Poštnina plačana v gotovini VOLIVNI RAZGLAS Ljudske fronte Jugoslavije, sprejet na seji Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije 6. januarja 1950 Na splošnih volitvah, ki »o razpisane za 26. marec, boste po svoji volivni pravici izpolnili dolžnost zavednih državljanov socialistične domovine in izvolili v vrhovni predstavniški organ državne oblasti, v Ljudsko skupščino Federativne ljudske re-publike Jugoslavije 405 ljudskih poslancev za Zvezni svet in 215 ljudskih poslancev za Svet narodov. Od 16 milijonov 190.000 prebivalcev, j® vpisano v volivne sezname nad 10 milijo-nov, t. j. dve tretjini vsega prebivalstva Jugoslavije. Že samo dejstvo, da uživajo vo-iivno pravico vsi državljani obeh spolov nad 18 let starosti in da se bodo volitve izvedle na temelju najbolj demokratičnega volivne-ga zakona, dokazuje na kako širokih demokratičnih temeljih sloni naša ljudska oblast. Ljudska fronta, vseljudska politična organizacija, v kateri so pod vodstvom Komunistične partije in s tovarišem Titom na čelu zbrani milijoni delovnih ljudi, žen in mladine, poziva vas vse, da tudi na teh volitvah kakor na vseh dosedanjih daste svoj glas za kandidate Ljudske fronte. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Prva Ljudska skupščina, ki je bila izvoljena po zmagoviti osvobodilni vojni 1945, je izvedla v času svojega štiriletnega dela velikanska zgodovinska dejanja. Svoje prvo zgodovinsko dejanje je ta skupščina storila na svojem prvem sestanku 29. novembra 1945, ko je razglasila Jugoslavijo za federativno ljudsko republiko. Drugo veliko zgodovinsko dejanje je storila, ko je sprejela in razglasila Ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Prav tako kot je skupščina s tem. da je razglasila federativno ljudsko republiko, izpolnila samo splošno željo vseh narodov Jugoslavije, potrdila samo velike pridobitve ljudske revolucije, ljudsko oblast in federacijo, je bila tudi nova Ustava skupno delo celotnega delovnega ljudstva, vlade in skupščine, s katerim so dokončno potrjene in dalje razvite vse velike demokratične pridobitve ljudske borbe. Od\ sprejema nove Ustave v 1. 1945 je naša država napravila pomemben del poti svojega novega razvoja na socialističnih temeljih. Z ustavami ljudskih republik in statuti avtonomnih enot je bila na temelju pravilne nacionalne politike dosledno izve dena federativna zgradba naše države, v kateri so vsi jugoslovanski ) narodi enakopravni, narodnostne manjšine imajo vse pravice in' možnosti za svoboden razvoj svoje narodne kulture in njihovi pripadniki uživajo vse državljanske pravice. Po resnični enakopravnosti svojih narodov, po tem, da se niti en narod ne vsiljuje za voditelja drugim narodom, po dosledni izvedbi načel samouprave ljudskih republik in avtonomnih enot je Jugoslavija edinstven primer doslednega razvijanja prve socialistične demokracije. Ta resnična enakopravnost narodov, ki se izraža tudi v tem, da bob razviti narodi . in republike in vsa državna skupnost dajejo dejansko pomoč gospodarsko in kulturno manj razvitim narodom in republikam za hitrejše premagovanje njihove zaostalosti, je tisti veliki glavni razlog, zaradi katerega so vsi narodi, ki žive v Jugoslaviji, danes tako edinstveno složni v graditvi svoje socialistične skupne . domovine. Veliki uspehi, ki so bili že v nekaj letih doseženi v zaostalih republikah, pri njihovi gospodarski in kulturni rasti, so blesteče potrdilo .. pravilnosti in doslednega izvajanja nacionalne politike, okrog katere je Komunistična partija zbrala narode Jugoslavije v času vojne in ki je bila eden izmed glavnih pogojev za njihovo skupno zmago v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji. Neomajno bratstvo' in enotnost narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije je bilo in ostane najvažnejše poroštvo za njihov skupni napredek ter obvarovanje svobode in enakopravnosti vsakega izmed njih kakor tudi neodvisnosti in mirnega socialističnega razvoja njihove nove skupne domovine. Re&isična socialistična demokracija se , izraža tudi v doslednem izvajanju načel o j • samoupravi v zakonodaji o ljudskih odborih in v dnevnem delu krajevnih organov ljudske oblasti, ki se široko naslanjajo na sodelovanje državljanov po zborih volivcev in drugih oblikah sodelovanja ljudskih množic pri delu in nadzorstvu nad delom ljudskih odborov. Ljudska fronta se bo še naprej stalno zavzemala za še bolj široko in dejavno udeležbo ljudskih množic pri delu in nadzorstvu nad delom organov ljudske oblasti ter bo budno pazila na spoštovanje zakonitosti. V ta namen bo Ljudska fronta vzgajala ljudske množice, da bodo imele pravilen odnos do svoje ljudske oblasti in do obveznosti, ki jih imajo do svoje ljudske države, prav tako pa bo zatirala pojave samovoljnih ravninj in nepravilnih odno-sov posameznih predstavnikov oblasti in uslužbencev do ljudi. Na enakopravnosti in enaki suverenosti velikih in malih' narodov in držav temelje tudi vsi napori Jugoslavije^ v mednarodnem sedelovanju, posebno pa še v Organizaciji združenih narodov in v. Varnostnem svetu. Samo na takih načelih in ob takem njihovem izvajanju, kjer ni nesoglasja med besedami in dejanji, je mogoče voditi uspešno borbo za zagotovitev trdnega miru na svetu. .. • Boreč se za zagotovitev miru na svetu, ne smejo jugoslovanski narodi zapirati oči pred raznimi dejstvi in dejanji v sodobnem mednarodnem življenju, ki izpodkopavajo in ovirajo mirno sodelovanje med narodi. Zato vidi Ljudska fronta v ljudski Jugoslovanski armadi, tej veliki pridobitvi narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, močnega zaščitnika neodvisnosti in svobode narodov Jugoslavije ter mirne graditve njihove socialistične domovine. Kot armada države socializma je močen činitelj miru v tem delu Evrope in trdna opora za miroljubno sodelovanje naše države z drugimi državami na svetu. DELOVNI LJUDJE JUGOSLAVIJE! V minujlem štiriletnem obdobju dela Ljudske skupščine je storila naša država velik korak naprej pri premagovanju prevzete gospodarske zaostalosti. Konec 1946 je bila v glavnem končana obnova po vojni razrušenega gospodarstva zaradi navdušenega dela in požrtvovanja delovnih mož, žena in mladine ter njihove brezmejne ljubezni do svoje nove ljudske države. Z nacionalizacijo industrije, prometa, kreditnega sistema, notranje in zunanje trgovine je Ljudska skupščina storila velikansko revolucionarno delo. S prehodom vseh teh važnih sredstev v roke delovnega ljudstva je bila odvzeta na teh področjih domačemu in tujemu kapitalu vsaka gospodarska podlaga in ustvarjena možnost za začetek vsestranske graditve socialističnega gospodarstva v naši državi. S tem je bil dosežen odločilen uspeh v borbi za odpravo izkoriščanja človeka po človeku in priborjene so bile trdne postojanke za dokončno odpravo vsakega izkoriščanja v naši državi. Že v začetku 1947 je mogla naša država postaviti svoj prvi petletni plan razvoja narodnega gospodarstva, s katerim so dani gospodarski temelji za graditev socializma. Naše delovne množice so se lotile izpolnjevanja nalog petletnega plana z enakim poletom, kot so v času vojne sprejele nepomirljivo borbo proti okupatorju in izdajalski burzoaziji. Delovni ljudje naše države so sprejeli nalogo graditve socializma s takim navdušenjem zaradi tega, ker' so v graditvi socializma videli pravi smisel in smoter velike borbe, za katero so v vojni dali tako velikanske žrtve, edino pot, da se iztrgajo iz revščine in zaostalosti in ustvarijo življenje v svobodi, gmotnem blagostanju in človeškem dostojanstvu. Razumeli so, da je ta naloga vredna, da ji posvete vse svoje sile, sposobnosti in žrtve. Zavedali so se, da sta elektrifikacija in industrializacija države edino resnično poroštvo za zagotovitev politične in gospodar- ske neodvisnosti, sreče in napredka naših narodov. Ustvarjalna iniciativa naših delovnih ljudi je dobila nevideni razmah v splošnem ljudskem naporu, da bi državo čimprej iztrgali iz davne zaostalosti in jo spremenili v napredno in razvito industrijsko in kmetijsko državo. Jugoslavija je postala velikansko gradbišče. Delavci, tehniki in znanstveniki so zastavili vse svoje sile, da bodo velikanska naravna bogastva, ki jih ; ima naša država, postavljena v službo Ijud- j stva, da se bodo spremenila v sredstva za , kulturno življenje in vir blaginje ljudi. Po j vsej državi rastejo na vseh straneh močna industrijska podjetja, liivarne, valjarne in jeklarne, novi rudniki, ladjedelnice in pristanišča, železniške proge in ceste, grade se predori, jezi in jezera, da bi se moč naših silnih voda kmalu spremenila v močno gonilno silo našega gospodarstva. Naglo in vidno se spreminja lice naše države. Delav- , ski razred, tehniki in znanstveniki dajejo vedno več udarnikov, novatorjev. racionaii-zatorjev in iznajditeljev — junakov socialističnega dela. Socialistično tekmovanje, borba za povečanje storilnosti dela rajema vedno širše množice delovnih ljudi. Raste težka industrija, glavna opora socialistične preobrazbe našega narodnega gosoodarstva in vsestranske graditve obrambne moči naše socialistične domovine. Velik napredek je bil dosežen tudi r,a poti socialistične preobrazbe našega kmetijstva. Agrarna reforma je počistila tudi zadnje ostanke fevdalnega lastništva in omejila lastništvo vaških bogatašev. Bajtarji in siromašili kmetje so dobili zemljo, j ki je bila odvzeta izkoriščevalcem. Mali in j srednji kmetje so bili osvobojeni težkega ■ bremena dolgov. Močno se je razvilo kmetijsko zadružništvo, v zadnjih dveh letih ; pa so se močno razvile tudi kmečke obdelovalne zadruge, ki postajajo poleg zadrug splošnega tipa vedno močnejši činiielj pri napredku kmetijstva, gmotnem in kulturnem dvigu delovnih kmetov in socialistični preobrazbi naše vasi. Na področju socialnega skrbstva je naša ljudska država uspešno rešila vprašanje zagotovitve dostojnega življenja vojnim invalidom iz osvobodilne vojne in prejšnjih vojn, vprašanje socialnega zavarovanja delavcev, uslužbencev in njihovih družin, kakor tudi vprašanje zaščite mater in otrok, in sicer na način, ki na tem področju postavlja našo državo v vrsto najbolj naprednih držav. Prejšnja skupščina je stalno izpopolnjevala socialno zakonodajo, tako da je danes ponos naše države. Prav tako so bili dosedaj doseženi pomembni uspehi na prosvetnem in kulturnem področju in na področju zdravstvene zaščite ljudstva. DELOVNI MOŽJE, ŽENE IN MLADINA! Pri vseh teh velikih naporih, ki so. od vsakega izmed vas zahtevali veliko truda, ste lahko zmagovali zaradi vaše zavednosti in vašega združevanja v gospodarskih in družbenih množičnih organizacijah, v sindikatih. v ženskih in mladinskih organizacijah, v Zvezi borcev in v vseljudski politični organizaciji Ljudski fronti, ker ste obdržali neomajno zaupanje v vodstvo Komunistične partije 'in v svojega herojskega voditelja in učitelja tov. Tita, ker ste varovali enotnost naših narodov nasproti vsem dosedanjim poskusom reakcionarnih imperialističnih krogov z zahoda ter proti napadalni hegemonistični politiki voditeljev Sovjetske zveze, da bi to enotnost razbili in naše narode gospodarsko, politično in kulturno podredili. Če se ozrete na teh nekaj povojnih let, posebno pa na zadnja tri leta izpolnjevanja prvega petletnega plana, vsakdo izmed vas lahko vidi vso veličino uspehov, ki so bili doseženi na vseh področjih gospodarskega in kulturnega, državnega in družbenega življenja. Naši delovni ljudje že danes čutijo zboljšanje pogojev za svoje gmotno in kulturno življenje, ker je s povišanjem proizvodnje, odpravo brezposelnosti, zagotovljeno preskrbo in oskrbovanjem vasi po veza- Tov. Hribar Janez naš kandidat za Zvezni svet Na zborovanju razširjenega plenuma OF okraja Krško in okrajnih odborov množičnih organizacij je bilo sklenjeno, da bo kandidiral v Krškem okraju za kandidata v Zvezni svet tovariš Hribar Janez član Politbiroja CK KPS, predsednik oblastnega ljudskega odbora in sekretar oblastnega komiteta KPS za ljubljansko oblast. Za namestnika pa tovariš Colarič Alojz gozdni delavec iz Slinovc, poverjenik za promet oblastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast. OO OF Krško n ih cenah milijonom ljudi zagotovljen višji življenjski standard kot v stari Jugoslaviji. Toda navzlic temu se čuti pomanjkanje nekaterih predmetov široke potrošnje, stanovanj in drugih dobrin, ki napravljajo življenje udobnejše in kulturnejše. To pomanjkanje je v prvi vrsti posledica tega, da je treba kriti naglo rastoče potrebe milijonov novih potrošnikov po potrošnik dobrinah, katerim se te dobrine pravično razdeljujejo, ki so v stari Jugoslaviji životarili v cunjah, napol sestradani in brez možnosti, da bi sodelovali v kulturnem življenju. Socialistična graditev pa jim je ustvarila široke možnosti za ustvarjalno delo in č.loveka dostojno življenje. Delovni ljudje Jugoslavije vedo, da je bilo za vse do sedaj ustvarjene uspehe potrebno premagovanje velikih težav, ki pri-, bajajo od nezadostne mehanizacije, od pomanjkanja strojev in prometnih sredstev. Da bodo mogli v bližnji prihodnosti stroji in ukročene prirodne .sile našim delovnim ljudem prinesti veliko olajšanje dela na vseh področjih gospodarske dejavnosti, v mestu in na vasi, ter izobilje proizvodov, bo potrebno še vedno pri mnogih delih s telesno silo nadomestiti pomanjkanje mehanizacije. Naša industrija proizvaja že 4anes tisoče proizvodov, ki smo jih nekoč uVažali, med njimi tudi mnoge velike specialne stroje, toda še vedno moramo uvažati mnogo strojev in naprav, pa tudi mnogo surovin, ki so potrebne za proizvodnjo široke potrošnje. To zahteva velikih naporov od naših delavcev v mestu in na vasi, ker moramo ta uvoz plačati z izvozom naših izdelkov. Ti veliki napori prihajajo, tudi odtod, ker naše delo še ni dovolj produktivno, ker delovna disciplina še ni na potrebni višini in ker imamo še vedno veliko valovanje delovne sile. Česar še ne moremo nadomestiti z mehanizacijo, iEOTamo nadomestiti z boljšo organizacijo delovnega procesa, boljšo razdelitvijo in ustaljevanjem delovne sile, utrjevanjem delovne discipline, razvijanjem socialističnega tekmovanja in npvečano borbo za zvišanje delovne storilnosti, pa tudi 7. organiziranjem jjrostovoljnih delovnih brigad. Neodvisnost in svoboda naše socialistične domovine ter njena varnost, sreča in napredek naših narodov so odvisni od naših lastnih naporov. Ljudska oblast nikoli ni skrivala pred delovnimi ljudmi težav, Komunistična partija na uh je učila, kako bodo težave premagovali. Naše državno in politično vodstvo je delovnim množicam vedno govorilo samo resnico. Prav tako kot v času vojne je vedno postavljalo sprejemljive naloge, naloge, ki jih je mogoče izpolniti. Samo v eni stvari se je naše vodstvo zmotilo: v prijateljskih obljubah vodstva Sovjetske zveze in njej podrejenih vodstev vzhodnih držav. Delovni ljudje Jugoslavije v celoti poznajo vzroke za odnose, ki so danes med temi državami in našo državo. Vedo, kdo nosi krivdo in odgovornost za vsa tista sovražna ravnanja teh držav nasproti prvi državi, ki je po Oktobrski revoluciji v Rusiji z lastno revolucijo strmoglavila oblast buržoaziie in začela graditi socializem. Zato, ker je to jasno vsakemu človeku naše države, so vsa ta sovražna ravnanja, ki gredo celo do napadalnih zarot proti obstoju Jugoslavije kot socialistične države, samo še bolj utrdila enotnost vseh narodov Jugoslavije, le še trdneje združila delovne ljudi Jugoslavije v Ljudski fronti pod vodstvom Komunistične partijte. NARODI JUGOSLAVIJE- DELOVNI LJUDJE MEST IN VASI! Delovne ljudi Jugoslavije čakajo še mnoge velike naloge na vseh področjih socialistične graditve naše države. Ko je imenovala za svoje kandidate na splošnih volitvah za Ljudsko skupščino FLRJ ljudi, ki so se v minulem obdobju odlikovali kot delavni in zvesti borci za graditev socializma in obrambo neodvisnosti naše domovine, jim Ljudska fronta nalaga, da v novi Ljudski skupščini zastavijo vse svoje sile: za uspešno izpolnitev prvega petletnega plana, za nadaljnjo krepitev naše industrije in vsestranski razvoj virov surovin in energije, za čim širše in popolnejše izkoriščanje prirodnih bogastev naše države, za napredek krajevnega gospodarstva in razširitev krajevnih virov surovin; za boljši razvoj obrtništva, za boljšo organizacijo dela, za utrditev delovne discipline in za ustalitev delovne sile, za še hitrejše vzgajanje kvalificiranih kadrov, za čim širši razmah novatorstva in racionalizatorstva, za boljše izkoriščanje proizvodnih sredstev in zmanjšanje stroškov proizvodnje, - za vestnejši odnos do ljudskega premoženja, za zboljšanje službe delavske preskrbe in hitro graditev delavskih stanovanj: za vsestranski napredek našega kmetijstva z uporabo agrotehničnih ukrepov, povečanjem mehanizacije in krepitvijo vseh oblik kmetijskega za- družništva, za skrbno varovanje in stalno večanje našega živinorejskega bogastva; za čuvanje in pravilno izkoriščanje naših gozdov in hitrejše pogozdovanje goličav, za boljše preskrbovanje samostojnih kmečkih gospodarstev s poljskim o-rodjem in umetnim gnojilom; za nadaljnjo okrepitev socialističnega kmetijstva z večanjem in utrjevanjem kmečkih obdelovalnih zadrug in državnih kmetijskih posestev; za še močnejši razvoj ljudske prosvete in kulture, za ustvaritev še širših možnosti za kulturno rast ljudstva; za obilnejšo pomoč znanosti in znanstvenim ustanovam, za skrben odnos • do prosvetnih, znanstvenih in kulturnih delavcev; za zboljšanje zdravstvene službe, za razširitev mreže zdravstvenih ustanov, za nadaljne zboljšanje organizacije in službe socialnega zavarovanja, za postopno razširitev socialnega zavarovanja na vse delovne ljudi naše države, za hitrejše ustanavljanje in razvijanje ustanov za zaščito mater in otrok; . za nadaljnji razvoj in krepitev socialistične demokracije, za stalno spopolnje-vanje samouprave narodov, za krepitev vloge delavskih sindikatov in delavskih svetov pri upravljanju gospodarstva, za poglobitev demokracije v kmečkih obdelovalnih zadrugah in v kmetijskem zadružništvu nasploh; za budno varovanje zakonitosti; za nadaljnje zvišanje vloge državljanov naše države kot dejavnih in zavednih graditeljev in branilcev socialistične domovine, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in obveznosti do skupnosti in katerim se skupnost oddolžuje s tem, da jih nagrajuje po njihovem delu in zmožnostih, spoštujoč njihovo osebno dostojanstvo in pravice svobodnih državljanov socialistične države; za miroljubno sodelovanje naše države z vsemi državami na svetu na temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja ter suverenosti, za budno varovanje politične in gospodarske neodvisnosti naše države in proti vsakemu poskusu tujega vmešavanja v naše notranje zadeve in vsiljevanja tuje volje našim narodom, za okrepitev obrambne moči naše države, za vseljudsko skrb za stalno dviganje borbene sposobnosti in moči naše ljudske Jugoslovanske armade. SRBI, HRVATI, SLOVENCI, MAKEDONCI, ČRNOGORCI IN PRIPADNIKI VSEH NARODNIH MANJŠIN! Ko boste 26. marca prihajali na volišča, boste dali svojo sodbo o svojem lastnem velikem delu graditve in obrambe svoje ljubljene socialistične domovine. Ko boste dali svoj glas za kandidate Ljudske fronte, boste glasovali za njen nadaljnji napredek in razcvet, dokazali boste vsemu svetu, da ie enotnost naših narodov nerazrušljiva, da je njihova odločnost, zgraditi socializem neomajna, in da ni težav, ki bi mogle narode Jugoslavije odvrniti s poti, po kateri jih vodi Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Vsi na volitve! Živeli delovni ljudje mest in vasi, graditelji socialistične Jugoslavije! Živela enotnost in bratstvo narodov nove socialistične Jugoslavije! Gradimo neutrudno in neomajno socializem —■ srečno bodočnost naših narodov! Bodimo budni čuvarji neodvisnosti naše socialistične države in njenega mirnega razvoja! Živela Jugoslovanska armada! Borimo se vztrajno za mir in proti vsem tistim, ki ga ogrožajo! Borimo se neomajno za enakopravne odnose med vsemi narodi, in državami! Borimo se za zmago resnice in proti vsem obrekovalcem naše socialistične države! Živela Ljudska fronta Jugoslavije! Živela Komunistična partija Jugoslavije! Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija! Živel vodja in učitelj naših narodov, tovariš Tito! Beograd, 6. februarja 1950, Izvršni odbor Ljudske ironte Jugoslavije Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije Centralni odbor Antifašistične ironte žen Jugoslavije Glavni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne CM® ki® M® Minulo je tretje leto prve Titove petletke in prav je, da si v začetku novega go spodarskega leta položimo obračun o doseženih uspehih, da se vprašamo, kaj smo prav za prav dosegli in kaj zamudili, jr a j je bilo dobro in kaj pomanjkljivo. Tak samokritični obračun nam je odprl jasen pogled v bodočnost in nam pokazal, kaj nam je v prihodnje storiti in kaj lahko od bližnje bodočnosti pričakujemo. Najrazličnejši naši »prijatelji« tako kapitalistični iz zapada kot tudi kominfor-movški z vzhoda, so nam ob sprejemanju naše petletke pa vse do danes govorili, da ie naš gospodarski ‘plan nerealen, da je previsoko zajet in da ga ne bomo zmogli. Prav posebno »lepo« so se izkazali kot naši »res dobri prijatelji« kominformovci z SZ na čelu. Najprej so nas samo navidezno dobrohotno kritizirali potem so začeli zavlačevati s pošiljkami strojev, za katere so se obvezali z mednarodnimi pogodbami; ko pa so videli, da to vse skupaj nič ne pomaga in da mi od našega plana ne odstopamo pod nobenim pogojem, so začeli z odkrito gospodarsko sabotažo in blokado in celo z grožnjami. Z vsem tem pa so le dokazali, da jim ne gre za nič drugega, kot da bi preprečili izvršitev našega plana in nas s tem zadržali v gospodarski odvisnosti. Dobro je bil premišljen ta njihov načrt; samo v eni točki "je bil pomanjkljiv; pozabili so, da imajo opravka z ljudstvom, ki si je pod vodstvom svoje Partije in maršala Tita v težki in krvavi borbi samo priborilo svojo svobodo in da se zato 'to ljudstvo ne bo, strašilo nikakih težav in žrtev, da si to svobodo tudi obrani in osigura! Kljub vsem težavam, ki nam jih je povzročil zunanji svet, lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da je tudi v tretjem odločilnem in morda najtežjem letu petletke plan dosežen in še celo presežen. To je vsekakor ogromen uspeh in popolni dokaz pravilnosti politične in gospodarske linije našega vodstva. Ta uspeh je še večji, če vzamemo v poštev dejstva, da je bilo potrebno zaradi sovražnega nastopa nekdanjih zaveznikov v planu marsikaj preurediti. Toda naš junaški delavski razred je znal premagati vse težkoče, naše tovarne izdelujejo danes že marsikaj, kar bi sicer ob normalnem razvoju morali dobivati še od zunaj. Pobuda, ki jo je dal Alija Sirotanovič, je našla šele odmev po vseh industrijskih podjetjih širom naše domovine. Z uvajanjem novih metod dela — brigadnega sistema — se je aktivnost dela mnogokratno povečala in zato je proizvodnja že daleč presegla predvojno' raven. Kljub vsemu temu pa seveda ta proizvodnja še ne more popolnoma zadostiti vsem iz dneva v dan rastočim potrebam. Tako je n. pr. proizvodnja sladkorja narasla od 4 kg na prebivalca pred vojno na povprečnih 11 kg na osebo in vendar ga še primanjkuje! Na tem primeru se prav lepo vidi kako se dviga življenjska raven našega delovnega človeka. Tisoči frontovcev ki so se vključili v prostovoljne gozdarske brigade so s svojim delom pripomogli, da je bil tudi plan sečnje lesa dosežen in s tem zasigurane de- vize za nabavo potrebnih industrijskih naprav iz inozemstva. Naša kmetijska proizvodnja je v letu 1949 narasla napram prejšnjemu letu za 6%. Tudi to je lep uspeh. Vendar pa je porast kmetijske proizvodnje napram razvoju industrije še vedno prepočasen in je prišlo tu do nekega nesorazmerja. Ob e d ve veji proizvodnje pa sta tako tesno povezani med seboj, da se druga brez druge" ne moreta razvijati. »Daj mi več strojev, orodja, u-metnega gnoja, oblek« — zahteva kmet. »Več žita, mesa, masti, mleka, jajec« — hoče delavec. Oba imata prav in dolžnost obeh je, da napneta vse sile in da zadovoljita rastoče potrebe. Pred vojno smo živež izvažali, pšenico, koruzo, meso, mast. Danes tega ne moremo več, dasiravno pridelamo več, kakor pred vojno, ker več trošimo. Postavlja se torej pred nas nujna zahteva: več pridelati! Vse kapitalistične države se borijo s težkimi in za njih nerešljivimi problemn brezposelnosti in gospodarske krize, ki jih vodi v popolno ubobožanje množice in zaradi tega do preobilice vsakovrstnega blaga, ki ga ne morejo prodati. Naše socialistično, plansko gospodarstvo brezposelnosti ne pozna; za vsakega se najde delo in zaslužek. Še več: resna ovira še hitrejšega razvoja je pri nas pomanjkanje delovne sile, zato bo tudi v bodoče ena naših najvažnejših nalog Zadružna misel, ki je posebno v zadnjem času postala predmet vsakdanje diskusije in vsako večernih pogovorov pri sleherni kmečki hišici, pa čeprav je še tako hribovska, se je tudi med našo mladino zelo razširila in postala predmet živega razpravljanja. Da pa se bo miselnost, elan in moralni zalet pri širjenju zadružništva še bolj stopnjeval in se pokazal kot rezultat v sleherni vasi z novimi in novimi zadrugami., !e OK K MS sklenil, da skliče vso zadružno in nezadružno mladino na veliko manifesta-tivno zborovanje, katero se bo vršilo dne 26. februarja 1950 v kraju, kjer je zadružništvo najbolj razgibano in kjer je bila u-stanovljena prva zadruga v našem okraju s častnim naslovom mladinske organizacije to ie zadruga »Naša mladina« na Bizeljskem. Povečini se na zadružni dan pripravljajo že vsi mladinski aktivi, posebno pa mladina po naših zadrugah in državnih posestvih. Ker bo na tem zborovanju tudi kulturni program, se nekateri naši aktivi že pridno pripravljajo za istega. Poleg kmečke mladine pa se za kulturni program pridno pri- vključevanje nove rezervne delovne sile v industrijo. Izpopolnjena mehanizacija bo storilnost dela mnogokrat povečala. Toda tudi ob pomanjkljivi mehanizaciji je uvajanje brigadnega sistema dela dalo ogromne uspehe. Kar je bilo možno v industriji, mora biti možno tudi v kmetijstvti, kjer je najprimernejša oblika zadružništvo. To spoznanje, ta zadružna miselnost si nezadržano utira pot med naše kmečke množice. Stari predsodki, ki jih še skuša širiti med nami razredni sovražnik in razni špekulantski tipi, se rušijo in danes je že skoraj 25% vse zemlje vključene v socialistično gospodarstvo. U-spehi, ki so jih dosegle zadruge v kratkem času svojega obstoja, so nam vsem skupaj nepobiten dokaz, da je to edina pot, po kateri si lahko olajšamo delo, povečamo proizvodnjo in s tem osiguramo boljše življenje. , •_ Tudi v našem okraju smo v tem smislu dosegli že nekaj lepih uspehov, dasiravno še zaostajamo za drugimi okraji v Sloveniji in za ostalimi republikami. V četrtem letu moramo nadomestiti zamujeno in kmalu bomo dohiteli, če ne celo prehiteli one, ki so danes pred nami! Vse naše ddsedanje delo in doseženi u-spehi nam dajejo .trdno zavest, da mirno, odločno in samozavestno zremo v bodočnost. Ne bo sicer vse lahko, Še bodo težave, toda najtežji in najkritičnejši trenutki so za nami. V četrtem letu gremo čvrsto pod vodstvom Partije in našega dragega Tita novim uspehom naproti! pravljajo naši dijaki brežiške in senovške gimnazije. To mladinsko zadružno zborovanje bo imelo nekako takšen spored: Pričetek zborovanja bo ob 9,30 uri v veliki dvorani zadružnega doma na Sušici, Podan bo referat o nalogah mladinske organizacije pri ustanavljanju K DZ, nato bo diskusija, pri kateri bo sodelovala predvsem zadružna mladina. Po diskusiji pa bodo razdeljene nagrade in diplome najboljšim mladincem in mladin-kam-zadružnikom. Popoldanski program se bo pričel s strelskim tekmovanjem in nekaterimi točkami, ki jih bo podala ljudska tehnika. Nato pa se bo pričel kulturni program, pri katerem, bo sodelovala kmečka, dijaška in tudi mladina sosedne bratske republike Hrvatske iz Klanjca. Po kulturnem programu pa sledi prosta zabava za vse udeležence. Da bo ta za vso mladino svečani dan res ;svečano uspel, pozivamo vse ^ mladinske aktive, posebno pa našo zadružno mladino, da se za ta dan temeljito pripravijo m da se polnoštevilno udeležijo te vrste prvega masovnega zborovanja zadružne mladine. Dopisujte v dd&" Mladina našega okraja se pripravim na svoj prvi mladinski zadružni dan iiekaj o delu na gimnaziji v Brežicah Tretja 'redna letna mladinska konferenca je pregledala delovne uspehe prvega polletja. Konferenci je prisostvovalo tudi pet članov profesorskega zbora in sekretar OK LMS tov. Mackovšek. Referat, ki ga je imel organizacijski sekretar tov. Kristan je kritično prikazal delo prvega polletja. Uspehi so bili doseženi predvsem na kulturno-pro-svetnem sektorju in v fizkulturi. Po ustanovitvi MKUD-a so pričele posamezne sekcije z delom. Vidno napreduje delo literarne sekcije, ki šteje 18 članov — samih ustvarjalcev. V kratkem bodo izdali svoj list. Pri tem pa ima zasluge tudi prof. Jesenovec ki ocenjuje delo posameznih članov krožka. Delujeta tudi recitacijski krožek in pevski zbor. Od znanstvenih krožkov deluje fizikalni, ki se bavi predvsem s poizkusi. Prirodoslovni krožek ima zelo široko delovno področje. Dosedaj je imel 4 znanstvena predavanja iz medicine, o našem Jadranu in o domačem gnoju, pri čemer si je pomagal s šolskim skioptikonom. V resoluciji 3, plenuma CK KPJ je bilo poudarka tudi po študiju tujih jezikov, zato ie pričel z delom tudi angleški krožek za višjo in šteje preko 20 članov. Tu je treba pohvaliti požrtvovalno delo tov. prof. Demšarjeve. Slabost MKUD-a je bila predvsem v tem, da se je pri prirejanju raznih proslav in zabav preveč naslanjal na šolsko vodstvo in ni znal izkoristiti dela raznih sekcij, predvsem literarne in recitacijske. Politični študij se je izvajal po razredih redno po načrtu političnega minimuma, razen tega pa smo predelovali vso aktualno snov iz dnevnega časopisja. Po temah so bile tudi konsultacije. Mladinska univerza je imela do sedaj pet predavanj, in sicer iz medicine in iz glas' be, sedaj na ima redna tedenska predavanja iz glasbe. Fizkulturno delo je bilo omejeno predvsem na tekmovanja z drugimi gimnazijami in z JA razen tega pa smo sodelovali na vseh važnejših prireditvah (cross v Slov. Gradcu, Ljubljani, šahovskem dvoboju med srednjimi šolami in univerzo, na okrajnem smučarskem prvenstvu, na srednješolskem prvenstvu v Kranjski gori itd.), Za večjo razgibanost pa nam manjka stalni profesor na gimnaziji. Pri prostovoljnem delu je treba poudariti veliko pomoč mladine pri gradnji dijaškega doma, ker so na ta način mogli sprejeti v Dijaški dom nove prosilce za čez zimo. Po referatu in diskusiji je bil sprejet načrt dela za drugo polletje^ s katerim v zvezi je tov, Lipužič, sekretar 8K nakazal glavne naloge v zvezi s J. plenumom CK KPJ in 14, plenuma OK LMJ. Med drugim sta bila sprejeta tudi sklepa: 1. da se vsa za delo sposobna mladina udeleži delovne akcije in 2. da bo višja gimnazija na koncu leta zdelala z 90%, nižja pa s 70%-ki. Ob zaključku je tov. Lipužič dejal: »Predvsem moramo imeti v vidu tri stvari, in sicer: 1. boriti se moramo za kvaliteto znanja, 2. dosledno in temeljito izvajati politični študij in 3. mobilizirati moramo vso mladino za delovne brigade!« Preglejmo dosedanje delo V februarju se vršijo in se še bodo -vršili po vseh KZ in KDZ letni občni zbori zadružnikov. Ni dovolj, da na teh občnih zborih uredimo zgolj formalnosti, ki jih potrjuje zbor v zvezi s poslovanjem zadruge, marveč morajo biti občni zbori hkrati zdrava kritika dosedanjega dela zadruge in usmerjalec zadružne dejavnosti v vseh vejah gospodarskega področja in kulturnega življenja na vasi. Občni zbori in^ zbori zadružnikov sploh, morajo postati žarišče borcev za dvig hektarskega donosa in s tem žarišče dviganja življenskega standarda slehernega delovnega človeka. Precejšen del upravnih in nadzornih odborov zadrug se do sedaj ni zavedal svojih osnovnih nalog. To nam dokazuje udeležba na sejah, ki se po nekod niso redno vršile. Seje niso imele prave gospodarske vsebine, temveč so upravni odbori videli v zadrugi zgolj trgovino in šli mimo vseh važnih gospodarskih vprašanj. Po nekod pa še v trgovinah niso uredili svojih vrst, ter je še vedno primerov ko imajo uslužbenci zadruge tako imenovane strice in tete, ki imajo velike prednosti pri delitvi blaga in se na ta način koristijo na račun potrebnej-ših. Take primere je treba na zborih zadružnikov ostro obsoditi in izločiti izkori-ščevalne elemente iz zadrug, ki zadružnikom več škodijo kot pa korisjijo. V tem času bodo zadruge prejele večjo izbiro tekstilnega in ostalega blaga ter je priporočljivo, da se o delitvi določi na občnem zboru. Nekatere zadruge so to vprašanje dobro rešile. Pri vsaki delitvi blaga je vedno navzoč član upravnega ali nadzornega odbora, na sejah zadruge pa že v naprej pretresejo kdo je najbolj potreben in najbolj zaslužen zadružnik. Kot osnovno vprašanje, o katerem je treba na zboru sklepati je vprašanje obrtne dejavnosti, lokalne proizvodnje, dviganja kmetijske proizvodnje, vprašanje živinoreje, vinarstva, sadjarstva, hranilne' kreditne službe in kulturno-prosvetnega dela. Razširjena obrtna dejavnost in lokalna proizvodnja, ki je dopolnilo k industrijski proizvodnji, predstavlja važen člen preskrbe s predmeti široke potrošnje. Kovaške kolarske, sedlarske in ostale delavnice so. nujno potrebne,- če hočemo doseči dvig kmetijske proizvodnje. Prav izredne važnosti so tudi poljske opekarne, apnenice in ostala lokalna proizvodnja, ki bi iz lokalnih virov dajala mnogo več investicijskega materiala za adaptacijo in novogradnje gospodarskih zgradb. Veliki del sadjarstva v okraju je ogrožen od San Jose kaparja ki’ nam lahko v nekaj letih zelo opustoši sadjarstvo, katero predstavlja za našega kmeta važen vir dohodkov. Zaradi tega je potrebno osnovati vaške skupine, ki bodo izvršile čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Prav' tako so na robu onemoglosti naši vinogradi. Potrebno je, da zadruge osnujejo trsnice, ki bodo morale dajali tisoče in tisoče mladih trt za obnovo vinogradov. Hektarski donos od 15 do 25 hi vina predstavlja za našega kmeta le breme, zato je nujno najti način in dati predloge kako pristopiti čim-prej k dvigu vinogradov. Delno bo nalogo za dvig vinske proizvodnje prevzelo podjetje »Zadružna vinska klet«, ki se je osno-valo iz dosedanjih Vinarskih zadrug Brežice in Kostanjevica. Zadruge, ki gravitirajo k dosedanjim Vinarskim zadrugam Brežice in Kostanjevici, naj izvolijo svojega delegata, najboljšega vinogradnika, ki bo zastopal zadrugo v poslovnem svetu novega podjetja. Nepravilen odkup in črni zakoli mlade živine v prejšnjih letih povzročajo resno vprašanje živinoreje in obenem osnovno vprašanje za dvig kmetijske proizvodnje, to je hlevskega gnoja. Preko zadrug se mora vsa plemenska živina pred oddajo v zakol že med zadružniki zamenjati. Posebno skrb je treba posvetiti plemenskim kravam in dobrim mlekaricam. Brez pravilne kontrole nad rodovniško živino in mlečnostjo krav ne bo mogoče doseči dvig mlečnosti. Zadruge nai bi napravile načrt za gradnjo silosov in bi s tem omogočile za zimske čase shraniti zelena mlečna krmila. Na splošno se ugotavlja porast živine pri malih kmetih in veliki padec pri večjih kmetih. Tudi to vprašanje je treba obravnavati na zboru zadružnikov. Važno nalogo za dvig kmetijske proizvodnje igra predvsem semenska služba. Brez dobrih semen ne bo lepega pridelka in visokega hektarskega donosa. Zato so zadruge poklicane, da preko Okrajnih forumov nabavljajo zadružnikom pravočasno kakovostna semena. Nič manj važno od splošnih gospodarskih nalog pa ni vprašanje hranilno kreditne službe in kulturno prosvetnega dela v zadrugah. Do sedaj je v zadrugah osnovno 35 hranilno-kreditnih odsekov z nad pol miljona vlogami. Nerazumljivo pa je, da je še vedno nad 2 milijona dinarjev neobraču-nanih starih hranilnih vlog pri zadrugah, katere bi zadružniki lahko že prenesli na nove vloge, ali po želji zadružnikov zadruge iste tudi izplačale. Gotovo je to znak neaktivnosti odgovornih uslužbencev v zadrugah. Hranilno-kreditni odseki pri zadrugah niso namenjeni sami sebi, marveč predstavljajo važno vlogo pri razvoju naše vasi. Stem ko zadružniki vlagajo svoj začasno odvišen denar v hranilno - kreditni odsek zadruge, omogočajo sočlanom zadružnikom možnost posojil ki so jim potrebna za nabavo semen, strojev, živine itd. Na ta način ima osebne koristi tudi vlagatelj, ki dobiva 5% obresti in prositelj, kateremu se omogoči dvig kmetijske proizvodnje. Ako hočemo, da bo naša bodočnost lepša in boksa, moramo nenehno imeti skrb za dvig kadrov in pravilno vzgojo mladine. V ta namen je treba v okviru zadruge prirejati strokovna predavanja. Zadružniki naj bi se v čimvečjem merilu poslužili izobraževalnih krožkov. Osnovati je treba v zadrugah knjižnice in dati možnost slehernemu zadružniku, da stem pridobi nove strokovne sile, ki mu bodo zgradile novo pot življenja. Ena izmed najvažnejših nalog občnega zbora pa je izbira in izvolitev članov u-pravnega in nadzornega odbora zadruge. Če so upravni člani zadruge res delovni in napredni kmetje, bo zadruga dobro poslovala in bo aktivna, če je odbor slab, vlada med zadružniki nezadovoljstvo in rezultat tega je zguba zadruge. Nepravilna bi bila trditev, da to velja za vse zadruge. So tudi zadruge, ki nimajo možnosti tako hitrega pre-osnovanja zaradi oddaljenosti in terenskih težkoč. Toda z vztrajnim delom se dosežejo veliki uspehi. Na primer Kmetijska zadruga Podsreda ki nima najboljših pogojev, je lepo razvila lončarstvo, dosegla in presegla pravočasno plan odkupa lesa, vkljub temu, da ni imela lesnega manipulanta. Regres pri lesu je prva obračunala, pa tudi les izplačala. Pri nepovoljnih prilikah so osnovali zadružno ekonomijo. To je znak, da niso videli dejavnosti zadruge samo v trgovini. Tak upravni odbor bo s predsednikom na čelu lahko poročal o vidnih uspehih občnemu zboru. Pa tudi zadruga ne bo imela zgube. Lep napredek je pokazala tudi Kmetijska zadruga Boštanj, ki ima zelo razširjeno obrt in lokalno proizvodnjo. Pravilno gospodarjenje v zadružni ekonomiji je rodilo sad, da se je osnovala Kmetijsko delovna zadruga, ki bo prav gotovo že v letošnjem letu pokazala vidne uspehe kot pravi socialistični obrat, ki je edini garant za dvig kmetijske proizvodnje in izboljšanja življenjskih pogojev zadružnikom in delovnih ljudi sploh. Še mnogo je zadrug, ki so lahko ponosne na velike uspehe v letu 1949, kot n. pr. KZ Leskovec, Log, Brežice - okolica, Sromlje, Bizeljsko, Sv. Peter, Kostanjevica, Videm itd. Imamo pa tudi nekaj zadrug, ki vkljub terenskim prilikam niso ustvarile ničesar za zboljšanje kmetov-zadružnikov in za razvoj ter procvit vasi, n. pr. Kmetijska zadruga Sevnica, ki ima vse pogoje, da bi bila vzor vsem zadrugam v okraju, pa imajo povsem negativno poslovanje. Delo na ekonomiji ni bilo pravilno organizirano, pa tudi delavci niso imeli volje do dela, ker po krivdi upravnega odbora niso prejemali redne preskrbe, niti plačila. Take zadruge ustvarjajo nezaupanje do graditve socializma na vasi in je čas, da zadružniki napravijo temu konec. Dosedanje izkušnje nas učijo, da je uspeh zadruge odvisen predvsem od dobrega vodstva in pravilne razdelitve dela. Vsem zaslužnim zadružnikom je treba dati priznanje in jih tudi primerno nagraditi. Zadružne vrste bodo čvrste le takrat, ko bodo v vodstvu zadrug res napredni in delovni kmetje, ki so že z dosedanjimi uspehi pokazali lik kmeta-zadružnika, borca za večjo •storilnost dela in dvig hektarskega donosa. Zato izvolimo v odbore zadruge res ljudi, ki so s svojimi uspehi garant za izboljšanje življenskega standarda, preobrazbe ter zgraditve socializma na vasi. Varujmo otroke pred davlco T Letošnjo zimo je zopet veliko število otrok obolelo za davico. Mnogokrat starši še mislijo, da pri otrocih ni mogoče preprečiti nalezljivih bolezni, in da je pač naravni pojav, da jih otroci prebole. Seveda pa to ni res. Nalezljive bolezni, posebno pa še težke posledice, ki jih te zapuste pri otroku, je mogoče preprečiti. Naša ljudska oblast vodi načrtno in uporno borbo z nalezljivimi beleznimi. Veliko pomoč pri tej borbi ji lahko nudijo sami starši. Izkušnje, ki smo jih dobili v zadnjih letih, posebno z uspešnim cepljenjem proti tuberkulozi, so pokazale, da je mogoče zaščitit^ otroka pred mnogimi nevarnimi nalezljivimi boleznimi. Še prav posebno je uspešno zaščitno cepljenje proti davici. Medicinska znanost nam je dala v roke odlično sredstvo, anatoksin, ki vbrizgan otroku pod kožo, za dolgo časa ščiti njegov organizem pred okužbo. Davica je posebno nevarna malim otrokom v prvem in drugem letu. Le prepogosti so slučaji smrti v tej otroški dobi. Bacili davice imajo namreč to lastnost, da delajo na sluznici dihalnih poti. obloge, ki zožujejo grlo, otežkočajo dihanje in otrok se lahko zaduši, če mu pravočasno z operacijo ne pomagamo. Poleg tega izločajo bacili hude strupe, toksine, ki oškodujejo ves organizem posebno pa srce in živčevje. Lahko se zgodi, da otrok, ki je kazal znake ozdravljenja nemudoma pri najmanjšem naporu umre, ker mu je odpovedalo srce, poškodovano po strupih bacilov davice! Zgodi se lahko tudi da nastopi pri otroku paraliza dihalnih mišic, ker ,so strupi bacilov davice oškodovali živce dihalnih mišic in otrok se na tak način zaduši. Davica se prenaša od človeka na človeka na takozvani kapljični način. Pri govoru, kašlju, kihanju izpušča z ust bolnik drobne kapljice sline, ki vsebujejo veliko število bacilov davice. Take kapljice vdihava zdrav otrok in se na ta način okuži. Če kapljice z bacili pridejo na predmete v bolnikovi okolici, ostanejo bacili tam še dolgo časa živi. Zato se otroci dostikrat okužijo s posodo in igračami, ki jih je uporabljal bolnik. Za širjenje davice pa niso nevarni samo bolniki, veliko večje je namreč število zdravih oseb ki so prišle v stik z bolnikom ali okuženim predmetom, nosijo v svojem žrelu (grlu) bacile davice, sami pa ne ohole. To so tako imenovani kliconosci, ki izredno otežkočajo našo borbo z davico. Zdravih kliconoscev je zelo veliko, veliko več kot bolnikov. Praktično jih je nemogoče vse izslediti in odstraniti iz okolice otroka. Iz tega pa sledi važen zaključek: nobena mati se ne more zanesti, da ni bilo kliconoscev med osebami, s katerimi je prišel v stik njen otrok. Pogosti so primeri, ko se pojavi davica v kraju kjer je že več let ni bilo. Tja je prišel gotovo kliconosec, ali pa se je domačin, ki je bil na poti, okužil. Sam ni obolel, temveč je okužil prvega občutljivega otroka na katerega je naletel. Na tak način je razumljivo, da je davica nevarna vedno in povsod za vse otroke. Svoje žrtve si izbira med nezaščitenimi otroci in jih zavratno napada. Pogosto je že prepozno ko pride zdravnik, posebno pri maihnih otrocih. Strupi bacilov davice — toksini — imajo namreč to lastnost, da jih ni mogoče uničiti s . serumom proti davici, kadar se vsesajo v otrokove organe. Zaradi teh nevarnih lastnosti, ki jih ima davica, so se učenjaki dolgo trudili, da bi otroke aktivno zaščitili — imunizirali — proti nevarni bolezni. Anatoksin je cepivo, izdelano iz strupov bacilov davice. Iz njega so na poseben način izločene strupene snovi, obdrži pa to lastnost, da sproži v otrokovem telesu tvorbo snovi-, ki otroka ščitijo, pred okužbo. Pri nas cepimo z domačim cepivom, in sicer na ta način, da dajemo prvič pol kub. cm cepiva pod kožo nadlehli in po enem mesecu še enkrat enako dozo. Cepljenje ni prav nič nevarno zato oprostimo cepljenja samo bolne otroke, ki se izkažejo z zdravnikovim potrdilom. V naši državi je cepljenje proti davici vseh otrok od 1 — 8 let obvezno. Obvezno cepljenje je uvedeno v vseh kulturnih državah in je povsod pokazalo izredno dobre rezultate. Tako je n. pr. v New-Yorku prišlo v letu 1917 na 100.000 prebivalcev 220 slučajev, davice. Po izvedbi masovnega cepljenja, ki se izvaja od leta 1930 dalje, je padlo število obolenj na 100.000 prebivalcev v letu 1940 na 5 slučajev. Tudi pri nas je cepljenje pokazalo dobre rezultate tam, kjer se je redno izvajalo (Ljubljana). Letos smo izvedli cepljenje po vsej republiki v mesecih februarju, marcu in a-prilu. Sedaj se vrše po vseh okrajih priprave za izvedbo cepljenja, sestavljajo spiske otrok, ki so rojeni v prejšnjem letu do konca februarja in vseh starejših otrok do dovršenega 9. leta starosti. Seznaniti moramo v tem času vsako mater s cepljenjem in jo prepričati o potrebi zaščitnega cepljenja proti davici, kar je predvsem naloga naših masovnih organizacij in šol. Za predšolske otroke, za katere je seznam najstrožje sestaviti, naj bi predvsem skrbele naše osnovne AFŽ organizacije. Samo cep- ljenje mora biti tudi dobro statistično obdelano. Zato je posebno važno pravočasno vpisati otroka v seznam, ga točno pripeljati na cepljenje in ne pozabiti na. drugo cepljenje čez mesec dni. Nepopolno cepljenje z eno samo injekcijo namreč ne zaščiti otroka. Važno je, da vsaka mati shrani potrdilo, ki ga bo dobil njen otrok pri cepljenju, ker mu bo potrebno za dokaz, da je bil letos popolno cepljen. Uspešno in pravilno cepljenje vseh o-trok, ki pridejo vpoštev (nam bo rešilo vsako leto na stotine otroških življenj, ki bi sicer postali žrtev zavratne davice. Mladina, ne želiš streljali? Med mnogoštevilne fizkulturne discipline spada tudi strelstvo, ki je tradicionalen šport naših narodov. Naši narodi so ? pomočjo znanja strelske tehnike skozi vse veke, posebno pa v času NOB, branili svojo nacionalno čast in svobodo. Z ozirom na veliko važnost strelstva v fizkulturnem pokretu in ker ima strelski šport pogoje za razvoj, ga ne smemo gojiti samo v ožjem krogu. Postati mora množično. Tov. Tito pravi: »Iz naših državljanov moramo ustvariti odločne in močne ljudi, ki bodo lahko prenašali tudi največje napore. Strelstvo prispeva k temu, da si pridobivajo ljudje ki se z njim bavijo, take vrline, kot so hladnokrvnost, samodisciplina, popolno obvladanje živcev, vztrajnost, moč koncentracije in drugo,« \ Jugoslovanski strelski šport je danes dobro znan svetu. Naši državni reprezentanti so nas uspešno zastopali na svetovnem strelskem tekmovanju. Trpi pa v pomanjkanju množičnega udejstvovanja. Tako v našem okraju zelo malo slišimo o strelstvu razen lovskih družin. Aktivna strelska družina je edino Sevnica, kjer izvajajo medsebojna tekmovanja. Družine obstojajo tudi na Bizeljskem, Vidmu in Sv, Petru. Po drugih krajih so strelišča in dobri pogoji za razvoj strelskega športa. Iz gleda pa da je mladina premalo samoiniciativna, in čaka vedno navodil višjih forumov. Pravilno bi bilo, da se vključijo v strelske družine mladinci člani predvojaške vzgoje, lovci in ostali ljubitelji strelskega športa: Pionirji bi lahko gojili sobno streljanje in se usposabljali za poznejše ostro streljanje, Uspeh razvoja strelstva leži na samoiniciativnosti in volji predvsem naše podeželske mladine. Saj je potrebno spraviti skupaj društvo, izvoliti predsedstvo, urediti strelišče, voditi račun o orožju in strelivu, o redu na strelišču in še mnogo drugega. Vse to pa je malenkostno s samozavestjo, ki jo dobi človek, ko . po daljši vaji sigurno meri v »'Cilj. Bralcem „ Našega delau Zaradi nepredvidenih zaprek vam nismo mogli redno pošiljati našega okrajnega časopisa. Dolgujemo vam štiri številke, katere bomo skušali vriniti med redno štirinajstdnevno izhajanje. Ker ste v zaostanku naročnine za leto 1949, bomo prihodnji številki priložili čekovno položnico. Naročniki, ki v bodoče ne boste redno prejemali lista, nam to javite. Upr a^v a ŠAH V krškem okraju je veliko dobrih šahi-stov, ki ne pridejo do izraza zaradi neorganiziranosti. Lanska simultanka v Brežicah z velemojstrom Pircom je to potrdila. Tudi vrste pionirjev so močne. Saj imamo pionirja, ki je na oblastnem pionirskem tekmovanju dosegel najboljši rezultat. Da pa bo šahovsko življenje dobilo _odgovarjajoč izgled in možnost napredka. ie potrebno zbližati šahiste v sekcije in društva. V Brežicah obstoja že dalj časa pripravljalni odbor za okrajni odbor. Ni pa to dovolj. Dokler ne bomo imeli močno utrjenih šahovskih sekcij in društev, ne moremo govoriti o smotrnem dviganju naših šahistov. Podkrepiti je treba množičnost in aktivno delo. Organizirano delo bi zahtevalo na vasi in v mestu »Šahovski kotiček«. To bo mogoče urediti v zadi'užnih domovih in drugih domovih kulture in prosvete. Čimprej strnimo vrste, da bomo na medsebojnih srečanjih pomerili svoja znanja in lahko dostojno reprezentirali naše šahovsko življenje. Leto III, — Štev. L — FIZ KULTU E A — Okrajne smučarske tekme v Sevnici 2 uspehi bomo pokazali vrednost nošeno športnega Velika živahnost v skupinah smučarjev, nahajajočih se na brežiški in krški železniški postaji je dala takrat slutiti, da bodo ugodne snežne razmere povoljno vplivale na udeležbo in potek okrajnih smučarskih tekem v Sevnici. Posebno na brežiški železniški postaji je bila zbrana precej velika skupina fizkultumikov. Opaziti je bilo tekmovalce — pripadnike JA, dalje člane hokejske sekcije SSD Razlag-a, ki so odhajali v Vevče odigrat tekmo. Razgovori se sučejo v glavnem okoli smučarske opreme, češ kako si mazal smuči in s kakšno mažo. Pogovor je prekinil prihod vlaka, in se nadaljuje spet med vožnjo vseskozi do Sevnice. Povorka s 150 fizkultumiki-smučarji in sankalci je krenila od telovadnega doma proti mestu tekmovanja. Ves čas trajanja pohoda je na čelu igrala harmonika, katero so spremljali vzradoščeni klici naših pionirjev, ki so bili privezani s svojimi sankami za velike sanke v katere so bili vpreženi konji. Lep pogled je nudilo mesto tekmovanja. Na vrhu brega je plapolala zastava. Pobočje pa je bilo posejano z markiranimi zastavicami, ki so obeleževale tekmovalne proge in krasile teren. Pred pričetkom tekmovanja so navzoče tekmovalce pozdravili, predsednik KLO-ja, funkcionar partijske organizacije in predsednik telovadnega društva. Tudi kratko posvetovanje članov tehničnega vodstva, reditelji gredo na proge, časomerilci zavzamejo svoja mesta s tekmovalci odhajajo na start. Starter na bregu začne mahati z zastavico, kar je bil znak, da so naši najmlajši — pionirji pripravljeni začeti tekmovati. Na startu se je zbrala ta skupina pionirjev in posebno pričakuje na znak rdeče zastavice ter budno spremlja svoje soto-variše, ki so že startali in po progi drve proti cilju. V smuku se je pomerilo 26 pionirjev. Približno 600 gledalcev je z zanimanjem spremljalo smuk pionirjev. Marsikateri oče in mati, sta prišla pogledati svojega sina: Borisa, Božota, Janeza, Francla itd., kako se bo odrezal na tekmah. Seveda, bilo je tudi pik (padcev) na progi, katere pa niso ovirale naše najmlajše, da ne bi vozili dalje in prišli do cilja. Časomerilci: Vlado, France in Zoran so morali nenehno odgovarjati pionirjem, kako je Janez vozil itd. Seveda tudi smeha ni manjkalo. Starter daje znak, da je tekmovanje pionirjev končano. Člani tehničnega vodstva po zapisku ugotavljajo vrstni red tekmovalcev ter so jih zvrstili takole: 1. Perko Boris 23 s ek. (TD Sevnica), 2. Blaznik Božo 23,9 sek. (TD Sevnica), 3. Kozamernik Boris 24 sek. (TD Sevnica), 4. Ilovar Zvonko 24,9 sek. (SSD Razlag), in Košorok Vlado 25 sek. (Td Sevnica). Dan je znak za pričetek tekmovanja mladincev. Tudi njih se je prijavilo 26. Rezultati so bili sledeči: 1. Bajc Stane 19,2 sek. (SŠD Razlag), 2, Kerin Jože 22,3 sek. (TD Krško), 3. Pompe Stanko 22,5 sek. (TD Sevnica), 4. Kostevc Franc 23 sek. (SŠD Razlag) in 5. Dušič Franc 23,4 sek. (TD Sevnica). Članice — smuk: 1. Juhart Erika 31,4 sek. (TD Sevnica) in 2. Roš Albina 34 sek. (TD Krško). Za tekmovanje članov v smuku so gledalci kazali veliko zanimanje. Saj je bilo pričakovati ostre borbe z ozirom na izenačene sposobnosti prijavljenih članov. Slišati je bilo v pogovoru, kako so ugibali, ali bo Albert uspel, ali Uli, pa tudi Miran nič ne zaostaja. Resni tekmec je tudi tekmovalec od JA, kateri nosi številko 5. Ta ugibanja so dala naslutiti, da so se gledalci vživeli v sam potek tekmovanja ter da samokritično ocenjujejo tekmovalce. Tekmovalna proga za člane v smuku je bila lepo izpeljana, valovita, edino na koncu je bil padec, tako da je prišlo v poštev tudi znanje tekmovalcev v skoku. Naši foto-ama-terji, ki so ves čas tekmovanja pridno delali posnetke, iščejo prikladne točke na stezi, da bi posnetek čim bolj uspel. Končno je dan znak za pričetek smuka. Z veliko hitrostjo drve smučarji po progi. Najboliši čas in obenem prvo mesto je zavzel Tihole Albert, 12,3 sek. (TD Sevnica), i ostala mesta pa so zasedli sledeči tovariši: 2. Rumpert Uli, 13,1 sek, (TD Sevnica), 3, Roš Milenko, 14,1 (TD Krško), 4. in 5. mesto si delita Kuigonič Oto (TD Brežice) in upanc Slavko (TD Sevnica), ki sta dosegla enaki čas s 14,3 sek. Člani — slalom: 1. Mlakar Maksi 16,5 s. (TD Krško), 2. Rumpert Uli, 17 sek., 3, Rau-tner Srečko 17,3 sek. 4. in 5. Gorišek Miran in Košuta Angelo (JA) s časom 17,6 s. Doseženi rezultati niso zadovoljivi, ker je nastopil odjugo, ki je vplival precej na čas in zmanjšal brzino tekmovalcev. Člani — tek na 5 km: 1. Vodopivec Jože, 30 min. (TD Krško), 2. Žuraj Janci 30,5 min. (TD Krško), 3. Simončič Dorči, 33 min. (TD Sevnica), 4. Šalamon Rudi, 36 min. (TD Sevnica) in 5. Kugonič Oto, 38 min. (TD Brežice). Organizacija okrajnega smučarskega prvenstva je bila dobra, za kar gre priznanje članom TD Sevnica. Prav tako pa je samo tekmovanje pokazalo, da je s pravilnim organizacijskim prijemom ter s sodelovanjem in pomočjo množičnih organizacij OF in ljudske oblasti mogoče doseči velike uspehe. Takšen način sodelovanja fizkulturne organizacije z ostalimi političnimi forumi, organizacijsko utrjuje in krepi našo fizkulturo. . >