Kako dan raste. 43. vaja »Drugega Berila" v spisu »Štirje letni časi" poočituje med drugim, kako se dan daljša, ali kakor ljudje pravijo: ,,Kako dan raste" Učenci razumejo vse, kar berejo, le neki radovednež vstane, in učitelja vpraša: MKo pridem ob 4. popoldne iz šole, še lahko precej časa berem brez luči, zjutraj pa je ob 7. uii še vedno tako tamno kakor popred. Zakaj neki kedar dan začenja rasti, ni že tudi zjutraj toliko pred svetlo, kolikor je zvečer dalji dan? Učitelj potem to stvar učencem tako-le razlaga: Res čudno je, da dan pri obeh koncih — zjutraj in zvečer — ne raste enako; zvečer je res čez eno uro dalji, zjutraj se pa še celo malo pozna, da je svetlejše. Nekteri terdijo, da je oblačno in sploh megleno vreme v tem času tega krivo, in da za tega voljo se zjutraj tako pozno dani. Al to ni res, saj vsak ve, da ni zmiraj in povsod ta čas megleno ali oblačno. Vzrok mora tedaj drug biti. Pratikarji pravijo, da od 22. do 31. grudna ali decembra je dan za 5 minut, — od 1. prosenca ali januarja noter do 15. pa zopet za 23 minut dalji, tedaj od 22. grudna noter do 15. prosenca v vsem skupaj 28 minut. To je res, — ali zatega voljo ne smemo misliti, da tistih 28 minut, za kterih je dan v sredi januarja dalji, bi smeli tako na dvoje razcepiti, da bi 14minut pridjali zjutraj dnevu, Uminut pa zvečer, to je, da bi mogel dan se zjutraj za 14 minut pred začeti, zvečer pa bi se moglo tudi za 14 minut pozneje mračiti. Vzroka, da nam dan le na večer dalji prihaja, ne smemo iskati v astronomijskih (zvezdnih) postavah, ampak samo v tem, kako mi dnevne ure štejemo, in po tem, kako so naše ure vravnane. če se nam zdi, da dalji dan ne pospešuje danu zjutraj — po tistem srednjem merilu časa, kterega nam kažejo naše ure — je vzrok tega v tem iskati, da od 25. grudna ali decembra naprej je poldanski čas, kakor ga mi na naših urah imamo, pravemu poldnevu zmiraj naprej za nekoliko od dneva do dneva se množečib drobcev ene ure; na naših navadnih urah je tedaj j u t r o zmiraj p o p r e j kakor je na solnčni uri. Kadar naše ure 8 kažejo, kaže solnčna ura 1. dan januarja še le 7. uro in 56 minut, — 11. dan januarja 7. uro in 52 minut. — 17. dan januarja 7. uro in 50 rainut, — 31. dan januarja 7. uro in 47. minut, in 11. dan svečana ali februarja 7. uro in 46 minut. če so tedaj naše ure čedalje bolj solnčni uri naprej, in sicer po tisti razmeri, kakor dan dalji prihaja, se ne smemo čuditi, da naše ure, kolikor bolj p r e h i t aj o solnčno uro, rasteči dan vsako jutro pogrudijo. Po tem se tedaj očitno kaže, zakaj tisti čas po zimi, kedar dan začenja rasti, se zjutraj tako malo čuti, da dan raste, in da je treba skor do konca meseca januarja čakati, preden je zjutraj tako svetlo, da moremo ob osmih lahko kako pisanje brati. Kolikor smo zjutraj o svetlobi na zgubi, toliko na boljem smo pa zvečer.