Učiteljski list GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH ORUŠTEV V TRSTU". zhaja i., iO. in 20. vsakega mcscca. — Uredništvo v(s!ovenskega deia) in upravništvo v Trstu (15), Via Udinc 35, lil. Urvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in tirvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24.— - Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. St. 15 V Trstu, 1. avgusta 1925. Leto VI. Delovna šola (Nadaljevanje.) 13. Dan malega učenca. Končno naj opišemo še en poljuben dan malega učenca v naši šoli. Sreda novembra je. Pred nekaj dnevi smo se odločili za ekskurzijo h krojaču. Poslali smo že delegacijo (odposlance) ii krojaški zvezi, in ta nam j naznačila neko primerno delavnico v našem okraju. Naša delegacija je tudi v tej delavnici že priglasila naš prihod; pri tej priliki se je obvezala tudi za naše zadržanje. Včeraj smo uredili svoje priprave: medsebojno smo si povedali vse, kar že vemo o krojaštvu; kolikor je bilo mogoče, smo si tudi zaznamovali, na kaj bomo posebno pazili; orientirali smo se po načrtu, onem shematičnem, ki ga imamo sestavljenega iz slik, in smo obširno govorili, kako se obnašajmo, da nas bodo povabili še drugič. Sklenemo sledeče: ne ostanemo več kot pol ure, ogledamo le najvažnejše (in sicer kaj?) ter se naposled zahvalimo. Komaj so danes pr šli otroci v šolo, komaj so se očistili, ogreli in spili kavo, že se napravljamo, ko se še prej porazgovorimo o vremenu. Nekateri pospravijo posodo, drugi jo pomijejo, tretji se oskrbe s tem, kar smatrajo za potrebno. Vsi pa gledajo uro: ko bo veliki kazalec čisto zgoraj (10 ur), moramo biti že oblečeni in odidemo v parih iz šole (namesto, da bi otrok silil, j'h učitelj navadi paziti, da se sami ravnajo po uri in da ne «ub’jajo časa* po grdeni ruskem običaju). Pridruži sc nam tudi skupina starejših. Pojemo koračnico in gremo iz šole; zunaj pa se dostojno vedemo. Ko je učiteljica povedala otrokom naslov, jim prepusti vodstvo (kaj narediti, če se izgubimo v mestu?). Nahajamo se v delavnici, ki je v bližnji ulici. Želimo dober dan. «Prišli smo k vam, da se kaj naučimo. Za nas je zelo važno in zanimivo vedeti, kako delate. Prosimo, da se ne pustite motiti in nadaljujte svoje navadno delo. Otroci jamčijo, da bo red. Skrbeli bomo, da vam ne .povzročimo nepotrebnega dela in bomo le malo časa ostali tu.» Otroci se razdele v razne strani (prosto opazovanje), in šele tik pred odhodom jih učitelijca «opozor'.» na različne stvari. Gotovo so postali tudi krojači zgovorni. «Otroci, čas je, poslovite se!» Vedno je gen-ljivo, če se otroci poslavljajo, za to priložnost smo si pa izmislili presenečenje: poslovilno pesem. Drugo presenečenje pa j:m bomo prinesli čez nekaj dni: katerokoli reč, ki smo 'O napravili iz kakšnega zavržka, najdenega pri ekskurziji ali kako risbo... Kmalu po 11 uri smo spet v šoli in govorimo o opazovanem (razgovor ali ilustriranje) na pr. o oblekah ali drugih krojaški hizdelkih, o krojaškem delu sploh, o šivalnih strojih (posebno takih, ki se gonijo z nogo), končno o krojaških strokovnih izrazih (pametno je, da se pri tem nekateri otroci iz drugih, v šoli ostalih skupin, pomešajo med naše otroke; oni nam bodo že znali staviti vprašanja). Zdaj je poldan, treba je kositi (strežejo otroci), sledi prosta ura, intimno pogovarjanje in pripovedovanje. Učiteljica čita med tem kupljen časnik in pripoveduje otrokom «novosti», ki so zanje primerne. Oprostite, pozabil sem omeniti, da smo — naravno — nekaj strokovnih izrazov in tudi še kaj druzega v obliki poedenih besed zabeležili v zvezke. Drugo polovico dneva izpolnimo z igranjem »krojača*. Krojač dobi naročilo. Kaj mora napraviti? Koliko metrov bo potreboval? Koliko bo to stalo? Koliko časa bo potreboval zato? Koliko stane to ali ono? Toda za božjo voljo ne kakšne računske ure! Nato pridejo posnemovalne igre, lahko tudi čitanje, nato igre, da se gibljemo, čaj, pospravljenje, pogovor in odhod domov. Pomisliti je treba, da bo v resnici komaj mogoče (da, niti sc ne splača), izpolniti ves dan z eno temo: otroci nam bodo nudili s svojo živahnostjo, če smo sprejemljivi, vrsto naj-krasnejših novih tem. Ponovno opozarjam, da bomo imeli drugo polovico dneva za naše osemletne tudi še ves repertoar predšolske skupine na razpolago. Tega ni pozabiti. 14. Mali kmetovalec, delavec in pri-rodoznanec. Nič ne vem, kdaj uradno konča šolsko leto, tudi me to prav nič ne zanima. Vem le eaa: .^Pomlad je tu, pomlad je tu!» Odslej smo «z deželo*. Ali kje naj v mestu dobimo to «deželo»? Prav bi bilo, če bi imeli na dvorišču ali v sosednem vrtu gredico za vsak razred. Poleg tega naj bi imelo več šol še skupno polje srednje velikosti, in vsako mesto ima tudi v vsakem okolišu dovolj neobzida-nega prostora. Kar se tiče vasi, se tam reši vprašanje prepustitve zemljišča šoli dosti enostavneje, ne da bi bilo treba učitelju vlagati pismenih prošenj po pisarnah. Najprej smo torej zemljemerci in se učimo meriti površino. To se učimo lahko tudi v šolski sobi potom kariranega papirja. Kako dolga je stranica kvadrata? Koliko takih kvadratov ima narisani kvadrat? Koliko drugi? Recimo, da so kvadrati dm2 ali m3. Koliko dm5, m3? Tako se otrok hitro seznani s m2. Isto napravimo s pravokotnikom, s .pravokotnim trikotnikom (le izpraševati, nič povedati naprej!). Ostalo že jemljemo na polju, ko merimo ploščino koščka polja (paralelogram, trikotnik; razdelitev mnogokotnka na trikotnike). Z ograjenjem koščka zemlje se riše tudi črtež na kariranem papirju (merilo). Tu si lahko prisvojimo tudi nekatere geometrične spretnosti (dolgostne mere, merjenje prelomljene črte; seštevanj in odštevanje odsekov; merjenje z merilom, ki ima več dolgostnih enot; razdelitev v dele in sektorje; sestavljena imenovana števila, navadno spreminjanje, metrični sestav); kot in kolomer; urejanje s svinčenico; načrt in merilo. Dalj se učimo spoznavati tudi tla. Kakšna tla imamo? Pričnemo preiskovati tla (če ne vemo, kako se dela, kako izvemo?) Gre torej za razvoj zelo važne lastnosti otrok — zmožnosti, iskati znanje). Katere rastline imajo rajše tako zemljo? Sledi razgovor, in če sami ne vemo, napravimo ekskurzijo k «strokovnjakom» (takega bo gotovo najti med starši naših otrok) ali pa se zatečemo k poljudni knjigi (če nimamo knjige, kje naj potem iščemo? Kako izberemo primerno?) Sledi vprašanje gnojenja (spet moramo delati ekskurzije in poizvedovati, in namenoma ne dajam učitelju metodičnih navodil, da ne oropa otrok spodbujajočih reči, ko ta navodila uporablja). Končno pride še oranje, prekopavanje, brananje in rahljanje tal z grabljami. Tu razpade pouk v dva dela. Na eni ne preveliki gredici sc more udejstviti idealno «manualn,o» delo otrok: prekopavanje in rahljanje tal (veliko število otrok bo pripomoglo, da se izvrši težji del tega dela). Pri tem ni potrebno, da ima vsaka šola svoje «lastno» orodje (praoblika kmetijskega zadružništva). Na poskusnem polju pa se brezpogojno uporabljajo spo-polnjeni plugi, brane in sejalni stroji (zelo važno je, opazovati z otroci delavni mehanizem in njegov razvoj iz primitivnega mehanizma). Nato se učimo spoznavati semena, ki smo jih izbrali in prične setev (sejalni stroj na polju in rastline v gredici z vsemi podrobnostmi — spet vrsta poizvedb). Po lepem prazniku, zvezanem z setvijo na polju, prično upanja na žetev (spoznanje starih praznovanj poljedelskih ljudstev, četudi morda le ruskih in, če mogoče, njih reprodukcija, ter poganski pomladni prazniki; izračunavanje žetve). Če imamo drevesa in smo del zemlje uredili kot cvetični vrt, pričnejo vrtna dela. O tem se učimo pri vrtnarjih in iz knjig •—• kje pa dobimo te? Kako zajemamo iz njih vedo? Za božjo voljo, ne zatecimo se tudi tu k papirni prošnji, naj se nam pošljejo potrebne knjige, ne, zganimo se in iščimo jih. Če bi že bili sami nesposobni, nabaviti si knjige, kako naj se izobražujejo naši učenci, kadar bodo odrasli? Skupno z drugimi šolami itd. naj se ustvari okrožna (rajonska) organizacija za nabavo in uporabo knjig. Pri tem ne bomo mnogo opravili (kakor nikjer) brez razdelitve dela in brez kolektivnega dela. To naj učitelj spozna in naj ne stoji tu po svoji krivdi ne da bi si znal pomagati. Res je, da prevzame včasi kot velik otrok nase vse delo, ki bi ga morala skupnost opraviti, zahteva sam od sebe znanje, ki ga ne zmore niti enciklopedist, in potem končno toži, da je brez moči in da ničesar nima. Bistveno v tej zadevi je, organizirati diferencirano skupno delo (ne pa osebno delo učitelja) in imeti voljo, učiti se skupno z otroci, ne pa «dajati ure*. Doslej smo bili poljedelci. Zdaj je pa čas, da postanemo botaniki, učeni rastlinski fiziologi. Ono seme, ki smo ga vseali, nas dovede do vrste vednosti. Zakaj orjemo in rahljamo tla? Zakaj ne razkopljemo semena globoko v zemljo? Zakaj sejemo spomladi? Seme potrebuje vodo, zrak in luč. Kaj povzroča voda pri semenu? Pripovedovati o kaljenju semena (kako razkroji kaleče seme ovoj itd.). Kakšen zrak potrebuje seme (goreča trska ugasne v posodi s kalečim semenom). Kako se seme kisa (pripovedovanje o življenjski zmožnosti semena). Kako je seme zgrajeno (kaleči grah), ovoj in embri’; klični listki, korenina, klična rastlinica — klica; primerjava s kalečo pšenico (beljakovina, klica, embrij). Namakanje moke (klej ostane, z vodo odteka škrob). Razne vrste semen, «dobra semena*. Poglavje* «Semena» smo torej preučili in sicer na najbolj nazoren način. Že prej, ko smo zemljo prekopali in gnojili, smo obravnavali «zemljeznanstvo». Zgolj polivanje «dobre» in «slabe» zemlje nam pokaže, kaj je gnoj. Pri nakupu umetnih gnojil se nam pojasni vrednost fosforne kisline z apnencem (kostna moka in superfosfat), kakor tudi kalijevih gnojil (pepel, ka:nit) in dušika (soliter, zelena gnojila, podoranje stročnic). Osebno, se ne bi bal rabiti strokovnih izrazov. Poskusi: vzreja rastlin na slabi in na različne načine gnojeni zemlji. Vse navedeno znanje bodo otroci dobili na poskusni gredici (ni nikakor treba gledati, da naučimo otroke vse in na vsak način). Pri tem se naučijo tudi tehniko intenzivne kulture gredic (prekopavanje, rahljanje zemlje z grabljami), na kar lahko pridružim za prihodnost upanje na kulturo v prostoru za kaljenje. Tehnika kultiviranja bi se nanašala v glavnem na koristne rastline, na žitnice, zelenjavo, gomoljnice in krmilne trave. Naša poskusna gredica bi bila za nas ne le šola agronomije in fiziologije, ampak bi bila tudi sredstvo socialne vzgoje. (Dalje.) Angleška šola (Koncc) vi. Vseučilišča. Razvoj angleškega vseučiliškega šolstva je tako-rekoč še zelo mlad pojav. Vseučilišča v Oxfordu in Cambridgeju so bila do zadnjih let prava ognjišča humanistične kulture in torišča suhe znanosti, brez posebnih zvez s srednjim šolstvom in so živela mimo meščanstva in delovnih slojev. Tudi niso imela prav za prav nikakih zvez s vsakdanjimi profesio-nalnmi poklici; le v zadnjih letih so nastala nekatera vseučilišča, ki dajajo narodu potrebnih profe-sionistov in si je v tem oziru stekel na Angleškem posebne zasluge Lord Haldane. Država, ki je še v letu 1913. dotirala vsak zavod z 10 tisoči šter-lingov, danes nakazuje vsakemu že 35 tisoč, in se je v zadnjih letih propaganda za te zavode raztegnila tudi na privatnike ter samo angleško občinstvo, ki kaj rado zbira potrebna sredstva, tako da . so narastli po številu in je vsak zavod tudi bogato opremljen s potrebnimi laboratoriji, knjižnicami itd. Razen prastarih zavodov v Oxfordu in Cam-bridge-ju (1168. in 1209.), je imela tudi Škotska štiri vseučilišča v St. Andrews-u (1411.), v Glasgow-u (1455), v Aberdeen-u (1494.) in v Edinburgh-u (1582.). Olivier Cromvvell je b i ustanovil v Durhainu 1. 1657. zavod, ki se je šele 1. 1831. spremenil v univerzo. Irlandska je imela vseučilišče v Dublinu od 1. 1559. Nov pogon je dobil vseučiliški problem na Angleškem 1. 1828. po ustanovitvi londonske univerze. Vsi ti zavodi so v zadnjem petdesetletju, kar se tiče n ihovega notranjega ustroja, doživeli radikalno reformo, tako da ne služijo več suhoparnemu študru, ampak dandanes tudi v resnici zalagajo državo s potrebnim profesionističnim materialom. V letih od 1880. do 1909. so nastale univerze v Manchester-ju, Birminghamu, Liverpoolu, Leedsu, Sheffieldu in Bristolu. Zate je tudi primerno narastlo število dijaštva. V dvoletju 1919-20 je bilo na Britanskem 30 tisoč vseučiliščmkov, ki se porazdele v 18 tisoč za Angleško, 8 tisoč za Škotsko, 3 tisoč na Irsko in 1500 na Galles. Iz teh številk je tudi razvidno, da pr de na Škotskem na vsakih tisoč prebivalstva 1.7®/ll<)0 dijakov, medtem ko je na Angleškem razmerje samo 0 5"/noo. Število dijakin>, ki obiskujejo vseuč lišča, je znašalo v istem dvoletju (1919-20) na Angleškem in Galles 5000, v Škotski pa 2000. Zanimivo je, da imajo ženske v Oxfordu in Cam-bridge-ju svoje Listne kolegije in da, medtem ko jim je na prvi univerzi dovoljeno polagati izkušnje, jim tega drugi zavod ne priznava. V drugih mo- dernih angleških vscačiliških zavodih pa vlada za oba spola popolna enakopravnost in so na nekaterih ženske celo članice akademsk. učnega zbora. Za vstop na angleško univerzo ni treba nikakih posebnih diplom ali spričeval. Vsa,k se lahko vpiše, če doseže določeno starost in prestane potrebno preizkušnjo. Skušnja se naslanja večjidel na pismene izdelke kandidata, ker je po mnenju angleških pedagogov ustna izkušnja najslabše didaktično merilo. Naučni program obsega nekaj obligatnih predmetov, kakor na pr. literaturo in angleški jezik, zgodovino, zcmljcp s, prirodoslovni nauki, francoščino, in nekatere neobligatne predmete, ki si jih kandidat lahko sam izbere, kakor računstvo, ali latinščina, ali grščina. Pripomočki, kakor knjige ali izpiski so kandidatu prepovedani. Sploh sloni vsa procedura na absolutnem zaupanju. Večkratna poizkusna preiskavanja so dognala, da so slučaji sleparije ali drugih mahinacij zelo redki, nekako 2 ali 3 na 2000. : a jj Po vpisu na vseučilišče je dana dijaku dvojna pot: ali lahko obiskuje splošni kurz ene fakultete, ali pa se specializira v nekem določenem predmetu. Karakteristično za razmerje med profesorskim zborom in vseučiliškim dijaštvom je to, da je angleški profesor dijaku na razpolago pri izberi primernega študija, ki ga poslednji opravlja vedno v stiku s prvim, kateri mu lahko vsled starosti, sposobnosti in izkušenj tudi vedno prav svetuje. V zadnjem pet-letju se kaže na angleških vseučiliščih močna tendenca, da naj se dijak ne sili med vseučiliškimi nauki k nobeni specijalizaci,i. Spozna naj predmet poprej v vsej njegovi obsežnosti in šele potem, ko je tu doma, naj se obrne k podrobnosti, ki se je misli oprijeti in se vanjo zaglobiti. V starejših univerzah, kakor v Oxfordu in Cam-bridge-ju, žive dijaki v kolegijih, prav kakor v sredn ih šolah. V modernih, časovno mlajših vseučiliščih pa je življenje svobodno. V teh je zanimivo razmerje, ki vlada med dijaki obeh spolov. Angleški dijak je po večini moralen in korekten. Od 18. do 23. leta se peča intenzivno le s študijem in igro. Tih in molčeč, ne pozna mladostne kričavosti, lahkomiselnosti, ki jo često srečaš pri dijakih drugih narodnosti. Samohvala mu je skorajda neznana. Seksualna in čuvstvena umerjenost ga ohranjuje moralne propasti. V tem oziru ima zanje veliko vrednost smotrena in vztrajna gojitev športa. Pojačana hajka ? U najnovije vrijeme ^-upriličuje se gonja protiv istarskih učiteljskih društava. Iza famozne skup-štine pazinskog društva, članovi se na razne načine proganjaju. Kod nekih su se izvršile temeljite premetačine, druge opet školske oblasti pozivaju na odgovornost, trečima se prijeti sa izgonom iz službe i sve sc to zbiva samo radi toga, što učitelj svje-sno vrši svoje staleške dužnosti i brani interese staleža. Poznal nam je slučaj, gdje je jednog kolegu na Pazinštini njegov predstavleni nagovaral, da po-hadja društvene sastanke. Kad mu je učitelj od-vratio, da ako misle da je društvo nezakonito, neka ga oblasti raspuste, on se je povukao, jer znade, da naša društva legalno postoje. Jednom su drugu iz voloskog učiteljskog društva oružnici več više puta učinili premetačinu, a oruž-n čki mu j* zapovjednik izričito naglasio, da ne če dobro proči, ako i nadalje ostane u društvu. VII. Ljudska vzgoja. Instituc je, ki skrbe za ljudsko vzgojo, so na Angleškem številne. Pomnožile so se posebno z razvojem nacionalne industrije in s širjenjem kolonizacije v tu.ini. Med 1. 1750. in 1850. je na Angleškem število prebivalstva zrastlo od 6 do 18 milijonov; danes pa že na 36. Posebne zasluge za ljudsko vzgojo ima «13ritish and Foreign School Society»,*) ustanovljena 1. 1814. Po vseh industrijalnih centrih so nastale različne delavske šole, k> skrbe deloma za profesionalno izobrazbo, deloma pa za splošno izobrazbo angleškega ljudstva. Navadno so večerne ali nedeljske šole. Delavsko izobraževanje posebno pospešuje Workers Educational Association, nekako delavsko šolsko društvo, s posebnimi vzgojnimi nameni, ki so daleč od vsakdanje politične borbe. V teh krožkih se skrbi v obilni meri za razširjenje smisla za literaturo med delavstvom. Velik delokrog je odmerjen tudi ohranitvi jezikovne čistosti angleščine in pobijanju porasti vsakršnih lokalnih narečij. Smisel za literaturo se širi s približevanjem delavske duševnosti k avtorjem kakor Carlyle, Ruskin, Morris, Arnold in drugimi, modernim dra-matskim pisateljem. Velik razvoj zaznamujejo na Angleškem tudi javne in potujoče knjižnice. Vsak del mesta, vsaka vas na deželi ima velike zračne prostore za knjižnico, kjer so ljudstvu na izb ero,, knjige, mesečniki, časopisi. Delavstvo v pretežni večini ne trati prostega časa po gostilnah in beznicah, ampak preseda uro ali dve, po težkem 8-urnem dnevnem delu, v domači knjižnici. Važna inštitucija so tudi tako-zvane University Extens:on, .kjer delatvstvo lahko posluša predavanja vseučiliških profesorjev, ki v to svrho potujejo križema po Zedinjenem kraljestvu. Posebna skrb angleških ljudskih vzgojiteljev je ta, da širijo zanimanje za nacionalno dramo. V krožkih delavskih večernih ali nedeljskih šol se uprizarjajo z učenci in učenkami klasične drame, grške in angleške. Posebno priljubljena so dela, komedije fantastičnega žanra, na pr. Shakespeare-jeva «Midsum-mer Night's Dream» («Sen kresne noči»). Vse to delo stremi za tem, da dvigne in utrdi v angleškem ljudstvu moralne in etične vrednote, na katerih je mogoče sezidati, oziroma prenoviti vso socialno in politično stavbo življenja človeka in vsega naroda. *) Šolsko društvo za Angleško in inozemstvo. U školskom okružjfu Volosko-Opatija jedan od didaktičnih ravnatelja odvrača pojedine članove, osobito mladje, od društvenih dužnosti. Nekima je govorio, da ako žele dojduče godine biti namje-šteni u bližini, neka se okane svoje organizacije, a drugima je opet dokazivao kako je članarina od deset lira prevelika, te da bi dosta bilo da se plača samo po dvije lire. Tu se jasno opaža nakana, da kod učitelja utuče smisao i pobudu za njegovu sta-leško ustanovu. I tako bismo nabrojili sijaset slu-čajeva, iz kojih se razabire, kako se sve urolilo protiv naših društava. Istaknuli je svakako treba najnoviji aogadjaj, koji nam jasno dokazuje, kako su nekoji državni organi izgubili glavu, .te kako se uzalud trse, da rastepu naše vrste. — 28. prošlog mjeseca obdrža-valo je volosko učiteljsko' društvo svoju godišnju glavnu skupštinu. Premda se u torne društvu malo radilo, opet su se članovi sakupih u lijepom broju i na svojem sastanku pokazali, da im leži na srcu dobrobit organizacije i procvat škole, te da če sve žrtvovati, da se očuva ugled društva na dostojnoj moralnoj višini. Za vreme raspravljanja o najaktuel-nijim pitanjima našeg staleža i njihovih interesa, nahrupe u prostorijc tri oružnika. Najstariji po činu pozove kolegice, da se odstrane, dok je sve kolege po oružnicima dao temeljito pretražiti iz-javivši, da mu je bilo javljeno, da se kod prisutnih nalazi oružja. Za vreme ove vrlo važne i ozb.iljne premetačine, zaplenjeni su bili bili svi društveni spisi i knjige blagajničke, dok su zaposleni oruž-nici mjerili prstima žepne nožiče, da se uvjsre, da li odgovaraju propisanoj veličini. Sve je nekako prošlo, nista se nije našlo, ali trebalo je ipak da se nešto nadje i učini. Jednome učitelju našli su u jednom omotu nož za brijanje, kojim se istoga Definitivno — provizorni Ne ču govoriti ni lijepo, a niti uljudno. Ta ni s nama se ne postupa ni lijepo, a niti uljudno. Hoču da padaju ove riječi teško kao olovo. Ma baš onako teško kako se na nas učitelje obara cijeli sistem. Predbaciti če nam moguče tkogod, da vrag nije tako crn kako ga slikamo. Ali mi odgovaramo, da je još crniji nego li što ga slikamo. A štaviše istina je, da taj vrag ne spava, več dalje kroči i obara ne-vinu žrtvu. Prigovoriti če nam se onom krilaticom: «Eguali doveri, eguali diritti». A mi otvoreno izjavljamo: «Tutti doveri, nessun idi-ritto».. Reči če nam se, ta ipak smo vas definitivno imenovali. Da, gospodo, jest, ali pro forma. Za nas ta definitivnost ne vrijedi i ne važi. Zabrundati čete nam: vi ste jednaki pred zakonom: Testo unico delle leggi sulla Pubblica Istruzione... Titolo IV Stato giuridico ed economico dei maestri. Odgovaramo vam, da se tih paragrafa poslužujete samo kada se radi o kakovoj akciji protiv nas, što su kod vas danomice na dnevnome redu, I tako je naš pravni položaj labilan i definitivno — provizoran, jer... dosta je, da dobijete jednu tužbu seoskog krč-mara, (kojemu je naš učitelj nesimpatičan, jer ne dolazi k njemu u krčmu, ili je •—- anlialkoholista — a u isto vrijeme je taj krčmar svojega interesa radi vaš povjerenik), onda slijedi iza toga upravo nekulturno premještenjie, ne obazirajuči se na ekonomsko stanje učitelje i obitelji, a što se školskog napretka tiče i koliko to škodi školi, u to se vi niti ne obazi-rete. Dalje se vi ne obazirete kod tog nemilosrdnog čina, da li premještenje slijedi u sredini ili čak na pragu ili tik pred svršetkom školske godinc. Onaj kaos i anarhija, što nastane u takovim prilikama u didaktičnom, poučnom i uzgojnom obziru — vi na to i ne pomišljate. Glavno vam je, da je jedan manje i da udovoljite stranačkim strastima. Dalje slijedi iza takove slične tužbe, koja temelji na prostoj laži, kleveti i egoizmu i fanatizmu i osveti — immediata sospensione... Onda, dosta je, da dobijete od kako-vog postolara, pekara i duševnog propalice tužbu kao gore rečeno, vi izvršujete kako rečeno... Dosta je, da se učitelj razgovara u selu u slučajmoj grupi seljana, — to udara u oči, raširi — slijedi kao gore... Naš učitelj posječa svog susjednog kolegu ili kole-gicu, (pa makar i ljubavi radi), to se onda raportira od najprostijih elemenata i slijedi ad gore... Selo prima kakovu novinu, što ne pripada vladajučoj stranci, stigne učitelja —• idem ■—... Ako štogod no-vine pišu o okružju u koiem se učitelj nalazi i ne ugadja to pisanje vladajučoj stranci, onda je učitelj odgovoran urednik te novi ne i dogodi mu se ad rečeno... Dodje li slučajno za vrijeme izborne borbe propagator koje stranke, n. pr. komunist u selo, onda je učitelj — komunist, dodje li sutra nacijona- dana ujutro obr.jao i e to velikog prestupka. Odve-doŠ2 ga oružnici kao največog zločinca u zatvor na Volosko, gdje je odsjedio dva dana. Velika .je to stvar bila, te je sud imao, da riješava sudbinu zlikovca. Bila je urečena i rasprava, na .kojoj je sud riješio i oslobodio optuženika. Ali svrha se je postigla, progonilo se učitelja i smelalo skupštinu. Možda se kojiged i osmiješio, no to ne smeta, glavno je, da se juriša na učiteljska udruženja i njihove članove. No ovo suludo i bezglavo šikaniranje sindikalnih ustanova ne če i ne može, da nas slomi. Kao što su se sve prijašnje navale razbile o tvrdoj hridi staleške naše svjesti, tako če se isto i ove potonje. list, onda je učitelj, taj isti nacijonalist, treči dan stigne republikanac, a onda je 'taj jedini učitelj i republikanac, i ako sv,e to nije gromovn eima po volji — tužba i — čitaj gore... Šta više, tužbe dolaze 0 nekim revolucijama, o bunama, o tajnim dogovo-rima i strašnim prevratima -— da selo od 20 kuča — hoče da se obori na svu državu, molim vas, e onda immediata sospensione... Dosta je sabiraonik za kakovu svrhu, eto ti opet — vraga.. I tako bi nabrajali, da ne b. skoro ni.kada svršili, jer to se danomice dogadja. Intresantno je kod svega toga, što ne dodje nikada skoro do istrage, več na temelju i nformacija, neosnovanih i klevetničkih i lažljivih i sfantaziranih tužbi zadene našega učitelja grdna i sramotna kazna. Čudno je kod svega toga, da se toga učitelja krivca ne predaje pred civilno — sud šte, kada se je ogriješio o tolikim i tolikim veleizdajama i državnim zločinima. Interesatno je kod otpusnog dekreta, kako je taj ljcpo sastavljen, onako službeno, majstorski i na oko pravedno i rekao bi zakonito, jer nabraja: visto l'art. x y, ecc. itd. itd.... čovjek bi rekao: pa borati kolego, zaslužio si tu kaznu. Pogledaj samo, što § veli. — Kod toga se dogadja, da se za takovog učitelja rabe ne samo kazneni paragrafi, več se do-dogadja, da se ta žrtva —• učitelj uopče nije se ni ogriješio s nikakovim činom protiv tom paragrafu. Kad ne bi bio taj svijet varav i pokvaren i malo više iskren, onda bi se glasio otpusni dekret ovako: Buduči da je N. N. potomak slavonskih roditelja; buduči da se nije i da se ne če pretvoriti u drugi rod i buduči da ne zatajuje svoje majčino mlijeko: onda sc N. N. s mjesta otpušta iz učiteljske službe... Tako bjsmo mogli barem uskliknuti: Evviva la sin-cerita! A tako je sve to skupa kukavno, nepravedno 1 varanje javnoga mnijenja. Pa napokon, mi sve to ne bi ni nabrajali, jer to su za nas interesirane same malenkosti i obične dnevne trice. Mi smo se več tako priučili u tom «ex lex» stanju, da nas baš sve to malo ništa ne uzrujava. Mi, ko ji znamo, da smo definitivno — provizorni, čekamo svakom poštom — telegram za od-lazak na eventualnu novu garniziju, jer smo si svi-jesni, da se nalazimo u onoj ratnoj, vojničkoj: Marschkompagnie-ji. No pri torne, premda su naši živci postali tako rekuč neosjetljivi za taj naš položaj, s druge strane moramo opet otvor.eno priznati, da trpimo kod toga i veliku muku mučimo, jer kod takovog s stema trpe i stradava naša obitelj i naša nejaka dječica. Ne samo da kod tog decimiranja slavenskog učiteljstva u Istri trpe naše obitelji moralno, več i materijalno. Kada bi kod toga samo «,krivci* trpjeli nikomc ništa, ali tako je zlo i naopako. Sloga bi za nas najbolje bilo, da nas ne drže dalje u agoniji, več neka nas dignu iz ropstva u pravni položaj, ili pak nas istrijebite, jer dulja i produžena muka grd no peče; Čemu, da tu i tamo po koja žrtva padnc, onda opet tamo koja grupica zacvili, onda opet muk i tišma, a napokon oluja koja nas do-hrahno zdrma i otkida s te naše rodjene grude. Čemu ta, neiskrenost i zahrplnost? Otvorite svc paragrafske ventile i napregnite sve ugrijane sile i uzdignite sve usijane glave, pa počnite otvorenu ofenzivu i — uspjeti čete; kod nas če svi pasti i poginuti, a vama ne če ni vlas s glave otpasti, a niti zub ma ne čete škrinuti. I tako mi ne čemo biti u ovoin neizvjesnom stanju; biti čemo u raju ili u pakiu. Kod sve te borbe mi sc ne bi prestrašil:, kao što se nismo ni do sada, več vas čekamo vedra čela, mirne savjesti, te čemo sve pretrpjeti i pregoriti kao zreli ljudi kulturne i moralne sile. Kraskovič. Članstvo in prispevki Zveze v I. 1924 i DRUŠTVO ' Članov 1. 1. 1924 Članov 31. 12. 1924 Dolg iz 1. 1923 Članarine plačane Za Samopomoč plačano Članarine nciztirj. i 1. Goriško j 142 120 444 35 5254’ 1577- — 6098-15 j 2. Opatijsko | 15 25 540'— 1008- — 302-— 2430-70 | 3. Tolminsko | 79 68 2130'— 1562-50 420- — 7221-20 i 4. Koprsko 1 45 50 1158’ — 2430 - 728' 1076.70 5. Tržaško 99 85 — 5735' — 1720"— 895.70 6. Postojnsko 70 63 2404'75 395360 1186"— 3546-10 j 7. Pazinsko 26 27 47080 225035 674" — — 8. Idrijsko | 38 40 1389-65 2027-80 607-- 1829.40 i 9. Sežansko i 1 57 50 3257-40 2024- — 606" — 5606-20 | [ 571 508 11794-95 26245-25 7820"— 28704-15 zguba Račun zgube in dobička Zveze uč. društev v Italiji 1924 dobiček :»■ OJ jč OJ L c >bl JC OJ L c 1 Učiteljski list, plačano 17553 1 Članarina iztirjana 31526 75 2 » dolg 9598 90 2 zaostala 28704 15 3 Pevski zbor, plačano 4990 — 5 Ročni zapisnik, plačan 200 — 4 Samopomoč, plačano ...... 1542 — 4 Plačan Uč. list za I. 192) .... 6856 80 5 dolg 6278 — 6 Socialni tečaj 3583 50 7 Polnine 4335 — N. 8 Uprava blagajne 600 — 9 Uradni stroški 227 50 N, 10 Članarina za 1. 1923 10765 — N 11 Za ročni zapisnik 260 — N. 12 Prebitek. 7555 50 Ns ■ 67287 70 67287 70 1 II 1 Bilanca za I. 1924. Blagajna 31. 12. 24, Posojila .... Zaostala članarina Dolg pri upravi Uč. lista Dolg pri Samopomoči Dolg pri tiskarni. . . . Posojilo pri Trž. uč. dr. . Premoženje............. 684 3900 28704 9598 10144 2110 4635 6800 33288 33288 Učiteljsko društvo za katar Volosko-Opatija ob- državalo je 28. junija o. g. u Mihotičima svoju glavnu godišnju skupštir.u. U prisutnosti 19 članova otvori predsjcdnik skup-štinu. Izrazi u ime društva saučešče kol. Jačiču nad gubitkom cca. Iza toga društveni tajnik pokudi našu nssavjes-nost i neraar prama našoj organizacij. Pozivlje pri-sutne a preko ovih i neprisutne, da se več jednom maknu iz mrtvila, ako hočemo da se bar done.kle othrvamo teškim udarcima, koji nemilosrdno uda-raju po našoj organizaciji i po našoj koži. Kolega predoči nam potrebu organizacije, pa i on još oštrijim riječima ožigoše nerad našeg društva i predloži, da se članove, koji su društvu na teret i sramotu .jsdnostavno izbaci iz društva; pro-vedba tog predloga ima izvršiti odbor u najkrače vrijeme. Prijedlog bi prihvačen sa odobravanjem. — Izjavi nadalje, da bi rad u našem društvu mogao biti kudikamo veči i uspješniji, jer nam to okolnosti dopuštaju. i Na upit ,koI. R., u čemu se sastoji rad odnosnoj nerad naših društava, kol. D. odgovara, da se čudii Feljton Stano Kosovel: LORD BYRON iv. Ko se je vrnil Byron s potovanja po Orijentu domov na Angleško, ni vedel, če bi se posvetil politiki ali pesništvu. V lordski zbornici je imel koncem meseca februarja velik govor. Ž n,im je dosegel znaten uspeh. Toda začetkom marca sta izšla prva dva speva «Romanja viteza Harolda* (Childs Harold Pilgermage). Tedaj je že bilo jasno, kaj bo ž njim. Prva naklada knjige je bila v prodaji razgrabljena v treh dneh. Zaporedoma so sledili štirje ponatisi. Dve leti pozneje je bilo na svetlem že sedem izdaj. Takšnega knjižnega uspeha ni dosegel pred Byronom še noben angleški pesnik. B\ -ron je čutil, da je doma samo v poeziji in je opustil politiko. «Childe Harold», ali, kakor je hotel pesnik imenovati svojo pesnitev prvotno «Childe Burun», spominjajoč se svojih daljnih prednikov, zapusti po divji, neugnani mladosti domovino. Vse mu je polno spleena. Ljubice nima, brez prijateljev je. Na njem se pojavljajo znaki življenjske sitosti. Veselost pogreša in misli venomer na konec. A vse to je le maska. Ped krinko tragične melanholije, pod' obleko resigniranega romarja se skriva mladenič vročih čuvstev, razboritega uma in velike svobodoljubnosti. r Byronu je bilo jedva triindvajset let, ,ko sta izšla prva dva speva. Z njegovo slavo je bilo tako, kakor je sam rekel: «Zbudil sem se nekega jutra in sem bil slaven». Londonska družba, ki je videla vsebino svojega življenja tedaj v dandyštvu, ples-n h zabavah, gledaliških prireditvah, v dolgovih in dvobojevanju, ta družba je Bvrona dvignila na svoj ščit. Pesnik se je ni branil. V «Vitezu Haroldu* so že pesnikovi sodobniki pravilno videli idealistično pesnitev, v nasprotju s poznejšim «Donom Juanom», ki velja za realistično delo Byronovega peresa. Poet ni tu razvijal nobenih splošnih tem; vse se je sukalo okolu njega samega. Subjektiviteta umotvora stoji na najvišji stopnji, pesnikov «jaz» se ne zataji nikjer. Londonska in ž njo vsa angleška družba je upirala svoje poglede samo v Byrona. Ženske so tro- tom pitanju, buduči da g. R. dobro znade, da je svakom učitelju bezuvjetno potrebno da usavršava i po-punjuje svoje znanje. Več samo usavršavanje čo-vjsč.jeg nagona za društvenost — velik je rad, koji se postizava redovitim posječivanjem sastanaka i medjusobn m potpomaganjem u moralnim i mate-rijalnim potrebama. Ovo je glavna svrha naše organizacije; u ovome se sastoji naš rad. Nato je slijedici blagajnički izvještaj, po kojem uvidjesmo naše nazadovanje i u tom pogledu. Za vrijeme utjerivanja članarine dodju u sobu kr. karabinjeri. Iza tog incidenta, koji je ohrabrio sve prisutne i postigao uprav protivnoi onome, radi čega je bio proveden, je skupština nastavila svoj rad. Izabrala je novi odbor, koji se u g.lavnoma sastoji od istih lica, samo na promjenu funkcija. Pri koncu bijaše vrlo zanimiva rasprava, vodjena do kol. Ralčiču o čitanci, koju on sastavlja za dodatne sate. UpTfav za mmjenje oj potrebi čifanke, prisutnTffitf pOtvrdeTiebphodnu potrebu iste, te mu izraziše zahvalnost za njegov pcžrtvovalan a ne-zahvalan rad. Time bi zaključena ova zanimiva skupština. petale v mislih na svojega ljubljenca, toda vsaka dama se je bala sesti ž njim za mizo, kajti Byron ni mogel gledati ženske pri jedi. Tudi je imel Byron neki tako drzno čelo, da so vsi ugibali, koliko Turkinj in Grkinj je zapel al v Orijentu in koliko mož je napadel in usmrtil s svojim bodalom. «Childe Harold* je postavil Byrona v ospredje angleških pesnikov. En sam je bil, ki se je ž njim lahko meril po svoji popularnosti in slavi: stari romanopisec W. Scott. Družba je dobro slutila prevrat, katerega je prinesel v angleško slovstvo By-ronov genij. Vse je govorilo samo o njem. Na vsaki mizi je ležala njegova knjiga, čitali so jo možje in žene, moški so bili ljubosumni nanj, ženske pa druga na drugo. Začelo se je tekmovanje za pesnikove simpati;e. In Byron se je ždel samemu sebi kakor kralj med množico častilcev. Lady Karolina Lambova, o kateri bo govora pozneje, je izjavila, ko je prvič srečala Byrona: «Ta bledi obraz ie moja usoda*. Obrnila mu je hrbet, a le za malo časa. Ženske so si pripovedovale o Byronu neverjetne pravljice. Med njimi je krožila n. pr. vest, da je imel pesnik v Orijentu harem devic. Ta harem pa je v resnici obstojal iz ene same odaliske. Byron je živel v opojnem zmagoslavju, triumfu in užitkih. Prepustil se je vrtincu. Lady Lambova, entuzijastka, bakhantka in ekscentrična ženska, bitje divje, nemirne nature, katero je njena okolica imela za hudičevko, veverico in netopirja v eni osebi, Lady Lambova se je obesila Byronu na vrat. Bila je tri leta starejša od; pesnika, soproga uglednega člana angleške družbe, mati več otrok: nič zato. Ponudila je Byronu v prvem pismu vse svoje dragocenosti, potem ga je imenovala solnčnico, ki se kreče po izvoru toplote. Byron je nekaj časa dopuščal te svoboščine, pozneje pa je odbil damo z energično gesto od sebe. Začel je obenem dvoriti miss Milbanki, sorodnici lady Lambove, svoji poznejši ženi. Lady se ni dala odriniti zlepa v stran. Prazne obljube pesnikove je niso zadovoljevale. Na nekem plesu je Byron odklonil valček ž njo. Lady je vzela nož in si prerezala grlo. Morali so jo odnesti iz dvorane. Dogodek je dal mnogo povoda za govu rice o razmerju med lady in Byronom. Ko je Lambova okrevala, sc je maščevala nad pesnikom. Napisala je roman «Glenarvon» in je v njem upodo- bila B>rona kot demona zlobe, v katerem so .poosebljene vse slabe lastnosti. Vire za svoj roman Je črpala iz Byronovih del in za motto je vzela slilic iz «Korzarja»: «Imc njegovo bo oznanjevalo potomcem poznim eno le krepost n tisoč grehov.»