Poštnina plačana v gotovini.
Posebna izdaja
Slo/emki JU*
tŠSžS1- hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20-—. za nečlane Din 30-—; pesamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništva in uprava: Celje, Vodnikova ui. 2, telefon 218
Leto II_ Celje, dne 1. septembra 1931	Štev. 18/2
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri znatno skrčenili nasadili in ker so hmeljarji obirali le najboljše in v vsakem oziru brezhibno blago, se ceni letošnji pridelek le na približno 8000 metrskih stotov. Povpraševanje se je zadnji čas precej ojačilo in je nakupovanje zelo živahno. Cene so se nekoliko dvignile in se plačuje splošno za prvovrstno blago po 9 do 10 Din, za slabše pa 7-50 do 9 Din za kilogram. Včeraj se je doseglo za res prvovrstno blago tudi že po il Din za kilogram. Računa se. da je iz prve roke že prodanega skoraj 40 % letošnjega pridelka in bo sezona letos, kakor izgleda, hitro končana. Hmeljarji, zlasti tisti, ki imajo res prvovrstno zeleno blago, pa še vedno oklevajo s prodajo, ker pričakujejo še višje cene.
Vojvodina: Obiranje hmelja je v polnem teku. Producenti se še vedno niso odločili za ali proti obiranju, ker so cene nizke in se sedaj kupuje samo surov hmelj, neposušen, po t Din za kilogram. Mezda obiravcem je 2 do 2-50 Din za merico (približno 3 kg). V Petrovcu je že nekaj inozemskih trgovcev, ki priporočajo hmeljarjem, naj hmelj oberejo. Pridelek pa niti od daleč ni tako obilen, kakor se je pričakovalo, ker ima rastlina malo stranskih panog in še te so dosti prazne. Pričakuje se, da bo letos pridelek najmanj za tretjino manjši kakor je bil lanski. V splošnem je hmelj dober in ima dosti lupulina, toda prvovrstnega, gladkozelenega hmelja bo malo, rdeči hmel j pa se letos ne bo obiral. Za tukajšnji hmelj se zanimajo predvsem v Češkoslovaški, pa tudi domače pivovarne imajo tu svoje zastopnike za nakup hmelja.
Češkoslovaška : Deževno vreme je tako zelo oviralo obiranje hmelja, da je obrana šele komaj polovica nasadov. Včeraj in danes pa se je vreme izboljšalo in je upanje, da bo tako tudi ostalo ter bo šlo obiranje hitreje od rok. Škodljivo širjenje rdečega pajka je deževno in hladno vreme popolnoma ustavilo. Koliko bo znašal letošnji pridelek, bo mogoče tudi približno ugotoviti šele po končanem obiranju, ker se še vedno ne ve, koliko hmelja bo ostalo neobranega. Vsekakor vkljub rekordni letini pridelek niti od daleč ne bo tako obilen, kakor se je prvotno računalo. — Tržišče je postalo zadnji čas živahnejše in vlada precejšnje povpraševanje po brezhibnem, gladkozelenem hmelju. Promet je od dne do dne večji. Cene so se nekoliko dvignile in se plača za Žateško prvovrstno izbrano blago 9 do 9-50 Din, za prvovrstno 8 do 9 Din, za dobro srednje 6-50 do 7'50 Din, za srednje in slabše pa 5 do 6 Din za kilogram; par večjih partij najboljšega blaga je doseglo tudi že ceno 10-90 Din za kilogram. Tudi v Roudnicib je povpraševanje živahnejše in se plača 3-50 do 6-50 Din za kilogram. V Ušteku pa je povpraševan je slabše, vendar je cena zaenkrat še enaka kakor v Roudnicib. V tršickem okolišu pa se kupčija še ni razvila.
Nemčija: Vreme se je nekoliko popravilo, tako da se vsaj obiranje lahko vrši hitreje in nemoteno. Dočim je obiranje Tetnangskega zgodnjega hmelja že končano in se tudi v Hallertau-u že nagiba h koncu, se je v gorskem okolišu šele prošli teden pričelo, v Wiirttembe.rgu (pozni hmelj) pa včeraj. Pridelek bo v splošnem glede
obilosti in iucli glede kakovosti precej zaostal za lanskim. V gorskem okolišu je slabo vreme uničilo mnogo hmelja in tudi ponovno škropljenje ni dosti zaleglo. Tudi v Wiirttembergu je povzročila peronospora veliko škodo in je v nekaterih nasadih hmelj tako porjavel, da sploh ni več za obirati; skrbno škropljeni nasadi pa so zdravi in obetajo prav obilen in res prvovrsten pridelek. V Hallertau-u, največjem nemškem hmeljskem okolišu, je istotako hmelj zadnji čas mnogo trpel radi slabega vremena ter bo precejšnji del pridelka ostal na drogih; obrani hmelj pa je prav ležke kakovosti in izvrstne barve. V splošnem pa so dobili hmeljarji radi uzakonjenja uredbe o prisilni uporabi domačega hmelja zopet več poguma in bodo obirali mnogo več, kakor pa so prvotno nameravali; pridelek bo na. ta način nekoliko večji, vendar kakovost slabša. — Tržišče je še vedno precej mirno. Za letnik 1930 sploh ni več zanimanja in tudi nobenega prometa. Za letnik 1931 pa zanimanje polagoma narašča in tržišče sploh postaja počasi živahnejše. Trži se predvsem Tetnangski zgodnji hmelj in Hallertauski hmelj najboljše in prav dobre kakovosii. Cene so se ne-
koliko dvignile in se plača za Tetnangski zgodnji hmelj po 16 do 17 Din za kilogram, za prvovrstni Hallertauski pa po 14 do 16 Din za kilogram (j RM == 13-45 Din). Zaključna tendenca pa je še vedno zelo mirna.
Belgija, Francija, Poljska, Anglija, Amerika: Položaj bistveno nespremenjen, zlasti na tržiščih je popolnoma mirno, ker letošnjega pridelka še ni, za lanskega pa je zanimanje že docela ponehalo.
Splošno : Položaj je še vedno zelo nejasen in negotov, ker je tako sezona na žateškem kakor tudi niirnberškem tržišču šele v začetku razvoja; iz začetnih cen pa se ne da mnogo sklepati. Trgovina se drži še vedno zelo rezervirano, ker si še vedno ni na jasnem, kolikšen bo letošn ji pridelek v dveh glavnih okoliših Nemčije in Češkoslovaške. Vsekakor pa je že gotovo, da bo lepega, gladko-zelenega hmelja letos primanjkovalo, in v prvi vrsti tej okolnosti je tudi pripisati živahnejše zanimanje in gibanje cen iznad svetovne paritete na našem tržišču. Vendar pa se je treba zavedati, da je položaj precej negotov in presenečenja niso izklj učena.

Hmeljarjipristopajte k Hmeljarski prodajni zadrugi in udeležite se vzorčnega sejma v Žalcu, da laže in bolje vnovčile svoj hmelj!
Današnjo posebno izdajo pošiljamo izjemoma še vsem naročnikom, prihodnjo pa dobe le tisti, ki bodo medtem poravnali naročnino. Kdor nima položnice, naj jo zahteva. Mnogi so pomotoma dobili položnice, dasi imajo naročnino tudi za letos že poravnano; kar shranijo naj jih in, ko prodajo hmelj, poravnajo naročnino za prihodnje leto, da je pozneje ne pozabijo. — Mnogi se pritožujejo, da ne dobe dnevnih poročil, pa so naročnino poravnali. Dnevnih poročil pri tej nizki naročnini seveda ni mogoče izdajati, pač pa se izdajajo po potrebi, vedno, kadar je res kaj važnega poročati. Ko bo postalo na zunanjih tržiščih živahneje, bo morda treba tudi dnevnih poročil. Kako je na našem tržišču, pa itak vidimo in zato dnevna poročila niso neobhodno potrebna; seveda bi pa hmeljarjem tudi dobrošla, toda žal, potrebnih sredstev ni na razpolago. — Upr a v a.