojvodine 18.15 Obramba in zaščita 18.45 Glasbeni krog 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Medicus Musicus 22.20 Zabava vas Shirlev Bassev sobota 29. APR TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar 8.15 Kosovirja na leteći žlici 8.30 Plašček za Barbaro 8.48 Tehtniea za natančno teh tanje 9.15 Mali svet 9.45 Po sledeh napredka 10.15 Dohodek - Smoter delavcev v združenem delu 10.30 Mednarodna obzorja 11.20 Paul Gauguin 12.15 Poročila 15.40 Poročila 15.50 Nogomet Budućnost : Sloboda 17.40 Orli zgodaj letijo - film 19.10 Risanka 19.25 Prvi tri je 19.30 TV dnevnik 20.00 Šopek z bodečo žico 21 00 TVžehtnik 21.40 TV dnevnik 21.55 625 22.10 Beograjska pomlad 78 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.45 Plus pet 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Slavnost v operi 21.35 24 ur 21.45 Feljton 22.1") Šport na s?>hota nedelja 30. APR TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Za nedeljsko dobro julro 9.35 625 9.50 Rubežniki 10.40 Zmaj - I. del mladinske predstave 11.10 Čarobna žoga 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 14.50 Britanska enciklopedija 15.25 TV žehtnik 16.00 Poročila 16.05 Meja - film 17.40 Športna poročila 17.45 Košarkarski finale za Jugoslovanski pokal 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pozdrav prazniku 20.45 Konec tedna — nadaljevanka 21.40 Bar 22.10 TV dnevnik 22.25 Okrogli svet 22.40 Športni pregled 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže 14.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 21.00 Včeraj, danes. jutri 21.20 Celovečerni film ponedeljek imaj TV Ljubljana 9.00 Budnica 9.30 Vrtec na obisku 9.45 Zmaj - II. del mladinske igre 10.25 Folklorne skupine Srbije, Kosova in Vojvodine 10.55 Primer asfaltne baze — dokumentarna oddaja 11.25 Poročila 15.25 Čudoviti svet bratov Grimm — film 17.30 Britanska enciklopedija 18.00 Poročila 18.05 Partizanska balada 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi trije 20.05 Polom — drama 21.05 propagandna oddaja 21.10 Kulturne diagonale 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 9.30 Poročila 9.40 Prvomajske prireditve 15.50 Poročila 16.00 Odbojka Partizan : Mladost 17.00 Balkansko prvenstvo v vaterpolu — prenos 18.00 Rokomet Metaloplastika : ZelezniČar 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 Glasbeni trenutek 21.05 Panorama 21.50 Glasbena oddaja 22.20 TV dnevnik 22.35 Dokumentarni film torek 2. MAJ TV Ljubljana 9.50 Poročila 9.55 Zmaj - III. del mladinske igre 10.30 Glasbena oddaja 11.00 Praznični koncert narodne glasbe 15.05 Izpod Učke gore 16.10 Poročila 16.15 Pred svetovnim prvenstvom v boksu 17.50 Bukvar prvoborac — dokumentarni film 18.00 Pisani svet 18.35 Jugoslovanska trimska televizija 19.10 Risanka 19.25 Prvi trije 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Sreča na vrvici — film 21.35 Mojster Plesa - II. del 22.20 TVdnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.45 Balkansko prvenstvo v Vaterpolu 18.45 Narodna glasba 19.30 TVdnevnik 20.00 Zabavna glasba 21.05 Znanost 21.50 Dokumentarni film sreda 3. MAJ TV Ljubljana 8.35 TV v soli: Dnevnik 10, Naftne poti, Zahodna Makedonija 10.00 TV v Soli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek 17.15 Poročila 17.20 Otroška oddaja 17.35 Popotovanje v deželo lutk 17.55 Obzornik 18.05 Reportaža 18.40 Rukoveti 19.10 Risanka 19.25 Prvi trije 19.30 TV dnevnik 20.00 U jetnik druge avenije - film 21.50 TV dnevnik 22.05 Nogometni finale za pokal pokalnih prvakov 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TVdnevnik . 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Dokumentarni film 19.30 TVdnevnik 20.00 Prosta sreda četrtek 4. MAJ TV Ljubljana 9.00 TV všoli: Rimska kultura. Dolina Volge, Pravljica 10.00 TV v soli: Francošćina 10.30 TV v soli: ^ Risanka, Fizika 14.55 Rokomet Gummersbach : Železničar 17.15 Poročila 17.20 Lokostrelstvo 18.15 Obzornik 18.30 Profesor Baltazar 18.40 Tehtniea za natančno teh tanje 19.10 Risanka 19.25 Prvi trije 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Ko se korenin zavemo 20.50 Obleka, to sem jaz 21.20 Na zvezi 21.50 TVdnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.55 Svetovno hokejsko prvenstvo — Švedska : SZ 19.30 TVdnevnik 20.00 3-2-1 . . .start 23.30 Poročila petek 5. MAJ TV Ljubljana 9.00 TV všoli: Ruščina. Od petka do petka 10.00 TV v soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.30 Svetovno hokejsko prvenstvo — CSSR : Kanada 17.10 Poročila 17.15 Poliedei H 3 17.30 Ostržek - film 17.55 Obzornik 18.05 Rock koncert 18.40 Clovekovo telo 19.10 Risanka 19.25 Prvi trije 19.30 TV dnevnik 20.00 Karbo, pabo 21.06 Razgledi 21.40 TVdnevnik 21.55 Jaz.Klavdij -nadaljevanka 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TVdnevnik 17.35 TV koledar 17.45 TVdrom 18.15 Razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva 18.45 Zabavna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturni mozaik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Srednjeveška in renesančna glasba 22.50 Zabava vas Bennv Hill w- Podjetje za ptt promet Kranj obvešča vse telefonske naročnike, daje izšel telefonski imenik SR Slovenije zaletol978. Imenike lahko dvignete na pošti z naročilnico, s potrdilom o prevzemu telefonskega imenika ali s plačilom v gotovini. Cena imenika je 75 din. TA TEDEN NA T# Sobota Film ORLI ZGODAJ LETIJO je posnet po is-toimenskem romanu Branka Čopića. Zgodba se odvija tik pred vojno in med njo. Pripoveduje o dečkih vasice izpod Grme-ča, ki nišo preveč navdu-šeni nad solo in poukom. Raje se gredo »hajduke«. Toda čas iger je zaradi vojne prekinjen. Tuđi dečki čutijo, kje je njihovo mesto. Nedelja V filmu Kreša Gotika MEJA ne gre za mejo med sosedi; gre za mejo med različnima svetovoma, za odnos med očetom kmetom in sinom, ki sili v mesto. Njuni odnosi so prisiljeni, igrani. Ponedeljek PRAZNIČNE BUDNI- CE v prromajskem jutru so na slovenski televiziji posta/e že tradicija, ki sledi mnogo starejši tradiciji naših delavskih sre-diše, kjer so pihalne godbe že desetletja nazaj budile in vabile k praznovanju delavskega praznika. To-krat nam b<> igrala godba Verige iz Lesc. Posledice velike gospodarske krize, ki je med obema vojnama zajela svet, so pri nas kar v valo-vih zaznamova/e vse de-setletje do leta 1941. Prav ta kriza, v katero so zašla velika pt>djetja, je zunanji okvir Cufarjeve drame POLOM, ki je izšla in bila tuđi prvič igra na 1934. leta. Brata Wilhelm in Jakob Grimm veljata za avtorja številnih pravljic, ki jih poznajo otrovi po vsem svetu. Film ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM prikazuje njuno zivljenjsko pot, obenem pa nam predstavi kar tri Grimm ove ma nj znane pravljiee. Torek Dokumentarni film POD UCKO GORO pred stavlja z vrsto dokumentarnih posnetkov boj istr-skega in kordunskega ljudstva za neodvisnost, svobodo. Zgodovinska dej-stva se nam bodo ob teh posnetkih trdneje vtism/a v spomin. Sreda Film UJETNIK DRUGE AVENIJE sta pod-pisala dva znana avtorja ameriške komedije; Neil Simon kot scenarist in Melvin Frank kot režiser. To sta imeni, ki vlivata zaupanje, da je komedija res komedijo in smeh pravi smeh. Film pripoveduje o uslužbencu velike reklamne agencije Melu Edisonu, ki mu gre vse narobe. V glavnih vlogah sta zaigrala Jack Lemmon in Anne Bancroft. Petek Vsak narod vzgaja, o/-ganizra in pripravlja svoje oborožene sile, ki naj bi se postavile v bran vsakemu morebitnemu sovražniku. Po dolgih in teikih zgo-dovinskih obdobjih, ko je Slovenec bil primoran ho-diti v tuje vojske in boje-vati tuje boje, rastejo sedaj mladi poklicm vojaki slo-venskega rodu, bodoči častniki JLA. Obenem je to prispevek enakoprav-nemu sodelovanju v vseh vidikih političnega, eko-nomskega, kulturnega in tuđi vojaškega življenja državne skupnosti jugoslo-vanskih narodov in narodnosti, v katerem mora pač vsak prevzeti svoj delež. V tem smislu predstavlja vo-/aška gimnazija v Ljub ljani konkreten pristop skupnega sodelovanja re-publiških dejavnikov iz JLA. Kdo so bodoči slovenski častniki, za kaj so se odločili za ta poklič, so zadovoljni s pogoji dela in tako dalje nam bo torej povedala oddaja KDO PA SO TI MLADI FANTJE. 16. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lah-ko poslušate na prvem programu vsak dan, ražen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopol-dne), 11.00, 12.00, 13.007 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v noinem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 19.00 (Radijeki dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisliihnite navicam ob 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. ČETRTEK 27.APR Prvi program 4..t0 V praznično jutro! 8.08 (ilasbena muline ja JU>5 I.ft ranjene kurirkc !>>■"' I/ Milili) Sli selile sv obode klije i Koncert MPZ HTV Ljubljana) li). 15 Angažirane |H'>nn mladih jugoslovanskih a\ torjev 1 1 ti") SlMltoilIČIIe miliiauire 1 ] 20 Osvnbodilna Iroiila je bila vseljudsko gibanje (sponiini akt ivistov i/časaN()Bi ! 2. 10 Praznični kom ori lahke giasbe If.IHi Dane-do l.MK). lt.to Kevija ansamblov domaće /abasni' fjlasbe I Ili") Preteklost obvezuje I reportaža) 14.25 Za praznik — dve novi slovenski kantati 1.').;«) Dvignitebiat je zastave (po|i> slovenski /bori) lfi.(Ml Slovenski avtorji zabavne glasl>e /a praznik I7.IM) Studio oh I7.(K» 18.05 Z opernih odrov 1!>,J5 Lahko no<\ oti-oci! 19.45 Minute / ansamblom Milan Ferlež 2(1.IM) Blaž Arnič: Simfonija št. Noćni program — glasba Drugi program 8.00 C'etrlek na valu 202 ]:! lio Iz partitur velikih zabavnih orkest rov li (•! l)anes vam i/bira I l.'M) Samoupiav I janje s temelji marksizma (ponovitev l I 1.20 Za mlade radovedne/e 14 :(0 I/, naših sporcdov l-4.-f-'{ Z vami in za vas Hi.00 Tam ob ognju našem Mi.15 [nstrumeiiti v ritmu Hi -1(1 S [)o|)ev kami po Jugoslaviji 17.IH) ()K. njena tradi« i |a in sedanjost (|K)sei)na oddaja l 17.10 S |>opevkami po Jugoslaviji ( nadal jevanjel 1 7 !•"> S Plesmni orkestrom HTV Ljubljana IM.00 Pesmi o pomladi in prijateljstvu IM 1") Z velikinu zabavnim i orkestri 18 55 Minute za kulturo Tretji program |<).O5 Verei iu conccrtino 20.00 Med v laseh (odlomki i/dela Branka Solima) 20 .$5 Dubrovniške |x>letne igre l<»77 2,2.00 (>. domovina . . 2.J.55 I/ slovenske p«>ezi|e PETEK 28. APK. Prvi program 4,tO Dobro jutro' H.0M (ilasbena matineja 9.05 Hadijska šola /.a mžjo stopnjo Beno Zupančić Dećek Jarbol 9..'(() Iz glasbene tradiciie jugoslovanskih narodov in narod nosi i lO.tM) Prvnos proslave ob otvorit vi novih elekt rofnerjjetskih objekt(iv v Noštanju I 1.0't Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.J0 Kmetijski nasveti - dr. Jane/. Verbić. Kmiljenje kruv v spomladanskem olKlobju 12.40 Pihalne godhe i:j .00 Danes do 1.100 l.'t.'tO Priporoćajo vani . . . I.(.50 Olovek in zdrav je l4.0.r> (»lashena pravi jica 14.2't Naši umetniki mladini poslušalcem 14.-tt) NaAi poslusalci »Vstitajo in pozdravljajo 15.(0 Napotki za turiste 15,{5 (ilashc ni inlei-iiiezz.' 15.45 Naš nosi Ki.(K) Vini jak 17.OO Studio ob I7.IM1 18.05 Moment musical l<),t.r> Lahko no«', miiui! 19.45 Minute z hlejskim kvintetom 2O.(MI Stoppops 20 21.1.") Oddaja o niorju in |>omorš<*akih 22.20 Besede in zvoki i/ lognv domaćih 2.1.0") Literarni nokturno 2.'i.l5 Jazz pred polnoćjo Novi val v jazzu 0.05 Noćni program — glasba Drugi program 8.(M) Petek na valu 202 ft.IM) Iz partiiur velikih zabav nih orkest rov l.!.:t.f Zvoki dežel ob Metliteranu ! l.iM) Hadijska šola z.a nižjo stopnjo (ponovitev ) Beno Zupam'ii': Dett'k Jarbol 14.2.") Z vami m za vas 14.■!() Iz naših sporedov I().(K) Prometni leksikon Hi.O5 Vodoniet mehHlij Iti 40 Top alhumov I 7.;t() Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — Marijan Krišelj: Mladinska pot po partizanskih obeležjib v okolni Ljubljane 1 7.">0 Prijetili zvoki 18.00 Stereo jazz 18.40 Clasba z.a vsakogar s pevko Lindo Konstand 18..V) Minute za kulturo Tretji program lU.Of) Kadijska igra Mi I Dvorakove orkestralne legende . 2(1.1."i Z juKoslovanskih komertnih odrov 20. to PorcMila in Naš glasbeni esej 22.(M) V nornih urah 22..M) Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske oj>erne literature 2.t.l."> Iz komornih opu.sov 2'i.•")•") Iz slovenske poezi j«' SOBOTA 29. APR. Prvi program 4.tO Dobro jutro! M.0H (ilasbena matineja f>.()'» Pionirski te«inik 9.'t"> Mladina po je 1().1."> Kdaj. kam. kako in |X) ("em? 10.4."> Turist irni napotki za naše goste iz tujilie ll.O.'i Mi pojemo 11 20 Lokalne i adij.»ke |M).staje se vkljuOujejo. i I4.4."> S knjiziifga liga Ki.(M) Vrtiijak 17.0;| Spoznavajiiii' svet in domovinu IM :tu |/ dcla glasbene ml iditie Slovenije I!) •(.") Lahko iior. ol idi i' I"M."> Minule z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Kon« ert iz naših krajev 21.;») Oddaja za naše i/sel jetice _'! II.") Popularnih dvai>ri Od.) Noi'iii program - glasba Drugi program 8.IMI Sobota na valu 202 l.i.00 iz parili in velikih zabav nih orkestrov li.Ci I )anes vam i/blia M (Kl Odrasli lako. kako pa mi.' 14.20 K lav ir v ritmu 1 J.iO Iz naših sporedov liti Sre<'au|il republik |.~)..'1O Z vami in za vas |l> IM) Naš podhstek I) K.'kanovi.' Ledeni gozd Ili I) Z majhnimi zabavnimi an^iml>li Ili.40 (ilasbem i asino 17.«) Zrralo dneva 17.41) P«)|M-vke jugoslovanskib avtorjev IM.IM) VnK'ih slokilovalov 18.40 Z ansamblom SilvoStingJ IM.'iO Svet in mi Tretji program l!*.0.r> Stereofonski operni koncert 20.-i") Zborovska glasba v prostotu iu »'•asu I D. Šostakovičl 21.00 Vidiki s Aepomuite, tovanši |(V().r) Ne |)i.-.|ii-.,il. i I1 I") Naši pnslušal. i čestitaj«) ni pozdrav I ja |<> li 20 Za kmelijske proizvaial« c l.i.l") Obisk pri orkeslru in zboru (ligi Cirhelleio 1 1.0.") Nedeljsko ptipoldne I7..V) Kadijska igra IH. i") Lahko noč. ol mu' 19.4") (Ilasbetie razglednice 20.OO V nedeljo /.večer 22.20 l'lesni orkester in njegovi gost je pred občinstvom in pred mikrofoni 2.i.0."> Literarni nokturno (i. Lorca: Pesmi 2.'t.l"> Po domaće 0.0") Noćni program - glasba Drugi program M.00 Nedel ja na valu 202 l.t.00 Cm ktail meliMlij li..i") Iz r«Kla v rod i:t.4O Zvoki iz Mudia II 14.IK) Pet minut humorja 14.0") Clasba ne po/na meja I").OO Pet |M-(h I.")..'!.") Instrumenti v ritmu l").l") Naši kraj i in Ijudje Ili.00 Iz inusicalov m glasbenih rev 11 l(i.:i.t Mel0 Veće i pred praznikom 2.'t.")."> Iz slovenske poezije PONEDELJEK 1. MAJ Prvi program 4.-to V praznično jutro! I 8.07 Praznična matineja H.O.") Ringaraja !).2."> Pomladansko kolo (Otroški in mladinski zbor KTV Ljubljana) 10.05 Ogrenj srca. jeklo raztopi 10.4") Tunstični napotki za naše goste i/, tujine 11.05 Pomladili zvoki V :t/4 taktu /. velikimi zabavnimi orkestri 11 .'tO Ne nanio v sivih. tuđi na prsih rdeći nagel j (reportaža) 12.10 Testitke delovnih koleki ivov za praznik l't.20 Pesmi svoIxkImiIi oblik jugoslovanskih avtorjev I Opatija 1978) 14.115 l's|*'hi uigosl delavske-ga razreda v očeh mednaiiKlnega delavskega gibanja in nH-dnariKlne dejavnost i sploh I•"•. 10 Slovenski pilialm orkestri /a |>iii/iiik dcla I") 10 S praporom na delo I jiigoslovauske delavske pcsiuii Ki (Ml Kon« ert za praznično popoldiu-17.05 Kultura na delov iiem mesi u I repoi la/a I 17.15 Izručila tisoćletii I ljudske |K-.siiii in plesi ob deltu IM.05 Na barikade. (delavske pesmi narodov svclal |H.;ili Zvoćni signali I9.;j5 Lahko noć. otitici! 19. 15 M i nule / aii»amb|i>m Dorka Škoberncta 2O.IMI C. Kosinač Pomladili dan (radijska novela) 20.-to Z našinii in tujmii umetniki v operiiem svit u 22.20 Zii prijet im ra/vedl I lo .'105 Literarni nokttu'iio - Ognjem piiipor 2-i. 15 Zaplešite z nami 0.0.5 Noćni program glasba Drugi program 8(M) Ponedeljek na valu 20L' li (Ml Iz |>ailil ui velikih zabav nih orkoiiov ICI5 pom-deljkov krizemkiaž l.t.55 (ilasbena inedigra 11.00 Književnosl jugosloviin>kib narodov I 1 20 '/, vami im za vas Milio Kulturni mozaik ll>l)5 Jazz na II programu lli-i.'i (ilaslicna meesnii) I 1.05 V korak z mladinu — ( Ko ostane za hrigadirji samo še spomin) 15.10 Iz novejšega o|>ernega arhiva Hi 00 N'rtiljak 1 7.0.5 Kakšno barvo ima srce (literarna oddaja) I 7.15 Zdravo, lov ariši (iz slovenske solist ičlle giasbe) 18.05 Naš obisk vOZD Papiruita \'i-vće Ljubljana I9.:i5 l.iihko noč. ol idci' 19.15 Minute z ansamblom Jože Priviek 20.00 Slovenska zemlje v pesmi in besedi (iornji (irad na Štajerskem 2O.;i() Hadijska igra 21.15 Veliki valčki in baletna glasba v izvedbi sinifonićnih orkest rov pod vodstvom Herberta von Karajana 22.20 Skupni program J1\T — Studio . . . Jugoslovanska glasba 21.05 Literarni nokl urno 2-t.l5 Popev ke z vsega sveta Drugi program H.OO Torek na valu 202 l.i.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov I.'L.'U Danes vam izbira 14.00 Pesmi zemlji in sumu (lit. oddaja) 14.25 Z vami in za vas Mi.00 Pet minut humorja Ki.05 Moderni odmevi Mi.i5 (ilasbena medigra l().40 Zvočni portreti I7.i5 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.IM) Lahka glasba na našem valu IM..'15 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 (iioaccbino Kossnu: Klizabeta (odlomki) 20.00 Pota raziskav v razvojnih središčih industrije 2().:t() Porocila 20 :(5 Konceri za besedo — C'lovfk. delo . .. 21.00 Dvignjena z.avesa 21.20 Koncert iz Saarbruckna '2;{.OO Se/.imo v našo diskoteko 2i">5 Iz slovenske poezi ie 3. MAJ Prvi program I..ili I )obio jutro' 8.08 (ilasbena matineja !>.O5 Pisiin svet prav Iji« in zgodb 9 _'."> Zapojmo peselll Dekliški noiiet OŠ Kibniea 9 10 Aktualni problemi marksizma |(i li Kdai. kam. kako in po ćein? Ili |.p Tun.-t ićni napot ki zii naše goste iz tu jine 1 l.o."i poTuliiinib poieh 12.10 Veliki zabavni orkest 11 I 2..10 Kmet uski na>vcti Vrt v milju 12.40 Pihalne godtx• i:t.(H)' Danes do li.00 I i to l'i iporoia |o vam I 1.05 Obizvnih ljudske gliisbeiic kulture I I..I0 Naši poslušaIci čestitalo m pozdrav t|a |o |5.;tO (ilasbem mlermezzo 15. 15 Spornim in pisma Ili.OO Lolo vrtiljak I 7.00 Studio ob I 7,(Kl 18.05 Odskočna deska I8..{n I iiinki iz slovenske m Nvetovne zborovske giasbe Mi..i5 Lahko no« . 01 mci! 19 15 Minule z aiisamblon. SlavkoZnidaršič 20.(Ml Komert iz našega st udia 22 20 S lestivalov |azza 2.105 Literarni nokturno 2t 15 Kcvija jugoslov.iiiskib IM'Vcev zabav ne gliisbc (l 05 Noćni pi ograni — glasba Drugi program 8 (Ml Sreda na \ iilu 202 I i (Mi Iz partitur velikih zabav mli orkest iov lt.il S solisti in ansambli JU'I I 1.25 Z vami in za va> lli.OO Tokovi lii-uvrščentivli Ili.10 Labke note Ili Kl Iz slovenske produkt i|e zabiiv ne giasbe 17 «1 Znalo dneva I 7 40 Filmski zasuk I 7 15 Tipke 111 godiila IM.fMi Progresivna glasba 18 10 Siećiiniii metodu Trctji program 19 ()5 (ilasbena soare|a 20 (Ml Kulluiii danes 20.15 Claudio Moiileverdi - Madrigali 2O.:t(l PoKMila 20.(5 Z našim 1 o|>eimi)ii uinelniki 21 10 SiKlobm literarni |Kirtret Willv Kvrkluiid 22 < Ml |{ a/g ledi po simIoIuii glasili 2.1.55 I/ slovenske poezije ČETRTEK IMAJ Prvi program l.to Dobro jutro' 8.08 (ilasbena 1n.1l mela 9 05 Hadijska šola z.ii višjo stopnjo Iponovitev ) Mili lan Kozin.i Bela krajina 9.J5 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj. kam. k;tko in |x> čem'.' 10.45 Tunstićni napotki za naše goste iz lujine 1 1.0.i l'ganite. |>a vam zaigramo 12.10 Zvoki znanih melodij 1 2..10 Kmetijski nasveti ing. Silva Av ši«■; Nizek ali visoki ližol za z.nije 12 40 Od vaši do vaši l.i.00 Danes do l-l.oo li.io Priporoćajo vam 14.05 Koncert za mlade posluša Icc I 1.40 Lnajsta soli! 15..'to (ilasbeiu intenne/zo 15.15 -lezikov ni pogovori dr. Jož.e Toparišič Hi.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob I7.(M) 18.05 Z opernih odrov 19..!5 Lahko noć. olmci! 19.45 Minute z ansamblom MojmirSepe 20.00 ("'etrtkov večer domaćih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Le|x- melodije 22.20 Majhen komert z deli Bohuslava Martinuja 2-J.O5 Literarni nokturno 2:1.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Noćni program — glasba Drugi program H.(M) f'etrtek na valu 202 l.t.lM) Iz partiiur velikih zabavnih orkestrov l,'i.:i-'i Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev 1 14.20 Mehurčki 14.:«) Iz. naših spoivdov I4.'t:t Z vami in za vas Ki.IM) Tam ob ognju našem 1 (;.]•"> instrumenti v ritmu Hi.4O S popevkami po Jugoslaviji I.del 17.OO Kn mikrolon za (Ive^izkušn ji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadal jevanjel 17.:tO Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom KTV Ljubljana IM.OO Tust veni svet raćunalnika Huperta IM.40 Z velikimi zabavnimi orkestri IH.55 Minute za kulturo PETEK 5. MAJ Prvi program J..jli Dobro jutro' 8.08 (ilashriia mat im 1.1 9.05 Kadijska Mila za nišjo slopnjo (iozd .-.pomladi 9.:to Iz glasbene tradicije iugoslovan>kili IlilKKloV III itaroduoM 1 in.15 Kdaj. kam. kako m |>o čem? |n. 15 Turist ićni n;i|>«>(ki /a iiitše goste 1/ tujilie I 1 0 1 Zn.'iiio ili priljubljeno 12 10 Z orkestri 111 solisti 12 io Kmet ijski iiasvct 1 mg Jelliej Crnko: l'elspekl iv ne -.orle labolk 12 |d l'ihiilnc godi« vam igiiijo li,(Kl Danes do Li (Mi I!..10 l'i i|)oro('a|o vam li 50 Ćlovck iu zdiiiv |< I 1 n5 (ilasbeiiii prav I |i< a II I 5 Naši urnel niki mladim |mi>Iii-..iIi em I I to Naši poslušab 1 čest Majo 111 pozdrav I ja |ps 20 21.15 ()ddii|a o moi ju in poinoi ščakib 22.20 Besede in /voki iz logov domaćih 2.t.O5 Literarni nokt urno 2.1 15 J;izz pred polno« |o — Keith Jarrel I - solist ičm kom iit O.O5 Noćni program - glasba . Drugi program M.IM) Pelek Ma Vidu 202 I ioti Iz |>.) il u ui velikih zabav mh orkest mv lt:i.l Zvoki dežel ob Meoi,.,|,,x M.IM) Piomelm leksikon Ili 05 \iHlomel iiicIikIii Hi 10 Top alhumov I 7, še redno dober takle iz konzen. Pri ŽIV1UH v (1LOBUSI' ga ima/o te dni nekaj cene/e. Cena: 9,26 din Obeša/nik ni treba, da je vedno na steni. Pri Zarjim DOMOPREM1 na Jesenicah snut poslikali stojećega, na ka t ere ga bonu* lahko obesili reč kosor oblači I hkrati. Si/a pri praven /e za moško obleko. Cena: 251 din Iz tankega rebrastega zameta r beige, temno modri ali opeč-ni bani je sešit takle prijeten kostimček za mlade. Poživl/a ga droben drugobarven naši-tek na žepu in tanek pas. Pri Elitini PEPELKI na Mohorje-vem klancu v Kranju jih i majo. Cena: 387 do 497 din Tuđi letošnjo po mlad je modno usnje. Tale moški jiipič iz finega, mehkega kozjega te" lurja v rjavi in umazanozelem sa fari bani se dobi na K. Pri jeseniškem FUŽl NA RJ U smojo posneli. Cena: 280,70 din za garnituro 3 posod 641,60 din za garnituro 5 posod K O G P| R A N J Komunalno, obrtno in gradbeno podjetjezn.sol.o. TOZDObrtKranjb.o. DESK DEBELINE 25 MM Informacije tel 26 061 Kranj od 6. do 14. ure čestitamo vsem delovnim Ijudem za dan OF in praznik dela ter jim želimo veliko delovnih uspehov Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupdčina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič Samoupravne interesne skupnosti občine Tržič Gozdno gospodarstvo Bled n. sol. o., Bled Vsem delovnim Ijudem čestitamo zapraznik dela TOZD Gozdarstvo Bohinj, n. sub. o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n. sub. o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n. sub. o., Jesenice TOZD Gozdnogradbeništvo Bled, n. sub. o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n. sub. o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n. sub. o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglav-skih gozdov. m*) Podjetje za PTT promet Kranj TOZD za ptt promet Jesenice, .Kranj, Radovljica, Škofja Loka TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport ter delovna skupnost skupnih služb čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za 1. maj — praznik dela Za praznik dela - 1. maj delavci Tovarne verig Lesce /o/ < A/o- *sfo iskreno čestitamo vsem delovnim Ijudem in sode lavcem ter jim želimo veliko delovnih uspehov. ^u •♦« «#> na nas če želite kakršnekoli vrste verig, odkovke, S^a^ izdelke? naprave ter projekte industrijske pnev-matike in hidravlike. IAHEN KORAK V UDOBNIH MODEUH ZA POMIAD model ROŽA Barve: natur modra crna palisander Cena: 396,15 din model RODI Barve: tabaco natur Cena: 348,10 din Vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj SHHBKPss -HMraBcSiS mSSbhKN ^^ilip»" wHHE^WI 9^^8|^B vsem [B^ občanom ^ čestitamo za praznik dela SOJKI Urara Izvozno — uvozno podjetje fXPORT—IMPORT 61234 MfNGE* nudi poceni kvalitetno seme in sa dike za pofotfdo-vanje, parke, nasade in žive meje čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik *4 M N & čestita občanom za 1. maj — praznik dela /rfj[\ Jndubtlija Honi&aiuili iJulplhob^Htanf proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v različnih vzorcih in barvah, dekorativne tkanine in gradle Delovni kolektiv čestita za praznik dela — 1. maj C^37 olmifci olmirci modne pletenine Alpska modna industrija Radovljica TOZD Almira commerce Bife TTG na železniški postaji Kranj Vsem našim gostom iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela Žitopromet mlin Molnar Peterin tovarna testenin Bačvanka Senta Čestita za 1. maj - praznik dela Komunalni servis Jesenice s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čišćenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, TržiĆu, Bohinj-ski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim Ijudem za praznik dela in se pripo-roča SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I : ■ftfEftflftOftOfK^ftfMMHHtoftf ABC Pomurka DO Golica Jesenice slovni f ma) Kolektiv splcšnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela QE Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice Vsem delovnim Ijudem in gorenjskim občanom čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela. alples Industrija pohištva Železniki čestita vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj in se priporoča za obisk v svoji proda-jalni v Železnikih Gorenjska kmetijska zadruga Kranj s temeljnimi zadružnimi enotami: Cerklje, Sloga, Tržič in Naklo Vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem kooperantom in sodelavcem čestitamo za praznik dela -1. maj OntđAJUJfabfto, Intereuropa Koper n.sol.o. TOZD Kontinentalna špedicija Koper n.sub.o. filiala Kranj čestitamo vsem občanom za praznik dela — 1. maj in se priporočamo s svojimi sto-ritvami Industrijski kombinat Kranj PLANIKA Vsem delovnim Ijudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za praznik dela — 1. maj L 20. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 Odnos mladih do praznikov Pred nami so prvomajski prazniki. Zaplapolale bođo zastave, zadonele bodo pesmi o boju in delu, olepšali borno -me8ta in naselja, delovni stroji bodo za nekaj dni onemeli. Vrstile se bodo proslave. Na programu bodo govori, nastopali bodo zbori in recitatorji. Skušali borno ožive ti preteklost, ocenili borno sedanjost, uprli borno pogled v prihodnost. Delo bo zmeraj bistvo člove-ka, pri delu naj bi bilo čim več ustvarjalnega zadosčenja, ma nj odtujevanja in nuje. Izo-braževanje, vzgoja in igra so priprava za delo, ko posamez-nik razvija sposobnosti, si oblikuje moralno podobo, voljo do dela in v socialističnem dubu vzgojeno osebnost. Po-membna in neprecenljiva člo-vekova vrednota je življenje v svobodni domovini, v kateri ni zatiranja, pač pa v njej gospodarijo pravičnost, sožit-je, medsebojno sodelovanje in pravi človeški odnosi. Odnos mladih do praznika dela in do osvobodilne fronte je odjek vzgoje, lastnega izo-braževanja in izkušenj, ki jih starejdi posredujejo mladim. Ta ni zmeraj tak, kakrsen bi moral biti. Resnici na ljubo je treba priznati, da je čas po malem spremenil smisel in po-men prvomajskih praznikov. Tako so za mnoge praznični dnevi pretežno pouka in dela prosti dnevi, čas potovanj, izletov in nakupov v tujini. Kakor da bi se marsikdo že uspaval v porabniski mrzlici. Prenekateri se praznikov vesele, doživljajo čustvo ponosa in imajo razvit občutek domovinske pripadnosti. Mladina uresničuje izročilo revolucionarjev in tvorno so- deluje na proslavah. Praznika osvobodilne fronte se ne-dvomno bolj zaveda, ker ji je bližji in bolj poznan. A zaveda se boja delavcev za pravice, za bolj se gmotne in delovne raz-mere. Mnogi si prizadevajo, da bi spoznali globlji pomen teh praznikov. To spoznanje jim posredujejo učitelji, ki lastno idejno opredeljenost prenaša-jo na učence. Domovinsko zavest vzgajamo pri vseh pred-metih, posebno pa pri humani-stičnih in zgodovinskih ve-dah. U spešnost vzgoje je v iz-najdljivbsti učiteljev, v njihovi domovinski vzgojenosti in ravnanju. Učenci kaj kmalu ugotove, če učitelj drugače ravna, kakor v soli uradno govori. Šola se vse bolj povezuje z delom in prilagaja pouk delov-nim zahtevam. Učenci se na počitniškem delu neposredno seznanijo z načinom in organizacijo dela, pa tuđi s teža-vami, tako da znajo ceniti njegov pomen. Marsikaterega učenca odlikujejo krepke roke, na katerih so očitni sledovi dela. Taki učenci naj bolj neposredno in praktično povezujejo delo z učenjem in obratno. Do dela pa je kdaj pa kdaj čutiti malomesčansko misel-nost. Ta ni bila tako izrazita v povoj ni h letih. Praksa kaže, da bi morali več pozornosti posvetiti kolektivnim delov-nim mladinskim akcijam, pri katerih ni toliko v ospredju gmotni vidik, pač pa vzgojni, ko gre za oblikovanje bodoče-ga delavca — samoupravljal-ca. Prvomajski prazniki so zmeraj spodbuda k novim na-logam. Trajna naloga vzgoje je krepitev domovinske zavesti in priprava mladih za bodo če delo. To poslanstvo uresničuje v neločljivi povezanosti domovinska, delovna in športna vzgoja. ■Jože A/man Naklo za urejeno okolje Naklo — Odbor za varovanje okolja pri svetu krajevne skupnosti Naklo pripravlja od 20. aprila do 1. maja množično očiščevalno akcijo. Njeno geslo je »Očistimo in uredimo naš kraj«. Odbor poziva prebivalce krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, naj se vkljućijo v akcijo. Otresimo se navlake in po-strižimo žive meje do visine W) centi-metrov, kot je predpisano. V akcijo se vključujejo tuđi učenci osnovne sole, člani TVI), lovci in gozdarji. Poglejmo tuđi v gozdove! Tuđi tani Plažo vi grozijo KRANJ — Planinci in gorski resevalci odsvetujejo med prvomajskimi prazniki vzpo-ne do nekaterih visjeležečih planinskih postojank, kjer je še veliko snega in grozi nevar-nost plazov. Na Ledinah pri Češki koči ga je na primer še nad tri metre. Planinci in gorski resevalci zato priporo-čajo praznične ture v predele, kjer nevarnosti plazov ni (Loska planinska pot, Kalisće, Križka gora, Jakob itd.). .)k je marsikaj, kar nam ni v ponos. Kmetijska zadruga bo poskrbela za odvoz zbrane navlake in odpadkov. Ob tem pa odbor opozarja. da ne obrti oč ju KS ni odlagališča, saj do osrednjega smetišča pri Tenetišah ni daleč. Na to opozarjajo tuđi table. Kršitelje bodo prijavili sodniku za prekrške. AMD Cerklje za praznik Cerklje — Tuđi letos bo Avto-moto društvo Cerklje ob praznova-nju 1. maja organiziralo tradicionalno paradno vožnjo za vse člane AMD Cerklje in ljubitelje avto-moto športa. Zborno mesto bo ob 9. uri pred gostilno Havani v Dvoi-jah. Kolona vozil bo v ponedeljek, I. maja, krenila najprej proti Zalogu, nalo pa proti Lahovćam, Krniku, Senčurju, Velesovem in nato na pik-nik, ki lio organiziran v naravi. Letos, ko AMD Cerklje slavi 25-let-nico uspešnega delovanja, bodo glavne prireditve, 2'A. julija, so za člane AMD pripravili po končani paradni vožnji tuđi več zanimivih tekmovanj. Omenimo naj še, da je lani sodelovalo na paradni vožnji več kot KM) vozil. •I. Kubar Smrtna nezgoda s traktorjem Dolenja vas — ' V četrtek, 20. aprila, nekaj pred 23. uro se je na poljski poti pripetila huda nezgoda. Voznik traktorja Franc Tušek (roj. 1940) iz Stirpnika je peljal iz Ševelj proti Dolenji vaši. V blagem levem ovinku je zapeijal s poti v levo, trčil v hišo, tako da se je s traktorjem prevrnil po pobočju. Voznika je med prevračanjem traktor pokopal pod seboj, tako da je umri na kraju nesreće. S ceste na travnik Kranj - V četrtek, 20. aprila, nekaj po 22. -uri se je na regionalni cesti blizu odcepa za Zg. Brnik pripetila prometna nezgoda. Vozni-ca osebnega avtomobila Jana Uše-ničnik-Zgaga (roj. 1949) iz Kranja je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste na travnik, kjer se je avtomo-bil nekajkrat prevrnil. Voznica in so-potnica Jožica Levstik iz Kranja sta jo odnesli le z lažjimi poškodbami, na avtomobilu pa je škode za 35.000 dinarjev. Dopolnilo KRANJ — Na željo voznika avtobusa Staneta Robleka doda-jamo opisu nezgode, ki se je pripetila v sredo, 19. aprila, na avtobusnem postajalisču pri osnovni soli Lucijana Seljaka v Stražisču, nekaj podrobnosti. Voznik Roblek je upošteval, da so na postajalisču otroci in je temu primerno počasi pripeljal. Se med usta vijanjem so se proti avtobusu zagnali otroci, pri tem prerivanju pa je nekdo I gorja Paplerja porinil tik pred avto-bus, ki je že skoraj ustavil. Pri obraćanju prednjega kolesa, je pnevmatika pritisnila Igorjevo nogo, tako da mu je zlomilo gleženj. Rop pri belem dnevu Škofja Loka - V petek, 21 aprila, dopoldne je Lucija Jezeršek s Kidričeve ceste v Skoiji Loki srečala v veži neznanca, ki je povpraševal po stanovanju tako kot tuđi že drugje. Odgovorila je. da ne oddaja stanovanja, zato je odšel. Nekaj kasne je okoli poldne. pa je istega neznanca srečala v spalnici svojega stanovanja. Na vprašanje, kaj dela, jo je udaril po obrazu in ko je padla, jo je brcal. Nekako ji je uspelo, da mu je ušla v kopalnico. kjer se je zaklenila. Ne/.nanec pa je medtem prebrskal stanovanje in odnesel dva bankovca po MMM) din, po ročni in rojstni list, hranilno knjižico in zlato verižico. Občani so miličnikom pokazali smer, kamor je neznanec odšel. Službeni pes je nekaj časa sledil, nato pa je izgubil sled. Kljub temu so oba bankovca našli, ali jih je izgubil ali odvrgel, se ne ve. Okoli 13.ure je neznanec, ki ustreza opisu, ustavil voznika »stoenke« kreni barve, kranjske registracije in se z njim odpeljal proti Ljubljani. Postaja milice in UJV Kranj naprošata omenjenega voznika stoenke, ki ima značiine zavesice — zapenjajo se z verižico na zadnji blatnik — da se zaradi podat kov o neznancu oglasi na najbližji postaji milice ali na l'-JV Kranj. Neznanec, ki je oropal Jezerškovo, je star od 22 do 25 let. temnib, normalno, kratkih las, visok 175 cm, oblečen v črn kratek suknjič i/, usnja ali skaja in lemno modre zametne hlače ali kavbojke; govoril je slovensko. Dežurne trgovine V soboto, 29. aprila, bodo odprte naslednje de'žurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. 1 Maistrov trg 11 od 7. do 19.30 in ne- delja od 7. do 11. ure, Zivila — pro- dajalna PC Globus Koroška c, pro- dajalna PC Klane, Likozarjeva 12 TRŽIĆ: Mercator - poslovalnica Yrg svobode 27, 2b'. aprila bosta od-prti poslovalnica Trg svobode Ki in poslovalnica ABC1 Bistrica. ŠKOFJA LOKA: SP Mestni trg. Mesnica Mestni trg poslovalnica 2. 2. maja bo dežurna Nama ftkofja Loka. JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožea na Plavžu RADOVLJICA: Odprte bodo vse " prodajalne do 16. ure LESCE: Odprte bodo vse proda-jalne do Hi. ure GORJE: Odprte bodo vse proda-jalne do H>. ure BLED: Odprte bodo vse proda-jalne do 16. ure Bohinj: Odprte bodo vse proda-jalne do 16. ure Gorenjci brez telefona so telefonirali V naši akciji (Jorenjci brez telefona — telefonirajte smo prejeli nad vse mi prićakovnnji več kot sto telefonskih pozivov in već kot trideset pišem. Najbolj je bodoče telefotiske naroćnike zanimalo, kdaj in po kakšni ceni bodo dobili telefonske priključke, spraševali pa so i/, vseh gorenjskih krajevnih skupnosti. Prečej vprašanj snio prejeli ludi po zaključku akcije in ker bi radi prav vse ni odgovorili naenkrat, smo vsa vpiašanja posredovali strokovni službi PTT Kranj, ki zdaj pripravlja odgovore. Verjamemo, da ste neučakani. a prosimo za nekaj pot rpežljivosti t ja do petka, 12. maja. ko borno vse odgovore PTT službe objavili v (llasu. Prehitevanje Kranj — V petek, 21. aprila, nekaj po 7. uri je voznik osebnega avtomobila Janez MakŠe (roj. 1955) iz Notranjih Goric peljal od Kranja proti Jeprci. Ko je pri Meji prehite-val avtobus je iz nasprotne smeri pripeljal tovorni avtomobil. Voznik Makše je zato zaviral in zavijal nazaj v desno, pri tem pa zapeijal s ceste na bankino, hotel zaviti nazaj, pri tem pa se je avtomobil dvakrat prevrnil. Vozniku ni bilo nič, zvite pločevine pa je za 30.000 din. Voznik hudo ranjen Radovljica — V soboto, 22. aprila, ob 18. uri se je na regionalni cesti med Radovljico in Podvinom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Potoč-nik (roj. 1945) iz Zasipa pri Bledu je na ravnem delu ceste prehiteval nek osebni avtomobil, pri tem pa ga je zaneslo v levo s ceste, nato spet nazaj na cesto, kjer se je nekajkrat prevrnil in obstal na boku. V nesreći je bil voznik Potočnik hudo ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode na vozilu pa je za 50.000 din. Neprimerna hitrost Radovljica — V ponedeljek, 24. aprila, ob 4.30 se je na lokalni cesti v Dvorski vaši pri Radovljici pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Pohar iz Poljč je peljal proti Dvorski vaši in pri hiši št. 3 zaradi neprimerne hitrosti zapeijal v desno ter trčil v vogal hleva. V nesreći sta bila hudo ranjena voznik in sopotnica Breda Deželak. Oba so prepeljali v jese-niško bolnišnico. Manj prometnih nesreč Za prve tri mesece letosnjega leta lahko rečemo, da nišo na gorenjskih cestah zapustili velikega opustoše-nja, vsaj v primerjavi z lanskimi tremi meseci ne. V 101 prometni nezgodi je umrlo 7 oseb, ranjenih pa je bilo 119. Med umrlimi v prometu v teh mesecih ni bilo nobenega otroka. Sicer pa je kot že nekaj časa doslej smrt bolj kosi med pešci, saj sta od sedmih le dva voznika, ostali pa so pesci. Cesta in prehodi za pešc« so bili v zadnjem času resnično ne-varni tako za ene kot za druge. Ni samo to, da vozniki ne upoštevajo prednosti na prehodih za pešce, ali da so manj pozorni tuđi nasploh na pešce v prometu, pač pa se tuđi pešci zelo neprevidno obnašajo na cesti: nenadoma prihajajo pred vozila, v naselju ne uporabljajo vedno ploć-nikov za hojo, ob robu ceste hodijo v paru in podobno, skratka ne poskrbijo dovolj za svojo varnost tuđi sami. Sicer pa med vzroki prometnih nesreč na gorenjskih cestah prevla-duje neprimerna hitrost, na arugem mestu so nepravilnosti peScev. nepravilna srečanja vozil itd. Če bi sklepali po številu odvzetih vozniških dovoljenj zaradi suma vinjenosti, 189 jih je bilo, bi lahko sklenili, da vozniki sedajo za volan ne glede na to, kako globoko so pogledali v kozarec. Med tistimi, ki so se za nekaj časa pošlo vili od voz-niškega dovoljenja, je bilo tuđi 16 poklienih voznikov. Miličniki so odvzeli tuđi 22 vozniških dovoljenj na kraju prekrška voznikom zaradi drugih prometnih prekrškov. LM Nov avtobus domaće proizvodnje — Alpetour, TOZD Potniški prttn, dobil prvi artobus domaće proizvodnje s 50 sedeži, ki smo jih morali m<*ntal • Ljubljane. Alpetour, Potniški promet, je bil pobudnik izdelave takšrtih v"*>*"■" S tem skuša odstraniti vzroke nejevolje potmkov zaradi gneče in pre^o -°j/f' nosti vozil ter neustavljanja na nekaterih avtobusnih posta/ah. Vsent &*t kom čestitke za 1. maj. — Foto: F. Perdan ^° m' Kranj - Zudn/r dm aprila ,n tuđi š" r maju se bodo po obćinah zijstiia *ZZan,a dovine Izlet preko Jezerskega na Koroško!? Ugoden nakup nudi A & 0 market RUTAR v Doberlivasi/Eberndorf Postrežba slovenska. Posebne ponudbe poznižani ceni Hotel, taverna, kopališče — tuđi za naturiste. Vse usluge v dinarjih 22. stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O STIPENDIRANJU UCENCEV in Studentov v občini RADOVLJICA objavlja za šolsko leto 1978/79 razpis kadrovskih štipendij in učnih mest Skupen razpis je na osnovi sklepa izvršne-ga odbora skupne komisije podpisnic sa-moupravnega sporazuma o Stipendiranju ućencev in studentov občine Radovijica, priporočila Gospodarske zbornice Slovenije ter skupnega dogovora s predstav-niki OZD in interesnimi skupnostmi z dne 11. aprila 1978. POGOJI RAZPISA: 1 Stipendije bodo podcijene po kritcrijih družbenega dogovora in samoupravnoga sporazuma o stipendiranju ućencev in studentov ter po dolocilih družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske poiitike. 2. Prednost imajo učenci in Studenti z bolj-sim učnim uspeh om, pri izenačenih ONtalih pogojih, pa prosilci iz socialno sibkejsih družin. i. Prijave sprejemajo posameznc kadi ,v-ske službe OZD in SIS za srednjesolce (tuđi za učence v gospodarstvu) ter studente višjih in visokih sol najkasneje do 30. JUNIJA 1978, za tište pa, ki bodo v poletnih mesecih se opravljali solske obveznosti ali spremenili vrsto solanja pa tuđi od 15. do 31. avgusta 1978. 4. Prosilci naj predložijo prijave na obraz-cu DZS 1,65 *>. Prijavi naj priložijo: — kopijo zadnjega ftolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o vpisu v solo, ki jo bodo obiskovali — potrdilo o premoženjskem stanju in A te vilu družinskih ćlanov — dokazilo o dohodkih starsev za leto 1977 — izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega Atipenditorja (i. Kandidati bodo o rezulatih raspisa obveiceni 7. Prepozno vloienih in nepopolnih pro-*enj komisije ne bodo obravnavale N. Tiati stipendisti, ki prejemajo Stipendijo iz združenih »redatev (nolidarnostno itipeadijo) «o t»e dolini javiti na ta r«-pim, će ne »olajo za pokliče, ki *o razvidni iz tega razpisa. Hkrati «o dolini v roku 8 dni obventiti Skupno«! ta za-poalovaaje — Kn om Radovijica. da ao tv javili na razpi«. Ce t*fa ne bodo *torili, sgubijo x aovim Aolakim letom pravico 4o itipeadije adnifenih »rednitv. ALMIEA ~ ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA 1 Stipendija — Fakulteta za aaravo*]ovK' ili tehnologijo — tekMilna tehnologija — od 2. fctitika dalje 1 stipendija — Fakulteta za nar. in tehnologijo — tekstilna tehnologija — 1. stopnja — ni mizar - brr~ilec - str jni ključavničar - žagar LJUBLJANSF A BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ ZA ENOTO RADOVLJICA 1 stipendija — Ekonomska fakulteta — bančna smer — 3. ali 4. letnik 1 stipendija — Ekonomska srednja šola 3. ali 4. letnik PLAMEN KROPA 1 stipendija — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — kemijska tehnologija 1 stipendija — Fakulteta za strojništvo I. stopnja 1 stipendija — Ekonomska fakulteta I. stopnja 1 stipendija — Ekonomska srednja šola 2 učni mesti - strugar 8 učnih mest — ključavničar PODJETJE ZA PTT KRANJ i TOZD ZA PTT RADOVLJICA, o. sub. o. Radovijica, Kranjska 1 1 stipendijo i — za poklieno PTT solo, za poklič PTT prometnik : Učenci morajo imeti končanih osem razredov osnovne sole st morajo biti do 18 let in imeti morajo potrjeno zdravniško spridevaJ11 Prošnji morajo priložiti tuđi vlogo za sprejem v dom (velja za tište k želijo bivati v internatu PTT Izobraževalnega centra v Ljubli« \ Šola bo vpisovala dne 25. 6. 1978 oz. naknadno 25. 8. 1978, zato je treh oddati vloge najkasneje do 10. junija 1978. Šola bo vpisovala h sprejemnih izpitov. V slučaju večjega števila prijavljenih kandidat^-2 se bo opravljal test psihofizičnih sposobnosti . ov* Prošnje s prilogami sprejema komisija za stipendiranje pri noH;^ PTT Kranj, Poštna ulica 4. i^jetju SKUPSCINA OBCINE RADOVLJICA 1 stipendija , — Ekonomska fakulteta — 2. letnik 1 stipendija — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — smer arhi tektura ali gradbeništvo — 3. letnik SLOVENSKE ŽELEZARNE j TOVARNA VERIG s. p. o. LESCE 1 stipendija I — Ekonomska fakulteta II. stopnja - finančna smer I 1 stipendija I — Strojna fakulteta II. stopnja - konstrukter I 1 stipendija — Strojna fakulteta II. stopnja - tehnološka smer j 1 stipendija I — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - metalurgija I 1 stipendija f — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - kemija 13 učnih mest — orodjar j 19 učnih me«t — rezkalec 11 19 učnih mest — strugar h 23 učnih mest — strojni mehanik js 2 učni mesti — stavbni ključavničar var. \- 2 učni mesti — elektrikar i lučno mesto — veritni kovač r 3 učna mesta — »trojni kovač I« TECOVSKO POĐJBTJE MURKA UWCB V TOJEDTaUUTIL i, 2Atipendiji * 1 — aranJerska srednja šola 3. ali 4. letnik j 1 Atipendija I — Ekonomska fakulteta — poslovna smer 3. a|i 4. letnik I VEUCTOGOVINA tlVILA KEANJ TOZD MALOPRODAJA mi o»a»»fjo ■■■•Wjicw lm Bt—Vi 7 učnih mest — prodajalec I 2 učni mesti — natakar j 1 učno mesto - mesar, sekač 1 1 učno mesto — kuhar i Kandidati morajo imeti uspešno dokončano osnovno Solo in veselje do pokliča za katerega t* prijavljajo. Prijave z dokazih »prejema kadrovska služba Veletrgovina Zivila Kranj - Cesta JLA 6/1V. VIATOR TOZD HOTELI BOHINJ 10 učnih mest - kuhar (5 moških, 5 žensk) 10 učnih mest - natakar (5 moških, f> žensk) 1 2G-ŽTP LJUBLJANA, n. sol. o. ^,- „. SEKCIJA ZA VZDRZKVANJK SIGNALNO VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV PIVKA TOZD - o. sol. o. PIVKA. Kolodvorska 33 -^Poklk'iTa železniška elektro-kovinarska iola (za nadzornistvo SV«T K naprav Boh. Bistric«) - 1. letnik ife KRANJ JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo Vsem delovnim Ij uđem čestitamo za praznik dela — 7. maj KOG P J ^^^ Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj ■__ — TOZD Komunala, Kranj — b o. — TOZD Obrt, Kranj — b. o. — TOZD Gradnje, Kranj — b. o. — TOZD Opekame, Kranj — b. o. in Samoupravna delovna skupnost skupne službe Kranj Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in po- šlo vnim prija teljem za praznik dela — 1. maj Iskra; Iskra Iskra KRANJ industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromeha-niko Kranj, o.sol.o. Kranj Proizvaja: telefonske centrale, telefone, elektronske naprave elektronske mstrumente, optične in steklopihaške naprave, elektroopt.čne naprave, stevce, menlne instrumente, računalnike, mer.lne naprave, stikala in električna ročna orodja. Vsem delovnim ljućem čestitamo za praznik dela — 1. maj zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Vs^n občanom in zavarovancemsamoupraVltavcem \ čestitamo za 1. ma, - prazmk dela m želimo ob.lo delovnih uspehov. Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite, ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni visini. ——~ Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. domplan urbanizem, stavbna zemlji-šča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje KRANJ — CESTA JLA ST. 14 TELEFON 21-875. 24-440 POSTNI PREDAL 24 Delovna skupnost podjetja ter samoupravna Sta-novanjska skupnost občine Kranj čestita vsem delovnim Ijuđem in občanom za praznik dela KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ 0" KO-* Ć* Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije, • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo AVTONEGA KLASIČ FRANJO Kranj, Šuceva 17 Menjava gum, uravnoveše-nje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za ZASTAVE in ŠKODE. Đelovni čas od 6. do 14. ure, ob četrtkih od 6. do 17. ure, sobo te proste. Cenjenim strankom čestitamo za 1. maj — praznik dela. Samopostrežna restavracija Kranj Delovni kolektiv čestita gostom in občanom za 1. maj — praznik dela Odprta je vsak dan, ražen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 12. ure; z našimi uslugami se še naprej priporočamo Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. V tovarni pr ej mete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim Ijudem za praznik dela tovarna čipk, vezenin in konfekcije »ne Vsem delovnim Ijudem in poslovnim pri- \ jateljem čestitamo in želimo prijetno praz-novanje 1. maja Občinski sindikalni svet Radovljica Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica l ^ Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaskih starešin Radovljica Samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica čestitamo vsem delovnim Ijudem za dan OF in praznik dela Ključ a vnič arstvo Radovljica Vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela 1. maj ter se priporočamo s svojimi storitvami etpI a.-m>'»I ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c projektira proizvaja instalira prodaja servisira čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jake-ga in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročitu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tik i, Ei, Riz, Candy, Elind, Čajavec, Grunding, Fein in Ransburg Tovarna pil Triglav Tržič Proizvajamo: vse vrste pil, jeklene sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vi-bracijskimi, električnim! vrtalnimi stroji Vsem delovnim Ijudem čestitamo za praznik dela Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in sliko-pleskarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in polivretanskih podov. Vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — /. maj Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, teleton 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavno8tmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instala-terska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskar-ska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRA VIL IN STORITEV čestita vsem svojim prijateljem in delovnim Ijudem za praznik dela — 1. maj. čestita vsem delovnim Ijudem za praznik dela — 1. maj Združena lesna industrija Tržič Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohistvo in oblazinjeno ponistvo. Komunalno podjetje Tržič DEJAVNOSTI: gradbena, ^'•^^^Staia vodovod, vrtnarija, cvetličarna, **™*' ^Xmitni služba, vzdrževanje čest, servisna pralmca, dolomum pesek za fasade. Vsem delovnim Ijudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznm dela in dan zmage Sreda, 26. aprila 1978 Glas — 25. strun V Sloveniji sprejemamo zakon o varstvu območja Julijskih alp in dobili borno nasploh prvi naš naravni Triglavski narodni park S Triglavskim narodnim parkom borno za var ovali znatno naravno območje ne h zase, temveč tuđi za potomce — Različnc režimske stopnje parka, ki je prvi v Sloveni ji in eden najlepših v Jugoslaviji Narodni park je varstvena skupina, večje, naravno zaključeno območje z izrednimi narav-nimi značilnostmi, tako krajin-■kuni lepotami, znanstvenimi redkostmi, »kratka: s posebnim kulturnim, znanstvenim in rekreacijskim pomenom. Naravni parki »o najvišja in najbolj celo-vita varstvena skupina, ki ima strogo zavarovano osrednje območje in okolje, za katerega pa veljajo milejSi varstveni režimi. Od zamisli do predloga »Ideja o Triglavskem narod-nem parku je razmeroma stara, pravi profesor Nada Praprotnikova iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani »Zamisel se je namreč porodila že leta 1908, ko so profesor Belar in drugi zainteresirali vse ljubitelje narave ter hoteli ures-ničiti željo, da bi postalo območ-je Triglava slovenski narodni park. Po vojni je to zamisel pod-piralo Muzejsko društvo Slovenije, leta 1924 pa je Planinsko društvo Slovenije ustanovilo alpski varstveni park s 14 kvadratnimi kilometri. Pozneje in tedaj so se stalno pojavljali problemi z upo-rabniki zemljisč in tako je Planinsko društvo vzelo zemljišča v zakup za dvajset let. Leta 1944 je ta doba potekla, začelo se je zno-va in leta 1959 smo dobili zakon o narodnih parkih. Dr. Angela Piskernikova in dr. Miha Potoć-nik ter drugi so vložili veliko truda in prizadevanj, da je leta l»bi izsel odlok o razglasitvi triglav-skega narodnega parka. Podlog o tem, da bi razširih triglavski park na širše obn?ocje so leta 1972 končno sprejele tuđi oDCin-ske skupščine tega območja, za nekaj časa se je spet *atak#mj° zaradi zahtev uporabmkov tega zemljisča. Delno so bile ovire v Mojgtrani, kjer so hoteli ^aditi cementarno, v Radovni, kjer se je načrtovala zajezitev Radovne, spono pa je bilo tuđi zaradi tu-rističnega centra o»> Bohmjskem iezeru in zaradi vršiških *»*»»*• Leta 1978 je pnšel končno predlog, saj je-*narca letos izvrs ni 8Vet skupščine Slovenije dolo-čil besedilo predloga za izdajo zakona 6 3. leta. Pred dvema letoma je zrasla telo-vadnica. Tri leta so po en odstotek od osebnih dohodkov odvajali tuđi delavci centra, kar je edinstven primer v jeseniški pa verjetno še v kateri drugi občini. V letošnji investicijski nacrt so zapisali nekaj pomembnih nalog; napeljati nameravajo interno telefonsko omrežje s približno šestde-setimi priključki, opremiti delavnice za prvo leto usmerjenega izobraže-vanja, postopoma pa b()do kupovali interne televizorje. ki jih bodo na-mestili v vsako učilnico V zvezi z usmerjenim izobraže-vanjem se že kažejo rešitve. Metalurške strokovnjake bodo na Jesenicah izobraževali verjetno za vso Gorenjsko, učence v kovinarski in elektro stroki pa za potrebe zdru-ženega dela v radovi jiški in domaći občini. Sicer pa je izobraževanje v ŽIC že organizirano tako, da se tu učijo učenci za delo — približno polovica pouka je praktičnega — in za potrebe organizacij združenega dela; predvsem jeseniške Železarne, Kopa, Plamena, Verige, Elana in drugih, s cimer je smisel usmerjenega izobraževanja v glavnem že dosežen. Zelezarski izobraževalni center bi lahko razdelili v tri glavne oddelke: Ugodni rezultati predpisov Da bi med osnovnošolsko mladino zbudili zanimanje za šolanje v Železarskem izobraževalnem centru, so se delavci centra sku-paj z jeseniškim zavodom za za-poslovanje domenili za široko propagandno akcijo. Posneli so 40-minutni film, v katerem so prikazali vse pokliče in obšli osnovne sole v jeseniški in radovljiški občini. Učencem osmih in neka-terih sedmih razredov ter njihovim staršem so razložili potrebe po kadrih, ki jih izobražujejo, učence pa so povabili tuđi na ogled sole. Odziv je bil v primerjavi z lan-skim nepričakovan; po prvih po-datkih iz predvpisov se je za poklicne sole odločilo H'2 osmošol-cev, za tehniški soli b'3, medtem ko zanimanja za solo za poklicne delavce še vedno nišo mogli /.buditi. Učenje za delo oddelek strokovnih šol, h kateremu sodijo tudršolske delavnice in dom učencev, oddelek za izobraževanje odraslih in' livarno, v katero pa učenci zahajajo samo na praktični pouk, sicer pa je proizvodni oddelek z redno zaposlenimi delavci. Najmočnejši in najpomembnejši je oddelek strokovnih šol, ki združuje kar štiri različne sole: tri za mladino in eno za izobraževanje ob delu. Prva od šol za mladino je šola za poklicne delavce. Traja dve leti, vanjo pa se lahko vpišejo učenci z najmanj šestimi razredi osnovne sole. Izobražuje žičarje, hladne va-ljavce oziroma tište pokliče, ki jih potrebuje Zelezarna. Letos obiskuje Solo za poklicne delavce 31 učencev. Večina jih ima Stipendijo in zago-tovljeno delo v Zelezarni. Poklicno kovinarsko, metalurško in elektro solo obiskuje 242 učencev. Zanjo se zahteva dokončana osem-letka, traja tri leta, izobražuje pa naslednje pokliče: strojni mehanik, strugar, ključavničar-varilec, orodni ključavničar, rezkalec, obratovni elektrikar in vodovodni instalater. Tehnična metalurška in strojna šola izobražuje, kot že ime pove, metalurške in strojne tehnike. Zic ima dislocirani enoti v Ravnah, na Jesenicah pa sta tuđi oddelka za učence ob delu. Letos je v obeh rednih šolah 232 učencev, od teh na metalurški tehnični 23 deklet (v vseh šolah centra jih je skupaj 41). Bodoči tehniki imajo po končanem šolanju možnost nadaljevati studij na metalurški, strojni ali podobni fakulteti. Oddelek ljubljanske metalurške fakultete je tuđi na Jesenicah in ga obiskuje ob delu 14 sluša teljev. V oddelek strokovnih šol sodi tuđi izobraževanje ob delu, in sicer delo-vodska metalurška in strojna šola, ki trajata dve leti, kandidati pa morajo ob vpisu imeti najmanj tri leta delovne prakse. Učne delavnice so v centru, k praktičnemu pouku pa (idhajajo učenci tuđi v Železarno. Imajo delavnice za osnovni program in spe-cializirane delavnice. Te so strojna in strojno-mehanična delavnica, ko-vačnica, varilnica, livarna, učilnica za praktični pouk elektrotehnike. Vsak učenec ima svoje delovno me8to, obleko in zaščitne pripomoć -ke. Zanimivo je, da učenci v učnih delavnicah občasno delajo za naročnike. Znani so kot izdelovalci krožnih škarij za rezanje kovine — izdelek zahteva veliko truda in časa — pa tuđi enostavnejsega orodja. Oddelek za izobraževanje odraslih daje dodatno znanje strokovno že usposobljenim delavcem s področja metalurgije, strojništva in varstva pri delu. Precej razširjeno je tuđi tako imenovano funkcionalno izobraževanje: tečaji za žerjavovodje, viličarje, za področje oljne hidrav-like, termične obdelave, varilstva in podobno. Tečaj za minerje oddelek organizira za celotno gorenjsko območje. Delavci oddelka za izobraževanje odraslih so ooletz teea odgovorni za vođenje strokovnih ekskurzij po Zelezarni, izvajajo testiranje delav-.cev iz varstva pri delu, sodelujejo pa tuđi z delavskimi univerzami v Trbovljah, Skofji Loki, Kranju Domžalah in na Jesenicah, s ka-terimi izmenjujejo strokovno litera-ruro in predavatelje. Vsako leto gre skozi različne tečaje, seminarje in predavanja v oddelku za odrasle pd 3500 do 4200 delavcev. Železarski izobraževalni center na Jesenicah je v oddelku strokovnih šol od 1938. leta do danes izučil približno 3700 strokovnjakov. Večina od njih, prek riO odstotkov, je zaposlenih v jeseniški Zelezarni, drugi pa so razkropljeni po Go-renjski, Sloveniji in ćelo Jugoslaviji. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Direktor ŽIC Severin Gttlntajer Ena interna šolska televizija s 140 posnetimi kasetami ni dovttlj ZQ učence centra. Zato bo postopoma vsaka učilnica dobila svoj televizor nrvk katerega bodo učenci lahko nemoteno spremljali učno snov, bodisi da jtl ft\a sami posneli ali pa presneli s televizijskih izobraževalnih oddaj. Pred nakupom spomladanske garderobe vas vabimo na ogled modnih novosti 78 v speciahziranih poslovalnicah Elita — ženski ter moški salon. Titov trg 7: ' ' ženski kostimi, plašči, krila, bluze ter jope in izred-no bogata izbira moških oblek, suknjičev in hlač Nudimo potrošniški kredit brez porokov na 4-mesečno od plače van je. Vsem našim kupcem čestitamo za praznik dela __ /. maj (Nadaljevanje s prejšnje strani) STANOVANJA V anketi so delavci odgovorili. da je stanovanjsko področje drugo naj-bolj zapostavljeno področje družbe nega standarda. Takšno mnerije je bolj razumljivo, čeprav podatki kažejo sicer ugodno sliko reševanja stanovanjskih problemov. ker nam reč skoraj polovica delovnih organi zacij tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih ruma ni-kakršnega stanovanjskega programa, ne letnega ne kakšnega dru gega. V zadnjem petletnem obdohju od ustanovitve samoupravne stano-vanjske skupnosti Kranj je bilo v občini zgrajeno poprečno 388 stano-vanj na leto, kar je več kot še enkrat toliko kot v prejšnjih letih. V zadnjih štirih letih, do konca leta 197b" je bilo zgrajenih 1096 zasebnih sta-novanj in 1554 stanuvanj v blokih, kar pomeni II stanovanj na 1000 prebivalcev v občini, kar je zelo ugodno v primerjavi z drugimi obči-nami. Samo v letu 197(i pa je zaprosilo za eno od možnih oblik stanovanjske pomoći kar 27(X) delavcev. V prihodnjih petih letih name-rava zaprositi za eno obliko stanovanjske pomoći, stanovanje, poso jilo, solidarnostno stanovanje ali za sobo v samskem domu okoli 5800 de lavcev, to je 1200 na leto. To pa je vsekakor številka, ki ji tuđi s seda-njim tempom reševanja stanovanjskih vprašanj ne borno kos. Poseben problem so sa niska sta novanja. saj so običajno samci prav na repu reševanja stanovanjskih vprašanj. V občini stanuje 7,5 zaposlenih delavcev v samskih stanova ljih in kot podnajemniki, izjemen joložaj pa imajo seveda samski de- lavci, ki stanujejo pri starših. Sicer pa ima gospodarstvo v občini eno samsko ležišče na Hi zaposlenih, družbene dejavnost i pa na '2H zaposlenih. Kriteriji za dodeljevanje najern nih stanovanj in kreditov \ vseh delovnih organizacijah nišo enotni, se pa več je delovne organizacije dogo varjajo za poenotenje. Vedno več delovnih organizacij postavlja koi prvi pogoj izpraznitev starega sta novanja, kar pomeni večanje l'onda starih stanovanj za delavce. ki ne zrnorejo nakupa ali plačevanja na jemnine za novo stanovanje ali se ne odločajo za zidavo tast ne niše. Medtem pa najponienihnejši posojiloda jalec — samoupravna stanovanjska skupnost — postavlja na prvo mesto lastno udeležl)o pri nakupu stanovanj in pri individualni gradnji. Pogoj o sorazineinem deležu druge delovne organizacije je še premalo upoštevan. kar kaže. da se delovne organizacije med seboj za reševanje stanovanjskih prohlemov še premalo povezujejo. Mimo sprejet ih kiiten-jev pa se stanovanja jo. kadar gre za nujno potrebne stro-kovne delavce ali za izrazito socialne primere. Već kot tretjina delovnih organizacij pa takih izjem ne pozna. Delavci so v anketi izrazili mne nje, naj bi med kriteriji za reševanje stanovanjskih problemov upoštevali predvsem stanovanjsk<> razmere pro-silcev, socialne in zdravstvene razmere ter tuđi, kar je presenetljivo. skupno delovno dobo Sicer pa so de lavci na vprašanje ali v delovni organizaciji upoštevajo določila stanovali jskega pravilnika v prečejšnjeni številu odgovarjali z »ne vem«. Tako je odgovorilo 40 (Klstotkov delavcev v industriji in kmetijstvu. kar ver jctno ponieni, da delavce, ki itnajt) stanovanjski problem rešen. ne zanima ra/.reševanje stanovanjskih problemov drugih delavcev, ali pa je \ delovni organizaciji informiranje slabo in podobno. Knak odstotek de lavcev. ki v zadnjih desetih letih nišo vložili prošnje za stanovanje ali posojilo IkIi. da \ njihovi delovni organizaciji niniajo pravilnika, kar seveda jasno kaže. da stanovanjsko področje pač ni predmet zanimanja za te delavce. Zanimivo je. da je tretjina vseh vprašanih delavcev pripravljena prispevati del svojih do liodkov kot posojilo za nakup ali gradnjo stanovanj za delavce. ki stanovanjskega problema nirnajo rese nega, tretjina ni za to in meni. da so dovolj sedanji načini /.biranja sred stev. ostali pa so ne nekoliko nad republiškinr popreč-jem, saj je bil tuđi narodni dohodek na prebivalca v občini višji od repub-liškega: vendar pa je preseganje re publiškega poprečja v tem ohdohju najnižje prav zadnje leto (I97l>). le 1,3 odstotka. Posebna /načilnost odgovorov za poštenih delavcev v občini je, da so nagrajevanje po času označili kot nianj primerno obliko Tako tu četrtine delavcev v družbenih dejavnostih, ki so plaćani izključno po času prebitem na delu, meni. da je tak način nagrajevanja slab: ne spodbuja k povećanju storilnosii m k večji uspešnosti poslovanja delovne organizacije in tuđi k večjenni dohcKlku. kar je edini vir za večje osebne dohodke Delo po normi je značilno za neposredno proizvodnjo ni {ii^° tll(n za kranjsko gospodarstvo. Tako je plaćanih d tega 31 tMlstolkov po osebni normi. 22 mlstotkov pa po skupinski normi. Hazen industrije. kjer je večina delavcev plaćana po normi, je takt) plačevanje uveljav Ijeno še v gradbeništvu. trgovini, gostinstvu in turizmu, nekaj mani tuđi v obrti; platilo po času prebitem na delu pa je značilno za družbene dejavnosti. stanovanjsko m ko munalno dejavnost ter krnetijstvo Da takšen sistem nagrajevanja ni ravno spodbujal k večji prolitikonaj- /icpi osebnega dohodka. m«ltem Sreda, 26. aprila 1978 Glas - 27. stran Učenci so povedali Romana Robič, drugi letnik poklicne Sole za obratovnega elektrikarja: »Za ta poklič sem se navdusila že v osnovni soli in mislim, da je primeren tuđi za ženske. V našem razredu sta poleg mene še dve dekleti. Ne vem, zakaj, a ljudje imajo še vedno predsodek, češ da ženske ne bi smele opravljati ,mo-ških' poklicev. Imam stipendijo Železarne in nameravam naprej na tehničnoelektrošolo.« Janez Jamar, drugi letnik poklicne dole z& orodnega ključa vničarja: »Doma sem v Bohinjski Beli. V Solo se vozim z vlakom. Veselje za ta poklič sem prevzel od očeta, ki ima doma podobno delavnico. Stipendijo imam v Železarni in se nameravam po končani soli v njej tuđi zaposliti.« Sefik Mahmić, prvi letnik poklicne strojne mehanicne °»Prišel sem iz Bosanske Krupe. Za to solo mi je doma povedal znanec. Dobil sem fttipendijov Železarni in zdaj stanujem v domu učencev. Tu je kar pnjetno. hrana je dobra, v sobi stanujemo štirje fantje, po popoldanskem učenju pa se lahko sprostimo ob šahu in namiznem tenisu. Ce smo pridni, gremo zvečer lahko tuđi ven. Vzgojitelji v domu so nam ob sobotah pripravili že već izle-tov, na katerih spoznavamo go-renjske kraje.« Dom učencev Železarski i/.obraževalni center obiskujejo največ učenci iz jese-niške in radovljiške obćine. Nekaj jih je tuđi s tolminskega konca, medtem ko jih je predvsem v soli za poklicne delavce največ iz so-sednjih južnih republik, s Primor-skega in iz Prekmurja. V domu učencev, ki je bil zgra-jen 1963. leta, je prostora za 144 učencev. Vse postelje pa nišo za-sedene, saj v domu stanujeta le 102 učenca iz oddaljenejših kra-jev. Razliko med stipendijo in stroški oskrbe — le-ti znašajo 1960 dinarjev na mesec — krije Železarna. Stipendisti odvajajo samo .osnovno nagrado, nagrada za učni uspeh pa jim ostane za žepnino. Cenjene stranke obveščamo, da bo Central Kranj TOZD Delikatesa ki ima sledeće prodajalne: samopostrežna prodajalna in bife Delikatesa, Hrib Preddvor, Kočna Zg. Jezersko, Krvavec Cerklje, Špeeerija Na Klancu, Na vaši Šenčur, Dom Srednja vas, Naklo v Naklem, Klemenček Duplje, za praznike poslovala po naslednjem delovnem času: vše prodajalne TOZD bodo zaprte 27. aprila ter 1. in 2. maja 1978. V soboto, 29. aprila, bodo vse prodajalne odprte od 7. ure do 19.30. Dežurne bodo tuđi v nedeljo, 30. aprila 1978, od 7. do 11. ure. Priporočamo se za nakup v predprazničnih dneh. Vsem eenjenim strankam in občanom čestitamo za 27. april, dan OF, ter 1. maj — praznik dela. w SOZD Mercator Ljubljana, DOROŽIMIK, TOZD Preskrba Tržič sporoča cenjenim potrošnikom, da bodo prodajalne Merca-torja v Tržiču in Kranju pred prvomajskimi prazniki poslovale po naslednjem razporedu: v sredo, 26. aprila, bodo vse prodajalne odprte v Tržiču in njegovi okolici do 1 6 ure Prodajalna 7 Tržič, Trg svo-bode 1 6 pa do 19. ure Prodajalna 1 Kranj pa bo odprta do 17 ure; v četrtek, 27. aprila, bodo vse prodajalne zaprte; v petek, 28. aprila, imajo vse prodajalne normalni poslovni čas; v soboto, 29. aprila, bodo vse prodajalne v Tržiču in njegovi okolici odprte do 13. ure. Prodajalna 3 Tržič, Trg svo-bode 2 7, pa bo tega dne odprta do 19. ure. Prodajalna 1 Kranj pa bo odprta prav tako do 1 3. ure; v nedeljo, 30. aprila, bodo vse prodajalne zaprte, v ponedeljek, 1. maja, bodo vse prodajalne zaprte; v torek, 2. maja, pa bodo od 7. do 1 1. ure dopoldan odprte in dažurne naslednje prodajalne Mercatorja: prodajalna 1 Kranj, Cesta JLA 6 prodajalna SP blagovnica Tržič, Cankarjeva cesta 1 prodajalna SP 14 Bistrica 84 in prodajalna 21 Krize. Vse ostale prodajalne Mercatorja bodo tega dne zaprte. Zgoraj navedene dežurne prodajalne bodo imele v prodaji sveže mleko in kruh. Vsem cenjenim potrošnikom ob tej priliki priporočamo praznični nakup prehrambenega blaga po znižanih cenah Ob 2 7. aprilu, obletnici ustanovitve Oh, in 1. maju — prazniku dela pa iskreno čestitamo vsem de lovnim Ijuđem in zvestim potrošnikom z željo, da bi praznike pnjetno in veselo prazno val i. {*° enotnosti pri najvišjih seveda ni. "azpon med najvišjim in najnižjim jtohodkom v občini v oktobru lani je M 1:5. Absolutno najnižji osobni do-"(>dek je v tem obdobju bil i/plaćan v Rozdarstvu, najvišji pa v gradbe-lištvu. Poprečni osebni dohodki rie-B°Rpodarstva so nekoliko nižji kot v R°spodarstvu. će upoštevamo pri km razliko v stopu |i strokovm* Usposobljenosti. Poprečni dobodek v din, v osnovnih šolah 4674 din, v kulturni dejavnosti 4ii'.i4 din, v zdrav-stvu 4394 din itd. Z nadaljnim uvc-'javljanjem nagrajevanja po delu in Ovisnosti osebnih dohodkov od do-•^ženega dohodka bo možno v občini "istem delitve oblikovati v ra/ponib ^šjih od republiškega poprečja in takih, da bo van je zajeto resnično delo kot to zahtevajo delavci m kot terja zakon o združenem deki. V IZOBRAŽEVANJE -POZAPOSLITV1 Ceprav ugotavljamo, da je i/-obrazbena struktura zaposlenih v občini neugodna glede na odstotek nekvalificiranih in polkvalifu-iranih delavcev, ne bi mogli zanikati uein-kov socialne politike zadnjih dvaj-setih let. Med polkvalificirammi delavci je namreč samo IH odstotkov starih do 27 let, med nekvahf.cira-nimi pa je mladih :*<) odstotkov; to pomeni, da se iz Venera*;ij. *' s<) se izobraževale v zadnjih 20 let ih, vst manj delavcev steka v skupino nekvalificiranih in polkvalificiranin. V anketi je več kot ^lovira delavcev odgovorila, da se Jakai drugačen način še izobra* u je .Na več se izobražujejo tak., ki dodatno izobrazbo potrebujejo za napredovanje na delovnem tnestu, drugi se izobražujejo iz želje po razgledano-sti in iz osebnega zadovoljstva, tretji pa zaradi večjega osebnega dohodka. Nekvalificirani in polkvalific iiani pred vsem pogrešajo dodatno stro-kovno izobrazbo, navajali pa so tuđi pomanjkanje družbenopolitične. ekonomske in samoupravne izobrazbe. DKLAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK Delavci iz drugih repuhlik prav gotovo predstavljajo posebno kategorijo zaposlenih, saj se s svojinu specifičnim! živijenjsknni pogoji težje vključuji'jo v novo socialno okolje. Zaradi posebno i/.ra/.itcga zaposio-vanja \ kranjski občini v preteklem obdobju je v občino prišlo tuđi veliko delavd-v i/, drugih republik. Vendar pa samo ekstenzivno zapo-slovanje ne pometu še hitrega po-večevanja družbenega produkta, pač pa zahteva tuđi celovito reševanje socialnega položaja delavca. torej investicijo na vsa področja socialne politike, kar je vodilo seveda tuđi do lani sprejetega družhenega dogovora" o minimalnih življenjskih in delov-nih pogojih delavcev. Gorenjsko gospodarstvo že dolgo časa ne more bre/. delavcev iz drugih republik. l'o anketi iz leta 1975 je bilo konec tega leta v desetih naj-večjih gorenjskih delovnih organi-zacijah zaposlenih več kot 14.(MM) delavcev iz drugih republik ali 14,5 od-stotka vseh zaposlenih, le malo manjši odstotek pa velja za družhe-ne dejavnosti Posebno nekatere panoge gospodarstva bodo tuđi v l)o-doče iskale nove delavce v drugih repuhlikah. Tako industrija 40 odstotkov potreb po novih delavcih ne bo mogla pokriti s slovenskimi delavci, prav tako promet, gradbeni štvo. kmetijstvo in gozdarstvo ter komunala. Delovne organizacije v kranjski občini pa še posebej ugo-tavljajo, da za določene pokliče kot so k'ljučavničarji, tesarji. gozdni delavci. asfalterji ter za dela kot so odvoz smeti, vzdrževanje čest in kanalizacije ter druga vzdrževalna dela domačih delavcev ni mogoče dobiti ali pa zelo. /elo malo. Delovne organizacije so se največ-krat letovale le trenutno najbolj pe-rečih probleniov delavcev iz drugih republik. le redke so to vprašanje sistematsko uredile. Sicer so ob spre-jemu seznanjale nove delavce iz drugih republik tuđi s samoupravno ureditvijo delovne organizacije in z varstvom pri dehi, le redkc pa so tuđi ugotavljale materialno socialno stanje delavcev in njihovih družin. . Problemi, ki so najbolj pogosti pri zaposlovanju delavcev iz drugih republik so znani: več ja fluktuacija, prešibko kulturno življenje in mož-nosti za koriščenje prostega časa, slabše delovne navade in delovna disciplina, slabše vključevanje v delo družl)enopolitičnih organizacij. težje vključevan je v novo okolje zaradi neznanja jezika. Posebne pa so včasih tuđi stanovanjske težave. Po ore ni stanuje okoli 45 odstotkov delavcev i/, drugih republik v samskih domovih, 15 odstotkov v družbenih stanovanjih, 14 odstotkov provizori-jih — stanovanjskih bivalnih pro-storih na deloviščih. ostali delavci, predvsem tišti, ki se zaposlujejo mimo skupnosti za zaposlovanje, pa iščejo stanovanje kot podnajemniki večkrat pod zelo slabinu pogoji. Kvalifikacijski sestav zaposlenih v občini Kranj je razmeroma nizek, saj je med zaposlenimi .'{4,5 odstotka nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev; delavci iz drugih republik pa te kvalifikacijske strukture seveda ne izboljšujejo, saj je med njinii več kot polovica nekvalificiranih ali polkvalificiranih. Zaradi tega jih le redko najdemo zaposlene v strokovnih službah in izjemoma na vodstvenih delovnih mestih. Ker jih ni na odgovornejših delovnih mestih in ker prevladuje nizka kvalifikacijska raven. so temu primerni tuđi osebni dohodki in pa dohodek na družinskega člana: leta posebno pri družinah z več otroki kaže na slabo socialno materialno stanje ten družin. ki se tuđi s takšnimi ukrepi kot so otroski dcnlatek, regresirane stanarine, /nizane oskrbnine v vrtcu in drugo ne da omiliti. Značilno za družine delavcev iz drugih republik je tuđi, to seveda ne velja za sa niske delavce, zaposlenost le enega od za-koncev. Zaradi tega tuđi nimajo otrok v družhenem varstvu ali pa imajo nasploh družino v domaćem kraju. V vrtcih ima otroke tako le (i odstotkov delavcev iz drugih republik, v šolskem varstvu pa 12,5 odstotka. manj jih varu jejo sorodniki doma. več kot 10 odstotkov otrok pa je brez varstva: skoraj v enakem od-stotku pa so po podatkih iz ankete hrez varstva doma tuđi otroci slovenskih delavcev. Preživi janje letnega dopusta izven kraja stalnega bivanja še vedno ni postalo nekaj običajnega za kranjske delavce, saj jih le polovica samo za en teden odpotuje od doma. Za delavce i/, drugih republik pa kaže, da so še na slabšem: po anketi ni bil nihče od anketiranih na počitnicah v hotelih, 20 odstotkov jih je bilo pri znancih in sorodnikih, 11 odstotkov v počitniških domovih, 10 odstotkov na taborjenju, 52 odstotkov pa doma. Še tišti, ki so bili doma, pa so opravljali kako dopolnilno delo - 11 odstotkov. Za dopolnilno delo med dopustom pa se je bilo odločilo le 4 odstotke slovenskih delavcev, medtem ko pri dopustu v počitniških domovih ni pomembnih razlik med deležem slovenskih in delavcev iz drugih republik. Po odgovorih iz ankete ima sicer većina delavcev v občini vsaj dva obroka hrane na dan, od tega enega v delovni organizaciji, vendar pa je še vedno 10 odstotkov delavcev brez redne prehrane: od delavcev iz tujih republik nima redne prehrane 12,5 odstotka, kar pomeni, da so sicer ob većini delovnih organizacij, ki imajo urejeno prehrano še takšne, ki jim to ni uspelo urediti predvsem na oddaljenih in raztresenih deloviščih. Sicer pa delavci iz drugih republik izražajo več zadovoljstva nad druž-beno prehrano kot slovenski delavci, imajo pa več pripomb o kvaliteti hrane, vendar pa delavci muslimani nimajo pripomb glede premastne hrane. Ko so delavci iz drugih republik ocenjevali stanje družbenega standarda na posameznih področjih po letu 1974, ko so bile ustanovljene samoupravne interesne skupnosti, jih sicer več kot tretjina ni znala navesti ničesar, ostali, ki so odgovorili, pa so navedli pomanjkljivosti na področju stanovanjske politike in zdravstva. Pripravila L. Mencinger Za dan OF in delavski praznik 1. maj čestitamo vsem delovnim Ijudem občine Škofja Loka Občinski sindikalni svet Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Združenje vojaških vojnih starešin Škofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka Alpina DO Alpina Žiri n. sol. o. TOZD Obutev Žiri n. sub. o. TOZD Obutev Gorenja vas n. sub. o. TOZD Plastika Žiri n. sub. o. TOZD Prodaja n. sub. o. Vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem čestitamo obprazniku dela 1. maju slovenske Zelezarne Vsem delovnim Ijudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za praznik dela — 7 maj in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko de lovnih uspehov Splošno gradbeno podjetje Tržič izvaja vse vrste gradbenih in obrtničkih del, projektira visoke gradnje in nudi tipske projekte za individualne gradnje IBIRO ~SCPTRŽIĆ Ob prazniku dela in dnevuzmage čestitamo vsem delovnim Ijudem Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n. sol. o. in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Delovnim Ijudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice čestitamo kprazniku dela — 1. maju Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi SadT v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste svežega mesa, klobasnih proizvodov, suhomesnih proizvodov in konzerv Gorenjskim občanom čestitamo za 1. maj — praznik dela Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih čestita slušateljem, sodelavcem in delovnim Ijudem za praznik dela — 1. maj Gostinsko podjetje Zelenića Tržič čestita vsem poslovnim prijateljem, gostom in občann* praznika OF in 1. maj. wom *c Delovni kolektiv obenem vabi na PRVOMA lopr PLEŠE v soboto, 29. aprila, ob 20. uri: ^^fcJU — v restavraeijo nad avtobusno postajo. Igral bo ansa iL Blekato ^^rnbel — v dom TVD Partizan, kjer bodo igrali priznani Tv - v DISKOTEKO, ki bo odprta od 29. aprila do * rgovc - in na veliko prvomajsko SREČANJE TRŽIŠKIH np' LAVCEV na prireditvenem prostoru za motok*^ Podljubelju 1. maja od 10. ure del je. "*r©s v Pridite v Tržič! Tržisko podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič, Koroska 17 V sodelovanju z industrijo in drugimi organizacijami združenega dela proizvajamo: — opremo /a garderobe v industriji, trgovini, usta-novah ipd. — kovinsko embalažo za notranji transport — sestavne dele in opremo za proizvodnjo avtobu-sov, industrijo kmetijskih in gradbenih strojev ter splošno st rojegradnjo — opremo in naprave za galvanike ter čevljarsko industrijo — raznovrstno kovinsko opremo za namene elektro-stikalnih naprav Vsem delovnim Ijudem in občanom ter poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj lesnina TOZDTAPETNIŠTVO RADOVLJICA ^rti^rlrSS.11^ ronav„a,ce, obte,„jeM poh,štvo in vsa tapetn.Sko dekorativna dela Polagamo: . . vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6 do 16 ure. Vsem delovnim ljućem čestitamo za praznik deL> Skupščina občine Kamnik in družben opoli ti čne organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 1. maj - praznik dela Uradili vestu i k Goren jske OBČINE: JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ LETO: XV. V Kranju, 26. aprila 1978 Številka 13 VSEBINA PREDPISI OBCINSKIH SKUPŠĆIN OBCINA KRANJ: 110. Odlok o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju komunalne dejavnosti, varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj za čas od 1. V. do 31. XII. 1978 Na podlagi 102. in 183. člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Gorenj-ske, štev. 13/77), 69. člena zakona o te-meljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, štev. 6/76), zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, štev. 2/76), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega po-mena (Uradni list SRS, štev. 13/77), zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, štev. 23/76) ter v skladu s sklepi skupščin ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti je Skupščina občine Kranj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12/4-1978 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju komunalne dejavnosti, varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj za čas od 1/5 do 31/12-1978 l.člen Zavezanci (delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost), ki nišo sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje od 1976 do 1980 za področje komunalne dejavnosti, varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj oziroma sprejeli k tem samoupravnim sporazumom aneksov za leto 1978, plačujejo v letu 1978 od l.maja dalje prispevke za navedene deiavnosti do naslednjih prispevnih stopnjah: — 0,33 % — za varstvo pred požarom — 0,77 ^ — za komunalno dejavnost — 0,12 ^r — za ljudsko obrambo Prispevek za varstvo pred požarom, za komunalno dejavnost (0,77^, od tega za financiranje komunalne dejavnosti v krajevnih skupnostih po stopnji 0,17 % in za financiranje programa samoupravne komunalne interesne skupnosti po stopnji 0,60$) in za ljudsko obrambo, obračunavajo zavezanci od osnove obračunanih bruto osebnih do-hodkov. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenj-ske, uporablja pa se od l.maja 1978 dalje. Številka: 400-023/1978-08 Kranj, dne 12/4-1978 Predsednik Stane Božić, l.r. Komunalno gospodarstvo Radovljica s TOZD Bohinj, Bled in Radovljica čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela' nm praznik* dela Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja - sestavne dele obutve (notranjike) in " =»" V£^tSt dru.H sredstev pH " delu/r[sredstva civilne zakite Ob prazniku dela čestita delovna skup-nost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem obilo delovnih uspehov Kmetijska zadruga Bled čestita svojim članom in vsem delovnim ljudem za praznik dela - Imaj Poleu reprodukcijskega materiala za kmetijstvo pro-daia tudT^adbeni material. V vrtnarskem obratu na Sledu nudhno tuđi vrtnarske in cvetličarske stor.tve. Industrija naravnega kamna MARMOR I MH HOTAVLJE Vsem odjemalcem priporoča svoje izdelke iz marmorja, lehnjaka I in granita. | Vsem delovnim ljudem čestitamo ob prazniku dela Kolektiv Trgovskega podjetja na veliko in malo universal želi vsem delovnim ljudem Gorenjske ob 1. maju še veliko delovnih uspehov KNOK&NJ s poslovnimi enotami: Kino in snack bar Center, Kino Storžič in Bife Storžič, Kranj Kino in Snack bar, Tržič, Kino Dom, Kamnik čestita vsem svojim obiskovalcem in drugim občanom za praznik dela — Imaj SLOVENSKE 2ELEZARNE ■^L tovarna ^^^ m vijakov Bplamen ^^m kropa Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa 30, stran — Glas Sreda, 26. aprila 1978 rMALf OGLASI prodcim j * Ugodno prodam KOMPLETNO KUHINJO v zelo dobrem stanju. Kern, Kranj, Partizanska 5 3212 . Prodam KRAVO s teletom črno-bele pasme, odlična mlekarica, Gro-bin, Cešnjica 24 pri Podnartu 3213 Ugodno prodam dve novi okni 100 X 140 cm in roleto 30 cm po din 1500 za komad in kletno okno 80 X X 100cm za 500 din. Telefon 81-162 3214 Prodani mlade VOLCJAKINJE po ugodni ceni. Košenina, Papirnica LŠk.Loka 3215 dežurni veterinarji 28. IN 29. APRILA: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 21-798 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055; OD 30. APRILA DO 5. MAJA: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj. OD 28. APRILA DO 5. MAJA 1978: HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za ob-čini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 ' pa deluje ■eprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prodani 3000 komadov dobro •hranjene STHKŠNK OPKKK špi- <-aka. Debeljak, Sorska 37, Šk. Loka 3216 Ugodno prodani globok OTHO-SKI VOZIĆEK tribuna za 154)0 din. Ficko Šonja, Krize 95/a 3217 Prodam nov OBRAC'ALNiK ma raton 140 B. Podbrezje 78, Duplje 3218 Prodam 7 tednov staro PHASlC'-KE. Poženik 15, Cerklje 3219 Prodam ZMRZOVALNO ŠKRINJO :150-Iitrsko. Cerklje 10 3220 Prodam BUKOVA DRVA klaftro. Zg. Brnik 71. Cerklje 3221 SEKULAR železne konstrukcije za žaganje drv z motorjem ali brc-z ugodno pr(xlam. Šmarca 5b\ Kamnik 3222 Ugodno prodam ZMRZOVALNO ŠKRINJO LTH 3(K) litrov, zaradi sehtve. Žalik .lože, Golnik 1 12, «4204, Golnik 3223 Ftodam večjo KOLIČINO SKNA. Pangeršica 1, (iolnik 3224 Pr«dam mladiće ŠKOTSKE OV ĆARJ'E. Kenda, Kranj. Oprešnikova •Tu telefon 26-206 3225 Prodam KROM PIR dezire /a sMue. Hrastje 166. telefon 49-007 3226 PVodam SPALNICO malo rabljeno zaradi selitve. Cena ugodna. BUhan, Sp. Pirniče 42 3227 Prodam SENO in OTAVO Mlaka 25. VOĆNE 3228 Prodam triletno redovniško žre-bic«, 450 kg. Sposobna kmečkih del. Janna, Zasip pri Bledu 3229 Prođem 4 gume 165 X 13 primerne tuđi za gumi voz, OMARO in dvojna ' PREIJSOBNA VRATA. Tel 24-425 3230 Prodani večjo količino STARE OPEKE bobrovca. Podhom 60 3231 Prodam črnobeli TELEVIZOR grundig. Piber Ivan, Ul. narodnih herojev 5, Bled 3232 Prodam TERMOAKUMULACU-SKO PEC 2,5 KW, PEC ZA CENTRALNO kurjavo 15.000 ccal., RE-DUKTOR primeren za gradbeno dvigalo. Zalaznik. Predoslje 177 3233 Prodam 500 kg mrve. Pot na Jošta 38, St ražišče, K ran j 3234 Prodam italijansko OTROSKO STAJICO velikosti 110x80 cm. Cena 650 din. Kavčič Tatjana, Oprešnikova ul. 38, telefon 22-940 3235 Prodam KRAVO s teletom ali brez ali pred telitvijo. Rupa 11, Kranj " 3236 Prodam PRASIČA za zakol in je-dilni KROMPIR igor. Breg ob Savi 8, Kranj 3237 Prodam SENO. Kne Valentin, Britof 7, Kranj 3238 Poceni prodam moško ŠPORTNO KOLO znanike rog de luks in dobro ohranjeno OLJNATO PEC emo. Jezerska c. 87, Kranj 3239 Prodam dobro ohranjen HLA-DILNIK gorenje 130-litrski. Telefon 064 25433 ' 3240 Prodani TEL1CO, 7 mesecev bre-jo. Sr. Bela 5, Preddvor 3241 Prodam čistokrvno TKLlCKO fri-zijko od odlične krave, staro 7 dni. Kranjska gora, Gasilska 12, telefon 064 88-731 3242 Ugodno prodani 5500 kom OPEKE veliki format. Informacije na tel. 24-211. Opeka je uskladiščena na Crn ive u 3243 Prodam rabljen ELEKTRIČNI ŠTED1LNIK. HLADILNO OMARO, POMIVALNO OMARO na 2 * koriti in BOJLER 80-litrski. Mihelič Peter, Podbrezje 82 3244 Prodam TROFAZNI in DVOTA-RIFNI ŠTEVEC z omarico in var-nostno stikalo. Zvirče 34, Krize 3245 Prodani pnevmatski GLISER z motorjem tomos 4 za POLOVIČNO CENO 7 tisoč din. Prodani tuđi MK-NJALNIK in MOTOR za zastavo 750 za 2 tisoč din. Zoran Sodja, Ribno 60, 64260 Bled 3246 Prodam zelo dobro ohranjen TRAKTOR stever. 18 KM. Preba-čevo 30 3247 Prodam 6 tednov stare PRAŠI C-KE mesnate sorte. Voglje 73. Senčur 3248 GARAŽNA VRATA večjih di-menzij: ena hrastova 255 X 380, ena kovinska dvižna 235 X 360, ugodno prodam. Naslov: Mlinarić Jože, Les-ce, Železniška 1 3249 Prodani SENO. Olševek 11. Preddvor 3250 Prodani 200 kg težkega MKSNA-TEGA PRASICA. Bohinc Jože. Zg. Brnik 60 3298 Prodam 10 tednov stare JARC-KE. Naklo KM) 3299 Ugodno prodani PHILIPS radio kasetni magnetofon. Mulej Jože. Smokuč 8, 64274 Žirovnica 3300 Prodam KRAVO dobro mlekarico. ki bo v maju telila. Sebenje 38 .3301 STRESNA OKNA se dobijo v les-ni izvedbi s termopan steklom, ža-luzija ali samonavijalno platno. Zu-nanji vide/, (zaščita) aluminij, kma-lu tuđi haker. Mera 115x75 cm. Pregib odpiranja na sredini omogoča lahko čiščenje, dobro zračenje in mnogo svetlobe v podstrešni sobi. Izdeluje Markun Franc, Ribno 49 a, Bled.MIZARSTVO 2983 Kompletno KUHINJO prodam zelo ugodno ter ŠTEDILNIK kombiniran in raztegljiv KAVC. Šorlije-va 29. stan. 16, Kranj 3()04 Ugodno prodam globok OTRO-ŠKI VOZICEK. Guzelj. Puštal 51, Škofja Loka 2838 Razprodajati sern začel 10 tednov stare PISKE. St rabin j 38. Naklo 3083 Prodam črnobeli TELEVIZOR EI Niš. VHF program. Zg. Duplje 20 ' 3100 Prodam (iARE — ci/o, po ugodni ceni. Jenko Ana. Gorenja vas — Re-teče 23, Skolja Loka " 3163 Prodam KOMPRESOR na zrak z raznimi priključki. Jugovic, Sv. Duh 2. Šk Loka. telefon 60-252 3164 Prodam polovico MLADE GOVEĐI ali ćelo Kupim KRM1LNI KROMPIR. LahovčV 17. Cerklje Prodani KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Komendska Dobrava 12, Komenda 3166 Prodam popolnoma nov PISALNI STROJ olimpija. Kavčnik, Partizanska 41, Senčur 3167 Poceni prodam komplet dnevne sobe. Oglasite se lahko po telefonu 23-446. Grašič, Kidričeva 10, Kranj 3168 Prodam 2 KAMINA, malo rabljen 80 1 BOJLER in nov RADIATOR emoterm 34 x 155 cm. Tišler, Cadov-lje 13, Tržič 3169 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor 3 tone in TRAKTOR kramer 18 KM s kosilnico. Za je Anton, Val-burga 15, Smlednik 3170 Prodani 4 mesece staro TELlCKO za rejo. Luže 4, Senčur 3171 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Hraše 1 pri Preddvoru 3172 Ugodno prodam KAVC, MIZO in štiri STOLE. Telefon 24-719, Kranj 3173 Ugodno prodani globok otroški VOZICEK. Moša Pijade 9, Kranj 3174 Prodam črnobelo TELlCKO. 6 tednov staro. Bukovica 4, Vodice 3175 Prodam 2 MESNATA PRAŠlCA za zakol. Potocnik, Polica 9, Naklo 3176 Prodam BARAKO 3 X 3, dobro za vikend. Mlaka 49, Kranj 3177 Prodam SENO. Kranjska 13, Senčur ' 3178 Prodam nove PLANINSKE CEV-LJE alpina, številka 42, malo rabljene. Cena po dogovoru. Osta-nek Edvard, C. JLA 6. Kranj, telefon 24-305 " 3179 Prodam SENO. Demšar Janez, Log 29, Šk. Loka 3180 Prodam KOSILNICO alpina za vrtičkarje. Pot na Jošta .58, Kranj 3181 Prodam skoraj nerabljeno 60-bas-no KLAVIRSKO HARMONIKO melodija za 2500 din in KITARO za 500 din. Cvek Jože. Gubčeva 5, Planina 3182 Prodani KRAVE po izbiri ali menjam za BIKA. Visoče 5, Tržič 3183 Prodam 10 tednov stare JARCKE in POHANCE Strahinj 20, Naklo 3184 Prodam ŠKODO Š 110 L. letnik 1970. Maolt, Poljšica 24 Pri Pekarni prodam GARAŽO. Možnost delnega (1/2) plačevanje s kreditom. Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »GARAŽA«. Prodani fotoaparat Practika-L. Arizanovič Lađo. C. Kokrškega odr. 28. K ran j. kupim Kupim I)KW F 12. samo motor ah le BLOK in BATE zanj. KlićiU- do-poldan telefon 064 50-075, 064 50-691 ali Žalac Jože. Hočevnica 40, '\rfiv 3038 Kupim KOSILNICO BCS z OBRACALNIKOM in PUHALNI-KOM. Moćnik. Ambroz 1, Cerklje 3185 Kupim rabljen PLUG za traktor ferguson. Trboje 74 3186 Kupim 1 ha GOZDA. ki meji z družbeno lastnino. Oddati ponudbe pod Gorenjska 3187 Kupim OBRACALNIK za BCS kosilnico. Bajd Peter, Letenice 11, Golnik " 3188 Kupini JERMENICO premera 40 do 45 cm za 17 mm klinasti jermen. Telefon 23-341 dopoldan *275 Kupim zazidljivo PARCELO ah HIŠO v K ran ju ali bližnji okolici. Plaćam tuđi v devizah. Kranj, Koruška c 39 2894 Kupimo mizarski KOPIRNI REZKAR. Obrtno podjetje Tržič, telefon 50-158 :*27() Kupim 3 STEBRE nove ah rabljene za kozolec. Zalokar Martin, Zigan ja vas 22. 64290 3277 Kupim rabljen enofazni Bh 1 UNSKI MEŠALEC. Zagar, Velesovo 16, Cerklje 3?/8 Kupim TEHTN1CO decimalko 200 do 300 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje 32/9 vozila Ugodno prodam 2 ZASTAVI 750, letnik 65 in 72, komplet ali po delih. Neregistrirani. Kokal Anton, Kidričeva 22, Jesenice 3251 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Kalan. Suha 9, Šk. Loka 3252 ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 25.000 km, odlično ohranjeno, prodani. Škantar Stane. Finžarjeva 6, Bled 3253 Prodani MOPED T 12 na 3 pre-stave. Cena 3000 din. Kajuhova 31, Kranj 3254 AMI 8 breakt, letnik 1973. ugodno prodam. Ogled po 6. uri. Jenko. Drolčevo naselje 26, Kranj 3255 Prodani dobro ohranjen AMI8. Informacije po telefonu 21-659 dne 27. in 28. aprila 3256 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. in MENJALN1K. C. na Klane 49. telefon 23019 3257 Prodam 1300 lux, letnik 1971 za 10.000 din. C. na Belo 6, Kranj 3258 Prodani SIMCO 1000GLŠ, letnik 1973. registrirano 1 leto. Ogled v so-boto popoldne in nedeljo. Pokopa-liška 22, Kokrica ' 3259 TAUNUS 12 M, 1965, zelo dobro ohranjen, registriran za 1978, ugod no prodam, delno na ček. Kranj, Staneta Žagarja 18 3260 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Cirče 29, Kranj 3261 Prodani ZASTAVO 750. letnik 1971 dec. ui leseno MONTAŽNO DRVARNICO. Hrib 18, Preddvor, telefon 45-035 3262 Poceni prodani AMI 8. letnik 1971. Prodani tuđi AMI 6, tuđi za rezervne dele. Informacije tel. 25-006 3263 Prodam TOVORNO PRIKOL1 CO s priključkom za VW 1200, Gol-niška c. 23, Kokrica, Kranj 3264 Prodani R 4. V zameno vzamem ZASTAVO 750 / doplačilom. Ivan Novak. Bistrica 158, Tržič 3265 Prodani PEUGEOT 204 in ZASTAVO 750 v celoti ali po delih. Vidic Slavko. Koritenska 5. 64260 Mlcd 3266 Prodam ZASTAVO 1300 komplet ali po delih in PRIKOLICO za oseb-ni avto. Telefon 22-805, popoldan 3267 Prodani OPEL MANTO 1900 SR, 90 KM, novi model. Informacije vsak dan od 7. do 14. ure. Telefon 60-458 ali stanovanje na Zelezniški postaji Šk. Loka 3268 Prodam ZASTAVO 750. Vončina, Valjavčeva 9, Kranj 3269 Prodam R8 GORDINI. Telefon št. 41-087 3270 Prodam VOLKSVVAGEN rabljen. Pajerjeva 2, Senčur 3271 Ugodno prodam avto LAĐA, letnik 1973, Matanovič Tomo, Savska c. 54, Kranj 3272 ZASTAVO 750, letnik 1971, odlično ohranjeno, prodam. Fister, Strahinj 94 3273 Za ZASTAVO 101 KUPIM STREHO. Telefon 064 22-842 3274 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Snedičeva 2, Kokrica 3302 Prodam osebni avto VW PASAT VARIANT. Telefon 77-886 3303 Ugodno prodam karamboliran AMI 8, lahko tuđi po delih. Kokalj, Golnik 62, Malijevo brdo 3013 125 PZ prodam, letnik 1972. Telefon 22-710 3014 ŠKODO 1000 MB, prodam. Ura-nič, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj Prodam FORD TAUNUS 15 M. Virmaše 34, Šk. Loka 3120 Prodam FIAT 850 special, generalno obnovljen, lahko tuđi na ček. Velesovo 47 3134 Ugodno prodam dobro ohranten AVTO DATSUN 1000 delux. Kranj, Pot na Jošta 25 3144 Prodam ZADNJO STENO NO SILEC in ODBIJAC novo za NSU 1200 C. Štravs, Finžgarjeva 2, Lesc* Prodam ZASTAVO 101, fetnik 1973. Kos Silvo, Gorenja vas ">6 Gorenja vas nad Sk. Loko " 31S9 Prodam nov MOPED na 4 presta- ve, po ugodni ceni. Cadež St*»f»n i Virlog LJ,Sk. Loka 3^ ■ Prodam MINI AUST1N loou. letnik 1972. Sp. Brnik 35, Cerklje Poceni prodam TOMOS 50 cross letnik 1976. Arih Izidor, Crnivec 8 64243 Brezje o1(ii Prodam R-4, letnik 1972. Šenčur Stružnikova4 3l9^i Prodam ZASTAVO 750 komDiet ali po delih. Prodam tuđi NiCjir 12«)C, letnik 1971, vožen, n^ gistriran. Erbežnik Igor, Mose pj jade 5, Kranj \ ' Prodam ZASTAVO 750 lUx no delih. Pintar Stanko, Prežihova ij Bled ^/3 VW 1200. letnik 1963, ugodnog dam. Noć Mojca, Javorni^ki rovt ^ Jesenice •*i*<»; Prodam AVTO SAB, 69 letnT -I v dobrem stanju. Zabreznica >7 *1 Žirovnica sig" ^1 Ohranjen VW, letnik 1965, pro. ^f dam. Registriran do konca novem- ' b ra. C irče 6, K ra nj 31 gg ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža. ocVla. brata, bratranca, strica Joža Studna se najtopleje zahvaljujem vsem sonxlnikom. št- ,H»sebno Blažu Studnu. «>fd«»n. prijateljem in obrtnikom za pomoč v n&jt4-žjih trenutkih. Najtopleje se zahvaljujem tuđi duhovsčini za lepo upravljen pogrebni obred in pevcem za izbrano |H-tje. Zahvaljujem se tuđi PLM Kranj za nuđeno pomoč ter sodelavkam kolektiva Murka Lesce za ,K>mo0 in razumevanje ob težki izgubi. Vsem darovalcem cvetja in vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti se enkr*at priKrčna hvala. 2alujoći: tena Jelka, sin Jožko. brat Stane in ostalo sorodstvo Pangeršica. 18.4. 197« ZAHVALA ()b smrti mo/a. <> dinarjev. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je tuđi priporočilo temeljni go-renjski l>anki odobritev 10 starih nii-lijard dinarjev preniostitvenega po-sojila skupnosti za ceste SHS, po-trebnega za začetek gradnje mostu prek Save v Kranju. Skupnost bo posojilo vrnila. s ten) pa ne bodo okrnjene druge načrtovane ti.iložbe na (lorenjskem. ^ v ZirovničA radovljiškim vrstni-kom. V Lescah se bo Štafeta ostavila ob 16.10, kjer bo pred Tovarao verig občinska slovesnost s kulturnim sporedom, nato pa bo mm-daljevala pot skozi Radovljico u Begunje. Tu se boata zvesmi štafeti priključili še dve lokalnu bohinjska, ki bo pridla % G*> reljka, in planinska s Stol«, a*ed-tem ko se bo tretja« jelovaka s Vodiške planine priključila jbt t Lescah. j Iz Begu nj bo štafeta nadalje-vala pot v Tržič, kamor b» prispela ob 17.15. Tuđi tu ae ji bosta priključili dve lokalni; prva bo prišla s Storziča, dm pazLjubelja. V Kranj bodo mladinci prinesli ' stafetno palico ob 18. ori (od Trži ča nov jo bodo prevzeli na Golniku). Na Trgu revolucije jo bodo priča kali stevilni mladinci in starejši občani. Tu pa jo bo počakala tuđi lokalna štafeta, ki bo začela pot na Jezerskem, obšla vso občino in se pred Kranjem zadnjič pomudila v Hrastju. Škofjeločani jo bodo prevzeli v Žabnici, v glavnem mestu obcue pa bo ob 19.20. Osrednja proslava bo na Mestnem trgu, kjer io bodo poleg domačinov prićakali tuđi mladinci iz pobratene Sme> derevske Palanke. Omenimo, da nameravajo tuđi Škofjeločani pripraviti dve lokalni štafeti, ki bosta prišli iz Selske in Polj'an-ske doline. Štafeta bo po sloves-nosti prespala ob budni straži v domu zveze borcev, naslednje jutro, 4. maja, pa jo bodo mladinci na Jeprci predali Med-vodčanom. u » DEŽURNI NOVINAR: 21-86G Zagreb - V eiavnem mestu Hr^tsTesT je včeraj nadaljevalo zasedanje Vili t gresa zveze komunistov in sicer so rt i r" petih komisijah Delo je potekalo na «»LV referata pretisednne hrvatskih konf ^^ Milke Planine Danes bo II. plenarni ^ Delo nadaljuje tuđi kongres zverpiT*' nistov Crne gore, začel pa se ie VI i i ora^ ZK Makedonije, ki je v^raj^^^ numu. danes pa delo poteka po l„ r'f Bje.ovar - Včeraj so se preb^T^ vonske Požege poslovih od štafete «,! j ki je krenila proti Pakracu in od t ^1U Ijuje danes pot proti Bjelovaru in Ko ""^" Kranj - Danes popoldne bodo na f>i ni pri Kranju vzidali temeljni kan> "'" novo osnovno solo. Gradnja* nove A^T "** nujno potrebna, saj osnovna šola St "** Zagarja ne more već kriti pot.vb "nov^t naselja na Planini. ««»eic« L. BoRataj Planinsko priznanje Mariji Brudar — Na f>tmedvljkuv defu glavne ga odbora PZS m gorenjskega meddruštvenega odbora, je predsednih 1*1) Kranj Franci Ekar podeld Manji firudur, dolgolelm planinki in r~gojitel/u-i \ najmlajših plamneev, najvišji ndlikovanji Planinske cve~e Jugoslai ije - srebrni in zlati znak. Knako priznanje bodo ob prvi prdttžnosti pudeldi ludi Andreju Bnnču, ki je bd v ponedeljek zadržan. Na sliki Manja lirudar ob prejemu najvišjega priznanja, (/k) — Foto: F Perdan Izobesimo zastave! Ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte slovenskoga naroda, 27. aprilu in delavskem prazniku, 1. maju, bomo pomembnim praznikom dali primorno obeležje tuđi tako, da bomo izobesili zastave. Obćani in delovni Ijudje Corenjake, naše prireditve in naše praznovanje dneva Osvobodilne fronti- in l.maja bo Se svećiinejne in Ae bolj praznično, če bomo izobeHili zastave! ,.,,,., /a (Joretijsko Merkurnsolo TOZD Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1 prodajalna NAKLO POTROŠNIKI — GRADBENIKI - OBRTNIKI obveščamo vas, da je odprta nova prodajalna v Naklem — nudimo vam velik parkirni in nakladalni prostor, kar je osnovni pogoj za hitro in solidno postrežbo — nudimo vam ugodne kreditne in plačilne pogoje — nudimo prevoze kupljenega blaga kamionsko, kakor tuđi po železnici — sprejemamo vaša naročila in posredujemo prodajo izven prodajnega programa Upoštevali bomo vaša strokovna menja in pnlagajali ter izpopolnjevali prodajni program, vašim zahtevam in stanju na trgu Obiščite našb prodajalno v Naklem, kjer vam bomo z geslom »VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST« poskusili ustreči vsem željam m potrebam. MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE PARKIRNI IN NAKLADALNI PROSTOR ZAGOTOVLJEN