287. št, — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2‘-~ V Ljubljani, sreda 23. novembra 1921. ( Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K. večkrat popust. „ Uredništvo: Wolfova »lica l/L Teleta 36Q Uprava: Telefon 44. ^jii0ica P"“’“ ** a - kopial w ne vračalo, oujetn je priložiti «1««»»™ y*0a. za odgovor. Vladna kriza se poostruie. Beograd, 32. nov. (Izv.) Čeravno »o člani radikalnega kluba držali do-sedaj tajno v zadnji seji Radikalnega kluba sklenjene dogovore, se vendar doznava iz zanesljivega vira, da so najvažnejši govorniki nastopili proti dosedanji politiki vlade ter ostro kri-tikovali njeno postopanje. Jasno je, da vse te kritike ne stremijo samo ta tem, da se vlada rekonstruira. Pašič sam je moral priznati, da bi bilo najbolje, ako poda vlada demi-•ijo in se prično nova pogajanja za sestavo nove vlade. V tem slučaju bi pa bil edino mogoč voljeni kabinet, v katerega bi vstopile tudi nekatere grupe dosedanje opozocije. Pašič je dosedaj vneto branil koalicijo z demokrati, a je imel prav malo uspeha. Koncčno se je sklenilo, da se klubova seja preloži na četrtek zvečer, na kateri namerava Pašič podati svoj eks-poze o nadaljnih pregovorih z demo- kratsko stranko in o platformi, /na podlagi katere bi se imel sestaviti novi kabinet. Na tej seji se bo tudi odločilo, se li naj dosedanja koalicija utrdi ali ne. , Beograd, 22. nov. (Izv.) Današnja »Pravda« piše, da leži udejstvitev sporazuma med Pašičem in Protičem v tem, da bi se imela sestaviti nova vlada s Protičem, klerikalci, hrvat-skimi zajedničarji in Radičevo stranko, da bi se na ta način zasigural kvorum. Vendar je ta vest neverjetna. Pašič je na tozadevno vprašanje odgovoril, da bo odločitev o tem padla v Četrtek. V soboto dne 20. t m. se vrši seja muslimanskega kluba, na kateri se bo sklepalo o nadaljnem zadržanju muslimanov. Kriza bo najbr-že trajala do prihodnjega sestanka radikalnega kluba, ki bo odločil o vprašanju, če se ima koalicija razpustiti ali ne. Iz washingtonske konference. in lojalnega. Imenuje se dr. Wirth. Spominjal se je 7 milijonov mož, ki so se vrnili k svojim zasebnim poklicem in ki so se sedaj organizirali v različna društva. Nemčija ima veliko industrijo in gradi še vedno topove, strojnice in puške. Ako pride do napetega stanja, bi bila Nemčija zmožna zopet proizvajati municijo. Voj. potrebščine je lahko kupovati v inozemstvo. Ladij ni mogoče izdelovati ne da bi zato inozemstvo izvedelo, pač pa se lahko izdelujejo v Nemčiji strojnice in topovi. Nihče ne more tega nadzorovati. Briand se je nato spc.ninjal Napoleonovega časa. Končno je Briand poudarjal, da bi bilo razoroževanje samo za Francijo strahovit udarec za državo. Ko zmaga Nemška demokracija, bomo v njo verovali. Govor min. predsednika Brianda je bil sprejet 2 odobravanjem. Pariz, 22. nov. Posebni poročevalec Agence Havas poroča iz Washing-tona: Pri današnji plenarni seji konference je govoril drav. tajnik Hughes o delovanju konference in o napredovanju odločb zadnje seje glede razoroževanja na morju, nadalje o Vprašanju uspehov, ki so bili doseženi na daljnem vzhodu. Omenjal je tudi vprašanje razoroževanje na kopnem. Nato je povzel besedo francoski ministrski predsednik Briand, ki je bil Živahno pozdravljen in je izjavil,. da je bila Francija pripravljena, v (Wa-ahingtonu doprinesti najtežje žrtve. INadalje je govoril Briand o vojnih odnošajih med Francijo in Nemčijo, pri čemer se je spominjal tudi Lu-idendorfa ih njegovih navodil v naj-Jbolj kritičnih časih, katere je preživljala Nemčija. Dalje je govoril Bri-pnd o možu, ki stoji na čelu nemške Vlade, katerega smatra za iskrenega S konference v Portorose. Portorose, 22. nov. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji gospodarsko-polltične In transportne komisije podpisani zapisnik vsebuje še posebni »apisnik o kongresu, ki se bi imel z dovoljenjem avstrijske vlade vršiti H6. januarja 1922 v Gradcu na Štajerskem. Na včerajšnji seji se je ob- ravnavalo vprašanje odstranitye potovalnih težkoč kakor tudi opustitve pristojbin za vidiranje potnih listov, vendar je konečrii sklep o teh vprašanjih radi težkoč pri formuliranju teh dogovorov pričakovati šele v petek. Konferenca nasledstvenih držav se nadaliuie Januarja. • Dunaj, 22. nov. (Izv.) Kakor doz-nava Vaš dopisnik, se bo konferenca nasledstvenih držav v Rimu, katera je bila meseca oktobra prekinjena, zopet nadaljevala začetkom januarja prihodnjega leta. NAGRADA ZA ČEZURNO DELO PROFESORJEV. Beograd, 22. nov. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi, je finančni minister na predstavko ministra prosvete pristal na to, da se uredba p čezurnlh nagradah srednješolskih profesorjev takoj izvrši. MAKSIMALNE CENE IN MINISTRSTVO ZA SOCIJALNO POLITIKO. , Zagreb, 22. nov. »Večer« doznava lz Beograda, da so v ministrstvu za socljalno politiko pri posvetovanjih o vprašanju pobijanja draginje žlvljenskih potrebščin prišli do prepričanja, da maksimiranje cen ne vodi do nlkakih pozitivnih rezultatov. Zato se v bodoče ne bodo določevale maksimalne cene, preganjale pa se bodo one osebe, ki brezvestno dražijo cene, ki kopičijo blago, dalje karteliranje prodajalcev v svrho, da se dvigne cena blagu, in oni prodajalci, ki cene blagu ne označujejo javno. IZENAČENJE PLAC SODNIJSK1H URADNIKOV. ' Beograd, 22. nov. Od 1. januarja 1922 se bodo zenačlle plače vseh sodnijskih uradnikov v državi. KORUPCIJONIZEM CVETE J Beograd, 22. nov. (Izv.) »Politika* javlja zanimive detajle o aferi pukov-nika Mijodraga Mašiča, ki je bil od vojnega ministrstva poslan na Dunaj, da nakupi večje množine vojnega materijala. Finančni minister je dvomil o pjjavilnoti tega potovanja na Dunaj, vsled česar je poslal načelnika lastnega ministrstva ter policij* skega šefa Matkoviča na Dunaj. Tam je ponudil polkovnik Mašič s posredovanjem podpolkovnika Sretenoviča, Sedaj trgovskega agenta na Dunaju, Matkoviču svoto .100.000 dinarjev« da ne bi motil njegove vojne kupčije. Ta znesek se je tudi našel pri Sretenovi-ču v miznem predalu, o čemer je bil napravljen zapisnik. »Politika« zahteva, da se o tej stvari uvede naj-strožja preiskava. • KONGRES ŽIDOVSKIH OBČIN V ZAGREBU. Zagreb, 22. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je v veliki saborski dvorani vršil kongres židovskih občin. Istemu je prisostvovalo, okoli 50 udeležencev iz cele države ter razun tega še veliko število povabljenih gostov. Na tem kongresu se je razpravljalo v glavnem o verskem in internem vprašanju Židov. Razprava, ki je trajala danes celi dan, se bo nadaljevala jutri. Iz kongresa je bila poslana udanostna brzojavka N j. Vel. kralju Aleksandru. UMETNIŠKI DOM V ZAGREBU. Zagreb, 22. nov. (Izv.) Tukaj se namerava zgraditi umetniški dom, v katerem bi se sestajali umetniki in intelektualci. Ker bi pa 'postavitev nove zgradbe veljala preogromne svote, se bo v to svrho začasno adaptiralo prostore kavarne Medulič. IREDENTISTJCNA ORGANIZACIJA ZA ODTRGANJE DALMACIJE OD JUGOSLAVIJE. Split, 22. nov. V Trstu se je te dni osnovalo društvo italijanskih iredentistov Dalmacije s programom, naj se odtrga Dalmacija od Jugoslavije in pridruži Italiji. RATIFIKACIJA BENEŠKEGA DOGOVORA. Pariz, 22. nov. (Izv.) Iz krogov poslaniške konference se javlja, da se bo ratifikacija beneškega dogovora čimpreje morala Izvršiti. PROSLAVA OBLETNICE PRIHODA SRBSKE VOSKE V SPLIT. Split, 22. nov. V nedeljo se je svečano proslavila obletnica prihoda srbske vojske v Split. Magistrat je dal postaviti v pristanišču, kjer je pristal parnik $ prvimi šrbskimi vojaki, spominsko ploščo z napisom,.da je 20. novembra 1918 pod'regenstvom Aleksandra Karagjorgjeviča in za vlade hrabrega kralja Srbije Petra I. zmagonosno stopila v ta pristan pod vodstvom majorja Trnokopoviča srbska vojska, pozdravljena in blagoslovljena od vsega naroda in meščanstva mesta Splita. Pri svečanem odkritju spominske plošče so govorili splitski župan dr. Tartaglia, pokrajinski namestnik Metličič, mestni poveljnik Stojčič in podpolkovnik Trno-kopovič. Splitski župan je y svojem govoru naglašal, da predstavlja prihod srbske vojske v hrvatski Split simbolični prihod Srbije na Jadran, na veliko morje, ki meji na svet, ter da po-menja zavzetje te naše obali v imenu vsega jugoslovenskega naroda istočasno prekrstitev Srbije z vodo iz modrega Jadrana v veliko jugosloven-sko državo ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. STAVKA V LIGURIJI KONČANA. Rim, 21. nov. Splošna stavka v Liguriji je končana. Začela se bodo nova pogajanja o odpovednem roku na podlagi polektivnih pogodb. Splošna stavka v Trstu, katero so uprizorili kovinski delavci, bo torej tudi samo malo časa trajala. Listi, ki pišejo, da so zakrivili in povzročili stavko komunisti, nimajo točnih informacij. IZGREDI IN PLENITVE V BERLINU IN NA DUNAJU. Berlin, 22. nov. Danes dopoldne se je zbralo več sto brezposelnih na Rosentalski cesti pred prodajalno tvrdke V/ertheim. Vodstvo je takoj dalo zapreti vrata in spustiti žaluzije. Popoldne je tolpa brezdelnih na Aleksandrovem trgu, razbijala izložbena okna konditorij in kradla razstavljeno blago. Policija je zaprla enega storilca. Množica je nato odkorakala ha Oertraudino cesto, kjer je plenila konfekcijske trgovine za moške obleke. Nekateri vlomilci so si kar v prodajalni oblekli nove obleke. Policija je aretirala okrog 50 plenilcev, ki so se spopadli tudi z meščani. Meščanski listi pripisujejo vse te Izgrede komunističnim vplivom. - Berlin, 22. nov. Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung«, so se danes v Berlin-Weissensee vr?ile plenitve. Množica je udrla v veliko klavnico in jo izropala. Policija je zaprla 40 oseb. Berlin, 22. nov. Policijsko ravnateljstvo bo v najkrajšem času izdalo prepoved obhodov po mestu, kar bo posledica izgredov, ki so se vršili zadnje dni. Dunaj, 22. nov. Listi poročajo, da se je včeraj v več ulicah notranjega ntfesta, posebno v bližini mestne hiše, nabralo veliko število brezposelnih. Prišlo je do incidentov, ker so demonstrante razbili nekaj izložbenih oken in kradli izložene stvari. KRIZA NA DUNAJSKI BORZI. Dun^ij, 2. nov. V zadevi oddaje denarja, ki se nabere od taks za obisk borze državi, je danes dunajska borzna zbornica poslala narodnemu svetu spomenico, v kateri predlaga, naj se o dotičnemu zakonskemu načrtu tako dolgo ne posvetuje, dokler zainteresirani krogi temeljito ne prouče nameravani sistem. Na današnji seji borzne zbornice je bil izvoljen ožji komite, ki se bo pogajal z vlado in narodnim svetom o zakonskem načrtu, ki predvideva oddajo taks za obisk borze. Danes je ostala bor^a. kakor vsak torek zaprta. Izostal je tudi ves zasebni promet. Člani borze bodo danes sklepali o tem, ali naj' se jutri borzni promet vzpostavi ali nc. ROMUNSKI KRALJ IN MADŽARSKI PRESTOL. Dunaj, 22. nov. Kraljevi romunski poslanik na Dunaju dementira v Imenu svoje vlade vesti, ki so bile potom časopisja' lanclrane v javnost In ki trdijo, da je romunski kralj Ferdinand tudi eden izmed kandidatov za madžarski prestol. V vsej Romuniji nihče ne mi?li na take načrte in zato je poslanik označil vse take vesti za tendencijozne in izmišljene. Slovensko razumništvo. V zgodovini nacijonalnokulturnega vstajenja in razvoja slovanskih narodov je igrala inteligenca najodličnejšo vlogo. Ta vloga ni bila morebiti pomembna samo po obsegu vznesenega in žilavega dela. Njena najvažnejša poteza temelji v posebnem čustvenem in miselnem odnosu, ki se ga je zavedala napram lastnemu narodu. Odkar deluje slovanski razumnik javno ga vodi neka mistična čustvenost in topla zaverovanost v idejo naroda. 2e slovanskim romantikom je bila narodnostna misel izraz idealiziranih podob in najsvetejših človeških stremljenj, dokler se ni zgostila v ruski filozofiji v misel mesijanskega poslanstva, ki bo z blagovestjo slovanske duše odrešila kulturno propadajoči zapad. Tudi zadnji stoletni razvoj slovenskega naroda in zgodovina kulturnega udejstvovanja slovenskega razumništva nalikuje v vidnih obrisih navedeni splošni smeri. V Ivanu Cankarju in v njegovih sanjah o narodu, o domovini, o materi, o duševnem tvorcu je zapopaden poslednji izraz najglobokejšega, kar je doslej slovenska miselnost iznašla. V omladini, ki je stala pod njegovim vplivom, so se žarodile nezaslišane življenjske energije. Bila je kakor omamljena; pripravljala se je na velika idealna dela. V to dobo pripravijenja je pala jugoslovanska ideja in našla naravnost zaslepljeno vdanost. Svetovna vojna je naše razumništvo raztrosila no bojnih poljanah, dokler ni učakalo velikega dneva samostalnosti in svobode. Prišla je domov, da v'okvirju nove države vpostavi kulturno vstvar-janje. Toda to je ostala skromna želja, ali boljše spomin na duševno razpoloženje preteklosti. Barbarski načini političnega dela, ki so se uvejavili v novi državi in v posebni, meri na slovenski pokrajini, in pa splošna psihoza, ki je zastrupila dušo slovenskega razumnika s patološko abulijo in intelektualnim nihilizmom, je polomila delavne zmožnosti in pustila, da se materialistični nagoni vojne izživljajo v javnosti, v omladini, v šolstvu, in končno v narodu. Duševna kriza slovenskega razumništva pa je v neki meri kriza njene narodnostne ideologije. Ta je nc.mreč bila navezana na pojem slovenskega naroda, ki je pet stoletij tvoril najintimnejše gibalo duševnega delovanja naših najl>oljših duševnih tvorcev. V brezštevilnih naporih volje in uma se je bilo ustvarilo telo slovenskega naroda in slovenske kulture. In kakor je Bog nekaj velikega, in resnica, in domovina, in mati, tako je bil slovenski narod dosedanjemu pokolenju vrednota nad vrednotami. Slovenska demokratična stranka je na svoj način sodelovala pri sedanji duševni krizi slovenskega razumništva. Z blatnimi napadi je zasmehovala vtednoto slovenskega naroda, slovenske kulture in slovenskega jezika. Kajti zdi se ji, da je kulturni in socijološki fenomen slovenskega naroda v nasprotju z državno in nccijonalno idejo Jugoslavije. Ona misli, da se z nasiljem da uničiti po zgodovini ustvarjeno kulturno in jezikovno telo. in vendar je danes najbolj ugotovljeno dejstvo, da je nesrečna politika te stranke ustvarila plemenski in politični razdor v Jugoslaviji, kakoršen ni obstojal neposredno po preobratu. Nasproti tej misli se čezdalje širi jasno uvidevanje, da se bo enotna jugoslovanska narodnost sama od sebe razvila tekom mirnega sožitja in da je cilj enotnega književnega jezika že posta\’ljen našemu razvoju. Nasilni razpad slovenske kulture bi pomenil oslabljenje bodode sintetične jugoslovanski kulture. V tem oziru delujejo* sile, ki se danes ol>račajo k duševnemu delu v območju slovenske pokrajine, v prdvem in edino resničnem načinu za narodno in državno edinstvenost. Ali ni največ ji polom ?.načaja š!>\ ruskega razumništva, da se je uklonilo slovenskemu demokratskemu časopisju in se zarilo v skrbno negovanje svojega gmotnega položaja? Ako se ozremo samo na našo ljubljansko univerzo, ali morebiti smemo trdili, da je v zadosud meri branila moralni ugled svojih članov v slovenski javnosti in med slovenskim narodom? Ali ni zmogla toliko značajnosti, da bi bila v kali zadušila napad na njeno moralno poštenost in da bi bila s premagujočo jasnostjo dokazala edinost med slovensko kulturo in slovenskim narodom in med jugoslovansko nacijonalno in državno idejo? Da je prvo dejstvo sedanjosti in da je poslednje cilj, neizbežni cilj mirnega, bratskega razsoja bližnje bodočnosti? Zakaj je klonila in zapustila dedščino, ki so jo zapustili najboljši duhovi slovenskega naroda? ST1NNESOVO BIVANJE V LONDONU. V London, 22. nov- (Izv.) Olede Stinnesovega prihoda na Angleško krožijo tukaj razne in zelo nasprotujoče si vesti. Glasom nekaterih vesti namerava Stinnes nakupiti nekatere premogovnike, druge vesti na-glašajo, da gre očividno za gospodarsko reorganizacijo Rusije, tretje vesti zopet povdarjajo, da Ima Stlrine-sov prihod velik politični pomen. Poroča se nadalje, da je Stinnes svoj odhod za nedoločen čas preložil. Mi Izključno, da se bo Stinnes iz Londona podal v Pariz, kjer se namerava baje pogajati zaradi ustanovitve obširne anilinske Industrije. ANGLIJA IN GLASOVANJE V ZAPADNI MADŽARSKI. London; 22. nov. (Izv.) Kakor poroča dipiomatiČni dopisnik j*Dailly Telegrafa« iz Pariza, se je angleški zastopnik na poslaniški konferenci Izjavil, da je Avstrija popolnoma upravičena zahtevati odpoklicanje madžarskih čet iz glasovalnega ozemlja v Zapadni Ogrski ter zasedbo spornega ozemlja po medzavez-nišklh četah in pa po orožništvu. Borzna porožila. Zagreb, 22. nov. Devize: Berlin 108 —113, Italija izplačila 1260—1270, ček 1240—1260. London Izplačilo 1200- 1215, Newyork izplačilo 304—308, Pariz 2225—2250, Praga 325—333, Svifta 5600—5750, Dunaj, 5.10—5.20, Bukarešta 185—0, Budimpešta 34.50—35. Valute: Dolarji 305—307, avstr, krone 0—. 6, carski rublji 24—30, nem. marka 120—130, rom. leji 0—202, ital. lire 1250 —1260, angleški funti 1180-1200. Zagreb, 22. nov. (Izv.) Na današnji borzi se Je kupčija z devizami povoljno razvijala za našo krono. Devize London, Pariz, Praga, Berlin so nazado* vale. Dolarji (blago) so notirali 305, (denar) sanio 300 K. Beograd, valute: dolarji 80, leji 50, marke 35. Devize: London 315, Pariz 570, Curih 1350, Praga 82, Dunaj 8.40, Berlin 29, Milan 330, Budimpešta 9. Praga, valute: marke 34.10, švlc.' franki 1777.50, lire 386, franc, franki 670.50, funti 379.50, dolarji 95, dinarji 118.25, leji 70.50, levi 55.25, avstrijske krone 1.23 in pol, poljske marke 1.40. Dunaj, 22. nov. (Izv.) Situacija na današnji borzi je bila nespremenjena ter se jutri ne vrši, noben sestanek na borzi. Danes se je sklenilo, da sc predloži vladi obširna spomenica, v kateri se bo zahtevalo odpravo naloženih pristojbin. Zaradi ukinjenja Clearing-prcK meta so vsi trgovski krogi občutno prizadeti. Cnrih, devize: Berlin 1.97, Newyork 531, London 2l 19, P^riz 3516, Milan 2190, Praga 5.65, Budimpešta 0.58, Za-, greb 1.70, Varšava 047, Dunaj 0.18, avstrijske krone 0.12. Cehi in Nemci. Izrekli smo že ponovno mišljenje, /Ja sta za srednjeevropske male drža-iTe v bodoče dve možnosti glede vnanje politike. Ali stvori jo med seboj krepko zvezo, ki bi se, ako bi bila dovolj trdno in trajno sklopljena, mogla udejstvovati na zunaj kot močna celota in posegati inicijativno v potek svetovnih dogodkov ter se na ta način obvarovati onih žaljenj in omalovaževanj, ki danes zadevajo posamezne male države. Druga možnost je, da ne pride do take zveze, vsled prevelikih nasprotij med posameznimi srednjeevropskimi državami in pa še bolj vsled različnega razmerja posameznih držav. V tem slučaju bi bile posamezne srednjeevropske države pritegnjene k velikim sosedom, seveda v navzkrižnem razmerju, tako da bi odsevala velika nasprotja med osnovnimi evropskimi mednarodnopolitičnimi kombinacijami in’ bile zapletene v,njih konflikte. Najbolj realna kombinacija v »balkanizirani« srednji Evropi je doslej ’ češko - jugoslovanska zveza. Zalo nam je vedno prvpvrstne važnosti, ako vidimo, da si Cehoslovaška zboljšuje svoj vnanji položaj. In vedno poslušamo z napeto pozornostjo, Kadar spregovori češki vnanji minister Beneš. Te dni je govoril med drugim tudi o rjiznierju do Nemčije. Ta točka je posebne pozornosti vredna. Saj je Cehoslovaška po jBvoji legi na severu, zapad.u in jugu obdana z Nemci; kakor politični polotok moli ves glavni del države nemški teritorij, od kate-rcg?. odpade'glavni del na Nemčijo, a inanijši na Avstrijo. Naravnost osnov-negti pomena je za Cehoslovaško, kako bo zanaprej njeno razmerje do Berlina. Kakšno je bilo to razmerje v zgodovini, je dovolj znano. Prav taJco je znano, kako tesne gospodarske stike imata državi v sedanjosti. Oboje je povdarjal tudi Beneš in pri tem opozoril na važnost, ki jo ima razmerje med vzhodom in zapadom Evrope za češko - nemško razmerje. Mi bi k temu konkretno še pristavili: kako razmerje bo vladalo med Nemčijo in Ru-Bijo ter med njima ležečimi malimi 'državami. To pa je zopet ono vprašanje, ki 'smo ga naznačili uvodoma A naj se že politične zveze v bodoče urede kakorkoli, pozicija CehoSlo-vaške bo tem močnejša, kolikor bolj se bo uredilo njeno razmerje do lastnih državljanov nemške narodnosti, oziroma razmerje čeških Nemcev do države. Zato z veseljem sprejemamo poročila, kako &e sudetski Nemci sprijaznjujejo z češko državno mislijo. Ako se ta razvoj ukorenini in utrdi in ako pride res do podobnega razmerja kakor je n. pr. v Švici — o čemer pa smo seveda za enkrat še močno skeptični — bi se s Jem nedvomno olajšale tesnejše vezi z Nemčijo samo. Ako bodo češki Nemci mogli postati ne nepremostljiva ovua prijateljstva med obema državama, marveč celo pomoč in pospeševanje medsebojnih stikov, takoj bo lahko čehoslovaška politika zaznamovala svoj izredni uspeh, ki ga bomo vedeli ceniti ^zelo Visoko. Zakaj o tem posebej razpravljamo? Nele, ker želimo bratski državi notranjega miru in sporazuma, marveč tudi zato, ker se nam zdi, 4a se za bližnjo bodočnost pripravlja zveza med Rusijo in Nemčijo. Ako nas ta prognoza ne vara, nam je gledati v njej važen kažipot tudi za smer pra-Ske in belgrajske politike. Opozarjamo le nq to možnost, ki more dati sedanjemu kaosu na našem kontinentu naenkrat novo strukturo. Ako bomo predčasno spoznali prve konture novega nastajanja, lahko dosežemo iz tega velike koristi. Zato je tudi poglavje o čeških Nemcih važno. likoma pla na tovnl jezik, ker še ni znanstvene literature — predvsem ne špecijelne — ne v slov.' ne v srbohrvaščini. Dijak, ki razen teh dveh jezikov ne obvladuje -nobenega svetovnega živeea jezika (n. pr. absolventje hum. gimnazij) je nesposoben za vseučiliški študij. Iz tega izvira torej kategorna zahteva, da naj Se dijak tekom srednješolskega študija priuči vsaj enega modernega svetovnega Jezika. Za nas pridejo v poštev predvsem francoščina in nemščina (v ko-mercijelne svrlie tudi italijanščina!) Pribijem, da stojimo na stališču proste izbere, kakor je bil že prej usus v Srbiji, in kakor predvideva tudi novi šolski načrt. Stariši naj se sami odločijo, katerega jezika naj se otrok uči. — Ni naš namen omalovaževati pomen drugih svetovnih jezikov za nas, temveč obrazložiti dejstvo, da pride za naše razmere nemščina v prvi vrsti v poštev kot svetovni jezik. Cela naš preteklost, vsa naša zgodovina, je tesno spojena z nemštvom; brez znanja nemškega jezika bi nam bilo onemogočeno poglobiti sa celo v lastno preteklost in iranstveno preiskovanje lastnega jezika in lastne zgodovine (Valvasor!). Ne bomo se mudili pri tem, da so si Nemci s sistematičnim prizadevanjem ustvarili svojo svetovno literaturo s tem, da so prevedli vso količkaj znamenito tujo literaturo; po-vdarimo le to, da so seminarji in učni zavodi vseh univerz, in knjižnice na našem ozemlju prenatrpane z nemškimi učnimi pripomočki, ki bi bili brez znanja nemščine mrtev materijah To velja za slavistiko, ravno tako kakor za kako drugo stroko (omenili bi le »Ar^iv fiir slavfsche Philologie«). — Nemščina kot taka, nam ne more sedaj, ko živimo v lastni državi in nam je naša individualnost zasigurana, nič škodovati. Da obstojajo močni gospodarski stiki s severnimi sosedi, se ne da tajiti. Te razloge podajamo javnosti, kakor sicer ni .popularno, podajati Jih, osobito v tej dobi. Posegati v organizatorično delo poklicanih faktorjev si ne usojamo; vendar pa mislimo, da je pri racijonelnem izrabljanju časa možno urediti jezikovni pouk na srednjih šolah tako, da se predmeti drug drugega ne ovirajo, ampak da pride vsak posamezni do veljave. Na vsak način mora veljati kot pravilo, da se pouk srbohrvaščine ne sme razširjati na škodo modernega in svetovnega jezika; bolj primerno bi bilo, na rovaš klasičnih jezikov. Diiaštvo Iz Sloveniie. ki šMira v ‘ ii in Pr ' stvo za prosveto; 900 kron čehosl. itd.), deloma pa od pokrajinskih uprav n. pr. hrvatska pokrajinska uprava, zdravstveni odsek: 900 Kč, bosanska pokrajinska uprava 250-din, dalmatinska pokrajinska uprava; 450 din. itd. Mi dijaki iz Slovenije pa še do danes od pokrajinske uprave nismo prejeli nikake rešitve. Vprašamo g. ministra ali sl je svest, koliko je škodovala neizpolnitev te na-redbe dijaštvu In koliko ugledu vlade in države. Resume: 1. Vlada ji izdala naredbo o izjednačenju štipendij, te naredbe ni izvršila, četudi je do danes ni preklicala. 2. Zakrivila je z izdajanjem te naredbe, da to leto še nismo dobili od ljubljanskih podpornih fondov nikakih štipendij in da bi bile tudi te, v slučaju podelitve, malenkostne, ker so tudi fondi računali z naredbo in sl niso preskrbeli sredstev potrebnih za tak proračun. 3. Zakrivila je bedno financijelno stanje dijaštva iz Slovenije in drugih pokrajin, ki nima sredstev niti za vsakdanje preživljanje, niti za študij^, medtem ko je drugim to s centralnimi štipendijami omogočeno. 4. Povzročila je, da se že češka javnost in časopisje bavi s tem vprašanjem. Zatorej zahtevamo: 1. da centralna vlada v smislu naredbe z dne 20. jul j ja 1921 V. N. 2136 izenači štipendije vseh visokošolcev v inozemstvu do višine eksistenčnega mi-nima (za Prago in Pribram 1300 Kč — entisočtristo čehosl. kron), priloga, s stalnim kurzom — za Češko v Kč — in to najkasneje s 1. januarjem 1922. ter razven tega krije vpisnine in Izpitne takse; 2. da centralna vlada krije deficit do eksistenčnega minima (1300 Kč), ki bi nastal vsled podelitve nezadostnih šipendij od strani pokrajinske uprave za Slovenijo oziroma ljubljanskih fondov In to za mesec oktober, november in december 1921. Opozarjamo vlado, da moramo, v slučaju neugodne rešitve, zapustiti Prago in študije še mi podpisani, kakor so morali vsled financijelne katastrofe storiti že nekateri naši tovariši. Praga, dne 14. novembra 1921. Sledi 90 podpisov. Gospodarstvo. r~F Novo italijansko parobrodno društvo »Socleta Adriatica L!oyd« je osnovala v Benečiji novo parobrodno društvo pod imenom »Camaro Societa di Navigazione« z glavnico 6 milijonov lir, katera se lahko poviša na 10 milijonov lir. + Nabava denarnega drobiža. Fi- nancijelni odsek zakonodajnega odbora jc prejel naredbo, katera odreja nabavo drobiža in odredbo, katera predpisuje nabavo državnih bankovcev po dinarja v nominalni vrednosti 50 milijonov dinarjev v svrho zamenjave kronskih bankovcev po 1, 2 in 10 kron. + Švicarski proračun. Švicarski proračun za leto 1922 izkazuje'423 milijonov 115.900 frankov dohodkov, 529 milijonov 297.058 frankov izdatkov, torej znaša deficit 106 milijonov 181.158 frankov. + Izvoz žive živine v Italijo dovoljen, Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradu obvešča z brzojavko od dne 16. novembra 1921, vt. št. 8266, da je italijanska vlada dovolila uvoz naše živine v Italijo pod pogojem, da se ista v Trstu in Ankoni pokolje. To se objavlja zainteresovanim v zvezi z razglasom z dne 20. oktobra t. I., št. 3898/vet., Uradni list št. 129 radi ravnanja. + Dobava amonijevega solitra, tri-nitrotolnola in plinovega olja. Uprava smbdnišnice v Kamniku razpisuje za dan 20. decembra t. 1. tajno ofertalno licitacijo in sicer prva skupina: za dobavo 90.000 kg amonijevega solitra in 10.000 kg trinitrotolnoia, druga skupina: za dobavo 10.000 kg plinovega olja za diesel-motorje. Vsi interesenti, ki bodo vložili pismene oferte, se pozivajo, da se zglase 20. decembra 1921 v pisarni uprave smodnišnice v Kamniku, da prisostvujejo omenjeni licitaciji. Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Finančna situacija Švice se od dne do dne slabša. Padec valute sosednih držav, posebno nemške marke je vzrok, da sosedne dežele v Švici manj kupujejo. To pa vpliva zopet na industrijo. Dasi so mnoge tvornice povečale delovno dobo in zmanjšale delavski zaslužek, vendar ne morejo uspevati ter so zadnji čas odprle filijal-ke v deželah z nizko valuto. Primanjkljaj v državnem proračunu znaša le* tošnje leto 220 mil. frankov ne glede na primanjkljaj 102 mil. frankov v prehra-' njevalnem uradu. 4* Petrolejeve rafinerije na Poljskem. Poljska ima 73 rafinerij za mineralno olje, v katerih se predela na leto 1,100.000 ton nafte. Največje rafinerije so državna last, in sicer: v Drohobiču (260.000 ton), Limanova (120.000 ton), Vacuum Oil v Diedcih (120.000 ton) ter Galicia v Drohobiču (80.000 ton). + Poljske državne banke kupujejo zlato. Filijalka krakovske državne banke je nakupila zlata za 100 mil. poljskih mark. Enako so napravile tudi druge fi-lijalke, katerih je na Poljskem 80, pa še rajši več ko manj. Banke so izkoristile izboljšanje kurza poljske marke. + Gdanske železnice v poljski upravi. Kakor poročajo poljski Usti, bodo prešle vse gdanske železnice 1. dec, t. 1. v upravo poljske republike. + Židovsko bogastvo na Francoskem. Narodnogospodarski pisatelj Rihard Bringe piše v »Libre Parole«, dq imajo židje na Francoskem več kakor tretjino vsega narodnega premoženja. Narodno imetje Francozov se ceni na 310 milijard, od katerih pade na židovske finančnike več kot 100 milijard, In sicer ravno onih 100 milijard, od katerih se1 plačuje neznatno malo davka. Rothschildova družina ima osemkrat toliko imetja kakor vse francoske ob* čine vkup. Obveznice 7 % državnega investicijskega posojila so prispele in to subskribentom pri onih mestih, kjer so podpisali posojilo, na razpolago. Konsorcij za 7 % državno investicij« sko posojilo. Dnevne vesti. i mm- Širijo sc vesti, da misli višji šolski svet s korenito potezo preurediti jezikovni pouk na naših srednjih šolah: nemščina naj se kot obvezni predmet odpravi in potisne v vrsto prostih predmetov, in povrh vsega še, naj se poučuje le v višjih razredih. Ta zadeva je v svojih posledicah dalekosežna, zato je potrebno, da ji javnost posveti vso svojo pažnjo, predno bomo postavljeni pred dovršeno dejstvo. Utemeljevanje nameravanega koraka je povsem ponesrečeno, ker se skuša vstvariti zvezo ^ned dvema popolnoma disparatnima Vprašanjema: poglobitev v pouk srbohrvaškega Jezika se naj izvrši na rovaš pouka nemščine. Temeljiti priučitvl (drugega državnega jezika ne bo nihče ugovarjal; vendar je treba to zadevo popolnoma ločiti od vprašanja nemškega pouka. Naloga, ki bi morala biti od-kazana temu jeziku na naših zavodih, je, omogočiti dijaku dostop k zakladom svetovne znanpsti. Še tako korenito »nanje naših dveh drž. jezikov ne more Kstft 1%®* je na sestanku dne 15. nov. 1921. skle' nilo odposlati g. ministru prosvete i Beograd sledečo resolucijo: Gospodu ministru za prosveto, Beograd ! Dijaki iz Slovenije, ki študirajo v Pragi in Pribramu in ki so prosili na podlagi naredbe ministrstva za prosveto / dne 20. julija 1921. V. N. štev. 2163 za štipendijo, Vam pošiljajo sledečo resolucijo: Po večletni vojni službi se je zbrala v Pragi in Pribramu zopet visokošolska omladina iz Slovenije, da študije, katere je tik pred vojno začela, nadaljuje in dovrši. Prisiljena je bila podati se v tujino, ker v domovini za njo še ni bilo in še ni šol. Spremenjene življenske razmere po vojni pa so privezale dija-štvo na podporo pokrajinske vlade za Slovenijo in na ljubljanske visokošolske podporne fonde. Do konca preteklega šolskega leta .so temu dijaštvu podeljevali štipendije ljubljanski podporni fondi: medicinski fond zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, tehniško - visokošolski fond, poverjeništvo za prosveto in vero, poverjeništvo za kmetijstvo In fond za obrtno In trgovsko šolstvo. Vsi ti dohpdkl pa niso za-slgurali dijaštvu obstanka, tako da se je že zadolževalo. Da pa se je denar od fondov ih pavšalne podpore od pokrajinske vlade pravično razdelil na poedlnca, si je ustvarilo vse to dljaštvo iz Prage in Pribrama »Slovensko dijaško zadrugo v Pragi«, to je ekonomsko organizacijo, ki je člane zastopala pri vladi in fondih. Tako je bilo do konca šolskega leta 1920/21. Dne 20. julija pa je izšla naredba »ministrstva za prosveto«, v kateri mi nistrstvo razglaša, da se za prihodnje šolske leto centralizirajo in izjednačljo vse štipendije cele kralje.vine. Dijaštvo je vložilo prošnje, ki so zadoščale zahtevam stavljenim za podelitev štipendije do dne 20. avgusta 1921 pri pokrajinski upravi za Slove nijo oddelek za prosveto in vero v Ljubljani. Ta je odposlal opremljene prošnje na ministrstvo za prosveto. Dlja Stvo pa 5e danes čaka njih rešitev. Konštatiramo, da se naredba mini-nistrstva za prosveto ni niti preklicala niti izvršila, četudi smo že v tretjem mesecu šolskega leta. Nedoslednost je v tem, da se pričenjajo podeljevati Štipendije zopet po starem sistemu, deloma od centralne vlade (ministrstvo za naxodiKt zdravi«: 1600 kron. minUtr- Varstvo umetnin v Dalmaciji. Zadnji čas so se vedno bolj množili slučaji, da so tujci, predvsem inozemci z »zdravo« valuto, v velikfli množinah nakupovali umetnine, posebno starejša dela in jih izvažali iz Dalmacije. Da se tako početje v bodoče onemogoči, ozirom? vsaj močno omeji, izdala je te dni pokrajinska uprava v Splitu naredbo o zaščiti umetniških del. S to važno naredbo se stavljajo pod državno varstvo vsi jredmeti umetniško-zgodovinskega ali sicer kulturnega značaja. To velja tako za javne i v privatni lasti nahajajoče se umotvore. Kot take navaja naredba: antikvarske predmete, slike, cipe, novce, razne produkte tekstilnih umetnosti, poleg tega proizvode narodne ljudske umetne obrti, narodne nošnje, orožje, stare rokopise in tiske, itd. Kot vidimo je vrsta naštetih pred1 metov, ki se brez dovoljenja pokrajinske uprave ne smejo izvažati, zelo obširna. Razven tega je določeno, da javne korporacije in družbe, ustanove in zavodi'naštetih predmetov brez oblastnega dovoljenja ne smejo ne prodati niti sicer prepustiti jih komu drugemu. Zanimiva je tudi določba, da more ministrstvo prosvete na predlog dalmatinskega pokrajinskega konservatorija zabraniti tudi izvoz del še' živečih umetnikov, oz. takih, ki po njihovi smrti še ni preteklo ao let in na katere se zgornja določila v splošnem ne nanašajo. To pa samo v slučaju, če so ti umotvori posebnega pomena za »naš>o zemljo«, kot pravi to tekst naredbe. — Bil je že skrajni čas, da je tudi dalmatinska vlada končno izdala to nadvse hvalevredno naredbo, s katero je^ omogočena vsaj kolikor toliko uspešna kontrola nad izvozom umetniško in zgodovinsko važnih predmetov izvan meja pokrajine, kjer se nahajajo. Z e leti bi bilo, da bi tudi osrednja vlgda v tem smislu-sklenila čuvati vsaj ono, kar smo še rešili pred pohlepnimi tujci. Saj itak nimamo mnogo umetniških spomenikov, pa niti na te ne pazimo, kot bi bilo treba. O tem bi posebno- Slovenci vedeli mnogo pove dati, še več pa razne javne in zasebne zbirke v Avstriji, posebno na Dunaju, in drugod. V dunajskem dvornem muzeju 80 cele sobe polne predzgodovinskih in rimskih iskopin ki so v6e romale i»> naših krajev v a v 6trijsko prestolico. Na najzanimivej ših komadih onih znamenitih zbirk opaziš listke kot: Waltsch in Krain Laibacher Moor itd. Do danes se niša vlada ni pobrigala, da bi se te zbirke vrnile domačim zavodom. Treba pa je, da se take stvari za bodočnost brezpogojno preprečijo. -*'■ kd — Zbor zaupnikov SKS se je vršil zadnjo nedeljo v Mestnem domu v Ljubljani ob navzočnosti ministra g. Puclja, ki je poročal o političnem položaju. Zbor le odobril dosedanje delovanje svojih poslancev ter sprejel 8 resolucij, med temi omenjamo: izenačilo se naj davčna bremena in zakoni; v proračunu naj Se zmanjšajo dosedanji izdatki, ne pa da bi se sklenili davki; parlament naj začne redno delovati; agrarna reforma naj se izvede dosledno in brezobzirno; vojaški zakon se naj prilagodi potrebam in zahtevam ljudstva, a vojni minister naj bo civilist; proti korupciji in potratnosti Imetja se naj začne odločni boj. — Odlikovanja gen. ravnatelja s. Gustava Pirca z redom sv. Save III. razreda Izvršil v ponedeljek minister g. Pucelj osebno na izredno slovesen način. — Novi poveljnik našega oroiništva. Dosedanji poveljnik mesta Beograda polkovnik Dragoljub Lj. Uzun - Mirkovič ie imenovan za /komandanta celokupne žen-darmerije. — Deiravdaclje In stranke. Ni naša navada polemizirati s »Pondeljkom« pač pa hočemo opozoriti gotove ljudi okolu »Pondeljka« in »Jutra« nai predno pridejo s kakimi senzacijami na dan pogledajo med lastnimi vrstami, če je vse tako pošteno, kot bi moralo biti. Spomnijo naj se samo pok. Miklavca in naj lepo molče. Ce ne bomo tudi ml znali javnosti servirati z lepimi in čednimi stvarmi. — Nedovoljena agitacija. Pretekli teden v četrtek so pripovedovali svojim sta-rišem učenci iz ljudske šole v Krčevini pri Mariboru, da lih je šolski katehet pater Ciril pozval, naj mu dajo roko in mu obljubijo, da postanejo Orli. Za slučaj pa — tako Jim je zagrozil — da dane obljube ne bodo držali, se jim bodo roke posušile. Takih gorostasnosti dosedaj še»nlsmo slišali. Priče so na razpolago. Pisec bi tega ne spravljal v javnost, ker ga ne žene v to strankarska strast, ako to ne bf bilo v interesu naše mladine neobhodno potrebno, kajti ako že ljudska Šola postane pozorlšče Ulitega strankarstva In sovraštva Slovenca proti bratu Slovencu, potem se nam odpira žalostni pogled v bodočnost šolskih oblasti dolžnost Je, da napravijo agitaciji v šoli konec. — Gotica ni dovoljena za brzojavke pisane v nemškem jeziku. Ministrstvo pošte in brzojavi v Beogradu je odredilo, da morajo biti brzojavke v' nemškem Jeziku pisane z latinico. Gotica ni dovoljena, ker je naraščaj v brzojavni službi ne pozna in mu delajo brzojavke pisane v gotici tež-koče. — V svrho informacije javnosti se glede uvozne carine na znanstvene knjige objavlja nastopno: V zmislu izprememb in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi z dne 30. julija 1921 C br. 44.008 Uradni list 89/239 ex 1921 so knjige, ki so pisane ali tiskane v tujem Jeziku ln ki so mehko vezane, proste uvozne carine, dofclm so knjige, pisane ali tisnane v našem jeziku podvržene uvozni carini ln sicer mehko vezane 150 oziroma 80 dinarjev, trdo vezane pa 190 oziroma 120 dinarjev za vsakih 100 kg višje postavke, veljajo v r&zmerju z inozemstvom, napram kateremu se uporablja maksimalni tarif, nižje pa v razmerju državami, napram katerim postopamo po maksimalnem tarifu- Trdo vezane knjige tujih Jezikov plačujejo uvozno carino 20 dinarjev ta vsakih 100 kg. ~» Kolkovanje garancijskih pisem. Ob člnstvo se opozarja, da se mora za garancijska pisma donestl predpisano takso \ kolkih že, ko se predlože generalni direk ciji državnega računovodstva v registriranje. sicer zapadejo tako izdajatelji kakor tudi prejemniki takih garancijskih pisem, kazni. — Taksa od pobotnic, izstavljenih de ■«rnhw zavodom. Občinstvo in zlasti denar ni zavodi se glede kolkovanja priznanlc (pobotnic) v 'zmislu tarifne postavke 33 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Ur. list št. 100/1921 opozarjajoča sledeča: 1. Ako kdo položi pri denarnem zavodu denar, da mu ga ta zopet izplača, čeprav potom drugega zavoda. Je . o izplačilu izstavljena pobotnica tak se > oproščena. 2. Taksi podvržene so samo pobotnice P gotovi vsoti, katere je smatrati za odškodnino (protivrednost) za delo, uslugo, prodane predmete ali vobče za poravnanje lzvestne obveznosti. Takso Je v teh primerih plačati v kolkih na pobotnici, ki se Izroči onemu denarnemu zavodu v tuzemstvu, kjer se Izplačilo dejansko izvrši. Ako pa se plačilo nakaže v inozemstvo, se plača taksa pri nakazujočem tuzemskem denarnem zavodu. Vsled tega ne podlegajo taksi potrdila denarnih zavodov, ki Jih izdajajo za položeno vsoto, da se izplačajo po drugem zavodu. (Glej razglas finančne delegacije * dne 17. nov. 1921 št. B II 50/99 v Uradnem listu). — Neka} za naše filateliste. — Poštna uprava Costa - Rica je izdala ob priliki ( stoletnice svoje neodvisnosti Jubilejne znamke in sicer po: 2, 3, 5, 6. 15 in 30 centimov. — Razpisan poštni urad. Razpisana. Je poštarska služba pri poštnem uradu v Mostah pri Ljubljani. — Otvoritev telefonske centrale jo Javne govorilnice v Trebnjem. V Trebnjem se je otvorila telefonska centrala z lavno govorilnico za krajevni in medkrajevni pro* met. Uvrščena Je kakor končna postaja V napeljavo Novo mesto — Trebnje. Posredovalna postaja je Novo mesto. Vsi častniki in vojni invalidi, ki Se niso bili tekom septembra, oktobra ali novembra t. 1. superarbitriranl od sedaj poslujočih komisij, naj se predstaviio komlsH} pri vojnem okrugu dne 30. novembra od 8.—11. ure in od 14.—16. ure. S seboj nal prlneso predpisana »zaslišanja« in svoje vojaške dokumente, če jih še niso odposlan na vojni okrug. — Razpisana le služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Radenci do decembra t. 1. Želite srečke Kola Jugoslovanski* sester? Dobite jih v vsaki trafiki, z racu* nom pa lahko v restavracijah ln kavarna«* Prodaja poštnih vrednotnic. ~ P*J čenii s 25. novembrom t. i. bodo prejem«* prodajalci, ki imajov pravico do prodal* poštnih vrednotnic, vse vrednotnice zope» pri poštni blagajni na glavnem postnem uradu Ljubljana 1 in ne več v filharmoničnega društva na Kongresnem U2U— Himen. Poročil se je danes v Dobrepolju na Dolenjskem g. Ivan Videmšek,k vač v premogovniku v Kočevju * gow-Marijo Zupančič. Čestitamo! . ^ - Ustrelil tatu na drevesu. Včeraj »e Je vršila pred dež. sodiščem , pfan. proti 181etnemu pečarskemu vaienc*’ cu Koželju iz Tacna. V naiviš zlil so se namreč oglasili na'vrtu nj w doma večkrat tatovi sadja- Vsta] ie fant, da so. zopet tatovi na d«nrJiL Vrtal • dečko, vzel vojaško karatnnko ta uaw r. rane umrl v deželni bolnlct Fant J solen na tri tedne strogega zapora. SOle"_nCrne koze v Osjeku. Družina K°™ čevič v Osjeku Je zbolela za črnimi K mi. Oblast je izdala najštrožje odredbe, se ta bolezen ne razširi. vneell«^ — Dobra prijateljica. Marija K No-z Dolenjskega in Viktorija Novak d0. vega mesta sta šli skupaj po svet , pre. bita sliižbo. Ko sta v Zagrebu sl^KogelJnl-noCevali je Novakova ukrad^ i^oOO kron kovl vso prtljago v vrednosti_1^ aoVa,n- In potem Se ponoči izsdnlla. Dn« P°®c‘ia Novakovo zasačila ter jo “fOcila sodišču. Novakova je tatvino priz-in povedala, da je ukradeno prtljago bodala za §00 kron. , . Raznem Od vojakov je pobegnil 22-Ciril Zupan, rojen Podturnom, obč. Naklo, okr. Kranj. Ubežnik je majhne šibke Postave, kostanjevih las, sivih oči in podol-gastega obrazu. — V noči od 17. na 18. novembra je bilo iz zaprte tovarne g. Ma-jlana v Sp. Hijušicj ukradeno troje gonilnih lermenov. Skoda znaša 30.000 kron. Železničarjem 1 V smislu sklepov pos. zel. organizacij se je vršil dne 20. t. m. v Za-pebu sestanek vseh organizacij, na *®terem se je dosegel sporazum za »oalicijo in se je sestavil sledeči za-Pisnik: Delegati strokovnih organizacij železničarjev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se sporazumejo •ledeče:/Podpisane organizacije sklenejo koalicijo strokonih železničarjih organizacij na sledeči osnovi: da se takoj povišajo železničarjem dohodki in se jim da nemudoma enkratni nabavni prispevek; 2. da se Umakne iz zakonodajnega odbora narodne skupščine podnešen predlog Utinistrstva saobračaja o novem železničarskem zakonu in da 'se predloži Osnutek iz meseca maja 1920 z vsemi Protipredogi in da se takoj s strani narodne skupščine skliče anketa koa-Jiranih železničarskih organizacij; da na tej anketi prisostvujejo s strani končanih organizacij samo železničarji. 4. Vrhovno vodstvo koaliranih organizacij predstavlja 8 delegatov: Na- rodne organizacije 4, Saveza železni-tara 3, Udruženje železniških činov-nika 1, Prometna Zveza 1, katere imenujejo poedine organizacije in ki morajo priti s polnomočjem v nedeljo nov. 1921 ob it), uri dop. v Beograd, hotel Bajloni. Zagreb, 20. nov. ®92i. Udruženje Beograd: Joca Stano- ievič. Udruženje Sarajevo: Kosta 'avlič. Udruženje Zagreb: Baljkas Jerko. ZJZ Ljubljana: Blaž Koro- šec. Savez železničajra Zagreb: Milan Paič, Udruženje žel. činovnika Ljubljana: Črnigoj, Datsovič. Prometna Zveza Ljubljana: Bitcskvar. Ljubljana. •= Koncert, ki ga priredi Jugoslovansko novinarsko Udruženje dne 1. decembra £ hoteli; »Union« v proslavo obletnice uje-glnjenja Srbov. Hrvatov In Slovencev s sodelovanjem vseh ljubljanskih pevskih društev bo gotovo podal zelo zanimivo sliko, ki bo nudila vsem ljubiteljem lepega petja fce samo velik užitek, temveč' tudi1 priliko primerjati, v koliko so posamezna pevska Pruštva v Ljubljani napredovala v glasbe-K*tn oziru v svojem dosedanjem razvoju. £6pred posameznih pevskih in glasbenih k se bo objavil pravočasno. Gotovo je, F,a ho prireditev privabila občinstvo vseh “°iev. Za prireditev vlada že sedaj živahno *anlnianje ne samo v Ljubljani, temveč tudi j^vseh glasbeno naobraženih krogih na de- . *» Plesne vale filozofov, juristov in me- Uicincev se radi ovir vrše V nedeljo 27. tm. točno ob 20. url in ne kakor le bilo naznanjeno v soboto 26. tm. Odbor »Fiume«. = Razsodišče za plinarne in elektrarne. Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani tatanavlja razsodišče' za razsojo sporov taed plinarnami in elektrarnami ter njih odjemalci glede, cen za plin In za električno •nergljo. Za predsednika razsodišča je imenovan sod. svetnik g. dr. Edi Pajnič. = Društvo »Soča* naznanja, da priredi dne 4. dec. v Mestnem domu Miklavžev veter. Za otroke (v spremstva staršev!) začetek točno ob 3. uri pop. Z a odrasle začetek ob po! 8. url zvečer. Poseben odbor bo iPrelemal darila celo dopoldne istega dne v Mestnem domu. t Polonca Kalan, nekdanja gospodinja fttšlh pesnikov Kctteia, Murna, Golarja, Petruške 1. dr. Je včeraj 21. f. m. ob 5. uri Sep. v 74 letu svoje starosti mflrno v Gospo-u zaspala. Pogreb ranjce bo danes 23. tm. ®b pol 4. url pop. iz hiše žalosti, Florjan-*ka ul. št. 15. — Naj v miru počiva! = Antič ea. Korbar. — Občinsko gospodarstvo v Dobrunlah. * Svoječasno smo Poročali, da Je tožil bivši dobrunjskl župan, »Hani med in povojni mogotec Korbar po-•estnlka Antona Anžlča iz Stepanje vasi Uradi žaljenja časti. Anžič Je ndmreč oči-1*1 Korbarju razne nerednostl v občinski koravl in Izkoriščanje županskega mesta v **stno korist. Očital mu Je popolnoma sa-•Polastno brezobzirno postopanje In obsojal •Ploh koruptnl režim takratnega občinskega tospodarstva. Obtoženi Anžič Je pionudil za tvoje žalitve dokaz resnice in sodeče Je ta jlokaz pripustilo. Predvčerajšnem set Je vrši-*• ponovna obravnava, pri kateri .le nastopi Anžič dokaz resnice svojih doli itev. Za-tlišanlh Je bilo tozadevno več merodajnih Pflč, ki so v polnem obsegu potrdile vsega Shsojanja vredno občinsko gospodarstvo, 'tako smo med drugim zvedeli iz pričevanja Etof. dr. Lokarja, da Je bivši župan Korbar 'rabil vsako priliko v svojo lastno korist. *G> se je zahtevalo od njega, da naj piredloži Phčinske račune sč Je mož skrajno isaivno Ogovarjal, da Je račune izgubil. OsoUIto le !"al mož izrabiti zgradbo nove šole. \ fstein Casn Je namreč gradil tudi svoje novca po-?‘°pje. Tudi pri šolskem svetu ni imel Kor-®r urejenih računov. Najbolj kočljiva’ po-, ®vka pri teh računih Je premog. Dalje je 'nel Korbar tudi smolo, da so 'našit na ipje-Uvem podstrešju več vreč, težkih ok.vog J®® kg. Korbar je izjavil komisiji, da je r .'rečah sol. Ko pa so odprli te vreče set ie ,DrIja g. Samida' in je prišlo sedaj med njim in ostalimi do ostrega prepira. O Rey-erju pa pišejo internacionalni, demokratski in seveda tudi katoliški časopisi, da se ga je vlačilo po cestnem tlaku, ga suvalo In se mu zlomilo troje reber, katere sedaj Reyer zdravi v bolniščnici. Reyer je pa šel sam na rešilno postajo in od tam tudi sam ,domov, ker se niti rešilni postali ni zdelo potrebno, da bi ga peljala v bolnico. Reyerju seveda ni zlomljeno nobeno rebro in se »zdravi« doma; ker ve da pojde »zdravljenje« na račun dejanskega napadalca bode to trajalo lahko dalj časa. Tako se Je vršil incident, katerega je naše časopisje razbobnalo v naj-hujšt obliki kot divjaštvo, kar je gotovo z veseljem pograbilo nemško časopisje tudi onkraj meje in pokazalo na naše nasilje naprain drugi narodnosti, katerega' pa sploh ni. Zakaj za dejanja, par razgretih glav ni vsa Javnost odgovorna in vendar se bode zlila nemška gnojnica na nas vse. Koliko je podobnih in še hujših incidentov naprarft našim ljudem na Koroškem in Primorskem, a o teh večinoma molči naše časopisje in jih kvečjemu samo registrira. Tuje pa dosledno zamolči in mu še na misel ne pride, da bi Jih omenjalo, še manj seveda da bi jih izdajalo v taki povečani obliki kakor naše. —• Tudi v tem oziru bi nam ne bilo v škodo, če bi se učili pri tujcih, t Novo ustanovljenemu kriminalnemu oddelku tukajšnje policije se je posrečilo, da Je izsledil gnezdo vlomilcev, ki so že dalje časa opravljali svoj nevarni posel v tukajšnji okolici, zlasti pa na kolodvoru, kjer sb izvršili več vlomov in ukradli mnogo blaga. Tako so tudi pričetkom tega meseca vlomili v neki vagon in odnesli iz njega 243 kg usnja v vrednosti 300.000 K. Kot soudeleženi na tatvini so bili aretirani brezposelni delavec Maks Zvare iz Sv. Petra, brata Karl in Ivan Remer, delavca iz Pobrežja In pa posestnica M»riJa Senekovič s svojim sinom/ iz Pobrežja. Vsi so bili Izročeni sodišču. Ukradeno blago je bilo skoraj docela najdeno. Kakor je bilo dognano v preiskavi, sta vlome izvršila oba brata Remer, ki sta ga najprej zakopala v bližini kolodvora, nato pa spravila na dom in izročila Senekovičevi, ki ga Je prodajala drugam. S to družbo je.bil v zvezi tudi nekt Jurij Arbel-ter", ki Je imel v svojem stanovanju pod podom posebno skrivališče, kamor je spravljal ukradene stvari. Pri tljem so našli tudi razno blago, ki je izviralo iz drugih tatvin, kakor svilo itd. Ukradeno blago so prevzemali navadno splavarji, ki so ga spravljali potem na Hrvatsko. Tudi on je/bil aretiran In izročen sodišču. Upati je, da se bodo vsled aretacije teh vlomilcev varstvene razmere na našem kolodvoru znatno zboljšale. Vsled ponovnih izgredov, ki so se dogajali v ponočnih urah po pijancih v mestu, se je čutila tukajšnja varnostna oblast prisiljeno, da se s posebno strogimi kaznimi poskuša napraviti v tem pogledu red. Tudi v nedeljo so morali varnostni organi v več slučajih posredovati In so aretirali več pijanih razgrajačev, od katerih so bili 4 obsojeni na 8 dni policijsega zapord. Zastopnik NSS v stanovanjski komisiji, g. Franc Novak, Je odložil to svoje mesto. Včeraj, v pondeJJek ie dospela v Maribor uradna komisija, ki ima nalog, da poišče v Mariboru primerno poslopje za pokrajinsko oblast. V poštev prihajata v prvi vrsti mariborski grad in poslopje Mestne hranilnice. Celie. Stanovanjsko oblast v Celju tvorijo v smislu pravilnika k stanovanjski uredbi župan dr. Hrašovec, zastopnik hišnih posestnikov Gregorič, ter zastopnik najemnikov Štern. 2upam ki Je prezaposlen, Je pooblastil podžupana Žabkarja, da ga zastopa prt sprejemanju strank. Vse odloke podpisuje župan sam. Stranke se v stanovanjskih zadevah sprejema vsak delavnik od 10.-12. ure. Nadpregled vojnih Invalidov se vrši v Invalidskem domu v Celju v dneh: 22. in 23. nov. za Celje okolico, 24. za Teharje in Svetino, 25, in 26. nov. za Celje mesto in Šmartno v Rožni dolini. V lastnem Interesu invalidov Je,‘da se vsi odzovejo. Mestno gledališče v Celju. V četrtek 24. nov. ob 20. uri se ponavlja veseloigra v štirih dejanjih »Ulica številka, 15...« Izven abonementa. Občinstvo se opozarja na to velezabavno igro. ki se Je pred kratkim Igrala z velikim uspehom na našem odru. Zabavni večer v Sokolskem domu priredi podružnica CMD za Gaberje na držL praznik dne 1, decembra ob 7. url zvečer v dvorani Sokolskega doma. Cisti dohodek Je namenjen za obdarovanje revne dece na Miklavževo. Tovarnar Westen v Gaberju Je daroval 4000 kron za božičnico revnim okoliškim otrokom. Otrok v vagonu. 22-letna Marija Zima, prlstojjna v občino Sv, Bolfenk v ntulskem okraju, je te dni v vlaku St. 802 v Celju pustila svojega 3 tedne starega otroka, ki ga je potem neka'ženska prinesla na pplicijo. Kmalu pa se je javila na policiji tudi mati. Ker pa Je zdravniška preiskava dognala, da je mati umobolna, so jo z otrokom vred poslali v blaznico na Studenec. Umrla je v Skalah gospa Marija Lazar, profesorjeva vdova in mati uadučlteljeve soproge v starosti 58 let. Osebne vesti. Minister poijoprlvrede Je imenoval vinarskega inštruktorja Josipa Zupanca okrajnim ekonomom, ki bo deloval kot vodja kmetijskega nadzorni.štva In kot kmetijski referent pri okr. glavarstvu v Ptuju. — Okrajni ekonom Franc Matjašič Je premeščen Iz Ptuja v Ljutomer. Jugoslovanska Malica priredi na narodni praznik dne 1. decembra v prostorih društvenega doma koncert. Sodelovala bodo vsa narodna društva. — Občinsko razsodišče Je v svoji seji dne 19. nov. določilo, da morajo izvožničarji jajc dati mestu Ptuj gotovo količino jajc po 4 K kos. Ostala Jajca prodajajo in kupuiejo po poljubnih cenah. Nadalje je kaznovalo peka Vaupotiča zaradi prodaje kruha, ki ni imel predpisane teže na 1000 K globe. Mesarji Žilavec, Liki in VVeisscnstein So bili tudi ovadeni, da so prodajali meso po višjih cenah, kakor so bile določene, a so bili vsi trije oproščeni. Kako je prišlo sodišče do tega prepričanja, da so nedolžni je nerazumljivo, ko se vendar prav nobeden mesar ne drži maksimalnih cen! Nova lekarna. Mag. pharrn g. Bogumil Orožen, provizor Levstikove lekarne v Ljubljani, namerava otvoriti lekarno v Ptuju. \ Klobasarfa Urban in Vajdič prodajata mesarjem obrezane kosti, a zadnji jih prodajajo zraven mesa po istih cenali kakor meso t. J. do 20 K kg. Krajevna organizacija NSS Je že'enkrat napravila vlogq na mestni magistrat, da bi se ta način prodajanja kosti prepovedal in naj bi se mesarje potom policijskih organov nadziralo. Po Informacijah zadobelienih pri magistratu se je isti obrnil na vodjo okr. glavarstva dr. Pirkmaierja, da bi izdal'nalog stražnikom, naj bi nadzirali mesarje in ugotovili od kod dobe cele kupe kosti. Dr. Pirkmaler ni tega odredil, češ, to ni posel stražarjev. Na koga naj se ljudstvo obrne kakor na tistega, ki je tukaj za vzdrževanje Javnega miru In reda. — Mogoče so dr. P. izrekli tudi ptujski mesarji zaupnico, katero išče po vseh okoliških občinah? Ob!, svet ljubljanski.. Župan otvori sejo, konstatira sklepčnost, imenuje za overovatelja zapisnika obč. svet. Benkoviča in Adamiča in naznani, da sta odložila občinske mandate in sicer svet. Burkcljc (SLS) radi bolezni in svet. Melik (SKS) radi oddaljenosti. Mesto prvega Je imenovan nam. Albin Zajec (sprejme) in za drugega nam. IVan Rojlna, ki se pozivu še ni odzval. Obč. svetovalci se vabijo glasom dopisa škof. ordinarijata, da se udeleže dne 4. dec. svečanega cerkvenega obravila v stolnici v proslavo praznika narodnega uje-dinjcnja. — Prebere se seznan^ 22 darovalcev za mestne reveže v skupnem znesku 8134 kron. — Konstituirala se Je disciplinarna komisija, predsednik je svet. Kocmur. Na interpelacijo svet. Marna glede nfe-redov pri gasilnem društvu pojasni g. župan, da je gasilno društvo krito, zadevo ima v rokah sodišče. Dalje opozori g. župan obč. svet., da se morajo staviti vsi predlogi pismeno In se o njih poroča na prihodnji seji. — V nadzorstvo obrtno - nadaljevalne šole se imenujeta polog ostalega svet, Praprotnika nova člana svet. Ambrožič (NSS) in pa svet. Srebot. Odobril se Je zapisnik zadnje seje. Upravni odbor Mestne hranilnice. Na predlog poročevalca personalno -pravnega odseka svet. I. Tavčarja (NSS) so biti voljeni upravni odborniki za Mestno hranilnico po sledečem ključu: JDS dobi 8, SLS 5, NSS 4, JfeDS 2 in SKS 1 člana. Brez posebnega ugovora so bili izvoljeni v ta odbor sledeči gospodje za JDS: Frelih, Turk, dr. Triller, dr. Pestotnik, Bončar, Kolman, Vidmar in Rozman; za SLS: Ložar, Pirc, Orehek, Zajec in Prepeluh; za NSS: Ivan Tavčar, Stane Vidmar, Vendelln Sadar in Riko Jug in SKS A. Rojlna. Po izvolitvi Je bila Izrečena i\o predlogu svet. I. Turka zahvala dosedanjemu predsedniku Mestne hranilnice g. TrnkoczyJu, posest. In lekarnarju v Ljubljani za njegovo uspešno In požrtvovalno delo pri Mestni hranilnici in se mu Izroči ta zalivala pismeno. Na predlog istega poročevalca Je bil izvoljen za upravitelja meščanske Imovlne g. Valentin Acceto, pos. In stavbenik. v. Ljubljani, za odbornika ubogih za župnijo sv. Nikolaja g. Josip Maček, pos. in gosti!.' v Ljubljani, za zastopnika mestne občine. v »Društvo za zgradbo delavskih stanovanj« g. svet. Franjo Rupnik (NSS), ddlje za zastopnika mestne občine v odbor za I. jugoslovenski vsesokolski zlet g, podžupan Riko Jug (NSS). Mestni usluibenct. - Zveza organizacij mestnih uslužbencev Je poslala obč. svetu vlogo, v kateri prosilo uslužbenci sledeče: Prošnje uslužbencev naj se CimpreJe rešijo. — Omili naj so stanovanjska beda mestnih uslužbencev (zdrava stanovanja) In naj stremi uprava občine a pobijanje draginje, glede avtonomnih doklad itd. Podrobneje o teh predlogih bomo poročali ob priliki razmotrivanla teh vprašanj na prihodnji seji. — S tem ie bila zaključena javna seja in sledila Je tajna seja, o kateri poročamo prihodnjič. Zahtevajte .JUGOSLAVIJO* Pokrajina. človekoljubje jeseniškega demo-krata. Prejeli smo in priobčujemo: Na Jesenicah pašujejo še vedno razni gospodje, ki se štejejo med demokra-. te, ki so pa prej vse kaj druzega kot to. V ilustracijo tega »demokratizma« ngfvftjamo za danes en sam slučaj. Tukajšnji učiteljici J. H. in njenemu soprogu je bilo s strani občinskega stanovanjskega urada nakazano stanovanje v občinski hiši na Jesenicah št. 99. Tudi je radovljiško okrajno glavarstvo odobrilo to stanovanjsko nakazilo. Pa glej ga šrnenta! Gospod' upravitelj te hiše se je postavil proti zakonu in odrekel učiteljici stanovanje, češ, ker njen soprog ne trobi i njim vred v JDSesarski rog, Tudi s« je ta gospod upravitelj, ki sliši na ime Hum . . izrazil jako »demokratično« napram gosp. H. češ »Vi ste prokle-ta ničla in jaz vas bom z opravo vred vrgel kar »koz okno«. Lepe, čedne so te demokratske želje. Učitelica H. pa se groženj ravno tako ni zbala kot ne njen soprog in sta »e lepega dne vselila v odkazano jim stanovanje. Pa glej ga zopet šrnenta! Nekega lepega dne pride nek možakar in sname po naročilu g. Hum .... luč in odnese štedilniški kotel. Tudi lepo. Nam se to početje zdi nekoliko preveč samopašno in vprašamo se samo, it ni kakih višjih inštanc, ki bi gosp. upravitelja naučil olike. Jeseniško delavstvo, kakot tudi inteligenca se zgraža nad takim početjem, ki ga tl velemožni gospod upravitelj počenja nad učiteljico, jjjospo H. Kličemo kompetentne, nepristranske faktorje, da stvar popravijo in pokličejo g. Huni ... na odgovor. Ob tej priliki naj se spomnimo tudi občinskega tajnika g. Pot ... o, ki je vse prej kot občinski tajnik. Tudi ta gospod je kot »demokrat* preveč oblasten in nadut. Pred časom je že hotel oditi iz Jesenic in smo se vsi že veselili tega odhoda, toda možakar se je skesal in ostal, akoravno je opetovano zatrjeval, da so Jeseničani taki berači, da še njegove plače skup ne spravijo. Tudi temu nadutežu bi bilo treba stopiti na prste in ga podučiti, da ga Občinarji, čeravno berači, sami plačajo in da je dolžan kot tak spoštovati vsakega Občinarja — tudi zadnjega berača. Nastopi g. Hum ... in Postr ... so večkrat škandalozni in se vsi nad takimi nastopi zgražajo. 2eleli bi, da se tudi Jesenicam posveti nekoliko pažnje in enkrat napravi temeljit red. Za enkrat toliko. Posvetili bomo pa še nekoliko več pažnje in skušali krivice jaVno žigosati — morda bo to le nekoliko pomagalo. E 3BE==BE 1. dec. vsi v Union. BSaobs Michžf Zevaco: »NOSTRADAMUS." Toda kralj ni izrekel nevarnega povelja. Nekaj mu je bilo na jeziku, a ni hotelo na dan. Sklonil je glavo še niže in zavratno ošinil profosa z očmi; nato mu je obrnil hrbet ter krenil k vratom svojega kabineta. Na pragu se je ozrl. »Idite, gospod,« je rekel, ne da bi ojačil glas. »Od tega trenutka niste več veliki profos.« Roncherolles je odjahal iz Louvra, ne da bi ga bili zadrževali. Na ulici je globoko zasopel. Vse je kazalo, da ga kralj ne misli posaditi v ječo. Šele zdaj je čutil vso težo vladarjeve nemilosti. Kaj je podrlo orjaka? Dvajset let dela, dvajset let potrpežljivega snovanja in globokega proučevanja, dvajset let neverjetne opreznosti in vratolomne drznosti, dvajset let zagrizenega vztrajanja v častihlepnih načrtih, zločinov, izvršenih v senci uradne dolžnosti — napornih težkih dvajset let, ki so mu vdinjali veli-kaše vsega kraljestva in počasi izgradila njegovo silno moč ter podprla njegove skrite namene z mre-ževjem organizacije, kakršne ni ustvaril morda še nihče na svetu — vseh dvajset let. je bilo zaman! . . . Vse se je ponfšilo, vse je izginilo in propadlo, izbrisano z eno samo kra-ljev.o besedo . '. . Kaj je podrlo velikana? Podrl ga je nevedoma otrok. Roncherolleja je upropastila Floriza! Kralj je videl smehljaj njegove hčerke in je žrtvovala očeta, ker je hotel imeti otroka zase! A le za hip je Roncherolles upognil rame pod tem bremenom. Kmalu se je zdramila v njem atletska moč. Brezčutno kakor vsak dan je jahal svojo' pot, boječe pozdravljan po meščanih in snujoč v sv,ojem srcu že zdaj načrt za zmago in osveto . . . »Počakaj, zavratni in verolomni kralj: videl boš, kako se Roncherolles maščuje! Žc z podlostmi, ki jih vem o tebi, lehko v treh mesecih popravim svojo usodo. Drevi ostavim Pariz. Cez tri dni bom onkraj meje tvojega kraljestva. In tam, v inozemstvu, me čaka le Se izbira. Na razpolago mi je cesarska Nemčija, Španija, Anglija, Avstrija. Dovolj sovraštva in pohlepa se dviga zoper tebe; nedostaja jim le še skupne glave. Ta glava bom jaz! Ko se vrnem v Pariz, bom jezdil na čelu armad, ovenčanih z zmago nad tvojimi voj* skami zaprem te v samostan, jaz pa se polastim regentstva v tvojem kraljestvu. Gledal te bom na kolenih, in Jdečal boš, dokler te ne naučim prositi milosti. Le veseli se nekdanjega sokrivca!« Strašni gnev, ki je rjul v njegovi notranjosti, se je polegel šele ob misli, da je treba z največjo naglico pri-gotoviti vse potrebno za odhod. Saj ni šlo zgolj za njegovo varnost: predvsem je šlo za njo —. za Flo-rizo! »Moja hči!« je zamrmral z vročo radostjo, ko je razjahal na dvorišču velike profosije. »Ona mi ostane!« Počasi je krenil na vrh k Florizi, razpletaje spotoma svoj maščevalni načrt. »Bogme,« si je govoril veselo, »preveč skromne so bile moje želje. Namestniki Prava reč . . . Ali sem bil nor, da sem okleval spričo avstrijskih in španskih ponudeb! Podkralj je najmanjše, kar moram postati. Floriza bo še princeza . . . Zakaj ne, je moja hči! Dajmo, povejmo otroku, da naj se pripravi na pot.« V predsobi je videl Florizini služkinji. Šel je mimo, prekoračil vseh pet ali šest soban in se zdajci vrnil k njima: strah ga je bilo pogledati. Ženski sta jeli trepetati. »Kje je moja hči? < je vprašal Roncherolles. To hripavo rohnenje ni bilo človeški glas. Ženski sta vzrnahnili z rokami ter bedasto pogledali druga drugo. Ena je zajecljala: »Saj mora biti tam, gospod!« Roncherolles se je vrnil v stanovanje. Stopal je kakor besen tiger, ne meneč se za mize in stole, ki jih je prevračal na svoji poti. »Floriza!...« šel je do konca... In zopet se je vrnil. Njegove oči so bfle zalite s krvjo. »Floriza!... je zahropel. Z besnim skokom je planil v predsobo ; ves dvorec se je stresel od njegovega rjovenja: »Floriza!... Floriza!...« Ženščini, polumrtvi od straha, sta se zgrudili na kolena. Zopet je izpre-govorla prejšnja, jecljaje v brezmejni zmedenosti: »Zaspali sva.. , ni se dalo premagati... Samo četrt ure!... Spanec naju je bil posilil « (Dalje prih.) __ Hoj je Elsafluid - to se zna! [rimar Feller - Stubica! Proda se: PRODA SE MOTOR za žaganje drv ali za kmetijstvo. Poizve se in ogleda Kolodvorska ulica 31, dvorišče. ?1U P£ODASTA se 2 salonski obleki po nizki ceni. Diplomiran krojač Malls, Reber 11. 2328. HIŠA V KAMNIKU ŠTEV. 58, s korporacijsko pravico se po ugodni ceni proda. V hiši se nahaja že dolgo obstoječa kovačija. Več se izve v pisarni Dr, Tavčarja v LjubljauL 2314. VEČ SPALNIC boljše vrste: črešnjeve masivne politirane, hrastove, orehove z modroci ter kuhinjske oprave, ima po nizki eeni v zaloti Ivan Andlovič, mizar, Gosposvetska cesta St. 13, Koli.ifil, pritličje 38. 2339 Kupi se: HIŠA po možnosti z trgovskim lokalom in dvoriščem 02. vrtom v Ljubljani se kupi. — Ponudbe z navedbo cene pod »Trgovina* na anončni zav. Drago Beceltak i« drug. Ljubljana. Sodna utica at. S. 2336. Službe: UČENEC 7. boljšo izobrazbo, se sprejme v trgovino z železnino Erjavec & Turk, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. ' 2340 SPREJMEM kot gospodinjo pridno in pošteno žensko, katera zna kuhati ter opravlja vsa domača dela. — Več se izve v modnem salonu M. Jeglič, Slomškova ulica 27. 2335. KNJIGOVODKINJA zmožna vseh del in poleg tega tudi hrvaščine In cirilice se Išče za takoj. — Pismene ponudbe pod »Knjlgovodklnja« na upravo lista. 2334. DRVODELCI. za izradjivanje tainbura, samouki ili »tolarski pomočnici, za taj posao sposobni; traže se radniki i šegrti sa stalnim namje-štenjem. — Tvornica tambura T. Kovačič, Zagreb. 2331. SLUŽBE IŠČE mlajša pisarniška moč s krajšo prakso. — Cenjene ponudbe.pod št 2327 na upravo lista. 2327. KROJAČ PRIKROJEVALEC z večletno prakso želi primernega dela. Cenjene ponudbe prosim poštnoležeče Nr. 121, 2323 ODDAM 17-LETNEGA MOČNEGA DEČKA v uk, najraje v kako trgovino z mešano ali manufakturuo trgovino. Fant je poštenih starlšev, oz. sirota in ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu z vso oskrbo v hišL Cenj. ponudbe prosim na upravo lista pod št. »2293«. 2293. MLINARSKOG POMOČNIKA’ vieštog, solidiiog, za bielu i običnu melava, Neožeujenog tražim za stalno oamjeitenjo. za moj vodeni i motorni mlin. M. K5nlfc Zagreb, Sa verska cesta 4. 2330. Razno: SOBA MEBLOVAMA ugodna Železniška zveza z Ljubljano »e odda y Šmartnem pri Litiji št. 24. 3333. GOSTILNA z pekarijo ter izdelovanje pokalic na Dravskem polju z ca 20 oralov zemljišča najboljšega za 900.000 K, potem pri Mariboru posestva, hiše, vile ln trgovine proda Zagorski Maribor, Barvarska uL 3, MU I J?* uJ Zahtevajte 1 povsod samo N0K0 ZA OTROKE | 1 ikitola K 36 - | NaJbolj&a hrana za dotenik«) Zelo oiakujoio sredstvo za bolne na želodcu, rekonva* lescente In osoblto za pre* malo hranjene ter v obte slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kamUkili predmete« kriAe .SALUBRA” D. D. ZAGREB ftoikovile«* uL ii. Metan 7-tt TvomKa NOV* QBADtiKA »Triglav" trgovsko in komisijsko d. d. Sarajevo, Aleksandrova ulica, prevzema zastopstvo In glavno zalogo za celo Bosno In Hercegovino, za sledeče predmete: Prlma bohinjski sir, surovo in Cajno maslo. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. oajiooiMi! urejena tovarna za mmi naimiM Iz prvovrstnega materljala In v vsaki mno2lnl. Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje. Brata KOLENC, Mirna, Dol. Cene zmerne. Izvršitev točna. Pazite na znamko: BRAKO MIRNA. / Tračnice 7 do 9 cm visoke kot nove se ceno prodajo, istotako 10 Kipp-vagen, klanfe in prazne cementne vreče. Vpašanje na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. St. 5 pod ,Tračnice". Kupi se na periferiji Ljubljarte majhna delavska hišica v kateri je stanovanje prosto. Oferte na J. PERDAN, Krekov trg, Ljubljana. I. Jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete d. z. o z. Izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka „Gala-lith*), U8tnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice »n dežnike iz naravnega roga. Telefon št. 5. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček št. Slovenska Bistrica. V trgovini O. Bernatovic Mestni trg štev. 5 mr se dobi še po Jako nizki ceni: moške obleke ( . od 650 K naprej moške raglane u • • t «...od 1100 K naprej moške hlače...............od 150 K naprej damske suknje........ , . . . od 550 K naprej damske kostume........... . od 600 K naprej damske modne obleke ........ od 900 K naprej damska krila . ......... . od 300 K naprej m kožuhovina.............od 300 K naprej !! Ogleda se lahko vsaki že* 11 SODI 10 - 20 hi se kupijo. Ponudbe do 28. novembra na Anončni zavod Drago Beseljak ln drug, Ljubljana, Sodna ulica it. 5. Mnogo časa In denarja sl prihranite ako takoj naročite ff Expres“ kotno računarico. ,.Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ..Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V UUBUANl. Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh IKno Izdelanih oblikah 12x7 in 6x4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. m # l enč|g laVL ZR6E-HLmi-7EZ0VI-H!St-Ull.E-lltSUSTtt.STRIf»E-neSTaVl= p PRORRČUm-ltftČftTI IH OBISK IHŽEtlllfll) BBEZPlBČnO. B| »••••< Prof. S. Santel % o [ Božične razglednice j | so ravnokar izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah 9 ! * papirjem, knjigarnah In trafikah. Božične razglednice so umetno izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. © I <1 Dve gospodični licejki iščeta stanovanje po možnosti v sredini mesta, z dobro hrana Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. PEVCU Dve pesmi Zorka Prelovca za moški zbor z bariton • solom ..Zapoj mi pesem dekle" In ■«( »»• Skrjančki1 sta izšle. Prodaja uprava „3i^goslavljewf Za MiMavža! NajcenejSe in najhvaležnojie daril® našim malim je: Mo! zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadaj o* čim besedilom, za pouk In kratek i*s K 20*— Moli ljubčki živalske slike za naše malčke na trd«111 močnp vezanem kartonu K Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvan)« akvarel - barvami ali pa*tel - barvni f1*~ »Crnlpeter, storoznana, vesela žabrra igra za zimske veCere 1 •V It 8— Vse se Zvezni knjigarni. v Ljubljani, Marijin trs 8 ♦aaaag«—1 Glavni ln odgovorni urednik Zotko Eskin. Izdaja konzorcij dnevnika »JttttoslavUa* Prometni zavod za premog id. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski . premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnik0 za domačo vporabo teto* tudi za industrijska podjetji in razpečava Pni Hov. Id angleški kolu za lini in Im® mio. Mii sni is ii P* Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani,- Nunska ulica Štev- ^ BMMM——— wm—‘—w »i—» n i mmim m n iii uma—rrni——— Tiska »Zvezna tiskarna« v. Llubliam,