G l a v n a d e l a : Kratovo. Posebno izdanje, sv. II, Srpsko geografsko društvo, Beograd 1931. Stočarstvo i život stočara na Osogovskim planinam a. Izveštaj Trgovačke akadem ije u Subotici, 1935. Uloga Južne Srbije u prošlosti i n jena sadašnjost. Izveštaj Trgovačke akadem ije u No- vom Sadu, 1937. P rirodni uslovi, naselenie i stopanstvo na K ratovsko-zletovskata oblast. Kongres na geo- g rafite na Jugoslavija, kn. II, Skopje 1952. Osogovija. Prirodno-geografski odliki, naselenie i naselbi. Godišen zbornik na PM £, kn II, Skopje 1963 Osogovijat kako stočarsko-šum arska i ru d arska oblast. Godišen zbornik na PMF, kn. 15, Skopje 1966. M akedonija kako važen proizvoditel na industrisk i ku ltu ri. Geografski razgledi, kn. 5, Skopje 1967. R azvitok na geografska razm estenost na g rad inarsk ite k u ltu ri vo SR M akedonija, Godi­ šen zbornik na PMF, kn. 16, Skopje 1968. Bliski Istok. Osnovni prirodno-geografski i sopnaski karak teristik i. Geografski razgledi kn. 5, Skopje 1969. Nov D ojran izrazito ribarska naselba i S tar D ojran tu ris tička naselba. Geografski raz­ gledi, kn. 4, Skopje 1966. V asil G ram atn ikovsk i S v eto v n a k on feren ca o k lim i v G en ev i od 12-23. II. 1979 To konferenco je tak o rekoč izsilila za sk rb lje n a sve tovna ja v n o st in del s tro k o v n jak o v z bo jaznijo , da se svetovno po d n eb je za rad i antropoge- n ih posegov bliža ka tastro fi. Na to sodijo po k a ta s tro fa ln ih odk lon ih od do lgo le tn ih poprečkov , k i so, da navedm o n eka j p rim e ro v iz zad n jih let, 1. 1972 povzročili izpad ribo lova (el n ino) v P e ru ju , sušo v a friškem Sahe- lu v le tih 1972— 1973, izpad m onsunskega dežev ja in lako to 1. 1974 v In d i­ ji, snežne u jm e v zim i 1978/79 itd . V zroke za te po jave iščejo v povečani k o n ce n trac iji COs v ozračju za rad i izgo revan ja fosiln ih goriv, v deforesta- c iji tro p sk ih gozdov in d rum m , k a r da usodno ogroža ekološko ravnovesje, svetovno gospodarstvo in človekov obstoj. N ekaj n a jn o v e jš ih sv e to v n ih k o n ferenc je n a ra v n o st izzvalo k lim ato lo ­ ge, da povedo svoje m n en je o iz jem nem d o g a jan ju in napovedo k lim o p r i­ h o d n jih s to le tij. Z ask rb ljen o st o k lim i ko t e lem en tu oko lja iz raža reso lu ­ c ija zd ru žen ih n aro d o v o okolju 1. 1972 v S tockholm u. S vetovna k o n fe re n ­ ca o p re h ra n i 1. 1974 je zah tev a la sistem sp rem ljan ja in n apovedovan ja v rem e n a oz. podneb ja , k i v p liv a na svetovno p ro izvodn jo h ran e . S vetovna k o n feren ca o vodov ju v M ar del P la ti v A rg en tin i je 1. 1976 zah tevala poglobljeno p ro u čev an je po d n eb n ih sprem em b, k i vp liva jo n a vodne re z e r­ ve ta ln e vode in n je n o porabo. L. 1977 je sve tovna k o n feren ca o dezerti- fikaciji* v N airo b iju zah teva la od m ed narodne m eteoro loške organizacije p ro u čitev recen tn eg a sp rem in jan ja podneb ja. Izv ršn i odbor S vetovne m eteoro loške o rgan izac ije je po p redhodnem posvetu v ožjem krogu k lim ato logov sk len il g lede n a to sk lica ti svetovno konferenco o k lim i z udeležbo m ed n aro d n ih izvedencev, k i na j sp regovori o n asledn jem : 1. g iba la k lim atskega sp rem in jan ja , 2. obseg recen tn eg a sp rem in jan ja in izgledi za k lim o p rih o d n jeg a tisoč­ le tja , * Z a to b esed o , k i se je v m ed n a ro d n i rab i že d od ob ra u v e lja v ila , k aže u p o ra b iti b esed o v p u šč a v a n je (to je š ir je n je p u šč a v e ) . A lte r n a tiv n i b e sed i p o p u šč a v lje n je (s ličn o p o le d e n itv i, p o g o zd o v a n ju ) in za p u šč a v lje n je (k o t za k r a se v a n je ) bi lah k o za v e d li k m iš ­ lje n ju , da je iz v o r b e sed e p o p u šča n je oz. za p u šča n je . 3. k ako k lim atsk e sp rem em be vp liva jo na gospodarstvo (ribolov, en e rg e­ tika , p rid o b iv an je h ran e ) in človeštvo (zd rav je ), 4. k ako vp liva na k lim o človeštvo s posegom v naravo, 5. k a te re m ere za o h ran itev k lim e je p red la g a ti sve tovn i m eteoro lošk i o r ­ gan izaciji ob le to šn jem kongresu , da jih odobrene pred lož i jav n o sti na kon ferenc i d ržavn ikov n a m in is trsk i ravn i. Iz povedanega je v ideti, da ko n feren ca v G enovi ni ob rav n av ala k lim e sam o k o t aero fiz ika ln i po jav , tem več tu d i k o t sestav ino sve tovnega oko­ lja in d e jav n ik gospodarstva. S k ladno s tem so b ili n a konferenco p o v ab ­ lje n i zelo raz ličn i stro k o v n jak i, od geofizikov in m eteorologov do hidrolo- gov, geografov in družboslovcev. V p rv em te d n u (12.— 16. II.) se je zv rstilo 25 p reg led n ih re fe ra to v z d iskusijo , za k a te ro je vedno zm anjka lo časa. D rugi ted en je ožja skup ina izb ran ih p re tre s la grad ivo iz p rvega dela konference te r izob likovala r e ­ solucijo. M ed 330. de lega ti (to liko jih je b ilo n a seznam u, m edtem , ko so na kon ferenc i poročali o 400. ali celo 500. udeležencih , poleg n o v in a rjev ) , se je v p rv em te d n u udelež ila tu d i p e te rica Jugoslovanov*. P ri p r ip ra v a h so sodelovale razne agencije ZN, k i so konferenco ob n je n i o tv o ritv i tu d i p o ­ zdrav ile (za razvoj in m ednarodno gospodarsko sodelovanje, za zdravstvo, za in te le k tu a ln o delo, za okolje , za u p o rab n e sistem ske ana lize). K ot na d ru g ih podobn ih š irok ih zborovanjih , tu d i na te j konferenci niso poročali to liko o o rig in a ln ih o d k ritjih . O n jih , k i zadevajo svetovno podnebje, sm o vedeli že p re j iz strokovnega in po ljudnega časopisja. P o ­ m em bnost k on ference je bila p redvsem v tem , da je v p raša n je osve tlila iz raz ličn ih zo rn ih ko to v ozirom a s ta lišča raz ličn ih sorodnih panog. D rugi, nič m an j pom em ben cilj je b ilo u g o ta v lja n je večinskega m n e n ja s tro kovn jakov o p ereč ih v p rašan jih , ki jih ob sedan jem razv o ju znanosti n i m ogoče n e ­ sporno in k v an tita tiv n o op redeliti. K er p a so se tu d i na tem zborovanju , tako ko t v li te ra tu r i, pokazala zelo raz lična m n e n ja in k e r je b ila d iskusija časovno om ejena, poročevalcem n i lahko ugo tov iti p rev lad u jo č ih m nen j. P oročevalec tu tu d i ne m ore izčrpneje p o sredova ti vseh pom em bnih tez iz re fera to v , k i j ih je o rgan iza to r k on ference p re d p riče tkom zbo rovan ja izdal z naslovom S vetovna ko n feren ca o k lim i — konferenca ek sp erto v o k lim i in človeštvu (WHO, G enova 1979, 317 s.). Ta zbo rn ik je pom em ben ne le za k lim ato log ijo , tem več tu d i za ekologijo in svetovno gospodarstvo in geografijo vobče. Izpo ln jene c ik lo stirane re fe ra te so udeležencem p osre­ dovali še m ed zasedanjem . R e fe ra ti so b ili uv rščen i v n as led n ja poglavja: k lim a in jav n a po litika , g lobalni sistem , ki določuje klim o, vp liv človeštva na k lim atsk i sistem , vp liv k lim e na človeštvo, človekovo zdrav je , p o lje ­ delstvo, iz raba tal, gozdarstvo, r ib ištvo in obaln i razvoj, svetovno gospo­ darstvo . Iz tega g rad iv a tu om enjam le n e k a te re tak e pereče p roblem e, k i se z nasp ro tu joč im i se razlagam i ja v lja jo v dnevnem in po lstrokovnem časopis­ ju. 1. Bojazen k l im a tskega sprem in jan ja zaradi antropogenega sprem in janja kem ične sestave ozračja. V osp red ju je uč in ek top le grede za rad i povečane k o n cen trac ije COs in d ru g ih p linov (N=0, CH4, CICI3 itd ) , n a k a te re odpade po m n en ju re fe ­ re n ta H. F lohna polovico to p lo tnega uč in k a top le grede. P o d a tk o v posta je M auna Loa, 3400 m, H avaji, po k a te r ih znaša le tn i p o ras t ko n cen trac ije p lina CO2 0,4 % (od 315 ppm v 1. 1958 n a 332 ppm v 1. 1978) n i n ihče za ­ n ikal. L e tn a p ro izvodn ja CO 2, h k a te r i p risp ev a ta S ev ern a A m erika in za ­ * Pisca teh vrstic je finančno podprlo predsedstvo SAZU, za ka r se m u za­ hvaljujem . hodna E vropa dom ala polovico (ZDA 1/4, z. E v ropa 1/5), znaša zdaj oko­ li 18.000 m ilj. to n in ra s te le tn o za 4— 5 % . K er n i izgledov za sk o ra jšn ji p ro d o r č istih en e rg e tsk ih virov, ko t sta n u k le a rn a in sončna energ ija , v v rh sve tovne bilance, je bo jazen, da se bo k o n ce n trac ija CO2 že v p r ih o d ­ n je m s to le tju podvojila. Po raz n ih a v to rjih b i to pom enilo o top litev za 0,7 do 3,0» C, iz jem om a do 9,6» C. To b i pom enilo sprem em bo padav in , zv iša ­ lo bi snežno m ejo, stop ilo b i se p recej le d en ih gm ot in dv ign ila b i se m o r­ ska g lad ina (ko t p rim er: v B ang ladešu živi okoli 14 m ilj. lju d i v n. v. 0— 3 m ). R edki so om enili pozitivn i vp liv povečane te m p e ra tu re na večjo fo tosin tezo in po ljske p rid e lk e , r ib ji u lov itd . V ečina p a je v povečani k o n ­ ce n trac iji CO2 v ide la n ev a rn o st za bodoči k lim atsk i razvoj. To v k lju b za­ gotovilu , da oceani še n iso izgubili sposobnosti absorpc ije CO2 za rad i m in e­ ra ln ih m ren n a površju , o čem er so p isa li n ek a te ri za sk rb ljen i n a ra v o v a rs t­ ven ik i. N a m o rjih raz lita n a fta se nam reč dokazano ra z k ra ja dnevno za 10— 15% . Č eprav ta n jša n je ozonske p la sti pod vplivom po rabe p ršivcev (spre- jev, p rek o p lin a »ereona« itd .) n i dokazana, je več ina m enila , da je p o tre b ­ no po jav resno proučevati. 2. V p l iv albeda zaradi človekovega sprem in jan ja izrabe tal, A lbedo svežega snega je 85— 90 %, puščave 30— 35 %, suhega tra v ja 20— 25% , zim zelenega gozda 7-—15% , p reo ran e zem lje 5— 15 %, vode 7— 15 %, m estnega zem ljišča 10— 15% . K o človek sp rem in ja značaj površja, sp rem in ja albedo in t. im. B ow en —- delež (to je delež izgub ljene top lo te s konvekcijo in oh la jev an jem p r i izh lap ev an ju ). Č lovek povečuje albedo z desertifikac ijo , s p reveč in ten ziv n o pašo, požigom trav e v po lsušn ih p re d e ­ lih, p reo rav a n jem zelenice. Z m an jšu je pa ga z g rad n jo m est, z vodnim i akum ulac ijam i in nav o d n jav an jem , pa tu d i z u m e tn o pogojeno potem nit- v ijo snežn ih p o v ršin (za rad i povečan ja in izpada trd n ih delcev v ozračju ). P osebno boleče je sekan je d re v ja v ro b n ih pogo jih gozdnega u spevan ja . V tro p ih posekajo le tn o okoli 0,3 m ilj. km? gozdov. Na s tik u s sub tropsko puščavo po defo restac iji voda in v e te r odneseta p rst, š iri se puščava in s tem se poveča izguba sončne en erg ije v vesolje. Gozdovi p a so tu d i sicer pom em bni. N an je odpade 42 % g lobalne in 65 % k o n tin e n ta ln e čiste foto- s in te tičn e p ro izvodn je , v seb u je jo 0,5— 2,5 % le tn e rad iac ijsk e en erg ije in e v a p o tran sp irira jo 44 % vseh dežn ih p ad av in sveta. Im ajo 2— 3 k ra t večjo pov ršino lis tja ko t zem ljišče, n a k a te rem rasejo , in vp liva jo n a v e t­ rove. V p o d rtem lesu je p rib ližno 1 '5 vsega CO 2. ko liko r ga je v ozračju. C enijo, da bi posekan je tro p sk ih gozdov znižalo te m p era tu ro ob ek v a to rju do 2°, v v iš jih zm ern ih š ir in a h p a rah lo povišalo. N edvom en pa je vp liv gozdov n a reg ionalno klim o. K onferenco je m enila , da je tre b a sedanje k rčen je gozdov budno sp rem lja ti. 3. S p re m in ja n je sve tovne kl ime. Ali je sp loh v teku? So v zrok i v sam i narav i, ali p osredu je človek? K olik je n jegov delež? S točnejšo ugo tov itv ijo sm eri in obsega sprem em b bi že p risp ev a li k spoznanju , ko lik je ce lokupen uč inek človekovega pose­ ga, ki je m n ogostransk i in sam n a sebi težko iz račun ljiv . Da se je podneb je v geološki p re te k lo s ti in tu d i v holocenu sp rem i­ n ja lo in da se to dogaja tu d i zdaj, n i dvom a. V p rašan je pa je, kako h itro ozirom a v k a te ro sm er. Dva re fe re n ta geografa, E. P. G erasim ov in H. F lohn, sta po pa leok lim atskem p reg led u dopustila b istven i k lim atsk i p re ­ o b ra t v nekaj s to le tjih ali celo p re j. P rv i je nakaza l m ožnost n as to p a nove ledene dobe v p r ih o d n jih sto le tih . O b rav n av an je se d an jih sp rem em b je oteževalo neeno tno pojm ovanje , k je se neha jo k lim atsk a n ih a n ja in k je začno k lim atsk e sprem em be, in kdaj g re za sp rem em be enega k lim atskega e lem en ta (tem p era tu re , p a d a ­ v in ) in kdaj za sp rem em bo znača ja podneb ja . G lavni re fe re n t o sedan jem sp rem in jan ju prof. F. K. H are iz T oron ta je p rev id n o nakaza l globalno o h la jev an je po le tu 1938, ko se je n eh a la po le tu 1850 zače ta otopitev , a to sam o v sev ern e jš ih š irinah , od ko d er n a j b i se š irila p ro ti ek v a to rju . L etna s to p n ja oh lad itve b i b ila 0,1 do 0,2» C n a deset le t. V tro p sk em podneb ju je isti re fe re n t po analiz i š tev iln ih posta j ugotovil le povečane odklone od s re d n jih v rednosti. N ek a te ri poznavalci dom ačih razm er so tezo o globalni oh lad itv i zavrača li za svojo deželo (F ran c ija , B elgija, SZ), češ da g re le za sprem em bo v le tn em razp o red u te m p e ra tu r in padav in . D obili sm o vtis, da se n e k a te ri p red e li Z em lje o h la ju je jo , v d ru g ih pa te m p e ra tu re rah lo ras te jo ali so n esp rem en jen e . K er g lobalna podoba n i jasna, je pisec teh v rstic v d iskusiji p red lagal izdelavo svetovnega a tlasa recen tn eg a sp rem i­ n ja n ja n a pod lag i m eteoro loškega opazovanja in d ru g ih ind ikacij (R efe­ re n t iz K ita jsk e je p rik aza l n ih a n je zim skih te m p e ra tu r po in d ire k tn ih za­ p isih za ves novi v ek ). K er je b ilo glasov o zm ern i g lobalni oh lad itv i v zad n jih dveh ali tr e h d e se tle tjih več ko t teh o o top litv i, se je k ritič n i opazovalec konference vpraša l, kako je s to p lo tn im učinkom povečane k o n cen trac ije COs. A li ga zav ira jo sp rem em be so larne konstan te , povečana ko lič ina trd n ih delcev v zraku? N a ta v p ra ša n ja k on ferenca n i dala odgovora. 4. E ko n o m sk i u č in k i sp rem em b in e k s tre m n ih odklonov. Po p reg led n ih re fe ra tih , k i so jih iz teg a pod ročja p rip ra v ili tu d i n e ­ k a te r i geografi, je jasno: bolj škod ljive k o t sp rem em be s red n jih le tn ih v red n o sti (za n ek a j d ese tink s top in je) so ek s tre m n a odstopan ja (anom a­ lije ) , tak o v a rid n ih p red e lih izpad padav in , v h lad n em p o d n eb ju h ladna v ege tac ijska doba, v zm ernem p o d n eb ju anom alije v te m p e ra tu ri in p a ­ d av inah v času rasti, v tro p ih tu d i raz š ir itev ra s tlin sk ih bolezni. R az­ v ito gospodarstvo jih kom penzira ali se jim pravočasno p rilagod i b rez več­ jih nezgod (na p rim e r suši s p ravočasn im p reo ran je m in se tv ijo d ru g ih k u ltu r ) , v deželah v razvo ju p a p rin a ša jo lakoto , pop lave in sm rtn e žrtve. P r i tem je, zanim ivo, škoda, iz ražena v d en a rju , v ra z v itih deželah večja. K onferenca je naslov ila na svetovno jav n o st apel po izb o ljšan ju obve­ ščan ja p reb iva lcev o k ritič n ih s itu ac ijah in m ed n aro d n i so lidarnosti. R eso lucija k on ference ne om enja p o treb e po sk lican ju konference na m in is trsk i ravn i, k i b i sp re je la u k re p e za zaščito klim e. S tem p rv o tn i nam en, ki so ga dali sk lica te lji, n i b il dosežen. Za ta k raz p le t im ajo svoj delež tu d i n e k a te re raču n aln išk e raz iskave g lobalnega v rem enskega doga­ ja n ja (sim ulacije , angl. m odeling ). P o d atk o v več v rs t za in p u t še n i dog­ nan ih . Na p rim e r te m p e ra tu re m orske površine, k i že z n eka j desetinkam i stop in je C elzija vp liva jo n a v rem enske in podnebne sprem em be. G. I. Mar- čuk iz S ib irije je računsko ugotov il zvezo m ed te m p e ra tu rn im i sp rem em b a­ m i v sev ern em A tla n tik u in v rem ensk im d o g ajan jem v severn i E vrop i še nekaj m esecev kasneje . N eznan i so g lob insk i tokovi, k i nep red v id o m a p r i­ našajo te m p e ra tu rn e sp rem em be n a oceanske površine. R ačunsko slabo o bv lad ljiv i so n e k a te ri v zv ra tn i uč in k i (na p rim e r v seriji: povečana te m ­ p e ra tu ra — povečana ev a p o tran sp ira c ija — povečana ob lačnost in albeda — zn ižan je te m p e ra tu re p rizem nega z ra k a). N eznane so m eje, do ka tere se sum ira jo sp rem em be z isto pozitivno ali nega tivno oznako (na p rim er v se riji: povečana snežna in led en a pov ršin a — povečan albedo — zni­ žan je zračne te m p e ra tu re — več snežn ih p ad av in — povečan je leden ikov —■ žn ižan je m orske g lad ine -— povečana k o n tin e n ta ln o st in albedo •— rast led u itd .) . V k ljub začetn im težavam in nasp ro tu jo č im se zak ljučkom ra ­ čuna ln išk ih obdelav je m etoda sim ulac ije n a jbo lj o betavna za spoznavanje k lim atsk ih sprem em b. Po m n e n ju vod je b rita n sk ih raz isk av J. M asona je sim u lac ija nedvom no dokazala, da so spričo ogrom ne so larne energ ije sprem em be, k i j ih sp roža človekov poseg v naravo , d ru g o tn eg a pom ena. Ze­ lo zap le ten in u rav n o v ešen k lim atsk i sistem je po n jegovem bolj obsto jen p ro ti an tropogen im vplivom k o t si m islim o ali se bojim o. N am esto ta k o jšn je g a u k re p a n ja v p r id o h ran itv i k lim e je v reso luciji p o u d arje n a p o treb a po n ad a ljn jem raz isk o v an ju k lim e in vp livov člove­ kove ak tiv n o sti n a podneb je, po po p u la rizac iji doseženega zn an ja in po p la n ira n ju podneb ja h k ra ti s p la n iran je m več jih posegov v naravo . S ve­ tovni jav n o sti je bil n aslov ljen poziv po izog iban ju posegov, k i b i lahko sp rem enili klim o, k e r sp rem em ba v nek i reg iji p rik liče sp rem em bo v drugi, soodvisnosti pa še niso dovolj znane. Po m ojem m n en ju bi S lovenci n a jlaž je p risp ev a li k po zn av an ju u č in ­ kov sp rem en jen e iz rabe ta l n a reg iona lno klim o, če bi p roučili vp liv po ­ večane gozdnatosti. V sto le tih (od 1875) se je nam reč delež gozda povečal s 37 na 51 % ozem lja SRS. Da ta v p liv obstoja, vedo dom ačini z lasti na p rim orskem krasu , k je r je b ila pogozditev največ ja . Iv an Gam s T urizem in m eje S odelovanje In š titu ta za geografijo U niverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ­ ljan i in n jegov ih sodelavcev v okv iru delovne sk u p in e »G eografija tu rizm a in rek reac ije« p r i M ednarodn i geografsk i u n iji je p ripom ogla k id e ji o o rganizaciji s trokovnega posvetovan ja, k i b i ob ravnavalo p rob lem atiko m eje ko t fa k to r ja p rek o m e jn ih tu r is tič n ih tokov. N a zased an ju te delovne skup ine jeseni le ta 1976 v B irm in g h am u je b ilo sk len jeno , d a se n as led n ji sestanek stro k o v n jak o v te usm eritve o rg an iz ira v L ju b lja n i in T rstu , k je r naj bi se raz p ra v lja lo o o d p rti m eji in izm en jav i lju d i in b laga p reko nje. V tre t je m te d n u m eseca sep tem b ra 1978 se je v L ju b ljan i zbralo doslej n ajveč je število strokovn jakov , k i se v okv iru delovne skup ine »G eografija tu rizm a in rek reac ije« u k v a r ja jo s to p rob lem atiko . S kupno se je posveto ­ v an ja m ed 15. in 19. 9. v L ju b ljan i in T rs tu udeležilo 45 tu jih in 32 ju g o ­ slovanskih strokovn jakov . P oleg n jih je p risostovalo sim poziju še večje število š tu d en to v U niverze iz M iin stra in lju b ljan sk e U niverze, tako da lahko z gotovostjo trd im o, da se je sim pozija »Turizem in m eje« udeležilo p reko 120 gostov iz Ita lije , A vstrije , B olgarije , F rancije , ZR N em čije, Š ved ­ ske, F inske, V elike B ritan ije , Belgije, Češkoslovaške, Š panije , In d ije in Jugoslav ije . P rv i dan sim pozija so nas to p ili z re fe ra ti tu d i slovensk i udeleženci (R. Babič, VI. K lem enčič, M. Žagar, M. Jeršič , M. P ak , R. H očevar in A. G osar), ki so p rik aza li jugoslovanske izk u šn je v zvezi s tu r is tičn im i tokovi p reko o d p rtih m eja na obm očju S lovenije. E k sk u rz ija 16. in 17. 9. ob m eji m ed Jugoslav ijo in Ita lijo te r Jugoslav ijo in A vstrijo je b ila n am en jen a p rak tičn em u p ro u čev an ju p ro b lem atik e odp rte m eje. P o tovan je se je k o n ­ čalo v T rstu , k je r se je s p re lim in a rn im zasedan jem končal d ru g i del s im ­ pozija. Izm en jav a izkušen j in spoznanj geografov o p rek o m ejn ih tu ris tičn ih tokov ih je pokazala n e k a te re p rob lem e, k i jih ta k p re to k p rinaša , obenem pa je n akaza la reš itv e za n ek a te re od n jih . O d p iran je m eja pom eni m a ­ sovni p re to k lju d i iz dežele v deželo, k a r sp rem in ja zap rto st in m in im alno in fra s tru k tu rn o op rem ljenost p rv o b itn eg a obm ejnega p rosto ra . Z arad i raz ličnosti zah tev lju d i razn ih socialn ih skupin , k i p rečkajo mejo, se obm ejna reg ija p rim e rn o u re ja , saj obiskovalci ne iščejo le tu r i ­ s tičn ih s to ritev , am pak skuša jo v obm ejnem p ro s to ru s le d iti vsem ž iv lje n j­ skim funkcijam . N a jv e čk ra t povezujejo svoje obiske p rek o m eje z n e k a te ­ rim i e lem e n ta rn im i človekovim i p o trebam i: oskrbo, prom etom , delom itd. Pod ta k im i težn jam i se obm ejn i p ro s to ri ob o d p rtih m e jah v E v rop i iz re d ­ no h itro tra n sfo rm ira jo in p o sta ja jo iz m anj raz v itih najbo lj razv ite r e ­ gije s ta reg a ko n tin en ta . A nton G osar