GEOGRAFSKI OBZORNIK A L I P O Z N A M O P R S T I ? Ana Vovk Korže UDK 911.2:631.4, UDK 631.4:81 '373.22 ALI POZNAMO PRSTI? Ana Vovk Korže, dr., Oddelek za geografijo Pedagoš- ke fakultete v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija Članek predstavlja mednarodna in slovenska imena za pr- sti, klasifikacijo prsti in neenotno rabo iman za prsti v neka- terih slovenskih geografskih učbenikih. Imena za prsti, ki so bila v rabi do leta 1 990 , se danes ne uporabljajo več. Pedologi so jih s spreje- mom slovenske klasifikacije nadomestili z novimi in jih dosledo uporabljajo v strokovni literaturi. Prav je, da geografi, ki se naslanjamo na spoznanja sorod- nih strok in poznamo nove izsledke, tudi njihovo ter- minologijo, seveda s premislekom, vključujemo v na- šo stroko. V zadnjih letih je med geografi vse več zanima- nja za terensko preučevanje prsti, predvsem v osnov- ni in srednji šoli. Učenci in dijaki tekmujejo v znanju iz ugotavljanja lastnosti in prepoznavanja tipov pr- sti. V učbenikih pa je pri imenih za prsti, žal, precej zmede. Zlasti učitelji, ki naj bi imeli dovolj strokovne- ga znanja o imenih za prsti, tarnajo nad nedosled- nim in nejasnim poimenovanjem prsti. Vsakdanje iz- kušnje kažejo, da že diplomant, ko zapušča študij- ske klopi, pomeša med pojmoma tla in prst, in da je nekritičen do uporabe starejših pedoloških kart in li- terature. Neenotnost poimenovanja prsti povzroča probleme učiteljem, učencem pa prav gotovo ne pri- naša veselja do usvajanja teh vsebin, čeprav so pr- sti tista pokrajinska sestavina, od katere živi velik del človeštva. Na področju pedogeografije za poenote- nje imen prsti zagotovo ni bilo narejenega dovolj. To potrjuje tudi prispevek v reviji Geografija v šoli (7). Raznoliko poimenovanje prsti izhaja iz preteklo- sti, saj so ljudje uporabljali različne oznake za pr- sti glede na njihove prevladujoče lastnosti (na primer peščene in glinaste prsti), glede na kamnine, na ka- terih so nastale (apnenčaste, prodnate prsti), ali gle- de na geografsko razširjenost in rastlinstvo (tundrske, stepske prsti). S prehodom z nomadskega načina življenja na stalno naselitev je postalo znanje o lastnostih prsti zelo pomembno. Prva spoznanja so bila izkustvena, na primer na temelju rezultatov žetve, tako da so prsti UDC 911.2:631.4, UDK 631.4:81 '373.22 DO WE KNOW SOILS? Ana Vovk Korže, Ph. D., Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia International and Slovene soil nomenclature, soil group clas- sification and using of not uniform soil terms in some Slovene geographic textbooks have been presented. imenovali pšenične, ovsene, pašniške in podobno. Ze pred 4 0 . 0 0 0 leti so se pojavili prvi opisi prsti po barvi in strukturi. Antično znanje o prsteh je bilo ši- roko in takrat so postavili temelje kmetijski znanosti, s propadom rimskega cesarstva pa je vedenje o pr- steh nazadovalo (5). V posameznih strokah so se uveljavila različna poimenovanja prsti: botaniki so pisali o borovih, hra- stovih, prerijskih prsteh, geologi o granitnih, skrila- vih, apnenčastih prsteh, klimatologi o zamrznjenih tudrskih, tropskih, vlažnih prsteh, geografi pa o gor- skih, dolinskih in obalnih prsteh. Šele v 19. stoletju je Rus Dokučajev postavil temelje razvrščanja prsti po nastanku (genezi) in ne le po posamezni lastno- sti prsti: prsti je opredelil kot samostojno tvorbo, lo- čeno od matične podlage, njihov nastanek pa je po- jasnil z matično kamnino, podnebjem, reliefom in člo- vekom ter aktivnostjo živih in mrtvih organizmov. Nje- gove ugotovitve sta uporabila tudi Gračanin in Sko- rič (1 1) pri zasnovi poimenovanja prsti v Jugoslavi- ji (5). Tudi pedologi v Sloveniji so zasnovali klasifi- kacijo prsti glede na njihov nastanek. Namen tega prispevka ¡je zato: • predstaviti FAO-UNESCO-vo klasifikacijo, ki se upo- rablja za poimenovanje prsti v svetu in je nasta- la ob sodelovanju več držav pri sestavi svetovne karte prsti, • predstaviti klasifikacijo prsti, ki se uporablja v Slo- veniji in je nastala je zaradi posebnosti slovenskih razmer, • poenotiti uporabo pojmov v učbenikih Obče geo- grafije (2, str. 89-94), Geografije Evrope (1, str. 20) in Geografske značilnosti Slovenije (3, str. 35). V okviru Organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO in Organizacije za izobrazbo, znanost in kul- turo UNESCO je skupina strokovnjakov iz različnih držav sodelovala pri izdelali projekta svetovne pedo- 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK loške karte. Izdelali so mednarodno klasifikacijo pr- sti in z njo poenotili imena prsti, ki naj bi veljala za cel svet. Svetovna karta prsti je v merilu 1 : 5 . 000 .000 in prikazuje 28 različnih skupin prsti. Zaradi majh- nega merila prikazuje zgolj najbolj razširjene skupi- ne prsti na Zemlji. Leta 1988 so popravili in dopol- nili legendo skupin prsti po svetu tako, da so določe- ne skupine prsti združi l i , nekatere pa dodali. Uvedli so tudi nekaj novih imen, skupine prsti pa razdelili gle- de na fizikalne in kemične lastnosti še v nižje enote (4). Zato se legenda skupin prsti po svetu ne ujema po- polnoma s prikazom razširjenosti prsti na svetovni kar- ti prsti (6). Poimenovanje prsti izhaja iz že uveljav- ljenih imen ruske, zahodnoevropske in ameriške kla- sifikacije (opombi:1 - leta 1988 ukinjene skupine prsti, 2 - dodane skupine prsti): • a k r i s o l i so prsti z glinastim B horizontom, kisle, nastanejo zaradi močnega preperevanja v trop- skem pasu (acoris pomeni kisel), • a l i so l i spadajo v skupino akrisolov in se od njih razlikujejo po visoki kationski kapaciteti in visoki sposobnosti izmenjave aluminija, • a n d o s o l i so temne prsti, nastale na vulkanskem gradivu (ando pomeni temen), • ant roso l i 2 so prsti, pri katerih se kažejo vplivi člo- veka (antropogen pomeni človeški), • a r e n o s o l i so prsti na nesprijetih peščenih nano- sih v puščavi (arena pomeni pesek), • černoz jomi so črne stepne prsti v območjih s ce- linskim podnebjem (rusko černozem, kar se izgo- vori černozjom, pomeni črna zemlja), • f e r a l s o t i so prsti z močno preperelim B horizon- tom, ki je sestavljen pretežno iz kaolinita, kreme- na in hidratiziranih oksidov in lahko zaradi pri- sotnosti železovih in aluminijevih oksidov (laterit) zelo trd (ferrum pomeni železo), • f l uv i so l i so prsti na rečnih usedlinah, torej obreč- ne ali aluvialne prsti (fluvius pomeni reka), • g le jso l i so mokre in glinaste prsti, ki nastanejo pod vplivom talne vode (glej pomeni mazav, mo- ker), • g r e j z j o m i so prsti na prehodu iz gozda v stepo, bogate z organsko snovjo in zaradi kremenovih delcev sive barve (grey pomeni siv), • g ipsoso l i 2 so prsti z akumulacijo gipsa (gipsni horizont) v pretežno sušnih in polsušnih območjih, • h i s toso l i so šotne, organske prsti z globokim slo- jem organske snovi in razpoznavnimi rastlinskimi ostanki, ki se spreminjajo v šoto (histos pomeni vlak- na, tkanina), Slika 1: Tip prsti: rendzina, kraj: Stanovsko, severno od Poljčan, relief: blago nagnjeno pobočje, nadmorska višina: 350 m, naklon: 8°, lega: zahodna, matična podlaga: peščen lapor, rastlinstvo: subpanonski podgorski gozd bukve in širokolistne grašice (Vicio orobodi-Fagetumj, horizonti: A-AC-C. (Foto: A. Vovk Korže.) kalci jso l i 2 so prsti z akumulacijo sekundarnega kalcijevega karbonata (kalcijev horizont) v pretež- no sušnih in polsušnih območjih, k a m b i s o l i so prsti s kambičnim B horizontom, kjer i z mineralnih delcev nastajajo minerali glin in železovi oksidi, ki prsti obarvajo rjavo (cambia- re pomeni zamenjati), k a s t a n o z j o m i so prsti z veliko organske snovi, rjavo barvo in veliko kalcija (kastanozjom pome- ni kostanjeva zemlja), leptoso l i 2 so plitve prsti na trdi kamniti matični podlagi in obsegajo litosole, rankerje, rendzine in regosole, l i toso l i so plitve prsti na ke manj kot 10 cm (lithos GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Tip prsti: ranker, kraj: Križni Vrh, osrednji del Dravinjskih goric, relief: spodnji del pobočja, nadmorska višina: 270m, naklon: 13", lega: zahodna, matična podlaga: pleistocenski pesek in drobni prod, rastlinstvo: kisloljubni gozd bukve in kostanja (Castaneo-Fagetum sylvaticae), horizonti: A-AC-C. (Foto: A. Vovk Korže.) • l iks iso l i 2 so močno preperele prsti z glinastim ilu- vialnim B horizontom, visoko nasičenostjo z ba- zami in lastnostmi med luvisoli in akrisoli, • luv i so l i so prsti z glinastim iluvialnim B horizon- tom, kjer je glina izprana iz zgornjega dela pro- fila v spodnjega (luo pomeni izprati), • ni tosol i so tropske prsti z glinastim B horizontom, globino 150 cm in več, i z močno preperelih kao- linitov (nitidus pomeni svetel, bleščeč), • f e o z j o m i so prsti s temnim A horizontom in gli- nastim B horizontom (faios pomeni temen, mračen), • p lanoso l i so prsti z oglejenim, močno obeljenim E horizontom nad slabo prepustnim horizontom, nastale večinoma na ravnem reliefu ali v reliefnih kotanjah s slabo odcednostjo v vlažnih celinskih območjih (piano pomeni raven), • pl intosol i 2 so oblika feralsolov z visoko vsebnost- jo železa in malo humusa, • podzo l i so prsti z močno izbeljenim E horizon- tom in B horizontom z akumulacijo železa ali hu- musa v hladnem, vlažnem podnebju (zola pome- ni pepel), • podzo luv i so l i so prsti z glinastim B horizontom, neenakomerno zgorjno mejo zaradi E horizonta, segajočega navzdol, nastanejo v vlažnih, hladnih celinskih območjih in pomenijo prehod med pod- zoli in luvisoli, • r a n k e r j i so plitve prsti na silikatnih kamninah (ranker pomeni strmo pobočje), • regoso l i so slabo razvite prsti na mehkih used- linah (rhegos pomeni odeja, zgornja plast), • rendz ine 1 so plitve prsti s humusnim A horizon- tom na izrazito karbonatnih kamninah (rzedzič po- meni škripati, prsti škripajo, ker vsebujejo veliko skeletnih delcev), • so lončak i so močno zaslajene prsti v kotanjah s slano podtalno vodo (sol-čak pomeni veliko soli), • solonci so prsti z natrijevim B horizontom (sol-ec pomeni manj soli), • v e r t i s o l i so črne, razpokane glinene prsti (ver- tere pomeni obračati, prsti nabrekajo in razpo- ka jo), • k s e r o s o l i so rjave puščavske prsti v semiarid- nih območjih s plitvim A horizontom in imajo več organskih snovi kot jermosoli (xeros pomeni suh), • j e r m o s o l i ' so sivorjave puščavske prsti z malo organskih snovi (yermo pomeni pust, puščava). Mednarodni sistem razvrščanja prsti, uporabljen na svetovni karti prsti, je za podrobnejše prikazova- nje razširjenosti prsti pregrob, zato so v posamez- nih državah v uporabi nacionalne klasifikacije, ki so prilagojene regionalnim razmeram. Slovenska klasi- fikacija temelji na jugoslovanski, ki so jo leta 1985 izdelali A. Skorič, M. Cirič in G. Filipovski (5). Ju- goslovansko klasifikacijo in poimenovanje prsti so pe- dologi v Sloveniji prilagodili slovenskim razmeram. Na novejših pedoloških kartah, izdelanih po letu 1990, in v literaturi uporabljajo pedologi imena pr- sti iz nove klasifikacije, s katerimi so docela zame- njali stara poimenovanja (9). Prsti so razdelili na šti- ri oddelke (avtomorfne, hidromorfne, halomorfne in subakvalne), oddelke na razrede, ki si sledijo po raz- vojnih stopnjah prsti, te pa na tipe prsti z značilnim zaporedjem horizontov. Osnovne enote slovenske kla- sifikacije so tipi prsti (4, 5): 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK A) avtomorfne prsti I. nerazvite prsti: (A)-C, 1. litosoli ali kamenišča, 2. regosoli ali surove prsti, 3. koluvialne in deluvialne prsti, II. humusno akumulativne prsti: A-C, 1. rendzine, 2. rankerji, III. kambične prsti: A-(B)-C, 1. evtrične rjave prsti ali evtrični kambisoli, 2. distrične rjave prsti ali distrični kambisoli, 3. rjave pokarbonatne prsti ali kalkokambisoli, 4. jerovice, jerine ali terre rosse, IV. eluvialno-iluvialne prsti: A-E-B-C, 1. lesivirane, ilimerizirane prsti ali luvisoli, 2. podzoli, V. antropogene prsti: P-C, 1. rigolane prsti ali rigosoli, 2. vrtne prsti ali hortisoli, VI. tehnogene prsti l-ll-lll, 1. prsti odlagališč, B) hidromorfne prsti, I. nerazvite hidromorfne prsti: (A)-C ali (A)-G, 1. obrečne prsti ali fluvisol, II. psevdogleji: A-Eg-Bg-C ali A-Bg-C, 1. psevdogleji, III. glejne prsti (oglejene): A-G, 1. močvirno-glejne prsti ali gleji, IV. šotne prsti: T-G, 1. šotne prsti nizkega barja, 2. šotne prsti visokega barja, V. antropogene hidromorfne prsti: P-G, 1. hidromeliorirane prsti, C) halomorfne prsti, I. akutno zaslajene prsti: Asa-C ali Asa-CG, 1. solončaki, II. solonci: A-Bt, na - C, 1. solonci, D) subakvalne prsti, I. nerazvite subakvalne prsti: (A)-C, 1. protopedoni, II. subakvalne prsti s profilom: A-C, 1. gyttja prsti, 2. dy prsti, 3. sapropeli, III. antropogene prsti, 1. hidromeliorirane gyttja prsti. V Sloveniji je pomembnih predvsem 19 tipov prsti (4, 5): • l i toso l i ali kamenišča so zelo plitve prsti na ki- slih in bazičnih kamninah, Slika 3: Tip prsti: ogle/ena prst, hipoglej, kraj: Rače na Dravskem polju, relief: ravnina, nadmorska višina: 270 m, matična podlaga: peščena glina, raba tal: vlagoljubni travnik, horizonti: A-Go-Gr. (Foto: A. Vovk Korže.) • regosol i so surove prsti na razpadlih mehkih kam- ninah, predvsem na laporju in flišu, • k o l u v i a l n e in d e l u v i a l n e p r s t i so nerazvite, surove prsti, nastale na vznožju pobočij zaradi na- našanja in odnašanja, • r e n d z i n e so prsti na karbonatnih kamninah, glo- boke od 2 0 do 4 0 cm, • r a n k e r j i so prsti na silikatnih kamninah, globo- ke podobno kot rendzine, • evt r ične r j a v e p r s t i so kambisoli (evtričen po- meni bogat z bazami, pH nad 5,5), • dis t r ične r jave p r s t i so kambisoli (distričen po- meni reven z bazami, pH pod 5,5), • r jave pokarbonatne prs t i so kambisoli na ap- nencu in dolomitu, vsebujejo več gline v (B) hori- zontu, • jerovice so kambisoli na apnencu in dolomitu in imajo v (B) horizontu nakopičeno železo, 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK • luv iso l i so izprane, lesivirane prsti, nastale iz ev- tričnih prsti zaradi kopičenja izprane gline v B ho- rizontu, • podzol i so izprane prsti, nastale iz distričnih prsti zaradi kopičenja železa ali humusa v B horizontu, • r igoso l i so kultisoli, rigolane prsti, • h o r t i s o l i so kultisoli, vrtne prsti, • tehnogene p r s t i so kultisoli, prsti odlagališč, • f l u v i s o l i so obrečne in aluvialne prsti na recent- nih nanosih, • psevdogle j i so prsti, v katerih zaradi poveča- nega deleža gline v B horizontu zastaja padavin- ska voda, • gleji ali glejsoli so močvirne glejne prsti (hipogle- ji nastajajo zaradi vpliva podtlane vode, epigle- ji zaradi vpliva poplavne vode in amfigleji zara- di vpliva podtlane in poplavne vode), • šotne prs t i ali histosoli so prsti nizkega in visoke- ga barja in vsebujejo več kot 3 0 % organskih snovi, • h id rome l io r i rane p r s t i so kultisoli oziroma an- tropogene prsti, nastale z izsuševanjem ali nama- kanjem. V geografskih učbenikih srednjih šol avtorji upo- rabljajo različna imena za prsti. V preglednicah so v levem stolpcu izpisana imena prsti v učbenikih, v de- snem stolpcu pa imena prsti glede na mednarodno in novo slovensko klasifikacijo prsti. Raznolikost poimenovanj prsti v učbenikih izha- ja iz opisnega poimenovanja prsti, bodisi glede na kamnino, na kateri je prst nastala, glede na relief, glede na vpliv vode in podobno. Tudi v novi sloven- ski klasifikaciji se tipi prsti delijo glede na razlike v kamnini, glede na nasičenost prsti z bazami in po- dobno, kar izražajo podtipi, to so nižje klasifikacij- ske enote, ki jih uporabljamo pri natančnejših prika- zih lastnosti prsti. V učbenikih moti mešana uporaba pojmov prst in tla. Zaradi pomenskih razlik med izrazoma »prst« in »tla« je v geografiji umestno uporabljati izraz prst, ki pomeni površinski del zemeljske skorje, ki se je spre- menil zaradi delovanja pedogenetskih dejavnikov: reliefa, podnebja, vode, kamnin, zraka, časa, živih organizmov (živali, rastlin in človeka) ter drugih. Iz poskusa poenotenja poimenovanja prsti v uč- benikih je razvidno izredno veliko število imen, zla- sti tujih. Postavlja se vprašanje, ali ni tako poimeno- vanje prezahtveno za srednješolca? Morda bi kaza- lo prilagoditi obstoječo klasifikacijo prsti za šolsko rabo, podobno kot se pojavljajo prilagojene in poe- nostavljene regionalizacije Slovenije. Preglednica I: Poimenovanje prsti v učbeniku Občo geografija (2). Poimenovanje Poimenovanje po mednarodni v učbeniku in slovenski klasifikaciji tundrske prsti glejsoli podzoli podzoli sive gozdne prsti grejzjomi črnozjomi černozjomi kostanjeve prsti kastanozjomi rdeče in rjave kambisoli in mediteranske prsti kastanozjomi puščavske prsti arenosoli rdečerumene (feralitne) feralsoli in črne prsti rendzine rendzine oglejene prsti glejsoli šotne prsti histosoli slane prsti solonci in solončaki litosoli litosoli regosoli regosoli obrečne prsti fluvisoli gorske prsti litosoli rdečkaste puščavske prsti kserosoli rdeče rumene (feralitne) feralsoli tropske in savanske črne tropske in vertisoli subtropske prsti Preglednica 2: Poimenovanje prsti v učbeniku Geografij a Evrope (1). Poimenovanje Poimenovanje po mednarodni v učbeniku in slovenski klasifikaciji tundrska tla glejsoli podzoli podzoli rjave in sivorjave kambisoli evterične prsti černozjom černozjomi rjave in sive stepske kastanozjomi in grejzjomi gorska tla litosoli rendzina rendzine terra rossa ali jerina kambisoli puhlična tla černozjomi zamočvirjena tla glejsoli sprana tla luvisoli obrečna in temna fluvisoli in vertisoli glinasta tla kostanjeva tla kastanozjomi psevdoglejna tla psevdogleji kisla rjava tla kambisoli, distrični 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Poimenovanje prsti v učbeniku Geografske značilnosti Slovenije (3). Poimenovanje Poimenovanje po mednarodni v učbeniku in slovenski klasifikaciji ranker rankerji kisla gozdna rjavica kambisoli, distrične rjave prsti rendzina rendzine pokarbonatna tla alkokambisoli, rjave pokarbonat- ne prsti ¡erina (terra rossa) jerine (terre rosse) obrečna ali mineralna tla fluvisoli, obrečne prsti rjava rendzina (rjavica) rendzine rjava tla na laporju kambisoli, evtrične rjave prsti kisla rjava tla kambisoli, distrične rjave prsti sprana in podzolirana tla luvisoli (lesivirane prsti) in podzoli psevdoglej psevdoglej i obrečna tla fluvisoli, obrečne prsti oglejena tla oglejene prsti šotna tla šotne prsti kamenišče - surova tla litosoli ali kamenišča rendzine in rjava rendzine in kalkokambisoli ali pokarbonatna tla rjave pokarbonatne prsti krš litosoli terra rossa terre rosse ali jerovice rjava tla na kambisoli, distrične rjave prsti glaciofluvialnem nanosu rjava tla na flišu kambisoli, evtrične rjave prsti (karbonatna) rjava tla na flišu kambisoli, distrične rjave prsti (nekarbonatna) Ne moremo mimo dejstvo, da je temelj za dobro poznavanje prsti njihovo pravilno poimenovanje. Za- radi številnih neskladij pri uporabi različnih imen pr- sti v učbenikih in drugih geografskih publikacijah (10) bi se morali odločiti, ali na področju geografije upo- rabljati poimenovanje prsti, kot so ga zasnovali pe- dologi, ali pa uvesti lastno, prilagojeno geografski stroki. 7. Brinovec, S., Drobnjak, B., Pak, A/l., Senegačnik, J. 1995: Geografija Evrope. Mladinska knjiga. Ljubljana. 2. Drobnjak, B., Klemenčič, M., M., Lovrenčak, F., Lu- ževič, M., Senegačnik, J. 1996: Obča geografi- ja. DZS. Ljubljana. 3. Gams, I. 1996: Geografske značilnosti Slovenije. Mladinska knjiga. Ljubljana. 4. Lovrenčak, F., 1994: Pedogeografija. Filozofska fakulteta. Ljubljana. 5. Prus, T. 1992: Raziskujmo življenje v tleh. Ministrs- tvo za šolstvo in šport. Ljubljana. Slika 4: Tip prsti: antropogena hidromeliorirana, kraj Markišavci na Murski ravnini, relief: ravnina, nadmorska višina: 194 m, matična podlaga: glinasta ilovica, raba tal: njiva, horizonti: P-Go. (Foto: A. Vovk Korže.] 6. Schultz, J., 1995: The Ecozones of the World. Springer Verlag. Berlin. 7. Senegačnik, J. 1996: (Ne)usklajenost pojmov v geografskih srednješolskih učbenikih. Geogra- fija v šoli V, 2/1996. Ljubljana. 8. Seznam pedosistematskih enot (delovno gradivo). Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo. Ljub- ljana, 1994. 9. Stepančič, D. 1985: Komentar k listu Ptuj. Osnov- na pedološka karta SFRJ, List Ptuj, Biotehniška fa- kulteta. Ljubljana. 10. Spodnje Podravje s Prlekijo, 17. Zborovanje slovenskih geografov. Zveza geografskih društev Slovenije. Ljubljana, 1996. 11. Skorič, A. 1986: Postanak, razvoj i sistematika tala. Zagreb. 12. Vovk, A. 1995: Podatki o izbranih profilih in re- zultati laboratorijskih analiz (priloga doktorske di- sertacije). Filozofska fakulteta. Ljubljana. 21