POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 40 lei 8000032 Osrednja knjižnica C<| Muzejski trg 1 a 3000 Celje ŠTEVILKA 49 LETO XLI 4. DECEMBER 2009 CENA 1.35 EUR - \ k 1 m ■ BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA Premiera (MŠ) igre Podnajemnik * v Gornjem J§| Gradu ITHEON” Business operating system DELOVNI ČAS od pon. do pet. od 8.00 do 18.00, sobota od 7.00 do 12.00 ure lavidovhram.si Raubšic, 0,70! 'Lauderà Whisky Lauder's Scotch Blended 0.70I Whisky Lauder's Scotch Blended 0,351 Kremni liker Wild Africa 17% 0,701 Whisky Ballantines 0,701 tin 12,30 EUR Whisky Ballantines + 2 kozarca Matjaž. Pečnik s.v. Whisky Chivas regal 0,70l, + 2 kozarca Whisky Chivas regal 12,0,70l 24,23 EUR KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Konjak Martel v.s.o.p. + 2 kozarca 29,70 EUR Courvoisier v.s.o.p. +2 kozarca SONČNICE PISANE, 1 k Jagermeister 0,701 + 2 kozarca ANGELČKI POLNILEC TELWIN DYNAMIC 420 polnilec akomulatorjev ter zaganjač avtomobilov in traktorjev 219,90 € Jameson + 2 kozarca SNEŽAKZ LUČKO Viljamovka Roner 0,701 + 2 kozarca 14,78 EUR Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Računal OŽIVIJO Ustreza pot^b^fr-rr.it velikih podjetjih in je pri dejavnosti. matjaz.pecnik@siol.net www.datalab.si Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadoltna.si DARILNI BON Podarite ga in omogočite obdarovalcu. da si darilo izbere sam. Darilne bone lahko kupite v vseh trgovinah Kmetijske zadruge Šaleška dolina G sonca :;^!K SM5 mrme B diskont 81 ; ! 18 m 11 03REDM KNJIŽIC --ČEME Tretja stranJ Župani v parlamentu nepremagljivi Danes naj bi se po napovedih na Brdu pri Kranju sestal vrh vladne koalicije, torej vsi ministri in poslanci političnih strank SD, Zares, Desus in LDS. Sestanek je sklican na pobudo stranke Zares, ki zaradi nesprejetja zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije zahteva pregled zavez iz koalicijske pogodbe. Tudi predsednik vlade Borut Pahor meni, da bi morali o nezdružljivosti funkcij v parlamentu glasovati znova in da bi morala vladna koalicija potrditi tudi odpravo volilnih okrajev. Za zdaj v poslanskih vrstah vladnih strank nima večinske podpore niti za prvi niti za drugi predlog. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je razplet v parlamentu, kjer kar devetnajst poslancev koalicije iz vseh štirih strank, največ pa izSD, ni podprlo zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, označil za »škandal, o katerem bomo še resno govorili in ki bo to koalicijo postavil pred resno preizkušnjo«. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs iz iste stranke vztraja, daje združljivost obeh funkcij treba odpraviti, in grozi, da se bo umaknila iz politike, če zaradi vedenja koalicijskih partnerjev ne bo mogla uresničiti svojih zavez iz koalicijskega sporazuma. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je omenjeni izid glasovanja opisal kot rezultat notranje demokracije v stranki in opozoril, da nobena stranka koalicije ni enotno podprla zakona. Po njegovem mnenju ni večjih odstopanj od zavez koalicije, ključni projekti, kot na primer strukturne reforme, pa so v pripravi. Za nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta, ki mu tudi ni uspelo razdružiti poslanske in županske funkcije, je zadnji koalicijski zaplet v državnem zboru jasno znamenje njene neenotnosti in nezanesljivosti. Po Virantovem mnenju vedno znova prevladajo osebni interesi poslancev, zaveze iz koalicijske pogodbe pa so drugotnega pomena. Županski lobi v parlamentu torej ostaja nepremagljiv, karni čudno, saj lahko posamezniksfunk-cijama poslanca in župana zasluži tudi 8.000 evrov na mesec, kar je več od predsednika države in predsednika vlade. Kosova protikorupcijska komisija je ugotovila, da se na ta način ustvarja neenakopraven položaj med župani, ki so poslanci, in tistimi, kito niso, saj imajo prvi bistveno večje možnosti lobiranja za svojo občino kot župani, ki ne opravljajo poslanske funkcije. IZ VSEBINE: 49 Tema tedna: Poslanci naj ne bi bili hkrati tudi župani ali svetniki?...........4 Občina Rečica ob Savinji: Glasilo Pod rečiškim zvonom dobilo uredniški odbor............ 5 Bolnišnica Topolšica: Praznovanje ob visokem jubileju....7 Žalec: Vse o hmelju na enem mestu..........7 Podvolovljek: Napad na partizansko bolnico splet nesrečnega naklučja.................8 Rečica ob Savinji: Večer z Jožetom Koresom...........13 Mozirje: Recesija tudi med smučarji. 15 Iz zakladnice naše doline: Brčunov mlin.................18 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 49,4. december 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. e ZAKON 0 NEZDRUŽLJIVOSTI FUNKCIJ Poslanci naj ne bi bili hkrati tudi svetniki? župani ali Sprememba zakona o poslancih, ki jo je državni zbor obravnaval na svoji 11. redni seji, ni dobila potrebne podpore. Proti so bili celo nekateri poslanci iz vrst koalicije, ki je predlog vložila v parlamentarno proceduro. O tej temi so se namreč dogovorili že v koalicijski pogodbi pred enim letom, torej na začetku mandata. Kot je izjavil premier Pahor, se tej temi še ni odrekel, pravtako so z izidom nezadovoljni v stranki Zares. Problematika se tiče tudi Zgornje Savinjske doline, od koder sta v državnem zboru dva poslanca, oba pa sta tudi občinska svetnika. SPREMEMBA ZAKONA O POSLANCIH Stranka Zares je že pri pripravi koalicijske pogodbe pokazala interes po preoblikovanju parlamenta ki bi ga »očistili« množice lokalnih interesov. Predlog spremembe zakona o poslancih so v parlamentarno proceduro vložili vodje poslanskih skupin koalicije. Mandatno volilna komisija je predlog dopolnila s tem. da bi bila funkcija poslanca nezdružljiva s katero koli funkcijo v lokalni samoupravi, kot je na primer položaj občinskega svetnika. Spremenjeni zakon naj bi začel veljati po naslednjih državnozborskih volitvah. ZAKAJ FUNKCIJI NISTA ZDRUŽUIVI? Po mnenju nekaterih bi morali biti župani, zlasti v večjih občinah, pravi »supermeni«, če bi hoteli hkrati korektno opravljati tudi poslansko funkcijo. To naj bi onemogočalo že samo pomanjkanje časa. Poleg tega naj bi se v parlamentu župani preveč zavzemali za svoje občine oziroma ožje lokalne interese. V razpravi o predlogu zakona, ki je bila dokaj burna, je bilo slišati tudi to, da funkciji nista združljivi zato, ker je državni zbor zakonodajna, lokalna skupnost pa izvršilna veja oblasti. Slišati je bilo mnenja, da so župani hkrati poslanci tudi zaradi denarja, ki ga dobivajo za obe »službi«, kiju opravljajo. PROTI PREDLOGU SPREMEMBE ZAKONA Tisti, ki so bili proti noveli, in ti so bili tokrat v večini, so zagovarjali stališče, da glede pomanjkanja časa županska funkcija ne bi bila združljiva niti s številnimi drugimi položaji in službami, ki jih imajo in opravljajo sedaj župani. Tako so (foto: Marija Lebar) Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS: »Zagotovo obstajajo glede združljivosti poslanske in županske funkcije (v predlogu razširjeno še na vse druge občinske funkcije) odprte nekatere dileme, ki jih je po moji oceni možno in potrebno razrešiti vzporedno s sprejemanjem pokrajinske zakonodaje oziroma ustanavljanjem pokrajin. Takrat bo potrebno na novo definirati tudi pristojnosti državnega sveta in njegove sestave. Pri tem bo, po mojem mnenju in mnenju SLS, potrebno določiti možnost eventualnega kandidiranja oziroma zasedbe različnih funkcij na občinskem, pokrajinskem in državnem nivoju« omenjali različne profesorje in predavatelje, še posebej pa poslovneže, ki so kljub pomanjkanju časa uspešni župani. Poleg tega, so menili župani -poslanci, si vsak župan v občini oblikuje tim in če je ta dober, župan deio le vodi in koordinira. Že dosedanji zakon pa onemogoča, da bi profesionalni župani občin postali poslanci. LOKALNI INTERESI V DRŽAVNEM ZBORU? V parlamentu je v sedanji sestavi okoli petindvajset takih poslancev, ki hkrati opravljajo župansko funk- cijo. Če prištejemo še tiste, ki so v svojih občinah svetniki, je vseh skupaj preko petdeset. Nekateri od njih so bili mnenja, da za svojo občino zato, ker so poslanci, lahko dosežejo bolj malo. Hkrati je razumljivo, da se za svoje okolje potegujejo tudi drugi poslanci, ki niso župani ali svetniki. Zgornja Savinjska dolina ima v državnem zboru dva poslanca, oba sta tudi občinska svetnika. Iztok Podkrižnikje član ljubenskega občinskega sveta, Jakob Presečnik pa je svetnik v Mozirju. Slednjije bil pred tem, koje postal poslanec, tudi župan. Marija Lebar Mirko Zamernik, nekdanji župan in poslanec SDS: »Na dilemo, ali sta funkciji združljivi ali ne, ne gre gledati enoznačno. Problem je treba obravnavati individualno. Menim, da se mora vsak sam odločiti, ali ima dovolj časa, da opravlja obe funkciji korektno. To je prvo sito. Drugo sito pa so volivci, ki bodo na volitvah povedali, če z delom svojega župana, svetnika ali poslanca niso zadovoljni. Predpisovati nezdružljivost funkcij in to argumentirati s tem, da župan bolj gleda na korist svoje občine, se mi zdi za lase privlečeno. Res je, da kot poslanec lahko malo več storiš za svoje območje, vendar so poslanci iz cele Slovenije, tako da se ti »lokalni« interesi med seboj izravnajo. Sam sem opravljal funkciji župana občine Luče in poslanca v državnem zboru od leta 1996 do leta 2002 in ni bilo težav. Drugače pa je bilo potem, ko sem pričel voditi komisijo o razjasnitvi primera Petek, za katero sem porabil res veliko časa. Zato za župana nisem več kandidiral.« (foto: Marija Lebar) CESTA VID-ŠMIHEL-GOLTE Domov po asfaltu Mnogi planinci in obiskovalci Golt, predvsem pa Šmihelčani se lahko od sredine prejšnjega tedna udobno in varno vozijo do planinskih des-tinacij in svojih domov. Delavci podjetja Emil Grobelnik s.p. so namreč v sredo, 25 novembra, dokončali asfaltiranje cestišča med gostilno Vid in Alpskim vrtom na Golteh. Omenjeno cestišče je bilo že zdavnaj dotrajano, uničeno in nevarno za uporabo, med Planinsko ravno in Alpskim vrtom pa asfalta še ni bilo. Svečana otvoritev je predvidena v sredini tega meseca, do takrat bodo urejene tudi bankine. Benjamin Kanjir Potrdili pravilnik o tarifnem sistemu OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Gornjegrajski občinski svet je na zadnji seji obravnaval več odlokov. Med drugim je po skrajšanem postopku sprejel Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstran-jevanja komunalnih odpadkov na območju občine Gornji Grad. Kot je obrazložil direktor podjetja PUP Sauber-macher Zoran Rodič, je glavni razlog za pripravo omenjenega dokumenta novi državni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe (GJS) varstva okolja, kije bil objavljen v Uradnem listu RS letos avgusta. Tokrat so cene prvič oblikovane v evrih na tono. Kljub gospodarski krizi, ki jo je eno najvidnejših slovenskih podjetij, Gorenje močno občutilo tudi zaradi množičnih protestov njihovih zaposlenih, pa očitno njihovo dobro ime ni bilo omadeževano. Tako kaže raziskava EuroBrand, ki je pokazala, da je vrednost blagovne znamke Gorenje kar 458 milijonov evrov oziroma za 13 milijonov več kot lansko leto. Raziskava, ki jo izvaja neodvisni inštitut European Brand s sedežem na Dunaju od leta 2007 dalje, je Gorenje vsako leto doslej ocenila kot najvrednejšo slovensko blagovno znamko in tako je tudi letos. Kljub temu da je zaradi nizke cen-jenosti delavcev ugled velenjske družbe vsaj v Rečiški občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali in sprejeli Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila po skrajšanem postopku. Potrdili so tudi predlog za imenovanje uredniškega odbora občinskega glasila. Kot je razložil župan Vinko Jeraj, občina enkrat letno že izdaja občinsko glasilo Pod rečiškim zvonom. Razlog za sprejem sedanjega odloka je uskladitev postopkov ustanavljanja in izdajanja občinskega glasila z aktualno veljavno zakonodajo s tega področja. Po sprejemu na občinskem svetu bo občina pristojno ministrstvo za kulturo zaprosila za izdajo odločbe in za vpis občin- Cene se oblikujejo ločeno za javno službo zbiranja in prevoza ter javno službo odlaganja predelave komunalnih odpadkov. Ob 21. členu, ki govori o posameznih postavkah za oblikovanje stroška uporabnikov GJS, je svetnik Niko Purnat pripomnil, da je vštet že tudi strošek zapiranja odlagališča Bukovžlak, kar bo aktualno šele čez 30 let. »Kje pa so upoštevani stroški zapiranja našega odlagališča, ki se zapira že jutri?« seje vprašal Purnat. Rodič je povedal, da ta postavka v novi pravilnik ne sodi. Opozoril je na nekaj novosti v pravilniku, kot je ta, da bodo morali poslej lastniki plačevati 1 /3 cene praznjenja najmanjše posode za smeti tudi pri tistih hišah, ki so prazne. Svetniki so nato pravilnik potrdili. Marija Lebar ožjem okolju nekoliko upadel, pa so njihovi izdelki očitno še vedno cenjeni kot kvalitetni in zaupanja vredni. Na to kažejo tudi podatki, daje skupina Gorenje v prvih devetih mesecih letos dosegla skoraj 866 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega v zadnjem četrtletju skoraj 298 milijonov evrovali skoraj šest odstotkov več kotvdrugem četrtletju in skoraj štiri odstotke več kot v prvem četrtletju letos. Kot zagotavljajo v Gorenju, svojo blagovno znamko skozi ves čas krize uspešno prilagajajo spremembam ravnanj potrošnikov v recesiji. TG skega glasila v razvid medijev. V uredniški odbor se po odloku imenuje en član občinskega sveta, en član občinske uprave in en zunanji sodelavec. Odgovornega urednika in oba člana uredniškega odbora na predlog župana imenuje občinski svet za dobo trajanja mandata občinskega sveta. Za dobo trajanja mandata sedanjega občinskega sveta je bil tako predlagan uredniški odbor v sestavi: Urška Selišnik-odgovorna urednica, član Franjo Pukart in članica Majda Potočnik. Svetniki so ta predlog soglasno potrdili. Marija Lebar C.liA..KRATKO Minister Erjavec na obisku v regiji Na delovnem obisku v celjski regiji se je v sredo, 2. decembra, mudil minister za okolje in prostor Karel Erjavec. Na seji sveta regije, ki je potekala v Preboldu, se je pogovarjal z županjo in župani. V spremstvu poslanca Jakoba Presečnika in domačega župana Vinka Debelaka si je ogledal podjetje Bisol v Latkovi vasi, na novinarski konferenci pa je spregovoril o poplavni varnosti v Savinjski dolini. ML Veljavnost pooblastil za sklepanje zakonske zveze V septembrski številki Pravne prakse je bil objavljen članek o tem, da naj bi bilo pooblaščale različnih oseb, večinoma županov, da smejo sklepati zakonske zveze, sporno. Zakonska zveza naj bi bila veljavna, če je sklenjena pred pristojnim državnim organom. Kako sklepamo zakonske zveze v Zgornji Savinjski dolini, smo povprašali na Upravni enoti Mozirje. Svoje mnenje pa so povedali tudi nekateri župani. ML Ljudmila Novak in Albin Vrabič v Mozirju Bivša evropska poslanka in ravnatelj rudarske šole Šolskega centra Velenje sta na povabilo drušlva katoliških pedagogov v Mozirju spregovorila o življenjskih vprašanjih, ki vznemirjajo sodobnega človeka in vplivajo na odnose v družbenem okolju. V sproščenem pogovoru o aktualnih problemih so sodelovali tudi poslušalci, vodila pa gaje Jelka Repenšek. AG Težave invalidov v prometu V Šmartnem ob Paki je v organizaciji Nove generacije SLS SAŠA regije in tamkajšnjega občinskega odbora SLS potekala okrogla miza o težavah invalidov, ker jim neinvalidski vozniki zasedajo rezervirana parkirna mesta, označena z rumeno. Če se hoče invalid premestiti iz avta na voziček, mora imeti dovolj prostora, torej mora biti prosta tudi rumena zebra ob samem parkirnem prostoru. Prisotni so bili tudi predstavniki invalidskih organizacij, redarjev in policije. Udeleženci so spregovorili še na splošno o strpnosti v prometu. ML O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. \______________________________________/ 0 NAJVREDNEJŠA BLAGOVNA ZNAMKA V SLOVENIJI Znamka Gorenje vedno več vredna OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Glasilo Pod rečiškim zvonom dobilo uredniški odbor RAZVOJNA KONFERENCA SAŠA REGIJE V kakšnem družbenoekonomskem okviru bomo živeli v prihodnje? Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) v sodelovanju z območno razvojno agencijo in območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Velenje in Mozirje organizira razvojno konferenco SAŠA regije, ki bo v četrtek, 10. decembra 2009, v Centru Nova v Velenju. Namen konference je identificirati razvojne priložnosti, ki jih prinašajo prihodnje investicije v regiji in poiskati odgovore na vprašanja o značilnostih družbenoekonomskega okvira, znotraj katerega bomo poslovali in živeli v prihodnje. Skladno z navedenim vsebinskim konceptom bo program razvojne konference SAŠA regije razdeljen v dva dela. Prvi del se bo začel ob 14. uri s pozdravnimi govori predsednice SŠGZ dr. Cvetke Tinauer, župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, generalnega direktorja GZS mag. Sama Hribarja Miliča in podpredsednika OZS ter predsednika upravnega odbora OZS Štefana Pavlinjeka. V nadaljevanju bodo sledili referati o gospodarskem središču SAŠA regije, programskih izhodiščih in razvojnih projektih občin SAŠA regije, načrtovanju in razvoju turistične dejavnosti v SAŠA regiji, krizi kot priložnosti za inovativne projekte in nove povezave ter obrti in podjetništvu kot partnerju v razvoju regije. Ob tej priložnosti bo javnosti predstavljena turistična karta SAŠA regije, ki je nastala kot prvi konkreten produkt na podlagi sporazuma o usklajenem razvoju turistične infrastrukture v regiji, ki je bil podpisan na lanski razvojni konferenci. V drugem delu konference s pričetkom ob 17. uri bo potekala okrogla miza z naslovom »Ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država?«, na kateri bodo sodelovali: minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak, predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bob-inac, direktor Premogovnika Velenje in predsednik Odbora za razvoj SAŠA regije dr. Milan Medved ter ekonomista prof. dr. Marko Jaklič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in dr. Peter Kraljič iz svetovalne družbe McKinsey. Okroglo mizo bo vodila predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer. KF ŠOLSKI CENTER VELENJE (ŠCV) Tekmovanje mladih energetskih managerjev Utrinek s slovesnosti pred pričetkom tekmovanja (foto: Marija Lebar) V domu kulture v Velenju so v sredo, 25. novembra, pripravili priložnostno slovesnost ob začetku mednarodnega tekmovanja mladih evropskih energetskih managerjev. Ob tej priložnosti je navzoče pozdravil tudi Martin Eilm iz Nemčije, skrbnik tega projekta. Projekt se imenuje Tekmovanje mladih evropskih energetskih managerjev. (European Young Energy Manager Championship). Gre za tekmovanje med šestimi mednarodno sestavljenimi ekipami dijakov, ki se bodo morali soočiti z izzivom s področja energetskega upravljanja na krajih, kjer preživijo največ časa - to je doma in v šoli. Večdnevnega tekmovanja se je tokrat udeležilo več kot sto dijakov iz devetih držav EU, in sicer iz Bolgarije, Grčije, Italije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Španije in Švedske. Direktor ŠCV Ivan Kotnik, ki je tek- movanje tudi uradno odprtje med drugim dejal: »Varčevanje z energijo in čisti obnovljivi viri so izjemno pomembni vseživljenjski projekti. Zavedati se moramo, da premišljena in načrtna raba ne vpliva le na družinski proračun, temveč tudi na gospodarstvo, javni sektor in okolje. Varčevanje ne pomeni slabšanja standarda, pomeni pa kakovostno in prijazno rabo vseh vrst energije.« Navzoče je pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. »Verjamem, da lahko na področju učinkovite rabe energije skupaj še veliko naredimo. Zlasti skupaj z vami - mladimi. Ljudje bi se morali bolj zavedati, da bodo posledice naših neodgovornih dejanj čutili naši otroci in za njimi naši vnuki,« je bilo sporočilo velenjskega župana udeležencem slovesnosti pred pričetkom samega tekmovanja. Marija Lebar OBČINA REČICA OB SAVINJI Sprejeli predlog proračunu za prihodnje leto Kot je v obrazložitvi povedal občinskim svetnikom župan Vinko Jeraj, je predlog proračuna za leto 2010 naravnan dokaj investicijsko. Posamezne večje projekte je tudi izpostavil. Tako so nekaj sredstev namenili za primarni vod kanalizacije, ki je bil zaključen že letos, a bodo nekatera plačila izvedena v prihodnjem letu. Nadaljevala se bo izgradnja sekundarnega dela kanalizaci- je, tako da bo drugo leto treba pridobiti projektno dokumentacijo in dela na vodu tudi izvesti. Pričeli bodo s pridobivanjem projektne dokumentacije za prvo fazo ureditve ceste in mostu v Varpoljah. Izvedli bodo investicijsko vzdrževanje in izboljšave na mostu čez strugo v Grušovljah. Znatna sredstva so namenili za izvedbo povezovalne ceste in mostu čez Savinjo do Trnovca. Ta naložba mora biti zaključena do junija leta 2011. V sami Rečici bodo pridobili načrte in drugo projektno dokumentacijo za ureditevtrškega jedra in Tavčarjevega dvora. Denar so namenili tudi za dokončanje prostorskih dokumentov občine. Sredstva so med ostalim razporedili še za zaščito in reševanje, šolo in vrtec. Pri tem je svetnica Ana Re- bernik menila, da bi bilo sredstva za vrtec potrebno zvišati. Predlog proračuna ni povsem uravnotežen. Na prihodkovni strani je manjši za okoli 30.000 evrov, kolikor računajo, da bo ostalo letošnjih sredstev. Predlagani proračun za leto 2010 je bil z enim glasom proti potrjen. Sedaj gre v 15-dnevno javno obravnavo in na pristojne odbore. Marija Lebar DEVET DESETLETIJ BOLNIŠNICE TOPOLŠICA Praznovanje in simpozij ob visokem jubileju V Velenju so v petek, 27. novembra, pripravili osrednjo slovesnost v počastitev 90-letnice obstoja Bolnišnice Topolšica. Predstavili so knjigo, ki so jo izdali za to priložnost, sledil je dvodnevni simpozij slovenskih pnevmologov. Osrednji govornik na svečanosti je bil Damjan Justinek, sedanji direktor bolnišnice. »Kotvvsakem življenju,so tudi v življenju naše ustanove vzponi in padci, a z našo pomočjo nič več navzdol,« je dejal Justinek. »Trudimo se, da se sedanji vzpon ne konča: CT aparat in druga tehnična podpora, zbrana ob pomoči prebivalstva, skrb za razvoj stroke, priprava strateškega načrta, povezave z drugimi subjekti v Topolšici - pridno delo mora roditi sadove,« je dejal. Še vedno skrbijo za pljučne bolnike savinjske, koroške in celjske regije, čemur je bila ustanova prvotno namenjena. V zadnjih letih so za potrebe bolnikov razvili tudi internis-tično dejavnost. Spregovoril je o prihodnost bolnišnice, ki bije pravzaprav ne smelo biti, saj sojo hoteli že nekajkrat ukiniti, a takrat so bili prebivalci regije vedno složni in »svoje bolnice« niso dali. Možnosti v Topolšici vidijo v izvajanju rehabilitacije pri srčnih, pljučnih in bolnikih po operativnih posegih. S tem bi zmanjšali stopnjo invalidnosti in njihovemu življenju vrnili določeno kakovost življenja. »Stari dami« so ob visokem jubile- ju voščili še nadaljnjih plodnih let številni gostje. Zvrstili so se predstavniki drugih bolnišnic, nekdanji zdravniki in direktorji Bolnišnice Topolšica, velenjski župan Srečko Meh in predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinau-er. Ta je poudarila interes tukajšnjega gospodarstva za razvoj bolnišnice zlasti na področju rehabilitacije in preventive. Z avtorjem knjige Bolnišnica Topolšica - 90 let dr. Jožetom Hudale-som seje pogovarjala Urška Menih Dokl, kije tudi sicer povezovala dogodek. Zgodovinarje povedal, da so ob topolškem toplem vrelcu ljudje zdravje in olajšanje iskali že v davnini. Verjetno segajo te korenine vse do keltskih časov, česar pač ne bo mogoče dokazati. Obstajajo pa zapisi, da seje maja davnega leta 1617 vtoplicah več dni mudil znani ljubljanski škof Anton Hren. Sredi 18. stoletja je bila Topolšica mondeno zdravilišče, kamor je rada zahajala tudi gospoda z Dunaja. Leta 1919 pa so tukaj ustanovili Državni sanatorij za pljučne bolezni. Marija Lebar Na svečanosti je spregovoril direktor Damjan Justinek (foto: Marija Lebar) NOVI EKOAAUZEJ V ŽALCU Vse o hmelju na enem mestu Slovenski premier Borut Pahor je ob otvoritvi ekomuzeja nazdravil z žalskim županom Lojzetom Posedelom (v sredini) in direktorjem Pokrajinskega muzeja Celje Stanetom Rozmanom (foto: arhiv Ekomuzeja) V Žalcu, v stari hmeljski sušilnici, so 25. novembra odprli prvi ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji. Svojevrsten muzej, ki je nastal s pomočjo 1,4 milijona evrov evropskih sredstev, prikazuje življenje hmeljarjev nekoč in danes, razstavljeni so hmeljarski izdelki, urejen pa je tudi degustacijski prostor. K velikemu in odmevnemu projektu je pristopilo šest spodnjesavin-jskih občin, poleg Žalca še Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Polzela, ki ponudbo dopolnjujejo z vstopno-informacijskimi točkami v svojih občinah. Obiskovalcem so poleg ogleda zgodovine hmeljarstva, izdelkov iz hmelja in orodij za obdelavo hmelja, na voljo tudi degustacijski prostor in štiri učilnice za intenzivno spoznavanje hmeljske zgodbe. Ponudbo muzeja pa še dodatno popestri trgovinica, ki obiskovalcem ponuja vse od kompletov za domače varjenje piva, receptov za pivo in čaje, pri njih pa se da zakupiti tudi zanimiv izlet po savinjski hmeljski cesti. Urejanje muzeja so vodili strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Celje, samo gradivo in ustna pričanja o hmeljarstvu nekoč pa so snovalci muzeja zbrali s pomočjo krajanov. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije bo gotovo veliko pripomogel k promociji Savinjske doline, pravzaprav vse Slovenije. Tako meni tudi slovenska vlada, zato je lastništvo muzejske stavbe brezplačno prenesla na žalsko občino. TG Resno in manj resno o osteoporozi Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je izdala izobraževalno knjižico Resno in manj resno o osteoporozi. V knjižici so poleg podatkov o osteoporozi in nasvetov, kako se uspešno spopadati z njo, zbrani tudi najboljši prispevki literarnega natečaja Resno in manj resno o osteoporozi. Natečaj, ki seje uspešno zaključil v začetku oktobra, je zveza organizirala v sodelovanju s farmacevtskima družbama Roche in GlaxoSmithKline. Izbranih enajst del sooblikuje končni izdelek natečaja, knjižico Resno in manj resno o osteoporozi. UŽ PARTIZANSKA BOLNICA V PODVOLOVLJEKU Napad na bolnico splet nesrečnega naključja V času med 2. svetovno vojno je na območju Podvolovljeka delovala partizanska bolnica. Zgodbo o bolnici in tem, kako jo je sovražnik odkril, je povedal Alojz Voler Iz Podveže, podatke pa je zbral med domačini. Sam je vojna leta delno preživel v nemški vojski, od maja 1944 pa med partizani. Svoja medvojna leta ter obdobje pred in po vojni je opisal v knjigi Spomini Alojza Volerja na leta pred odhodom v partizane in na leta po vojni. BELOGARDISTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Partizanska bolnica v Podvolovljeku ali Petkova bolnica je bila skrita sredi Petkovega gozda in sovražnik jo je odkril zgolj po naključju. V njej je bilo v času, preden so jo odkrili, okrog sto ljudi, ranjencev, oskrbovalnega osebja in beguncev. Bolnica je imela več objektov, kuhinjo, ambulanto in prostor za ranjence. Zdravnik, kije skrbel za ranjence, seje imenoval Hakim. Proti koncu leta 1944 seje nemški okupator ponovno naselil v Zgornji Savinjski dolini, tudi v Lučah. Za njimi so prišli belogardisti, ki so imeli nalogo odkriti partizanske enote in jih likvidirati. Belogardisti so se nastanili na kmetiji Rihar v Podvolovljeku. Februarja naslednje leto seje del belogardistov naselil ravno na Petkovi kmetiji in med domačini je zavel strah, saj so imeli na kmetiji skladišče materialov za partizansko bolnico in bali so se, da bi jo odkrili. Petkova Minka je imela nalogo prisluškovati belogardistom, s kakšnim namenom so se pri njih nastanili in kakšne so njihove naloge. Zgodbo o bolnici in o tem, kako jo je sovražnik odkril, nam je zaupal Alojz Voler iz Podveže, ki je podatke zbral med domačini (foto: Štefi Sem) UNIČILI BOLNICO IN POBILI RANJENCE TER OSEBJE Neke noči seje pri cerkvi sv. Antona v Podvolovljeku ustavila manjša partizanska enota in ko so zjutraj pričeli pripravljati zajtrk, so jih napadli belogardisti. Partizani so se začeli umikati in nevede so se nevarno približali partizanski bolnici. Stražar pri bolnici, kije opazil obe enoti,je izstrelil opozorilni strel in zbežal. Oskrbovalno osebje bolnice in še okretni ranjenci so zbežali in se pomikali v smeri Kaštnega vrha in se zbrali na kmetiji Vrbočnik v Novi Štifti. Belogardisti sojih kasneje odkrili in pobili. Edina, ki soji prizanesli,je bila bolničarka Maruša, vendar njena nadaljnja usoda ni znana. Deset hudo ranjenih partizanov, ki sojih zajeli v bolnici, so belogardisti odpeljali v dolino, nepokretne ranjence so pustili ob bolnici in jo zažgali. Eden od ranjencev je bil še toliko pri moči, daje ogenj pogasil. REDKO KDO SE JE REŠIL Med tistimi, ki so jih belogardisti z obljubo, da se nikomur ne bo nič zgodilo, spremljali v dolino, je bil tudi partizan brez noge iz Letuša. Med potjo gaje hladnokrvno ustrelil belogardist iz mimoidoče patrulje, samo zato, ker ga je ranjenec prosil za cigareto. Še enemu ranjencu, ki se mu je uspelo rešiti inje prišel vdolino, ni upal pomagati nihče od domačinov, čeprav je dva dni ležal v snegu in klical na pomoč, saj so belogardisti s smrtjo zagrozili vsakemu, ki bi mu upal pomagati. Eden redkih, ki seje zdravil v bolnici in se je rešil, je bil Robanov Jože iz Robanovega kota, saj je iz časov pred vojno poznal poveljnika belogardistov, kije bil velik ljubitelj planin in se je ustavljal pri Robanovih, Poveljnik mu je preskrbel konja, daje lahko odjezdil domov. Na mestu, kjer je med vojno stala bolnica, stoji tabla, prostor, kjer je stala glavna stavba, je poravnan, vidno je tudi mesto, kjer so pokopali umrle. Nekaj umrlih so po vojni odkopali in jih prepeljali v domače kraje. Poleg Petkove bolnice je bilo na tem območju še več bolniških postojank. Štefi Sem MESEC OBDAROVANJ JE TU Izvirno darilo je prava izbira Leto je naokoli in že smo vstopili v najbolj stresen ter hkrati najbolj živahen mesec v letu. Pred nami je vrsta priložnosti za praznovanje in obdarovanje, hkrati pa seveda za nakupovanje. Obdarovali bomo svoje otroke, družinske člane, poslovne partnerje, težava pa je vtem, da so nakupi daril lahko zelo stresni in zamudni. Obdarovanje v času krize je lahko zaradi pomanjkanja denarja ali negotovega položaja v službi prej skrb kot veselje. In ravno zato je sedaj pravi čas, da pri iskanju primernega darila za svoje bližnje postanemo izvirni. Ni vedno visoka cena tista, ki določa vrednost darila. Pomembno je, da z darilom pokažemo, da smo tudi preko leta znali prisluhniti prikritim željam našega obdarov-anca in sedaj to dokažemo s pravo izbiro. Ni tako težko, kot se sliši, dovolj je, da vemo s kakšnimi hobiji se naši bližnji ukvarjajo, kakšne knjige radi prebirajo ali katera je njihova najljubša sladka pregreha. Zmrzljivcu privoščimo tople rokavice, zaspancu mehko odejo, ljubiteljici čokolade privoščimo nov čokoladni okus iz čokoladnega ateljeja. Izbira daril za otroke je že težavnejša, saj agresivno reklamiranje igrač otroke spodbuja k želji po natančno določeni igrači. Ker se v zadnjih letih tudi na slovenskem trgu pojavljajo številne igrače, ki so zaradi materiala ali svoje sestave otrokom nevarne, je izbira dobre igrače še toliko pomembnejša. Izbirajmo torej igrače, ki imajo natančne označbe materialov, takšni izdelki so po izkušnjah slovenskega urada za varstvo potrošnikov tudi ustreznejši in varnejši od cenenih plastičnih igrač, na katerih še obvezna deklaracija ni dobro vidna. Poslovni partnerji so prav tako decembrski obdarovanci, ki zahtevajo precej truda in iskanja s strani podjetja, ki obdaruje. S pomočjo primernih in predvsem izvirnih poslovnih daril je mogoče vzpostaviti dobre poslovne stike. Tudi pri poslovnih darilih v zadnjih letih prevladujejo darila z »etno« pridihom oziroma darila, ki kažejo spoštovanje do svoje dežele ali pokrajine. Njihova denarna vrednost ne sme biti previsoka, saj je to v nasprotju s poslovnim bontonom, medtem ko izvirnost izbire kaže tudi na izvirnost podjetja pri svojem poslovnem delovanju. Vsekakor je v težkih gospodarskih razmerah vredna razmisleka tudi vedno bolj uveljavljena navada, da denar namenjen nakupu poslovnih daril darujejo v dobrodelne namene. Tatiana Golob TEKMOVANJE KUHARJEV AMATERJEV V CELJU S «Hilli «on «orne sodelovala tudi Mozirjanka Una Karče Tina Karče je na tekmovanju pripravila chilli con carne s polentnimi nabodali Na celjski srednji šoli za gostinslvo in turizem je sredi novembra potekalo 16. kuharsko tekmovanje kuharjev amaterjev v organizaciji revije Naša žena. Izbrani so se pomerili v pripravi golažev s prilogami. Sodelovala je tudi Tina Karče iz Mozirja, kije pripravila chilli con carne s polentnimi nabodali. Pogoj za tekmovanje je bil, da mora biti sodelujoči zgolj ljubiteljski kuhar, ki ni to po izobrazbi ali se s kuhanjem ne ukvarja poklicno. V finalni izborje bilo po razpisu izbranih 17 prijavljenih. Komisija je ocenjevala potek priprave, izvirnost, upoštevanje sodobnih načel zdrave prehrane, videz in okus jedi. Med prijavljenimi kuharji amaterji je bila na tekmovanje izbrana tudi Mozirjanka Tina Karče. Kuhanje je njen hobi, ki ga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani usklajuje na doktorskem študiju prevodoslovja. Zavoljo nabiranja novih izkušenj in prijetnega druženja se bo na tek- movanje prijavila tudi prihodnje leto, za naš časopis pa je strnila vtise z letošnjega: »Na tekmovanje kuharjev amaterjev sem se prijavila na pobudo družine in prijateljev, pa tudi zato, ker kuharjem, ki niso bili deležni strokovne izobrazbe, ponuja možnost učenja s pomočjo konstruktivne kritike in izmenjave izkušenj. Kuhanje in predvsem peka sta sicer moj hobi že vrsto let. Poleg kuharskih knjig na potovanjih zbiram tudi najrazličnejše začimbe in kuharske pripomočke. Menim, da ima hrana poleg očitne primarne vloge tudi pomembno kulturno in družbeno-povezovalno vrednost. Pri ukvarjanju z njo mije najbolj všeč to, da kreativne možnosti nikoli niso izčrpane, vedno se najde nov recept, nova sestavina, nova tehnika, ki že poznane dopolnjuje ali jih obrača na glavo. Skratka, v kuhinji ni nikoli dolgčas.« Benjamin Kanjir RUDARSKA ŠOLA VELENJE Planet Zemlja, resno lahko računaš na nas! Dijaki so zase in za nas posadili češnjo (foto: arhiv MIC) To je moto dijakov programa okoljevarstveni tehnik na Rudarski šoli, ki deluje vsklopu Šolskega centra Velenje. Zato so 20. novembra v Okoljevarstvenem gaju posadili češnjevo drevo. Gaj leži med njihovo šolo in Velenjskim jezerom. Češnja, ki sojo posadili dijaki letošnjega prvega letnika, seje tako pridružila dvema javoroma in dvema japonskima češnjama. Te so v gaju posadili lani jeseni dijaki, ki so kot prva generacija okoljevarstvenega programa začeli z oblikovanjem gaja in z akcijo Za vas in za nas posadimo drevo. Kot so dejali, bo drevo poskrbelo zanje in za nas za več kisika, manj onesnaženja, za prijeten vonj spomladi in za veliko plodov poleti. Obiskovalce prireditve so nato seznanili o lastnostih češnje, od kod izvira, kje je v Sloveniji najbolj razširjena, kakšna tla ji ugajajo... Sledilo je še prijetno druženje v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra Velenje, kjer se njihova šola nahaja, seveda ob češnjevih dobrotah. Občina Gornji Grad na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljen na spletni strani: http://www.gornji-grad.si/) objavlja JAVNI POZIV za oddajo prijav za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa je: - enosobno stanovanje, v izmeri 40,23 m2, Attemsov trg 32, Gornji Grad. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 04. decembra do vključno 11. decembra 2009. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http:// www.gornji-grad.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom "Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ" na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-18-50 na Občini Gornji Grad. OBČINA GORNJI GRAD Marija Lebar Piše: Aleksander Videčnik Že v času pred prvo svetovno vojno so bili znani ljubenski rokodelci, ki so se pričeli povezovati v zadruge, da bi tako no trgu lažje uspeli s svojimi izdelki. Bili so prvi v dolini, ki so že tedaj namenjali svoje izdelke neznanemu kupcu, torej so izdelovali večje količine in jih potem na raznih sejmih ponujali v prodajo. Brez dvoma je gospodarski razvoj Ljubnega pogojevalo ugledno rokodelslvo. Že v 16. stoletju se omenjajo ljubenski usnjarji kot znani po kakovosti izdelkov. Tudi lesarslvo je bilo že davno razvito, s splavarjenjem pa seje ljudem odpiral svet. Pozneje so zasloveli ljubenski krojači in čevljarji, ki so svojo zadrugo ustanovili leta 1913. Imamo podatek iz časa med obema svetovnima vojnama, daje bilo na Ljubnem kar 22 gostiln in devet drobno-prodajnih trgovin. Tudi to pove veliko o živahnem dogajanju v kraju. Obrtne zadruge so po Avstriji zaživele z zakonom iz leta 1883. Podatek, kije na voljo, navaja na koncu 19. stoletja v naši dolini 492 "obrtnij”. Morda še tole - za obrtnike slovenskega rodu je znano, da so bili odločni podporniki v boju za slovensko besedo in slovenski gospodarski napredek. Znani celjski tiskar Drago Hribarje izdajal strokovno glasilo Slovenski obrtnik, kije uspešno opozarjalo na potrebo po slovenskem obrtniškem šolstvu. Pravi pretres med nacionalno prenapetimi Nemci je povzročilo ustanavljanje Vseslovanskega obrtnega društva v Celju leta 1893. Tedaj so v slovensko glasilo zapisali: »... brez obrtnikov in rokodelcev Slovenci nismo, in nikdar nismo bili, saj je domača obrtnija jako stara pri Slovencih...« Nasprotno temu so Nemci trdili, da so se Slovenci, karkoli so že rokodelskega znali, naučili od njih. Naši predniki so si na vse načine prizadevali slovensko obrt širiti v svet. Leta 1883 so pripravili v Celju "Obrtno razstavo". Pri tem so sodelovali tudi naši rokodelci, še po drugi svetovni vojni je bilo najti v marsikateri rokodelski hiši diplome in priznanja z razstave v Celju. VEČ VRST ZADRUG Obrtniki so poznali več vrst zadrug. Te so služile za skupna nastopanja za napredek stroke in prodaje. Zelo privlačna je bila oblika nabavno-pro-dajne zadruge. Takšni sta bili tudi ljubenski, o čemer smo pisali. V njih povezani obrtniki so uspešnejše tekmovali z izdelovalci za trg. Druge vsebine poslovanja so predstavljale zadruge, ki so organizacijsko povezovale določeno obrt ozira- Obrtne ma več sorodnih obrti. Pozneje so bila to združenja, ki še danes delujejo. Tako so Ijuben-sko čevljarsko zadrugo ustanovili kot proizvod-no-prodajno povezavo, sicer pa, kotje zapisano, so se obrtniki prilagajali razmeram v obrti in na trgu ter se temu primerno povezovali. V Mozirju je bilo od leta 1935 Združenje obrtnikov, ki je povezovalo 130 članov, hkrati pa Združenje žagarjev in mlinarjev na Ljubnem, kjer je bilo včlanjenih 81 članov. V Mozirju je leta 1975 nastalo Obrtno združenje. To je leta 1979 postalo zbornično organizirano. Leta 1983 je štelo kar 340 rednih in 72 popoldanskih obrtnikov. Združenje je leta 1983 priredilo v Mozirju zelo odmevno "Obrtno razstavo", kjer so sodelovali obrtniki tedanje občine Mozirje. Seveda so se razne povezave obrtnikov skozi čas, vsebinsko spreminjale in prilagajale zakonodaji in potrebam članstva. ŠE NEKAJ O CEHIH V srednjem veku je obrt v meščanskih okoljih izdelovala izdelke za potrebe prebivalstva naselij in okolice. Mesta in trgi so imeli razne pravice, ki jih tedanji podložniki niso imeli. Nekako v 14. stoletju so se okoliščine med meščanstvom in podeželjem zelo zaostrile. Mestni obrtniki so iskali zaščito pri oblasteh, da bi preprečili velik priliv okoliškega prebivalstva v svoje vrste. Prihajalo je do hudih omejitev, kot jih denimo ukazuje odlok mesta Celja iz leta 1478, po katerem ne sme nihče opravljati gostinske dejavnosti znotraj pasu 7,5 km okoli Celja. Oblast, kije imela od obrtništva velike dohodke, je seveda rada ustregla njihovim željam. Zato so konec srednjega veka ustanavljali cehe, nekakšne zveze obrtnikov vseh vrst, ki naj bi branile pravice in monopol mestne obrti. Cehovstvo je izhajalo iz nekdanjih cerkvenih bratovščin. Nadzor nad njimi so imele mestne oblasti, ki so tudi potrjevale njihova pravila, strogo usmerjena v zaščito mestnega obrtništva. Vsaka zadruge obrtje imela svoj ceh, le redke so bile kot podrejena sredina v kakem cehu. Vse obrti so bile torej zavezane pravilnikom njihovega ceha. Ti so zajemali določila: način proizvodnje, delovni čas, število dovoljenih vajencev in pomočnikov, višine pomočniških plač, njihove pravice in dolžnosti, prav tako so opredeljevala tudi pravice in dolžnosti mojstra. Posebno stroga so bila pravila o napredovanju pomočnika v mojstra. Določali so tudi dobo ob- veznega potovanja pomočnika po svetu (neke vrste izpopolnjevanje), temu so rekli "grevfremd" ali pa tudi "gre na vale". Posebna pozornost je veljala pomočniškim preverkam (izpiti). Prepovedali so odvzemanje strank (konkurenco), cehi so imeli pravico izrekanja kazni članom, te so bile lahko zelo visoke, ki so kršili cehovska pravila. Ceh so upravljali skupno, vodil pa ga je "ceh-mošter" ali cehovski mojster. V cehovski skrinji so imeli vse dokumente, pečate in pravila. To so odprli na letnem zboru (skupščina), na katerem so sprejemali razne sklepe in pregledali delo v preteklem letu. Število potujočih pomočnikov je bilo vsako leto veliko. Leta 1834 je skozi Celje potovalo 266 krojaških pomočnikov, to je število kot primer za krojače, kje so še ostale obrti. Cehi so skrbeli za prenočišča potujočih rokodelcev. V Mozirju so imeli rokodelsko "izbo" pri Majerholdu, oskrboval pa jo je kolarski mojster Vajd, saj v kraju ni bilo samostojnega ceha, obrtniki iz naših krajev so bili včlanjeni v celjskih cehih. Kot necehovske obrti so šteli: topilnice, livarstvo, zvonarstvo, opekarstvo, apneništvo, kamnoseštvo, fužinarslvo, steklarslvo in podobno. Vsi "cehovski" rokodelci pa so morali biti obvezno člani svojega ceha. Kot smo že zapisali, so zaradi prilagajanja trga potrebam časa pod vladavino Jožefa II. zelo omejili dejavnost cehov in tako sprostili svoboden razvoj obrti. 10. strugar 11. kovač 12. ključavničar 19. brodar 20. rudarji Nekaj cehovskih znamenj (simbolov) iz 17. stoletja hrani arhiv A. Videčnika v Mozirju. © KULTURNI DOM V MOZIRJU NA PRVO ADVENTNO NEDELJO Gromek aplavz nastopajočim v opereti Miklavž prihaja Več kot 60-članski zbor pevcev in komornega pihalnega orkestra je navdušil občinstvo (foto: Ciril M. Sem) Na Miklavžev večer zbrana družina med pomenkom oživi spomine na prihod dobrotnika in predrami tleče hrepenenje. Medtem ko Job piše domačo nalogo o treh dobrih možeh, ki decembra razveseljujejo mlado in staro, se daleč stran v nebeških dvorih nemirni angeli pripravljajo, da se z Miklavžem odpeljejo v Mozirje. Z njimi se začne opereta, odrsko glasbeno delo, s katerim je več kot 60-članski zbor pevcev in komornega pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Tomaža Podlesnika navdušil občinstvo, ki je dva večera zapored napolnilo dvorano kulturnega doma. Dobrim bitjem z nežnimi glasovi pomagata pri pripravah na pot krojač Gerard (Jože Repenšek) in čevljar Krišpin (Jaka Vačovnik). Ko se dvigne zastor za drugo dejanje, se iz dvorane sliši glasen ooo! V žgočem trušču modernega pekla Lucifer (Jure Bizjak) zbira podan- ike in se baha z uspehi med petjem vražje himne. Mil prizor s Kodrčkom (Julija Vačovnik) in Serafinčkom (Urban Vačovnik) prekineta par-keljna Škratulin (Jure Repenšek) in Kosmatin (Jože Bizjak). A dobro zmaga nad zlom. Miklavž (Jani Šul- igoj) v spremstvu svetnika Petra (Ivo Glušič) in angelov najprej obdari malega Joba ter obljubi, da se v Mozirje še vrne. Po besedah režiserja Jureta Re-penška je predstava tudi organizacijsko velik zalogaj za ljubitelje kul- obleči več deset nastopajočih (kostumografinja je Žalika Vačovnik), pripraviti in osvetliti sceno (družina Glušič). Pevce je vodila zborovodkinja Jelka Repenšek. Da so lahko izpeljali zamisel, so pomagali tudi različni sponzorji. V nedeljo, 6. decembra, bodo še enkrat nastopili, zato vabljeni vsi, ki si želijo še drugače doživeti skrivnostni čas pričakovanja. Andreja Gumzej Tomaž Podlesnik, avtor priredbe in dirigent: »Sodelovanje pri predstavi je zame čast. Naporno je bilo uskladiti igranje in petje, sploh ker sem prvič delal z zborom. Nastopajo cele družine. Najmlajše so na vajah, ki smo jih imeli v Slomškovi dvorani, pomagale krotiti mame. Najbolj zanimivo pa je bilo s par-keljni. Ti so bili ves čas zelo igrivi.» PREMIERA IGRE PODNAJEMNIK V GORNJEM GRADU Gledališčniki prikazali prerez današnje družbe Gornjegrajski kulturniki so v igri gledalcem sporočili, da pohlep človeka osiromaši, dobrota pa obogati in osreči (foto: Marija Šukalo) Na odru gornjegrajskega kulturnega doma so zadnji petek v novembru zaigrali gledališčniki tamkajšnjega kulturnega društva. Igralci so pod režijsko palico Anice Stakne premierno uprizorili igro Vinka Moderdorferja Podnajemnik. Povprečna slovenska družina z odločbo o denacionalizacijskem postopku dobi nazaj veliko hišo. Sanje, da so bogati, še bolj pa obveza, da kapital dedičev na vse mogoče načine obogatijo in povečajo, povsem povprečne ljudi napolni z upanjem, da bodo uresničili svoje skrite želje. »Falirana« študentka Jola (Petra Strmšek) bo ustanovila literarno zadrugo, »zafiksa-ni« ljubček Sandi (Tomaž Čretnik) bo na vrtu gojil nasade marihuane, mama Apolonija in oče Anton Novak (Tatjana Bezovšek in Ivo Tes-ovnik) bosta z oddajo in najemnino vile postala novodobna »kapitalistka«. Vendar ima vsa sreča okoli denacionalizacije lepotno napako. V hiši živi živahen, gluh, kot svet star podnajemnik gospod Pepi (Miran Žerovnik). Nepredvideno lastništvo hiše Novakovo družino povsem spremeni in pokvari. Prihajajo potencialni najemniki. Pohlepna duhovnika Peter in Pavel (Borut Stanojkovič in Stane Rojten), podjetna modistka Vižin- tinka (Branka Pistotnik), neumni poslanec Poznič (Klemen Petek) ter zelenjadar Majordom Špiletič (Toni Bezovšek). Gornjegrajska zasedba igralcev z režiserko na čelu je uspela v plesu lastnikov, najemnikov in podnajem-nikov prikazati prerez današnje slovenske družbe, pri čemer so bili kritični, ironični, sarkastični, a neka- ko vseeno spravljivi do različnosti in človeških napak. V poldrugi uri zapletov in razpletov so gledalcem sporočili, da pohlep človeka osiromaši, dobrota pa obogati oziroma osreči. Nalogo pomočnika režije so zaupali Klemnu Petku, dramaturgijo in kostumografijo pa Branki Pistotnik in Tatjani Bezovšek, ki seje ob Mitju Venišniku podpisala tudi pod izbor glasbe. Za tehnično pomoč in scensko izvedbo sta poskrbela Jože Ramšak in Stane Rojten, scenska razsvetljava pa je bila v rokah Rudija Stakneta. Da je beseda na odru tekla brez zapletov, sta pripomogli šepetalki Martina Podpečan in Nevenka Osovniker, kije bila tudi v ekipi za scensko izvedbo. Premiero si je ogledal tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi, kije igralcem čestital, ob tem pa dodal, da najemnika sicer ni težko dobiti, se gaje pa težko znebiti. Marija Šukalo Šči 'e GĐAD VPBCN^C Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije |s| J Vsak dan vam mulimo Privoščile si za spremembo mesno ali brezmesno malico čisto pravo in nepozabno in jedi po naročilu, grajsko večerjo! igfr 5 Telefon: 03/58-32-800 - VOMAN YETI OBSTAJA! Novi SkodaYeti. Družinski prijatelj. PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 VI-JAD.O.O. Gotovlje 111/C 3310 Žalec , , DELOVNI ČAS: s pon. - pet.: od 8.00 do 18.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire,vakumirni stroji, vrečke za vakumiranje, mešalci, ročne in hidravlične polnilke, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material. Telefon: 710-23-30 i TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si SUPER AKCIJA do razprodaje zalog Strešniki POLAK E (ekstra) izdelani z najsodobnejšo švedsko tehnologijo in 57-letnimi lastnimi izkušnjami. Barvni strešniki že od 6,39 EUR/m2 z DDV. Prvih pet streh prevoz GRATIS! rO' naia Ugodne cene betonskih t j in opažnih zidakov. www.vija.si NOVO! Betonske cevi + cevi polovičke od fi 30 do fi 150. ALOJZ ZAVOLOVŠEK IZ MOZIRJA Zahvala sv. Frančišku za življenje in dar likovnega ustvarjanja Alojz Zavolovšek se je z upodobitvijo sv. Frančiška Ksaverja zahvalil svetniku tudi za ozdravitev po treh težkih operacijah (foto: Ciril M. Sem) 3. decembra goduje Frančišek Ksaver, zavetnik Indije, misijonarjev in mornarjev, ki velja za največjega misijonarja po apostolu Pavlu inje še danes vzor številnih misijonarjev po vsem svetu. Znan je tudi kot patron zoper kugo in vremenske ujme ter varuh za srečno zadnjo uro. Alojz Zavolovšek, akademski slikar iz Mozirja, je na prehodu v deveto desetletje svojega življenja začutil, da prav omenjenemu svetniku dolguje zahvalo za izjemen umetniški dar, zato ga je na svojstven način upodobil in sliko podaril rad-mirski cerkvi. Alojz Zavolovšek, rojen leta 1928 v Radmirju, kjer je tudi odraščal, je bil po služenju vojaškega roka v Beogradu sprejet na tamkajšnjo Akademijo za likovno umetnost in jo po petih letih študija uspešno zaključil. Povrnitvi v Slovenijo je bil vse do upokojitve zelo uspešen likovni pedagog, ves ta čas pa je neumorno slikal, in to počne še danes. »Čutim se dolžan zahvaliti sv. Frančišku Ksaverju za življenje in za dar likovnega ustvarjanja, ki mije omogočil, da sem opravil šolanje in v dosedanjem opusu naslikal številne slike. Kot deček sem zelo rad ministriral v Frančiškovi cerkvi v Radmirju, zato sem se lani ob 80. rojstnem dnevu odločil, da bom našega svetnika upodobil na svoj način ter sliko podaril radmirski cerkvi. S tem dejanjem se zahvaljujem svetemu Frančišku tudi za ozdravitev po treh težkih operacijah,« pojasnjuje Alojz Zavolovšek. Slika dimenzije 60 krat 80 centimetrov je nastajala v Zavolovško-vem ateljeju več mesecev, umetnik iz Mozirja pa se je lotil upodobitve svetnika na osnovi opisov v literaturi. Zavolovšekje dal Frančišku Ksav-erju špansko temno polt in skromen izgled, pri čemer je posebno pozornost namenil rokam, ki so krščevale, blagoslavljale in zdravile, in svetnikovemu najbolj dragemu rekvizitu - križu, ki mu ga je podaril njegov predstojnik. Z načinom upodobitve se je Zavolovšek močno približal baročnemu slikarstvu, za katerega je bil med drugim značilen pogled v nebo. V radmirski cerkvi vsako leto ob prazniku sv. Frančiška Ksaverja pripravijo slovesnost. Tako je bilo tudi v sredo, ko je bil poleg maše v čast svetniku blagoslov slik, kijih dal restavrirati župnik msgr. Jože Vra-tanar, in slike, ki jo je naslikal Alojz Zavolovšek. S tem seje izpolnila velika želja izjemno produktivnega likovnega ustvarjalca iz Mozirja, ki se je sicer v zadnjem obdobju posvetil upodabljanju slovenskih kozolcev, za katere pravi, da ga bodo spremljali do konca njegovega umetniškega delovanja. Franci Kotnik OPERNI PEVEC JOŽE KORES GOST VEČERA NA REČICI OB SAVINJI S pesmijo požluhtnil večer Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji je predzadnji petek v novembru v goste povabilo opernega pevca in prvega tenorista Jožeta Koresa iz Svetega Križa pri Rogaški Slatini. V avli rečiške osnovne šole je pogovor z dirigentom številnih pevskih zborov vodil njegov dolgoletni prijatelj Bert Sa-vodnik. Koresa in Savodnika je v Celju združila ljubezen do odrskih desk pred šestimi desetletji. Tedaj Kres o petju, čeprav je imel absolutni posluh, ni razmišljal. Želja mu je bila postati pomorščak, glasba je bila zanj postranskega pomena. »Že pri očetu, ki je bil glasbenik samouk, sem se srečal z notami, ki so bile napisane gor in dol po notnem čr-tovju. Nisem jih znal brati. Če ne bi pod njimi bilo besedila, jih tudi držati ne bi znal pravilno,« se smeji o svo- Operni pevec Jože Kores Rečičanom ni razgrnil le delček svojega plodnega glasbenega življenja v besedi, temveč jim je s svojim tenorjem v pesmi En starček je živel tudi polepšal večer (foto: Marija Šukalo) jih prvih srečanjih z glasbeno teorijo in dodaja, da je resneje začel s študijem, kojihje glasbo pričela učiti profesorica Zlata Prodan. Iz obdobja študija v Celju sta se govorca dotaknila tudi Koresovega navdušenja nad letenjem in padalstvom. Jože je bil namreč pilot motornega in jadralnega letala, letalski Inštruktor in padalec, V tem času je dodobra spoznal tudi našo dolino in njen živelj. Prijateljeval je s Knezi iz Robanovega kota, z Žmavci iz Bočne, s Štiglici z Rečice ob Savinji... Z njimi je preživel lepe in tragične trenutke. Po odsluženem vojaškem rokuje študiral v Ljubljani. Na to obdobje ga vežejo le grenki spomini, saj je skusil lakoto, pomanjkanje, bilje brez strehe nad glavo. A pri študiju je profesor Slavko Mihalčič odkril njegov talent za glasbo. »Še danes mi odmeva v ušesih: Fant, če ne boste študirali solo petje, ste navadni glasbeni kriminalec!« se tistih dni spominja osemdesetletni pevec. Jože Kores je bil zborovodja mešanih, mladinskih in otroških zborov, izvedenec za klavir in harmoniko pri folklornih skupinah; sodeloval je v mnogih ansamblih in pevskih zborih. Več kot desetletje je pel pri Slovenskem oktetu. Še vedno je član v Ribniškem oktetu. Tri desetletja in polje bil solist mariborske in ljubljanske opere, gostujoči pevec v Salzburgu, Pragi, Bratislavi, Trstu in drugih mestih. Kot solist je nastopil v 68 različnih opernih predstavah, odpelje 126 opernih vlog. Oktet Deseti brat iz Črnuč je imel pod njegovim umetniškim vodstvom več kot 200 pevskih nastopov doma in v zamejslvu. Marija Šukalo \____________________________________________________________________________________________________y Zaupajte gostinsko storitev nam! Vila Herberstein Hotel Paka Restavracija DK Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Restavracija Golovec Samopostrežna restavracija Catering Vabimo podjetja in podjetnike k sklenitvi dogovora za dnevno dostavo malic. Redna prehrana med delom ohranja zdravje zaposlenih in povečuje delovno storilnost. Obiščite naše poslovne enote! Restavracija DK 03 897 11 08 http://www.gorenjegostinstvo.eu/ Vila Herberstein 03 896 14 00 http://www.gorenjegostinstvo.si/ Hotel Paka 03 898 07 00 http://www.hotelpaka.com/ Restavracija Golovec 03 490 32 42 http://www.gorenjegostinstvo.eu/ Catering 041 745 216 http://www.gorenjegostinstvo.eu/ Restavracija Pod Jakcem 041 745 216 http://www.gorenjegostinstvo.eu/ Poslovna restavracija 03 899 14 84 http://www.gorenjegostinstvo.eu/ Samopostrežna restavracija 03 899 12 82 http://www.gorenjegostinstvo.eu/ Gorenje Gostinstvo, d.o.o. GORENJE GOSTINSTVO, d.o.o. • Partizanska cesta 12 • 3320 Velenje • tel.: 03 899 10 00 • faks: 03 899 26 67 KULTURNO DRUŠTVO SLAP Gostovali na regionalni televiziji VTV Članice in člani Kulturnega društva Slap so predstavili svoj jubilejni deseti zbornik literarnih zbirk ljudskih piscev Zgornje Savinjske doline tudi na regionalni televiziji VTV v oddaji Dobro jutro, kamor so bili povabljeni že petič. Nastope si štejejo v posebno čast za svoja priznana literarna dela. Vsebina njihove poezije in proze se izliva v besedila kot slapovi čustvenih utrinkov in njih zapis je priljubljeno branje med ljubitelji literarnih dosežkov, karje razvidno iz pohval in vabil na nastope. V oddaji so sodelovale članice Vera Kumprej, Vanja Rajter, Rozalija Tkavc, člana Alojz Basti in Josip Bačič ter lektor Vinko Šmajs. TR V oddaji Dobro jutro so članice in člani Slapa predstavili svoj jubilejni deseti zbornik GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Recesija tudi med smučarji V prostorih dvorane mozirskega športnega društva so neutrudni zgornjesavinjski smučarji zadnji novembrski vikend organizirali tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme. Kljub obilici kupčij slednjih ni bilo toliko kot pretekla leta. Po besedah predsednice kluba Damjane Pauiič na to v veliki meri vplivata dva dejavnika. Prvi je pomanjkanje snega, drugi pa pomanjkanje denarja. Smučanje je drag šport, čemur lahko redki oporekajo. Zavoljo tega dejstva so ta in podobni sejmi sila dobrodošli, predvsem družinam z otroki. Slednji iz leta v leto vse bolj rastejo, z njimi tudi njihove noge, ki tako za varno drsenje po belih planotah vsako leto potrebujejo nove pancerje. Z njimi seveda tudi smuči, palice, oblačila 30. novembra je praznoval 80. rojstni dan in god dragi mož, ata in dedi Franc Hren ■ Rjave Ob jubileju ti selimo veliko zdravja, zadovoljstva in toplesa nasmeha. Tvoji domači Časi, ko se je kupovala zgolj nova oprema, so trenutno v zatonu (foto: Benjamin Kanjir) in še kaj. Na tem sejmu lahko vsakdo prinese v prodajo rabljeno opremo. Vse večje tistih, ki prinesejo v prodajo rabljeno, rabljeno pa tudi kupijo. Časi, ko seje kupovala zgolj nova oprema, so trenutno v zatonu. Tem bi gotovo pritrdili prodajalci nove smučarske opreme, ki je bila ob tej priliki tudi na voljo. Sejem je bii vseeno živ in zelo dobrodošel. Organizatorji zatrjujejo, da je namen sejma dosežen, ko z njega odhajajo kupci zadovoljni spričo dobrih kupčij. In ko ljudem pripomorejo, da se lažje opremijo s kvalitetno ter varno opremo, brez katere pač ni smučanja. Kdorje imel namen prodati ali kupiti, je to lahko storil, s tem pa se pripravil na snežno sezono, ki kljub dejstvu, da malce zamuja, gotovo pride. Benjamin Kanjir Masivna vhodna vrata po naročilu Božo Robnik s.p. Raduha 2 3334 Luče ob Savinji Tel.: 03 584 42 45, faks: 03 838 43 00, www.mizarstvo-robnik.com, e-mail: mizarstvo-robnik@siol.com Standardna vhodna vrata Furnirana vratna krila in podboji -krast, bukev simor MjctjJnrijjkML erkjHLOL Ót IZ^LoiflL HXL MOORA ŠTEVILKA (((•080 10 27) www.simer.si VRTEC IN OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Medeni zajtrk Ravnatelj Jože Kavtičnik (desno) se je čebelarjem zahvalil za medene dobrote (foto: Gašper Terbovšek) V petek, 20. novembra, je tako kot v večini slovenskih vrtcev in šol tudi v Nazarjah potekala dobrodelna izobraževalna akcija En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Namen akcije je približati med otrokom in jim vzbuditi željo po zdravem življenju. Akcijo je organizirala Čebelarska zveza Slovenije, koordinator akcije pa sem bila mentorica čebelarskega krožka Branka Nareks. Med imamo ljudje radi. Kako ne bi imeli radi nečesa, karje sladko, zdravo in zelo okusno, pa še, kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča. Čebelarji Čebelarskega društva Kokarje so za medeni zajtrk priskrbeli kakovosten domač med, za kar se jim zahvaljujemo. Da imamo na našem področju res kakovosten med, naši čebelarji dokazujejo z doseganjem najvišjih priznanj na mednarodnem ocenjevanju medu. V petek so bili tudi gostje v nazor- skem in šmarskem vrtcu ter na centralni in podružnični šoli. Malčke in učence so seznanili o koristnosti tega naravnega sladkega živila in o pridnih pridelovalkah le-tega, o čebelah. Pomagali pa so jim učenci čebelarskega krožka; zelo vedoželjen čebelarski podmladek. Učenci 1. in 2. razreda so se na medeni zajtrk še prav posebej pripravili. Pri slovenščini so si ogledali film Od čebele do medu, pri likovni vzgoji pa so izdelovali čebelice, ki so kasneje, ko sta se zajtrku pridružila nazorski župan gospod Ivan Purnat in ravnatelj gospod Jože Kavtičnik, krasile njihove pogrinjke. Še preden je sledil zdrav in okusen zajtrk z medenimi dobrotami, je gospod Kavtičnik učence opomnil, da naj še naprej spoštujejo čebele in radi jedo med, saj je zdrav. Zdravje pa je naše največje bogastvo. Po teh spodbudnih besedah ravnatelja so učenci zapeli pesem Čebelica in kulturno začeli z zdravim zajtrkom. Gospod župan seje zahvalil za povabilo in poudaril, da smo čebelicam lahko hvaležni za to, kar nam dajejo. Hvaležni pa smo tudi čebelarjem Čebelarskega društva Kokarje, še posebej gospodu Franju, saj nam venomer pomagajo in nas podpirajo. Petkov medeni zajtrk smo zaključili s čebelarskim pozdravom Naj medi. Branka Nareks HUMANITARNO-IZOBRAŽEVALNA AKCIJA ŽE TRETJE LETO En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v vrtcih V petek, 20. novembra, so otroci po vseh slovenskih vrtcih imeli medeni zajtrk. Slovenski čebelarji so vrtcem podarili preko 1.500 kg kakovostnega slovenskega medu in tako razveselili več kot 55.000 otrok. Že tretje leto izvedena do-brodelno-izobraževalna akcija je potekala tudi po vrtcih Zgornje Savinjske doline. V mozirskem vrtcu so se nekaj dni pred medenim zajtrkom odločili za obisk pri čebelarju, karje bilo posebno vznemirljivo doživetje. Čebelar- ja so obiskale tri skupine otrok. Ogledali so si različne čebelje pridelke in poskusili med, veliko zanimanja pa so vzbudili okusni medenjaki, ki sojih bili deležni. Čebelarji so v vrtce poleg medu prinesli tudi slikovno gradivo in poučne zgibanke. Vzgojiteljicam so podarili knjige Čebela, ki jim bodo v pomoč pri ustvarjanju na temo čebelarstva. Ob rob akcije so v marsikaterem vrtcu v sodelovanju s čebelarji pripravili delavnice, na katerih so otrokom Otroci mozirskega vrtca na obisku pri čebelarju (foto: Marija Lebar) približali življenje čebel. Pokroviteljica letošnje akcije soproga predsednika države Barbara Miklič Turk se je zajtrka udeležila v mengeškem vrtcu, kjer se ji je pridružil predsednik sloven- skih čebelarjev Boštjan Noč. Marsikje so se z malčki zajtrka udeležili župani ali njihovi predstavniki. Uspeh akcije je čebelarje prepričal, da jo bodo prihodnje leto ponovili. Marija Lebar Ines Lemež za 1. rojstni dan Rojstni dan je najlepši dan, ko prvič se praznuje, očke zagledajo se v plamena žar in ustnice malo sobico hitro naredijo. Mami, ati in oma cfrflVN0- Povabite svoje bližnje na sladka razvajanja ali pa jih presenetite z darilnim bonom Term Topolšica. HvaležnijV^m bodo. x 'J. LU1 « i i ! I »J i 1 ù . ; X I banka celje www.banka-celje.si 05^7 trne Rezervacije Terme Topolšica Izberite vašega občana leta 2009! Na glasovnicah št. 4 smo prejeli: Občina Mozirje: Primož Slemenšek, Radegunda 51 (18); Ana Rebič, Hribernikova 3 (13); Ivan Čopar, Loke 44 a (10); Vinko Matjaž, Na trgu 28 (3); Vojko Fužir, Ljubija (3); Andrej Rak, Brezje 28 (2); Alenka Brezovnik, Radegunda (2); Marija Mikek, Lepa Njiva 28 (1); Ferdo Korpnik, Loke pri Mozirju (1). Občina Nazarje: Janez Štiglic, Tominškova 6 (23); Rozalija Tkavc, Lesarska 43 (6); Ida Kramer Pustoslemšek, zdravnica ZD Nazarje (4); Franc Tratnik, Pusto Polje (3); Stanko Flere, Pusto Polje (3); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (1); Roman Krajner, Žlabor (1); Marjan Dobrovc, Žlabor (1); Ciril Turk, Prihova 17 (1). Občina Rečica ob Savinji: Toni Strnišnik, Dol-Suha 28 (8); Stanko Čeplak, Varpolje (7); Aleš Krančič, Trnovec 11 (4); Marko Rakun, Šentjanž 7 (4); Vida Orlovič, Sp. Rečica 69 (2); Drago Poličnik, Sp. Rečica 47 (1); Miran Bele, predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline (1). Občina Ljubno: Martin Pušenjak, Foršt 2 (10); David Kramer, Loke 7 (4); Anka Rakun, Ljubno (2); Radenko Tešanovič, Foršt 6; Cvetka Mavrič, Zavod Savinja. Občina Luče: Marija Preskar, Luče 106 (8); Amanda Kladnik, TD Luče (6); Ciril Rose, Luče 88 (2); Jože Pančur, Krnica 25 (1). Občina Solčava: Marta Orešnik, Solčava 27 (2); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (2); Vinko Slapnik, Podolševa 25 (1); Alojz Lipnik, Solčava 17 (1); Marko Slapnik, TIC Logarska dolina (1). Občina Gornji Grad: Alojz Ternar, Tirosek 51 (10); Petra Strmšek, Attemsov trg 14 (9); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (3); Nada Trogar, Attemsov trg 15 b (2). www.zkz-mozirje.com o!\ A Zadruga mozirje Zgornjesavtijska kmetijska zadruga Mozrje z. o. o. občan(ka) 2009 \ Izžrebanec 4. kroga je Anton Blatnik, Kokarje 13, 3331 Nazarje. Bon ZKZ Mozirje v vrednosti 20 EUR prevzame v uredništvu. Vse poslane glasovnice pa bodo ob zaključku akcije sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ZKZ Mozirje: tedensko letovanje v počitniški hišici Term Čatež. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 8. decembra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Občan(ka) leta 2009 v občini je po mojem mnenju ,ovin£ - ime. priimek in naslov stalnega bivališča kandidata z.liste navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: _________________ Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! Bromov mlin »Stoji ob potoku Voložnica v Rovtu pod Menino inje edini ohranjeni mlin ob omenjenem potoku, kjer je še v prvi polovici 20. stoletja delovalo 13 mlinov. Dostop je mogoč z Brčunove domačije ali ceste Lipa-Rovt pod Menino. Zaradi starosti in stopnje ohranjenosti, predvsem pa bogate opreme, ki omogoča rekonstrukcijo, predstavlja pomembno etnološko - kulturno dediščino.« Tako je napisano na spletni strani občine Nazarje, kjer so predstavljene njene kulturne znamenitosti. Dovolj za prvi vtis in za spodbudo za ogled, premalo za celostno podobo mlina, kraja in časa, v katerem je deloval. Za to se moramo k mlinu in v mlin odpraviti z Ivanom Krivcem, Brčunom, klenim sedemdesetletnikom, ki ima kaj povedati. Čeprav ne preveč zgovoren, kar zaživi, ko predstavi zgodovino svojega mlina in kraja. Skozi pripoved o mlinu se prikaže težko in z naravo povezano življenje tamkajšnjih ljudi skozi čas, - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, slkkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠĆEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI Ivan Krivec - Brčun, klen sedemdesetletnik rad predstavi zgodovino svojega mlina in kraja (foto: Marijan Denša) od nekoč do danes. Voda je obračala mlinsko kolo, čas pa življenje. Voiažnico, na videz skromen gorski potok, so uporabljali kot vir energije, daje gnala 13 ali celo 14 mlinov in eno žago. Voda je pri nekaterih domačijah poganjala tudi druge naprave; mlatiln- ico, slamoreznico, z njeno močjo so mleli sadje, medli maslo in celo zibali otroke. Elektrike niso delali, tega se Brčun ne spomni. V ljubljanskem urbarju je ime Brčunovega mlina zapisano že daljnega leta 1840, mlel pa je še dolgo časa po drugi svetovni vojni. Pred zimo, preden je pretok upadal in je voda začela zmrzovati, vse dni, tudi ponoči, mleli so zase in za sosede, daje bilo dovolj moke in kaše. Seveda kaše niso mleli, ampak phali. Natoje mlin omagal, ktemu so krepko pripomogle pridobitve časa, nekaj pa tudi starost, iztrošenost. A starine so v današnjih časih vrednote, ki jih je vredno ohranjati. Leta 2000 je bil mlin deležen temeljite obnove pod budnim očesom spomeniškega varslva in s sofinanciranjem države. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako je mlin zgrajen in opremljen, saj so v njem vsi potrebni pripomočki, ter kako deluje. Gospodarje bil najbolj vesel otrok iz domače, »šmarčke« šole. Otroci so radi poslušali stope, ki so v tričetrtinskem taktu phale zrnje v kašo. Sedaj se mlinsko kolo žal ne vrti. Zadnja povodenj je vzela strugo, poškodovanje tudi ležaj kolesa. Gospodar pa še vedno rad razkaže notranjost mlina in računa na skorajšnjo obnovo. Upajmo, da bodo šmarški otroci lahko kmalu spet zapeli »Ob bistrem potočku je mlin...« Marijan Densa V «fcSpeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.i03 838 11 38 VaxtOB 838 11 8« GSM: 041 408 744 E-mail: speh.toni@siol.net, wwiv.spehtoni.com za pomlad In poialj« 2010 NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistiini učinek fasad). NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI! Oglasite sa z (realno) IH §6 ® ----m ■■jinufcil MSI QQwfoXMOll Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Bodoni a o.o. trgovina, proizvodnja, storitve f -j Stari trg 2§, 3320 Velenje Tel.:03/8§49-80 GSM:041/728-017 Delovni čas: 8h-17h sobota 8h -12h V_____________________________S ZIDARSTVO & FASADERSTVO ZFKOI.IJ Zidarstvo Shefki Zekolli s.p., Spodnja Rečica 28, Rečica ob Savinji GSM: 041/693-362 NIZKA IN VISOKA GRADNJA - polaganje tlakovcev - urejanje okolice... Požarna varnost v našem okolju RUDI ZADNIK, višji gasilski častnik Iz izkušenj in zbranih podatkov ugotavljamo, da večina požarov nastane zaradi kršitev osnovnih pravil požarne zaščite. Večina malih požarov se razširi v velike zato, ker ljudje ne vedo, kaj morajo storiti, ko zagori. Skrb za požarno zaščito je pomembna dolžnost vsakega posameznika in skupnosti. Kljubtemu pa so požari, požarne škode in žrtve še vedno najpogosteje posledica malomarnosti in nepazljivosti. Med najpogostejše vzroke požarov štejemo: - kajenje in odmetavanje ogorkov v požarno nevarnem okolju, - neprevidno delo z ognjem, - nepravilna uporaba vnetljivih tekočin in plinov, - pomanjkljive električne napeljave, - nepazljivost pri uporabi grelnih naprav, - slabe kurilne in dimovodne naprave, - okvare na slabo vzdrževanih strojih, - otroška igra z ognjem, - pred strelo nezaščitene stavbe. Večina ljudi ne razmišlja dovolj o tem, kako nevaren je požar. Čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povežemo z lastnim premoženjem ali življenjem. Za večinoje požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe. Ugotavljanje vzrokov, zaradi katerih nastajajo požari, nam skoraj brez izjeme dokazujejo, da ljudje požarne nevarnosti pomanjkljivo poznajo in jih celo podcenjujejo ali imajo o njih napačne predstave. odvrgel cigaretni ogorek v koš za odpadke in pri tem ni zanetil požara, prepričan, da požara na tak način ni mogoče povzročiti. Delavec, kije že nekaj desetkrat pretakal vnetljive tekočine brez potrebnih preventivnih ukrepov, meni, da to opravilo ni nevarno. Mogoče bo imel tako srečo še nekajkrat, vendar je zelo verjetno, da se mu bo prej ali slej enkrat ponesrečilo. Podobno lahko trdimo za varilce, ki varijo, ne da bi upoštevali preventivne ukrepe, ali za vzdrževalce, ki ne odstranijo ali . popravijo poškodovanih naprav ali ; napeljav. V vseh omenjenih primerih imajo ljudje napačne predstave, ker sk- lepajo o nevarnosti ali nenevarnosti samo na podlagi lastnih izkušenj, ne upoštevajo pa izkušenj drugih, ki se kažejo v statističnih podatkih o vzrokih požarov in o požarnih posledicah. To pa je osnovna in usodna napaka. Vsi moramo spremljati in proučevati tudi napake drugih, da se nam ne bo treba učiti na svojih izkušnjah. Ko zagori, je največkrat prepozno, da bi začeli načrtno razmišljati, kakšen naj bo vrstni red naših dejanj. Niso redki požari, ko imamo na voljo samo nekaj sekund za odločitev. Od hitre odločitve je odvisno, ali . bomo zmagovalci mi ali ogenj. In če o tem nismo razmišljali že prej, so • naše možnosti majhne. Viri: Osnove požarne samozaščite; GZS. Za vse nas velja, da se moramo vsak dan zamisliti, kje bi lahko prišlo do požara ali druge nesreče - v našem domu ali na delovnem mestu. PREDSTAVLJAMO VAM: TOYOTA IQ Toyota odgovarja na izzive mestnega okolja Ne, nikakor! Pri tej toyoti ne gre za merjenje inteligenčnega kvocienta, temveč bolj za merjenje dolžine in prostornine. Prav neverjeten uspeh so poželi snovalci vsem poznanega smorta in tako so se pri Toyoti odločili, da mu naredijo konkurenco. Seveda morajo novosti biti boljše in uporabnejše in tako so tehniki vtoyoto iQ namestili kar štiri sedeže, kar je prava evolucija. No, pa saj se nas je v starih časih v Zastavinem yugu peljalo tudi po osem (8), in če se dobro spomnim, je kar šlo, le z varnostjo je bilo precej slabo. Avtomobilski malčki rastejo kot gobe po dežju, vendar ne v višino in dolžino, temveč v širino ponudbe. Vsak od spodobnih snovalcev jeklene pločevine ponuja kakšnega malčka. Toyota vtem primeru model aygo, ki je kar 42 cm daljši od modela iQ. Oblikovno je iQ prava mala mestna igračka. Kolesa so odmaknjena daleč naprej in daleč nazaj tako, da ostaja za previse odbijačev le malo prostora. To deluje optično lepo in usklajeno. Sprednji del se preko mandljastih oči hitro prevesi v bočno linijo, ki jo krasijo le ena vrata. In že smo pri zadnjem koncu, kjer so kolesa od- maknjena na skrajne konce odbijača. Seveda je bilo potrebno razviti prav posebno zgodbo, da so snovalci v avtomobil »stisnili« še motor, posodoza gorivo, klima napravo in štiri sedeže ... Vse to na dolžino 2.985 mm ob medosni razdalji kar dveh metrov. Kljub vsemu Toyotin malčekdosežetudi preko 159 km/ h in si dovoli povečati prtljažnik na 168 litrov ob podrtih zadnjih sedežih, oziroma na 32 litrov ob štirih potnikih, če se le-ti stisnejo v vozilce. Motorje majhen in diferencial je pred njim. Posoda za gorivo je majhna, sploščena in potisnjena v dno vozila. Klimatska naprava je majhna. Armaturna plošča je majhna in poglobljena v sprednji del vozila, kar pomeni, da voznik in sopotnik sedita čisto spredaj. Skrčenost in majhnost sta bistvo iQ-ja, kar pa služi njegovemu namenu: namenjen je mestnemu življenju in vrvežu. V mestih mu zares uspe priti do izraza, saj se mu parkirna mesta kar nasmihajo in ponujajo. Veliki takrat obmolknejo. Motorna paleta je ozka in iQ se pusti zadovoljiti z litrskim bencinskim motorjem in 68 KM in 1,4-li-trskim dizlom s 90 KM. In cena? Ni poceni! Mogoče bi morali uvesti ceno na metre vozila, potem bi iQ lahko skočil tako med dame, ki težko najdejo primerno velik parkirni prostor, kot tudi med mladino, ki skrbi za varčnost. Za konec še v razmislek: mar iQ zares ni povezan z inteligenco? Igor Pečnik 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 8. KROG »Graščaki« remizirali s točo golov v Voličini Kar šestnajst golov na prvenstveni tekmi dvoranskega nogometa je nedvomno paša za oči navijaških navdušencev, po drugi strani pa posledica izredno slabe in nedisciplinirane igre v obrambi in seveda nerazpoloženih vratarjev. Prav to se je tokrat dogajalo v dvorani osnovne šole v Voličini, ki zaradi svoje specifičnosti in majhnosti še v večji meri omogoča takšno igro in kopica golov je tu nekaj povsem običajnega. Neobičajno pa je vendarle to, da seje vodilna ekipa Nazarij spustila v takšno igro in prepustila povprečnim domačinom narekovanje tempa. Ti so ob bučni podpori svojih številnih navijačev vseskozi držali priključek favoriziranim »graščakom«, ki so jo tokrat na koncu še srečno odnesli. Čeprav so v 36. minuti že upali, da bosta dva zaporedna gola Metulja, od skupno njegovih šestih ta večer, vendarle dovolj za mirno končnico in nov komplet točk, so se pošteno zmotili. Domačini so igro z vratarjem ob izredno slabi obrambni »kari« nazorskih nogometašev kronali s kar tremi goli in na koncu se jim je nasmihala celo zmaga. Račune jim je 16 sekund pred koncem tekme vendarle prekrižal Robi Funtek in s tem poskrbel, da se ekipa KMN Nazarje Glin tudi iz Slovenskih Goric vrača brez poraza. V zagovor slabši predstavi Nazarčanov bi mogoče lahko izpostavili dejstvo, da trener Pezič tokrat ni mogel računati na Vreša, Hrena, Ipavca in J. Šemenca, ki so vsekakor pomembni členi ekipe, na njih pa po vsej verjetnosti ne bo mogel računati tudi nocoj, ko v nazorski hram športa prihaja drugouvrščeni Benedikt. Slednji bo poskušal vse, da se iz Nazarij vrne s popolnim izkupičkom točk, saj po dveh zaporednih porazih izgublja stik z vodečimi. To pa kar najmanj zanima »graščake«, ki bodo storili vse, da se še bolj oddaljijo od današnjega tekmeca in si tako že nekaj krogov pred koncem na široko odprejo vrata končnice. Franjo Pukart KMN Slovenske Gorice : KMN Nazarje Glin 8:8 (3:2) Voličina. Dvorana osnovne šole. Gledalcev: 100. Sodnika: Roman Jež in Simon Todorovič. Delegat: Marko Potočnik. Strelci: 1:0 Bezjak (2), 1:1 Metulj (10), 2:1 Bezjak(17), 2:2 Metulj (19), 3:2 Stergar (19), 3:3 Marko (25)-avtogol, 3:4 Metulj (26), 4:4 Stergar (28), 4:5 Metulj (29), 5:5 Jurančič (31 ), 5:6 Metulj (32), 5:7 Metulj (36), 6:7 Marko (36), 7:7 Marko (37), 8:7 Jurančič (39), 8:8 Funtek (40). KMN Nazarje: Supin, Kolar, Korošec, Letojne, Funtek, Urtelj, K. Šemenc, Oblak, Metulj, Škorjanc, Mekiš, Dešman. Rumeni karton: Urtelj, Oblak (Nazarje Glin), T, Bezjak (Slovenske Gorice). Rezultati 8. kroga: Slov. Gorice : Nazarje Glin 8:8, Zavrh Masind : Tomaž 9:5, Benedik : Cerkvenjak 3:5, Maribor Branik : Kebelj 1:5. Lestvica po 8. krogih: 1. Nazarje Glin 20,2. Benedikt 15,3. Kebelj 13, 4. Tomaž Ormož 10,5. Maribor Branik 10,6. Zavrh Masind 9,7. Cerkvenjak 7,8. Slovenske Gorice 3. Strelci: 23 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 11 Dejan Ploj (Benedikt), Aleš Vrabel (Maribor), 10 Bojan Klemenčič (Benedikt), Mario Kokol (Zavrh)... KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Boj za vrh se zaostruje Po bolečem porazu v preteklem kolu v domači športni dvorani je članska ekipa KK Nazarje nadaljevala z zavzetimi treningi in strnila svoje vrste. Psihična trdnost in nepopustljivost v borbi za čimbolj uspešen rezultat se je odrazila na GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje gostovanju v Šentjurju, ko so nepričakovano visoko porazili ekipo ŠRK Koši, ki je v dosedanjem delu prvenstva zabeležila poraz le z ekipo iz Ruš. Znova seje pokazala homogenost ekipe nazorskih košarkarjev in izbor enakovrednih igralcev, kijih ima na izbiro trener Finkšt. Kljub upravičeni odsotnosti nekaterih igralcev je na tekmi uspešno in dokaj enakomerno uporabil vseh enajst igralcev, ki so vsi prispevali svoj delež k pomembni zmagi. Še minuto in pol pred koncem prve četrtine igre so domačini vodili z 18:14, nato pa seje začel nalet Nazarčanov, kije bil zaustavljen šele pri izidu 18:43 v peti minuti druge četrtine. Peterica Zadravec, Janko, Bitenc, Gostečnik in Valenčak je zaigrala res odlično. Izvedli so nekaj natančno zaključenih napadov in odigrali zagrizeno obrambo, posledica katere je bilo nekaj lahkih košev. Šentjurčani so začeli izgubljati živce in poleg slabe igre v tem obdobju naredili tudi dve nešportni napaki, začinjeni še s tremi tehničnimi napakami zaradi nešportnega obnašanja. Vse to je z zanesljivim izvajanjem prostih metov kaznoval nazorski kapetan Valenčak, kije odigral odlično tekmo. Poleg tega, da je bil najboljši strelec tekme, je bil ponovno steber iz granita v nazorski obrambi, saj je s 13 skoki v obrambi uspel ustaviti odlične šentjurske skakalce. Od 25. minute so Nazarčani zanesljivo kontrolirali ugoden rezultat in potek tekme ter zasluženo zmagali. V standardnem sobotnem terminu v športni dvorani Nazarje bo v naslednjem krogu jutri na sporedu derbi z vrha lestvice, že tretji zapovrstjo. Tokrat bo nasprotnik ekipa iz Lenarta. Podobno kot Savinja, kije v prvenstvu zadala Nazarjam edini poraz do sedaj, je to ekipa, sestavljena iz izkušenih igralcev, in gotovo bomo zopet videli kvalitetno ter napeto tekmo. V prvenstvenih tekmah so bile uspešne tudi mlade nazorske ekipe. Pionirji U-14 sodoma premagali Rudar izTrbovelj, kadeti na gostovanju v Ljubljani ekipo Ježice B, zmagali pa so tudi mladinci v Kočevju. In ker doseženi rezultati kar vabijo k ogledu košarke, si v klubu želijo čim več gledalcev na tekmah njihovih ekip. Tomaž Križnik ŠRK Koši Šentjur : KK Nazarje 54 : 81 (18:23, 5:28, 18:13, 13:17) Šentjur. Športna dvorana OŠ Hruševec. Gledalcev 30. Sodnika: Nino Pirtovšek in Aleš Juhart (oba Maribor). Tehnični komisar: Damir Volarič (Rogaška Slatina). Nazarje: Janko 9 (IT), Gostečnik 10 (2T), Bitenc 2 (0-2), Zadravec 11 (IT, 4-4), Gračner 2, Vodončnik 12 (3T, 1-2), P. Polčnik 2, F. Blatnik 2 (2-4), Plaskan 7 (IT, 2-4), Plesnik 4 (4-4), Valenčak 20 (12-14). 3. SKL - vzhod, 7. krog: ŠRK Koši Šentjur : Nazarje 54:81, Savinja : Konjice-Zreče 95:80, Primafo-to Sl. Gradec : Miklavž 81:91, Ruše : Koroška 87:61, Nona Lenart prosti. Lestvica po 7. krogu: 1. Ruše 13 (+1), 2. Nazarje 11,3. Nona Lenart 10,4. Savinja 10,5. ŠRK Koši Šentjur 10,6. Miklavž 8, 7. Primafoto Sl. Gradec 8 (+1), 8. Konjice-Zreče 8,9. Koroška 6. SMUČARSKI SKOKI Piki najboljši Slovenec na tekmi svetovnega pokala 31. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih seje začela z ekipno tekmo in tekmo posameznikov v finskem Kuusamu. Kar 78 najboljših skakalcev sveta seje najprej podalo v kvalifikacijsko sito, kjer je bilo za individualno tekmo na razpolago petdeset prostih mest, kvalifikacije pa so trenerji izrabili tudi za sestavo reprezentanc za ekipno preizkušnjo. Pri slednji trener slovenske reprezentance Matjaž Zupan ni imel najbolj srečne roke, kar je s skromnim skakanjem pokazal predvsem naš »osamljeni jezdec« Jernej Damjan. Njegov izredno slab izkupiček na ekipni tekmi je povsem ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zasluženo osvojena točka V13. kolu je ekipa KLS Ljubno gostila ekipo Mislinje, ki je trenutno na tretjem mestu v tretji državni ligi, in izgubila z rezultatom 2:3 (13:25, 13:25, 25:20, 10:15) ter osvojila eno točko. Prva dva seta je bila igra domače ekipe neprepoznavna s številnimi napakami v polju, tako da je ekipa Mislinje hitro prišla do vodstva v setih 2:0. V tretjem setu pa so Ljubenke zaigrale veliko bolj odločno in si hitro ustvarile razliko desetih točk. Pri vodstvu 24:12 so nekoliko popustile in gostujoče igralke so se približale, vendarje na koncu set pripadel domačim igralkam. Četrti set so bolje začele gostujoče igralke in povedle z 8:4, domačinke sojih vztrajno lovile in pri drugem tehničnem odmoru že vodile 16:15, nato pa z dobrimi servisi in igro v polju prišle do zmage in izenačenju v setih na 2:2. V petem setu je bila igra izenačena, na koncu seta so bile bolj zbrane gostujoče igralke in zasluženo zmagale. ArtPuk JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Dobri organizatorji Konec oktobra so se samuraji izkazali tako z organizacijo kot z rezultati. V telovadnici OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad so organizirali državni turnir v duo sistemu. Tekmovanja seje udeležilo okrog 60 tekmovalcev, med katerimi so odlične rezultate dosegli tudi samu-rajčki, ki so vsi po vrsti debitirali v tem sistemu tekmovanja. V kategoriji najmlajših do 8 let sta nastopila Teja Božič in Samo Ko-pušar. Kljub tremi in neizkušenosti sta prikazala uspešne tehnike ter OBVESTILO Turistično društvo Rečica ob Savinji sporoča, da bo Miklavž prišel na rečiški trg v soboto, 5. decembra, ob 18. uri in ne ob 17., kot je bilo objavljeno. TD Rečica ob Savinji na koncu osvojila 5. mesto. Med starejšimi cicibani do 10 let sta nastopila Neža Pahič in Vito Kopušar. Ker sta že izkušena tekmovalca v tehnikah,je bila trema za njiju manj moteča kot pri mlajših kolegih. Uspešno sta premagovala nasprotnike vse do finala, kjer sta morala priznati premoč tekmovalcema iz Društva borilnih veščin Katana Globoko. Kot zadnja od domačinov sta na fatami stopila Brina Kolenc in Andraž Debelak v kategoriji mlajših dečkov in deklic do 12 let. Brina in Aljaž sta prav tako kot njuna mlajša kolega premagovala vse po vrsti do finala, v finalni borbi pa sta morala priznati premoč tekmovalcema iz Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Z izkupičkom dveh drugih mest je bil zadovoljen tudi njihov trener Tomi Stankovič, saj je to veliko več, kot je pričakoval. Barbara Virant zasenčil odlične nastope ostalih treh, Pikla, Mežnarja in Kranjca, ki se jim na koncu za bore 2,5 točke ni uspelo uvrstiti v finale. Sobotna, prva posamezna tekma svetovnega pokala je bila tako za reprezentanco in trenerja Zupana nekakšen popravni izpit. V spremenljivih vremenskih pogojih seje v finale uspelo prebiti Piklu na 17. in Kranjcu na odlično šesto mesto, medtem koje Mežnar le za las zgrešil finale. Vremenska loterija je krojila rezultate tudi v drugi seriji, kjer je Primožu Piklu uspel zelo soliden skok, ki mu je na koncu prinesel 22. mesto, Robi pa je v preveliki želji naredil napako pri odskoku, kar gaje prikovalo na rep finalistov. Karavana svetovnega pokala se ta vikend seli na Norveško, kjer bosta v Lillehammerju dve posamični tekmi, slovenskim orlom pa se bo pridružil mladi Peter Prevc. Ta bo po pričakovanjih zamenjal Jerneja Damjana, ki bo vsaj nekaj časa svoje skoke kalil na tekmah celinskega pokala. In kaj o svojem dobrem začetku meni najboljši Slovenec na uvodni tekmi, Zgornjesavinjčan Primož Piki? »Z začetkom sezone moram biti izredno zadovoljen. Tako skoki na treningih, kot na ekipni in nenazadnje posamični tekmi v Kuusamu so bili konstantni in na nivoju. S tem moram samo nadaljevati, z rezervo, ki jo hranim, pa rezultate še nadgraditi.« Franjo Pukart ČRNA KRONIKA • ODPELJAL BREZ PLAČILA Mozirje: 24. novembra je občan na bencinski črpalki v Mozirju natočil gorivo, ne da bi ga nato plačal. Na podlagi opisa vozila je bil kmalu izsleden. • ZAPELJAL V KOLESARJA Nazarje: 24. novembra seje v križišču pri podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah zaradi nepravilnega premika z osebnim avtomobilom zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zapeljal v dva kolesarja. Eden izmed njiju je bil ob tem lažje telesno poškodovan. • NEPRAVILNO PREHITEVAL Nazarje: 26. novembra je v križišču na regionalni cesti v Nazarjah prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in voznik avtobusa, kije bil brez potnikov. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobila. • KRAJE ŽLEBOV SE NADALJUJEJO Rečica ob Savinji, Lačja vas: 27. novembra so bili mozirski policisti obveščeni o tatvini bakrenih žlebov na objektu Športnega društva Rečica ob Savinji. Naslednjega dne so policisti prejeli še obvestilo o tatvini bakrenih žlebov z lovskega doma v Lačji vasi • VLOM V GOSTINSKI LOKAL IN VRTNARSTVO Nova Štifta, Luče: V noči na 28. november je neznani storilec vlomil v gostinski lokal bar Texas v Novi Štifti. Iz lokala je ukradel razne cigarete. V tem času je bilo vlomljeno tudi v vrtnarstvo Valte v Lučah. Storilec je iz objekta odnesel menjalni denar. • VLOM V GRADBENI ZABOJNIK Gornji Grad: 30. novembra ponoči je bilo na Kocbekovi ulici v Gornjem Gradu vlomljeno v gradbeni zabojnik. Pogrešajo motorno žago, udarni in pnevmatski vrtalnik, kompresor, kotno brusilko ter dva dimniška zaključna elementa. Povzročeno škodo ocenjujejo na 2.500 evrov. ALKOHOL UBIJA - NAJVEČKRAT NEDOLŽNE Začel se je »veseli december« Policisti bodo v času med 1. in 31. decembrom izvajali poostrene kontrole prometa in ob tem preverjali psihofizične sposobnosti voznikov (foto: arhiv SN) V zadnjih letih se število vinjenih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje. Tudi število prometnih nesreč, pri katerih je kot drugotni dejavnik prisoten alkohol, se vzadnjih letih pravtako povečuje. Zlasti vzbuja skrb število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je med povzročitelji tretjina pod vplivom alkohola. Med vsemi obdobji so najbolj problematični konci tedna ter martinovanje in prednovoletni čas. Kljub strožji zakonodaji se alkohol v povezavi s cestnim prometom vse bolj pojavlja zlasti med mlajšo populacijo, predvsem ob koncih tedna, ko izstopa sobota. Na ministrstvu za zdravje so zato v začetku letošnjega leta izdelali načrt aktivnosti, s katerimi bi želeli zmanjšati število vinjenih udeležencev v prometu. Namen načrtovanih akcij je zlasti spodbujanje celovitega pristopa k problemu zlorabe alkohola, ki se vzaključ-ni fazi kaže tudi z vidika prometne varnosti oziroma nevarnosti. Med najbolj izpostavljena obdobja tekom leta sodi tudi »veseli december«, ko je na vsakem koraku dovolj razlogov za zlorabo uživanja alkoholnih pijač. V tem času po alkoholu posegajo tudi tisti, ki večinoma ne pijejo. Količina alkohola v krvi je odvisna od mnogih dejavnikov. Od teže človeka, od načina pitja, od privajenosti na alkohol in od vrste hrane, ki jo človek uživa pred, med in po pitju alkoholnih pijač. Policisti bodo v času med 1. in 31. decembrom izvajali poostrene kontrole prometa in ob tem preverjali psihofizične sposobnosti voznikov. Več pozornosti bo v tem času posvečene preverjanju točenja alkoholnih pijač mladoletnikom in vinjenim osebam s strani gostincev. Preglede bodo poleg policistov opravljali tudi zaposleni na zdravstvenem inšpektoratu. Tržni inšpektorat bo preverjal nedovoljeno prodajo alkoholnih pijač v trgovinah. Vtem času bo potekala močnejša oglaševalska kampanja na področju televizije in interneta. Preventivne akcije naj bi pripomogle k zmanjšanju pitja alkoholnih pijač, predvsem med mladoletniki in vozniki, k večjemu spoštovanju zakonov, ki urejujejo to področje in posledično k zmanjšanju posledic, kijih povzroča zloraba alkohola. Ob tem si velja ozavestiti bistveno sporočilo vseh predvidenih aktivnosti. Alkohol resnično ubija, največkrat nedolžne, ki so ob nepravem času na nepravem mestu. Benjamin Kanjir Ogorčeni Podhomčani Požar v stanovanjski hiši usoden za 53-letnega domačina V Savinjskih novicah št. 47, dne 20. novembra 2009, je bil objavljen članek o požaru v stanovanjski hiši v Solčavi št. 20 in o žalostni smrti mojega nečaka Tonija Prodnik. Zaradi tega žalostnega dogodka sem osebno zelo prizadeta, ker sem lastnica te stanovanjske hiše, sama plačujem vse stroške vzdrževanja, nečak Anton pa je imel v enem delu hiše pravico uporabe do smrti. S tem prispevkom se želim javno zahvaliti Marjanu Ipavcu, možu moje nečakinje in poveljniku PGD Solčava Matjažu Krivec, za hitro in učinkovito ukrepanje ter pomoč. Srečno naključje je bilo to, da je zagorelo podnevi. Iskrena hvala obema in tudi vsem, ki so pomagali pri gašenju. Če ne bi bilo pravočasne interventne akcije, bi pogorela cela naša hiša z gospodarskim poslopjem in še sosedova hiša ter hlev. Menim, da nikoli ne bomo izvedeli pravega poteka dogajanja.Tonijuje do junija 2008 največ pomagala moja sestra Marija, njegova teta, ki je stanovala v drugem delu hiše. Zelo jo je pogrešal, ko je po njeni smrti ostal sam. Bilje osamljen, zagrenjen že od izgube službe, vkljub srednješolski izobrazbi, ob propadu gozdarstva v Zg. Savinjski dolini. Večkrat je odklanjal še pomoč, ki sta mu jo nudili sestra Marija in sestrična Magda. Veliko skrb mu je posvečal njegov zdravnik Stanko Ošep, ki je bil tudi njegov sošolec in prijatelj. Po hudi bolezni letos spomladi, se je odvajal odvisnosti od alkohola in v tistih osebnih stiskah, samoti mu nismo mogli dosti pomagati mi, ki smo ga imeli radi. Zavračal je naše dobre želje, nasvete, pomoč, za širšo socialno skupnost pa je bil le številka. Jožica Pečovnik Tominškova 8 Nazarje Vas Podhom spada pod občino Gornji Grad. Pred tem pa je bila še občina Mozirje. In tu v občini Mozirje seje začelo z vsiljenim odlaganjem komunalnih odpadkov. Del zemlje, ki sojo imenovali vaška gmajna inje merila tri in pol hektarjev, je podhomčanom podarila Marija Terezija za skupno pašo živali. To je bil postopek denacionalizacije, da se mora zemlja vrniti lastnikom. Stavba, kije na tem ozemlju,je bila zgrajena na črno. Ob tem dogodku se parcele ni več dalo vrniti lastnikom, razen ob izplačilu v vrednosti tega objekta. Za izplačilo zemlje so bila napisana potrdila z podpisi županov, da so ljudje upravičeni do tega imetja, vendar iz tega ni bilo nič. Za to so poskrbeli prejšnji župan Rifelj in direktor Komunale Poznič, v tem mandatu pa župan Ogradi. In to so bile seveda le obljube. Takšnih gospodarjev in upraviteljev, ki ne znajo pravično razsoditi in razdeliti zemlje med upravičene ne potrebu- jemo. Vsa ta zmešnjava se vleče že 30 let, oni pa kar pobirajo denar. Za to, da moramo prenašati grozne stvari, kot so smrad, prisotnost krokarjev in drugih škodljivcev nismo dobili ničesar. Tudi na polju nič več ne uspeva, ker vse uničijo. Tovornjakarji in drugi odlagališčniki, ki vozijo od vse povsod in ne samo iz naših občin vsak dan bolj uničujejo ceste. To ni nobena uvidevnost do drugih ljudi. Domenili pa smo se za plačilo enega eura in pol na kvadratni meter in to je komaj »trinkelt« za vse te nadloge. Naj se vsak vpraša, če nismo upravičeni do plačila, ki nam ga dolgujejo. Povsod so gmajne vrnili ali plačali. Cene so bile zelo dobre in sicer od dvajset do sedemdeset eurov na kvadratni meter. Tako bi lahko uredili tudi naši župani, pa bi bilo vse dobro. Obnašajo se kot, da v Pod-homu nihče več ne obstaja. Časi Marija Podhom 10 Gornji Grad S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal... Ugasnilaje luč življenja, seprižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina... V SPOMIN Daniju PAVLICU (18.9.1962 - 1984) iz Luč 10. decembra mineva 25 let, odkar si nas zapustil, dragi nam Dani. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in postojite ob njegovem preranem grobu ter prižigate sveče v njegov spomin. Hvala tudi planincem, ki prižigate sveče na mestu, kjer je zastal njegov korak. Njegovi M Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA "°47/®6X6 Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijaleprejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bodo zadnjega dne. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi našega dragega Boštjana MOHORJA (3.1.1980 - 5.11.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za svete maše. Hvala g. župniku Martinu Pušenjaku za opravljen obred, pogrebni službi Morana ter govornici za ganljiv poslovilni govor. Zahvala tudi vsem, ki ste in boste obiskali njegov prerani grob, prižigali sveče in mislili nanj. Žalujoči vsi njegovi Kruto je bilo in nepričakovano -kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano! Vsrcih je le bolečina in v očeh solzé. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in fanta Miha HRIBERNIKA (12.6.1988 - 24.11.2009) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani in nas s prijazno besedo in s stiskom rok tolažili. Hvala za vso darovano cvetje, sveče in za svete maše. Še posebna zahvala pa velja vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, sošolcem, družbi Odelo Prebold, kolektivu Knapič, sodelavcem iz Prebolda, bratrancem, motoristom, govornikoma, diakonu Čeplaku, gospodu Luknarju za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, zboru Nazaret, Urošu za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na božjo njivo večnega počitka. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Iščemo te v vsakem od nas, čutimo, kako si nad nami, v rahlem šepetu zaznamo tvoj glas, v duši, v srcu, ki zdravi ga čas. V SPOMIN 7. decembra 2009 mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric Stanislav ROBNIK iz Luč Zelo te pogrešamo! Vsi tvoji Zadrečke novice Pazite nase ta vikend! Mariborski pomožni škof, ki naj bi bil celjski škof, bo ljubljanski nadškof. Potem takem tehnično gledano naše celjsko območje nima svojega Miklavža, parklji pa rajajo. Spoznani ste za krivega več ponaredb. Parkeljni za pridne Tovarnar piše: “Dragi Miklavž, vse leto sem pridno delal. Zakaj mi nisi nič prinesel?" Miklavž odgovarja: “Ker si si že vse sam vzel.” Kratkovidna politika V kapitalizmu naj bi veljalo: večja je vila lastnika, uspešnejše je njegovo podjetje. Pri nas je malo drugače: več ko ima lastnik tovarne vil, manj je tovarne. Na goljufivi strani Alp V Evropi uvajajo hitra sodišča samo za Slovenijo. Namenjena bodo našim državnim birokratom, ki predpisujejo plačila za dela, ki jih nihče ne opravlja. kanta samoupravljanje press Strašno, strašno Vaša vprašanja, naši odgovori Kako policisti najdejo tatove? Berejo male oglase in poiščejo tiste, ki objavijo: ... poceni roba ni bila nakradena pri vlomu v vikend prejšnji vikend. Zakaj je tatove žlebov tako težko izslediti? Tudi ti berejo male oglase: Poceni odkupimo baker, pokličite 113. In beštije ne nasedejo. Katera knjiga vodi na lestvici slabo prodajanih? Krasti žlebove za telebane. Nekaterim je to pač položeno v zibelko. “Nula, nula,” reče začudeni policist, ko pogleda na alko-tester, vozniku, ki je ravnokar pihal vanj. “Pa ste rekli, da ste maloprej pili...” “Preden sem šel iz gostilne, sem bral, da so dali v Žalcu pivo v muzej. Zaradi preživetega strahu sem se najbrž takoj streznil.” Krasno! Zbudil si otroka! Servis? Ali lahko koga pošljete popraviti detektor laži? Vsa pisala je zvilo. Brunda, brunda, la, la Slovenski premier Borut Pahor je Slavku Avseniku ob 80-letnici zapel njegovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Zdaj se nekateri zgražajo, da zato z našim premierjem ni vse v redu. Naj se pomirijo. Imeli bi prav, če bi poskušal zapeti instrumentalno Na Golici. Nekje ni več posluha Starosta slovenske narod-no-zabavne glasbe je skladbo Na Golici začel ustvarjati za strojem v tovarni. Tako je bilo nekoč. Danes pa delavci v tovarnah ne piskajo tako tanko, ker bi ne imeli uglašenih strojev. NADŠKOF JE NAD ŠKOFOM Parkelj Kosmatin (Jože Bizjak - desno): »Pazi! Miklavž prihaja!« Parkelj Škratulin (Jure Repenšek): »Mogoče ne bo hud na naju. Letos je videti nekam pod stresom.« Škratulin: »Seveda, ko ni več pod Uranom.« TEŽKA JE NAŠA ali RAZUMEVANJE NA VIŠKU Samo Begič, direktor nazorske občinske uprave: »0, Majda, ti si tudi direktorica občinske uprave.« Majda Potočnik, direktorica rečiške občinske uprave: »Sem. Moje sožalje, tebi in tvojim.« Samo: »Tudi tebi in tvojim.« VSE JE POD KONTROLO Anica Stakne, režiserka igre Podnajemnik: »Klemen, ti si moj najboljši pomočnik!« Klemen Petek, pomočnik režije: »Previdno, tvoj mož naju gleda.« Anica: »Saj ve, da je to le generalka, premiera bo pa doma.« REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Baltsa, amoret, Gomera, dan, Sas, otrok, steak, RI, lingval, Reed, Enare, Alaska, efekti, osir, Res, okajenec, Ksaver, koda, ŠC, snast, in, viski, eksota, Ajta, anortit, Baar, Lendava MINI SLOVARČEK: DIPOL- dva pola blizu skupaj INAH- mitološki kralj v Argosu NIAS- otok ob Sumatri, Indonezija IRFT- mineral z Urala NALANANA- spalna bolezen ( po Bantujsko) Miklavžev ples. 5.12. Organizator: Plesna zveza Slovenije. Dodatne informacije: 01 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si. Miklavžev pohod na Mrzlico. 5.12. Organizator: PD Polzela. Dodatne informacije: Zoran Štok 041 754 778, zoran.stok@gmail.com. Bistriška Špica (Peca - Avstrija). 5.12. Organizator: PD Ravne. Dodatne informacije: Alojz Pristovnik, 02/ 822 28 39. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov ■ MORDA STE ISKALI PRAV TO • Petek (4. december), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Lisjak iz teme_______________ • Petek (4. december), ob 18.00. KD Mozirje Otvoritev prenovljenega doma in Večer s Prešernovo poezijo • Petek (4. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KM N Benediki (derbi)____ • Sobota (5. december), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hrastnik (kadeti) • Sobota (5. december), ob 18.00. Slovenj Gradec Odbojkarska tekma - Slovenj Gradec : KLS Ljubno_________ • Sobota (5. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazorje : Nona Lenart (člani)__________ • Sobota (5. december), ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje______________________________________________ • Sobota (5. december), ob 18.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavžev večer_____________________________________________ • Nedelja (6. december), 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Čebelarska maša____________________________________________ • Nedelja (6. december), ob 10.00. Športna dvorana Kamnik Košarkarska tekma • Calcit Mavrica : Nazarje Input (pionirji U-14) • Nedelja (6. december), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje Input : Ježica (mladinci)_ • Nedelja (6. december), ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Prireditev v počastitev rojstnega dne Franceta Prešerna • Nedelja (6. december), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Opereta Miklavž prihaja_________________________ ___ • Sreda (9. decembra), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Kamenček želja za Lili_____ • Sreda (9. decembra), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Čarobni sneženi mož_______________ ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, staro 2 meseca; tel. 583-51-25. Prodam 2 sivo-rjavi telici, telitev januar 2010; tel. 583-16-20. Prodam pašni telici - sivko in simentalko, breji 8,5 meseca; gsm 031/316-822. Prodam bikca, sivo-rjavega, težkega 120 kg; tel.584-11-50. Prodam bikca sivca, težkega okrog 120 kg; tel. 583-52-73. Prodam psičke - samojede; 03/583-12-73. Prodam pse - mladičke, pasma bernardinec, skoteni 8.11.2009, čistokrvni, brez rodovnika; gsm 031/708-263. Prodam 150 kg. pujsa za zakol in skoraj nov globinski sesalec; gsm 041/783-988. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam razno pohištvo: mladinsko sobo, garderobo, dvosed, 2 fotela; gsm 031/668-274 Prodam računalniški komplet: monitor, računalnik, zvočniki, miška, tipkovnica; gsm 031/477-271. Prodam računalniško mizo z računalnikom; gsm 031/262-019. Prodam vgradno pečico gorenje, širine 60 cm, INOX - ugodno; gsm 031/649-923. Zelo ugodno prodam skoraj nov PSP, cena 130 eur; gsm 041/783-528. Prodam računalniški monitor in miško, cena 15 eur; gsm 041/651-196. Prodam ovčjo volno - spredeno - belo in sivo; tel. 584-53-29. Prodam meso polovico teleta in breje telice; gsm 031/698-055. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. Prodam suha drva - bukev, gaber - klaftre, metrske ter deske in late; gsm 031/585-735. DRUGO - KUPIM Kupim deske - jelša, debeline 30 - 35 mm (cca 200 dm3); tel. 583-28-12. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam avto citroen GSX, letnik 1977; gsm 031 /690-618. Prodam nisan almera, letnik '99, prevož. 136.000 km, 1. lastnik, ohranjen, 2.500 eur; gsm 031/467-307. Prodam jeklena platišča z gumami za ford focus, 14 col; gsm 041/289-717. NEPREMIČNINE Kupim hišo na območju Mozirja, z dokumentacijo, možnostjo takojšnje vselitve; gsm 031/346-177 ali 041/404-583. Prenovljeno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Prodam kmetijo 7 ha (skupno), na sončni legi, izven naselij; gsm 031/894-510. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A • pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Etektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmiinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! DARILNI BONI SOLNI TEMPELJ! SOLNE TERAPIJE! 031/788-881; www.solni-tempelj.com Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. OSTREŠJA, PREKRIVANJE STREH, BRUNARICE V naši ponudbi so tudi lesene hiše, nadstreški, balkonske in vrtne ograje ter vrtne hiške. Gsm: 041/463-490, e-pošta: franci.obojnik@ gmail.com. Brunarica projekt, Franc Obojnik s.p., Radmirje 108, Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah! Srečno in uspešno 2010. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., gsm 041/429-755, Ljubija 95, 3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SViP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. rophone MobitìH Qlandia Ptuj rmoška c. 15, Ptuj GSM: 031 348 670 TEL: 02-771-01-10 ptuj@europhone.si aščen posrednik Europhone Mobitel City center Celje Mariborska c. 100 Celje GSM: 041 34 88 35 TEL: 03 490 35 20 citycenter.celje@europhone.si Ee^^fhone Mobitel Mozirje Ob trnavil, Mozirje GSM: 031 387 180 TEL.: 03 839 08 20 mozirje@europhone.si Jf Celje pri Tržnici^ Linhartova ul. 16 "" 3000 Celje Tel: 041 865 065 e-mail: celje@europhone.si s LG KF750 Secret Sony Ericsson C902 Samsung C6620 Valencia APARATI ZE OD 9,00 € DALJE LG GB250 Madison Samsung S3600 Clifford Paket Povešam U Pogovori po Sporočila po Za samo 11 C mesečno Samsung SGH-G810 APARATI ŽE OD 1.00 € DALJE Samsung SGH-F480 Touchwiz Samsung SGH-G810 Samsung SGH-E250Ì Urška Reberčnik s.p. Ljubija 5 3330 Mozirje tel. št.: 03 583 11 22 tel. št.: 031 619 634 korosec.rebercnik@sbl.net www.turizemkorosec.com 4VU' APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOLARIJ, MASAŽE, KOZMETIČNI SALON ■ 3 - kompletna nega obraza . • nega telesa - vse vrste depilacije tudi brazilska - pedikura - manikura - ličenje NOVI TRETMAJI ZA HUJŠANJE IN ODRI Itrnii ii ^ IMIh : 1 l0p»‘nas,udi kup,fc #*«fe/he BIODROGA, A»R°°rt Presenetite svoje najdražje in jih v mesecu decembru obdarite z UIODROOa J £ JI DARILNIM BONOM za kozmetične izdelke in storitve! Poskrbite za svoj obraz in telo pred najdaljšo nočjo v letu! Celje - skladišče D-Per 7/2009 tehVno?og!jo bi MIHI icilliuiuyi|0 »I 5000023791 49 Manjša poraba. Večji užitek v vožnji. COBISS o éSlBoif Bl^ofelcatfiologyJ .6 ■ Žlička na bencinski črpalki? Jasno. Čaka na Volkswagen Golf z vrhunsko tehnologijo BlueMotion. Ta potrebuje tako malo goriva, da bi ga lahko točili po žličkah. Tako novi Golf BlueMotion Technology 1.6 TDI77 kW (105 KM) porabi samo 4,1 litra na 100 km. Pri tem je še prijazen do okolja in denarnice - zaradi nizkih emisij C02 je namreč oproščen plačila davka na motorna vozila. Zato vam do 31.12. 2009 nudimo BlueMotion bonus in tako boste svetovni in slovenski avto leta odpeljali kar 2000 EUR ugodneje! Pa še užitku v vožnji se ne boste odpovedali. Ta je brezkompromisno vgrajen v vsak Golf BlueMotion Technology. maVlJk Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 28 DARILO Vvmit' SAVINJSKIH NOV It. GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje 'njega perila Nakupovalni center Velenje Vrednostni kupon za VREDNOSTNI KUPON JE UNOVČLJIV PRI NAKUPU DO 19-12.2009 IN VELJA IZKLJUČNO ZA NAKUP Vrednostni kuponi se ne seštevajo. En kupon velja ob enem nakupu, za en izdelefep Izplačilo v gotovini ni mogoče. ^A- Nedrčka B - Pižame C - Kopalk D-