Hladnikia 2: 19-31 (1994)
19
Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
A Contribution to the Flora of southern Julian Alps and their foothills Igor Dakskobler
Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg 4, SLO-61000 Ljubljana
izvleček: Avtor opisuje nova nahajališča naslednjih redkejših ali fitogeografsko zanimivih taksonov v južnih Julijskih Alpah in njihovem predgorju: Alyssum pelraeum, Arabis pauciflora, Asplenium adiantum-nignim, A. seelosii, Centaurea dichroantha, Tris cengialri, Epipactis leptochila, E. microphylla, E. muelleri, E. purpurata, Luzula nivea, Malaxa monophyllos, Pimpinella alpina, Primula farinosa in Seseli gouanii.
Abstract: The author describes new localities of the following rare or phytogeographicaliy interesting taxa in southern Julian Alps and their foothills: Alyssum pelraeum, Arabis pauciflora, Asplenium adiantum-nigrum, A. seelosii, Centaurea dichroantha, iris cengialti, Epipactis leptochila, E. microphylla, E. muelleri, E. pu/purata, Luzula nivea, Malaxis monophyllos, Pimpinella alpina, Primula farinosa and Seseli gouanii.
1. Uvod
Namen članka je, da opozori na nova nahajališča in združbene razmere nekaterih redkejših ali fitogeografsko zanimivih praprotnic in se-menk v južnih Julijskih Alpah in v njihovem predgorju. Podatke sem nabral pri večletnem proučevanju gozdne vegetacije Tolminske in Srednjega Posočja. V večini primerov so dokumentirani s herbarijskim gradivom. Opis nahajališč je ponavadi kratek: kvadrant srednjeevropskega kartiranja flore, krajevno ime, nadmorska višina, geološka podlaga, rastlinska združba (kjer mi jo je uspelo določiti) in letnica najdbe. Pri doslej znanih nahajališčih sem poleg objavljenih virov upošteval tudi podatke iz herbarijske zbirke ljubljanske univerze (LJU).
Obravnavam tudi nekatere tak-sone s še ne dovolj pojasnjenim sistematskim položajem (npr. Epipactis leptochila, Iris cengialti), saj upam, da
bodo podatki koristili taksonomom pri natančnejših raziskavah.
Nedvomno je rastlinstvo južnega obrobja Julijskih Alp zelo bogato. Vzrokov za to je več: manjši obseg poledenitve v pleistocenu, pisana geološka zgradba, razgibano površje, vpliv Sredozemlja in zato milejše podnebje z obilnimi padavinami. Kljub temu, da je botanikom in fitocenol-ogom že dolgo in razmeroma dobro znano, je še veliko manj raziskanih območij. Gradivo, objavljeno v tem prispevku, je le drobec v pisanem mozaiku tukajšnjega rastlinstva. Z naklonjenostjo, spodbudo, pomočjo pri iskanju literature in določanju nabranih rastlin ter s posredovanjem koristnih podatkov so ga omogočili kolegi iz Geobotanične skupine Biološkega inštituta ZRC SAZU in še posebno akademik prof. dr. Ernest Mayer, prof. dr. Tone Wraber, dr. Darinka Trpin in mag. Branko Vreš. Za pomoč se jim iskreno zahvaljujem. Prof. Tonetu Wrabeiju se zah-
20
t. Dakskobl-er Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
valjujem tudi za kritični pregled rokopisa in za dodatna nahajališča, ki sem jih z njegovim dovoljenjem vključil v besedilo.
Obravnavani taksoni so v članku razvrščeni po abecednem vrstnem redu rodov.
2. Rezultati
1. Alyssum. petraeum Ard.
[Aurinia petraea (Ard.) Schur]
E. Mayer (1954: 26) piše, da ta endemična križnica v Sloveniji raste zelo redko in raztreseno samo v Zgornjem in Srednjem Posočju. Podrobno je njeno razširjenosti v Jugovzhodnih Alpah raziskal Černic (1977). Pozneje so kamni grobeljnik v Julijskih Alpah našli še T. Wraber (1974, 1983 - LJU) in P. Skobeme (1984 -LJU) ob Boki (9646/4) ter B. An-derle (1993) pod Studorjem v Bohinju (9749/1). Černic (1977: 73) in Mezzena (1986: 145) omenjata tudi nahajališče Veliki vrh (Morizna) -9747/1, kjer je vrsto Alyssum petraeum leta 1942 nabral K. Zirnich. V Morizni sem jo našel začetek septembra 1992, na grušču ob poti na planino Dolec (1350 m n. m.). Drugo nahajališče, kjer je to vrsto nabral K. Zirnich (leta 1934), so Sela pri Volčah (Selo pri Sv. Luciji v dolini Soče) - Mezzena (1986: 145). Černic (1977: 74-75) je menil, da se vrsta Alyssum petreum na tem nahajališču, podobno kot ponekod drugod v dolini Soče južno od Mosta na Soči, pojavlja adventivno (kot apofit). Vendar je v bližini Sel tudi prvobitno rastišče kamnega grabelj m-ka:
9848/3: Loški poldan - skale nad
Podselmi in Kopoviščem, 300-420 m, apnenec, nizko grmišče ob robovih stene: Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornas, Quercos pubescens, Cornus mas, Prunus mahaleb, Rhamnus cathartica, Tilia pJaty-phyllos, Sorbus aria idr., prehodi asociacije Seslerio variae-Ostryetum v naskalno združbo. Pogosta je tudi na policah v sami steni. Herbarijske primerke sta nabrala D. Trpin in B. Vreš, 1992.
Drugotni pa sta nahajališči ob cesti Podsela-Doblar (tu je cvetel spomladi 1993) in na podpornem zidu železniške proge pri Doblarju, kjer ga je Černic (1977: 75) našel leta 1972.
2. Arabis pauciflora (Grimm) Garcke
Doslej znanim nahajališčem v Sloveniji (T. Wraber & Skoberne 1989: 52, Dakskobler 1993: 175) dodajam naslednja:
9747/1: pod vrhom Pirhovca v grebenu Polovnika, 1600 m, dolomit, visokogorsko travišče {Seslerio va-riae-Caricetum sempervirentis s. lat.) z obilo žarkaste košeničice (Genista radiata), 1992; 9749/3: pod Ploho (nad dolino Kneže), 1040 m, dolomit z roženci, primes laporja, opuščena senožet, stadij Senecio fuclisii-Aconitum angusti-folium, 1991. 9749/4: nad Stržiščami, 1410 m, pobočni grušč, dolomitni apnenec, Polysticho lonchitis-Fagetum (sin. Fagetum subalpinum praealpinum), 1987 (v tem kvadrantu že znana - Dakskobler 1993: 175).
Hladnikia 2: 19-31 (1994)
21
Opomba: V arealni karti (T. Wraber & Skoberne 1989: 52) še nista upoštevani nahajališči:
9849/2: Počanska gora, 1130 m, Seslerio variae-Brometum erecti (Seljak 1974: 41); južno pobočje Porezna, ploščasti apnenec z roženci, 1400 m, Etyngitun alpinum-Carex ferru-ginea ass. (Seljak 1974: 64) - na tem nahajališču sem jo nabral leta 1992.
9850/3: Poljane pri Cerknem, 700 m, gozd, leg. J. Bavcon 1985, determ. T. Wraber (UU).
3. Asplenium adiantum-nigrum L.
E. Mayer (1952: 24) za to toplo-ljubno praprot navaja, da je raztreseno do redko razširjena po vsem slovenskem ozemlju. Martinčič (1984: 75) piše, da raste na neapnenem skalovju od nižine do montanskega pasu, v vseh fitogeografskih območjih razen v alpskem.
Na Tolminskem in v Srednjem Posočju so znana naslednja nahajališča:
9848/1: južno pobočje Kozlovega roba pri Tolminu, Beck (1907: 44), potrjeno 1990: 360 m, dolomit z roženci, Ostryo-Fagetum. V tem kvadrantu sem jo našel še na naslednjih krajih: južno pobočje Bučenice, 250 m, ploščasti apnenec z roženci, AsperuJo-Carpinetum, 1990; grapa Martinka pri Čiginju, 380 m, skrilavi glinovci, Luzulo-Fagetum, 1992; 9848/2: Senica nad Modrejem, ploščasti apnenec z roženci, Asperulo-Carpi-netum ometosum, M. Wraber v T. Wraber (1968: 174). V tem kvadrantu raste tudi na jugovzhodnih pobočjih Senice nad
dolino Bače na isti geološki podlagi in v isti združbi.
9948/1: na desnem bregu potoka Avš-ček, nad zaselkom z istim imenom, 250 m, Querco-Carpinetum subme-ditenuneum cerretosum (M. Wraber, UU, M. Wraber v T. Wraber 1968: 174), v herbariju določeno kot A. adiantum-nigrum subsp. onopteris= A. onopteris (?). V dolini Avščka sta še naslednji nahajališči: pod Brdiščem, 310 m, apnenec, primes laporja, Asperulo-Carpi-netum, 1991; vznožje Avške Osojnicc, 320 m, apnenec s primesjo fliša, Lamio orvalae-Fagetum, 1991;
0047/2: Sabotin (Zirnich v Mezzena 1986: 195); Kostanjevica pri Gorici (Pospichal 1897: 12-13);
0048/3: Stara Gora, Panovec (Pospichal 1897: 12-13), tudi v severovzh. delu Panovca (odd. 4) - 0048/1, okoli 150 m, I. Dakskobler & I. Mlekuž, 1985.
Nova nahajališča:
9747/1: Morizna, ob poti na pl. Dolec, 770 m, dolomitni apnenec, Ostryo-Fagetum, 1992;
9747/2: Magozd, ob poti v Morizno, 460 m, skrilavi glinovci, Luzulo-Fagetum, 1992. Op.: V osnovnem kvadrantu 9747 je znana tudi v sosednji Furlaniji - Julijski krajini (glej Poldini 1991: 168);
9748/1: jugovzhodno pobočje Osojnice (poviije Tolminke), 640 m, apnenec, Seslerio variae-Ostryetum, 1991;
9749/4: Kacenpoh pri Podbrdu, 670 m, apnenec in roženci, Hacquetio-Fagetum luzuletosum luzuloidis, 1993;
9848/3: Podsela, ob poti na Javor,
22
t. Dakskobl-er Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
okoli 300 m, apnenec s primesjo fliša, Seslerio autumnalis-Fagetum, leg. I. Dakskobler, D. Trpin in B. Vreš 1992; Vogršček (Sp. Log), 270 m, ploščasti apnenec, Lamio orvalae-Fagelum, 1990; 9848/4: V Meji nad Slapom ob Idrijci, 530 m, ploščasti apnenec z roženci, Hacquetio-Fagetum, 1992; zahodno pobočje Špile nad Kanalskim Lomom, 830 m, apnenec, Lamio oiva-lae-Fagetum, 1984; 9849/1: jugozahodno pobočje Kotla nad Temljinami, 770 m, ploščasti apnenec z roženci, Lamio orvalae-Fagelum, 1986; 9947/1: pod Sv. Gabrijelom v dolini Idrije, 320 m, apnenec s primesjo fliša, Lamio orvalae-Fagetiim, 1991; Gomila pod Zarščino, 460 m, apnenec s primesjo fliša, Lamio orva-lae-Fagetum, 1991; Zeleni potok, 280-320 m, apnenec, Omithogalo-Fagetum (degradiran), Sesleiio autu-mnaliS'Quercetum cerris (stadij), 1994;
9947/4: severovzhodno vznožje Sabotina pri Prilesju, 200 m, apnenec, Saxífrago petraeae-Tilietum (prov.), 1993; 9948/3: Fobški kal - Čepovanska dolina, severno pobočje Trnovskega gozda, okoli 700 m, apnenec, Seslerio autumnalis-Ostryetum, 1984.
Iz navedenih nahajališč sklepamo, da je črni sršaj v submediteransko-predalpskem območju Slovenije razširjen v podgorskem in spodnjem gorskem pasu (200 - 900 m). Uspeva v mezofilnih, termofilnih in zmerno acidofilnih gozdnih združbah, tako na apnencu in dolomitu (s pogosto primesjo roženca) kot na skrilavih gli-novcih in flišu, običajno na bolj plitvih in skeletnih tleh. Raztresena nahajališča so tudi ob vznožju Julijskih Alp, torej
v alpskem fitogeografskem območju (po M. Wrabeiju 1969).
4. Asplenium seelosii Leyb.
Jugovzhodnoalpska vrsta Asplenium seelosii je v Julijskih Alpah razmeroma redka. Poleg nahajališč, ki jih navajata T. Wraber (1962: 186) in Poldini (1975: 443-445), je v her-bariju ljubljanske univerze (LJU) tudi primerek iz doloniitncga previsa nad grapo Prešnika v kraju Planinca pod Loško steno (9647/2), ki ga je 29. 8. 1985 nabral P. Skoberne. Skoraj natančno sedem let kasneje (2S. 8. 1992) sem jo našel nad zatrepom doline Tolminke, jugovzhodno od Velikega Kuntarja (1712 m), nad potjo, ki pelje na planino Lašca (9748/1). Fitocenološki popis nahajališča je naslednji:
Nadmorska višina: 1100 m Lega: NW (severozahod) Geološka podlaga: dachsteinski apnenec (dolomitni apnenec) Velikost popisne ploskve: okoli 40 m2
Zastiranje: 5 %
Z: Asplenium seelosii 1.2 Rhododendron hirsutum (+) Potentilla clusiana (r) Trisetum aigenteum (+) Paederota lutea r Asplenium tiichomanes + Asplenium ruta-muraria +
Seelosov sršaj raste v spodnjem, previsnem delu okoli 200 m visoke stene, ki je postavljena vzdolžno na pobočje (smer zahod-vzhod). V previsu sem naštel okoli 20 rušic. V okoliških, bolj razčlenjenih stenah tega območja sem določil združbo Cam-
HlaiJnikia 2: 19-31 (1994)
23
panulo zoysii-Potentilletum clusianae.
5.	Centaurea dichroantha A. Kern.
V Sloveniji je ta vrsta razširjena v Zgornjem Posočju (Trenta, Lepe-na, Bavšica, dolina Koritnice) in v Bohinju (Komarča) - glej npr. T. Wraber (1964: 136, 1990: 164-165).
9748/1: zatrep (konec) doline Tolminke - Zgornji Prodi, okoli 800 m, nizko pionirsko grmišče na hudourniškem vršaju, skupaj z vrstami: Ostryci carpinifolia, Pinus mugo, Genista radiata, SaHx glabra, Sesleiia varia s. lat., Peucedanum oreo-selinum, Dryas octopetala, Calama-grostis varia, Molinia antndinacea idr., 1992, 1993; levi breg Tolminke ob poti na planino Na Prodih, okoli 550 m, morensko gradivo, opuščen pašnik, 1991. 9748/3: nad planino Na Prodih, ob vznožju Grušnice, 750 m, dolomit, Cytisantho-Ostiyetum (stadij), 1991.
6.	Iris cengialti Ambrosi
Splošno razširjenost in sistematski položaj tega jugovzhodnoalpskega tak-sona iz kompleksa Iris pallida s. lat. je obravnaval Trinajstič (1976). O njegovi razširjenosti v Julijskih Alpah sta pisala Poldini (1975: 509-510) in T. Wraber (1964: 1935, 1985: 67). Novih nahajališč, ki jih omenjam, nimam dokumentiranih s herbarijskim gradivom, nekatera od njih (Mija) le s fotografskim posnetkom. V glavnem raste na težko dostopnem skalovju, v južnoalpski združbi črnega gabra in malega jesena ali, podobno kot v Bohinju (Komarča), skupaj z orne-liko ali žarkasto košeničico (Genista radiata).
9747/1: Morizna, ob poti na planino Dolec, 600 do 1350 m, apnenec, dotomitni apnenec, Seslerio varicie-Ostryetum, Cytisantho-Ostryetum, Genistetum radiatae nom. prov., 1992;
9748/3: nad potjo Polog - pl, Lašca v dolini Tolminke (jugovzhodno pobočje Vrha Lipnika), 930 m, apnenec, Seslerio variae-Ostryetum, 1992. 9746/4: vzhodno pobočje Mije v dolini Nadiže, 800 m, dolomitni apnenec, Cytisantho-Ostryetum, 1991. Op.: V osnovnem kvadrantu 9746 je znana tudi v sosednji Furlaniji-Julijski krajini (Poldini 1991: 446); 9846/4: pod Očno nad Čiginjem, 680 m, apnenec, Seslerio variae-Ost>ye-tum, 1989.
7. Epipactis leptochila (Godfery) Godfery
Na možnost, da uspeva ta avto-gamni takson iz sorodstva širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s. lat.) tudi v Sloveniji, je opozoril že Ravnik (1976: 372). Robatsch (1991: 600) med močvirnicami, ki jih je našel na območju Krna, našteva naslednje: Epipactis greuteri, E. leutei, E. muel-leri, E. leptochila subsp. leptochila.
S pomočjo ključa iz knjige o orhidejah (Buttler 1986) sem obravnavani takson določil na naslednjem nahajališču:
9748/3: severozahodno pobočje Vrha nad Sopotom v dolini Zadlaščice, 1100 m, apnenec z roženci, gorska oblika toploljubnega bukovja (Os-tryo-Fagetum calamagrostietosum arundinaceae), 1993.
Domnevam, da je ta takson pogost tudi na jugovzhodni strani grebe-
24
t. Dakskobl-er Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
na, v poviiju Lipovščka. Tu sem pred leti, še posebno v asociaciji Seslerio autumnalis-Fagetum, pogosto videval omenjenemu primerku podobno mo-čvirnico, ki sem jo takrat določil za vrsto E. helleborine. Čeprav imam he-rbarijsko gradivo, je znano (Ravnik 1976: 373), da določitev na suhih primerkih ni zanesljiva.
8.	Epipactis microphyila (Ehrh.) Sv/.
Ravnik (1976) piše, da je dro-bnolistna močvirnica v Sloveniji morda pogostejša, kot si mislimo, saj jo zaradi njene nevpadljivosti lahko prezremo. Po Mali flori (Ravnik 19S4: 751) je razšiijena v predalpskem, sub-panonskem, dinarskem in submedite-ranskem fitogeografskem območju Slovenije.
974S/4: pod Kalcem (Čadrg), S10 m, apnenec z roženci, Seslerio autumnalis-Fagetum, 19S9 (Dakskobler 1991 a, fit. tab. 3); 9749/3: Zalisec, 940 m, apnenec in glinovci, Seslerio autumnalis-Fage-tum, 1989 (Dakskobler 1991 a, fit. tab. 3); 9849/1: nad Oblokami, dolomit z roženci, 620 m, Ostryo-Fagetum, 1988; nad Lojami v dolini Kneže, 660 m, dolomit in glinovci, Hacguetio-Fagetum (=Fagetum submontanum s. lat.), 1986.
Dodajam še nahajališče iz dinarskega fitogeografskega območja:
0149/2: Otlica - Colski tali, 750 m, dolomitni apnenec, Seslerio autumnalis-Fagetum, 1989
9.	Epipactis muelleri Godfery
O tej avtogamni močvirnici sta pri nas piva pisala Ravnik (1976: 373), ki je njeno prisotnost le domneval, in T. Wraber (1979: 276-278), ki je opisal že konkretno nahajališče, posredoval podatke o drugih, in izdelal karto razširjenosti. Kaže, da je Muller-jeva močvirnica v obravnavanem območju precej pogosta. Naštevam samo nahajališča, kjer sem jo našel cvetočo, in je določitev najbolj zanesljiva:
9749/3: pod Gradnikom v dolini Kneže, 550 m, dolomit z roženci, drugotni gozd črnega gabra na rastišču Os-tryo-Fagetttm, 1991; pod Gradnikom v dolini Kneze, 760 m, dolomit z roženci, Oslryo-Fagetum rhodode-ndretosum hirsuti, 1991. 9849/1: južno pobočje Koriške gore nad Zarakovcem, baški dolomit z roženci, 500 do 600 m, Ostryo-Fagetum, Seslerio variae-Ostryetum, 1991; Podrajnovca (vzhodno pobočje Kotla v grapi Koritiiice), 530 m, baški dolomit z roženci, Seslerio variae-Ostiyetum, 1991; 9848/2: Brezje pri Ljubinju (nasproti vzpetine Grič), apnenčeva breča v flišu, 3S0 m, Ostiyo-Fagetum ha-cquetietosum, 1990; 9746/4: vzhodno pobočje Mije v dolini Nadiže, 360-500 m, dolomit in dolomitni apnenec, Osttyo-Fagelum, 1990. Op.: V osnovnem kvadrantu 9746 je znana tudi v sosednji Furlaniji (Poldini 1991: 330).
Ta in tudi druga, še nepreverjena nahajališča potrjujejo, kar je ugotovil že T. Wraber (1979: 277), da je Epipactis muelleri toploljubna vrsta, ki največkrat uspeva na karbonatni (predvsem dolomitni podlagi), na plitvih rendzinah v podgorski in spodnje gorski stopnji. Na Tolminskem je naj-
Hladnikia 2: 19-31 (1994)
25
bolj pogosta v asociaciji Ostiyo-Fage-turn in njenih stadijih.
10. Epipactis purpurata SM.
Purpurna močvirnica je uvrščena v seznam redkih vrst slovenske flore (T. Wraber & Skoberne 1989: 143). V submediteranskem območju Slovenije smo jo našli pod Loviščem nad dolino Idrije (Marinček & al. 1990: 13), v asociaciji Omilhogalo-Fagetum.
9749/4: severozahodno pobočje hriba Jehle (1070 m) - Bideižuna (povirje Hude grape), okoli 750 m, skrilavi glinovci in lapor, Luzulo-Fagetum alhyrietosum, 1989; 9849/1: severozahodno pobočje Lačnega brda v grapi Koritnice, 490 m, glinovci, roženci in apnenec, Lamio orvalae-Fagetum, 1989.
Po teh, siccr redkih nahajališčih, sklepamo, da ta močvirnica uspeva v senčnih gozdovih podgorske in gorske stopnje, na razmeroma vlažnih in globokih ijavih tleh.
11. Luzula nivea (L.) DC.
Vrsta Luzula nivea je razširjena le v skrajno severozahodnem delu Slovenije, predvsem v Zgornjem Posočju (glej Marinček, Puncer & Zupančič 1980: 135 - arealno karto izdelali s sodelovanjem M. Palme in T. Wrabeija). Na Gorenjskem, v Bohinju blizu slapa Savice, jo je prvi našel A. Paulin (Paulin 1916: 1-2, Dolšak 1936: 114), za njim pa na istem območju in na Komarči (vse 9748/2) še F. Dolšak, E. Mayer, T. in M. Wraber ter B. Prekoršek (herbarij LJU). V Vratih (mešan bukov gozd ob Tomi-nškovi poti, na nadmorski višini 1200-
1400 m, 9549/3) jo je nabral E. Mayer (1953:70), kasneje tudi T. Wraber (1959, LJU). Na meji z Gorenjsko uspeva še na Vršiču - 9548/4 (Zirni-ch v Mezzena 1986: 249, E. Mayer 1953 - LJU).
Južna meja razširjenosti vrste Luzula nivea v Sloveniji je v okolici Tolmina (Kozlov rob, Bučenica) in v Baški dolini. V zgornjem delu doline Tolminke in v gozdovih nad in pod Tolminskimi Ravnami je bolj pogosta, drugod v dolini Zadlaščice ter v dolinah Kneže, Koritnice in Bače pa raste raztreseno od podgorskega do subalpinskega pasu. Največkrat smo jo našli v asociaciji Anemono-Fage-tum (v tej asociaciji je razlikovalna vrsta geografske variante -glej Marinček, Poldini & Zupančič 1989), pa tudi v drugih bukovih združbah, ponavadi na plitvih, skeletnih rendzinah.
Ker je v gozdovih tega območja splošno razširjena njej podobna belkasta bekica (Luzula luzuloides), snežnobelo bekico v času, ko ne cveti, marsikdaj spregledamo.
9748/1: povirje Tolminke, planina Pod Osojnico, 660 m, apnenec (morena), Anemorio-Fagetum, 1993; Zgornji Prodi, 820 m, apnenec, Ane-mono-Fagetum, 1993; nad potjo Polog - pl. Lašca, 950 m, dolomitni apnenec, Ostryo-Fagetum homo-gynetosum, 1992; 9748/4: severno pobočje Grušnice, 1300-1530 m, dolomitni apnenec, dolomit, Anemono-Fagetum, Poly-sticho lonchitis-Fagetum, 1992, 1993; gozdnata pobočja nad Tolminskimi Ravnami, 1000-1250 m, apnenec, Anemono-Fagetum, 1993; pod Tolminskimi Ravnami, nad Zadla-ščico, 740 m, apnenec, Seslerio autumnalis-Fagetum, 1992; Prodi
26
t. Dakskobl-er Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
v dolini Kjiežc (odd. 5), 800-900 m, apnenec (morena), Anemono-Fagetum caricelosum albae, 1993; vzhodno pobočje Gabrovca (Prodi), 1140 m, dolomitni apnenec, Ane-mono-Fagetum adcnostyletosum glabrae, 1993; greben Gabrovca, 1350-1400 m, dolomitni apnenec, Anemono-Fagetum, 1993;
9749/4: greben Jehte nad Znojilami, 970-1000 m, ploščasti apnencc z roženci, Seslerio auiumnalis-Fagc-/h/ti, 1991 (glej tudi Dakskobler 1991 a: 38);
9848/1: severno pobočje Kozlovega roba (Tolminski grad), 290-390 m, dolomit z roženci, Hacquetio-Fagetum, Aninco-Fagelum, 1990; severno pobočje in greben Bučenicc, 250-450 m, ploščasti apnencc z roženci, Lamio oivalae-Fagelum, Oslryo-Fagetum, Scslerio-Fagetum, Arunco-Fagctum, 1590 (glej tudi Dakskobler 1991 a: 38);'
9849/2: med Gladko skalo in Strganim robom nad Bidcržuno (severo-za-hodno pobočje grebena Jehle -Znojilski vrh), 850-940 m, pobočni grušč: ploščasti apnenec, lapor, Homogyno s):lvcstris-Fagcium, Rho-dothamno-Rhododendreium Jarice-tosum (stadij), 1991;
9849/1: nad Oblokami, 740 m, dolomit z roženci, Osliyo-Fagelum homo-gynctosum, 19S9; jugozahodno pobočje Čumika nad grapo Koritnice (Vindisek), 750 m, apnenec z roženci, Ostrvo-Fagetum, 19S7 (he-rbarijsko gradivo založeno); severovzhodno pobočje Čumika nad Žve-ntarsko grapo, 660-720 m, apnenec z roženci, Ostryo-Fagelum homo-gynetosum, 1991.
12. Malaxis monophyllos (L.) Sw.
Doslej znanim nahajališčem v Sloveniji (T. Wraber & Skobeme 1989: 212, Dakskobler 1992: 55, Praprotnik 1993: 6) dodajam naslednji nahajališči:
9747/3: Matajur, nad Svinsko planino, 1360 m, dolomitni apnenec, pašnik na rastišču zgornjegorskega bukovega gozda (Ranunculo platanifolii-Fagelum). Spremljevalne vrste: Aconitum angustifolium, Rubus idaeus, Daciylis glomerata. Achillea sp., Diyopteiis filix-rnas, Adenostyles glabra, Campanula witasckiana (?), Alchemilla sp., Rhytidiadclphus squamosus idr., 1992; 9748/1: pod pianino Lašca v zatrepu doline Tolminke, 10S0 m, dolomitni apnenec, pionirski stadij Salix gla-bra-Rhododcndron hirsutum na opuščenem pašniku ob robu alpskega bukovja (Anemono-Fagetum), 1992.
13. Fimpinella alpina Host
V	Sloveniji je alpski bedrenec raz-šiijen v Julijskih Alpah in v Trnovskem gozdu (Sušnik 19S4: 302). E. Mayer (1952: 170) med pokrajinami omenja tudi Koroško in severno Notranjsko. V Julijskih Alpah raste predvsem v njihovem bohinjsko-kmskem delu ter na Matajurju, največkrat v združbi modrike in vednozelenega šaša (Seslerio variae-Caiicclum sempenirentis) - T. Wraber (ustno sporočilo). K. Zirnich (Mezzena 1986: 455) ga je nabral v Morizni in na Krnu.
9749/4: nad Gladko skalo (Jehle), 860-900 m, ploščasti apnenec z roženci in laporjem, nizek gozd bukve in macesna na robu stene (Rhododendro hirsuti-Fagetum lari-cetosum nom. prov.), 1991. Op.:
V	tem kvadrantu je že znano na-
Hladnikia 2: 19-31 (1994)
27
hajališče na bohinjski strani Črne prsti (Paulin v Dolšak 1936:122);
9849/2: Strgan rob nad Hudo grapo, okoli 1000 m, ploščasti apnenec z roženci in lapoijem, nizko bukovje na zelo strmem pobočju (Rhodo-dendro hirsuli~Fagetum nom. prov.), 1991;
9749/3: pod vrhom Plohe nad dolino Kneže, 1100 m, dolomit z roženci, Rhodothamno-Pinctum mugo laricc-tosum, 1991; Prodi, ob povirju Proščka, okoli 800 m, sestoj žar-kasle košeničice (Genista radiata), 1993;
9748/1: severovzhodno pobočje Osoj-nice nad povirjcm Tolminke, 710 m, dolomitni apnenec, Rhododendro hirsuti-Ostryetum nom. prov., 1991; nad potjo Polog - pl. Lašca, 950 m, dolomitni apnenec, Ostryo-Fageium homogvneiosum, 1992; nad pl. Lašca, okoli 1350 m, dolomitni apnenec, nizko bukovje na vlažnem skalovju (Ranunculo plaianifolii-Fagetum), 1992;
9748/4: severno pobočje Grušnice, okoli 1300 m, dolomitni apnenec, Ane-mono-Fagclum laricctosum (.Larici-Fagetum), 1991; pod planino Na Kalu, 1300-1500 m, dolomitni apnenec, opuščen pašnik na potencialnih rastiščih alpskega in sub-aJpinskega bukovja, 1993; zahodno pobočje Tolminskega Migovca, 1500-1750 m, dolomit, dolomitni apnenec, Seslerio vaiiae-Caricetum semperviivntis, 1993; pod Sopotom (dolina Zadlašeice), okoli 750-800 m, pobočni grušč, Rhododendro hiisuti-Ostryetum (nom. prov.), 1993; pod Ljubinjskimi stenami (južno pobočje Žabiškega Kuka v poviiju Lipovščka), okoli 1200 m, pobočni grušč, Cytisantho-Ostryetum (stadij), 1993.
Iz omenjenih nahajališč sklepamo, da alpski bedrencc raste tudi v gorskih, zgornjegorskih in subalpinskih gozdovih bukve, macesna in č. gabra na skrajnostnih (ekstremnih) rastiščih (velika strmina, zelo plitva tla). Po videzu (velikost, oblika listov - širina listnih rogljev) se primerki, nabrani v teh gozdovih, nekoliko ločijo od tistih, nabranih na visokogorskih traviščih.
14.	Primula farinosa L.
Ta vlagoljubna, v Evropi alpsko in arktično razširjena vrsta je kljub razmeroma pogostim nahajališčem ponekod ogrožena (glej npr. Zimmermann et al. 19S9: 165). Na spodaj opisanem nahajališču v Baski dolini je po štirih letih nisem več našel. Možno je, da sem jo spregledal, možno pa je tudi, da je zaradi spremenjenih rastiščnih razmer na omenjenem travniku izumrla. To se je npr. zgodilo na vlažnem travniku ob Koritnici blizu Bovca (T. \Vraber, ustno sporočilo).
9849/1: pod Brelihom (Spodnje Bukovo), 450 m, skrilavi glinovci in peščenjak, vlažen gojeni travnik, 3. 5. 19S8 (Heroarij Biol. inst. ZRC SAZU 3071).
15.	Scseli gauanii Knch
Nada Praprotnik (1987) je vrsto Scseli gouanii uvrstila med submedi-teransko-severozahodnoilirske florne elemente. V sosednji Furlaniji (Pol-dini 1991: 698) je dokaj pogosta tudi na območju Alp. Doslej znanim nahajališčem v Sloveniji (Praprotnik 1987: 66) dodajam naslednja:
9646/4: skale pri planini Boka, okoli 700 m, dolomitni apnenec, Patenti-
28
t. Dakskobl-er Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
Iletum caulescentis s. lat., 1993; hudourniški vršaj ob Boki, tik pred izlivom v Sočo, okoli 400 m, 1993; 9746/4: vzhodno pobočje Mije, 750800 m, dolomitni apnenec, Cyti-santho-Ostryetum, 1991; 9747/1: hudourniška grapa Globoščak, ob poti v Morizno, 510 m, rob vršaja, Seslerio variae-Ostryetum (stadij), 1992; 9849/1: vzhodno pobočje Malega vrha nad Grahovim ob Bači, 500-700 m, dolomit z roženci, Potentilletum caulescentis s. lat., 1991 (glej Dakskobler 1991 b); Pisano čelo nad Koritnico, okoli 450 m, dolomit, Potentilletum caulescentis s. lat., 1991; vznožje Koriške gore nad Klontami (Zurakovec), okoli 350 m, dolomit, slabo porasla skalna plošča tik ob cesti Huda-južna-Koritnica, 1991.
3. Summary
In the southern Julian Alps and their foothills we have determined new localities for fifteen taxa.
We have confirmated two localities of the endemic species Alyssum petraeum (—Aurinia petraea): Moriz-na (9747/1) and Loški poldan above the Podsela-Doblar road (9S48/3), which were discovered by K Zirnich in 1934 (Podsela) and 1942 (Moriz-na) - see Černic (1977: 73, 75) and Mezzena (1986: 145). Near the village of Podsela this species thrives not only as an apophyte (Černic 1977: 75) but also spontaneously, on rocky masses, difficult of access.
In the Julian Alps the species Arabis pauciflora also thrives at the foot of Pirhovec in the ridge of Polovmk (9747/1), at the foot of Mounth Ploha in the Kneža valley
(9749/3), and above the village of Strzi&e (9749/4).
In the sub-Mediterranean, preAlpine region of Slovenia, species Asplenium adiantum-nigrum is distributed in submontane and lower montane belt (200 - 900 m). It thrives in mesophilous, thermophilous and moderately acidophilus forest communities, on limestone and dolomite (with frequent admixture of chert), as well as on slaty claystone and flysch, generally on shallow and skeletony soils.
The species Asplenium seelosii was found in the upper amphyteatric end of the Tolminka valley, southeast of Mount Veliki Kuntar (1712 m) below Mount LaSca (9748/1). It grows in the overhanging section of an approximately 200 meter high dolomite limestone wall.
In the uppermost part of the Tolminka Valley - Zgomji Prodi (9748/ 1) and above Mount Planina Na Prodih (9748/1 and 9748/3), two new localities of species Centaurea dichroan-tha were discovered
In general, the taxon Iris cengialti overgrows rocky masses, difficult of access. This holds true also of the eastern slopes of Mija in the Nadiza valley (9746/4), Morizna (9747/1), Vrh Lipnika in the Tolminka valley (9748/ 3) and the area above the village of Ciginj, at the foot of Mount Ocna (9846/4). The taxon is mostly found in Cytisantho-Ostryetum and Seslerio variae-Ostryetum associations.
The distribution of autogamous taxon Epipactis leptochila in Slovenia has not yet been sufficiently researched. This taxon was determined on the northwestern slope of Mount Vrh nad Sopotom (9748/3), in a Os-tryo-Fagetum calamagrostietosum arund-inaceae community.
Hladnikia 2: 19-31 (1994)
29
New localities of the species Epi-pactis microphylla were discovered above the village of Obloke in the Baca Valley and above the village of Loje in the Kneza valley (both 9S49/1).
The research indicates that the species Epipactis muelleri is rather frequent in the Tolmin region, especially in the Oslryo-Fagetum association and its stages.
A rare species of Slovene flora, Epipactis purpurala (Wraber & Sko-berne 1989: 143), was found in shady beech forests above Koritnica Gorge in the Baca Valley (9749/4, 9849/1).
The Tolmin region (the hills of Kozlov rob and Buienica) and the Baca Valley are the southernmost parts of the Luzula nivea distribution area in Slovenia. The species grows quite frequently in the upper part of the Tolminka Valley and in the forests around the village of Tolminske Ravne, while elsewhere in the Za-dlascica Valley and in the valleys of the Kneza, the Koritnica and the Baca rivers it thrives scattered from
the submontane to sub-Alpine belt.
Localities of a rare orchid Malaxis monophyllos in Slovenia have been increased by two: one at Svinska planina on Mount Matajur (9747/3) and the other on Mount Lasca above the Tolminka valley (9748/1).
In the southern Julian Alps, the species Pimpinella alpina generally grows in the Seslerio variae-Caricctwn sempervirentis association. We have also found it in bcech, larch, and hop-hornbeam forests of extreme habitats.
In the moist cultivated meadow near the village of Spodnje Bukovo (9849/1) we found no traces of spe-cics Primula farinosa, wliich had been located there in 1988.
New localities of the sub-Mcdite-rranean-northwestern Illirian species Seseli gouanii were discovered near the Boka waterfall (9646/4), on the eastern slope of Mount Mija in (he Nadiza Valley (9746/4) and in the Globoscak torrent (Morizna - 9747/1).
Literatura:
Anderle, B., 1993: Floristične novosti z Gorenjske. Predavanje na S. srečanju slovenskih botanikov. Maribor, 13. november 1993.
Beck, G., 1907: Vegetationsstudien in den Ostalpen. I. Die Verbreitung der mediterranene, lllyrischen und mitteleuropäisch-alpinen Flora im Isonzotale. Sitzungber. d. Akad. d' Wiss. Wien., Mathem-naturw. KI., Bd. 116: 1-96, Wien.
Buttler, K. P„ 1986: Orchideen. Die farbigen Naturführer. Heraus«.: G. Stedebach Mosaik Verlag, Mönchen.
Cernic, F., 1977: Ad floram italicam notulac taxonomicae et geobotanicae. 23. Distribuzione di "Aurinia petraea" (Ard.) Sclmr nelle Alpi sudorientali. Webbia 31 (1)' 69-7S Firenze.
Dakskobler I, 1991 a: Gozd bukve in jesenske vilovine - Seslerio auti,mnaUs-rage,um (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 v submediteransko-predalpskcm območju Slovenije Scopoha 24: 1-53, Ljubljana.
Dakskobler, I., 1991 b: Kratkodlakava popkoresa na pobočjih Malega vrha. Proteus 54 (3): 95-98, Ljubljana.
Dakskobler, L, 1992: Gora z odkruienim obrazom nad Batavo pri Podbrdu in njene
30
t. Dakskobl-er Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja
skrivnosti. Proteus 55 (2): 54-58, Ljubljana.
Dakskobler, L, 1993: Novo nahajališče kimastocvetnega grahovca v Julijskih Alpah. Proteus 55 (5): 174-180, Ljubljana.
Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exsiccata Carniolica. Centuria XV.-XVIII. Prirodoslovne razprave 3(3): 85-131, Ljubljana.
Marinček. L, I, Puncer & M. Zupančič 1980: Ostryo-Fagetum in Slowenien. Biološki vestnik 28 (2): 125-136, Ljubljana.
Marinček, L., L Poldini & M. Zupančič 1989: Beitrag zur Kenntniss der Gesellschaft Anemono-Fagetum. Razprave 4. raz. SAZU 30 (1): 3-64, Ljubljana.
Marinček, & al., 1990: Omylhogalo pyrenaici-Fagetum ass. nova, nova združba bukovih gozdov v Sloveniji. Scopolia 22: 1-22, Ljubljana.
Martinčič, A., 1984: Polypodiaceae. In: A. Martinčič & F. Sušnik: Mala flora Slovenije. Praprotnice in seinenke, s. 69-82, Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. raz. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana.
Mayer, E., 1953: Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV. Biološki vestnik 2: 66-72, Ljubljana.
Mayer, E., 1954: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja II. Razprave 4. raz. SAZU 2: 5-44, Ljubljana.
Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1-519, Trieste.
Paulin, A., 1916: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte II. Carniola 7: 61-72, 129-141, 284 (sep. 1-25), Ljubljana.
Poldlni, L., 1975: Contributi critici alla conoscenza della flora delle Alpi Friulane e del loro avanterra. Note Miscellanee. Wcbbia 29: 437-538, Firenze.
Poldini, L, 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine.
Pospichal, E., 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. I-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien.
Praproinik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Praprotnik, N., 1993: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank. Hladnikia 1: 5-S, Ljubljana.
Ravnik, V., 1976: Rod močvirnic (Epipactis) v Sloveniji - I. del: Sirokolistna močvirnica (Epipactis helleborine). Proteus 38 (9-10): 371-373, Ljubljana.
Ravnik, V., 1976: Rod močvirnic (Epipactis) v Sloveniji - II. Druge vrste močvirnic. Proteus 39 (1): 3-5, Ljubljana.
Ravnik, V., 1984: Orchidaceae. In: A. Martinčič & F. Sušnik: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke, s. 747-763, Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Robatsch, K, 1991: Neues zur Gattung Epipactis Zinn (Orchidaceae). Carinthia II 181/ 101: 599-600, Klagenfurt.
Seuak, G., 1974: Travniška vegetacija Porezna. Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.
Sušnik, F., 19S4: Apiaccae (Umbeliiferae). In: A. Martinčič & F. Sušnik: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke, s. 290-320, Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Trinajstič, I., 1976: Beitrag zur Taxonomie des Iris pallida Komplexes. Biosistematika 2(1): 67-78, Beograd.
Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199, The Hague.
Wraber, T., 1962: Seelosov sršaj v Julijskih Alpah. Proteus 24 (7): 186, Ljubljana.
Hladnikia 2: 19-31 (1994)
31
Wraber, T., 1964: Ein Beispiel der thermophilen Vegetation aus den Julischen Alpen (Vorläufige Mitteilung). Acta Botanica Croatica - Vol. extraord. (Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen Gesellschaft für Vegetationskunde 4): 133-137, Zagreb. Wraber, T., 1968: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik 17: 173-192, Ljubljana.
Wraber, T., 1979: Miillerjeva močvirnica (Epipactis muelleri) tudi v Sloveniji. Proteus 41
(7): 276-278, Ljubljana. Wraber, T., 1985: Rastlinstvo. In: M. Bergjnc & al. (ur.): Triglavski narodni park.
Vodnik, s. 63-85, Triglavski narodni park, Bled. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. Wraber, T. & P. Skoberne 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR
Slovenije. Varstvo narave 14-15, Ljubljana. Zimmermann, A & al., 1989: Atlas gefährdeter Farn- und Blütenpflanzen der Steiermark. Mitteilungen der Abteilung für Botanik am Landesmuseum Joanneeum in Graz 18/ 19: 1-302, Graz.