Sftev. 14. LetoLXV.
V LJubljani. 9. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiiko glasilo UJU. - PoverjeniStvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Na-ročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Ideja državnega narodnega edin-stva in verske strpnosti.
U Istoriji Južnih Slovena otpočela ie nova epoha.
Narod jednoga porekla i jedne duše stavljen u toku Istorije u bogate i lepe predele; izložen večito pritisku sila s Istoka i Zapada, Severa i Juga; ugroža-van kroz sve vekove do naših dana im-perijama, državama i silama koje su ga smatrale za svoj plen i smetnju svojim planovima; izložen uticaju raznih kultura, i borbi za kulturno, versko, političko, ekonomsko ili kakvo drugo potčinjava-nje, izdržao je dugotrajni i strašni ispit u borbi za opstanak, i posle tolikih ve-kova i heizmernih žrtava i patnji, stvorio svoje narodno ujedinjenje.
Da bi ugjnule sve klice koje su vekovima radile na duhovnom, politi-ekom, ekonomskom i verskom razjedinja-vanju i poborljavanju moraju pasti sve predrasude i' sve pregrade, veštački stvarane i stvorene: da nas odrode, da nas rastave, da stvore nepoverenje i da nas razjedine.
Sledujuči primeru velikih radnika na stvaranju jedinstva, sve plemenite narodne sile moraju se uputiti jednome cilju: stvaranju jedne duše narodne, i jed-nog, jedinstvenog, zdravog, političkog, prosvetnog, ekonomskog i socijalnog organizma, kako bi strujanje novoga života unelo snage u sve kutove Otadžbine i stvorilo jedan snažan front; za slobodu, pravdu i napredak unutra, i za obezbe-denje skupocenih tekovina narodnih i od-branu nacionalnog jedinstva, od zavoje-vačkih težnja spolja.
Udruženo učiteljstvo Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca, svesno svoje velike uloge u životu našeg ujedinjenog naroda; svesno svojih dužnosti i svojih prava; svesno svojih klasnih interesa stvara od svih dosadašnjih pokrajinskih organizacija jednu organizaciju sa centra-lom u Beogradu, i poziva sve neorgani-zovane drugove i drugarice da mu pri-stupe.
Završujuči solidarisanje u svima pi-tanjima učiteljstva srpskog, hrvatskog i slovenačkog. Kongres izjavljuje, da je centralna uprava organizacije u Beogradu predstavnik svega učiteljstva u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, koje je, jedno telo i jedna duša, i tako hoče da ostane.
Iz manifesta I. kongresa UJU u Beogradu, 18. jula 1920.
Ideja narodnega edinstva ni politična in ne strankarska ideja, ampak je nujna državna potreba in ideja, ki mora spajati nas vse, da bomo na podlagi nje enotni in močni, ter da z njo potenciramo vse, kar nas spaja in veže ter ustvarja temelje za močno državo.
Ideja verske strpnosti je istotako nujna potreba v naši državi, da ne potenciramo činjenic, ki nas razdvajajo; nujna potreba je zaradi danih razmer in historičnih dejstev, ker so nas naši nasprotniki v preteklosti z versko nestrp-
LISTEK.
Misterij duše.
(Poljudni pregled psihijatrije. Spisal dr. Fr. Gosti, primarij-vodja zavoda za umobolne v Ljubljani. Malo knjig je izšlo zadnja! leta v slovenski literaturi, ki bi jih bilo sprejelo občinstvo s takim zanimanjem kakor »Misterij duše« izpod peresa izkušenega psihijatra dr. Fr. Gostla. Nenavadna napetost, s kojo segajo po knjigi radovedne roke, pa ne gre na rovaš tistega splošnega okultizma, ki se pojavi po vsaki vojski iz mističnih globin utrujenih in onemoglih duš, ampak izvira iz knjige same. »Misterij duše« nudi v formalnem in stvarnem oziru res nekaj novega posebno za tiste, ki jim je po poklicu izločeno vodstvo in vzgoja človeških duš.
Moderna psihologija prodira vedno globlje v skrivnostno brezno človeške duše, neprestano vro iz njega novi problemi podzavesti in dušne mehanizacije, problemi sugestije, avtosugestije in hipnoze, problemi metopsihologije, diferencialne in kritične psihologije, predvsem pa problemi praktične psihologije (psiho-tehnike), med kojimi predstavljal sedanja šolska in eksperimentalna pedagogika le
neznaten del. Vsa znanstvena pedagogi-
•
nostjo razdvajali in so zasejali s tem umetno sovraštvo med nas.
Obe ideji sta torej temeljni ideji za našo državo in sta nujna potreba za njo, ker potencirati to, kar nas druži in od-stranjati ono, kar nas razdvaja; zato moramo smatrati idejo narodnega edinstva in verske strpljivosti za predpogoj obstojal naše države in za temelj močni državi.
Zato moramo odstraniti vse, kar slabi te ideje!
Te ideje moramo torej zasajati v najširše kroge naše države in jih utrditi v teh masah; in kdo je bolj poklican za to kakor učiteljstvo in šola, ki naj okrepi potom mladine na temelju teh idej našo državo.
Misel narodnega edinstva in verske strpnosti mora biti danes za nas naša temeljna država, misel ki jo mora gojiti vsak učitelj in vsaka šola!
V globokem prepričanju tega prav-ca se je udružilo leta 1920. vse nacionalno misleče učiteljstvo države v UJU in danes šteje armada na tem temelju združenih prosvetnih delavcev že do 14.000 jugoslovenskega učiteljstva.
Komaj 2000 je učiteljstva izven UJU, ki še blodi in jemlje za temelj svojega mišljenja zablode raznih separatističnih frakcij in strank, in na škodo močne države goji in neti versko nestrpnost in plemenski separatizem. Ti ne marajo pripoznati državnega temelja, na katerem naj zidamo svojo stanovsko in prosvetno stavbo in so jim gesla politiških strank višja od temeljnih državnih idej in višja od stanovske neodvisnosti. Udinja-nje državi in njenim idejam smatrajo za hlapčevstvo, ne smatrajo pa za ponižanje hlapčevanja, ki ga sami opravljajo pri političnih strankah na kvar temeljnim državnim idejam in na škodo močni naši državi.
Nimajo toliko poguma, da bi se odrekli državni službi, če ne priznavajo glavnih temeljev, na katerih bazira predpogoj njene moči, ampak sabotirajo državo s svojim plemenskim separatizmom in versko nestrpnostjo, ki ga na ljubo političnim strankam širijo v mase in v mladino. Idejno niso oni v službi države, ampak v službi strank!
Dobro videč, da je tudi v našem stanu v državi predpogoj močnemu Udruženju opustitev vsakega plemenskega in verskega stališča, da je samo stanovski temelj prešibak, če mu ne da-
ka sloni na psihologiji in napreduje vzporedno z razvojem psihologije.
Danes si sploh misliti ne moremo modernega pedagoga brez korenite psihološke izobrazbe. Ako omogočuje že psihologija zdrave duše pravo umevanje pedagoških nalog, koliko več smemo pričakovati od psihologije bolne duše, psi-hopatologije, psihijatrije. Tu je izpolnil primarij dr. Fr. Gosti naravnost vpijočo vrzel, za kar mu bodo vedeli hvalo zlasti slovenski pedagogi.
Tudi v formalnem oziru smo dobili z »Misterijem duše« dolgo pogrešano novost. Pisatelj se namreč odlikuje z redko spretnostjo, da nam podaja znanstveno snov v lahki in zanimivi obliki. Posamezna poglavjai se čitajo zabavno kakor duhoviti feljtoni, niti pozorni bralec ne sluti, da mu odgrinja in pojasnjuje avtor temne, tisočletne probleme. Kakor nazorne ilustracije poživljajo celoto iz lastne, bogate izkušnje naivedeni primeri.
Dandanes posveča država in javnost osobito pozornost velikim ljudskim boleznim telesa: alkoholizmu, tuberkulozi in spolni infekciji. Nikdo pa se ne spomni najnevarnejše ljudske bolezni duha — nevednosti, ki zaprečuje s fanatično vra-ževernostjo vsak trajen napredek pro-svete.
In v prvi vrsti se bori slovenski učitelj proti tej pogubni ljudski epidemiji
mo širše obče državne baze, ter da je končno z našim poklicem samim združena in je nam kot državnim uradnikom še posebej dana naloga utrjevati temelje za močno državo, si je UJU postavilo na čelo stanovskega Udruženja kot vodilno idejo državno in narodno edinstvo in versko strpnost, ki naij daje tako naši državi, kakor našemu stanovskemu združenju neizpodbitno bazo za obstoj.
Tako je sprejelo UJU že v prva pravila temelj državnega in narodnega edinstva ter popolne verske in politične svobode na tem temelju. To se pravi: UJU se ie s tem deklariralo za strogo nacionalno organizacijo na temelju državnega nacionalizma, ki negira plemenski separatizem; deklariralo se ie za in-terkonfesionalno organizacijo, ki negira upravičenost vsakega verskega poudarka v organizaciji ter zahteva versko strpnost do vseh članov raznih ver v organizaciji; proklamiralo je pa tudi organizacijo za nepolitično in nestrankarsko.
Kdor hoče vstopiti v organizacijo, mora brezpogojno pripoznati vse troje teh načel in mora v tem duhu delovati v organizaciji, ker so to osnovni temelji za močno stanovsko združenje v državi in predpogoj za uspešno nemoteno stanovsko delo.
Iz tega pa že tudi sledi, da nimajo upravičenosti do obstoja učiteljske stanovske organizacije, ki bazirajo na temelju plemenskega separatizma, kakor je to Savez Hrvatskih Učiteljev; ne one, ki bazirajo na temelju verskega fanatizma, kakor je to Slomškova zveza, ker s tem
Vse strune so popokale, ni se posrečilo g. Ivanu Štruklju očrniti posameznih vodilnih mož Pov. UJU, čeprav ie na nje bruhal v »Slovencu« dan na dan ostudno gnojnico laži in jim naprtaval odgovornost za vse dogodke v zadnjem času in čeprav je dobro vedel, da niso s temi dogodki v nobeni zvezi.
Vrgel je famozno okrožnico preko Pov. UJU na okrajna društva in najel tam svoje priganjače, da bi napravil razdor v organizaciji ter ie podpiral svojo akcijo v »Slovencu« z raznimi noticami.
Toda zaman, ni šlo !
Sedaj si je izmislil novo metodo. Uporabiti hoče za raizdor v UJU g. Milu-tina Stankoviča, bivšega predsednika UJU.
slabe temeljne državne ideje in so le privesek plemensko in versko opredeljenih političnih strank. Posebno kot organizacije državnega uradništva, ki imajo gojiti le baze, ki krepe državo in jo napravljajo močno, nimajo pravice do obstoja v naši državi. Enako je tudi nemogoča stanovska organizacija, ki bi bila osnovana in bi bazirala na temelju tega pravca in bi obstojala iz pristašev ene politične stranke, torej na politisko strankarski bazi, kakor si jo zamišlja tov. Milutin Stankovič. ki hoče baje osnovati posebno učiteljsko organizacijo iz političnih Davidovičevih učiteljev-demokratov.
Vse te organizacije imajo že v sebi smrtno kal, ki jih napravlja nesposobne za kako močno državno stanovsko tvorbo.
Vsaka stanovska organizacija, ki je osnovana na narodno plemenskem, .katerikoli verskem ali strankarsko političnem temelju, je kot državna stanovska organizacija nemogoča.
Zato upravičeno UJU neizprosno vztraja na temelju ideje državnega in narodnega edinstva, verske strpljivosti in je proti temu, da bi se v organizaciji ustvarjala kaka razmerja po strankarsko politiški opredeljenosti, ker je' le taka mogoča kot državna organizacija in bo le s tem močna stanovska organizacija v državi. Od teh temeljev pa ne sme popustiti ni za las. ne sme dopustiti, da bi se rušili ti temelji in jih mora zahtevati kot predpogoj za vstop in delo v organizaciji.
Z bombastičnim geslom »Za neodvisno stanovsko organizacijo učiteljstva v Jugoslaviji!« agitira sedaj v »Slovencu« za novo Udruženje učiteljstva v Jugoslaviji, namreč za združitev Slomškarjev, separatističnih hrvatskih učiteljev in Stankovičevih političnih pristašev.
Pri tem pa postaja naravnost smešen, ker ne pozna prav nič razmer.
Predvsem računa napačno, če meni, da se bo srbsko učiteljstvo — Stamkovi-čevi politični pristaši — ločilo od UJU, ki je osnovano na temelju narodnega in državnega edinstva in se bo pridružilo hrvatskemu in slovenskemu separatističnemu učiteljstvu, ki vedno govori, da nas loči posebna narodnost, krščanstvo in križ.
vraževernosti. Ljudsko dušo zastirajo še vedno sence vražaste fantazije, še vedno je ljudstvo prepričano o nadprirodni isti-nitosti različnih prikazni (halucinacij), obsedenosti, ciganskih čarovnic, zamaknjenih in čudodelnih devic a la Vodiška Johanca itd. Tudi tukaj nastopa dr. Fr. Gosti z avtoritativno jasnostjo in izvršuje s svojo p o 1 j u d n o - z n a n -stveno knjigo prvovrstno prosvetno delo. Svetloba pada v najtemnejše kotičke ljudske duše in vraževerni strah beži pred resnico. Iz Gost-love knjige bo zajemal slovenski učitelj kakor iz bogate zakladnice snov za ljudska predavanja o najusodnejši socialni bolezni — ljudski vraževernosti.
Želimo samo, da nas avtor skoro razveseli z drugo izdajo »Misterija duše« v razširjeni obliki. Hvaležni mu bomo zlasti za uvodno poglavje o normalni in diferencijalni psihologiji, ki naj postane osnova in okvir tudi sledeči psihopatolo-giji. Na koncu naj bi pridal še pregledno »kritično psihologijo«, posredujočo med psihologijo zdrave in bolne duše, opozar-jajočo na prehode med zdravjem in boleznijo, povdarjajočo relativnost vseh bolezenskih simptomov. Tako olajša hipo-hondron muke samozasledovanja ter prepreči zlorabo psihijatrije zlohotnim jezikom in tudi — strokovnjakom.
Dr. Franc Derganc.
Moja prva učiteljska služba.
(Dalje.)
Nekako čez pol leta sem pobral za mežnarenje in orglanje svojo prvo bero. Kmetje so me bili tedaj že vzljubili in dali so mi precej raznovrstnih poljskih pridelkov. Pota voz mi je pripeljal voznik, s katerim sva po vaseh pobirala to bero. Vesel sem je bil, a žal, le kratek čas. Ko je župnik zagledal moj voz naložen z bero, je ukazal vozniku, naj zapelje k njemu. Vzel jo je za hrano, meni pa je ostalo le borih pet goldinarjev mesečne plače. Tako ne more iti dalje, sem si mislil, otresti se moram župnika na vsak način. Takoj sem pisal svojemu stricu, naj mi pošlje 50 gld. Ko sem prejel denar, sem se napotil v Karlovec in si kupil potrebno opravo, obenem pa sem pisal svoji sestri, naj pride k meni. Medtem se je mežnar že izselil iz mojega stanovanja in dal sem ga prebeliti in očediti. Ko je prišla sestra, sva si uredila svoje gospodinjstvo. Od tedaj se mi je godilo bolje; opravljal sem šolo ter cerkovnikove in organistove posle, a zvonenje je oskrbovala moja sestra.
Nekega vročega popoludne se grem kopat v Kulpo. Jedva sem se dobro zrno-čil, že začujem, da v naši cerkvi zvoni. Hitro se napravim in hitim gledat, kdo
Predsednik „Slomškove zveze" bi rad v zvezi z g. Milutioom Stankovičem omajal UJU.
(Odgovor na „Slovenčeve" napade v zadnjem tednu.)
Že baza take združitve je napačna, ker je popolnoma politična in hoče združiti učiteljstvo na temelju, kakor so združene politične skupine v narodni skupščini, to se pravi, da hoče osnovati »opo-zicionalni blok učiteljstva«.
Kje je tu nestrankarska, stanovska organizacija.?!
O UJU govori, da je politična dekla strank, medtem ko je fakt to, da je Glavni odbor UJU odstranil tov. Mflutina Stankovica s predsedniškega mesta ravno zato, ker je izrabil predsedniško mesto za politično stranko g. Davidoviea in je hotel spraviti UJU v politično smer in ker je zanesel svoje zasebne politične zadeve v »Narodno Prosveto«.
Najbolj smešen pa postane s tem, ko zamenjava organizacijo Stankovičevega demokratskega političnega učiteljskega kluba s stanovsko organizacijo in jo smatra celo kot nepolitično stanovsko organizacijo v smislu njegove ideologije.
Še boli smešen postaja, ko citira razne vesti iz Stankovičevega lista »S 1 o b o d a n Narod«, ki je glasilo političnega kluba demokratskih učiteljev v Beogradu in servira te citate kot pristne nepolitične, res nestrankarske zadeve in stremljenja. »Slobodan Narod« smatra za nestrankarsko stanovsko glasilo učiteljstva. kar je toliko, kakor če bi smatrali pisanje v »Slovenčevem « » Učiteljskem vestniku«, ki ga piše g. Štrukelj in njegovi zagrizeni trabanti, za edino nestrankarsko stanovsko pisanje.
Da bo g. Štrukelj še bolje informiran in ne bo šele on poučeval slovenskega učiteljstva potom »Slovenca« o srbskih razmerah, mu povemo še to, da obstoja v Beogradu tudi politični klub učiteljev radikalov, ki izdaja tudi svoje glasilo »Svetlost«.
V Beogradu obstojajo torej trije učiteljski listi, »Slobodan Narod«, glasilo političnega kluba Davidovičevih demokratskih učiteljev. »Svetlost«, glasilo kluba učiteljev radikalov in nepolitično stanovsko glasilo UJU »Narodna Prosveta;«, ki bazira na temeljnih idejah državnega in narodnega edinstva ter verske strpnosti, kakor UJU.
Značilno je. da se g. Štrukelj sklicuje ravno na glasilo kluba Davidovičevih demokratskih učiteljev za intrige zoper UJU.
Povdarjati moramo, da ie bila ravno slovenska delegacija na zadnji seji Glavnega odbora UJU ona, ki je povdarjala, da o usodi UJU ne smejo odločati politični učiteljski klubi, ampak da se mora varovati strogo stanovski strokovni značaj organizacije v listu in v organizaciji sami.
Danes je v UJU do 14.000 učiteljstva v državi, in se bodo g. Stankovič in njegovi politični pristaši-učitelji dobro premislili, preden se bodo naslonili na onih 2000 učiteljev v državi izven UJU, ki sami ne vedo, kaj so in kai hočejo. Tudi je zaman upanje, da bo srbsko učiteljstvo, ki je nacionalno zrelo in prožeto nacionalizma zapustilo idejo narodnega edinstva in verske strpnosti in se bo naslonilo, še manj pa združilo s separatističnim hrvatskim in slovenskim učiteljstvom ter bo sledilo njihovemu najvišjemu načelu plemenskega separatizma in verskega fanatizma.
Gospodje Štrukelj in kompanija pozabljajo, da smatra g. Stankovič in vse skrbsko učiteljstvo, ki je za njim, klerika-lizem ravno tako škodljiv državi in narodni ideji edinstva ter so ti ravno tako odločni nasprotniki klerikalizma, kakor so to hrvatski separatistični učitelji, ki so naravnost strastni nasprotniki klerikalizma in zlorabi vere za politiko.
Dokler bo ideja Slomškarjev o neodvisni stanovski in samo strokovni učiteljski organizaciji obstojala samo v taki organizaciji, ki jo kot neodvisno stanovsko priznava klerikalna stranka v Sloveniji in njeno trobilo »Slovenec«, in bo obstojalo vse delo za tako organizacijo le v stremljenju, kako bi oslabili učiteljske organizacije, ki temelje na osnovi državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti, toliko časo bodo Slomškarji zaman čakali, da bodo kdaj člani kake državne učiteljske organizacije, ker srbsko učiteljstvo jim bo pokazalo vselej hrbet, kadar bo vidno njihovo separatistično mišljenje proti državnemu in narodnemu edinstvu, hrvatsko učiteljstvo pa vselej, kadar bodo kot najvišje načelo postavljali klerikalizem — to je politika in strankarstvo. ki jih vodi tudi sedaj, pri rušenju UJU in ustanavljanju političnega konglomerata »neodvisne stanovske organizacije Jugoslavije«.
Če se pa UJU zavzema za državno in narodno edinstvo in za versko strpnost, pa to ni politika in ne strankarstvo in zaradi tega UJU tudi ni še privesek političnih strank, ki se zavzemajo za iste cilje — storilo je UJU to pač iz vzroka, ker se zaveda, da je to najširša in najtrdnejša baza za njeno organizacijo, za bodočnost jugoslovenskega naroda in bodočnost države ter je njena dolžnost utrditi to bazo potom učiteljstva in šole. Če služi UJU veliki ideji, ni zaradi tega v službi nobene osebe in tudi ne stranke, čeprav se krije smer s smerjo vodilnih oseb in strank in jo stranke podpirajo pri dosegi teh ciljev.
IV. redna letna skupščina Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika.
Dne 19. in 20. aprila t. 1. se vrši v Ljubljani skupščina Saveza državnih nameščencev. Predpriprave za ta kongres, ki se ga »udeleže zastopniki državnih nameščencev iz vse države, so v polnem teku. Od strani naše organizacije sodeluje pri teh pripravah naš strokovni tajnik. Delo se je razdelilo na odseke, ki bodo podvzeli potrebne korake, da se izvrši skupščina kolikor mogoče častno za Slovenijo in Ljubljano.
Skupščina se prične v nedeljo 19. aprila t. 1. ob 9. uri v dvorani Kazine v Ljubljani. Po običajnih poročilih funkcionarjev pridejo na dnevni red nastopne razprave: izplačilo razlik e od 1. oktobra 1924 do L maja 1925; stanovanjsko vprašanje; poročilo o i z -premembi zakona o civilnih državnih uradnikih in uredbe o razvrstitvi. — Isti dan popoldne zborujejo po možnosti razne centralno udru-
žene organizacije. - Ob S. uri zvečer se vrši v dvorani Kazine komers na čast došliin gostom.
V	ponedeljek 20. aprila dopoldne se vrši^ letna skupščina pokrajinske Zveze za Srbijo, Črno goro in Vojvodino. Isti dan popoldne ob 3. uri se pa. vrši skupščina Narodne zveze duševnih delavcev.
V	torek 21. aprila odpotujejo udeleženci na skupni izlet na Bled.
Naše članstvo opozarjamo, da ima pravico prisotnosti in debate vsak o r g a n i z i -ranec in da naj se učiteljstvo z ozirom na važnost in aktualnost razprav (izplačilo
Gibanje učiteljske omladine.
—uč 12. redni sestanek smo imeli
mariborski učiteljski naraščaj v soboto, dne 28. marca 1925. Predaval je tovariš strokovni tajnik Rudolf Dostal iz Ljubljane. Tov. predsednica ie prav spretno vodila ta sestanek in se za lepe besede prisrčno zahvalila g. predavatelju. Tov. Dostal je govoril o »Razvoju in pomenu organizacije UJU«. Z izbranimi besedami je v spretno zaokroženi obliki orisal zgodovino razvoja naše stanovske organizacije od prvih dni od onega maloštevilnega učiteljskega društva pa do današnjih dni, ko se je razširila organizacija po vsej državj od Triglava do Vardarja in šteje na tisoče članov. Omenil je voditelje te organizacije, važne skupščine in nekatera pomembnejša strokovna predavanja. Prinesel je s seboj tudi nekaj brošurie z natisnjenimi važnimi predavanji in jih razdelil med tovarištvo. Seznanil pa nas je tudi z borbo, ki so jo borili naši stat-novski tovariši in jo še borijo za dosego namenov stanovske organizacije. Huda je bila ta borba in je še huda, toda ako bodo naše vrste strnjene in se bodo vsako leto pomnožile z novimi mladimi močmi, bomo dosegli, za kar se borimo, za osamosvojitev šolstva in neodvisnost stanu. Želja vseh je. da nas tovariš strokovni tajnik še obišče in nas pobliže seznani z raznimi vprašanji, ki so važna za razvoj, napredek in borbo naše organizacije. Zdravol	Zapisnikarja.
Splošne vesti.
—	Naše članstvo. Po pregledu vseh vposlanih članskih izkazov okrajnih učiteljskih društev izkazuje število članstva UJU poverj. Ljubljana 2637 članov, učiteljev in učiteljic, t. j. 150 članov prirastka napram lanskemu članstvu. Obračamo se tem potom ponovno na naša okrajna društva, da pozovejo k pristopu v našo organizacijo še one maloštevilne tovarišice in tovariše, ki še stoje zunaj UJU. Nikomur ne zapiramo vrat, kdor priznava pravila strokovne nestrankarske organizacije UJU. nikogar ne izključujemo iz naših vrst, kdor stoji na temelju narodnega in državnega edinstva.
—	Minister prosvete g. Sv. Pribiče-vič o vzgojnem duhu v naših šolah. Prosvetni minister g. Pribičevič je dejal v odgovoru na izvajanja dr. Lorkoviča in dr. Gosarja v narodni skupščini med drugim: »Duh pouka v naših šolah mora biti duh narodnega edinstva, to so odločili že
razlike!) udeleži skupščine v čim največjem številu.
Naše poverjeništvo bosta zastopala na skupščini poverjenik Luka Jelene in strokovni tajnik Rudolf Dostal.
Osrednja zveza javnih nameščencev v Ljubljani se je obrnila na oba velika župana, da dovolita z okrožnico potrebni dopust vsem državnim nameščencem, ki se nameravajo udeležiti skupščine^
Že danes opozarjamo naše članstvo na Gorenjskem, da gredo udeležnikom izleta na Bled v torek, dne 21. aprila v vsakem oziru na roko, da ostane divni naš Bled našim južnim bratom v najboljšem spominu.
naši osnovni državni zakoni. Naša ustava pravi, da mora šola gojiti državno zavest v duhu narodnega edinstva. Zato pravim jasno in glasno, da se bo slišalo širom države, da bodo čuli vsi učitelji. Ne more biti učitelj, kdor ne vzgaja dece v duhu narodnega edinstva. Lahko mislijo gg. klerikalci, kar hočejo, lahko misli ves poslanski klub, kakor hoče, toda to ne sme biti stališče učiteljev v Slove--niji, zakaj toliko časa, dokler velja naša ustava kot osnovni zakon, se bom poslu-žil svojih pravic in bom odstranil iz šole vsakega učitelja, ki bi učil našo deco, da nismo »en narod«.
—	Kongres vseh državnih uradnikov v Ljubljani. Uprava Gl. Saveza drž. službenika je sklenila na svoji seji 12. marca t. L, da se vrši IV. redna letna skupščina Gl. Saveza dne 19. in 20. aprila t. 1. v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: dne 19. aprila 1925 dopoldne: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Poročilo o izplačilu dolgovane razlike na službenih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. 3. Poročilo o stanovanjskem vprašanju. 4. Poročilo o izpremembi zakona o civ. drž. uradnikih in uredbe o razvrstitvi. 5. Določitev članarine. 6. Volitev članov upravnega in nadzornega odbora. 7. Predlogi in vprašanja. Naslednji dan, t. j. 20. aprila 1925: Dopoldne: letna skupščina pokrajinske zveze za Srbijo, Črno goro in Vojvodino, popoldne pa: skupščina narodne zveze duševnih delavcev (Narodni Savez umnih radenika). Osr. Zveza b« zahtevala od Gl. Savezai, da spravi na dnevni red tudi vprašanje naših upokojencev in zadnjo uredbo o draginjskih dokladah. ki je baš med njimi povzročila toliko opravičenega razburjenja in ogorčenosti.
—	Publiciranje šolskega zakona. Z
ozirom na zahtevo nekaterih društev in članov, da bi se publiciral načrt šolskega zakonla. moramo pojasniti, da ne kaže publicirati načrta, ki je že in še bo izpre-menjen preden bo predložen ministrskemu svetu in skupščini. Ta načrt je še iz leta 1922. in so se že do danes izvršile na njem v ministrstvu znatne izpremem-be. Društva imajo priliko, da se seznanijo z načrtom potom članov ankete, ako jih povabijo na zborovanja. Ti se radi odzovejo, kakor smo že objavili.
t ANTON LEBAN.
Želeli ste, g. urednik, da bi Vam kdo kaj podrobnega poročali o pokojnem upok. šolskem ravnatelju Antonu Leba-nu. Morda Vam ustreženi s temi vrsticami.
zvoni in čemu. Od daleč že zagledam župnika, ki me je pričakoval s prekriža-nimi rokami na prsih. Ko pridem do njega, ga vprašam, kdo je zvonil. Župnik pa odgovori: »Jaz, zato da vas pokličem in vam povem, da pred velikim oltarjem ne gori večna luč, takoj jo prižgite.«
Koncem šolskega leta se je vršila, kakor tedaj povsod na vseh ljudskih šolah, končna izkušnja. Iz vseh sosednih krajev so prišli župniki in kaplani, da prisostvujejo izpitu. Najprej je izpraševal župnik veronauk. Vsi duhovniki so vestno poslušali vprašanja župnikova in odgovore šolske mladine. Ko pa sem jaz nastopil s svojimi predmeti, so se malo zmenili za nje in za dosežene uspehe, med seboj so se razgovarjali, zabavali in smejali in jedva čakali konca, da pridejo preje v župnišče, kjer je bila po izpitu pri domačem župniku velika pojedina. Na to pojedino je župnik povabil pač prejšnjega mežnarja-čevljarja, a mene je namenoma prezrl, kar me pa ni žalilo niti najmanj. Bil sem vesel, da me je pustil z vabilom pri miru. Dekanu A. iz S., šol. nadzorniku, ki ie bit pošten in nadvse pravicoljuben mož, prava izjema med duhovniki, ni bilo všeč, da me župnik ni vabil, očital mu je to in na njegovo zahtevo je prihodnje leto povabil na pojedino tudi mene. Na mizo so nosile
pomočnice, ki jih je tedaj najela fairov-ška kuharica. Ko je bilo treba izmenjavati krožnike, me vpraša poleg mene sedeči mladi kaplan v poveljevajočem tonu: »No ali ne boste pomagali pobirati krožnikov in nanašati jedil na mizo?« »Ne, gospod kaplan,« sem odgovoril, »nisem prišel k obedu, da nosim na mizo, sem povabljen k obedu kakor Vi, da jem in pijem.« Ko sem se med obedom za nekaj časa odstranil od mize in hodil po hodniku gor in dol, pride iz kuhinje fa-rovška kuharica ter se zadere na mé: »Ali ne greste pomagat, saj vidite, da Š. '(prejšnji mežnar-čevljar, ne more zmagovati vsega sam!« Ničesar ji nisem odgovoril, obrnil sem se in šel nazai na svoj prostor. Po končanem obedu so se nekateri duhovniki odpeljali, drugi so ostali, da se zabavajo dalje, jaz pa sem šel domu in premišljeval bridko usodo tedanjega učitelja.
Kmalu potem se je preselil stari mežnar v Č. Tam je prevzel zopet posle cerkovnika in organista. Nekoč je šel v zvonik, po zvonenju je sedel in po stari svoji navadi zadremal Med dremanjem se je okrenil in se nesrečno prekucnil iz zvonika ter se ubil.
Po dveh letih sem delal usposobljenosti izpit. Izpitni komisiji je predsedoval Zavašnik sam. Po končanem izpitu
je poklical vsakega učitelja posebej pred se (bilo nas je tedaj sedem) in mu napravil primerno »pridigo«. Meni je rekel: »Izpit je napravil prav dobro, '(naziva! je namreč vsakega v tretji osebi), a kar se tiče subordinacije, pa ga moram grajati, ako se ne bo poboljšal, bo moral iti.« Župniki namreč so o učiteljih poročali Zavašniku, kako se vedejo napram njim in poročali so mu tudi o njih napakah, ki so jih imeli ali pa ne. Prav tako je tudi o meni poročal naš župnik, a dobrega seveda nič, ker nisem klečeplazil pred njim in sem mu na njegovo robato ren-tačenje tudi primerno odgovoril. Revež je bil vsakdo, ki se jim je zameril, preganjali so ga na vso moč, in Zavašnik jih je v vsem tem podpiral. Sam pa je bil silno častihlepen. Bog ne daj, da bi ga bil kak učitelj nagovoril; »prečastiti«, takoj mu je zabrusil: »Kaj prečastiti, prečastiti sem bil že v lemenatu, meni se reče Vaša milost.«
Šola je bila sicer nova, a tako slabo zidana, da je že v prvem letu strohnel strop. Prav med poukom se je odtrgal tram, a padel je med učence tako srečno, da ni zadel nikogar. Zidana je bila šola slaibo, da so oni, ki so prevzeli zidavo, več zaslužili.
Pet dolgih let sem prebil v tem kraju, potem pa sem bil na lastno proš-
njo, na moje največje veselje premeščen v M.
Napisal sem to pripoved zato, da si more sedanje učiteljstvo ustvariti sliko, kako »krasni« časi so bili za učitelje v dobi konkordata,* ko je bil učitelj mežnar, • organist in hlapec, pa ne državni, ne deželni, ne občinski, marveč hlapec župnikov in kaplanov. In takih časov si bržkone žele nazaj vsi Slomškarji, ker sicer ne bi hoteli prostovoljno hlapče-vati klerikalizmu. Pa če bi se mogli ti časi uvesti za Slomškarje posebej, bilo bi želeti, da se uvedejo že takoj jutri, saj jim jih privoščimo prav od srca, če si jih sami žele.
* Konkordat (ukinjen leta 1869.) je ¡zborno upodobljen v 1. številki »Škrata«, str. 8. Zgoraj povprek pokrajinska slika: vas s cerkvijo, iznad oblakov mole duhovniki pesti in svoje debelo-lične glave proti vasi. Pod vasjo se sprehajata debeli župnik s psičkom in svojo kuharico, ki ii v sključeni pozi poljublja roko suh učitelj. Na levi zvonita učitelj in njegov sinko, na desni pa premetava sneg. Spodaj na levi brije učitelj župnika, v sredini ministrira pri maši, na desni pa pometa cerkev. Spodaj na levi pere učitelj cerkveno perilo, na desni pa molze župnikovo kozo, a župnik ga opazuje izza svojega vrta.
(Konec.)
Anton Leban se je rodil v Kanalu na Goriškem, kjer mu je oče Valentin učiteljeva! 1849. leta. Leta 1859. je prišel oče Valentin na goriško normalko, ki se je kasneje pretvorila v vadnico. V Gorici so se izobraževali vsi štirje Valentinovi sinovi: Avgust, zniani glasbeni in vad-niški učitelj, Anton, odličen šolnik m pedagoški pisatelj, Fran, bivši dezelno-sodni oficial in Janko, šolski upravitelj mladinski pisatelj in skladatelj. Izmed štirih bratov živi danes saimo se Janko, ki bo aprila meseca praznoval 70-letnico svojega rojstva in 55-letnico literarnega delovanja. Oče Valentin je želel, da bi mu dva sinova postala duhovnika, dva pa učitelja; pa človek obrača, Bog pa obrne. Le Anton in Janko sta postala učitelja po očetovi želji. Avgust in Fran pa nista postala to, kar je oče Valentin želel.
Anton Leban je s prav dobrim uspehom dovršil četrti razred takratne šestrazredne realke ter potem vstopil na goriško učiteljišče. Dovršivši učiteljišče, ni takoj dobil službe, nego je leto dni supliral bolehnega očeta v Gorici. Potem pa je dobil službo v M e d a n i v goriških Brdih. Odondot je šel v Mozirje na Štajersko, kasneje v R i b n i -c o (v slovenjgraški okraj). Potem se je vrnil na Primorsko kot učitelj v S e ž a -n i, odtod pa je prišel za nadučitelja v Komen, kjer je služboval 30 let; ob upokojenju je dobil naslov šolskega ravnatelja.
Anton Leban je bil jako načitan mož, imel je lepo knjižnico ter se je s pridom zanimal za vse pojave na šolskem in literarnem polju. Bil je dolgoletni predsednik učiteljskega društva za sežanski okraj in zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Tudi kot pedagoški pisatelj se je poizkusil. V Komnu je vsako leto v »Šolskih poročilih« priobčil kak aktualen pedagoški spis. V »Slov. učitelju« (Lapajnetovem) je priobčil spis: »Kako bi se ljudstvo dalo pridobiti za šolo?«, »Fizika v narodni šoli« itd. V goriškem listu »Šola« je priobčil SDis »Trobentica, Netopir«, v »Učiteljskem Tovarišu« »O posrednem in neposrednem pouku«, v »Popotniku« »Šolski izprehodi«. »Nekaj statistike o ljudskem šolstvu v Avstriji« itd. Dobro bi bilo vse te pedagoške članke zbrati in izdati v posebni knjigi. Anton Leban je tupatam pisal tudi v mladinski list »Vrtec« in »Zvonček« ter bil dopisnik raznim listom: »Siov.Nar.«, »Soči«, »Edinosti« itd. Anton Leban je bil neomajen n ar od no-napreden učitelj. V Avstriji je bil odlikovan z zaslužnim križcem s krono in z zaslužno svetinjo za 40-letno uspešno delovanje; imel je tudi nebroj pohvalnih dekretov.
Rekel sem že, da je bil Anton Leban jako načitan mož. Čitai je zmerom s svinčnikom v roki ter si imenitne izreke zabeleževal. Tako si ie bil pridobil tako spretnost, da je citiral v več jezikih misli raznih pisateljev in pesnikov; bil je v tem oziru »živ c i t a t n i zaklad-n i k.«
Za vojne ie moral s soprogo in hčerko bežati pred Italijani, ki so mu stanovanje v Komnu malone opustošili, posebno privoščivši si njegovo obširno biblioteko. Zavetje je dobil v Stični. Ko pa mu je umrla žena, je to moža silno potrto. Bolezen na jetrih, še bolj pa dušna depresija je moža uničila. Tudi se mu ni izpolnila želja, da bi njegova hčerka dobila učiteljsko službo v Stični, da bi tako zopet našel lastno domačnost, lastno ognjišče.
Njegov pogreb je bil lep, a bil bi še lepši, da je vest o njegovi smrti dospela pravočasno v širšo javnost. Mešani zbor mu je zapel tri žalostinke (doma, v cerkvi in na grobu). Bodi vrlemu možu lahka žemljica in časten spomin!
—	Preselitev. Pisarna Jugosloven-ske Matice se ie preselila v poslopje Ja-dransko-podunavske banke. Šelenburgo-va ulica 7/11.
—	II. književna tombola je doigrana. Zadetih je bilo 150 amb, 120 tern, 80 kva-tei%. 50 činkvinov in 5 tombol. Tombole so zadeli: 1. ga. Nada dr. Fedranova iz Ljubljane, 2. šolsko vodstvo Podzemelj, 3. Ivanka Sirnčič iz Maribora, 4. gospa Josipina Valenčič iz Ljubljane in 5._gosp. Anton Potočnik, okrajni sodnik v Šosfa-nju.
—	V večjem mestu Slovenije ie oddati trgovski lokal za specerijsko in delikatesno trgovino. Tam je že bila dobro vpeljana taka trgovina in želeti je. da najame ta lokal trgovec - strokovnjak. Pojasnila daje Jugoslovenska Matica v Ljubljani.
—	Kvas na korist .Jugoslovenske Matice. Tvrdka M. Žigon v Škofji Loki je nakazala Jugoslovenski Matici znesek 1000 Din kot odpadajoči odstotek v času od 1. oktobra do 31. decembra 1924 prodanega kvasa. Imenovana tvrdka je v skupnem nakazala Jugoslovenski Matici že nad 13.000 Din. Tvrdko priporočamo vsem trgovcem, pekarjem in gospodinjam. Kupujte kvas te tvrdke, ker s tem podpirate Jugoslovensko Matico.
—	Metliška osnovnošolska mladina
je nabrala za pirhe neodrešenim bratcem 250 Din in za Francoski dan 50 Din. Živela!
—	Mladina osnovne šole na Gomil-skem je darovala letos za pirhe Jugoslovenski Matici 108 Din, za namen »Francoskega dneva« pa 32 Din 50 para.
—	Poverjeniki okrajnega učiteljskega društva za ljubljansko okolico se prosijo, da napišejo na zadnji strani položnice imena članov, za katere se pošilja članarina. — Novodošli člani naj se prijavijo za sprejem pri predsedniku tovarišu Korbarju v Zgornji Šiški.
Izredno učinkujoče zdravilo proti vsem vrstam revmatizma. V dobi za minulo strašno svetovno vojno trpi naš narod mnogo na revmatizmu, a večjidel teh bolnikov še danes ne ve, kako lahko in hitro se ta bolezen ozdravi z zdravilom Radio-Balsamica dr. Rahlejeva. Že v Rusiji je dr. Rahlejey posvetil vse svoje moči proučavanju tega zdravila in dosegel izredno velike uspehe. Ko je pred dvema letoma začel preizkuševati svoje zdravilo v Sloveniji, ima danes tudi pri nas zaznamovati neverjetno lepe rezultate. Ni čuda torej, da je danes njegovo zdravilo priznano vseobče kot edino in najbolje sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Njegovo izredno učinkovitost najbolj potrjujejo številna priznanja profesorjev in zdravnikov kakor zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov.
Radio-Balsamica izredno hitro deluje in ne pušča nikakih sledov na koži ne na srcu in ie popolnoma neškodljiv. Po vporabi dveh do treh steklenic Radio-Balsamica se ozdravi vsak. tudi najstarejši revmatizem.
Imenovanja in napredovanja.
—i Učiteljska imenovanja. Na predlog velikega župana v Ljubljani je imenovalo ministrstvo prosvete: Za stalno učiteljico v Artičah Vido Hiršman. učiteljico v Globokem; za stalnega učitelja in šolskega upravitelja v Kalu pri Št. Janžu Janka Malenška, šolskega upravitelja v Št. Peter pri Novem mestu; za stalno učiteljico v Dol. vasi pri Ribnici Reziko Nadler, učiteljico v Ribnici; za stalno učiteljico v Loškem potoku Ivano Am-brožič, učiteljico v Ribnici in Rozo Medič, učiteljico v Koprivniku, za stalno učiteljico v Ribnici Miro Klun. učiteljico v Loškem potoku; za stalno učiteljico v Koprivniku Leopoldino Merala, učiteljico v Ribnici; za stalnega učitelja v Oneku Celestina Perhavca, učitelja v Ribnici; za stalno učiteljico v Čatežu pri Veliki Loki Ano Kren, učiteljico v Kočevski Reki; za stalno učiteljico v Sodražici Adelo Ve-ble, učiteljico v Kočevski Reki; za stalno učiteljico v Trniču Heleno Kreiner, učiteljico v Stari Cerkvi; za stalno učiteljico v Mozlju Fratijo Ekert, učiteljico v Stari Cerkvi; za stalnega učitelja v Kočevski Reki Slavka Cotmana, učitelja v Nemški Loki; za stalno učiteljico v Bo-štanju pri Savi Milko Kočevar. učiteljico v Studencu; za stalno učiteljico v Studencu Maro Manfreda, učiteljico v Zidanem mostu; za stalnega učitelja v Vidmu pri Krškem Gojmira Aparnika, učitelja v Boštanju; za stalnega šolskega upravitelja v Št. Petru pri Novem mestu Ivana KraUika, šolskega upravitelja v Žužemberku; za stalno učiteljico v Kranjski gori Mihaelo Robič, učiteljico v Dovjem. — Upokojena je Klementina Piki - Kos, učiteljica v Zalogu pri Komendi.
Kdo izmed tovarišev ali tovarišic bi mogel preskrbeti bivši moji učenki
SLUŽBO UČENKE V TRGOVINI.
Deklica je stara 15 let, zdrava in krepka ter hči poštenih staršev.
Ponudbe prosim na naslov: Dragica Grilčeva, šol. upraviteljica, Studenec, p. Sevnica.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Učiteljska gospodarska organizacija.
Učiteljski dom v Mariboru
je imel dne 25. marca t. 1. svoi III. občni zbor.
Udeležba je bila prav povoljna, kajti od učiteljskih društev mariborske oblasti so bila zastopana razen treh vsa. Vrhu tega so se zbora udeležili g. ravnatelj Voglar, gosp. srezki prosvetni referent Lichtenwallner ter mnogo tovarišev in tovarišic iz Maribora in okolice in več gojenk državnega ženskega učiteljišča.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da je že 17 učiteljskih društev korporativno pristopilo k tej važni gospodarski ustanovi, kar gotovo vzpodbudi še ostala 4 društva, da jim skoraj sledijo.
Lepi udeležbi je bil primeren tudi mirni in stvarni potek zborovanja.
Po predsednikovem pozdravu in poročilu se ie najprej prečital in odobril zapisnik poslednjega občnega zbora.
Naito je podal tajnik kratko poročilo o delovanju društvenega vodstva. Navedel je korake, kateri so se napravili v prid društva, naštel okrožnice, ki so se razposlale in omenil, da povzročujejo zamudniki mnogo neprijetnega dela. Dalje je poročal, da je vodstvo Učiteljskega doma resno razmotrivalo vprašanje, kako bi bilo mogoče že s prihodnjim šolskim letom začeti s smotreno podporo učiteljiščnikov in končno ie še naznanil, da bode Učiteljski dom do jeseni izdal k zemljevidu Prekmurja popis tega malo znanega dela naše domovine in da bode založil tudi zbirko pravljic in pripovedk iz mariborske oblasti kot čtivo in kot pripomoček pri pouku domovinoslovja. Zato se tovarišice in tovariši prosijo, da zbirajo v svojih službenih krajih primerne pravljice in jih pošljejo društvenemu vodstvu, oziroma da naznanijo, v katerem delu so že priobčene. — Svoje poročilo je tajnik sklenil z opombo, da učiteljstvo sicer prav marljivo dela za druge, da pa na sebe premalo misli.
Splošno zadovoljnost je vzbudilo izčrpno blagajnikovo poročilo, iz katerega je razvidno, da se je premoženje Učiteljskega doma od 1. marca 1924 do konca leta zvišalo od 65.000 Din na 130.000 Din. Gmotno stanje bi pa bilo veliko ugodneje, ako bi ne bilo brezbrižnih plačnikov in če bi se založeni zemljevidi povsod uvedli. Tudi pusti mnogo tovarišev prhneti državne obveznice v predalih in niti ne vzdiguje obresti, namesto da bi jih žrtvovali Učiteljskemu domu. — Na predlog nadzorstva se je izrekla blagajniku zahvala za njegovo trudapolno in vestno poslovanje.
Jako živahen razgovor se je vnel pri določitvi članarine. Predsednik ie naznanil odborov nasvet, naj za letos ostane dosedanji letni prispevek 10 Din, zastopnica ljutomerskega učiteljskega društva je poročala, da želijo tamošnji tovariši primerno zvišanje, a nas stari borec in vodja Rajšp je s krepkimi besedami utemeljeval svoj predlog, da se čla-
narina takoj zviša na 100 Din in da se naj polovica uporabi za podporo učiteljskega naraščaja. Soglasno je bil sprejet predlog tovariša Skale: Predlog tovariša Rajšpa, da se zviša članarina na 100 Din. se sprejme pogojno. Učiteljska društva je vprašati, če soglašajo s predlogom, oziroma naj sklepajo o višini letnega prispevka Učit. domu in nato se nai članarina definitivno določi. Tudi je bil sprejet Rajšpov dodatni predlog, naj se na učiteljska društva vpliva, da bodo uvidela nujno potrebo zvišanja članarine za Učiteljski dom.
Volitev vodstva se je izvršila z vzklikom in je bil soglasno izvoljen stari odbor; le namesto tovariša Lešnika, ki zapusti Dravsko dolino, katero je zastopal, se na novo izvoli tovariš Šerbec.
Končno se je sprejel predlog tovariša Muzka. da najmi Učiteljski dom med učiteljstvom brezobrestna posojila po 100. 500 in 1000 Din.
Po občnem zboru se je še vršil razgovor o akciji za podporo učiteljiščnikov in so se storili ukrepi, od katerih pričakujemo sadu že v začetku prihodnjega šolskega leta.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je daroval Ciril Kopitar, učitelj meščanske šole na Jesenicah, državno obveznico z dvema zapadlima kuponoma v znesku 107 Din; učiteljstvo osnovne šole v Litiji pa je po J. Zupančiču naklonilo za pirhe 57 Din, in sicer so dali: Ivan Bezeljak, šolski nadzornik, 18 Din; Bernard Andoljšek, šolski upravitelj, 7 Din; učiteljica Franja Bezeljakova 8 Din; po 3 Din učiteljice: Hermina Breindlova, Marija Kalinova, Viktorija Nadaličeva in učitelj Jože Župančič 15 Din.
Letošnji darovi znašajo 347 3.50 Din. — Društvo se vsem darovalkam in darovalcem najprisrčneje zahvaljuje, prosi nad ai 1 j nje blag o naklonjenosti in vošči vesele velikonočne praznike!
—g Učiteljska samopomoč. Dne J. aprila 1925 je štelo društvo 10 13 članov. Priglašenih in sprejetih je okrog 150. Pozivam vse priglašence, ki so prejeli položnice za poravnavo sprejemnih pristojbin, da nakažejo te zneske. Prijave brez nakazil prijavljencem prav nič ne koristijo; že sprejete prijavljence se vpiše v člansko knjigo šele takrat, ko poravnajo sprejemne pristojbine ali vsaj en obrok teh. — Od 1. januarja 1925 do danes sem vpisal v člansko knjigo 267 novih članov. Žal, da moram omeniti, da se je 9 članov vsled malobrižnosti za društvene obveznosti moralo črtati ¡z članske knjige. — Nova, oziroma po izrednem občnem zboru z dne 1. februarja 1925 popravljena pravila so bila predložena politični oblasti v odobrenje. Pozivam vse one, ki se mislijo priglasiti za sprejem, da store to takoj; pozneje bo članski prispevek za vsak smrtni slučaj 5 Din, zato tudi sprejemne pristojbine precej večje. Vesela aleluja!
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
poštni ček. rač. 10.761 REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO telefon štev. 312
VABILO
na
XXII. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo
v nedeljo, dne 3. maja 1925, ob 10. uri v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Čitanje revizijskega zapisnika Zveze slov. zadrug v Ljubljani z dne 28. nov. 1924 in ukrepi na njega temelju.
3.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1924.
4.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
5.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
6.	Volitev nadzorstva za dobo enega leta.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige in publikacije se dobe v UCiteljskl knjigarni v Ljubljani.
FranCiikanska ulica št. 6.
Ocene.
—k »Naš panj.« Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič, velečebelar v Ilir. Bistrici. — Cena trdo vezani knjigi Din 40.—, s poštnino vred Din 42.—, za inozemstvo franko Din 44.—.
Naš znani čebelarski prvak in reformator našega čebelarstva nam podaja v knjigi točen in natančen opis panja, ki je že močno vpeljan ne samo med slovenskimi čebelarji, ampak se širi tudi že čez meje Slovenije in v inozemstvo proti jugu in severu, kjer čebelarijo Slovenci. Večji del 136 strani obsegajoče knjige pa obravnava opravljanje čebel v tem panju skozi celo čebelarsko leto. Vsa navodila so zajeta iz mnogoletne prakse v lastnem čebelarstvu, ki je največje v naši državi. Istotako poučna za vsakega naprednega čebelarja so poglavja o vzgoji matic, o odvzemanju, točenju, čiščenju, shranjevanju in prodaji medu. Prav posebno pa bo zanimalo praktične čebelarje poglavje o prevažanju čebel v razne paše. Avtor opisuje vse svoje dragocene izkušnje o tem sicer težavnem, a neogibno potrebnem čebelarskem opravilu. Prepričan je. da je naše čebelarstvo mogoče dvigniti le z neumornim iskanjem novih pasišč in prevažanjem čebel, kajti pri nas so redki kraji, kjer bi imela čebela skozi vse leto dobro pašo.
Knjigo krasi 107 večinoma izvirnih slik, ki pojasnjujejo vsa opravila v večjem čebelarskem Obratu. — Ker je med učiteljstvom mnogo inter-esiranih čebelarjev, jo toplo priporočamo najprej njim. Prav primerna je pa tudi za šolsko, učiteljsko, oziroma strokovno knjižnico. — Dobiti jo je pri M. Humek-u. Ljubljana, Langusova 21.
Učiteljski pravnik.
—§ 15% priznanih z 32 službenimi leti v penzijo. 30. marca 1925 je plenum Državnega sveta odločil: 1. Da se uči-teljstvu računa 15% dodatek v penzijo z dovršenim 32 službenim letom; 2. profesorjem pa s 30 službenim letom. Manjše število službenih let se ne vzame v obzir pri odmeri tega dodatka v penzijo.
—§ Višji odtegljaj davkov 1. aprila. Računovodstvo je odtegnilo dne 1. aprila za budžetsko leto 1925./26. nekoliko višji znesek z ozirom na to, da se bo v bodoče vplačeval davek le v polnih dinariih.
—§ Ponovno razvrščanje profesorjev učiteljišč in nadzornikov. Na podlagi odločbe ministrstva prosvete od 10. marca 1925 P. Br. se ima izvesti ponovno razvrščenje navedenih v zmislu čl. 230. toč. 2. čin. zak. V to svrho se je osnovala posebna komisija. Za nadzornike, ki ne pridejo tu v poštev, je predvidena posebna nagrada, ki jo bodo prejemali poleg plače.
—§ Naredba o izdajanju potrdil uradnikom in državnim uslužbencem.* Generalna direkcija posrednih davkov je zvedela, da uporabljajo mnogi uradniki in državni uslužbenci, ki so dobili na pod-stavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 112. zakona o državnem prometnem osebju brez takse izvestna potrebna potrdila ali izvestne potrebne listine, pozneje ta potrdila ali te dokumente tudi ob drugih svojih poslih pri oblastvih, pa bi bili morali zanje plačati takso, predpisano z zakonom. Ker to ravnanje nasprotuje členu 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in členu 112. zakona o državnem prometnem osebju ter se s takim postopanjem povzroča škoda državni blagajni, odreja generalna direkcija posrednjih davkov na podstavi člena 43. zakona o taksah: 1. Vsa državna oblastva, ki izdajajo na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 112. zakona o državnem prometnem osebju uradnikom, državnim uslužbencem vobče kakor tudi častnikom in vojaškim uradnikom izvestna potrdila ali izvestne dokumente brez takse, morajo na takih potrdilih ali dokumentih vselej točno označiti namen, za katerega se izdajajo brez takse. 2. Državna oblastva ne smejo sprejemati takih potrdil in dokumentov omenjenih državnih uslužbencev kot take v drugih poslih državnih uradnikov in uslužbencev vobče kakor tudi častnikov in vojaških uradnikov. 3. Državni uradniki in ostali uslužbenci vobče kakor tudi častniki in vojaški uradniki ne smejo uporabljati potrdil in dokumentov, dobljenih na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 112. zakona o državnem prometnem osebju v druge svrhe nego v one, katerim so bile namenjene. 4. Vsa državna oblastva morajo, če se uporabijo taka potrdila in taki dokumenti v drugo svrho, ne pa v ono, za katero so
bili izdani, pobrati od predliožitelja takso za potrdila in dokumente po značaju listine in po dotični stopnji taksne tarfte zakona o taksah, in sicer v onem znesku, ki bi ga bilo treba plačati, da so prejeli ta potrdila ali te dokumente proti plačilu takse. 5. Vsi državni uslužbenci, ki osebno sprejmejo prošnje s takimi potrdili ali dokumenti, a prej ne poberejo takse, se kaznujejo glede na člen 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah po členu 55. ali členu 56. zakona o taksah. — Iz generalne direkcije posrednjih davkov v Beogradu, dne 29. januarja 1925, št. 4844.
—§ Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov ministrstva za prosveto iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine.* Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih predpisujem:
Člen 1. Uradnik ministrstva za prosveto, ki želi prestopiti iz pripravljalne skupine v pomožno skupino, mora opraviti po členu 54. zakona o uradnikih državni strokovni izpit po teh pravilih.
Člen 2. Za izpraševanje kandidatov, ki žele opravljati ta izpit, je ustanovljena pri ministrstvu za prosveto centralna stalna izpraiševalna komisija; v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Dubrovniku pa poslujejo stalne izpraševalne oblastne komisije.
Člen 3. Za člane stalnih oblastnih komisij postavlja minister za prosveto za tri leta pet po činu najvišjih administrativnih uradnikov pri ministrstvu ali v dotični oblasti. Z istim odlokom postavi tudi po dva njihova namestnika, izmed katerih je eden po svojem položaju glavni arhivar ali glavni arhivski uradnik v oblasti. Z istim odlokom se imenuje tudi zapisnikar komisije.
Predsednik komisije je najstarejši član po činu in službenih letih.
Člen 4. Pripravnik mora poznati v praksi vse grane pisarniške službe in vse uradne posle pisarniških uradnikov.
Člen 5. Pravica do državnega strokovnega izpita gre vsakemu pripravniku ministrstva za prosveto, ki ima popolni dve leti državne službe.
Kandidat, ki prostovoljno po redni poti zapusti državno službo, sme opravljati ta izpit, če ima dve leti državne službe in če ni minilo šest mesecev od dne, ko je zapustil državno službo.
Člen 6. Pripravnik, ki vstopi v prosvetno - administrativno službo iz druge stroke, mora prebiti v tej službi najmanj še tri mesece kot pripravnik.
Člen 7. Prošnja za opravljanje državnega strokovnega izpita se mora izročiti po starejšini onega oblastv,a pri katerem je pripravnik zaposlen ali je bil zaposlen v poslednjem času. Prošnji se priloži starejšinovo potrdilo, iz katerega se vidi, kakšen uspeh je pokazal kandidat pri delu, kakšne letne ocene je prejel od komisije za ocenjanje in za katero stroko je posebno sposoben.
Člen 8. K izpitu se sme pripustiti samo oni kandidat, ki si je pridobil pravico do njega po zakonu o uradnikih in po predpisih tega pravilnika.
O pripustitvi k izpitu odloči komisija z večino glasov. Komisija odredi dan za izpit.
Kandidatu, ki se zaradi bolezni ali iz neodložnih razlogov ne more v odrejenem roku prijaviti k izpitu, se ta čas ne šteje v rok.
Člen 9. Državni strokovni izpit je dvojen:
a)	za administrativno osebje in
b)	za arhivsko osebje.
Člen 10. Izpit za administrativno osebje smejo opravljati oni pripravniki, ki imajo poleg ostalih pogojev za držav- -ne uslužbence tudi kvalifikacijo za I. ali za II. kategorijo. Oni, ki tega nimajo, opravljajo izpit za arhivsko osebje.
člen 11. Izpit za administrativne uradnike je pismen in usten.
K ustnemu izpitu se pripusti kandidat, če opravi pismenega.
Člen 12. Pismeni izpit je klavzura (pismena naloga); izdelava klavzure ne sme trajati nad štiri ure.
Pismena naloga ima namen, da se vidi iz nje, koliko je kandidat sposoben, na praktično in teoretično vprašanje iz administracije pokazati svoje znanje hitro in zanesljivo.
Člen 13. Ustni izpit je obči in strokovni ter se opravlja:
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 17. februarja 1925, št. 35. (VII. — 1925.) Uradni list štev. 19. od 24. februarja 1925.
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 21. februarja
1925, št. 39 (IX. — 1925). štev. 24. od 7. marca 1925.
»Uradni list«
A.	Za kandidate I. kategorije:
I. Obči izpit:
a)	Iz administrativnega prava:
1.	Teorija v najpoglaivitnejših potezah.
2.	Pozitivno zakonodajstvo: ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; zakon o obči upravi; zakon o državnem svetu; zakon o glavni kontroli; zakon o univerzi; zakon o srednjih šolah; zakon o osnovnih šolah in zakon o uradnikih; uredba o uvrstitvi uradnikov; uredba o ureditvi ministrstva za prosveto; potem v glavnih potezah uredba o razdelitvi države na oblasti in uredba o draginj-skih dOkladah.
b)	Iz finančne znanosti: v glavnih potezah proračun; zakon o taksah; zakon o državnem računovodstvu in uredba o ureditvi ministrstva za finance.
II. Strokovni izpit:
a)	pisarniški posli (sposobnost za konceptno službo in administracijo);
b)	arhivski posli.
B.	Za kandidate II. kategorije:
I.	Obči izpit:
a)	Iz administrativnega prava: isto, kar za 1. kategorijo, razen teoretičnega dela administrativnega prava;
b)	iz finančne znanosti: isto, kar za I. kategorijo.
II.	Strokovni izpit:
a)	pisarniški posli (sposobnost za konceptno službo in administracijo);
b)	arhivski posli.
člen 14. Diplomirani pravniki so oproščeni občega ustnega izpita (čl. 55. zakona o uradnikih).
Člen 15. Izpit za arhivske uradnike je usten in obseza obči in strokovni izpit.
I.	Obči izpit:
a)	Temeljito znanje državnega jezika;
b)	znanje političnega zemljepisa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
c)	glavne odredbe zakona o taksah, uredba o razdelitvi države na oblasti in uredba o ureditvi ministrstva za prosveto.
II.	Strokovni izpit:
a)	arhivski posli;
b)	osnove enostavnega knjigovodstva.
Člen 16. Po končanem ustnem izpitu odloči komisija, ali je opravil kandidat izpit odlično, soglasno ali z večino glasov.
Člen 17. Kandiidat, ki prvikrat pade pri pismenem ali ustnem izpitu za kandidate III. kategorije, sme ponavljati izpit čez šest mesecev; če pade pri pismenem izpitu kandidat I. ali II. kategorije, sme ponavljati izpit čez tri mesece.
Člen 18. Kandidat sme opravljati državni izpit največ dvakrat, potem izgubi pravico do izpita in njegova služba v resortu ministrstva za prosveto prestane.
Člen 19. O celokupnem izpitu se vodi zapisnik, ki ga podpiše izpraševalna komisija in ki se shrani v arhiv te komisije. Kandidatu, ki je izpit opravil, se d'à izpričevalo, ki' ga podpišeta predsednik in zapisnikar.
člen 20. O uspehu izpita poroča komisija občemu oddelku ministrstva za prosveto, obči oddelek pa uradn, kjer kandidat službuje.
Člen 21. Predsedniku in vsakemu članu izpraševalne komisije pristoji nagrada, in sicer: predsedniku 200 dinarjev, članom pa po 150 dinarjev na dan, dokler traja izpit. Zapisnikar ima stalen mesečni honorar, ki ga odredi z odlokom minister za prosveto.
V Beogradu, dne 25. jan. 1925.
Minister za prosveto: Pribičevic s. r.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI OKRAJ je zborovalo dne 7. marca t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru ob prav lepi udeležbi.
Tov. predsednik pozdravi navzoče predvsem oba tov. srezka šolska nadzornika. Za tem se spominja prerano umrlega tov. Fr. Čučeka, v čigar spomin zakličejo vsi trikratni: Slava! — Šolski upravitelji dobe položnice okrajne posojlnice v Mariboru za plačevanje društvenine.
Zapisnik in dopisi. Prečitajo se došli dopisi in zapisnik zadnjega občnega zbora.
Šolski nadzornik Lichtenwallner prečita tozadevni odlok ministrstva poljo-
privrede, kmet. odd.. glede opazovanja ptic selivk. Zai vsak srez se javijo trije učitelji, ki bodo opazovali priselitev ptic.
Predavanje. Tov. Fr. Čiček predava
0	prehistoričnem gradišču »na Pošteli«. V zanimivem referatu nas povede v davne čase naše prošlosti. V zvezi s tem predlaga g. Lichtenvvallner obravnavo zgodovinske snovi po Weyrichovem vzorcu. Dalje priporoča pristop k Zgodovinskemu društvu.
Predlogi: (tov. Šijanec). Velikemu županu v Mariboru, da bi smelo učiteljstvo poljubno razpolagati z dopusti do 10 dni po privatnem poslu, skupno najmanj 3 dni. To radi nadziranja pri obdelavi zemljišč, ki jih imajo nekateri tovariši, pa tudi iz drugih sličnih vzrokov.
V zvezi z današnjim referatom predlaga tov. Knaflič, da bi vsaka šola razpravljala na domači konferenci, kako bi se zbirala vsa zemljepisna in zgodovinska snov našega okraja. To se naj po
1	letu pretresa na učiteljskem zborovanju.
Z ozirom na predsednikovo poročilo o novem šolskem zakonu predlaga tov. Vauda protest in razočaranje na tem, da se sklepa šolski zakon brez nas. Sprejme se predlog tov. Godčevein Knafliča, da se tozadevni predlogi in nasveti pošljejo predsedniku v najkrajšem času in jih ta naslovi na UJU poverjeni-štvo Ljubljana. — Predsednikova pripomba: Takoj po zborovanju sem izvedel, da je pov. Ljubljana povabilo na anketo o novem šolskem zakonu tov. H. iz mariborske oblasti, ali še koga drugega, ni znano. Tov. H. pa se vabilu ni hotel odzvati, ker bi baje anketa morala svoje delo završiti v treh dneh, a on, da ne more prevzeti odgovornosti za posledice tega prenagljenega dela (Anketa je bila izvoljena na seji ožjega sosveta ob navzočnosti vseh članov ožjega sosveta, člani ankete so bili objavljeni v sejnem zapisniku ožjega sosveta v »Učit. Tov.«, rok je bil od Glavnega odbora UJU točno odmerjen in je bilo vse pojasnjeno v »Učit. Tov.«, anketa se je ozirala na ma-terijal okrajnih učiteljskih društev in ugotovljenih stališč na pokrajinskih skupščinah poverjeništva. — Opomba uredništva).
Tov. Mohorko izraža željo glede nove redukcije, ki je zopet na vidiku, da se zavzame naša organizacija pri sprejemanju v učiteljišča in pri nastavitvah v prvi vrsti na člane učiteljskih rodbin.
Tov. Vauda predlaga vsaj enkrat v letu prjateljsko snidenje po zborovanjih, ki se večini zde preveč »uradna«.
Tov. Godčeva še ponovno vabi vse tovarišice k čajanki, kjer bodo pretresai-vale razne zadeve z vidika ženske vzgoje. ___
Pedagoške in šolske drobtine.
X Kaj bo z našo deco? Čehi so že lepo organizirali počitniške kolonije slabotnih otrok, ki bodo uživali dobrote morske kopelji v Gradežu in drugod. Nujna potreba bi bila, da se zavzame tudi pri nas kdo za slično akcijo, da se omogoči tudi naši bolehni decl bivanje na sinjem Jadranu. Mnogo staršev je, ki bi radi poslali svoje otroke na morje, pa se ne vedo kam obrniti. Mogoče bi se zanimal za to velevažno akcijo zdravstveni odsek?
IjTorganizirano prosvetI
no delo nam bo doneslo večje in trajne uspehe, zato poročajte o vsem in vzpodbujajte vse, ki imajo voljo do dela, naj vstopijo v naš krog kulturnih in prosvetnih delavcev in naj korakajo z nami — za skupnimi smotri!
ZAHVALA.
Šolsko upraviteljstvo državne osn. šole v Ženavljah se zahvaljuje »Kolu jugoslovanskih sester« v Ljubljani za 250 Din, ki jih je prejelo kot podporo za šolski oder.
A. Benkovič, šol, upravitelj.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
¥
a i
i A i i i i P

t^A-J
pr~ NA OBROKE
IHaimfuktaro In konfekcijo etc. obtebe po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obrobe le pri tvrdki
DAVORIN JOH \ IV IN DRUGOVI
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1.
b h
Zahtevajte vzorce i
r^-i r^iT^T^^n^^^^»	t^) r^i ^^ '
h h F h
h ^
i-