jaK:^:'-- SLOVENSKI PRAVOPIS '"i^." L "•V ■ »as SLOVENSKI PRAVOPIS IZDALO IN ZALOŽILO ZNANSTVENO DRUŠTVO LJUBLJANA 1935 PO PRAVOPISNIH IN PRAVOREČNIH NAČELIH, KI JIH JE ODOBRILA PRAVOPISNA KOMISIJA ZNANSTVENEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI, STA IZDAJO PRIREDILA A. BREZNIK IN F. RAMOVŠ NAKLADA PRI JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI R. Z. z O. z. V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ) Kratice Najbolj navadne kratice so: bi. blaženi, blažena ca centigram c7 centiliter cm centimeter č. iastiti, častita i. g. častiti gospod; č. s. častita sestra del. deležnik din dinar dr. doktor dv. dvojina edn. ednina fol folio, v obliki pole g gram i I h& ftoiilka ha haktar hI hektoliter I. /. ime in priimek izg. izgovori i. dr. in drugo kr. kraljevski km kilometer I liter L L lanskega leta L. S. loco sigilli, na mestu pečata m. moSld spol m meter mg miligram fim miriameter m. m. minulega meseca mn. množina m. p. manu propria, s svojo roko nam. namesto n.n.m. na navedenem mestu n. pr. na primer o. oče, pri redovnih imenih p. pater, oče, pri redovnih imenih pog. pogovorna oblika p. n. polnonaslovno, s polnim naslovom po Kr. (r.) po Kristusu, po Kristusovem rojstvu pr Kr.(r) pred Kristusom, pred Krist. rojstvom prid. pridevnik prim. prin^erjaj prial. prislov prof. profesor P. S. postscriptum, pripis q metrski stot rod. rodilnik aam. samostalnik si. sledeč, sledeča stran s. r. svojeročno s. srednji spol str. stran sv. ^eti, sveta, sveto St. Šent št. številka t tona, 1000 kg tj. to je t. 1. tega leta t. m. tega meseca toz. tožilnik vit. vštevSi 2. ženski spol Navodilo in pravila Valovarju so sproti s pravopisnimi upoštevana vsa osnovna in potrebna pravorečna pravila (poudarjeni in nepoudarjeni, dolji in kratki zlogi, polglasnik a, trdi I = n, široka in ozka e in o itd.). Naglasni znaki in ležeCi tisk se nanašajo samo na izgovor. Poudarjeni aamoglasniki, dolgi in kratki, so označeni takole: dolgi kratki I ti i u d d 939 t i A e a 6 Dolgo poudarjeni imajo ostrivec ('). Črki e in o podajata pO dva glitova, ozkega in širokega; ta je zaznamenovan s ■tralioo, oni z navadnim dolžinskim znakom; prim. za ozki e: krnita, griinik, živeti, delati, jesen; za široki ii teta, zSna, sistra, tSpem, november; za ozki o: nocoj, hoja, volja, bos, hostija; za široki 6: n6ga, rdsa, mora, bSsa, bdsti. Kratko poudarjeni samoglasniki nosijo krativec izgo' varjajo se čisto in razločno, a odsekano kratko. Tudi pri kratkem e in o razlikujemo med ozkim in širokim glasom (ozka imata piko spodaj), prim. široka e, o: meč, rdel, pogreb; nor, strop, odbor; ozka e in o v jtj(te), badft, oživft za pisano bedeti, oživeti; kpi}, natfzdgif, stpfi za pisano Jtol, navzdol, stol. Kadar izraža črka e polglasnik, je v ležečem tisku pol-glasnik podan s črko a. V končnem zlogu moškega imena je e kot polglasnik izkazan s tem, da je pripisan rodilnik ali ženska in srednja oblika, ki nima polglasnika, n. pr. lonec, -nca; gorek, •rka, -o. Glasovno skupino ag zbornega govora smeš v kon-verzacijskem govoru govoriti kot u (zborno: rekg^, kdtgfi za pisano rekel, kotel; pogovorno: reka, kotu). Pogovorne (konverzacijske) oblike uvaja kratica pog.\ posebej so označene pogovorne kratke oblike nedoločnika, ker imajo večinoma različen poudarek od onega v zbornih dolgih oblikah. V pogovornih oblikah je — če ni že posebej — označen tudi izgovor glasov a in if. Pisani / podaja dva glasova: pred samoglasniki navadni I, pred soglasniki in na koncu zloga (besede) pa kratki dvo-glasniški u (označen v ležečem tisku s črko kadar se tudi v ti drugi legi govori navadni /, je to v ležečem tisku posebej izraženo (razen pri povsem mladih tujkah, kjer / ni dvomljiv). Pisani v se govori na koncu zloga (besede) kot pred istozložnim soglasnikom pa kot ^ ali u. Glasovni skupini lj in nj govorimo razločno v obeh sestavnih delih, le na koncu zloga (besede) se drugi del (glas { za pisani j) ne izgovarja, zato pa je prvi del (/, n) mehak, jasen glas. Izglasni zveneči soglasniki zgubljajo v svojem končnem delu zven; mraz, Ižd, hrib, bog si prizadevaj govoriti s končnim -z, -d, -b, -g in po naravi sami postanejo ti glasovi na pol zveneči. Izgovor soglasniških skupin ni posebej zaznamenovan, ker je naravno dan (n. pr. ratiitjen, rascepljen, ljucki za pisano razširjen, razcepljen, ljudski itd). Tujke, lastnina knjižnega jezika, so tolmačene z domačimi izrazi ali pa so opisane; pripisani so uporabni in uporabljani slovenizmi. V ležečem tisku so morebitne izgovorne posebnosti navedene. Enačaj (—) kaže ali enakost izrazov (sinonima) ali pa pravilno slovensko izražanje. Pismene, govorne in akcentske dvojnice, ki jih raba ali govor še nista zenačila, so zapisane druga poleg druge. o rabi velikih in malih črk z veliko začetnico se pišejo: I. Lastna imenai tj. imena, ki zaznamujejo p os a- 1. mezne osebe, živali ali stvari, n. pc. Jugodavija, Beograd, Ljubljana, Slovenec, Kras, Balkan, Župančič, Anton; Nero (pes), Luca (kobila, v Jurčičevi pesmi); Jelen (ime vola; Župančič, Jerala, 11); Dimka, Čada itd; Mladika Cist), Slavec (pevsko društvo), Jastreb (ime ladje), Meuc, Zemlja, Sonce (kot zvezdo-■lovno ime). Imena, ki ne zaznamujejo posameznih oseb ali stvari, ampak njihovo vrsto, so obSna imena in se pišejo z malo začetnico, n. pr. mesto, gora, list, društvo, zveza itd. Kadar je lastno ime aestav^eno iz več imen, se piše 2. začetno ime z veliko, ostala se pišejo z veliko, če so lastna, z malo črko, če so občna imena. Sem spadajo: 1. Krajevna imena. a) Če je krajevno ime sestavljeno iz pridevnika in takega samostalnika, ki je že zase lastno ime, se piSe samostalnik z veliko začetnico, n. pr. Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slovenska Bistrica (kraj). Kamniška Bistrica. Tržiška Bistrica (rdca), Koroška Bela, Bohinjska Bela, škoffa Loka, Banja Loka, Nemška Loka, Stara Loka, Velika Loka, Mala Loka, Nemški Gradec, Polhov Gradec, Železna Kapla, Nova Oslica, Stara Oslica, Stara Vrhnika, Rimske Toplice, Velika Nedelja, Mala Nedelja. Enako je pisati: Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Mala Azija, Prednja Azija, Zahodna Azija, Prednja Indija, Velika Britanija, Visoke Tatre, Visoke Ture, Nizke Ture, Zahodni Karpati, Mali Karpati. Beli Karpati, Gozdni Karpati. Tržaški Kras, Dinarski Kras, Osrednje Alpe, Avstralske Alpe, Moravska Ostrava, Poljska Oitriiva, Velika Kaniža, Mlada Boleslctva, Nova Fundlandija, Nova Zelandija če je krajevno ime sestavljeno iz pridevnika in takega samostalnika, ki je občno ime, se piše samostalnik z malo črko, n. pr. Bela cerkev. Nova cerkev (kraj). Srnama gora. Višnja gora. Kranjska gora (kraj), Senturika gora. Sveta gora. Žalostna gora. Sladka gora. Kamna gorica. Sinja gorica. Slovenske gorice. Zlato polje, Bahno polje, Velo polje. Pusto polje. Malo polje. Loški potok. Volčji potok. Krvavi potok. Beli potok. Težka voda. Gornji grad. Stari grad. Mali grad. Dolenja vas. Gorenja vas, Zdenska vas. Krška vas, Radohova vas, Stepanja vas, Sinča ves, Dohrla ves. Bela peč. Mirna peč, Vranja peč. Novo mesto. Laški trg. Stari trg (pri Ložu), Nadanje selo, Staro selo, Četena ravan, Martinj vrh, rod.: Martinjega vrha; Črni vrh. Mrzli vrh, Sinji vrh. Zidani most. Ravni dol, Veliki dol. Hudi log. Zali log. Mrzla draga. Suhi plaz, Črna prst. Krška vas, Opatje selo. Tako pišemo tudi imena ulic, cest ter jezer, planot, dolin itd., n. pr. Gosposka ulica (v Ljubljani), Gosposvetska cesta (v Ljubljani, imenovana po Gospe Sveti), Ljubljansko barje. Dravsko polje. Mursko polje, Ziljska dolina. Poljanska dolina. Tržaški zaliv. Reški zaliv. Postojnska jama, Skocijanske jame. Cerkniško jezero. Bohinjsko jezero, Jadransko morje. Enako je pisati: Zedinjene države, Zlati rog, Železna vrata (pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt. Črno morje. Rdeče morje. Vzhodno morje. Belo morje. Ledeno morje. Veliki ocean, Tihi ocean. Indijski ocean. Češka grmada, Sudetsko gorstvo. Češko sredogorje. Nemško sredogorje. Francosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko višavje. Dinarske planine. Savinjske planine. Kamniške planine. Julijske planine. Balkanski polotok. Apeninski polotok. Veliki voz (ozvezdje). c^ Če so imena sestavljena iz treh ali več besed, se pišejo lastna imena z veliko, občna imena z malo črko, n. pr. Dunajsko Novo mesto. Bohinjska Srednja vas (ali Srednja vas v Bohinju), Sv. Marjeta na Dravskem polju. Sv. Jurij v Slovenskih goricah, St. Jurij ob južni železnici. Enako: Dinarski obmorski Kras, Južne apneniške Alpe, Severno Ledeno morje. Južno Ledeno morje (Ledeno morje je lastno ime), Rtič dobre nade. Opomba. Tuja lastna imena pišemo tako, kakor so v tujih oblikah navadna, n. pr. SUrra Nevada (slov.: Sneženo pogorje), Rio Grande (slov.: Velika reka), Buenot Aires (slov.: Dobre sape). Glede pisave krajevnih imen, ki se imenujejo po kakem 5. ■ vetniku, pomni: a) Pridevek Sent (nastal iz lat. sanctus) se je spojil ž lastnim imenom, tako da tvori z njim eno besedo. Piše se na dvojen način: ali v skrajšani obliki po tuje ali po domače v celi obliki, n. pr. ^t. Vid ali Šentvid; pridevnik se piše v celi obliki: ienividski (šentviški), št. Jani ali Sen^anž, pridevnik : šentjanški, St Jernej ali Šentjernej, pridevnik: šentjern^ski. Enako piSemo Sveti in Sv., n. pr. Sveti Lovrenc (na Dravskem polju) ali Sv. Lovrenc, pridevnik: svetolovrenški. b) Pridevek Sent se je v nekaterih imenih skrajšal in ga ne smemo ločiti od lastnega imena, n pr. Stanijel (iz: Šent Danijel), Steveijan, Standrež, Senpas (iz: Sanctus Bassus), Šenčur (pri Kranju), Senklavž (v Ljubljani; iz Šent Miklavž), Šempeter, Šmartno, Šmarna gora, Smarca, Smaver. Pridevek Sveti. (Sv.) in Sent (St.) je treba rabiti tako, kakor se med ljudstvom govori, n. pr. St. Vid je nad Ljubljano, Sv. Vid pa nad Cerknico; St. Jakob je ob Savi, Sv. Jakob nad Škofj o Loko; Smarjeta je na Dolenjskem, Sv. Marjeta pod Ptujem. 2. Imena (naslovi) listov, knjig, slovstvenih 6. Izdelkov, društev, podjetij itd.; n pr. Obrtni vestnik (list), Dom in svet. Zlata doba (list). Časopis za zgodovino in narodopisje (list), Cvet in sad (Jurčičeva povest). Podobe iz sanj (Cankarjeva knjiga), Čez plan (Župančičeva pesniška zbirka), Muzejsko društvo za Slovenijo, Leonova družba. Družba sv. Mohorja (ali Mohorjeva družba). Tiskovna zadruga. Narodna ti-ikarna, Zveza slovenskih zadrug. Rdeči križ. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. II. Stalni pridevki, ki se rabijo kot lastna imena, n. pr. 7. Duian Silni, Aleksander Zedinitelj, Peter Veliki Osvoboditelj, Luduvik Sveti, Ludovik Pobožni, Friderik s Praznim žepom. Z malo piSemo n.pr. Plinij st. (starejši), Plinij ml. (mlajši). 8. III Bog in imena, id jih rabimo o Bogu, n. pr. Gospod, Stvarnik, Oče, Sin, sv. Duh, sv. Trojica, tv.RešnjeTelo, Tolažnik, Jagnje božje. Vsemogočni, Vsevedni, Križani. — Prav tako pišemo imena, ki jih rabimo o Mariji, n. pr. sv. Devica, sv. Mati, Mati božja, Bogorodica, Brezmadežna. Opomba. Z veliko začetnico pišemo ta imena le tedaj, kadar se rabijo kot lastna imena, n. pr. Stvarnik, toda: Bog je stvarnik; Mati božja, toda: Marija je mati božja; Tolažnik, toda: sv. Duh je tolažnik. 9. IV. Svojilni pridevnilii, ki so narejeni od osebnih lastnih imen, n. pr. Meško: Meskov,-a, -o, n. pr. Meskove črtice; Cankar: Cankarjev, -a, -o, n. pr. Cankarjev jezik; Gospod: Gospodov dan, Gospodnje ime, Marijin praznik; enako: Zvon (list), Zvonov urednik. Dom in svet (list), Dominsvetovi sotrad-niki; dalje tudi: Zvonovei, Dominsvetovci, Vajevci, Čbeličarji. Sem spadajo samostalniško rabljeni svojilni pridevniki in iz njih narejene izvedenke, ki pomenijo godove in praznike, n pr. Šmaren (nastalo iz Sent Marijin dan, god, praznik), Veliki Šmaren, Mali šmaren; Duhovo (praznik sv. Duha), Telovo (praznik sv. Telesa), Jurjevo, Gregorjevo; Gospojnica (Šmaren), Velika Gospojnica, Mala Gospojnica. Opomba. Pridevniki osebnih imen, ki niso svojilni, se pišejo z malo začetnico, n. pr. Cankar: cankarski, cankarjan-ski (n pr. jezik, t. j. jezik, ki je podoben Cankarjevemu); Salomon: salomonska modrost, Drakon: drakonske postave: Danaide: danaidsko delo. 10. Pridevniki, narejeni iz «tvamlli lastnih imen (ne osebnih), se pišejo z malo začetnico, n. pr. Jugoslavija: jugoslovanski, n. pr. jugoslovanska država, jugoslovanski kralj, jugoslovanske reke; Ljubljana: ljubljanski, n. pr. ljubljanska občina, ljubljansko mesto; ljubljanska plinarna; Češkoslovaško: češkoslovaška republika, češkoslovaška država; Senklavž(v Ljubljani): šenklavški, n. pr. šenklavški zvonik, šenklavška cerkev; Trst: tržaški, n. pr tržaška luka, tržaška cesta (toda: Tržaška cesta kot ime ceste v Ljubljani); Sava: savski, n. pr. savski brkg, savski valovi, savski pritoki; Triglav: triglavske stene, triglavski vrh, triglavske rože, triglavska pot; Francija: francoska republika, francoska revolucija: Niagara: niagarski slap. Opomba. Primeri, v katerih bi bila pisava z malo črko nerazumljiva ali dvoumna, se smejo pisati z veliko začetnico, n.pr. Vaški prebivalci (t. j. prebivalci kraja Vače); Gorski cerkovnik (Gora pri Sodražici). K lastnim imenom ne prištevamo imen za strokovne 11. pojme, zato jih pišemo z malo začetnico. Taka imena so: a) Imena za godove, praznike, letne čase itd., n. pr. božič, sv. večer (sveti večer), sv. dan (sveti dan), tepežni dan (pdmetiva), svečnica, past, pepelnica, sredozimci, tihi teden, cvetna nedelja, veliki ponedeljek, viliki torek itd., vilika nedelja; vuzem, velikonočni ponedeljek, bela nedelja, križev teden, bin-košti itd. Primeri, v katerih bi bila pisava z malo začetnico dvoumna, se smejo pisati z veliko, n. pr. Božič, Novo leto. Velika noč. Vsi sveti, štirideset mučencev. b) Imena za redove, verske družbe itd., n. pr. misijonarji (misijonska družba), usmiljenke, usmiljeni bratje, jezuit, frančiškan, benediktinec, luteranec (pripadnik Lutrov), ilirec (pripadnik ilirskega gibanja). c) Imena za bajeslovne predmete in osebe, n. pr. vile, rojenice, sojenice, povodni mož, morska deklica, vedomec, deveta dežela; dalje: deseti brat, desetnica. č) Razni strokovni izrazi, n. pr. sv. pismo, novi zakon, evangelij, slovenstvo, slovansivo; križarske vojske, sedemletna vojna, pariški mir, vzhodno vprašanje, francoska revolucija. Ilirsko gibanje, narodna skupščina, dravska banovina, bano-vinski svet, ministrstvo prosvete, vseučiliški svet. V. Vznamenje spoitova^ja se pišejo z veliko začetnico: 12. 1. osebni in svojilni zaimek Vi, Vas, Vam itd.. Vaš, Vaša, Vaše, Ti, Tvoj v pismih in dopisih. 2. osebni in svojilni zaimek Ti, Tvoj v ogovorih na Boga In Marijo, n. pr. Takrat, Oče, Ti pri meni stoj. Ti me v rajski dom pokliči Svoj. M, naslovi najvišjih oseb: Vaše kraljevo Veličanstvo t Vašo MvtOttll Tako se pišejo tudi priimki za tretjo osebo: Nje-Umm Vsličanttvo kralj Peter II. — Njegova Svetost papež Pij XI 13. Z malo pišemo naslove in označbe: sv: oče (papež), kralj, cesar, papež, sultan, šah, minister, ban; enako v nagovorih: g. minister, g. ban itd.; dalje: o. (oče), p. (pater), m. (mati), dr. (doktor), n pr. o. Stanislav škrabec, p. Hipolit, m. Elizabeta; dr. France Prešeren. 14. VL Z veliko začetnico se piše vsaka prva beseda v stavku, napisih, podpisih ter v premem govoru za dvopičjem V premem govoru za dvopičjem, n. pr. Vzdihoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: Manj besed, gospodje, in več delal (Cankar). Kadar je stavek med narekovajema le del celotnega stavka in se ta z vmesnim stavkom ali za klicajem, vprašajem itd. nadaljuje, se piše z malo začetnico, n. pr. „Saj res," pravi cesar, „precej moram poslati po Krpana " O pisavi in sklanji tujih lastnih imen 15. Tuja lastna imena se pišejo v slovenščini na dva načina: v tuji ali domači obliki. S slovenskim pravopisom (po izreki) jih piSemo v knjigah, ki so namenjene preprostemu ljudstvu. Tuja lastna imena se ravnajo po naslednjih pravilih. Kadar imamo za tuja krajevna imena slovansko ime ali obliko, rabimo to, n. pr. Dunaj, Rim, Pariz, Gradec, Benetke, Oglej, Nemčija, Bavarsko, Videm (Udine), Poreč (Parenzo), Pulj (Pola), Solnograd (Salzburg), Aniža (Enns), Budišin (Bautzen), Draždani, roA.Draždanov (Dresden), Gdansko (Danzig), Heb (Eger), Lipsko, rod. Lipskega ali Lipska (Leipzig), Podmokli (Bodenbach), Rujana (Rügen), Tabing (Tübingen) itd. Prisiljeno je sloveniti imena kakor Inomost, Prankobrod itd.; boljše je rabiti tujo obliko Innsbruck, Frankfurt. 16. 2. Slovanska lastna imena pišemo v nespremenjeni obliki; slovenskemu pravopisu (črkopisu) prilagodimo le bolj znana krajevna imena, n. pr. Lvov (poljsko Lw6w), VaršaVa (poljsko Warszawa), Praga (češko Praha) itd. Sklanjamo jih po zgledu slovenskih osnov, n. pr. Mickiewicz (izg Mickjevič), rod. -cza, daj -czu, orod. s -czem (kakor slov. kovač). Imena xn ■ feško končnico -cky (n. pr. Palacky), poljsko končnico -cki (n. pr. Krasicki) in -ski (Pilsudski), rusko končnico -ski (n. pr. Dostojevski) sklanjamo po zgledu slov. Afoses^i, tedaj: Palacky, Palackega; Krasicki, Krasickega; Dostojevski, Dostojevskega itd. Ruska imena na -oj in -ov (prvotno pridevnik, n. pr. Tolstoj, Gorčakov) sklanjamo kakor slov. samostalnike, n. pr. Tolstoj, Tolstoja,Tolstoju; Trubeckoj; Gorčakov, Gorčakova, Gorčakovu; Čehov, Čehova itd.; pridevniki imen na -ov imajo končnico -ovlji, -ovija, -ovije, n. pr. Čehovlje crtice. 3. Staroklasična (grška in latinska) imena piSemo v 17. slov. obliki, sklanjamo pa jih po osnovi, ki jo imajo v grškem ali latinskem jeziku. a) Če imajo v vseh sklonih isto osnovo, jih sklanjamo po zgledu slov. osnov, n. pr. Troja, Troje, Troji itd.; Atene, Aten, Atenam; Tebe, Teh, Tebam; Delfi, Delfov, Delfom; Levktra, Levkter, Levktrom (množinska imena). b) Če imajo v odvisnih sklonih drugačno osnovo kot v imenovalniku, pridržimo tujo osnovo, n. pr. Stiks, rod. Stiga; Lakes, Laheta; Ksenofon, Ksenofonta; Ajas, Ajanta; Herakles, Herakleja; Ares, Areja; Tetis, Tetide; Laokoon, Lao-koonta; latinska imena: Cicero, Cicerona; Kato, Katona; Ceres, Cerere; Juno, Junone; Mecenas, Mecenata; da^e: Sapfo, rod. Sapfe, prid. Sapfin, -ina, -ino; Alekto, rod. Alekte; Leto, rod. Lete. V imenovalniku ednine so bolj znana imena tuje končnice odpahnila, n. pr. Homer (gr. Homeros), Livij (lat LIvius), Ovid (lat. Ovidius), Sokrat (gr. Sokrates), Orett (gr. Orestes), Herodot (gr. Herodotos) itd. 4. Lastna imena drugih jezikov pišemo v nespreme- 18. njeni obliki. Sklanjatev se ravna v pisavi po tuji pisni osnovi, v izreki pa po tuji fonetični (glasovni) osnovi, n. pr. £>es-cartes, rod. Detcartesa, svoj. prid. Descartesov (izg.: dekart, dekurta, dekartov); Calais, rod. Calaisa, prid. calaiski (izg.: kal6, kaleja, kalejski); Diderot, rod. Diderota, prid. Diderotov (IkU : didro, didroja, didrojev). Glade sklanjatve pomni: V odvisnih sklonih odpehujemo nemi -e-, razen v pri- 19. iiisrlli, k|nr označuje izreko spred stoječega soglasnika. Zgledi: xni Baltimore (izg.: baltimor), rod. Baltimora, v Baltimoru; Morse (izg.: mors), Morsa, Morsov aparat; Lafontaine (izg.: lafoten), rod. Lafontaina, prid. Lafontainov. Če nemi -e- označuje izreke spred stoječega soglasnika, ga pridržimo, n pr. Cambridge (izg.: kembridž), rod. Cambridgea (izg.: kembridža); George (izg.: džordž; angleSki gospodarstvenik), rod. Georgea (izg : džordža), Georgeov (izg.: džordžov). Lesage (izg.: Issaž), rod. Lesagea (izg : Igsaža), Lesageov (izg.: Igsažov). Če bi oblika z odpahnjenim -e postala nejasna, ga pridržimo, n. pr. Poe (Edgar), rod. Poeja, prid. Poejev (izg.: po, pdja, pdjev). b) Osnovam na -e, -/ in na poudaijenl samoglasnik pritikamo končnico -j—, osnove na -e: Goethe (izg.: gote), rod. Goetheja, svoj. prid. Goethejev ; Bramante, Bramanteja, Bramante-jev itd.; osnove na-i: Assist (izg.: asizi), ro6. Assisija, v Assi-siju; Manzoni (izg.: mAnconi), Manzonija, Manzonijev; osnove na poudarjeni samoglasnik: Zola (izg.: zola), rod. Zolaja, prid. Zolajev; Hugo (izg : figo) Viktor, Hugoja (izg.: iigoja); Barihou (izg.: bartu), rod. Barthouja; Boileau (izg.: bwalo), Boileauja (izg.: bwaloja); Bourdaloue, rod. Bourdalouja; Richelieu, rod. Richelieuja. Če se skupina samoglasnikov končuje na -i (-jr), se -j-ne piše, n. pr. Broadway (izg.: br6dv6), rod. Broadway a (izg.: brodveja); Macaulay (izg.: mekSIi), rod. Macaulaya (izg.: me-kolija); Cambrai (izg.: kabrč), Cambraia, c) Ostale osnove gredo po slov. zgleclih, n. pr. Brentano, rod. Brentana, daj. Brentanu (kakor slov. Jenko); Boccaccio (izg.: bokkačo), rod. Boccaccia (izg.: bokkača), svoj. prid. £oc-cacciov (izg.: bokkačov); (pri tujih imenih se -o- za mehkimi soglasniki ne spreminja v -e-I); Brescia (izg.: breija), rod. Bresde, v Brescii (izg.: brešje, v brešji). 20. Če so tuja imena sestav^ena iz dveh ali več imen, se sklanja samo drugo (zadnje) ime, n. pr. Campo (izg.: Kampo) Formio, rod. Campo Formia, v Campo Formiu. Pri nenavadnih ali manj rabljenih krajevnih imenih sklanjatev lahko opustimo, n. pr. v Karlsrahe, pri Waterloo, v Peru itd. Bolj znana in mnogo rabljena krajevna imena pišemo v domači (fonetični) obliki, n. pr. Bruselj, Lizbona, Ženeva, ver-sajski mir, marsejski zločin itd. o razzlogovanju Kadar je treba besede deliti na zloge, se je ravnati po 21. sledečih pravilih. I. Nezložene besede. 1. Soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k naslednjemu zlogu, n. pr. de-la-ii, u-če-nec, ma-te-rin je-zik. 2. Kadar je med dvema samoglasnikoma več soglasnikov, se dele besede po izrekljivosti soglasnikov. a) Take soglasniške skupine, ki morejo kako besedo začenjati, jemljemo k naslednjemu zlogu, n. pr. ti-ska-ti (zlog ska more besedo začenjati, n.pr. s&a-kati), mi-sli-ti (primeri: sli-na), ra-skav, de-kla, ju-tro, do-hro, pa-stir, se-stra. b) Od takih soglasniških skupin, ki ne morejo besede začenjati, se jemljejo k naslednjemu zlogu tisti soglasniki, ki morejo besede začenjati, drugi ostanejo pri prejšnjem zlogu, n.pr. ov-ca, mrav-lja, kr-ščan-stvo, pal-ma, avstrijski, hol-mec, son-ce, živ-lje-nje. V soglasniških skupinah delimo običajno končnice (obrazila) od osnove, če se meje med osnovo in končnico (obrazilom) zavedamo, n. pr. mor-je, grozd-je, po-let-je, ljud-je, kost-mi, ljud-mi, da-naš-nji, si-nov-lji, lep-ši, draž-ji; tako tudi pri-vzdig-ni-ti, na-pih-ni-ti. 3. Znaka Ij in nj sta enotna, zato ju ne delimo, n. pr. po-lje, ko-ljem, zna-nje, ža-njem, z dla-njd, pe-te-li-nji, z ži-va-Ijo, s so-ljo. II. V zloženih besedah delimo predloge od osnove, če se sestave še zavedamo: ob-zidje, raz-širiti, pred-lagati, od-gnali, po-znati, spo-znati, so-hrat, pra-vzor; drugače pa po zgornjih pravilih: o-blak, ra-zum, ra-zu-me-ti. O pisavi sestavljenih besed Besede so sestavljene na dva načina: ali so tako spojene, 22. ila tvorijo eno besedo in imajo samo en naglas (apojenke), n |tr. vinčgrad, morebiti, velikon6čni ali pa ohrani vsaka be-■•ilna vrsta svojo obliko in svoj naglas, n pr. Velika noč, mož huMm, po pili brat Sestavljene besede, Ici so prave apojenke, se pišejo skupaj; take besedne zveze so: 23. 1. Samostalniki, n. pr. hudournik, polnoč, zahvalibdgca (kobilica), neboditreha (negoden človek), nepridiprav (porednež), kažipot, kažimed (neka rastlina), klativitez. Narazen se piše: po p6li brat, rod. po poli brata; po poli settra, mož beseda, ial beseda, figa mož, narobe svet, mojster skaza, pol miš pol tič (netopir), čire čare, rod. čire čar; čebela delavka, možicelj vstajač. . 24. Vezi^ (-) rabimo, kadar vežemo samostalnike različnega pomena, n. pr. Wolf-Pleterinikov slovar (t j. slovar, ki ga je spisal Pleteršnik, škof Wolf pa založil), železnica Ljub-Ijana-Kamnik. Enako v prispodobah, n. pr. Nevesta-duša mora biti pripravljena, da vredno sprejme ženina-Boga (Cankar; pomeni: nevesta duša, ženin Bog); spi (v grobu) car-ponos (Župančič, Manom Jos. Murna). 25. 2. Pridevniki, n. pr. golorok, plodondsen, sladkosneden, bojaželjen, častildkomen; novomašni, zlatopoljski (od Zlato polje), enako: pridnjeindijski (Prednja Indija), mdlodzijski (Mala Azija); južnoslovanski (južni Slovan), ndrodnopolitični (narodna politika), narodnogospodarski (narodno gospodarstvo); poljudnoznanstven (poljudno znanatvo). Dalje: svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, skrlatnordeč, pre-divastorumen. 1 Opomba. Pridevniki te vrste so prave sestavljenke, v ii katerih je prvi del doIo2ilna, drugi del oanovna beseda, n.pr. svetlosiv: svetlo je določilna, siv je osnovna beseda. 26. Besedne zveze, ki niso prave sestavljenke, se pišejo narazen, n. pr. čudno spačen obraz (čudno je načinovni prislov, ne določilna beseda); kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica, nedolžno vprašujoči pogled; kapljivo tekoče telo; sale prisiljeno duhovitih gostov (Deteta). Ako vežemo pridevnike različnega pomena, rabimo' namesto veznika in včasih vezi^, n. pr. Rozika je pogledala brata vdano-tožno (= vdano in tožno); ponosno-prezirljivo je gledal okrog sebe; grenko-zasmehljivo se je smejala-, stalno pa: ruako-japonska vojska (t. j. vojska med Japonci in Rusi), fran-cosko-slovenski slovar; Moravsko-vardaraka dolina. 3. Zaimki in z zaimki zloženi prislovi, n. pr. 27. kolikaj, količkaj, malokdo, malokdaj, maraikdo, vsakdo, vsakteri, vsaksebi (= narazen), vsekako, vaekdar, takiato, toatran, onatran, onkraj, vaepovaod, kdorkoli ali kdor koli. Narazen pišemo: kdor ai bodi, kolikor toliko, kar moči. Jedo ve, Bog (bog) ve, n. pr. kdo ve kam; kdo ve kolikokrat, Bog (bog) vedi, Bog (bog) ga vedi, kar ae da. Skupaj piSemo: nate, naae, pome, pote, ponjo, ponj, nanj, vanj, medenj, akozenj, zanje, ponje itd. 4. ŠtevniU in sicer od 11 do 20 ter desetice od 20 do 90, 28. tedaj: enajat, dvanajat, trinajat..., devetnajat, dvajaet, trideaet, štirideaet..., devetdeaet; enajati, dvajaeti, trideaeti itd. Drugi Stevniki se piSejo narazen, n. pr. ena in dvajaet, pet in dvajaet, dve ato, tri sto, dva tiaoč. 5. Prislovi, n. pr. brzda, bržčaa, bržkone (= menda), če- 29. dalje, čezdalje, čimprej, čimdalje, kajpak, kajne, kajneda, malone, malodane, prejkone, morda, morebiti, aeve, aeveda, večidel, aem-tertja (= včasih), obenem, odaihmal, ravnokar, pravkar, tolikodane {= skoraj); plašč mu je aegal tolikodane do pet. (Tavčar.) Ako imajo posamezni izrazi še svoj pomen, se piSejo na- 30. razen, n. pr. okoli in okoli, bolj in bolj, gori in doli, tja in sem, aem ter Ija (= tja in nazaj), več ali manj, pry ali alg, naprej in naprej, malo po malo, zdcg pa zdaj, noč in dan, dan na dan, tako rekoč, tako zvan, ravno tako, prav tako, ravno tam; kratko in malo ne, malo in doati ne, prav za prav. 6. Predlos^l, n. pr. izmed, iznad, izpod, izpred, izza. 31. Če izrazi v zvezi s predlogi pomen spremene ali če se pomen predloga več jasno ne čuti, se predlog piše skupno z besedo; enako piSemo okrnjene izraze; n. pr. počaai, pokonci, povprek, počez, poredko, pogodu, povšeči, popolnoma, pogoatoma, poaebej, potemtakem (= torej), popoldne, napoaled, nalašč, narobe, naravnoat, natanko, navzkriž, dovolj, docela (=■ popolnoma), dodobra (= popolnoma), iznova (znova),\obenem hkrati), izkratka (skratka), medtem, zdavnaj, izčiata (ačiata), hkrati (hkratu), kvečjemu, sčasoma, včasih, včaai, čaai, venomer, II xvn vnovič, vobče, zares, zmerom, zapored, zbogom, zapovrstjo, pozimi, poleti, podnevi, ponoči; obklej?, osorej, otorej; povsem. 32. Če se pomen predloga čuti ali če imajo posamezni izrazi še svoj pomen, se piše predlog posebej, n. pr. po večini, iz večine, po navadi, iz navade, po strani pogledati, v stran stopiti, v kraj dejati, pri kraju biti s čim. od kraja začeti, na novo, na pol (n.. pr. na pol oblečen), na glas, na ves glas zajoče, na mah (= tedcoj); na moč (io mi na moč ugaja), na splošno, na videz, na zunaj, na pamet, na dolgo kaj pripovedovati, na čisto spisati, na tihem; na suho priti; iz glave kaj znati; pred kratkim, pred nedavnim, pred sinočnjim, pred včerašnjim, pri priči, pri tej priči, v kratkem (namreč času), ob kratkem kaj povedati, po nepotrebnem, po večjem, po nemarnem kaj izrekati, po vrsti, po sili, od daleč, od blizu, od kod si?, od tam sem prišel, od začetka, v začetku: za malo se zdeti, za nič, za kaj (n. pr. AU je ta stvar za kaj ali ni za nič?), v nič devati; zaradi tega, zbog tega, razen tega, kljub temu. 33. 7. Vezniki, n. pr. anti, bodisi, dasi, dasiravno, dasitudi, daslprav, čeprav, čeravno, najsi, medtem, niti, nato, potem, zakaj, zatorej, zategadelj, akoravno, 34. Narazen pišemo: ne le — ampak tudi, ne samo — ampak (temveč, temuč) tudi, pri vsem tem, čim več — tem bolje, čim bolj — tem manj, čim bliže — tem huje; manj ko, bolj ko, delj ko, brž ko, medtem ko, hitro ko, v tem ko, 35. Vezaj rabimo v primerih : ka-li, le-tà, le-tà, le-to; le-tega, le-temu; le-oni, le-ona, le-ono, le-onega; le-sem, le-tam; brez vezaja se piše: tale, takle, takala, takole, tamle, todle, tale, šele, sedajle, vendarle. O rabi naglasnih znamenj 36. V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih znamenj in sicer ostrivec ' in strešica v dolgih ter krativec ^ v kratkih zlogih. ' 1. Ostrivec rabimo za dolge naglašene zloge, n.pr. roké, nogé: na roke, na noge; pomlâd: na pomlad; prodàja; naprodaj. xvni 2. Streiica se rabi samo za fiirokl dolgi e in o, n.pr. Po zimlji srečno hddi, moj up je šel po v6di, le jadrajmo za njim! (Prešeren.) Strešica se rabi zlasti tedaj, kadar hočemo ločiti široki e, o 37. (č, 6) od ozkega e, o (e, d), n pr. mdra (m6ra ga tlači), toda: mora v vojsko iti; hode (n pr. trnje bode izpod rož, Župančič), pa: bodem, bodeš, bode (bom, boš, bo); velelniki: v6di, dovdli, pokdri se, sedanjik pa: on vodi, dovoli, pokori se; preliče, toda: bojim se preteče nevarnosti. Napačno je rabiti strešico v rodilniku množine moških in ženskih samostalnikov, n. pr. otrok (pravilno: otrok), v6z (prav.: voz), konj (prav.: konj); vodd, gord (prav.: voda, gora). 3. Krativec pišemo samo na kratkih zlogih, n. pr. brat 38. (rodilnik: brata), meč (rodilnik: miča), otrok (rodilnik: otroka), konj (rodilnik: konja); napojen, do dna, šel, šla. V navadni pisavi se rabijo naglasna znamenja le tedaj, 39. kadar hočemo na naglas posebej opozoriti, tako: 1. v pesmih, n. pr. V mladosti vendar Irdniše so mreže, toda: Mladost, vendar po tvoji temni zarji. (Prešeren.) — Temna je noč in stresa grom oblake, toda: Mož in oblakov vojsko je obojno končala temna noč (Isti). — Kaj nisi še šla skoz temo z brlečo svečko v rokah? (Župančič.) — Od tega, kar raste pri njega gradu. (Prešeren.) — Oči so iskale, našle so ne dom, vse več: domovino. (Župančič.) 2. Kadar hočemo enako pisane besede med seboj razločevati, n.pr. svet, svita (sveta vprašam), svetnik, pa: svčt, sveta; kraljev, pa: kraljev; sedi (velelnik), pa: on sedi, velika nedelja, pa: velika noč. — Življenje, mladost, pomlad je kakor velika maša. (Cankar.) — Veliki zvon poje ji, bije, toži, vpije, pada trdo na njeno glavo. (Župančič.) 3. Pri manj znanih besedah, da pisatelj označi pravi naglas, n. pr. Narod vas bo izpljunil kot zavrelico. (Župančič.) — France je zapustil kmetijo v najsilnejšem delu, o pričetku jesenske ori. (Grafenauer.) Večkrat se piše naglasno znamenje pri besedah, ki se semtertja napačno naglašajo; najbolj navadni zgledi so: pazduha, hiti za varuha, moUdujem, svžtovati itd. n» m Ločila 40. Ločila so znamenja, ki jih rabimo v pisavi, da ločimo posamezne stavčne člene ali stavke med seboj. Vejico (,) pišemo: a) Za zvalnlki, medmeti in vzkliki, n. pr. Tako si šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča, brez blagoslova f (Cankar.) — Gorje, kdor nima doma! (Jenko.) — Ostrigli, oh, so mi perotil (Gregorčič) b) Loči prlstavek od besede, ki jo pojasnjuje, če stoji za njo, n. pr. Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj, je umrl L 1586. — Od mene, tvojega prijatelja, ne smeš pričakovati slabih nasvetov, c) Loči nedoloCnlk, kadar nadomešča odvisni stavek z da (da bi, ne da bi, namesto da bi...), n. pr. Bog ima pravico, grešnike kaznovati. — Tako ga bom premikastil, da se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju razsajatL (Levstik.) Opomba. Če je nedoločnik osebek v stavku, se ne piše vejica, n. pr. Po toči zvoniti je prepozno. — Bob ob steno metati je nehvaležno delo. — Električne žice se dotikati je smrtno nevarno. Enako se ne piše vejica, če stoji nedoločnik kot dodatek a) za glagoli nepopolnega pomena ali b) kot dodatek pridevnikov, ki merijo na kako dejanje, a) Z enakim ti vračati mi brani dober okus. (Detela.) — Meni se je iz srca hotelo le-to jagnje z vami jesti. (Trubar ); h) Prijatelji so bili pripravljeni zanj vse žrtvovati. — Ne bodi len bolnika obiskati. č) Loči take stavčne člene, ki se dado zvezati z veznikom „in", n. pr. Iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os. — Ne bojim se ne meča, ne sulice, ne drugega velikanovega orožja. (Levstik.) — Voda gine, pada, sahne. 41. d) Pred vezniki ne le — ampak tudi, tudi, a, ali, ampak, toda, vrh tega, potem, nato, zdaj — zdaj, nekoliko — nekoliko, kajti, ker, ko, kadar, kjer, kamor, če, četudi, čeprav, temveč, marveč, da, dasi, pa, vendar itd., n.pr. Bilje tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti. (Levstik.) — Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela, temveč tudi strafti in hudobije. — Žetev je velika, ali delavcev je malo. Opomba. Če si sledita dva veznika (ali členek in veznik), se piše vejica pred drugim veznikom, če se z njim začenja nov stavek. N. pr. V svoji neizkušeni poštenosti si je mislila da, če se sama ne briga po nepotrebnem za druge, jo bodo pustili tudi drugi pri miru. (Detela.) — Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. (Vodnik). e) Loči v priredjih in podredili* posamezne stavke med seboj, n. pr. Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepoto je odpirala, ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mla-dijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi. (Župančič.) Pred in, pa, ter stoji vejica le, ako jo zahteva spred stoječi stavek, n. pr. Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinke, ki izvira blizu Rateč, in Save Bohinjke, ki prihaja iz Savice. — Velik razloček je med zakoni, ki vladajo naše svobodne sile, ter zakoni, ki vladajo naše telesne sile. f) Loči vrl^fenei vmesne ali skri^iane stavke v celotnem stavku, n.pr. Jurko pa, ne bodi len, je pobral kost golenico in jim je mlatil rebra, da je kar treskalo. (Milčinski.) — Ciganka je zbolela sredi noči; cigan, kaj je hotel, je Sel okrog sosedov prosit pomoči. (Isti.) — Res prete, da hi tako ne, državljanom še večji davki. (Levstik.) — Vsak človek ima trenotja, ko ga, h o ti ali ne ho ti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči. (Stritar.) — Danes človek, jutri črna zemlja. — Se Bog, da je toliko! Opomba. Vejica se ne piše pri sestavljenih pri- 42. slovih, n. pr. Prestrašil se je sam Bog vedi zakaj. — Bežale so Bog vedi kam in Bog vedi pred kom. (Cankar.) — Pojasnil si hodijo iskat sam ne vem kam vsepovsod, edino k nam ne. (Župančič.) — Naložil sem nekaj polen v peč, kjer se je kuhalo kaj vem kaj. — /oz nisem kdo ve koliko prispeval. (Isti.) Pika (.) se piše: 43. a) Na konca vsakega stavka, ki ni vprašalni ali kliealni stavek. Posebej pomni, da se piše pika v odvisnih vprašalnih stavkih, n. pr. Cesar je vprašal Krpana, kaj nosi v tovoru. b) Po napisih, naslovih, podpisih, po kraticah in za vrstil-nimi števniki, n. pr. Mladim srcem. Spisal Fr. Ks. Meško. 11. zv, (= zvezek). Celovec 1914. Izdala Družba sv, Mohorja. Brez pike se pišejo kratice za denar, mero, utež in za kemične prvine, n. pr. din (dinar), km (kilometer), S (sulphur, žveplo), COj (oglenčeva kislina). 44. Dvopičje (:) se rabi, kadar hočemo opozoriti na kako besedo ali stavek. Pišemo ga: a) Pri naštevanju in sicer pred deli, ki jih naštevamo, n. pr. Dva sveta Janeza sta: eden dan krči, drugi ga razteza. b) Po pripravljajočih stavkih, kadar je izrek, ki se napoveduje, zvezan z njimi brez veznika, n. pr. Kdo je večji: stvarnik ali stvar? (Cankar.) — Vprašam vas: ali veste, kaj je skrb? (Cankar) — Iz pesmi gozda in njiv, neba in zvonov poje tisto edino, kar je božjega na zemlji: ljubezen in mir. (Isti.) c) Po napovedanem stavku pred premim ali dobesednim govorom, n. pr. Kristus pravi: „Ljubite svoje sovražnike." č) Sredi mnogočlenske periode, da se loči prorek od poreka, n. pr. Kdor je čul v svojih otročjih letih doma blažene glasove božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na dragem koncu sveta, naj mu bode otrplo srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu pride sveti večer, tedaj le mu zbudi teh glasov spomin; zdi se mu, da mu zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v daljni domovini, v srečni mladosti, ki je tako daleč, tako daleč za njim! (Stritar.) 45. PodpiJ!|fe (;) nekoliko krepkeje loči posamezne stavke ali besede kakor vejica; rabi se: a) Med prirednimi neodvisnimi stavki, n. pr. Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov; kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in srce. (Stritar.) b) V daljših stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr. Stara slovertščina le imej svoje pravice; naši zato ne jemljimo njenih! (Škrabec.) c) V krajši periodi loči prorek od poreka; v mnogočlenski periodi loči posamezne stavke prve in druge polovice, n. pr. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom; tedaj se začno zbirati po ledinah In zvonikih ptičja krdela. — Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkazqo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije. (Stritar.) VpraSaj (?) stoji: 46. a) Po posameznih samostojnih vprašainih besedah, n. pr. Kdo? — Kaj? — Zakaj? — Komu pišeš? Bratu? b) Po neodvisnih vprašainih stavkih, n. pr. Čemu živimo? Kako bi človek živel in se ne bi vprašal, čemu? — O blažena leta vesele mladosti, zlata doba učilniškega življenja, kam si pobegnila? (Levstik.) Klicaj (1) se stavi: 47. a) Na koncu samostojnih želelnih, velelnih in klicalnih stavkov, n. pr. Srečne oči, ki štiriperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo utrgajo / b) Pri samostojnih medmetih in vzklikih, n.pr. „Križ božji!" tako se pobožno reče, kadar se začne kako delo. — Čakaj me; lop, lop! bo pelo po tvoji grbi. PomlS^aj (—) nam rabi: 48. a) Da loči vrinjeni stavek od celotnega stavka, n. pr. Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minuta — se je zbudil in dan je bil. (Cankar.) — Bog ne bo udaril samo tebe, ki kazen zaslužiš — da bi tako ne! — ampak vso hišo. (Cankar.) Da nasprotje močneje poudarja, n. pr. Mladost, lepota, moč, razum — lesen križ na grobu tam kje na daljni bojni poljani. (Cankar.) c) Kadar hočemo kako besedo ali misel posebej poudariti, n. pr. Skrb — to je vse trpljenje življenja. (Cankar.) — Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko. (Župančič.) č) M eliptičnih (nepopolnih) stavkih, n. pr. Slamniki so bili razmetani vse križem — gruča otrok, ki se love po travnika (= izpuščeno: bili so kakor gruča otrok, ki se...). (Cankar.) xxm Namesto pomišljaja stoji včasi samo vejica, n. pr. Roke so mi omahnile, stal sem kakor od kamena, podoba vseh bridkosti (= izpuščeno: bil sem prava podoba . . .). (Cankar) d) Kadar se pričeta misel ne dovrši, n. pr. Takoj tiho, že ne —/ Ali mislite, da sem —? Namesto pomišljaja rabimo včasi tri pike, n. pr. Molitev je kakor blaga misel.. . pride, kamor je poslana. (Cankar.) 49. Narekovaj („ ") nam rabi: a) Da zaznamenuje premi ali dobesedni govor, n. pr. /n sto in sto glasov grmi: „Rešitelj Jefte naj žkiit' (Gregorčič.) „Bog vas primi, kraljeva Venus!" tako je pozdravil leta 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval. Glede vejice pri narekovaju pomni: Kjer je stavek z narekovaji pretrgan, stoji vejica za narekovajem, n. pr. „Po moji pameti", pravi počasi, „je to žganje". 6j Da posamezne besede ali stavke in naslove posebej označimo, n. pr. Divji petelin jame „skrtati", potem „poči" in „prevrže" in nazadnje „zabrusi", pravijo lovci. — „Bog z vami" je odgovor na „Bog vas primi" . — V nas\oyi\yi, n.pc.^JurjaKozjaka" in „Domna" je spisal Jurčič, ko je bil še gimnazijec, c) Kadar je treba med besede z narekovajem pisati še kake besede, ki imajo narekovaj, se rabi znamenje: , ' ali » «, n. pr. Levstik piše: „Cegnarju se njegov ,Pegam in Lambergar' ni posrečil." Ali: „ . . . se njegov »Pegam in Lambergar» ni posrečil'^ 50. OpniCi^ C), ki se navadno rabi v pisavi narodnih pesmi in starejših pesnikov, naznanja, da je kak glasnik, navadno samoglasnik, izpuščen, n. pr. Spredaj šilce, zadaj viFce, v sredi usta, kamen hrusta (plug). PRAVOPISNI SLOVAR nbbé adoptîran abbé, abbéja m. abecéda ž. Abel, Abela m.; Abelova daritev abituriént, -a m., abituriéntka Ž., abituriéntski abnôrmen, -mna, -o, nepravilen, nenavaden; abnonnâ-len; abnormitéta = abnor-mâlnost abolîrati, -am, ukiniti, odpraviti, razveljaviti; abolicija ž., ukinitev, odprava, raz-veljavljenje abonirati, -am, naprej plačati, naročiti ; abonènt, -ênta kdor naprej plača, naročnik; abonmà, -âja predplačilo, naročilo abtfrtu»,-usa iiii splav; aborti-rati,-am; aboruven,-vna,-o âbota ž. âboten, -tna, -o; šbotnež m., abotnost, -i ž. âbranek, -nka m. abreviatura ž. okrajšava, kratica Abnici rod. -cov m. množ. absénca ž. od&otnost, zamuda; absentirati se, odstraniti ee, izostali absint, -iota m. pelinkovec absoluten, -tna, -o nujen, neomejen, po^ln, sam na sebi; vseskozi; absolûtna večina nadpolovična večina absolutizem, -zma m. samovlada, neodgovorna vlada, absolutist m.; absolutističen, -čna, -o absolutôrij m. odpust, od-pustnica absolvirati, -am zvršiti, do-vršiiti; absolvent, -6nta m.; absolventka ž. absorbirati,-am vsrkati; vpiti, vpijem, absorpcija ž. vpoj abstinenca ž. vzdržnost abstinent, -enta m.; abstinSnt- ski, -a, -o absitrahirati, -am odmisliti; abstrakten, -tna, -o odmiš-Ijjen, umišljen, neresničen, pojmoven, splošen absurden, -dna, -o nesmiseln, prignati kaj ad absurdum = dokazati nesmiselnost kake stvari abiizus, -usa m. zloraba, kriva raba acetilčnka ž. addgio (-gio izg. -dio); počasi (peti) Adam, (ddam, -a) -a m.; Adamov, -a, -o, n. pr. Adamovo jabolko adaptirati, -am prilagoditi, prenoviti, pnipraviti; adaptacija ž. prilagoditev, prenovitev adelkivaten, -tna, -o primeren, enak adhezija ž. sprijemnost ad h6c (lat.) nalašč za to adiio zbogom adjunkt, -unkta m. pristav adjutint, -a m. pribočnik adjuitum, -uma m. odškodnina (plača) adldtus, -usa m. pomočnik administracija ž. uprava, upravništvo admiral, -a m.; admiralski, admiralstvo adoptiran, -a, -o (»sinovljen adrésa ako adrésa ž. naslov, spomenica; adresîrafi nasloviti kaj na koga (komu) Adrija ž.; adrijanske ribe; Adrijansko morje = Jadran, -a; Jadransko morje Adirianopol, -a m. Odrin; adrianôpolski, -a, -o advent, -ênta m.; advêntna nedélja advêrb m. prislov; adverbi- âlen, -Ina, -o aeroplân, -a m. letalo, zrakoplov; aeronâvtika, zrako-plovslvo; âeroklub afékt, -a m. čustvo, strast afektiran, -a, -o, nenaraven, prisiljen, izumetničen; afek-tâcija ž. nenaravno, pirtsi-Ijeno govorjenje (vedenje) afêra ž. dogodek, zadeva, sipor Afganistan, -a m. aficirati, -am zadeti, ganiti aforizem, -zma m. jedrnat izrek Afrika, ž. Osredn a Afrika, Južna Afrika; Afričan in Afrikanec; afriški in afri-kanski âga 2. âge; 3. 5. agi; 4. âgo; prid. âgin, -a, -o; âgov-stvo; Cengic aga, Smail aga, rod. čengič âge, Smail âge; svoj. prid. Cèngiéâgin, -a, -o agènt, -ênla m. 1. opravnik, 2. zastopnik, potnik; agén-cija = agentûra agilen, -Ina, -o gibčen, prožen, delaven; agîlnost agitacija ž. živahno delovanje (pos. za kako stranko), hujskanje; agitator, -ja m.; agiiîrali, -am agonija ž. smrtni boj, poslednji vzdihljaj i agraren, -rna, -o, poljedelski Ahil, -a m.; Ahilov, -a, -o Ahmet paša m., rod^ Ahmet paše; prid. Ahmetpašin, -a, -o A j as, Ajanta m. ajd, ajda; ajdinja; ajdovski ajda ž.; ajdov, -a, -o; ajdovec (ajdov kruh, med); aj-dovica ž. Ajdovščina ž.; prid. ajdovski, -a, -o Ajshil, -a m. (aj-) aflcacija ž.; akacijevo cvetje, drevo akademik, m.; akademičarka ž.; akademičen, -čna, -o := akademski; akademija, od-iod akademijski, n. pr. akademijski slovar (slovar, ki ga izdaja akademija); akademijska hCša (hiša akademije) akcfent, -enta m. naglas; ak-centuirati -am naglasiti, naglaševati; akcentuacija ž., naglaševanje akcidenca ž. prigodek, stranska lastnost, stranski dogodek; akcidčnčen = ak-cidentalen prigode«, slučajen, stranski akcija ž. delnica; akcionar, -ja m. delničar akcija ž. delo, delovanje, dejanje, n. pr. kat61išika akcija; v akcijo stopiti — delati, kaj narediti; akcija za nabiranje naro<^ikov = nabiranje naročnikov; ak-, tfven, delaven, službujoč ako; akoravno, akotiidi, ako-prav (ne akopram, ako-prem) ak6rd AlojzijeviSče ak6rd, -a m. 1. sozvok, 2. pogodba; akordno delo, pogodbeno delo, plača od kosa akreditirati, -am poveriti, pooblastiti akribija ž. natančnost Akropola ž. akrdstih, -a m. Aksahov, -a m.; svoj. prid. Aksakovljev, -a, -o aksiom, -a m. osnovno načelo akt, -a m. 1. dejanje; 2. akti množ. uradni spisi aktovka ž. torba za akte aktualen, -Ina, -o 1. dejanski; 2. (sedaj) važen, nujen; aktualnost, -i ž. aktuir, -ja m. akumulštor, -j a m. akdstika ž. zvokoslovje; akii- stičen, -čna, -o ikuzativ C-iuJ, -a m. akvarel, -a m. akvarij, -a m.; akvarijski (ne akvaričen) akvirirati, -am pridobiti; akvizicija ž.; -ziter,-ja m. a Ia = si. kakor, kakršen, kak itd., n. pr. gledališke burke a la Neslroy = burke, kakršne so Nestroyeve; aleksandri ski velikaši so naipravljal tako razkošne pojedine, da si jih današnji človek niti predočiti ne more, četudi ga je narava obdarovala z domišljijo k a-kega Bulwerja ali Evver-sa (Tavčar); ura a Ia Pompadour = pompadourska ura alabaster, -stra m.; alabastr-ski; alabastrn, n. pr. ala-bastrna vaza alirm, -a m.; alarmirati; alarmanten, -tna, -o Albanija ž.; Albanec m.; albanski, -a, -o album, -a m. alegorija ž.; prid alegčri- čen, -čna, -o alžja ž. drevored aleluja ž. 1. medmet, 2. samostalnik aleluja ž.; veselo alelujo vc^iti; 3. velikonočna jed iz repnih olupkov Aleuti, -tov m. množ. otočje v Ameriki ilga ž. ilgebra ž.; algebraičen, -čna, -o aliansa ž. zveza; aliansni, -a, -o zvezmii alibi, rod. -bija m. navzočnost na drugem kraju; svoj ilibi je dokazal aliirati, -am zvezati; aliiran, -a, -o zvezan, v zvezi alinea, -ee ž. nova vrsta, odstavek aliteracija ž. alkimija ž.; alkimist m. alkohdl, -a m.; alkohčlne pijače; alkohčličen (n. pr. človek); alkoholizirati, -am almanah, -a m. koledar, letnik aloa ž. 2. aloe; 3. iloi; aloin, -a, -o; aloin cvet alčdij, -a m. svobodno posestvo; alodialen, -Ina, -o Alojzijevišče (v Ljubljani) s.; alojzijeviški; alojzijevišč-miik m. (gojenec Alojzije-višča) Alpe anàtema Alpe ž. množ. planine; alpski, -a, -o; alpska flora; alpinist m. hribolazec; alpinski, -a, -o hribolaeki, gorski aM, -a m.; altist m.; alitistinja ž. = altistka altruizem, -zrna m. ljubezen do bližnjega, nesebičnost; altruist, -a m. aluminij, -a m.; aluminijev, -a, -o; aluminijeva posoda alumnat = lemenat, -a m. altivij, -a m. najmlajša geo-logična plast, naplavina; aluvialen, -Ina, -o Alzacija ž.; Alzačan m.; al- zaski, -a, -o Alžir, -a m. = Alžirija = Alžirsko; alžirski amalgam, -a m.; amalgami- rati, -am amandma, -aja m. izprem:- njevalni predlog amater, -ja m.; amaterski, -a, -p; amaterstvo, -a s. Amazonka ž. grško bajesl. bitje; amazčnka bojevita ženska ambicija ž. častiljubje, časti-hlepnost; ambicičzen, -zna, -o častihlepen, častdljuben; ambici6znost, -i ž. Ambrozij, -a m. (svetniško /ime); ambrozianski; Ambrož, -a m. ambulanta ž. vojna bolnišnica, rešilna plogija ž. obramba; apolo-gčt, -a m.; apologčtičen, -čna, -o Apčlon, -a m.; apolmičen, -čna, -o, n. pr. apolinična lepota aposteri6ren, -rna, -o izkustven apdstol, -a m.; apostolski, n. pr. apostolska vera, cerkev; apostčbtvo, n. pr. apo-stčlstvo mož; ap6steljski zadeva osebe apostolov apostr6f, -a m. ( v slovnici) opuščaj; apostrofirati koga, nagovoriti, z nagovorom se na koga obrniti april, -a m.; aprilski, n. pr. aprilsko vreme aprioren, -ma -o umstven; a prii6ri kaj, dognati = z umovanjem kaj dognati; apriorizem, -zma m. aprobirati, -am potrditi, odobriti; aprobicija ž. aproiksimativen, -vna, -o približen aprovizaciia ž. preskrba z živili, prehrana apsida ž. polkrožni zaključek oltarne stene pri cerkvi ara ž. nadav; zaarati, -am Arabec, -bca m.; arabski; Arabija arabeska ž. okrasek (v arabskem slogu) aranžirati, -am urediti, prirediti; aranž6r, -ja m.; aranžma, -aja m. arbitraža ž. razsodba; izravnava denarnih vrednot Ardeni, -nov m. množ. pogorje na Francoskem arena ž. torišče; pozorniea areopag, -a m. najvišje sodišče atensko aretirati, -am ustaviti, prijeti, zapreti; aretacija ž. prijpt-je; arest, aresta m. zapor; areslant, -anta m. Arezzo (-ezzo iz? -eco) rod. -zza; prid. aretinski, -a, -o Argo 2. -ge 3.5. -gi 4. -go 6. -go ž; Argonavti, argo-navtski, -a, -o argument, -enta m. dokaz arhaizem, -zma m. starinski izraz; arhaizfrati, -am rabiti starinske izraze; ar-hiičen, -čna, -o starinski Arhangelsk, -a m. arheologija ž. znanstvo o najstarejšem veku; arheolčg, -a m.; arheološki, -a, -o arhiepiskop, -a m. nadškof arhitčkt, -a m. stavbenik, graditelj; arhitektura ž. stavbarstvo; arhitekt6nski, -a, -o arhiv ateist arhiv, -Iva m. (arhi^, -iva); arhivni; arhivalen, -a, -o Ariadna ž. Arij, -a m.; arianec, -nca m.; arianski, -a, -o arija ž. napev Arijec, -jca m.; arijski, -a, -o arislokrat, -a m. plemič; ari-tokratski, -a, -o = aristo-kratičen, -čna, -o plemiški; arisitokiracija ž. plemstvo Arisfčtel, -a m.; Aristčtelova filozofija; aristotelska (ari-stotčlična) filozofija arkada ž. obokan hodnik Arko 2. 4. -ka 3. 5. -ku 6. -kom armada ž. vojaštvo, vojska; armaden, -dna, -o Arnivt, -a m.; arnavtski, -a, -o Arno, -na m. reka v Italiji aroginca ž. ošabnost, drznost; aroganten, -tna, -o ardma, -me ž. vonj, duh; aro- matičen, -čna, -o arondirati, -am zaokrožiti; arondacija ž. Arsen, -a m.; knez Arsen Artakserks, -am.; Artakserk- sov, -a, -o Arteniida, nde ž.; Artčmidin, -a, -o artičoka ž. artikel, -kla m. predmet, blago, n. pr. trgovski adikel artikulirati, -am izrekati, izgovarjati; artikulacija ž. izreka, izgovor artilerija ž. topništvo; artilerijski, -a, -o artističen, -čna, -o umetnosten arzenal, -a m. orožnica arzénik, -a m. = arzén, -a mišnica asfalt, -a m. zemeljska smola; asfaltirati', -am asimilirati, -am priličiti, pri-enačiti, prilagodili; asimilacija ž.; asimilacijski pojav Asirija ž.; Asirec, -rca m.; asirski, -a, -o asisiténca ž. navzočnost, pomoč; asistirati, -am navzoč biti, pomagati; asistènt, -ênta m. pomočnik askéza ž. zatajevanje; askét, -a m.; askčtičen, -čna, -o asociicija ž. združevanje, zveza; asociirati, -am združiti, zvezati; asociativen, -vna, -o aspiracija ž. težnja, prizade-ev, prizadeva, nada; aspirant, -ânta m. prosilec za kako službo Assisi (Asizi) m. rod. Assi-sijia; aslški, sv. Frančišek Asiški astma, -me ž. naduha Astrahan, -a m.; astrahanski, -a, -o astrol<5g, -a m. ki prerokuje iz zvezd, zvezdogled, astrologija ž.; astronom, -a m. zvezdoslovec; astronomija ž. zvezdoslovje; astrono-mičen, -čna, -o = astronomski Astiirija, -je ž.; astûrski atahiirati, -am napasti koga ataše, -éja m.; atašejev pribočnik, poslaniški uradnik ateist, -a m. brezbožniik, bogotaj ec; ateizem, -zma m. brezlx)žje, bogotajstvo atelje avtonomija atelje, -dja m. umetnikova delavnica atentdt, -a m. napad; atentator, -ja m. napadalec At£ne ž. množ.; At£nec, Atftičan, atdnski Atlas, -a m. pogor'« v Afriki; Atlas, Atlanta m. grški velikan; Atlantik = Atlantsko morje; atlas, -a m. = atldnt, -a m. zemljevidna knjiga; atlas, -a m. blago atldt, -a m, borilec; atldtski, -a, -o atmosfera ž. ozračje Atos, -a m. (Sveta gora); atošfcii, -a, -o Augsburg, -a m.; augsburška veroizpoved avanzirati, -am napredovati (v službi); avanzma, -aja m. napredovanje Avar, -a m. = Ober, Obra; avarski, -a, -o — obrski Avarescu (cu izg. ku) rod. Avardsca (ca izg. ka) m.; Avardscov (-koy) avdienca ž. zasluh, sprejetje avditor, -ja m. vojaški sodnik avdit6rij, -a m. 1. slušatelj- stvo; 2. dvorana avemarija ž.; avemarijo zvoni Avgij, -a m.; Avgijev hlev avgust, -a m.; avgustovsko vreme Avguštin, -a m.; avguštinec, -nca m. (redovnik) aviatik, -a m. zrakoplovec; avidtika ž. zrakoptovstvo; aviacija ž. zrakoplovba; avion, -a m. zrakoplov avizo m. 2. -za 3. 5. -zu 4. -zo 6. -zom; aviza ž. naznanilo, sporočilo, avizi-rati, -am naznaniti, sporočiti avla ž. slavnostna dvorana (v višjih šolah) avrčola ž. žar, žarni venec avskultant, -a m. Avstrdlija ž.; Avstralec, -Ica m.; avstralski, -a, -o Avstrija ž.; Avstrijec, -jca m.; avstrijski, -a, -o; Av-stro-Ogrska; avstro-čgrska monarhija avtentičen, -čna, -o verodostojen, pristen; avtentičnost, -i ž. Svio m. 2. avta, 3. 5. avtu, 4. avto, 6. z dvtom; avtomobil, -a m.; avtomobilski, -a, -o = avtomobilen, -Ina, -o; avtobus, -a m. (avtomobil za potnike); prid. avten, -tna, -o; avtno olje, avtno podjetje avtobiografija ž. lasten življenjepis; avtobiografičen, -čna, -o = avtobiografski avtodafč, -dja m. smrtna sodba za krivoverce avtodidikt, -a m. samouk avtogrdm, -a m. = avtograf, -a m. lastnoročna pisava avtohtdn, -a m. praprebiva-lec; avtohton, -a, -o = av-tohtčnski avtokefalen, -Ina, -o neodvisen avtofcrat, -a m. samovladar; avtomatičen, -čna, -o = avtomatski, samogiben avtonomija ž. samouprava; avton6men, -mna, -o, n. pr. avtonomna oblast avtopsija bakalar avtopsija ž. saniovid, n. pr. prehodil je velik del slovanskih dežel in se jih iz samovida učil spoznavati (Jurčič) ivtor, -ja m. započetnik, pisatelj, pisec; avtorstvo s.; avtorizirati, -am pooblastiti, poveriti; avtorizadja ž. pooblastitev; avtorski, -a, -o avtoriteta ž. veljava, veljavnost; avtoritativen, -vna, -o z veliko veljavo azbčst, -a m. izbuka ž. abeceda; cerkveno-slovanska abeceda Azija ž.; Azijec,-j ca m.; azijski, -a, -o; v slabem pomenu: Azidt, azidtski (barbar, barbarski); Mala Azija, maloazijski; Osrednja Azija, osrednjeazijski azil, -a m. zavetišče Azčri, -rov m. množ. otočje v Atlantskem oceanu azfir, -a m.; sinje, modro nebo; sinjina, modrina; azti-ren, -rna, -o ižija ž. nadav; tudi ažio m. 2. ažia, 3. 5. ažiu, 4. ažio, 6. z ažiom; ažiotaža ž. (borzna igra) biba ž.; bdbica; bSbička; babičast; bibiSče; bibina; babnica; zaničljivo: babše; babjii, babjevžren, -rna, -o Babenberžan, -ana m.; bdben- bžrški, -a, -o Bibilon, -a m.; babil6nski, -a, -o n. pr. b^bilčnska zmešnjava babjak, -a m. bacil, -a m. bacniti (pog. bacnit in bac-nit), bacnem; bacni, -ite; bacnil, -ila, -i (bacni^) bačva ž. Baffin, -a m. (bifin) angl. j»mcrščak; Baffinov zaliv; Baftinovo otočje bagatela ž. malenkost; baga-telen, -Ina, -o; bagatelizi-rati, -am omalovaževati bager, -gra m. škrlat; ba-gržn, -a, -o; bagre, -a m. škrlatna barva; bagriti,-im baglSti, -am beračili bahati, -am se s čim; bahkv, -ava, -o; bahavec; baha-ven; bahavka = bahulja, bahač bahlj^ti,-am; voda, ogenjbah-Ija; vino iz soda bahlja baisse (bis) padec na borzi bajalica ž.; šiba, s katero iščejo stndencev pod zemljo bajar, -ja m. bajati, -am, 1. basni praviti, 2.prerokovati, 3. čarati, n. pr. rojaki onkraj Mure mislijo, da znajo bajatii (Novice 1856); bajeven, -vna, -o; bajevit, -a, -o, čaroven baje = bojda, prisl. bajeslčvje, -a s.; bajeslovec, -vca m.; bajeslčven, -vna bajonet, -a m. bakalar, -ja m.; bakalarstvo 6.; bakalavreat, -a m. prva stopnja akademsikega dostojanstva bakanalije banket bakanalije ž. množ.; Bakho-va slavnost, prenes. razuzdano popivanje; bakanti-nja ž., ženska v Bakhovem spremstvu, prenes. razuzdana ženska; bakantski = bakanalen, -Ina, -o Bakar, -kra m.; bakarski, -a, -o Bakhus 2. Bakha, bog vinske trte bakla ž.; baklon6sec,-sca m. = baklač, -a m.; baklada ž.; baklatt, -am; luč bakla Bakonjski gozd bakrastordeč, -dča, e bakšiš, -a m., napitnina bakterije ž. množ., glive cep-Ijivke; bakteriolo^i, n. pr. zavod bila ž., 1. bala = nevestina bala; 2. bala plaitna, bala slame balansa ž., ravnotežje, nihalo; balansirati, -am, v ravnotežju držati, omahovati, opotekati se balast, -a m., težina, prenes. napota, breme baldahin, -a m. nebo, ki se v procesiji nosi bildrijan, -a m., kozHk; bal-drijanovo olje, kozHkovo olje Baleari, -rov m. množ. balet, -a m.; baldtka ž. baKž, -a m. = bala, nevestino blago Balkan, -a m.; balkanski, -a, -o; Balkanski polotok balkon, -a m. balon, -a m., zraikoplov Balt, -a m.; baltski, -a , -o; Baltsko morje = Baltik, -a m. balta ž. (bdi/ta), sekira; z balto glav6 odsžka (Jurčič) Baltimore m. (baltimor). rodil. Baltimora; v -moru baltoo-a ž. (ba^tora), 1. hlače na baltoro, 2. vrata, n. pr. pri svinjaku balustrida ž. ograja Balzac (balzdk), -a m.; Bal- zacov (balzdkov) balzam, -a m., mazilo, hladilo; balzamirati, -am, mazi^ liti; prid. bžlzamov, -a, -o, n. pr. vonj, zsrak bambus, -a m.; prid. bambusov, -a, -o, n. pr. bambusova palica, trstika banilen, -Ina, -o, vsakdanji, obrabljen, plehek; banalnost, -i ž. Banat, -a m.; banatski, -a, -o; Banačan, -a m. bana\z, -a m., mojster skaza; banavzičen, -čna, -o, rokodelski (zaničljivo), omejen bandero, -a s.; banderce,-a s. banja ž., posoda; banjica ž., majhna banja Banja L6ka (v Sloveniji) Banje Loke; banjeldški, -a,-o Bžnjaluka ž., rod. BanjaJuke; banjka ž.; dve banjki vina Banjška planota ž. banka ž.; bančen, -čna, -o; bančni uradnik; bančnik, -a, m.; bankir, -ja m.; ban-koven, -vna, -o; bankar-stvo, -a s. bankovec, -vca m. bankčt, -a m., slavnosten obed banikrôt bâvkati bankrot, -a m.; bankroten, -tna, -o; bonkrotnik = bankroter, -ja m.; bankrotirati, -am bar, -a m.; barovec, -vca m., kaša iz bara baraka ž., lesenjača baratati, -am = barantati, -am barbar, -a m.; barbarskii, -a, -o; barbarstvo; barbarizi-rati, -am barhant, -a m.; barhantast, -a, -o bariera ž., pregraja, ovira barigla ž.; barlglica ž. barikada ž., ulična zagrada; zabarikadirati, -am baril, -a m.; barilec, -Ica m.; barilček, -čka m. (baril, -ac, -lak) barje, -a s.; barjan, barjana m.; barjevec, -vca bardk, -a m.; vrsta umetnostnega sloga; baročen, -čna barometer, -tra m., vremenik baron, -a m.; baronica ž.; baronski, -a, -o; -6nstvos. Barthou m. (bartuj rod. Bar-thouja; Barthoujev, -a, -o barva ž., rod. množ. birv; barven, -vna, -o, n. pr. barvna slepota, barvni od-kl6n; barvnik, -a m.; barvitost, -i ž. (kolorit), barvenost, -i ž. baržun, -a m. = žamet; bar- žunast, -a, -o; baržunov basalnik (bdsa^nikj, -a m. basati, bašem, nabijati (puško), natlačiti (pipo, žep, kak prostor), nadevati (klobaso), natrcati (vrečo, koš) basen, -sni ž.; basenca (majih-na basen), basenski, n. pr. basenski svét; bâsna = marnja; prazne basne = prazne marnje Baski, -ov m. množ.; baskovski, n. pr. pastirji basrelief (bareljéfj, -a m.; nizki relief bastard, -a m., mešanega rodu; bastardirati, -am, križati razne vrste bastija ž., utrdba; Bastille, ječa v Parizu basûlja, ž., pitana prašiča; ba-suljec, -Ijca m., pitan prašič baš; bkš danes; bàš ko bi glave ne imel bàt, -a m. = bèt, betà m.; bâtec, -tca in betèc, -tcà bâta Ž. bataljon, -a m., vojaška enota; bataljonski, -a, -o baterija ž.; strelska b.; akumulatorska b. bâti se, bo^im se koga, česa (ne pred kom); bojim se, da bo jutri dež = najbrž bo dež; bojim se, da jutri ne bo dežja = najbrž ga ne bo bâtina ž. 1. palica, 2. udarci s palico batist, -a m., vrsta platna; batistov, n. pr. robec; batistast, -a, -o Baudelaire (bodlêr). rod. Bau-delaira; svoji. prid. Baude-lairov; baudelairski, -a -o Bavarec, -rca m.; Bavarska ž.; bavarski, -a, -o Bâvcis, -ide ž. bâvkati, -kam- čem; bâvkniti, -nem; pes bâvka; bâvkanje lisjaka bäza beläk biza ž., podlaga, osnova, pri stebru: podstava, podstavek; bazirati, -am, opirati se, sloneti bazir, -ja m., tržišče Bizel,-zlam.; bizelski kondl bazšn, -a m., vodnjak, rib-njak bazilika ž., vrsta cerkve; ba- zilikilen, -Ina, -o bazilika ž., rastlina; bazili- kov, -a, -o biža ž., vrsta; enake baže, vsake baže beatificirati, -am, razglasiti za blaženega; -fikicija ž. Beaumarchais (bomarse) Be-aumarchaisa (bomaršeja); Beaumarchaisov (bomarše-jev) bčbavost, -i ž. bčbec, -bca m.; za b^bca koga imeti; bčbiti, zbfljiti koga, zbčbljen, Wbast bebljiti, -4m (bab-), nerazumljivo govoriti beciti, -dm; beeniti (bacniii in becnit) becnfem = bdc-nem; b. koga z nogo beč, -a m., vrsta sodov; be-ček -čka (bač, -a, ak, -čka) bečiti, -im; bekdti,- dm; b^k-niti, -nem; otrok, ovca, jelen beči bžda ž.; b^den, -dna, -o; bždnosten, -stna, -o bedak, -a m.; bedast, -a, -o; bedast6ča, ž. bedenj, -dnja in bedenji, -dnja (badanj) bedčti, -im; bedeč, -eča, -e; bedčnje, s.; bedljiv,-iva, -o, n. pr. bedljivo spanje, be-d6čnost,-iž. (badeti, bad^t) bedro, -a s.; množ. bädra (in bedra; redko tudi bedržsa); 2. bžder, 3. bedrom, 5. b^ drih, 6. z b€dri; bedrce, -a s.; bedm, -a, -o; b^drnat, -a, -o; bedrast; bedrnik, -ica Beduin, -a m.; -inski, -a, -o Beethoven, -vna; Beethovnov, -a, -o bčg, -a m., plemič pri Turkih; bžgov, -a, -o; bdgov-stvo s.; Husein bčg, Hu-sein bdga, prid. Huseinbč-gov beganica ž. = gibänica, 1. potica, 2. butara (na cvetno nedeljo) bčgati, -am; b^ganje s.; bč-gav, -a, -o; bčgavec, -vca m, begunec, -nca m.; begunski, -a, -o; begun, -a m. Bčgunje; begunjski, -a, -o Begiinjščica ž. beketäti, -etäm, -6öem = me-ketäti, -etäm, -ččem; ovce, koze beketajo ali meketajo bčl (beu), -la, -lo; kot stalni ukrasni pridevek ima določno obliko n. pr. bčli gräd (v nar. pesmih), b^li dän; primernik (komparativ) = bolj b61 (ne belej-ši); belec, -Ica m. (belac, beuca); belka = belša; bšl-kast (belkast), -a, -o; be-loba, belöta bžla ž. = bela bolezen bledica beläk, -äka, m., 1. bel prašič, 2. beli kamen Béla Krajina bêStija Béla Krâjina, tudi Belokranjsko; Béli Kranjec, rod. Bé-lega Kranjca, tudi Belo-krân ec, rod. Belokrânjca; Belokranjîca ž.; prid. be-lokrâjinski, -a, -o in belokranjski, -a, -o Béla péé, Béle peči; belopé- ški, -a, -o Belcebûb, -a m., feničansko in sirsiko božanstvo beletrija ž., leposlovje; bele-trîst, -a m., eposlovec; be-letristiika ž.; beletrističen, -čna, -o beležiti, -im, zapisati, zapisovati; beiežnica ž.; beležka ž.; beiežnik, -a m., notar Bélial, -a m.; Bélialov, -a beliti, -im; béljenje; pobé-Ijen, -a, -o; zabéljen, -a, -o; bélja ž. beljâva ž., belja-vina ž.; glavo si béliti (ne glavo si ubijati); belili so si glavé beljak, -a m.; beljakovina ž.; beljakovec, -vca m. bélorumèn, -êna, -o; bélosîv, -a, -o; beiož61t, -a, -o (žout) belliš, -a m. bencin, -a m.; bencôl, -a m.; bencoin, -a m. Benedikt, -a m.; benediktinec, -nca m.; -diktirali, -a, -o benefica ž., predstava v prid kakega igralca; benefična predstava beneficij, -a m., nadarba, dohodek; bénéficiât, -a m.; beneficiatov, -a, -o; bene-ficiâten, n. pr. beneficiatni dohodiki = dohodki iz be-neficija Benčtke ž. množ., rod. Benetk; benžškii, -a, -o; Benečan, -ana m.; Benečanka ž.; Benečija ž. Bengalija, Bengalec; Bengalski zaliv; bengalski tiger; bengalski = bengaličen ogenj Bčograd, Beogradčan, Beo-..gradčanka; bdograjski, -a bžra ž., duhovniška bera = bdrnja; b^ra besedi; ber-njač, -a m.; berojati, -am, s svojo malho b. po vaseh (Jurčič); bernjdva ž.; ber-njivs, -a m. Bčranger (beraže), francoski .pesnik; Bžrangera (beraže-JaJ; Bžrangerov (beražefev) bergla ž., po berglah hoditi; berglica ž.; bdrglast berilo, -a s., 1. branje, 2. knjiga za branje; berivo, snov, ■ki se bere BSringovo morje berivka ž., solata Berlioz (berlioz), -a, franc. skladatelj; Berliozov, -a, -o bčrsa ž., plesnoba na vinu; b6rsiti se, pokvariti se (vino); bSrsati se; bžnsast, -a, -o bes, -a m.; b6s te pldntaj; bžs te 16pi; b6sen, -sna, -o; besneti, -im; besnŠnje; bes-nJv človek = besnjiak, -a m. besčda ž., rod. množ. besedi in besžd; besedovati, -lijem; bčseda ž., ples Beskidi, -ov m. množ. bestija ž., živina; bestialen, -Ina, -o, živinski; bestial-nost, -i ž., živinstvo bžštija ž., (kletvica), ti bžšti-ja ti! bèt biljard bèf, -à = bât, -a rbèt, -à); danes z beiôm, jutri s psom; tïetèc, -cà m. (batàc. -tcà) — bâtec, -tca bétev, -ve ž. = bétva ž. = betvô, -à s.; betevcè, -à s. (bétail, 'tva, -tvo in batvo, bataucè) betéien, -žna, -o betîca (baticajz. -, 1. kol, 2. glava; betica stori pravico; dati komu po betici; beti-čen, -čna, -o (svojeglav) betàn, -a m.; betonski, -a, -o, betonlrati, -am; železobe-lon, -a béfva ž., deblo, veja; bétvi-ca, ž.; bétviti, -im; razbét-viti se, n. pr. Slovani so se razbétvili (razdelili na več bétev) bévkati, -kam, -čem; bévska-ti, -am; bévskniti, -nem (o ovcah, psih, lisicah) bezâti, -âm; bezalo, -a s.; bezâlnik -a m. (bazati, ba-zàunikj bezèg, -zgà m.; bezgôv, n. pr. bezgôvo cvetje, bezgôv izgovor, (bazag, -zgà) bezgâli, -âm; b. pipo, cevko; bezgâlica ž. bezgâlnica (bezgâyinica) bezgavka ž.; bezgetûl> ž.; množ. bezgâvke; bezgâv-kast, -a, -o Bezjâk, -a m., prebivalci med Dravo in Savo; bezjâski, -a, o; bezjâk, -a m., tepec bezijâti, -am (bezljâti in bez-Ijàt): krave bezljâjo; bez-Ijânje, -a s.; bezljàv, -âva, -o; bezljâvec, -vca m.; bez-Ijâvka Ž.; bezijiv, -îva, -o beznica ž. bežati, -im (bežati in bežat)-, del. sed. beže, bežeč; be-žanje, -a s.; beži, -ite; b€-žal, -ala, -i bibavica ž., plima in oseka biblija ž., sv. pismo; biblijski, -a, -o; biblijski odbor bibliofil, -a m., knjigoljub biblio^žf, -a m., knjigopis; bibliografski, -a, -o; bibliografija ž. biblioteka ž. knjižnica; bibliotekar, -ja m.; bibliotekarski, -a, -o; biblioteški, -a, -o bicikel, -kla m., kolo; bici- klist, -a m., kolesar bičevje, -a s. z= bičje, -a s. bičevnik, -a m.; bičnik, -a m. bidermajer (ime po Bieder-meierju, nemšk.), človek predmarčne dobe (1815— 1848); brezgrajen, a malce omejen meščan; biderma-jerski slog (v slikarstvu med romantiko in realizmom) bife, -eja m., točilnica bifstek, -a m. (angl.), dušeni goveji zrezek bifurkžcija ž. viličenje biglica ž., 1. iver, 2. žveplenka Bihač, -a m.; bihački, -a, -o bil, -^i ž.; bilka (bilka) ž.; bilast, -a, -o; bilnat, -a, -o (bilnat) bildnca ž., računski zaključek bilijčn, -a m., milijon milijonov bttja ž. (vigilija); množ. bilje, irtrtvaško opravilo biljard, -a m.; biljardnica ž.; biljardsfci, -a, -o bincelj Bizänc bincelj, -clja m. (pri konjski nogi) blngelj, -glja m., 1. kar bin-gljd, 2. nihalo; bingeljc, -a m.; bingljati, -am bingola ž. (visok človek, za-ničljivo); bivole množ. (noge, zaničljivo) binkolii ž. množ'.; binkoštni, -a, -o; binkoštnica ž. binokel, -kla m., dvoočnik bindm, -a m., dvočlenec; bi-n6men, -mna = binomi-akn, -alna, -o bio^if, -a m.; življenjepisec; biografija ž. življenjepis; biografski, -a, -o biologija ž., znanost o živih telesih; bdolčg, -a m.; bio-Ičgičen, -čna, -o; biolčški, -a, -o bira ž., vrsta; vino dobre bire; blago je ene bire; človek Ivaničeve bire (Kersnik) biržt, -eta m., duhovnikovo pokrivalo birič, -iča m.; biriški, -a, -o birma ž.; birmati, -am; bir-manje, -a s.; birmanec, -nca m.; birmanski, -a, -o biro, birdja m., pisarna, urad; birokrat, -a m., uradnik; birokracija = biro-kratstvo, -a s., uradništvo; birokratski = birokrati-čen bisaga ž.; tudi nrnož. bisage biser, -a m.; biserček, -čka m.; biseren, -erna, -erno; bisernica ž.; bisernina ž.; bisernjak, -a m. biskvit, -a m., piškot, prepe-čenec bismut, -a m.; bismutov,-a-o bister, -stra, -o; bistre, -strca m., bister um; bistriti, -im; biistrfenje, -a s.; bistro-miseln, -Ina, -o (-misaln, -a) bistvo, -a s.; bistven, -a , -o; bistvenost, -i ž. bit, -i ž.; biten, -tna, -o; bit- nost, -i ž. biti, sfem (sam)\ vel. bödi, bödita; prih. bom in bö-dem; 2. os. dvoj.: bösta, böta in bödeta; 2. os. množ.: böste, böte in bodete; 3. os. množ.: bödo in böjo; del. sed.: bodoč (= prihodnji); nedol. biti, ne biti, n. pr. biti ali ne biti — to je zdaj vprašanje; Mi, -a, -o (biu. -la, -16 in -16, li); biti, bivati, napačno: biva od dne do dne ožji (prav: postaja) biti v pomenu tolči ima navadno naglasno znamenje, n. pr. žila mu je močno bila; srce mu je bilo; plat zvona biti, bitje žile; bitek, -tka, m, udarec bitka ž.; rod. množ. bitk; bitva ž. rod. množ. bitev (bitau) bivak, -a m. (angl.) prenočevanje pod milim nebom; šotoriti bivol, -a m.; bivolica ž.; bivolov, -a, -o; bivolski, -a, -o Bizanc, -nca m.; Bizantinec, -nca m., prebivalec Bizan-ca; bizantski = bizantinski ; bizantinizem, -zma m., klečeplazna podložnost, hlapčevstvo 17 2 bizaren bleščati bizaren, -rna, -o, čuden, nenavaden bizon, -a m., ameriški zober blag, -a, -6 in blago; prim. blažji, pres. najblažji, -a, -e; prisl. blažje blagajna ž.; blagajnica ž.; blagajnični, -čna, -o; blagajnik, -a m.; blagajniški, -a, -o; blagajničarka ž. blaginja ž.; na občo blaginjo blago- v sestavi blagodejen, -jna, -o, blagodiišeč, -a, -e, blagohoten, -tna, -o, bla-gonraven, -vna, -o; blago-vest, -i ž. blagor, -gra m. = blaginja; za blagor očetnjave naj puška govori (S. Jenko) blagor, medmet; blagor vam! blagor si ga tistemu blagoslov, -ova m.; blagosloviti (in blagoslovil), blagoslovim; blagoslovljen, -ena, -o; blagoslovljenje; bl^oslavljati, -am; blago-slavljanje, -a s. blagost, -i ž. blagota ž. blagovolili (in blagovolit), -volim; blagovoljen, -Ijna, -o; blagovčljnost, -i ž. blagrovati, -ujem; blagro- val, -ala, -o blamirati, -am, (o)smešiti, (o)sramotiti koga; blama-ža ž. blanja ž. deska blanket, -eta m., neizpolnjen list, golica blasfemija ž., bogokletstvo; blasfemičen, -čna, -o, bogokleten blazina ž.; postelj na b.; hrastove blazine; blazinast, -a, -o; blazinjak, -a, zofa blaziran, -a, -o, top, brezčuten; blaziranec, -nca m. blaznčti, -im; blaznžnje, -a s.; blazniti, -im; da bi nas blaznil (— motil, mešal) blazniv, -iva, -o; blaznivec, -vca m.; blaznivka ž.;blaz-nivost, -i ž. blaznica ž., 1. blazna ženska, 2. zavod za blazne blaženstvo, -a s. blažilen, -Ina, -o (blažilen, -Ina) blažiti (in blažii), blažim blebetav, ava, -o; blebetavec, -vca m.; blebetavka ž.; ble-betulja ž. Bled, na B16du; Blejec, -jca m.; blejski, -a, -o; Blejsko jezero; blžjski letoviščarji bled, -a, -6 in bledo; bledi, in bledi, -e bledeti, -im; bledenje; ble- diti, -im; bledenje, -a s. blždomoder, -dra, -o, bledo-rdeč, -a, -e, blždorumen, -a, -o; bledosinji -a, -e, bledosiv, -a, -o blSkniti in blčkniti, -em blesk, -a m.; blesketati se, -etam, -ečem se; blesketa-jčče oči blesteti, -im = bleščati, -im bleščati, -im (ne bliščati); blešči se mi; bleščeč, -eča, -e; bleščanje, a s.; bleščava ž.; bleščica ž., n. pr. z bleščicami in žeblji obito jermenje; bleščiti, -im, sonce me blešči blisk bödcafi blisk, -ska m.; kakor blisk, po bliskovo = bliskovit, -ita, -o; po bliskovo konjič leti bliskati (nepreh.), -am; bliskati se (in bliskat se); bliska v, -a, -o; bliskave oči, bliskava posoda; bliskavica, svit oddaljene bliskavice v oblakih blišč, -a m.; bliščiv, -iva, -o; bKšč6ba ž. bliz kida ž., zapora; blokirati, -am, zapreti, n. pr. kako luko blondinec, -nca m., plavola-sec, gizdalin; blondinkaž. bldnkati, -am; blünkmiti, -em; kamen v vodo blunkne; blünk (medmet) bluza ž., jopica böa, 2. böe, 3. 5. böi, 4. 6. böo; böin, -a, -o, 1. udav, 2. kači podoben ovratnik iz kožuhovine böber, -bra m.; bobrovinaž. bobijäti, -am; voda bobljä (šumlja); bobljänje (oddaljeno grmenje) bobnenje, -a s.; bobneti, -im Boccaccio (bokkičo) m., 2. Boccaccia (-ča), 3. Boccac-ciu (-ču), 6. z Boccacciom {•čom)\ svoj. prid. Boccac-ciov (-čov), -a, -o bodalo, -a s.; bodälce (-dal-), -a s. bödcati, -am; trava bodca (= böde) izpod krtin; bödckati, -am ; bodcek, -dcka m., želo, igla; bod-ckovec, -vca m., iglasto drevje; bodckovje, -a s. 2* 19 bédelj bogotaj bôddj, -dlja m. bôdec), ježevi bôdlji bôdisi (veznik), bôdisi bogàt ali ubôg bodljâj, -a m.; tudi množ. bodljâji, n. pr. prsni bod-Ijâji; bodljâk, -a m.; bod-Ij^a Ž.; bodljîkav, -a, -o; bodljikovje, -a s.; zbodljâj, -a m.; bodîlj, -a m., pljučnica; bodljiv, -îva, -o, n. pr. b. vol, bodljîva odeja smreke; bodljîvec, -vcam.; bodljivka ž. bodljâti, -âm, 1. vbode delati, 2. nabadati bodriti, -îm; bodrênje, -a (rus.) = izpodbujati; bodrilo = izpodbuda; stil. napačno: živi brez bodrila in izpodbude (Detela) Bog, 8 ; Bog oče, Bog Sin, Bog sv. Duh; Bog človek = Bog in človek = Bogo-človek (o Kristusu); zB6-gom; Bog (bog) vé; Bog (bog) védi; Bog (bog) ga védi; Bog (bog) si ga védi; Bog (bog) védi kaj; Bog (bog) si ga védi kje; Bog (bog) védi odkod, kakô; védi si ga Bog (bog); sâm Bog védi, kaj bo iz tega ; Bog pomagaj ! Bog dàj ! Bog plati! Boga mi! Za B6ga (vzklik); bôgme (borne, bômeda); vbôgajme dâti, prositi; bil je sâm bôgnasvâruj {= hudič); bôg (na podobi); drži se kakor lipov bôg bogabojèè, -éèa, -e; bogabo-jéčen, -čna, -o; bogabojéč-nost, -i ž. bogâstvo, -a s. bogM, -ata, -o se veže z rod. ali orod: bogat zlata, bogat slavnih del ali bogat z zlatom, bogat z denar-jem< ne: na zlatu); napačno v pomenu bogata žetev, bogata rosa (prav: obilna) bogataj, -a m. = bogatin bogateti (in bogatf^. -im (neprehod.); bc^at postati; bogatiti (in bogatit), -im (preh.) — koga bogatega narediti bogati, -am = ubogati, -ain B6gek, -gka m. = Bogec, -gca (v otročjem govoru); bčgek = b6gec (na podobi), n. pr. v kotu je visel star b6gec boginja ž.; boginja zmagovalka bogme, bome bogo- sestavljenke: bogobo-jen, -jna, o; bogobčrec, -rca nu; bogočastje, -a s.; bogohvalen, -Ina, -o; bo-goiskatelj, -a m.; bogokleten, -tna, -o; bogomiseln, -a, -o; bogoljuben, -bna, -o; bogomil (-mil), -a, -o; bogomilec, -Ica (-Ica) m.; bogomčder, -dra, -o; bo-goslužen, -žna, -o; bo-gospraven, -vna, -o; bogo-znanec, -nca m.; bogo-znanstvo, -a s. bogom61ja ž.; bogomoljec, -Ijca m. (pobožnjak); bo-gomčljka ž.; bogomoljen, -Ijna, -o, n. pr. bogomoljen menih Bogor6dica ž. bogotaj, -a m. (ki Boga taji); bogotajec -jca m.; bogotaj stvo, -a s. bogoviti bolnica bogovati, -ujem (vedeževati); b6govec, -vca, m.; bogii-Ija ž. (vedeževalka) bohčm, -a m., nadarjen, a zanemarjen človek (umetnik, dijak); bohžmski, -a, -o Bohinj, -inja m.; bohinjski, -a, -o n. pr. Bohinjsko jezero; Bohinjska dolina; Bohinjec,-njca m.; Bohinjka ž. bohoričica ž. bohoteti, -im; boh6ta ž.; bohoten, -tna, -o; bohotiti se, -im; se je bohStilo cvetje Boileau (bwal6), franc. kritik; 2. Boileauja (bwal6ja) svoji, prid Boileaujev (btva-lojev) boj, boja, m.; v boju (in bčju); bojevnik, -a m. bojar -ja m. bojazljiv, -iva, -o; bojazlji-vec, -vca m; bojazljivost, -i ž. bojaželjen, -Ijna, -o; boja- željnost, -i ž. bojda = baje bojen, -jna, -o; bfijni krik bojkdt, -a m.; bojkotirati, -am, zavračati kaj, ogibati se česa bok, boka m.; v bčku (in boku), v bokih bok41 (-kau), -a m.; b. vina b61, -i (bol) ž.; glavob61, zobobčl bolehati, -am; bolžham na srcu, na jetrih (kraj bolezni); b. za sušico, za je-tiko (bolezen) bolehav, -a ,-o; bolehavost, -i ž.; bolžhavec, -vca m.; bolehavka ž.; bolehen, -hna, -o; bolehnost, -i ž. bolen fbölan), bolan; bolna fböiina) mati, bolno dete, bölni otroci (ne bolana, bolano, bolani); bolen za smrt, b. na smrt; pomni: bölen na srcu, na jetrih (= bölen ud); bölen za sušico, za vročinsko boleznijo (= bolžzen); pri bölen se rabi nedoločnik, n. pr. bil je bölen priti; bölen je bil v c6rkev iti Bolgar, -a m.; Bolgarsko; bolgarski, -a ,-o (bol-) bölha ž. (bduha). množ. bolhe in bolhe, bölh in bolha; b01šji, -a, -e; bolšjak, -a m. bölj tvori primernik in pre-sežnik pri pridevnikih, ki 1. označujejo barvo, n. pr. bel, primernik bolj bel; črn, bolj črn; 2. pri pridevnikih na -ski in -ji, n. pr. bolj slovenski, bolj divji; 3. pri pridevnikih, ki so nastah iz deležnikov n. pr. pekoč, vroč, rdeč; cvetoč; učen, znan, vrel, gnil; bolj pekoč, bolj vroč itd bolj in bolj boljär, -ja m., plemič; boljar-ski, -a ,-o; boljarstvo, -as. böljäati, -am; böljsanje, -a s.; boljšava ž. boljševik -a m.; boljševiški, -a, -o; boljševištvo, -a s. = boljševizem b0ljši, -a, -e; prislov bolje; bölje gospodari, kakor sem mislil bčlnica (bolnica) ž. = bolnišnica; bolnica (bounica) ž. = bolna ženska ' bolščati božanski bolščati (boifsčaii, -àt), -im bolščeč, -eča, -e; na bol šč6če oči nastavljajo ku kâla (Stritar); oči ma bol ščč iz glave; bolščaj,-am bomba ž.; bombardirati, -am bombardma, -j a m. bombast, -a m. nabuhlost bombastičen, -čna, -o, nabuhel, našopirjen bombaž, -a m.; bombažast, -a,-o; bombaževec,-vca m. Bonaparte, Bonapârteja, m.; Bonapârtejev -a, -o; bonapartist, -a m. bonbon, -a m. b<5r, -a m., kemična prvina; borova kislina b6r, bora m.; 1. drevo; borovec, -vca, m.; borovje, -a s.; 2. denar: niti bora nimam borba ž.; borben, -a,-o{-b3n); bôrbenost, -i ž. Bordeaux (bordo) m. rod. Bordeauxa (bordoja; bordeauxski (bordojski) bore prisl.; bore malo; boren, -rna -o, s čim, boren z denarjem Borghese (borgéze), rod. Bor-gheseja; svoj, prid. Bor-ghesejev Borghesi (borgézi) rod. Bor-gbesija; svoj. prid. Bor-ghesijev borgis, -a m, vrsta črk boriti (in borit) se, -im; bor-jênje, -a s.; borljiv, -iva, -o; borljivost, -i ž.; borilen, -Ina, -o (borilno)-, bo-rilska umetnost; borilec, -Ica m. (-Ica in -i(ca) B6meo m. 2. Börnea, 3. Borneu, sundski otok börza ž.; bôrzen, -zna, -o; borzni tečaj, borzni papirji bös, bosa, bos6; bosi, bosé (in bôsi, -e); bosač, -a m. (kdor je bos); bosülja ž.; bosjak, -a m. Bösna, ž.; Bošnjak, -a m.; Bosanec, -nca m.; bösen-ski, -a, -o Bossuet (boiûé), Bossueta (bosûéja), Bossuetov (borné j ev) Boštjan, -a m. (preprosto), svetniško ime: Sebastijan Bourdaloue (burdalû) franc, pridigar; Bourdalouja fbur-dalûja), Bourdaloujev (bur- dalûjev) Bourges (burž) m. franc, kraj, rod. Bourgesa (bir-ža), v Bourgesu (bdržu) böStvo, -a s. (od Bog) botanika ž. rastlinoslovje; botanik, -a m.; botaničar-ka ž.; botaničen, -čna, -o; botanizirati, -am böter, -tra m.; b6trc, botrca m.; b6trček, -čka m.; botra, -e ž.; bôtrica ž.; bôtri-čen, -čna, -o; b6trična nedelja; botrina, v botrini smo si; botrinja tudi množ. botrinje (JDÖtrovska gostija); bötrski, -a, -o; bôtr-stvo, -a s. božanski -a, -o {ne bože-stven), božanstvo, -a s. (ne božestvo) Božič bravura Božič, Božiča m. 12; o Božiču; božič m., panji, ki ga na sv. večer poloié na ognjišče; božičen, -čna, -o; božični dan; božični praznik Božidar, -j a m. božjepotnik, -a m.; božje-pèlnica ž.; božjepoten, -na, o, n. pr. božje^tna cerkev božji, ves božji dân; Sin božji. Mati božja, božja Porodnica 8; božja hiša, za pet ran božjih; ime božje; božji grôb, b6žja p6t brada ž. (tudi bradé, -6; -àh, -ami); brâdovec, -vca m.; bradovina ž. bradavica ž.; bradavičen, -čna, -o; bradavičast, -a, -o brâdelj, -dlja m.; bradelj = bradljina brada; mesarica (sekira) ima prednji in zadnji bradelj bradica ž. bradlja ž.; prid. bridljin, -a, -o, n. pr. brâdljina blazina bragése in bregése (hlače, spodnje hlače) brahman, -a m., svečenik Brâhme • bralec, -Ica m.; sanrostalniki, ki zaznamujejo delujoče osebe, se pišejo s končnico -alec, -ilec; -alka, -ilka (n. pr. bralec, -Ica; bralka; poslušalec, -Ica, -Ika; volilec, -ka, voMka itd.) razen v primerih, v katerih je glagolski pridevnik na -v, iz katerih so izvedeni, še živ, n. pr. bahav: bahavec, bahavka; dré-mav: drémavec, drémav-ka; délav: délavée, délav-ka; hirav: hiravec, hîrav-ka itd. — Pri novih in zvečine le knjižno rabljenih tvorbah izgovarjamo -1-, pri starih domačih pa -u-; bralec, -lea; prebivalec, -lea; palec, -Ica govori ■âhc, -âuca; metalec, -Ica pa metahc, -alca itd. — V tej knjigi so vsi taki primeri posebej našteti bralen, -Ina, -o (brdhn, -Ina); bralno društvo Bramànte, Bramânleja m.; Bramintejev brâmba ž.; brâmben, -bna, -o brâmor, -ja m.; množ. brâ-morji (bezgavke); bramo-ràv, -âva, -o; junec je bra-moràv O^ia brâmorja) braniti (in branit), branim; branil, -ila, -o, -i; branilec (-ica in -t}ca) m. branjevec, -vca m.; branjev-ka ž.; branjevski, -a, -o; branj ar, -ja m.; branj arica ž.; branjarija ž. branša ž., betev, panoga, stroka brašno, -a s. brate, -eja m., bosenski kroš-njar brati levite komu, slov. kozje molitvice brati, oštevati koga britovstvo in bratstvo, -a s.; bratovščina ž.; bratovski in bratski bratranec, -nca m. bravina ž. braviira ž. pogum, hrabrost BrazUija brk Brazilija ž.; brazilski, -a, -o brazdati, -âtn; brazdal, -ala brbljati, -âm; brbljânje, -as.; brbljàv, -âva, -o; brbljiv, -iva, -o; brbljîvec, -vca m. brcniti, -em (in brcnit) bfdek, -dka, -o = brhek, -hka, -o bréncelj, -clja m. brénkelj, -klja m., kembelj brenkljâti, -âm; brenkljânje -a s.; brenkljâô, -a m. Brentâno, -a m.; Brentânovi spisi bréskev -kve ž.; bré- skvica Ž.; prid. bréskov, -a, -o, bréskov cvet; bré-skova koščica Brést Litowsk, Bresta Litow-skega, m.; v Brestu Litow-skem brèsti, brêdem, del. prêt. brédel, brêdla, -dlo brevir, -ja m. hrez; -z ostane nespremenjen pred mehkimi soglasniki: brez njêga, brez njé (ne: brež njega) hrez da: dobil sem, brez da bi prosil = slov. ne da bi prosil ali čeprav nisem prosil brez nadâljnjega slov. ta-kôj bréza ž.; brézovec, -vca m.; brézovka ž. brezbârven, -vna, -o brezdélica, ž. brezimén (anonimen) in brezimen; breziména in brezimna, -éno in -imno brêzno, -a s. in brêzen, -zna m.; v množ. mošk. sp. brêzni, brêznov; brezdânji, -a, -e brezposeln, -elna, -o; brezposelnost, -i ž. (-sala-) brezsmotm, -a, -o brezstristen, -stna, -o brezuspešen, -šna, -o brezvetrje, -a s.; brezvetrn, -a, -o brezželjen, -Ijna, -o brezžičen, .^na, -o bfglez, -a m. brhfek, brhka in brdek, -dka, -6; brhkčst, -i ž, in brd-k6st, -i ž.; = bfdek bridikčst, -i ž.; bridek, -dka, -o briljanten, -tna, -o, sijajen, bleščeč briljirati, -am^ odlikovati se brin, -ina m.; brinov, -a, -o; brinovec, -vca m.; brinovka ž.; brinovina ž.; brinje, -a s. Brindisi (-zi), Brindisija, v Brindisiju brinčtka ž., rjavkastih las brisavka ž.; brisača ž.; bris-Ija, ž. briskirati, -am, zadirati se nad kom, nahruliti koga britev in britva ž.; britven, -a, -o; britevca (britatj, -ca', brltvan, -a) brivec, -vca m.; brivcev, -a, -o; brivnica hrizgilka ž. (-gdl-J brizgalnica, brizglja, brizga-lica, brizgalna ž.; brizga-len, -Ina, -o (-gal-) brizgljati, -im brižinski spomeniki brk, -a m.; množ. bfki, -ov in bfke, brk ž.; brčice (brkice) bfkelj bučen bfkelj, -kija; svinja ima na vratu brki je brkljati, -am; brkljanje, -as.; hrkljarija ž. bfklje ž. množ. = brki (v zaničljivem pomenu) brleti, -im; luč brli; brlžnje, -a s. brljati, -am; kaj brlja tod? (= stiče, išče); brljiv, -ava, -o; brljavost, -i ž.; brlja-vec, -vca m.; brljavka ž. brljuzga ž.; brljiizgati, -am; otrok po blatu b.; brljtizg-niti, -em brlog, hrldga m. brnčti, -im; bmžnje, -a s. in brnenje, -a s. brnja ž, in bfnje, -a s., črna zemlja; množ. bfnje ž., nesnaga na životu bfnja, ž. capa, cunja; brnjav, -a, -o; brnjavec, -vca m. Brno, -a s.; bfnski, -a, -o br<5d, -a m.; na brodu in brddu brodariti, -im; brodarjenje, -a s. broditi (in brodit), brodim; brddi, -ite; brodil, -ila, -o, -i, -e brodolčm, -oma m. brokat, -a m. z zlatom ali srebrom pretkana svila; brcAaten, -tna, -o, n. pr. brokaten plašček bron, -6na m.; brSnast, -a, -o; bronec, -nca m.; bron-čdn, -a, -o; bronsirati, -am br6ša ž. in br6ška ž., naprsna igla broširati, -am, mehko vezali; brošura ž., sešitek brsteti, -im; brstenje, -a s. bfšč, bfšča m.; divji bršč; bfšček, -ščka m.; brščikaž. bršljan in bršlin, -a m.; brš-Ijanov, -a, -o; bršljanovec, -vca m.; bršlinov, -a, -o; bršlinovec, -vca m. bnino, -a s.; brunovje, -a s. Bruselj, -sija m.; bruseljski, -a, -o Brusilov, -a m.; ofenziva Brusilova (rod.) ali Bru-silovljeva (prid.) ofenziva brusiti (in brusit), -im; brušenje, -a s. brüsnica ž. brutalen, -Ina, -o, surov; brutalnost, -i ž. briito (ital.) nesklon., n. pr. Bruttogewicht: kosmata teža; kosmati dohodki; kosmati denar; nasprotje neto, n. pr. čista teža, čisti dohodki brz, bfza, -o; v primemiku hitrejši (ne brži), najhitrejši; prisl. bfzo, prisl. primernika bfže, najbfže brzi vlak in bfzovlak; brzec, -zca m. brzostrelec, -Ica m. bfž (hitro), Wž pojdi; bržkone, bržda, bfžčas (menda); najbrž, najbrž nikö-gar. ni našfel, bfž ko (hitro ko, kakor hitro), n. pr. bfž ko bo mogčče brž0la ž., pražena govedina; tudi množ. brž61e, brž61 bücika ž.; šopek z b. pripeti bučen, -čna, -o (od buča): bfični sad, blično olje bučen, -čna, -o (od buk-, bu-čati), bučen smeh budälo burkle budalo, -a s. in büdalo, -a s. (bedak); budälast, -a, -o; budälost, -i ž. Budapešta ž.; bildapčški, -a, -o ali budapešianski, -a, -o budati, -am; kdor le biida in nič ne opravi; biidaš (= gledaš) v tiste papirje Buddha, -e m.; prid. Budd-hov, -a, -o; Buddhovo svetišče; budizem, -zma m.; budist, -a m.; budističen, -čna, -o budilka ž.; ura budilka (-dil-) budilnik, -a m., budilo na uri (-dil) budili (in budit), -!m; del. trp. (z)bujfen, -ena, -o; bujenje, -a s. budlati, -am, nadevati; büdla ž. nadev budoar, -ja m., damska soba budžet, -a m., proračun; bud- žčten, -tna, -o Buenos Aires, Buenos Airesa, v Buenos Airesu buhteti, -im = buhtäti, -am; ogenj, plamen buhti, buh-tä; bühtiti, -im (bükniti), plamen bühti (bukne) büien, -jna, -o (bohoten), bujna rast; napačno n. i^. btijnosvež, bujnolep, büj-nopester büke, -eja m., šopek bukev, -kve ž., manjš. bu-kevca ž.; prid. bükov, -a, -o; bukov les; bukovina ž.; bükovica ž. Buikovac Vlaho; Bukovca; Bukovčeve slike biikve, -kev (-ka^) ž. množ., knjiga; manjš. biikvice množ.; prid. btikovski, -a, -o, n. pr. btikovski jezik = latinščina bula ž., ulje; bulast, -a, -o bdliiti (in buht) -im; živina biili (muka); buljenje s.; biilec,-/ca (vol); bulec buli buljiti (in buljit), -im oči = oči izbuhniti (napeti); iz-buhnjene oči; buljiti se rabi samo v zvezi z objektom oči, oči buljiti. Napačno je n. pr. Rusija je buljila proti zapadu = si. je strmela v zapad. Gašper je brezčuten buljil v noč = si. je strmel v noč. Tu stoji s pobešeno glavo ter gleda strmo predse v tla (Erjavec) buljvar, -ja m.; velika cesta z drevoredi v mestu; bulj-varski, -a, -o bunia ž. (bunka, kčpa); bu-njast, -a, -o; biinjavec, -vca m. (bunjast človek) bunka ž.; bunkast, -a, -o; biinčica ž. Burboni, Burb6nov, množ.; burbonski, -a, -o burja ž.; biirjast, -a, -o; bur-javec -vca m. (burjast človek) burfka ž.; biirke uganjati; biirkast, -a, -o ; biirk av, -a, -o (človek) = biirkež bdrkelj, -kija m.; vodni mehur; biirkeljc, -eljca m. burkle, -kel ž. množ; biir-klast, -a, -o; burklež, -a m.; burklati, -am (nerodno hoditi) burkljati -ce burkljati, -m (burkati); voda burklja iz kake posode burnus, -usa m., beduinski plašč burovž, -a m. buržoazija ž., meščanstvo, srednji stan (zaničlj.); bur-žoa, buržoaja m.; buržuj, -a m.; buržujski, -a, -o bus61a ž., kompas butara ž., butarica ž. butec, -tea m. butel}, -eljna m. buteljka ž., butdlja, steklenica; buteljsko vmo butica ž. biizdovan, -a m. bzikati, -am, -čem; bzikniti, -em; bziklja = bzikalica ž. -ca manjšalna pripona za osnove žen. sp. na -i n. pr. stvar: stvarca, žival (-du): živalca (-dlca), luč: liičca, duri: durce čajna ž. locanja; cajnica ž. Calais (kaU) Calaisa (kalija), v Calaisu (kaliju)-, Ca-laiski (kalijski) rokav Cambrai (kabri), Cambraia (kabrSja), v Cambraiu (ka-breju) Cambridge (kembridz) m., Cambridgea (kembridža) Campo (kdmpo) Formio, ital. mesto; Campo Formia; campoformijski mir ali mir v Campo rormiu camelj, -mlja m. (cdmalj), kembelj candra ž.; candrav (-a^), -ava, -o; candravec (-vac), -vca (-uca) m. cSnja ž.; canjek (-njak), -njka m. Cankar, -ja; Cankarjev, -a, -o; cankarjanstvo, s.; can-karjanski, -a, -o capin, -a m. capljati, -am car, -ja m.; carjev (-eu), -a, -o; carevič m.; carjevina ž.; carski, -a, -o; carstvos; carica ž.; caričin, -a, -o; carizem (-zam). -izma m.; carist, -a m.; carjevati, -ujem Car Lazar, Carja Lazarja, Car Lazarjeva vojska Carihrod, -a m. Carigrad, -a m.; Carigrajčan, -a m.; Carigrajčanka ž.; carigrajski, -a, -o Carlyle (karldjl) angl. zgodovinar, CaTlyla; Carly-lov, -a, -o -ce manjšalna pripona za samostalnike sred. sp. n. pr. ogledalo: ogledalce (-dlce), pismo: pisemce (ptsamce)] če od dveh soglasnikov drugi ni zvočnik, se pripona glasi -ace, piši -ece: gnezdeče, srče-ce, mestece, poseslevce, kladivce itd.; množ. -ca: vrata: vratca, kola: kolca (kolca) cedilce ceniti cedilce s. (-ilce)-, cedilček (-ilčak in -iffček). -čka m.; cedilnik m., cedilnica ž. (-ilnik in -t^nikj; cedilec, -Ica (-ilac, -ilca) m. cecelj (-calj), -clja m. nebni jeziček Cecilija ž.; cecilijanec ^-dnac^, -nca m.; cecilijanski, -a, -o cedika ž. gumi cediti (pog. cedit), -im; precedi! precejen, -žna, -o; cejžnje, -a s.; cedil (cedi^J, -ila, -o cčdra ž.; cždrov les; cedro-vina ž. cef&dra, -e ž.; cefedrati, -am; cefedrSč, -a m. (caf-) c4h in c4h, -a m.; cžhoven (-van), -vna, -o; cžhmešter (-štar), -štra, c^hovni mojster cžkar,-jam.; cžkarček (-čak). -čka m. cčkmešter = cžlimešter, cerkveni ključir cel (ceu), cfla, -6 in cžlo; nepoškodovan n. pr. hleb ni več c61 (je razrezan), sliknja je cfla (še ni raztrgana); na cžlem p6čiti (ne da bi bilž prej že razpoka); ves v označbo časa m kraja: cžl din = ves (vas) dan, cšlo Ičto: vse Ižto, cžl čas = ves čas; iz cžle (vse) vasi so se zbrali; po cžli (vsi) deželi; celo sv. pismo prebrati; — narazen se piše: snčg v cžlo gaziti, po c61em gš-ziti; po cžlem požirati; na cžlem si izmisliti; stiknja je iz célega (brez šiva); do celega; skupaj ee piše: docéla, izcéla, v pomenu popolnoma: on je docéla (izcéla) drugačen celâk m. = célec, -Ica (-lac, -Ica) m. žrebec célica ž. stânica; céKen (-can), -čna, -o; menihi v célicah, jetnik v célici céliti (pog. célit), -im; zacé- Ijena râna; céljenje s. ceijik m. cél zemljâk Celjàn, -âna m., -ânka ž. Cêlje, -a s.; cêljski grofje celé prisl. tega pa že celô ne; celô vrâga se ni bal (bàv) celodneven (-van), -vna, -o; celoléten (-tan), -tna, -o; celokûpen (-pan), -pna, -o celôta ž., celoten (-tan), -tna, -o; celôtnost, -i ž. celuloid m.; celuloiden ^ c&nA -dna, -o celulôza Ž. staničnina cempèr, -éra m. _ cepèr, -éra m. cén, -a, -o = cenén, -a, -o; cenô prisl., pocéni; v cé-no, V slépo céno prodajati, V plîsto céno; cenejši, -a, -e; prisl. cenéje; za vsâko céno (nem.): po vsi sili cenik -a m.; cenôvnik m., cen0vniški, -a, -o (-nôu-) cenilec, -Ica (-lac, -Ica in -uca) m., cenilka ž.; cenilen, -ilna (-ilna) -o ceniti (pog. cénit), cénim; cénil (-iu), -ila, -o, -i; cé-njen, -a -o; cénjenje s.; cenljiv (-iu) -iva, -o céntiméter Cézar cendmeler, -tra m., kratica: cm centralizem (-Izam), -izma m.; centralist, -a m.; centralističen (-Č3n), -čna, -o; centralizirati, -am; centralizacija ž. centrum, 2. centra in c6nter (-tar), -tra m. središče, žarišče; centralen (-lan), -Ina, -o, osrednji; centrifugalni, odsredni; centripetalni, do-©redni cenzura ž.; cenzurirati -am; cenzor, -j a m. cepec (-pac), -pca m. čepet, -čta m.; cepetati, -am; cepetšl (-tau), -ala, -o, -i; cepetanje s.; cepžlec (-tac), -tca m.; cepetljivec (-vac), -vca (-uca)-, cepetljivka (■m)- ž. cepi ž. množ., 2. cepi = cep, -a m. cepiti, -im (cepiti in cepiti, pog. cepit)-, cčpil (-ig), -ila, -o, -i; cepljen, -a, -o; cepljenje s.; cepilen (-ilan), -ilna (-ilna), -o; cepilnik m. (-ilnik); cepljenka ž., cepljenec (-nac), -nca m. cer, cera m.; cerov, -a, -o (-6j}); cerovec, -vca (-vac, -uca) m.; cerovina ž. cercle (serkl), -da (-kla) m., krožek, ožja družba ceremonija ž. obred; cere-monialen (-lan), -Ina, -o; ceremoniar, -ja m.; cere-moni6zen (-zan), -zna, -o Cžres, 2. Cžrere, 3. -i, 4. -o, 5. -i, 6. -o ž. cérkev (cérkafi), cérkve in cerkvé; 6. pod cérkvijo; množ. cérkve, cérkev (-kan) in cerkva, cerkvàm in cér-kvam, cerkvàh in cérkvah, cerkvami in cérkvami; cér-kvica, cerkôvnik (-kàu-), -a m.; cerkvén, -a, -o" = cerkôven (-ovan), -ôvna (-dana), -o; cerkôven človek (ki rad v cerkev hodi); dol. cerkvéni ključar; — Cérkev v pomenu: Kristusova ustanova; zloženke: cerkvenoprâven (-van), -vna (-ffna), -o; cerkvenonabô-žen ( zan), cerkvenozboren {■ran)-, cerkvenica ž. Cérknica ž., cérkniski, -a, -o; Cérknisko jézero Cervantes (servantes), Miguel de —; 2. Cervantesa; prid. Cervantesov, -a, -o césar, -sârja m.; cesarjevič m., cesarična ž.; cesarica ž,; cesaričin, -a, -o; oe-sarôst, -i ž.; cesarjevâti, cesarûjem; cesarjevânje s., cesarjevina ž.; cesarstvo s.; cesarski, -a, -o; cesâr-stven (-stvan) -a, -o césta, -e ž.; množ. céste in cesté, 2. cést in cesta, 3. céstam in cestàm, 5. cé-stah in cestàh, 6. céstami; céstica ž. cév, -i ž. (céu)\ cévka ž. (ce'uka)-, céven (-van),-vna. (-una), -o; cevnjâk m.; cévkast, -a, -o Cézar Jûlij, Cézarja; Cézar-jev (-euj, -a, -o cezlira cmériii ceznra ž. zareza; premolk sredi stopioe Chenier (šenje) franc. pesnik, Cheniera (šenjeja), Chenierov (šenjejev, -o, -o) ciankalij, -a m.; ciankalijev (-eu), -a, -o ciborij, -a m. Cicero, -ona m.; Ciceronov (-0^), -a, -o; ciceronianec (nac), -nca m. cicero, -era m. vrsta tiskarskih črk cicerone, -a; množ. ciceroni vodnik, razkazovalec (či-čerone) ciganiti, -im; ciganjenje s. cigira, -e ž. smotka cigareta, -e ž. svaljčica; cigaretni, -a, -o; cigaretnica, -e ž. doza za cigarete cigati, -am slabo gosti; ci-gavec (-vac), -vca l-(fca) m. cijaziti, -im; cijazenje, -a s. cika, -e ž. krava z belkastim hrbtom; ciklja ž.; cikljast, -a, -o cikloida, -e ž. npka kriva črta ciklus, -kla in cikel (-kal) -kla m. zbirka, vrsta cikorija, -e ž. cilinder (dar), -dra m. valj; vrsta pokrivala; cilindrast, -a, -o; cilindrski, -a, -o cilj, -a m. smoter, namen; dosežena črta cimet, -a m.; cimetov (-oa), -va, -o; cimetovec (-vac), -vca (nca) cimbora, -e ž. = cibora,-ež. cingelj (-galj), -glja m. zvonček; cingeljc (-galjc), -eljca m. cingljati (pog, cingljàt) -âm cinik, -a m. brezobziren, nesramen človek; ciničen (-čan), -čna, -o; cinizem (-zam), -zma m. cink, -a m. maščobna sraga na juhi; cinkasta juha cink, -a m.; cinkov (-ou), a, -o; cinkov okis; cinkasta posoda; cinkovnat, -a, -o (■kou-) Ciper (-ar), -pra m.; ciprski, -a, -o Ciril, -a m.; cirilica; cirilski, -a, -o; Družba sv. Cirila in Metoda; Ciril - Metodova družba cirkus, cirkusa m.; cirkuški cirkular, -j a m. okrožnica cirkulirati, -am krožiti cistercijžn, -a m.; cistercija-nec (-nac), -nca m.; cis-tercijânski, -a, -o citadélla, -e ž. (čitadela) citât, -a m. navedek; citirati, -am, navesti, navajati citre,irod. citer fcrtar/ množ.; citrice množ. citrona, -e ž.; citrônov ^-og^, -ova, -o; citrônovec (-vac), -vca (-uca)-, citrônast,-a,-o civil, -a m.; v civilu; civilen (-lan). -Ina, -o; civilist, -a m.; civilizirati, -am omi-kati, izobraziti; civilizacija ž. omika, izobraženost cméra, -e ž.; cmérav (-rau), -a, -o; cméravost, -i ž.; cméravec (vac), -vca (-uca) cmeriti se, -im se cokla čaka cokla, -e ž.; coklica ž.; c6-klar, -j a m.; coklati (pog. coklat), -am, - al (-a^), -ala, -o. -i cola, -e ž. dolžinska mera Comte (kot) filozof; Comta; Comtov, -a, -o copita, -e ž. Ccirreggio (koredžo) ital. slikar; Correggia (-dža),Cor-reggiu (-džu)\ prid. Cor-reggiov, -a, -o (džou, -va, -o) Coulomb (kulo), Coulomba (kulona), prid. Coulom-bov (kulonov) zakon; coulomb, elektrotehnična enota creti (pog. crei), cre 3. množ. cro; ocvrt, ocvrta piška; ci-žnje s. ciicelj (-calj), -clja m. cucorimo = štuporamo nesti cuker (-kar), -kra m.; cukrc, -a m.; cukrček (-čak), -čka m.; cukren, -a, -o; cukre-nica ž. posoda za cuker cula ž.; culica ž.; množ. rod. cul (cul) cunja ž.; cunjar, -ja m.; cunj ast, -a, -o; ciinjav (-ag) -a, -o; ciinjavec (-vac), -vca (-uca) m.; cunjareki, -a, -o curek (-rak), -rka m.; cureti, -im (pog. curei)\ curenje s.; curljati (pog. curljat), -am curriculum vitae (karikulum vite) popis življenja; rod. curricula vitae, daj. -u vitae cvesti, cvetem f'ct'asii in CT/asi, cvatem) 3. množ. cveto (cvato); cvetoč, -a, -e; cvetel, -tla, -tlo (cvetay, -tla, -6, -i, -e) in cvel, -a, -o (cvau, cvala, -6) ; cvetje, -a s.; razcvetŠn, -ena, -o (rascvaten); cveteti, -im (cvateti in cvatft); cvetna (cvatna) nedelja cvenkati, -am cvetica ž. = cvetlica ž.; cvetličen (can), -čna, -o; cvet-ličnjak m. = cvetnjak m. (cvet-) cviliti (pog. cvilit), -im; cvi-lež, -a m.; cviljSnje s. in cviljenje s. cvrček (-čak), -čka in cvrček, -čka; cvrčati (pog. cvrčat), -im; cvrčanje s. cvrkutati, -am cvrtina ž. = cvfča ž. = cvrk m. cvrtje, -a ocvrta jed; cvrtnjak, -a m. flan-cat. Čabar, -bra m.; čabrski, -a,-o Čačaac, -čka m. čada, -e ž. ime za kravo; ča-d6, -eta m. = čadež, -a m. ime za vola čaj, -a m. čajanka, -e ž. čSjati, -am — čakati; čaj mef čajte! čaka, -e ž. pokrivalo čikati čebljati čakati, čakam (čakat)-, čikal, -a, -o (čakaif, čakala, -o, -i)-, čakaj, -te (čakajte); čakati koga, česa, na koga, na kaj; čakelj (-kalj), -kija m., čaJtelj čaka, viselj visi; čakanje; čakalnica, -e ž. (-kal-) čalaren, -rna, -o prevarljiv; čalarlja, -e ž.; čalarnost. -i ž. čamer, -mra m. bik; kučma čaplja, -e ž. čapljati, -am po vodi čofotati čarati, -am čardaš, -a m. čaroben, -bna, -o; čaroven, -vna, -o; čarovnica ž., čarovnik m., čarovništvo s. čas, časa m.; na času je; za kratek čis; za malo časa; pred malo časom; vsak čas bo tu; dolg čas mi je; od dolgega časa ne vž kaj početi (do^g čas) ; ta čas = t. 6 krattca, n. pr. t. č. tajnik; za čas = za milo časa; skupaj se piše: kča-si = takoj, počasi, včasi, včasih, tačas = takrat, začasa = zgodaj, sčasoma; nimam časa (po nem.) =:: ne utegnem časar, -rja m. kdor čas prodaja, se potepa; počasne, mečkač časnik, -a m. = časopis, -a; časnikar, -rja m.; časnikarski, časnikarstvo časoven, -vna, -o (čdsovan in časovan, -ffna, -o); Ča-sovnost, -i ž. Častilakomen, -mna, -o; časti-lakomnost, -i ž. častilec, -Ica m. (-lac, -uca); častilka, -e ž. (-nka) častiljiiben, -bna, -o; časti- Ijti^'e, -a s. častiti, -im; čašččn, -êna, -o; caSèênje, ^ s.; v cerkvenem jeziku češenj e (Marijino, ângelovo); češč€na-marija, -e ž. (čaščenje)', častit, -ita, -o častitljiv, -a, -o; častitljivost, -i ž. častivreden, -dna, -o; časti- vrednost, -i ž. častižeijen, -Ijna, -o; časti- žeijnost, -i ž. častnik, -a m. oficir; častniški zbôr čavelj, -vlja m.; čaveljc, -a m.; čavljar, ^-ja m. kdor čavlje kuje; čavljen, -a, -o če veznik v resničnem (realnem) in mogočem (potencialnem) pogojnem stavku; če bo dež, ne pojdem; če bi iskal, bil našel; v neresničnem (irealnem) pogojniku ko; v odvisnih vprašalnih stavkih: poglej, če je prišel čebela, -e ž. (čahčla)-, č. delavka; č. zidarica; č. kraljica 24; čebelen, -Ina, -o (-lan, -Ina) in čebelji, -a, -e; čebelir m., čebelariti, čebelarjenje; čebelnjak, -a (čabelnjdk) m. êebèr -brà (čabar, -brà) m.; čebrc, -brcà m.; čebrič, -iča; čebriček, -čka m. čebljati, -âm (čabljati in čebljat), čebljanje, -a s.; čeb-ljâč, -a m.; Cebljàv, -âva, -o čebrnjati češčen čebrnjati, -am - čebljati (če- brnjati in čebrnjat) Čebula, -e ž.; čebulov, -a, -o; čebfilovec, -vca m.; čebfi-lar, -rja m.; čebulica ž.; čebulnik (-bul-) -a m. čečkšti (čačkdti in čačkat), -am Čedad, -a m.; čedadski, -a, -o čedalje, č. bolj, več, manj cedili (in cedit), -im; po«-jen, -a, -o; čžjenje, -a s. in čedenje, -a Č6dra, -e ž. čihelj, -hlja m. čehljati (in čehljat), -am Čehoslovak, -a m. državljan češkoslovaške republiKe; Češkoslovaško, kratica CSR Cehov (Čehov, -va), -a rus. pisatelj; prid. ččhovlji, -a, -e, Cžnovlje črtice ali črtice Cehova ček, -a m.; čekčven, -vna, -o čžkelj, -kija m. = čekan, -ana m. čekljati, -dm čeketati, -am in čekečem; srake čeketajo, kraljič čeklja čelšren, -rna, -o čuden; če- larnost, -i ž. čelešnik, -a m. = čelešnjak, -a m. čeljust, -i ž.; čeljustati, -am; čeljustalo, -a m. = čelju-stač, a- m. ček>, -a s.; množ. č61a, čel\ Č61ni, -a, -o; čllnik, -a; čllnica ž. (m-) čem, češ, če; čeva, -e, četa, -e; čem6, -te, -j6 se rabi nepoudarjeno: kaj čem s teboj; kaj če zdaj čemeren, -rna, -o = čmeren; čemerikav, -a, -o; čenreriti se = čnreriti se čemčti, -im (čam-) čemu? počemu? vprašalnica po namenu: čemli mi bo? = počemu ti bo čenčati (in čenčat), -âm čep, čêpa m. čepčti (in čepft), -im; čepel, -éla, -o čepnik, -a m. čepriv čeravno česa; napačno: ne morem si česa, prav: ne morem si kàj česšti (in česat), ččšem; češi, -ite; česal, -ala, -o; česalo, -a s.; česšlnik, -a (-sdu-) m.; češelj, -èlja m. cêsen, -sna m.; česnov, -a, -o; cêsnovka ž. česmin, -a m.; česminov, -a, -o; česminovec, -vca m.; česminje, -a s. česnati (pog. česndt), -im, neumnosti govoriti; čes-nič, -a m.; česnalo, -a s. čestitati, -am; čestitka ž.; čestitati komu na čem često prisl.; ččstokrat; prim. češče češ členek; za češ se vejica ne piše, n. pr. menijo, češ zdaj je vse končano; vsi berači k meni hodijo, češ da imam vsega dosti; prijatelji so svetovali opreznost, češ da tujec ne misli tako, kakor se kaže češarek, -rka m. češčin, -je gl. častiti 33 3 žeščžnamarija čimprej češč^namarija; -o zmoliti; p^t češčenamarij zmoliti Češki les ččšnja ž.; ččšnjev, -a, -o; ččš-njevec, -vca m.; češnjev-ka ž. ččšplja ž.; ččšpljev, -a, -o; ččšpljevec, -vca m. češulja ž.; žjdova češtilja četft, -trti ž.; zadnja četrt vola; vsako četrt ure; pri treh četftih vina četMič prisL = četftikrit četrtnjdk -a m. kdor ima četrti del zemlje četudi, čepriv, čerdvno v dopustnih stavkih čelvžr, -a, -o ločilni števaik; rabi se: 1.) za različnost oseb ali predmetov: četvero živinčet t. j. krave, voli, teleta; četvčro oblačilo; 2.) pri množinskih samostalnikih: četvžre hlače; četvčre vilice ali četvdro vilic; 3.) za označbo obsega kakih stvari: četvero poslednjih reči; 4.) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti četvčr, -i ž.; v četvžr se voziti; četvčriti, -im; četvžr-nik, -a m. četvčroglasen, -sna, -o četvžrospfev, -dva m. četvžrovprčga ž. četvtfrka ž. četvorica; ples čžvelj, -vlja m; ččveljc, -a m.; čeveljček, -čka m.; čevljar, -ja m.; čevlj&ski, -a, -o čez predi.; čez cesto priti = na drugo stran ceste; čez gozd leti ptica, skoz gozd gre popotnik; napačno: ču- diti se čez kaj (č. se čemu, nad čim); tožiti čez kaj, koga (t. se na kaj, na koga); čez dati posestvo, prav: prepustiti, prepisati na sina; skupaj se piše: počžz, čezinččz = popolnoma; ččzenj = čez njega; čžznje; ččzme; čžzte, čžzse čezpolovičen, -čna, -o; čezpo- lovična večina čifut, -a m.; čifutski, -a, -o čigar rod. ozir. zaimka; čigar si bodi; blagor mu, čigar svest je Bog; čigš-ver = čigar čigžv, -a, -o čiho-n, -a, -o; ves čihern; v teh dveh zapovedih je vsa čiherna postiva; na vsi äherni zfemlji čij, -a, -e; napačno je: to je öna gospa, čija (prav: katere) hči je nedavno umrla; sedel sem pod hrastom, či-je (prav: čigar ali katerega) veje so se posušile, kupoval sem pri trgovcih, čijih (prav: katerih) blago vsi hvalijo čil, -a, ^ (čil) čim bolje: ko, kakor hitro, brž ko, n. pr. ko se privadimo kraju (ne: čim) čim., tem; čim dalje... tem bölje; čim bliže... tem huje; čim v^... tem bölje; čim bolj so sinovi dora-ščali, tem manj je bilo dela; prisl. čimdžlje = čedalje, čimprfei = hitro čimbi-ž z= čimprej čimdilje = čeddlje čimprej = hitro čin èréU čin, -am. 1. dejanje; 2. stopnja, n. pr. predse(taik upravnega sodišča ima stopnjo (= čin) ministra (Tavčar) činiti (pog. činit), -im; činjen; činjenje s.; činje-nica ž. dejstvo; Snitelj, -a m. faktor, n. pr. važen či-nitelj v javnem življenju čindvnik, -a m. uradnik čipke ž. množ., rod. čipk; čipkarstvo, -a s. čire čSre množ. te čire čare, te čudne kljiuke! (Aškerc) čisk), -a s.; v čislih imeti = čislati; čislani gospod (v naslovu) čist, -a, -o; na čisto prepisati; v čisto pomžsti; t6ča je pölje v asto potolkla; dočista; do čistega; pri-mernik: čistejši, -a, -e; čista teža Nettogewicht; čisti dobiček Nettogewinn čistiti, -im; izčiščen; čišč^ nje, -a s. = čišča ž.; čistilen, -Ina, -o; čistilnica ž. (.tU.) čitati, -am — brati, berem; čitanje, -a s.; čitanka ž.; čitljiv, -iva, -o; čitalen, -Ina, -o; ätälnica (-täl-) ž.; čitilniški, -a, -o čižem, -žma m. = čižma ž.; čižemček, -čka m. eiän, -a m. = ud; članarina ž. = udnina člžn, -a m. = ud, sklep, oddelek, element, paragraf členek, -nka m. čmHj, -a m. čobtSdra ž.; čobodrati, -âm (pog. ëobodràt) čofotiti, -tâm (pog. co/otàt) Č6hati (pog. ohat), -am; krava se ob deblu čoha; konja ččhatii; čohalo s. =: čohilnik m. (-' à^-) čokolada ž.; čokoladen, -dna, -o č6In -a m. (c6nn)\ čolnič, -iča (čounič) ; čolniček, -čka; čolnek, -nka; množ. čolni, čolnčvi, čolni; rod. ôolnôv; čolnir, -ja m.; čol-nina ž.; č61nast, -a, -o (žojin-) čdmpa ž. krompir Č0p, čopa m.; č6pa, -e ž.; c6past, -a, -o; č^ka ž. čopič, -a m. čopljati, -âm (p<^. copljàt), po vodi čopljati; Copljânje, -a s. čorav, -a, -o bebast; čoravec, -vca m. počasnež črčšti, -im (pog. črcat); kobilice črčijo; črčanje, -a s. črčkati, -âm (pog. crckàt) = čečkati črdda ž.; čr6dnik, -a m. črčditi, -im (pog. crédit)-, č. se, vrstiti se; črddenje, -a s. črepa ž. črepati, -am, -Ijem (pog. crêpât) 1. zajemati; 2. srebati črepina ž.; črepinja ž. èrèsU), -a s.; čresldn, -a, -o; čreslovina ž.; èréslati, -am = čreslo lupiti čr6ta ž. močvirnat svet; čre-tina ž.; à-etén, -a -o 3* 35 črevo čudeo črev6, -ésa s.; orevésen, -sna, -o; èrevésce, -a s.; množ. črdva, črdv (črej}), Crévom, črčvih, s črčvi; Crévje, -a s. črevobdija ž. ščipanje v čre-vih črka ž.; čfkica ž.; črkar, -ja m.; čfkarski, -a, -o; črkopis, -isa m.; črkoršzec, -zca m.; črkostavec, -vca m.; črkovati, -ujem črijen, -êna, -o rdeč; črijenec, -nca m. rdečica; črljdnka ž. ^evo; crljenéti, -îm črm, -a m. prisad; čfmast, -a, -o črmljik, -a m. rumenjak; tudi črmnjak m. črn -a, -o in črn6; množ. črni in črni, črne in črne; dol. čfni, -ega; prim. bôlj črn; črnkast, -a, -o Cfna gora; čmogčrski, -a, -o irnâv (-àu), -âva, -o; je čr-nàv po čeiu od udarca; čr-nâvka ž.; črnâvkast, -a -o črnec, -nca nt; črnček, -čka m. črnilo -a s; črnilnik, -a f-nil-) m.; črnilec, -Ica m. (-nil-) rastlinsko ime; Črnivec, -vca m. kdor koga očrni, denunciant «niti -im (pog. črnit)-, očf-njen, -a , -o; čfnjenje, -a s. čfnSdja ž. črna kobila, krava; čfnkljast, -a, -o čfno- v sestavah, čfnobei (-béu), cfnobléd, čfnogliv (■àu), čfnokljun, čfnorjžv (-rjàu), črnovijčličast; čr-noš61ec, -Ica (šolac, šoka) m.; črnogiedec, -dca m. črnogelj, -glja m. Črnomelj, -mlja; Crnomaljec, -aljca m.; Crnomaljka ž.; črnomaljski, -a, -o in črnč-meljski, -a, -o čfpati, -am (pog. črpat)-, črpanje, -a s.; črpalo, -a s.; črpalka ž. (-pa.-) östev (-st3fi), -stva, -o čvrst; svež; črstviti, -im (pog. črstvit) krepiti se črta ž.; črtati,, -am (pog. črtat); črtalo, -a s. pri plugu; črtalo -a s. = ravnilo; črtalen, -Ina, -o; črtalnik m. (-tdl-); črtanje, -a s.; črtan, -a, -o; čftka ž.; črtkan, -a, -o; črtkast, -a, -o; čftast, -a, -o čftanec, -nca m. der Faulenzer čftež, (rus.) -a m. načrt črtik), -a s. = črtalo čftiti, -im (pog. čfiit) sovražiti; črtenje, -a s. črtkati, -am šrafirati čfv (č^), čfva m.; množ. čfvi, črvje; rod. črvov; čr-vec, čfvca (črgea) m.; čr-vavčti, -im črviv postati črvivec, -vca m. = črviv sad; črvivek, -vka m. črvojčd, -i ž. = črvoj6dina ž.; črvojeden, -dna, -o = črviv čtilvo, -a s. berilo čud, -i ž. naravna lastnost, narav čudapčln (-po^n), -a, -o; čudovit, prečiiden čuden, -dna, -o; čudno Ižp, — r&en, — <^jen, — samoten, — miren čuditi se da čuditi se (pog. čudit se), čii-dim se komu, čemu ali nad čim; začfiden, -dena, -o; čudžnje, -a s. čudo, čuda (redko čudesa) s.; za čudo tiho; čez čudo le-p6; prislovno: čfido (in čuda) ljudi je bil6; čfido 16pa n6č; čtida vžlik človek; čudež, -a m.; čudežen, -žna, -o čudodčlec, -Ica (-del-) m., čudodelen, -Ina, -o; čudod61-nost, -i ž.; čudodčlnik, -a m.; čudodžlstvo, -a s. čfistvo, -a s.; čfistven, -a, -o (-stvan, -a); čustvoviti, -lijem; čustvovanje, -a s. čut, -a m.; čutilo s. organ za čut čutara ž.; čutarica ž. Jliili, čdjem; čuječ, -6ča, -e; čujččnost, -i ž.; čiiti nad kom, čim; čutii na kaj = paziti; čul (čuu = čH), čd-la, -o, -i čutiti, -im (pog. čutit); občuten, -a, -o; čutenje, -a s. čutljiv (-1^), -iva, -o; čutlji- vost, -i ž. čuvati, -am (pog. čtiv t) nad kom, čim; čuvati se koga, česa (ne: pred kom); čuvaj, -a m.; čuvar, -ja m.; čuvirka = čuvaj ka = ču-varica ž.; čuvalnica ž. (-val.) čvekati, -am (pog. čvekat) čvrieti, -im (pog. čvrlft); čvr-lenje, -a s.; ptice so veselo čvrieie č\i-8t, čvrsta, -o in -6, množ. čvrsti in čvrsti; dol. čvrsti, -ega; prim. čvrst6jši> -a, -e čvrsititi, -im (pc^. čvrstit in čvrstit); pričvfsten, -a, -o; čvTstenje, -a s. da; veznik da se sme rabiti v dvomnem (deliberativ-nem) vprašanju, kjer vpra-šalec preudarja, kaj da naj stori v danem primeru, n. pr. gostje so ugibali, kaj da pomeni to razburjenje; čudil se je (t. j. je premišljal), zakaj da tako pogosto prihaja soseda v hišo; mati je bila v velikih skrbeh, kaj da bi počela: ali naj spravi očeta v posteljo ali naj pošlje po zdravnika. Napačno je: Tone je stopil na prag in pogledal, kako pozno da je že (prav: kako pozno je že); žalosten je spoznal, pri čem da je (prav: pri čem je); Tetrev mi je nocoj pravil, kako da sta ga grdila (Detela; prav: kako. sta ga grdila; a i pa samo: da sta ga grdila); ko sem videl, kdo da je tam (Cankar; prav: kdo je tam) da dan da, (da) naj; pri glagolih zahtevati (terjati), ukazati, veleti, prositi, opominjati itd. stoji lahko želelni naklon brez veznika da, n. pr. rekel mi je, naj pridem k njemu (namesto: da naj pridem); oče naroča učim pri odhodu so i, naj se pridno da li veznik v odvisnem vprašalnem stavku, n. pr. nisem mogel zvedeti, da li (= ali, če, ako) misli na kaj takega; pogledal je >o cesti gori in doli, da i ni nikogar blizu dahniti (pog. dahnit), dahnem; dihni in dahni; dahnil in dahnil, -ila, -o dajilnik (-jal-) -a m. dajatev, -tve ž. dajiti (pog. dajat), dajem (in dajžm) in dajam; v dvojini in množ. se rabijo le končnice z -je-: dajeva, ddjeve, dajeta, džjete; dajemo, dajete, dajč, dajejo (in da-j6va, -te, -jo) daleč; od daleč je prišžl; od daleč koga sporaati; dileč od tod; doma je ne daleč od tod daleko = si. daljno, n. pr. daljnoviden, -dna, -o; daljnovidna politika; daljno-strčlen f-lan), -Ina, -o; daljjiosšžen, -žna, -o; daljnogled, -čda m.; 2. daleko bčljši; dileko vččji (po nem.), prav: mndgo bdlj-ši, mnogo vščji dalj; v pomenu primernika od dolgo se piše lahko: dlje, dalje; dalj časa = dilje časa = dljfe časa d41j[a ž., tžko daljo iti; se vidi na vso daljo; daljica ž.; daljina ž.; daljava ž. dalje prislov primernika od daleč; čim dalje, tem b61je; in tako dalje; dalje vržem kamen kakor ti; v pomenu primernika od dolgo se poleg dSlje lahko piše dMj, dljfe; dalje časa = dalj časa = dlje časa daljen, dSljna, daljno (= od-diljen, daleč ležeč); iz daljnih dežSl; iz daljnega; diljna pot daljnji (= kar nadalje sledi) n. pr. kralj prosi modrega moža daljnjih (nadaljnjih) nasvetov; ne bom vas danes izpodbujal k dSljnje-mu (nadaljnjemu) delovanju daljši -a, ^e primernik od dolg; daljšati, -am; d41j-šanje, -a s. damaščinlka ž. sablja dimelj (-nalj), damlja m., odmev Damijan, -a m. dan 1., 4.; 2. dnd, dnčva; 3. 5. dnš, dnčvu; 6. z dnšm, dnšvom; dvoj. 1. dnčva (dni), 4. dni, dn^va; 2. dni; 5. dnčh; 6. z dnšma, dnevoma; množ. I. dinšvi, dnovi; 2. dni; 3. dnem, dnčvom; 4. dni, dnčve, dn6ve; 5. dnčh, dnčvih; 6. z dnšmi, dn6vi, dnovi; dan na dan; dan debeliii noč in dan; za dud; prej ta dan; tjav«ndan, tjavdan (po nem.) = navdan, na-vdilj; ondan (nedavno); p^nčvi in ponoči; dandanes dSn, -i ž., davek danišnji, -a, -e, današnji dan dandanašnji, -a, -e dandines (-nasj prisl. danes (danas)-, danes tžden danes (je lepa noč), prav: noc6j je lepa noč; danes zjutraj, danes zveč6r, prav: davi, držvi Danijel, -a m. danka ž. dar, -fi m.; množ. 1. darčvi; 2. dar6v; 3. dar6vom; 4. darove, dari, 5. dar6vih, 6. z darčvi; v ddr dati, dobiti darivno = dasiravno Dardančle, -nžl ž. množ.; Dardančlska ožina darežljiv, -iva, -o; darežlji- vost, -i ž. darilen, -Ina, -o (-ril-) dariti, -im, (po-)darjen, -a, -o; daritev, -tve ž.; dari-tven, -a, -o; daritveni kamen (dariivan,-a) darovalec, -Ica m.; daroval- ka (-val- in -vdi/-) ž. dar<5vnica ž., darilna listina dasirdvno = dasitfidi, dasi-pršv datelj, -teljna (-Ulj) m., da-teljnov, -a, -o; dateljnova palma dšti, dam; 2. os. dvoj. in množ.: dasta, daste; 3. os. množ.: dadč in daj6, daj5. dajo (staro: dad6); v 3. os. ednine se piše navadno naglas: da; dati se veže z namenilnikom, če pomeni: poslati, n. pr. sina je dal učit; srajco sem dal prat; predivo smo dali )rest; dati izraža nem. assen, n. pr. tebi se ne dam t^ti = von dir lasse ich mich nicht schlagen; travnike sem dal pokositi; hčeri ni dala spati materina ljubezen; uči svoje dete in mu ne dšj praznovati (Dalmatin); napačno: te je pestil pozdraviti, prav: te je dal pozdraviti, ali: te pozdravlja ditum, -uma m.; množ. data, s. podatek, podatki; datirati, -am dšven, -vna, -vno; v davnih časih; je že davno tegA; ni še davno; skupaj: zdavnaj, oddavnaj ddvi; davišnji, -a, -e; daviš- nje mlžko divica ž. daviti (in davit), -im davkoplačevilec, -Ica (-val- in -vali-) m. debata ž., pomenek, razgovor; debatirati, -am, raz-govarjati se, obravnavati džbel, -o; na debšlo prodajati; debeli četrtek; debelina ž.; debelfih, -a m.; debeljak, -a m. (debel človek) debelce (-bal-), -a s. debelčti, -im debeliti se; de- belžnje, -a s. debeHti, -im, (o)debeljen, -ena, -o; debeljenje, -a s. debelkast dekrčt debelkast, -a, -o f-be^-) deber, dehri ž., soteska (da- bir, -bri) dSblo, -a s., rod. množ. d6-bel (-bal)-, d6belce, -a s.; dSbebi, -Ina, -o (-baln, -a) debut (debi), -a m., (prvi) nastop; debatirati, -am (prvič) nastopiti deca ž. december, -bra m.; decembrski, -a, -o decimalka ž.; decimalen, -Ina, -o (-mal ) dečla ž. ded, deda m. dedek, -dka m.; dedej, -a m. dedič, -a m.; d^dična ž.; de- dina ž., dediščina ž. dedovati, dedujem deducirati, -am, izvajati, izvesti; dedlikcija ž. defekt, -a m., hiba, napaka; defekten, -tna, -o, hiben, pomanjkljiv defenziva ž., obramba; defenziven, -vna, -o, obramben definitiven, -vna, -o, opredeljen, ustaljen, stalen; definicija ž., opredelitev; definirati, -am opredeliti dehteti, -im; dehteč, -eča, -e; dehtžnje, -a s.; dehtiv, -iva, •o (dah-) deist, -a m., bogoverec; de- izem, -zma m. dejžlen, -Ina, -o in dejaven, -vna, -o; dejalnost, -i ž. in dejavnost, -i ž. (aJdivnost) dejanje, -a s.; v besedi in dejanju dejanski, -a, -o; dejanstvo, -a s. (dejstvo); dejanstven, -a, -o (stvan, -o); dejän-stvenost, -i ž. dejäti; sed.: 1. dejem (delam, pravim); 2. dem; to mi dobro de; nič ne de; vd. dej, dejva, dejte, n. pr. dSj ga vzdigniti = daj ga vzdigniti; 3. denem (položim, dam) iz kože denem, ix>d kljiuč denem; kam naj denem? dejstvo, -a s.; udejstviti, -im, udejstvoväti, udejstvüjem se, uresničiti, uveljaviti, uveljavljati se dejstvoväti (pog. dejstvovät), -ujem = si. dek)vati, n.pr. naslikan prizor dejstvuje neposredno na nas (Aškerc), si. deluje dekäda ž., desetka dekadenca ž.; dekadenčen, -čna, -o; dekaddnt, -čnta m.; dekadentstvo, -a s.; dekadentski, -a, o dekagräm, -a m.; kratica dkg dekla ž.; dekelski, -a, -o (-kal-), n. pr. dčkelska izba; deklica ž.; dekliški, -a, -o; deklič, -iča m.; deklina ž.; deklinji, -a, -e; deklištvo, -a s. deklamäcija ž.; deklamirati, -am; deklamator, -ja m.; deklamat6ričen, -čna, -o dekle, -eta s. in ž.; dekletce, -a s.; dekličjd, -a, -e ddkoracija ž., ukras, ukrasje; dekorirati, -am; dekorativen, -vna, -o; dekoratžr, -ja m. dekret, -a m., odtok dél depéàa dél, -a m.(déa in dél. déla); véèidél (-dél)-, délce, -a s.; déKek, -čka m.; délen, -Ina, -o (dél ) délati (pog. délai), -am; dé-laven, -vna, -o; délavnost, -i Ž.; délavée, -vca m.; dé-lavka Ž.; délavnica in delavnica ž.; délavnik, -a m. délafi na čem (po nem.) = si. delaii na kaj, n. pr. nemška vlada dela na tem (= na fo), da bi katoličane razcepila Délfi, Délfov m. množ.; délî-ski, -a, -o; délfsko prero-čišče delfin, -a m., pliskavka delikiten, -tna, -o, rahločuten, občutljiv; kočljiv, n. pr. kočljiva zadeva delilen, -Ina, -o (-ilna in 'i^na) delirij, -a m., delirium tré- mens je nesklonljivo deliti (pog. delil), -im; (pre)-deljèn, -êna, -o; deljiv,-iva, -o, deliti mnenje s kom (po nem.) = si. biti istega mnenja, skladati se v mnenju; deljênje, -a s.; deljê-nec, -nca m. délnica ž.; délnicen, -čna, -o; deinični odrezek (dél-) délo, -a s.; déloven, -vna, -o; délovni čas; délovna ura; délovno vodstvo delokrôg, -a m. (po nem.), območje, obsežje, področje déloma = nékaj, nekoliko; déloma — déloma = nékaj — nékaj; nekôliko — nekô-liko delomrzen, -zna, -o; delo-mfznež, -a m.; delomfžnja ž. delopiist, -usta m.; delopû-sten, -stna, -o; delopûstni zvôn delozmôzen, -žna, -o; delo-zmožnost, -i ž.; deložeijen, -iêljna, -o; deložeijnost, -i Ž. déHa Ž., pri ustju rek; grška črka demagôg, -a m. hujskač; de-magôginja ž.; demagôski, -a, -o démant, -a m. (diamant); dé-manten, -tna, -o; démantna maša; démantov, -a, -o; dé-mantovec, -vca m. demantirati, -am, preklicati, zanikati; demânti, -ija m., preklic demisija ž., ostavka; demi-aionirati, -am, ostavko podati demokrat, -a m. pristaš ljudske stranke; demokratski, -a, -o = demokratičen, -čna, -o; demokracija ž., demokratično vladanje; demo-kratija ž., vlada ljudskih zastopnikov démon,-a m.; demonski,-a,-o demonstrirati, -am, očitovati; demonstracija ž. Demosten, -a m. denunciâcija ž., ovadba; denuncirati, -am, ovaditi; de-nunciànt, -ânta m. ovadnik, ovaduh; denunciântka ž., ovaduhinja departmâ, -j a m., oddelek, okraj depeša ž. brzojavka depé< dèi depot (dtpo) rod. depčta (depoja) m., zaloga; deponirati, -am, shraniti, položiti depresija ž., 1. nizek zračni tlak; 2. kraj, ležeč niže od morske vršme; 3. potrtost; deprimirati, -am, (po)tlačiti deputicija ž., (od)poslanstvo deržč, -a m.; dčrec, -rca m.; dčrež, -a m., kdor dere dereze, -rez ž. množ. derviš, -a m. Descartes (dekart), Descar-tesa (dekarta), Descartesov ( dekartov) desert, -a m., posladek; de-serten, -tna, -o; desSrtno vino deset; des6t tisoč, desetkrat, desetkraten; deseter (gl. pod četver); desdtodstčten, -tna, -o; deseti, -a, -o (in desčti) deseterec, -rca m. deska (daska), -fe, -i ž., množ.: deskč, dčsk (disk) in de-sak; manj. deščica ž.; prid. deščen, -a, -o; dešččna straha deskriptiven, -vna, -o, opisen despot, -a m., samovladar; despotizem, -zma m., samo-vladje, samosilstvo; despo-tovina ž. destilirati, -am, prekapati; destilacija ž., prekap destruktiven, -vna, -o, razdiralen detijl, -a m., podrobnost, posameznost; detajlirati, -am, na drobno razložiti, povedali déte, déteta s.; détece, -a s.; détecji, -a, -e; dčtečen, -čna, -o; detinji, -a, -e; detinski, -a, -o deteiktiv (-iuj.-a m., tajen policist; detektivski, -a, -o détel (-tejf), détla m. Détela, -a, -u m.; Dételov, -a, -o dételja ž.; dételjen, -lina, -o; dételjni cvet; dételjno seme; dételjica ž.; dčteljišče, -a s. déti gl. dejâti; to mi dobro dé dévati (pog. dévat), -am in -Ijem, nedovršnik od dejati, deti devét; devêta dežela; v deveti deželi; devêti in devéti devétdeset; devétdesetkrat; de- vétdesetlétnik, -a m. devîza ž., 1. geslo; 2. men:ca s tujo valuto dezavuîrati, -am, preklicati, na cedilu pustiti dezertêr, -ja m. (vojaški) begun; dezertirati, -am dezinficirati, -am, razkužiti; dezinfekcija ž., razkuženje, razkuževanje dezoliten, -tna, -o, brezupen, obupen dëzorganizicija ž. razkroj ; dèzorganizîran, -a, -o dèzorientfran, -a, -o, zmeden dèi (^ž), -jà m.; dežčk, -žka mu; deževen, -vna, -o; dežnik, -a m.; dežen, -žnk, -o; dežni plašč (dižni)-, dež-nica ž.; dežčvnica ž. deiêla dirad dežela ž.; grem na dežSlo (na kmdte); prihajam z de-ž61e (s kmetov); rod. množ. dežSl in dežela; deželni poslanec; dežilsfci, -a, -o (-žel-)-, deželjan, -äna m.; deželjanstvo, -a s. dežuren, -rna, -o; dežurni oficir diadem, -a m., načelek diagnöza ž., spoznanje bolezni diagonala ž., prekotnica diagram, -a m. diikon, -a m., diakonisa ž. dialekt, -a m., narečje; dia-Ifldika ž.; dialdktičen, -čna, -o; dialektologija ž.; dia-lektolö&ki, -a, -o dialög, -a m., dvogovor, razgovor diamänt, -a m. Düna ž.; Diänin, -a, -o Diderot (didrö), Diderota (didroja)-, Diderotov (dt-drojev) Dido, Didöne ž. dieceza ž. škofija dielektričen, -čna, -o dtereza ž. premolk med dvema stopicama Diesel (dizal), -sla; Dieslov motor (dizlov) dieta ž., 1. zdržnost v jedi; 2. dnevnina diferenca ž., razloček; diferenciacija ž., razločevanje; diferencialen, -Ina, -o dihälo, -a s.; dihalen, -Ina, -o; dihalnik, -a m.; dihal-ka ž. (-hal-) dihati (pog. dihat), -am; dihal, -ala, -o dihljaj, -a m.; dihljati, -am dihtéti (pog. dihtft), -im težko dihati dihiir, -ja m. dijâk, -a m.; dijakinja ž.; dijaški, -a, -o; dijakovati, -ujem dikcija ž., izražanje dikcionâr, -ja m. besednjak diktâtor, -ja m.; diktirati, -am; diktatorski, -a, -o; diktatura ž. diléma ž., izbira med dvema predmetoma diletànt, -ànta m., kdor se iz veselja s kako rečjo ukvarja, samouk, nestrokovnjak; diletantizem, -zma m.; di-letantski, -a, -o; diletant-stvo, -a s. dilûvij, -a m., ledena doba; diluvialen, -Ina, -o dim, dima m,; dimnik, -a m.; dimnikar, -ja m.; dimnikarski, -a, -o dimenzija ž., izmera, obseg, razsežnost; dimenzionilen, -Ina, -o dimlje, -melj ž. množ.; di- meljski, -a, -o dinar, -ja m.; kratica din, n. pr. 5 din; dinarski dan, dinarska zbirka dinarski, -a, -o; dinarski sklop, -o pleme; -o pogorje dinastija ž.; dinastičen, -čna diner (diné), dînera (dinéja) m., obed, večerja Diôgen, Diôgena m. Dioklecijan, -àna m. Dioniz, -a m.; dionizičen, -čna, -o, n. pr. dionizična narava diplôma ž., listina dirati, -am, si. dotikati se direktor do direktor, -ja m., ravnatelj; direktorica ž., ravnateljica direndUj, -ija m. dirigirati, -am, ravnati, voditi dirjati, -am; dirjinje, -a s.; dirjii^ -a m.; dir, v diru jezditi; v dir iti; dirjalec, -Ica m. (-jal-) dirkati, -am; dirkač, -a m.; dirkalen, -Ina, -o (-kal-) dirniti, -nem = si. ganiti, zadeti, dotakniti se; njegova usoda ga je močno dirnila = sL ga je ganila; to ga je neprijetno dimilo = si. neprijetno zadelo disciplina ž., strog red; disciplinski, -a, -o; discipliniran, -a, -o disekcija ž., raztelesenje, raz-udenje; disecirati, -am, raztelesiti, razuditi disertacija ž., znanstvena razprava disharmonija ž., nesoglasje diskalceit, -a m., redovnik bosonogih diskreditirati, -am, ob zaupanje pripraviti diskreten, -tna, -o, obziren diskusija ž., obravnava; dis-kutirati, -am, obravnavati disonšnca ž., nesoglasje, ne- ubranost disponirati, -am, urediti, raz-I^lagati; dispozicija ž.; disj^zicijski, -a, -o; dis-pozicionalen, -Ina, -o distinca ž., razdalja dislingviran, -a, -o, izbran, imeniten dišiti (pog. dišat), -im, del. sed. dišeč, -eča, -e; dišava ž.; Diššvski otoki ditiramb, -a m., slavospiev diurnist, -a m., dnevničar divan, -a m. divizija ž., vojni oddelek; di-vizijski, -a, -o; divizionar, -j a m. divjičina ž. divji, -a, -e; prim. bolj divji; divjak, -a m.; divjina ž. divjiist, -i ž. dUn, -i ž.; 6. dlanjd; množ.: 1. 4. dlani; 2. dlani; 3. dlanem; 5. dlaneh; 6. dlanmi dlesna ž.; navadno množ. dlesne, dlesen; vrh zoba gleda iz dlesen dlje = dalje, dalj Dnjeper, -pra m.; dnjeprski, -a, -o; dnjeprostrftj, -6jam. Dnjester, -stra m.; dnjestr- ski, -a, -o dno, dni s.; dnika ž., soteska; dnjača ž., globel; jwid. -danji: brezdanji, nadšnji, -a, -e do; n. jM-. do tega mi je (ne: na tem mi je ležeče); do zdravja nam je; napačno: priti iz enega kraja do drugega, jjrav: v drugega; pisava: 1. narazen se piše: do tod; do živega komu priti; do krvavega so se stepli; do golega sleči; do sitega se najesti; do kra a vse pokončati; do zdaj; do takrat; 2. skupaj: dodobra, docela, dočista v pomenu So p o 1 n o m a ; domšla lomilega) = skoro; do-eihmal (-maif in -mal). dosegamal (-mal), dosihdob doba dokaj doba ž.; do te dobe, po ti dobi; dosihdob dobavljati, -am; dobavitelj, -a m., zalagati koga, založnik dober, dobra, -o; dol. dobri, -ega; dčber biti, staiti (po nem.) = porok biti; za ,poroka biti; jamčiti; do dobrega (zelo) dobičkaželjen, -Ijna, -o = dobička željen; dobička-žSljnost, -i ž. dobičkonosen, -sna, -o dobiti, sed. dobim; vel dohodi in dobi, dobite; dobil in d6bil, -ila, dčbilo in dobilo dobivati, -am; dobival, -žla, -o Dobrič, -a m. dobriva ž. Dobrepolje, -a s.; dobržpolj- ski, -a, -o dobričnik, -a m., človek z zlato dušo dobrikav, -a, -o, n. pr. d. človek; dobrikavec, -vca; dobrikati se, -am se dobrobit, -i ž si. blaginja, blagor dobrodelen, -Ina, -o; dobrodelnost, -i ž.; dobrodeinik, -a m. (-del-) dobrodošel, -šla, -šloC-šaj?;; dobrodošlica ž.; dobrod6-šlico piti dobrdta ž.; dobrčtljiv in do-brotljiv, iiva, -o; dobrot-Ijivost, -i ž. dobrovčljec, -Ijca m.; dobro-voljen, -Ijna, -o; dobro-voljski, -a, -o dtihršen, -šna, -o, precej velik docela doclnt, -enta m., univerzitetni učitelj; docirati, -am dočim = medtem ko (časovno); pa, a, ali (proti vno) dočista = popolnoma dodekačder, -dra m., dva- najstšrec Dodekanez, -a m. dodeliti, (pog. dodelit), -im; imper. dodeli, -ite; dodšlil, -ila, -o doddbra prisl. doglM, kolikor daleč se vidi; nSdoglld; v nedoglčd dčgma ž., rod. množ. dogem, člen vere; dogemski, -a, -o; dogmatika ž.; dog-matičen, -čna, -o dog6dek, -dka m. dogoditi se, dogodi se, dogodilo in dog^ilo se je dogovoren, -rna, -o, n. pr. dogov6rno (s kom) — po dogovoru s kom doh6dek, -dka m. doiti, doidem in d6jdem; do-šel (došau) in došel, do-šia, in došlo dojem, -jma m., vtis dojilja ž. d6jmiti, d6jmiti se koga = si. zadeti, ganiti, n. pr. smrt kralja Aleksandra se ga je globdko dojmila = si. smrt ga je pretresla, ganila; te besede so se ga milo dojmile = so ga ganile dokžj in dokaj; dokajšnji, -a, -e dokazati domišljati dokazati in dokazati (pog. dokazat), -žem; dokaži, -ite!; dokazovati, -ujem; dokazilen, -fina, -o (-zU-)-, dokazovalen, -Ina, -o ( val) doklej doklir in dčkler doklir (in d6kler) ne (z do-vršnimi glagoli), n. pr. ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš; dokler ne dodelamo; tekel je, dokler se ni utrudil dokolčnka ž. ddktor, -ja m. okrajšano: dr.; dr. TavČM-, rod. dr. Tavčarja, daj. dr. Tavčarju d61 (doii), dčla m.; v dolu in dolu; dčlski (domski), -a, -o dol prisl. na vprašanje kam?; gor in d61 d61ar, -ja m., ameriška denarna enota; dolarski, -a, -o ddibsti (doifbsti), -bem; iz-dčlben, -bena, -eno; d61 benje, -a s.; dolbina ž.; dolbnjak, -a m., dleto za dolbenje (do^b-) dolčnji, -a, -e; dčlnii; Dolenjec, -njca m.; Dolenjka ž.; Dolenjsko; dolenjski, -a, -o; Dolenja vas, doie-njevaški, -a, -o d61g, -a, -o; na dčlgo razkladati; po dčlgem pasti; dčlgi, dolgega, dčlgemu; množ. dčlgi in dolgi, -e in -e itd. (ddffg-); primernik daljši, -a, -e d61g (doifg), dolga m., množ. dolgdvi; dolgovati, -ujem, biti dolžan dolg čas in dolgčas, -a m. (doffhčas); d61g čas mi je; od dčlgega časa zehati; dolgočasen, -sna, -o; dolgočasnost, -i ž. dolgotrajen, -jna, -o; dolgotrajnost, -i ž. (doifg-) doli na vprašanje kje? doljan, -ana m.; doljanec, -nca m.; doljanka ž. ddinji, -a, -e = dolenji doldčba ž. 2. množ. dol6čb doldčen, -čna, -o; dolččni naklčn določiti (pog. določit), -im dolžan in d61žen (doyž-), -žna, -o; dolžnčst, -i ž.; dolžiti, -im; obdolžžn, -ena, -o dolžina ž. (douž-) d6m, -a m.; od doma iti; z d6ma, z domu iti; zd6-ma biti; oče je zdoma; doma; očeta ni doma; na Kranjskem doma, s Kranjskega doma; po domu se mu t6ži domala; domala p61 (p6^) ure dominikanec, -nca m. dominion, -a m. dominirati, -am, prevladovati D6m in svet (list), rod. D6-ma in sveta; D6minsvetov, -a, -o; Dčminsvetovec, -vca mt domislek, -a (slak-) m.; domiselnost, -i ž. (-saln-) domišljati, -am; domišljav, -ava, -o; domišljavec, -vca m.; domišljavost, -i ž.; domišljiv, -a, -o; domišlji-vec, -vca m.; domišljivost. domišljija dovolj domišljija ž. domov prisl.; domôv gredé , Oénava ž.; donavski, -a, -o; ustje Donave donéti, -im; donênje, -a s. Don Juan (don huân), m. rod. Don Juana, doajuan-ski, -a, -o, (donhuànski)', donjuanščina ž. (donhuàn-ščina ) dopâdati (se), dopâsti se (po nemi), si. = ugâjali, všeč biti, {x>g6du aR po vôlji biti; goditi, -im; ta jed mi godi dopadênje, -a s.; (ne: dopa- dajenje) dopôldan, rod. dopôldne in dopoldnéva m.; ves dopôldan; dopôldne, rod. dopoldnéva s.; tisto dopôldne; na vprašanje kdajr je prislov: dopôldne (-po^-} dopolniti,-im (pog. dopolnit); dopolnilen, -Ina, -o (-nU-)-, dopolnjênje, -a s.; dopolnjevati, -njûjem; dopolnjevanje, -a s. (-pog-J dopustiti (pog. dopustit), -im; dopuščdn, -êna, -o; dopu-ščenje, -a s.; dopliščati, -am; dopuščanje, -a s. dorastel (po nenu) = si. kôs biti komu ali čemu; nisi dorastel temu delu = nisi kos takemu deli"; dorasti, -stem; del. prêt, dorastel (-stag) — dorâsel (-sag), -sla, -o; doraščen, -a, -o, n. pr. doraščen lés; doraščati, -am dosedanji, -a, -e dosézati, -am dosihmal (-mag), dosegamal (-mil) doslčden, -dna, -o; doslednost, -i ž. doslej prisl. dosmrten, -tna, -o; dosmrtno zavarovanje (ne: doživljenjsko) dostajati, -jam, -jem dostikrat prisl. dostojanstvo, -a s.; dostojanstvenik, -a m. Dostojevski, -ekega m.; Dostojevskega (ne: Dostojev-skijev) roman dostopen, -pna, -o ddšlec, -šleca m. (ddšbc, -a) dotakniti se (pog. dotaknit in dotaknit), dotaknem se; dotakni, -ite!; dotaknil, -ila, -o; dotakljiv, -iva, -o; do-takljivost, -i ž,; dotikljaj,-a m dotedanji, -a, -e dotehmal (-mag) prisl. dotičnik, -a m.; dotični, -o, = si. on, tisti; dotični, ki je dežnik pozabil = si. tisti, ki je pozabil dotikalen, -Ina, 'O (-kal-) dotistihmkl (-mag) prisl. dotlfej prisl.; dotlčjšnji, -a, -e doumeti, doumem; doumel in doumel, -ela, -o doveren, -rna, -o (zanesljiv); dovdrnik, -a m., doverje, -a s. dovoliti (pog. dovdlit), -im; dov61jen, -ena, -o; dovoljenje, -a s. dov61j; dov61jen, -Ijna, -o; dov61jnost, -i ž. dovršiti drveti dovršiti (pog. dovrfit), -im; dovršen, -ena, -o; prim. bolj dovršen dovtip, -a m.; dovtipen, -pna, -o; dovtipnost, -i ž. dozdanji — dosedanji, do- zdajšnji, -a, -e dozoreli, -im; doz6rel (-re\i) mož; dozorela, -o dozoriti, -im; dozorjen, -ena, -o; trta je grozdje dozo-rila d6ž, -a m.; dčževa palača (v Benetkah) doživčti, -im; doživel, -čla,-o doživljaj, -a m.; doživčtje, -a s. drag, -a, -o in -6; dragega, dragemu, množ. diragi in dragi, drage in dragč itd.; dražji, -a, -e; prisl. prim. draže; dragec, -gca m.; dragica ž. dragina ž. = dragotina ž. dragocene stvari draginja ž. dragocčn, -a, -o dragolčtnik, -a m., verižnik Eh-agotin, -a m. dragulj, -a m., drag kamen; draguljar, -ja m. drajna ž.; drdjnati, -am; plč- še in dr&jna drama ž.; dramski, -a, -o; dramatik, -a m.; dramatičen, -čna, -o; dramatski, -a, -o; dramatizirati, -am dramiti (pog. dramit), -im; (z)drSirtjen, -a, -o; dram-Ijenje, -a s. drapirati, -am, v gube nabrati; draperija ž., zastor, zavesa draska ž., praska na koži; draskav, -a, -o Držva ž., dravski, -a, -o; dravska banovina družben, -a, -o (drazhan, -a) Draždani m. množ., Dražda-nov, Draždanom, draždan-ski, -a, -o dražesten, -stna, -o, mičen, mikaven dražiti (p»g. dražit), -im; dražil, -ila, -o, -i; dražilo, -a s.; draživec, -vca m.; draživ = dražljiv, -iva, -o; dražljivec, -vca m. dražiti (f>og. dražit), -im; dražil, -a, -o; dražba ž.; dražitelj, -a m. dreadnought (drednot), -a m., velikanska vojna ladja drem&ti (pog. dremat), -mam, -mljem; dremal, -ala, -o; dremav, -ava, -o; dremavica ž.; dremavec, -vca (zaspanost) m.; dremljiv, -iva, -o; dremljivost, -i ž.; dremčta ž.; dremoten;, -tna, -o držn, drena m.; drdnov, -a, -o; drčnovec, -vca m-; dre-novina ž. drenj, -enja m., v drčnju (nem.) =- si. gneča; dre-njati se, prerivati se dresirati, -am, (živali) navaditi; dresiira ž., vaja dreti (drft), derem; vel. dri, -ite; del. sed. deroč, -a, -e; dfl (dru), drla, -o drevi prisl.; drčvišnji, -a, -e dreviti (pog. drevit), -im; dre vil je drvčti (pog. drvif), -im; drvel, -ela, -o 4rev«S drfižte drevô, -ésa s.; drevésce, -a s.; drevéSèek, -^ka m.; drevnî-ca Ž., gozdna sekira drevorèd, -réda m. drežnjiti (pog. rfrezn/aO, -âm, dreznjâlo -a s., siten človek drgetiii -etâm, -ččem (drh- téti); d. od mraza drgniti, -em; (ob)dfgnjen, -a, -o; dfgnjenje, -a s. drhil -ali ž. (drhal in drhdff) dristlja ž.; dristljâti, -âm, dristljàv, -âva, -o, drist-Ijâvec, -vca m. dfkelj, -klja m., krepêlo dfn, dfna m.; ièz dfti in stfn; dfnje, -a s. drnôselj, -sij a m. drôb, -a m.; v drôbu in dr6-bu drobin, drôbna, -6; množ. drobni in drobni; droben^ -bna, -o in drobèn, -bnà, -6; na drôbno in na debé-lo prodâjati; drobnjiâva ž.; drobnjanja ž.; drobnjâk,-a m.; drôbec, -bca m.; drôb-nica ž., čreda; drobnica ž., drevo drobcen, -cena, -ceno (-can, -a, -o); drobčken, -čkena, -o (-kano) drobiti (i»g. drobit), -im, (z)drobljèn, -êna, -o; drob-Ijênje, -a s.; drobljiv, -a, -o; drobljîvost, -i ž.; drob-Ijâti, -âm; drobljânec, -nca m.; drôbelj, -bija m.; drô-beljc, -beljca m. drobtina ž.; juha iz drobtin (ne: drobtinova juha) drôg, -a m. drogerija ž.; drogist, -a m.; (kogerist, a- m. drčzd, -a = dr6zg, -a m. drožjž, 2. -žja, 3. -žjkm, 5. -žj^, 6. -žjimi, ž. množ. drož6n, -6na, -o; drožnkt, -dta, -0 drfig, -a, -o; kot števnik ima dloločno obliko, n. pr. drugi (ne tretji ali četrti) teden; v drugo; nedoločna oblika drug, n. pr. kdd drug?; drug veter je potegnil; ves drflg si; drtig drugemu (— eden drugemu); drligo k drugemu (=: eno k drugemu); drtigega, drugemu drugiče prisl.; molči, drugače boš tepen drugkm prisl. driigec -gca m. drtižec, -žca m.; drugi roj drugič prisl. = vdrtigič (= drugič); v driigo (= dru-giž) drdgikrat = drugi krat; nrnož. oblika: drfige krati; drugokraten, -tna, -o drugjč prisl. drugdd prisl. od drug6d biti; odkod drugčd priti drugdten, -tna, -o driiščina ž. driištvo, -a s.; društevce, -a s.; društven, -tvena, -tveno; društveni dom; drfištvenik, -a m. (-šivan) drližba ž., rod. množ. družb; drtižben, -a, -o (-ban, -a) = druždben, -bna, -o; družbenik, a- m. 49 4 driiže dnšiča driiže, -eta s. = drdžej, -aih. družiti, -im; driižil, -ila, -ilo; družljiv, -iva, -o; dnižlji-vost, -i ž.; družilnik, -a m. (Sil-) drva s. iimož., 2. dfv; 3. drv6m; 4. drva; 5. pri drvdh; 6. z dr vrni drvar, -ja m.; dr variti, -irim; drvarjenje, -a s.; drvirski, -a, -o drviti in dreviti, -im koga (poditi); d. «e; del. sed. drvčč, -žča, -e, drevčč, -6ča, -e; drv6nje, -a s.; drev6nje, -a s. ^vosik, -6ka m. = drv6šec, -šca m. dfzek, -zka, -o; dfzkost, -i ž.; (rus.) = si. dfzen, -zna, -o; dfznost, -i ž. držiti (pog. driat), -im besedo, zapoved; pot drži fne: pelje); gčvor držSti (po nem.) - «I. govor imeti; držal, -ala, -o državljan, -ana m.; državljanski, -a, -o; državljanstvo, -a s.; državnik, -a m.; državniški, -a, -o dualizem, -zma m. Diibrovnik, -a m.; Dubrov-čan, -a nt; Diibrovčanka ž.; dubrovniški, -a, -o diicat, -a m. du£l, -a m. dvoboj: duelirati, -am se dužt, -a nt, dvospev duh, tož. duha (v pomenu duša), duh (v p^enu vonj); množ. duhčvi; dtih slovenskega jezika (po nem.) = lastnčst sloven- skega jezika; duhoven, -vna, -o; duhdvrao opravilo Duh, sv. Duh, Bog sv. Ddh 8; Duhovo, -ega (binkošti); o Diihovem duhomoren, -rna, -o dnhovni, duh6vnega, duhčv-nemu = duhčvnik, -a m. = duhoven, -vna m. duhtdti, -im = dehtžti, -im; roža duhti = roža dehti (ima lep duh); duhtčnje, -a s.; dehtSnje, -a s. ddktus, -usa m., potčz, -žza diilec, -Ica; dulčast, -a, -o (dul-) Dumas (dSma), Dumasa (dii-maja)\ DumaSOV (damajev) duplikat, -a m., dvojnik, dvojnica duplja ž. (votlina); dupljžn, -a, -o; duplj&ie čebele; dU->elj, -plja, -e, votel; di3p-jast, -a, -o ddplo, -a s.; rod. množ. du- pel (-pai); duplina ž. duri ž. množ.; 2. 4. diiri; 3. durim; 5. durih; 6. diir-mi; durce, 2. duric; 3. diir-cam; 5. durcah; 6. dflr-cami duša ž.; pri moji duši; pri-mejduševec, -vca m.; pri-mejdunaj, mejidunaj (-dunaj eviemistično nam. -duša); — duševen, -vna, -o; duščvnost, -i ž.; dušemo-ren, -rna, -o; dušeslčvje,-a s; dušesl6veni, ^vna, -o; dušdc, -ška m. , ddšica ž.; dušica moja; materina dušica; dušica ž., naduha dva «dea dva m., dvč ž. in s.; obadva, obadvč dn obadva; onadva, ončdve (rod. njiju, daj. njima); toda: ta dva, tista dva; tčh dvčh itd. dvakrat, dvakraten, -tna, -o; dvanajst, dvajset; dvč sto, dva tisoč; v sestavi dvo-: dvomčsečen, -čna, -o; dvo-džlen, -Ina, -o; dvoceven, -vna, -o itd. dvajset; 6den, Sna, 6no in dvajiset; dva, dv6 in dvajset; tri in dvajset, p^t in dvajset; žnoindvajseti, -ega, -emu; dvaindvajseti, triindvajseti; dva setič; dvajsetkrat, dvajsetkraten, dvij-setlčtnik, -a m. dvanajst; dvanajstčr (gl. pod četver); dvanai^stžren, -rna, -o; dvanajstčrka ž.; dva-najstdnčven, -vna, -o; dva-najistkrat dvigati, -am, vzdigovati (ne: dvigovati) dvignili, -nem; dvignjen, -a, -o; dvigniti denar (po nem.) = si. vzdti denar dv6j (gl. pod četver), dvčje vilice ah dv6je vilic; dv6je grablje (grabelj); dvčja vrata; dvčje naziranj dvdjček, -čka m.; dvčjčica ž.; dvojka ž. dvojica ž. dvokčlnica ž. (-kol-) dvom, -oma m.; dvčmiti, -im; dvomljenje, -a s.; d. o čem (ne: v kaj) dv6r, dvora m.; na dv6ru in dvoru; dv6rec, -rca m.; dvoren, -rna, -o; dvčrski, -a, -o in dvSrski dvorišče, -a s.; dvoriščen, -ščna, -ščno dv6riti, -im; dv6rjenje, -a s. dvorjSln, -ana m.; dvorjanik, -a m.; dvčrnik, -a m.; pri-dv6rnik, -a m. džaur, -a m., nevernik džungla ž. žben, -ena m.; ebenov, -a, -o; čbenovec, -vca m.; ebeno-vina ž. eden, 6dena m., raj §den (pred samostalniki: en), ena, 6no; rod. Snega, žne itd.; eden izmed vzrokov, eden (odj vzrokov; vas eden; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; množ. eni in Sni, enč in Sne, Sna; eni pravijo tako, drugi tako; ene škarje, ena vrata; ena dva = kaka dva; enih p^t = kakih pet; pridi z brano, mi boš ene tri kraje povlekel = kake tri. Eden, en se rahi, kadar je jovor o številu, n. pr. Dve odrici je en tovor vina. Kjer je bogastvo, je en hudič; kjer je uboštvo, jih je pa sedem. — Namesto nedoločnega člena (števni-ka) se rabi nedoločni zaimek neki, kak, kater i itd. Ali bi hotel priti kak večer k meni na prejo? In kaj je Tonček zadnjič neki večer naredil? Pa naj kdo kaj reče! Nekdo je v hiši 51 * 4 êden elaborat Men (ena, feno) in dvajset; dva (dvč) in dvajset; tri in dvijset; Snoindvajseti, dvaindvajseti, triindvajseti edicija ž. izdaja (knjig) edikt, -a m., razglas edin, -a, -o; eg izména ž.; ix) izméni = iz- ménoma (vrsté se) izmelâli (pog. izmêtat) kaj iz česa; toda: zmetâti kaj s česa, seno z voza; vse je zmetâno izmislili si kaj; izmišljaj, -a m.; toda: zmisliti se na kaj izmišljotina ž. izmodrili, to me je izmodrilo izmotati, -am in zmôtati v klček izmrcviriti, -im in zmrcvariti, -im izmuzniti, -nem se iz hiše iznad predlog iznajti, iznâjdem; iznašli, -šla, -o; iznajditelj, -a m.; iznajdba ž.; iznajdljiv, -iva, -o; iznajdljivost, -i ž. iznemôgel, -ôgla, -o (izne- mogau) iznenada = nenadoma iznenidili koga; izneniden, -dena, -o iznesti, -Isem; 1. iznesti kaj iz česa; 2. raznašati, ljudje so iznesli; 3. to iznese toliko (po nem.) - si. to da; 4. iznesti, n. pr. predlog, glas (shr.) = si. predlagati, razglasiti iznevžriti se, -im se izndva in zn6va izobšra ž., kraji z enakim zračnim tlakom iz6bčili, -im; izobčen, -a, -o; iz6bčenje, -a s. izobrazili (ne naobrazili), -im; izobrSžen, -a, -o; izobraženec, -nca m,; izobrazba ž., izobraževalen, -Ina, -o (-val-) izogibali se; iz6gnem se izolirati, -am, osamiti; Avstrija se je osamila; izolacija ž. osamitev; izolator, -ja m., osamnik izostali (po nem.) = si. ne priti, ne biti; je izostal = ni prišel, ni ga bilo izpahniti, -em koga iz česa; toda: spahniti = zvariti, zvezati izpeljati kaj iz česa izpisati, -šem kaj iz česa; izpis, -isa m.; izpisek, -ska m. izpit, -a m. izpiti (se); izpit obraz izpličati, -am, n. pr. delavce; izplačilo, -a s.; se ne izplača = se ne splača izpliti, izph3^, -hla); izsehlž grlidi izsekati, -am; izsčk, -čka m.; i. podobo iz kamna izseliti (pt^. izsSlH), -sčlim se; izsčljenec, -nca m.; iz-selnik, -a m. (sel-) izsiliti, -silim komu kaji; iz koga izsiliti izslediti (pc^. izsledit), -im; izsledovati, -lijem; izsledek, -dka m. izstaviti, -stavim kaj iz česa; izstaviti n. pr. izpričevalo, potrdilo (po nem.) = si. izdati: izpričevalo, potrdilo izstopiti (pog. izstopit), -im iz društva izstreliti (pog. izstrelit), -im kroglo; izstreljen, -žna, -o; izstreljati, -am in izstrčlja-ti, -am; izstrčlek, -Ika m. (■bk. -Ika) izsušiti (pog. izsušit), -im; izsuševati, -lijem izsüti (p>og. izsut), -spžm; svoje srce izspž izšdlatii, -am (se) iztakniti (pog. iztaknit in iz-taknii), -taknem in stakniti oči izteči, -t^em iz česa iztčgniti (pog. iztegnit), -tčg-nem in stegniti, stžgnem roko, jezik izteptati, -am koga, jemanden stampfen izterjati, -am iztüka in stežka iztirati, -am koga iz česa iztiriti, -im, n. pr. voz iz tira; iztiriti se, n. pr. vlak se je iztiril (je skočil iz tira) iztis, -tisa m.; iztiskati, -am; iztisniti kaj iz česa iztUčiti, -im kaj iz česa iztdčen, -črna, -o iztočiti (pog. iztočit) kaj iz česa iztrgati, -am kaj iz česa, n. pr. palico iz rok; toda: strgati (= raztrgati) obleko kučiti (pog. izučit), -im; iz- učžn, -ena, -o izumiti, -im; izumitelj, -telja izumrčti, izumrčm izuriti, -im; izürjen, -a, -o; izurjenec, -nca m. izustiti jaditeOTâti izustiti, -im; ne more besede izustiti; izustilo, -a s., izrek, izjava; izust, -a m.; na iziist se naučiti izuti, -ujem = sezuti, n. pr. čevlje izvàbiti koga od doma; komu solze, denar iz koga izvaliti (pog. izvalit), -im, kaj iz česa; ižvaljen, -êna, -o; izvaljati, -am izvaliti (pog. izvaUt), -im; ptiči so se izvalili izvârek, -rka m. (žlindra) izvedenec, -nca m.; izvédeti, -vém in zvédeti, zvém; del. prêt. izvédevSi (ko je izvedel), ne: izvedši; poiz-védeti in pozvédeti izven; napak: izvanreden = si. izréden, -dna, -o izvenurâden, -dna, -o izvésten, -stna, -o = gotov; izvéstnost, -i ž. izvêsti, -vêdem; izvajati, -am; izvâjianje, -a s. izvéstje, -a s. = poročilo izvid, -a m. izvir, -a m.; izvirati, -am; izviranje, -a s.; veda izvira; izviren, -rna, -o, n. pr. izvirni greh izvidi komu kaj iz rok izvlčček, -čka m.; izvlčči, -čem kaj iz česa, izpod česa izvod, -v6da m.; izvoditi, -včdim izvoliti (pog. izvolit), -včlim; izvoljen, -ena, -o; izvolitev, -tve ž.; izvoljenec, -nca m.; izvčljenka ž. izvbr, izvora m.; izvoren, -rna, -o izvošček, -ščka m. izvrčči, -vfžem; izvržek, -žka m.; krava je (i)zvrgla; sad se je (i)zvrgel izvršiti, -im in zvršiti ({»g. zvrsit), -im; (i)zvršilna oblast (-šil-); izvrševalni organ (^dl-J; izvršSno je izvzeti, izvzamem; izvzemši izza predi.; izza mize vstati izzvati (pog. izzvat), izz6-vem; izzivati, -am; izzivalen, -Ina, -o (-vdl-J izžarčti, -im; izžarjevati; iz- žarjevinje, -a s. izžeti (pog. izžet), izžmem izžgati, izžgem; izžigati, -am, n. pr. rano ja (nem.) = 1. di, 2. vendar, n. pr. pa ja ne = si. pa vendar ne jžblana ž. in jSblan, -i ž. (drevo); jablanov, -a, -o; jablanovina ž. jabolko, -a s. (sad); prid. jabolčen, -čna, -o, n. pr. jabolčen mbšt = jabolčnik. -a m.; manjš. jabolček, -čka m.; jabolčece, -a s. f-čgcej; jalx>lkast, -a, -o (jdbo^ko, -boif-J jačiti (pog. jdčit), -im (ne: jačati, -am), krepiti jadikovati (pog. tadikovàt). -ujem = si. tožiti, tarnati, javkati 6« 83 ižditi jinka jždifi, -im (se); jadeč, -6ča, -e; jždenje, -a s. Jadransko morje in Adrijansko m. jadrati, -am; jadranje, -a s.; jadrir, -ja m.; jadralec, -Ica m. (-Ica)-, jadralen, -Ina, -o; jadraistvo, -a s. (-dral-) jadrn, -a, -o, hiter; jadm človek, jadrno hoditi; ja-drnost, -i ž. jadro, -a s.; množ 1. 4. jadra; 2. jader; 3. jadrom; 5. jadrih; 6. z jadri; z odprtim jadrom se voziti; jadrnik, -a m. (jambora); jadrnica ž., 1. drog za a-dro, 2. ladja z jadrom; k-drovje, -a s. jagelc, -Ica (-galc, -a) m., trobentica = jaglič, -a m. ja^lič, -a m., trobentica jeglič; jegfelc, -Ick m. (ja-gilc, -d) jagk>, -a s., 1. proseno zrno; 2. debelo zmleto žito; laško jaglo (riž); jagUč, -iča m., nav. množ. proseni ja-gHči jagned, -a m. = jagned, -i z.; jagnedov, -a, -o; ja-gnedovina ž. jagnje, -eta s.; jagnjetov, -a, -o; jagnječji, -a -e; jžg-nječevma z. _ jignječma; jagnjica ž. (samica); ja-gnjič, -a m., mlado jagnje = jagnjiček, -čka m. = jagniče, -a s. jihati (pog. jahai), -am, -šem, jahač, -a m.; jahačica ž.; jahalen, -Ina, -o; jahainica z (-hal.) jahve, -eta m. = Jeh6va, -ve, -i 0og); jahvetov, -a, -o; Jeh6vin, -a, -o jajce, -a s.; množ. 1. jajca; 2. jajc; 3. jajcem; manjš. jajčece, -a s., jajček, -člca m.; prid jajčen, -čna, -o; ji čna jed; jijčnat, -a, -o; jd čnata juha; jajčnik, -a m.; jajičast, -a, -o jak, -a, -o; prim. jačji, prisl. prim. jače jakac (osebno lastno ime), jakca m.; jakčev, -a, -o jakob, -a m.; jakobka ž., hruška, zrela o sv. Jakobu; jakobščak, -a m. jak>v, -a, -o; jžlovica ž., krava, junica = jaiovka ž.; jalovost, -i ž.; jalov izgovor jama (osebno lastno ime), 2. jama in Jame, 3. Jamu in ami; prid jamov, -a, -o jima ž.; jiamica ž.; jamič, -a m.; jamljica ž.; jamljič, -a m.; jamski, -a, -o; jamšči-ca ž. = jamščarica ž. = jamska svetilka jamb, a- m.; jambski, a-, -o = jambičen, -čna, -o jambor, -a m. in jambora ž., jiadrnik janež, -a m.; janežev, -a, -o; janeževo olje janičaS", -ja m.; janičarski, -a, -o janje, -eta s. = jagnje; ja-njec, -njca m.; jdnjka ž.' (samica); janjčar, -ja m.; janjčji, -a, -e; janjetina ž. janka ž., jopič jžntar jčdek jdntar, -ja m.; jantarjev, -a, -o; jšntarjasi, -a, -o; jdn-tarski, -a, -o jinuar, -ja m., prosinec; jd- nuarski, -a, -o Japčnec, -nca m.; Japčnka z.; Ja^nsko, na Japčn-skem; japčnski, -a, -o jar, -a, -o; jiro žito i^rbol (-bol), -a m. in jdrbola ž., jadmik jšrec, -rca m.; jarček, -čka m.; jšrčica ž.; prid. iirčji, -a, -e; j arčka ž. = jira kokoš jirem, -rma m.; jarmov, -a, -o, n. pr. jarmova kamba; jšrmovec, -vca m., vol za jarem; jarmnik, -a m., iglica na jarmu; (pod)jSrmiti, -im; (p<^)jšrmljen, -a, -o; jSrmljenje, -a s. jarina ž., pomladna setev; pridelki jšsen, -sna, -o; prim. jasnejši, -a, -e; prisl. prim. jas-nčje; biti si na jasnem s čim; priti si na jasno s čim; iasnoviden, -dna, -o; jasnook, -a, -o; toda jdsno začrtan jdsli ž. množ.; 1. 4. jisli; 2. jasli; 3. jšslim; 5. v jdslih; 6. z jžslimi jšslice ž. množ.; 2. jdslic; 3. jdslicam jasmin, -a m.; jasminov, -a, -o; jasminovec, -vca m. jasniti (pog./asraif), -im (se); (raz)jasnjen, -a, -o; jas-njenje, -a s. jšstreb, -a m.; jdstrebji, -a, -e jšščerica ž. in giščerica jšvalne (nem.) = si. težko da, menda ne, komaj jžven, -vna, -o, očiten jiviti, -im (se); jdvljen, -a, -o; jivljati, -am; javljanje, -a s. jdvor, -a m.; jžvorov, -a, -o; javorina ž. = javorovioa ž. (les); jivorje, -a s. = javorov gozd j^z; 6. edn.: z menoj in mino-, dvoj.: 1. midva, midve (m6dve); 2. 4. nšju; 3. 5. 6. ndma; pri predlogih se krajše oblike os. zaimka v tožilniku pišejo skupaj: nš-me, zdme, prčdme, nddme jizbec, -beca m. (-bac, -a); jizbečar, -ja m.; jžzbečev, -a, -o; jizbečevina ž.; jazbina ž., jazbečeva luknja jazz, -a m. fdžec)-, jazz godba jčcati, -am; jčcav, -a, -o; jž-cavec, -vca m.; j&avka ž.; ecljati (pog. jecljat), -šm; edjdnje, -a s.; jecljiv, -šva, -o; jecljavec, -vca m.; jecljdvka ž. ječdti (pog. jičat), -im; jd-čav, -a, -o; jdčavec, -vca m.; ječavka ž. j€čmen, -dna m.; ječmčnov, -a, -o; ječmenjak, -a m.; (ječmenov kruh); ječm^-ček, -čka m.; ječmčnka ž., ječmenova kaša, ne: ješ-prenj jed, -1 ž.; jedec, -dca m.; jedilen, -Ina, -o; jedilni list; jedilnica ž., obednica (-dil-) jedek, -dka, -o; jedkati, -am; jedkost -i ž.; ujedkovina ž., radiranka jèdro jézav jčdro, -a s.; jčdrn, -rna, -o = jedržn, -žna, -o = jedrnat, -ata, -o; jddrnost, -i ž.; jedrnštost, -i ž.; jedri-na ž.; manjš. jedrce, -a s.; jždrčen, -čna, -o; jčdrčast, -a, -o; jddrčat, -a, -o; jž-drčje, -a s., skupno ime jedva prisl., komaj jegulja ž.; jegiiljica ž.; je-gUljiti,-im; jegflljast,-a,-o jfej, jeh, jfeha; jShata, jfejhata (medmet) jeklo, -a s.; jčklast, -a, -o jeklar, -ja m.; jeklžn, -a -o; jeklžnec, -nca m.; jekli ti (pog. jeklit), -im; jek lj6nje, -a s. jel (jel) -i ž., jelka jčla ž., jelka; j elov, -a, -o; jelčvec, -vca m.; jelčvje, -a s.; jelovina ž. jžlen, jelžna m.; jelžnji, -a, -e jžli 1. vprašalni veznik = ali; jeli veš? = ali veš?; 2. = ne res; jeli (brez vejice) da to ni prav? jeli da je res?; imeti more tudi dvojinsko in množinsko končnico jelita, jelite, n. pr.: Grdo je, jelite, če nam to očitajo jčlka ž. (jiuka in jelka) -, jčl- kov, -a, -o jžlša ž. (jeusa); jčlšev, -a, -o; jelševec, -vca m.; jčlševje, -a s.; jelšje, -a s. (jen-) jenjati (pog. jenjai), -am; jenjavati, -am Jčnko, Jžnka; Jžnkov, -a, -o jžrbas, -a m.; jžrbašček, -ščka m. jeržb, -a m.; jerčbji in jerž-bov, -a, -o jerebica ž.; jerebičji, -a, -e jeremiàda ž., tarnanje, žalovanje jêrmen, -éna m.; jerménar, -ja m.; jerménje, -a s. Jêrnej, -éja m.; Sentjernéjska noč jêsen, -éna m.; jesénov, -a, -o; jesénoveç, -Vca m.; je-sénovina ž. jesén, -éni ž.; na jésen jésti (pog. jfst). jém; 2. 3. dvoj. jésta, jéste; 2. množ. jéste; 3. množ. jedô; del. sed. jed6č; del. prêt, jédel, -dla, -o; V 3. os. edn. se navadno piše naglas: jé, n. pr. kako rad jé jestvîna ž. jéSè, -a, -e (kdor rad jé); jčščen, -ščna, -o (= ješč); jčščost, -i ž. in jčščnost, -i ž. jčšprenj, -a m., si. jeôménka jéti, jàmem, začeti, začnem; jèl, jéla, jélo; jèl se je tresti (jeu, jéla) jétika Ž.; jčtičen, -čna, -o; jé-tičnost, -i ž.; jétiènik, -am. jetnišnica ž. jétra s. množ. (1. 4.); 2. jé-ter; 3. jétrom; 5. na jétrih; 6. z jétri; jétrn, -a, -o; jé-.trnica ž.; jétmik, -a m.; manjš. jétrca s. množ. (1. 4.); 2. jétrc; 3, jétrcem; 5. jétrcih; 6. z jétrci jétrva Ž.; jétrvica ž., žene^ bratov se med seboj; ime-' nujejo jetrve jézav, -a, -o; jézavec, -vca m.; jézavka ž. jezdec Jûrij jézdec, -deca m. (-daca)-, jéz-diti, -im; jezdèC, -éâa, -e; jézdetije, -a s. in jéienie, -a s.; jezdâriti, -im; jezdar-jenje, -a s.; jdzden, -dna, -o; jézdni kônj jézero, -a s.; jézeren, -rna, -o = jezérski, -a, -o; je-zérnica ž., jezerska voda; Sedméra jézera Jezérsko, -ega s.; na Jezér-skem jêzik, -ika m.; prid. jezičen, -čna, -o, n. pr. jezična konica, jezična ploskev (= konica, ploskev iezika, ne: jezikova konica); jezikô-ven, -vna, -o, n. pr. iezi-kôvnozgodovinski, jezikôv-no pomemben jezikati (jezikàt). -am; jezikav, -a, -o; jezikavec, -vca m.; jezikavosl, -i ž. jezili (pog. jezit), -im, jez narediti; zajéien, -a, -o; ježenje, -a s. jeziti (pog. jezï{\, jezim; jé-zen, -zna, -o; jéza ž.; (raz)-jezèn, -êna, -o jezljâti (pog. jezljàt), -âm; jezljàv, -âva,' -o; jezljâvec, -vca m.; jezljîv, -iva, -o; jezljivost, -i ž. jezuit, -a m.; jezuitski, -a, -o; jezuitizem, -zma m. Jézus, -a; jezušček, -ščka jež, -a m.; prid. jéfev, -a, -o; jéfevka ž.; jézevec,-vcam. jod, -a m.; jôdov, -a, -o; j6- dovec, -vca m. jôj, medmet; o jôji; j6j mêni = jôjmene jökati (pog. jokat), -kam, " -čem (se); j. (se) nad kom ali čim, po kom ali čem; jökal (-an), -âla, -o, -i, -e; jökav, -a, -o; jökavec, -vca m.; jökavka ž.; jokljîv, -iva, -o; jokljivec, -vca m. jöpa ž.; jöpica ž.; jčpič, -a joviâlen, -Ina, -o, vesel, do- brovoljen Jdželc, -žka m.; Jčžko, -a m. jubiléj, -a m.; jubiléjen, -jna, -o, n. pr. jubilejni dar; ju-bilânt, -a m. Jùd, Jûda m.; Jüdin ja ž. (po narodnosti); jùd, jûdinja (po veri); judovski, -a, -o; jûdovstvo, -a s.; jlidovšči-na ž. Jugoslâvija ž.; Jugoslovân, -a m.; jugoslovanski, -a,-o jugovzhod, -oda m.; jûgoza-höd, -öda m. ; jügozahöden, -dna, -o; jügozahödnik, -a juha ž.; prid. jûhin, jûhina, -o, n. pr. jûhina konserva julij, -a m. (mesec); julijski, -a, -o, n. pr. julijska vročina Julij, -a m. (lastno ime); julijanski koledar; Julijske planine (Julijske Alpe) Jûlka ž. junij, -a m.; jûnijski, -a, -o jünior, mlajši; kratica jun., n. pr. Scipio jun. = Scipio ml. Juno, Junöne ž. Jûpiter, -tra m.; Jûpitrov, -a, -o Jurij, Jûrija m., n. pr. angl. kralj Jurij V.; Jur, Jûrja (preprosto); Jurček, -čka m.; Jurjevo,-egas.; jurjev- jurist käfra ka ž. (ime rastline, ki raste o sv. Juriju); jiir, jilirja m., bankovec za 1000 din jurist, -a m., pravoznanec, pravosk>vec; jurističen, -čna, -o, praven, po pravu se ravnajoč jlirski, -a, -o, n. pr. j (irska tvorba; jiirski apnenec jury (žuri) ž., razsodišče Justinijin, -a m. (bizantinski cesar) jlitri, do jlitri, jutri zjutraj; jutrišnji, -a, -e; po jlitriš-njem, pojtitrišnji, -a, -e jutro, -a s.; jutranji, -a, -e in jtitrnji, -a, -e (= zjutranji, t. j. čas od jutra do poldne); jlitranjica ž.; Jiitro-vo, -ega; v Jutrovi deželi, na Jütrovem (= Vzhod) juvelir, -ja m., dragotinar jdžen, -žna, -o; južen sneg; južni veter; južni tečaj: jližnotečajni; južni Slovani: južnoslovSnski; Južna Amerika: južnoameriške države jiižina ž., opoldansko kosilo; južinati, -am K k predi.; pred k in g se piše h: h kovaču, h glavarju; napačno je: iti k počitku, leči k pokoju = grem počivat; ežem spat, počivat; na srečo (ne: k sreči), k se v govoru vedno veže z začetnim zlogom naslednje besede in se pri tem izpreminja v g in h (pred samoglasniki vedno k) kabaret, -a m. kSbel (kahal), -bla m., prek- morska brzojavna žica kšbel, -bla m. škaf (kibau, ■bla) kabinet, -a m., 1. soba, 2. vlada, 3. zbirka, n. pr. naravoslovna zbirka; kabineten, -tna, -o, n. pr. kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe kiča ž.; prid. kačji, -a, -e; kačjak, -a m. (kačji pastir) kad, -i ž.; v kidi kikdar veznik; kadar koli, kadar si bodi kadenca ž.; kadenčen,-čna,-o kadet, -a m. vojaški gojenec; prid. kadeten, -tna, -o; kadetski, -a, -o kidi, -ija m. turški sodnik kadilec, -Ica m. (kadihc, ka-diuca) kadilka ž. (kadilka) kadilen, -Ina, -o (kadilan, -Ina)-, kadilnica ž. (kadilnica)-, kadilnik, -a m. (kadil-nik) kadih>, -a s. kaditi, -im (kaditi in kadit) kadrilja ž., četvorka kadlUja ž. (rastlina) kadunja ž. (nečke); nav. množ.; manjš. kadunjice; kadunjast, -a, -o kšfra ž.; prid. kžfrn, -a, -o, n. pr. kSfmi cvet; kžfro-vec, -vca m. (kafrni cvet) kahljäti kalejdogköp kaiüjiti se, -am se (pog. kak-Ijäi), smejati se; kahljati se od veselja käj 1. vpraš. zaim., 2. ččsa, 3. čdmu; 4. käj; 5. pri č6m, 6. s čim; kij še; käji bi; kaj bi tisto; za kaj stoji vejica, kadar je treba v mislih nekaj dopobiiti, n. pr. käj, ko bi zdaj prišel (dopolniti je: kaj bi bilo, ko bi...); svarim ga, ali käj, ker me ne posluša (ali kaj pomaga, ker...); 2. nedoločni zaim.; on je za käj; kako je käj? ne morem si käj, da ne bi; peli smo, da je bilo käj; nimam s čim plačati; člm-tfem; čim včč — tem bölje kijfež, -a m., ufrinjač kajnfe, kajnfeda (= ne res?) prisl.; kajne, da ga ni bilo; kajne, da ne; toda käj n6? (= ali ne?); kaj ni prišel? kajön, -a m. käjpa, käjipak, kajpada (seve, seveda), prisl. kajsi prisl. (= kaj nedol. zaim.); hči ni bila kajsi pripravna za njegovo hišo käjti (ker, zakaj) veznik kžk, -a, -o, 1. vpraš. zaim., käk prizor?; po kakem?; 2. nedol. zaim., kako üro še ostanem, kak dinar bi si prihranil (vpraš. käk, -a, -o; nedol. käk, kaka, -o) Käkanj, 2. Käknja, m.; prid. käkanjski, -a, -o kakao m. 2. -käa, 3. 5. -käu, 4. -käo, 6. -käom; prid. kakäov, -a, -o; kakäovec, -vca m.; kakäovina ž. kakopa, kakopak, kak6pada (= seve, seveda) prisl. kakor prisl.; kakor si bodi; kakor koli; kakor hitro (= brž ko); kakor da, n. pr. kakor da bi ne vedel; kakor — tako kakovost, -i ž.; kakčvosten, -stna, -o kakršen, -šna, -o; kakršen je bil, tak je še zdaj; ljubav, kakršno je gojilo srce; kakršen koli, kakršen (si) bodi kikšen, -šna, -o = kak, -a, -o; kakšni ste? (= kaki ste); kakšen dinar že prihranim (= kak dinar) kškšnost, -i ž. = kak6vost kakteja ž. kiktus, -a m. in kakt, -a m.; kiktica ž. kaktdja kal, -a m., luža, mlaka; ka-liž, -a m. = kališ, -a m. (mlaka); kaUšče, -a s.; ka-lovina ž. (kag, kdla) kšl, -i ž. (kal, kali), klica; kaliv, -iva, -o; kalivost, -i ž.; seme je kalivo = bo vzkalilo kalin, -Ina, -6 prid. = kilen (kalan, kalnega) kilati, -am (cdpiti), kilanje, -a s.; kalanica ž. (poleno); kilavec, -vca m. kaliti, -Sm, zajemati vodo; kalinje, -a s.; voda kala (pada) kšlcij, -a m. kaldrmina ž. = si. tlakovina; kildrma _ tlak kalejdoskčp, -a m., krasogled »älea käos kälen, -Ina, -6 prid. (kähn in kaiin', kalnä, kälna in kaunä, kä^na; kalno in katfnö; dol. kälni, -ega) kä-li n. pr. ali gori, ka-li? Ali smo razbojmiki, ka-li? Kalifornija ž.; kalifornijski, -a, -o kälij, -a m., kemična prvina kalina ž. (rasti.); kalinov, -a, -o; kalinovec, -vca m.; kalinovina ž. Kalipso. -se ž.; Kalipsin, -a, -o (nimfa) kälnast, -a, -o prid. kalnčti, -im (kalneti), postajati kalen kälo m.; 2. -la, 3. 5. -lu, 4. -lo, 6. -lom, unesek, obraba kaliip, -a m. (model) kalvin, -a m.; kalvinec, -nca m.; kalvinski, -a, -o; kal-vinstvo, -a s. kam prisl. kam greš? kam li? pare nima, kam li dinar kamarila ž., dvorna stranka kamela ž.; prid. kamčlji, -a, -e; kamdlja dlaka, kamč-lar, -ja m. kamčleon, -a m. kamelija ž. (roža) kämen, -mna m.; kamnosek, -seka m.; kamnolöm, -loma m.; kamnotisk, -a m.; kamnär, -ja m.; kamniti, -am; kamniten, -tna, -o; kdmnat, -a, -o; okamnžti, -im; kämenCek, -čka m.; kamenčkati, -am; kämnje in kamenje s. kämen, -a, -o; kamena sol, kameni ogelj, kameno olje kameräd, -a m. kamilica ž.; kamiličen,-čna,-o kamižola ž. kamor prisl.; kamor si bčdi; kamor koli kampinja ž. := si. gonja, boj; proti slovanskim voditeljem se je začela velika kampanja (= si. gonja); po nemških listih se je vzdignila divja gonja zoper slovanske terjatve; ob priliki poostrene kampanje (= boj) med italijanskimi in francoskimi listi kamra ž., izba; kamrica ž. kamrik, -a m., vrsta blaga; kamrikasta cunja kandi, -a (kanal) m., prekop, preliv, vodotok; kanalizi-rati, -am; kanalizacija ž. kandlja ž. kandrec, -rca m.; kanarček, -čka m. Kandrski otoki kancler, -ja m. kandelaber, -bra m., svetilnik kandidat, -a m.; kandidati-nja ž.; kandiddtski, -a, -o; kandidirati, -am kangla, kanglica ž. kaniti, -em; na srce mu e kanilo; nekaj kapljic ol a kdniti kaniti, -im; kaj kaniš (nameravaš) kdnja ž.; kdnjec, -njca m.; kanj lih, -a m. kdnon, -a m. vrsta, postava, zakon; kanonsko pravo kan6n, -a m. top kaos, -a m. nered; kaotičen, -čna, -o kiipati Karpati kapati, kapam in kapljem; malo je dež (kapau), kapalo je kipa,vica ž. kapela ž.; kapčlen, -Ina, -o (kapelan,-elna)\ kapdlica ž. kapelj, -plja in kapeljna m. kapdtan, -a m. stotnik kapital, -a m.; kapitalist, -a m.; kapitalizirati, -am; kapitalen, -Ina, -o (-dbn, -alna) kapitan, -ana m. pomorski častnik, ladijski poveljnik kapitel, -dla m. (pri stebru) (kapitel) kapitelj, -tlja m. (kapital], -ski); stolni kapitelj; kapiteljski, -a, -o kapitulirati, -am, podati se, vdati se, n. pr. po dve uri trajajočem boju se je trdnjava vdala (je kapitulirala) kaplin, -a m.; kaplinski, -a, -o; kaplanija ž.; kaplanij-ski, -a, -o kaplja, kapljica ž.; kapljast, -a, -o; kapljičast, -a, -o kapljati, -am; kapljanje, -a s. m kapljati, -am, -anje (pog. kapljat in kapljat) kapljiv, -iva, -o; kapljivo te- k6č; kapljivost, -i ž. kapnik, -a m. kaprica ž., trma, samogla-vost; kaprici6zen, -zna, -o, muhast, trmast kapus, -a m., zelje (dokler je v zemlji); kapusov, -a, -o; kapusen, -sna, -o kar oziralni zaimek; 2. čdsar, 3. čdmur, 4. kar, 5. pri čdmer, 6. s čimer; kar najprej; kar si b6di; kar večji, tem boljši kSkr veznik; kar ga poznam; odkar; ravnokar; kar nič; nikar Karadorde, rod. Karad6rda; svoj. prid. Karadčrdev, -a, -o; Karadčrdeviči, -ev, množ. karakter, -ja m., značaj; ka-raktlren, -rna, -o; karakteristika ž., označba; karakterističen, -čna, -o, značilen; karakterizirati, -am, označiti karambdi, -a m. karavana ž. potujoče krdelo karb61, -a m.; karbčlen, -Ina, -o; karb61na kislina kardinil, -a m.; kardinalski, -a, -o; kardinalstvo, -a s.; kardinalen, -Ina, -o, poglaviten Kšrel, -rlam.; Karlček,-čka m. kariatida ž., ženski kip kot steber Karibda ž.; Scila in Karibda kariira ž., tek, napredovanje v službi, življenjska pot karfij61a ž.; karfij61en, -Ina, -o karikirati, -am, pretiravati, spačiti; karikattira ž. spaka karirati, -am; karirane hlače Karlovac, Karlovca; karlov- ški, -a, -o Karlovi Vari m. množ., rod. Karlovih Varov karmeličan, -a m.; karmeli-čanka ž.; karmeličanski, -a, -o Kirnske Alpe kkrp, karpa m.; karpov, -a, -o; karpovina ž. Karpati m. množ.; rod. Karpatov; karpatski, -a, -o; veliki Karpati, JVlali Karpati Kartžgina iki4viar Kartfigina ž.; Kartaginec (Kartažkn), -nca m.; kar-taginski, -a, -o kart6n, -a m. lepenka Kariiizija ž.; kartuzijdnec, -nca m.; kartuzijanski, -a, -o kasšrna ž., vojašnica; ka- sdrnski, -a, -o kasto, -a, -6; prim. kasnejši, -a. -e; kžšnji, -a, -e; pnsl. pim. kasnčje, kdšnje; pre-kdsen in prekasen, -snk,-6; kasnčti, -im; zakasniti se, -im se (kasan, -sna, -egd; del.idsni,-ega; /tasdn; kasno je; zakasnili, zakasnila) kšsta ž., stan z rodno pravico Kastav, -stva m.; kSstavski, -a, -o kdšča ž. kššelj, -šlja m.; kdšljati, -am; kžšljanje, -a s.; kdšljav, -a, -o; kdšljavec, -vca m.; pokašljevdti, -Ijlijem; kaš-Ijiv, -iva, -o katalčg, -a m., imenik, seznam; katalogizirati, -am; katal6ški, -a, -o kaldr, -ja m.; prid. katdren, -rna, -o katarikt, -a m., slap, prag; nilski slapovi, pragovi (slapovi reke Nila) Katarina ž. (svetniško ime); Kdtra ž.; Kdtrin, -a, -o; Kdtrica ž.; Kitričin, -a,-o katšster, -stra m.; katastrž-len, -Ina, -o = katastrski katastrdfa ž., prevrat, poguba; katastro alen, -Ina, -o katčder, -dra m., učiteljska stolica; katddrski, -a, -o kdtedra ž., stolica (učiteljsko mesto) na visoki šoli katedrdla ž., stolnica; kate-dršlen, -Ina, -o; stolen, -Ina, -o, stolna cerkev kategoričen, -čna, -o, določen, odločen , kategorija ž., razpol, vrsta katehčt, -a m. veroučitelj; katehštski, -a, -o; katehč-tika ž.; katehčtičen, -čna, -o, h katehčtiki spadajoč katčri, -a, -o; katčri koli; kateri si bčdi; kot oziralni zaimek se rabi, kadar nam oseba ali reč ni znana ali če mislimo na eno ali več izmed mnogih oseb ali reči (hipotetični stavek) n. pr. kateri ste zadovoljni, vzdignite roke; vsaka plenica, katero kupujem, je snetjava fcatčrikrat prisl. katoličan, -4na m.; katoličanka ž.; katoličinstvo, -a s.; katolik, -a m.; katoliški, -a, -o katfin, -a m.; katunast, -a, -o kdva ž.; prid. kšvin, -a, -o; kSvina primes; kavšrna ž.; kavarniški, -a, -o kavalerija ž., konjenica; ka-valkšda ž., krdelo jezdecev; jihanje kavalir, -j a m., plemič; ka- valirski, -a, -o, plemenit kdvcija ž., varščina, jamšči-na kivčuk, -a m.; kdvčukov, -a, -o; kavčukovec, -vca m.; kivčukast, -a, -o kšvelj, -veljna in -vlja m.; kiveljc, -Ijca m.; kaveljček, -čka m. kaviar, -ja m. kivka kila kivka ž.; prid. kdvčji, -a, -e in kivkin, -a, -o, kivkino gnezdo Kavkiz, -a m.; kavkdški, -n, -o kivkelj, -kija m. (kdvelj); kivkeljc, -Ijca m.; kavkljati, -am loavzSlen, -Ina, -o, vzročen; vzročna zveza; kavzilnosl, -i ž., vzročnost kazilec, -ika m.; kazdlček, -čka m. (na uri); kazilni, -a, -o; (kazdjfca, -alni) kaziti, kižem (kaza^, kazala, -o, -i) kazivec, -vca m., ime prsta na roki; eksponent kazemita ž., pred bombami varen prostor v trdnjavi; ječa kdzen, -zni ž.; kazenski, -a, -o; kazensko pravo, kazenskopraven, -vna, -o Kizimir, -j a m. kazino m.; 2. -na, 3. 5. -nu, 4. no, 6. -nom, društveni dom = kazina ž. kaznilnica ž.; kaznilniški, -a, -o (kaznilnica) kaznovdti, -tijem; kdzniti, im; kdznjenec, -nca m.; kiznjenje, -a s.; kazniv, -iva, -o; kaznivost, -i ž.; kaznilen, -Ina, -o, (kazni-hn, -Ina) kaznist, -a m.; kazuistika ž. kažipot, -a m. kdi] prisl, od kdaj, do kdaj kdš], nedol. prislov, kdaj pa kdaj (= včasih) , kdo; kdo ve kje; kdo ve kam; prišel je od kdo ve kod; kdo ve kako; kdo ve kateri kd6r, k6gar in čigar, 3. k6-mur, 4. k6gar, 5. pri komer, 6. s komer; kd6r si bčdi; kd5r k61i kebfel, -bia in kabel, -bla m. škaf; keblica ž. (kabi^, kabla, -ica) kSgelj, -glja m.; kegljati, -am; kegljanje, -a s.; keg-Ijiač, -a m.; kegljišče, -a s.; kegljavec, -vca m. kekljati, -am (jecljati) kčmik, -a m.; kčmičarka ž.; kemičen, -čna, -o; kemija ž.; kemijski, -a, -o; kemikalija ž. kfila (nem.) ž. — si. ometica, (zidarska) žlica, ometača kčmbelj, -Mjna (-blja) m.; bat pri zvonu kfer veznik; zato ker kSmb, -a m. Kerzončz, -a m. kfes, kesa = kesinje; kesati ee, kesam se (kas, kasa, -ati) ki oziralni zaimek; rabi se, kadar govorimo o znani, določeni osebi ali reči n. pr.: Tista pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetjava. To ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, ki mi pravite Krpan kihati, -ham; kihanje, -a s.; kihalenf'-/na,-o/ kihav, -a, -o; kihavec, -vca m.; ki-havka ž.; kihavica ž. kij, -a m.; kijast, -a, -o; kijec, ki jca m.; kijček, -čka m. kikla (krilo) ž. kila ž.; kilen, -Ina, -o (kilni pas); kilav, -a, -o; kflavec, -vca m.; kilavka ž. kilogram klavzüra kilogräm, -a m. = kila ž.; dve kili, tri kile, pet kil kilometer, -tra m.; kilometrski, -a, -o; kilometrina ž. kilovät, -a m.; kik>vatna ura kimati, -am; kimanje, -a s.; kimav, -a, -o; kimavec, -vca m. (kdor samo kima); kimniti, -em kimavec, -vca m., september kinč, -a m. = si. okras, lišp, nakit; kinčati = (o)kTasiti, zaljšati, lišpati, okititi kinemato^äf, -a m. in (okrajšava) kino m.; 2. -na, 3. 5. -nu, 4. -no, 6. -nom; kino-gledališče, -a s. kipeti, -im; fkip4u, -ela); ki-penje, -a s.; kipniti, -nem; kipnjenje, -a s.; kipnjenec, -nca m.; kipnjak, -a m. kirasir, -j a m. oklepnik kiriirg, -a m., ranocelnik; ki-rdrgičen, -čna, -o; kirurgija ž. kis, -a rti.; kisen, -sna, -o; kisovär, -a m. kisavec, -vca m. kisel {kls»if), -sla, -o; kislina ž.; kislec, -a m.; kislica ž.; kisik, -a m. kist, -a m. = si. čopič kit, -a m.; kitov, -a, -o; ki-tovec, -vca m.; kitovina ž.; kitolöv, -ova m. kil, -a m., lepilo, zamazka kitara ž. kje prisl.; ne ve^^^ kje tiči otrok; ne vem kje fcjer prisl.; kjer koli, kjer si bödi klada ž.; kladen, -dna, -o; kladast, -a, -o; kladje, -a s. klddivo, -a m., rod. množ. klšdiv; manjš.: kladivce, -a s.; kladivar, -ja m. klaftra ž. = si. seženj, -žnja kidma ž.; (ikldmast človek); klamati, -am; klamoteriti -im kISmfa ž. = si. penja, pe- njiča, skčba klanec, -nca m.; klanček, -čka m.; klšnčen, -čna, -o; klan-čina ž. kldnjati se, -am se; klanja- nje, -a s. klapa ž. klapoiih, -uha, -o; klapoflšen, -šna, -o; klapoflšnica ž. (zaušnica) klarinet, -a m. klasifikacija ž. razredba; klasificirati, -am, (po)razre-diti, oceniti klSsik, -a m., zgleden pisatelj (posebno grški in rimski); klasičen, -čna, -o, zgleden; k^šsičnost, -i ž.; klasicizem, -zma m. klasje, -a in klasje, -k s. klatež, -a m.; klateški, -a, -o; kldteško življenje klati, kčljem; kldven, -vna, -o; klavni dar; klavna živina; klavnica ž.; kldvec, -vca mi klatiti, -im kUtivitez, -a m. klavir, -ja m.; klaviatura ž. klavrn, -a. -o; klavrnost, -i ž.; klavrnež, -a m. kUvzula ž., utesnitev, pri-stavek klavzura ž., zaprtje; klavzii-ren, -rna, -o; klavzflrni prostor, izpit Idécati kljûi klécati, -am; klécav, -a, -o; klécava noga; klécavec, -vca m.; (klécav človek) klečžti, -îm (pog. klicat)-. 3. množ. klečijo in kleCé; zap. klêci, -ite; klččal, -âla; kleêânje, -a s.; kleCâtalk, -a m. (klečaunik) kleéeplàz, -âza nx.; klečepM-zec, -zca m.; klečeplâzen, -zna, -o; klečeplâstvo, -a s. kléj, -a m.; kléjast, -a, -o; kléjati, -am; klejîti, -jim klékljati, -am; klékljarica ž. klèn, -êna m. (maklèn); prid. klênov, -a, -o; klénovec, -vca m.; klénovina klèn, -éna = kléj = belica (riba) fclén, -a, -o; kléno žito, klén slog klénkati, -am; klénkanje, -a, s. klèp, klêpa, m., i» klépu; moka po klépu diši; množ. klêpi klepâti, klépljem, (pog. klê-pat); klepanje, -a s.; Me-pâlo, -a s.; klepâlnik (kle-pégnik); klepâlen, -Ina, (klepàlna) -o; klepâvec, -vca m. klepetâti, -etâm, -ččem; kle-petânje, -a s.; klepetàv, -âva, -o; Wepetâvec, -vca m.; klepetulja ž. klêrik, -a m., duhoraik, du-hovski pripravnik; klerikâ-len, -Ina, o (klerikalno)-, klerikalizem, -zma m. klesâti, klésem, iklèsal, -âli (pog. klêsat) klešče ž. množ.; manjš. klč-ščice; klčščar, -ja m; klčšč-nik, -a m.; klčščman, -a m. klet, -i ž.; prid. klčten, -tna, -o; klčtni ključ kletar, -j a m. klčti (pog. klet), kčlnem (kovnem)-, sed. del. kolnčč (kovno!)-, klčtje, -a s.; kletev, -tve ž.; kletvica ž. klevčta ž., obrekovanje klicati (pog. klicat), kličem; klical, -ala, -ali (in klicali); klič6č, -a, -e kličnt, -a m., varovanec, odjemalec; klientčla ž., varstvo, odjemalci klika ž., svojat klima ž., podnebje; klimati-čen, -čna, -o, podnebja se tičoč klin, -ina m.; prid. klinov, -a, -o; klinje, -a s. (skupno ime) klinika ž., zavod, v katerem se uči zdravljenje; kliničen, -čna, -o, h kliniki spadajoč; klinični zdravnik klinja ž., rezilo Klio, Klie, KHi ž., modrica zgodovine kliše, -čja m.; kliširati, -am; klišarna ž. kljiib, vkljiib, nakljiib predi, z daj. kljiib tčmu; kljub prepovedi kljiib prisl.; kljub delati komu = kljubovati, -ujem; kljubovalen, -Ina, -o (kljubovalno)-, kljubovžlec, -Ica m.; kljubovabiost, -i ž. (-val.) ključ, -a m.; prid. ključen, -čna, -o; ključar, -ja m.; ključarstvo, -a s. Jtljiičavnica J2iis*£ ključavnica ž.; ključivničar, -ja m. kljdka ž.; manjš. kljukica ž.; kljukast, -a, -o; kljukast (orlovski) nos; kljtikasti križ Hjiikati, -am (trkati); kljti- kavec, -vca m. kljfikec, -kca m. der Dietrich kljiin, -a m.; kljunač, -a m.; kljunaš, -a m. kljiisa ž.; kljuse, -eta s. in kljusi, -£ta s. kljuviti (pog. kljuvat) kljti-jem, kljflvam; kljuvinje, -a s. kloika ž., greznica kldbčič, -a m.; klobkč, -a s.; manjš. kldbčece, -a s.; kl6bčast, -a, -o klobtik, -a m.; manjš. klobuček, -čka m.; klobučir, -ja m.; klobučina in klobuče-vina ž. klobtištra ž.; klobuštrač -a m; klobuštriti, -am klofuta ž. zaušnica klofuti« (klofatat), -im; klo- futniti (klofutnit), -em kl6ka ž. (kfiklja); klčkati, -am, -čem; klokotiti, -otim, -6čem kldmpati, -am = klčnkati, -am; voda v (nepolni) posodi kl6mpa, kl6nka M6mpniti, -em klonica ž., veža, remiza kloniti (pog. kldnit), kl6nem; vel. kl6ni, -Ite; kl6nil, -Ila, -o, -i kl6p, kldpa m. kl6p, -i ž.; manjš. klopca ž. klAr, -a; kl6rov, -a, -o; kl6-rovec, -vca m.; kl6rovodik, -a m.; klorid, -a m. kldšter, -tra m.; klčštrski, -a, -o KIdto, -te ž.; prid. K16tin, ra, -o (ena od treh Park) kldvn, -a m.; kl6vnski obraz klozčt, -a m.; klozžtni papir kWb, -a m,; prid. kliibski, -a, -o; kilibska seja; klubski načelnik, klilbska knjižnica kmilu prisl.; kmilu potem kmččki, -a, -o kmfet, -eta m.; iti na kmžte; s kmetov priti; po kmetih hoditi; kmetivs, -a m. (za-ničlji); kmetivslja ž.; kmetija ž.; kmetijski, -a, -o; kmetovati (in kmetoviti, pog. kmetovat), -ujem; kmetovilec, -Ica m. (kme-tovdi^ea) Kneipp (knajp); knijpati se, -am se knez, -a m.; kneginja ž. (knezova žena) in kneginja ž.; knežna ž. (knezova hči); knezov, -a, -o (če zadeva enega kneza); knežji, -a, -e (splošno); kneštvo, -a s.; knezoviti, -fijem; kneževina ž. knezoškdf, -a m.; knezoško-fija ž.; knezoškofijski, -a, -o knjiga ž.; prid. knjižen, -žna, -o; knjižni jezik; manjš. knjižica ž.; knjižžven, -vna, -o; književnost, -i ž.; književnik, -a m.; knjižnica ž.; knjižničen, -čna, -o; knjižničar, -j a m. ' knjigir, -ja m.; knjigirski, -a, -o; knjigirstvo, -a s.; knjigirna ž kniigolfžec kokdo knjigotfžec, -žca m.; knjigo-tfltvo, -a s.; knjigov«,-a m.; knjigovčštvo, -a s.; knjigovčški, -a, -o; knjigo-v6dja, -e m.; knjigovodstvo, -a s. knockout (izg. nokaiit), -a m., odločilni, udarec za zmago v boksarskem boju; uničenje; ktiockoutira-ti, -am uničiti, razbiti, n. pr. s tem paktom je Anglija knockoutirala versaj-sko mirovno pogodbo ko veznik {— kot, kakor), n. pr. ko bi trenil = kakor bi trenil; jaz sem močnejši ko ti (= kot, kakor); 2. hitro ko, brž ko; vtem ko, medtem ko; boli ko; dalj ko, n. pr. bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal koalicija ž. zveza; prid. koalicijski, -a, -o, n. pr. koalicijska vlada; koaliran, -a, -o, zvezen, -zna, -o kobacati (pog. kobacat), -am kobaliti (pog. kobalit), -im; kobalj, -a m.; za dober ko-balj se pomakniti; kobalj prisl.; kobilja, -e ž. Kobarid, -ida m^ k6ber, -bra m. (kocka); kč-brati, am; z lešniki kčbrati kobila ž.; prid. kobilji, -a, -e; kobilje mleko kobilica ž.; prid. kobiličji, -a, -e; kobiličar, -ja m. k6blji, -a, -e (konjski); k6b-Ija muha; K6blja glava (ime kraja) kobul (-bul) -a m. ko-biila ž.; kobulček, -čka (-bul-) m., n. pr. kobulček češenj; kobdlica ž.; kobii-last, a-, -o; kobfllnat,-a,-o k6celj, -clja m.; kčcasta oseba ali reč; kčcnjat, -a, -o; kocon6g, -<5ga, -o kocen, -a m., zelnati štor; ko- c6nje, -a s. kočemajka ž. kočija ž.; manjš. kočijica ž.; prid. kočijen, -jna, -o; ko-čijski, -a, -o koči iž, -a m.; kočijaški, -a, -o kočljiv, -iva, -o; kočljivec, -vca m.; kočljivost, -i ž. k6čnik, -a m. (zob) k6čnjak, -a m. kdd prisl. odkčd, dokod; ne ve ne kod ne kam k6deks, -a m., rokopisni zakonik; kodiiicirati, -am, zakone spisati; kodiiikicija ž. kodelja ž.; skodfljkati se, -am se loSder prisl.; kčder k61i; kčder si biSdi; od kčder, do kčder k6der, -dra m.; kodre, -a m.; k6drati, -am; kodrav, -a, -o; kodravec, -vca m.; k6-dravka ž.; kodrcati se; ko-drcija ž.; kodrolas, -asa, -o; k6drnat, -a, -o koeficient, -a m. kohezija ž., zlepnost kokarda ž., znak kokčta ž., spogledljivka; ko-kčten, -tna, -o, spogledljiv; koketirati -am, spogledovati se kdlDolj, -a m.; kčkoljen, -Ijna, -o; kčkoljast, -a, >0 kokon, a- m», zapredek kokoš kolöB kokčš, -i ž.; množ. kokdši, 2. kokt^i fin kokčši), 6. kokošmi (in kok6šmi); prid. kokdšiji, -a, -e; koko-šarstvo, -a s. k61 (km), kola, 5. kčlu (in kolu), 6. k6k>m; manjš. kolec (kolač), kolca (^feogca^; kčlast, a-, -o k61a množ. voz; 2. k61 (k6l)\ 3. kčlom^ 5. kčlih, 6. k61i kolacionirad, -am, primerjati (prepis z izvirnikom) količ, -a m. k61ca množ., 2. kčlc, 3. -em, 5. -ih, 6. -i (kolca), voziček, voz pri plugu kčlcati (kogcati, pog. kou-cat), -am, -čem; k61ca, k61-če se mu; k61canje, -a s. kolčga, 2. -ga in -ge m.; prid. koTčgov, a- -o, tovariš, drug; kol6ginja ž.; kolegi-aien, -Ina, -o; kolegiSlnost, -i ž. kolčgij, -a m. zbor; kolegid-ten, -tn«, -o; kolegiatni kapitelj kolek, -Ika (kdhk, kdlka) m.; kolkovSti, -ujem; kolk6-ven, -vna, -o; kolkovma ž. kolekiiv, -va m. (kolektig, •iva) kolčno, -a s.; prid. kolčnji, -a, -e; kolčnji upogib; ko-Ičnce, -a s.; koMnček, -čka m. kčlera ž. kužna bolezen; k6- leren, -rna, -o koleričen, -čna, -o, vročekrven koleselj, -sija m. kdlikanj zaimek = k61iko(r) kolikčr prisl.; kolikčren, -rna, -o köliko; količina ž.; količinski, -a, -o kölikokrat prisl.; kölikokrä- ten, -tna, -o kölikor zaim.; kölikor töli-ko; kölikor si bödi; kölikor köli köliikorkrat prisl.; kölikor- krat köli ' kölikrSen, -šna, -o; tölik (tolikšen) je, k0Ukršen mora biti kolizija ž., strnjenje nasprotij; spor; koHdirati, -am, nasprotovati kölk (köiik -a), -a m.; prid. kölkov, -a, -o; kölkov sklep kolnica ž. (kolnica), vozar- na, kolarna kolnik, -a m. (kolnik), kolovoz InSlo, -a s., ples kolö, -čsa 8.; manjš. kolčsce, -a s.; kolčšček, -ščka m.; kolčščast, -a, -o kolobžr, -ja m.; kolobiriti, -im; kolobärjenje, -a s. kolökvij, -a m.; izkušnja v obliki razgovora; kolokvi-rati, -am; kolökvijski, -a, -o kolofön, -a m. in kolofönij, -a m. kolöna ž., razpredelek, stolpec kolonžda ž., stebrenik kolonija ž., naselbina; kolo-niälen, -Ina, -o; kolonizirati, -am, naseliti; kolonist, -a, naselnik kolöp, -opa m., v kolöpu; teči v kolop kolorit, -a m., barvitost leolös, -a m., velikanski kip; kolosalen, -Ina, -o, ve i-kanski, ogromen kolovoz konec kolov&z, -oza m. kolovrat, -a m. koiovrititi, -im; kolovratenje, -a s. K61pa (K6lpa) i. kdlpec, -pca m. (kolpac), južni vder kolportlrati, -am, raznašati; kolportžr, -j a m., raznaša-lec; kolportiža ž., razna-šanje, razpečavanje na drobno komid, -a m. kčmaj prisl. komit, -a m. kombinacija ž., sestava, ugibanje; kombinirati, -am, po sklepanju kaj najti; kombinacijski, -a, -o kombinčža ž. komedijant, -a m. komediogrif, -a m. komentir, -ja m., razlaga; komentirati, -am, razlagati komercialen, -Ina, -o, trgovski komičrt, -a m., udobje; kom-fčrteh -tna, -o; Icomfdrt-nost, ni ž. komi, komija m., prodajalec komisariit, -a m. komisija ž., navod> pover-ienstvo; komisijski, -a, -o, h komisiji spadajoč komisionar, -j a m. komite, -6ja m., odbor komdden, -dna, -o, lagoden, zložen; kom6dnost, -i ž., lagoda, lagodnost komolec, -Ica m. (komobc, komovca) k6mora ž., zbornica; k6mor-ni pevec, koncert; kčmor-nik, -a m. kompikten, -tna, -o, strnjen, jedrnat kompis, -a m., severnica; kompdsnik, -a m. kompčndij, -a m. kompenzacija ž.; kompenzirati, -am, na(tomestiti, izravnati, odškodovati kompetčnten, -tna, -o, pristojen; kompetčnca ž., pristojnost, pnstojna oblast kompilicija ž.; kompilirati, -am, sestaviti (iz raznih knjig) kompliciran, -a, -o, zapleten, zamotan; komplikacija ž. kompromis, -a m., poravnava, sporazum kompromitirati, -am, v sramoto, zadrego spraviti komunike, -čja m., službeno poročilo; poslano koncedirati, -am, dovolim, prepustim koncem n. pr. leta = si. k6- nec leta; ob koncu leta koncentrirati, -am, usrediti, sosrediti, osredotočiti; koncentričen, -čna, -o, sosreden; koncentridja ž., so-sredba koncept, -a m., zamisel, -sla m., osnutek; konceptni papir koncesija ž., dovoljenje koncipient, -a m. koncizen, -zna, -o, jedrnat, zgoščen kondukter, -j a m., sprevodnik konec, -nca m.; brez kdnca in kraja; od konca do kraja; s konca; od k6nca; po-kSncu prisl., pokSncu biti, pokoncu se držati; pok6n-čen, -čna, -o icdnec kontinuiteta kdnec predi, z rod. kdnec vasi, leta končiti (pog. končat), -am; v nepreh. pomenu končati se, n. pr. tu se konči tretja stran (ne: tu konča); s tem se konči odlomek k6nčen, -čna, -o; končno; dokdnčen, -čna, -o konferenca ž., posvet, posvetovanje konfesija ž., veroizpoved; konfesionalen, -Ina, -o konfinacija ž.; konflnirati, -am konfiscirati, -am, zapleniti, zaseči; konfiskacija z., zaplemba, zasega konflikt, -a m., spor, navzkrižje; do konflikta priti: navzkriž priti konfrontirati, -am, soočiti, predstaviti iz oči v oči; konfrontacija ž. konflizen, -zna, -o, zmeden kongres, -a m., shod; kongresni, -a, -o kdnj, kdnjia m.; na k6nju (zdaj sem pa na k6nju), množ.: konji, k6nj, na konjih (k6njih); s konji (k6nji); k6njski, -a, -o; konjik, -a m.; konjiča ž.; konjenik, -a m; konjenica ž.; konjič, -ir, -ik m.; konjedčrec, -rca m. k<5njak, -a m., liker konjektura ž., domneva, do-zdevek, na osnovi dozdev-ka popolnjen tekst konjunkttira ž., cenovne, tržne razmere in njihova izraba konkreten, -tna, -o, stvaren konkiirz, -a m., stečaj; konkurzen, -zna, -o; konkiir-zni pogoji konopec, -pca m. konoplja ž.; prid. konopljen, -a, -o; konopljeno zrno; konopijenka ž. konsžrva ž.; konservirati, -am, ohraniti konservativen, -vna, -o, kdor pri starem ostane konservitor, -j a m, ohranje-valec konservatdrij, -a m., glasbeno učilišče konsolidirati, -am, utrditi, urediti; konsolidicija ž. konstatirati, -am, ugotoviti, dognati; konstaticija ž., ugotovitev konstelicija ž., stanje (zvezd); stanje, razmere konsterniran, -a, -o, osupnjen (osupel), prepaden, pobit; konsternicija ž., osupnje-nje (osuplost), prepadienje, ipobitost konstitdcija ž., ustava; kotv stitucionilen, -Ina, -o; kon-stituinta ž., ustavodajna skupščina; konstituirati se, sestaviti se konstriikcija ž. (z)gradba, sestava, gradnja; konstruirati, -am, (z)graditi, sestaviti; konstrukter, -ja m.; konstruktiven, -vna, -o konsiim, -a m.; konsiimno društvo kontekst, -a m., besedna, miselna zveza kontinuiteta ž., nepretrgana zveza; kontinuirati, -am, nadaljevati, trajati (brez presledka) koirtrist ikorelativen konirist, -a m., nasprotje kontoar, -j a m., trgovska pisarna kontrola ž., prigled; kontrolor, -j a m., priglednik; kontrolirati, -am kontrovžrza ž., spor konvčncija ž., dogovor; kon-vencionalen, -Ina, -o, dogovorjen, ičajen konverzacija ž., pogovor, razgovor konverzija ž., spreobrnjenje; konvertit, -a m., spreobrnjenec konzistčrij, -a m., duhovno (škofovo, papeževo) sveto-valstvo ; konzistoriilen, -Ina, -o konzdla ž., podstavka konz6rcij, -a m., združba (za kako podjetje) k6nzul, -a m.; konzulat, -a m.; konzulatski, -a, -o; konzulSmi, -a, o; k6nzul-ski, -a, -o kooptirati, -am v odbor, imenovati koga v odbor (brez volitve); kooptacija ž. kopa ž. 4. kopo, množ. kope, kop in kopS kopališče, -a s.; kopališčen, -ščna, -o; kopališčna sobana; kopališčar, -ja m. kopiti se (pog. kopat se, kopat se) kčpljem se in kčpamse; del. sed. kopljčč in kopa-6č; kopanje, -a s; kopSen, -Ina, -o (kopalna); ko-pilnica ž.; okopati (pog. okopat) kopiti (kdpat), kčpljem in copim; kopič, -a m.; ko-pinja ž. kopžl (kopel), -žli ž. koper, kopra m.; koprc, -rca m.; koprčev, -a, -o kopica ž. kopija ž., prejvis, snimek; kopirati, -am, iprepisati, posneti, (sliko) preslikati kopina ž. (malina); kopinje skupno ime) kopje, -a s.; manjš. kčpjice, -a s.; kopjemet; kopjišče, -a s. (ratišče); kopjanikm. kopnčti, -im; kopnčnje, -a s. kopno, -ega s.; na k6pno zapelji; na k6pnem koprn^i, -im; del. sed. koprneč; koprn&nje, -a s.; k. od strahu; od žeje; po čem koprnčti kopun, -a m.; kopuniti, -im; koplinjenje, -a s. koraciti, -im; koracinje,-a s. korijža ž., srčnost; korijžen, -žna, -o koralooma prisl. koril (koral), -a m.; korilno petje koralda ž. (kordifda), koril- den, -dna, -o k6rbica ž.; kčrbico dobiti = si. pelin doWti (Jurčič) Kordiljčri m. množ., ameriško gorstvo; kordiljžrski, -a, -o kor^ten, -tna, -o, pravilen, brezhiben korektura ž., poprava, popravek; korektur en, -ma, -o, popraven, n. pr. korek-turna pola, popravna pola korelativen, -vna, -o, sood-nosen Jcorfin kotel korčn, -žna m.; korSoje (skupno ime); korenjak, -a m.; korenjaški, -a, -o korita ž. Korint, -a m.; list do Korin- čanov korobač, -a m. korporacija ž., zadruga, stanovsko društvo; korpora-cijski, -a, -o korumj)irati, -am, pokvariti; korupcija ž.; prid. korup-cijski, -a, -o korušelj, -šlja m. (kopuča, kopa); korušelj češenj, lešnikov korliza ž.; prid. koruzen, -zna, -o; korilznik, -a m. korvčta ž., manjša vojna ladja Kdrzika ž.; Korzičšn, -žna m.; k6rziški, -a, -o kčrzo m.; Z -za; 3. 5. -zu; 4. -zo; 6. -zom, šetališče k6s, -a m.; na k6se zrezati k6s, -a m.; v6dni k6s, črni k6s k6s biti komu, čemu kdsa ž., 4. kčso in kosd, 6. s kos6 in s koso; množ. kose in kos6, kosd, -im, -ih, -Smi k6sati (pog. kosat) se, -am se; kosal f-aifj kdsala, -i, -e kdsec, -sca m.f koščev, -a, -o kdsem, -sma m.; k6sem predi va; man^š. k6semček, -čka m.; kosmič, -iča m.; ko-smulja ž. KosesJu, rod. -skega; Kosč-skega jpesmi; koeeskizem = kostna kositer, -tra m.; kositrdn, -a, -o in kositrn, a-, -o; kosi-triti, -im; kositrenje, -a š.; kositrninaž.; kositrnik,-am. kositi (pog. kotit), -im; ko-sil^-si^^,kosila, kosili; (po)-fcošen, -ena, -o; košinje, -a s.; košnja ž.; kosilni (•sil-) stroj k6siti, -im (pog. kosit), kč-sil (-iu), kosila, -i, -e; kosilo, -a s.; kosilce, -a s. (-sil-) kosmM in kosmat, kosmata, -o kosmina ž.; kosminje, -a s. (skupno ime) kdsf, -i ž.; v kčsti; kosten, -tna, -o; kostenjak = kost-njSk, -a m.; manjš. košči-ca ž. kostanj, -anja m.; kostšnjev, -a, -o; kostanj evec, -vca m.; kostanjevica ž. kostčn -a, -o = koščdn, -a, -o kostenična (živa) mlja kostlim, -a m., narodu, času lastna obleka košSr, -ja m.; košSrstvo, -as. košat, -ata, -o; košato drevo; košdtiti se, -im se kdšava ž., veter od Črnega morja kdšček, -ščka m. koiik (košak), koški in košek, -ška m. košenilja ž.; košeniljka ž. kdšnja ž. k6i veznik = k6, kakor k5t; veljati kot izvedenec, za izvedenca; preoblečen kot menih, v meniha; kot darilo = v dar kotaliti, -im (pog.kotant) kotinja ž.; kotanjast, -a, -o kdtel (kotau), -tla m.; kčtel-ček (kdtaucak), -čka tn.; kotlžnja = kotlina ž.; kot-lar, -ja m; kotlovina ž. kotiljčn krilji kotilj6n, -a m., družbeni ples kotljdti se (pog. kotljat), -am se; kotati se, vSljati se kotva ž., sidro; k6tvica ž.; kotvišče, -a s. Ko4zebtte (Kocebu) Avgust, dramatik; Kotzebuja, prid. Kotzebujev kovdč, -a m., bankovec ali srebmjak za 10 din; tož. kovača; dal sem mu ko-vdča k6včeg, k6včega m. koza, kozč in koze ž.; 3. 5. k6zi, 4. 6. kozo in kozo; množ. koze in koze, 2. kozi in k6z, koz; -am, -Ih, -ami kozkv, -ava, -o kozel (kotag), kfizla m. kozerija ž., kramljanje; ko- z§r, -j a m., kramljavec kožica ž. kozjik, -a m., kozji hlev, staja; kozjdk, -a m., kozje govno; K6zjak Jurij; Koz-jak, -aka, ime kraja kozji, -a, -e kozldti (pog. kozlat), -Sm; kozlšnje, -a s. kozmos, -a m., vesoljstvo, vsemir; kčzmičen, -čna, -o; kozmologija ž., nauk o zakonih, ki vladajo svet; ko-zmopolit, -a m., svetovljan kozdlec, -Ica m. (kozobc, ko-zouca); vezani kozolec; samec kožah, -Uha m.; prid. kožd-šen, -šna, -o; kožušček, -ščka m. kradljiv, -iva, -o; kradljivec, -vca m.; kradljivka ž.; kradljivost, -i ž. krSdoma prisl. kragulj, -a m. kragiiljec, -Ijca m.; kragiilj-ček, -čka m.; kragdljati, -am; kragfiljčkati, -am krkj, krSja m.; delo je pri krSju (= končano); od krSja (od začetka) vse; pravda še ni v krSju (pri krSju); s krSja (skraja) začeti; v kraj (vkraj) dejati; na dva krSja biti; prid. krajen, krSjna, -o in krž-jeven, -vna, -o; krajepisje, -a s. krkj, pokraj predi, z rod. krSjcar, -ja m.; krajcarski, -a, -o krSjina ž.; Slovenska, Suha, Julijska krajina (toda: Bela Krajina); krajinski, -a, -o; krajinščan, -a m.; kra-jišnik, -a m. Kr Sikov, -a m. kje, milokod, milokim milokràt Milta ž. otok; malteški red; maltežin, -ina m. ud malteškega reda milta ž. (màiftaj; miltar, -ja m. maltretirati, -am, trpinčiti, grdo ravnati s kom mimiti, -im mandit, -a m., pooblastilo, polnomočje, naročilo mindelj, -eljna m.; mindelj-nov, -a, -o; mindeljnovec, -vca m.; mindeljnast, -a, -o mandril, -a m. manever, -vra m., 1. vélike vojaške vaje; 2. zvijača, n. pr. volilni manéver; manevrirati -am, voditi manifést, -a m., slovesen razglas (političen); manifestirati, -am, javno pokazati; manifesticija ž. manija ž., besnost, strast manipulirati, -am, ravnati, opravljati ; manipulicija ž., ravnanje, opravljanje manira ž., 1. navada, prisi-Ijenost; 2. olika, olikano vedenje; ne ve manire Maniu rum. državnik; rod. Mania; prid. Maniov, -a, -o mànj prisl. od malo; nič manj, tem manj; čim več — tem manj; nàjmanj, n. pr. najmanj tt>liko minjkali, -am; kruha jim manjka; m. se, n. pr. manjka se ljudi; pomanjkljiv, -iva, -o; pomanjkljivost, -i ž. mànjkrat mlrsiikaj manjši prim. od majhen (mali); manjšina ž.; manjšati, -am; manjšanje, -a s. manjuh, -a m., zanikrn človek; manjtiha ž., zanikrna ženska manjvreden, -dna, -o — manj vreden mansarda ž., podstrešna soba; mansarden, -dna, -o, podstrešen, -šna, -o manšeta ž., zapestnik, roka-vec mantila ž., ženski plašč ]Wantova ž.; mantovski, -a,-o manualen, -Ina, -o, ročen; manualno delo, m. delavec; ročno delo, ročni delavec mžr prisl.; mar mi je kaj; dela mu ni bilo mar; na mar mi pride; v mar mu je kaj; igrače so mu v mar; v mar jemati (upoštevati) mar veznik; kaj bi se učil, mar se igram; mar bi bil šel; vprašalni veznik = ali; mar ne veš? se mar grozdje po trnju bere? marec, -rca m., sušeč; prid. marčen, -a, -o; marčna revolucija 1. 1848.; marčne ide; mžrčna številka kakega časopisa marčlica ž.; marčličen, -čna, -o marenj, -rnja m.; prazni mar-nji iVlarija ž.; prid. Marijin, -a, -o; Marijm praznik; JVlari-jino ime; Marijo zvoni Mirijan, -a m. Marijina (svetniško ime); Marjdna, Marjanica ž. (preprosto) Marijanišče, -a s.; marijani- ški gojenec mariončta ž., lutka; mario-ndtno gledišče, Mtkovno gledišče marjiš, -a m.; marjišati, -am (marjaš igrati) marjčtica ž., cvetica markinten, -tna, -o, izrazit, .pomemben; markirati^ -am, zaznamovati; markdcija ž., zaznamovanje, znamenje marker, -j a m., kavarniški natakar marketčndar, -ja m., vojaški branjevec; marketdndarica mat4dz, -a m.; markizov, -a, -o; markiza ž. Mirko, -a m.; Marka, -a, -u (preprosto); Markov, -a, -o marljiv, -iva, -o; marljivec, -vca m.; marljivost, -i ž. marmelada ž., mezga marmor, -ora m.; marmori-rati, -am; marmorov, -a, -o; marmoren, -rna, -o marnjati, -am, govoriti; mar-njevati, -ujem; marnjeva-ne, -a s. Marčko, -a m.; marokanski, -a, -o in marčški, -a, -o Mars, Marta m., bojni bog; prid. Martov, -a, -o; Mars, Marsa m., planet; na Marsu; prid. Marsov, -a, -o Marseille m. (marsej), rod. -seilla, da ji. -seillu (-seja, -seja) itd.; marseillski (-aej-ski) in marsčjski, n. pr. marsejski atentat marseljčza ž., francoska nar. himna marsikaj, mirsikdo, marsikje, marsikak, marsikateri marsikdaj mazilce marsikdaj marš, marša m., hod; marši- rati, -am, stopali, hoditi marššl, -a m.; maršalstvo, -a s.; maršalski^ -a, -o martinček, -čka m., gaičerica martra ž.; bridka martra, božja martra; martrati -am, mučiti; martmik, -a m., martrnica ž., mučžnec, mu-čenka marveč masa ž.; 1. snov, tvar; 2. množica (ljudi), sila (snega); masiven, -vna, -o, 1. IZ celega; 2. težak in gost; masiv (siff), -a m., gorski sklop, grmada masaža ž., drgnjenje; masirati, -am; maser, -ja m.; maserka ž. mžseljc, -a m., četrt bokala; maseljski kozarec masika ž., krinka; maškara ž., šema; maskirati, -am, našemiti, skriti; maškara-da ž. maslo -a s.; prid. masldn, -a, -o; masldnik, -a m.; mSslar, -ja m.; maslarica ž. masten, -stna, -o in mastSn, -stna, -6 maščevati, -ujem (se); maščevalec, -Ica m.; maščevalka ž C-vdjj-A maščevalen, -hia, -o; maščevalnost, -i ž. (-val.) maševiti (pog. masevat), -lijem, mašo opraviti matadčr, -ja m., 1. bikoborec, 2. prvak matematika ž., računstvo; matematik, -a m.; matemati-čarka ž.; matematičen, -čna, -o materialist, -a ni; materialističen, -čna, -o; materiali-zem, -zma m. matlrija ž., tvar, snov; materialen, -Ina, -o, tvaren, snoven; material, -a m., gradivo materin, -a, -o; materin jezik; materino srce; materinji,-a, -e; materinstvo, -a s.; maternica ž.; materinski, -a, -o; materinščina ž. mšti, matere ž.; materski, -a, -o; materstvo, -a s. M4ti božja, sv. Mati (o Mariji) Matija m., rod. Matija in Matije; daj. Matiju in Matiji; jrid. Matijev, -a, -o; Mati-ec, Matijca; Matijče, -eta m. matinčja ž., 1. dopoldanska prireditev; 2. jutranja oble- Mal^až, -a m.; Kralj Matjaž; Kralj Matjaževa vojska matdr, -a, -o, prileten; mato- rost, -i ž. matrica ž., matica matrika ž., imenik, matica; matrikulirati, -am, vpisati v imenik mšvec, -vca m., sadra; mav- čev, -a, -o mavrab, -a m. = smrček, -čka m. Mšvri, -ov m. množ.; maver- ski, -a, -o mavrica ž.; mavričen, -čna, -o; mavrične barve mavzolej, -a m., nagrobna kapelica mazati, mažem; mazal, -ata, -o mazilce, -a s. (-zil-) mazili'ti melanholija maziliti, -im; maziljen, -a, -o; maziljenje, -a s. mazurka ž., poljski nar. ples meblirati, -am; meblirana soba mecén, -a m., podpornik umetnikov in u&njakov meč, mSča m.; prid. mečev, -a, -o; mêCeva glavica; me-čeva nožnica mčča, mdč s. množ.; mččem, -ih, -i mečkati (pog mackàt), -âm; mečkâč, -a m. ; meèkàv, -âva, -o; mečkâvost, -i ž. mèd ,predL med tednom; med potom; medtem, medtem ko méd, -i ž.; méden,-dna,-o in medén, -a, -o; medenina ž. méd, -Û m.; medénobârven, medénorumèn, medénoslâ-dek; medén, -a, -o; medèn, -dnà, -6 medâlja ž., svetinja; meda-Ijêr, -ja m., izdelovalec Svetinj; medaljôn, -a m. medèl, medlà, medlô (madàu, -dlà, -è, in -o; množ. ma-dlî, -e, -à)\ dol. medli, -ega (madlî in madli, madlegà in màdlega) medicina ž., 1. zdravništvo, 2. zdravilo; medicinec, -nca m.; medicinâlen, -Ina, -o medléti (pog. madlçt), -im od lakote; od žalosti; m. po kom (čem) medlost, -i ž. medpotoma prisl. medtém; medtem se je kralj bližal Ljubljani; sovražniki so si medtem osvojili vas medtém ko meeting (miting), -a m., shod Mefisto, -a m.; mefistovski, -a, -o megla, -č in -e ž.; v megli; množ. meglč, megla, me-glžm, -ah, -ami; megldn, -a, -o; meglica ž.; megli se; megldnost, -i ž. (mag-) mehanika ž., nauk o gibanju in ravnotežju teles; mehanik, -a m.; mehaničen, -čna, -o, kar se z neživimi silami in stroji vrši; mehanizem, -zma m., stroj asta naprava mehdk, -hka, -o in mehek (-hak), -hkž, -6; mehak, mehka, -6; dol. mShki, -ega; jajce v mdhko skuhati; prim. mččji, mehkejši, -a, -e; prisl. prim. mčče, meh-kčje; mehkuž, -a m.; meh-kužnost, -i ž.; mehkoba ž.; mehkočuten, -tna, -o; meh-kosfčen -čna, -o; mehko-voljen, -Ijna, -o itd. Mdhika ž.; Mehikanec, -nca m.; mehikanski, -a, -o Meh6vo, Mehovega s.; me- hovski, -a, -o mehur, -j a m. mčja ž.; množ. mšje in mejš, meja, mejam, mejah, -ami mektžti (pog. maktat), -am, tresti; mrzlica ga mekta mčl (meif), -la m. =: mdlja ž. = meljava ž. 1. mletev, 2. mlevno žito mčl (meu), -li ž. = melina ž. = melišče, -a s.; meli-niti se = meliti = drobiti melanholija ž., otožnost; me-lanholik, -a m., otožen človek; melanhčličen, -čna, -o, otožen melioräcija meščan melioracija ž., zboljšanje melisa ž., medenika (cvetica); melisni cvet meljušen, -šna, -o; meljlišnik, -a m. melodija ž., napev; mel6di-čen, -čna, -o, napeven; me-lodi6zen, -zna, -o, peven, speven melodram, -a m., deklamacija z godbenim spremljevanjem memoari, -ov m. množ., spomini; memoSrsko slovstvo memorandum, -uma m., spomenica mina ž. = mlnja ž. = menjava ž.; pogodba o meni; mena glasov, topline, prebivalstva; lunine mene; po mnogih menah menžža ž., vojaški obed menažerija ž., zverinjak menciti (pog. mancat), -^m menda in menda prisl. mendrdti (pog. mandrat), -dm; mendranje, -a s. menica ž.; meničen, -čna, -o; meničnopraven, -vna, -o menih, -iha m.; meniški, -a, -o (man-) mčniti (pog. menit), -im; md- nil, menila, -o, -i menjati (pog. menjat), -am; menjalen, -Ina, -o; menjalnica ž.; menjilec, -Ica m. (-njdff-. m -njdl-) Mentor, -ja m., Telemahov vodnik; mintor, -ja m., svetovalec, vodnik mer, -i ž. = smer; venomčr mera ž.; čez mero; z mero piti; po meri, po nobeni meri; v polni meri ; - si. docela, popolnoma, povsem meridii^ -a m., poldnevnik; meridionälen, -Ina, -o miriti (pog. merit), -im; sed. del. merčč; (iz)m€rjen, -a, -o; merjenje, -a s.; merilen, -Ina, -o (-rü-) merjäsec, -sca m.; merjaščev, -a, -o merjavec, -vca m. = merilec, -Ica m. (-ril-) mesäriti, -im; razmesarjen, -a, -o; mesarjenje, -a s. mesec, -sca m.; v izvedenkah meseca: m6sečen, -čna, -o; misečev, -a, -o; mesečina ž.; misečnik, -a m. Mesija m. 2. -ija in -ije; prid. Mesij ev, -a, -o; mesijänski, -a, -o; mesijanstvo, -a s. misiti (pog. mesit), -im; (u)mlšra, -a, -o mesö, -ä s.; v misu; mesen, -sna, -o; mesin, -a, -o; me-sövje s. mesti (pog. mest), metem; sneg mete; misti (pog. mist), mitem (midem) mleko; miteno (mideno) mleko misto, -a s.; z mesta govoriti (= neutegoma govoriti; na obrat govoriti, aus dem Stegreif sprechen); ne more z mesta = ne more s torišča; na mestu (= takoj) misto, predi. = namisto mišanica ž. mišati (pog. mešat), -am; ml-šal, -a, -o in mešala, -o;' mišanje, -a s. meščšn, -äna m.; meščanka ž.; meščanstvo, -a s. meâétar mijàvkati meSéiar, -ja m.; meâetârHi, -im; meSetârjenje, -a s.; mešetarija ž. metafizika ž., nauk o nad-tvarnem; metafizičen, -čna, -o metiti (pog. mêtat), méêem; métal, -âla, -o, -i; metânje, -a s.; metâlec, -Ica m.; me-tâlno orožje (-tal-) metčlčica ž. metéljka ž., lucerna meteôr, -j a m., izpodnebna prikazen meteoirol6g, -a m., vremeno-slovec; meteorologija ž., vremenoslovje; meteorolô-gičen, -čna, -o, vremeno-sloven méter, -tra m.; métrski, -a, -o metêr, -êrja m., stavec métei, -a m. méti (pog. met), mânem; mèl (méf() -éla,-élo; umét, -a, -o; menée, -neà (manàcj m. metilj, -ilja m. = metljâj, -a m., ovčja bolezen; metîljav, -a, -o; metiljavica ž. mêtla, -e in metlé ž.; množ. mêtle in metlé, mêtel (-tal) in metlâ; metlica ž.; metli-šče s.; metlâr, -ja m.; mê-tlast, -a, -o metlika ž.; metličen, -čna, -o; metlîkovina ž. metljâj, -a m. = metilj, -ilja; metljàv, -a, -o; metljâvec, -vca m. Metôd, -a in Metôdij, -a m. metôda ž., učben tiačin; me-tôdika ž., nauk o metodi; metodičen, -čna, -o, učben Melohija ž. metropola ž., prestolnica metropolit, -a m., nadškof métrum, -uma m., mera verza metulj, -a m.; prid. metulji, -a, -e; metulje krilo mezdà in mèzda ž.; mèzden, -dna, -o; mèzdnik, -a m. (mazd-) mezëg, -zgà m., mula; mezgî- ca ž. (mazt-) mezéti, mezim; iz breze me-zi; mezîna ž., nav. množ., močvirnat svet (maz-J mezinec, -nca m. mežiti (pog. mažat), -im; me-žbč, -éêa, -e; mežkv, -âva, -o; mežikati, -am; mežik-niti, -nem; mežikkv, -âva, -o; mežikavec, -vca m. (maž-) meiéven, -vna, -o in mvdé-ven, -vna, -o; drevo je spomladi mežčvno Michelangelo (mikelàndielo), -gela; -gelov, -a, -o Micka ž. mičen, -čna, -o mičken, -čkena, -čkeno (-čkan, -a) midva, midve (medve), dvoj. od jaz migetâti (pog. migetàt), -etâm, -ičem; migetâ mi pred očmi migljaj, -a in migljâj, -a m. nùgotânje s. = migetanje migljâti (pog. migljat), -âm; migi aj, -a m.; na migljaj; migi ki., -a m. migréna ž., glavobol po eni strani glave; preglâvica mijâvfloati, -am, -čem; mijâv-kanje, -a s. mikàdo misiia mikàdo, -da, -du m., naslov japonskega cesarja mikàven, -vna, -o; mikâv- nost, -i ž. mikroközmos, -osa m., svet v malem mikrosköp, -a m.; daljnogled; mikroskdpičen, -čna, -o mil fmil), -a, -o; držati se kakor mila Jera; mili Bog!; prim. miléjSi, -a, -e; pnsi. prim. miléje; v sestavi mi-loglasen, milosrčen itd. milati, -am; namilati, -am; seifen, einseifen; namîlan, -a, -o milijarda ž., tisoč milijonov milijon, -a m.; milijonar, -ja m.; milijönski, -a, -o militi se, -im se; miljen, -a, -o; miljenec, -nca nu; mi-Ijenka ž. milja ž., mera; miljekàz, -âza m.; miljnik, -a m. miljé, -éja m., okolje, osredje mîlo. -a s.; milen, -Ina, -Ino; milni klej; milnica z. (mil-) milodär, -a m. = miloščina ž. milosten, -stna, -o = milo-stîv, -iva, -o = milostljiv, -iva, -o; milostipôln, -Ina, -o (po nem.) = milostiy, poln milosti miloščina ž.; miloščinar, -ja m. mimo predi.; mimo iti; del. sed. mimo gredčč (idčč); tvoja hiša je lepša mimo moje; mimohöd, -oda m., défilé mimogredé prisl. (brez po-mude); mimogredé kaj omeniti Mina ž.; svoj. prid. Minin, -a, -o; Minica ž. miniatiira ž., drobna slika; miniatûren, -rna, -o minimum, minima m., najmanjša množina; tudi prisl. najmanj.; minimalen, -Ina, -o minister, -stra m.; ministrov-ka {žena ministra); ministrski, -a, -o; ministrstvo, -a s. miniti, -nem; del. prêt, minil in minul (miniii,-ùii); maša je minila = minula; pri-devno: minûl (-nul), -a, -o; minûli teden, minuli časi; minljiv, -iva, -o; minljivost, -i ž. minorit, -a m., množ. -itje (redovnik) minuciôzen, -zna, -o, nadroben, natančen; malenkosten miniisikula ž., male črke mir, -Û in mira m.; na miru, pri miru pustiti; z mirom (= v miru) pustiti miriaméter, -tra m. = 10.000 metrov mirijâda ž., deset tisoč miriti (pog. mirit), -im; (po)-mirjen, -a, -o; mirjenje, -a s. mij-ozèv, -z6va m. mirta ž.; mirtov, -a, -o; mir- tov grm misel (misaifj,-sli ž.; miseln, -selna, -o; miselnost, -i ž. C-saln-/, mislec, misleca m. (misbc, -a) misija ž. misijdn mdč misijčn, -a m.; misijčnski, -a, -o; misijonar, -ja m.; misijonariti, -im; misijčn-stvo, -a s. mislec, -sleca m. (slac) mislhi (pog. mislit), -im; misleč, -eča, -e; mišljen, -a, -o; mišljenje, -a s. misterij, -a m., skrivnost; mi-steričzen, -zna, -o, skrivnosten mistificirati, -am, prevariti koga; mistifikacija ž., prevara mistika ž., verske skrivnosti; mistik, -a m., kdor se z mistiko peča; mističen, -čna, -o, skrivnosten miš, miši ž.; pol (pog) miš pol tič = netopir; prid. mišji, -a, -e; mišnjak, -a m. mišica ž. (tudi: nadlahti); mišičen, -čna, -o; mišičast, -a, -o; mišičje s.; mišičevje s. mišjica ž., arzenikov prah mišljenje s.; mišljenjski,-a,-o mit, -a m. (mythos), bajka; mitolčg, -a m., bajeslovec; mitologija ž., bajeslovje; mitičen, -čna, -o, bajen; mitolčgičen, -čna, -o = mitološki, -a, -o, bajesloven mitraljeza ž., brzostrelka mivka ž., droben pesek mizantrčp, -a m., ljudomrzec, odljudnik mižati, -im, mižati (pog. mižat); mižal, -ala, -o, -i mldd, -a, -6 in mlado; dol. mladi, -ega; izmlada in iz mladega; prim. mlajši, -a, -e, prisl. prim. mlaje mladec, mlidca m. mladenič, -iča m. mladič, -iča m. mladiti re)nâgljen, -a, o; nâgljenje, -a s. nagnâti (pog. nagnàt), -it- nem; nagânjati, -am liagnečiti, -im; nagnečen, -a, -o; cerkev je nagnečena (= nabito jjolna) 9* 131 nagnêsti nâklo nagnêsti, -gnêtem; nagnétel in nagnèl (nagnétan in nojynèji/; nagnetèn, -êna, -êno nâgniti (pog. nâgnit), -nem; nâgnjen, -a, -o; nâgnjenje, -a s.; dan se je nagnil nagniti (pog. nagnit), -gnijem; nagnit, -a, -o; nagnil, -a, -o; nagnilo sadje = nagnito sadje nagnûsen, -sna, -o nagobčnik, -a m. nagédba ž. (shr.) = pogôd-ba, n. pr. avstro - ogrska pogodba nagôdoma prisl., po naključju nag6n, nagona m.; nagonski, -a, -o nagrada ž., darilo; nagrâ-den, -dna, -o; nagradna plača; nagraditi (pog. nagradit), -im; nagrajèn, -êna, -o nâgrlin, -a m.; divji n. = plavica nagubân, -a, o nagubšnčiti, -im nahâjati, -am; po gorah nahajamo (najdemo) lepih cvetic; nahajati se (franc.-nem.), n. pr. županstvo se nahaja pol ure od tod (= si.: jie); svetišče boga Vulkana v Rimu se je nahajalo (= si. je stalo) daleč od hiš; tu doli se nahaja (= leži) prekrasno polje nahitroma = hitro nâhod, -hôda m.; nahôden, -dna, -o nahôdoma prisl.; nahodoma, kakor bi bila iz tal zrasla, stoji pred menoj ciganska deklica nahrbtnik, -a m, oprtnik, -a m. naiven, -vna, -o, preprcKt; naivnost, -i ž., preproščina nSkj- dela presežnik iz pri-mernika, n. pr. najboljši, najbolje; najhitreje, največ itd.; pritika se tu^ besedam, ki imajo komparativni pomen, n. pr. najpred, najprej, najprvo, najnapr-vo; nkj ima svoj naglas, n. pr. najlepši nSkjbrž, najbrže najdba ž.; rod. množ. nšjdb najditelj, -elja m., kdor najde najiti (pog. najet), nšjmem in najamem nijin, -a, -o najmanj, prisl. najpoprej nkjposlej najsi = čeprav; najsi bo; najsi je bil nSkjsi tiidi nSjti, najdem, našel in našel (ne: najdel) sem; najden, -ena, -o; nšjdenje, -a e.; najdenec, -nca m.; najde-nina ž. največkrat najzšdnjič nakšniti, -im, namerjati, nameravati; nakanjen, -a, -o; nakanjenje, -a s. nakititi, -im; nakičen, -ena,-o nakljiib, kljub predi, z daj. (ne: navkljub) naključje, -a s., slučaj; na-kljiičen, -čna, -o, slučajen; naključiti se nšklo, -a s. in nakovalo, -a s. naldoniti napelijäti nakloniti (pog. naklonit , -im; nakl6njen, -ena, -o; nakl6-njenost, -i ž. naknida ž. = nadomestilo, -a s. nakopičiti se (ne: nakupiči-ti), -im se (izvedeno od kopica) nakrat, naenkrat = hipoma, kar nakrižem, križem, križema nakvišku, kvišku nžlašč in nalašč; prid. na-laši^ zaradi nalaščnega zavijanja nalfet, nalžta m.; naletšvati, -vam; naletžti, -im; naletel je nalezljiv, -iva, -o; nalezlji- vost, -i ž. nalič r= nalašč nališp, -a m.; nališpati, -am; nališpav, -a, -o; izbirčen nalivno per6 ndlog, naldga m.; nal6ga ž. naložiti, -im (pog. naložit in naložit); naložln, -žna, -o; nal6žil, -ila, -ilo in naložilo, -ili in naložili namazati, -žem; namdzal, -a in -ala name, ndte, ndse; ninj, nanjo, ninje; ninju, ninie (ne: na-me, na-se itd.); krajše oblike oseb. zaimka za predlogi (glej: ččzme) namen, -€na m.; namenoma prisl. . mamčniii, -im; namčnjett, -ena, -o; namžnil, -ila, -ilo namčra, nameriti, -im se na koga; namčrjati, -am nameršvati, -am = namčr-jati, -am namestiti (pog. namestit), -im in namestiti; nameščen, -čna, -o; nameščenje, -a s. in namžščen, -a, -o, -nje namesto predi, z rod. n. pr. namesto brata j^ačati; storiti kaj namesto koga; namesto (po franc.-nem.), n. pr. namesto da bi me bil pohvalil = si. ne da bi me bil pohvalil, ampak grajal me je namestoviti, -ujem koga (= namesto koga biti); namestovanje, -a s. namieävati, -am namiiati, -am, einseifen namrgöditi, -im; namrgöden, -a, -o namrščiti, -im obrvi nanägloma nanesti, -nžsem; nanesen, -sčna, -sčno (ne: nanešen) nanösnik, -a m.; der Zwicker Nantes (nät), rod. Nantesa (näta)-, nanteski, -a, -o, n. pr. nanteski edikt na0čniiki m. množ. naöknica ž.; nav. množ. na- öknice naoköli, okoli naokrög, okrög naöpak = näpak napačen, -čna, -o napadalen, -Ina, -o; napadalec, -Ica m.; napadaika ž. (-dal.) napajalnik, -a m. ( Jd^-) napasti, -padem; napadel, -dla, -dlo in napal, -aia, -o; napäden, -dena, -o napeljati (pog. napiljat), -čljem in -eljam; napeljevati, -ujem in napeljävati, -am napenjati naravnost napenjati, -am; napenjanje, -a s.; napenjljiv, -iva, -o naperiti, -im; naperjen, -a, -o; naperiti zajca s slanino, bespicken; nap^rjati, ^m napihniti (pog. napihnit), -em; napihnjen, -ena, -o; napihnjenec, -nca m. napilili,-im; napiljen, -ena,-o napis, -isa m. napisati in napisati, -pišem (pog.napisaO; napisan,-a,-o naplavina ž. napojiti (pog. napojit), -im; napojil, -ila, -ilo in nap6jilo napolniti, -polnim; na^l-njen, -ena, -o; napolnjevati, -fijem (-poffn-) napominjati, -am napor, nap6ra m.; nap6ren, -rna, -o napčsled prisl. n^^sodo prisl.; n. dati, do- napošev prisl.; napoščven, n. pr. napoščvna lestva napčta ž.; v napčto napotek, -tka m. = instruk- cija; n. dati napdtiti (pog. napotit), -im (pokazati, povzročiti); na-p6til, -a, -o; napdtiti se napdtje, -a s. napčtovati, -ujem komu biti komu napoti napram = si. do, proti, nasproti, na; n. pr. ali. pomeni to hladnost napram tebi? = si. proti tebi; Ijiu-bezen napram domovini = do domovine; napram takim možem sem brez moči = nasproti takim možem naprSviti, -im; napravljen, -ena, -o; napravljati, -am; napravljanje, -a s.; naprav-Ijalnica ž. (-Ijal-) naprčči, -prežem; vel. napr^-zi, -živa, -zimo; napregel, -gla, -o; napržžen, -žena, -o napreden, -dna, -o; napred-njak, -a m.; napredovati, -ujem naprej prisl. (dalje); n. iti; ne vedeti ne naprej, ne nazaj; naprej plačati, za naprej (v prihodnje), n. pr. za naprej bo drugače; na-prejšnji, -a, -e; naprejšnja odpoved naprodaj prisl.; n. dati; n. postaviti naprositi (pog. naprosit), -pr6sim; na,pr6šen, -ena, -o; naprčšati, -am; naprč-ša se = prosi se naprdti prisl.; n. iti napotiti, -im; napfčen, -ena, -o; žep je napfčen . natlačen; naprtovati, -lijem napuh, -dha m. napUhniti, -em; napUhnjen, -ena, -o; napiihnjenec, -nca napiišč, -pušča m. naristi, -rastem (-rasem) ; ristel, -stla, -stlo in rSsel, -sla, -slo; voda je narisla; narasla voda nariv, -i ž., čud, das Naturell. = narava ž. naržva ž.; naraven, -vna, -o; naravoslčvje, -a s.; nara-vopisje, -a s. naravnčč prisl. — narivnost' narivnost prisl.; naravno-sten, -stna, -o — neposreden narazen nasméhoma narazen in narazen prisl.; narazen dejâti; dve uri naržzen narcis, -a m.; narcisov, -a,-o nâred in naréd prisl. = pripravljen; ladje so za boj nared (Vodnik); naréden, -dna, -o; nareden biti k čemu narédba ž.; rod. množ. na- rédb narednik, -a m. narékoma prisl.; n. pisati = po narekovanju pisati narekovati, -lijem narôbe prisl.; naroben, -bna, -o; narobe svét naročaj, -a m. naročiti (pog. naročit in naročit), -im; narččil, -ila, -o; naročnik, -a m.; naročnica ž.; naročnina ž. nardčje, -a s. nžrod, naroda m. nart, -a m., zgornji del stopala nasàd, -âda m. nasaditi (nasadit), -im; na-sajèn, -êna, -êno; nasâjati, -am nasében, -bna, -o, sam na sebi biti, absoluten naseliti, -sélim (pog. nasê-lit), naséljen, -Ijena, -o; naséljenec, -nca m.; nasé-Ijenski, -a, -o; naséljenik, -a m.; naséljeni&ki, -a, -o; naseljevati, -ujem naselnik, -a m.; nasélnost, -i ž.; nasélbina ž. (-sel-) nasesti, -sédem komu (po nem.) = dati se zapeljati, prevariti nasilje, -a s.; nasilstvo, -a s.; nasilnost, -i ž.; nasilen, -Ina, -o; nasilnik m. (-til-) nasip, -ipa m. nasititi, -im; nasičen, -a, -o; nasičevati, -ujem; ozračje je nasičeno z elektriko (ne: elektrike) naskrivaj prisl., skrivaj naskrivoma prisl. nasledek^ -dka m. = posledica (ne: posledek), nasto-pek naslednik, -a m.; naslednica ž.; nasledstvo, -a s.; na-slddstven, -stvena, -o naslčdnji, -a, -e = sledeči nasledovSti, -fijem koga ali komu (nastopiti za kom); nasledovati kaj, n. pr. dediščino; nasledovalec, -Ica m (-tca in -ucaj; naslednik, -a m.; naslčdstvo, -as. naslon, -ona in -dna m. nasloiiek, -nka m.; n. pr. na obeh straneh stola nasloniti (pog. naslonit), -slonim; vel. nasl6ni, -ite; na-sl6nil, -ila, -o; naslonjen, -a, -o; naslanjati (se); naslanjalo, -a s. = naslčn, -ona m. naslonjač, -a m. = naslanjač, m., stol naslčv, naslova m.; nasl6ven, -vna, -o; naslovljen, -ena, -o, in naslčvljen, -a, -o; naslovljlnec, -nca m. in nasldvljenec m. nasmčh, -a m.; nasmčhljaj, -a m.; nasmčšek, -ška m. (ne: usmev) nasmehoma prisl. nasi tpöl navdahniti naspèl (sp^) prisl.; naspol (= vsak pol) kaj imeti nasprdtek, -tka m., pendant naspréti prisl.; nasproti meni stanuje nasprotoviti, -ûjem nasprôtsitvo, -a s.; nasprôtje, -a s.; nasprôtljiv, -a, -o; nasprotij ivost, -i ž. nasfšen, -a, -o nastaniti, -im; nastanjen, -a, -o nastâviti, -im; nastavljen, -ena, -o; nastâvljati, -am nâstil (-iu), -îla m. = nasté- Ijia, stelja nastlâti (pog. nastlàt), -sté- Ijem; nastiljati, -am nastèp, nastôpa m.; nastôpen, -pna, -o nastdpek, -pka m. nasledek, posledica (ne: posle-dek) nastfgati, -gam, -žem; nastrgana (ne: naribana) kaša nastrèj, nastrôja m.; nastro-jênje, -a s. = razpoloženje, občutje nasiiti (pog. nosàt), -spêm, vel. naspi, -ite; prêt. del. nasîil, -ûla, -o; nasipati, -am nasvèt, nasvéta m.; nasvéto- vati, -ujem našopiriti, -im; našopirjen človek natalknltl (pog. nataknit in nataknit), -tâknem; natâk-njen, -a, -o natinčen, -čna, -o; natdnč-nost, -i ž. (ne: potankost); natančnež, -a m. natinko prisl.; natanko ne vem = natančno ne vem natégniti, -nem; natégnjen, -a, -o natésnoma prisl. natezalnica ž. (-zàu-) natihoma prisl. natis, -tisa m.; natisk, -a m. (ne: natisek) natö = potem = potlej natolceväti (natoucevàt), -cû-jem; natolcevânje, -a s.; natolcljiv, -îva, -o; natolc-Ij ivost, -i Ž. ( touc-) natfpati = si. natrcati, n. pr. mošnjo, sena v koš, vrečo; nemščina je natrcana blaga vseh narodov (Levst.) natlira ž., narava; naturalen, -Ina, -o, naraven, v naravi; naturalen davek = davek v Wagu; naturalist, -a m.; naturalizem, -zma m. natvêsiti, -tvêzem; natvézel, -êzla, -zlo; n. o kom kaj naučiti (pog. naučit), -im. nauččn, -êna, -o naudäriti, -im; naudârjen, -a, -o; naudârjati, -am näulk, -a m.; naučen, -čna, -o naužiti, -ijem se naväda ž.; po navädi; iz na-vâde; v navadi je; navaden, -dna, -o; navâdnost, -i ž. naväditi, -im; navajen, -ena, -o; navaditi se česa, čemu, na kaj navâl (val), -a m.; naval krvi, n. vode navaliti (pog. navalit), -im; navaljèn, -êna, -o; navalje-vati, -ujem navček, -čka m. navdahniti, -em; navdahnjen, -ena, -o; navdâhnjenje, -a s. navdan naznaniti navdan prisl.: 1. navdilj = tjavendan, 2. na slepo srečo navdati (pog. navdat), -âm; navdâjati, -jam, -jem; n. koga z veseljem navdilj prisl. 1. dolgo, n. pr. navdilj zvoni, t. j. dolgo, ko prvič vabi k službi božji; 2. tjavendan, navdân navdol C-dqu) = navzdol; navdolen, -Ina, -o; navdol-nost, -i ž. (-dôl-J navdôljati, -am, koga s čim; komu kruha navdušiti, -im; navdušen, -a, -o; navdušenje, -a s.; nav-duSevâti (ne: oduševiti, oduševljati, oduševljen) nivečer, -éra m., vigilija = nâvečerje, -a s. navêsti (pog. navèst), -vêdem; navédel ^-tfojfA-vêdla, -o in navèl (-vèff). -êla, -êlo; navedèn, -êna, -o; na-védek, -dka m., citat navJcrébier prisl.; vkréber navkriž, navkrižem prisl. navlâka ž. navUščen, -ščna, -o = na-Mščen; zaradi navMščnega zavijanja navičči (pog. nav!èé), -Čem; navlékati, -am nav&d, -ôda m.; 1. napotek; 2. odbor (komisija); 3. indukcija navpik prisl.; navpičen, -čna, -o; navpičnost, -i ž. na vpiti (pog. navpit) se, na- vpijem se navprék prisl., vprek; na-vpréCen, -čna, -o = po-vprék, povprdčen navsezadnje prisl. navšev^prisi'Lz napojev navšvic prisl.; navšvic zavihane obrvi navtika ž., plovstvo, brodar- stvo; navtičen, -čna, -o navzdol (-dpu); n. iti; na-vzddlje, -a s.; navzdčlnji, -a, -e navzd61ž prisl. = vzd61ž; navzdčlžen, -žna, -o (-doifi) navzdti 'pog. navzet), navza-mem (se); navzdmati, -mam, -mljem; navzemljiv, -iva -o navzg6r prisl.; navzg6rnji,-a, -e; navzgornja vožnja ladje navzkriž prisl.; roke navzkriž dejati; sta si navzkriž; navzkrižen, -žna, -o; navzkrižnost, -i ž. navzlic prisl.; vzlic = kljub navznčter prisl. navzdč, -a, -e = navz6čen, -čna, -o; navzočnost, -i ž. navzčči prisl.; to je navzoči = očitno navzprčd prisl. navzven prisl. (-vin) nazad prisl. = nazaj; naza-den, -dna, -o; nazadnjak, -a m. nazadnje prisl. = naposled; navsezadnje nazaj prisl.; nazaj gredč; nazaj dati nazivati, nazivljem, nazivam (ne: nazivljam) naznak prisl. zndk; naznak pasti, ležati naznaniti (pog. naznanit), -im; naznanjen, -ena, -o; naznanjati, -am; naznanja-nje, -a s. nazor negliže ndzor, nazora m.; naz6ren, -rna, -o ne členek; 1. pri glagolih, pri katerih se v sedanjiku druži v eno besedo, se v nedoločniku piše posebej, n. pr. nečem: ne hoteti; nisem: ne biti, nimam: ne imeti; neločljiv je tudi v trpn. del. preteki, časa, n. pr. pojasniti: nepojasnjen; po^ plačati: nepoplačan; 2. neli (vprašalni členek): ne le — ampak tudi; ne samo — ampak tudi; ne bi; ne da bi; 3. neločljivo se veže s pridevniki in samostalniki in jim daje nasproten pomen, n. pr. nelep, nedolžen, nejasen; nekristjan, nepristranost; 4. v zvezi z glagolom nika predmet (objekt) v stavku, n. pr. ne pišem naloge; pomni: predmet (objekt) stoji v rodilniku le tedaj, kadar je odvisen od zanikanega glagola, n. pr. hlapec ni prišel seno kosit (predmet seno je odvisen od kositi, ne od zanikanega glagola ni prišel); če s,pada nikalnica ne k vezniku da, ne zanikuje predmeta, n. pr. planil je iz sobe, ne da bi • bil zaprl vrata (ne: vrat) za seboj; poslovil se je, ne da bi bil črhnil besedico. Napačno: da jih ni zmanjkalo nič manj kot petnajst, prav: da jih je zmanjkalo (zanikuje se pojem: manj); tu ni ničesar ostalo, prav: tu ni nič ostalo (nič je tu osebek); nič ni v življenju tesneje združenega (prav: ni tesneje združeno, ta stavčni člen je povedek) kot duh in telo Nedpelj, -plja; neapeljski, -a, -o nebesen, -sna, -o neb<5, neba s.; na nčbu; množ. nebesa; nebce, -a s. nebodigatreba = neboditreba m., nesklonljiv nebogljen, -a, -o in nebogljen, -ena, -o; nebogljžn-ček, -čka m. nečdk, -a m., stričnik; nečakinja ž. stričnica nečis, -časa m.; v nečas priti = si. v nepravem času priti nečimrn, -rna, -o; nečimrnost, -i ž. = ničžmuren, ničemurnost nečke, nečak ž. množ. = nečve, -čva ž. množ. fnac-) nečuven, -ena, -o = si. nezaslišan; neslišan, -ana, -o neddven, -vna, -o; pred nedavnim; nedavno prisl. nedelja ž.; nedeljski, -a, -o nedogled (glej: dogled); v nedogled nedoldčen, -čna, -o nedostžjati, -ja, -je; nedostaja mi česa nedoumljiv, -iva, -o nedrje, -a s.; tudi množ. nedrja (1. 4); 2. nedrij; 3. nedrjem; 5. nedrjih; 6. z nž-drji; nedrjak, -a m. modre nedro, -a s.; nav. množ. ne-dra (1. 4.); 2. n€der; 3. ne-^ drom; 5. nddrih; 6. z ne-' dri; nždrje, nedrja negliže, -eja m. = sobna obleka; v negližčju wsn6j_ nenadoma negnoj, -6ja m. (ne: nagnoj) neeo veznik; 1. za primerni-kom = kakor; večji nego on; nego li; 2. ampak, ne samo — nego i negoda ž.; negode, -čta m. nehati in nčhati, -im in nč-ham; dejanje in nehdnje; nehovati, nenujem nehotč = ne da bi hotel; prisl. nehčtoma prisl. neizčrpen, -pna, -o neizmeren, -rna, -o; kar se ne da izmeriti; neizmerno velik neizpodbiten, -tna, -o neizpolnjiv, -iva, -o f-poji-) neizprosen, -sna, -o neizrekljiv, -iva -o = neizrečen, -čna, -o nejčšč, -a, -e; nejčščen, -ščna, -o; neješčljiv, -iva, -o nejevera ž. = nevera ž.; ne-jevčren, -rna, -o; nejevč-rec, -rca m. nejevdlja ž.; nejev61jen, -Ijna, -o nčkaj zaimek; 2. neččsa; 3. neččmu; 4. nčkaj; 5. pri neččm; 7. z nečim nekdjkrat prisl. n6kak, -a, -o; nčkaka kužna bolezen; nekako bolan sem; nekakšen, -šna, -o nekakšen, -šna, -o = nžkak nekam prisl. nekateri, -a, -o in nekateri nekatirikrat prisl. in nekatž- rikrat nekazniv, -iva, -o nčkdaj; od nekdaj; nekdinji, -a, -e; nekdanjost, -i ž. nekdo; nekdo je potrkal (glej: eden); 2. nčkoga, 3. nčkomu; 4. nčkoga; 5. pri nekčm; 6. z nekčm neki prisl.; kaj neki hoče? kako je neki bolniku? bral je neki (menda) že odšel neki (tudi: nčk), nčka, nčko (glej: eden) nekjč nekdč nekdd; od nek6d nekčlik, -a, -o nekdlikanj, prisl. = nekčliko nekdlikokržit nekrol6g, -a m., osmrtnica nelažniv, -iva, -o; nelažni- vost, -i ž. nemijhen, -hna, -o; nemajhna zadrega nemilo prisl. Nčmanja, -e m.; svoj. prid. Nčmanjin, -ina, -o; Ne-manjiči, -ev množ. nčmar prisl.; znčmar, vnč-mar pustiti; vnemar živeti; nemaren, -rna, -o; nemarnost, -i ž.; nemarnež, -a nemira prisl. = morda; nemara da; nemara da ne nemaren, -rna, -o; po nemarnem Nemec, -mca m.; Nčmka ž.; Nčmčija ž.; nčmški, -a, -o; Nenčmec, nenčmški nem6č, -i ž.; čez nčmoč delati nemoški, -a, -o; nemoštv6, -k s. nem^a ž. nemškutar, -ja m.; nemšku-tariti, -im; nemškutarjenje, -a s. nenadoma prisl. = nendde-javši prisl. nenehoma Nero nenehoma prisl. neniršven, -vna, -o; nenrav- nost, -i ž. neodoljiv, -iva, -o = sl. ne-udržljiv, nepremagljiv, neustavljiv, n. pr. neudrž-Ijiva moč se srca polasti (Mencing.); z neustavljivo silo so pritisnili zdaj zavezniki, vsak upor se je takoj zadušil (Det.); vnelo se je v njem nepremagljivo nagnjenje neodvisen, -sna, -o (ne: ne-zavisen); neodvisnost, -i ž. neogiben, -bna, -o; neogibno (ne: neobhodno) potreben neokdren, -rna, -o; neokčr- nost, -i ž. neokreten, -tna, -o, neroden; neokrčtnost, -i ž. neokusen, -sna, -o; neokus- nost, -i ž. ne<^azen,-zna,-o = neopaz-Ijiv, -iva, -o; ali: neopa-žen, -žena, -ženo (ne: ne-opažna, -žno) neopravičen, -čena, -čeno; neopravičenost, -i ž. neoskrunjen, -ena, -o; ne- oskrunljiv, -iva, -o nepoboljšljiv, -iva, -ivo nepočškaven, -vna, -o = ne-počakan, -a, -o; nepočak-Ijiv, -iva, -o nepojmljiv, -iva, -o nepokoj, -<5ja m.; ne delaj mi nepokdja; 2. nihalo (pri ur) nei^kolebljiv, -iva, -o = sl. neomajen, -jna, -o nepopisen, -sna, -o = nepo- pisljiiv, -iva, -o nepopolnoči; ob Sni (žnih); ob prvem, ob drugem, ob trdtjem (prvič, drugič, trčtjič); govoriti, peti, dvomiti o čem; samo ob sebi ob; ob (v) takih okoliščinah (ne: pod takimi okol.); ob (v) teh razmerah (ne: pod temi razmerami) oba m.; obč ž., s.; obadva m.; obedvč ž., s. in obadva, -e; sklanja se navadno le drugi del obadvčh, obadvdma itd. ah obdh dvšh, obžma dvdma obad, -ada m., brencelj obakraj, po obeh straneh prisl.; obakrâjen, -jna, -o obakrat obéi, -i ž. (obàl)-, obâlski, -a, -o obila ž., breg obaliti (pog. o6a/i<). -îm (se); obaljèn, -Ijêna, -o obara ž. obariti, -im; obarjen, -a, -o; obar j ene klobase obâyiti, -im = opraviti^ obavljati, -Ijam; obâvlja-nje, -a s.; obavljiv, -iva, -o 6bčen, -čna, -o; 6bčni zbor ôbcestvo, -a s.; obcéstven, .^stvena, o ( stvan) občevalen, -Ina, -o (-vai-) obči obkoršj obči (ima le določno obliko), -a, -e; k občemu pridu, vobče; občeznan, -a, -o; občečloveški, -a, -o; obče-korisfen, -sfna, -o občina ž.; občinski, -a, -o; občinsivo, -a s. občH, -črta m., skica; občf- tati, -am, skicirati občudovalec, -Ica m. (-Ica in -Uca) občutje, -a s., razpoloženje občutljiv, -iva, -o; občutljivost, -i ž. obdariti (pog. obdarit), ob-darjfen, -rjžna, -o in obdarjen, -a, -o; obdarjSnec in obdarjenec m. obdelovšti (pog. obdelovat), -liijem; obdelavati, -vam; obdelava ž.; obdelovšlec, -Ica m. (-val-) obdolženec, -nca m. (-doifž-) obččati, -am = obljubiti (do-vršnik); občtati, -am (ne-dovršnik) obed, -eda m.; občdnica ž.; obedovati, -ujem obel (obau), -bla, -o, okrogel, ovalen; obel les, obla peč obeležiti, -im, zaznamovati; obeležje, -a s. = znamenje; obeliš, -a m., znamenje, zasekano v drevo obelisk, -a m. obelodaniti, -im; obelodanjen, -a, -o občnem prisl. = hkrati 6ber (obar), -bra m.; 6br- ski, -a, -o oberoč prisl., z obema rokama; ober6&n, -čna, -o obesiti, -im; obešen, -ena, -o; obešenec, -nca m.; obešati, -am; obešenjak, -a m.; obe-šShiik (•^d^-), -a m. obeza ž.; obezača ž.; obe-zati, obežem = obveza, obvezati, obvezovati, -fijem obglaviti, -im; obglavljen, -Ijena, -o; obglavljenje, -a s. obhajilen, -Ina, -o (-jil-) obilen, -Ina, -o ( bil); po obilnem imeti; obilnost, -i ž.; obilica ž.; obilje, -a s.; obilovati, -lujem obilokrat prisl. obirati, -iram; obiržč, -a m.; obirčen, -čna, -o, kdor 1 udi obira; obiralec, -ca (-Uca) obiskovalec, -Ica m.; obiskovalka ž. (-vdif- in -vat-) obitelj, -i = si. družina, rodbina obiti (pog. obit), obidem; obš^l (obšau), obšli, -Š15 in obšič objasniti (pog. objdsnit), -im; objasnjevati, -snjti-jem; objasnjevinje, -a s. objekt, -a m. 1. predmet, stvar, reč; objektiven, -vna, -o, stvaren, neoseben; 2. zgradba, oddelek objemati, -am, -mljem objeti (pog. objet), objamem; vel. obj6mi obkiej obkoliti in obkoliti (pog. obkolit), -kčlim; obk61jen, -a, -o; obkoljevati, -ujem obkorej, ob kateri uri lO* 147 ébla obràt ôbla Ž., krogla; oblîca ž.; krompir, repa v oblicah; obličast, -a, -o oblačilen, -Ina, -o; oblačilni- ca ž. (-en-) oblžčid se, oblačim se (pog. oblačit): obMčil, -a, -o; proti: oblačiti (pog. oblačit), oblači se, oblačilo se je, pooblačilo in pooblačilo se je éblanice ž. množ. oblastvo, -a s., gosposka, urad; oblast, -i ž. moč; pod oblastjo in -stjô; daj. množ. oblastém, mest. oblastéh, druž. oblastmi in oblastmi, -ih; oblasten, -stna, -o (obldstan) mogočen, ošaben, gospodovalen; uraden, oblastven obllči (pog. oblič), obllčem; vel. obléci, -ci va, -cite; oblékel, -kla, -o obledéti (pog. obUdçt), -im; del. prêt, obledel (-dfu), -éla, -élo; obledele barve 6blič, -a m. = si. skôbelj, -blja m. obličje, -a s.; množ. obličja, rod. obličij obligâcija ž.; 1. zadolžnica, 2. obveznica; prid. obligacijski, -a, -o oblika ž.; oblikoven, -vna, -o oblizek, -zka m.; oblizniti, -nem; obliznjen, -a, -o; obliznjenec, -nca m. obliž, -a m., oblepek obljuba ž.; obljubiti, -im; obljubljen, -a, -o; obljublje-nec, -nca m.; nam. obljtib-Ijati, bolje: obetati obljuditi, -im (naseliti); ob-Ijiiden, -dena, -o; obljûde-nje, -a s. oblôk, -a m.; oblokast, -a,-o; obl0čnica ž. obnemoči, -môrem; obnemogel (-gau), -mogla, -o obnoviti (pog. obnovit), -im; bbnovljèn, -êna, -o; obnov-Ijênje, -a s. oboa (hautbois) ž.; 2. -oe; 3. 5. -oi; 4. -oo; 6. z -oo obogatéti (pog. obogatçt), -im; obogatiti, -im koga (pog. obogatit), obogačin in obogatèn, -êna, -êno oboj, -a, -e; oboja vrata (ne: obe vrati); oboje vino; oboji se motijo (glede rabe gl. četver); obojen, -jna, -o; obojeplâten, -tna, -o; obojestranski, -a, -o obôk, -a m. = oblôk oboléti (pog. obôlet), -im; obolénje, -a s. ôbolos, -osa in ôbol, -a m., majhen grški denar; prispevek obotavljati se, -am se; obc-tâvljav, -a, -o; obotavlja-vec, -vca m.; obotavljiv, -iva, -o oboževdiec, -Ica m.; oboževalka ž. (-val-) obrâmba ž.; obramben, -bna, -o obrasti, -rastem; obrastel (stau), -stla, -stlo in ob-râsel (sau). -sla, -o; trp. del. obrastel (-sel) in pridevniško: obraš&n, -a, -o; obrasten, -ena, -o obràt, -âta m.; na obràt (hipno) obravnava Qbûtel obravniva ž.; obravnžvati, -avam; obravnavanje, -a, s. obraz, -aza m.; obrazek, -zka m.; obražček (-ščik), -žčka m.; obrazovati, -ujem obrazec, -zca (sca) m. obrčči, -rečem; vel. r6ci, reci va, recite; obrekovati, -ujem; obrekljiv, -iva, -o; obrekljivec, -vca m.; ob-rekljivost, -i ž. obrčzek, -zka m.; obrčžček (ščak), -žčka (ščka) m. obremeniti (pog. obremenit), -im; obremenjen, -Sna, -o obresti (pog. obrest), obre-dem;obr^el (-de^), obred-la, -o, -i obrčsti ž. množ. obrisiča ž. = obrislja ž.; obrisalka ž. (sdff-) obrisati, obrišem; obrisal, -a, -o in obrisala, -o obrniti (pog. obrnit), -nem; obrnjen, -a, -o obronek, -nka m., reber, pobočje obi-t, obrta m. in obrt, -i ž.; obrten, -tna, -o; obrtnik, -a m.; obrtniški, -a, -o obrunek, -nka m., brazgotina; obrunkast, -a, -o obrv, -i ž.; nav. množ. obrvi; obrvat, -ata, -o, kdor ima močne obrvi obscčn, -a, -o, opolzel, nespodoben obseči (pog. obseč), -sežem; vel. obsčzi, -živa, -imo, -zite; obsčgel, -gla, -o; ob-sčgati, -am; obseg, -čga m.; obsčžen, -žna, -o; obsežnost, -i ž. observatdrij, -a m.; opazovalnica, zvezdama obsoditi (pog. obsodit), -im; obsôjen, -ena, -o; obs6ja-ts -am; obs. koga na smrt, v smrt; v ječo obsoréj prisl. »obstati (pog. obstàt), obsto-jim; obstoječ, -éèa, -e; po obstoječih postavah; obstajati, -am (ne: obstojati); človek obstoji (bolje: je) iz duše in telesa obstônj prisl. = zastônj obstreliti (pog. obstrelit), -im; obstreljèn, -êna, -o; obstreljevati, -lijem obstréti (pog. obstrèt), -strèm, -stêrem; vel. obstrî, -ite; del. obstrl, -a, -o obsfrukcija ž., preprečevanje dela (v zbornici); prid. obstrukcijski, -a, -o obširen, -ma, -o; prim. obširnejši, -a, -e; prisl. obširneje obtesati (pog. obtêsat), ob- tešem; obtesân, -a, -o obtežen, -êna, -o obtoréj prisl., ob tem času obučen, -êna, -o, dresiran obuditi (pog. obudit), -im; obudil, -ila, -o; obujèn, -êna, -o; obujênje, -a s. obûjek, -jka m., nav. množ. obûjki, cunje za v čevlje obûpati, -am nad kom, nad čim; obupen, -pna, -o; obupljiv, -iva, -o obûtel (-teg), -eli ž. in obû-tev (-aif), -tve ž. obuvalo, -a s. obliti očrt obuti (pog. obut), -fijem; obuti nogavice, čevlje (ne: obleči, oblačiti) obvarovati, -ujem; Bog te obvaruj obvdovdti, (obvdovft), -im; obvdovel, -čla obvestiti (pog. obvestit), -im koga = naznaniti komu kaj; obveščfen, -ena, -o; ve-ščati, -am; obvestilo, -a, s. = naznanilo; obveščevalna (-val-) postaja obvčza ž., obvšzati, obvezovati, -ujem (glej: obeza) obvezen, -zna, -o, obligaten; obveznica ž. obligacija obvisčti (pog. obviset), -im; obvisel, -šla, -o obvladati, -am obzir, -a m. = ozir; obziren, -rna, -o, prizanes^iv (ri>z6r, -z6ra m. in obzorje, -a s. 6cean, -a m., morje; Tihi ocean; Indijski ocean; Atlantski ocean ocčniti, -im; ocšnjen, -a, -o; ocšnjati, ocenjeviti; ocenjevalec, -Ica m. (-Ica in -ucaj; ocenjevalka ž.(-vdl-in -vdf(-) 6cef, octa m.; čceten, (oca-tan), -tna, -o; ocetna kislina; octov, -a, -o; 6ctar, -ja m. ocršti (pog. ocrft), ocrfem; ocvtt, ocvrta, -o; ocvirati, -am; ocvftje, -a s. ocvesti, ocvetem; ocvel, ocve- la, -č (cv3-J ocvirek, -rka m.; ocvirkov, -a, -o; ocvirkova potica = ocvirkovica ž. očali, -ov m. množ., bolje: naččniki očjkrati, -am; očarljiv,-iva,-o oče, oččta m.; oč6tov, -a, -o (kar se tiče posamezne osebe); očšten, -tna, -o (kar se tiče več oseb, t. j. očeta, praočeta itd.); oččtna hiša; očdtna dežela = oččtnji; očetnjava ž. oče; sv. oče = papež očenaš, -aša m.; pet očenašev oči ž. množ.; v 6či in v oči; manjš. 6čke množ., rod. 6čk očigled, v očiglžd (po nem.) = si. spričo; njega moramo spričo tolike drznosti pomilovati; spričo dejstev ni mogoče tajiti 6čim, -a m.; 6čimski, -a, -o očistiti (pog. očistit), -im; očiščen, -ena, -o; očiščenje, -a s.; o. kaj česa ali od česa očitati (p)c^. očitat), -am (ne: predbacivati) komu kaj očitovSti, -lijem, razodevati očivšsten, -stna, -o, očiten; = očividen, -dna, -o očividen, -dna, -o, očiten; očividnost, -i ž.; očividec, -dca m. očka m., manjš. za oče; 2. 6čka; 3. očku; jjrid. očkov, -a, -o očnica ž. očrnčti (pog. očmft). -im, postati črn; očrnel, -šla, -o; očfniti (pog. očrnit), -im koga; oitfnjen, -njena, -o očM, -rta m., obris, kontura od oder od predi, z rodilnikom; od kraja začeti; od začetka, od mladih nog; od nekdaj; od lakote umreti {ne lakote umreti; od izraža vzrok); od hoje utrujen; svetiti se od veselja; srce se topi od žalosti ali v žalosti; napačno: vrže verige od sebe (prav: raz ali ; s sebe, ker jih nosi na sebi); kamen mi je padel od srca (prav: s srca, ker e ležal na srcu, metafora); slepar, od katerega si se dal prevariti (prav: kateremu si se dal prevariti); v roku od 24 ur (prav: v roku 24 ur, kakovostni rodilnik); starček od 70 let (prav: starček sedemdesetih let); konica od noža (prav: konica noža, svojilni rodilnik; ali noževa); v zvezi s trpnim deležnikom pomeni vzrok: opi-kan od komarjev, od strele vžgan; srce je presunje-no od krivice (presunjeno s krivico pomeni sredstvo); kadar izražamo sredstvo, ne more stati od, napačno: griči so obdani od vode (prav: z vodo) od neločljiv predlog; pomeni kako oddaljenje ali lo-čenje, zato je nepotreben \ prislov, ki isto pomeni; napačno je n. pr. odskočiti nazaj (prav: odskočiti; smer nazaj izraža že predlog od) odbirati, -am ecke odgajad, -am, odg6j = si. vzgajati, vzgčja odgddiii, -im = odložiti; skupščina je odgojena (odložena) odgdvor, -a m. odgovoriti (pog. odgovorit), -im; odgovorjen, -ena, -o; odgovarjati; nam. odgovarjati bolje ustrezati, n. pr. ne odgovarja sedanjim zahtevam = ne ustreza; v paleolitski dobi, ki odgovarja v geologiji ledeni dobi, so prebivali ljudje v skalnatih duplinah = se ujema, sklada, se da primerjati z ledeno dobo odhod, odh6da m.; odhddeU; -dna, -o odhddnja ž., odhod, slovo 6dica ž., trnek; odičast, -a, -o odigriti se (pog. odigrat): odigravati se; dejanje se odigrava na odru; sicer se (iz)vrši, (do)godi; umor se je odigral v gozdu = se je zvršil, dogodil odirati, -am; odirač, -a m.; odirek, -rka m. Odisej, -a m.; Odisšja, -je ž. (ep); odisejada ž. oditi (pog. odit), odidem; odšel, odšla, odšlč in od-Š16 odjemati, -mam, -mljem; odjemalec, -Ica m. (-dgca) odkir veznik; odkar sem živ odiklej prisl. odkdd =: od kod, prisl. odkod ste?; ne vem, odkod so; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod odkdder r= od koder; tja pojdem, odkoder smo prišli; odkoderkoli odljuden, -dna, -o; odljud-než, -a m.; odljudnik, -a m.; odljfidnost, -i ž. odldčba ž.; rod. množ. odločb odločevati, -ujem o čem (ne: nad čim) odločilen, -Ina, -o (-čil-) odločiti in odločiti (pog. odločit) odloik, odloka m. odmera ž.; odmčrek, -rka m.; odmčriti, -im; odmerjen, -a, -o odmev, -čva m.; odmevati, -am; odmeven, vna, -o odmirati, -am; stari odmirajo; odmreti, -mrem, mfjem odmdkel, odmokla, -o odm6r, -ora m., presledek, pavza odnes'i zmago (po nem.) = si. zmagati odnčs, odnosa m.; odnosen, -sna, -o odobrilen, -Ina, -o (-bril-) odobriti (pog. odobrit), -im, potrditi; cSobren, -ena,-o; odobrenje, -a s.; odobravati, -am; odobravanje, -a s. odoieti, -im komu = si. ustaviti se komu, kos biti odondod odpâsti odsében odpâsti (pog. odpàsi), -padem; odpadel, -dla, -o in odpàl, -âla, -o; prid. od-pâdel; odpadli kristjani odpèv, -éva m., anfifona odpîlek, -Ika (-Ika) m.; nav. množ. odpilki; odpîliti, -;m; odpiljen, -a, -o odpirâè, -a m., kljukec, der Dietrich odpirati, -am; odpira ž.; od-préti (pog. odprit), -prem odpluti, -plovem; odplûtje, -a s. ladje odpočiti (pog. odpočil), -či- jem; odpočiti se odpor, odpora m.; odpöra ž.; odpören, -rna, -o odporjati, -jam, -jem od od- parati, -am odpotovâti, -üjem; odpoto- vàl, -âla, -o odprâvili, -im; odprâvljen, -a, -o; odprâvljati, -am; odpravljanje, -a s. odpréèi (pog. odpreč), -pré-žem; vel. odprézi, -zita, -zite; odprégel, -gla, -o odprto n. pr. vprašanje = si. neréseno, nedognâno vprašanje odpüst, -a m.; 1. vojaški odpust; vojaki gredo na od-|5ust; 2. ostavka odpustiti (pog. odpustit), im; odpustil, -ila, -o in odpustilo, -i in -ili odpuščati, -am; odpuščanje, -a s. odrajtati, -am; odrajtovâti, -ûjem odrastek, -sleka (-slak) m odrasti, -rastem; odrastel, -stla, -o in odrasel, -sla, -o; odraščen, odraščena, -eno; odraščati, -am; odraščajoč, -a, -e a^aziti (se), odražati se, (rus.) = odbiti, odbijati se (o svetlobi); odsevati, odsvitati se. NaMČno je n. pr.: žitji sv. Konstantina in Metoda (spisa) jasno odražata (prav: kažeta) razvoj Bizanca in srednje Evro^ v tisti dobi; na njegovem licu se je odražal (bolje: kazal, bil videti) smrtni boj; ob skrivnostnih postavah Jurčičevih se čudaški berači in posebneži še ostreje odražajo (bolje: se vidijo ali: se od drugih ločijo); Rdeča hiša na Poljanskem nasipu v Ljubljani se s svojimi velikimi vhodi in nesorazmernimi oblikami ostro odraža (= odbija) od svoje okolice 6drc, -a m., posteljnjak brez nog odriči se česa ali čemu odrčdba, rod. množ. odredb Odrešehik, -a m. odrešilen, -Ina, -o (-šil-) odreven^ti (pog. odreveni), -im; odrevenel, -ela, -o; odrevenela noga odrčzati, -rčžem; dobro odrezati (gut abschneiden) = si. odrezati se odrezek, -zka m. odseben, -bna, -o; odsebni konj (nasprotno: vajetni konj) odsédati oficir ods6dati, -am se; odsedno delo (ki se odsčda) odsihdob prisl. odsihmal (-mag in -tnal), prisl. odsij, -a m., odsev, odsvit; odsijiti (pog. o(^siyaO;-sijem odslej prisl. odsdjen, -jna, -o = osčjen, -jna, -o (nasprotno priso- o^6nčen, -čna, -o; ods6n-čna stran; odsončje, -a s. odsoten in odsoten, -tna, -o (nenavzoč); odsčtnost, -i ž. (nenavzočnost, -i) odsprčdje, -a s., fasada odstotek, -tka m.; odst6ten, -tna, -o odstraniti in odstraniti se =: si. oditi odšlk^dba ž.; odšk6diti, -im; odškdden, -dna, -o odštčti (p^. odštet), -6jem; odštčvati, -am; odštčvek, -vka m. odtčnck, -nka m., niansa odteščdti aAdf), -am; pe- halnik, -a (-hag-) pehota ž. pehtran, -a m.; pehtranov, -a, -o pekel (palau), -klž m.; prid. peklen, -a, -o; peklčnski, -a, -o; pekliti, -im; pek-Ijžnje, -a s.; peklenšček, -ščka m. pelket, -6ta m.; peketati (pe- ketat), -tam, -ečem pelerina ž., svršnica pžlin, pelina m.; pelinkovec, -vca m. peniti (pog. piljat), peljem in peljam; vel. pelji, peljite pena ž.; penav, -a, -o = penast, -a, -o; pčnavka ž. — penovka ž. (žlica za posnemanje); peniti se, pčnim; spčnjen, -a, -o; penjenje, -a s. pendint, -a m., protivesek, nasprotek, dopolnilo pčnja ž., penjača ž. (ne: klamfa) pentlja, petlja ž. (ne: mašna) penzija ž., {»koj, pokojnina; prid penzijski, -a, -o, pokojninski; penzionist, -a m., upokojenec penzija ž., oskrba (hrana in stanovanje); penzionat, -a m., zavod; penzionar(ka), gojenec(-nka) pepel (pepeg), -ela m.; pe-pčlnat, -a, -o; pepelnjak, -a m.; pepelnica ž.; pejsel-ničen, -čn^ -o(-peg') -, Pe-.p€lčica ž. (-pel-) pepeliti petžlitt pepeliti (pog. pepelu), -im; pepeljenje, -a s. pergament, -enta m., koženi-ca; pergamenten, -tna, -o perfiden, -dna, -o, verolomen, izdajalski periferija ž., obod; na periferiji ozemlja = na robu; perifSren, -rna, -o, obroben Perikles in Periklej, rod. Pd- rikleja m. perilce, -a s.; perilen, -Ina, -o (-ril.) perilja ž. = perica perilnik, -a (.riu-) m perioda ž., 1. doba, 2. povra-čaj (v mat.), 3. zloženi stavek; periodičen, -čna, -o = peričden, -dna, -o peripetija ž., preobrat, obrat perišče in prgišče, -a s. perjanica ž. pernica ž. peron, -a m., hodnik (na po-•• > persekucija z., preganjanje; prid. persekucijski, -a, -o I>ersiflirati, -am, smešiti, posmehovati se komu; persi-flaža ž., smešenje, pod-smeh persondl, -a osebje, služab-ništvo; personalen, -Ina, -o, oseben perspektiva ž., daljnogledno razmerje, razdalja; odzgor-nja (ptičja) perspektiva Peru, rod. Perdja; perujski, -a, -o ali peruanski, -a, -o perut, -i ž.; perutnica ž.; perutnina ž. perverzen, -zna, -o, izprijen, pokvarjen ; perverznost, -i ž. Perzija ž.; Perzijec in Per-žan; perzijski, -a, -o; per-žanski, -a, -o pes (pas), psa m.; pesek (pasih), -ska m.; psica ž.; psič, psiča m.; psiček, -čka m.; pse, pseta s.; psar, -ja m.; pasji, -a, -e pesek (pesak), -ska m.; peščen, -a, -o pesem, -smi ž.; pžsmica ž.; pesemski, -a, -o; pesmarica ž. pesimizem, -zma m., nagnjenje, stvari imeti za slabe; črnogledost; pesimist, -a m., čmoglddec; pesimis^tičen, -čna, -o, črnogldden pesjin, -a m.; peslajnar, -ja m.; pesoglavec, -vca m. (pas.) pesniti, -im; spžsnjen, -ena, -o; pesnjenje, -a s.; pesnik, -a m.; -ica ž.; pesniški, -a, -o jjest, -i ž.; v pesti pester (pestar), -stra, -o, pisan; pestrost, -i ž. pestunja ž.; pfetovati, -ujem peš prisl; p. iti; peš pot; pčš hoja pet; petdeset; pčt sto; pet tisoč; petdeset tisoč; petdesetletnica ž. peta ž.; rod. petč in pete; na peto, na pete; rod. množ. peta in pet, pet; spodpetiti, -im; spodpetil, -ila, -o in spodpetilo petelin, -ina m.; petelinov, -a, -o; petelinji, -a, -e; petelinje hlače petér _EÎE«S pefér, -a, -o; (o rabi glej pod četver); petérka ž. (število jet); petérovfsten, petéro-côten; petica ž.; petina ž.; vrst. štev. pêti, -ega in péti, -ega Péter, Pêtra in Pétra m.; Pé-trček, -čka m.; Sempéter, Šempetra m., (predmestje v Ljubljani); šempčterska fâra (Š3m-)\ Sv. Pêtra cesta (v Ljubljani) péter, -tra m., podstrešje peteršilj, -ilja m.; peteršiljev, -a, -o petkrat pêtlja ž. = pêntlja ž., zanka pêtlja ž., pêcelj; grozdova peti a = petljika ž. pétpedi medmet (posnemanje prepeličjega petja); petpe-dikati, -am Petrarca (^pefranta^, 2. 4. -ca; 3. 5. -cu; 6. -om; svoj. prid. Petrarcov (-koyi), -a, -o petrefakt, -a m., okamenina petrôlej, -a m., kameno olje pévkinja ž. = pévka ž. pfea ž. pianino m., -na, -nu; klavir s pokončnimi strunami; pianist, -a m.; pianistinja z. = pianistka z. piarist, -a m.; piaristovski, -a, -o pičel (piča^), pičla, -o piedestâl (pjedestâl), -a m., podstavek pieféta ž., sj^tovanje, sjx)-štljivost; pietéten, -tna, -o, spoštljiv pihâlo, -a s.; pihâlnik, -a m. (kan-j pihati, -am; pihal, -äla, -o pihliäti (pog. pihljat), -am; puiljaj, m. pijän, -äna, -o; p. od veselja; pijanec, -nca m.; pijänka z.; pijančeviti, -ujem; pijančevanje, -a s. pijävka ž. = pijavica; pijav- kast, -a, -o pika ž., manjš. pičica; vse je do pičice res pikänten, -tna, -o, dražljiv (o jedi), dražesten, mikaven; pikirati, -am, zbosti; pikiran, -a, -o, razžaljen pi^poka, pikapök, medm. (posnemanje glasu pri mlatvi) pikapolönca ž. (Marienkäfer) pikčast, -a, -o piknik, -a m., obed, h kateremu udeleženci prineso jedi in pijače pikolo, -a m., natakarski učenec pila ž., prid. pilen, -Ina, -o (-pil-) pila ž., položiti zadnjo pilo na kako delo (po franc.-nem.) = si. zadnjikrat opiliti ali ugladiti pilöt, -a m.; pilotirati, -am pilula ž. pincčta ž., kleščice pingvin, -a m. pinja ž., mleko v pinji mesti, pinjeno mleko pionir, -ja m., rovoköp; pionirski, -a, -o pipati, pipam, pipljem; p. se, tepsti se; pipav, -a, -o = prepirljiv; pipavec, -vca m.; pipavost, -i ž. pipec, -pca m. pîrav _Elagiit pîrav, -a, -o = trohljîv, -a, -o; piravîna ž. Pirenéji, -jev m. množ.; Pi- renéjski pololok pîrh, -a m.; za pirhe komu kaj dati; pîrhafi, -am; jajca pirhati; pîrhast, -a, -o pirika ž.; prid. pirîfen, -čna, -o; pirje, -a s.; pîrnica ž.; pirničast, -a, -o pirpogačica ž. = netopir pisilec, -Ica (-uca) m. pisâlnik, -a m.; pokončni pi- salnik, das Stehpult pisâlo, -a 6.; pisâlce, -a s.; pisalen, -Ina, -o; pisâlnik, -a m.; pisâlnica z. (sàl-) pisan, -a, -o; pisana listina; pisana ruta pisâriti, -im; pisârjenje, -a s.; pisâma z.; pisârniSki, -a, -o pisati, pišem; sed. del. piš6č; pisal, pisâla, -o, -i; pisâ-nje, -a s.; pisâtelj, -elja m.; pisateljevâti, -ûjem pisec, -sca m.; piščev, -a, -o pisen, -sna, -o = pismen (-man), -ena, -o; pisni jêzik — pismeni jezik pisk, -a m.; piskati, -skam; piskâlec, -Ica (-uca) m. piskav, -a, -o pisker, -kra m.; piskrc, -a m.; piskrček, -čka m. pismén, -éna, -o; pisménstvo, -a s.; pisménka ž.; pismen, -a, -o; nepismen (= analfabét) pismo, -a s.; sv. pismo; sv. pismo novega m starega zakona pismo, -a s.; pisemce, -a s.; pisemski, -a, -o; pisemska pošta; pisemska shramba (arhiv); pisemstvo, -a s. (-sam-) pismouk, -a m. pišč, -a m., kukec pišč41 (-au), -&li ž.; piščalka ž.; piščalkar, -ja m. (-ičau-) piščknec, -nca m.; piščfe, -čta in pišče, -ta s. Piščce ž. množ.; pišččki, -a, -o Pišenca ž. piška ž.; p. ocvfta, pečžna piškav, -a, -o; ni piškavega oreha vreden; piškavec, -vca m. piikčt, -a m., biskvit pišktir, -j a m. piti (pog. pit), pijem in pi-jfem; del. sed. pij6č; vel. pij, pijte pitje in pitje, -a s. pitoven, -vna, -o; pitovna živina; pitovni zajec; pitov-nica ž. = pitovna svinja; pitovnik, -a m.; , pitovni prasec pivec, -vca m.; v krčmi je polno pivcev; pivka ž.; pi-ven, -vna, -o; vino je piv-no; pivnica ž.; pivski,-a,-o pivnik, -a m., pivni papir pivo, -a s.; vrček piva pižem, -žma m.; pižmov, -a, -o; pižmovec, -vca m.; piž-mica ž. pldčati, -am; plačal, -ala, -6, -i; plačilen, -Ina, -o (-čil-) pladenj, -dnja m., krožnik plagiit, -a m., slovstvena tatvina plâh plehek plâh, -a, -o in plahô; množ. plahi in plâhi; dol. plâhi, -ega; plahodûsen, -šna, -o; plahôst, -i Ž.; plašljiv, -iva, -o; pMšen, -šna, -o in plaSèn, -Snà, -6 plâhta Ž.; plâhtica ž. plahuta ž. = plahta plâjhati, -am; morje plajha; voda plajha v ^sodi, ki ni polna plakat, -a m., lepâk plâkati, -kam, -čem; plâkal, -ala, -o plakéta ž., tanka knjiga, kovinska ploščica z reliefom plâmen, -ména m.; plamé-nast, -a, -o; plaméncek, -čka m. plamenica ž., bakla; plame-Hlčar, -ja m., baklonosec plamftéti (pog. plamtçt), -im = plamenéti, -îm; plame-nčč pogled plân, -a, -o; na plânem; na plâno priti plân, -a m., načrt, umislek plân, -i Ž., planjava planika ž., o&îca planirati; -am, zravnati, iz-gladiti plâniti, plânem; p. na (nad) koga; plânil, -îla, -o in plânilo planota ž. plânSar, -ja m.; pMnšarica ž.; plâniarstvo, -a s. plantaža ž., sajenje, zasad plasirati, -am, postaviti, namestiti plâstika ž., kipotvorstvo; plâ-stičen, -čna, -o, kipovit, li-kovit; nazoren plâàé, -a m.; pUščar, -ja m., rokovnjač platforma ž., 1. ploščad, ravna streha; 2. podlaga, osnova (pri obravnavanju) plati, poljem; kri mu je plâla po žilah (ne: plula; pluti = plavati) plâti, poljem (vodo) plâtno, -a s.; platnén, -a, -o plàv, -âva, -o (bele barve); plav konj, vol; plâvec, -vca m. (plav vol); plavo-làs, plavolâsec, plavolâska plàv, plava, -o (nem.) = si. moder, višnjev, sinji plavâlen, -hia, -o; plavâC, -a m. = plavâlec, -Ica m.; plavâlka ž. (-val-) plâvanje, -a s. plaviti (pog. plavit), -im; plavljèn, -êna, -o; plavljê-nje, -a s. plavž, -a m.; pMvžar, -ja m. plâz, -a in plazil m.; plazîna plâziti, -im (se); plazeč, -čča -e; plâzenje, -a s.; plazilec, -Ica ('lica) plaža ž. (kar je malovredno), domača in tuja plaža; zlasti slabo slovstvo (Schundliteratur) plebiscit, -a m., ljudsko glasovanje plčče, -a s.; množ. 1., 4. plé-ča, 2. pl6č; 3. plččem, 5. pri plččih, 6. s plčči; pleče, -éta s.; plečat, -âta, -o pledirati, -am, zagovarjati (pred sodiščem); pledirati za kaj: = potegovati se, poganjati se za kaj; ple-doajé, -éja m., zagovor plêhek, -hka, -o; plêhka voda; plehkôta ž.; tudi ple-hâk in plehèk, -hkà, -6 plejâda plôl plejâda ž., gostosevci, skupina sedmih zvezd' plemenitiš, -a m. = pldmič, plemenitnik pllniti, -im; (o)plénjen, -a, -o; plénjenje, -a s.; pleni-len, -Ina, -o (-nil-) plénjaiti, -am; žito plénja (daje mnogo zrnja); plenjàv, -âva, -o plesâti in plésati (pog. pU-sat), plésem; del. sed. ple-Š6C; plesâvec, -vca m.; plesâvka ž. = plesâlec, -Ica; plesâlka (sâl-); ple-salen, -Ina, -o ( sal ) plesen, -sni ž. (plesnôba) pleskati, -am; pléskar, -ja m. in pleskâr, - a m.; pleskâr-ski, -a, -o; p eskârstvo, -a s. plésniti, plésnim in plesnéti, -im; plésniv, -a, -o; plés-nivec, -vca m. plêsti (pog. plèst), plêtem; plet6č; plétel, plêtla, -tlo m plèl, plêla, -o; pletîlo, -a s.; pletilstvo, -a s.; ple-tîlen, -Ina, 4no (-til-) pleša ž.; plčšec, -šca m.; plé- šast, -a, -o pleténka ž. pléti, plévem; plèl, -éla, -o pléva Ž., nav. množ. pléve, plév plévelk, -vka, -o = plivek plehek, neslan, pust, slab, prazen plevel, -a m. (plevég) ; ple- vélnat, -a, -o f-véjf-) pléza^i (pog. plezat), -am; plézal, -a, -o; plézanje, -a s.; plezalec, -Ica (-uca) m.; plezalen, -Ina, -o; plezal-stvo, -a ( zal-) s. plin, -a m.; plinska luč pliskavica ž. = pliskavka ž. plitev, -tva, -o in plilek, -tka, pljačkati, -am = si. pleniti, krasti pljuča s. množ.: 1., 4. pljuča; 2. pljuč; 3. pljučem; 5. gjučih; 6. s pljuči; plju-n, -čna, -o; pljučnica ž. pljiiniti, -nem; pljunek, -nka m.; pljuvati (pog. pljuvat), pljiijem, vel. pljuj, pljiijte; ne pljujte po tleh! pljuval-nik, -a m. (-vdf}-) pljunkati, -am; voda pljunka (se giblje) pljiisk medmet pljuskati, -am; pljuskniti,-nem pljusniti, -nem pl6ča ž.; pločnik, -a m., tro- toar pločevina ž. ploden, -dna, -o; pl6dnica ž.; plodnost, -i ž.; ploditi (pog. plodit), -im; plodil, -a, -o ploha ž. pl6sk medmet pl6slk, ploska m.; desko na pl6sk položiti; s plSskom pasti ploskev, -kve ž.; prid. plo-skven, -kvena, -kveno (-kvan) in ploskoven, -vna, -o plošča ž. in plošča = ploča; ploščica ž.; ploščat, -a, -o = pločat, -ata, -o; pl6-šček, -ščka m. ploščad, -i ž. ploščina ž. pl<5t, plčta in -ii; na plčtu; množ. plotčvi, plot6v; plotnica ž. e!^ počrnčti e, -a m.; plužen, -žna, -o; pmžiti, -im; plužnica ž.; plužno, -a s., nav. množ. plužna, -žen, sprednji del pluga s kolesi plundra ž., pl6dra ž. plunka ž., harfa plunikati, -am = pljiiskati; voda plunka (se zaganja v breg) plušč, -a m., rasilina pluta ž., probkovina; pldtov, -a, -o; plutovina ž. pluti, -pl6vem (ne plovili, -im), jadrali pnevmiitika ž., nauk o gibanju plinov; gumijast obroč na avtnih kolesih; pnevmatičen, -čna, -o po predi.; po slovensko govoriti ah slovenski (ne: po slovenski); po domače; vsak po svoje; po navadi; po volji mu je kaj; po pravici; po resnici; po vrsti pripovedovati; samo po sebi; po strani pogledati; po dolgem; p6 zlu iti; po krivem priseči; po sili vzeti; po prstih hoditi; po naključju; jjo nesreči; po opravkih hoditi; po polnoči; po vsem tem; ,po č4m je kaj. (po kaki ceni) poanta ž., ost, dovtip, duhovitost pobirati, -biram; pobiranje, -a s.; pobirilec, -Ica (-uca in -Ica) m. pobliže prisL = bliže poboljševilnica ž. (-val-) pobčtati se, -am se pobritim, -a s.; pobratim-stvo, -a s.; pobratimija ž.; pobratiti se pobuniti, -im = si. podpihovati, podščuvati pocčni prisl.; blago je po-cčni = cčn, clna, cen6; cenčn, -a, -o; prisl. cen6 pocčsten, -stna, -o; pocestna vožnja počšsi prisl.; počasen, -sna, -o; prim. počasnejši, -a, -e, prisl. prim. počasnžje; počasnost, -i ž. počemii (čemu, kčemu)? prislov; naznanja namen; po-čemu hodiš? počemu si prišel? poi^niti (pog. počinit), po-ččnem; poččnil, počenila, -o počepniti, poččpnem počesati, počdšem; počesal, -ala, -o poččtek, -tka m.; od početka; iz početka; spočetka; v početku (ne: početkom) petega stoletja poMz prisl., počez kaj, delati; ^čžzen, -zna, -o = povprečen; počdzna cena, počezni denar počitek, -tka m. = odpočitek; grem k počitku = si. grem počivat, ležem spat počiti (pog. počit); počijem = počijem se ali s počivati, -am; počival, -ila, -o; počivalnik,-a m. počrnčti (pog. počmft), -im; počrnel, -dla, -člo; počf-niti, -im (koga); počrnjen, -njena, -o pod podéba pod predi.; pod zlo (= po zlu) iti, zugrunde gehen; pod nič priti; pod n6č (proti noči), pod prisego (ali: s prisego) kaj izpovedati; pod kaznijo; pod jogojem (bolje: s pogo-em); v sestavi p6dpred-sédnik, pèdbân, podzupàn, pôdadmirâl p6d, pôda, na pôdu podâjati, -jam, -jem; poda-jâlec, -Ica m. (-uca); po-dajilnik, -a m. (-jà\f-) podaljšati, -am; podâljiek, -ška m. podanik, -a m. = sl. podlož-nik podariti, -îm; podaril, -îla, -o podàti (pog. podàt) se spât = odpraviti se, iti spat; podati se kam = sl. iti, napôtiti se, odpraviti se; pravilno pa je: trdnjava se je podâla sovražnilKmi; obleka se mu podâ podbôj, podbôja in podbôja m. podčepina ž. poddèl (-dèl), -éla m., pod-šiv; poddélati, po^élam (čevlje) podédovati, -ujem; podédo- van, -a, -o pôdel, -dla, -o; pôdlef, -a m.; pôdlost, -i Ž. podeliti (pog. podelit in po-délit), -îm; podeljen, -êna, -o; podeljevâti, podeljûjem pôdenj, pôdse, pôdme, pôdte (ne: pixi-se, pod-me itd.) podesetérjen, -a, -o podeželen, -Ina, -o (-žel-); podežSlna bolezen, pode-žSlne šege; podeželski, -a, -o, n. pr. podeželski zdravniki; podeželje, -a s. podgrinjilo, -a s. (pod sedlom) podirati, -am; podiranje, -a s.; podirilen, -Ina, -o (ral-) podkev, -kve ž.; s pčdkvijo; p6dkevca ž. (-k3\i-) Podkčren, Podkčrena m. podlaka ž. = podl6ga (pri obleki) podliket, -kta m.; množ.: podlahti; podlahtnica ž. podlasica ž. podlčči (pog. podleč), -Ižžem ranam (po nem.) = sl. umreti za rano ali od rane podlčsek, -ska m. Pčdlog, -a m. podlčžen, -žna, -o; podlčž- nik, -a m. podmčtenica ž. podmladelk, -dka m.__naraščaj podmieti (pog. podmlft) -mž-Ijem; voda je breg pod-mlčla; podm61 (-mog), -ola m.; Postojnska jama je slaven podmol (M. Vilhar) podmčlkel, -kla, -o (-mogkag, -kla) podnčvi prisl.; podnčvi in pon6či; podnčven, -vna,-o; podnevna luč; podnevni pavlinček podn6s, -^a m. pod6ba ž.; časopis s podobami; podoba (videz); podoba je, da bo šel dež (videti je, da...); ni p(^ba, da bi šel dež; kakor je podoba; po vsej podobi podočnjak podvoden podočnjak, -a m. - pod6č- nik, -a m. podoknica ž. poddknik, -a m., Fensterbrett pod61gast, -a, -o; podolgovat, -ata, -o (-doug ) poddlgoma prisl. ( dotfg-) = po dolgem, n. pr. ležati pc^olžen, -žna, -o; podčlž- nica ž. (-douž-) Pod6navje, -a s.; podonavski, -a, -o podpalubje, -a s. podpazduha ž.; za podpazdu-bo držati se, prijeti se (ne: roko v roki hoditi) podpera ž. = podpernja ž. = podpora, n. pr. pri hiši podpihovalec, -Ica m. (-uca) podplat, -ata m. (poddel); podplatiti, opodplatiti = poddelati podpluti, -pl6vem, -plujem; kri podpluje; podpluta kri; podplflte oči; podplutba ž. podp6ra ž.; podp6rnja ž. podprbg, -6ga, der Bauchgurt des Pferdes; podpr6-žen, -žna, -o; podprožni jermen poidrislek, -sleka m. (sbk) podrejen, -ena, -o podreti (pog. podr^t), -drfem, ^erem; vel. podri in po-ddri, podrite; podrl (po-dfu), -la, -o podfmati (shr.) = si. stresti, potresti, zmajati podr6ben, -bna, -o = nadroben, -bna, -o; podrobnost, -i ž. = nadrobnost, -i ž. področje, -a s. (ne: delokrog) podružnica ž., p^ružna cerkev, trgovina itd. podsmeh, -a m.; podsmšhni-ti se; Mdsmehovati se; podsmehljiv, -iva, -o podstčnje, -a s.; hodnik pod steno pri hiši; estrada podstrešje, -a s.; podstrešen, -šna, -o podšiv, -iva m. = poddel; podšiti (pog. podsit) čevlje = podplatiti podtakniti, -taknem; podtaknjen, -ena, -o; podtikali komu kaj podtalen, -Ina, -o; podtalnost, -i ž. (-tal-) poduhdvljenje, -a s. poduk = pofik, -a m.; podučiti (pog. podučil), -im; podučevati, -u em = poučiti, poui^vat podvez, -a m. = podv6za ž. (podvežnja) podvezniti, -všznem; podvšz- njen, -ena, -o podvig, -iga m. (rus.) = dejanje, boj; n. pr. Nemčija je dosegla, da je v svetu zopet sama; to je sicer dobro za razne romantične podvige (= dejanja), toda za njen napredek je slabo. Francozi so dali svoji zaveznici dovoljenje za njene podvige (= boje, prizadevanja) proti Abesi-niji podvig, -iga m. — povzdiga ž.;« za povzdigo domače obrti podvdden, -dna, -o, kar je pod vod6; podvodni mah podvojiti podvojiti (pog. podvojit), -im; podvôjil, podvojila,-o podvzéti (pog. podvzèt), -vzamem - sT. lotiti se česa; podvzeti korake = storiti korake; podvzétje (bolje: podjétje); podvzéten {bolje: poidjéten, podjétnik itd.) podzémije, -a s.; pod!zémelj- ski, -a, -o podzglàvje, -a s.; podzglâ- ven, -vna, -o Poe (p6) Edgar; Poea (pdja); Ftoeov (pdjev) poedin, -ina, -o = posâme-zen, -zna, -o; poedinec, -nca m. z= posâmeznik poenačiti, -im poét, -a m., pesnik; poétika Ž., nauk o pesništvu; poé-tičei, -čna, -o, pesniški; poezija ž., pesništvo, pesniški izdelek pogân, -a m.; poganka ž.; pogânski, -a, -o poganjati, -am; poganjžč, -a m.; pogan jalec, -Ica m. (-«ca) pogânjek, -njka m., brst pogibel (-bel), -eli ž.; po-gibeln, -Ina, -o; pogibel-nost, -i ž. (-bel-) poginiti, -nem; poginil, -ila, -o; pridevno poginul (-nul), -a, -o; poginula živina poginjati, -am = si. giniti, -nem pogled, -éda m. péglica ž., bucika pogk>biti j> pogaja m.; s tem pogojem; pogôjen, -jna, -o pogôlten, -tna, -o; pogolt- nost, -i ž. (-gout-) pog&n, -gona, -gôna m. pogorélec, -Ica m. (-uca) pogôsto, pogôstoma prisl.; pogôsten, -stna, -o pograd, -a m. pogrézniti, -nem; pogréz- njen, -ena, -o poginiti, -nem; pogrnjen, -ena, -o pogubiti (pog. pogublt), -im; pogubljèn, -êna, -o; pogubi j ênje, -a s. Pohorje, -a s.; pohorski, -a,-o poiskati (pog.pois^à^), -iščem, poiskàl, -âla, -o poitalijânéiti, -čim poizlkûs in poskus, -a m.; poizkusiti in poskûsiti pojasniti, -im in pojâsniti, -im; pojasnjen, -njena, -o; pojasnjevâti, -lîjem pojàv, -âva m. = prikazen, -zni pojâviti, -im se; pK>jâvljati, -am se pôjem, -jma m.; pojmoven, -vna, -o; pôjmiti, -im; poj-movâti, -lîjem; pojmljiv, -iva, -o pojiitri prisl.; pojtitrišnji, -a, -e gl. jutrišnji pokâj prisl. (čemu); ako so brusi, pokaj so pa v vrečah (Levst.) tž 177 E2!E2L polh pokal (-kal), -ala m., dragocen vrč (za nagrado pri tekmah) pokoj in pokoj, pokoja m. polkolčnje, -a s., zarod, rod pok61j, pokdlja m. pokdncu prisl., pokoncu biti, pokoncu se držati; pokončen, -čna, -o; pokdnčnik, -a m. polkora ž. pokoriti (i>og. pokorit), -im (se); (s)pokorjen, -6na, -o; pokorjenje, -a s. pokositi (pog. pokosit), -im; pokosil, -ila, -ili in pokosili pokdsiti (pog. pokosit). -k6- sim; pokčsil, -ila, -ili pokraj, kraj predi, z rod. pokrajina ž.; pokrajinski, -a, -o m pokrajinski, -a, -o pokreniti (pog. pokrSnit), -krenem = si. ganiti, začeti, sprožiti; je pokrenil vprašanje = je sprožil vprašanje pokret, -čta m. = gibanje; pleonastično: v našem narodu se razvijajo pokreti in gibanja, ki lahko za našo usodo mnogo pomenijo pokristjaniti, -im; pokristja-njen, -a, -o; pokristjanje-nje, -a s.; pom-istjanjevati, -njujem; pokristjanjevanje, -as. r ^ pokrovitelj, -a m.; zavetnik;* pokroviteljski, -a, -o; pokroviteljstvo, -a s. pol (po^); pol ure, dobre pol ure hoda; za pol krajši; čez pol prerezati; na pol gosposko, na j»! kmetsko napravljen; na pol izučen; pol riba, pol človek; za predlogi, ki nimajo tožil-nika poleg sebe, stoji poli: po poli brat; po poli sestra; o poli ene, do p61i dvanajstih, po poli treh; kjer se v sestavi piše polu poleg pol, se -1 v poslednjem primeru izgovarja kot 1, n. pr. polukrog m pčlkrog; poluglasnik in fKjlglasnik, -a m. itd. pola ž. polagoma prisl. polahkati (pog. polahkat)^ -am polahko, polahkoma prisl. pdlbog, -a m. (polbog, -a) poldan m. in poldne s. (poifd-); rod. jjoldne in pkSldneva; daj. p61dnu in f)61dnevu; opoldne, popoldne, predpoldne, popoldanski, predf>oldanski, -a, -o poldnčven, -vna, -o; poldnevnik, -a m. poldrugi, poltrčtji (poij-) pdleg (pdlag) predlog z rod.; prislov polemika ž., slovstveni prepir; polžmičen, -čna, -o, prepiren; polemizirati,-am poleniti (pog. polenit), -im; polžnil, -ila, -o in pol^nilo poUten, -tna, -o; poletna vročina; poletna obleka poleti prisl. pozimi in poleti polglasen, -sna, -o; polglas-' nik, -a m. (pol-) pdlh (ponh), -a m.; polhov, -a, -o; p61hovka ž. Pölhov Gradec poliiraden Pölhov Grädec; rod. Pölho-vega Gradca; Polhogräj-čan, -a, -i; polhogräjski, -a, -o (po\ih-) polič, poliča m. polir, -j a m. poliieizem, -zma m., mnogo-boštvo politika ž., državoznanstvo, državništvo; politik, -a m.; političen, -čna, -o poljš in polje s.; rod. polja; na polju; množ. pölja, polj pölje s.; pöljski, -a, -o; poljana ž.; na polju našega zadružništva = si. v našem zadružništvu; na leposlovnem polju = si. v leposlovju; na bojnem polju = si. na bojišču; gospodarsko, prosvetno, šolsko polje = torišče, področje poljedelec, -Ica m.; poljedelski, -a, -o; poljedelstvo, -a s. (-del-) poljub, -uba m.; poljubiti, -im; poljübljati, -am poljuden, -^na, -o; poljudno znanstvo; poljudnoznanstven spis pölk, -a m.; prid. pölkoven, -vna, -o; polkövnik, -a m. (polk-) polka ž., ples polkne, -ken ž. množ. = si. naöknice ž. množ.; naöknica ž. edn. polkr^, -a m. (pol-) polletje, -a s. (polletje); polleten, -tna, -o pölliterären, -rna, -o (p6l-) pölmesec, -seca m. (pol-) pölmräk, -a m. (pdu-) p6ln (pdtfn), -a, -o; čep gre na p61nem v sod; iz polnega zajemati; v sestavi: polnoleten, polnopraven, polnoštevilen polnik, -a m., korec (po^-) polniti, pčlnim (pog-) polnoč, -i (pdif-) ž.; do polnoči; proti pčlnoči; op61-noči; pred polnočjo; pol-nččen, -čna, -o; ^Inočni-ca ž. pol6ščiti, -im (glazirati); po- Ičščena posoda p61otok, -6ka m. polovnjik, -a m. položij, -a m.; v težaven položaj zaiti (po nem.) = si. zaiti v težave položiti (pog. položit in po-Idžit), -im izpit (po nem.) = si. izpit delati, napraviti, narediti; položiti prisego = priseči; položiti mandat = pustiti polsen, polsna m.(pols3n) — polspanje, -a s. polt (pdift), -i ž.; koža, barva kože; do polti moker; do polti koga ostriči; p61-ten, -tna, -o p6ltema ž. (poltamd) polten, -a, -o, mesen, čuten; poltenost, -i ž. pčlu, pol v sestavi ohrani navadno svoj naglas n. pr. poluglasnik in polgldsnik; p61usen in polsen; p<51u-krčg in pčlkrog; pčluotok in pčlotok; navadno samo polu v: pčlumer, pčlume-sec, jKSluobla, pčluptič, pčlusukno pdluriden, -dna, -o 12« 179 pdluren ponazoriti pdluren, -urna, -o; po p61- rirni hčji pdlzek (p6t}z-), polzka, -o; pčlzel,-zla,-o; polz6ti(pog. pogzft), -im pdlž, -a m.; pčlžek, -žka m.; pčlžev, -a, -o; polževka ž. (po»'-) pomaginje, -a s.; klicati na pomagšnje pomigati, -am; Bog pomagaj; pomagalka (-djika) ž ; sveta pomagžlka! pomakniti, -maknem; pomaknjen, -ena, -o pomiljati, -am, od pomoliti, -im; jezik, roke pomaljati; p. se (prikazati se), n. pr. zeleni vrti se izmed hiš pomaljajo pominjkati, -am; pomanjkanje, -a s.; pomanjkljiv, -iva, -o; pomanjkljivost, -i ž. pomanjšati, -am; pomanjševati, -iijem pomarinča ž.; pomarančen, -čna, -o pomen, -čna m.; pomčniti, -im; pomenljiv, -iva, -o; pomčmben, -bna, -o pomenciti, -4m (pog. poman-cat) pomendriti (pog. pomandrat), -am; žito je pomendrano pomenek, -nka m.; pomenkovati se; pomenkovanje, -as. pomčnjati, -am = pomeniti pomesti, -mžtem; pomdtel, -&tla, -o in pomfel, -§la, -61o pomežikpviti (pog. pomažiko-vat), -ujem; pomežikovž-nje, -a s.; pomežikniti, -nem pomije ž. množ., pomij nik, -a m.; pomijnjak, -a m. pomilovalen, -Ina, -o (-val-) pomislek, -sleka m. (slak) pomišljati, -am; pomišljanje, -a s.; pomišljaj, -a m. pomlid, -i ž. = spomlžd, -i; ■pomladen, -dna, -o; pomla-dinji, -a, -e; pomladanski, -a, -o pomlidi prisl. = spomladi prisl. pomljiv, -iva, -o; pomljiv svojega poklica; pomij i-vost, -i ž. pčmniti, -im; pdmnenje, -as.; pdmnež, -a m.; od pčmne-nja, od pčmneža = odkar ljudje pomnijo pomdči, -mdrem; vel. pomS-ai; pomozite; B6g pom6zi pomdlsti (= pomlesti), po-mdlzem (-mogz-); pomol-zen, -zena, -o ponijveč prisl., po večini; število kitic je odvisno po-največ od snovi, ki jo pesnik oblikuje ponarediti (pog. ponaredit), -im; ponarejfen, -ena, -o; ponarej&n denar, listina itd.; ponarejati, -am; ponarejevalec, -Ica m. (-val-) ponarodčti, -im; ponarodel, -čla, -o ponatis in ponatisk, -a m. ponavljati, -am; ponavljilen, -Ina, -o (-Ijdl-)-, ponavlja-vec, -vca m.; ponavljavka ž. ponazoriti, -im; ponazorjen, -ena, -o; ponazarjati, -am ponedéljek _E2E£i iva ponedéljek, -Ijka m.; prid. ponedéljski, -a, -o in p<> nedéljkov, -a, -o; ponedélj-kar, -ja m.; ponedéljkati, -am ponekéd prisl. nekod ponemčiti, -im; ponémèenec, -nca m.; ponémcenka ž.; ponemčevati, -ûjem; po-nemčevalen, -Ina, -o (-vâl-)-, ponemčevalnica ž. ponesrečiti, -im se; ladje so se ponesrččile (ne: so ponesrečile); kolesar se je ponesrečil; ponesrečilo se je mnogo ljudi ponev (-atfjt -nve ž.; ponvica ž. ponevédoma prisl. p6ni, -ija m. (konj) poniglav, -a, -o; poniglavec, -vca m.; poniglavka ponikljaH, -am ponikniti, -nem; poniknjen, -a, -o; poniknjena glava ponjava ž., rjuha, plahta ponoči prisl.; ponoči in podnevi; ponočen, -čna, -o; ponččni čuva); pondčne ptice; ponočnjak, -a m. ponos, ponôsa m.; ponosen, -sna, -o ponositi (jjog. ponôsit), -nô-sim; pončšen, -šena, -o; ponašati, -am; ponâSanje, -a s. ponoviti (pog. ponovit), -im; ponovljèn, -êna, -o; ponov-«» Ijênje, -a s.; ponovljiv,, -iva, -o Jo ponôvno = si. na nôvo, iz- nôva ponûda ž., ofêrta ponûditi, -im; trp. del. ponû-den, -dena, -o; del. prêt. ix)nudivši (ne: ponudši); del. sed. ponujajoč, -a, -e (od ponujati) poobédek, -dka m., desert; poobéden, -dna, -o, n. pr.: poobedno vino pooblastiti, -im (opolnomč-čiti); pooblaščen, -êna, -o; pooblaščenje, -a s.; po-oblastilen, -Ina, -o (stil-) poosébiti, -im; poosébljen, -ena, -o; jxwsébljenje, -a s. pôpeik, -pka m.; popkovina ž. poper, pôpra m.; pôprast, -a, -o; opôprati, -am; popô-prati popisovati, -ujem; popisovanje, -a s. popoldan m., rod. popôldne, -dnéva, daj. popôldnevu; prid. popoldânji, -a, -e; popoldanski, -a, -o (po^d-) popôldne prisl. in nesklon-1 i v samost.; célo popoldne (po^d-) popôln, -a, -o; popoln človek; po^lnost, -i ž.; pen pôlniti, -nim, popolnjevati, -ûjem; popôlnoma prisl. (-pom-) popôten, -tna, -o; pwpôtni ust; popotnina ž. popôtnja ž., brašno; popotni denar, popotna pijača poprišati, -am; popraševati, -ûjem poprava ž.; popravek, -vka m.; popraven, -vna, -o, popravna pôla, popravni izpit; popraviti, -im; po-iravljen, -a, -o; poprav ja-"^i, -am; popravljanje, -a s. popréd. poruvâti popred, poprčj (prid, . „. poprej (= prej) je bilo tako, zdaj pa je drugače; popred ko; poprij ko; jjo-prljšnji, -a, -e (prljšnji, -a, -e) poprek prisl. = povprik prisl.; poprek pogledati, poprek (počez) kupiti; povprek reči; povprek kupiti; poprečen, -čna, -o = povpričen, -čna, -o; poprečna cena poprh, -fha m.; snežni po-prh; po vrhu srenja je padel droben poprh poprijeti (pog. poprijel), -primein; vel. poprimi; p. se česa poj^išče, -a s. (rus.) = torišče, n. pr. s političnega torišča je stopil mož (Gladstone), na katerega je ves svet gledal s spoštovanjem poprtnik, -a m. in poprtnjfik, -a m. popularen, -rna, -o, poljuden; ljudski porajtati, -am (marati); ne porajtam za to porajtelj, -tlja m. = poraj-kelj, -klja; porajtljati, -am (pog. porajtijat) = poraj-kljati, -am porasti, -stem; porastel, -stla, -stlo (porasel, -sla, -slo) n. pr. mah je drevesa porastel; prid. porastel (-sel), porasten in poraščen; go-» sto porastel (-sel), jrora-sten, poraščen gčzd porcelin, -a m.; porcelanov, -a, -o; porcelanski, -a, -o; porcelanast, -a, -o pordečiti (pog. pordečit), -im poriči (pog. porèc), poričem porédko, porédkoma prisl. porêklo, -a s. Porénje, -a s., pokrajina ob Renu; porénski, -a, -o Pôrezen, -zna m. porfir, -a m.; porfîrov, -a, -o; porfiren, -rna, -o; por-fîrast, -a, -o; porfirit, -a m. pôrhant, -a m.; pôrhantast, -a, -o porjaveti (pog. poiyavçt), -îm; porjavèl, -éla, -o poročevalski, -a, -o (-vdl-J poročiti (pog. poročit), -îm se s kom (ne: poročiti koga); duhovnik ga (jo) je poročil poročnik, -a m.; lieutenant; poročnik, -a m. tisti, ki kaj poroča porod, poroda m.; preporôd, -6da m. porôga ž. porogljiv, -iva, -o; porogiji- vost, -i ž. porok, porôka m. portai, -a m., umetno zidan sprednji vhod pri poslopju portepé, -éja m. portfèj, -éja m. listnica, portefeuille portir, -rja m., vratar Portoriko, 2. -ka; 3. 5. -ku; 4. -ko; 6. -kom portrét, -a m., obrazna slika; portretist, -a m.; portretirati, -am; portretiranec, -nca m. ' poningelj, -glja m. jjoruvâti, -riijem (pog. poru- vài) posadka postaviti posadka ž.; rod. množ. posadk posamez prisl. posamezen, -zna, -o (ne: posamičen, -čna, -o); posameznik, -a m.; posameznost, -i ž. posamič prisl. posčbej prisl.; posebej stanovati, spati, jesti posčben, -bna, -o; posčbnež, -a m.; posčbnica ž.; posebnost, -i ž. posel, -sla m., opravek, delo; poslovati, poslujem, del. sed. poslujoč, -a, -e; po-slov6dja ž.; p6selski, -a, -o; brezposeln, -a, -o; brezposelnost, -i ž. (sal-) posestrima ž. posčstvo, -a s.; manjš. po- sčstevce, -a s. posfet, -sčta m.; p»sčtiti, -im; posčtnica ž., vizitnica posihmal, posihdob, prisl. f-mdg in -mdlj posilen, -Ina, -o; posilstvo, -a f-sU-J posilizninstvenik, -a m. posiliživ, -a m. IX)siniti, -im = posinčviti, -im; posinjen, -a, -o; po-sinovljen, -a, -o; posin e-nec, -nca m.; posinčvl e-nec, -nca m. X>osinjeti, -sinjim (sinji postati); posinjfel, -čla, -o poskus, -a m.; poskusiti, -im; poskUšnja ž. poslčdica ž. (ne: posledek) = nasledek, nastopek poslednji, -a, -e (zadnji) poslednjikrat, poslčdnjič poslej poslovalnica ž. (-vdl-) posloviti se, -slovim se; poslovil, -ila, -o in poslovilo; poslovilen, -Ina, -o (^il.) poslušati, -am; poslušalec, -Ica m.; poslušalka ž.; poslušalstvo, -a s. (-šdyi-) posliižiti se česa (po nem.) = si. rabiti, uporabiti kaj posnemati, -mam, -mljem; posnémanje, -a s.; posne-malec, -Ica m.; posnemal-ka ž. (-mdif- in -mdl-J (ne: josnemovanje, posnemova-ec) posojilnica ž. (-jil-) posrebriti (pog. posrebrit), -im; posrebrèn, -êna, -o; posrebrênje, -a s. posreden, -dna, -o; nèposré-den, -dna, -o; posrednik, -a m.; fxwrédnost, -i ž.; iposredovati, -ujem; posredovalec, -Ica m.; posredovalnica ž. (-vdl-) posrédstvom železnice = si. po železnici, z železnico post, posta m.; v postu; pô- sten, -stna, -o postajati, -jam, -jem postaren, -rna, -o in postaren, -rna, -o postat, -i ž. (stolpec) die Kolumne; vsaka stran v knjigi je razdeljena na dve postati postaviti, -im; postavljen, -a, -o; postavljati, -am; postavljanje, -a s.; postavim svojega moža (po nem.) _ si. se nobenega ne ustrašim, postavim se pOBtâti poStévanka postâti otômec, -mca m.; potomka ž. - potomkinja; potôm-stvo, -a s. potonika ž. potovati (pog. potofoàt), potujem; potovàl, -âla, -âli; potovânje, -a s. pôtovka Ž.; prid. pôtovkin, -ina, -o potpuri, -ija m. potfditi, -im; potrjen, -a, -o; ipotrjênje, -a s.; potrjati, -am; potrjevâti, -û em potréba ž.; po potrébi; brez potrebe; za potrebo; po-reba je = tréba je Ijotrebovâti, -ûjem, n. pr. ne potrebuješ priti k vaji = ravilno: m ti treba priti vaji potres, -ésa m.; potrésna procesija, opazovâlnica X>otrkl]âti (pog. potrkljàt), -âm potrositi, -im; je dosti denarja potrosila potrošiti (pog. potrošit), -im in trošim; potrčšek, -ška m. potrpljênje, -a s.; potrpljiv, -iva, -o = potrpežljiv potûhniti, -nem; potûhnjen, -a, -o; potûhnjenec, -nca m. potvôriti, -im = popâêiti, spâati; ponarediti; potvôr-jena pisava = ponarejêna pisava poudâriti, -ârim; poudârek, -rka m.; poudârjati, -am; poudarjevâlen, -Ina, -o (-vàl-) poûk, -a m.; poučiti (pog. poučit), -im; poučen, -čna, -o použiti, -žijem; použivati, -am; použitek, -tka m. povabiti, -im; ipovâbil, povabila, -i; povabilen, -Ina,-o (-bil.) povaliti, -im; povaljèn, -êna, -o; povâljati, -am; povâ-Ijanec, -nca m. povâlnik, -a m.; jed, der Strudel; povâlnica ž., potica povečainik, -a m. (-čal-), drobnogled povččati, -am povečerek, -rka m.; povecér- jati, -àm povédati, povém; vel. povéj, povéjte povédek, -dka m.; prid. po-védkov, -a, -o; povedkovo določilo poveliéevâlec, -Ica (-Ica in -nca) m. povêlje, -a s.; poveljevâti, -ûjem; povêljstvo, -a s.*, povêljnik, -a m.; povêljni-štvo, -a s. povér, -a m. = trstje povčriti povzpeti povžriti, -im (potrditi, izpričati); poverjen, -ena, -o; povčrjenil{, -a m.; povfer-jati, -am; poverjenje, -a s. (ne: poverenje), zaupanje, potrdilo povčsmo, -a s., n. pr. predi- va, detelje itd. povčst, -i ž.; manjš. pove- stica ž. povetrje, -a s. povčzniti, -znem; j)Oveznjen, -a, -o poviti, -vijem; vel. povij, povijite povlistica ž., privilegij; po-vlastiti, -im; povISšifen, -ena, -o = priviligiran povod, -6da m. in povod (rus.) = prilika, priložnost; napačno se rabi v pomenu vzrok, razlog, n. pr. začeli so nas brez povoda (= vzroka, razloga), po svoji samovolji, na cesto metati (Detela); žalost ima raznovrstne povode , {— vzroke); čudakmje so brez pravega povoda (= vzroka) odklanjale njegovo snubitev (Ektela); Gregor mu je razložil povod svojega prihoda (Detela); pov6dom — si. ob priliki, ob; n. pr. ob priliki razstave, ob volitvah (ne: povodom razstave, volitev); ne: povodom tvojega pisma, prav: ob tvojem pismu, zaradi tvojega pisma povodec, -dca m., vajeti povoden, -dna, -o (v6da); povodni mož; povodne stavbe; povodne živali povoden j, -dnji ž. povoditi, -im = prekaditi; povojen, -ena, -o; povoje-no (prekajeno) meso; po-včjena (jpražena) kava; ipovojena (prežgana) moka itd. povoljen, -Ijna, -o; povolj- nost, -i ž. povprašati, -am = popraša-ti, -am povprčk prisl. =: popržk; povprečen =; jjoprečen povreslo, -a s. povrh in jjovfhu prisl.; po-vrh(u) dati, r>ovrh(u) (= površno) pregledati povrhnji, -a, -e; povrhnje oblačilo; povrhnja plača; povrhnja ž., smetana ]>ovfhoma prisl. površen, -šna, -o; piovršno (slabo) kaj delati; površnost, -i ž.; povfšnež, -a m.; površje, -a s.; površina ž. povse, i>ovsem prisl., popolnoma povsdd prisl.; od povsod prihajajo poročila; po-vs6dnji, -a, -e (tudi: po-vsoten, -tna, -o) povšeči, povščč = vščč prisl. povzdigniti, -nem; povzdig- njen, -a, -o povzeti (pog. po/vzet), povzamem; povzemati, -mam, ^mljem; ^vzčma ž.; povzetje, -a s. povzoriti (povzorit), -im; idealizirati povzpeti se (pog. povzpet), povzpnem se povzročiti prâha povzročiti (pog. povzročit), -im; povzročil, -ila, -o; povzročln, -êna, -o; po-vzročevati, -ûjem; povzrô-čati, -am pozâbeljâi = pozâbivSi = pozžbič prisl. pozâbiti (pog. pozabit), -im kaj, česa; na kaj, na koga; pozabljen, -bljena, -o; pozabljati, -am; pozabi] iv, -iva, -o; pozabljivec, -vca m.; pozabljivka ž.; (pozâb-Ijenost, -i ž.; pozabijênje, -a s. pozavna ž. pozdriviti, -im; pozdravljen, -a, -o; pozdravljati, -am; brat te lepo pozdravlja ali: te je dal pozdraviti (ne: te pusti pozdraviti) pozen, -zna, -o; prim. po-znéjSi, -a, -e; prisl. prim. poznéje; pôznopoléten, pô-znojèsénsKi pozimi prisl. pôzitiven, -vna, -o, določen, dân; pozitivizem, -zma m. poziv, -a m.; poziven, -vna, -o; pozivnica ž. pozivati, pozivam in poziv- Ijem (ne: poživljam) pozlačen, -êna, -o poznamovâti, -ûjem = po- znamenovâti, -ûjem poznavâlec, -Ica m. (-Ica in -uca) poz6r, pozôra m. pozvâti (pog. pozvài), pozô-vem pozvédeti, pozvém; pozvedo-vâti, -ûjem; pozvédba ž. pozvoniti (pog. pozvonit in pozvonit) ; pozvônil, -îla, -îlo in pozvônilo; pozvanjati, -am poieléti (pog. poiêlet), -im; poielévati, -ûjem; zap. po-zêli, -ite; poieljênje, -a s poželjiv, -îva, -o; poželji- vost, -i Ž. požčti (pog. poîèt), poža-njem; požinjati, -am; po-žinjanje, -a s.; požinjka ž., obed po končani žetvi požigati, -am; požigalec, -Ica m. (-uca) požirati, -am (od požrčti); požiralec, -Ica m.; požiralnik, -a m. (-rdu-)-, požirek, -rka m. poživiti (pog. poživit), -im; poživljen, -êna, -o; poživljati, -am; poživljiv, -iva, -o požrtvovalen, -Ina, -o; požrtvovalnost, -i ž. (-val-) pra- predložek; v sestavljenkah ohrani svoj poudarek, n. pr. prâbâbica ž.; pradomovina ž.; prâgôzd m. rod. prâgôzda; prâdèd, prâdéda m. priča in triča ž.; pričar, -ja = fračar, -j a m. Priga ž.; Pražin, -âna m.; Pražanka ž.; prâSki, -a, -o pragmatika ž., opravilnik; pragmatičen, -čna, -o, opravilen, vzročen, stvaren prâha ž., prâSna njiva (po nem.) = si. trznina, tfzna njiva = tfznica; tudi prê-log) -6ga m.; njivo v pre-16gu pustiti; v prêlog dati praksa prebivalec pržksa ž., izvrševanje poklica; vaja; praktičen, -čna, -o, izkušen; poraben; praktik, -a m.; praktičen človek; praktika ž., dejansko izvrševanje; praktikant, -a m., vajenec; prakticirati, -am prškc, -Ica m. f-gca in -Ica)-, 8 pralcem tolčejo platno pralen, -Ina, -o; prilnica (-dl-) pralica ž. {H-žpor, -a m.; praporščak, -a m. praprot -i ž.; praprotov, -a, -o in praproten, -tna, -o; praprotje, -a s. prasfe, -čta s. prasec, -sca m.; prašiča ž.; prašiček, -čka m.; prašič, -iča m.; prašiček, -čka m.; prasji, -a, -e; prašičji, -a, -e; prasčtina z.; prašičereja ž. praskati, -am; praskav, -a, -o; praskavec, -vca m.; praskavka ž. prasket, -eta m.; prasketati, -etam, -ečem prašaiti in vprSšati, -am prašen, prašen in prašan; prdšna in prašni; prašno in prašno; prašni in prašni množ.; dol. prašni, -ega pratež, -a m.; pratežen, -žna, -o; pritežni voz pritika ž.; pratikar, -ja m.; pratikarstvo, -a s. priv prisl.; prav za prav; prav zares; suknja mi ni prav; imaš prav (ne: pravo); prav tak je = ravno tak; prav o Veliki noči = ravno o Vel. noči; čeprav (dasi) prâvda ž.; prâvden, -dna, -o; pravdnik, -a m.; državni pravdnik; pravdač, -a m. prâvec, -vca m., smer pravi (nima nedoločne oblike), prava, prâvo; sem še pravi čas prišel; ta ni pravi; pravi brat; prava (desna) roka; pravo zlato pravicoljdben, -bna, -o; pra- vicoljubnost, -i ž. pravilen, -Ina, -o; pravilnost, -i ž.; pravilnik, -a m., règlement, pravilnost, -i ž. (-vil-) privkar prisl. pravljica ž.; pravljičen, -čna, -o; pravljiški, -a, -o privšen, -šna, -o = pravilen; pravšna oblika; ravno pravšna prilika; v pravšni razdalji prazen, -zna, -o; prim. bôlj prazen prazniti, -im; (iz)prâznjen, -a, -o; praznjenje, -a s. pražiljka ž. bražiljka pražnji, -a, -e 1. prazničen: pražnja obleka, pražnje se obleci; 2. fin: pražnje predivo, pražnja srajca; pražnja moka prè prisl. baje, menda prebâviti, -im; prebavljen, -na, -o; prebavljati; -am prebedeti (pog. prebadçt), -im prebiraiti, -am; prebirač, -a m.; prebiralec, -Ica m. (-gca in -Ica) prebiti (pog. prebit), preb6m in prebijem; z njim ni moči prebiti prebivalec, -Ica m.; prebivil* stvo, -a s. (-vdff-) prebledčli predžleč prebledčti (pog. prebledi), 'im, prebledel, -61a, -o, pre-bledčvati, -am preboleti (pog.prebolei), -im; prebolel, -čla, -o; prebold-nje, -a s.; prebol6vnik, -a m. rekonvalescent prebosti (pog. prebost), pre-bodem; preb6del, -bodla, -o; prebodfen, -Sna, -o; pre-bodene roke prebrdden, -dna, -o; pre- brodnina ž. prebuditi (pog. prebudit), -im (se) iz spanja; prebujen, -Sna, -o; prebujenje, -a s. precej = takoj; precej = zelo, n. pr. precSj močen; precejšen, -šna, -o; je s precejšnim krdelom prijezdil precfep, -čpa m. preci6zen, -zna, -o, dragocen; preci6znosf, -i ž. precizen, -zna, -o, natančen; preciznost, -i, natančnost prččanski, -a, -o; prččanski kraji, jugoslovanske pokrajine, ki leže, gledano iz stare Srbije, preko Donave in Save; prččan, -a m. prečeščen, -Sna, -o pred (predlog) se rabi v sestavi večinoma po zgledu tujih .jezikov; namesto tega rabimo kak pridevnik, n. pr. prčdnji, poprSdnji, predh6den, osnčvni, prvi jn pod.; n. pr.: prčdnia straža (ne predstraža); prednje čete; poprednja priprava (ne: predpriprava); predhodno vprašanje, predhodno pogajanje; na-prejšnja odpoved; osnovna izobrazba (ne: predizobraz-ba); uvodna preiskava ali začetna (ne: predpreiska-va), uvodna poizvedba (ne: predpoizvedba^ prvi pogoj (ne: predpogoj); prvi telovadec, prvi delavec; prvo-boritelj; posebna pravica (ne: predpravica); večkrat izraža isti pojem kaka nesestavljena beseda ali kak drug predlog; n. pr. pred-ležeč = sl. pričujoč, priložen; predstoječ = sl. bližnji, bliže; nepredvideno ga je napadel = sl. na lepem, iznenada; predvidevati = sl. imeti v mislih, določiti; predpražnik = sl. nivečer; predplačilo = sl. naplačilo, predpodoba = sl. podoba, n. pr. daritve starega testamenta so bile ptodoba pravih daritev (Ka-stelic 1688); preddoločen = sl. zadostuje določen, -a, -o prčd prisl. = prej; pred in potlej; pred ta dan; pred pomisli, jx)tle stori pred ali po z očinu (raba dveh prilogov) = sl. pred zločinom in po zločinu (ali: po njem); na in zemljo = sl. na zemlji in pod zemljo; od čez kraj visečega drevesa = sl. od drevesa, visečega čez kraj predil, -a m.; predalček, -čka m. (-dal-)-, predaien, -Ina, -o; predalna omara; pre-j dalnik, -a (omara s jjre-dali) predaleč prisl.; predaleč je šel predati predujem predäti, predam; predajati, -jam, -jem (übergeben); predaja ž. predavälnica ž. (-vâl-) predbacivati (po nem.) = si. očitati, oponašati komu kaj preddverje, -a s. die Vorhalle; preddûrje, -a s. = predhišje, -a s., hodnik pred vežnimi vrati preddvor, -ôra m. predél, -a m. (-dél) = kupé V vlaku predélek, -Ika m. (-Ika), rubrika préden prisl.; oglasi se pri nas, preden odideš prédenica ž. prédeno, -a e. predestinâcija ž., naprejšnja odločba predévati, -am . predgövor, -am. " • predigra ž. = preludij Predil, -a m.; predilski, -a, -o predilnica ž. (-dtl-) predirati, -am (od: predreti); predirljiv, -iva, -o; predir-jivost, -i ž. predjèm, -éma m. (tudi: prèd-ujèm, prèdujéma in predujem, -ûjma) prèdjesén, -i ž.; predjesénski, -a, -o predlâni prisl. = predlanskim prisl.; predlanski, -a, -o; predlansko vino prêdlog, predloga m.; pred-l0žen, -žna, -o; predlöga ž. prédme, prédte, prédse, pré-denj, prednjo (krajše oblike 06. zaimka za predlogi s lož.) predmèt, -éta in prêdmet, -éta m.; predméten, -tna, -o prédnica ž., (v samostanu); pwédnik, -a m., prednamec prednjžčiti, -im prédnji, -a, -e; prednji zobje predoêevâlen, -Ina, -o (-vàl-) predočiti, -im Prédoslje, 2. Prédoselj, 3. Prédosljam, 5. v Prédos-Ijah; prédoseljski, -a, -o prèdpekèl (-kàu), -klà m. predpolâgati gl. predpostavljati in suponLrati predpöldan m. in predpöldne s. (-pou-) predpostâviti, -im, suponirati predpostâvijati, -am = do-mnévati; predpostavka ž. = domnéva ž. predpôsteljnik, -a m., Bettvorleger prèdpr^zâdnji, -a, -e predpûst, -a m.; v predpû-stu; predpûsten, -stna, -o; predpustna nedelja predrzniti se, -nem se predsédnilfc, -a m.; predséd-stvo, -a s.; predsedovâti, -ûjem predsnočnji, -a, -e, prid.; predsnočnjim prisl. predsoba ž. in prédnja sôba predstava ž.; predstaviti, -im; predstavljen, -ena, -o; predstavljati, -am prédstvo, -a s. = prednost, -i ž.; prédstven, -a, -o (-stvan ) predûh, -a m., dušnik;^ na lé-du je že vse polno predu-hov predujem, -jma m. gl. predjèm preduvérjen prèk preduverjen, -a, -o, voreingenommen predvčerajšnji, -a, -e; pred- vč6ranji, -a, -e predvečer, -a m. prfedvice ž. množ. prčdviden, -ena, -o, n. pr. predvidena kazen = si. do-očena k. predvsčm prisl. predznamovati, -lijem; pred-znamenje, -a s.; prčdznak, -a m. prefekt, -a m., predstojnik preferanca ž. prega ž. die Schnalle preganjati, -am; preganjanje, -a s.; preganjälec, -Ica m. (-lica in -Ica) pregeniti (pog. preganii), sed. preganem in pregnfem; pregenil, -ila, -o; prega-njen, -a, -o in pržgnjen, -a, -o pregibati, -gibam, -gibljem; pregibljiv, -iva, -o; pre-gibljaj, -a m. preglušiti (pog. preglasit), -im; pregluševati, -üjem; preglušljiv, -iva, -o pregnan, -a, -o, navihan, navit; na vse načine pregnan; pregnanost, -i ž. pregnanstvo, -a s.; v pregnanstvu živeti pregnanten, -tna, -o, jedrnat, klen, izrazit pregneten, -Sna, -o pregrada ž. pregräja ž. pregrebati, -am; pregrSbsti, -grebem (zemljo) pregrinjalo, -a s. prehlàd, -âda m.; prehladen, -dna, -o, n. pr. prehladno vreme; prehladèn, -dnà, -6 n. pr. prehladnô mi je tukaj prehod, -6da m.; prehôden, -dna, -o; v prehodni dôbi; prehôdnica ž., prehodni ist preiničiti, -im; preinačbaž., predrugačiti preiskava ž., preiskati (pog. preiskàt), -iščem; preisko-vâti, -lijem; preiskavati; preiskovalen, -Ina, -o; preiskovalni sodnik (-val-) preiti (pog. preit), preidem ali préjti (pog. prè/t), préj-dem; del. prêt. preSèl, pre-Slà, prešlo in -6; prid. prošli časi; prôSla léta; prôSlost, -i ž. preizkusiti, -im in preskûsiti, -im; preizklišati, -am in presktišati, -am; preizkliš-nja in presktišnja prèj prisl.; prèj ko prèj; prèj ko slèj; prèj ali slêj; čim prej — tem bolje; prej, ko; prej ko odideš; prej ko je mogoče; prèjkone (najbrž) prejéti (pog. prejet), préj-mem; prejémati, -jémam, -jémljem; prejemâlec, -lea m C-jfca in -lea)', prejem-Ijiv, -iva, -o prèjkone = najbrž, prisl. prèjle = prej prisl. prejšnji, -a, -e; popréjSnji, -a> -e prèk, preko in nepoudarjeno prek(o), predi, z rod.; prek (= preko) Save; prek hriba; prek potoka; prekoča- prék premîslék sen (preko dotočenega časa); prekomeren, -rna, -o; prekomeren verz; prekvrč-den, -dna, -o prek (= vprek) prisl.; prčk položiti; prek se peljati; vse prek leti; prčk in prek prekdniti, -im prekast, -a, -o, škilast; prč- kasto pogledati preki sod = si. nagli s6d, nagla sodba preldniti, -nem = pretrgati; pleonastično: iz besed so nastajali stavki, prekinjeni in pretrgani, ker sta si segali nasprotnici v besedo n^etela); napačna je oblika: prekinjati prekla ž.; s preklo orehe stepati; prčklast, -a, -o; prč-klati, -am; s preklo klatiti; p. se; preklo v je, -a s.; pre-klovina ž. prelfcleti (pog. preklet), pre-k61nem (-k6u-)\ preklet,-a, -o; prekletstvo, -a s.; preklinjati, -am; preklinjevž-lec, -Ica m. (-uca) Prekmlirje, -a s.; prekmfir- ski, -a, -o prekpot, -a m. I»'elffžmnica ž., bisaga preks6nčen, -čna, -o; prisojen; preks6nčje, -a s. < prekupčevalec, -Ica m. (sca) prelžhek, -hka, -o in prela- hfek, prelahžk, -hkk, -6 prelikomen, -mna, -o prelaz, -a in prelaz,-Mza m. preiec, -Ica (-Ica) m., vrsta vešč preiest, -i ž.; preiesten, -stna, -o, omamljiv, očarljiv prelesti, preiezem preleviti se, -im se; prelevil, -ila, -o preija ž., predica prelbm, prelôma m. prelomiti (pog. prelômit), s kom, s čim (franc.-nem.) — si. pustiti koga, opustiti kaj preluknjati, -am; prelûknjan, -a, -o premakniti (pog. premaknit in premaknit), -mâknem; premâknjen, -ena, -o; premakljiv, -iva, -o prenrec, -mca m. premeniti (pog. premenlt), -im; premenjèn, -êna, -o; prememba ž.; premenje-vânje, -a s.; premenljiv, -iva, -o premer, -a m.; zemeljski pre- mér; premernik, -a m. premeSièn, -êna, -o in premeščen, -a, -o; premeščl-nje, -a in premeščenje, -a premetën, -êna, -o; premetê- nost, -i ž. premiêra ž., prva uprizoritev; krstna prôlstava premija ž., nagrada, darilo; premijski, -a, -o preminiti (pog. preminit in preminit), -minem; del. prêt, preminil in premi-nùl; prid. preminùl, -a, -o; preminuli časi premislek (slak), -sleka m. s premislekom kaj delati 13 193 premisliti preprièevâleB premisliti, -im; premišljen, -ena, -o; premi^jati, -am; premišljevati, -ûjém; pre-mišljevdlen, -Ina, -o(-val-) prem0č, premdči ž.; v pre- môCi biti prêmog, -6ga m.; prid. pre-môgov, -a, -o — premogô-ven, -vna, -o; premogove žile; premogôvna plast; premogovnik, -a m.; pre-môgar, -j a m. premdlk, -a m.; premôr, oddih; po krâtkem premôl-ku ; premôlkniti, -nem ; pre-molkovâti, -ûjem (mogk-) premotriti, -im = si. preudariti,- premisliti, pretehtati premoženje, -a s.; premoženjski, -a, -o, n. pr. premoženjske razmere premrâziti, -im; premršžen, -ena, -o premreti (pog. premrèt), -mrèm, -mrjèm; prêt. del. premH, -a, -o; prid. premrl in premft, -a, -o; premrli prsti, premrte roke =r premfti prsti, premrle roke prenâgliti, -im se; prenâg-Ijen, -ena, -o; prenagljenost, -i ž. prenavljâlen, -Ina, -o f-ljal-J prenavljalec, -Ica m. (-Ica m -uca) M prenehati, -am; prenehanje,-* -a s. prenêsti, -nêsem; prenesèn, -sena, -o; prendšati, -am; prenôs, -nosa m.; preiiô-sen, -sna, -o prenoviti (pog. prenovit), -im; prenovljèn, -êna, -o preobrâziti, -im preorientirati se (gl. orientirati se) preosndva ž. preostdjati, -jam, -jem prei^d, -dda m. prepusti (pog. prq>ait). pre-pšdem; prepadel, -dla, -o in prepžl, -dla, -o; prid. prepddel (prepil) in pre-pdden, -ena, -o; prepdde-nje, -a s.; prepddenost, -i ž.; prepadati, -am; dežela bo prepadla = propadla; obrt prepada = obrt propada; prepadajoča vas = propadajoča vas prepdsti, prepddem koga = si. ustrašiti, prestrašiti koga; p. se = ustrašiti se; prepaščen = prestrdšen, -a, -o prepečenec, -nca m. prepelica ž.; prepeličji, -a, -e pr^reti (pog. preperft), -im; preperei, -eia, -o; pre-perevati, -am prepir, -a m.; prepirati, -am se; prepiren, -rna, -o; pre-pirna reč; prepirno vprašanje; prepirljiv, -iva, -o; prepirljivec, -vca m.; pre-pirljivka prepisovdlec, -Ica m. (-ica in -ifca) prepočdsi prisl. prepdna ž. prepdren, -rna, -o pre^5d, -6da m. prerod, prepotiti (pog. prepotit\ -imj prepoten, -6na, -o prepozndti, -im preprečiti, -im prepričevalen, -a, -o (-val-) pireprdsl pretépati preprbsl, -ôsfa, -o; preprô- ščina ž. prerešetati (pog. prereietàt), -âm; prereàetâvati, -vam prêrok, -ôka m.; prerokovati, -ûiem; preročišče, -a s.; prerokba ž. prerômati, -am presbirô, -ôja m., tiskovni urad presedlâti (pog. presedlat), -âm; presedljâj, -âja m.; hiša stoji sredi presedljaja med južnim in severnim gričem presehèl (-sahàg), presehlà,-<5 préseka ž., jasa présen, -sna, -o = opresen; presno maslo, ze je = opresno maslo, zelje; na présno slikati, al fresco slikati (na môker omèt) presenétiti, -im; presenččen, -čena, -o; presenččenje, -a s.; presenččati, -am; pre-senččanje, -a s.; presenetljiv, -iva, -o preskrbéti (pog. preskrbjt), -im koga ; preskrbljen, -êna, -o preskrbéti, -im; preskrbovâ-ti, -ujem koga s čim = priskrbéti komu kaj (ne: presikrbeti komu kaj) Préspansko jezero presfčen in prisfčen, -čna-o prestâjati, -am (mraz) = sl. prenâSati, trpeti mraz; pre-stâti, prestânem, prestojim (bolezen, nezgodo, skušnjo) = sl. prebiti, pre-boléti, pretrpéti, prenesti, prestati izpit — narediti, prebiti, napraviti prestavljâlec, -Ica m. (-Ica in ■»ca) prêsti in présti (pog. prest), prêdem in prédem, prédel, prêdla (prédla), -o; préde-no, -a s. (ne: štrena) prestiž, -a m., ugled {»-êstol (-ol), prestôla m.; prestôlni, -a, -o; prestôl-nica Ž. (-stol ), glavno mesto prestélonaslédnik, -a m. prestrčči (pog. prestrèè), pre-strčžem; vel. prestrézi, prestrézite; prestregel, -gila, -o presvetli (gospod), v naslovih preščren, -rna, -o; preššr- nost, -i ž. prčšuštvo, -a s.; prčšušten, -štna, -o; prčšuštnik, -a m.; prčšuštnica ž.; prešuštvo-vâti, -lijem pretiči (pog. pretil), -têCem; vel. pretêci ; pretékel, -têkla, -o; prid. pretékel iil preteččn; pretêkli čas; pre-têklo nedéljo (preteêêno) pretegniti (pog. pretégnit), -tégnem; pretégnjen, -ena, -o pretèk, -téka m.; po pretéku tréh tédnov = sl. ^ treh tednih, čez tri tedne pretemèn (-tamàn), -temnà, -6 in pretâmen, -mna, -o pretenèk (-lanàk), -tenkà, -6 in pretânek, -nka, -o preténzija ž., zahteva, terjatev; domišljavost pretépati se, -am, -pijem se; pretepâvati, -am se; pretepač, -a m. 13» 195 pretepèn prežgžti pretepèn, -êna, -o pretesèn, -snà, -ô in pretê- sen, -sna, -o pretipkovâlnica ž. (-vàl) pretiti (pog. preût), -im; pre- tênje, -a s.; prétnja ž. prêter, -ja m., starorimski sodnik pretorijânec, -nca m., telesni stražnik rimskih cesarjev pretresljiv, -iva, -o; pretres- Ijâj, -a m. preudârek, -rka m.; preudâ-ren, -rna, -o; preudâriti, -im; preudârjati, -am preuravnâti (pog. preuravnàt), -âm; preuravnâva ž. preurediti (pog. preuredit), -im; preurédba ž.; rod. množ. preurédb preustrojiti (pog. preustrôjit), -strôjim; preustrôjstvo,-a s. preužitek, -tka m.; preužit- kar, -j a m. prevàl (-vàl) -âla m., kraj, kjer se svet prevali previriti, -ârim in prevârati, -am; prevarljiv, -iva, -o prevèë prisl.; kar je preveč, ni dobro prevéjan. -a, -o, navihan prevériti, -im; prevérjen, -a, -o; prevérjenje, -a s.; preverljiv, -iva, -o prevêsti (pog. prevest), -vêdem; prevédel, -vêdla, -o in prevèl, -êla, -o; trp. preveden, -êna, -o prevlâka ž. = prevléka ž. prevôd, prevoda in prevôda m.; prevôden, -dna, -o; pre-vodîlec, -Ica m. (-dil-) prevötljen, -a, -o prevöz, prevöza in prevöza m.; prevözen, -zna, -o; prevöznik, -a m. prevpMi (pog. prevpit), pre- vpijem prevričati, -am prevrčd prisl. == prekmalu prevrednotiti, -im; prevred- nötenje, -a s. prevrniti (pog. prevfnit), -vfnem; prevfnjen, -ena,-o prevzvišen, -a, -o; prevzvi-šeni gospod (v naslovu); prevzvišenost, -i ž. prezebsti, -zšbem; prezčbel, -bla, -o; prid. prez6bel in prezčben, -ena, -o prezentirati, -am (s puško čast izkazati pri vojakih); predložiti prezgödaj prisl.; prezgödnji, -a, -e prezident, -žnta m., predsednik; prezidij, -a m., pred-sedništvo; prezidiälen, -Ina, -o, predsedstveni prezirati =; zaničevati; prezirljiv, -iva, -o, zaničljiv preža ž.. Anstand der Jäger; na preži stati, biti; na prežo hoditi prežati in prežati (pog. pre- žat), -žim preždčti, -im; preždčvati, -am PrežMc, na Pirež6ku prežgžti (pog. prežgcit), -žgfem _ povoditi, -im moko, kavo preživčti pribijali preživčfi (pog. preživet), -im; sinovi so preživeli očeta (so dalje živeli fcot oče); preživiti (pog. prezivit in preiivit), -im; preživljati koga = (pre)hraniti, vzdrževati koga; preživel, -čla, -o; preživeli starec prgišče, -a s. = perišče, -a s. prhaj, -a m.; prhaj na glavi; prhijast, -a, -o prhSl (prhanj, prhiK ž.; prhalica ž, = prhivka ž.; pfhek, -hka, -o; pfhel (-hav), -hla, -o; prhlina ž.; prhlav, -i ž.; prhljij, -a m.; prhliv, -iva, -o; prhati, -am; pfhniti, -nem; prhnč-ti, -im pribežališče in pribežališče, -a s. približevilen, -Ina, -o (-vdl-J pribdljšek, -ška m. pribbr, -bora m. = jedilno orodje priča ž., pri priči (takoj), pri tej priči; za pričo biti; vpričo (prisl. in predi.); vpričo biti (navzoč); vpričo ljudi, vpričo mene ^ » pričati (pog. pričet), pričnfem; pričenjati, priččnjam; pr. se, boj se je pričel (ne: je pričel); severno od Idrije se pričenja kraška zemlja pričujdčnost, -i ž.; pričujčč-nost duha (po nem.) = si. zavčst, prisčbnost prid, -a m.; to je tebi v prid (ne: v prilog); na prid obračati; s pridom se učiti; nič prida človek; ni nič prida; malo prida človek ]€ pridšv, -ava m., nameček; menjal je konja na pridav; koliko bo pridava? pridejati (pog. pridejdt), -dč-nem pridčlek, -Ika m.; vino domačega pridelka (-del-) prideloviti, -Mjem; prideluje po 100 mernikov žita; pri-delovinje, -a s.; pridelovi-lec, -Ica m. C-gca in -Ica) priderija ž., pretirana sramežljivost pridčvek, -vka m., priimek; Bajda, po pridevku Lipar pridiga, pridigovati, -ujem — pridigati, -am; prizni- pridobiti, -b6m in -bim; pridobljen, -Ina, -o; pridob-Ijiv, -iva, -o pridriiženec, -nca m. = privrženec pridrviti (pog. pridrvit), -im (se) in pridreviti, -im (se) pridfžek, -žka m.; pod pridržkom, da; s tem pridržkom = vzemimo, da...; siiponirati pridušen, -Ina, -o prigdvor, -a m.; brez prigč- vora = brez graje prigreiica ž. (dnevna), sončna pripeka prigrčvati, -am; to mi pri-gr6va = mi dela skrbi; vest mi prigrčva prigrižljaj, -a m. prihajilec, -Ica m. (-^ca in -Ica) prihajati, -am; dihanje je pribijalo vedno močnejše (roman.) = si. je bilo, je postajalo prihédnji princ prihčdnji, -a, -e; prihodnji čas = prih6dnjik, -a m.; v prih6dnje bo drugače; pri-nčdnjikrat; prihddnjič; pri-hddnja ž. = prih6d m.; prihčdnost, -i ž. prihriniti, -im; prihranjen, -ena, -o; prihranjenje, -a s.; prihranjenec, -nca m. prihiiliti se, -im se; prihd-Ijen, -a, -o; prihliliv hoditi, sedeti prijatelj, -telja m. (pog. pri-Jdtav)', prijateljica ž.; pri-jiteljski, -a, -o; prijateljstvo, -a s.; prijateljiti se s kom prijenjati, -am; prijenljiv, -iva, -o prijeti (pog. prijet), primem; prijžmati, -mam, -mljem; rja se prijema železa; Bog te primi (zdrav bodi) prikizen, -zni ž. prikegljiti (pog. prikegljat), -am priključiti, -dčim; priklj ličen, -ena, -o prikloniti (pog. priklenit), -klčnim; prikldnjen, -a,-o; priklanjati, -am prikrojiti (pog. prikrojit), -krčjim prikupiti, -im (se); prikfip-Ijen, -a, -o; priklipljati, -am; prikupi je vati (se); prikupi) IV, -iva, -o prilagoditi (pog. prilagodit), -im; prilagojin in prilago-dfen, -fina, -o; prilagojžnje in prilagodenje, -a s.; pri-lagojeviti in prilagodovžti prilepiti, -im; prilepljen, -a, -o prilika ž.; po priliki, n. pr. precenite, koliko po priliki na teden vbogajme dajete; na priliko (na primer); ob razstavi ali ob priliki razstave (ne: povodom, pri-likom razstave) prilizovâlec, -Ica m. (-nca) prilog, -oga m. _ si. prid; to govori tebi v jM-ilog = si. tebi v prid primakniti (pog. primaknit in primaknit), -mâknem; primâknjen, -a, -o primänjkati, -am; primanj-kovâti, -ûjem; primânkljaj, -a m. primären, -rna, -o, osnoven primârij, -a m., prvi zdravnik oddelka (bolnišnice) primas, -asa m., nadškof primas (kake dežele ali države) primejddnaj, mejdûnaj (pri-mejdûSi); medmet, kletvica primejddševec, -vca m.; pri-mejdûSevski, -a, -o, kdor se rad pridušûje primér, -a m.; na primer (kratica n. pr.); v tem pri-•méru (slučaju); priméra ž.; brez primére; primérek, -rka m., 1. izvod, 2. primer primériiti, -im; primérjen, -a, -o; primér j ati, -am; pri-merjâlen, -Ina, -o (-dl-)-, primerjâtev, -tve ž. primitiven, -vna, -o, prvoten, preprost primož, -a m., vijak (H-inc, -a m.; prid. princov, -a, -o; princesa ž.; princé-sinja ž. princip pritajiti princip, -a m., načelo, vodilo; principiilen, -Ina, -o; načelen; principialnost, -i ž. načelnost principil, -a m., gospodar, načelnik pridbčen, pričbčena, -o prior, -ja m. (v samostanu); prionca ž. prioriteta ž., prednost (po času) pripetiti se (pog. pripedt), -im se; pripetilo se je pripetljaj, -a m., dogodek pripev, -a m., refren pripogniti, -nem (pog. pri-pdgnit) pripdmba ž.; pripčmniti, -nim priporočilen, -Ina, -o (-lil-) prip6ved, -i ž.; pripoved, -i ž.; pripoveden, -dna, -o; pripovednik, -a m. prirediti (jx)g. prireditf, -im; prirejen, -žna, -o; prirejati, -am prir6čen, -^na, -o; prirfičnik, -a m. prirdda ž. = narava; priro-dosl6vje = naravoslovje; prirčden, -dna, -o = naraven; prirčdna sila = naravna sila priskd in prisad; prisada in prisada m.; prisšdna pika Prisank, -a m. priseči (pog. priseč), prise-žem; vel. prisčzi, -ite in prisezite priseljenec, -nca m.; priseljen, -a, -o prisilen, -Ina, -o (-sil-); prisiliti, -im; prisiljen, -ena, -o; prisiljenec, -nca m. priskakôma prisl. prisloniti (pog. prislonit), prislônim; prislônil, -ila, -o, -i in prislonili; prisloni, prisloniva prislušikovati (pog. prisluškovat), -ûjem prislužek, -žka m. prismojen, -êna, -o; (pren.) prismôjen; prismojênec in prismôjenec, -nca m. prisôtnost, -i ž. = navz6č-nost; prisôten, -tna, -o = navz6č, navz6čen; prisostvovati, -ûjem = navzoč biti prisfčen, -čna, -o = presr- čen; prisrčnost, -i ž. pristân^ -nka m. = privolitev, pritrditev; pristati, -stânem na kaj = privoliti v kaj, pritrditi čemu pristâi, -a m. pristati, pristojim; pristajati, -jam, -jem (ne: pristojati, pristojam); obleka mi pri-stoji; tebi ne pristoji tako govoriti; kakor se pristaja ^ristaje) pristàv, -âva m. pristiva ž. pristôjbina ž. pristoriti (pog. pristorit in pristôrit), -im; kar se tedaj ni zgodilo, se zdaj ne dâ pristoriti prišlec, -leca m.(-Slac) -, prišlek, -a m. (-šlek, -a) prištediti, -im; priStéden, -ena, -o (prihrâniti) prištorkljiti (pog. prištor- kljàt), -âm pritajiti, -im; pritajèn, -êna, -o; pritajênost, -i ž. prtiaWjäti pröd priiakljäti (pog. pritakljät) se, -äm se prMakniii (pog. pritaknit in pritaknit), -täknem; pritäk-njen, -a,-o; pritikati,-kam, -čem priteklina ž. (-t»k-) priiepenec, -nca m. in prite- pčnec, -nca m. priti k sebi (po nem.) = si. opomoči si, priti k zavesti priti na kako misel = si. domisliti ee pritisk, -a m. pritlikav, -a, -o; pritlikavec, -vca m.; pritlikavka ž. pritvesti, pritvezem; pritve- zovati, -üjem (navezati) priväten, -tna, -o, zaseben, privätnik, -a m., zasebnik privilegij, -a m., povlastica; privilegirati, -am, opovla-stiti; privilegiran, -a, -o, opovlalčen privoliti (pog. privölit), -vö-lim; je privolil, -ila, -o; privoljenje, -a s.; privolje-vati, -üjem privdsčiti, -im; privoščljiv, -iva, -o ^ prizadeti (pog. prizadet), prizaddnem; prizadžl, -dla, -o; prizadet, -a, -o; prizadevati, -am; p. si, veliko si prizadeva prizadeven, -vna, -o (ne: stiremljiv) prizanisiti, -nesem; prizane-sčn, -Sna, -o, n. pr. priza-nesena kazen; prizanesljiv, -iva, -o; prizanesljivost, -i ž. prizma ž.; prizmatičen, -čna, -o; prizmatoid, -a m, priznilen, -Ina, -o (-al ) prizbr, prizdra m.; priz6r- -dca m. prizvbk, -6ka m. priželjc, -eljca m. prfžnica ž. pro-; ta predpona se je ohranila le v malo besedah (prodati, naprčdaj, pr6-stor); po večini jo je zamenjala predpona pre-, ki je blizu istega pomena (prferok, preklet itd.); novejši čas pišemo ponekod pro- po zgledu shr. jezika (n. pr. propSsti, propadati, prodreti, prostran) in v besedah, vzetih iz drugih stovanskih jezikov probkovina ž. = pluta; pr6b-kast, -a, -o; pr6bkov, -a, -o problem, -a m., nak)ga, vprašanje; sporna zadeva; problematičen, -čna, -o, sporen, dvomen prob(i)a ž., v pomenu narodna probuja, (narodno) prebuditi se; sicer: prebuditi (se), zbuditi (se) prdcajna ž., košek; prčcka ž. procent, -a m., odstotek; pro-centualen, -Ina, -o, odstoten procesija ž., sprevod, povor-ka procvit, -a m. = razcvžt, -eta m. pr6č prisl.; proč iti; vse je, proč pročelje, -a s. prdd, -a m.; na pr6du in pr6du; pr6dnat, -a, -o E£ÉÉ2L propàd prâdaj, -a m.; na prodaj biti = naprodaj bti; v prodaj iti; za prodaj pripravljen prodijati, -jam, -jem (od: prodati, prodam); prodaja ž.; na prôdajo (= naprô-daj, na prôdaj); prodajanje, -a s.; prodajalec, -Ica (-lica in -Ica)-, prodaj âlka ž.; prodajalnica ž. (-jdl-) prodréti, -drèm; prodirati, -am; prodirljiv, -iva, -o; prodiren, neprediren; v mnogo primerih predirati, predréti, n. pr. voda predre jez; led se je predrl; predrla reč = presneta reč prodUkt, -a m., proizvod, pridelek, izdelek; produkcija ž., proizvajanje, proizvodnja, pridelovanje, izdelovanje; produktiven, -vna, -o; producént, -a m., pro-izvodnik, pridelovalec, izdelovalec profžn, -a, -o, posveten, neposvečen; profanirati, -am, onečastiti, oskruniti profesija ž., poklic, rokodelstvo, obrt; profesionist, -a m.; profesionalen, -Ina, -o profésor, -ja m.; profésori-ca ž. profil, -a m., pogled s strani; prerez, pročrt profôs, -a m., vojaški jetni-čar prôgla ž., zanka proglàs, -âsa m. = razglàs; proglasiti, -im — razglasiti kaj, koga za kaj; pro-gMšati, -am = razglašati progôven, -vna, -o; progôv-ni môjster progrâm, -a m., načelni načrt, spored; progrâmski, -a, -o = programatičen, -čna, -o prohibicija ž., zabrana, prepoved; prohibitiven, -vna, -o, zabranilen proizvêsti, -vêdem; proizvâ-jati, -am; pfoizvôd, -öda m.; proizvödnja ž. projékcija ž., vzmèt, a; projekcijski, -a, -o, vzmeten, -tna, -o; vzmetna ravnina; projicirati, -am, vzmétati, -am; (pren.) nameravati; projékt, -a m.; načrt, namera prohlamirati, -am, proglasiti, razglasiti; proklamâcija ž. Proklétije s. prokurätor, -ja m., pooblaščenec, oskrbnik; prokura-tûra ž. proletariât, -a m.; proletârec, -rca m.; .proletarski, -a, -o promenäda ž., izprehod; promenaden, -dna, -o promovirati, -am, povišati v akademsko čast; promöd-ja ž.; promötor, -]a m. pronicati, pronikati (rus.) prodreti, prodirati kaj ali v kako stvar; napačno: pred 100 leti je pronicala na povi^je (rus., pronikati v kako stvar) med južnimi Slovani misd na združitev prononsiran, -a, -o, proslul, razvpit propàd, -âda m.; propast', propadati, pri volitvah (gl. prepasti); propalica ž., iz-prijenec propedévtika proviânt propedévUka ž., pripravljalni nauk; propedévtiCen, -čna, -o propéler, -ja m. propércija ž. = propdrc, -a m., sorazmerje; proporcionalen, -Ina, -o, sorazmeren; propordonâlnost, -i ž. propôved, -i ž. pridiga; pro-povédnik, -a m.; propove-dovâti, -ûjem prdračun, -a m.; proračfin- ski, -a, -o prosévati, -am; proséven, -vna, -o prosilec, -Ica m. f-gca in -IcaJ prosinec, -nca m., januar; prosinčev, -a, -o, januarski prosiii (pog. prôsit), prosim; (na)pr6šen, -ena, -o; naprčšati, -am; prôinja ž.; prošnji iéden; prošnjik = priprošnjik, -a m.; priproš-njica ž.; prositi koga česa; tudi: od koga; po nem.: za kaj prositi proslaviti (pog. proslavit), -im == 1. poveličati, proslaviti; 2. praznovati, n. pr. proslaviti obletnico, god = praznovati; proslava obletnice = praznovanje obletnice proslûl, -a, -o prosô, -â s.; prosén, -a, -o; prošenjâk, -a m.; prosenî-ca Ž. prosdjen, -jna, -o, proséven prospékt, -a m., razgled, pregled prospéti, -spèm, -spéjem; pro-spèvati, -am; prospèh,-éha prôst, prôsta, -o in prostô; dol. ^ôsti,-ega; prim.pro-stdjši, -a, -e; prisl. prim. prostéje; na prostem prôstoT, -ôra m.; prostôren, -rna, -o; prostor vzeti (franc.-nem.) = sl. sesti, usesti se prostovôljen, -Ijna; prosto-vôljec, -Ijca m.; prostovôlj-stvo, -a s. prostrîn, -a, -o; prostrânost, -i Ž.; prostranstvo, -a s. prostréti (pog. prostrèt), -strèm; prostîrati, -am prosvéta ž., omika; prosvéti-ti, -im, omikati; prosvet-Ijèn, -êna, -o; prosvetljê-nec, -nca m.; prosvetljen-stvo, -a s. prošlost, -i ž. pr6št, prdšta m.; proštija ž. protéktor, -ja m., zavetnik, zaščitnik, pokrovitelj; pro-tékcija ž., zaščita; protektorat, -a m., pokroviteljstvo, -a s. protést, -a m., ugovor protestànt, -ànta m.; prote-stântinja ž.; protestantski, -a, -o; protestântstvo, -as. pr m.; 2. -Ila; 3. 5. -llu; 4. -llo; 6. -llom; rapalski, -a, -o; rapalska pog6dba rapiden, -dna, -o = deroč, hiter, nagel rapir, -ja m.; rapirjev drždj rapdrt, -a m., poročilo rapsdd, -a m.; raps6dičen, -čna, -o; rapsodija ž. rdsa ž., pasma, pleme rdskav, -a, -o rasti (pog. rast), rastem; sed. del. rast6č, -a, -e; rd-stel, -stla, -o in rdsel, -sla, -o; pridevno rdstel (rdsel) in raščen; rastljiv, -iva, -o rdstje, -a s. rastlina ž.; rastlinje, -a s., skupno ime; rastlinjdk, -a m.; rastlinski, -a, -o; rastlinstvo, -a s. rdš, -a m.; rašev, -a, -o, iz raša narejen; raševnik, -a m.; raševina ž. rašč, -a, -e = rastljiv; rašča in rašč, -i ž. = rast, -i ž.; rdščav, -a, -o ratificirati, -am, odobriti ratišče, -a s. ravdn, ravni ž. ::= ravnina; v rdvni, na ravndh raven in ravan, -vna, -o; na rdvnem; raven kakor sveča; ravnodfišen, -šna, -o; ravnotežen; ravnol6žje s. ravnatelj, -telja m.; ravnateljica ž.; ravndteljstvo, -a ravnilo, -a s., lineal rdvno prisl.; rdvno ob desetih; ravno prav; rdvno tdk; rdvno tam; rdvno zdaj; čeravno, akordvno, dasirdvno rdvnokar prisl. ravnovésje razhûdili ravnovesje — ravnotežje, -a ršvs, -a m.; ravsati se; rav- sanje, -a s. raz predi, s tožilnikom; raz mizo vzeti = z mize vzeti; raz drevo pasti = z drevesa pasti razbeliti, -im; razbeljen, -a, -o; razbeijenost, -i ž. razbirati, -am; razbiranje, -a s. razbliniti, -im (pomeni: raz-viljati kako stvar, n. pr. testo, da je tanjše in širše; napačno: razblinilo se je v nič); razblinjen, -a, -o razboieti se, -im se; rana se razboli; razbolfel, -čla, -o razbčr, -b6ra m.; razborit, -a, -o; razboritost, -i ž. razbriti (pog. razbrat , -bfi- rem __ ubrati razbremenilen, -Ina, -o(-ml-) razbrzdan, -a, -o; razbrzdl- nec, -nca m. razburiti, -'m; razburjen, -a, -o; razburjenje, -a s. razcapan, -a, -o razcefriti, -im (pog. razce-fr&t) razcep, -cdpa m.; razcčpiti, -im; razcepljen, -a, -o; raz- . cčpljenost, -i ž.; razcčp-^ Ijati, -am razcvfet, -čta m. (ne: razcvit); razcvesti (pog. razcvast), razcvetom; del. razcvetfen, -žna, -o (cvat ) razčepčriti se, -im; razčepčr-jen, -a, -o = razšopiriti se razčesati, -ččšem; r. si lase razčžsniti, -ččsnem in -čžs-nem; razčžsnil, -a, -o in razčesnila, -o razčistiti, -im; razčiščen, -a, -o razčlčniti, -im; razčlšnjen, -a, -o; razčlenitev, -tve ž.; razčlčmba ž. razdâlja ž. razdejali (pog. razdejàt), -déjem, -dénem; razdejan, -a, -o razdél f-dél), -a m.; razdé-fck, -Ika m.; razdélen, -Ina, -o; razdélba ž.; razdeliti, -im; razdeljèn, -êna, -o; razdeljevanje, -a s.; razde-Ijiv, -iva, -o razdirali, -am (od: razdreti); razdiràv, -âva, -o; raz-dirâvec, -vca m.; razdirâ-len, -Ina, -o (-râl-) razdôbje, -a s. razd&r, razdora m.; razdô-ren, -rna, -o; razdirâlen, -Ina, -o (-râl-) razdrâpati, -am; razdrâpan, -a, -o; razdrâpanost, -i ž. razdražljiv, -iva, -o razdvojèn, -êna, -o; razdvo- jênost, -i ž. râzen (ne: razven, razun) predi, z rod.; razen lega razgâlili, -im; razgâljen,-a, -o; razgâljati, -am razcled, -éda m.; iti na râz- gled (o nevesti) razgôn, -ôna m.; razpokan razgon v poletni vročini razgovor, -a m.; razgčvorni (konverzacijski) jezik = pogovorni jezik razgrniti, -em; razgrnjen, -a, -o; razgrinjati, -am razh&d, -6da m., ločitev, slovo; razhodnja ž,, valeta razhtiditi se, -im se = sMr diti se raziflkâti razpelo raziskàti (pog. raziskàty, -iščem; raziskovâti, -ûjem; raziekâvati, -am; raziskâ-va Ž. raziskovâlnica ž.; raziskovâ-lec, -Ica m.; raziskovâlen, -Ina, -o (-val-) raziti se (pog. razît), raz-idem se; razSèl, -Slà, -i (razsàu, razilà, -6 in -è) (ne: razstafi se) râzid, -im; z nožem razo narediti razjâriti, -im, razjârjen, -a, -o = razkičiti, -im; raz-kSčen, -a, -o razjasniti (pog. razjasnit in razjasnit), -im; razjâsnjen, -a, -o; razjasnjevati, -ûjem razjdkati se = zjôkati ee razkâzati, -žem; razkàz, -âza m. razkljuvžti (pog. razkljuvàt), -kljûvam, -kljûjem razkèl (-kol), -ôla m.; raz-kôlen, -Ina, -o ( kol-), raz-kôlnik, -a m. razkosâti in razkôsati (pog. razkosat), -âm in -kôsam; razkosân, -a, -o (in razkô-san, -a, -o;) razkosânost -(in razkôsanost), -i ž. razSoôSen, -šna, -o, potraten; razkčšnost, -i ž., potrat-nost; razkčšje, -a e. ràzkrâlj, -a m., bivši kralj, odstavljeni kralj razkrižje, -a s. — razpčtje razkrojiti (pog. razkrojit), -im; razkrajati, -am razkdštrati, -am; razkûStran, -a, -o; razkuštranec, -nca razkiižiti), -im; razkûženje, -a s.; irazkuževilen, -Ina, -o (-val-) razlâgati, -am; razlagâlec, -Ica m. (-uca in -Ica) razlika ž. = razloček; razlikovati, -ûjem = razločevati, -ûjem razijûtiti, -im ; razljûčen, -ena, -o râzlog in razlôg, razlôga m. razmâjati (pog. razmajat), -mâjem razmakniti (pog. razmaknit in razmaknit), -mâknem; razmâknjen, -a, -o razmériti, -im; razmérjen, -a, -o; razmérje, -a s. = razmera razmiriti (pog. razmirit), -im razmislek, -sleka m. (-shk) razmisliti, -im; razmišljen, -a, -o; razmišljati, -am; razmiSljevâti, -ûjem razmotrivati, -am = premišljevati, preféhtati, preudâr-jati, prerešetavati razmfàiti,-im; razmfšen, -a,-o raznašati, -am; raznašaiec, -Ica m.; raznašaika ž. (•Ica, -Ika in -uca in -uka) raznétiti, -im; raznččen, -ena raznéziti, -im; raznčžen, -a, -o; raznčženost, -i ž. raznotêr in raznotér, -a, -o razèr, -6ra in râzor, -ôra m. razpâliti, im; razpâljen, -a, -o; razpaljevâti, -ûjem razpasti (pog. razpàst), -pâ-dem; razpâdel, -dla, -o in raz|ràl, -âla, -o; razpâdli in razpâli domovi razpélo, -a s. razpeti raztegniti razpčti (pg. razpet), -pnfem; razpenjati, -am razpis, -pisa m. razpdl (-pol), -pola m., vrsta razpolaga ž.; to ti je na razpolago = uporabo, v rabo; na voljo razpoložen, -ena, -o; dobro, slabo r. = dobre, slabe volje biti; pri volji biti (ne biti); razpoloženje, -a s. = ubranost, volja razp6r, -6ra m. razpored, -žda m. razpdrek, -rka m. razpor6ka ž. razposajen, -ena, -o; razpo-sajenec, -nca m.j razposa-jenka ž.; razposajenos , -i ž. razp6tje, -a s. razprati, razp6rjem; mreža je razprdna razpriva ž., študija, obravnava pred sodiščem; razpravljati, -am razpredeliti, -im; razpredel (-del), -eia m.; razpredžl-ba ž.; razpredelnica ž. ( del-) razprostreti, -strem; razprostrt; razprostirati, -am razred, -žda m.; razrčden, -dna, -o; razrednik, -a m.; razrždnica ž. razredčiti, -im razsajati, -am; razsajdlec, -Ica m. (-vca) razsežen, -žna, -o; razsežnost, -i ž. razsipati, -sipam, -sipljem; razsipalen, -Ina, -o (-pdl-)-. razsipen, -pna, -o; razsip-nik, -a m. razs6diti, -im; razs6jen, -ena, -o; razsodi j i v, -iva, -o; razsodba ž. razstanek (shr.) = 1. razhod, 2. slovo, n. pr. razstanek (= slovo) na železniški postaji je bil tako prisrčen kakor prejšnji dan sprejem razstati se (shr.) = raziti se, n. pr. živeli smo skupaj nekaj let in smo se razstali (= razšli) eden v Francijo, eden v Kakanj, eden v Ljubljano razstava ž.; razstdviti, -im; razstdvljen, -a, -o; razstavljati, -am razstldti (pog. razstlat), -ste-Ijem; razstlan, -a, -o; raz-stiljati, -am razstreliti (p>og. razstrelit), -im; razstreljen, -ena, -o; razstreljati, -am; razstrelivo, -a s.; razstrčlen, -Ina, -o (-stril-) razsulo, -a s. razsuti (pog. razsut in razsut), razspem (-sujem); razsut, -a, -o razsvetliti (pog. razsvetlit), -im; razsvetljen, -ena, -o; razsvetljenje, -a s.; razsvetljevati, -ljujem; razsvetljava ž. razširiti, -im; razširjen, -a, -o; razširjati,.-am; razšir-jalec, -Ica m. (-nca in -Ica) razšopiriti se, -irim se; raz- šopirjen, -a, -o raztegniti, -nem; raztčgnjen, -a, -o; raztezati se, raztegljiv, -iva, -o u 209 raztelesiti režkcija raztelesiti, -sim; raztelešen, -a, -o raztogotiti (pog. raztogotit), -im (se); razlogotfen, -6na, -o raztolmdčiti, -im (-iol-) raztopiti (pog. raztopit), -im; raztopljen, -Sna, -o; raz-topljevdti, -ljujem in raztapljati, -am; raztopina ž. ^ raztresti (pog. raztrest), -tre-« sem; raztresen, -ena, -o raztfgati, -am raztrčsiti, -im; raztr6šen, -ena, -o; raztrčšati, -am; raztr6šek, -ška m. razumeti (pog. razumet in razumet), razlimem; raz-umfel in razumel, -eia, -o; to se raztime samo po (ob) sebi; razumeti se na kaj (po nem.) — si. umeti kaj, izveden biti v čem razuzditi, -dm; razuzdin, -a, -o; razuzdSnec, -nca m. razviditi, -im; razvdjen, -a, -o; razvijati, -am razvM (-val), -dla m.; razvalina ž.; razvaliti (pog. raz-valit), -im; razvaljfen, -Sna, -o; razvdljati, -am razvedriti (pog. razvedrit), -im; razvedrfen, -žna, -o; razvedrilo, -a s. razveljaviti, -im; razveljavljen, -a, -o; razveljivljenje, -a s.; razveljavljati, -am razveseliti (pog. razveselit in razveselit), -im; razvesčlil, -ila, -o; razveseljfen, -Sna, -o; razveseljeviti, -ljujem; razveseljiv, -iva, -o razviti (pog. razvit), -vijem; razvij, razvijte razvieči (pog. razvlfč), -vlečem; vel. razvied; razvle-ka ž.; razvličiti, -im razvneti (pog. razvnet), -vnd-mem; razvnemati, -am; razvnetje, -a s. razvddje, -a s.; razv6den, -dna, -o razvdj« razvčja m.; razv6- jen, -j na, -o razvozidti (pog. razvozlat), -Sm; razvozlSn, -a, -o; raz-vozlSnje, -a s.; razvozljdj, -a m. razvpiti (l>og. razvpit), -vpi- jem; razvpit, -a, -o razvrit, -dta m.; razvrdten, -tna, -o razvreti (pog. rozurfO.-vrfem; razvft, -a, -o, razložen, razdejin, razposajen razvrstiti (l)Og. razvrstit), -im; razvrščen, -Sna, -o; razvfščati, -am razzlogoviti, -fijem razžiliti, -im; razždljen, -a, -o; razžaljSnjt -a s.; razžalitev, -tve Ž. ; razžaljiv, -iva, -o razžariti, -im; razžarjčn, -Sna, -o riženj, -žnja m. rdeč, -eča, -e; dol. rdeči, -ega; rdečebrddec; rdečecveten; rdečkast, -a, -o; rdečica ž.; rdeti, rdim; zardfel, (ea-rdeii), -eia, -o rdeselj, -sija m.; ajda gre v rdeselj = v cvet reagirati, -am, odpor kazatL reikcija ž., protidelovanje; reakciondr, -ja m., nazad-njaik; reakcionSren, -rna, -o, nazadnjaški reàlen regionâlen reilen, -Ina, -o, stvaren; realizem, -zma m., nagnjenje, ravnati se po stvarnih razmerah; realist, -a m.; realističen, -čna, -o realizirati, -am, udejstviti, udejstvoväti; uveljaviti, o-stvariti reälka ž., prid. redlčen, -čna, -b; reâlec, -Ica m., učenec na realki Reaunmr (réomûr), -ja m. réber, -bri ž., breg, obronek; nad rébrijo; na strmi rê-bri rêbro s., množ. rébra (1. 4.); 2. réber; 3. rébrom; 5. ré-brih; 6. z rébri; rêbrce s.; rébrn, -a, -o; rebrnica ž. rebula ž., trta in vino rébus, -usa m. rêcelj, -clja m.; rêceljêek, -eljčka m. recénzija ž., ocena, presoja; recenzirati, -am, ocen ti, presoditi; recenzént, -a m., ocenjevalec, presojevalec recèpt, -cêpta m., zdravniški zapis reciprdčen, -čna, -o, medsebojen, vzajemen; reciprčč-nost, -i ž. = redprocitéta, medsebojnost, vzajemnost recitirati, -a^ predavati, pripovedovati (na pamet); re-citâcija ž., predavanje, pripovedovanje rêèi (pog. rèë), rSčem; vel. rêd, redva, recimo; rd«5č; takô rekdč; rékSi; rékel (rékau), rekla, -o; rečen, -êna, -o; rečljiv, -iva, -o; rečljivost, -i ž., zgovornost rédâti, -im (se) rédek, -dka, -o, porédko; jx) rédkem; rédlcokdô, r^ko-kjé, rédkokdàji; prim. red-kéjSi, -a, -e; prisl. prim. redkéje; rédkost, -i ž. redigirati, urediti, urejevati; redâkcija ž., uredništvo; redaktêr, -j a m., urednik rediti (pog. redit), -im; rejèn, -êna, -o; redilen, -Ina, -o (-dil-)\ rédili (= vrstili) so se znanci rêdkev, -kve ž.; rêdkvica ž. rédkokdô == malokdo; réd-kokàj — malokaj; rédko-kdàj rédkokràt redôvnik, -a m. j redčvniški, -a, -o; redôvmca ž. reducirati, -am, zmanjšati, prevesti (v drugo vrsto); redukcija ž., zmanjšanje; preved redûta ž., 1. utrdba, 2. zabavišče refektôrij, -a m., obednica referirati, -am, ix>ročati; référât, -a m., poročilo; re-ferènt, -ênta m., poročevalec rdiéks, -a m., odsev refleksija ž., 1. odsev, odboj; 2. premišljanje reflektirati, -am, odbijati se, odsvitati se; računati na kaj refômia ž., preosnova; rod. množ. refonn; rdormirati, -am; reformâtor, -ja m. refrén, -a m., pripev; fyonav- regéstl m. ninož.; posnetki iz listin regionâlen, -Ina, -o, pokrajinski u* 211 register r^ register, -stra m., seznam, vpisnik; registrirati, -am, vpisati reglema, -aja m., predpisi; pravilnik regljiti (pog. regljat), -am; regijanje, -a s. regulirati, -am, ravnati, regulator, -ja m., ravnalo; regularen, -rna, -o, pravilen, reden rehabilitirati se, -am se, ugled nazaj dobiti; rehabilitacija ž. reisirati, -am, uspeti, uspevati rekapitulirati, -am, ponoviti, povzeti; rekapituldcija ž., ponovitev, povzetek reklama ž., naznan evanje, priporočanje; rekllmen, -mna, -o reklamacija ž., pritožba, prid. reklamacij ski, -a, -o reklamirati, -am, 1. pritožiti se; ugovarjati; 2. zahtevati, terjati reklo, -a s., rečenica, fraza rekognoscirati, -am, pozve- deti, razgledovati se rekomandirati, -am, priporočiti rekonstruirati, -am, obnoviti; rekonstrukcija ž., obnova rekord, -a m., prvenstvo; največja hitrost; rek6rden, -dna, -o rekreacija ž., oddih rekriit, -a, novinec (vojaški); rekrutirafi, -am, novačiti, nabirati (vojake); r. se, dopolnjevati se rektificirati, -am, popraviti; rektifikacija ž., poprava rekurz, -a m., priziv; reku-rirati, -am, pritožiti se, priziv narediti relkviem, -ema m., mrtvaško opravilo, črna maša, za-dušnica rekvirirati, -am, zahtevati; rekvizicija ž., zahteva relč, -eja m., posrednik, das Relais; časOvni relč, toplotni r. reličf, -a m., pridvig; reliefen, -fna, -o, pridvižen religija ž., verstvo; religi6-zen, -zna, -o; religičznost, -i ž. relikvija ž., svetinja; svetniški ostanek; nav. v množ., relikvije svčte moči; reli-kvidrij, -a m., posoda za relikvije remek dčlo = sl. veledelo, mojstrovina reminiscčnca ž., spomin remiza ž., kolnica, vozarna rendezvous, -a (randevu, -ja) m., zmenek, snidenje, sestanek; imeti r., sniti se, shajati se renegit, -a m., odpadnik; renegatstvo, -a s., odpad-ništvo renesansa ž., prerod, prid. renesančen, -čna, -o in re-nesanski, -a, -o renome, -čja m., sloves, ugled; renomiran, -a, -o, sloveč, slaven renta ž., prihodek; rentirati se, izplačati se rfep in rčp; rčpa in repa m.; ržpek in repžk m. (repak, -pka) repertoâr revidirati repertožr, -j a m., vzpored (spored) 3 repertčrij, -a m., seznaitir-« iskalnik repetnica ž. = perotnica ž. repincelj, -clja m. replika ž., protiodgovor, ugovor; replidrati, ugovarjati reporter, -ja m., poročevalec (časnikarski), novičar represilije ž. množ., prisilna sredstva reprezentdnt, -a m., zastopnik; reprezentacija ž., za-stop, zastopstvo; ireprezen-tirati, -am, zastopati, predstaviti; r. se, (po)kazati se; reprezentativen, -vna, -o repriza ž., ponovitev (igre) reproducirati, -am, zopet proizvesti, obnoviti; reprodukcija ž., obnova repdblika ž., republikanec, -ncam.; republikanski, -a,-o replUja ž. reputicija ž., sloves, ime rčs prisl.; zarčs; rčsda (v pomenu: rčs), toda: rčs da ni (= res je, da ni) dosti vredno, pa vendar se da še porabiti resa ž.; rfeica ž., die Franse reseda ž. resen, -sna, -o; resnčjši, -a, -e; resn6ba ž.; resnčta ž. resignicija ž., odpoved, vdanost; resigniran, -a, -o resjfe, -k s. reskript, -a m.; odpis (vladarjev), ukaz, odlok resnicoljuben, -bna, -o; res-nicoljlibnost, -i ž.; resni-coljiibje, -a s. resolucija ž., sklep resonânca ž., odzvok, odmev; resonžnčen, -čna, -o resdr, -a m., področje, območje; opravilo, posel, urad; resôren, -rna, -o respektirati, -am, čislati, spoštovati; respèkt, -êkta m., čislan je, spoštovanje restavrâcija ž., gostilna; re-stavrânt, -a m.; restavra-têr, -ja m., gostilničar restavrirati, -am, obnoviti, vzpostaviti restringirati, -am, omejiti, utesniti; restrikcija ž., omejitev, utesnitev rešen, -šna, -o in réSnji, -a, -e; sv. Rčšnje Tel6 rešetka ž. reSêto s. množ.: reščta in rešeta reševdiec, -Ica m. f-j{ca in -Ica) rešitelj, -elja m. réSiti (p>og. rešit), -im; rešilen, -Ina, -o (-šil-) rešljiv, -iva, -o rešnik, -a m. rétor, -ja m., govornik; re-tôrika ž., govorništvo; re-tčričen, -čna, -o, govorniški revanširati (se), maščevati se; povrniti; revanša ž., maščevanje, povračilo réven, -vna, -o; rčvež, -a m.; rčvček, -čka m.; rêva, ré-vica ž.; rčvščiria ž.; revši, -éta s. revêrz, -a m., pismena obveza revidirati, -am, pregledati, preskusiti, premeniti; revizija ž., pregled, spreme-nitev; revizionizem, -zma revija riskirati revija ž., časopis, obzornik révkati, -am; révkniti, -nem = révskati, révskam révma ž. - revmatizem, -zma m., trganje (bolezen); revmdtičen, -čna, -o revoMcija ž., vstaja; revolu-cionâr, -ja m., vstajnik; revolucionâren, -rna, -o; revolucîjski, -a, -o revôlver, -ja m.; revôlverski list rézanci, -ev m. množ. (jed) rézati (pog. rézat), režem, del. sed. rež0č rezav, -âva, -o rézek, -zka, -o; rézkost, -i ž.; rézkega okûsa; rézko odgovarjati rézen, -zna, -o = rezân, -znà, -6; reznôst, -i ž. rezervât, -a m., pridržek; tajni list rezerviran, -a, -o, oprezen, nepristopen; ta je zelo rezerviran v tem vprašanju rezervirati, -am, pridržati, prihraniti; rezêrva ž., pridržek, zaloga rezervoâr, -j a m., zbiralnik, hranilnik (ne: vodohram) rezgetâti, -âm, -géCem; rez- gèt, -éta m. (razg-j rezidénca ž., prestolnica; re-zidirati, -am, stolovati, prebivati rezimirati, -am, povzeti, posneti; rezimé, -éja m., povzetek, posnetek rezisténca ž., odpor, upiranje rezljâti (pog. rezljàt), -âm; rezljânje, -a s.; rezljîna ž., delo rezljačevo rezolûten, -tna, -o, odločen rezonirati, -am, 1. modrovati, umovati; 2. ugovarjati; rezonSr, -ja m., modrova-lec, ugovarjalec rezultin^ ž., poslčdnica reznltit, -a m., izsleditev, izsledek, izid; uspeh reželj, -žlja m., die Schnitte = ržženj, -žnja; režeW, (riženj) kruha; režljati (v režnje rezati) režija ž., uprava, prid. režijski, -a, -o režim, -a m., vladavina (oblika vladanja); režimski, -a, -o; režimovec, -vca m. režisžr, -rja m., upravnik ribez, -a m. = ribezelj, -zija m.; ribezov = ribezljev, -a, -o ribežen, -žna m. = si. strgž- ča, strgalo Richelieu (rišljo) franc. državnik; Richelieuja (rišljo-ja)-, Richelieujev (rišljojev) rigeljc, -Ijca m. (marjetica) rilec, -Ica m. (ribe, rincn)', rilčast, -a, -o; rilCek, -čka m.; rilčkar, -ja m. (rif}-) Rim, -a m.; rimski, -a, -o; rimskokatoliški (ne: rimo-katoliški) rima ž., stik; rimati se risilo, -a s.; risilni i^pir; risilnik, -a m.; risalnica ž. r-sal-) risati, -šem; del. sed. riš6č risba ž.; risbarski, -a, -o riskirati, -am, tv^ati; v nevarnost postaviti; riskSn-ten, -tna, -o, tvegan, nevaren; riziko m. 2. -ka, 3. 5. -ku, 4. -ko; 6. -kom, tveganje, nevarnost rîtem rokivec ritem, -trna m., umerjenost, ubranost; ritmičen, -čna, -o == ritemski, -a, -o; ritmika ž. ritensko in ritenski prisl. rituâl, -a m., obrednik; ritu-âlen, -Ina, -o, obreden; ri-tuâlnost, -i ž. rival, -a m., tekmec riviêra ž. riž, -a m.; rižev, -a, -o; ri-žen, -žna, -o; riževa juha; rižno polje riž6ta ž. rjà, rjè ž.; fjast, -a, -o (ijà in arjà; èrjasi) rjàv, -iva, -o; rjavkast, -a, -o; rjavéti (pog. rjavet), rjavim; rjavénje, -a s.; rjâ-vec, -vca m.; rjivček, -čka m.; rjavina ž.; rjavica ž. rjiiha ž. rjûti (pog. rjût), rjôvem; rjûtje, -a s. = rjovénje, -a rkèlj, -kljà m., hlod rmân, -a m. roajalist, -a m., kraljevski pristaš rôb, -a m.; po rôbu se postaviti; robnik, -a m., vrsta opeke; robni hlod; trotoar rôb, -a m. =: suženj; rôbski, -a, -o; rôbstvo, -a s. rôbkati, -am (turščico, lešnike itd.); robkovina ž. rdbot, -a m. rôce^, -clja m. = rčča ž., ročaj, -a m. ročica ž. ročnik, -a m. (pri sablji) rdčnost, -i ž. rôd, -Û in rôda m.; v rôdu rodbina ž.; rodbinski, -a, -o roditi (pog. rodit), -im (se); rodil se je = r6jen je bil; roditelj, -elja m.; množ. roditelji = starši; r6den, -dna, -o; rodilnik, -a.(-dil-) rododčndron, -a m., pljuvi- nec, -nca m., blirja ž. rddom prisl. = po r6du, doma, n. pr. po rddu Čeh; doma iz Ribnice rogelj, -glja m.; vilice s tremi roglji; rčgljast, -a, -o; rogljUt, -ita, -o rogljič, -iča m., das Kipfel rogovila ž.; rogovilast, -a, -o; rogovilež, -a m.; rogo-vilec, -Ica m. (-Ica) rogoviliti, -im; rogoviljenje, -a s. rogulja ž. = r6gelj; rogti- Ijast, -a, -o rohnčti (pog. rohntt), -im; rohnčnje, -a s. r6j, r6ja m.; rojiti (pog. rojit in rdjit), -im rojstvo, -a s.; prid. rčjsten, -stna, -o; rčjstni list, rojstni dan, rdjstno mesto r6k, r6ka m.; prid. rokčven, -vna, -o; rokčvni račlin; rokčvni zapisnik R6k, -a m. roka ž.; na rčko; z rokč in z roko; množ. rokč, r6k, rokkm, -4h, -ami in r6ke, r6k, rokam, -ah, -šmi; za r6ko (r6ke) se voditi (ne: irokd v r6ki hoditi) ali za podpžzduho se držati; mMijš. ročica ž. in r6kica rokivec, -vca m.; tudi množ. rokivci (telovnik) rokavica rusâlka rokavica ž., svetlé rokavice = glacé rokavice rokodélec, -Ica m.; rokodél-stvo, -a s.; rokodélski, -a, -o (-dél-) rokokö, kitni slog, rod. ro-kokôja; prid. rokokôjski, -a, -o rokomâvh, -a m. = rokomâv-har, -j a m. = rokovnjač ndcopis, -a m. rokovét, -i ž.; r. cvetlic; r. prediva rokövnik, -a m., der Muff rokovnjâë, -a m.; rokovnjâ- ški, -a, -o român, -a m.; romanopisec, -sca m. romântika ž. (struja); romantik, -a m. (pristaš struje); romântièen, -čna, -o Rômeo (in Julija, drama); rod. Romea, z Romeom; svoj. prid. Romeov, -a, -o Romun, -a m.; Romunija ž.; Romunsko; romünski, -a,-o rop, röpa m.; röpar, -ja m.; röparski, -a, -o ropotarnica ž., brložnica, die Rumpelkammer rôsa ž. rosen, rosân in rosèn, rôsna in rosnà, rôsno in rœnô, rôeni in rosni; dol. rôsni, -ega rositi (pog. rosit), -im; (po)- rčšen; rošSnje, -a s. rôstbif, -a m. (jed) rčtovž, -a m.; rôtovSki, -a, -o Rousseau (msö)-, Rousseauja (rusöfa); Rousseaujev (ru-sôjev) ràv, rôva in rôva rovâêa ž., kramp rovâriti, -im; rovârjenje, -a s. rovžš, -a m., zareza na palici); imava še nekaj na rovdšu (na dolgu); gre na rovdš (na račun) r6vnica ž. rozéta ž. rozina ž., rozinova potica roiljâti (pog. rožljat), -âm; rozljânje, -a s. rdžmarin, -a m. r6žni venec; roinovênski, -a, -o; roznovênska nedelja rt, rta (èrt. -a) m., konica, vrh; prvi, zadnji rt (pri ladji); rtič; ftast, -a, -o Rt O^tiQ dôbre nâde rûbiti, -im; rûbljen, -a, -o; rûbljenje, -a s.; riibež, -a m., rubčžen, -žni ž.; prid. rubežen, -žna, -o; rubežnik, -a m. rubrika ž., predelek rudir, -ja m.; rudâriti, -im; rudârjenje, -a s.; rudnik, -a m.; rudniški, -a, -o rumèn, -êna, -o; dol. rumeni, -ega; rumenjâk, -a m. (v jajcu); rumenica ž. (rumena zemlja); ruménkast, -a, -o; rumenordeč; rumêno-prôgast, -a, -o rûnja ž., kosem, kušter (koder); runjast, -a, -o; množ. runje (koze, osepnice) riis, -a, -o, rdeč Rus, -a m.; rûski, -a, -o; RÛ- sko s. =1 Rûsija ž. rusâlka ž. (-sdl-) riiša salön niša ž. := rtišina ž.; rušine rčzati riišali, -am (ruše rezati), stechen rušilec, -Ica m. (-šil-) rutina ž., spretnost, umetelnost, navada; rutiniran, -a, -o, vajen ruvâti in rvati (pog. nmàt in rvàt\, -rûjem; ruvâC, -a m.; ruvanje, -a in rvânje, -a s. rzâti (pog. rzàt), rzâm, fžem; konji rzâjo fž (èri), rži ž.; ržčn, -a, -o; Tzéni cvet s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki: z) predlog; z rod. se veže, kadar bi na vprašanje k j e stal predlog na, n. pr. s kônja pâsti (biti na konju); seno z voza zmetati (seno je na vozu); s Koroškega priti (biti na Koroškem); često se rabi predlog o d ali rod., kjer mora stati s, z, ki pomeni sredstvo, n. pr. griči, obdani od vode (prav: z vodo); ves prostor je bil zastavljen samega dijaštva (prav: s samim dijaštvom); cerkev je bila nabita pobožnega ljudstva (prav: z ljudstvom ali: piolna pobožnega ljudstva) sablja ž.; prid. sâbeljn, -a, -O in sâbeljski, -a, -o; sab-Ijâti (pog. sabljat), -âm; sabljânje s. sabotirati, -am, razbijati, motiti (delo) sâdje in sadjë s.; sâdjevec, -vca m., sadno vino sadonôsen, -sna, -o (ne: sadu-nosen); sadorôden, -dna,-o sidra ž., mavec; prid. sâ-drov, -a, -o ali sadrén, -a, -o; sadrovec in sadrénecm. sâfian, -a m., vrsta usnja; saîiânast, -a, -o safir, -ja m.; safiren, -rna, -o; safirast, -a, -o; safimo-višnjev, -a, -o in -višnjčv sâgo m.; 2. -ga; 3., 5. -gu; 4. -go; 6. -gom, moka iz palmovega stržena; sâgov, -a, -o; sâgova palma; sâgov o drevo Sahâra ž.; sahârski, -a, -o sahniti (pog. sdhnit in saknit), sâhnem; usâhnjen, -a, -o sàj j a, doch; saj te ne bo konec, če se nialo zmočiš; saj sem se dosti trudil; toda: vsâji wenigstens; vsâj fo mi povejo če že drugega nečeš sâja ž.; sâje nav. množ.; sâ-jav Idšnik; sâjavec, -vca m.; sâjavka ž.; sajavina ž. sâldo m., prebitek, ostanek; saldirati,-am sklepati, skleniti račun; poravnati, plačati sâlo s.; sâlast, -a, -o; sâlo-vec, -vca m. das Federweiß salön m. vélika, sprejemna soba, dvorana; salonjâk m. salonski človik; salönska suknja saliina sarkazem salâma ž. sâlmiak, -a m.; salmiâkovec, -vca m. sâm, -a, -6; sâm zâse; sâm s sebôj je govôril (ne: sam seboj); to se samô ob sêbi (po sêbi) razume samô prisl.; ne samô — ampak tûdi; samô da, n. pr. pojdemo vsi, samo da ne bi šel dež; samô če samôâa ž. = samôta ž. samodržec, -žca m.; samo- dfštvo s. samogôltec, -tca m.; samo- gôlten, -tna, -o (-goffi-) samokôlnica ž. (-kil-) samolfcrés, -a m. samomdr, -ôra m.; samomorilec, -Ica m.; samomorilka ž.; samomorilen, -Ina, -o (-uca; -lika; -ril-) samonikel (-ka»), -kla, -o samoobsében. -bna, -o; samo- obsébnost, -i ž. samoobsôdba ž. samopriden, -dna, -o; samo- pridnost, -i ž. samorâsel (-sag), -sla, -o; sa- rdšč, -a, -e samosilnik, -a m. (-sil-) samostâlen, -Ina, -o; samo-stâlnik, -a m.; samostâl-nost, -i ž. (-stal-) samôstrel (-strel), -a m.; sa- mostrélec, -Ica m. (-Uta) samosvôj, -svôja, -e; samo-svôj^ gospôd, samosvôja samotiriti, -im; samotârjenje . s. samôtei prisl. samotéien, -žna, -o samotfžec, -žca m; samotf-štvo s. sämoupräva ž.; sàmouprâ- ven, -vna, -o samovàr, -a m. samovölja ž.; samovôljen, -Ijna, -o sâmozavést, -i ž.; sàmozavé- sten, -stna, -o sandâla ž.; nav. množ. san- dâle, sandal sandwich (izg. sendvič), -a m. sangvinik, -a m.; sangvini- čen, -čna, -o sani ž. množ.; na sanéh; sa-ninec m. := sanénec m. = saninek m.; sänke ž. množ.; sankati se sanitéta ž., zdravstvo; sani-téten, -tna, -o, zdravstven; sanitéjec, -téjca m.; sanitären, -rna, -o sänja ž.; nav. množ. sänje; sanjàv, -âva, -o; sanjič m.; sânjati, -am, sânjal, -a, -o in sanjalo; sanjâriti, -im; sanjârjenje s.; sànjski,-a,-o sanikcionirati, -am potrditi, odobriti; sânkcija z., potrditev, odobritev sanskW, sanskfta m.; san- skftski jezik sâpa ž.; sâpica ž. Sâpfo ž., 2. -pfe, 3. -pfi, 4. -pfo; svoj. prid. Sâpiin, -a, -o; sapfičen, -čna, -o Sârajevo s.; sârajevski, -a, -o sardéla ž.; sardélji, -a, -e Sardou (izg. sardû), Sardouja (izg. sar^ûjev), Sardoujev (izg. sardàjev) sarkâzem, -zma m., zbadljiv zasmeh; sarkastičen, -čna, ■o, zbadljivo zasmehovalen sarkotig sčdemkršt sarkofig tn., kameniia rakev sitan, -a m.; sitanski, -a, -o saten, -a m., na pol svilena flcanina; satčnast, -a, -o satiričen, -čna, -o, zbadljivo zasmehljiv; satirik, -a m. sdtje in satjfe, -k s.; satčvjes. scela in izcdla prisl.; scflo- ma prisl. scena ž., prizor; sceničen, -čna, -o Scila ž.; Scila in Karibda; priti med Scilo in Karibdo = sL priti med krnice in pečine Scipio, -ona m. sčakoviti se, -u em se; ljudjd se tli sčakujejo sčisoma prisl. sčžniti, sečnem se; pod bremenom sčeniti (pog. lii-nit) se sčisati (pog. sčitat), sčešem; prah z glave sčžsati sčista in izčista prisl.; sči- stoma prisl. sčutiti se = zavčdati se se; s povratnim zaimkom se tvorimo srednjik (medij), ki navadno nadomešča trp-nik (pasiv) drugih jezikov; pravilno ga rabinro tedaj, če se dejanje povrača na osebek istega stavka, t. j. če se samd kaj dela, n. pr. povčzil se je; hiša se dira (če se sdma podira); noč se dela; po tujih jezikih pišemo n. pr. primerno bi bilo, če bi se knjiga okrasila s pisateljevo podobo. — Povratni glagoli nimajo srednjika; napačno je n. pr. na take reči se ni oziralo (prav: se ljudje ni- so ozirali); lahko bi se branilo (prav: bi se branili); kjer se prepira in pravda, tam gine ljubezen (prav: kjer se prepirajo in >ravdajo); po italijanskem e n. pr. primerno bi bilo, če bi se knjigo okrasilo s pisateljevo p<^obo (si. prav: če bi knjigo olo-asili ali: če bi se knjiga okrasila); treba bi bilo, da se ga prestavi drugam (prav: da se prestavi, da ga prestavijo, da bi bil prestavljen). — Kadar je od povratnega glagola odvisen drug povratni glagol, se pri drugem s e izpušča, n. pr.: dečlcu se ni hotelo učiti ^ne: učiti se); se e drznil izraziti (ne: izraz ti se) o sebi tako sebičen, -čna, -o; sebičnost, -i ž. secesija ž.; secesionist, -a m.; secesionističen, -čna,-o sčč, -i ž., 1. posekani del gozda; košnja; živa meja; 2. urin, sfeč m. sfeč, -k m. (S9Č. sača) = scdl- nica (-djf-) «čči (pog. seč), -žem; vel. sd- zi, -iva, -ite sedkj (sadaj) in zdžj prisl.; seddnji, -a, -e; sedinjost, -i ž.; sedinjik, -a m.; 7di\-ci = takoj; sedijle, zdijle sčdem; sčdmi, -a, -o in sSd-mi; sčdemnajst, sedemdeset, s6dem sto; sedmčr, -a, -o (gl. četver); sčdem-desetldtnica ž. sedemkrat • sedlo sencè sêdlo s.; prid. sedlén, -a, -o in sêdeln, -a, -o (-daln-); sedlar, -ja m.; sedlâti (pog. sedlàt), -âm segnîti (pog. sagnit). segnî- jem in zgnîti, zgnîjem sejâti (pog. sejàl), séjem; se-jâlnlca Ž. = sejâlnik, -a m. 4 f-ià^-). priprava za seja- * nje; sejalec, -Ica m. (-jfca) sêjem, sêjma m. in semënj, semnjà (samànj) m.; sej-mâr, -ja m.; sejmârski, -a, -o; sejmišče s.; séjmski,-a, -o in semânji, -a, -e; sej-movâfi, -ûjem; sejmûlja ž. sekati, -am; sekalec, -Ica m. (-aca) sekcija ž., oddelek; prid. sekcij ski, -a, -o sekira ž.; sekirica ž.; sekiri-šče s. sekljâti (pog. sekijàt), -âm; sekljač, -a m.; sekljiv, -iva, -o sdksuâlen, -Ina, -o, spolen; seksuâlnost, -i ž., spolnost; séksus, -usa m., spôl séktor, -ja m., krožni izsek, oddelek sekulâren, -rna, -o, stoléten sekvéster, -stra m. (oblastvena) zasega; sekvestrirati, -am, zaseči sèl fsàu in aàl), slà m.; brzi sel, hitri sel; selstvô fs»l-sivà), -à s., poslanstvo, poslanica Selca, Sélc (sé^ea) s. množ.; sčlški, -a, -o (aéuiki) selékcija ž., izbor; selektiven, -vna, -o selišče s. seliti ekulirati, -am; špekulant, -a m. speljdti (pog. spiljat), sp£-Ijem; spilji, -ite; splljal, -ala, -o spenjati se, -am se; spšti (spet) in vzpčnjati, vzpdti se spčsniti, -im; spčsnjen, -a, -o (pesem zložiti) spčšiti, -im; p6t sp^iti; spd-šen, -šna, -o; spššnost, -i ž. spšt = zčpet spčti (pog. spet in spft), spSm in spčjem spirila ž., viba, kotdnec; spirSlen, -Ina, -o, vibast spirituil, -a m.; spiritualen, -Ina, -o, duhčven, -vna, -o splihniti, -nem; spldhnjen, -a, -o splakniti, -nem; spldknjen, -a, -o splašiti, -im; konj se je spla-šil splavar, -ja m.; splavarski, -a, -o spldziti se, -im se splčsniti, -nim; kruh je splčs-nil splisti (pog. soliti), spl§-tem, spletati; spldtel (-tau), spletla, -o in splžl, (spleu), splSla, -o spletka ž.; spletkdriti, -im; spletkarjenje s. splčzati, -am Split, -a m.; splitski, -a, -o 8pl6h prisl.; na spl6h spldšen, -šna, -o; splčšno veljaven, splčšno človšški; posplčšen, -a, -o spočiti (pog. spočet), spoč- nem; spočdtje, -a s. spočiti (pog. spočit), spoči- jem si in se spbd = izpod predi, z rod. spddaj prisl.; od spfidaj; spčdnji, -a, -e; spodnjica ž., spodnja obldka spo<^uditi = izpodbuditi spoditi (pog. spodit), -im; e sp6dil, -ila, -o in sp6dilo spodletčti in izpodletčti spodnlsti in izpodnSsti spodrčc, -a m.; spodršcati, -am; spodrčcan, -a, -o spodrivati in izp<^rivati spodfsniti in izpodfsniti spoglčdati se, -am se; spogledovati se; spogledljiv, -iva, -o; spogledljivka ž. spokdren, -rna, -o; spokoriti se (pog. spokorit in spo-kdrit); spokčmik, -a m. sp61 (spol), spdla m.; spolen, -hia, -o; spolnik, -a m. (sp6l.) spdl (spol in spon) — sp6-li; na sp61(i^ kaj imeti; na s^l orSti («len di zrnje, drugi njivo) 8p<3teiti, -im (spoun-); sp61-njen, -a, -o; spčlnjenje s.; spolnjevati, -njfljem in iz-jjolniti spčlzek, -zka, -o (-pojiz-) sptHninek, -nka m. = spomenik, -a m. spomlid, -i = pomlad ž.; spomladanji, -a, -e; spo-imadanski, -a, -o gpdmniti spomniti, -nim (se); spominjati se koga, česa, na koga, na kaj spona ž. spdnka ž. spontin, -a, -o, samohčten, iz lastnega nagiba, sam od sebe; spontinost, -i ž. spopdlniti, -nim; spopčlnjen, -a, -o; spopolnjevdti, -nju-jem in izpop61niti (-pojin-) sporadičen, -čna, -o, raztrč- sen, redek sporazumčti se, -umem se spored, -eda m., vzporfed sporotiti, -im; sporočilo s. spotakniti (pog. spotaknit in ^oidifemV),-tlknem se; spotikati se; spotakljiv, -iva, -o; spotikljiv, -iva, -o; spotika ž. spdtoma prisl. spdved, -i ž. (v cerkvi); spovednik, -a m.; spovednica ž.; izpčved, -i ž., izjava; izpovčdati kaj spuhteti (pog. spuhtft), -im in izpuhtčti spustiti (pog. spustit), -im; spuščžn, -ena, -o; spiiščati; spustiti = izpustiti koga iz ječe; toda: spustiti se na tik, v tčk; spustiti puščico spozibiti se spoznati {pog.spo«na<),-znam; spoznanje s.; spoznavilec, -Ica m., spoznavilka ž. (-vdl-) sprššati in izprašati, -am; spraševanje m izpraševanje s. spraviti, -im; spravljen, -a, -o; spravljati, -am; spravljiv, -iva, -o; spravljivost, -i ž. spre- = izpre-, predpona spred, sprčdaj prisl.; od »prčdaj, od sprčd; sprčd-' nji, -a, -e spregled, -čda m. in izpre-glSi; spreglčdati in izpre-glčdati spregovoriti in izpregovoriti sprehčd, -hdda m.; sprehajati se sprejčti (pog. sprejet), sprdj-mem; sprejemati, -am; sprejfem, -jčma m. spremeniti in izpremeniti (pog. spremenit), -im; spremenljiv, -iva, -o; sprememba in izpremčmba; spreminjati in izpreminjati sprčmiti,-im; spremljati,-am; sprdmstvo s.; spremljevalec, -Ica (-lica) m.; spremljevalka ž. (-vdii-) sjM-eobrniti in izpreobrniti (pog. spreobfnit), -obhiem; spreobfnjen, -a, -o; spre-obrnjSnje s. sprevdd, -6da m. sprevodnik, -a m. spričevžti in izpričevati, -lijem; spričevalo in izpričevalo s. spričo predi, z rod.; spričo gfdega vremčna spriditi, -im; sprijen, -a, -o; sprijenost, -i ž. spridoma prisl. sprijazniti, -im (se) sprijčti (pog. sprijet), Spri-mem; B6g te sprimi sproaüd «râën sprostiti (pog. sprostit), -im (se); sproščen, -žna, -o; sproščžnje s. sprostreti in razprostrdti, -strem sproti prisl. spr6žiti, -im spfva in izpfva prisl. srab, -a m.; srabljiv, -iva, -o; srabljiivec, -vca m.; srab-Ijivka ž. sraka ž.; sračji, -a, -e srakopir, -čra m. sramežljiv, -iva, -o; sramež- Ijivec, -vca m. sramotiti (pog. sramotit), -im; (o)sramočfen, -Ina, -o; sramočenje in sramotinje s.; sramotilen, -Ina, -o (-til-); sramotilec, -Ica m. (■uca) S^b, -a m.; Sfbkinja ž.; sfbski, -a, -o; sfbstvo, -a s. sred, -d s.; manjš. sfčece (-Č3ce); sreč, -čta s., iz strdi pečino srce; sfčen, -čna, -o; sfčnost, -i ž. srčbati, -am in srčbljem; sre-bdlen, -Ina, -o; srebilec, -lea (-Ica in -ffca) m. srebfn, -a, -o; srebrnik, -a m.; srebrnina ž.; srebfn-kast, -a, -o; srebrolas, -isa, -o; srebron6sen; sre-bfnosvetel (-tau); srebriti (pog. arebrit), -im; posre-bržn, -Ina, -o; srebrenje, -a s. srečolbv, -6va m. srida ž.; v sredi stati; v sredo stopiti; čez sredo prelomiti; srIda (dan v tednu); prid. sriden, -dna, -o (kar zadeva sredo); sredica, sredina, središče; središčen, -ščna, -o; središč-nica ž.; v sestavi: sredo-tlžen, sredobižen, sredo-t6čje, sredozimci itd. srldi predi, z rod. sridnik, -a m., posridnik, po- sredovâlec sridnji, -a, -e (kar je v sredi); sridnji vik, srednjeveški, -a, -o; srédnje vêlik; srldnje dôber; sridnjicaž.; srédnjik, -a m. (kdor je v sredi); sridnjost, -i ž. Sredozimsko mdrje sridstvok -a s.; srldstven, -a, -o (-sivan, -a, -o) srln, -a m.; srinec, -nca m.; srinast, -a, -o srinja ž., občina; srinjski, -a, -o srip, -a, -o in -Ö; srepčet, - ž.; srepôta ž. srepiti (pog. srep4t), -im; je srepèl (-èif), -éla, -o srlz, -a m., okraj; sriski, -a, -o, dcrajen sriž, -a m., i vje, sren; srlž- nica ž.; sréznat, -a, -o srna ž.; prid. sfnji, -a, -e; sfnje mes6, sfnja k6ža; srnina ž.; srnjak, -a m.; srnjâd, -i ž. (skupno ime) sroböt, -a m.; srotrâtina ž.; srobötje s. sfp, -a, -o = srép; sfpež, -a m.; srpič pânj (če so čebele nemirne, jezne) sri^n, -âna m., mali (julij), viliki (avgust) sršfcn, -Ina m.; prid. sršinji, -a, -e, sršinje gnezdo (tudi: sršinov, -a, -o) sriéti stitna erSéti (pog. aršft), -îm =: srsâti (pog. srsàt in sriaO, -îm; lasjé mu srSé; sfšiti se, -im se; sfšast, -a, -o - srSàv, -âva, -o stabilen, -Ina, -o, stalen, trden; stabilnost, -i ž., stâl-nost, tfdnost; stabilizâcija ž., ustalitev, utrditev stacionâren, -rna, -o, stalen, mirno stoječ stâdij, -a m., stopnja (razvoja), stanje stâdion, -a m., prostor za tekme, igrišče stakniti, stâknem (pog. staknit in staknit), stalmi, -îte; staknil, -ila, -o stâlei, -a m., osebni stâlei, stâtus stâlo, -a s.; stâlen, -Ina, -o (-Ina, -o)-, stališče s.; stališ, -a m. stân, -û in stâna m.; v stânu biti = zmožen biti, moči, utegniti, utrpeti; dai mi, kolikor utrpiš (mi6reš); ne utégnem plačiti dolgi (ne môrem) stinica z., célica staniôl, -a m. stânje s.; želčznica je v dô- brem stânju stanjšati, -am stanovâti (pog. stanovat), -tijem; stanovanje s.; sta-novâlec, -Ica (-Ica in -gca) m.; stanovanjski, -a, -o; stanovina ž. = stanarina ž. stanôvnilb, -a m., prebivalec; stan6vništvo, -a s. stàr, stâra, -o; prim. starčjši, -a, -e; stâri zâkon (sv. pisma), starozakônski starešina, -e m.; starešinka ž. (žena starešine); starešinstvo s.; starešinski, -a, -o; starešiniti, -im, biti za starešino na svatbi starikav, -a, -o starina ž.; ded starina; množ. starine = starožitnosti; starinar, -j a m., trgovec s starino; starinosl6vec, -vca m. — starinoznžnec, -nca starka, -e ž.; prid. starkin, -a, -o; starklja ž. ^ri ptičih) Starosbvčnci (= Bleiwei-sovci); staroslovžnska politična struja staroslovčnščina ž. = stara cerkvena slovanščina (jezik sv. bratov Cirila in Metoda); staroslovčnski jezik = starocerkvdnoslovanski jžzik starost in star6st, -i ž.; starosta, -e m.; starčsten, -stna, -o starovčrec, -rca m.; starovžr- ski, -a, -o starši, -ev m. množ. stirt, -a m.; startati, -am (zlžt, zalčt; zletdti, zale-tdti se) stati (pog. »Mrt za koga (kaj) sl. p6rok biti, jamčiti; stati na razpolago = biti na razpolago, pripravljen statika ž., nauk o ravnotčžju; statičen, -čna, -o, k statiki spadajoč statist, -a m., ne govoreča oseba na odru statistika ž., (uradno) štetje; popis; statističen, -čna, -o, k statistiki spadajoč statua, -e ž. stàtus siôik status, -usa m., stalež; stanje; status qu6, obstoječe stanje; rod. statusa qu6 etatdt, -a m., zakon, pravilo statva, -e ž.; nav. množ. statve, -tev (za tkanje) stavba ž.; stavben, -a, -o; stavbenik, -a m. (-ban-) staviti, -im; stavljen, -a, -o; stavljenje s. steber, -brk (stabar) m.; prid. stebfn, stebfna, -o; stebrč-ven, -vna, -o; stebfski, -a, -o; manjš. std>rič, -iča m.; stebre, -brci m.; stebre-nik, -a m. (kolonida) = stebrišče s., stebrčvje s. (stab-) steblo, -a s.; stžbelee (-bah). -a s.; stžbeln, -a, -o; st6-belnat, -a, -o (-bal-); ste-blikovina ž. stžči (pog. s/e(J), stžčem; vel. stžci, -ite; stžkel (-kau), stSkla, -o stččina ž., zbirališče sodrge stčgniti, stegnem in iztegniti; stčgnjen, -a, -o stggno, -a s.; prid. stžgenski, -a, -o; manjš. stžgence -a s. (-gan-) stdhtati, -am stžklo, -a s.; stekldn, -a, -o; steklšnka ž.; steklenica ž.; steklenina ž.; etekliti (pog. steklit), -im, glazirati; stek-Ijžnje s. steiaža, -e ž., polica, stojalo stšlja, -e ž.; stdljen, -Ijna, -o; stžljnik, -a m. stemniti (pog. stamnit), -im se sténj, -a m., tlžči sténj Stenograf, -a m.; stenografija ž.; stenografirati, -am; stenogram, -a m. »têpsti, stêpem; stépel (-pag), sitêpl^ -o; stépati, -am in stépljem; stépki, -ov m. množ. sirotka stereotîp, -a m., plc^ča za celotisk; stereotipirati, -am; stereotipen, -pna, -o, ustaljen, nespremenljiv, do-gnan, premlét stezà, -é in -è, -î, -ö in -ô; množ. stezé, stezâ in stëz (liiz), stezàm, -àh, -ami; stezica ž.; stezina ž. (staz-) stežaj, -a m.; vrâta na stežaj odpréti stčžka in iztčžka prisl. stisk, -a m., kompresija »tislkati, -am; stiskâlen, -Ina, -o; stiskalnica ž. (-äl-); sti-skaiec, -Ica (-Ica in -ifca) m.; stisniti, -nem; stisnjen, -a, -o; stisnjenje s. süati (pog. gtlàt), stéljem; (na)stlàl (-àu), -âla, -o stô; dvé sto, pét sto; stö tisoč; stökrat; dvéstokrat, tristofcrat, stöinstökrat; stoléten, -tna, -o; stolétnica ž.; stotina ž.; stotica ž. Stög, -a m. stögla, -e ž., jêrmen pri č6v- Ijih; stögljaj, -a m. »tôik, -a m., pristaš grškega filozofa Zenöna; neustrašen, neupogljiv, ravnodušen človek; stoicizem, -zma m.; stčičen, -čna, -o stbi straičg 8161 stdla m.; na st6- lu; množ. stoli, Aiv; st61 gugdlnik (-gdu-) -, stčlček (stoifčak), -čka m.; stčkn, -Ina, -o; stčlnica ž.; st61-nik, -a m. (stoln-) stčlba, -e ž. (stolba), stojmi-ca; množ. stčlbe, stopnice, lestva stdlec, stčlca m. (stožca) stblp, stolpa m.; stčlpec, -pca m.; stolpen, -pna, -o; st61-past, -a, -o (stolp-) stopilnik, -a m. (-pdu-) stopinja, -e ž., človeške stopinje ; štirinajst stopinj mriza stopiti (pog. stopit), stčpim; stčpil (-iu), -ila, -o stopiti {pog. stopit in stdpit), stopim; stčpil (-iu), -ila, -o in stčpilo; stopljen, -fina, -o; stopljSnje s.; sfip-Ijati, -am stopnica ž.; množ. stopnice (pdlžaste, zavite); stopnišče s. stdpnja ž. stčpnjema prisl. (po st6p-njah) stopnjevati (pog. stopnjevat), -njujem; stopnjevit, -a, -o; stopnjevina ž. stdpoma prisl. korakoma stoprkv prisl. šele storiti (pog. storit in stdrit), storim; on je stčril (-iu), ona storila, ono storilo in st6rilo, storili in st6rili; storjto, -Sna, -o; storjSna oblčka; storilec, -Ica m. (-Ica in -uca) stbrž, stdrža m.; stdržek, -žka m.; stčržast, -a, -o stotčro gl. četvčro stdtnik, -a m.; stotnija ž.; stotnijski, -a, -o stdžec, -žca m.; stčžast, -a, -o; stožčast, -a, -o; st6ž-kast, -a, -o stožčr, -a m. stršdati, -am; stradanje s. strahčma prisl, = s strahom strdn, -i ž., na strdn stopiti; vstrdn = v stran, strdn; koga po strini glčdati; t Sne strani, z driige strani; stranica ž.; stranišče s. stran; od strani koga ali česa = si. od koga, česa ali samo rod., n. pr. ni se imel ničesar bati od strani gledalcev = od gledalcev; tiko postdpanje od strani Madžarske = tiko ravnš-nje Madždrske; od strani delavstva se ta namera toplo pozdravlja = delavci to namero toplo pozdravljajo stršni, strdn prisl.; Turki prazni stršn gredo atršnka ž.; prid. strankin, -a, -o; strdnkina pravila stristen, -stna, -o; stristnost, -i ž. strdšen, -šna, -o in strašan, strašSn (-šan), -šnž, -6, -i; prisl. strašnč strdšiti (pog. strdiit), -im; stržšil (-iu), -ila, -o in strašilo; v gradu strdši; kaj me strdšiš in strašiš strašljiv, -iva, -o; strašljivec, -vca m.; strašljivka ž.; strašljivost, -i ž. stratčg, -a m., vojekovddja; strategija ž., vojskovčd-stvo; stratčgičen, -čna, -o stržža strdka »tržža, -e ž.; strižnik, -a m.; strižen, -žna, -o; stražni narčdnik; stražnica ž. »trd, -i ž.; prid. strdčn, -a, -o; strdenica ž., količ, pečenje iz medu; strdčnje s.; strdica ž. == medica strditi, -im; strjen, -a, -o; strjena kri strčči (pog. streč), strdžem; strdzi, -ite; strdgel, -gla, -o streha ž.; strdšen, -šna, -o; strčšica ž.; strdšina ž.; strčšje s.; ostrešje; strčš-nik, -a m. strdl fstreu in strel), -a m.; strelivo, strelišče; (strel-)-. strčlen, -Ina, -o; strčlni pržh; sfa-člnik m., top;* strčlnica ž. (strelna linaV, * strčlski, -a, -o; strčlski rek, strčlska družina; strč-lica, -e ž. streliti (pog. strelk in strilit), -im; (u)st!reljfen, -ena, -o strčljati (pog. streljat), -am strčljanje in streljanje s. streljaj, -a m. stremen, -6na m.; stremeni-ca ž., jžrmen pri stremdnu stremiti (pog. stremit), -im (tudi: stremiti, -im); stre-mčl (-eu), -čla, -o, -i = si. prizadevati si; stremljenje s. = prizadevanje; strem-Ijiv, -iva, -o, prizadeven, -vna, -o stremlih, -a m., der Streber strepetšti (pog. strepetat), -tam in strepičem strdti (pog. stret), stržm in starem; strt, stfta, -o strčzniti, -nem in iztrdzniti; streznjen, -a, -o; strdznje- strč^^^ ž. = strčga ž. (večkratna); postrežba ž. (enkratna); streždj, -a m.; strežajka ž.; stražnik m., stražnica ž.; strčžec, -žca m. stric, -a m.; prid. stričev, -a, -o; stričnik, -a m.: strič-nica ž.; strina ž. (teta) striči (pog. strič), strižem; vel. strizi stfm, -a, -o in -6; stfmec, -mca m.; strmina ž.; str-mogUviti, -im; strmčti (pog. strmft), -im; je str-mfel (-eu), -čla, -o; strmd-nje s. sthi, -i ž.; čez drn in stfn; strnčn, -a, -o; strndno žito; strnišče s.; strniščen, -ščna, -o; strniščina ž. strnäd, -a m.; prid. strnädji, -a, -e stfniti, -nem; stfnjen, -a, -o; strinjati, -am (se) strdg, -a, -o; prim. strdžji, -a, -e; prisl. strogö, prim. strdžje strohnčti (pog. strohni in strähnet), -im; strohnčnje s.; strohijiv, -iva, -o ströj, ströja m.; ströjen, -jna, -o; strd nik, -a m. strojevddja, -e m. Sb^jiti svetâl (-âg), -tlà, -6; dol. svétli, -ega; v sestavi: svetlobél, svetlomôder, svet-lorumèn; svetlô likan; sve-tliti (pog. svetlit). -im; (raz)svetl]èn, -êna, -o; svet-Ijênje s.; svetljiv, -iva, -o; svetljâva ž.; svetlôba ž.; svetlôben, -bna, -o svetilka (svetilka) ž. svetihiik, -a m.; svetîlnica ž. (-m-) svetobôlje, -a s. Svétopôlk, -a m. (-polk) svéi, -a, -e; nam. svež (po nem.) se rabi sl. présno zélje, sâdje, mléko; présna vôda, râna; présen lés; surôv (zelèn) lés, surô-va drva, surôva slanina, surôvo jêklo; nôv snég, mràz; mlâd snég, krùh; o p r â n a srâj ca, oprâno perilo ali rjûha, srâjca po perilu; zdrâva, živa, čvrsta barva lic; na nôvo ostrižen; na nôvo izorâna njiva; studêna, mrzla, čvrsta vôda; dalje: gôrka (ne: svéža) kava, umita posô-da; spočit, čil človek; na- sveženj šampanjec molzeno mleko, mleko izpod krave sveženj, -žnja m. sviba ž.; svibov, -a, -o; svi-bovje s.; svibovec, -vca m. svila ž.; svilčn, -a, -o in svilen, svilna, -o, svilnat (svil-)-, svilenina ž.; svil-stvo s.; sviloprčjka ž.; svi-lirstvo s. svinec, -nca m.; svinččn, -a, -o; svinččnka ž. svinina ž. = svinžtina ž., svinjsko meso svinja ž.; svinjski, -a, -o; svmjir, -ja m.; svinjarski, -a, -o; svinjarija ž.; svinje-rčja ž. svinjka ž. (igra); svinjko biti, loviti; svinjkati, -am; svinjkanje s. sviteikt -tka m. sviter, -tra m. sviž, -a m.; svižec, -žca m. svoboda ž.; svob6den, -dna, -o; svobčščina ž.; svobo-domislec, -a m.; svobodomiseln, -a, -o; svobodomiselnost, -i ž. sv6j, svoja, -e; v sestavi: svojeglaven, svojeročen, svojevoljen sv6j se rabi, če se nanaša na osebek istega stavka; napačno je n. pr.: kljub njegovi (~ Kazanovi) utrujenosti je bil (Kazan) še silen (prav: kljub sv6-ji); očak, ki bi ga Indijanci v njih (prav: v svdjem) jeziku imenovali— svojec, -jca m. in sv6jca, sv6jci svčjstvo, -a s., lastnost; sv6j- stven, -a, -o svfha ž., namen; v svrho (po nem.) = za, glede; za zboljšanje travnikov (ne: v svrho zboljšanja); skupščina imenuje poseben odsek v svrho, da preišče zadevo (prav: zato, da preišče) svfšnica ž., pelerina svfž, -i ž., stržen pri drevesu; svfžast, -a, -o; svfžje, -a s. Š Šžbac, -bca m.; šibački,-a,-o iabl6na ž. (izrezan) vzorec; šabldnskii, -a, -o; po šabloni delati = si. vse po enem kopitu narediti šagren, -a m., vrsta usnja ši^ -a m.; šahirati, -am, šah igrati; šahoven, -vna, -o; šihovna des:ka = šdhov-nica ž. žika ž.; šikelj, -kija m., ro-kovet, prgišče; šžkelj trave šila ž.; šaliti etiti {pog. sčabatat), -âm in šč^ičem; ščebetšv, -âva, -o; Sèebèt, -éta m. (ščabit); ščebetulja ž. (icabatûlja) Sèegèt, -éta m. (ščagit); šče-getâti (iHagatàti), -tâm, fčegâčem' = šegetati (ia-gatàti), -tâm in šegIČem; ščegetljiv, -iva, -o; ščegeč-, kâti = šegečkati = žgečkati (pog. zgaekàt), -kâm; žgečkânje 6. Sčeketati (pog. ïleketàt), -tâm in ščekččem (o ptičih); ščeketulja = klepetûlja, blebetûlja ščemčti (po& ščamit), -im ; šČMif-ga ^« 'ga kaj uščlp-ne) ščene, -čta s.; ščžnec, -nca m. ščfep, ščSpa m., ivčr, treski ščep, ščepk (VSŠp, ilapa), m., vseh ■ pet prstov s konci . stožčasto zloženih ščepci, -k s. (šiapci, -a), drobna stvar, kolikor se s tremi prsti prime; jemljdj, -a m., doza, priza; ščepec (ščapac), -pci m. = šči-pec, -pca m. ščepčriti, -im se = šopiriti se Sččpka, -e ž., treiskk šččt, -i ž., šččtka ž.; šččtica ž.; ščetdti (pog: icMt), •5m = ščetkati, krtačiti šČetaio, -a s.; čohilo, čohdl- nik (-hau-) ščetina ž.; ščetiniti se, -im se; lasjč se ščetinijo ščinikavec, -vca m.; ščinkav-ka ž.; ščinklja ž.; ščinkati, -am ščip, -a m.j polna luna . ščipati (pbg. KipaO, -am in -pijem; šSpžvec, -vca m.; Ščipdvka ž.; ščipdlnica ž., orodje, s katerim se ščip-Ije; ščipdlnik, -a m. (-pal-), nandsnik šfilr^ -a m. (rastlina) šHt, -a m; ščiten, -tna, -o; , 'ščitnik, -a m.; ščititi, -im ščfba ž. = škfba ž.; ščrbd-nja ž.; ščrbdnjast, -a, -o; ščrbSnjav, -a, -b; š&bž-njavec, -vca m.; ščrbd-njavka ž. ščrl£ti (pog. icrlft), -im (ptič ščrli) ščIiKa ž.; prid. ščtfkov, -a, -o; ščukovina ž. (meso); ščfi-kast, -a, -o 16 ^41 ičdrek šir ščiirek, -rka m. Siûti (pog. šcut), ščfijetn; ščfivafi (pog. ščiivat in ščuvat), ščuvam in 8čfi-jem; ^uvâlec, -Ica C-/ca in -SfcaJ m. Séf, -a m., poglavar, načelnik, predstojnik àéfija ž., si. korčfilja Sêga, -e ž.; Segàv, -âva, -o; legâvost, -i ž.; Segâvec, -vca m. Segetâti (šagatčt), gl. ščeget šele, šelč; šele zdàj, si prišel (prišauJ; tàm šeU bo za vsè pràv âelést, -i ž.; Selestéti (pog. šelestit), -im šematizem, -zma m., imenik šembilja ž., preprosto za Si- bila; šembiljski, -a, -o Sèn, lêna in Séna, der Rotlauf âenklâvi, -a m., stolna cerkev v Ljubljani; Senklâv-ški, -a, -o (-šan-) Sénoa Avgust; 2. Sénoa ali -noe; 3., 5. -nou in -noi; 4. -noa in -noo; 6. -noom in -noo; svoj. prid. Séno-in, -a, -o Sentjânzevec, -vca m.; šent- jânievica ž. Šentjernej, -éja ali Št. Jernej; šentjerndjski, -a, -o àentjûr, -ja (kraj); šentjfir- eki, -a, -o Sentpéter ali št. Peter (kraj); Sentpétrskii, -a, -o; Sem-péter, -pêtra, okraj v Ljubljani; Sempétrski, -a, -o Šentvid ali St. Vid (izg. šant-vld) \ šentviški, -a, k) ščpati, -am; Sépav, -a, -o; sépavec, -vca m.; Š6pavka šeplt, -éta nt; šepetati (pog. âepetàt), -tâm in šepččem; Sepétniti, -nem; šepetdlec, -Ica m., šepetdlka ž. (-tâl-in -ta\i-); Sepetâlnica ž. (-tal) loža za suflêrja šepniti, -nem (pog. šepnit in šipnit) Seriàtski, -a, -o ščet; šesti in šesti, -ega; ob šestih; Sestér, -a, -o; šést-najst; šestdeset; šéstdeset• kràt; Séstdesetlétaica ž.; šest in dvâjset šestilo, -a s.; šestilnik, -a m. (-ilnik) šetati, -am se; Setâlec, -Ica; šetilka î. (-tàl')-, šetališče s.; Sétnja i. šev, švi (iav) m. _ šiv, šiva ševčenko, -a m.; svoj. prid. Ševčenkov, -a, -o šibek, -bka, -o in šibik; šibkejši, -a, -e; prisl. prim. àibkéje; šibkčst, -i ž. šibovje, -a s. šifra ž., tajnopis; šifrirati, -am; šifriran, -a, -o; deši-frirati, -am, tajno pismo razbrati šiht, -a m., postât, -i ž.; po- stâtka ž. šija, -e ž., tilnik, vrat; šijen, -jna, -o; šijnjak, -a m. = šija in šinjak, -a m. šikina ž., nagajanje; šikanirati, -am, nagajati, sitnosti prizadevati šilo, -a s.; šilast, -a, -o; Siliti, -im; šilce, -a (šilce) s. šir, -i ž. = Sirjâva; v šir = na širjavo SirHi škripati širiti, -im; (raz)šiTjen, -a, -o; širjenje s. širitk, -dka, -o; dol. širdki, -ega; prim. širši; prisl. prim. širše in širje; na dolgo in širdko razkladati širokosfčen, -čna, -o (ne: ši-rokogrfiden); širokosfč-nosf, -i ž. širom, siroma prisl., na širdko; napačno kot predlog z rod., n. pr. širom domovine (prav: širom, široma po domovini) šiška ž.; prid. šiškov, -a, -o; šiškova kislina šivali (pog. šivat), -am; šivalen, -Ina, -o (-val-)-, ii-vanka ž.; šivilec, -Ica m. (-Ica in -uca), šivilka i. A (-vau-); šivflja ž. škandil, -a m.; škandalizira-ti se; škandaldzen, -zna,-o škapulir, -ja m. škirje, škirij ž. množ.; manjš. škdrjice škžrpa ž., bdčje, jčža škirpi, -ov m., množ. in škdr-pe ž. množ., obrabljeni čevlji škitla ž., manjš. škitlica škilav, -a, -o; škilavec, -vca m.; škilavka ž.; škileč, -Ica m. (-Ica); škilja ž.; škilast, -a, -o; škilavost, -i ž.; škiliti (pog. škilit), -im; škilčfi (pc^.škilet in škilit), -im, je škilfel (-eu), -čla, -o šldepetiti (pog. šklepetat), -tSm in -ččem; SklefetSti, -tdm; šklefedrdti, -Sm, šklemfati, -am; šklepetinje Škdcjan, -ina m., kraj; škocjanski, -a, -o fiköda ž.; škodljiv, -iva, -o; škodljivec, -vca m.; škod-Ijivka ž.; škodoželjen, -Ijna, -o; škodoželjnost, -i ž.; škčditi, škčdim; Šk6-dovati in škodovdti (^g. škodovat in škodovat), skö-dujem in škodtijem, šk6do-val, -a, -o in Skodoväl, -äla, -o; škddovanje in škodovi-nje s.; škodovalec, -Ica m. (-uca) šk6f, škdfa m.; škofdvski, -a, -o Sköfja Löka ž.; Škoijeldčan, -a m.; Škofjeldčanka ž.; škofjeloški, -a, -o škdljka ž.; prid. školjčen, -čna, -o; školjčni apnenec škdpa ž.; škdpnik, -a m.; škčpnica ž. škdrec, -rca m.; prid. škdrč- ji, -a, -e škdrenj, -rnja m.; škčrnje obiiti, sezuti; škdrnjica ž., golenica, štibala škorpijon, -a m, škriblja ž. škritelj, -tlja m.; škrdleljček, -čka m. škfba ž.; škrbast, -a, -o; škfbav, -a, -o; škfbavec, -vca m., škfbavka ž.; škr-bina ž.; škrbljiti (pog. škrbljat), -äm; škrbljinje 6.; škrbozbb, -öba, -o škrebljili (pog. škrehljat), -äm škric, -a m., suknja na škri-ce; zbadljivka za meščana škril, -a m. = skril, -a škripati, -am in -pijem; škri-pav, -a, -o; škripavec, -vca m., škripavka ž.; škripanje s. 18* 243 Slcrîpec. Spânlja škripec, -pca m.; biti Y škripcih; na škripcih VléCi škninec, -nca m.; prid. škr-jânijii, -a, -e in škrjančev, -a, -o škrlit, -a m.; škrliten, -tna, -o; škrldtast, -a, -o; škr-lâtnôrdèâ; škriatinka ž. škrlatica ž. škrljik, -a m. àkrnicelj, -clja in -celjna m. SIkrnjâti (pog. škrnjat), -âm; miš škntja, kadar glôda; Skrnjâvec, -vca m., skopuh; škrnjavka ž. Skrôb, -a m.; škr6biti, -im; (po)škr6bljen, -a, -o škropiti (pog. škropit), -im; (o)škropl èn, -êna, -o; šlo-opljen e s. ilkrpèt, -êta in Skrpét, -a m., škarpe; Skrpêtelj., -tlja in -teljna m. škrtati, -am; škftav, -a, -o; škftavec, -vca m.; škftav-ka Ž.; škrtljati (pog. ikrt-Ijàt), -âm; škrtljkv, -âva, -o; škrtliavec; škrtljlv, -îva, -o; škrtljivec, -vca m. àkbéder, -dra m., razhôjen čevelj; šlabedrkv, -âva, -o; . šlabedra ž. šiager, -ja m., drajna (v sla-■ bem pomenu); gêslo (v dobrem pomenu) ;'znââiica llâtati (pog. Slàtat), -am, ŠW-tal (-an), -âla, -o; šlatanje SlèiB, -éma m., čelada Slêpati, šlšpljem in Slepâti (pog. stepàt; ilêpat), -âm, s prsti tleskati Méva Ž.; Slévast, -a, -o âlézija z.'y Slézijski, -a, -o ali Šlesko, -ega; šlšskt, -a, -o šmšren, -rna m.; V61iki (Mdli) Šmdren; prid. šmdrni . ddn, prdznik, križ; šmdr-tia petica; šmirnica ž.; množ. šmarnice, majniška pobožnost Smirna gora; šmarnogdrski, -a, -o. Šmdrtin, -a m.; šmšrtinski, -a, -o Šmirtno, -a m.; šmartenski, -a, -o šmfent, šmžnta m.; (pre)šmčn- tan, -a, -o šmigati, -am, ščpati; šmigav, . -a, -o; šmigavec, -vca m. Šmihžl (-eu),-€U m.; šmihšl- ski, -a, -o (-hel-) šodd, -6ja m., jajčni punč šoffer, -ja m.; "Sofirati, -am ščja, -e ž. š61a, -e ž.; Š61ski, -a, '-o\ š61-nik, -a m.; šolnina ž.; Š61-stvo s. /šol-) š61en, š61na m. (šol-), čeveljček; š61enček, -čka m. Š6pek, -pka m. šopiriti, -im se; šopirjenje s.; šopiren, -rna, -o; šopirnež, . -a m.; šopirnost, -i ž.; šo-pirljiv, -a, -o; Šopirljivoet, šotor, -6ra in -6ra m.; šot6-riti Cpog. šoiorit in šoforit), -im; šotorišče s.; šotoro-. vina ž. špdga ž., motv6z, -6za špalirj -ja m., Špinija ž.; Spdnsko, -ega; špdnski, -a, -o; Spdnec,.-nca m.; Špinka ž. (in Španjčl-ka) žpirgelj štdrja ^pireelj, -glja in -geljna in.; špargljev in špdrgeljnov, -a, -o; belfiš špecerija ž.; špecerijski, -a,-o špekulicija ž., preudarno trgovanje; špekulirati, -am; špekulint, -a m. špica ž. (pri kolesu) špica ž. = sl. konica, osina, 6st špičast, -a, -o = sl. šilast, koničast, oster špij6n, -a m., vohiin, ogle-duh; špijonirati, -am; spi-j6nsto 8., ^ledtištvo, vo-ntihstvo; špij6nski, -a, -o; špij6nka ž.; špijondža ž. špila ž. (pri klobasi); klobaso zašpiliti, -im špilja 1, jama; špiljast, -a-o špinšča ž. špirit, -a m. Spitil (-ag). -ila m., bolnišnica; špitilski, -a, -o špdrt, -a m.; šp6rten, -tna, -o; špčrtnik, -a m, ^rinja ž., razp6ka, rčža, vr- zdl; šprdnjast, -a, -o šprikla ž., tenek kolec ali ozka deščica špula ž. = sl. mčtek, tuljiva šrapnči, -a m. ŠTOT, -a m. . . sl. jdglo s. šticija ž., postaja; ftacijčn-s"ki, -a, -o, postijni, -a, -o štacfina ž.; štacfinski, -a, -o; štacunar, -ja m. štaKta ž., sSl jčzdec; vrsta športnega teka Stdjerec, -rca m.; štijerka ž.; štijerski, -a, -o; Zgčr-nje (Spčdnje) štajersko; Mili štšjet štedilnik, -a (-dil-) m. ^čditi, -im, varčevati; Šted" Ijiv, 'iva, -o; štedljivost, -i z., virčnost štčfan, -a m., velika steklenica ' tavtqlogija ž., istorččje tdvžentrOža ž., sv6drc, -a m. te dve ž. in s.; t61e dve (ne: tedve) tester, -tra m., gledališče, gledišče; tedtrski, -a, -o; teatrdlen, -Ina, -o; teatrât-nost, -i ž. têSi (pog. teč), tečem; vet. teci, -ite; jé tékel têkla, -o, -i tedàj prisl.; teddnji, -a, -e (wd.) téden, -dna m.; ddnes téden; križev téden; cvetni téden; véliki téden; tédenski, -a, -o; tédnik, -a m. tegôba ž., tegôta, teždva; té- gôben, -bna, -o téhnika ž.; téhnik, -a m., téh-ničarka ž.; téhniCen, -čna, -p; itčhniški, -a, -o téhtati^ -am; téhten, -tna, -o; téhtnica ž. tékma ž.; tékmec, -mecà f-m9ca) m.; tékmica ž.; tekmovdti, -tîjem; tekmo-vdlen, -Ina, -o; tekmovdlec, -Ica m.; tëkmovdlka ž. (-dl-)-, tčkmečev, -a, -o tekmà (takmà) prisl, ravpo; tekmà sva si = endka sva si; tekmà se je izšl6 tékom = ,med, v; tékom léta = med letom; tékom štirih lét = v štirih letàh tékst, -a m., besedilo telébiti, -ini; vel. telêbi ga!, telêbite; je telébil f-biii}, -la, -o têlec, têka m.; teiček, -čka ni (■el-) telége Ž. množ., jarem tele^df, -a m., brzojàv, -a m., telegrdm = brzojdvka; te-legrdfski, -a, -o = telegrd^ fičen, -čna, -o, brzojaven teleskôp, -a m., daljnogled ' ielêtîna térjati telétina ž., ieléêje mesô felô, -ésa s.; sv. Réànje Telô têloh, -a m. teloviditi, -im; telovadba ž.; telovâden, -dna, -o; telo-vâdec, -dca m.; telovâdka, -e Ž.; telovâdnica Ž.; telo-vadišče s. Télovo, -ega, o Télovem tèm veznik; čim — tèm; tèm bôlji, čim mànj temà (Umà) ž.; -è iij -é; -î; -ô m -ô; V -î; 6 -ô ih -6; temen (tamèn), temân, tem-nà, -6; dl. temni, -egà; temnéti s., št6r, ner6den človek tčsnoma prisl., na tžsno test6, -a s.; prid. testčn, -a, -o; testenina ž.; testenica ž. (pastčta) tžšč (iašc) -a, -e (tudi nesklonlj. dčkla je še tešč); na teščfe; teščž sline pljuvati; teščnčst, -i ž. teta, -e ž.; manjš. tStka, tS-tica; prid. tfitin, -a, -o; te-tična z., tetina hči tčza ž., trditev, stavek tčzati, -zam; tezdlnica (-zdg-) teždk, težfek (težak) in tSžek; težka, -6, -i in tSžka, -o; dol. tSžki, -ega; prisl. težk6. prim. t€že; stčžka; prim. tčžji,-a,-e; težek (ponem.) = si. trd, hud, n. pr. za težke tisoče = sl. za trde tisoče; težek boj = trd boj; težek udarec = hud udarec, težka bolezen = huda bolezen; v sestavi: težkomiseln, težkohčden, težkoviden; tčžkati, -am; težkčča ž.; težkčst, -i ž.; težkSta ž. težiti (pog. težit), -im = stremiti ti oseb. zaim.; tož. nite, zate, vate, prždte (ne: na-te); druž. s tebčj in s tabo tifira ž., papeževa krdna tič, tiča m.; tica ž. (preneseno: prekanjenec, preme-tSnec, zvita glava); ti si pa tič; danes bomo tiči ti««i (pog. tičat), -čim; sed. delež, tičfeč, -dča, -e tiger, -gra m.; tigrski, -a, -o tih, -a, -o; prisl. prim. tiše; na tihem, po tihem; tiha nedčlja; tihoma, natihoma; Tihi 6cean tik prisl. tikoma; predi, z rod. tik p6ta tikati, -am, -čem; midva sva se tikala tikati, -am, -čem; kar mene tiče = kar se mene tiče; tikati se, sedi del. tičbč, -6ča, -e tikva, -e ž., buča; tikven, -a, -o (-kvan); manjš. tikvica til (iil), tila m. = tilek, -Ika m. (tibk, tilka); tilnik, -a m. (tignik) ; tilen, -Ina, -o (-ilna) tinjati, -am, tleti; tinjec, -njca Tintoretto töd Tintoretto, ital. slikar; rod. Tintoretta; svoj. prid. Tin-torettov tip, -a m., značilna oblika; tipičen, -čna, -o, značilen tipati, -am in -pijem; tipal- nica ž. f-pau-) tipogrâf, -a m., tiskar; tipografija ž., tiskarstvo; tipografski, -a, -o = tipo-grlfičen, -čna, -o, tiskarski tir, -a m.; tiriti, -im = tir delati; tirnica ž., tračnica; iztiriti (vlak); voz se je iztiril tirân, -a m., trinog; tirân-stvo s.; tiranija ž.; tiranski, -a, -o tirati, -am; tiralica ž. tisk, -a m.; tiskalen, -Ina, -o (-al-); tiskâlnica ž. Adg- in -dl-); tiskôven, -vna, -o; tiskovina ž. tisoč nav. nesklonlj.; dvé (in dva) tisoč; tri tisoč; st6 tisoč; tisočkrat, fiso>čkra-ten, tisočlčten, tisočlčtnica; tisočlčtje, -a s. tisti, -a, -o, kaz. zaim.; tisti, ki; râvno tisti; tistikrat tiščati in tiščdti (pog. Hščat), -ščim; sed. del. tiščèč, -6ča, -e; tiščkv, -âva, -o; tišči-vec, -vca m.; tiščdvka ž.; tiš^nje in tiščinje s. Titulescu (izg. -Utku), rod. Titulesca (-léaka); prid. Titulesoov (-léskou), -a,-o tjà prisl.; sem in tja; sem ter tja; tja dôl, tja gôr t|àkaj prisl. tjavdàn prisl.; zinem tjavdân (brez pomisleka) tjiilenj, -a m. tkati (pog. tkat), tkäm in tkžm; tkänje s.; tkalec, -Ica (-uca) m.; tkälen, -Ina, -o; tkalnica ž. (-du-); tkäl-stvo s. (-dl-); tkanina ž. tlä s. množ.; 1. 4. tla; 2. tal (tdu); 3. tlöm; 5. tlčh; 6. tli, tlčmi (in edn. pod tlöm); talen, -Ina, -o (-dl-) tälni načrt (tloris); talna ak, -a m.; tobakov, -a,-o; tobakar, -ja m.; tobščen, -čna, -o; tobačnica ž., tok za tobak tdčen, -čna, -o = natančen; t6čnost, -i ž. toäti lesi pomeni: voz s tčlikšnimi kolesi) tölikokrät; tölikokräten, -tna, -o tdlikšen, -šna, -o tölik toliti (pog. tölit), tölim, teliti; otröka toliti toIkSč, -a m.; tolkača ž.; tol-kälp s.; tölkovec, -vca m. (sadj evec); tolkälnik (-käu) m.; tolkljäti (pog. toukljät), -äm (touk-) tolmič, -a m.; tolmačiti, -im (tolm-) tolmün, -a m. (tolm-) tölpa, -e ž. (tolp-) 1. drhal, 2. krdelo tölst, -a, -o; tolstiti (pog. tous&t), -im; tolstöst, -i ž.; töl^a ž. (töusf, tousča) Tdlstoj, -a; svoj. Tölstojev, -a, -o Töne, -eta m.; Töna ž.; Tö-nica, prid. Tčničin, -a, -o; T0nček, -čka m.; Tčnčkaž. toniti (pog. tönit), tönem; je tönil (-iu), -ila, -o, -i tönja Ž.; tönjav, -a, -o töp, töpa m.; prid. topövsJci, .^a, -o; topničar, -ja m.; £, topništvo s. töp in töp, töpa, -o in topö; topj in topi množ.; dol. töpi, -ega topel ^'-pajj;,' töpla, -o; toplica ž.; toplomdr, -a m.; toptöta ž. topiti (pog. iopit), -im; top-Ijžn, -6na, -o; topljfenie s.; topljiv, -iva, -o; topljivost, -i ž.; topilen, -Ina, -o; topilnica ž. (-pil-) tépoglédno transkripcija tôpoglédno, prav: zadévno, tôzadévno topogrâf, -a m., krajepisec; topografija ž., krajepisje topol ( pol) -ôla m. in to-pôla, -e ž.; topôlov, -a, -o; topôlovina ž. Topolščica ž., kraj tôpor, -ôra m. toporiSče topôt, -ôta ni; topotâti (pog. topotat), -tâm in -ččem; topotânje s. torèj in tôr«j prisl. tôrek, tôrka m.; prid. tôr- kov, -a, -o; pustni tôrek torilo s., skleda; torilast, -a, -o; torilce, -a s. (-ril-) torišče s., prizorišče térklja ž. - tôrka ž. tornisitra, -e ž., telečjdk torpédo m., torpéda, -du, -do, -du, -dom; torpéden, -dna, -o; ,lorpedirati, -am Torricelli, rod. Torricellija; prid. Torricellijev, -a, -o tdrzo m., tôrza, -u, -o, -u, -om, odlomek, nedokončano delo tčstran predi, z rodi, tôstran potôka; tôs.trânski, -a, -o iovârii, -a m.; tovarišica ž.; tovarištvo s.; tovarišijaž.; tovariSevâti, -ûjem tovârna ž.; tovârnar, -ja m.; tovarniški, -a, -o tôvar, -ôra in -ôra m.; tovô-ren, -rna, -'o; tovoriti (p«g. tovôrit), -im; (na)tovor]ên, -êna, -o in (na)tovéren, -a, -o; tovôrnik m., tovôr-nica Ž. tôza4éven, -vna, -o, dotičen t0žba, -e ž.; prid. tôiben, -a, -o; tôibenica ž. (-ban-), t0žno pismo ; tožbiriti, -im ; toa)ârjenje s. tčžiti, -im; tôfen, -a, -o; tožnik, -a m.; tožitelj m.; tožilec, -lea m. (-Ica in -f}ca)\ tožilstvo s.; tožljivec, -vca m.; tožljivka ž.; tožilnik, -a, m. (-žil-) Trâcija ž.; Tračin, -âna m.; trâcijski, -a, -o in triški, -a, -o tradicija ž., izročilo; tradici- onâlen, -Ina, -o trafika ž.; trafikânt, -ântam.; trafikântinja ž. tragédija ž., žaloigra; tra-géd, -a m. in trâgik, -a m., pisatelj žaloiger trâgiéen, -čna, -o, žalosten, ganljiv, pretresljiv; trâgi- (ragikčmičen, -čna, -o, ža-lostnosmešen; tragikomé-dija ž., žalostnosmešna igra trâjati, -am; trâjen, -jna, -o; trâjnost, -i ž. trâkelj, -klja m. traktât, -a m., razprava tralkûlja i.; trakûljast, -a, -o trâmvaj, -a m.; trâmvajski, -a, -o transcendentâlen, -Ina, -o, nadčuten, čutom nedostopen transformâcija ž., pretvwi-tev; transformirati, -am, pretvoriti; transformâtor, -ja- m. Transilvânija ž.; transilvân- ski, -a, -o transkripcija ž.; trànskribi-râti, -am, prepisati, opisati tranamisîja trep^tUka transmieija ž., prenos transparènt, -ênta m., prosojen napis transpirirati, -am, izp^iti, izparjati; dihati; potiti se; transpirâcija ž.; izparjanje, dihanje (kože), potênje transport, -a m., prenos, prevoz, odprava transporter, -j a m., kotomér transverzâlen, -Ina, -o, prečen, poševen; transverzâla ž., prečnica trânzit, -a m., prevoz skozi državo; tranziten, -tna, -o; tranzitni promèt tranzitiven, -vna, -o, prehoden; intranzitiven, neprehoden trapéz, -a m.; trapezoid, -a m. trapist, -a m.; trapistovski, -a, -o trâpiti, -im; trâpijenje s.; trapljiv, -iva, -o; trâpez, -a m. = trâpa, -e ž. trasirati, -atn, mériti, žakli-niti (odmeriti), n. pr. železniško progo, cesto tràtina, -e ž. trâtiti, -im; trâtenje s. trâven, -vna, -o = trâvnat, -a, -o; traven, -vna m., mâli, véliki trâven (april, maj) travêrza ž., préCnik travestija ž., predelava na smešno traviilja ž., slaba trava tfû, -a, -o in trdO, množ. tf-di in trdi; dol. tfdi, -ega; prim. tfši, -a, -e: pnsL prim. tfje; tfden, -dna, -o; za tfdno védeti, za tfdno prepovédati; trdnOst, -i ž. in tfdncst; trdôtra ž.; trdô-ten, -tna, -o; trdnôba ž.; trdnOča ž. Trdina; rod. Trdina in Trdine; svoj. prid. Trdinov, -a, -o; Jânez Trdinova ulica tfditi, im; trditev, -tve ž.; tr- dilen, -Ina, -o (-dil-) trdnjâva ž.; prid. trdnjâven, -vna,-o in trdnjâvski,-a,-o tréba prisl, tréba je, ni tréba trébiti (pog. trébit), -im; (iz)-trébljen, -a, -o; tréblienj» s.; trčbež, -a m.; trebilni«, -a (-bin); trebilen, -Ina, -o (-bil-) trébuh, -ûlja m.; trebušček, -ščka m.; trebušen, -šna, -o; trebfišnež, -a m, trenirati, -am, vaditi se, uriti se; trenêr, -ja m.; tréning, -a m., vaja, ûrjenje treniti (pog, trênU), trénem; je trênil, trenila, -o, -i trênje, -a s. trenlMek, -tka m.; trenuten, -tna, -o; trenûtje s. trépati (pog. trépat), trépam in trépljem; z očmi trép-Ije; trépav, -a, -o; trépa-vec, -vca m.; trepalnica ž. (-pàw) trepâti (pog. trêpat), trepâm in trépljem; perilo trepâti na perilniku; jajca trepâti (vrvrâti, raztêpsti) trepetâti (pog. tnpetàt), -tâm in -pččem; del. sed. trepetajoč, -a, -e; trepetàv, -âva, -o; trepetâvec, -vca m., tre-petâvka ž. trepetlika ž.; prid. trepetlî-kov, -a, -o; trepetlikovina triumvirât trepljžti (pog. trepljat), -âm; irepljânje s. trésk, -a m.; trésk na trésk; ti trésk ti; tréskati, -am; tréskanje s. in treskânje; tréskav, -a, -o; tréskavec, -vca m.; tréskavica ž. treskà Ž. - trskà Ž. trésiica ž.; tréslika = tréS- Ijika Ž., mrzlica trésti, trésem; tresčč, -a, -e; trésenje s.; tresâj, -a m. r= tresljâj, -a m.; tresûlja ž., stvar, ki se trese; tresûljec m., tresûljka ž. (trava); tresoglàv, -âva, -o; treso-pèt, -éta, -o; tresorèp, -épa, -o; tresorépka ž. tréôèati, treščim ; treščšča svetlôba tréti (pog. trft), târem in trèm; trenje s. trétji, -a, -e; v trétje gre râ-do; trčtjič; trétjikrat; tretjina ž.; tretjica ž.; trétjec, -a (-tjac, -a), trétji rôj; tretierédnik m., tretjerédni-ca z. trézen, -zna, -o; tréznost, -i» Ž.; trézniti, -im; strézniti« se trezôr, -ja m., zakladnica, blagajna, skriven predâl tfg, -a m.; trški, -a, -o; tr- iàn, -âna m. tfgaiti, -am; tfganje s.; trgâ- tev, -tve Ž. trgôvec, -vca m.; trgôvski, -a, -o; trgovina Ž.; trgovinski; trgôvnica ž. tfhel (.h3uJ, -hla, -o; trhlén, -a, -o; trhlénec, -nca m.; trhh'na ž.; trhléti, -îm; trh-Ijâd, -i L triangulâcija ž., merjenje na triogelnike; triangulirati, -am Trianôn, -a m.; trianônski, -a, -o; trianônska pogôdba trias, -a m.; triasen, -sna, -o; trîasni sklâdi tribna ž., razdelek (die Tribus) tribtina ž., (govorniški) oder Tridènt, -ênta m.; tridentîn- ski (cerkveni zbor) Triglàv, -âva m.; triglâvski, -a, -o; triglavske rôie; Triglâvsko pogôrje trijé m., tri ž. s.; trinajst, trideset, tri sto, tri tisoč; tri- v (starejših) sestavah, v novejših večinoma tro-: trôdelen in tridelen, tridneven, tridnévnica ž.; trikot, trikôta m., trikôtnik m.; triléten, -tna, -o, tri-létje s.; triôgeln, -a, -o (-gain)-, trinoga ž. = tri-nožen stol; trivfsten, tri-tédenski, -a, -o trikö, -ôja m., vezenina, pletenina trikolôra ž., trobôjnica trikrat prisl.; trikrâten, -tna, -o trilijôn, -a m.; trilijônski, -a, -o trinög, -a m.; trin0ški, -a, -o; trin0štvo s. triolét, -a m., vrsta liričnih pesmi Tripolis, -a m.; tripolitânski, -a, -o tridmf, -a m., zmagoslavje; triumfâlen, -Ina, -o; trium-firati, -am; triumiâtOT, -ja triumvirât, -a m., trivlâdje trivialen tfska trivialen, -Ina, -o, vsakdanji, , navaden, prostdški; trivialnost, -i ž. iifkati, -àm; tfkanje s.; trkâ- lo s.; trkâlce (-alce) s. trkljâti (pog. trkljàt), -âm tflica ž. tifma ž.; tfmast, -a, -o; it-mež, -a m. ; trmoglàv, -âva, -o; trmoglâvec, -vca m.; trmoglâvka ž.; trmoglâ-vost, -i ž. tifn, -a m.; trnov, -a, -o; tf-nov vênec, tfnova (ne: tr-njeva) kröna; tfiiovec, -vca m., tfnovka ž.; tfnast, -a, • -o; thién^ -a, -o; tfnje, -a s.; manjš. tfnjiče s. tfneto, -nka m.; tfnkast,-a,-o Trnövo, -ega, v Trnövem; trnöyski, -a, -o; Tmčvčan, -a m. trnülja ž.; tmûljski, -a, -o; trnûljec, -Ijca m. Trnuljčica ž. tro- v sestavah gl. tri-: tro-délen, troböjen, tröedin, tr6člen, trölist, trövf-sten, in trov/sten, tromčsečje s., tromöstje & #obellka ž.; trobelikovec, -vca trobelikovina ž. trobezljâti (pog. trobazljàttrkm tröbiti, -im; sed. del. trobèC, -éCa, -e;"i tröbljenje s. tröbya ž. trofêjai ž., zmagoslavno znamenje ti-ôha, -e ž.; trôhica ž. trôhel (-hau), -hla, -o trhel; trohnéti (pog. troh-nçif), -im; trohnénje s.; trohljiv, -iva, -o; trohlji-vdst, -i ž.; trohnôba ž. trojica ž.; sv. .-Trojica; tro-jiški, -a, -o; trojiška ne-dčlja trdmba ž.; trombati, -am tromdstje s. trdpa, -e ž. tropina ž.; nav. množ. tropine; tropinast, -a, -o; tro-pinovec, -vca m. trdpski, -a, -o; tropska vročina, inaMrija trdeiti, -im; (iz)tr6šen, -a, -o; trčšenje s. trdska ž., gošča, drožje, žlindra trošiti (pog. trosit in trdšit, trosit), trošim in tr6šim; trčšek, -ška, nav. množ. trčški = strčški; troškčv-nik, -a m., proračun trotožr, nja m., pločnik trčzvčza ž. tr6zv6k m.; tr6zv6čen, -čna, -o tfpek, -pka, -o;" tfpkast, -a, -o; tfpkost, -i ž. trpčti (pog. trpft), -im; sed. del. trpfič, -6ča, -e; je tr-pfel (-eu), -čla, -o, -i; tfpež, -a m.; trpčžen, -žna, -o; trpčžnost, -i ž.; (po)tri»ž-Ijiv, -iva, -o; trpljiv, -iva, trpin, -a m. = trpljenik, -a m. trpljenje s. trpljčnka ž., pasij6nka (roža) trpdtec, -tca m.; trpotčev, -a, -o tfs, -a m.; tfsov in tfsen, -sna,-o; tfsje s. tfska in trek^ ž. = treski; trščica ž. — treščica trst tvfdka trst, -a m.; trstov, -a, -o in trstdn, -a, -o; trstika ž.; trstikov, -a, -o; trstikovi-na ž.; tfstje in trstjfe s. Tf«t, -a m.; Tržičan, -a m.; Tržičanka ž.; tržiški, -a, -o; tržSška IdJca; Tržlški zaliv trš, -a m., parobek, štor; tf-šav, -a, -o; tfšast, -a, -o; tršat, -Ita, -o; tfšelj, -šlja trud, -a m.; truden, -dna, -o; truda poln, poln truda (ne: trudapoln); utrudljiv, -iva, -o; trudoljtiben, -bna, -o trumoma prisl. truplo, -a s.; trlipelce, -a s. (-pal.) tnišč, -a m.; truščiti, -im tu prisl.; tu in tam, tu pa tam, tu sem p6jdi tiicat, -a m., dvanajstica tdj, -a, -e; tfljec, -jca m.; tlij-čiti, -im; tujina ž.; tdjski, -a, -o; tujerčden, -dna, -o; tfljka ž. tul (tul),-a. m.; tlilec, -Ica m. (-lca)\ tdlast, -a, -o; tli-lav, -a, -o (včtel) tule = tu, toda: le-tu tulipan, -a m.; tfllipanovec, -vca m. tuliti, -im; tUljenje s. in fu- Ijlnje s. tuljdva ž., cev tuljka ž., cigaretna tdljka = strdčnica tun, -a m. (riba) tunei (-el), -a m.; pired6r tiinja ž., keblica, manjš. tUnj- ka; ttinjek, -njka m. tiirban, -a m. turbina ž. Tiirek, -rka m.; Tdrkinja ž.; tdrški, -o; Tlirško, -ega =: Turčija ž. in Tdrčija Turgdnjev, -a m.; povesti Turgenjeva ali Turgenjev-Ije povesti turneja ž., potovanje (umetniško), gostovanje turnir, -j a m., (viteška) tekma turnus, -usa m., vrsta, red; po tdrnusu, po vrsti (vrstiti se) turoben, -bna, -o; tur6bnost, -i ž.; turčbnež, -a m. tUrščica ž., koriiza; tdršči- čen, -čna, -o tuskulum, -la m., mirni kot tUš, -a m.; tdšati, -am (se) Tutanklmon, -a mt; Tutan- klmonova grčbnica tuzemec, -mca m.; tdzem-stvo s. (nasproti: inozd-mec, inozemstvo) tvdren, -rna, -o, materialen tvegati, -am; tvdganje, -a s.; tvegav, -a, -o; tvegavost, -i ž. tvesti, tvSzem; je tvezel (■x3]i), tvlzla, -o; g. ugonobit), -im; ugonobljèn, -êna, -o; ugonobljênje s.; ugonâb-Ijati, -am ugotoviti (pog. ugotovit) r -im; ugotôvi, -ite; je ugo-tôvil (-viu), -ila, -o, -i; ugotâvljati, -am; ugotovitev, -tve Ž.; ugotovljèn, -êna, -o ug6vor, ugovora m., prerč-ka, nasprčtovanje, odpor, očitanje, pridržek; ugovarjati, -am ugrabiti, -im; ugrabljen, -a, -o; ugrabljenje s. ugrčti (pog. ugret), ugrčjem (se s h6jo); ugrevati, -am ugrčzniti, -nem; ugrčzati, -am ugristi, ugrizem; ugriz, -a m.; ugrizek, -zka m. (= zagristi, odgristi); toda: vgrizniti (izg. ugrizniti) v jabolko; ugnzljiv, -iva, -o; ugrizljivost, -i ž. uhdiati, -am; uhajanje s.; uhajaČ, -a m. uhelj, -hlja m.; fiheljnik, -a m.; lihlja, -e ž.; uhljiič, -a m.; uhljat, -ata, -o; uhljiti (pog. uhljat), -am uh6, uščsa s.; na uho in na uhč (povedati); za uho (udariti, počiti koga); ušč-sen, -sna, -o; uščsce, -a s. uhoditi (pog. uhddit), uho- dim; unčjena p6t uima ž., vremenska škoda uiti (pog. uit in uit), uidem; konji so ušli; uhajati, -am ujaloviti (pog. ujalovit), -im se ujasniti, -im se; neb6 se ujas-ni ujcati, -am; ujckati, ujčkati (se) = gligati (se) ujec, fijca m.; ujčev, -a, -o ujed, -a m.; ujiMa ž.; ptica ujčda; ujčdati, -am; ujč-danje s.; ujčdav, -a, -o; ujedavec, -vca m.; ujšdav-ka ž.; ujedljiv, -iva; -o ujemati, -am se; ujčmanje s. ujéstl iilčči ujžsti (pog. u/fsi), ujčm; ujž- dati, -am ujšfi (pog. uye<), ujamem (se); ptica se je ujčla; ujetnik, -a m.; ujetništvo s. ujšzditi, -im konja (z jčže- njem pokvariti, uničiti djna ž., materina sestra uk, -a m.; ukaž^ljen, -Ijna, -o; ukaželjnost, -i ž. ukiniti, -im; ^ukinjati, -am; ukana (simega sSbe) ž.; ukanljiv, -iva, -o; ukanlji-vec, -vca m. ukaz, ukaza m.; ukazati, -žem; ukazoviti, -zdjem; ukazen, -zna, -o; ukaznik, -a m.; ukazovilec, -Ica (-Ica in -gca) m. ukiniti, -nem, razpustiti, razveljaviti, ustaviti, odpraviti ukisati, -am (se) ukliti (pog. uklat), uk61jem; komar me je uklll (uklag) ; tele se je uklak> za 15 kil ukl«i (pog. uklet), ukčlnem (-kogn-); ukl« grad; ukli-njati, -am ukloniti (pog. ukldnit), ukl6-nim; je uklSnil, -ila, -o; -i;4 ukl6njen, -a, -o; uklanjati,'** -am; uklanljiv, -iva, -o (kdor se rad uklanja) ukončiti (pog. ukoncat in ukdnčat), -am = pokončati ukor, ukdra m., graja ukoreniniti, -im (se); ukoreninjen, -a, tO ukositi (pog. iikoait in ukosit), -im, s kos6 raniti; zajca je uk6sil ukräs, -asa m.; ukrasen, -sna, -o; ukrasnik, -a m. (deko-rater) ulkrâsti (pog. ukràat), ukrâ-dem; je ukradel (-cbu), -dla, -o (tudi: ukràl, ukrâ-la, -o); ukrasti se kàm ukrititi, -im; dân se je ukrâ-til ukreniti (pog. ukrênit), ukrë-nem, zaviti, upogniti (vràt pod jdrem ukreniti); ali te bom ukrênil (-ig), da se boš kàr krivil (-vlg)-, skleniti, določiti, odrediti; ukrèp, ukrépa m.; ukré-pati, -am; ukrépanje s. ukreniti {pog. ukrepit), -im (se) = okrepiti ukréten, -tna, -o; ukrétnost, -i Ž., gibčen, sposoben, okréten ukriviti (pog. ukrivit), -irti = skriviti; ukrivljen, -a,-o ukrojiti, -im (pog. ukryît in ukrôjit) obleko; ukröjek, -jka m. ukrotiti (pog. ukrotit), -im; ukročen, -ena, -o; ukrot-Ijiy, neukrotljiv; ukrotitev, -tve s. ukuhati, -am se (nasprotno je: nakuhati se); toda vkiihati sâdje ukvârjati, -am se s čim; ukvârjanje s. ulčči (pog. u/èc), ulézem se; ulčči se = poleči se; morje se je uieglo; ulégati se (povôdenj se uléga = po-jéma; svet se uléga = pâ-da); uleglina ž. der Bodensatz ulékniti umiriti uléknitî, -nem, upogniti; ulék- njen, -a, -o uléniti se, ulénim se = po- léniti se uletéti (pog. ulêtet), -im se; beséda se uletî uleiâti (pog. ulSiat),-ïm (se); sâdje se uleži; uležano sâdje ûMca Ž.; prid. uličen, -čna, -o; pouličen, -čna, -o; manjš. uličica ž. uliti (pog. ulit), ulijem; zvôn uliti; dež (dèz) se je ulil; ulitek, -tka m.; uli^'e s.; ulivati, -am; ulivanje s.; toda vliti vod6 v s6d lilj, -a; prid. uljev, -a, -o; uljevo žrllo; uljnjâk, -a m.; uljišče s. uljé, -ésa s. Uljec, uljca m. der Schlauch ulôm, -6ma m.; ulomiti (pog. ulômii), ulômim = odlomiti; sneg se ul6mi; uI6-mek, -mka m.; ulômijenje s.; ulâmljati, -am; — vlôm, vloma m, vlomiti v hišo uloviti (pog. ulovit), -im; lovitev, tve ž. Ufrik, -a m. (svetniško ime); preprosta raba: Tîrh, -a m. ultravioléten, -tna, -o ûm, -a m.; umovâti (pog. ttmovàt) umûjem; umôven, -vna, -o; umljiv, -iva, -o; umaikniti (pog. umaknit in umaknit), Umâknem; umakni, -ite; umaknil (-in), -ila, -o umànjkati, -am = zmanjkati; bœede ne držati; umanjkovati, -ujem umanjšati, -am = zmanjšati; umanjšdva ž. umâzati, -žem; umâzan, -a, -o; umâzanec m., umâzan-ka ž.; umazanost, -i ž.; umazanija ž. umediti (pog. umedit), -im; umedèn, -êna, -o; umedêno sâdje umériti, -im; umérjen, -a, -o; umérjenost, -i ž.; umérja-ti, -am • umésiti, -im; umešen, -a, -o (testô) umésten, -stna, -o = prili-čen, prikladen; neuméstno bi bilo umésti (pog. umèst), umé-tem; ravnokar uméteno surovo mâslo; umétati, -am uméstiti, -im, ustoličiti; umé-ščen, -a, -o; umčščati^ -am; umeščanje s. umételen, -Ina, -o (-eln-) zvéden, -a, -o; uméteinost, -i Ž., zvédenost, veščina uméten, -tna, -o; umétnost, -i Ž.; umétnik, -a m.; umét-nica Ž.; umčtniški, -a, -o; umčtništvo s.; umetnina ž. uméti (pog. umèt), umèm in uméjem; uméven, -vna, -o; umévnost, -i ž. umikati, -am in umičem; umikanje s.; umik, umika umiliti, -im; umilien, -a, -o; neumiljeno lepo umirati, -am; umiranje s.; umiravica ž., smrtni boj, agonija umiriti (pog. umirit in umirit), ' umirim; umirjên, -ênia, -o in umirjen, -a, -o; umirjati, -am umisel uspodobHi umisel (utnts»if), umisli ž.; umislel^ -a ('shk) m.; umisliti, -im; umišljen, -a, -o; umišljati, -am; umiš-Ijava ž. umiti (pog. umit), umijem; umivati, -am; umivalen, -Ina, -o; umivalnik, -a m.; umivalnica ž. (-vdl-) umnožiti (pog. umHoiit), -im = zmnožiti umobölen, -bölna ('bolna), -o; umobölnost, -i ž.(-b6l-); umobolnica ž. umolkniti, -nem; umolknje- nje s. (-möjfk) umör, umora m.; umoriti (pog. umorit), -im; umor-j4n, -Sna, -o umrčti (pog. umrft), umržm in umrjfem; umri, -ite; je umrl (amrn), um^la; umri-li od žalosti; umrčti za jdtiko (ne: na jetiki); umršti z näglo smrtjo; umrjčč, -a, -e; umrljiv, -iva, -o; umrljivost, -i ž. umrtviti (pog. umrtvit), -im; mes6, poželjžnje umrtviti; umrtvfen, -6na, -o limstven, -a, -o; umstvenik, -a m. (stvan-) uncialen, -Ina, -o unepokojiti (unepokojit), -im unesti (pog. unest), unesem = odnesti j unesfen, -Sna, -o; unašati, -am; undsek, ■«ka m. uničili, -im; uničevati, uničujem; uničevšnje s.; uničenje s.; uničevalen, -Ina, -o (-vil-)-, uničevalec, -Ica (■Ica in -nca) m. uniforma ž.; uniformirati, -am unijja ž.; unirati, -am, zedi-niti; unijat, -a m.; unijdt-ski, -a, -o univerzalen, -Ina, -o, splošen, vesčljen; univerzalnost, -i ž., splošnost, ve-sčljnost; univerzum, -uma m., vesoljni svet, vesčlj-etvo uokviriti, -im; uokvirjen, -a, -o upkd, -ada m.; upad vodč; upasti, upadem; upadati, -am (voda upada); upadel C-cfojfA -dla, -o; upadlost, -i ž.; toda: vpasti v kaj; vpadišče s. upaliti, -im; upaljen, -a, -o dpati, upam; tipati si kaj (nisem si upal ugovarjati; še dihati si nisem upal) upčhati, -am (se); h6ja ga je upehala upepeliti {pog. upepelit), -im; upepeljfen, -fena, -o upčsniti, -im; updsnjen, -a, -o; upesnitev, -tve ž. upihati, -am (-pišem); upihniti, -nem (luč) upijdniti, -im; ilpijanljiv,-iva, •O upirati, -am (se); upiranje s.; upirav, -a, -o; upiravec, -vca m.; upiravka ž. uplihniti, -nem; oteklina, voda upMhne uplameniti,-im; sv. Duh apostole uplameni (Vodnik) upičniti, -im; uplčnjen, -a, -o Upoddbiti, -im; upodobljto, -Sna, -o; upodabjati, -am; upodabljanje s. npogîbati usékati aposibati, -am, -bljem; üpo-gibljiv, -Iva, -o; upo^ba-nje s.; upogibljivost, -i ž. upogniti (pog. upögnii), upögnem; upogljiv, upog-Ijivosi, -i Ž. upokojiti (pog. upokojit), -jim; upokojfen, -6na, -o; upokojenec, -nca m.; upokojenka ž. upör, upora m.; upöfen, -rna, -o; upörnost, -i ž.; upornik m., upömica ž.; up0mež m. nporäbiti, -im; uporabljen, -a, -o; uporaba ž.; uporaben, -bna, -o; uporabnost, -i ž.; uporabljati, -am upostäviti, -im = vzpostäviti upoštevati, -am = poštčvati, . v poštev jemati upötiti, -im koga (pot pokazati); upöten, -a, -o; up<5-tenje s. upotiti (pog. upoiit\ -im (se) upräsniti, -nem (luč) oprati (pog. uprat), upfirem (si roke)' uprava ž.; upraven, -vna, -o; upravljati, -am; upravitelj, -a m.; upravitelj ica ž.; upravnik, -a m.; upravi-teljstvo s.; upravništvo 9. upravičiti, -im; upravičen,-a, -o (pravico imeti do česa); upravičevati, -üjem; toda: opravičiti se (izgovoriti se) upravitelj, -a m. = oskrbnik; uprävljati = oskrboväti upregniti, -nem in upregniti (pog. upregnit), upregnfem (nagniiti, napogniti) uprëti (pog. up/«rt, uprem ura ž.; manjš. ûrica ž.; dren, ûmà, -o; ûmik, -a m.; ûr-nice ž. množ. jûtranjice uràd, -âda m.; urâden, -dna, -6; urâdnik m., urâdnica ž.; urâdniStvo s.; urâdni-ški, -a, -o; uradovâti, -ûjem; uradovânje s. ui-avnâti (pog. urot;nà<), -âm; uravnavati, -âvam; uravnâ-va ž.; uravnâven, -vna,-o urâziti, -im; urazljiv, -iva, -o; uražati, -am urbâr, -ja m. , uriči (pog. urèè), urêcem; živino .ur0či urediti (pog. uredit), -im; urejèn, -êna, -o; urejevati, -ûjem; urédba ž.; urédben, -a, -o; urednik, -a m. (in urédnik); uredništvo s. uresničiti, -im; uresničen, -a, -o; uresničenje s. urézati, -žem = odrezati; urézati se; toda: vrézati imé V drevésno skôrjo urgirati, -am naganjati, pritiskati; urgénca ž. lîriti, -im; iztirjen, -a, -o urdčen, -čna, -o, začaran; urččiti, -im; urôk, urôka m. in urok, -a m.; urokijiv, -iva, -o uršulinka ž.; uršulinski,-a,-o usàd, -âda m. = udôr; usa-diti se; usadina ž.; usèd, -éda m.; usedlina ž.; used-nina ž. usahniti (pog. usahnit in usahnit), usâhnem; usâhel (•hau), -hla, -o; usihati, -am usékati, -am (se) nsélmiti ustriàiti iisékniti, -nem (se); usekovâti (pog. jtsekovàt), -ktijem (se); usekovânje s. nseliti (pog. usêlit) se = naseliti se; uselîti se; uselî-tev, -tve Ž. ttsésti (i»g. ttsèst), usédem se; usédeno mléko (= se-sesti se) usidrati, -am usipati, -am in -pljem; tôCa se usîpa; usûti se, uspèm se ttskočiti, uskOčim (pog. uakô-iii) : k sovražnikom je uskočil (zbežal, prešel); suknô se uskôci; uskôk, -6kam.; uskôStvos.; uskô-ški, -a, -o uslišati, -im; uslišanje s. uislôèiti, -im; usldčen, -a, -o usliîga Ž.; biti na uslûgo; uslužen, -žna, -o; usKiž-nost, -i ž.; uslužiti, -im (komu uslugo storiti; prikupiti se); uslužiti se = udmjati se; uslužljiv, -iva, -o nsmèv (usmèu), -éva m. - : si. nasmeh, smehljaj usmiliti, -im se koga, česa; usmiljeni bràt; usmiljenka ž; usmiljenje s.; usmilje-nost, -i ž. usmraditi, -im (se); usmra-jèn, -êna, -o; usmrâjati (se) usmrtiti (pog. usmrtit), -im; usmrCèn, -êna, -o; usmr-eênje s. usnje s.; prid. usnjén, -a, -o; usnjàt, -âta, -o; ûsnjast, -a, -o; usnjâr, -ja m.; usnjâr-ski, -a, -o; usnjârnica ž.; usnjarstvo s. iisôda ž.; usoden, -dna, -o (ne: usodepoln) usôditi, -im (prisoditi); usojen, -a, -o usôditi, -im se = si. drzniti se, upati si osbpljèn, -êna, -o usôpsti (pog. usopst), USÔ-pem se uspiti (pog. uspàt), uspim; uspâvam, uspâvati; uspa-vâlo s.; uspâvanka ž. uspèh, -éha m. ; uspčšen, -šna, -o; uspčšiti se, uspéSim se uspéti (pog. uspft), uspèm m uspéjem; uspévati, -am; uspévek, -vka m. u»po8ôbiti, -im; usposôbljen, -a, -o; usposôbjenje s.; usposobitev, -tve ž. lista s. množ.; 2. ûst; 3. ûstom; 4. ûsta; 5. ûstih; 6. ûsti; manjš; ûsteca (-aca) usianoviti, -im; ustanovljèn, -êna, -o; ustanovitelj, -a m.; ustanoviteljica ž.; usta-nôven, -vna, -o; ustanôv-nik, -a m.; ustanôva ž.; ustanâvljati, -am ustâva Ž.; ustâven, -vna, -o; ustavodâjen, -jna, -o ustâviti, -im; ustâvljen, -a, -o; ustâvljati, -am; ustâv-Ijanje s. dsitna, -e ž.; ustnica ž.; ustnik, -a m.; ûsten, ûstna, -o (ne: ustmen) ustôpiti, -im (se pred koga) UStrahovâti (pog. ustrahovàf), -ûjem; ustrahovâlen, -Ina, -o (-vàl-) ustrâSiti, -im (se) Mslrčči_ uslréèi (pog. mireč), ustré-žem; vel. ustrézi, -îte ustrézati, -am; ustrézen -zna, -o; ustrežljiv, -iva -o; ustrežljivost, -i ž. ustrčžnost, -i ž. ustreliti (pog. ustrelit), -im ustreljen, -êna, -o ustriči (pog. ustrič), -žem ustrizi!; ustrižek, -žka m ustrbj, -ôja in -ôja m.; ustro jiti (pog. ustrôjit), ustrô jim; ustrôjen, -jna, -o, or gani&n, ustrôjstvo s. ustvariti, -im; ustvarjen, -a -o; ustvarjênje s.; ustvar jati, -am; ustvârjanje s. usušiti (pog. usuiit), -im sâdje se usuši usuti (pog. usât in usât) uspèm; dež se je usul (diz se je usà), t6ča se uspê toda: vsûti žito v vrečo usvojiti (pog. usvojit), -im (si kaj), prilastiti si; usvo-jênje s.; usvojitev, -tve ž.; usvâjati, -am (si) dš, uši ž.; ušiv, -iva, -o; uši-vec, -vca m., ušivka ž.; ušivost, -i ž.; uš&ek, -nka m., nav. množ. uSénki (mlade uši) uščeniti (pog. uicênit), uščč-nem; liščep (uščap), dšČpa m. = ščip; uščip, -ipa m. (prijem) ušibiti (pog. usibit), -im; uši-bovâti, -ûjem (telô se uši-bûje) ušotdriti (in ušotoriti) se, -îm se utoniti nštčti (pog. uîtèi), se, usté-jem se ::= zmotiti se (pri štetju); ušt6vck, -vka m.; toda: všt4vši, do vitétega 1935. leta utaboriti (pog. utaborit), 'im se; utaborjln, -êna, -o utajiti (pog. utajit), -im; uta- jenje s.; utajitev, -tve ž, uteči (pog. uteč), utêCem; utêci, -îte; utékel, utêkla, -o; utèk, -éka m.; utékati, -am utégniti, utégnem; utegovâti (pog. utegovàt), -ûjem utéha Ž., tolažba; utčšiti, -im; utešilo, -a s. utelésiti, -im; uteUšen, -a,-o; utelčšenje s.; utelésba ž. utemeljiti (pog. utemeljit), -îm; utemeljèn, -êna, -o; utemeljitev, -tve ž.; uteme-Ijevâti, -ûjem utépati, -am; utêpsti, utêpem; njegova trma se mu bo še utépala utesniti (pog. utesnit), -im; utesnjèn, -êna, -o; utesnie-vâti; utesnitev, -tve z.; utesnjâva ž. utež, -i ž.; utčžje s.; utdžen, -žna, -o utihniti, -nem utiriti, -im, tir narediti utišati, -am = utišiti, -im (otroka, da utihne) utolšžiti, -im utôliti (pog. utôlit), utôlim utôlstiti ('togst-), -im se, tolst- postati; ufolščati, -am utoniti (pog. utônii), utônem; je utônii, -îla, -o, -i ntopîd užiigati ntopîti (pog. utopit), -îm; utopljèn, -êna, -o; ufopljê-nec, -nca m., utopljênka ž. utrâla Ž., potrata; utrâtiti, -im; utrâten, -tna, -o Utfditi (pog. utrdil), -im; utf-en, -a, -o; utfdba ž.; utfd-)en, -a, -o; utrditev, -tve ž. utréti (pog. utrçt), utrèm in utârem; utirati, -am utfgati, -am; utrgovâti (] utrgovàt), -ûjem; ut' -žka m. utrip, -îpa m.; utripati, -am utripanje s. utrniti, -nem; utrinjati, -am utrinek, -nka m.; utrinjâd, -a m.; utrinjâlo s. utr6šek, -ška m. = trošek, strošek utrpéti (pog. utrpft), -îm utruditi, -im; utrûjen, -a, -o; utrudljiv, -iva, -o utvâra = si. prikazen, strašilo, zdelo, slepilo utv6r, -ôra m., halucinacija, privid uvaževati (pog. uvaževat), -ûjem — upoštdvati; uva-ževanje s. := upc^tévanje, premislek uveljaviti, -im; uveljavljen, -a, -o; uveljâvljatî, -am uvéniti, -nem; uvèl fuvej/ in uvel), -éla, -o; uvèl cvét uvériti, -im; uvérjen, -a, -o; uvérjenost, -i ž.; uvérjenje s.; uvérjati, -am uvérjenje s. = potrdilo, spričevalo uvertura ž. uvêsti (pog. uvèst), uvêdem; uvedèn, -êna, -o uvideti, -dim, spoznati, spre-videti uvideven, -vna, -o, razs6den uviti (pog. uvif), uvijem; uvi- jati, -am = odvijati uv6d, uv6da m.; uvoden, -dna, -O; uv6dnik, -a m. uv6z, uv6za m.; uv6zen, -zna, -o; uvčznica ž.; uvoziti, uvčzim (pog. uvdzit); uvažati, -am; uvžžanje s. uvrstiti (pog. uvrstit), -im; uvrščfen, -ena, -o; uvršče-nje s.; uvfščati, -am uzaiconiti (pog. uzakonit in uzakonit), uzak6nim; uza-k6njen, -a, -o; uzakonitev, -tve ž. uzda ž.; uzdati (pog. uzdat in uzdat), -dm (uzde natakniti) in dzdati, uzdam; dzdnica ž. uznojiti (po?, uznojitin uzhdjifl, -im; klanec ga je uzn6jil uzreti, uzrSm (pog. uzrft) uzurpator, -ja m., sanvozva-nec; uzurpacija ž., samo-zvanstvo užžliti, -im; užaljen, -ena, -o; užaljžnje s. i)žak>stiti (pog. uza/os; — dvorec, letoviščna hiša z vrtom; vilen, -Ina, -o vinjéta ž.; vinjéten, -tna, -o vino s.; vinčece, -a s. (-Č3ce); vinček, -čka m.; vinski, -a, -o; vinstvo s.; vinjen, -a, -o; vinjenost, -i ž.; vinje-nec, -nca m.; vince, -a s.; vinščak, -a m.; vinica ž. (klet); Vinica ž. (hruška); vinika ž.; vinôgra^ -a m.; vinôgradski, -a, -o; vin6-gratoik, -a m.; vinôgrad-stvo s. violina ž.; violinski, -a, -o; violinist, -a m. violončèIo, -a, -u, -o, -u, -om m. virtuôz, -a m.; virhiôzen, -zna, -o; virtuôznost, -i ž., umetniška spretnost, izvrstnost viržinka ž.; viržinkina slâ-mica vis-à-vis (izg. vizavi) prisl., nasproti vieök, visoka, -o; dol. visoki, -ega; prim. višji, -a,-e; prisl. prim. više; nam. visok (jx) nem.) rabimo sl. često vêlik, n. pr.: velika vôda (ne: visoka vôda, Hochwasser); velika napé-tost; velika stârost, veliko pogörje; nai^ritličje s. (ne: visôko pritličje); prečasti-ti (ne: visokočastiti) ; zelo uččn itd.; kraj. ime Visôko,-ega, naVisôkem; prid. visdški, -a, -o; Visčče ž. množ. viš = vidiš; viš jo, viš ga ViSârje, rod. ViSârij, dat. Vi-Sârjam višek, -ška m.; v višek gre-dô lasjé; z viška (zviška) kvišku prisl.; na vî- višlna ž.; višinski, -a, -o; višinsko sônce višnja ž. (drevo in sad); višnjev, -a, -o (višnjev lés, sad); višnjčv, -a, -o (barva), višnjévkast; višnjevec, -vca m. Višnja gôra ž., kraj; Viš-njan, -âna m., Višnjanka ž.; viSnjânski, -a, -o vitâlen, -Ina, -o; vitalnost, -i-ž., življenjska sila, žilavost vitamin, -a m., nadomestilne redilne snovi vitel (-tau), -tla m. vitez, -a m.; viteški, -a, -o; viteštvo s. ; vitezovati, -ujem vitriöl, -a m., gâlica; vitriöl-' nica ž., vitriôlna vôda vitrnik, -a m., nož, s katerim režejo vitre vivček vlomiti vivček, -čka m., kratka pipica vizija ž., videnje, prikazen; vizionären, -rna, -o vizir, -j a m., naličnik; muha, mčrek vizita ž., obisk, posfet; vizitka ž., vizitnica ž., pos6t-nica; vizitäcija ž., oblastno obiskovanje, nadziranje; vizitätor, -ja m. vizuälen, -Ina, -o, viden, -dna, -o vižel (-žal), -žla m., sledni pes vjesti (pog. typ»/), vj6m se vkladati, -am v kaj; tramövi se na stčne vklädajo; vklada ž., to, kar se vloži; temelj vkleniti (pog. vklSnit), vklč-nem; vklžnil, -ila, -o, -i; vklčnjen, -a, -o; vklžnje-nec, -nca m.; vkldpati, -am vklesati (pog. vklesat), vklč-šem; vklisal, -äla, -o, -i; vklesän, -a, -o vkljüb = kljWj prisl. in predi.; komu vkljüb ddlati; vkljüb obljübam; vkliiüben, -bna, -o; vkljubljiv, -iva, -o vknjižiti, -im; vknjižen, -a, -o; vknjiževati (pog. vknji-ževat), vknjižba ž. vkopäti (pog. vkdpat), vköp-Ijem; vkopän, -a, -o; stoji, kakor bi mu bilč noge vkopäne vkoväti (pog. vkovat), vküjem vkräj prisl. v kräj vkfcati, -am (se) vkrčber prisl., navkreber vklihati, -am; vkuhävati, -am; vkuhävanje s.; vkühan, -a, -o vkiip prisl.; vkupen, -pna,-o = skûpen; vknpnost, -i ž. vličiti, -im; vlačilen, -Ina, -o (-čil-), vlačilni strôj; vlačilec, -Ica (-Ica in -nca) m.; vlačenje s. vlačiilja ž., nav. množ. = vlaka ž. vlâda ž.; prid. vladen, -dna, -o; vladne (ne: vlâdine) narédbe vlâdati, -am; vladanje s.; vladar, -ja m.; vladarica ž.; vladârski, -a, -o; vla-d^stvo s.; vladavina ž. vlâdjati, -am vladožeijen, -Ijna, -o; vlado- žžljnost, -i ž. vlâgati, -am; vlagatelj, -a m.; vlagâlec, -Ica (-Ica in -jfcaj m., vlagâlka ž. (-Ika in -vka) Vlàh, Vlâha m.; Vlâhinja ž.; vlâSki, -a, -o vlâkno s.; prid. vlaknén, -a, -o; man š. vlâkenoe s. (-kan-)\ vâknast, -a, -o vleči (pog. vlèc), vldčem; sed. del. vlek6č, -a, -e; vel. vlé-ci, -ite; vldčenje s. vlččka ž. vlésti ^jog. vtëst), vlézem vliti (pog. vVit), vlijem; vlit je s.; vlivati, -am; vUt, -a, -o; vlivâlnica ž. (-vàl-) vIjtiden,-dna,-o; vljudnost,-i ž. vlôga Ž.; igrâti vlôgo = si. IX)mèn imeti, biti velikega poména vlomiti (ix)g. vlômii), vl6-mim V hišo; vlôm, vtôma m.; vlomilec, -Ica (-lea in -gca) m.; vlomilno orôdje (-mil-) 18« 275 vlovid yodopàd vlovîti (pog. vlovît), vlovîm; je vlôvil, -îla, -o in vlôvi-lo, vlovîli in vlôvili; vlov-Ijèn, -êna, -o vložiti (pog. vložit), -im; je vl6žil, -lia -i in vlčžili; vložen, -êna, -o; vložek, -žka m.; vl6žen, -žna, -o; vložnina ž. vmés prisl., vmés govoriti; vmésen, -sna, -o vmésiti, -im; vmésen, -a, -o vmčšati, -am; vmešdvati, -am (se) vméti (pog. vrnit), vmânem, n. pr.: mazilo v k6žo; je vmèl (vmig), vméla, -o vnanji, -a, -e; vnanjost, -i ž.; vnanjščina ž.; kraj: Vnâ-nje gorice ž. mnoz. vnapréd prisl., vnapréden, -dna, -o; vnaprédno določilo; vnaprédna pldča vnapréj prisl., že vnapréj do- 16čen vnè prisl. zunaj vnebbhod, -a m.; vnebôho- den, -dna, -o vneb6vpij6č, -a, -e vnebovzetje, -a s. vnémar prisl.; vnémar puščati; vnémaren, -rna, -o; vnémarnost, -i ž. vnémati, -am, -mljem; vné-manje s.; vnéma ž.; vné-mav, -a, -o; vnémavec, -vca m.; vnemljiv, -iva, -o vnéti (pog. vnet), vnâmem; vel. vnêmi, -ite; vnétje s.; vnétek, -tka m.; vnetljiv, -iva, -o; vnetljivost, -i ž.; vnétiti, -im = zakuriti vnic prisl., vnic v^éči z= čez glavo nazâj, vrčči vniti (pog. vnit), vnîdem v hišo vndvčiti, -im; vnčvčen, -a,-o; vnčvčenje s. vn6vič prisl.; vnovičen, -čna, -o; vnčvična bolézen vnûk, -a m.; vnukinja ž.; vntiček, -čka m.; vniičič, -a m.; vnuka ž., druga otâva v6bče prisl. vočigled prisl. = sl. spričo v6d, vôda m.; električni vôd vôda, -e ž.; tudi s poudarkom na končnicah: vodê, 4. vodô (za prediogom: ženem konje na vôdo; po vôdo), 6. pod vodô; množ. vodé, voda, -àm, -àh, -ami; manjš. vodica; prid. vôden, -dna, -o; vodna ptica; po-vôdni m0ž; vodén, -a, -o; vodenica ž. ; vodenéti (pog. vodenft), -im vodik, -a m.; vodikov, -a, -o voditelj, -a m.; voditeljica ž.; voditeljstvo s. voditi (pog. vodit), vôdim; vel. vodi, vodite; sed. del. vodčč, -čča -e; je vodil, -Ila, -o, -i; vojen, -a, -o; vodljiv, -Iva, -o; vodilen, -Ina, -o (-dil-)\ vodilja ž.; voditev, -tve ž. vodja, rod. -ja in -je m.; prid. vôdjev, -a, -o vodnik, -a m.; vodnica ž. Vôdnik Valentin; Vôdnikov, -a, -o vodnjâk, -a m. vodomèr, -méra m.; vodomé-ren, -rna, -o; vodomérnik, • -a m. vodomet, -éta m. vodopkd, -âda m. = sl. slâp vodoràven Voltaire vodorâven, -vna, -o; vodo- râvnost, -i ž. vodotêsen, -sna, -o (po nem.) r= si. neprodiren, vododr-žen vödstvo s.; vodstven (stvan), -a, -o vogâl (vogäu), vogala, na vogâlih in vögel (vögafi), vögla, na vogléh in vö-glih; prid. vögeln, -a, -o; vogelnik, -a vögelni kämen (-gal-); vogläriti, -im; voglärjenje s. vöh, -a m.; vöhati, -am; vö-hanje s.; vöhavec, -vca m. vohdn, -a m.; vohtinka ž.; vohûnski, -a, -o; vohûn-stvo s.; vohuniti, -im vojašnica ž. vöjka ž., vâjet; nav. množ. vöjke = vâjeti vôjna ž.; svetôvna vôjna; vojen, -jna, -o, vôjni čas, (ço)vôjna dôba, vô no ministrstvo; vôjna = vôjska, -e i., grèm na vôjsko, je prišel iz vojské; množ. vojske in vojské, vôjsk in vojskä; črna vôjska; črno-vönik, -a m.; vôjsken, -skna, -o, v vôjsknem času; vojščak, -a m.; vojskovati (pog. vojskovàt), -skû-jem (se); vojskovänje s.; vojskovâlec, -Ica (-Ica in 'Uca); vojskovâlen, -Ina, -o(-vàl-): vojskovôdja m.; vôjnica ž., davek za onega, ki ni služil v vojski; vojak, -a m.; vojaški, -a, -o; vojaštvo s. vdjvoda, rod. v6jvoda in -e, daj. in -di; prid. (osebno) vojvodov, -a, -o ; (splošno) včjvodski, -a, -o; vojvodstvo s. = vojvodina ž.; vojvodinja ž. (voj-vodova žena ali ženska v činu vojvode) v51 (vpu), v61a m.; 4. množ. v61e in voli, 2. množ. vo-16v in voli; 6. z volmi (volmi); volovji, -a, -e; volovski, -a, -o; volek, v61-ka (-Ika) m.; volž, -čta s. volčič, -a (vou-) m., vnetje na vimenu vdlhek (vo^hak), v61hka, -o = vlažen; volhkota ž. voliti (pog. vdlit). včlim; v61i, volite; je volil, -ila, -i; včljen, -a, -o; volitev, -tve ž.; voliven, -vna, -o; volivec, -vca m.; volivski, -a, -o vdija ž.; na včljo biti komu; včlja me je kaj storiti; z v61|o prenašati; včljen in voljan, včljna in voljna, v61jno in voljn6; v61jnost, -i ž. v61k (voffk), -a in volka m.; trniož. volkovi in volcjč; prid. volčji, -a, -e; volkulja ž.; volčiča ž.; volkodlak,-aka m.; volkodiaštvo vdlna (vouna), -e ž.; prid. volndn, -a, -o; volnina ž.; včlnat, -a, -o Vog. zatamnçt), -im; zatemnèl (izg. zatam-nèfi), -eia, -o; zatenmiti, -îm koga; zatemnjèn, -êna, -o; zatemnjevâti, -ûjem (-tamn-) zatisniti, -em; zatisnjen, -a,-o zatôhel (-hag), zatohla, -o; zatôhlica ž.; zatôhniti, -nem zatopiti (pog. zatopit), -im; zatopljen, -êna, -o; zatap-Ijati, -am zatorej prisl. = zatô zatrditi (pog. zatrdit), -im; zatfjen, -a, -o; zatrjênje s.; zatrjevati, -ûjem; zatrjevanje; zatrdilen, -Ina, -o (-dil-) zatreti (pog. zatrçt), zatrèm in zatârem; zatrt je s.; zatirati, -am; zatiranje s. zatvôrnica ž.; zatv6rnični pràg zaudârjati, -am po čem = dišati po čem zaukaz, -âza m.; zaukâzati, -žem; zaukazovâti, -ûjem zaupati, -am; zaûpanje s.; zaupljiv, -iva, -o; zaupljivost, -i ž. 19 289 zaustaviti zbrisati zaustaviti, -itn; zaustâvljen, -a, -o; zaustâvljati, -am zaužiti (pog. zaužit), -žijem; zauživati, -am; zaužitje s.; zauživanje s. zavaliti (pog. zavalit), -im; zavaljèn, -êna, -o; zavâlja-ti, -am; zavaljevati, -ûjem; zavaljûh, -a m.; zavaljušen, -šna, -o = zavaljèn zavdati (pog. zavdàt), -âm komu; zavdânje s.; zavdâ-janje s. zavédeti se, zavém se; zavé-del (-deu), -dela, -o se je; zavéden, -dna, -o; zavéd-hoèt, -i ž. zavetnik, -a m. = zašdtnik, patron zavétrje s.; zavétm, -a, -o zavičij, -a m. = domači kraj, dôm, domišče zavidati, -am; zavîdeti, -itn; zavidjîv, -îva, -o; zavidljî-vec, -vca m.; zavidljivka ž. zavihtéti, -im = zavihtiti, -îm (se) zaviséti (pog. zavisét), -îm; zavisen, -sna, -o = si. odvisen zavôljo predl. z rod. zavozlati (pog. zavozlat), -âm; zavoziân, -a, -o; za-vozlânje s. zavpiti (pog. zavpit), -ijem zavrâten, -tna, -o; zavrâtnost, -î Ž.; zavratnež, -a m. zavréèi (pog. zavrèc), zavr- žem; vel. zavfzi, -ite • zavfniti, -em; zavrnjen, -a,i -o; zavrnjênje s.; zavrâ-čati, -am završati (pog. zavriàt), -îm = završeti (pog. zavriét in zavrsçt), -îm; zavrsâlo je = zavrSélo je zavfžek, -žka m. zavzdigniti, -em zaznamovâti (pog. zaznamo-vàt), -mûjem; zaznamovân, -a, -o; zaznàm, -âma m. = zaznamek, -mka m. zazvonëkâti (-kàt), -kâm zaieléti (pog. zazêlet in zaže-lét), -im; zaielèn, -êna, -o in zaželjžn, -êna, -o; zaže- zbidali, -am; zbadljiv, -iva, -o; zbadljivec, -vca m.; zbadljivka ž. zbébiti, -im; zbébljen, -a, -o zbégati, -am; zbégan, -a, -o zbesnéti (zbesnçt), -îm; zbes-nèl (-nèji), -éla, -o; zbes-nélec, -Ica m. (-IcaJ zbezijâti (pog. zhezljàt), -âm zbežati, zbežim; je zbčžal (-au), -âla, -o, -i zbirati, -am; zbiranje s.; zbirališče s. zbîti (pog. zhit), zbîjem zblaznéti (pog. zblaznçt), -îm zbléditi, -im; zblôjen, -a, -o = zmčšan, plašen zbog predi, z rod. zbégati, -am (se) zboléti (pog. zbôlet), -im; je zbôlel (-Ujf), -éla, -o, -i zb61jšati,-am in izboljšati, -am zbôr, -ôra m.; napačno v pomenu shôd, -ôda m., bil sem na shodu (ne: zboru) stranke zbositi (pog. zbôsit), -im konja; zbosèn, -êna, -o zbrisati, -šem zbrûsiti zélena zbrûsiti, -im; zbrûsen, -a, -o zbuditi (pog. zbudit), -im; zbujèn, -êna, -o; zbujênje s.; zbûjati, -am zbûrkati, -am zdài prisl.; zdàj zdaj = takoj; zdaj tù, zdaj tàm; zdàj pa zdàj; do zdàj; za zdàj; od zdàj (napréj); zdàjle; zdânji, -a, -e = sedanji, -a, -e zdàj ci takôj zdàleë prisl. = od daleč zdivnaj prisl.; zdâvnji, -a, -e zdelati, -am; obléko zdélati = konéâti; nalogo zdélati; bolézen ga je zdélala; ves zdélan je zdihniti, -em = vzdihniti zdivjiti (pog. zdivjat), -âm zdôlaj prisl.; od zdôlaj; zdôl- nji, -a, -e ( dol-) zdolgočisiti, im; zdolgočâsen, -a, -o (-dong-) zdôma prisl. zdrâha ž.; zdrahljiv, -iva, -o; zdrahljivec, -vca m.; zdrah-Ijîvka Ž. zdrâmiti in vzdrâmiti zdràv, -âva, -o; vzklik, pozdrav: zdràv!, zdrâvo!; zdrâvi ostanite zdrâvamarija, rod. zdrâvama-rije (molitev); pred zdra-vamarijo se vfni (zvonje-nje) zdravita ž. zdrâviti, -im; (o)zdrâvljen,-a, -o; zdrâvljenje s.; zdrâv-stvo s.; zdrâvstven, -a, -o (-stvan) zdravnik ranocélnik m. (-él-) zdrâiiti, -im; zdražljiv, -îva, -o zdrkniti, -nem zdrobiti (pog. zdrobit), -im; zdrobljèn, -êna, -o Združene driâve zdriâti (pog. zdrzat), -im (se); zdfžen, -žna, -o; zdfžnost, -i ž.; zdržema prisl. zdvojiti (pog. zdvojit, zdvôjit), -jim; zdvôjen, -a, -o; zdvo-jenj« s; zdvâjanje s. zéba ž., ščinkavec; prid. zéb- ji, -a, -e zébra ž. zediniti, -im (se); zedinjen, -a, -o; zedinjenje s.; kralj Aleksander I. Zedinitelj; Zedinjene države = Združene države zefir, -a m. zéhati, -am in zdéhati, -am; zéhavec = zdéhavec m.; zéhavica = zdéhavica ž. zèl (izg. zà/), zlà, zlô; za zlô se mi zdi; pô zlu Iti = na nič priti; po zlu dâti = na nič spraviti; pod zlô iti =; po zlu iti; rod. zlegà, daj. zlemù, mest. zlèm, orod. zlim; množ. zli, zlè, zlà; rod. zlih, daj. zlim; orod. zlimi; zli dûh zél (izg. zé^), zeli ž.; prid. zélen, -Ina, -o; zélnat, -a, -o; zélnik m.; zélnica ž. (povsod: zeu-); zčlišče s.; zčliščen, -ščna, -o; zeljid, -i ž.; zéljar, -ja m. zelèn, -êna, -o (m. tudi zêlen); zelenina ž.; zelenje s.; ze-lenjâd, -i ž.; zelenjâden, -dna, -o; zelenjava ž.; ze-lenjâven, -vna, -o; zelén-kast, -a, -o zélena ž. 19« 291 zeleneti zgristi zelenéti (pog. zelenet), -im; ozelenèl (-nèa), -éla, -o; zeleniti se zélje s.; zéljen, -Ijna, -o; zé-Ijišče s. (njiva); zéljar, -ja m.; zéljarski, -a, -o; zelja-rica ž. zelo prisl. zelôt, -a m., prenapétnez, go-rččnež zêmlja, -e ž. (tudi s končnim poudarkom : zemljé, 4. zemljo; na zémljo; 6. pod zemljô; množ. zemljé, -â, -àm, -àh, -ami); zémeljski, -a, -0 (-rnalj-); zêmeljn,-a, -o; planet: Zêmlja; zemljâk, -a m.; zemljàn, -âna m.; zemljišč s.; zemljepis, -a m.; zemljevid, -a m. zemljišče s.; zemljiščen, -ščna, -o; zemljiški, -a, -o; zemljiška knjiga; zemljiškoknjižen, -žna, -o zeničiiti, -im in izenâčiti zenit, -a m., nadglavišče, vrh Zénon, -a m., grški modrijan zeppelin {\zg. cépelin), -a m., zračna ladja zévgma, -e ž., vezâva (v stilistiki) Zévs, -a m.; Zévsov, -a, -o zgâga ž. zganiti (pog. zganit), zgânem zginiti, -em in izginiti zglasiti se (pog. zglaàt), -im se; zglasilen, -Ina, -o; zgla-silnica ž. (-U-) zglâvje s., zglâvnik m. = vzglâvje, vzglâvnik zglèd, -éda m. = vzgled; zgléden, -dna, -o; zgléd-nost, -i Ž.; zgledovâti se zglodati {pog. zglodat in zglodat), zglodam zgnati (pog. zgndt), zženem; zganjati, -am zg5daj prisl.; navsfezg6daj; zg6dnji, -a, -e; zgddnjica z. (zg6dnja češnja); zg6dnjik, -a m. zgoditi (pog. zgodit), -im se; se je zg6dil, -ila, -o in zgodilo; zgodba ž.; zgodovina ž.; zgodovinski, -a, -o zg61j prisl.; zgoljen, -Ijna,-o zgoraj prisl.; od zg6raj; zgornji, -a, -e; zg6rnjicaž. zgoreti (pog. zgdret), -im; zgorenje s.; zgorelina ž.; zgorljiv, -iva, -o; zgorlji-vost, -i ž. zgostiti (pog. zgostit), -im; zgošččn, -ena, -o; zgošče-nje s.; zgoščati, -am; zgo-ščevati, -ščujem; zgoščevanje s. zgotoviti (pog. zgotovit in zgotdvit), -im in izgotoviti; (i)zgotžvljati, -am zgovoriti (pog. zgovorit) se, zgovarjati se; zgovoren, -rna, -o; zgov6rnost, -i ž. zgrabiti, -im; zgrabljati, -am; zgrabljiv, -iva, -o; zgrab-Ijivec, -vca m. zgraditi (pog. zgradit), -im; zgrajčn, -žna, -o; zgradba ž. zgrbančiti, -im; zgrbančen, -a, -o zgrda prisl. = izgfda, z grdo zgrešiti (pog. zgrešit), -im; je zgrčšil (-ifi), -ila, -o zgristi, zgrizem zgrnili zmžnjšati zgrnili, -nem; zgrinjali, -am zgrozili (pog. zgrozit), -im ee; zgražali se zgrtidili, -im (se) zgubili; zgûba = izgubili; izguba zgûrali, -am; zgûrano kljûse zibali, -am in -bljem; zibanje s. in zibânje; zibavec, -vca m.; zibavka ž. zibcl (-bau), zibeli ž.; zibelka (-bag-) ž.; zibka ž. zijâli (pog. zijàt), zijâm; sed. del. zijajôC, -a, -e; zijânje s.; zijàv, -âva, -o; zijâvec, -vca m., zi javka ž.; Pol6č-ka zijâvka (kraj); zijâlo s.; zijâlasl, -a, -o; zijâlili, -im Zilja ž.; ZiHica ž.; Ziljàn, -âna m.; Ziliânka ž.; zilj-ski, -a, -o; Ziljska dolina zima ž.; pozimi; zimovâli, -ûjem; zimščak, -a m.; zimščica ž.; ozimina ž. zimzelen, -a m. zjasnili (pog. zjasnit), -imse z]ôkali, -am in -čem se zjulraj prisl.; zjûlranji, -a, e zlâgali, -am zlagâli (pog. zlagàt), zlažem se; se je zlagàl (-àg), -âla, -âlo zlâgoma prisl. zlâhka = izlâhka, zlâhkoma prisl. zlijàali, -am; zlajšanje s.; zlajsevâli, -ûjem; zlajSâva ž. zWsli prisl. zlâl, -a, -o in -6; zlâl, -a m., zlatnik m.; zlatica ž.; zla-tili (pog. zlatit), -im; (po)-zlaččn, -êna, -o; zlalén, -a. -o; zlalénica Ž.; zlalolàs, -âsa, -o; zlalolâska ž.; zla-lôzelèn zléknili, -em; zléknjen,-a,-o zlépa, izlépa prisl. = z lépo zlépili, -im; zlépljen, -a, -o, zlépljenec, -nca m. zlésli (pog. zlèsl), zlézem zleléli (pog. zlêtet), -im zlikali, -am in izlikali, -am zlili (pog. zlit in zllt), zli-jem; zlllek, -Ika m.; zlitina ž.; zlivek, -vka m. zlizali, -žem se in izlizati (se) zljûbili, -im; zljubilo se mu > je igrâti -^lô, rod. zlà, daj. zlù, orod. zlôm zločesl, -a, -o zločin, -a m., hudodelstvo; zločinec, -nca m.; zločinski, -a, -o; zločinslvo s. zlôdej, -a m.; zlôdejev, -a, -o zk>déjslvo s. (rus.) = sl. hu- dodélslvo, zločin zloglâsen, -sna, -o = slabo- glâsen, na slabem glasu zlémek, -mka m. zlomili (pog. zlômit), zlomim; z ômljen, -a, -o zloraba ž.; zlorâbili, -im; zlorabljali, -am zlovôljen, -Ijna, -o zmaknili (pog. zmaknit in zmâknit), zmâknem; vel. zmaknl, -ite; je zmaknil (•ItfJ, -ila, -o; zmâknjen,-a, -o; zmikali, -am; zmikavl, -a m.; zmikavec, -vca m. zmaličili, -im zmâmili, -im; zmâmljen, -o zmânjkali, -am; zmânjkanje s. zmânjSali, -am imeikâti zobiti žmečkiiti (pog. zmačkat), -âtn zmendrâti (pog. zntandràt), -âm zmenë, -éta m., bastard zméniti, -im se s kom; sed. del. ne menJsč se (ne: zme-neč); zmének, -nka m. zméraj prisl. zmérjati, -am; zmérjanje in zmerjânje s. zméren, -rna, -o; zmémost, -i Ž-. zmérom = zméraj prisl. zmés, -î Ž; zmésen, -sna, -0; zmésni gnôj (kompôst) zmêsti (pog. zmèst), zmê-dem; zméden, -a, -o; zmé-denosf, -i ž.; zméda ž. zmét, -î Ž. = vzmét, -î ž. zmétek, -tka m., présno mâslo Tméti (pog. zmèt), zmânem; je zmèl fzmèu), -éla, -o; zmét, -a, -o zmirîti, -im zmléti (pog. zmlçt), zméljem; je zmlèl (zmlèji), -éla, -o-, zmlét, -a, -o zmisliti, -im in izmisliti; toda: zmisliti se na kaj zmnéiek, -žka m.; zmnožiti in vzmnožiti, -im zmôéi (pog. zmôâ), zmôrem zmôtiti, -im; zmèten, -a, -o; zmotljiv, -iva, -o; zmotlji-vost, -i Ž.; zmôtnja ž.; zmotnjâva ž. ; zmôten, -tna, -o; zmôtnost, -i ž. zmračiti (pog. zmračit), -im se zmrzâl (-àif), -âli ž. zmfzniti, -nem; zmfznjen, -a, -o in zmfzel (-zaff), -zla, -o; zmfznjenec, -nca m.; zmfznjenka ž. znâéiti, -i'm, pomeniti znâénica ž., das Schlagwort znâjti se, znâjdem se; se je znaSèl (znasàu), -èlà, -ô; -i in znâSel (Sau), -lia, -o znik prisl. = vznâk znâmenje s. znânifi, znânim; (o)znânjen, -a, -o; znanilec, -Ica m. (-vca)-, zrianilka i., (o)zna-njênje s. znânstvo s.; znânstven, -a, -o; znânstvenik m.; znân-stvenost, -i ž. (stvan-) znâti (pog. znàt), znâm; v pomenu mogoče je (po nem.) = si. utegniti, mô-či, lahkö, n pr.: sicer vas znâ (prav: utégne, möre, lahkö zadéne) zadéti nesreča; znabiti = si. morebiti znebiti (pog. znebit), -im se znémar = vnémar (pustiti) prisl. znèsti (pog. znèat), znèsem se nad kom znižati, -am; znižanje s.; zniževati, -ûjem znöva = iznöva prisl. znötraj prisl.; znötranji, -a, -e; znotranjost, -i ž.; znö-tranjščina ž. = znotrinaž. znčžje s. = vznčžje s. zöb, -â m.; zobjé, zobövi množ.; zoboböl (-61), -a m.; zobotrébec, -bCa m.; zobozdravnik, -a m., zöbni zdravnik; zobâr, -ja m. (dentist); prid. zöben,-bna, -o zobâti in zôbati (pog. zdia^), zöbljem; zobânje s. kôbec zvédeti z6bec, -bca m.; zčbčast, -a, -o; z6bčati, -am zodiak, -a m.; zodiakšl«n, -Ina (sveflčba), -o zoglenčti (pog. zoglenft), -im; zoglenfel (-eff), -61a, -o Zola, rod. Zolaja, prid. Zolajev (izg. zold, -ja, -jev) z6na, -e ž., grčza ioolčg, -a m.; zoologija ž., nauk o živalstvu; zool6ški, -a, -o zoperslivMi, -im s€ (po nem.) = si. upreti se, upirati se, ustavljati se, z6prvati l6pel sp6t prisl. z6prn, -a, -o; z6prnošt, -i ž.; ■ z6prnik m.; zoprnica ž.; zčprstvb s.; zfiprvati, -am zorčti (pog. zoret, zortt), -im; zorčnje s. (neprehodno); zoriti (pog. zorit, zdrit), ' -im, n. pr.: sčnce zori grčz- dje; zoriti se = zoržti zrahljšti (pog. zrahljat), -im zrakoplbv, -čva m.; zrako-pl6vec, -vca m.; zrakoplčv-stvo s. zrakotžsen, -sna, -o = si. ne- prodfišen, -šna, -o zrislek, -a m. (slak) zristi, zršstem; del, sed. zri-stel in zrisel f-stag, -sag), -stla, -o = zriščen, -a, -o zri ven prisl.; predi, z rod. zravniiti (p<^. zravnat), -am; zravnivati, -am zrciliti, -im se zrcilo s. = ogledik>; zrcil-ce (-al-) s.; zrcilen, -Ina, ^ -o; zi-cilnat, -a, -o; zrci-Ijenje s. I zrediti (pog. zreâît in zrêdît), -im; zréjati, -am; zréja ž., vzgčja; zrejèn, -êna, -o zresniti se jn izresniti se, -im se zrevolucionirati, -am zrézati -žem; zrézek, -zka m.; zreznina ž. Zrinjski, rod. Zrinjskega zfklo Si = zfkalo s. zfno s.; zrnce S;; zfnje s. . (skupno ime); zfnat,-a,-o; zfnčast, -a, -o; zrnec, -nca m., granit zrojiti (pog. zrojit in zrojit), -im; je zrôjil, -ila, -o znišiti, -im; zrušen, -a, -o ziibelj, -blja m.; ziibeljček, -čka m., plamen ztinaj prisl., od zunaj; predi, z rod. zunaj hiše; ziininji, -a, -e; zuninjost, -i ž.; zu-ninjščina ž. zviditi, -im se; zvijen,-à,-o zvaliti (pog. zvalit), -im; zvaljên, -êna, -o zvariti {p^g. zvarit^a zvarit) -im; zvarjèn, -êna,-p; zvir-jati, -am; zvirek, -rka m. zviti (pog. zvàl), zôvem; ta- kô zvin, -a, -o zvečžr prisl.; zveččren, -ma, -o; /večdršnji, -a, -e zvečeriti (pog. zvečerit), -i se, zvečerilp se je zvedàv, -iva, -o; zvedavost, -i ž. zvedčen, -čna, -o; zvédCnost, ti ž. z véden, -ena, -o i: izvéden, -a, -o . zvédeti = izyédeti, izvém zvčdoma zvrtäi zvčdoma prisl. zveličali, -atn; zveličdven, -vna, -o; Zveličar, -ja m. zvenčlti (pog. zvenčat in zvenčat), -im; zvenčM, -Sla, -o, -i zvenčti (pog. zvenet), -im; zvenčnje s.; zvenfeč, -čča, -e = zvenččen, -čna, -o zvčniti, zvšnem; zvčnil, -a, -o; zvšnjen, -a, -o zvšr, -i ž.; zverjSd, -i ž.; zverina ž.; zverinski, -a, -o; zverinjdk, -a m.; zver-jdčina ž. zverižiti, -im zveseliti, -im = razveseliti, -im zvesti, zvgdem (pog. zvest), reducirati zvšzati (pog. zvezat), zv6-žem; zvčži, zvežite in zvš-žite; zvšzal (-au), -dla, -o, -i in zvčzala; zvšzan, -a, -o; zvčzanost, -i ž.; zvč-zanje, -a s. zvezda ž.; zvčzda vodnica; zvčzdje, -a s. — ozvezdje, zvezd6vje; filmski zvezdnik, filmska zvčzdnica zvšzek, -zka m.; zvčžček, -žčka m.; zvčžčič, -a m. zvčzniti (pog. zveznit), zvšz-nem; zviznjen, -a, -o upognjen, ukrivljen zvčženj, -žnja m. = svdženj zvčžiti, -im; zv6ž^ -a, -o, zvčžena (upognjena) deska; zvčženje, -a s. zviniti, -nem {roko, nogo); zvinek, -nka m. zvirati, -am se zvišati, -am povišati, -am; zvišanje s.; zviševdti, -šti-jem; zvišdva ž.; zvišenost,. -i ž. zviškoma prisl. = z viška, zviška zvdčen, -čna, -o, zv6čni väl; zvččnik, -a m. sonorni so-glasnik; (rädijski) zv0č-nik, der Lautsprecher; me-gafön zvodenčti (pog. zvodenft), -im; zvodenfel (-neji), -čla, -o zvodnik, -a m.; zvodnica ž.; zvodništvo s. zvön, -a in zvonä m.; množ. zvonövi; zvönec, -nca m.; zvonček, -čka m.; zv6nčni-ca ž. zvonek, -nka, -o = zven^,, -čča, -e (sonoren) zvoniti ^g. zvonit), -im; zvonjgnje s. zvonkljäti (pog. zvonkljat), -äm; zvonkljänje s. zvrhati, -am; zvfhan, -a, -o; zvrhana mčra; zvfhoma prisL; zvrhnji, -a, -e zvrniti, -em; zvrnjen, -a, -o = prevrniti; zvr^čati, -am zvrstiti (pog. zvrstit), -im; zvrščfen, -6na, -o; zvfstoma prisl. zvršiti (pog. zvršit), -im in izvršiti; zvršilen, -Ina, -o (-šil-)-, {i)zvršljiv, -iv^ -o; (i)zvrševdti, -ujem; (i)zvr-ievälec, -Ica (-Ica in -uca) m. zvrlčti (pog. zvrtat) se, zvrti se mi, zvrtčlo se mi je žaba želčU žaba ž.; žabji, -a, -e; žabo-vec, -vca m. (samec); žabi-čen, -čna, -o; žibica ž. (tudi ime žuželke in neke bolezni; živinče je žabičavo, žabično) žafran, -a, m.; žafranov, -a, -o; žafranovec, -vca m. žaga ž.; manjš. žagica; ža-gavec, -vca m., kdor žaga; žagovec m., hlod za žaganje; žigovina ž., odpadki pri žaganju žigrad, -a m., zakristija žijbelj, -blja in -beljna m., kadûlja žakčt, -a m. žkl fžaifj. žali ž.; žil mi je; žalovati (pog. zalovàt), -ûjem; žalovalen, -Ina, -o (-val-)-, žalovanje s. žkl (zàu), žala, -o; kaj žile-ga komu storiti; žala be-séda = m (zàu) beséda žalen, -Ina, -o (-Ina); žalna igra ali žaloigra; žalnica (-al-) ž. žilibog medm. = žaliti, -im; (raz)žaljen, -a, -o; žaljžnje s.; žalivec, -vca m., žalivka ž.; žaljiv, -iva, -o; žaljivost, -i ž. žaltav (zàu-), -a, -o; žalta- vost, -i ž. žaMjka ž., vrba žaMjka žaluzija ž., zastôra ž., medoknice množ. žamet, -a m.; žametov, -a, -o; žametast, -a, -o; žameten, -tna, -o žandar, -ja m., orožnik; žan-darski, -a, -o orožniški; žandarmerija ž. orčžništvo žinjec, -njca m. in ženjdc (zanjac), -njca m.; žanjicaž. ž£nr, -nra m. = genre, -nra m.; žanrska slika žareHc, -rka, -o; žarko sčnce; žarko (žaltavo) maslo žareti (pog. zaiit), -im; žaržl (-eu), -ela, -o; žarčnje s.; žariti (pog. zarit), -im; ža-riti se = žarčti žarg6n, -a m., narečje preprostega ljudstva; žargčn-ski, -a, -o žbica ž., nageljnova žbica ždeti (pog. žd(t), -im; je ždel (ždeu), -čla, -o; ždenje s.; ždčvati, -am že prisl. (Ž6 in ž€) žebelj, -blja (žebalj) m.; žeb-Ijar, -ja m.; žebljarstvo s.; žebljiček, -čka m. žega ž., sčnčna pripeka žegetati (zagatat), -im in že- gičem žehtar, -j a m., golida žehteti (pog. žehttt), -im žejati (pog. žejat), -am; žš-jav, -a, -o; žejavec, -vca m. žekn6, -a (zakno, -a) m., žrelo pri peči želir, -j a m., gostič, osebe- njek; želarija ž. žčlce, -a s. (-Ice) želeti (pog. želet in žilet), -im; je žSIel (-eu), -čla, -o; (za)žel6n, -ena, -o in za-željčn, -ena, -o; želčnje s. in željlnje želčzo 2id železo s.; prid. želdzen, -zna, -o (pri kemijskih imenih želčzov, -a, -o: želčzov cv6t); želdzovec, -vca m., želčzovka ž. železobet6n, -a m.; železobe- tčnski mčst želja, -e ž.; prid. žžljen, -Ijna, -o in željdn, željna, -6; žžljnost, -i ž. žilo, -a s.; množ. žžla, Ž61 žžlod, žel6da m.; želčdov, -a, -o; žel6dovina ž. želddec, -dca m.; želčdček, -čka m.; želčdčen, -čna, -o želva (žilva), -e ž.; žčlvin, -a, -o zemlja ž.; žčmljevec, -vca m., vrsta gob žena, -e ž. in ženč, žžni, že-n6 in ženo; dve žžni, dvema žendma in ženama; množ. ženč, ženž, -am, -č, -Ml, -ami in ž6ne, žgn, -am, -ah, -ami; prid. ženin, -a, -o (kar zadeva posamezno ženo); žčnski, -a, -o (spl<^-no); žčnskost, -i ž.; žen-stv6, -a in žčnstvo, -a s.; manjš. ženica ž., žSnka ž.; ženščfe, -čta in žžnšče, -eta s.; ž6nščina ž.; ženščdk, -a m. = bdbjak, -a m. Ženčva, -e ž.; ženčvski, -a, -o žčnin, -a m.; žčninov, -a, -o ženirati (se), sramovdti se, biti v zadrčgi ženitba ž., ženitev, -tve ženiti (pog. z^nrt), ž6nim; je žžnil, sta ženila, so ženili; (o)žčnjen; ženitev, -tve ž.; ženitven, -a, -o; ženitovd-nje s.; ženitovanjski, -a, -o ženjčc (žanjec), -njca m. = žžnjec; žanjica, ženjica fža ) in žnjica ž. žčnska, -e ž.; množ. žčnske, žčnsk, -am; prid. ždnski, -a, -o žfep, žžpa m., v žčpu; Ž6par, m.; ž6pen, -pna, -o; zžpni rčbec žerdvec, -vca m., das Rosenkraut žerjkv, -dva m.; prid. žerjavov, -a, -o žerjdvica ž.; žerjdviti se; nebo se žerjavi žčtev, -tve ž.; prid. žčtven, -a, -o (-tvan-) žčti (pog. žet), žžnjem; žel (žeg), žčla, Ž61i; (po)žčt, -a, -o; hvalo žeti — sl. hvalo stiči, dobiti, prejemati, imčfti žSzk>, -as.; žezlon6sec, -sca m. žgdnec, -nca m.; nrnož. žgan- ci, -cev žganica ž. = žgdnje s. žgdnje, -a in žganjč, -i s.; žgdnjar, -ja m.; žganjarija ž.; žganjdriti, -im; žganjdr-jenje s.; žganjekuha ž.; žganjevec, -vca m. (žgdnjev cvet) žgdti (pog. žgal), žgfem; žg6č, -a, -e; žgalen, -Ina, -o (-Al-) žgečikdti gl. Sčegetati žgolčti (pog. žgolft), -im; žgolčnje s. = žvrgolčnje žica ž.; žicast, -a, -o; žičen, -čna, .o Žid, Žida m., Židinja ž. (po narodnosti); žid, Židinja (po veri); židovski, -a, -o; židovstvo s. žila žrSlo žila ž., žila kftoica; žila sf-kalica; žilav, -a, -o; žila-vost, -i ž.; žilavec, -vca m.; žilavka ž.; žilje, -a s. (skupno ime); žilnat, -a, -o (-U-) žir, -a m., Mkov, hrdsiov žir; prid. žirov, -a, -o; ži-rovina ž. Žiri množ., 2. Žir6v, 3. Ži-rdm, 4. Žiri, 5. Žir6h, 6. Žirmi; Žirčvec, -vca m.; žirovski, -a, -o žiro m., prevod menice; ži-rant, -a m., prevodnik; ži-ršt, -a m., na čigar ime se Žiro glasi; žirirati, -am živ, -a, -o; v živo čutiti; do živega priti; živočiiten, -tna, -o; živ6rrfinje žiigati, -am, groziti, pretiti žiiliti, nim; (o)žiiljen, -a, -o; žiiljenje s. žlilj, -a m.; žuljav, -a, -o župin, -âna m.; župfinja, -e z.; županovâti, -iijem; županski -a, -o; župâ^stvo s. žurnalis>t, -a m., čâsnikar, novinar; žurnalizem, -zma m., čâsnikarstvo; žurnalističen, -čna, -o, čâsnikarski žužčlka, -e ž. (-žel-) žužnjâti (pog. zuznjàt), -âm; žužnjiv, -âva, -o; žužnjâ-vec, -vca m.; žužnjâlo, -as. žvččiti, -im; žvdčen, -čna, -o; žvččni tobâk žvčgla ž.; žvegMč, -a m.; žve- glâti (pog. zveglàt), -âm žvenketâti (žvenkeiht), -âm in -kččem; žvenket, -éta m. žvfiplo s.; žveplčn, -a, -o; žveplčnka ž.; žvepMti (pog. žvepiht), -âm; del. trp. žvep-lân, -a, -o; žvepliti (pog. žveplit), -im; žvepllnje = žvepljfinje s. žvižg, -a m.; žvižgati, -am; žvižglv, -âva, -o; žvižga-vec, -vca m. žvrgoleti (jwg. zvrgolçt in žvrgolit), -im; žvrgolčnje s. žvrkljati (pog. zvrkljàt), -âm, vrvrâti Na str. 170. pod geslom Peter popravi iempéterska v: sempétrska. Popravki k Slovenskemu pravopisu Str. m, čl. 1.: XII., čl. 14., beri: XVI., čl. 26., beri: XVII., čl. 29. in 30., XVII., čl. 31., črtaj XVIII., čl. 34., beri: XVIII., čl. 35., beri: pri lastnih imenih črtaj zgleda Dimka, čada Kadar . ... in se ta za (ne z) vmesnim stavkom Rozka (ne Rozika) beri; sem ter tja brez ozira na pomen (čas, kraj) zgled hkratu; enako str. 69. in piši: hkrati dalj (ne delj) ko, vtem (ne v tem) ko takale (ne takala) XIX., čl. 39., 3., beri: sem ter tja (ne semtertja) XX., čl. 41., dodaj: Pred vezniki: ali (v pomenu toda) XXI., čl. 41., beri: V svoji neizkušeni poštenosti si je mislila, da, če se ne briga... (ne: mislila da, če...) XXII., čl. 44. c), beri: Po napovednem stavku (ne napovedanem) XXIV., čl. 48., beri: kamna (ne kamena) 7. in 44. pod besedama anatomija in disekcija beri raztelešenje (ne raztelesenje) antanta beri antanten, -tna, -o (fte antantin, -a, -o) bankrot beri: bankrotnik (ne bon-krotnik) Beograd beri: Beograjčan, -anka (ne Beogradčan, -anka) Bog beri: Bog Oče (ne oče) Božič beri: božič, -a, o božiču; v dvoumnih primerih tudi Božič bralec črtaj: volilec, -Ica, -Ika in dodaj za besedo hiravka: in če stoji v zlogu pred to končnico I ali Ij, n. pr. volivec, ponavljavec. Brest beri: Brest Litovsk britev beri: britvica Ue britevca) Brusilov beri: Brusilovlja ofenziva (ne Brusilovljeva) Budapešta beri: Budimpešta, bu-dimpeški in budimpeštanski (ne Budapešta) 7. pod besedo „ 13. pod besedo 15. pod besedo „ 20. pod besedo 23. pod besedo 23. pod besedo 24. pod besedo » 24. pod besedo ff 25. pod besedo ft 26. pod besedo Str. 26. pod besedo I> 60. pod besedo » 61. pod besedo f) 67. pod besedo f> 71. pod besedo fl 90. pod besedo »» 93. pod besedo 95. pod besedo 99 97. pod besedo ft 99. pod besedo 99 99. pod besedo 99 101. pod besedo 99 108. pod besedo 99 114. pod besedo t9 122. pod besedo 9f 127. pod besedo 99 127. pod besedo 99 152. pod besedo f9 152. pod besedo 99 165. pod besedo 99 170. pod besedo 99 170. pod besedo 99 173. pod besedo 99 177. pod besedo 99 178. pod besedo buljvar beri: bulvar glace beri: glacé rokavice (ne gla- cérokavice) globoko beri: globdko občuten, -lena (ne -tna) grudi beri: nedrje (ne nedrije) Horacij dostavi: in Horac, Hora-cijev in Horacov kalvin beri: Kalvin (ne kalvin) kazavec beri: kazalec in črtaj kazavec klepati beri: klepalec (ne klepa-vec) kod beri: od kod, do kod (ne odkod, dokod); enako str. 152 koncept beri: zamisel, -sli ž. (ne zamisel, -sla m.) konec beri: pokonci (ne pokoncu) Kordiljeri beri: Kordiljere ž. (ne Kordiljeri m.) kvečemu beri: kvečjemu (ne kvečemu) ; enako str. 270 Ljubljanica beri: pritoki Ljubljanice (ne Ljubljaničini) mesec beri: mesec, rod. meseca in mesca molitev beri: molitvica (ne moli-tevca) Monroe beri: Monroeja, Monroejev (ne Monroea, Monroeov) odgoditi beri: odgodèn, -êna, -o (ne odgojèn, -êna) odkod beri: od kod (ne odkod) pajčolan beri tančica (ne tenčica) pikapolonca beri : pikapolonica (ne pikapolonca) Peter beri: iempetrska (ne Šempeter ska) plesavec črtaj : plesavec in beri plesalec Poe beri: Poe, Poeja, Poejev (ne Poea, Poeov) pokoncu črtaj pokoncu, beri: pokonci Str. 182. pod besedo portfej beri: portfel} (ne portfej) „ 188. pod besedo poželeli beri: poželenje (ne pože-Ijenje) „ 192. pod besedo pregenitl beri: preganitl in pre-gniti „ 213. pod besedo repetnica beri: perutnica „ 214. pod besedo rezoluten beri: resoluten (ne re-zoluten) „ 234. pod besedo Staroslovencl beri: bleiiveisovcl (ne Bleiweisovci) „ 251. pod besedo tod beri: od tod, do tod (črtaj odtod, dotod) „ 270. pod besedo večji beri: kvečjemu (ne k večjemu) „ 277. pod besedo vojna beri: vojskln, -ina, -o (ne vojsken, -skna, -o) „ 297. pod besedo žanjec beri: žanjec, žanjica (črtaj ženjec, ženjica) „ 297. pod besedo želeti črtaj: (za)željin, -ena, -o in željenje „ 298. pod besedo ženjec črtaj vse Sestavila A. Breznik In F. RaniOT< .H'- .l'Ü W •M"'' t. ïir.'i yM >-"., ■■ ' s f :r Kraljevska banska uprava dravske banovine IV. No. 2380/1. V Ljubljani, dne 28. januarja 1937. Novi slovenski pravopis Težnja vsakega kulturnega jezika je, da dobi svojo splošno veljavno enotno slovnico in svoj enotni, povsod priznani pravopis. Za slovenski jezik je na vseh šolah v dravski banovini odločilna Breznikova Slovenska slovnica. Na osnovi te slovnice so sestavljene tudi Slovenske čitanke za I.—IV. razred srednjih šol, ki so jih sestavili profesorji dr. Bajec, dr. Kolarič, dr. Rupel, Sovre in Šolar in ki tvorijo poleg Breznikove slovnice najvažnejše učne knjige za pouk slovenskega jezika. Posebnega pravopisa, ki bi obsegal kolikor toliko vse slovenske besede in ki bi ga človek mogel rabiti za svetovalca ob vsakem dvomu, pa Slovenci do 1. 1935. nismo imeli. To poman}« kljivost v zgradbi slovenskega književnega jezika so čutili posebno sestavljavci omenjenih čitank in iz njih srede je izšla pobuda, naj sestavi dr. Anton Breznik v zvezi z vse-učiliškim profesorjem dr. Francetom Ramovšem slovenski pravopis, ki bi obsegal kar največ slovenskih besed, ki bi ostal za daljšo dobo v veljavi in ki naj ga izda Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani. Težko pričakovani Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis je izšel 1. 1935. in javnost ga je sprejela z velikimi nadami, da je s tem vprašanje našega pravopisa za daljšo dobo rešeno. Kritika pa je opozorila na pomanjkljivosti v SP. Zato sta sestavljavca knjigo ponovno pregledala in ji dodala seznam popravkov, kako je treba nekatere pomanjkljivosti odpraviti. Ta seznam popravkov pošilja kraljevska banska uprava vsem šolam z naročilom, naj ga vstavijo v svoj izvod Slovenskega pravopisa, če ga imajo, ali kadar si ga bodo omislile. Da bi bil pravopis enoten tudi v šolah, odrejam na temelju § 29. in točke 4. § 39. zakona o banski upravi: Po vseh šolah v dravski banovini naj se s šolskim letom 1937./38. uvede Breznik-Ramovšev pravopis. Za ta odlok se je odločila kraljevska banska uprava zbog naslednjih razlogov: I. Pisatelj odločilne slovenske slovnice dr. Anton Breznik je izjavil, da bo novi pravopis v celoti prevzel v 5. izdaji svoje Slovenske slovnice, ki bo izšla, ko bo 4. izdaja razprodana. S tem bo tudi dejansko uveden novi pravopis po vseh šolah, koder se rabi Breznikova slovnica, ki je itak odločilna za vse šolske knjige. II. Sestavljavci čitank za nižje razrede srednjih šol so izjavili, da bodo novi pravopis uveljavili v novih izdajah slovenskih čitank, ki so odločilne za pouk slovenščine v nižjih razredih srednjih šol, zlasti ker učenci I. in II. razreda nimajo Breznikčve Slovnice, ampak je slovnica kar dodana čitanki. III. Posebno odločilna je bila za kraljevsko bansko upravo izjava avtorjev Pravopisa, gg. Breznika in Ramovša, da smatrata sedanjo obliko slovenskega pravopisa, kar se njiju tiče, za dokončno in da v novi izdaji Slov. pravopisa ne bosta ničesar spreminjala z izjemo kake manjše pomanjkljivosti, ki je pri ponovnem natančnem pregledu knjige nista zapazila. Upravičeno se more torej pričakovati, da bo dobil s Slov. pravopisom slovenski jezik za daljšo dobo potrebno trajno obliko v pravopisnem pogledu. IV. Kraljevska banska uprava se strinja z izjavo, ki jo je glede novega pravopisa podalo Slavistično društvo v Ljubljani, ki je o stvari razpravljalo na sestanku dne 24. aprila 1936 in izjavilo, »da sprejme Slovenski pravopis, ki sta ga sestavila profesorja Breznik in Ramovš, za osnovo slovenskemu pisanju s popravki očitnih napak in nekaterih nedoslednosti, ki so se vrinile v izdajo. To pa iz naslednjih razlogov : 1. ker je enotnost v pogledu pravopisa nujno potrebna; 2. ker osnov SP kritika ni ovrgla in niso različne od dosedanjih; 3. ker v posameznostih ne more voditi do enotnosti nikakršno znanstveno (zgodovinsko, etimološko ali fone- tično) raziskavanje, marveč samo dogovorna praktična odločitev, ki je zadeva volje in discipline; 4. ker tistih nekaj napak, nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki jih je kritika v posameznostih ugotovila, ne jemlje SP njegove osnovne vrednosti; 5. ker je nesoglasje z obstoječimi odobrenimi učnimi knjigami le začasno in bo odpadlo z novimi izdajami; 6. ker sta ga izdala v imenu pravopisne komisije v okviru Znanstvenega društva najboljša poznavalca našega jezika; 7. ker sicer ni upanja, da dobimo kak drug izčrpen pravopis, ki bi ga splošno vsi priznali, in bi tako stanje moralo voditi v popolno anarhijo.« V. Odločitev glede pravopisa je postala neobhodno potrebna tudi zaradi tega, ker so se šole obračale na kraljevsko bansko upravo z vprašanji, ali naj se držijo starega ali novega pravopisa; ali naj se n. pr. kratica za besedo dinar piše z veliko začetnico po dosedanji praksi v dravski banovini (odlok višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 19. dec. 1921, št. 17.599) ali z malo začetnico, kot zahteva SP in kakor pišejo Srbi in Hrvatje; ali naj se šteje »dvajset pet« po dosedanji naši šolski praksi (odlok višjega šolskega sveta z dne 14. sept. 1921, št. 11.323) ali >pet in dvajset«, kakor zahteva SP. Vsa taka vprašanja so s tem rešena v smislu SP in se s tem razveljavljajo vsi zadevni odloki šolske oblasti, v kolikor niso v skladu s SP. Zato smatra kraljevska banska uprava za potrebno, da se po vseh šolah čimprej uvede novi pravopis. V teku šolskega leta naj se sicer pravopis ne menja, pač pa naj se vse učitelj stvo vseh šol z novim pravopisom dobro seznani do pričetka šolskega leta 1937./38., ko naj ga uvede v vseh šolah brez izjeme in sicer tako, da pri posameznih besedah, ki so v učbenikih pisane po dosedanjem pravopisu, opozori učence na pisavo po novem pravopisu. Posebno vestno naj se dela to po meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah. Da bo učiteljstvu to delo kar mogoče olajšano, dodaja kraljevska banska uprava tej okrožnici A. seznam popravkov k SP, B. seznam razlik med poslednjo (četrto) izdajo Breznikove Slov. slovnice in SP, C. seznam razlik med čitankami za I.— IV. razred srednjih šol in SP in seznam najpogostejših besed, ki se po SP drugače pišejo nego doslej. Ban: Dr. NATLAČEN, 1. r. A. Popravki k Slovenskemu pravopisu Str. VIL. ČL 1.: XIL, ČL 14.. beri: XVI.. ČL 26., beri: XVII., ČL 29. in 30., XVIL, ČL 31., črtaj XVIII.. ČL 34.. beri: XVIII.. ČL 35., beri: XXI., ČL 41., beri: pri lastnih imenih črtaj zgleda Dimka, Čada Kadar . ... in se ta za (ne z) vmesnim stavkom Rozka (ne Rozika) beri: sem ter tja brez ozira na pomen (čas, kraj) zgled hkratu; enako str. 69. in piši: hkrati dalj (ne delj) ko, vtem (ne v tem) ko takale (ne takala) XIX., čl. 39., 3., beri: sem ter tja (ne semtertja) XX., 61.41., dodaj: Pred vezniki: ali (v pomenu toda) V svoji neizkušeni poštenosti si je mislila, da, če se ne briga... (ne: mislila da, če...) XXII., čl. 44. c), beri: Po napovednem stavku (ne napovedanem) XXIV., ČL 48., beri: kamna (ne kamena) 7. in 44. pod besedama anatomija in disekcija beri raztelešenje (ne raztelesenje) antanta beri antanten, -tna, -o (ne antantin, -a, -o) bankrot beri: bankrotnik (ne bon-krotnik) Beograd beri: Beograjčan, -anka (ne Beogradčan, -anka) Bog beri: Bog Oče (ne oče) Božič beri: božič, -a, o božiču; v dvoumnih primerih tudi Božič bralec črtaj: volilec, -lea, -Ika in dodaj za besedo hiravka: in če stoji v zlogu pred to končnico / ali Ij, n. pr. volivec, ponavljavec. Brest beri: Brest Litovsk britev beri: britvica (ne britevca) Brusilov beri: Brusilovlja ofenziva (ne Brusilovljeva) Budapešta beri: Budimpešta, bu-dimpeški in budimpeštanski (ne Budapešta) 7. pod besedo „ 13. pod besedo 15. pod besedo 20. pod besedo 23. pod besedo 23. pod besedo 24. pod besedo 24. pod besedo 25. pod besedo 26. pod besedo Str. 26. 60. pod pod besedo besedo „ 61. pod besedo 67. „ 71. pod pod besedo besedo ,. 90. „ 93. pod pod besedo besedo „ 95. pod besedo „ 97. pod besedo „ 99. pod besedo .. 99. „ 101. pod pod besedo besedo „ 108. pod besedo „ 114. pod besedo „ 122. pod besedo „ 127. pod besedo „ 127. pod besedo 152. pod besedo 152. „ 165. „ 170. pod pod pod besedo besedo besedo „ 170. pod besedo „ 173. pod besedo „ 177. pod besedo 178. pod besedo buljvar beri: bulvar glace beri: glacé rokavice (ne gla- cérolcavice) globôko beri: globôko občuten, -lena (ne -tna) grudi beri: nedrje (ne nedrije) Horacij dostavi: in Horac, Hora- cijev in Horacov kalvin beri: Kalvin (ne lialvin) kazavec beri: kazalec in črtaj ka- zavec klepati beri: klepalec (ne lilepa-vec) kod beri: od kod, do kod (ne odkod, dokod); enako str. 152 koncept beri: zamisel, -sli ž. (ne zamisel, -sla m.) konec beri: pokonci (ne pokoncu) Kordiljeri beri: Kordiljere i. (ne Kordiljeri m.) kvečemu beri: kvečjemu (ne kve-čemu); enako str. 270 Ljubljanica beri: pritoki Ljubljanice (ne Ljubljaničini) mesec beri: mesec, rod. meseca in mesca molitev beri: molitvica (ne moli-tevca) Monroe beri: Monroeja, Monroejev (ne Monroea, Monroeov) odgôditi beri: odgodèn, -êna, -o (ne odgojèn, -êna) odkod beri: od kod (ne odkod) pajčolan beri tančica (ne tenčica) pikapolonca beri: pikapolonica (ne pikapolonca) Peter beri: šempetrska (ne šempe-terska) plesavec črtaj: plesavec in beri plesalec Poe beri: Poe, Poeja, Poejev (ne Poea, Poeov) pokoncu črtaj pokoncu, beri: pokonci Str. 182. „ 188. pod pod besedo besedo 9t 192. pod besedo 213. 214. pod pod besedo besedo » 234. pod besedo 251. pod besedo „ 270. pod besedo » 277. pod besedo » 297. pod besedo „ 297. pod besedo ,, 298. pod besedo portfej beri: portfelj (ne portfej) poželeli beri: poželenje (ne pože-Ijenje) pregeniti beri : preganiti in prê-gniti repetnica beri: perutnica rezoluten beri: resoluten (ne re-zoluten) Slaroslovenci beri: bleiweisovci (ne Bleiweisovci) tod beri: od tod, do tod (črtaj odtod, dotod) večji beri: kvečjemu (ne k večjemu) vojna beri: vojskin, -ina, -o (ne vojsken, -skna, -o) žanjec beri: žanjec, žanjica (črtaj ženjec, ženjica) želeti črtaj: (za)željen, -êna, -o in željenje ženjec črtaj vse Sestavila A. Breznik in F. Ramovi B. Razlike med 4. izdajo Breznikove Slovenske slovnice in Slov. pravopisom V smislu SP popravi pravopisna pravila v Breznikovi Slovenski slovnici takole: § 81. ostane v celoti neizpremenjen. § 82. ostane neizpremenjen, le pod točko b) odpade zadnji odstavek (»Napačno je...«), ki ga SP nima, a ta navodila držž tudi sedaj, ker niso v nasprotju s SP. § 83. ostane v celoti v veljavi, le da v SP manjka zadnji odstavek (»Ako se piše...«). §§ 84. do 87. ostanejo v celoti v veljavi. § 88. je treba dopolniti za zgledom Marijin praznik ob koncu prvega odstavka: »Enako Zvon (list). Zvonov urednik, Dom in svet, Dominsvetovi sotrudniki; dalje tudi: Zvonovci, Dominsvetovci, Vajevci, čbeličarji.t: V tem členu je tudi razširjena Breznikova podčrtna opomba 1.: »Pridevniki osebnih imen, ki niso svojilni, se pišejo z malo začetnico, n. pr. Cankar: cankar-ski, cankarjanski (n. pr. jezik, t. j. jezik, ki je podoben Cankarjevemu); Salomon: salomonska modrost; Drakon: drakonske postave; Danaide: danaidsko delo.«:: § 89. ostane v celoti v veljavi, § 90. v ŠP manjka. §§ 91. in 92. ostaneta v celoti, le zadnji odstavek § 92. je treba dopolniti: »Z malo začetnico pišemo naslove in označbe: sv. oče (papež), kralj, cesar, papež, sultan, šah, minister, ban; enako v nagovorih: g. minister, g. ban itd.; dalje o. (oče) ...« kakor v Slov. slovnici. § 93. ostane v celoti. § 94. v SP v tej obliki izpuščen. § 95. se v SP glasi (čl. 14.): >Z veliko začetnico se piše vsaka prva beseda v stavku, napisih, podpisih ter v premem govoru za dvopičjem. V premem govoru za dvopičjem, n. pr. Vzdihoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: Manj besed, gospodje, in več delal (Cankar.) Kadar je stavek med narekovajema le d e 1 celotnega stavka in se ta za vmesnim stavkom ali klicajem, vprašajem itd. nadaljuje, se piše z malo začetnico, n. pr. »Saj res,« pravi cesar, »precej moram poslati po Krpana.* Gl. SP str. XXIV., 49., a), odst. ... (>). § 96. v SP manjka. § 97. je v SP poenostavljen in ga je treba v Slov. slovnici popraviti takole: L, 1. in 2. ostane v veljavi; 3. pa se glasi v SP: »Znaka lj in nj sta enotna, zato ju ne delimo, n. pr. po-lje, ko-ljem, zna-nje, ža-njem, z dla-njo, pe-te-li-nje, z ži-va-ljo, s so-ljo.c. II. se v SP glasi: »V zloženih besedah delimo predloge od osnove, če se sestave še zavedamo: ob-zid-je, raz-širiti, pred-lagati, od-gnati, po-znati, spo-znati, so-brat, pra-vzor; drugače pa po zgornjih pravilih: o-blak, ra-zum, Ta-zumeti.Ce si sledita dva veznika (ali členek in veznik), se piše vejica pred drugim veznikom, če se z njim začenja nov stavek. N. pr. V svoji neizkušeni poštenosti si je mislila, da, če se sama ne briga po nepotrebnem za druge, jo bodo pustili tudi drugi pri miru. (Detela.) Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. (Vodnik.)« Točka d) velja v celoti; e) v SP manjka; f) in g) pa z opomnjo vred ostaneta v veljavi. § 115. v SP v celoti izpuščen. §§ 116. do 120. veljajo v celoti. § 121. drži v celoti, le točki č) je treba dodati: »Namesto pomišljaja stoji včasi samo vejica, n. pr. Roke so mi omahnile, stal sem kakor od kamna, podoba vseh bridkosti (= izpuščeno: bil sem prava podoba...). (Cankar.)« Točka e) je v SP izpuščena. § 122. velja v celoti, le da ima SP še dodatno točko c): »Kadar je treba med besede z narekovajem pisati še kake besede, ki imajo narekovaj, se rabi znamenje: , ' ali » «, n. pr. Levstik piše: »Cegnarju se njegov ,Pegam in Lambergar' ni posrečil.«i Ali „... se njegov »Pegam in Lambergar« ni posrečil". § 123. ne drži več v smislu členov 15. do 20. SP; torej odpade. § 124. ostane v celoti neizpremenjen. §§ 179. do 182. v Slov. slovnici obravnavajo pisavo tujih lastnih imen; SP ima ta pravila obdelana v posebnem poglavju O pisavi in sklanji tujih lastnih imen. To poglavje je v SP postavljeno na širšo podlago in v marsičem novo, zato naj se v celoti upošteva v smislu SP. Tu ga zaradi obširnosti ne navajamo. SP ima posebno poglavje O rabi naglasnih znamenj v čl. 36. do 39.; Breznikova Slov. slovnica^ omenja to le mimogrede v §§ 3.; 8.; 10. c); 17. a). Vse, kar je tam, drži, le da je v SP določneje obdelano. Pomni pa: ' in " imata različno vrednost v SP in Slovenski slovnici^. Z ' Slovenska slovnica* zaznamuje dolgo rastoče poudarjene samoglasnike, ne glede na to, ali je samoglasnik ozek ali širok; to zaznamuje Breznik z znaki pod črko. — SP pa z ' zaznamuje samo dolga ozka e in o ter vse druge dolge samoglasnike ne glede na to, ali izgovarjamo poudarek rastoče ali padajoče. Tega SP ne loči. S '' (včasih tudi s zaznamuje Slov. slovnica dolgo padajoče poudarjene samoglasnike ne glede na to, ali je samoglasnik širok ali ozek. SP postavlja * le na e in o ter zaznamuje s tem, da sta samoglasnika široka. p 40., drugi odstavek Slov. slovnice je treba nadomestiti z naslednjim določilom SP, str. 23., pod besedo bralec: »Samostalniki, ki zaznamujejo delujoče osebe, se pišejo s končnico -alec, -ilec; -alka, -ilka (n. pr. bralec, -Ica; bralka; poslušalec, -alca, -Ika itd.) razen a) v primerih, v katerih je glagolski pridevnik na -v, iz katerih so izvedeni, še živ, n. pr. bahav: bdhavec, bdhavka; dre-mav: drimavec, dremavka; jecav: jecavec, jecavka; hi-rav: hiravec, hiravka itd. — in b) če stoji v zlogu pred to končnico I ali Ij, n. pr.: volivec, volivka; ponavljavec, ponavljavka; prenavljavec, -vca; sestavljavec, -vca; pre-stavljavec, vca; molivec, molivca, molivka itd. Pri novih in iz večine le knjižno rabljenih tvorbah izgovarjamo -Z-, pri starih domačih pa -u-; bralec, -Ica; prebivalec, -Ica govori -lac, -a^ca; metalec, -Ica pa me-ialac, -Ica itd. V tem smislu dopolni tudi § 288., t. 44., 5. v Slov. slovnici*. SP loči v pravorečju zborni in pogovorni govor; Slovenska slovnica pozna samo zborni govor. Ker šolski pouk ni pogovor, marveč javno predavanje, velja za šolski izgovor zborni govor; pri pouku slovenščine naj se navaja mladina na ta izgovor, ker je pogovorni izgovor samo manj skrben zborni govor, ki se mu bo privadila z lahkoto v vsakdanjem pogovoru, če bo obvladovala zborni govor, medtem ko se iz pogovornega govora ne more naučiti lepega zbornega govora, ki ji je potreben pri javnem nastopanju. Zato v tem pogledu veljajo v splošnem pravorečna pravila Slov. slovnice^ in Slovenskih čitank za nižje razrede I. do IV., ker niso v nasprotju s SP. Zato tudi ni razlike med vrsto samoglasnikov v SP na eni, v Slov. slovnici in Čitankah na drugi strani. Kratka, ozka ? in ô se uporabljata razen v pogovornem govoru le v diftongih « in pa, kjer soseščina / in ji povzroča vtis ozkosti; ali to so stvari, ki ne posegajo v splošna pravila. V tem smislu naj se razlagajo pravorečna pravila v odobrenih učnih knjigah, zlasti Slov. slovnici'* § 12. in Slov. čitanki I. § 13., 7., in Slov. čitanki II. §§ 13. do 15. in §§ 21. do 23. §§ 34. in 35., 37. in 38. v Slov. slovnici* o izgovoru nj in Ij je treba popraviti v smislu SP, str. VI.: »Glasovni skupini Ij in nj govorimo razločno v obeh sestavnih delih, le na koncu zloga (besede) se drugi del (glas i za pisani j) ne izgovarja, zato pa je prvi del (/, n) mehak, jasen glas.< Naglaševanje v samostalniških, pridevniških in glagolskih oblikah s premičnim naglasom, kakor ga določa Slovenska slovnica*, ni v nasprotju s SP, ki sicer dopušča precejšnjo svobodo; tudi naglasi v Slovenskih čitankah I. do IV. niso v splošnem v nasprotju s SP, le da ta dopušča poleg teh tudi korensko izenačevanje, n. pr. ffôra, goré in göre, gorô, na gôro; množ. goré in göre, gorâ in gör itd. § 169. Slov. slovnice* in § 48., 2., v Slov. čit. II. je treba popraviti v toliko, da zoževanje e in o v samostalnikih kakor pleče, okno v množini ni reden, marveč le izjemen pojav pri nekaterih samostalnikih; tako v SP: dêblo, debla; čelo, čela; selo, sêla in séla; a samo plčče, plčča; ökno, ökna itd. § 192. Slov. slovnice*, § 48., 3., Slov. čitanke I. in § 54. Slov. čitanke II. je treba dopolniti v toliko, da SP priznava določno pridevniško obliko zelêni, rameni, glo-böki, visôki, Sirôki itd. namesto zelêni, rumeni, globoki, visoki, široki itd. C. Razlike med Slov. čitankami za nižje razrede srednjih šol in Slov. pravopisom Z doslej omenjenimi omejitvami ostanejo vsa pravo-rečna pravila v veljavi. Pravopisna in pravorečna pravila v Slov. čitankah I. do IV. pa so toliko manj prizadeta, kolikor manj obsegajo teh podrobnosti. — V berilih samih je pač nujno mnogo oblik, pisanih v smislu doslej veljavnih pravil. Največkrat je treba popraviti končnice -avec, -avca, -avka, ki so bile doslej predpisane, v -alec, -alca, -alka (z izgovorom -u- ali -I-), kakor jih predpisuje SP v zgoraj navedenem pravilu (gl. § 40.). — Poleg tega se SP dosledno odloča za pisavo a namesto polglasnika