CELJSKI TEDNIK Celje, 31. oktobra 1968 — Leto XXII — St. 41 — Cena 60 par (din) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VSAK naj poravna svoje obveznosti! Na Zadnji seji skupščine komunalne skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kmetov celjskega območja so odbor- niki izglasovali predpis izred- nega prispevka za kritje pri- nian.ikljaja, ki .je nastal v skladu lansko leto. Z izred- nim prisuevkom bodo kmeč- ki zavarovanci morali zbra- ti 48 milijonov starih dinar- jev, kolikor je še ostalo ne- izterjanih prispevkov iz lan- skega leta. Izmed dveh vari- ant — po prvi naj bi izredni prispevek odmerjali v 1,5 od- stotni stopnji od katastrske- ga dohodka, po drugi pa v enkratnem pavšalnem znesku 38 novih dinarjev na di-uži- no — so se odločili za drugo. Prav zato ker ta znesek ver- jetno ni tolikšen, da ga ne bi zmogla sleherna družina, je tokrat skupščina zahteva- la, naj davčne uprave z vso odločnostjo zahtevajo plačila tega zneska. To pa velja tu- di za izterja«vo vseh ostalih obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, saj je primanj- kljaj nastal prav zaradi nei» terjnih prispevkov. Tudi letošnji sklad kmečke- ga zavarovanja ima primanj- kljaj, v zadnjih mesecih se je ta sicer nekoliko znišal, vendar ga je v prvih deve- tih mesecih še vedno za 42 milijonov starih dinarjev. Ce bodo dohodki v redu do- tekali in če ne bo kakih po^ sebnih izdatkov, potem lah% ko celo upamo, da bo sklad zaključil letošnje leto brez primanjkljaja, ali pa bo ta vsaj zelo majhen I. B. ŽEBLJTCA Na neki seji so ondan obravnavali več proble- mov, Id so »izbili«, kot je nekdo rekel po di- skutantsko. Koliko pro- blemov je že »izbilo« vsak dan in koliko jih bo še »izbilo«? Ali ne bi pog^nmtali tudi kakš- nega »zabijanja« prob- lemov, pa bi rekli: glej- te, tovariši, tale prob- lem smo pa tako zabili, da ne bo mogel nikoli Več »izbiti«?! dihur Na mrtvi straži stal je junak na mrtvi straži... Se živ,. a vendar tudi mrtev. Ko se je polegel, bojni hrušč je obležal zares — z njim so-\ vragi, ki mimo njega niso prišli. * Koliko je vredna naša svoboda? Po cenit življenj, zanjo žrtvovanih, je nepoplačljiva,] je vredna sebe same — svobode. Tudi svo-}. boda nima vedno enake cene. Dragocene]-] ša postaja če je ogrožam^ kadar kot be-j seda vsem enako pomeni, kadar ni zbir\ malih zasebnih svobodic, kadar je nede-^ Ijiva^ last nas vseh. Čas v katerem živimo, je spet natane'] nejša mera vrednosti življenj, darovanihl za svobodo naših ljudi. Pokazal nam je po-\ novno kaj pomeni ugled naroda, ki se je. osvobodil sam, s svojimi žrtvami, s svojo' krvjo. Pokazal je nam, pokazal pa tudi\ drugim, da je tako drago plačana svoboda] združevalna sila delovnega ljudstva, da\ spričo te sile zbledijo še tako pereči pro-\ blemi in nasprotja. i In kakšen je naš dolg tistim, ki so za { našo svobodo plačali najvišjo ceno? ču- : vati in braniti to svobodo z enakim ža-^ rom, kot so se zanjo borili mrtvi junakiA Naš dolg je tudi prapor, pod katerim so.' padali, neuklonljivo in ponosno naprej.] Naš dolg je, da ne pozabimo na ideale, saj katere so umirali... Morali bi biti manfi sebični, kaj več žrtvovati za blaginjo vseh, < kot tudi mrtvi junaki osvobodilnega bojai in revolucije niso izkrvaveli zase. Res, iz-\ krvaveli so tudi zaradi sebe, ker niso pre'ì našali suženjstva, toda predvsem za Ijrid- stvo, za njegovo svobodno življenje. Koliko je torej vredna svoboda? Vred-] na je življenj, kot življenja brez svobode ] niso prava življenja. Svoboda, ki jo živi- '■ mo, je plačana z žrtvariii junakov, katerih ' spominu se priklanjamo. Svoboda, ki jo\ Sivimv je vredna tudi naših življenj. i In še vedno stoji junak na mrtvi strcái. Mrtev je, a vendar živ in neuklonljiv. ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI STROŽKI Minule dni v>o za kratek čas odprM v dvorani doma hmeljarjeiv v žalou izredno sikrbno priipravljeno razstavo vzorcev najboljšega hmelja let nika 1968 na slovenskem. Od 256 vzorcev jih je od zaseb- nih hmeljarjev odibraila kar 166, drugo pa od družbenih proizvodnih obratov. Ob otvo- ritvi razstave je bilo zanimi- vo obsežno izvajanje predstav- nika inštituta za hmeljarst- vo inž. Vagnerja, ki je na- drobno poročal o specifično- sti ocen letošnjega pridelka na različnih piroizvodnih po- dročjih. Precej dobrih ocen za barvo hmelja, aromo, lesk, zraščenost in i)odobne last- nosti so dobili vzorci pridelo- valcev izven Savinjske doli- ne. Sicer pa spet moramo na drugi 'dtrani omeniti, da je med nagrajenci kar 14 hmeljarjev oz. hmeljarsikih obratov s širšega celjskega območja. Inštitut je bil pri oceni in odbiri vzorcev ze- lo strog in temeljit. Za letošnjji pridelek hmelja so dobili priznanja in sicer za najboljše ocenjen hmelj — zlasti storžek in diplomo KZ Vuzenica, obrat Radlje. Srebrne storžke in diplome so prejeli: Henrik žolnik, Or- la vas, Semenarna Ljubljana, obrat Radlje, KZ Laško, obrat Rimske Toplice, Ivan Cizedj, šentrupert, Alojz Satler, Za- lože, KZ Ruše in KK Ptuj, delovna enota Sobetinci. Bronasti storžek in diplo- me je prejelo 14 proizvajal- cev: Vlado Svet, Kaplja vas, Vinko Gorišek, Vrbje, KZ Slovenska Bistrica, KZ »Kr- ka« Šentjernej, KZ Sloven- ske Konjice, Srečko Ušen, Podkraj, Jože Fricelj, Kokar- je, Valentin Grobler, Pondor, KZ Vuzenica, Kati Zgank, še- šče, KZ Dravograd, Fran Rančigaj, šmatevž, Franc Marovt ZG. Gorše in Jože Pi- kel, Zgornje Roje. K. TOPOIŠICE NE PREPUSTITI ISODI Razprave o položaju in uso- di bolnišnice za tuberkulozo in plijučne bolemi Topolšica so vse pogostejše, ziaikaj leto i>e bliža h kraju in bo torej potrebno izreči odločOno be- sedo. Toda kdo naj to izre- če? Kdo se lahko zaveže, da bo bolnišnica v Topolšioi v drugačnih okoliščinah lahko »živela«? Sedanji obisk bol- nišnice — v drugi polovici oktobra je bilo dnevno do 213 bolniških postelj zasede- JMOt^J^gm ko jih je 100 osta- lo nezasedenih — ogroža nje- no eksistenco kot specialne bolnišnice za pljučne bolez- ni in TBC. Stanile pa je bi- lo in utegne biti še slabše. Na predlog regionalne ko- misije, kjer vodstvo bolnišni- ce Topolščica ni do kraja so- delovalo niti je bilo z dokon- čnima siklepi le-te poprej se- znanjeno, je republiški zdrav- stveni center sklenil, da naj del bolnišnice, to je oddelek Planiko prevzame bolnišnica Celje (100 postelj), otitalo pa naj se porabi za socialno var- stvo. Odcepil naj bi se naj- novejši oddelek, ki razpola- ga z vsemi fxmJioionalnimi prostori, kot so laboratorij, rentgen, lekarna, fizioterapija in drugo, kar je pravzaprav dimenzionirano za celotno bol- nico. Kolektiv se s cepitvijo nikakor ne strinja, priprav- ljen pa se je kot fimkcional- na celota vezati na koga. Na položaj Gokiiika in To- polšice je bilo opozorjeno že v Skupščini SRS (dr. Ka- stelic) v letu 1967 in sicer v tem smislu, da bi Gokiik in Topolšica ostali specializirani bolnišnici za zdravljenje TBC in drugih pljučnih obolenj pri posameznih bolnišnicah pa bi obstajali, kolikor je po- trebno, pljučni oddelki. Tako varianto je predlagal tudi svet Inšitituta za TBC na Golniku. Dejstvo je namreč, da TBC kot bolezen močno upada in da so kapacitete, rabite v zadinijem desetletju in še prej v Sloveniji (praktično v vsaki regiji posebej) po- stale prevelike. Topolšica bi za celotno Stajerko zadoščala, vendar v Mariboru svojih od- visnih kapacitet ne marajo Okrniti. (Dalje na 9. strani) ^■tEČA v nesreči, da posledice nenavadne budnice v kocbekovi Pi^LlCI niso imele tragicnejših posledic. ^ ' \đar nekaj VEC dni vztrajno smrdi, dokazuje, da se nekaj ^ üha. • okoli 5 milijonov škode, kurjač stanko borlak odnesel živ- uenje in opekline. ÍKSPIO- ZIJA! v ponedeljek zjutraj ob pol petih je prebivalce v okolici Kocbekove in Vodnikove ulic« zbudila strahovita eksplozija. Večina ljudi, s katerimi smo govorili, so ta- ko surovo zbujeni, pomislili na vojno, na gusarski na- pad iz zraka. Seveda je jasno, da ni bilo zračnega napada. V kle- ti pod poslovnimi prostori ELEKTROSIGNALA je ku- rilnica, v njej pa je honorarni kurjač Stanko Borlak prižgal pod kotlom- Takrat se je zabliskalo, strahovito počilo. Upokojeni kurjač ne ve kako je prišel na piano... (Nadaljevanje na 6. strani)) MOZIRJiE: Seja medobčinskega i sveta ZK Zadnja seja medobčinskega sveta ZK za celjsko območje je bila v Mozirju. Sekretarji občinskih komitejev celjske- ga območja so na seji poro- čali o aktivnostih za sprejem novih članov v ZK, predvsem mladih ljudi, ki so v zad- ajem obdobju pokazali, da se njihova stališča v besedi in dejanjii pokrivajo s stali- šči ZK, tako glede razvoja pri nas in socializma v svetu. Na seji je bilo povedano, da je največ prizadevanj po- kazala organizacija v steklar- ni, steklarski šoli in v sploš- nem gradbenem podjetju v Rogaški Slatini. V Celju največjo aktiv- nost izkazujejo v Zlatarni, štorski železarni, med pro- svetnimi delavci, pri komite- ju ZMS. V Slovenskih Konjicah so največ naredili v »Kostroju«, v Šentjurju v »Alposu«, v Velenju v rudarskem šol- skem centru in »Gorenju« ter v nekaterih terenskih organi- zacijah. V žalski občini pred- njači krajevna organizacija v Šempetru, prvi uspehi pa se kažejo v radeški papirnici, v »VOLNI«, v krajevnih oiigani- zacijah Radeče in v Rimskih Toplicah. V Mozirski občini pa prednjači j o organizacije v »GLIN« in pa terenska v Mozirju. Trenutno deluje na vpra- šanju pridobivanja novih čla- nov okoli 400 komunistov v vseh občinah celjskega ob- močja, v prihodnje pa bodo to vrsto aktivnosti komimi- stov še razširili. -k. TRBOVLJiE Romunska sindikalna delegacija Pregšnji petek je dopotova- lai na dvodnevni obisk v Tr- bovlje romixnska 'sindikalna delegacija. Gosta iz Romuni- je, predsednik sindikalne or- ganizacije v rudniku zlata BRAD in član vodstva ro- munskih sindikatov, Joakim GERMAN, ter član izvršnega odbora romunskega sindikata industrije in rudarstva, inž. Korvin SMARANDESCU sta v spremstvu predstavnikov ob- činskega yindikalnega sveta Trbovlje in člana centralnega odbora sindikata delavcev in- dustrije in rudarstva Jugosla- vije, živadina Miloševiča, obi- skala Zasavske premogovnike — rudnik Trbovlje in novo Termoelektrarno Trbovlje II. V petek popoldan so gosto- ma iz Romunije razkazali Tr- bovlje, nato pa sta se pogo- varjala v domu družbeno po:_^ litičnih organizacij s predstav- niki sindikalnih organizacij Zasavskih premogovnikov in Termoelekitrarne Trbovlje ter s člani predsedstva občinske- ga sindikalnega sveta Trbov- lje. Pogovarjali so se o vlo- gi in oblikah delovanja sindi- kata pri izpolnjevanju proiz- vodnih nalog, o izboljševa- nju delovnih in življenjskih pogojev v rudarstvu ter o na- činu oblikovanja osebnih do- hodkov zaposlenih v rudar- stvu. V soboto dopodan sta ro- munska gofc>ta odpotovala iz Trbovelj v Velenje, kjer sta obiskala tamkajšnji rudnik li- gnita, popoldan pa sta se vr- nila v Trbovlje in se udeleži- la sklepnega slavja ob 20-let- nici strojne tovarne Trbov- lje. Joakim German in inž. Korvin Smarandescu sta v soboto zvečer odpotovala pro- ti Beogradu. GlAVNI OSUMLJENEC POBEGNIL v nedeljo zvečer je iz celj- skih zaporov pobegnil 33-let. ni Alojz Jakutin, doma iz Oto- ka, ki je v preiskovalnem za- poru zaradi suma, da je vlam- Ijal v vagone na celjski to- vorni postaji in da je ukra- del tudi avtomobil A. Vizja- ka iz Celja ter ga vozil z za- menjanimi registrskimi tabli- cami. Pobegli je imel na be- gu tudi tovariša, ki pa je Ja- kulina izgubil in se nato sam prijavil organom varnosti. v torek, ko to poročilo objav- ljamo, pobeglega Jakulina še niso našli. Primerov, da zaporniki po- begnejo ni ravuo veliko. kulinu se je to ^posrečilo ta- ko, da je z odtrgano mizino nogo razširil rešetke ter se spustil s pajdašem po zveza- nih rjuhah na dvorišče. Kdo bi si predstavljal, da bo nek- do uporabil metodo bega, ki jo pogosto gledamo v ilustri- ranih šolah. Ljudje komenti- rajo ta dogodek tudi s tem, da so današnji zapori preVeč »hotelizirani«. Morda res, ven- dar samo za tiste, ki bi tie- jansko zaslužili hujše kazen- ske mere. Beg Jakulina je brezsmi- selen, saj se bo končno le moral podvreči roki pravft-e. Na šahovski olimpiadi v Luganu si češkoslovaški šahi- sti nadenejo črn trak, kadar igrajo s šahisti iz petih dr- šav varšavske zveze, katerih vojaki so zasedli ČSSR. Vele- mojster Packman pa je na- ravnost povedal, da je »kon- trareix>lucionarn . . . Sovjetski premier Kosigin je podpisal pogodbo o razmestitvi sov- jetskih čet v ČSSR ne samo v imenu Sovjetske zveze, am- pak tudi v imenu drugih šti- rih članic varšavske zveze. AU je s tem prevzel tudi пјг^ hovo odgovornost pred med- narodnim naprednim giba- njem in zgodovino za okupa- cijo češkoslovaške? . . . Repu- blikanski kandidat za pod- predsednika ZDA Spiro Agnew je bolj v breme glavnemu kandidatu Nixonu kakor v podporo zaradi st>o- jih nepremišljenih in neum- nih izjav. Erm izmed njego- vih »cvetk«: Zakaj ne obisku- je revnih četrti po mestih? Saj so vse enake ... Se zdaj niso ponehala ugibanja v svetovnem tisku, zakaj se je vdova predsednika Kennedyja poročila z grškim ladijskim magnatom Onassisom, ki je Ге precej v letih. Po nekem orientalskem pravilu, mora imeti nevesta samo polovico ženinovih let. če k njeni sta- rosti prištejemo še sedem let. Po tem pravilu — je za- pisal neki zloben notnnar — je Jacqueline eno leto »pre- stara« za Onassisa . . . Kmet- je v francoskem okraju Hau- te-Saône so zagrozili, da bo- do zlili na tone medu po ce- stah in potem spustili na ta med čebele, če vlada ne bo ustregla njihovim zahte- vam . .. Trije ameriški kO- zmo7iavti. ki so pred nekaj dnevi enajst dni leteli okrog zemlje v Apollu 7. ne bodo dobili posebnega dodatka ra- zen običajnega dodatka za le- tenje kakor vsi piloti. Očit- no j C polet okrog zemlje še preblizu, da bi jim dali dnev- nice. Morda bodo dobili kaj i>eč. ko bodo stopili na Me- sec . .. Ni nevarnosti, da bi se Lyndon Johnson znašel v gmotni stiski, ko bo odšel v pokoj januarja prihodnje le- to. Ne glede na to. da je mi- Uionar. bo prejemal skoraj 50.000 dolarjev pokojnine na leto . . . Odločati bodo morale ožje skupnosti Koliko denarja in zakaj - to je glavno vprašanje pri načrtovanju zdravstvene politike Pregled o letošnjem poslo- vanju na področju zdravstva je že precej točen in glavna značilnost je, na eni strani precej uspelih ukrepov za boljše gospodarjenje v zidrav- stvenih zavodih, na drugi strani pa še vedno nekaj pri- manjkljajev v skladih zavaro- vanja v posameznih zdrav- stvenih zavodih. Pri tem je vaižno, da se je z boljšim go- six>darjenjem posrečilo pri- manjkljaje zmanjšati za polo- vico, če jih primerjamo z lanskim letom. Obe ugotovitvi sta važni in jih je treba upoštevati pri pripravljanju načrtov za pro- gramiranje 2dravstvenega var- stva in njep'ovo financiranje v prihodnjem letu. Na republi- ški ravni je v teku intenzivna dejavnost in dokaj ostra pole- mika o tem, po kakšnih po- teh in na kakšen način naj bi kot najbolj nujno preprečUi zastoj v razvoju zdravstvene- ga varstva, ker bi tak zastoj prizadel ljudi, potrebne zdrav- ljenja' in zdravstvene oskrbe. Mnenja so deljena, kako naj to preprečimo. Na eni strani skrajnosti so stališča vodstva republiških sindika- tov, ki poudarjajo, da je moč primanjkljaje odpraviti predvsem s kar najbolj inten- ziynim pritiskom na nadaljnjo racionalizacijo službe in т okviru ukrepov za dobro go- spodarjenje priva!čevati de- nar, ki ga potrebujemo za večje stroške pri nabavljanju spodarjenje - privarčevati de- opreme in vs^a tistega, kar zagotavlja strokoven razvoj zdravstvene službe. Nasproti temu pa stroko- ven organ, republiški zdrav- stveni center, sekretariat in izvršni svet, Svarijo pred prevelikim optimizmom in, kot se vse te nštitucije za- vzemajo za nadaljnje ukrepe pri reorganizaciji zdravstvene službe in zmanjševanje izdat- kov, tako tudi menijo, da je treba na možnosti, ki jih še lahko zagotovijo rezerve, gle- dati realno, če samo varčeva- nje ne bi zadostovalo, se ka- žejo zamisli, da bi odmerili z zdravstvo le nekaj več denar- ja, samo da preprečimo po- slabšanje zdravstvene dejav- nosti in omejitov zdravstvene- ga varstva. Torej se bomo je- seni pogovarjali o tem, ali bi kazalo malenkost povečati redne prispevke, ali povečati obseg pri doplačilih zavaro- vancev, ali nekoliko znižaiti nadomestila za bolniške iz- ostanke pri tistih zavarovan- cih, ki imajo visoke osebne dohodke. V proučevanju teh odloči- tev pa pridemo do tistega, kar bo to jesen najvažnejše. Namreč, v republiškem me- rilu bo možno začrtati le glav- ne obrise zdravstvene politike in financiranja v prihodnjem letu, pri konkretnih odločit- vah pa bi morali dobiti večja polnomočja in bolj proste ro- ke vsi neposredni činitelji v komimalnih skupnostih, ozi- roma v zdravstvenih območ- jih. Pri direktnih stikih, do- govorih, pogajanjih in odločit- vah med delovnimi kolektivi, zdravstveno službo in social- nim zavarovanjem, bi bilo treba videti, kaj je v posa- meznih predelih treba zagoto- viti zavaiwancem. Kaj racio- nalizirati v okviru zdravstvene službe in naprej, ali zagotovi- ti nekaj dodatnih virov, ali delno omejiti pravice zavaro- vancev, če bo še рол^есап pritisk na to, da ukinemo do- ločila o omejevanju višinere- dnih prispevkov, to seveda ne bo pomenilo, da bi morali po- tem povsod tudi preko gospo- darske zmogljivosti obremeni- ti delovne organizacije. Dalo bi samo možnost, da v ožjih skupnostih samostojno odlo- čajo, če jim kaže in če je po-- trebno stopnjo prispevka po- večati. Sele take sprostitve bi dejansko samoupravi zago- tovile samostojnejše odloča- nje, povečalo pa bi tudi od- govornost samoupravnih orga- nizmov do sprejetih odločitev. MARIJA NAMORŠ BEOGR.-VD — V torek v zvezali skupščini na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora: (od leve proti desni) Hakija Pozderac, Ali Šukrija, Marko Bule, Milivoje Rukavina in Rudi Kolak. (Foto: Tanjug) TELEGRAMI ANKARA — Francoski predsed-. nik de Gaulle je prišel na držav- ni obisk v Turčijo. V sedanjem napetem položaju v îîvropi in na Srednjem vzhodu je v interesu obeh držav, da okrepita sodelova- nje in da se posvetujeta o glavnih žariščih napetosti DJAKARTA — Nedaleč od indo- nezijskega glavnega mesta so ustre- lili tri voditelje KP Indonezije in nekega generala.. Obtoženi so bili zarotništva. TOKIO — Japonska bo povabila vse voditelje držav, ki bodo ude- ležene na svetovni razstavi leta 1970, naj obiščejo Japonsko. MADRID — Zahodnonemški kan- cler Kiesinger je obiskal Španijo. Pogovarjal se je tudi z generalom Francom. MOSKVA — Sovjetska vesoljska ladja Sojuz 3 je nekaj dni letela okrog zemlje. Upravlja jo polkov- nik Beregovoj Čedalje bolj se za- ostruje dirka med ZSSR in ZDA, katera bo prva {x>slala človeka na Mesec. Računajo, da se bo to posrečilo obema velesilama že prihodnje leto. MÜNCHEN — Neznanci so v ba- varskem glavnem mestu ubili zna- nega ustaškega emigranta Mileta Rukavino in še dva ustaša. To se je zgodilo na sedežu ustaáke emi- grantske organizacije »Zedinj&nih Hrvatov«. Policija ponuja 5000 mark tistemu, ki bi jo laiiko pri- peljal na pravo sled. Pravijo, da je bil Rukavina odgovoren za ne- davne bombne atentate v Beogra- du. tedenski zunanjepolitični pregled Vrabec âlî golob? še nekaj dni je do pred- sedniških volitev v ZDA pete- ga novembra in še retino ni jasnih znamenj, ki bi kazala, da so dip!omat4ska prizadeva- nja za začetek pogajanj o premirju v Vietnamu rodila sad. Toda prizatlevanja se nadaljujejo, ker je očitno, da si obe strani želita miru. Ovire so številne. Hanoi je vedno zatrjeval in še zdaj za- trjuje, da ne more biti govo- ra o obojestranskosti. kar zadeva prenehanje bombardi- ranja Severnega Vietnama. Američani morajo brezpogoj- no prenehati bombardirati Sever. Potem bo mogoče na- daljevati pogajanja. Hanoi, ki ni agresor, nima kaj »plača- ti« Američanom za ta korak. Tako izjavljajo severnovlet- namski predstavniki na po- gajanjih v Parizu. V resnici pa so v Hanoiu realisti in so že posredno »plačali«, da bi se bombardiranje južnega dela Severnega Vietnama kon- čalo. Po nekaterih poročilih so umaknili kakih 60 od- stotkov svojih vojakov i/ Južnega Vietnama, že naj- manj mesec dni vlada na Jugu skoraj zatišje. Američa- ni so izpustili nekaj sever- novietnamskih ujetnikov in zdaj je osvobodilna fronta na Jugu izpustila nekaj vo- jakov saigonskega režima. V VVashingtonu pravijo, da bi Hanoi lahko po skrivnih diplomatskih kanalih sporo- čil, ali je umik n,jegovih čet z Juga »cena« za prenehanje bombardiranja, ne pa da na diplomatskih koktajHh daje »namige« novinarjem. Toda vse kaže, da se bo to pot nekaj izcimilo iz mirov- nih prizadevanj. Washington priznava, da je v stiku s Ha- nojem in predsednik John- son je izjavil, da je z »vsako uro, ki mineva ... bolj zado- voljen s svojo odločitvijo 31. marca, da omeji bombardira- nje Severnega Vietnama«. Ali se bo Johnsonu posre- čilo v nekaj prihodnjih dneh — v zailnjem hipu — doseči tolikšen napredek v Vietna- mu, da bo to še vplivalo na volivce in v korist demokrat- skega kandidata Htunphreya? I Vse kaže, da se mu bo. .Ame- ričani so siti te vojne in ko- maj čakajo, da bi našli izhod iz vietnamskega močvirja. Po rezultatih anket javnega mne- nja se je tudi močno skrči- la razdalja med republikan- cem N4xonom in njegovim demokratskim tekmecem. Pre- ! mirje v Vietnamu bi močno I koristilo demokratskemu kan- didatu. Kakršen koli resni- i čeri napredek v Vietnamu pa bi ugodno vplival tudi na mednarodni položaj, ki ni prav nič rožnat, in posredno tudi na srednjevzhodno kri- zo, ki čedalje nevameje tli in utegne kar na lepem vzplam- teti v nov, še hujši požar. Poldrugo leto že traja dr- žavljanska vojna v Nigeriji in pred dobrim mesecem so v glavnem mestu Lagosu govo- rili, da so upornikom v od- cepljeni Biafri šteti dnevi, če že ne ure. Razlogov za samo- zavest zvezne vlade .je bilo dovolj. Ozemlje nekdanje Bi- afre se je skrčik) za devet desetin, pritisk zveznih čet je narščal, biafrskim voja- kom in gverilcem je primanj- kova^lo streliva in lakota je pritiskala na upornike. ' Lakota je še vedno glavni zaveznik Lagosa. Toda v zad- njih tednih je prišlo v voja- škem položaju do pomembne spremembe. Zvezni vojaki so morali na svoji koži ugotovi- ti, da se je kar čez noč po- večala strelna moč uporni- kov. Prej so bili navajeni na to, da je sovražnik oilgovar- jal na njihovo streljanje z nekaj redkimi naboji. Zdaj pa se nanje vsuje toča kro- gel, če skušajo napredovati. Zvezno napredovanje se je ustavilo. Na nekaterih odse- kih so se morale zvezne če- te celo umakniti in po naj- novejših poročilih se biafr- ske sile pripravljajo, da bi spet zavzele nekaj izgublje- nih mest. To spremembo položaja so povzročile povečane dobave orožja in streliva, ki ga upor- niki prejemajo »z letalsko pošto« iz Gabona in portu-'- .galskega otoka Sao Tomé. Govorijo, da je začela Fran- cija temeljito podpirati Biaf- ro. Uradno nihče nič ne pri- znava, toda značUno je, da je britansko časopisje že obto- žilo Pariz, da se vmešava v ni- gerijske notranje, zadeve. Ti britanski očitki zvenijo zelo nenavadno spričo dejstva, da se Britanija od same.ga začet- ka državljanske vojne — skupaj s Sovjetsko zvezo — vmešava v nigeri,jske notra- nje zadeve, ko izdatno podpi- ra generala Gk)wona ne sa- mo z lahkim, ampak tudi s težkim orožjem. Če je Fran- cija res začela v omejenem obsegu podpirati polkovnika Ojukwuja, je samo nekoliko popravila nera\Tiotožje. ki ji ni bilo povšeči. London seve- da vidi v t«j potezi mašče- valno in »nagajivo roko pred- sednika de Gaiulla. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Potreb več kot sredstev ■ KDOR VEC ШЛ, NAJ VEC PRISPEVA — Republiški, gospo- darski in organizacijsko politični zbor slovenske skupščine so v po- nedeljek obravnavali izhodišča za oblikovanje dohodkov in kritje skupnih potreb v Sloveniji v pri- hodnjem letu. Mirko Jamar, pred- sednik komisije omenjenih zborov, je ob tem poudaril, da se potrebe dosti bolj povečujejo kot sredstva. Zato naj bi republika izpHDlnila predvsem le obljubo oziroma ob- veznost, da uredi osebne dohodke prosvetnih delavcev in nekatera odprta vprašanja socialne politike, zagot.ovi sredstva za nadaljnje vsklajevanje novih in starih pokoj- nin in poveča sredstva za narodno obrambo ter javno varnost. Za za- dovoljitev vseh teh in drugih nuj- nih potreb pa še vedno manjka ka- kih 15 milijard starih din. Ta pri- manjkljaj bo treba pokriti bodisi z nadaljnjim zmanjševanjem izdat- kov bodisi s povečanimi obdavčit- vami. Pri tem ni moč računati s še večjo obremenitvijo gospodarstva, ker leto nujno potrebuje sredstva za svojo modernizacijo, da bi se lahko bolj- uveljavljalo v konku- renci na mednarodnem trgu. Zato vidi komisija možnosti za dodatna sredstva le v povečanju malopro- dajnega prometnega davka in pri- spevka od skupnega dohodka ob- čanov, v povečanju taks in drugih pristojbin ter v podobnih virih. Veljalo naj bi načelo, da naj bi za zadovoljevanje skupnih potreb so- razmerno več prispevali občani, ki imajo večje osebne dohodke ozi- roma boljši standard. ■ NE OVIRATI OBRTI — Re- publiški sekretariat za gospodar- stvo je umaknil že pripravljeni os- nutek zakona, ki bi deloma spre- menil sedanji zakon o delavnicah samostojnih obrtnikov. Predlagane spremembe bi namreč škodljivo zožile možnosti za zdrav razvoj obrti in zmanjševale konkurenco. Osnutek zakona je namreč šel v skrajnost, na primer z omejeva- njem števila zaposlenih pri zaseb- nih obrtnikih in s podobnimi ome- jitvami. ■ NOVE TURISTIČNE NA- PRAVE — V Sloveniji bosta za le- tošnjo zimsko turistično sezono odprta dva nova objekta. Decem- bra bodo na Ljubelju odprli Kom- pasov gami hotel z 72 posteljami. Konec novembra pa naj bi začela obratovati gondolska žičnica na Golte (Mozirska planina na štajer- skem ) ■ ŽIVLJEN.ISKA NAGRADA — Letošnjo jugoslovansko novinarsko nagrado »Mosa Pijade« za življenj- sko delo je prejel Jule Vrbič, glav- ni urednik »Pavlihe«. Nagrada je 10.000 din. ■ V ZAH. NEMČIJO BREZ VIZUMOV —-'Jugoslovanska in za- hodnonemška vlada sta se spora- zumeli o medsebojni ukinitvi vizu- mov. Ta ugodnost bo veljala za ti- ste, ki bodo v tuji državi ostali do 3 mesecev ter se tam ne bodo za- poslili. ■ ELEKTRIKA PO STARI CE- NI — Predstavnik zveznega zavoda za plan je izjavil zveznim poslan- cem, da se električna energija pri- hodnje leto ne bo podražila. ■ ELEKTRIKE MANJKA — Večtedensko sušno obdobje je po- vzročilo, da je pretekle dni v Jugo- slaviji že začelo primanjkovati električne energije. ■ AMZ PROTI PODRAŽITVI BENCINA — Avtomoto zveza Ju- goslavije je poslala pristojnim zve- znim organom odprto pismo, v ka- terem se je izrekla proti ponovni podražitvi l)encina, češ da bi to zaviralo motorizacijo. ■ SKLENJENI IN LOČENI ZAKONI — V Sloveniji je lani sto- pilo v zakonski stan 27.962 nevest in ženinov (torej 13.981 sklenjenih zakonov). Sodišča pa so lani raz- vezala 1973 zakonskih zvez. ■ REFERENDUM ZA SAMO- PRISPEVEK — V Mariboru name- ravajo razpisati referendum o sa- moprispevku (1 "b mesečnih neto osebnih dohodkov). S tako zbrani- mi sredstvi naj bi zgradili 3 šole in zimsko kopališče. ■ ZA ZDRUŽITEV GI^SOVA- LO 22.000 DELAVCEV — V petih podjetjih črne metalurgije v SR Bosni in Hercegovini se je večina izmed 22.000 delavcev na referen- dumu izrekla za združitev podjetij v skupni rudarsko-metalurški kom- binat. PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE ^ Ne podcenjujmo j učinkovitosti družbenili dogovarjanji \ Razvoj komunalnega sistema bomo zago- tovili s tem, da krepimo in razvijamoi samoupravne naloge občine zlasti povsod | tam, kjer občina povezuje interese, sred-J stva in aktivnosti občanov ter organov j delovnih organizacij j ■ SPREMEMBE V GOSPODARSKEM SISTEMU so prenesle materialna sredstva in skrb za celovito razširjeno reprodukcijo v delovne organizacije. Gospo- darstvo se s tem osamosvaja, uveljavljajo oa se tudi načela tržnosti na samoupravnih osnovah. Na podlagi teh ukrepov so se začele občine hitreje usmerjati v reševanje vseh tistih družbenih zadev, ki jih je treba opravljati v interesu obč-anov na območju lokalnih skupnosti. Ko ugotavljajo teze o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbenoekonomskega razvoja SRS gornje dejstvo, hkrati opozarjajo, da so še vedno pri- sotna etatistična pojmovanja in pogledi nq mesto in vlogo občine. Vse preveč še vedno poveličujemo ure- janje vseh zadev le s predpisi in z zakoni, podcenju- jemo pa učinkovitost družbenih dogovarjanj kot oblike za razreševanje številnih vprašanj. Zaradi tega tudi dostikrat manjka pobud za urejanje probk'mov in od- nosov, na raznih področJUi uvUenja v komuni. Občin- ska skupščina se vse preveč uveljavlja le v svoji dr- žavni funkciji s svojim aparatom kot podaljškom dr- žavne oblasti, zveze hi republike. ■ OBČINA JE TEMELJNA DRU2BENO-POLITIC- NA SKUPNOST; zato si moramo prizadevati za pamet> no samoupravno delitev dela med republiko in obči- nami. Občina naj ohranja vse tiste pristojnosti, ki jih lahko racionalno rešuje sama ali v povezovanju z dru- gimi občinami. Vse drugo, kar presega ta okvir, pa je treba reševati na ravni republike kot samoupravne na- cionalne skupnosti. Področja dejavnosti namreč ne moremo deliti na občinska in republiška; taka delitev ne ustreza našemu družbenemu sistemu. Sleherno pod- ročje dejavnosti v državi je hkrati tudi stvar občine, le da se vanj vključuje na racionalen in učinkovit na- čin, pri tem pa seveda upošteva širše interese nacio- nalne skupnosti. ■ SISTEM FINANCIRANJA OBČIN bo zato treba spremeniti tako, da bodo glede samofinanciranja ob- čine bolj samostojne. To hkrati seveda pomeni tudi hitrejšo integracijo občanov. — Teze še opozarjajo, da vloge republike ne moremo pojmovati kot federacije komun, ker je občina le del širšega nacionalnega tele- sa in zato ne more pomeniti samoupra\Tio zaključene celote, številna vprašanja s področja gospodarstva, šol- stva, zdravstva, kulture itd. niso le stvar posameznih občin, temveč življenjski problem vsega naroda. Od re- ševanja takih vprašanj zavisi stopnja uveljavljanja na- roda navznoter, pa tudi navzven v svetu. Gre torej za pametno samoupravno delitev dela, kjer naj državljani v vsaki izmed samoupravnih institucij rešujejo in ure- jajo tiste probleme, ki jih je na dani ravni možno ra- cionalno in učinkovito reševati. Tako lahko sprostimo vse zdrave pobude in zagotovimo kar največji razvoj naroda kot celote. ■ SPREMEMBE V ODNOSIH FEDERACIJA — REPUBLIKA moramo ocenjevati predvsem s stališč hi- trejšega razvijanja samoupravnih odnosov na vseh stopnjah. Sprememba republiške ustave Sestava skupščine se bistveno ne bi spremenila, le namesto sedanjega orga- nizaciisko-političneaa zbora bi ustanovili zbor občin Skupna komisija vseh zbo- rov republiške skupščine za ustavna vprašanja zdaj do- končno oblikuje svoje predlo- ge, katere člene republiške ustave naj bi dopolnili, spre- menili ali celo izpustili, kaj pa zdaj še ni zrelo za odlo- čitev in je treba še preučiti, da bi spremenili kdaj ka.sne- V bistvu pa gre predvsem za take spremembe ustave, ki naj bi omogočile še do- slednejše uveljavljanje temelj- nih ustavnih načel, saj jih je petletna praksa v celoti potrdila. Izkazalo se je, da nekatere podrobne določbe niso povsem v skladu s temi načeli, so morda nejasne in povzročajo zato različno raz- lago, ali pa so prepyodrobne ter jih kaže spričo dinamike naš^a družbenega življenja izpustiti in raje urediti z za- konom Ustava je namreč trajni dokument, ki ne sme biti podvržen prepogostnim spremembam. Sestava skupščine bi ostala po sedanj.ih predlogih v glav- nem ista. Sestavljali bi jo republiški zbor kot zbor od- poslancev občanov Slovenje, zbor komun (občin aH ob- činskih skupnosti, kajti za lime se še niso zedinili) kot zbor odposlancev občanov v občinah. Potem so še gosïx)- • darski, prosvetnokul turni in socialnozdravstveni zbor kot zbori odposlancev delovnih ljudi v delovnih skupnostih. Sedanjega organizacijsko-poli- tičnega zbora pa ne bi bilo več. Po enem predlogy naj bi vsi zbori šteU po 75 poslan- cev, razen zbora občin, ki bi štel toliko poslancev, kolikor je občin, se pravi 60. Po dru- gi varianti pa naj bi republi- ški zbor tudi v prihodnje štel 120 poslancev, kolikor jih ima zdaj. Po prvi varian- ti bd se število poslancev skupščine zmanjšalo od seda- njih 400 na 360, če pa bi o- stalo v republiškem zboru 120 poslancev, bi bilo pa v skup- ščini pet poslancev več kot doslej. Poslance republiškega zbo- ra bi volili občani neposred- no, in to po pravilu, da se void en poslanec na približno enako število prebivalcev. Ce bo v njem le 75 poslancev, potem iz vsake občine v njem ne bo poslanca in je to že en pomislek proti zmanjša- nju števila ïK>sla..ncev tega zbora. V zbore delovnih skupnosti bi vsaka občina volila po enega poslanca, preostalih 15 poslanskih man- datov i>a bi razdelili po šte- vilu aai>oslenih z določenega področja. Ker je npr. število zaposlenih v gospodarstvu v mariborski občini precej več- je kot v drugih, bi v tej ob- čini izvolili še dva poslanca v gospodarska zbor- Med drugimi predlogi za spremembo ustave je tudi ta, naj vsakn dve leti ne bi volili polovice skupščine, ampak bi vsaka štiri leta volili celot- no skupščino. Volilne enote se namreč med seboj ne skladajo in so bile volitve praktično vsaki dve leti v šti- rih petinah volilnih enot. Po- memben je še predlog, naj bi ustavo dop>olnili tako, da nobefn pofilanec ne bi mogel biti izvoljen več kot dvakrat v isto skupščino. Po do.seda- nji ureditvi je bil lahko zdaj član enega^ zbora, v naslednji mandatni dobi drugega in spet prvega itd. Spremenili pa bi tudi določilo, po kate- rem član izvršnega sveta ni mogel biti dvakrat zapored član tega telesa. Pametno je namreč omogočiti, da izvršni svet do kraja uresniči zastav- ljeni program, za kar pa je štiriletna mandatna doba marsikdaj prekratka. To so le nekateri predlogi, o katerih je razpravljala ko- misija. Pričakujejo pa, da bodo te predloge dali v za- četku novembra že v javno razpravo. V. J. JUGOSLOVANSKI VIC (Karíkatunt iz ЈКгЛ>^ ISKRA tekmuje v mednarodnih merilih Na zadnjem sejmu SODOB- ne ELEKTRONIKE je raz- stavljalo tudi združeno pod- jetje ISKRA kot integrirano podjetje z zagrebško RADIO- INDUSTRIJO. 16 njenih proizvodnih toaarn s 30 ob- rati je tokrat pokazalo samo 164 eksponatov, ki so že v redn-. proizvodnji. Zajemali so predmete, ki sodijo v pro- fesionalno in tako imenova- no »splošno rabo<(. Zanimivi so bili lepo izdelani predme- ti iz panoge žičnih in brezič- nih zvez, kinoakustike, indu- strije avtomatike, elektroop- tike, merilne tehnáke in elek- tronskih elementov. NADALJNJA RAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE _ V septembru je bila v Slo- veniji industrijska proizvod- nja za 8,8 odstotka večja kot lani v istem mesecu, glede na letošnji avgmst pa. se je povečala za 0,7 odstotka. V letošnjih 8 mesecih se je industrijska proizvodnja v SRS nasproti enakemu lanske- mu razdobju povečala za 6,1 odstotka. Vendarle zvišanje družinskih invalidnin? 9. oktobra je zvezni izviSni svet med drugim razpravljal tudi o aekaterib perečih vpra- šanjih borcev in sprejel več predh»gov, ki zagotavljaj** boljše in popolnejše varstvo družuiam padlih borcev. Gre za zboljšanje položaja vdov, otrok in staršev umrlih inva- lidov prve skupine in tistih invalidov druge skupine, ki so imeli dodatek za nego in tujo pomoč. Družinske inva- lidnine tistih vdov in staršev padlih borcev, ki se sami preživljajo, naj bi se zvišale na 15.000 starih dinarjev. Zvezni izvršni svet tudi so- di, da je treba rešiti vpraša- nja v zvezi z invalidskim do- datkom, kar sodi v pristo.j- nost republik. Gibanje zaposlenosti v Sloveniji Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je bilo avgu- sta zaposlenih v Sloveniji pribl. 499.900 oseb, kar je za рк>1 odstotka več kot julija etos. V go.spodarstvu je de- lalo 426 058 oseb ali za 0,6 odstotika več, v negosptxiar- skih dejavnostih pa za 0,1 od- stotka več. Kako je pa pri sosedih? Znano je, da pričakujemo (xi noveg- slover^skega zako- na o organizaciji davčne službe bistvene spremembe, kar zadeva nov, učinkovitelj- ši način zajemanja davkov. K temu bo mnogo prip;>nio- gla tudi nova davčna inšpek- cija Seveda ne smemo takoj prve dni pričakovati od nove službe, ki se mora organiza- cijsko in predvsem kadrov- sko utrditi, da bo naredila čudež! Upamo pa, da bo na področju obdavčenja dohod- kov kmalu nastojMl rcrJ. Slo- venija bo poslala dve skupini uslužbencev v Avstrijo in Italijo, kjer bosta proučili predvsem tehniko za odmer- janje davkov. Dobre izkuš- nje, ki so si jih pridobili v tej službi naši sosedje, lah- ko s pridom uporabimo tudi i mi- Nova kmetijska pospeševalna služba Po predlogu naj bi zagotovili sredstva le za višje stopnje dejavnosti, za delo med kmeti pa naj bi skrbele le kmetijske organizacije, čeprav nimajo sredstev V predlogu nalog, organi- zacije Ш financiranja kmetij- ske pospeševalne službe v Sloveniji je zapisano, da bo težišče dela usmerjeno na za- sebno kmetijstvo. V progra- je nešteto veliko dejav- 'tosti. Gmotna sredstva pa so Predvidena le za republiški ^^п\ет pospeševalne službe ^ za kmetijske ter veterinar- ske zavode. Za iX)speševalno Službo pri kmetih naj bi skr- ile kot doslej le kmetij- site organizacije z lastnimi Sredstvi. Ah bodo kmetijske orga- •^'zacije lahko razvile med ^^Bti široko pospeševalno Službo, kot so jo letos ali '^fii? Kmetje namreč trdi- da je sedanja hudo pre- '^ka, brez nje pa si sami ne ''^orejo pomagati. Sodeč po letošnjem gmot- nem stanju kmetijskih orga- ni2acij lahko z gotovostjo re- čemo, da pri pospeševanju kmetijstva med kmeti ne bodo zmogle več kot doslej. Večina kmetijskih organiza- cij ima letos zgubo pri svo- jem gospodarjenju. Kako naj torej vzdržujejo predvidenih 3000 kmetijskih strokovnjakov, ki naj bi delali med kmeti ta- ko, da bi vsak skrbel pov- prečno za 300 kmetij? Program kmetijske ix)spe- ševalne službe med kmeti je dober — njegova slabost je le v tem, da ne predvideva virov sredstev za njo. Dose- danji viri so namreč tako iz- črpani, da ne bodo zadošča- li. Brez denarja pa ni moči narediti nič. Kolektivi kmetijskih orga- nizacij razpravljajo o teh na- logah različno. Na občinski konferenci Zveze komu- nistov v Ptuju smo slišali predlog direktorja obrata za koopreacijo pri kmetijskem kombinatu, naj bi spet po- oblastili kmetijske organiza- cije, da bi le one smele od- Icupovati od kmetov njihove pridelke in živino. To je ute- meljil s predlogom, da bi le one skrbele tudi za vso kme- tijsko pospeševalno službo pri njih. Pri tem pa se pojavljajo protislovja. Kmetij.ska orga- nizacija bi izvajala pospeše- valno službo preko koopera- cije. Po njenih določilih pa v kooperaciji ne morejo so- delovati vsi kmetje. Vzrok za to je med drugim v poma- njkovanju gmotnih sredstev. Sodelovati torej ne morejo niti se posluževati kmetij- ske pospeševalne službe — s prodajo ie kmetijski orga- nizaciji pa bi morali prispe- vati sredstva zanjo. Prispe- vah bi jih v obliki zaslužka kmetijske organizacije. Sedanja kooperacija se je zožila na okrog 15, nekje mo- rda celo na 10 odst. vseh kme- tov. Kmetijska pospeševalna služba ï>a je potrebna vsem kmetom, če naj pridelujejo več in ceneje, kar bi koristi- lo njim in boljši založenosti trga. Trenutna prevelika po- nudba na trgu nas ne sme zmesti, da bi zanemarjali proizvodnjo. Kaj kmalu se namreč lahko zgodi, da bi prav zaradi take napake za- čelo primanjkovati nekaterih živil. Krivi pa ne bodo le kmetje. Veliko večja odgo- vornost bo padla na tiste, ki naj bi usmerjali vso kmetij- sko proizvodnjo. Zato ne bi smeli omejevati kmetijske pospeševalne službe le na ozek krog kmetov. Poiskati bo treba sredstva, da bodo zajela vse kmetijstvo. J. PETEK KmétijM nasveti Malokrvnost pujskov Malokrvnost ali anemija je bolezen, ki povzroča zmanj- ševanje rdečih krvničk v krvi, katerih naloga je prenaišaiti kisik iz pljuč po telesu. Med domačimi živalmi je i>ogost- na zlasti pri mladih pujskih. Najpogostejši vzrok bolezn* je pomanjkanje železa, ki je bistvena sestavina rdečih krv nih telesc. ■ Da so pujski zboleli, spoznamo po hitrem in globo- kem dihanju, živali postanejo blede in niso prav nič živah- ne. Vrat in tilnik otečeta, pujski dobijo .še drisko ali pljuč- nico in radi poginjajo. Bolezen pK)vzroča neukim rejcem liko škode. Zakaj živalim manjka železa? Prašički se rodijo bre¿; íalog železa v jetrih, mleko njihovih mater pa vsebuj*:? zelo malo raztopljenega železa, če v tem času nimajo vsaj stika z zemljo, bodo prav gotovo zboleli. Iz tega гаг;- loga je najbolj nevarno pozimi, ko so živali zaradi mraza zaprte na toplem. I Mladim živalim je zato nujno pokladati vsak dan svežo, navlaženo ilovico, na ta način lahko preprečimo ma- lokrvnost. Preprost način je tudi mazanje vimena doječe svinje z železno galico. Vendar sta ta dva načina, pred- vsem zadnji za farmsko rejo precej zamudna. Bolezen lah- ko preprečimo ali zdravimo tudi z vbrizganjem različnih železovih spojin. Najbolj se je izkazal železov dekytran, ki ga uporabljamo za zdravljenje bolezni. To učinkovito sredstvo pa je precej drago, zato so začeli delati cenejšii zdravila, ki jih pujskom dajemo skoz usta. Taki zdravin sta anemin in miap. Zdravljenje je najbolje prepustili veterinarju. I Za kmečko rejo je pokladai^je ilovice najcenej.atijsko sonce je spremeni- lo njegove udeležence in go- ste, ki so bili spet dobre vo- lje. čemu tudi ne! »Opatiji 68« bodo sledili novi festivali. Ti- sti, ki jim bomo reikli »Opa- tija 60, 70, 71...« in tako na- prej-Vsak izmed njih bo ne- kaj obetal, nekaj obljubljal. Najbolj všeč mi je bil sta- vek enega iszmed premaga- nih« pevcev letošnjega opatij- skega festivala: »Ni važno zmagati — važno je nastopiti!« Zdi se mi, da je imel prav. Vmes pa je tudi malce olim- pijskega duha, saj je (hote ali nehote) moj znanec ix> novil bistvo znanega olimpij- skega gesla. DUŠAN BOJANIĆ MALA ANKETA Čakati, čakati... ste že kilaj i>omislili, da se naše življenje sestoji pred- vsem iz čakanja? Vsakega prvega v mesecu težko čakaš plačo, čakaš na rojstvo otroka, čakaš v vrsti za mesio, ča^ kaš na smrt, čakaš, skratka vedno čakaš, Ljudje mirno prenašamo tista obvezïia čakanja, nekoliko huje pa je, ka- dar se točno zavedamo, da bi lahko čakali mnogo manj- Konkreten primer za to — zdravniške čakalnice. Pacienti kritizirajo zdravnike, da tiodijo v službo pre- pozno, da so njihove »malice« predolge in podobno. Vrste v čakalnicah so vsakodneven pojav. V celjskem Zdravstve- nem' domu smo zato dvema zdravnikoma in trem p>acien- tom zastavili vprašanje: »Kaj mislite o čakanju v ambulan- tah in ali so prepozni prihodi v sliižbo Ln dolge »malice« v redu?« Dr. MIL.'W ALBKSK: »Pre- ijibremenjeni smo. Ne samo v ambulanti, kjer dnevna frekvenca doseže tudi 70 pa- cientov, tu so še dežurstva in obiski na domu. Kot zdrav- nika te pričakujejo že v hiši, pred zdravstvenim domom in včasih moraš tik pred sluabo aa obisk domov, ker je do- poldansko dežurstvo ukinjeno. Zato zamude. Pri malici pa gre predvsem za »strokovno izmenjavo mnenj olb turški kavi«, kar pa je navsezadnje potrebno, če pomislimo, da smo tako obremenjeni, da nam ostane le malo časa za zelo potrebno strokovno iz- popolnjevanje.« DUŠAN RATKOVICA, dela- vec v Pečovniku; »Celo noč sem delal, ker imam nočno službo in sedaj tu čakam že tri ure, malo zaradi zoba, ma- lo zaradi prsta. Dremlje se mi, toda kaj hočem, k zdrav- niku moram. Raaumete, zdrav- niki gredo na malico, čas pa lieži in če si bolan moraš Sakati. Mislim, da bi se lah- ^0 zdravniki med sabo malo •iolje pogovorili o svojem de- lu.« Dr. ANTON KOS: »Medici- na je še vedno umetnost, po- stavljanje diagnoze pa je v naših pogojih izredno težko in traja včasih zelo dolgo. Ljudje pojmujejo, ko pride- jo k zdravniku in gredo po- tem v lekarno, da so zdrav- je kupili. Zdravniki delamo tudi popoldne in ponoči. Psi- hična in fizična obremenitev je ogromna, zdravnikova učin- kovitost pa je odvisna od njegovega razpoloženja. Mis- lim, da je bolje, da zdrav- nik počaka pol ure in skon- centriran nadaljuje z delom, ker bo tako lahko mnogo več naredil za bolnika.« SLAVKO FERLEZ, delavec v Aeru Celje: »Tu je vedno treba čakati in čakati. Danes čakam že tričetrt ure. Nisem sicer pogosto pri zdravniku, vendar sem dosedaj vedno dolgo čakal. Prišel sem ob sedmih, pa je adravnica pri- čela z delom šele ob 8.30. To- rej je zamudila uro in pol. Nam v tovarni pišejo minute, ki jih zamudimo, kaj šele, da bi delal takšne zamude, ki so pa v ZD pogoste.« JULIJANA KRUSIC, proda- jalka iz Celja: »Kakor prideš, tako dolgo čakaš. Sicer je resnica, da bi kupec v trgo- vini odišel, če bi moral dol- go čakati, vendar moramo ra- ziuneti tudi zdravnike. Njiho- vo delo je zelo naporno, tako zaradi dežurstev, nočnega de- la kot obiskov na domu. In če je zdravnik starejši človek, težko prenaša takšne napo- re. Mislim, da so to vzroki dolgega čakanja bolnikov.« Prav gotovo imajo zdravniki delno prav, ргалг tako ^ot pacienti. Preobremenjenost, zdravstvo ni trgovina, po- poldansko in nočno delo, dežurstva, to so nedvomno ar- gumenti, ki opravičujejo zdravnike. Vendar ali to vedno arži? Pravijo, da je stalno zamujanje slabost, še posebej to lahko imenujemo kot slabost, ko pa so v celjskem nravstvenem domu tudi taki zdravniki, Id prihajajo v Službo točno ob sedmih, kot so nam povedali pacienti. Z ^ašo malo anketo pa riekoliko pojasnjujemo tudi bolni- kom, da morajo biti nekoliko bolj potrpežljivi, saj zdranr- '^ikfwo delo resnično ni lahko. I. B. M. S. ZBOR KOLEKTIVA CELJSKE OPEKARNE KRUHA JE ZA VSE Tu nedvomno ne kaže po- novno načeti že povedanega o prednostih in koristih te- snejšega povezovanja ali če že hočete — integracije med pro- izvodnima organizacijama o: e- karne Celje in opekarne Lju- bečna—Bukovžlak. Stvar obe- ma kolektivoma ni neziana, čeprav se je navzven pogo- varjalo o tem skoraj izključ- no samo na nivoju obeh direk- torjev ter predstavnikov ob- činske skupščine. Razprave o integracijskih gibanjih v ob- čini so kajpak bile v zad- njem obdobju nekoliko inten- zivnejše, pri čemer so tudi že konkretno omenjaü različ- ne možnosti. V takšnih okoliščinah torej je pred dnevi prišlo na po- budo kolektiva opekarne Ce- lje do zbora delovnega kolek- tiva, kamor so povabili tudi več občinskih političnih in ob- lastnih funkcionarjev. Naj koj v začetku povemo, da je bi- la razprava enih in drugih koristna; Tu so delavci zve- deli za zadeve, o katerih prej niso bili podrobneje poučeni. funkcionarji pa spet stvari, ki opozarjajo, da bo potreb- no sporedno s pripravami na tesnejše povezovanje v ope- karski proizvodnji to in ono še poprej urediti. Zbor kolektiva je bil javen, ljud,je so odkrito povedali mar- sikatero bridko na račun in- tegracije, pač v bojazni za svoj vsakdanji kruh. Zlasti glasno in (obtožujoče so se oglašali nekdanji člani kolektiva ope- karne Ljubečna—Bukovžlak, ki so pozneje dobili kruha v celjski opekarni. Razumljivo! Toda nekaj že mora biti na stvari in naloga občinskih fo- rumov bo, da pomagajo za- deve razčistiti. Vso podporo v zvezi s tem je pred ko- lektiv4)m obljubU politični se- kretar ZK Celje Zvone Dra- gan. Na zboru v celjski opekar- Eii so med drugim sprejeli dva bistvena sklepa in sicer 1, da kolektiv celjske opekar- ne čuti interes in pripravlje- nost, da se močneje poveže s kolektivom opekarne т Lju- eečni—Bukovžlak in 2. oba kolektiva v povezavi z občin- sko skupščino naročita pri ne- prizadeti instituciji — Zavo- du za napredek gospodarstva v Celju — variantni program integracije. Predvsem je bilo v zvezi s tem povdarjeno, da nastopata oba kolektiva kot enakopravna partnerja in da naj ne bi v nobenem prime- ru bili ljudje ogroženi za vsak- danji kruh, če so le voljni pridno in pošteno delati. Skle- njeno je tudi bilo, da se čim prej sestaneta oba delavska sveta, predstavniki obeh pod- jetij na skupnem sestanku. Direktorja tu ne bosta nav- zoča. Za pripravljenost kolektiva celjske opekarne, (glede ope- karne Ljubečna—Bukovžlak naj ponovimo, da je tam za Integracijo pripravljenost že precej dolgo), da se tesnej- še poveže bodisi v delitvi pro- izvodnega programa ali kako drugače, so značilni tudi skle- pi, ki jih je kolektiv osvojil dva dni pred zborom kolek- tiva. Na zboru so jih sicer sa^^ mo informativno ponovili, xa> to jih tudi tu objavljamo bolj kot informacijo. Torej: 1. Celj.ska obekania se spoji z opekarno Ljubeč- na—Bukovžlak kot enaitopra- ven partner. Skupni delav^ ski svet mora imeti iz vsar ke organizacije po enako šte- vilo članov, 2. s spojitvijo se ustanovi novo podjetje z no- vim imenom, 3. potrebno je popolnoma novo vodstvo pod- .jetja, ki bo tudi dovolj stro- kovno, 4. celjska opekarna ob- drži svoj razvojni program v celoti, 5. zagotoviti delo vsem zaposl« îim na enakih delov- nih mestih, 6. z ustanovitvi- jo novega podjetja ostane CO samostojna enota z lastnim žiro računom in 7- do na;!; 1,ј- n,jega v obeh podjetjih ne bi smeli zaposlovati nove de- lovne sUe. ^ Omenjene točke so, če že drugega ne, vsaj izhodišče za skupno razpravo, ki naj pri- pelje do večjega zbližan ja obeh kolektivov. K. IZ DELA ZVEZE MLADINE DRUGAČNA DELITEV ČLANARINE Ф Denar, ki ga zberejo čla- ni ZM naj se v večji me- ri vrača aktivom in s tem članstvu. Člani Zveze mladine so v гаапјШ tednih v celjski ob- čini zelo živahno in pogosto razpravljali o nekaterih pred- laganih novostih v organiza- ciji, ki so zanimive tako za občinsko organizacijo ZM kot za aktive po delovnih orga- nizacijah, šolah in na tere- nu. Glede na to, da je pred- log pravil o organiziranosti ZM v občinah zelo obsežen bi omenili le nekatere novosti. Največ zanimanja pri mno- gih mladih pa tudi pohvale doživlja predle^ o drugačni de- litvi članarine, ki ga bo celj- ska mladina tudi i>ovedalana primernem mestu. Dosedaj so plačano članarino delili tako, da je aktivu ostalo 25 odstot- kov, občinski organizaciji 50, 25 odstotkov pa sta si razde- lili republika in zveza. Novi predlog pa predivedeva, da bi naj ostalo aktivom, ki so tudi neposredni plačniki v bo- doče 40 odstotkov, 60 odstot- kov pa občinski konferenci ZM, ki pa bi ta denar namen- sko uporabila samo za skup- ne akcije, ki bodo pomembne za vso celjsko mladino. Pred- sednik Občinskega komite- ja ZMS Celje, Јдае Volfand, nam je v razgovoru poudaril, da je bistvo predlagane de- litve v tem, da se bo de- nar tako vračal plačnikom — članom Zveze mladine. Do- seženo bo dvoje: aktivi bodo imeli boljšo materialno osno- vo za svoje delo, laže pa bo financirati razne večje akcije od objektov do prireditev. Se- veda pa je še vprašanje, če bo celjska mladina uspjela s tem predlogom. v aktivih ZM naj bi po pred- logu v bodoče delovale stal- ne konference ZM. Na sejah, ki bi bile vsaka dva ali tri mesece bi, obravnavali proble- me aktiva. Stalno konferenco bi v aktivih do 100 članov se- stavljali vsi mladinci, v več- jih organizacijah pa po de- legatskem sistemu. Tudi v ob- čini bi bila stalna občinska konferenca ZM, s stalnim pred- sedstvom in delovnimi organi kot komisijami in aktivi. V teh zadnjih bi se združevali mla- di tehniki, člani ZK, kultur- ni delavci in drugi. Novost so tudi takoimeno- vane problemske konference, ki bi jih organizirali v občin- skem merilu in po aktivih, na njih pa bi obravnavali učne uspehe, nagrajevanje po delu in podobno. Vse te novosti zasledujejo predvsem ta cilj: boljše delo v Zvezi mladine in s tem več- ji uspehi mladih na vseh po- dročjih družbenega življenja. DILEME CELJSKE MLADINE PLESNIH VAJ ŠE VEDNO NI Ф Celjski mladinci še ved- no pred problemom, kje do- biti prostor za plesne vaje in mladinske plese? V predzadnji številki naše- ga časopisa smo poročali o veliki želji mladih v Celju, da bi po dolgih desetih letih, odkar obstaja občinska ples- na šola le dobili svoj prostor za organizacijo plesov in ples- nih vay, prostor, ki bo samo mladinski in kjer ne bo po- trebna vsakodnevna bojazen ali bo kdo v nedeljo zasedel dvorano in se bo moral mla- dinski ples preseliti dru- gam. Na ix>budo občinskega ko- miteja Zveze mladine Celje in Občinske plesne šole so se zbrali predstavniki družibene- ga življenja v Celju in pre- cej dolgo razpravo posvetili samo problematiki občinske plesne šole. Eden izmed sklepov oziro- ma zaključkov razprave je bil, da Občinski komite in Občin- ska plesna šola predlagata skupščini občine Celje da za potrebe mladine, družbenih, kulturnih, športnih, delovnih in drugih organizacij zgradijo v Celju pokrito dvorano. Mla- dina pa bi pri realizaciji tega predloga sodelovala s prosto- voljnim delom in prispevki. To je vsekakor predlog, ki mnogo pomeni za celjsko mla- dino, še posebno če bo ures- ničen, čeprav bi ga lahko za- interesirani podali že mnogo preje. S tem je v perspekti- vi problem le rešen, vendar je tu premalo- Trenutne re- šitve ni. Nemogoče je priča- kovati, da bo dvorana gotova že prihodnje leto. Mladi pa radi plešejo in se učijo osnov- nih plesnih korakov. Mladin- ski plesi v Samopostrežni re- stavraciji se še nadaljujejo kljub glasnim in tihim pomi- slekom mnogih, ki se sprašu- jejo, ali je mogoče v gostin- skem lokalu organizirati mla- dinski ples. V Narodnem do- mu — v veliki dvorani — mla- di niso smeli kaditi, pa tudi alkohol niso točili med ple- som. Nenadna sprememba je prav gotovo vplivala ma mno- ge. Po Celju krožijo nepotr- jene vesti, da bodo plesne va- je v 2alcu in bodo tako stro- ški za že tako skromne že- pe šolarjem in drugih mladih ljudi še večji. Torej, kje je trenutna rešitev, ki jo celjska mladina pričakuje? Ponovno poudarjamo, da je pravilna odločitev skupščine občine glede dvorane Narod- nega doma, v kateri v bodo- če ne bi bilo zabav, vendar gre v tem primeru samo za plesne vaje, za plesno vzgo- jo pod strokovnim nadzorst- vom, sikratka šolski pouk. Zato smo prepričani, da bi lahko bile v Narodnem do- mu vsaj plesne vaje, M. SENIČAR (NE)VESELO VASOVANJE V neki občini, v kateri se je vasovanje ohranilo še do da- našnjih dni, se je pripetil Cne)vesel dogodek, ki ga je pravzaprav povzročila nerod- no postavljena lestev. Fant je hodil vasovat k dekletu; bolj na skrivaj kakor v diihu le- pe slovenske folklorne pretek- losti, kajti okoliščine so bile take, da si ni mogel privošči- ti kakšnega solo petja ali če- sa podobnega. Gospodinja, pri kateri je bilo dekle hišna pomočnica, je ohranjala nam- reč nekaj puritanske kmečke navade; bila je strogo moral- na in zato ni maraiKL, da bi o njeni hišni pomočnici'kdor- koli mislil ali govoril kaj sla- bega. Toda to seveda fanta ni motilo. Neke noči je poiskal pod kozolcem lestev in jo pri- maknil k oknu. Ker v tistem trenutku ni bilo lune, kot re- cimo v televizijski reklami, si je prihranil plezanje navzgor, zakaj bil je tako neroden, da je razbil šipo. V tem ko je zažvenketalo, je pograbil le- stev in jo odnesel nazaj pod kozolec, potem pa jo uovrl domov. Vest pa mu ni dala miru. Naslednjega dne zjutraj je stopil do gospodinje in ji v dobri veri, da ga bo razu- mela, priznal svoje dejanje. »Ne zamerite,« je rekel »ven- dar sem vam pripravljen ta- koj plačati za novo šipo.« Toda gospodinja ni hotela o tem nič slišati. Prijavila ga je kot kršilca nočnega miru in zahtevala zanj seveda ustre- zno kazen. Kaj je bilo iz vsega, sicer ni znano, res pa je, da se je fantu poštenost maščevala; še toliko bolj, ker v primeru, da dejanja ne bi priznal, verjetno krivca sploh ne bi mogli naj- ti. Ta droben primer iz kmeč- ke vsakdanjosti vsaj priča, kako brezkompromisen(na) in nepopustljiv(a) je lahko re- cimo sosed(a) do svojega so- seda, saj mu (ji) je princip važnejši od človeške razum- nosti. oh SOSED SOSEDI ... ^l. oktobra 1968 Miško Kranjec PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO V CELJU ' ( Nekaj spominov ob pisateljevi 60-letnici ) Ne dolgo tega je praznoval znani slovenski pisatelj Miško Kranjec 60-letnico rojstva. Za ta dogodek se je ^x>rnnila naša kulturna javnost zaslužneg'a književnika z mnogimi prireditvami. Naj za to priložnost zapišem nekaj spominov na dobo pred drugo svetovno vojrK>, ko smo po- zdravili lahko takrat že znanega pisatelja tudi na celjskem območju! ' Klub kulturnih delavcev v Celju je priredil maja 1938 T I. celjskem kulturnem tednu literarni večer, na katerem so brali svoja dela knjiže\miki celjskega okrožja. Ker je bilo za te vrste prireditev tiikrat med prebivalci Celja in okolice, posebno med mladino^ mnogo zanimanja, so se na II. kulturnem tednu prav tako meseca maja 1939 predsta- vili cej.skemu občinstvu književniki mariborskega okrožja. Na literarnem večeru dne 3. maja 1939 so nastopili v Celju Člani umetniškega kluba v Mariboru s sodelovanjem go- daln^a kvarteta Glasbene matice v Oeiju, in sácer: dr. Stanko Cajnkar, dr Ivan Domik, Anton Ingolič, Miško Kranjec, Ivan Potrč, Radivoje Rehar, Branko Rudolf, dr. Mak&o šnuderl in Božo Vodušek. Vihamo pozdravljen je prebral Miško Kranjec odlomek iz romana »Do zadnjiih meja«, ki je izšel v tisku nekaj mesecev роипеје. časi neix3sredno pred drugo svetovno vojno so bUi îiaradi močne hitlerjanske propagande in domače diktature vrak dan težji. Svobolneje je lahko dihala le še kulturna beseda. Težnja, sLtšatd slovenske kulturnike in oblikovalce s'ovenske besede in misli, se je čutila tudi v podeželju. Tako je Prosvetno in pevsko društvo »Sloga« v Rogaški .Slatini priredilo meseca nov№ibra 1939 literarni večer v Rogaški Slatini, na katerega je povabilo znane slovenske pisatelje Antona Ingoliča, Miška Kranjca, Ivana Potrča in Frana Rosa. Uvodoma je podpisani predstavil številnemu občinstvu navzoče književnike, od katerih je manjkal Fran Ros, na kar so navedeni brali iz svojih ctel, črtico Frana Rosa pa je prebrala znana slatinska deklamatorica učite- ljica Jožica Ahtikova. Prireditve so se udeležili v velikem številu steklarji iz sosednje steklarne, mladina in mnogi in- telektualci posebno učitelji šmarskega tereré. Lepa dvorana hotela .Soča takrat ( Aleksandrov dom ) je bila nabito polna in so poslušalci vztrajali pri prireditvi do kraja, čeprav je tra- jala nekaj več časa kot je bilo prvotno predvideno. Oseb- ni kontakt naših znanih pisateljev s poslušalci je bil nad- vse prsrčen, posebno pozornost kot najbolj znana oseb- nost je užival Miško Kranjec, ki je bil že takrat najvidnej- ši predstavnik mlajšega pisateljskega rodu. V letih med obem vojnama je bila v Celju najagilnej- ša kutumo-prosTvetna organizacija Ljudska univerza v Ce- lju. Ta organizacija je že leta. 1940 povabila Miška Kranj- ca, da pride v Celje predavat — dan in temo naj si do- loči sam. Šlo je za to, da bi širši krog Celjanov osebno spoznal kulturnega ustvarjalca-književnika, ki je bil že tako irJad s svojimi novelami in romani zbudil nenavadno pozornost in ix>žel mnogo priznanj, znan pa je bil tudi kot napreden javni delavec, izdajatelj in urednik Ljudske pra- vice. Meseca februarja 1941 je sporočil LU v Celju, da bo prišel neki bližnji dan in da bo predaval o slownski kul- turi. Risalnica meščanske šole (danes III. osnovna šola v Vodnikovi ulici), ki je bila stalna predavalnica LU v Celju, je bila ob predavanjih nabito polna. Miško Kranjec je bil deležen močnega demonstrativnega odobravanja, del poslu- šalcev je moral stati celo na hodniku. Po predavanju so ne- kateri Celjani pospremili Kranjca v kavarno Evropo. Tam je Kranjec povedal, da je obiskal Celje »mimogrede«, koje na komandi vojaškega okrožja v Ljubljani. Te pa so bile pK>&ebne vrste »orožne vaje«- v resnici je bil naš pisatelj še z nekaterimi drugimi tovariši po.s!an v neko delovno taborišče v jugovzhodnem delu države (v Srbiji), kamor je Cvetkovičeva vlada pošiljala komuniste in druge na- predne ljudi. Dva meseca pozneje so Nemci bombardirali Beograd in pričeli z okupacijo Jugoslavije — mnogo se je odtlej spremenilo. Na našega Miška Kranjca pa so ostali lepi spomini! ALBIN POr.JAVOR.§EK NASI reporterji odkrili mednarodnega goi^ufa: Po cem so angelčki? manfred janič je v zaporu, gerïa in ernst anabish sta odpotovala v nezna no, kje pa je hermina janic? # ZAKAJ SE JE FREDI NA KONCU ODLOČIL, DA BO »VSE« PRIZNAL PRI NAS IN NE AVSTRIJSKI POLICIJI? Ф KAM STA ODPOTOVALA »POMOČNICA« HERTA IN NJEN NEKDANJI MOŽ, KI JE PRIŠEL V JUGOSLAVIJO »NA DOPUST«? Ф KJE BO VZELA HERMINA JANIČ DENAR ZA PORAVNAVO HOTELSKEGA RA- ČUNA V DOBRNI IN ZA DOLGOVE NJENEGA RAZVEZANEGA M02A? \ v prejšnji številki smo pi- sali o MANFREDU JANIĆU— PREDI JU, ki je peri nas ogu- Ijufal več ljudi za nekaj mili- jonov. Denar je skupaj z raz- vezano ženo in priležnico na veliko zapravljal v naših ob-x morskih mestih, v Dobrni in po barih slovenskih mest. Do- slej nismo podrobneje opiso- vali, kako smo ga odkrili in ne to, kako je goljufije izpe- ljal. Nekaj bralcev nas je na- to opozorilo, čeprav smo tu- di sami imeli namen, da to- krat opišemo kako je naša »akcija mercedes* v resnici potekala. V Celju je »Velika riba« Naši bralci se gotovo še spomnijo afere z uvoženimi avtomobili, ki jih je pri nas prodajal G. Horst s pomočjo naših ljudi. Ti so namreč po- iskali žrtve; tem so natvezili določeno »storijo« in jih pri- pravili, da so kupili poceni avtomobil, ki je bil uvožen in — v Nemčiji ukraden. Glede na to, da smo med preiskavo in spremljanjem te afere naleteli na kup imen in ljudi, ki s to afero niso ime- li zveze, smo računali, da je podobnih »uvoznikov« in po- sojevalcev deviznih računov več! Razumljivo je, da teh stvari ne more spremljati en sam človek, in da je uspeš- nost novinarja pri teh zade- vah večja, če ima več virov informacij. To je stara sveto- pisemska (novinarska) resni- ca. Neko sredo ustavi znanec na cesti avtomobil in dvema ko- legoma zaupa, da je v Celju »velika riba«, ki posoja deviz- ni račun in menja devize za dinarje! To je bilo vse, zna- nec je pognal avtomobil in od- brzel. Ze nekaj dni pred tem pa smo izvedeli, da je v Do bmi neki gospod, ki se ukvar- ja z restavracijo starih umet- nin. Pred dobrim poldrugim mesecem pa to, da neki tuji državljan poskuša vnovčiti dva cerkvena kipa. Po Čem so angelčki To so bile na oko tako raz- lične stvari, da jih ne bi nih- če povezoval. Tudi mi jih ni- smo. Ko smo v Dobrni poiz- vedeli, da je ta restavrator umetnin »dolžnik«, smo po- stali pozorni. To je bilo tudi za urednika dovolj, da je odobril kilometrino za ta pri- mer. Vznemirjati gostov ne smeš, pa tudi pravice ni- maš, da bi šel v Dobrno in rekel: čujte, gospod, zakaj pa še niste poravnali računov? Posedajoč na klopi v parku, kjer si lahko od dolgega ča- sa preštel vsa drevesa, ki so ali pa niso pomembna, smo z velikim teleobjektivom priti- skali vse ljudi, ki bi kakorko- li sodili k opisu, šele danes, ko vemo kdo je bil v resnici, se smejemo, koliko »kiksov« smo naredili, saj smo osum- ljenca posneli le trikrat. O drugih raje ne govorimo. Ka- že, da nimamo nobenega ta- lenta in ne smisla za polici- sko službo. Istočasno smo v Celju iska- li »veliko ribo«, čez dva dni smo izvedeli za eno žrtev. To bi naj bil računovodja nekega velikega celjskega podjetja, ki bi naj zamenjal skoraj pol- drugi milijon. Tega bi že sko- raj odšteli, ker ima dober av- tomobil, zato nismo mogli ra- zumeti, zakaj bi mu naj de- vize služile. Toda, ko smo oti- pavali okrog žene, je kolega nenadoma izvedel, da se je ta nekoč nekje razburjala ziaradi denarja, ki ga je dala za de- vize, deviz pa ni od nikoder. Torej smo bili na pravi sledi. Ni nam pa šlo v račun, da je lahko kak računovodja kljub vsemu toliko naiven! Ko smo razvili filme je eden izmed kolegov nenado- ma pokazal na sliko in dejal, da možakarja pozna, ker mu ga je eden od znancev poka- zal in povedal, da prodaja cerkvene kipe! Neverjetno! In to možakar^ ki sploh ni bil v ožjem krogu osumijer^j. Zadovoljni, da smo iščoč »v« liko« ribo našli prodajalca k pov, snlio poskiišali s tej^ obrzdati nervoeo urednika ki ni z največjim veselje^ odobril stroškov, ker nismo do takrat našli »velike ribe« Juriš za prodajalcem kipovi čigavi so kipi? Kje so ukral deni? Pri nas ali v Makedoni. ji. V Dalmaciji ali na Bizelj. skem? Pregledali smo vsa porc^čiia o tatvinah nabožnih kipov ugotovili, da so varnostni or- gani rešili na našem področ. ju vse probleme v z\ezi s tat- vinami teh kipov pri nas. To- rej? To je en fin gospod ... Po dveh dneh smo presene- čeni ugotovili, da sta devizoij mešetar in prodajalec kipov ista oseba. Taiko se je začelo. Istega dne smo naleteli slu- čajno na driigo žrtev, ta nam je povedala za tretjega ... Ko smo zbirali podrobnej.še po- datke (ljudje niso preveč ra- dodarni, če jim ne pokažeš, da si vsaj kriminalni inšpek- tor), zato smo le počasi na- predovali. Naleteli smo na osebo, ki ni bila z Liohtenstei- na, temveč ie Avstrije. Dobro. Toda poleg njega je bila tudi žena in služkinja. Vsi so nam govorili, da je to fin gospod. Le eden, ki zaide tu pa tam tudi v bar, nam je povedal, da je tega gospoda videl v mariborski podmorni- ci (bar pri Kinokavami) z ne- ko striptizeto in celjskim tak- sistom. Ta isti taksist je v pe- tek zvečer pripeljal v avtomo- bilu dve ženski pred hotel Beograd v Dobrni in se čez nekaj časa vrnil iz hotela z gospodom. Zdaj smo že vede- li, da je to naš rojak, Man- fred Janič, rojen na Babnem pri Celju, ki živi v Avstriji. Na naše veliko presenečenje so iz hotela nenadoma začeli nositi neke obleke in na kon- cu je Janič prinesel še, žen- sko kolo Pony, ga zložil in dal v avtomobilski prtljažnik. Kaj je zdaj to? Kdo so te ženske s taksistom? Kolega, ki bi moral »dežu- rati«, je odpovedal pokoršči- no, ker mu je zbolel sin. za- to je moral nekdo vskočiti, da se nam »gospod« ne bi iz- maknil. Si lahko predstavlja- te, kako zabavno je čepeti ne- kaj ur na enem mestu, ko začne padati slana? Fuj. Ni- koli ne bi bil ЕизИсај. Vsi, ki so nam pri tem pomagali so bili istega mnenja, še več, na glas so govorili, da odslej gle- dajo na policijo z drugačnimi očmi... Naslednji dan smo že izve- deli za kaj je šlo pred hote- lom Beograd v Dobrni. Tak- sist je prišel terjat svoj dolg, z njim je bila njegova žena in žena račimovodje. Tako torej. V nedeljo se ni zgodilo nič posebnega. Izvedeli smo. da je tudi zdraviliška uprava za- čela namigovati, naj Janić poravna visok hotelski račun. Baje je obljubil, da ga bo ^ ponedeljek, ko bo prekinil počitnice in srf vrnil domov. Vse te dni so se vsi trije, Fre- di z ženo in služkinjo lepo sprehajali, posedali v kavar- ni ali parku in se prevažali v Celje in nazaj. V ponedeljek še niso plačali računa. PO krajšem poosvetu, je šef dolo- čil, da je zadeva preveč vroča za nas, naj se z zadevo poigr^ raje javna varnost. V torek smo z zadevo seznanili krimi- nalnega inšpektorja, ki vzel primer"v svoje roke. J. Sever Prihodnjič: STTUDIO 3 IjJ STRIPTIZ- mit (Nadaljevanje s 1. strani) Razdejanje je bilo straš- no. Vrata v stopnišču in ve- ži v Kocbekovi ulici je scefralo. Zdrobilo je vsa okna v stopnišču, vrata nekaterih stanovanj je po- tisnilo s podboji vred v stanovanja. S pločnika v Kocbekovi ulici je rešetke nad kletnimi okni pome- talo čez cesto v zid sosed- nje osnovne šole. Popo- kalo je 63 stekel na okimh v okolici. V šolski kuhinji je med drugim pritisk po- drobil nad 60 jajc, pri- pravljenih za malico otrok. V stanovanju v prvem nad- stropju je pritisk zdrobil tudi oikno kopalnice, po- tegnil iz nje zaveso in jo »obesil« čez žice električ- ne napeljave (na sliki). Razdejanje bi bilo veliko večje, če bi kurjač vrata, skozi katera je prišel v klet, ne pustil odprta. Tar ko je glavni vzduh treščil skoei to odprtino, če bi bila ta vrata zaprta bi bila škoda dosti večja in kur- jač bi gotovo ne ostal pri ' življenju, škodo cenijo na okoli 5 milijonov dinarjev. Vzrok? Že nekaj dni so stano- valci zaznavali nenavaden smrad. Bilo bi bolje, če bi opažanje javili. Spušča- la je cev mestnega omrež- ja plinarne. -ec. Drago Grabenšek Vedno, клаит stopiin v sobo, k.jpi- dela in ustvarja mlad človek, l>ostanem vsaj za nekaj časa dru- gačen. Pre.selim sc v svet. ki je zame nov, prijeten, zanimiv, dra- Kocen. Spoznavati začnem življe- nje drugih; tistih, ki jih srečam vsak dan na ulici, v trgovini ali kje drugje. Njihovega intimnega .sveta, njihovega intimnega živ- •.lenja in konjička ne pozna.š vse do takrat, ko ne stopiš v r.ijihovo delovno sobo, ki je njihov svet. Za ti.stih nekaj kratkih trenutkov poskušam dojeti bistvo njihovega dela; tistega dela, kateremu so po-svetìli s\'oj prosti čas, svoje znanje, svoj denar. Živeti sredi sobe Draga Graben, ^ka pomeni podoživljati svet le- pote, znanja, naporov in še vse- ga tistega, kar dopoldnjuje nje- govo življenje in istočasno kar s svojimi rokami, mi.sUmi, znanjem tiopolr»;uje on sanr. To je dopol- n.jevanje človeških mLselnih na- porov s tehniko. Drago je radio- amater. 2e deset let Lšče in spo- znava prijatelje po vsem svetu. Radioamaterstvo mu ni več ko- njiček. Njemu je vse to strast, skoraj poklir. Noč za nočjo osta- ja zgubl.ien zaradi zal.jubIjenosti v aparature, s pomočjo kateiih lahko lUiče na vse strani sveta. Noč je njegov delavnik. Noč je tisti trenutek, ko se v maijhni de- lovni sotM začne pogovarjati s nepoznanimi prijatelji v San Ma- rinu, .Vndorrí, Jama.^i. na Hava- jih, Fidži otokih, Vatikanu. Na s%etu skoraj ni več države, ki ¡e no bi pokUcal in kasneje od pri- jatelja dobil kartico kot dokaz, da jc z njim resnično govoril. 10 tisoč takšnih kartic je že ibranih v predalih in stenah, kjer visijo tudi druga priznanja za dosežene uspehe, fotografjjc velik zem- lievid vseh radioamaterskih postaj iiH svetu. Kdinemu je uspelo, da je postal član vseh petih najveö jih radioamaterskih klubov na svetu. Drago (irabenšek pravzaprav ne pozna počitka. Soba je polna ap». ratur. katere je v veliki večini sam' naredil. Oddajnik in spre- jemnik je delal več kot deset me. secev! Koliko ur potrpežljivosti je bilo potfvbno, da se je končno skozi aparaturo oglasil nepoznan glas z nekega konca sveta. Po v^m svetu ima ogromno pri- jateljev. Z nekaterimi se .je že osebno spoznal. Radioamaterstvo jih je zbližalo. PosUili so eno: pri- jatp>,i, ki si v ^vsem pomagajo, pripovedujejo o svojem delu. živ- ljenju, delu. Ko je letos imel zlomljeno roko, je to povedal ene- mu prijatelju radioamaterju. Ko je veliko kasneje dobil жл-его a Singapurom, ga je prav tisti Sin- gapurčan vprašal, kako je z nje- govo roko? Resnično, radioama- terji ¡se med sebcfj dobro poznajo! Živeti nekaj tn-mitkov v njegovi sobi je pravo doživetje. Njegovo pripovedovanje je zanimivo, pla- stično. Z največj<» ljubeznijo go- vori o aparaturah, tekmovanjih, delu celjskih radioamaterjev in zaiumivostih posameznih zvez. Ve- dno rad omeni, da ,)е danes na svetu okoli ,430 registriranih ra- dioamaterskih postaj in okoli 4.')ii tisoč radioamaterjev, od katerj^ t)ih je polovica .\meričanov. Niko- li ne pozabi povedati, da samo v Albaniji ni dovol.K'no radioamater stvo! Velikokrat so že sodeloval* v raznih humanih akci,jah, vedno pa imajo doBFc stike tudi s ci- vilno zaščito. Zadnjo pomembnejšo zvezo Je Imel s Kerguolen Islands pri An- tarktiki. Francoski vremenoslovci Se v prostem času ukvarja.jo tudi z radioamaterstvom. Ta zveza je še toliko zanimivejša, ker na oto- ku sploh ni elektrike, pač pa sa- mo generator. Zve^e, poznastva In delo se na- daljujejo. Soba Draga Oraben-ška je nekaj posebnega: v njej ђе spravljen svet v malem. Prijatelji postajajo vse številnejši. Graben, šku pa radioamaterstvu vse več- ja strast. Tone VRABL OBRAZI 31. oktobra 19^8 r»onnO\XJAH: 1 »SAVTN.ISKl MAGAZIN« DOSEGA POMEMBNE USPEHE: Pom ZB ф Akcija krajevne organi, jjjcije ZZB NOV v Braslovčah prizadevni člani krajevne grganizacije ZB NOV v Bra- jlovčaii so prišli na misel, da Di na Dobro vi j ah uredili par- tizanski dom. Za zdaj imajo načrtu, da bi za te namene odkupili zasebno zgradbo, ko- lilior pa t« ne bi. uspelo, na- j^eravajo zgraditi novo poslop- je. V prvem primeru računa- jo z investicijo blizu 5 milijo- ijov 500 tisoč Sdin, pri čemer д1 računana vrednost darova- nega lesa in prostovoljnega dela, medtem ko bi bili »tro- jici novogradnje seveов1апсе. Prav- tako se je v Velenju že se- stala volima komisija. V predhodnih pripravah se bo socialistična zveza močno an- gažirala tudi okrog ocenjeva- nja dosedanjega dela poslan- cev, saj je takšna ocena ne- dvomno dobro izhodišče za izbiro bodočih kandidatov. Nasploh čakajo občinsko or- .ganizacijo SZDL in krajevne organizacije v naslednjih me- secih zelo odgovorne in zah- tevne naloge. K. Prednost šoli ■v v Sen I il j u Na nedavnih zborih voliv- cev so poleg raapraiv o spre- membi ustave in razprav o mednarodni situaciji govorili o tekoči krajevni problemati- ki v posameznih vaseh in za- selkih, v Šentilju pri Vele- nju so zmova dvignili svoj glas za ureditev šolskega po- slopja. V sikladu s progra- mom, ki ga je svoječasno pripravila posebna komisija šolnikov in predstavnikov ob- činske skupščine pride na- slednje leto. Za letošnji ob- činski praznik 8. oktober so txiprli prenovljeno šolo v Cir- kovcih, za Šentiljem pa pride na vrsto za adaptacijo osnov- na šola v Ra^Tiah pri Šošta- nju. šola v Šentilju je ni^e or- ganizirana; ima 4 razrede. Razmere so tod zares slabe, saj ima cela šola samo 1 vo- dovodno pipo, da o sanitari- jah, podu in drugim ne go- vorimo. F. KOMEMORACIJE V ŽALSKI OBČINI Ob dnevu mrtvih bodo v žalski občini šte- vilne komemoracije. Večje žalne slovesnosti bodo v Žalcu, Preboldu, Grižah in na Vran- skem. Za to priložnost so uredili tudi mnoge spomenike padlih borcev т Zaplanini in Letu- šu, na Vranskem. Črnem vrhu in drugje. Po- leg članov ZZB je pri urejanju spomenikov so- delovala zlasti šolska mladina. dhr Seminar gorskih reševalcev Na ok reši j u je v teh lepih jesenskih dneh skoraj teden dni trajal seminar in trening članov celjske gorske reše- valne službe in predstavni- kov milice. Skupno 'so ob koncu pripravili v stenah Rin- ke uspelo demonstracijo re- ševanja ponesrečencev. -ez Posvet sekretarjev ZK v Planinskem domu v Lo- garski dolini je bil posvet članov medobčinskega sveta ZK in sekretarjev komitejev občinskih konferenc s področ- ja nekdanjega celjskega okra- ja. Na posvetu so med dru- gim razpravljali tudi o nalo- gah članov zveze komunistov v zvezi z organizacijo vseljud- .s.ke obrambe. Obisk v Železni Kapl,ii Ob praznovanju âeytdeseîe obletnice obstoja in delova- nja prosvetnega društva Zar- ja v Železni Kapli na avstrij- ski Koroški, je tjakaj odpo- tovala tudi skupina predstav- nikov mozirske občine. Dele- gacijo je vodil JOŽE DEBER- ŠEK, predsednik skupščine občine Mozirje. V Železni Kapli je pred- stavnike mozirske občine spre- jel tudi g. WAGNER, dežel- ni glavar iz Velikovca in FRANC LUBAS, župan Želez- ne Kaple. Med sprejemom so med drugim načeli tudi vprašanje razširitve maloob- mejnega prehoda za pešce na Pavliv'-evem sedlu. Kot je zna- no, je do Pavličevega sedla na naši strani zgrajena lepa gozdju, v informacijskem uradu vrhovne italijanske ko- mande se je vodila še druga bitka. Zasliševanje ujetnikov je pospešeno in neprestano dobivajo važne informacije o položa.ju avstrij.ske vo.jske, ki se nato telefonsko ali pa pre- ko motoriziranih kurirjev jav- l,)ajo vrhovni italijanski ko- mandi. Takorekoč — istega dne, ko se je ofenziva začela je že do- poldne bila popolnoma zlom- ljena. Bil je onemogočen ka- kršenkoli prodor. Nobenega presenečenja ni bilo več, ker se je vedelo vse do podrob- nosti, kako so Avstrijci pri- pravljeni, kakšna ,je njihova moč in na katerih sektorjih bodo na,stopili. .S porazom Konrada von Hötzendorfa je bil povzročen ^ tudi poraz Borojevića na Pi- javi. Od začetka je Borojević imel uspeh, ker je na nekate- rih sektorjih prodrl čez Pija- vo. No, 18.6. začno napad Itali,jani. a 19.6. .je Pijava narasla zaradi deževja in tako posta'a odličen zaveznik Itali- janov. Boro,jević se .je moral s Pijave umakniti. Naj omenimo še to. da so italijanski, angleški in fran- coski oficir.ji. ki so bili ujeti v Avstriji, izjavili, da so ve- deli, kdaj se bo zučolu ofen- ziva, ker so vse to »izda.iali« in povedali mladi jugoslovan- ski in češki oficirji avstro- ogrske vo.iske. General Ludendorf ,je v svo- .ji knjigi »Meine Kriegserin- nerungen« priznal, da zaradi pomanjkan.ja podatkov ne more ugotoviti, kateri so bili razlogi za neuspeh avstro-ogr- ske vojske. »Brezglavi napad cesarske in kraljevske vojske je bil za- me globok in bolesten doživ- ljaj. Na kakšno olajšanje pri- tiska na zapadni fronti, to je proti Franciji, nisem mogel več upati«, je izjavil Luden- dorf. Zelo obsežno delo o prvi svetovni vojni je vsekakor »Der Völkerkrieg« Verlag von Julius Hofmann, Stuttgart, ki v 27. zvezku obširno govo- ri o zlomu avstrijsko junijske ofenzive 1918 na italijanski fronti. Tudi tu se pripisu.je prav dezerter.jem iz avstrijske vojske (Jugoslovanom in če- hoslovakom), da pri zavezni- kih ni bilo presenečen.ja in da so prav ti zavedni Jugo.slovani in Cehoslovaki doprinesli k porazu na Aziaški planoti in porazu Borojevičevega napre- dovan.{a preko Pijave. Kari Friedrich Novak govo- ri v svoji knjigi »Der Weg zur Kathastrophe« o avstrijski ofenzivi na italijanski fronti in pi.še: »In usoda se .je kon- čala. Bila .je izdaja. Dva ofi- cirja in trije praporščaki (zar stavniki) so dezertirali na vi- soki planoti v Italijo in več drugUi tudi na ostalih sektor- jih fronte. Oni so vse izdali. Isto noč, ko je Avstrija pri- pravljala napad, je bil so- vražnik — to je anfanine ar- made — že celi dve uri pri- pi"dvljen na protinapad.« General Maks Ronge piše v svoji knjigi »Krieg und Indu- strie-spionage« o zlomu 11. avstrijske armije na planoti pri .Asiagu in navaja razloge. Komanda italijanske armi.je — generalštabni major Finci je dne 7.7. 1918 v imenu vr- hovne komande armije in svojem imenu izrazil ustmeno in dal pismeno priznanje za »celotno delo v informacij- skem uradu, ki je odlično funkcioniralo zahvaljujoč se oficirjem in vo,jakom za ak- tivno, inteligentno in fanatič- no sodelovanje, s čimer so doprinesli svoj veliki delež k skupni zmagi antantnih sil.« Poraz avstrijske vojske na italijanski fronti pa ,je bil po- sebnega pomena za Nemčijo. Ta poraz .je predstavljal ne- gativno bilanco posebno za nemško vojsko v Franciji. Francoski vojski je bila olaj- šana situacija, ker zaradi te- ga avstrijska vojska ni mogla udariti v bok iz Italije. Prav tako ni mogla Avstrija izločiti določenega števila vojakov in topov za to fronto. Nemči.ja se .je nato začela umešavali т notranje politične in vojaške zadeve Avstrije. V Budimpe- šti so se jezili na Dunaj, avstrijski Slovani so pa Du- naju grozili s samoodločbo. Olo cesar.ja Karla in cesari- co Zito so začeli javno sumni- čiti, da sodelujeta s .sovraž- niki. Vojakom in oficir.jem na fronti so pripovedovali, da so za poraz avstrijske (ifonzi- ve krivi in odgovorni dezer- ter ji slovanske narodnosti, to ,je Cehoslovaki in Jugoslov.v ni. ki so pravočasno o v.sem informirali sovražnika — Itali- jo in s tem omogočili, da ni biio nobenega presenečenj*. V Italiji u,jetim .Avstri.jc4'ni in Madžarom pa se je zdelo čudno in se niso mogli poto- lažiti, da Slovani niso več njim podrejeni, temveč jo iz- gledalo tako, da so sedaj Slo- vani gospodarji situacije. (Se nadalju.je) ^1. oktobra 1968 N \ KRATKO Sestanki po krajevnih skupnostih Od 1. do 10. novembra bo- do po krajevnih skupnostih Šentjurske občine sestanki predstavnikov Občinske skup- ščine in Občinskega odbora BZDL ter predstavnikov druž- benopolitičnega življenja v kraju. Na teh sestankih se bodo posovorili predvsem o problematiki posameznih na- selij in nekaterih kadrovskih vprašanjih. Še mesec dni Samo še trideset dni ali ne- Kaj več loči občane Kalobja v šentjurski občini od trenut- ka, ko se jim bo izpolnila nji- hova največja želja. Dela na cesti namreč dobro napredu- jejo, čeprav so ljudje govori- li, da je zmanjkalo denarja. Kot so nam povedali na ob- činski skupščini Šentjur, pa bo cesta vozna že koncem pri- hodnjega meseca. Pletovarje-Dramlje Gozdno gospodarstvo je zgradilo s precejšnjo pomoč- jo zainteresiranih občanov ce- sto Pletovarje-Dramlje. Ure- dili so jo tako, da je po njej že mogoče voziti z avtomobili. Ta cesta je še en dokaz, kaj zmorejo šentjurski občani, če se odločijo za prostovolj- no delo m prispevke. Prihodnje leto vodovod Kot napovedujejo bo v za- četku prihodnjega leta stari šentjurski problem zaradi pomanjkanja vode povsem izginil. Nova zajetja so velja- la 26 milijonov starih dinar- jev. Trgovino so odprli Samopostrežba na Planini, o kateri je bilo zadnje mese- ce zaradi počasne gradnje to- liko g:n-orjenja, je končno dokončana. Novo, moderno trgovino so odprli pred dnevi precej svečano. Trak je pre- rezal podpredsednik skupšči- ne občine Šentjur tov. Sve- tina. Še o Gornjem trgu Na občinski skupščini v Šentjurju so nam povedali, da so se možnosti asfaltiranja cèste skozi Gornji trg v Šent- jurju izredno povečale, glede na to, da bo problem vodo- voda rešen. Kot kaže, bo- do lahko asfaltirali cesto že v začetku prihodnjega leta. Novi prostori Vetejinarska _ postaja Šent- jur bo verjetno že prihodnje leto dobila nove prostore v bližini šentjurske klavnice. To bo vsekakor zelo pomemb- Пи za niihovo kvalitetno delo, ki sed?,j poteka v neprimernih prostorih. Iz Loč: • v I-očah še vedno primanj- iiii.i;' pitne vode. Tudi oh deževniti dneh ie »e premalo, vedno pa .ie slabp kvalitete. Zal. kot kaže. le- tos še n<' bo nič z obl.iubo občin ske skupščine, da bodo v Lote poteçnili vodovod. Seveda .je .spel denar ti-ti. zavoljo katerega so resni prizadevan.}!, da bi vendarle rešili problem poman.fkanja pil ne vode v nekaterih nasel.iih ko njiškp olitine, padla v vodo. Osta ne torei le še upar*'e da bo pri- hodnie I'«o bolj radodarno. • v lyocali so postavili pavi- ljon, v l.aterem bodo našli zave- tišči volniki, ki fakaio na avto. bus. Denar za utico je dala kra- >'vnr( skimnost. • KunUcionarH loške krajevne skuniiosM U!rotavlia.io, da so s svoio oilločitvijo. da 74.jezi.j"«'nera potoka. Ta pa .ie v privatni lasti. 0|;iašuj(e v „CT" Takle je pogled na halo, kjer vsak dan izdelajo več kot tisoč copat. NA OBISKU V KONUSOVEM OBRATU V LOCAH !§¡ kvaliteto Sio isi utrdili položaj v Ločah sta samo dve delovni organizaciji, ki zajKislujeta večje število ljudi. To sta opekama in obrat konjiškega »Konusa« za iz- delovanje copat. Obe organizaciji pa sta hkrati tudi skoraj edina realnejša možnost za zaposlitev nekvalificiranih delavcev in delavk širokega območja, ki sega tudi čea: meje konjiške občine. »Konusov obrat za izdelovanje copat je letos zabeležil svoje naj- boljše rezultate. V petih letih dela so imeli nič koliko težav — naj- prej s proizvodnjo, nato s kadri in končno še s prodajo. Zdaj je v obratu zaposleno manj ljudi kot ob ustanovitvi — komaj do- brih sto, njihovi proizvodni re- zultati pa so neprimerno večji. Izpod rok marljivih žena in de- klet — kajti večina kolektiva so ženske — pride v skladi.šča kakih tisoč copat dnevno. Medtem ko so v prvih devetih mesecih lan- skega leta izdelali 18~ tisoč pa- rov, so jih letos v tem obdobju poslali na trg že 207 tisoč. Vred- nost proizvodnje je bila lani v prvih sednHh mesecih 3 milijone 400 tisoč novih dinarjev, letos pa so jih zabeležili že ^ milijonov 582 tisoč. To je tudi т skladu s zastavljenimi planskimi predvide- vanji. Velik vrednostni usp^ je posledica boljšega plasmana arti- klov, ta pa spremenjenega asor- timana. V Bjem je več sodobnih oblik in materialov, pa tudi kva- liteta je boljša kot je bila pred leti. »S kvaliteto dela in marljivost- jo naših delavk smo lahko zelo zadovoljni,« nam je ob obisku v obratu dejal obratovodja tovariš Berglez. »Tolikšna kvaliteta je ob dejstvu, da zaposlujemo v glav- nem nekvalificirane delavke, sko- raj neverjetna. Toda gotovo k te- mu pripomore precej dolga doba priučevanja, ki jo mora prestati vsak novinec. Zaslužek res ni prav velik, pa tudi najmanjši ni. Povprečje prejšnjega meseca je bilo 671 dinarjev, ki je — če upo- števamo kadrovsko strukturo — še kar ugodno.« Zanimivo je, da ta »Konusov« obrat, ki sodi med tiste, ki ima- jo i^oraj prazna skladišča in svoje izdelke včaeih ie vnaprej prodajo, nekoliko tudi izvaža. Res, da gre na tuje tržišče le kakih 10 odstotkov proizvodnje, toda nekateri dogovori — kot na pri- mer Ж nemško firmo Adidas, so zelo lepo uspeli. In čeprav т »Konusu« zaenkrat še ne mislijo na razširitev tega obrata, je dej- stvo, da bi, po svojih ocenah, lahko plasirali še ртесеј več iz- delkov, kot jih pošiljajo na trg zdaj, gotovo spodbudno. In k^šni so delovni pogoji? Hala v Foljčanah je sodobna, svetla, manjkajo pa dodatni pro- stori, kjer bi mogle delavke v miru pojesti svojo skromno mali- co in drugo. Za razliko od osred- njega obrata v Slov. Konjicah tu tudi nimajo toplega obroka, če- prav bi bil še kako potreben — saj se precej ljudi vozi na delo iz precej oddaljenih krajev. No, kaže, da bodo v kratkem uredili tudi to pomanjkljivost. Hrano naj bi pripeljali iz »Konusovega« obrata družbene prehnme, jedil- nico pa bo verjetno za tisti čas gostoljubno odstopil kolektiv loš- ke opekarne. To bo gotovo precej izboljšalo položaj delavk, ki ni- majo ravno lahkega življenja, saj jih — podobno kot njihovih brez števila tovarLšic v drugih krajih — po opravljenem delu v tovarni čaka ie kopica domačih opravil. I. BtRNIK Čez nekaj dni... Te dni se bodo dijaki I. oisnovne šole v Slov. Konji- cah vselili v novo šolsko po- slopje. Tisti, ki so si zgradbo že ogledali, so navdušeni. To pa ne velja samo za otroke, temveč tudi та prosvetne de- lavce, ki so zadnjç tedne kar zapovrstjo hodili v nov hram učenosti, da bi tudi sami spodbudili obrtnike, ki zabi- jajo zadnje žeblje v nofvo opremo. Kako bo zaživelo ži- vljenje v novi šoli, bomo to- rej lahko opisali šele kdaj prihodnjič, za zdaj pa lahko rečemo, da je 15 novih učil- nic — od katerih so morali dve spremeniti v pisarne, knjižnico in zbornico — ve- lika pridobitev za Slov. Ko- njice, pa tudi za konjiško osnovno šolstvo sploh. Po preselitvi prve osnovne šole, se bodo v staro poslopje vse- lili dijaki II. osnovne šole- Pouk bo torej tudi poslej po- tekal še v obeh dosedanjih šolskih poelopjih, toda pax)- svetni delavci in ош>о1 bodo rešeni nemogočih delovnih pogojev v »gostujočih« oddel- kih, ki so bili doslej tudi v kulturnem in mladinskem domu. Tako je nova osnovTia šola zgrajena do svoje prve faze. V drugi, ki jo začenjajo parav zdaj, bodo dobili lepo telo- vadnico, v tretji pa še pro- store za kabinetni pouk, pi- sarne tn vse drugo. To je si- cer še bodočnost, saj bo pred tem gotovo treba p>osk:rbeti za nekatere okoliške šole, zlasti vitanjsko, kjer že uva- jajo tretjo izmeno. Uresni- čitev obljube, da bodo konji- ški otroci dobili novo osnov- no šolo že v letošnjem letu, je omogočil zlasti republiški kredit, seveda pa se poznajo tudi že sredstva, ki redno do- tekajo iz samoprispevka, M so ga občani izglasovan mar- ca letos. i.b. LOKA PRI ŽUSMu Vsi poprijeli Prav gotovo ni potrebno, da bi ponovno pi.sali o tem, kako zelo so aktivni ljudje v š«'ntjurski ob- čini, kadar gre za prostovoljno delo in razne prispevke tako v denarju kot materialu, potrebno pa je, da nekatere njihove akcije omenimo. Poglejmo, kako je bilo v zadnjih meeecih v ijoki pri Zusmu. Ljudje so preko vs«-h krajevnih organizacij oziroma pod njihovim vodstvom s prostovoljnim delom zgradili za gasilskim domom ple- sišče, kar je m'd\oinno velik pri- spevek za nadaljnji razvoj dru- žabnega življena v n,i)hovem kra- ju. Predv.sein mladi so bili tisti, ki so največ prispevali k zaključ- nim delom pri vodovodu v Do- brinah pri osnovni šoli. Letos pa so imeli ljudje v tej krajevni skupnosti veliko dela z obnavlja- njem in vzdrževan.ieiTi cest Volčja jama — Zusem in Zametk — Stara Glažuta. Povsem novo pa so zgra- dili ce,sto Mrzlek — I.jikner. Kra- jevna skupnost je prispevala 1.000 dinarjev, prav toliko občani, osta- lo pa so naredili s številnimi pro- stovoljnimi delovnimi urami. Sta- ri in leseni most v Brodah na ce- sti za I>obrino že nekaj ča-sa ne zadostuje sa potrebe cestnega pro- meta, zato so se ljudje odločili, da zgradi.fo nov most z Ix-tonsko oporo, ki pa bo lahko sliržil po- trebam kraja dalj časa. Tako so opravili že mnogo ak- cij. Pa še več jih bodo. Se naj- bolj pa so letos zadovoljni s pre- skrbo v trgovini trgovskega pod- jetja \lerx Olje, ki se je z»'lo iz- boljšala, odkar sta se združila Мегх in Resevna. Л' kraju je še trgovina Kmetijskega kombinata, ki pa ima prav tako veliko deia. -čar DEJAVNOST SZDL NA íMARSKEM: V OSPREDJU KOMUNALNI PROBLEMI Šmarska občinska organi- zacija Socialistične zveze ži- vi v stiku z ljudmi in to je pravzaprav olajševalna oko- liščina pri uresni<}evanju mnogih nalog. Medtem ko je v zadnjem času temelj itejšo obravnavo posvetila delu kra- je\'ndh skupnosti, se zavzema za dograditev nekaterih ko- miinalnih objektov, kot so vodovodi, vaSke ceste itd. Po besedah predsednika izvrš- nega odbora občinske konfe- rence SZDL Jožeta Gojtana bi bilo v tej zvezi trenutno najvažnejše, da bi pričeli rekonstruirati cesto Podčetr- tek—Kumrovec, dokončali ce- sto od Rogatca do Lupinjaka na hrvatski srani ter rešili vprašanje Halarjevega in Sme- hovega klanca. Poseben prob- lem je dalje avtomatizacija telefonskega omrežja. Socia- listična zveza ima prav t^o interes za poslovanje trgov- skega podjetja Jelša, ki bi se naj s svojo izbiro še bolj približalo potrošniku, da bd bil odliv dohodka iz občine manjši; s prizadevanjem pa spremlja tudi razvoj osnov- nega šolstva. Kot je dejal Jo- že Gojtan bi morali z grad- njo nove osnovne šole v Ro- gaški Slatini pričeti čimprej, hkrati pa, urediti šolske raz- mere v Podčetrtku, saj gre aa to, da bi vsem učencem omogočili normalno šolanje. V letošnjem letu beležijo na Smarskem precejšnje te- žave v odkupu kmetijskih presežkov, kajti pokazalo se je, da zlasti sadja neorgani- zirano ni mogoče spraviti v promet. Zato so zelo močne te&ije, da bi ga čim več pre- delali doma, kar bo lahibo opravil novi obrat Vital ^ Mestinju. V okviru svojega delovnega načrta bo šmarska organiza, cija SZDL posatila prihod, nje naloge obrambni vzgojj prebivalcev in izobraževanju rezervnih kadrov. V ta namen je pKxsebna kxMnisija pripj^^ : vila 18 predavanj, v načrtu pa so tudi praktične vaje k civilne zaščite. Med važnimi nalogami SZDL ni nazadnje tudi pomoß mladinskemu vodstvu pri re. sevanju aktualnih probi©, mov, pri čemer bo nujna šir. Sa akcija za vključevanje mladih v članstvo ZK dhr Šentvid pri Planini Hočemo dvorano! v Šentvidu pri Planini so bili redki sestanki ali pa razgovori med ljudmi, na katerih ni bila omenjena obnova dvorane. Vsi sklepi, ki so jih sprejemali so bili sprejeti v trdnem prepriča- nju, da je potrebno takoj pričeti z obnovo dvorane, žal pa sklepov niso realizirali, čeprav so pred časom prav za to imenovali po. sebno komisijo. Razumljivo je, da so za takšno obnovo potrebna tudi sredstva. Občinska skupščina Šentjur naj bi prispevala nekaj denarja, pred- vsem gre tu za vsoto, ki jo je občina dobila ob prodaji »kapla- ni je« v Šentvidu. Ivan Tovornik pa je na sestanku predlagal, da bi zaprosili za pomoč tudi Repub- liški svet Zveze kulturno prosvet- nih organizacij v Ljubljani. Šentvidčani so se tako dogovo- rili, da bodo preizkusili vse mož- nosti za obnovo dvorane, kajti to hočejo imeti. Smarčam so veseli in dobrodušni ljudje.] Eno je zanesljivo, da ime Šmarje ne pri-^ hàja od šmarnice, kajti njega dni, so biZel «tarn gor pri svetem Rok' še gaurce sžrrH pa taj« z dobro žlahtno trtico. Smarcami bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga^^ na drobno in vsake kvarte koga na de-j belo ne bi potegnili. Ce so potegnjeni,} itoično prenašajo poraz, Se več, navihanoi se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve-> seli«. NE VERJEMITE SMARCANO NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- CERA! DRUGI DEL ZGODBE PO PRIPOVEDOVANJU DR. LORGERJA: IZPUHTEL MILIJON (Nadaljevanje kz prejšnje številke in konec) Tako je po zaslugi gostilni čarke Bev- carjeve zvedelo celo Šmarje, da je advo- kat doktor Rupnik zadel na loteriji mili- jon. Rupnik se je hudo otepal sreče, ki ga je doletela: — Beži, beži. Saj se še tega ne spom- nim, kdaj bi bil kupil srečko, pa bi zdaj zadel milijon? — Seveda ste ga, gospod dohtar. Tu piše, črno na belem piše, da ste zadeli mi-. lijon. V Zagreb morate ponj . .. — Eh, saj se ne mudi, tudi če je res. Le kaj bi s tolikšnim denarjem, milijon . . . — Se ne mudi? Kam bi z denarjem? Križ božji, kaj ne rečete, gospod doh- tar . . Ste lačni, žejni. Imenitno kaplji- co imam. Za vas bom dala nastaviti pi- po ... 1 —■ Nikar se ne trudite, nimam denar- ja da bi plačal, res ne ... — Kdo vas pa vpraša za plačilo, boste že, boste že . . ., je hitela gostilničarka in dobrote so letele na mizo kot mana Izra- elcem spod' neba... Doktor Lorger tudi drugi dan ni od- potoval po milijon starih dinarjev. Vsa- kemu, ki mu je hitel čestitat, je pojasnje- val, da ne verjame da je res. Ljudje so počasi začeli sumiti, da zato tako dolgo odlaša, ker mu je milijon zavrtel glavo in ker je nenadoma postal stiskač. Zna- no je bilo, da je bil doktor Rupnik da- režljive sorte in da so na Šmarskem po- pili prenekateri liter na njegov račun. Za gostilne in trgovine je bil dobitnik milijona dobra naložba. Ponujali so mu, ga vabili, mu dajali od najboljšega naj- boljše. Plačilo, saj je vendar čas. Napit- nina je vendar kraljevska, če račune pla- čuje milijonar. Začeli so prihajati pred- stavniki društev, od gasilcev do ORJU- NE, ki se je maloštevilna, zato pa toliko bolj glasno motovilila po šmarskem. Vsi so prosiH za prispevke. Naposled je doktor Rupnik le sedel na vlak. Toda že v Šentvidu ji izstopil, se vrnil skrivaj domov, če se ni spotoma kje ustavil, če se je, se je gotovo tam, kjer bog roko ven moli. .. Advokat Rupnik je Smarcane potegnil s pomočjo poštarja Conca, ki je telegram odtipkal in poslal pismonošo v gostilno, kjer je doktor Rupnik vsak dan posedel. Da so imeli vsi dolge nosove, ko se je razvedelo, da je milijon izpuhtel, ni tre- ba pripovedovati . .. Zapisal: JURE KRAŠOVEC POZOR! Prihodnjič najnovejša potegavščina, k» je trenutno ob krohotu prva med vse- bino po.çovorov za omizji. 31. oktobra 196^ Kamor ¿re cesar pes » PRAVIJO, DA SPOZNAŠ KULTURO GOSTI- TELJA PO UREJENOSTI NAJBOLJ INTIM- NEGA KOTIČKA » ALI LAHKO STARA METLA IN MOKRA ŽAKLOVINA (HOTEL POŠTA) NADOMESTI- TA TOALETNI РАРШ IN BRISAČO? K ravikiik o minimalni btitñ in opremi gostin- ^ obratov. Stranišča, tret- ^tavek. jpisoarna stranišča morajo ^ti odtoke ob stenah, tla ^rajo biti v sredini dvig- ih in nagnjena proti piso- ¡¿im stenam ter sploh tako ' Ijjena, da je možno čišče- j z vodnim curkom. Štra- jka morajo biti higiensko jjjena in prav tako vzdrže- ( 'fß. Imeti morajo predpro pr s tekočo vodo za umi- pje. Oskrbljena morajo bi- .5 toaletnim papirjem, ok- ^ pa zavarovana zoper mr- ■ V uredništvu smo precej ^rxisljah o AKCIJI WC, kot Ufi ji dali delovTH naslov, jedvsom zaradi problematic- liga opisovanja vsega, za kar j30 predvidevali da bomo v celjskih gostinskih lo- ¡sHh oziroma njihovih strani- Odločili smo se, da si sledamo stranišča 16 celj- lokalov, saj je znana res- ica, da kulturo gostitelja naj- bolje spoznaš po urejenosti jjajbolj intimnega kotička. Da ¡8 le ne bi bilo prehudo, smo |i za akcijo odločili v jutra- ijih urah in še to v pone- tójek ter tako obiskali Ce- Lio, Majolko, Ojstrico, Na ji, Branibor, Evropo, Pošto, Mignon, Kolodvor, restavraci- k Ob Savinji, Ribiča, Zvez- [jo, Koper, Dalmacijo, Ljud- ¿0 restavracijo in Turško lačko. Tako smo izvedli jravo majhno straniščno po- »vanje, ki je bdlo na srečo imaiu končano, na srečo za- ■D, ker TOi ljubimo le prijet- je vonjave in svež zrak. Za irihodnjo podobno akcijo si xmo pač priskrbeli plinske iiaske. Pripravili smo si poseben Kenjevalni sistem, z negativ- limi in poziitivnimi točkami, F katerega smo i>oIeg lavaboa h toaletnega papirja vnesli aidi brisačo, milo in čisto se- jalo, kar je nedvomno tudi bIo pomembno. In rezultati? Porazni! Kljub jutranji uri! Sa kaj bi naleteli šele zve- ier? Obiskana stranišča laMco aisdelimo v nekaj skupin. V prvi so Celeáa, Majolka a Ojstrica, ki imajo najsolid- neje urejena stranišča v Ce- lju. Urejujejo jih posebne uslužibenke, ki pobirajo od go- sta od 30 do petdeset dinar- jev za milo, brisačo in papir. Pri Ojstrici nas je motilo le to, da edina odprta »ce- lica« ni imela sedala, ki ga je verjetno nekdo v preveli- ki vnemi odtrgal. Na-Na, Branibor, Evropa, Pošta in Mignon sodijo v dru- go skupino, ki pa se že pre- cej razlikuje od prve. Pri Na- Na sicer imajo lavabo za umi- vanje rok, nekdo pa je odne- sel zgornji del pipe in gost ne more odpreti vode. Tako je tudi lavabo brez pomena. V gostilni Branibor dobi od- rasel gost navaden košček papirja in to ne toaletnega, drug kos pa za brisanje rok — brisača! Oboje le za 30 starih dinarjev. Evropa ima razbito ogledalo, kar je pri- pisati gostom, ki imajo v tem hotelu posebno veselje do raz- bijanja ogledal, sliko celotne- ga straniaSa pa dopolnjujeta polna školjka in splošna uma- zanija. V Pošti imajo lavabo primeren za umivanje povsem malega dojenčka, pod njim pa kraljujeta stara metla in mokra žaklovLna, ki so ju morda namenili gostom kot nadomestilo za toaletni papir in brisačo. V Mignonu vlada precejšen smrad, školjka je polna, ogledalo pa je skoraj neuporabno. V tretji skupini prednjači po najboljši uvrstitvi Kolo- dvorska restavracija kljub ne- znosnemu smradu in ubogim štirim koščkom papira za 30 dinarjev. V stranišču gostil- ne Ob Savinji je promet sa- mo enosmeren, saj je tako oz ko, da se le s težavo srečata dva normalna človeka. Ubo- gi žabotinski, če bi ga v tem stranišču presenetila ix)treba. Zarjavela žica, kot »natezalo« za vodo, školjka v pisoar ju brez dotoka vode, okarakteri- zirata stanje pri Ribiču. Zvez- da je poleg desetih pozitivnih »osvojila« tudi sedem negativ- nih točk, kar je le preveč za slaščičarno. V Kopru so tiri »celice«, odprta je bila le ena. Prostor je bü precej zanemar- jen. V predzadnja skupini sta Dalmacija in Ljudska resta- vracija. V prvi smo našli stra- nišče brez sedala, skrajno umazanijo in precejšen smrad, še huje je bilo v Ljud- ski restavraciji. Napol odtr- gana vrvica, nedoločene fre- ske rjave barve po stenah — neznani umetniki, nekdo, ki je bil »lačen« pa je »odgriz- nil« še četrt sedala. V zadnjo skupino se je brez konkurence uvrstila Tur- ška mačka, kd bi resnično dobila ix>sebno medaljo za popolno neurejenost. Joj, joj, in joj, ubogi giost! Pisoar j i brez dotoka vode, polomlje- no sedalo, velika luknja na tleh z umazano vodo, vse majhno in skrajno zanikrno. Poleg tega pa stranišče v let- nem času širi z oknom na vrt »prijetne« vonjave. Stra- nišče pri Turški mački, je dobilo kot edino samo nega- tivne točke. Kar šest. Tako izgleda naš TOP POPS lestvica, katere rezul- tati so bili porazni tudi gle- de na najbolj optimistična pričakovanja, želimo pouda- riti to, da so celjska strani- šča ponekod prava sramota za celjske gostinske delavce, ki pa v mnogočem krivijo za takšno stanje predvsem goste, vendar so urejena stranišča v Celei, Majolki in Oj- strici dokaz, da je mogoče ta intimni prostor tudi lepo urediti. Res je, da velik del krivde nosijo tudi gosti, to- da to je sestavni del nekega gostinskega lokala, če že da- jo v gostilni gostu toliko pi- jače, da se lahko samo »pri- maje« do stranišča lahko pri- čakujejo tudi to, da bo stra- nišče onesnažil bolj kot je normalno. Upamo, da naša akcija ne bo povzročila pri gostinskih delavcih preveč jeze, malo pa jo je potrebno, že zaradi upanja, da se bo stanje do ča- sa, ko bomo akcijo ponovili, spremenilo. Akcijo WC pripravila in izvedla TONE VRABL MILAN SENIČAR RAZGOVOR Z NEZNANIMI »LIKOVNIMI USTVARJALCI IN DUHOVITEŽI« Ni vse umetnost, kar je narisano na steni Slovenci ljubimo umet- nost. Ljubijo jo tudi dru- gi. Ne Slovence, pač ï>a umetnost. Tisto pravo, elementarno, ljudsko, pre- prosto umetnost, ki je polna prekipevajoče H- kovne strasti. UMETNOST NA STRA- NIŠČIH OZIROMA NJI- HOVIH STENAH. — Že dolgo rišete? — Začel sem v vrtcu. — Vrtcu? — Doma imamo majhen vrt. Saj rammete ... — Rišete tudi doma? — Kaj si pa predstav- ljate? Umetnost se ne sme zapirati v lastno sta- novanje. Umetnost je na- menjena ljudem. In tu je veliko ljudi. — Vam pomeni risanje na stene v straniščih ne- kaj več? — Združujem lepoto z umazanijo. Ko gledam v pisoar, doživljam lepoto, ki jo kasneje izraeim na steni. — Hajduka ste nekam poslali... Je to tudi u- metnost? — Nogomet je umet- nost. — Pa vi, zakaj ste na- pisali svoj naslov na ste- no? Saj to ni božjepotni tempelj? — Saj ni moj nasilov, ampak prijateljev./ — Obvladate kompozici- jo slike? — Obvladam stensko slikarijo in to mi je po- polnoma dovolj. Od neznanih naivnih na- ivcev sera se poslovil. Z desnim očesom sem pazil, da me slikar jeva paleta (beri: roka) ne bo zadela, z levim očesom pa sem opazoval steno. Nekaj prepikanih srčkov, naslo- vov, pa besed, ki so v slovarju označene z zvez- dico . .. Slovenci ljubimo umet- nost. Ljubijo jo tudi dru- gi. Seveda pa ni vse u- metnost, kar je narisano na steno, še posebej, če so to straniščne stene ... Raz.stava hmeljskih vzorcev letnika 1968. je vzbudila v Žalcu izredno zanima- med pridelovalci hmelja. Sodili so, da kaže tako revijo najboljših hmeljev iz Slovenije nadaljevati tudi v prihodnje. Diplome in odličja za naiboiiši hmelj ^ prejelo 22 razstavljalcev iz zasebnega in družbenega sektorja. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE Topolšice ne gre prepustiti usodi (9>;radailjevanje s 1. strani) Nedavno je medobčinski sin- dikalni svet Velenje sklical širši razgovor o problemati- ki Topolšice, na katerem so sodelovali mimo prediitavni- kov sindikalne podružnice iz Topolšice še predstavniki se- kretariata za zdravstvo SRS Slovenije, predstavniki regio- nalnega zdravstvenega centra in drugi. Osnovna ugotovitev je bila, da predlog regional- nega centra ni osvojijiv za To- polšico. če se že operira z ori- entacijo, da naj bi v bodoče Olitalo na 1000 prebivalcev 0,7 bolniške postelje za zdravlje- nje pljučnih bolezni bi gle- de na število prebivalstva v' celjski in sevemoslovenski regiji bilo potrebnih skupno 210 postelj. V tem primeru bi Topoišica obdržala jedro objektov in kadra. Topoišica ae po izjavi predstojnika pri- marija dr. Ivana Cestnika ne bi upirala združitvi z drugim zdravstvenim zavodom, nas- protno, tako sodelovanje je v strokovnem pogledu celo ko- ristno ... V Topolšici vidijo perspektivo v sklopu celjske bolnišnice in se bodo v tej smeri tudi vršili nadaljni raz- govori s celjskim zdravstve- nim centrom. Bolnišnica v Topolšici ima ves potrebni kader, ki so 'si ga z leti težko priborili. Med njimi je 6 specialistov s sta- žem vec kot 10 let, razen te- ga pa je bolnišnica vzgojila za potrebe zdravstva v Sloveni- ji 15 zdravnikov specialistov za TBC in pljučne bolezni. Mimo iskanja rešitve v sklo- pu celjske in ravenske zdrav- stvene regije bo Topoišica še naprej zadržala tesne stike z republiškim zdravstvenim cen- trom. V kolikor bi prišio do dokončnih razprav o namemb- nosti bolnišnice v Topolšici za 'socialne namene oz. vsaj del le-te, se mora ta proble- matika tudi z vidika finanč- nega reševanja obravnavati na širši osnovi, ne v mejah re- gije ... Topolšice nedvomno ni moč prepustiti usodi. Zadeve to- rej morajo biti tako ali dru- gače urejene še letos, kajti kmalu bo tu čas za sklepa- nje pogodb, če se v nasled- njih dveh mesecih ustrezne zdravstvene institucije na Slovenskem ne dogovorijo oz. ne nakažejo rešitve za To- polšico, utegne ta ustanova v naslednjem letu zaiti v teé- ko, celo nepopravljivo situa- cijo. F. KRIViBC NA KRATKO Spet javna tribuna mladih Minuli teden se v stekleni dvorani delavskesa doma spci zhr;ilo nad dve sto mladih ljudi na javno tribuno. Tokrat so na nji-j obravnavali razvoj aklu:l..ih j mednarodnih problemov in pose- bej nedavne dogodke na Cesko- slovaškem. N:» naslednji, naključ- ni javni tribuni, ki bo prve dm novembra pa bo na dnevnem re- du predios novepra statuta ZKS in posebej dolžnosti in pravice ter naloge posameznih članov ZK oziroma kraievnih jn drugih or- ganizaeii 7K Tovarna elektroporce- lana izvaža v ZRN Pred kratkim s« v Tovarni elektroporcelana na lïlakah pri Zagorju začeli izvažati manjše količine porcelanskih grl za raz- svetljavna telesa tudi v Zvezno j republiko Nemči.io. Kupci k t« dr/,ave so se sicer zanimali še za nekatere druge izdelke tega podjetja, vendar /a zdaj še niso našli najbolj ugodnih rešitev za cene temu blairu. Zdaj prodaja ta zagorski kolektiv svoje Í7.del- ke že v šest vzhodno in zahod- noevropskih d-/el Manjši promet na črnalki Zagorska bencinska črpalka je imela od spomladi doslej izredno velik promet. Tudi v prvi polo- vici oktobra s<- je vsak dan ogla- silo na črpalki več desetin kupcev goriva, kar je očitno posledica izredno lepega лтстепа za ta let- ni čas. Zadnjo dni pa je začel promisi rahlo upadati, kar je naj- holjS- znamen'e, da zagorski motorizirani vozniki ž" mislijo na zimo in na čas. ko bodo ne- kateri le samo še ob posebnih pri'iž'iost'h šli na eosto. Priprave na revijo pevcev unokojencev Letos sta bili v Zasavju dve reviji vokalnih ansamblov upo- kojencev. Tt.'krat je na vrsti Za- gorje ob Savi. da organizira po- dobno prireditev v delavskem do- mu. Zagorski pevski zbor upokn- jencpv je v ta namen zaprosil 7Л finančno podporo nekatere za- gorske delovne organizacije in druge. Hkrati se zbor pospešeno pripravlja na koncert, na katerem se bodo občinstvu predstavili z nekaterimi na novo naštudirani- mi vok-'lnimi sklaf'h4»ni. Novi člani ZK v sti»k1arni Pred kratkim se je sešel tovar- niški mladinski komite. Na seji so ttovorili o priiiravah na letno konferenco stoki irske mladine, ki ho predv d?no v drugi polovi- ci novembra. Oh tej priložnosti bodo slovesno spre.jeli v vrste ZK okrog 10 do 4.Ì novih č!anov ZK. prrdvs-m ml'dih di-lavk in delavcev, Mladinsko vodstvo v podjetju je sklenilo povabiti me;l ciano ZK vse tiste mlidince in mladinko, ki so se že doslej iz- kazali s svojim dolom v mladin- skih aktivih in drugod. Delo kluba 67 steklo Poročali smo že o načrtih mla- dinskega kluha G', ki si je v času svojega obstoja pridobil ši- rok ugled med hrastnišUo mladi- no in celo odraslimi. Pred dnevi je vodstvo kluba pripravilo za svojo poslušalce prvi večer v пг>- vî sezoni, ki so ga posvetili pla- ninstvu. V prihodnjih tednih se bodo zvrstile nekatere zanimive gla,4bone in druge ))rireditve. Imenovanja in razrešitve Na 16. seji obeh zborov oličin- ske skupščine so odborniki skle- pali tudi o nekaterih imenovanjih in razrešitvah. V zbor delovne skupnosti nižjo glasbene šole Hrastnik je bil kot predstavnik javnirsti namesto /denka Ll;ige, imenovan .lože (lerhard. Za rav- natelja nižji- glasbene šole jo bil pred kratkim izvoljen Irance Okoi-n. namesto dosedanjega di- rektorja Viktorja Malovrha, ki je sprejel dolžnost predsednika ob- činsko konference S/I)l, Hrastnik, v programski svet lokalne rad j ske postaje Trbovlje sta bila od skupščino občine Hrastnik ime- novana Viktor Malovrh in Albin Zibrel. Na predlog upravnega od- bora sklada za negospodarske in- vesticijo se je število Ic-lega zni- žalo od dosedanjih 17 na 9 čla- nov, v komisijo za preklavilika- oijo zemljišč v katastrski občini nL- o""!' T"'"'" imenovani »ot. Peter. .lozo (iričar in Anton r-^vri IZ Kovka. Odboniiki so potrdil, sestav komisije za dolo- ijtev mo,,a katastralne občine Hrastnik, ki jo je predhodno bnenoval predsednik skupščine Milan Rahič Letos je bilo na zai>orskem področju nekoliko manj prometnih nesreč. Vendar bi se nekatere, kot tale na fotografiji, utegnile končati znatno bolj tragično. V Za- gorju ob Savi se vsestransko prizadevajo za to. da bi vozniki spoštovali omejitev hitrosti na glavni cesti skozi mesto in da bi vozniki motornih vozil upoštevali, da nobena cesta III. ali IV. reda ne dovoljuje velike hitrosti. Za praznik po asfaltu Ko se bodo konec priiiodnjega meseca podali po novi ce- siti šmarjeta—Dol pri Hrastniku prvi vo2¡niki motomdh in drugih vozil, bodo vsekakor morali priznati, da so gradi- telji uspešno opravili svoje delo. Zelo malo ali znabiti celo ničesar pa ne bodo vedeli o tem, da so izvajalci imeli opraviti z izredno zahtevnimi zemeljskimi prilikami, da so morali obvladati številne ovire in zapreke, saj je po sod- bah strokovnjakov dograditev re ceste bua p>ovezana z dejansko nenavadnimi zehtevnimi nalogami Kmalu po pričetku del pri gradnji te ceste, so se izva- jalci otepali z izredno sla- bim vremenom, še celo pri- padniki JLA, ki so prišli ne- kaj tednov na traso, so bili d:>stikrat nejevoljni, ker jim je neprestano deževje jemalo dragocene delovne ure in dne- ve. Pa vendar, delo je teklo, čeprav z manjšo zamudo. Zdaj. ko je v deželi že več tednov trajajoče obdobje su- hega, ugodnega vremena, so izvajalci dohiteli zamujeno, zato sodijo, da bodo dela skončali v drugi polovici no- vembra. Nobenega dvoma ni, da bo nova, nad šest metrov širo- ka, sedem km dolga asfaltna cesta na odseku Smarjeta— E>ol pri Hrastniku izrednega gospodarskega in turistične- ga pj'mena tako aa občine celjskega, kot komune zasav- skega območja. Promet po stari cesti so otežkočali šte- vilni, nevarni in ozki zavoji, zato so se je vozniki težjih tovornjakov raje izogibali. Zdaj bo vse to odpadlo, saj gre dobršen del ceste po novi trasi, izvajalci pa so uspešno odpravili tudi neka- tere druge težave in proble- me, ki so se jim postavljale po robu med gradnjo. Z dograditvijo te ceste bo- do revirji dejansko dobui svo- je »okno v svet« proti Celju, Äiariboru, Savinjski dolini in drugani. Po 29. novembru bo Zasavje povezano s cestnim asfaltom od šmarjete dopod- trojanskega klanca. Ob tej priliki kaže omeniti, da tudi v Zagorju pospešeno urejajo preostali del cestišča na Lo- kah oziroma v Kisovcu, kjer so zemeljska in druga dela fc>nčana, zdaj je v gradnji le še most čez potok Medi jo. Končno kaže omeniti, da bo nared tudi del Zasavske ce- ste od Litije do Zagorja s čemer dobivajo revirji bolj- šo in ustrezno povezanost tu- di proti 2>gornjemu Posavju. Občinska skupščina Hrast- nik bo ob otvoritvi ceste Smarjeta—Dol pripravila kraj- šo slovesnost, na katero bo- do povabui predstavnike so- sednjih občin zlasti Laškega, Celja, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Tako bodo revirji le- tošnji jubilejni praznik Re- publike F>očastild z nekateri- mi pomembnimi gospodarski- mi pridobitvami, ki bodo omogočili uspešnejvše izvaja- nje ciljev reforme. -a- V ZAGORJU LETOS MANJ NEZAPOSLENIH Delo za 180 ljudi Oživljanje gospodarjenja v občini Zagorje ob Savi je omogočilo tudi hitrejše žap>o- slovanje novih delavcev in ,delavk. Ob začetku letošnje- ga leta je bilo na izpostavi komunalnega zavoda za zar poslovanje v Zagorju ob Savi registriranih nad 230 oseb brez dela. Po p>odatkih za mesec september pa so imeli na izpostavi priglašenih le še 113 ljudi, v glavnem fantov in deklet, ki se žeUjo zapo- sliti. Največ novui zaposlenih imajo ■ v Tovarni elektropor- celana na Izlakah pri Zagor- ju ob Savi. V tem podjetju so letos sprejeli na delo naj- manj 140 novih delavk in de- lavcev, čeprav gre za zača- sno delovno razmerje, vsaj v večini primerov, so vendar izgledi, da bo lepo .število na novo zaposlenih ostalo če že ne za zmeraj, pa vsaj za lep čas v delovni organizaciji. Ta in prihodnji mesec bodo v obratu »Lisca« Zagorje ob Savi vzeli na preizkušnjo oko- li 20 deklet, če jo bodo ugod- no prestaJe, jih bodo vzeli v stalno delovno razmerje. Po- goj za to je da novosprejete delavke po prestani preizku- sni dobi izpolnjujejo vsaj 70 odstotkov norme ostalih de- lavk, ki so že več let v to vami. Delavke dobe v času preizkušnje 300 din na me- sec, zdravstveno zavarovanje zanje pa plača komunalni za- vod za zaposlovanje. Tudi letos pozimi se bo- verjetno začel nekaj mesečni tečaj za pridobitev poklicev natakarjev in kuharjev v za- gorski gostinsko-kuharski šo- li. Seminar finansira komu- nalni zavod za zaposlovanje, vanj pa vpisujejo vsa dekle- ta in fante, ki imajo konča- no osemletko. Po končanem tečaju si mladi pridobijo pol- kvalifikacij'0. Letošnjo jesen so Strokov- ni-izobraževalni center, rudar- ski šolski center zasavskih premogovnikov in drugi spre- jeli najmanj 200 novih va- jencev. Od tega okoli 43 iz občine Zagorje ob Savi. Na- daljnjih 30 vajencev pa so sprejele nekatere drage de- lovne organizacije oziroma za- sebni obrtniki. Med sedanji- mi nezaposlenimi so v glav- nem vsi tisti mladi ljudje, ki niso končali osemletko, pre- cej pa je nekoliko starejših žensk, ki bi si rade z zapo- slitvijo izboljšale svoj gmot- ni položaj. -a- S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK Urbanizem in drugo Na sobotni seji .skupščine občine Hrastnik so odborniki razpravljali o 10 točkah dnev- nega reda. Med drugim so dali soglasje k predlogu ak- cijskega programa za delo občinske skupščine in njenih organov v naslednjem obdob- ju in govorili o spremembah oziroma dopolnitvi urbani- stičnega programa v občini Hrastnik in o določitvi nase- lij in območij, za katere je potrebno izdelati urbanistič- no dokumentacijo. Razen te- ga so obravnavali predlog od- loka o sprejetju zazidalnih načrtov za naselje Dol in za del naselja Studenec. Na tej seji so odborniki poslušali tudi poročilo poseb- ne komisije oziroma štaba o varstvu pred elementarnimi in dragimi hudoumhni ne- srečami in posebej o zadnjih škodah zaradi plazovja v sre- dišču Hrastnika in po ukre- pih, ki so jih že ali pa jih bo treba storiti za odpravo zemeljskih vdorov. Odborniki so s tem v zvezi dali več predlogov, o čemer bomo podrobneje poročali v nasled- nji številki našega časnika. Naposled so imeli na dnev- nem redu še odlok o spre- membah maloprodajnih cen v trgovini na drobno, zlasti kruha in razpravo o spojitvi lekarn v Zagorju in Hrastni- ku, ji- I UREJEVANJE SPOMENIKOV IN SPOîVliv SKIH OBELEŽIJ NOV V HRASTNIKU IN ZAGORJU Žalne svečanosti Ne glede na to, da občinski zvezi združenj borcev NOV v Hrastniku in Zagorju ob Sa- vi stalno vzdržujeta in urejata vse spomenike in spominska obeležja NOB na svojili pod- roč.iih, jih bosta pred Dne- vom mrtvih še posebej skrb no očistiti. V hrastniški obči- ni so, kot je znano, skrb za to prevzeli delovni kolektivi, medtem ko bodo oskrbeli s cvetjem vse spomenike NOB šolarji. V Zagorju ob Savi ima v oskrbi največ teh obele- žij krajevna skupnost—Cen- ter, ki ji pri tem opravilu po- magajo obe šolski skupnosti. Drugod pa so za okrasitev s cvetjem in zelenjem poskrbe- le krajevne organizacije ZZB NOV. Kot vsako leto doslej, bodo tudi tokrat v Hrastniku osred- nje žalne komemoracije že da- nes, 31. oktobra. Prva bo da- nes popoldan ob 16. uri preti centralnim spomenikom NOB v središča Hrastnika, na ka- teri bo sodelovala tudi godba na pihala in pevski zbor »Svo- bode П« ter učenci osnovne šole heroja Kajka. Мкгац u žalna slovesnost tudi иа n„| ki JO je pripravila tamkajš,,"' organizacija ZZB N()v ^^J* glavnim spomenikom j^^^ Na slovesnosti bosta sodeW la rudarska godba »Svobo^ I« in pevski zbor »Svobo¡¡? Dol. V petek zjutraj pa Hrastnika odpotovala skuj¿ na svojcev med vojno ц^ј^ Ijenih talcev v Celju in iVf^^ boru, v Gradec v glavno n,^. sto avstrijske štajerske, kj^^ se l>odo poklonili njihovetn, spominu pred centralnim spo. men'kom žrtvam fašizma. V Zagorju ob Savi bo og. rednja žalna komemoraciji jutri popoldne ob 15.30 pr^^ spomenikom ustreljenih talj^ na zagorskem pokopališču, ob sodelovanju godbe na pihajj in pevskega zbora upokojen, cev. Dopoldan pa 1ин1о slovesnosti na I>okah prj јц. sovcu, v Orehovici nad l/jj. kami in drugod. Pri obeh slo. vesnostih na Lokah in na l|. lakah bosta sodelovali nid«. ska godba na pihala in pe«. ski zbor »Loški glas«. DVODNEVNI SEMINAR V ZAGORIU Gospodarstvo in druga vprašanja Ot>činski sindikalni svet v Zagorju ob Savi je pretekli te- den priredil dvodnevni semi- nar z.a člane plenuma tega or- gana in predsednike sindikal- nih organizacij zagorskih pod- jetij. S tem je vodstvo te družbenopolitične organizacije realiziralo tudi tisti del svo- jega programa, ki se nanaša na iziobraževanje in izpopol- njevanje znanja vodstvenih članov sindikatov. Udeleženci so oba dni obravnavali vrsto aktualnih vprašanj s področ- ja gospodarstva, pokojninske- ga zavarovanja, nagrajevanja zlasti vprašanje minimalnih osebnih dohodkov in osnutek pravil delovanja osnovnih sin- dikalnih organizacij. Posebno pozornost so posvetili predvi- denim ukrepom zveznih in re- publiških organov za nadalj- njo krepitev našega gospodar- stva v letu 1969. Razen tega so goTOrili o analizi uresniče- vanja ciljev gospodarsko-druž- b^ie reforme v zagorskih de- lovnih kolektivih ter o pre- gledu rezultatov letošnjega gospodarjenja v zagorskih de- lovnih organizacijah. Razprava na seminarju je bila usmerjena zlasti v tijcri- vanje nekaterih vzrokov za le- tošnjo delno stagnacijo zagor- skega gospodarstva in možno- stim za obvladovanje nasta- lih težav v nekaterih kolekti- vih. V zvezi s tem so pouda- rili, da bi morale sindikalne organizacije v prihodnje vlo- žiti več naporov za to, da K vsi neposredni proizvajalci so- delovali pri odločitvah o po- membnih vprašanjih nadalj- njega razvoja podjetij. Vrsio pripomb smo slišali tudi т zvezi z dosedanjim in prihod- njim upokojevanjem, proble- mi delitve, predvsem nagraje- vanja po delu in delovanju or- ganov samoupravljanja. VISOK JUBÍLKJ USPEŠNIH 20 Ф Ivctos slavi trbovel.iska strojna tovarna pomem- ben jubilej — 20-leinico de- lovanja. Ustanovljena je bila 15. oktobra 1948. in sicer kot Centralne rudarske delavnice, razvila pa se je iz rudniške delavnice za popravilo jam- ske mehanizacije. Razvoj ene največjih trbo- veljskih delovnih organizacij je bil izredno hiter, zlasti še potem, ko so tovarno prev- zeli v upravljanje delavci in izdelali perspektivni program razvoja podjetja. 1952 leta so tako dogradili obdelovalnico, istega leta so rekonstruira- li še prostore montaže, dve leti pozneje 'so preuredili montažno halo, v naslednjih letih pa so zgradili še druge potrebne prostore. Strojna tovarna Trbovlje se je že pet let po ustanovitvi vključila v izvoz; sprva so izvažali drobilce, 1959 pa so začeli z izvozom jeklenih jam- skih stojk. Izdelke trbovelj- ske Strojne tovarne je zdaj mogoče najti v 25 državah, izredno hiter porast izvoza pa beležijo v tovarni po 1961. Takrat so odpreniili ^ izvoz za nekaj nad 2 milij* na novih din izdelkov, lani pa že za desetkrat več, to'je za 24 milijonov novih din. Premagali so skoraj nepremostljive ovire Ko v Strojni tovarni Trbo- vlje povprašate, kakšen trenutni položaj delorae o''' ganizacije, radi povedo, <^ jih je gospodarska reforma txxätavila v ]âovsem nov ložaj — v tržne odnose. Po- ložaj ná bii najboljši, saj bila Strojna tovarna Trbov- lje specializirana predvseni s proizvodnjo strojev in opr^ me za rudarstvo, proizvodn.'-' v rudnikih pa je naz:adov3' la oz. ni bilo denarja za kup strojev in opreme. Trbo- veljske kovinarje pa je priz*' delo še pomanjkanje obrat' nih sredstev; večina investi' torjev je namreč zahteval* prodajo izdelkov na posojil"- se pravi pod pogojem, ki v tovarni pravzaprav bili koe. ђ1 31. oktobra 196» POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE \ trbovijah POSPEŠITI TURISTIČNO PROGRAMIRANJE . рг(ч1 dnevi so se na In- '^tùi.îskih birojih v Trbov- ■љ zbrali predstavniki skup- l^iii občin iz Litije, Zagorja ^ S»vi, Trbovelj in Hrast- ter razpravljali o izde- ^уј predloga programa raz- jjja turizma v Zasavju. Ta sestavni del programa re- joiiahiega razvoja zasavskih f vir j*'v, ki so ga začeli pri- ^vljati lani. urejene ceste, letos bodo jfcijiičili z modernizacijo in gfaliiranjem cest od Ldtije )£) Zagorja za Savo in od joia pri Hrastniku do šmar- ne pri Rimskih toplicah, po- jbiti pa pri tem ne gre tu- li na že moderniziram cesti jojane — Zagorje — Trbov- je — Hrastnik — Dod in ^jana — Litija, bodo ne- Ifoenno ugodno vplivaJe na ¿daljnji razmah turistične ^javnosti na tem območju. 1^06 bo torej v glavnem za- ¡¡juceno urejanje cest, ven- lir pa na povečanje turistič- Kga prometa v Zasavju prav- zaprav niso pripravljeni. Le v Trbovljah, na Trgu revo- lucije, je bil letos zgrajen nov hotel, sicer pa je v glav- nem ostalo vse drugo, kar za- deva turistične in gostinske zmogljivosti, pri starem. To je nedvomno precejšnja po- manjkljivost, ki je ne bo mo- goče odstraniti oz. odpravi- ti »čez i)oč«. Ob urejenih cesath ima to- rej turizem v Zasavju vse po- goje za večji razmah. Seve- da bo treba tako pri prc^a- miranju razvoja kot pri rek- lamiral ju upoštevati celotno območje od Jevnice do Zida- nega mOdta. Posebno pozor- nost bo zlasti še treba name- niti razvoju nekaterih večjih turističnih središč, ki bi jih büo mogoče urediti v Zasav- ju, in to na gradu Bogen- ^>erk nad Litijo, v Medij- skih toplicah na Izlakah ter na območju od Partizanske- ga vrha do čemšeniške pla- nine. V izvajanje programa pa bi ftiorali v ZasavJTi na- meniti v prihodnje (rfiranit- vi okolja. V Zasavju je veli- ko kulturnih in zgodovinskih .spomenikov, ki pa propa- dajo; vse doslej namreč ni bilo denarja za njihovo vzdr- ževanje oz. urejanje. Sestanka na Investicijskih birojih Trbovlje, na katerem so obravnavali izdelavo pro- grama razvoja turizma v Za- savju, so 'se udeležili tudi predstavniki občine Tržič, ki so posredovali izkušnje, pri- dobljene pri programiranju turizma in pri izvajanju spre- jetih nalog na njihovem po- dročju. Posebej so še opo- zoriii na nujno vsklajenost pri urbanističnem planiranju in turističnem načrtova- nju. Čeprav je razlika med Gorenjsko in Zasavjem, pa tu- di med možnostmi za razvoj turis^tične dejavnosti, pa bo- do lahko navzlic temu v Za- savju s pridom uporabili iz- kušnje Tržičanov pri pro- gramiranju razvoia turizma. )«) PRIPRAVE NA OBČNE ZBORE SINDIKATA § v kratkem bodo v Trbov- Ijih zakI,iučUi s sestanki iz- mlh odborov sindikalnih podružnic, na katerih razprav- ^jo o nekaterih najbolj pe- iffili problemih, ki tarejo tostvo sindikalnih podruž- ÍC. To bo služilo koristno pri lo?ovarjanju o vsebini obč- É zborov", ki naj bi jih sin- ikalne organizacije iz Trbo- piij, kot predvideva.}©, opra- le do konca decembra 1968. V pripravah na bližnje občne ro:e sindikalnih podružnic lodo v Trbovljah dokaj po- bbno preučili učinkovitost iosedanjega načina organizi- »ja. Prevladuje namreč pre- ričanje, da je učinkovitost Itla v večjih sindikalnih or- pnizacijah ob dosedanjem si- tanu slaba, zlasti še zato, P je odtrgana od članstva. 'Trbovljah tako že razmiš- Џ]о o možnosti, da bi v okvi- Í večjih delovnih organiza- - so npr. Zasavski pre- - . niki. Strojna tovarna l*i-, ustanovili konferenco |*dikalnih organizacij, ki bi se kot najvišji sirdikalni or- gan v okviru delovnih organi- zacij sestale nekajkrat na le- to in ugotovile, kako uresni- čujejo zastavljene delovne programe in sklepe izvr.šoi odbori sindikalnih organiza- cij. Sindikalne podružnice prav Zidaj preraščajo v samos-tojne politične organizacije. Zato bodo morale skrbno zastaviti programe dela, pred^^em pa razmisliti o tem, kako pro- grame del tudi kar najbolj učinkovito uresničevati. V Tr- bovljah predlagajo v tej zvezi, da naj bi na bli'žnjih občnih zborih sindikalnih organizacij obravnavali predv*áem še naj- bistvenejše probleme in jih skušali do naslednjih občnih zborov tudi odpraviti. V vrsti delovnih organizacij bodo spregovorili prav gotovo o na- grajevanju, odnosih in go- spodarjenju, o čemer član- stvo sindikalnih organizacij v Trbovljah v zadnjem času precej razpravlja. Seveda bo treba spregovoriti na občnih zborih tudi o tem, kako v pri- hodnje zastaviti oblike m me- tode dela, kako seenanjati članstvo o stališčih in ukre- pih, kakšna naj bo vloga sin- dikalne organizacije v samo- upravnem 'áistemu ter ne na- zadnje tudi, kako zastaviti oblike družbeno ekonomskega izobraževanja članstva in vod- stev sindikalnih podružnic. Sindikalna podružnica je eden od tistih deja^-nikov, v okviru katerih je mogoče naj- uspešneje uveljavljati stali- šča Smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, Resolucije X. seje CK ZKJ ter zaključkov VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. To dejstvo bodo v Trbovljah upoštevali tako pri izdelavi akcijskih programov dela sin- dikalnih podružnic, posebej pa tudi pri izbiri novih vod- stev sindikalnih podružnic, pri čemer bodo pri izbiri po- sameznih članov posebej še upoštevali njihovo zavzetost za izvajanje siprejetih stališč ter njihovo dosedanjo samo- upravno prakso. -N- irbove;ljske strojne tovarne LET - KOPICA NAČRTOV ûia'.-ni direktor, dipl. inž, *'ore- ditev delovnega časa in v zve- zi s tem tudi topli obrok, in to z namenom, da še pove- čamo produktivnost. 'Osnovno pa je, da se bo komerciala dosledno prilago- dila tržnim prilikam', od ra- ziskave tržišča, propagande prodaje in odpreme. Kooperacija pa je še po- sebno poudarjena v izvozu. če bomo to uredili, in ne skrbi me," da ne bi bilo mo- goče,« zatrjuje dipl. inž. Ru- di Babic, glavni direktor trboveljske Strojne tovarne, »lahko mimo zremo v prihod- nost. Naš kolektiv je že po- kazal, da je zmožen življe- nja. Zato lahko vsak član ko- lektiva tudi s ponosom pra- znuje 20-letnico delovanja Strojne tovarne Trbovlje.« Ф Trboveljskim kovinarjem Ф torej iskrene čestitke ob Ф 20-Ictnici obstoja tovarne Ф z željo, da bi se predvide- Ф vanja za razvoj v nasled- Ф njih letih tudi uresničila. -m- TRBOVEUSKI MOTIV: top pred Revirskim muzejem ljud&ke revolucije v Trbovljah. (Foto: NK) TUDI O TEM NAJ BI RAZPIRAVL.IALI: RAZIIČNA MERILA PRI PODEUEVAWl] KRITERIJEV Po zadnjih podatkih, ki jili je zbrala kondsija za štipendije pri skupščini občine Trbovlje, prejema štiijendijo 242 mladih Trboveljčanov, ki se šolajo na srednjih, višjih in visokih šolah. Sicer podrobnejše analize o štipendiranju v Tr- bovljah še niso izdelali. Vendar pa je mogoče ugo- toviti, da podeljuje štipendije za zdaj le 20 trbo- veljskih delovnih organizacij. Največ štipendistov, in sicer 68, imajo Zasavski premogovniki, Cemen- tarna Trbovlje jih ima 42, Iskrina tovarna polpre- vodnikov 3S, temeljna izobraževalna skupnost 20, uprava občinske skupščine 14, Investicijski biroji 12, Termoelektrarna in Strojna tovarna po 10 itd. Ob tem je pa zlasti še zaskrbljujoče, da se v LS tr- boveljskih delovnih organizacijah, posebej še manj- ših, ne zavedajo nalog v zvezi z izobraževanjem, saj nimajo niti 1 štipendista. Značilno je, da v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer ne podeljujejo štipendij za študij na srednjih, višjih in visokih šolah, še kako manjka strokovnjakov, saj je izo- brazbena struktura zaposlenih izredno slaba in ne zagotavlja nadaljnjega uspešnega razvoja delovnih organizacij. Osnovna slabost, ki jo je mogoče ugotavljati v Trbovljah pri podeljevanju štipendij, je neenotnost kriterijev. Res je, da med 242 štipendisti prevladu- jejo otroci delavcev in upokojencev, vendar pa je mogoče istočasno tudi ugotavljati, da prejemajo štipendije tudi otroci iz družin z visokimi skupnimi dohodki. Je pa v Trbovljah še vedno tudi nekaj takih, ki brez pomoči družbene skupnosti šolanja sami ne bi zmogU. " ' Prav bi bilo, da bi komisija za štipendije pri skupščini občine Trbovlje čimprej izdelala podrob- nejšo anahzo o štipendiranju in o štipendistih, zbra- la pa naj bi v sodelovanju z ustreznimi službami občinske skupščine tudi podatke o potrebnih ka- drih v delovnih organizacijah. O tem naj bi potem stekla razprava v okviru občinske skupščine in v drugih samoupravnih mehanizmih v občini, pose- bej pa še v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer zadovoljivo ne skrbijo za vzgojo in šolanje kadrov. (nk) Mitja Ribičič v Trbovljah član izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, Mit- ja Ribičič, «e je prejšnji pe- tek mudil v Trbovljah. V predavalnici delavskega do- ma je govoril članom Kluba revirskih .študentov in članom političnih aktivov iz vseh treh revirskih občin o temi »Jugo- slavija v luči zadnjih dogod- kov v svetu«. Boti^ata izbira šivalnih strojev v poslovalnici trgovskega " podjetja »Prvi junij« Tr)x)V- Ije—»Pohištvo« so prejeli ner- vo ix)šiljko šivalnih stroje-v iz tovarn »Bagat« iz Zadra in »Mirna« iz Mirne. V posloval- nici »Pohištvo« so na voljo šivalni stroji odlične kvali- tere, zadovoljiva pa je tudi iabira. V Svobodi II vrtijo »10 zapovedi« Včeraj so začeli v kinema- tografu Svobode II v Z,g4)rnjih Trbovljah predvajati film »De set zapovedi«. Do .3. novem- bra bodo predvajali prvi del filma, od 4. do 8. noveínbra pa bodo vrteli drugi del fil- ma »Deset zapovedi«. Pred- stave so vsak dan ob le., 18. in 20. uri. Kdo bo popravil Na cesti skOiÄi Bevško, ki je ie granitnih kock,, je že nekaj časa luknja v premeru okrog kvadratnega metra. Vo- zniki, ki za to »presenečenje« ne vedo, negodujejo, saj se kaj lahko dogodi še kaj več kot okvara na zračnici. Vpra- šanje je, kdo bo položil manjkajoče kocke in, ali bo treba na to še dolgo čakati? Tako naj bi že v novemb- ru prišlo do prvih izmenjal- nih gostovanj: najprej naj bi v zagorskem Delavskem domu nastopil trboveljski »Pomladni spev«, čez teden dni pa »Vesna« v Delavskem domu v Trbovljah. Sodelova- nje med »Pomladnim spevom« in »Vesno« naj bi v prihod- nje postala stalna oblika de- la obeh zb'>rov. Uspešni STT v strojni tovarni Trbovlj«- dose- gajo zatlnjr mt'spcf izredno ii.çiid- iif proizvodne rezultate. Septem- biski proizvodni načrt so v final- ni proizvodnji prespsli l prihodnje leto. Sodelovanje med »Po- mladnim spevom« in Vesno« Predstavniki mladinskih p?v-kih zborov »Pomladni spev«, ki delu- je v okviru r.lashcnc šole Trbov- lje in zagorsko »Vesno« so se do- govorili za načrtnejše in stalnic- še sodelovanje med olK'nia zboro- ma. Ob Dnevu mrtvih v Trbovljah Trboveljčani se bodo tudi letos dostojno oddolžili spo- minu tistih, ki so darovali življenje, da bi bilo nam vsem lep.šc. Seveda pa se bodo. spomnili tudi vseh dragih, sorodnikov, znancev in pri- ,iatel.iev, ki jih ni več med njimi. Šolska mladina je zadnje dni oktobra obiskala vse spomenike, spominska obelež- ja ter grobišča, kjer so po- kopani borci in aktivisti NOV. Poskrbeli so za uredi- tev 'okolice, k spomenikom in na grobove pa so položUi poznojesensko cvetje in pri- žgaii svečke. Predstavniki občinskega vodstva orgaizacije Zveze združenj borcev NOV Trbov- lje bodo danes popoldan, kot je že običaj, položili k spo- menikom m spominskim obe ležjem vence in šopke. Osrednja žalna slovesnost ob 1. novembru pa bo v Tr- bovljah jutri popoldan na po- kopališču ob grobovih padlih borcev. Komemoracija se bo začela ob 15. uri, ob tej pri- liki pa bodo pevci, godbeni- ki in recitatorji izvedli kraj- ši priložnostni program. Po- zneje pa bodo h grobovom padlih borcev in talcev polo- žUi vence in cvetje. (š) oktobra 1968 PREDSTAVLJAMO VAM NOGOMETNI KLUB KLADIVAR-CEOE Z MLADIMI IGRALCI DO STARIH USPEHOV Odkar so nogometaši Kla- divarja morali zaapustiti П, zvezno ligo je kvaliteta te šiportne panoge v stalnem upadanju. Niti združitev z ŽNK Celje ni prinesel zažele- nih uspehov. Končno je tudi želja, da bi že letos ponovno zaigrali v razširjenih drugih Ugah, propadla. Mogoče je tako tudi prav, kajti po najnovejših podatkih ekipi niti v SNL ne gre tako, kot bi maralo. Le-4a je prav letos občutno šibkejša od prejšnjih, saj v njej ne na- stopajo Maribor in Olimpica, ki igrata v I- zvezni ligi ter Mura, Ljubljiana in Aluminij, F. Hribernik je že vrsto let med najboljšimi nogo- metaši v Celju. Z velikim uspehom je nastopil v amaterski reprezentanci Jugoslavije, kjer je bil tu- di kapetan. Kljub temu, da je vseskozi odličen no- gometärij in skromen šport- nik. Celja ni nikoli zapu- stil. Pravijo, da bo v krat- kem Hribernik prevzel treniranje Kladivar-Celja. Ce bo to res, potem lahko upravičeno upamo, da bo- do tudi za nogomet v Ce- lju prišli lepši časi. ki v drugi zvezni ligi nimajo posebno blesbečih uspehov, saj se ostalim enajstericam ne morejo z uspehom upira- ti. Zaradi velikih ambicij no- vega kluba, da bi že letos balla med boljšimi tekmeci, so bile upravičene želje na- vijačev, da celjski nogometa- ši vsaj v slovenski nogomet- ni hgi osvojijo prvo mesto. Razočaranje je bòlo toliko večoe, če pogledamo trenut- no uvrstitev, ki ni niti naj- manj razveseljiva in častna za celjske nogometaše. Start nI bil uspešen in začeli so Izgubljati tekme celo na do- mačem igrišču. Seveda so takšni rezultati tudi posledica zamenjave ig-' ralcev, saj so mnogi starejši prenehali z aktivnim igran- jem, mlajši pa še nimajo do- volj rutine, da bd se lahko uspešneje upirali nasprotni- kom. Sicer pa: tudi v letoš- nji tekmovalni sezoni še ni nič izgubljenega. Izenačenost med posameznimi ekipama je velika in zakaj ne bi mogel ravno KlađiJvar-Oiije v tej borbi uspeti. Mladih igralcev, katerim je nogomet rekrear- clja in zabava, je veliko in morda bodo prav oni tista, ki bodo ponovno priborili Enajsterica NK Kladivar- Celje je po sedmem kolu SNL na petem mestu s sedmimi osvojenimi toč- kami. Celju tisto mesto т nogome- tu, ki ga je pired časom ime- lo. Vsemogočnost nekega vodje 2e v našem dnevnem tisku smo lah- ko prebrali, da je vodja jugoslovanske olimpijske odprave v Mehiki Nebojša Popovič izjavil, da rekordi, ki jih je dosegla Marjana Lube j, niso regularni in da se je samo zaradi potvorjenih rezultatov, ki naj bi bili delo celjskega sodniškega zbora, uvrstila v olimpijsko ekipo. Ta nepremišljeno in neargiunen- tirano izrečen očitek je razumljivo Lu- be jevo prizade. Prizadel pa je tudi de- lo celjskih atletskih sodnikov, ki že več let vestno, pošteno in z visoko moralno odgovornostjo opravljajo svoje delo. Marjana je ob vrnitvi v domovino na zagrebškem letališču izjavila, da že- li, da se ji rekordi doseženi na letoš- njem državnem prvenstvu za p>osame- znike v Celju ne priznajo. Seveda je ta njena izjava pogojena z nepremišlje- no in ne fair izjavo beograjskega šport- nega delavca. Seve»da Marjana ne bo ob svoje rekorde, ki зо bui doseženi popolnorna legalno, pravilno in večkrat prej in kasneje potrjeni. Tudi njena uvrstitev na olipiadi je vredna vsakega spoštovanja. Tovariš Nebojša Popovič pa naj upošteva dejstvo, da je Marjana od vseh jugoslovanskih športnikov mora- la v Mehiki največkrat na start! Kako pa je bilo z atleti iz Srbije, kjer so bili njihovi rezultati »realni« pa si sko- raj ne upamo spomniti tovariša Popvovi- ča! МагјапЈЛ rekord in uspehi so plod večletnega trdega in vestnega treninga ter samoodpovedovanja, ne pa sodni- škega potvarjanja. Občinska zveza za telesno kulturo bo na svoji prvi redni seji razpravljala o neodgovornem postopku Nebojše Po- poviča in poslala uradni protest jugo- slovanskemu olimpijskemu komiteju! če kdo ni 2sadovoljen, da sta prav Celjanki na olimpiadi izmed atletov do- segli najboljši uvrstitvi (ob Farčiču), naj to pove naglas in brez ovinkarje- nja ter skrivanja in zavijanja v potvor- јепв rezultate. T. VRABL ■v Sport na kratko Konjski šport: EKIPNA ZMAGA CELJANOV Na republiškem prvenstvu т konjskem športu, ki tie bilo na hipodromu v Ljubljani, so Celja- ni dosegli velik uspeh. V ekipnem plasmaju so za-sedli prvo mesto (23 točk) pred KK Ljubljana (20,5 točk). Med posamezniki se je zlasti odlikoval Matjaž Cik, ki je v preskaKovanju ovir bil prvi s časom 49,30 sekund. Tekmova- nja so se udeležili tekmovalci KK Celje in KK Ljubljana. Nogomet: V VZHODNI CONSKI LIGI NIČ NOVEGA Eldpe s celjskega področja, ki nastopajo v vzhodni conski nogo- m'etni ligi, igrajo s spremenlji- vim uspehom. Šmartno .je v Roga- ški Slatini presenetljivo premagalo Steklarja s 4:2, Žalec рц .je po- novno izgubil in to na domačem terenu proti Osankarici (2:1). E- kipa Velenja, Id je igrala z Raca- mi neodločeno 1:1, je na lestvici tretja (10 točk), Steklar peti, Šmartno šesto in Žalec dvanajsti. NAFTA : KLADIVAR- CELJE 3:1 Tekmo proti vodeči enajstericl v slovenski nogometni Ugi Nafti So celjski nogometaši izgubili s 3:1 (2:0). Tekma .je b!U vsesUori razburljiva Nafta p:i siro fi-liio boljši nasprotnik. Celjani so se razigranemu nasprotniku vsaj v začetku dobro upirali. Najboljši igralec pa je bil Hribernik, edini zadetek za Kladivar—Celje pa je dosegel Ubavič, Trenutno jc celjska ekipa na sedmem mestu s sedmimi točka, mi. V sobota igrajo doma z eld- po Kopra, ki je trenutno zadnja na lestvici. ga tekmovanja. Mjegov rezultat je bil 14. najboljši med plavalci hrbt- nega sloga. Ubemia Športnikoma tudi naše čestitke! T. V. Tudi Šrot in Vrhovšek uspešna • GUmpijske igre so končane. Več tisoč športnikov se je počasi razšlo na svoje domove. Nekateri okiteni s kolajnami in drugimi priznanji, drugi razočarani in z edinim upanjem, da bo prihodrčinske zveze za telesno kul- turo. AD Kladivar, trenerji, so- rodniki in prijatelj. Predsednica sveta za telesno kulturo Sonja Uc- virk je obema v imenu celjske občinske skupščine in vseh teles, novzgojnih organizacij izrekla če- stitke za njihovo uspešno sodelo- vai»]e na igrah, v znak priznan.?a pa je vsaki podarila šopek nagelj nov. Obe atletiaü sta bili nad pozornost,)© prijetno pre.senečeni. Olimpijki sta ponovno doma. Veseli in srečni smo, da je njihov nastop bil uspešen. Veseli pa sm^o tudi, da so jim predstavniki celjskih organizacij pripravili len spre.iem na zagreb- škem i»*!>"iću. Vsekakor sta to tudi zaslužili. X. V. \ ZKIVE PROMETA Mopedist podlegel Vozmáik osebnega avtomobi- fla 31-letni VEKOSLAV KRA- MAR iz Začreta je na Tito- vem trgu v Olju izsiljeval prednost mopedistu ANTO- NU ZVEGLERJU iz Celja, ki je voeu s Teharja proti Laš- kemu. Mopedist je trčil v prednji del avtomobila in se tako hudo poškodoval, da Je med prevozom v bolnišnico podlegel. Vozniku avtomobi- la so odvzeli kri za preisika- vo. Smrt kolesarja e7-letni IGNAC POŽLEB iz Podpeči se je peljal s kole- som iz Loč proti Slovenskim Konjicam pravilno po desni strani ceste, vendar brez lu- či- Nekaj metrov za njim je vozila njegova žem s kole- som, na katerem je bila luč. Pri odcepu ceste je Požleba zaneslo, da je zapeljal s oe- ste v jarek, padel na glavo in si zlomil tilnik. Trčenje tovornjakov Lz Velenja je vozil proti Slovenjem Gradcu 31-letni JOŽE GRUBER iz Dobje va- si, too mu je pripeljal na- sproti na nepreglednem ovin- ku STANE PUNGER. Gruber je i2yavil, da je Puncer vozil precej p>o levi strani ceste. Tovornjaka sta trčila. Pri ne- sreči sta bila poškodovana voznik Puncer in sopotnik VLADO ZUPAN iz Celja. Na vozilih je škode za 9.000 din. Brez odbojnega stekla Kolesar 36-letni VINKO ARCET se je peljal iz Pake proti Velenju s kolesom, ki ni imelo zadaj odbojnega stekla ali zadnje luči. Mope- dist 364etiü MARTIN RE- BERNIK, ki je privozU za njim, ga ni opazil in se za- letel vanj- Pri padou se je mopedist močno poskodovaJ po obrazu. Dva poškodovana Proti Mariboru se je p^,. la s kolesom MARij,^ DEŽNIK iz Slovenskih ^ njic ter v Dobmežu zapeij.?" na levo stran ceste, ne (j^ |^ nakazala spremembo srne^ V tem je za njo Pripeijai^^ ' osebnim avtomobilom М\ђт^ CA PAUKOVIČ iz Pirana > zadela kolesarko ter kolesa'1 ja FRANCA OBRULA јг ^ venskih Konjic. Padežniic,^^ je bila huje poškodovan^ lažje i>o.škodbe pa sta dob;', kolesar in voznica. Brez izpita Mopedist 63-letni VIKto? KRANJC je z neregistrij.^ nim mopedom in brez voznij. kega dovoljenja pripeljal iz Spodnje Rečice pri Mozirja na cesto II. reda, ne da se v križišču prepričal, če i, cesta prosta. Iz Ljubnega proti Mozirju vozil s tOlV(ff. nim avtomobilom 22-letiii JANEZ ŠINKAR, ki je pričel zavirati zaradi mopetüsta vendar ni mogel prepreeitj trčenja. Pri trčenju se je njo,! pedist hudo poškodoval. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Olje Skočila pred moped 22-létni mopedist VTNKO KRIVEC iz Velenjia se je pri- peljal s Kersnikove v Kidrt čevo ulico v Velenju z majh- no hitrostjo- Pred avtobusno postajo je nenadoma skočila pred moped sedemletna D.V NICA KOREN iz Škal, ki jo je mopedist zbil po tleh, dt se je poškodovala po glavi. ČP„DELO" CELJE telefoni : C TEDNIK-Radio Celje 23-69 in 31-05 Podružnica „Delo" 28-00 ГКС PODJETJE CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK Z VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG- Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE Volimo CELJE UL 8LACHAIRE: 2IRAFA ^spa Durand se je po bala četrtka, tisti I namreč v francoskih Ф ni pouka. Gospa Du- ¿ se je hala četrtka iz ^em preprostega razio- ђИа je mati trinajstih qJc, od katerih je bilo ¡tarejsemu trinajst let. чак četrtek se je bilo џ izmisliti kaj novega, \)i se to krdelo otrok ,]co zabavalo. Najteže je bilo ugoditi vsem željam. In ta četrtek so nekateri hoteli v kino, kjer so vrte- li kavbojko, drugi so se navduševali za pohod v park, manjšina pa bi rada ostala doma. »Kaj, ko bi šli v živalski vrt?« je predlagala gospa Durand. Vsi so soglašali in vese- lo krdelo se je napotilo v živalski vrt. Na srečo niso stanovali daleč in to je zmanjšalo stroške pre- voza. Ko so prišli v žival- ski vrt, je otroško pozor- nost pritegnila predvsem kletka z opicami. Otroci so se tako neznansko za- tavali, da jih je bilo tež- ko spraviti naprej gledat še druge živali. Res so imeli kaj videti, gospa Durand pa je spo- toma poskrbela za razla- go, če je bila potrebna. Ob pol petih so dobili malico in vsak kozarec li- monade. Brž nato pa so nadaljevali z ogledom. Videli so leve, tigre, pti- ce. Pred vsako kletko so .postali približno pet mi- nut. Razen treh najmlajših so otroci z velikim zanima- njem opazovali živali in že mislili, kako bodo nasled- nji dan poročali sošolcem. šest jih je zahtevalo, naj bi se vrnili h kletki z opicami, kjer so nato doživeli pravi opičji pre- tep. »Ali bi si ogledali še ži- rafo?« je vprašala gospa Durand. Vse dotlej so otroci po- znali žirafo le s fotografij. Toda ko so prišli do ograjenega prostora, kjer je bivala žirafa, je ni bilo. »Kje je žirafa? Otroci so se tako veselili, da jo bo- do videli?« je gospa Du- rand vprašala paznika. »žal mi je, toda prepo- zno je. žirafa hodi spat se ob pol šestih, zdaj pa je šest. »Kaj?« je vzkliknila go- spa Durand. »Pripeljala sem trinajst otrok, da bi videli žirafo, vi pa mi pra- vite, da tega ne morejo! To res nima smisla!« »Kako? Sem prav slišal? Vi imate trinajst otrok"!« »Kajpada!« »Ah, to je pa druga reč!« je odgovoril paznik. »Sa- mo trenutek počakajte, t rž pojdem po zirafo. Kaj ta- kega mora tudi ona vi- deti.« — Albert, tale drugi pralni stroj, tule v kotu, je pokvarjen! lieo te jedro mika, zgri- liipino! Iskra zažge velik ogenj, lesede mičejo, zgledi •če jo- pico ne teče, pa kaplja, ¡¡odí pokonci, kakor bi lUjo požrl. ijco se kmet z gospodo Ф, ne bo imel s čim Ф. Iz zunaj lepota, iz zno- ¡j praznota. iko se samo kuha, je j&a juha. Jabolko ne pade daleč i drevesa. iko skoči kdo v vodo, tčeš tudi ti vanjo? Beseda ni konj. Hrana je delavcu prva Idča. ifco ti mene s kamnom, iem ni jaz tebe s kru- m. Hrasta sneg ne ušibi. Berača s kruhom spraviš i hiše. iko si ti iz mesa, ni- m ni jaz iz lesa. Berač ne živi od ene Ke, ne od enega človeka imar. k orličev postanejo ob iu orli. Beseda včasih pamet nleti. iko sem vse izgubil, ni- И žitx)ta. Huda bolezen je ta, če I preobje kdo telega Џћа. hkren in raven pogled Џ1а ves svet. k gostilne hodi, preden fč prižgo. Moral sem priznati, ko sem nakaj-/ krat prisostvoval razgovoru med Ple- vnikom in nekaterimi slovenskimi za- porniki, da je tudi Plevnik odlično igral zavednega Slovenca in trdnega aktivista OF. Samo tega ni mogel ni- komur povedati, v kateri organizaciji OF je delal in s kom. Tega se je spret- no izogibal z izgovorom, da je to ne- varna tajna. Da sovražnik tudi v ta- borišču' prisluškuje. S tem so se vsi strinjali, imeli Plevnika za pametnega in predanega človeka. Brez Plevnikove vednosti seveda sem z njegovo pomočjo zbral že kar precejšnji seznam internirancev, ki so bili s Plevnikom t^neje in stalno po- vezani. Seznam bi moral le še pre- veriti, kdo je naš in kdo njihov, pa bi lahko pričel s svojim pravim de- lom. Zato sem nameraval v delo vklju- čiti Tigra. Bil sem prepričan, da je Tiger kot zaveden in borben partizan povezan z ilegalno taboriščno organi-' zacijo, in da, če nič drugega, ve vsaj to, kdo med slovenskimi interniranci je zanesljiv, kdo pa ne. Ko sem se nekega večera vračal iz revirja, kjer sem imel neke itali- janske prijatelje, v svojo barako, so me nenadoma v temnem kotu obsto- pili trije neznanci. V rokah so imeli dolge, debele palice, kakršne so imeli taboriščni policaji, štubaki in blokači. »Zdaj te imamo, karabinjerček!« je spregovoril v slovenščini najmanjši, starejši možakar. Oblil me je mrzel pot, in da bi se jih rešil, sem z bli- skovitim skokom hotel pobegniti ne- pričakovanim napadalcem. »Che cosa volete?« sem prestrašen vzkliknil, ko so me ujele jeklene pesti in me potegnili nazaj v krog. »Spoznali smo te, okupatorjev hla- pec, in sedaj le ti bomo sodili kot voj- nemu zločincu.« šlo mi je torej za živ- ljenje. Nisem mogel ugotoviti, zakaj mi pretijo in kdo so. »Che cosa volete?« sem vprašal vno- vič, in to z odločnim, krepkim glasom. Največji in najmočnejši od trojice mi je z roko zaprl usta. »Molči! Sedaj bomo govorili mi. Samo en glas še daj od sebe, pa ti s tole palico razbijem butico. Kar bo- mo vprašali, samo prikimaj in odki- maj. Da besede glasno ne pismeš!« — Vdano sem prikimal ves napet v sebi, da bi pridobil čas in našel možnost za rešitev. Hotel sem le ugotoviti, kdo so in česa me dolže. Najmanjši je spregovoril. »Si bil karabinjer v Ljubljani?« — Naredil sem se, kot da ne razumem. Preteče je ponovil vprašanje. Nekaj sem moral storiti. Prikimal sem. ko sem tisti trenutek pomislil na ta- boriščni gestapo pa na Plevnika, ki bo zanesljivo uporabil skrivnost, če zanjo izve, sem obupan zopet odkimal. Tedaj sem začutil močan udarec s pa- lico po hrbtu'. Takšne udarce so delili štubaki in blokači. Nekdo mi je zvil desnico na hrbtu. »Si bil v Ljubljani leta dvainštiri- desetega kot karabinjer ali ne?« — Pri- kimal sem. Najmanjši je pomembno prikimal ostalima dvema. »Torej? Stvar je dokazana. Priso- stvoval je mučenjem in je odgovoren za žrtve. Bog ve s kakšnim namenom in po kakšnem nalogu je prišel v ta- borišče.« Nisem do kraja slišal njego- vih besed. V tisočinki sekunde sem opazil, kako je največji dvignil palico z namenom, da bi mi raztreščil glavo. Da bi maščeval žrtve italijanskega fašizma v Ljubljani, da bi izvršil sod- bo nad vojnim zločincem. Toda jaz sem se tej sodbi uprl z vsemi silami, ki sem jih zmogel. Iztrgal sem roko iz jeklenega objema in se pognal v trebuh velikanu, ki je zaradi nenad- ne bolečine izpustil palico za svojim hrbtom. Palica je bila v trenutku mo- ja. Naperil sem jo v trojico tako, da bi pobil kot mačko tistega, ki bi se prvi premaknil. Lahko bi sedaj stekel v svojo varno barako. Toda smrti bi pobegnil le za eno noč. Kar so tile Nemci sklenili storiti nocoj, pa jim ni uspelo, bodo zanesljivo poskušali jutri. In nato vsak dan vse dotlej, dokler ne Izpolnijo svojega naklepa. Moral sem jih torej zastrašiti. Spre- govoril sem jim v materinščini. »Poslušajte, bedaki! Samo las mi skušajte skriviti, pa naženem na vas in vašo svojat vseh pet tisoč Italijanov, kolikor jih je v taborišču. Nir^'^te pravice kaznovati, česar niste dokazali. To, da sem nosil okupatorsko unifor- mo, še ni dokaz, da sem vojni zločinec. Niti to ne, da sem kot tolmač po službeni dolžnosti prisostvoval pri za- sliševanjih. Sedaj sem tu, interniran kot vi in v istih pogojih. Po vojni me boste lahko poklicali na odgovor za moja dejanja. Po vojni me boste lahko vprašali, kdo sem in kaj sem delal, pa zakaj sem ravno tisto delal, kar se vam sedaj zdi kaznivo.« Še sem govoril in pretil z dvignjeno gorjačo. Enemu od njih bi z lahkoto razčesnil glavo, v tako nerodnem položaju so stali pred menoj. Toda ko sem občutil, da sem jih z besedami in argumenti ugnai, sem palico pogumno vrgel pred nji- hove noge. »Sedaj lahko udarite neoboroženca, če dvomite o moji nedolžnosti.« Tro- jica se je zbegano spogledala. Naj- večji med njimi je s tal pobral svojo palico, najmanjši pa je odločil: »Se bomo prepričali. Pobegniti nam tako ne moreš.« Kako so prišli, tako so odšli. Požrla jih je tema. Vame pa se je zadri strah, kaj bo, če Plevnik izve, da sem bil v Ljubljani karabinjer. Gestapov- ska izpostava v Ljubljani prav gotovo še hrani mapo o nekdanjem karabi- njerju Bartolomen, ki je pobegnil ge- instapu tik pred aretacijo. Kot spreten krojač je Paradižnik urezal pre- ^•■elemu kurniku novo obliko. Razširil in podalj- '^' je poslopjece in ko je žena Klara prinesla ^ Vrt klobaso in cvička, kar ni mogla verjeti J^tnim očem. Vrt je krasila pravcata arhitek- - Okras hiše in soseske! - Paradižnik je jfPieskal garažo z dišečo barvo In naznanil soprogi: »Tako, urejeno je. Jutri grem PONJ!« Vsi vemo, kaj pomeni PONJ! Naj mimogrede sa- mo še nekoliko razsvetlimo okoliščine, ki so privedle Paradižnikova dva, da sta se odločila ZANJ. Prva in osnovna je vsekakor bila ta, da se je z leti v domači hranilnici na ime Paradižnik nabral čeden kupček starih in novih ... - Drugi razlog, ki je odločno v prid nakupu, je bil: sosed Karfijola je tudi že imel avto! - In navsezadnje, davna želja Paradižnikovih: popotovati, ogledati si široki svet, tostran in onstran meje! Paradiž- nik je namreč imel šoferski izpit, predvojne kvalitete! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov/ Vsaka ncscda v malem oglasu stane U.50 Ndin (za naročnike) ш U,(iO N<1ìd (za vse druge) t)b posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do datnib l,(HJ Ndin; za ogla- se pod šifro pa po i.OO Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi Usta vsak teden do 1Ü ure v soboto tzjemoma spreje mamo naročila za male oglase tz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vKuto denarja C. TEDNIK OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor- čičeva i. pritličje desno; telefon SI (Hi PRODAM ŠKOIK) MB 1Ш, letnik 1967, prevoženih 20.000 km pro- dam Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno razteglji- vo mizo in 4 stole prodam. Vprašati; Okrožnik, Celje, Dečkova cesta štev. 12. ENO, oziroma dvostanovanj- sko hišo na Otoku prodam. Naslov v upravi lista. ZIMSKE gume Pirelli 670/15 prodam. Štefan čakš. De- lavska 18. M.\NJŠE posestvo z lepim vinogradom v okolici Celja ( Ri f engozd ) prodam. Mi- lan Višner, Celje, Ulica Bratov Vošn Jakov 56. SOBNO lončeno peč, dobro ohranjeno prodam. Krušič. Celje. Stanetova 2 drugo nadstropje. ARONÜIR.W'O posestvo, gozd, travnik, vsega 7 ha prodam zaradi starosti. Naslov v uprav; lista TOVORNI avto MAN .У20 KI- PER 5 i prodam. Franc Zavrsn^k. Zakl 3 Gomilsko. OPEL Rekord 1954, brezhi- ben prod:m za S.'iOO ND. Milan Kcštomaj, Elektro- tehna, C«!je. Stanetova ul. M.\LO rabljeno peč na olje (sobno) prodam po ugodni cen:, šarlah. Celje, Mari- borska c 68. POSESTVO vseh kultur (12 ha> hiša. gosp. poslopje, shramba, elektrika, vodo- vod. 4 km od železniške in avtobusne postaje Šmart- no ob Paki prodam. Na- slov v upravi lista. AVSTRIJSKI kombiniran o- trošk: voziček prodam. Vprašati LUN. Lisce. MEII.ANICNO delavnico 9X8, veliki parkirni prostori in takoj vseljivo enodružinsko hišo prodam. Mernik, Šem- peter 94 v Sav. dolini. ŠTEDILNIK GORENJE na drva, dobro ohranjen pro- dam, Alojz Vrečer, Celje, Ipavčeva 16, V TRGU Braslovče prodam stanovanjsko hišo z gospo- darskim poslopjem, nj.ivo, brzošivalni stroj SINGER in večji ročni voziček. Na- slov v upravi lista, PR.^kLNI stroj RONDO, cen- trifugo električni štedil- nik in dodatni štedilnik prodam. Vprašati: Počkaj, Celje, Vrunčeva 14. HIŠO z vrtom prodam ugod- no. A.škerc, Bukovžlak 68, Teharje P.ARCELO v Žalcu prodam. Naslov v upravi lista. ZOP.VSS .570 v tovarniški em- balaži prodam za 2750 ND. Ing. Jože Leban, Stolpnica. Store. ZASTAVO 750 letnik 1965 prodam za 1,050.000 din. Vzamem tudi ček, Ivan Obrez Celie, Delavska 16, VEÍ:.íO količino domačega zelja za ribanje prodam po 0 30 ND za kg, Rozi Kolar, Čret, Bratov Kres- nikov 24, Celje DVA KAVČA, omaro. 3 fo- telje, mizico — komplet prodam za 160,000 SD O- gled. Laško, Debro 12, KUPIM PLEMENSKO kravo sivorja^ ve pasme, najraje s teletom ali visoko brejo kupim. Pi- šite: Franc šketa, Topovlje, Braslovče, STANOVANJE MÍ>í^KEML' oddam sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista. MIRNA in poštena mlada zakonca iščeta neopremlje- no stanovanje v centru me- sta ali bližini Celja, možno je tudi v Šentjurju Ponud- be pod »PROTI NAGRADI«. OPREMLJENO sobo oddam dekletu. Naslov v upravi lista. ENKRATNA priložnost! O- premljeno enosobno kom- fo. tno sončno stanovanje s centralno kurjavo v Ce- lju oddam za več let. Pis- mene ponudbe na upravo lista pod »PLAČILO VNA- PREJ«. SOBO in kubinjo v bližini Žalca zamenjam za enako ali večjo sobo v (Delju. Primemo za upokojenca. Naslov v upravi lista. LEPO sončno sobo oddam najraje zdravniku. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV PODJETJE DIMNIK, Ljub- ljana,, černetova 17, sprej- me mlajše dimnikarje. Pre- nočišča, za samce na raz- polago. RAZNO OPOZ.4RJAM, da ne priznam nikakršnih dolgov moje žene Elizabete Timič, hčer- ke Gordane in sina Marja- na. Sretan Timič. Celje, Trubarjeva 46. OSNOVNA navodila za takoj- šnje pleten:« na pletilnem stroju »PASSAP DUOMA- TIC«. Nudim tudi tistim, ki ga že imajo, 'čater, Mi- klošičeva 11 b, Celje. N.\JBOLJŠEMU ponudniku oddam v najem ogrevano • garažo na Aljaževem hribu. Ponudbe pod »GARAŽA«. MILOŠ KLINAR — KLJU- CAVINCARSTVO - Celje, iz deluje aluminijaste karni- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi in razne profile, ter opravlja vsa stavbena klju- čavničarska dela solidno in poceni! Na podlagi 154. člena statuta Združenega že-" lezniškega transportnega ptjdjetja Ljubljanai in 14. člena pravilnika o delovnih razmerjih- Transportnega p>odjetja Maribor t i razglaša komisija za delovna razmerja pri TRANSPORTNEM PODJETJU ) MARIBOR 1 naslednja prosta delovna mesta: s i štiri radiooperaterje : ( radiotelegraf iste ) ^ v Prometni sekciji Maribor, Transportno : podjetje Maribor ' Pogoji za sprejem so: . j — vsaj popolna osemletka ! — odslužen vojaški rok j — splošna zdravstvena in psihična sposobnost, j Prednost imajo kandidati iz JLA, ki so služili t: radiotelegrafskih enotah. ~ í Sprejeti kandidati bodo zaradi izpopolnitve teore- ■ tičnega in praktičnega znanja obiskovali 6 mesečni-: tečaj. ■'. Samska stanovanja so na voljo. Ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja^ pri Transportnem podjetju Maribor, do vključno 1 5. novembra 1968 in jih je dostaviti na naslov: .' Transportno podjetje Maribor, Komisija za delovna^ razmerja, Maribor, Kopitarjeva ul. 5. , i KREDITNA BANKA CELJE' obvešča svoje stranke, da v soboto, dne 2. novembra 1968 ne bo poslovala za stranke naslednje poslov- ne enote: — osrednja poslovna enota v Celju z ekspoziturami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slov, Konji- cah, Sevnici, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in Žalcu, — podružnice za kreditiranje kmetijstva v Celju., Istočasno pa obveščamo cenjene stranke, da bodo navedene poslovne enote poslovale za stranke V SOBOTO, DNE 9. NOVEMBRA 1968. Organ za kaznovanje prekrškov občine Šmarje pri Jelšah razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Kandidatkinje morajo poleg splošnih pogojev iz- polnjevati še naslednje pogoje; — da imajo dvoletno Administrativno šolo in da so opravljale strojepisne posle vsaj eno leto, — da imajo stanovanje v Šmarju pri Jelšah. Poseben pogoj za sprejem v službo je enomesečno poskusno delo. Osebni dohodek je določen s pravilnikom. Nastop službe je možen takoj. Kandidatkinje naj pošljejo pismene ponudbe s krat- kim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju po gojev, kolkovane z 0,50 din na naslov organ za kaz- novanje prekrškov občine Šmarje pri Jelšah. Raz- pis velja 15 dni od dneva objave. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE razpisuje naslednja delovna mesta; 1. Šefa sektorja za urejanje gozdov 2. šefa sektorja za komercialo Kandidati za delovno mesto pod 1. morajo izpolnje- vati naslednje pogoje: — da so dokončali gozdarsko fakulteto — da imajo 10 let prakse v gozdarstvu — da imajo opravljen strokovni izpit Kandidati za delovno mesto pod 2. morajo izpolnje- vati naslednje pogoje: — da so dokončali gozdarsko ali ekonomsko fa- kulteto, — da imajo 5 let prakse v gozdarstvu Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa, prijave se pošljejo na naslov: Upravni odbor Gozdno go- spodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13. ' Komisija za razpis delovnih mest pri I KZSZ CELJE Gregorčičeva 5/a \ V skladu z 11. členom pravilnika o delovnih^ razmerjih delavcev KZSZ Celje ¡ razglaša ,1 naslednja prosta delovna mesta: 1. ekonomske.ça svetovale? 2. dva finančna revizorja PCX30JI delovnega mesta: ¡ pod tč. 1.: ■ ekonomska fakulteta in 3 leta ustrezne prakse vi stroki ; pod. tč. 2.: i višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri, po-^ oblastilo za samostojno vodenje upravnega postop-j ka in 6 let ustrezne prakse v stroki. ; \ Prijave sprejema komisija do vključno 15. novem- bra, j Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenje-i pis ter dokazila o izpolnjevanju predpisanih po.! gojev. RAZPISNA KOMISIJA! Društvo Ljudske tehnike — EMO Radioklub Celje obvešča vse, ki se zanimajo za radioamate sko dejavnost, da se bosta pričela tečaja radioamaterje in to: ^ začetni radioamaterski tečaj in tečaj za radiotelegrafiste Pričetek tečajev bo 4. novembra 1968 ob 18, Tečaj za radioamaterje — začetnike bo v klubske^j prostoru. Mariborska cesta 76 a/XII (stolpnica), radiotelegrafiste pa v OF domu Titov trg 1 (v ¿tol. pu). Vabimo k sodelovanju vse, ki se zanimajo z& to dejavnost, posebno pa še mladino, kateri bo to ?.na nje koristilo tudi na njihovi življenjski poti. Pismene prijave pošljite na naslov: Diništvo ljud,ske tehnike EMO — Radioklub Celje. Oba tečaja sta brezplačna. - .. - .. -^^^ ZAHVALA Ob težki izgubi naše dobre mame PAVLE MERNIK p. d. Lešerjeve Pavilke se iskreno zahvaljujemo vs«n sorodnikom, znan cem, sosedom, č. duhovščini, pevskemu zboru Pe- trovce, predstavnikom podjetij, vsem darovalcem številnih vencev in cvetja, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: hči Berta, sin Tone in drugo sorodstvo. Arja vas, 34. oktobra 1968. Crna pika za „Slovenija les " Kot potrošnik naleti človek na kaj čudne zadeve. Mar- sikatere prenese, včasih pa mu le prekipi — kot je pre- kipelo v najinem primeru. Z možem sva se odločila, da si kupiva opremo za kmečko sobo. Namenila sva se v Celje v trgovino »Slovenjj ales« ob kolodvoru. Prodajalcev v trgovini je tri- lo œlo veliko in tako sva tu- di midva našla enega, ki sva ga mogla povprašati o naku- pu pohištva na posojilo. Bü je to tovariš Golob, ki nama je pojasnil, da morajo imeti upokojenci celo tri poroke. Bila sva začudena in mu od govorila, da so objave po ra- diu Ljubljana povsem drugač- ne in da v njih ni nobenega govora o upokojencih. Na to nama je tovariš Golob dejal, da upokojenci pravzaprav rte potrebujejo takega pohištva, kot sva ga izbrala midva, češ, zanje je to gotovo luksuz. Od.govorila sva mu, da je on le prodajalec in da ni prav, če dela razlike med upoko- jenci in aktivnimi delavci. Ni- sva ga prepričala, kajti po novno nama je zagotovil, dj bi upokojenci res že lahka imeli vse pohištvo, ki ga м trebujejo — do svoje smrt Prišla sva iz Ljubljane i nisva Štajerca. Toda ada živiva tu in imava vtis, di sva prav zato napravila rú tovariša Goloba tak neugixia vtis. Tako sva se torej na; v mestno hranilnico ( Tam sva dobila posojil > porokov brez slehernili plikacij. Ko sva se vrr. trgovino in izbrala po- ter ga plačala s čekon se seveda zanimala tue J prevozom. Poya-u so nama, da plača podjetji deset kilometrov, ostalo Џ trpi stranka sama. Toda mi- dva sva si prevoz organi.'- la sama tn nisva po'- kem trgovini povzročila : nih stroškov. Toda — p čila jo je trgovina nam sva pregledala pripel j a;, bistvo, sva namreč n^. opazila, da manjka onla;.^' za televizor, ki sva si jo naj- bolj zapomnila. Takoj sva oa- šla v Celje in v trgovini P* vedal,a kaj se je zgodilo. To pojasnilo so sprejeli t"^ slehernega začudenja ■— ^'^ da bi bili takih urgenc * vajeni. Ko pa sva razpad rala še ostalo pohištvo, sv* ugotovila, da manjkata * klop ter pručka. Spet sva o* šla v Celje. Tokrat pa nai'"'' je nek prodajalec hladn-^ krvno dejal, da sva mor''* predmeta sama kam zapr*^: la. Po dolgem času so nia^J; kaj oče dele pohištva le ris^ in nam p>ovedali, da ju ^ do izročili/ ko se bodo P^'J li po pohištvo v Maribor. ^ dveh ali treh dneh se res zgodilo — spotoma so stavili kuhinjski kot še sednjemu kmetu. Dobila 5^ tudi račun za prevoz — '■'^^ starih dinarjev, kljub i^^^ da sva imela pravzaprav ške midva zaradi malomarnosti. Pa tudi so*^^ njemu kmetu so poslali čun - 2600 starih dinarf_ kljub temu, da so oba P\ voza opravili spotoma! JAKLIČ OI^J čreškova ' Strmec pri Vo.T^ 31. oktobra l»^'^ АШО LJUBLJANA , pAN: poroćila ob 5.15, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00," ig30 in 22.00. Pi-san glas- ^red od 4.30 do 8.00. -pTëK, 1. NOVEMBR.\: rç'ijsKa igia za otroke - Maiodic: »Smeh in ^al)ó »Postoj, kdor mimo ,¿.06 še pomnite tovari- jyan Jan: Grobovi žive. alovensJce paitizan&ke pes- 'ifl Poročila — Turistični ' ja tuje goste. 12.10 Odlom- 'lovenskih oper. 13.15 Od r do melodije. 14.05 Na- j! slovenskih pokrajin. 15.20 "finantični partituri. 16.40 QTsmpovcan: Človek vsak- °j 18.15 Od Bacha do Bar- loo Lahko noč, otroci! 19.15 , rilïmu. 20.00 Jugoslovan- "ri pojo. 21.15 Oddaja O 'ц! pomorščakih. iDBOTA, 2. NOVEMBRA: rias-bena matineja. 8.55 Ra- sola za nižjo stopnjo. 9.25 'ynike zelene. 9.50 »Naš av- '* 10.15 Pri vas dwna. 11.00 !. — Turistični napotki za -^gsie. 12.30 Kmetijski na- '^j. Kregar: Vrt v novem- Љ Narodne pesmi in plesi Lih krajev. 13.30 Priporoča- д,, . . 14.05 Glasbena prav- , M. Vodopivec: Trije spe- ^rvah. 15.40 Naš podlistelc Raos: Večni Rašomon. vsak dan za vas. 17.05 Gre- i^no. 18.15 Pravkar prispe- (jO S knjižnega trga. 19.00 ,noč, otroci! 19.15 Minute z jnskim jazz ansamblom. Sobotni "zabavni mozaik. Zabavna radijska igra — falter Gerteis: Vozli inšpek- Braina. 21.30 Iz fonoteke Koper. 22.15 Oddaja ж, na- leljence. SEOEIJA, 3. NOVEMBRA: j!00 Dobro jutro! 8.05 Radij- 'a otroke " Frane Pun- «. 9.05 »Kranj vab: , 10.05 Se pomnite. Srečanje z borci Vi- It).30 Pesmi borbe in de- 11.45—13.00 Naši poslušalci ce- lio in pozdravljajo — vmes ob I - Poročila — Turistični na- li za tuje goste. 11.50 Pogovor lislušalci. 13.15 Vedri zvoki z (ani orkestri. 13.50 Zabavna Џ. 14.30 Humoreska tega le- )- Smiljan Rozman: Prišlec. I S Henčko^im triom. 15.05 ^Ijsko športno popoldne. 17.30 iste igra — Alfred Andersch: Ш p<5begni'<(. 19.00 Lahko [otroci! 20 00 »v nedeljo zve- ( 22.1.') Serenadni večer. \ PONKOEIJEK. 4. NOVEM- f Glasbena matineja. 8.55 radovedneže. 9.30 Pa- z orkestrom Franck :5 Pri vas doma. 11.00 Turi-stični napotki za 12.30 Kmetijski nasve- sa.. Dušan Tercel j: Uporaba i v kletarstvu. 12.40 Majhen Л pihalnih orkestrov. 13.30' TOčajo vam . . . 14.05 Lahka I s Simfoničnim orkestrom LJubljana. 14.35 Naši poslu- iestitajo in pozdravljajo. Glaibeni intermezzo. 16.00 dan za vas. 18.15 »Signali«. Mladinska oddaja: »Interna 19.00 Laliko noč, otroci! Mn "p z vokalno instrumen- :.o »Bele vrane«. 20.00 Ч est ra Slovenske fühar- -- lo Za ljubitelje jazza. ТОККК, 5. NOVEMBRA: matineja. 8.55 Radij- srednjo stopnjo. 10.15 :na. 11.00 Poročila — ;apotki za tuje goste, 'j ski nasveti — inž. in: Program obnove -Sloveniji. 12.40 Sloven- pe^ani. 13.30 Priporo- . 15.20 Glasbeni in- 1*^0. iti.oo Vsak dan za va?, n torek na svidenje! 18.45 P in človek — dr. France Pokrajina v očeh biolo- Lahko noč, otroci! 19.15 Minut« s pevko Metko Stok. 20.00 Radijske igra — Momo Kapor: ),Prebudi se, Tmjulčica«. 21.15 Deset melodij - deset pevcev. 22.15 Skupni program JRT — ju- goslovanska glasba. ■ SREDA. e. NOVEMBRA: 8.06 Glasbena matineja s skladbami Cajkovskega. 9.10 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.:iO Kmetijski nasveti — dr. Franc Zadravec: Nasveti za zrejo telic lisaste pasme. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporoč.ajo vam . . . 14.35 Naái poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Na¿ podUstek — J. Weidnian: Odilčno zdravilo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Miadina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otToci! 20.00 »Ti in opera« — 4. oddaja. 22.15 S fe- stivalov jazza. ■ ČETRTEK, 7. NOVEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz za- kladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Katere bolezni s« pojavljajo na čebuli. 12.40 Pihal- ni orkestri na kwicertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 »Mladina poje«. 14.25 Operetne melodije. 15.20 Glasbeni interme- zzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših .studiov. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom FHserjem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.1JO Literarni večer — O. H. Kühr»er: Gledam meeto. ZAHTEVAJTE JO V VAŠI TRGOVIN! TELEVIZIJSKI SPORED NEDEUA, S. NOV. 9.10 Kmetijska oddaja т madžar- ščini (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voečjmo ■ vandrovčki iz Izole in brati Boštjančič (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Za.^eb) 10.45 Sabrin — slovaški film in Risanke ( Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca do 13.00) (Zagi-eb> Nedeljsko popoldne TV kažipot (Ljubljana) Saga o Forsytih — ponovi- tev (Ljubljana) 18.10 Koncert za kolektive (Ljub- Ij-ana) 18.55 Oikcak (Ljubljana) 19.05 FJilm o Soottu (Ljubijar»a) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 ČiTii teater iz Prage in ba- letni divertimento ( Ljub- ljana) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 Šahovski komentar (Zagreb) 22.Ж T\^ dncn'nik (Beograd) PONEDEL,TEK, 4. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove .splošne iaoi>ra*e — (Beograd) 14.45 TV v šoli — pohovKer — ( Zagreb ) 15.40 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 MaU svet — oddaja za otro- ke (Zagreb) 17.30 Z avtom po Avstriji — fi^m (Ljubljana) 17..55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medi^ (Ljub- ljana) 18.25 O normiranju naglaševanja oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 18.50 Repotraža — Sarajevo (Za- greb) 19.20 Vokalno instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20:30 Vi java ja (Ljubljana) 20»35 dr. Ivan Tavčar: 4000 - TV drama (Ljubljana) 21.55 Peter Iljič Čajkovski — od- daja iz cikla Veliki mojstri (Ljubljana) 22.45 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 2^.00 Poročila (Ljitbljana) TOREK, 5, NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.35 .Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove sp'.ošne iaobraî** — ( Beograd ) 14.45 TV v šoli — ponovitev — ( Zagreb ) 15.40 .Angleščina — p«iovitev (Za- greb) 16.10 Osnove sploéne iaobraebe — (Beograd) 16.40 Francoščina (60 17.00) — (Beograd) 17.55 Gustav — risanka (Ljub- ljana) 1«.10 Obrežje — oddaja za itali- jansko narodno skupmo — 1 Ljubljana) 18.3ч5 Filmski mozaik: Ove deset- letji italijanskega filma — (Ljubljana) 19.05 Svet na zaslonu — ameriške volitve (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljiibljana) 20.30 Vi javaja (Ljubljana) 20.40 Mož s tretjega nadstropja — angleški film (Ljubljana) Zagrebški jazz kvintet r»a jazz festivalu т Ljubljare — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SRED.*, 6. NOV, 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled — I Beograd ) 17.20 Poroí'ila (Skopje) 17.25 Zgodbe iz pipe — lutkovna oddaja (Skopje) 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.00 Pisani trak (Ljubljan) If .20 20 slavnih — oddaja za otro- ke (Zagreb) 19.06 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 19.46 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 2().35 Razpotja in odločitve — 50 let I. svetovne vojne (Ljub- ljana) 21.20 Glasbana oddaja (Ljubljana) 21.30 Inšpektor Maigret — nada- ljevanje in konec serijskega filma (Ljubljana) 33.35 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 7. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (do 16.40) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Uganke (Ljubljana) 17.20 Pionirski TV dnevnik — (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.20 V rkarodnem ritmu (Beo- grad) 18.45 Po sledeh napredka — (Ljub- ljani-.) 19.05 Etekleta in fantje — serijska oddaja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljub- ljana) 22.25 Poročila" (Ljubljane) PETEK, 8. NOV. 9.35 TV v scrii (Zagreb) 11.00 Osnove splošne ieobraabe — (Beop-ad) 11.30 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — • Zagreb) 17.45 Pionirski 2ám£ki šport — vzhodno-r>emški lilm ( Ljub- ljana) 18.20 Mladi v JLA ~ cxldaja iz cikla Mi mladi (Ljubljana) 19.06 Človek, zniinost in proizvod- nja (Ljubljana) 19.30 TV ekonomska šola (Ljub- ljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 30.35 Odporniško gibanje v film- ski upodobitvi: Alžirska bit- ka (Ljubljana) •22.20 Smej se, Korošec — ob 26. letnici umetniškega delova- nja Ladka Korošca (Ljublja- na) 22.40 Poročila (Ljubljana) 22..50 Posnetek nogometne tekme Brazilija : FIF — posnetek iz Ria de .laneira (Za«Te*)) SOBOTA, 9. NOV. 9.35 TV T šoli (Zagreb) 15.00 Filnalna ttìcmovanja т na- miznem tenisu — prenos — Ido 17.30) (Beograd) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18.30 Mladinska igra (Zagreb) 19.20 Naš globus — zanin>ivoeti v svetu (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 30.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Maksim naših dni — humo- ristična oddaja (Beograd) 21.35 Malo za šalo, malo za res — 1. oddaja (Ljubljana) 22.00 Osvajalci — zadnja epizoda serijskega filma (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.10 Poročila (Ljubljana) Učni uspehi se zboljsujejo Xf§ëolklko кшша védflo več učencev Na zadnji .seji sveta za šol- stvo celjske občinske skupšči ne, na kateri so razpravljali o poročilu zavoda za prosvet- no pedagoško službo o razme- rah v šolstvu ob zaključku lanskega šo skega leta, je bi- la ena pomembnih ugotovitev, da se učni uspehi v (^snovnih šolah s.icer počasi vendar vztrajno zboljsujejo. V zad- njem šolskem letu je namreč uspešno končalo osemletko 63,7 učencev, kar je za 1,"? odstotka več kot v letu po prej. (3sip pa je nadpoprečen zlasti v nekaterih okoliških šolah, kjer je med učenci precej takih, ki bi sodili v pK)eebno šolo. Vendar teh možnosti nimajo. V črešnji- cah na primer jih je kar 5C odstotkov; prav tako so priza- dete tudi šole v Socki, Strm cu, Frankolovem in na Sveti- na. Zato so kategorizirane otroke s svetinske šole prešo- lali na oddelek posebne šole v štorah, prihodnje leto pa bi morali nujno odpreti tak oddelek v črešnjicah. med- tem ko bo še naprej ostalo odprto vprašanje Frankolo- v^a. Na uspešno šolanje vpliva seveda tudi dodat«na pomoč učencem, ki se je na razredni stopnji lepo uveljavila, manj pa je je na stopnji predmet- nega pouka, kar dokazuje po- datek, da narašča odstotek tistih, ki šolanja ne končajo, od petega razreda dalje, kjer se pravzaprav prične pred- metni pouk. Ne nazadnje zmanjšuje učne uspehe tudi dejsivo, da šole nimajo so- i dobnáh učnih pripf>močkov, zaradi česar, kot so menili. bi morali za te namene z.Hgo- toviti večja sredstva. Na seji sveta za šolstvo so govorili prav ta se mi prebivalci Otoka v Celju, tisti namreč, ki sta- nujejo nekoliko bolj vstran od centralne kuril- nice. V teh dneh sem imajo v domovih prav takšno temperaturo, da lahko mirno izključijo hladilnike, pa se jim Џ1е- so ne bo skvarilo. Pa to še ni nič, plačati morajo prav toliko kot tisti blizu kurilnice, ki si lahko po mili volji (celo pri odpr- tem oknu), privoščijo striptiz ob kateri koli uri. Predlagam, da oni s periferije ogrevalne mre- že hodijo na strip-tiz v center, ti iz centra oz. žarišča toplote pa po hla- dilne usluge tja ob želez- niško progo. Sploh je ne- katerim prehladno, dru- gim pa spet prevroče. Za- mislite si, kako je moralo biti vroče stanovalcem v Kocbekovi ulici, ko je eksplodirala centralna kurjava in onim v Fran- kolovem prejšnji teden, ko so prišli uradno rušit črno gradnjo. S sreči se je v obeh primerih kon- čalo brez smrtnih žrtev. KOMENTAR NEDELJSKIH ŠPORTNIH DOGODKOV OB VESELIH DOGODKIH TUDI RAZOČARANJA Verjetno ni ljubitelja špor- ta, ki ne bi bil vesel in sre- čen nad uspehi, ki so jih na- ši športniki do.segl^ na prav- kar končani olimpiadi v Me- hiki. Letošnje največje sreča- nje mladih športnikov z vse- ga sveta je bilo tudi za Ju- goslovane tako uspešno, kot še nobeno do zdaj. Osem olimpijskih odličij, cela vrsta ostalih dobrih uvrstitev in no- vih rekordov — to je bera, ki jo je pred pričetkom iger malokdo pričakoval. Seveda so bili vsi ostali športni dogodki v senci velikih športnih tekmovanj v Mehiki. Vendar so trenutno tudi ti manjši športni dogod- ki za nas zanimivi in aktu- alni. Rokometaši so se s šestega gostovanja vrnili po- novno visoko poraženi. Nismo pričakovali zmage, vendar stalni visoki pK>razi na tujih igriščih so vse prepogosti, da ' bi lahko mimo pričakovali na- daljni razplet v zvezni ligi za Celjane. Krivaja, zadnji nas- protnik ŽRK Celje, vsaj na papirju ni bila med tistimi ekipami, ki bi lahko na do- mačem terenu odpravila go- ste kar z 11 goli razlike, če upoštevamo dejstvo, da bodo Celjani spomladi igrali sko- raj vse tekme z močnimi na- sprotniki doma (ti lahko tu- di vedno zmagajo!) in s slab- šimi na tujem (tudi ti lahko Celjane premagajo), potem kaj dobrega res ne moremo in ne smemo (glede na tre- nutno stanje) pričakovati. Nogometaši nadaljujejo po pričakovanju. Nikakor ne mo- rejo opraviti z ekipami, ki so še pred leti bile za Celjane lahko premagljive. Poraz z ■ Nafto je Kladivar-Celje pori- nil na sedmo mesto — torej tisto, ki ga pred pričetk^ tekmovanja ni nihče pri^^ Prijetno so presenetili š-, tniki Konjskega kluba, : uspeli na republiškem pi stvu. Sicer pa: čas za w športe postaja vse bolj^ ugoden, pripravljajo pa ^ hokejisti in smučarji, želin, da bi tudi v teh zitnsj^ športih büo za Celjane ko uspehov. To lahko pj^^ vsem pričakujemo od ho¿c- stov, katere bo v naslednic letu treniral član državne^ prezentance Ravnik, ki je jc, lanski sezoni nastopal aa jj. senice. T- VRABl Rokomiei: Nov visok pora? Sesta tekma na tuj«m i,'r šesti visoìà poraz RK Celje kratka in realna ocena za, , , gostovanja celjskih rokomeWj ¡ Zavidovicili, k^r jih je premaci» domača Krivaja z 30:9 (7;4). Celjani, ki so igriUi brez U». stika, so se prvih petnajst mina u.spešno uinrali domačinom. Dr» gri polčas pa je bil ponovno ixkI», ben vsem prejšnjim .çostovanjm ko se je mreža celj.skega yuu¡'. ja začela neizprosno poltiiti. Cíí> ski rokometaši so popustili in gk koncu zapustili igrišče visoku p» raženi. Gole za Celje so dali I^ lič 2, Lubej 1, N. Markovič i IVlOjavšek 1 in Goršič 2. ŽRK C*lje je po 11. kolu n 10 mestu z osmimi točkami i negativno razliko med danimi ii prejetimi goli (159|ft94). Nasledal nasprotnik bo ekipa Borb* iz B» nja Luke, ki trenutno vodi н lestvici zvezne lige. Ljubit<"lji r» kometa bodo imeli možnost vii» ti odlične rokometaše pod v* stvom dr. Karadže. Upajmo, t bo uspeh večji, kot je bil pni ekipi Zagreba, ko so Celjani sil canje izgubili za en sam gol. T. t Tovarišu TONIJIJ HERCFELEIIJIJ v pojasnilo v »Celjskem tedniku« dne 17. oktobra letos je Toni Hercfeler ugotovil, da na občini dve leti raz. piavljajo. da je potrebno otroško varstvo urediti in spet urediti . . ., da je to družbeno izredno pomem- bna naloga, pa se po dveh letih stvari ne spremenijo niti za en od- delek na bolje. Čeprav ni bila imenovana skup- ščina občine Celje pa smatramo za potrebno, da v izogib nepravil- nih razmišljanj in ugibanj damo pojasnilo o tem, kaj se je v letoš- njem leta na področju otroškega varstva v naši občini le premakni- lo. Program razvoja otroškega var- stva v občini Celje je bil sprejet na seji občinske skupščine dne 26. aprila letos in na ustanovni skupščini Temeljne skupnosti otro- škega varstva dne 7. junija letos in sicer za leto 1968, kakor za ob- dobje do konca leta 1970. v skladu s tem potrjenim pro- gramom imamo v tekočem letu več obsežnih nalog. Najvažnejše s področja dnevnega varstva in šol- ske prehrane so bile urejene in sicer: — Z dodatnimi sredstvi za vzgoj- ni kader in za adaptacijo var- stvenih oddelkov smo dosegli redno funkcioniranje dosedanjih varsvenih oddelkov na šolah in v vzgojno varstvenih ustanovah. — Skupščina občine Celje je ku- pila 4 stanovanja in izvršila preselitev 4 družin iz treh VVU. Ta stanovanja so bila preureje- na za potrebe otroškega varstva in st^'be so sedaj v celoti na- menjene otrokom. S temi adap- tacijami smo pridobil 145 no- vih mest v vrtcih — Na osnovnih šolah smo uspo- sobili 4 nove varstvene oddelke, skupaj je sedaj 12 šolskih var- stvenih oddelkov. Zavedamo se, da je to odločno premalo, ven- dar v letošnjem letu nismo mo- gli doseči več. Idejni projekt nove VVU na Dolgem polju je sprejel izvrš- ni odbor TSOV in predstavniki krajevne skupnosti Dolgo polje, V izdelavi je glavni projekt tega vrtca za 120 — 150 otrok. S sodelovanjem Zavoda za na- predek gospodinjstva v Ljublja- ni smo v avgustu organizirali enotedenski seminar s praktič- nimi vajami za kuharice šolskih kuhinj. Usposobili smo jih za kvalitetnejšo pripravo šolskih malic in opoldanskih toplih ob- rokov, šolske malice prejema sedaj večina osnovnošolskih ot- rok. Na vseh podeželskih šolah naše občine smo uredili šolske ku- hinje. Opremo smo dopolnili ali kuhinje na novo opremili v Socki, Strmca, Smartnem, Do- brni in Svetini. Problem šolske prehrane na vseh šolah izven mestnega središča je rešen po programu za leto 1968, razen v Crešnjicah, kjer so adaptacijska dela šole še v teku. v izdelavi je idejni projekt gradnje nove centralne šolske kuhinje z jedilnico za cca 1300 opoldanskih obrokov, v tednu otroka — od 29. sep- tembra do 6. oktobra letos smo organizirali akcijo zbiranja sred- stev na osnovi znamkic v vred- nosti od 0.10 de 1 din. Akcija je bila izvedena na najširši osnovi in je zajela vse kolekti- ve, v prodaji je bila v vseh lokalih, prometnih in obrtnih delavnicah. Dohodek te akcije je namenjen predvsem za razvoj interesnih dejavnosti otrok. - Imenovane so bile komisije, ki se ukvarjajo z: — letovanjem otrok — ureditvijo otroških igrišč — interesnimi dejavnostmi oliok — socialnim varstvom otrok. Skupščina občine Celje, kalior Temeljna skupnost otroškega var- stva sta v letošnjem letu resiiično zavzeto in prizadevno reševali pi* blem otroškega varstva in otrošlit prehrane. V ta namen je bilo F trošenih samo v letošnjem le'" preko 61 milijonov S din, niso Џ upoštevana plačila načrtov, ker s« še v delu, niti ne vse subvenciji, ki se dajejo preko socialnega sld* da ali sredstev temeljne izobiaie- valne skupnosti kot pomoč solslf"" kuhinjam, za šolske malice in o šolska kosila. Tudi to niso skrom^ na sredstva, skupščina TSOV !* bo v svojem letnem poročilu ^ jela vsa sredstva, ki so bil» "Jj menjena гл varstvo in preh"™ otrok. Skupščina obci» cell' Minuli petek je Celje obiskala delegacija italijanskih partizanov iz Padove. Dele- gacija, ki je gost Glavnega odbora ZB NOV si je najprej ogledala muzej NOV, nato »stari pisker«, za tem pa obiskala kolektiv EMO, od k^der je tudi naš posne- ta Popoldne so gostje odšli т Velenje. Foto: J. Kr. Pretekli teden so imeli delavci podjetja za ceste üi kanalizacije nalog porušiti ^ novanjsko hišo na Frankolovem, ki je last Stanka žnidarja. Hišo je žnidar gr^.j^, brez potrebne dokumentacije in se je vselil šele pred dnevi. Rušenje je bilo o» ženo. da bi ne büo nevšečnosti zaradi razburjenosti sosedov. rEDNIK - uredništvo Ш uprava Uelje, Gregorčičeva 6, poStnl predal 131. Orejuje oređntSia odbor Glavni urednik IONE, SKOK, odgovorni uredni* BERNARD STRMCNj^j^ Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je Kot »Nova pote, »Na delo*. »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednike (1948—1950) oato kot »SavlnjsM vestnUs« *i?g,jo. 1954> In od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. 8 I Januarjem 1966 so ga ustanovUe obfilne (Delje, LaSko, Mozirje, Slovens&e Konjice, Sentjui prt Celju Šmarje pri JeiSafc '".Лцке rEDNIK izhaja ob öetrtklb Izdaja: CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« CJelje Tisfc In kliSeJl: CP »DELO« Rokopisov ne vrafiamo Cena роватегле ј,*о 60 oar (60 starih din) letna naročnina 30 novih (3000 starih) din. polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 (6000) Teko« račun: 507-1 1280 - TELEFONI: U'"""' 23 69 mail oglasi in пагоЛп1пе 31 05 ekonomska nropa^anda 30 85 Radio Celle 20 09 ^