List 48.
Opomin našim gospodarjem
o zadevah perečega ognja pri prešičih.
V okraji Kamniškem je bilo v Komendi, Kaplja-vasi, Gmanjci, v Vodicah in drugej letošnjo jesen veliko tiste prešičje bolezni, ki se imenuje pereči ogenj, in menda še ni popolnoma konec tej bolezni zarad nenavadnega pretoplega vremena.
Gospodarji in gospodinje poznajo to bolezen, pri kteri živina po koži bolj ali manj rdeča postane in je človeškemu senu podobna.   Bolezen je huda, na-
384
lezljiva, strupena in rada umori živino, kteri vsa kri črna kot oglje in gosta kot šmir postane.
Al š 6 n po koži ni prvo znamenje te bolezni; prva znamenja so to, da presiči nehajo jesti in so klaverni.
Ko gospodarji to vidijo, navadno hitijo za k lati tako živino, češ, da jim ne crkne, in porabijo tako mes6, špeh;  k večemu zavržejo drob in ga zakopljejo.
Gospodarji in gospodinje! ali ne veste, da tako delaje se igrate z ognjem? Nikar ne mislite, ako ste tako živinče brž zaklali, da ste zaklali še zdravo živino! Zaklali ste le tako, pri kteri bolezen ni še dospela naj više stopinje, zaklali pa ste vendar že bolno, strupeno živino. Ce tako meso vživate, stavite le v loterijo, če ne zbolite prav nevarno, — na sto in sto ljudi pa je že strašno smrt storilo po vžitem takem
mesu.
Zato vas vnovič opominjamo: nikar in nikoli ne koljite takih prešičev! Sami sebi jamo kop-Ijete, pa tudi zoper postavo ravnate.
Prosimo vas tedaj, nikar ne skrivajte take bolezni, naznanite jo brž županu, da naznani to gosposki, ktera mora potem vse storiti, da se zatare bolezen in iz nje ne postane kuga.