Jezik in slovstvo, letnik 69 (2024), št. 4
Simona Kranjc  DOI: 10.4312/CSMB9138
Univerza v Ljubljani 1.22
Filozofska fakulteta
ODZIV NA INTERVJU Z DR. KOZMO 
AHAČIČEM: KAJ POMENI LJUBEZEN 
DO SLOVENŠČINE?
(v: Treven, Matevž in Meglič, Katarina, 2024: Kaj pomeni ljubezen do slo-
venščine?: Intervju z dr. Kozmo Ahačičem. Jezik in Slovstvo, predobjava 
17. 4. 2024. DOI: https://doi.org/10.4312/VBSA5524.)
Kozma Ahačič v intervjuju trdi: »Za ljubljansko slovenistiko bi bilo zelo pomemb-
no tudi, da se organizacijsko osamosvoji z lastno programsko skupino in da se 
osvobodi bremena Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. To je pomembno 
tudi za bodoče študente: zdaj je na spletni strani oseminštirideset imen s sodelavci 
in sodelavkami oddelka, še sam pa ne vem, kdo so na oddelku realni profesorji in 
profesorice.«
Člani in članice Oddelka za slovenistiko, to so učitelji in učiteljice, raziskovalke 
in raziskovalci ter strokovne delavke in delavci, Centra za slovenščino kot drugi 
in tuji jezik v ničemer ne občutimo kot oddelčno breme, marveč kot dragocen 
sestavni del oddelka, ki mdr. omogoča svetovno prepoznavnost slovenistike, slo-
venščine in slovenske literature in kulture ter skrbi za jezikovno vključevalno slo-
vensko družbo.
Vsakdo, ki odpre spletno stran Oddelka za slovenistiko, lahko dobi zelo korektno 
informacijo o tem, kdo so zaposleni in kaj je Oddelek za slovenistiko: »s svo-
jimi slovenističnimi študijskimi programi na vseh treh stopnjah, raziskovanjem 
na področju slovenskega jezika, literarne vede in didaktike slovenščine, programi 
Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, programom Leto plus, knjižnico in 
JiS_2024_4-FINAL.indd   257 6. 12. 2024   10:44:48
258 Odzivi
raznovrstnimi drugimi dejavnostmi osrednje univerzitetno slovenistično središ-
če – na svetu.« (gl. https://slov.ff.uni-lj.si, dostop 25. 10. 2024.) Na voljo so tudi 
podrobnejši podatki o študijskih programih in izvajalkah ter izvajalcih – jih je pa 
treba poiskati.
Oddelek se z različnimi ukrepi aktivno odziva na trenutno veliko pomanjkanje 
učiteljev in učiteljic slovenščine. Gre namreč za širši družbeni problem. S kre-
pitvijo ugleda in zavedanjem pomena dela učiteljev in učiteljic se bo morda več 
mladih odločilo študirati na pedagoških programih. Zgolj opozarjanje na simbolno 
vrednost jezika in »obnavljanje ljubezni do jezika«, pa tudi pavšalne vrednostne 
sodbe k temu po naših izkušnjah (pa tudi podatkih o tem, zakaj ...) situacije prav 
nič ne izboljšujejo.
 
Simona Kranjc,
predstojnica Oddelka za slovenistiko od 1. 10. 2022 do 30. 9. 2024 
JiS_2024_4-FINAL.indd   258 6. 12. 2024   10:44:48