— 21 — Pod jarmom. ^ 6ri na Grmado sem rad hodil v poletnih večerih na izprehod. pDivni razgled na karavanske in julijskc Alpe, na ribniško dolino in čez gorjansko pogorje bogato poplača mali trud. Večerno solnce je tonilo za notranjskim Sncžnikom, krepilni vzduh gorskih senožcti je po dncvni sopari polnil zrak, in kosi so požvižgavali v bukovju. Mala vasica se beli tesno ob Ormadi. Smučje ji pravijo. ; Tam sem ga prvič videl in spoznal Matička Tanko. Kaj bi ga vam opisaval. Samo življenje ga jc bilo. sama kri, nemirna kri kot živo srebro. Vedi Bog, s čim so ga pitali. ,.Kaj podncvi — še ponoči ni rniru, gospod, še ponoči ne\ mi je ložila mati. ..Mislite, da se zbudi tam, kamor je legel'? Pod posteljo. pod mizo, pod pečjo, pod plevnico . . . sam<5 v postelji ne kot drugi krščanški Ijudje. Bog pomagaj vendar!" ,,Hi-hi-hi-hi . . ." je zvenelo izza hišnega ogla, in pol drobne glavice jc kukalo čez brun: ,,Hi-hi-hi-hi . . ." ..Mattček, pojdi les, gospod bi te radi videli," vabila jc prijazno mati. Kje jc bil ondaj že Matiček! Po bregu doli se je valilo in odskakovalo vsevprek: Matiček. velik klobuk, marogast kuža in debela buča. Vmes pa vik in krik, da je odmeval v bukovju: holari, holari, holari, ju-jti, ju-jii . . . Kaj hočemo ? Mlada kri. Tisto jesen potem so ga pritirali v šolo. Na sv. Matevža dan je bilo dopoldne. V prvi klopi je sedel: videla sva se dodobra od obličja do obličja. Na zunanjc se mi je zdei pač nekoliko ukročen, a na nemirnem zgibanju in v živih očeh se mu je bralo. kako ga more te spone šolskcga reda. Saj poznate žabje krake, kako vstrcpavajo, ko jim je že zdavnaj ubegel poslednji dih življenja. Takb podobno krčevito je vstrepavalo po Matičkovih rokah. nogah in licu. Zamirala mu je v šolski klopi dosedanja malobrzdana prostost. Nekam izzivajoie jc zrl vame. Poreden smcšck mu je zgibal ustne. Po običajnem pozdravu in skupnem nagovoru stopim priidenj. Bog v6, da sem bil ž njim kartnoč prijazen. Roko mu dcm na glavo, oko v oko Hi pogledava pa ga mehko poprašam: ¦ ,,Matiček. je li, da se znaS pokrižati ?" ¦ Zmagoslavno pokima, in oko mu široko zažari. Vcselja ali pored-Bosti — tisti hip nisem mogel razbrati. Samo tisli smešek mu je Se živeje R;ibal ustne, in nemirno je stopical. H ,,Pa nam pokaži, Matiček. da se zna5 lepdi pokrižati." ,,Hi-hi-hi-hi!" je zazvenelo po sobi. ,,Nočem!" Lepa jc ta! Tak<5 pač ne pridemo daleč. Pa vedel sem, da mož še ni Erivajen šolskcmu redu. | ,,No, Poldc, pa ti lepo naredi križ", pozovem soseda. Bil je boječ, piren deček: Polde Starec s Slemen. __ 22 __ ..Nočem. Ko Matiček noče, pa ie jaz nofem", odreže se mi brez sledu bojazni. Da bi bili vidcli Matička iz Smučja. s fcakim zadovoljstvom se je ozrl na srčnega soscdiča in s kako hudomušnim poglcdom vame. Nisem vedeh bi se li jezil ali smejal . . . Spet sem polrpel in se tolažil s skušnjo, da je k sreči takb le prvo uCno uro. Pa še lo učno uro je imclo prili do odločitve. Matičku je po tej zmagi rastel pogum. Bil je uverjen, da je red v Soli naposled — če človek zna — prav isti kot v Smučji. S tem prepričanjem pa mu ie rastlo tudi število privržencev. ln kar nič več ni imel miru in obstanka v šolski klopi. Presejal se je semintja, ustajal, padal pod klop, zvoni! z nogami. da je pokal predek šolske klopi, drsal časi z levim, časi z desnim komolcem. dvigal sc, skakal k durim, zdaj sem, zdaj tja, gori, doli — vsevprek. Prišlo je do resnobnih pogledov, prijaznih poukov, mirnih oponiinov, nujnih proženj, Irdih svaril, ostrih groženj — bob ob steno! ,,NoLem!" bil jc svojeglaven odgovor na vsako besedo. Tak6 ni moglo dalje. Koncem ure ga je dohitelo. ,,Idite lepo mirno domu ; samo Matiček Tanko iz Smučja ostan^ tukaj '.'• Jeminasta, kot bi bilo treSčilo vanj! On — Matiček iz Smučja — on — pa ne domu — pa on ne domu ¦ Krčevito je parpoti ugriznil v oramnico Solske torbe, ki jo jc bil že oprtal. stisnil pod pazduho tiste ostaiike klo-buka, grdo skremži! obraz pa srdito zajokal. ,,Nočem ! Jaz nočcm — nak! Pa nak I" NiC ni izdalo. Biti je moralo. Nadaleč okoli je siccr zvcnel njegov vik, da so zvcdavo postajali Ijudjc na sosednjih njivah in vrtih pa otroci poslu- »Skavali pod okni — a biti je moralo. Bolje prej kot slej. ,,Nočem I Nočem, jaz nočem'. Pa nak'." Še k6s v šolski veži je pomišljevaje utihnil, a Matiček jo jc delfl naprej, vedno srditejc. vcdno glasneje. Ni ga več udržalo v klopi. Parkrat je drsnil k durim, pa hipoma spet Sinil k oknu. Ni 5)o. Kljubujoč jok ga \e dušil v H grlu, a oči brez solz. Vedel sem, da se užene. t Še nekajkrat je jeknil po šolski sobi tisti svojeglavni ,.nočem'', potem pa se je kot uničen sesedel ob šolski omari. Tedaj so rnu šele priSle solze. Srditosli ali kesanja? Polagoma sc jc umiril. Zaspane miihe so brnelc pod stropoin, in spev kosa je spe' jasno , zvenel iz vežc. Tuinsem jc kdo zaškripal po pcsku memo šole. Skoro j soparno je bilo, dasi je Cas že moCno lczel v jesen. Kot stražnik sem nemo hodil gori in doli, vedno bolj polagoma, vedno tišje. Na poldne W šlo. Matiček Tanko je ob Solski omari zadremal. Enakomerno s^ mu je dvigal in padal dih. kot da nič ne vi o silovitem boju med redom in upor-nostjo, ki jc karkar divjal v teh mladih prsih. Okrog usten mu je spet plaval tisti poredni smešek, samo rahlejši, nedolžnejši, odkritosrčiiPJši . . . Srečna duša, ki žalost in kes še lahko zatopi v pokojnem spanju! O res nebeški dar je sUidki sen. ki otroku in starcu, ki slednjemu trpinu — vsaj za nekaj hipov — zapahlja hladila v razboljeno dušo I Poldne jc zvonilo. Olas zvona jc vzdramil mladega jctnika. Začuden je pogledal parkrat okrog sebe, polcm pa ponižno in prosečc uprl pogled vamc. Bil jc kot izpremenjen. Olasno sem jcl moliti angelsko češčenje. on pa sc je sklonil na kolena in polglasno moiil za menoj. Ganilo mc je . . . ¦ Tudi pokrižal se je. In desetkrat zapored bi sc bil — brez Poldeta s I Slemen. Bil je mebak kot vosck. Vsak njcgov pogled pa je bila vroča nujna I prošnja: domu, v Smučje, domu! Stopil sem predenj in mu položil roko I na glavo pa privzdignil tisti objokani obrazek: - M ..Matiček, si videl?" ¦ ..Videl." ^J ..Bos:- . J^H ..Bom." ^^M ..Z Bogom!" ^^^^| ,,Z Bogom!" ^^^B In ie\ je. Kar završel je pesek oh šolskcm oglu. kjcr je v diru okrenil. ¦ In Bog vedi, Ce šc vendar ni bil prej doma kot njcgovi obirajoči se lovariši. I To je bilo ondaj. Če pa danes pridc njugova skrbna mati iz Smučja I vpražat. kako je kaj z Matičkom in njegovim učenjem in njegovo uboglji- m vostjo. zanesljivo dobi odgovor: I ,,Krasen lanl!" Jos. Volc