NATAŠA BUDNA KODRIČ 
ITALIJANSKA 
ZASEDBA SORICE (I.) 
(Odlomki iz župnijske kronike, ki jo je 
pisal župnik Janez Mikuž) 
19I8-I919 
Demarkacijska črta 
Po razbitju soške fronte oktobra 1917 se je nemška in avstro-ogrska vojska zapo 
dila za bežečimi italijanskimi enotami in v kratkem času zasedla področje do reke 
Piave. Tam sta se obe vojski ustalili za celo leto, vsaka na svoji strani reke. Junija je 
avstro-ogrska vojska (Nemci so kmalu po preboju soške fronte odšli) sicer po 
skušala priti na desni breg reke, vendar je zaradi velikih izgub odnehala. Prav na 
obletnico 12. ofenzive pa je prišlo do zadnjega, odločilnega in usodnega spopada 
pri Vittoriu Venetu. Ta je zahteval ogromne žrtve, ne samo od vojske, ampak tudi od 
monarhije - njen propad - in nenazadnje tudi od Slovencev in njihovega ozemlja -
okupacijo tretjine slovenskega ozemlja s strani Italijanov. 
Premirje med Avstro-Ogrsko in Italijo je bilo podpisano 4. novembra 1918. Po 
njem so Italijani zasedli prostor do črte, do katere je prišla italijanska vojska v tre 
nutku premirja. Londonski 
pakt jim je ponekod zago 
tavljal še več; tako so uskla 
dili oba dokumenta.' Neja 
snosti so se pojavile v Zgor-
njesavski dolini: Londonski 
sporazum je določal razvo 
dje v Julijskih Alpah, kar je 
za Italijane pomenilo zased 
bo do Rateč. Na meji Pri 
morske z Gorenjsko bi mo 
rala črta teči po razvodju 
vzhodno od Podbrda do Po-
dlanišča in Idrije, pa so Itali 
jani zasedli še Sorico in Dav- Spodnja Sorica pred pred prvo svetovno vojno. 
113 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Potek demarkacijskih črt med leti 1914 in 1921 (Soricaje bila zasedena do 2. juni 
ja 1921). (Iz: Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba (zvezek 
16). Celje, 1939, str. 1130. Narisal France Planina.) 
čo do Podrošta, območje pod Blegošem tik za vasjo Leskovico (del Leskovške Dav-
če, Robidnico, Laze, Novine in Tičje Brdo)- in ozemlje do Sore pri Žireh (s tem pa 
tudi del Žirov).^ Od Idrije naj bi demarkacijska črta potekala preko Logatca proti 
Snežniku in od tam do Jadranskega morja. Pa so Italijani čez Logatec vdrli celo do 
Vrhnike in bi šli še naprej, če jih ne bi srbski podpolkovnik Stevan Švabič s prevaro 
prisilil k umiku. V dogovoru z Narodno vlado je namreč organiziral srbske ujetnike, 
Italijanom pa kot poveljnik srbskih čet, ki naj bi že zasedle Slovenijo, zagrozil, da bo 
posredoval z vojsko, če se ne umaknejo." Italijani si v strahu pred Srbi niso upali dru 
gega kot ubogati. 
Preko Podbrda so se Italijani prvič prišli razgledovat v Sorico 19. novembra, de 
set dni pozneje pa so jo zasedli z vojaškimi enotami. Namesto do razvodja pri Pod-
brdu so demarkacijsko črto premaknili do Podrošta in bi jo še naprej proti Zalemu 
Logu, če jih ne bi ustavili Srbi. Večji del soriške občine je bil zaseden; na jugoslovan 
ski strani so ostali kraji Zali Log, Zala, Potok, Osojnik in del Davče. 
114 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
V Časopisih o primeru Sorica ne najdemo poročil. V selški župnijski kroniki be 
remo: Italijani so zasedli Sorico in pod gorami.' Na Ratitovec so spravili desk za dve 
baraki. Zadnjo stražo imajo na Podnu^ in na senožeti, ki se vidi iz Prtovča. Neka 
laška patrulja je prišla do Češnjice, pa je šla zopet nazaj čez Podlonk. 
Iz zasedenega ozemlja so nosili cvirn, rajš in drugo blago, kije bilo tam poceni 
Najrajši so zato vzeli tobak in cuker, ki ga jim je manjkalo. 
V začetku je laškim vojakom manjkalo živeža. Parkrat so prišli na Prtovč po 
krompir in kure. Seveda niso kaj dobili Spraševali so, če je spodaj kaj vojakov. Ko 
so jih z njimi strašili, jih ni bilo več. 
Nekaj kur so znosile Podlončanke laškim vojakom. Za vsako kuro so dobile 8 kg riža. 
O zasedbi Sorice na podlagi šolske kronike soriške šole in zapisnikov sej občin 
skega odbora soriške občine je pisal že France Štukl (LR 1979), ki je v uvodu razložil 
tudi teritorialno področje in upravno delovanje občine Sorica. 
Kronist in kronika župnije Sorica 
Župnik Janez Mikuž, rojen v Črnem Vrhu nad 
Idrijo 24. februarja 1880, je bil dober opazovalec 
dogodkov in ljudi, nadarjen za jezike, eden tistih 
duhovnikov, ki so v župnijskih kronikah izčrpno 
poročali o dogodkih svojega časa. Kljub temu da 
so njegovi anali po eni strani zgolj subjektivni po 
gled na sodobnost, pa so obenem tudi pomemben 
vir za krajevno in morda celo za nacionalno zgo 
dovino, Mikuž je za župnika v Sorico prišel iz Ško 
fje Loke septembra 1913 in odšel leta 1930 v Mavči 
če. Tam je 3. oktobra 1954 umrl. 
Kroniko je pisal tekoče kronološko in precej 
pregledno, ker je ob zunanjosti vsake strani dodal 
naslove posameznih poglavij - kratke povzetke te 
ga, o čemer je pisal v poglavju. 
Pisanje o italijanski zasedbi (od prihoda prvih 
oglednikov 19. novembra 1918 do 2. junija 1921) ob 
sega 71 drobno pisanih strani kronike in je večinoma povzeto v nadaljevanju. Zaradi 
obsežnosti zapisanega sem obdobje razdelila na dva dela: 1918-1919 in 1920-1921. 
Kronist Janez Mikuž 
(1880-1930). 
Soriška župna kronika 
LETO 1918 
Lah pride v Sorico 
19. novembra, v torek po šoli prideta dva Laha v Sorico, zglasita se v župntšču in 
prašata za pot v Ravne. Komaj povem, da me razumeta. Drugi danprenoče trije v de 
lavnici', kjer je hranjen kanončelf, sumljivo ga ogledujejo, nazadnje sklenejo, da ga 
115 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
morajo vzeti, češ daje od avstrijske vojske. Jaz se vpiram, kažem fakturo, pa ne znajo 
nemško brati Prepiram se z vojaki: Čemu ste sem prišli, saj nimate pravice, ostanite na 
razvodju.'' Izgovarjajo se s tem, da jim je Vilson^" dovolil zasesti, kolikor hočejo. 
Kanonček odpeljan 
Seržant zajaha mulo, tovariša mu privežeta dvokolnico, pa poprečka opleta 
žival na zadnjih nogah. Le s težavo odpelje kanonček proti Podroštu. Ljudje se jeze, 
zakaj ste to dopustili; Lahe bi morali nabiti Seržant je povedal svoje ime: Pellaio, 
korporalpa Para. Sklenem, da grem prosit za kanonček, če treba k generalu; 22. XL. 
je bil odpeljan. 
Protest pri majorju 
25- XI grem v Podbrdo, naprosim g. župnika Kragelj-a, da gre z menoj za tolma 
ča k majorju Pava, da naj vrne kanonček in pojasni, kako bo z Davčo, ali bom smel 
tje hoditi, ker so po Sori že posamezni laški oddelki, ki branijo hoditi čez. Majorje 
prijazen, pa trdi, daje kanončekpri njih boljše spravljen kot doma, za Davčopa ne 
more odgovoriti, ker ne ve, kakšna meja nastane. 
Ustavljen na Petrovem brttu 
Domu grede me ustavijo na Petrovem brdu, mislim se splaziti naprej, pa ne pu 
ste. Peljejo me k častniku pri Pohmanu, ki me začne zasliševati, pa se ne moreva po 
meniti On ne zna latinski, jaz pa ne laški Na pomoč pride ena Podbrdčanka, kije 
hodila veliko po svetu, raztolmači moj položaj in pove, da se bodo čez nekaj dni iz 
dajale nove legitimacije - kakor je povedal Podbrdom major. Poročnik me pelje ven 
pred hišo in pokliče vojake, ki so stražili zgor stezo in jim ukaže, da naj me puste 
naprej. Zdaj mi pa še salutirajo, ko grem mimo. 
Še puste v Davčo 
Španska bolezen" še razsaja, vendar Lahi ne branijo v Davčo. 
Spodaj zvedo, da so Lahi prišli v Sorico, zato zahtevajo nazaj puške od narodne 
obrane^-, poštar"^ jih pelje. Podroštom vojaki ravno nekaj zijajo, pa ne preiščejo vo 
za, zato jih srečno pripelje v Zalilog. 
Lah na Sori in v Ravneh 
Iz Podrošta gre en oddelek v Ravne. 28. XI. pošlje komandant Cesare Azzellini pi 
smo na župana od "Leitnika"'\ da naj prinese župansko knjigo o ljudeh in živini v 
Ravne. Gosar^''pride k meni in me prosi, da naj grem ž njim, da se pomenimo, kar bo 
treba. Jaz mu povem, da ne znam laško govoriti, sicer pa mislim, da Lahi razumejo 
latinsko, potem se bomo že sporazumeli Kot tolmač je povabljen Liparjev Matevž iz 
Zg Sorice št 29, kije delal v Skednju pri Trstu^'' in tolče furlansko-tržaški žargon. 
Župan in župnik gresta v Ravne 
Malo snega je bilo padlo, ko gremo Podgorami Ravno je bil kapetan odredil, da 
gre par mož po župana, ko mi pridemo v Ravne. Peljejo nas k Drbonču - Ravne 4 
116 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
- kjer je stanoval poveljnik. Govoriti začnem latinsko, toda častniki izjavijo, da so 
študirali le realke, zato ne znajo latinskega jezika. 
Prepis izdanih legitimacij v Ravnih 
Za zasedene vasi si morajo ljudje oskrbeti posebne listine, "tessere"." Takoj jih pri 
čnemo delati... 
Popisovanje ljudi 
Nad 12 let stare osebe so morale priti na komando, da so se jim naredile legitima 
cije. Najprvo ime in priimek, ime očetovo in materino, če sta živa ali če sta umrla. 
Kmalu sem razumeval to početje. Križ je bil s pisanjem priimkov - zato sem poma 
gal pisarjem, da so prav zapisali razne Gasserje in Kemperle. Opoldne smo bili po 
vabljeni kjavhu, da smo malce pojedli, potem smo pa popoldne nadaljevali. Po skle 
pu smo vprašali, kako bo z denarjem, ali bomo smeli kaj dobiti iz Ljubljane -pa ni 
so vedeli nobenega odgovora. Sam sem prosil za "tessero", da bi smel v Podbrdo in 
dobil sledečo vsebino: Si autorizza il Sig. Mikuž Giovanni (parroco di Sorica) di re-
carsi a Podbrdo par farsi rilasciare documenti Ravne 29. XI. 18. Azzellini Cesare.^" 
Med popisovanjem sem opazil, kako se nekatera dekleta obnašajo naivno, vse se jim zdi 
smešno, posebno ko gledajo kakšne oči da imajo. Vojaki pa se poželjivo ozirajo po njih. 
Župnik in župan sta nas izdala Lahom 
Že med popisovanjem so se nekateri hudovali, čemu je treba teh sitnosti Nazaj 
grede pa so nas gledali po strani in govorili, župnik in župan sta nas izdala Lahom, 
smo že zapisani Kaj je bilo tega treba, daje Lah prišel k nam? Mi smo prodani! Pre 
je je bil župnik kriv vojske,^'' zdaj ima pa še to na vesti, da je Lah zasedel Sorico. 
29. XI. Lah v Sorici 
29. XI. pridemo domu, pa dobimo v Sorici kompanijo Lahov. Po večerji pridejo 
oficirji v župnišče in se predstavijo. Govoriti ne morem ž njimi, čudijo se, da ne 
znam laškega jezika, ker po Primorskem so vsaj z župnikom lahko govorili Povem 
jim, da sem študiral v Ljubljani ne pa v Gorici in da so v drugi provinci Malo debe 
lo gledajo, ko jim povem, da imamo miSoričani vse urade v Loki, Kranju in Ljublja 
ni Nazadnje jo udarimo po latinsko. Vmes je bil eden nadporočnik Duce in pa po 
ročnik Fazoletti, prvi je bil advokat, drugi pa visokošolec -jurist 
Non sunt contenti! 
Zastavil je vprašanje z laškim naglasom: "Quomodo scribunt vestri giornali? 
Sunt homines contenti, quia sumus venuti?" Odgovoril sem: "Non sunt contenti " ™ 
Spogledajo se med seboj, pa poprašujejo: "Quare non sunt contenti!'" "Nos sumus 
Slavi", sem pojasnjeval.-'' Pa jim ne gre v glavo. V župnišču ostane kadet- aspirant 
Saccutti iz Tunisa, ki zna arabsko in francosko. Zvečer se začnem učiti praktično 
laščino - najprvo vojaško obleko in šarže. Nekaj sem se že naučil Vojaki ostanejo 
skupaj na Eki, pri Šimcu, prifarovškem Petru. Častniki vzamejo kuhinjo pri Žnidar-
ju in tam prirede svojo menzo. .•/, ? 
117 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Ena krona Je 40 laških cent 
Lahi plačujejo vse z lirami, ljudje se jih pa s početka branijo, zato objavijo, po 
kakšnem razmerju se bodo računale krone in lire. 1 lira je 2 kroni 50 h. Ljudem to 
ne gre v glavo, pa pravijo, mi smo zmagali, zato je naš denar več vreden. 
Laške odredbe glede orožja, zborovanj, zastav, legitimacij, prekoračenja meje 
Vojaško poveljstvo se nastani na Eki^^ v spodnji hiši Magazin se naseli na pošti v 
dvorani Izidejo prve odredbe, ki naj jih župnik razglasi. 
1. Oddati se mora vse orožje in vsa municija, bodisi da služi za lov ali pa je od vo 
jaštva, kise bo proti pobotnici pozneje vrnilo. 
2. Prepovedani so vsi sestanki in zborovanja, naj si bodo političnega, socijalnega 
ali gospodarskega značaja. 
3. Prepovedano je izobešati zastave na javnih lokalih. 
4. Vsi prebivalci morajo imeti legitimacijo o istovetnosti, ki se dokaže s pričami 
5. Prepovedano je iti čez črto premirja, kije okupirana od laškega vojaštva (črta 
Doneršk-Gladki-Ravne-Podrošt"). 
6. Kdor prelomi te odredbe, bo kaznovan s zaporom ali pa še hujše, kakor odloči 
vojaško sodišče. 
Odredbe glede denarja 
Razmerje med krono in liro = 1: 0,4. Prepovedano je uvažati avstroogrski papirni 
denar v zasedeno ozemlje proti kazni od 3-7 let in zaplenitvi konfisciranega denarja. 
Oddamo lovske puške 
3. 12. oddamo lovske puške in municijo vsi lovci, zato prejmemo pobotnice in si 
cer župnik, poštar, Sorlček, Windischman, Tolarjev Peter in pa Prezelj Anton iz Sp. 
Danj 9. 
Poveljnik Duce 
Spočetka je komanda pri Windtschmanu. Duce je rezervni častnik, hudo mu je, 
ker smo povedali, da nam manjka tobak, sam kadi močno. Zato namerava poslati 
enega častnika v Železnike, da bi dobili nekaj "fasunge". Samo težko smo mu to do-
povedali, ker ima v laščini "opalta^* in trafika" drugačen pomen. Vendar nazadnje 
se premisli in ne pošlje voza v Železnike. 
Prvi kontrabant 
Janez na Sori kot trgovec začne nositi sukanec iz Gorice in ga pošiljati v Davčo 
in naprej po dolini Kmalu tudi drugi zvedo, da se pri tem precej zasluži Začno ga 
živahno posnemati Vojaki vidijo, da ljudje nosijo težke nahrbtnike čez Davčo in 
potem pridejo pri Šurku''' na cesto. 
Lahi hočejo do Šurka 
Ko bi stala straža pri Šurku, tako modrujejo, odrežemo pot čez Davčo in še iz 
Ravni Zato pošlje enkrat stražo k davškipoti, pa pride eden jugoslovanski kapetan 
118 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICB (I.) 
in nadporočnik Duce se sestanetapri Gregurjevi žagi, kjer se zgovarjata francoski 
Težko sta se razumela, ker je trdil Lah, da ima Srb polno turških besedi vmes. Že pre 
je so enkrat prišli Srbi do Pohmana^'\ da bi ustavili njihovo prodiranje, pa so mora 
li pustiti orožje spodaj in niso nič opravili Ravno tako zastonj so jih skušali pregna 
ti iz Ravni, pa ni šlo. Od takrat niso Lahi več silili naprej, ampak ostali so Po-
droštom. 
Šola se zapre; v šolo pridejo čevljarji 
Duce ukaže šolo zapreti, ustmeno sporoči Poprašam, ali se sme podučevati 
krščanski nauk, seveda se sme samo ne v šolskem poslopju, zato učim krščanski na 
uk v mežnariji. 
V šolo ukažejo vojaške čevljarje. Kjer se je preje otrokom vtepala modrost, se se 
daj oglašajo kladiva, ki zabijajo cveke in žeblje v podplate. Delajo pa še precej pri 
dno, posebno če čutijo bližino kakšnega častnika. 
Talci določeni 
6. 12. pride za poveljnika Domenico Bartolucci, stotnik - invalid, dvakrat je bil ra 
njen. Odkritosrčno pove, če se pokaže kakšna sovražnost do Lahov, on bo vzel talce, 
namreč župana, župnika, učitelja^'' in pa poštarja. Stanuje v župnišču, rad bi dobil an 
gleško sedlo in pa kakšnega dobrega ogerskega konja - dirkača. Hvali na vso moč laško 
bogastvo in pa zmago pri Vittorio Veneto.'" Z vojaki je pa precej strog vse sega nekako 
boji, on se pa bofi Srbov. Telefon je v Lovrenčevi drvarnici, zmiraj zahteva ojačenja. 
Tudi za civiliste je vojaški zdravnik Podbrdom 
Največ težav je sedaj, ko ne smejo ljudje k zdravniku v Železnike, vendar veliko 
ljudi boleha. Lahi pravijo, pridite v Podbrdo, saj so tam vojaški zdravniki in zdravi 
jo tudi civiliste zastonj. Samo to je težava, ker se ne morejo pogovoriti; za tolmača 
imajo neko žensko. Več ljudi gre Podbrdo, med njimi tudi župnikova sestra, ker se 
jije prisadila rana na roki od ognja. Nazaj pa prinese uši, sicer se pa v resnici bolj 
trudijo s civilisti, kakor pa z vojaki 
Pošta ne vozi več 
2. XLL ustavijo pošto do Železnikov. Podroštom potegnejo hlode čez most, onkraj 
mostu postavijo barako in pa žične ovire. Tudi španske jezdece denejo na most. 
Trikolora na Eki 
21. KIL. pride v Sorico major Pava od 152 reg. fant 3. batalj. Stanuje v župnišču, 
doma je iz Toskane - iz Siene. Govori krasno laščino. Komando premesti od Win-
dischmana na Eko, na Ekizaplapola laška trikolora. Prejšnipoveljnik gre vZg. Da-
nje. Vedno več vojaštva je v Sorici 
Dajte nam živeža! 
Ljudje pa zahtevajo: Dajte nam jesti ali pa pustite, da gremo sami po živež. Ma 
jor nas tolaži, potrpite malo, da popravimo mostove in pa železnice, ki so nam jih 
119 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Avstrijci pri umiku pokvarili Ljudje so precej nepočakljivi Major misli, da bo živež 
najbržeje zastonj, ljudje pa nočejo verjeti, češ Lah ne drži dane besede. 
Gorski topničarji v Zg. Sorici 
Med tem pa pridejo v Zg. Sorico gorski topničarji, postavni fantje, vsi veliki Osta 
nejo v zgornjem koncu, topove spravijo na Rotk, kopati pa hodijo na Grofov grič. Z 
infanterijo ne občujejo, ampak jo prezirajo. Ljudje začno jokati, ko vidijo topove; 
češ še bo vojska, čemu bi drugače vlačili k nam topove. Topničarji imajo nekaj svo 
je godbe in so svirali, ko so privozili proti Sorici. Imajo pa same mule. 
Miitnamo papeža 
Na božični praznik je povabljen tudi župnik na kosilo, kjer so se sešli vsi oficirji 
Na zunaj so sladki in vabijo: Bodite z nami, mi imamo papeža! Odgovoril sem: Res 
imate papeža, toda jetnika! Nato šopa trdili: Če je papež jetnik, tega je sam kriv, ker 
hoče biti jetnik.-'' 
LETO 1919 
Za nezaseden del soriške občine imenuje glavar gerenta'" Fr. Demšarja iz Zale 
ga loga. Ta sporoči, da naj se oznani v cerkvi, da se bo denar v Jugoslaviji žigosal." 
Ljudem sporočim privatno, ki precej denarja pošljejo ali pa sami nesejo žigosat. 
Ples na novo leto 
Novo leto se prične s plesom pri sosedu. Laški oficirji plešejo z bajtarskimi in go-
staškimi dekleti Človek ne more razumeti take demokracije, posebno ker so v bivši 
Avstriji častniki toliko držali na čast, sedaj se pa laški častniki družijo s takimi pu-
nicami podpatronanco svojega komandanta majorja Fava. 
Prva delitev aprovizacije 
V praznike pride nekaj riža in moke. V snegu in s težavo spravimo iz Podbrda 
živila, po praznikih se pa razdeli Sprejema se obojen denar, lire in krone. Denar 
spravi komandant, posebno somu všeč 20 K bankovci Delilo se je pri Petru. Čez ne 
kaj dni pa vrne denar županstvu, da obračuna v centralo za aprovizacijo. 
Zglaševanje bivših vojakov 
Ljudje morajo imeti legitimacije, sedaj pa začno zahtevati, da se prijavijo tudi vsi 
bivši avstrijski vojaki Lepa vrsta mož in fantov pride prvič 20. L na komando. To 
jih gledajo! Pa tudi malo nevošljivi so jim, češ ti so že prosti, mi se pa še klatimo po 
teh hribih. j „.\i)-.vi,,, ••-u,r- , . , :!< ;;i •: • •, ?. 
Plesi se nadaljujejo .
Plesi se nadaljujejo. Na praznik Brezmadežne sem opomnil na to, kar sem govo 
ril pred prihodom Nemcev, namreč kako naj se dekleta zadrže proti vojaštvu. Uspe 
ha ni nobenega. Januarja sem zažugal, da izključimplesice iz ^Marijine) družbe, da 
zapišem njih imena v kroniko, da vsakega ženina vprašam, če ve, daje bilaplesi-
120 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I) 
ca laška in da starišem ne podpišem pole, ko so hodili po podporo v Loko. Prizade 
te gledajo v tla in vse prenesejo še gorko Lahom na nos, ki potem duhovnika grdo 
gledajo, češ župnik nas sovraži. 
Šajsari 
Sardinci so bolj majhne rasti, precej 
črni, lasje imajo temne, govore pose 
ben jezik, ki se razlikuje od laščine, 
imajo precej latinskih besedi n. pr 
pšenica = trigo, okno = balcone. S po 
nosom so pravili, da so se pri telefonu 
nazadnje posluževali sardinščine, da 
niso razumeli Avstrijci, četudi so dobi 
li ž njimi zvezo. Popreje šopa zvedeli 
skoro za vsako poročilo. Podbrdom so 
Hm dali ime Šajsari Kakšen smeh smo „„ , , , ^ r. , , , , , . ,. , •. . , 11- . Enkrat so lih fotografirali, kuharja z kotlom 
imeli, ko smo nm tako rekli, pa so zatr- . ,,. 1 „ T. r.-,..,.. , , ^ . tn neobhodno zastavo... Fotografija le 
levali počasi m razločno Sassari. ,, ^ ,,. ^^^„ ^T .-T --' ^ nastala spomladi 1919. (Last Tomaža 
Šola se prične, šola okradena Budkoviča.) 
Po novem letu se prične z novo šolo, major se čudi, kdo jo je ukazal zapreti Bog 
razumi te ljudi Enkrat dajo tako povelje, drugič pa ravno nasprotno. Čevljarji so v 
šoli pokradli precej svinčnikov, peres, zvezkov. Sedaj pa naznanjati, ko nočejo niče 
sar verjeti, poleg tega pa še zamera. Pisati in brati jih pa le malo zna, doma so po 
večini nomadi -pastirji Hvalijo se pa, da so hrabri vojaki, da imajo njih zastave 
zlato medaljo, obenem so zelo lojalni in ljubijo svojega kralja. 
Kanonček vrnjen 
Duceje bil toliko pošten, daje vrnil 6/12 kanonček in ga ukazal nazaj pripelja 
ti iz Podrošta, mladina ga spremlja z glasnim halo. 
Laške slovnice 
Ljudje - posebno dekleta - naročajo laške slovnice in se uče italijanščine. Kma 
lu se razumejo z vojaki Nastanejo tudi nesporazumljenja n. pr Lah je gledal cesar 
jevo sliko v Ravnah, potem pa rekel, daje njih kralj Roma, Koblarica je pa mislila, 
mi nimamo več cesarja, laški pa tudi roma. Drugo besedo ponavljajo neprestano 
"caput" Avstrija je kaput; ljudem se pa to ne zdi prav. 
Tolmač 
Za tolmača je bil nastavljen Liparjev Matevž, kije naravnost velikan, kotHerkul 
je izgledal med temipigmeji. Hrano je dobival vojaško in pa nekaj lir. 
Plača od sobe 
Od oficirjev plačujejo za sobo po eno liro na dan. ... 
121 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Karaktertzacija Sardincev 
Bivšim vojakom, pa Sardinci ne ugajajo, preveč so vajeni na železno disciplino, tipa 
nimajo nobenega takega reda, sicer pozdravljajo svoje predstojnike, toda nekako po do 
mače, ne pa "stramm",^^ roko vzdignejo, kakor da hočejo zasenčiti oči Pred vstopom v 
hišo ali sobo nič ne potrkajo, ampak samo vpijejo "Permesso", malo pokljukajo in še le 
na "avanti" vstopijo. Vsisopakričaviinpazijalasti, ob nedeljah pred mašo vsi prav pri 
dno kidajo, če jih tudi ne pred ne potlej ni videti na cesti, da gledajo ženske in o njih izre 
kajo svoje sodbe: Che bella, che brutta.i^'' Pa tudi prerivajo se, samo da se žensk dotakne 
jo, ob enem šopa vsiljivi, pred Eko je pravcati direndaj, vsi so iz bogatih hiš, pripovedu 
jejo kakšno blagostanje da vlada doma, res ima tu in tam kateri kakšno srebrno liro, ki 
pride v roke Soričanom. Ker ne hodijo v šole, sploh ničesar ne vedo o Slovanih, marsika 
teri vpraša, kakšen jezik je avstrijski Kolnepa vse, z malimi izjemami, od zadnjega pro-
staka do komandanta in sicer ostudno in bogokletno. Snega pa ne poznajo, v hišo kot 
oficirski strežniki vržejo vodo iz lavorja gotovo tako, da vse zmočijo, smeti pomedejo 
pod omaro, prahu ne obrišejo nikoli, pero obrišejo ob mizniprt ali pa otresejo po tleh, 
čike od cigaret mečejo po tleh ali pa iz pipe pepel stresejo na preprogo. Molijo pa ne nič, 
edino eden je bil pobožen, kije bil pri oficirski menzi zaposlen kot kuhar • 
Lahi kradejo 
Ko so prišli, so se razlezli na vse kraje - častniki so jih zato hoteli imeti skupaj, da 
bi jih lažje nadzirali - in pričeli so krasti pod pretvezo, da iščejo skrito orožje in pa 
da Avstrijci na Benečanskem so še grši postopali z ljudmi. V Davčipri Pavlinupod 
Šoštarjem vkradejo srebrno uro od Suttnerja, na Holmu klobase in slanino, v Pohu 
zgine ž njimi 1 ura 1 daljnogled 1 kokoš, pri Drbonču 1 ovca. Pritožbe prihajajo na 
komande, ti se pa čudijo, saj vojakom ne manjka riža in kruha, da ne puste tuje la 
stnine. Prvi poveljniki še precej strogo preiskujejo in krivce kaznujejo, da poravna 
jo storjeno škodo bodisi z denarjem ali pa bodisi s živili kakor z rižem in s kavo. 
Kruh so imeli na pol bel, prišel je v Sorico že bolj star, vojaki so se ga že preobjedli, 
zato ga mečejo proč ali pa dajejo otrokom, ki jih gledajo, pa tudi menažo jim pre 
puščajo. Krompirja pa nimajo, v zameno zanj radi dajo malopražene kave. Začne 
se pravo barantanje. 
Laški ugled raste 
Ljudje jih vedno bolj cenijo, kruha mi je dal, riža mi je prinesel itd. Laški ugled 
raste, egiptovski lonci so še zmiraj odločilni pri človeku, ki ima želodec. 
Mi Vam hočemo dati več prostosti! 
Ob prihodu so nabili vojaki na hišah: Slovenci, mi prihajamo kot Vaši prijatelji, 
kot Vaši rešeniki, mi Vam hočemo dati več prostosti, kot ste jo imeli pod Avstrijo! 
Prišli so pa čez mejo s strahom, avtomobil je imel belo zastavo, ki je počasi prišel k 
Sv. Luciji O krajih so rekli: Terrapovera e misera.^* Teh grap ni mogoče vojaško za 
sesti, če je le par ljudi po grebenih. 
Hišarček iz Ravni je nesel pri prihodu ustreljeno srno iz gozda, puško so mu vze 
li, srno pa pustili. Poveljnik je sam šel z njegovo puško na lov, pri odhodu mu jo je 
122 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I) 
pa vrnil Z naroČilom, da naj jo dobro skrije, ker kakšen drug oficir bo drugače po 
stopal 
31. /. odhod tnfanterije 
31. L odidejo Sardinci, radi so bili v Sorici, nekatere prismode skoro jokajo za nji 
mi, nekaj časa še ostanejo Podbrdom, kamor jim pisarijo v pristni laščini "1000 bač", 
kar Tolmince draži k smehu, ker Bačaje vas nad Podbrdom. Poljub je pa bacio. 
Alpini zasedejo Sorico 
Isti dan pa zasedejo Sorico alpini in sicer bataljon Spluga od 5. regimenta (Mi 
lan). Z godbo pridejo čez Poklon. Vsi so veliki, povečini iz severne Italije, nekaj ma 
lega jih je iz južnih krajev. Tudi niso črni, veliko je blondinov, da bi jih človek pre 
je imel za Čehe ali pa Nemce kot pa za Lahe. Infanterijo prezirajo, še govoriti ne 
marajo s pešci, bodisi da jih ne razumejo, bodisi da jim pokažejo svoje zaničevanje. 
Komandant je kapitan Alfred Battaglia iz Piemonta. Vojaški duhovnik je "tenente 
cappellano" don Macario Giuseppe, izvrsten duhovnik izpijemontske škofije Cu-
neo, doma profesor v škofijski gimnaziji. Učitelj godbe fanfare"je kapelan. Koman 
do prestavijo na pošto, poveljnik in kapelan stanujeta v župnišču. Kapelan pravi, 
mi smo iz najbolj izobraženih krajev, naši vojaki so bolj vajeni družinskega življe 
nja, radi pridejo v družbo. Ljudje jih bodo radi imeli, ker so bolj domači. Ljudje jih 
gledajo, čudijo se, da ima Lah tako velike vojake, preje so mislili, da so vsi Ltalijani 
bolj pritlikave rasti. 
Kompanije se razdele 
Kompanije se razdele, ena ostane v Sorici, druga gre v Ravne in en oddelek na 
Gladki vrh, kjer narede barako, tretja gre k Žagi, četrta pa v Zg. in Sp. Danje. Po-
drošt seveda je močno zastražen. Na vse prelaze postavijo vojake kot na Rob, 
Bergštango, Hirn, torkarski Povden. Več kot 1000 vojakov je pri bataljonu. 
•->•> 
Slovensko se uče ,\ 
Častniki se hočejo naučiti slovensko, že seboj so prinesli razne slovnice in slovar 
je, pa kmalu jih mine navdušenje, edini kapelan se trudi in prestavlja z mojo pomo 
čjo iz Dom in Sveta Finžgarjeve spise o vojski in pa Cankarjeve: Podobe iz sanj. Po 
magam z laščino in latinščino in se pri tem sam učim. Lmapa dober okus, zato ču 
ti lepoto teh del Zvečer po večerji pride v kuhinjo, kjer prestavljava, večkrat pride 
tudi poveljnik, da kajpopraša. 
Alpini so ponosni kot izbrana četa, ki so največ storili za zmago: 
Lafanteria troppo debole, 
Bersagleri sono maffiosi. 
Sol Alpini sono valorosi.^^ 
O Slovencih skoro ničesar ne vedo. Pripovedujem našo zgodovino, turške boje, 
antemurale christianitatis^'\ kmečke upore, pod nemškim jarmom, razmah z lastno 
123 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
močjo, organizacije, versko življenje, majniška deklaracija. O Jugoslovanih so jim 
znani le Bošnjaki, katere nimajo več za ljudi ampak za zverine.''^ 
"Spaccio" 
Pred pošto v drvarnici je vojaška kantina. Pred komando stoji vojaška straža. 
Kadar zaigra godba na Ekarjevem podu, pa straža pleše, če pa kdo gre pit, povabi 
tudi stražnika na kozarec, včasih je tako pijan, da komaj stoji, puško predeva, en 
krat jo obesi na ramo, drugič jo dene k nogam. Komandant se pa smeja. Takih fi 
gur še nismo videli. • •• ' ••••^'• 
Nove legitimacije ,  , 
Čez prejšnje vojake zabavljajo, da so jim pustili vse v neredu, ne morejo razume 
ti da so se nasta(ni)li v temni Ekarjevi hiši, poštno dvorano pa uporabili za skla 
dišče. Lzdati se morajo nove legitimacije in pa nov seznam bivših vojakov. ... 
Obnašanje pri popisu 
Vse zija, ko pridejo ljudje k popisovanju, vojaki zunaj, znotraj 3 oficirji vsi pisar 
ji in zbijajo umestne in robate šale, posebno mlade ženske bi najrajši z očmi požrli, 
pa tudi nekatera dekleta se obnašajo ne vem ali otročje neumno ali lascivno. 
Lastnoročni podpisi 
Večina Soričanov zna pisati, zato lastnoročno podpišejo izkaznico. Lahom se to 
čudno zdi, ker vse sodijo po samih sebi Komandant uporabi to priliko, da jim na 
redi pridigo, da naj se tudi oni nauče brati in pisati kakor znajo ti gorjanci, da se 
jim ne bo treba pred njimi sramovati . / . ,- • • 
Pregled bivših vojakov i .,, 
Še bolj pa gledajo bivše vojake, vsak mora povedati pri katerem polku je služil in 
na katerem bojišču seje vojskoval in kakšno saržoje imel Bolj prileten "marescial-
lo" opazuje podčastnike in naravnost reče, ko bi imeli tak materijal, bi ne bilo pa 
dlo toliko častnikov, vaši oficirji so se poskrili, napad so pa izvedli vaši podoficirji. 
Belli ragazzi! ** 
Ker so prišli na opis malo boljše oblečeni, se je glasila soglasna sodba: Belli 
ragazzi! Laški vojak ne gre naprej brez častnika, češ saj morava oba enkrat 
umreti in tudi ti imaš eno mater. Preje pri zasedbi so ponekod bežali bivši vo 
jaki, ker so se bali, da bodo internirani in res spočetka Lahi niso vedeli, kaj naj 
ž njimi začno, v nekaterih krajih so jih že segnali skupaj in pa ž njimi 
odmarširali proti Gorici, pa je prišlo telegrafično sporočilo, da naj jih izpuste. 
Čez Davčo jih je veliko zbežalo v jugoslovansko vojsko. Tudi nekaj Soričanov 
se ni upalo domov n. pr. Žnidarjev Peter, Gašplerjev Peter. Podbrdom so šli fan 
tje ob času zasedbe v gore, zdaj so se pa eden druzega bali. Lahi so mislili, fan 
tje nas napadejo v ti luknji, domačini pa zopet so mislili, po nas pridejo, pa 
nas pobijejo.^'' . «^,w..o..«..,.j...«,,,. ,^v,-u 
124 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I) 
Kontrabant 
Kontrabant se nadaljuje v vedno večji meri. Sukanca kmalu zadosti nanosijo. 
Poprašujejo pa po blagu, posebno po perilu. V Gorici in Trstu so pa velike zaloge, 
zato hodijo trumoma nakupovat in prenašajo največ čez Davčo. Nekateri so skoro 
noč in dan na potu. Alpiniso doma tudi po večini kontrabantarji, zato dosti ne pa 
zijo na mejo, ker se jim zdi to nekako poniževalno, sami pravijo, saj so zato finan-
carji. Kdor se pa ž njimi bolj seznani, temu še pomagajo prenašati čez žico za za 
vojček tobaka ali pa par lir. Vendar tu in tam ujamejo kakšno osebo, pripeljejo jo 
na komando, odvzamejo legitimacijo. Battagliaje v tem oziru dober, obljubiti mo 
ra, da nepojde več čez, pa mu vrne blago in pa legitimacijo. Sam pravi, saj pri nas 
na Pijemontezarskem tudi kontrabantijo in kjer sem služboval v obmejnem pasu, 
povsod je ista pesem. Kapelan pripoveduje o trikih, kijih znajo tihotapci ob franco 
ski meji Battaglia meni, da je gorsko ljudstvo navajeno na prostost in zato je nes 
pametno zapirati mejo, s 1000 možmi tega ne more, če bi stali eden zraven druze-
ga, pa še uidejo prefriganci čez. 
Ne znate šef 
Oba pa sodita, znate pa še ne tegaposla, ker se zaloteni prestrašijo. Pravi tihota 
pec ostane miren, če mu še toliko poberejo, pa pravi smeje, drugič me ne zalotite. 
Žigosan denar zamene za nežigosan 
V Jugoslavijo spravljajo blago, zato dobe žigosane krone, kipa v Gorici ne gredo, 
zato menjujejo proti plačilu po 2% 3% 10% na bankah za nežigosan denar. Ali pa 
nakupijo tobak, cikorijo in jo prenašajo nazaj. Komandant se čudi, da toliko toba 
ka prihaja v zaseden del, v Gorici seje lahko kupil jugoslovanski tobak. Mi pravi 
mo, da v Sorici ni nobene trafike, zato on vloži prošnjo, da dobi Žnidarica pravico 
za prodajo laškega tobaka. Prošnja gre v Ljubljano - v Gorici niso vedeli, kdo ima 
zato patent in dovolijo edino opalto v Sorici. 
Samo ena trafika 
Sedaj dobimo cigare: Toscana, Napolitana, Viržinija, tobak v zavojčkih - bolj je vse 
močno kot vprejšni državi, cigarete najboljše šopa Macedonia -pa kadilcipušijo leju-
gosl tobak, posebno cigaretarji Laški tobak ima drugačen aroma, ker je drugače pacan. 
Prošnja za ujetnike iz Sorice v Italiji 
Battaglia bi rad ustregel Soričanom, zato objavi, da bo podpiral njih prošnje za 
ujete Soričane, če mu prinesejo kakšne podatke, kje da se nahajajo. Pri razsuluje 
prišlo precej vojakov od 17-pp. v laško ujetništvo. Kar kdo ima, to prinese, da bi rešil 
svojce. Upajo, da bo to naenkrat uspelo, pa se le vleče, ker Lahi od veselja ne vedo, 
kje se jih glava drži 
Župnik občinski tajnik 
Ker vse dopisovanje od civilnega komisarijata v Tolminu prihaja v laščini, prosi 
župan, da naj sprejmejo njegov odstop, ker ni zmožen jezika. Odpovedi pa nočejo 
125 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Sprejeti ampak pravijo, da naj uraduje kdor ve in zna, zato se obrne do župnika, 
da naj mu pomaga. V teh razmerah ni kazalo druzega, ker nihče ne zna italijanšči 
ne kakor naprtiti si še to sitnost. 
Učitelj ujet pri kontrabantu 
Blaga prihaja za aprovizacijo veliko, domači še pokupijo ne vsega, zlasti kave je 
obilno, učitelj vzame nekaj preostanka in pošlje oziroma nese svoji materi in pa Dr-
motu v Železnike. Podroštom ga pa vjamejo. Blago mu zaplenijo. Revež stoka in 
toži, kdo bo nosil in trpel te stroške, zaslišijo ga na poveljstvu, pa ne naredi dobre 
ga utiša, nekateri zahtevajo zanj kazen, Battaglia in Macario me izprašujeta o 
njem, povem, da skrbi za uboge stariše. Vrnejo mu zaplenjeno in ga ne kaznujejo. 
Predpustotn vse nori 
Predpustom je norenje in plesanje brez konca in kraja. Lahi in Soričani, moški 
in ženske vse trapa kakor da bi sam Kurent prišel k nam. Kjer so oficirji, tjekaj ne 
silijo vojaki Na pustno nedeljo je ples pri Žnidarju. Deklet seveda ne manjka. 
Laški znaki 
Eden častnik ima laški znak v narodnih barvah z dvema srcima, ki ga deli med 
fante in dekleta. Z laškim znakom se sučejo po hiši Vendar Janez Kejžar, čevljar iz 
Zg. Sorice 9 in Matevž Markelj iz Sp. Sorice 9 tega ne moreta prenesti, Markelj trga 
znake razprši, Kejžar jih pa pri mizi razcefra. Ko pa njegov brat Franc vidi, da tu 
di njegov znak ni upoštevan, napravi kraval. Lahi pridejo in ko vidijo, da so laški 
znaki strgani, pokličejo takoj "ardite" *" da odpeljejo hudodelca na komando. 
Laško-soriško bratstvo 
Komandant drugi dan preiskuje, poudarja posebno, da smo vsifratellf\ da mo 
ramo biti vsi prijatelji med seboj, da se moramo radi imeti, eden drugemu nič za 
meriti in izpusti Janeza Kejžarja brez vsake kazni 
Z Lahom držite! 
Kot ogenj hitro se raznese ta vest o plesu z laškim znakom po tolminski grapi ka 
kor tudi čez mejo v Jugoslavijo in tujci nam očitajo: Vi držite pa z Lahom! Sram Vas 
bodi!... 
Laški kralj Podroštom 
Enkrat je privozil po Sori močan in eleganten avtomobil s zastavico pri šoferju, 
pripeljal seje laški kralj do Podrošta. Lzstopil ni, le poprašal je, kje da je pot v Rav 
ne. Domači so ga videli, pa ga niso poznali Poveljnik - nadporočnik v Zg. Danjah 
pa se je jezil, zakaj ni hotel obiskati še njega v ti samoti 
Generali v Sorici 
Poveljujoči general Pietro Ronchi in pa general Garelli prideta v Sorico v menzo, 
po kosilu sem poklican tudi jaz, da razložim svoje težave radi delitve odfare. Žepo-
126 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I) 
preje sem vse pojasnil komandantu, ki mi je rekel, da kdor hoče to rešiti, mora biti 
diplomat, ne pa navaden vojak. Po običajnih uvodnih vprašanjih, koliko sem star, 
koliko časa službujem v Sorici etcpovem vse odkritosrčno. Aiutante maggiore*' - ka 
pitan vse to zapiše in mi obljubi, da (bo) zahteval takojšno rešitev te zadeve. Zve 
čer karakterizira generala, Ronchije dober starec, Garelli pa pijanec - un genera 
le da ridere. Sluga mora vedeti kakšen liker on zahteva, ko kliče prinesi črnilo, gu 
mi, pivnik. - Čudno, da ve Battaglia za vse grehe od pijancev. 
Nov komandant Carlo Rosst 
Battaglia je pričakoval, da postane major, pa pride nov poveljnik podpolkovnik 
Carlo Rossi, doma je iz Apulije, komandiralje "ardite" "Sturmtruppen". 
Arditi 
Ti so mu najljubši izmed vseh vojakov. Na Ekarjevem hlevu stanujejo, od drugih 
Alpincev se ločijo, da imajo bluzo odprto kot moški rekelc in pa zeleno kravato. Še 
bolj so ponosni kot drugi vojaki in pa še večje sirovine so. O črnih arditih so nasta 
le pa cele bajke med vojaštvom, da se ne puste ujeti, da se skrijejo v dim razpoklih 
ročnih granat, da prisežejo, da se ne bodo umaknili, da najrajši pojo le pesmi o smr 
ti, daje med njimi mnogo pomiloščenih kaznjencev itd. 
Rossi je bil štirikrat ranjen, na eno nogo malo krunca. Na prsih nosi 4. vrste za 
obešanje odlikovanj - medalje obesijo le ob največjih slovestnostih doma - na roka 
vu ima 4. srebrne črte v znamenje, daje bil 4 krat težko ranjen. Vojak je od nog do 
glave. Najrajši govori o vojski. Podoben je starim avstrijskim častnikom, drži na red 
in disciplino, star je 38 let pa že siv. Enkrat seje udeležil pri laškem atašeju avstrij 
skih manevrov. •• , Viti«', ,S-
Battaglia odide 
Battaglia mora oditi. Vojakom je hudoia njim. Še pozneje so imeli skomine in so 
se tolažili, da se še vrne. Hudoben ni bil/M vse je dovolil vojakom, pozneje sem zve 
del, da je postal iz prostaka častnik.... , v 
Macario se poslovi 
14. lil. se poslovi Alfred Battaglia. Don Macario seje naveličal vojaščine, ko 
maj čaka, da bi bil demobiliziran. Izvrsten duhovnik je bil, popoldne je šel 
adorirat."^ Odšel je k vojakom v bolnišnico, imel pa je mater - vdovo, da bi jo 
mogel izdatneje podpirati je prosil za mesto vojaškega kapelana. Mater je ze 
lo ljubil Občudoval pa je Soričane, ker so hodili k maši, v cerkvi zopet se mu 
je dopadlo petje - samo melanholično se mu je zdelo. Rad je prevzel 10. mašo, 
jaz sem pa pridigoval. Vse slovenske knjige bi bil rad kupil, iz Ijubljane so pri 
nesli kontrabantarji zanj Prešerna, Gregorčiča, Socijologijo, dal sem m.u ško 
fovo knjigo o Mesiju, češ da bo doma študiral On mi je pa dal v zameno Kemp-
čana: Della imitazione. Obsojal je plese in vojaško razuzdanost, pa ni mogel 
pomagati. Obsojal je laško dopisovanje na občino - češ naj vendar upošteva 
jo jezik od naroda. ... „„,... ...^_ ....*....,.„ ... .,..= i/, ,x.,,,i,,.u' 
127 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Sram meje, da sem Lah 
Ko pa je slišal, kako nastopajo financi in karabinerji s potniki, kako preiskujejo 
vsakega, tedaj pa je pripoznal: Mislil sem, da bo Italija pravična s tem(i) ljudmi, 
zdaj pa vidim, da ni, sram me je, da sem Italijan. Kletev gaje bolela, ki sojo Lahi 
imeli neprestano na jeziku. Rekel je, da izvira iz Toskane, med vojsko pa seje raz 
pasla povsod. Res nobeden tako grdo ne kolne Boga in Mater božjo kot Lah. 
31. III. ga spremim do postaje Podbrdom - poslovi se tudi od soseda g. župnika 
podbrškega Val Kragelj-a. Naroča mi, da se naj ljudem zahvalim za gostoljubnost, 
ki jo je užil v Sorici Pripoznal je odkritosrčno, da prekašajo Slovenci v kulturi Pije-
mont, o spodnji Italiji pa ni vredno govoriti Rad bi povedal ženskam, da naj ne ver 
jamejo laškim vojakom, ker jih ne bodo poročili, ko bi znal slovensko. 
Nov veter 
Rossije bolj strog vojak. V dvorani na pošti pri okvirju je bilo malo slovenske bar 
ve pri lovskem blagu kakor tudi zunaj pri drogovih na križišču, vojaki vse z 
nožkom odpraskajo, postavijo lestve in strgajo proč, drži se pa dobro, ker je g. Kar-
lin napravil z oljnato barvo. Precej časa so se zamudili, da so vse oddrgnili. 
Bandiera 
Pri koritu postavijo drog in na njem plapola laška trobojnica. Vsak večer trobi in voja 
ki v polni opremi jo pozdravijo, ko jo spravijo. Podbrdčaniso rekli, zdaj gre madam spat 
Piazza Vittorio Emanuele 
Na Ekarjevi hiši nabijejo novo tablo: Piazza Vittorio Emanuele. Lep prostor so iz 
brali, krave gonijo tam napajat od griča, sedaj je pa lahko mirna kraljevina. Ko 
mandant stanuje pa pri Windischmanu. 
Nov kapelan Bertolero 
27. LIL je prišel nov kapelan Giorgto don Bertolero, ravnotako Pijemontez iz Iv-
reje kot prednik. Mladje še, klerikje bil vojak, spočetka je bil na Mrzlem vrhu, po 
tem pa v adamelskem pogorju circa 3000 m visoko pri alpinskem baonu ValBaltea. 
Po premirju je šel na Tirolsko v Šlanders**, odkoder je bil pozvan v Sorico, tudi ta je 
dober duhovnik. 
Prvi Soričani odpeljani v Trst , 
Napredpostno nedeljo ujamejo v Ravnah Javhovko, Fidlarjevo Ivano in pa Ton 
čka, ko so mislili iti na Zalilog. Rossije neizprosen. Izroči vsefinancarjem, ki Ton 
čka uklenejo in vse odpeljejo v Trst Baje je Javhovka jokala, ko so odhajali Šasari, 
zdaj pa ima. Vsa Tigor in Via Gesuiti so videli veliko Slovencev, pa tudi precej Sori-
čanovje hodilo po ti cesti 
Prepovedano je imeti orožje in spravljati tostran časopise, pisma 
Vedno bolj trdo nastopajo Lahi Ponovno ukažejo, da se mora oddati orožje in si 
cer do 10/4 na komando. Kdor ga preje ni oddal, ga zdaj tudi ne prinese. Tu in tam 
128 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (L) 
Spravijo kakšen časopis v Sorico, aH pa vzamejo pošto v Železnikih, kjer je nagrmade 
nega zelo veliko stvari za nas, poštar rad odda, da napravi malo prostora zase. Goto 
vo so zvedeli za to manipulacijo ali šopa kje kaj videli, zato sedaj izdajo to prepoved. 
Nežigosan denar se zameni za Ure 
Od 13. - 19. IV. se menja denar v lire in sicer Podbrdom, če so pa večje svote pa 
pri davkariji na Grahovem. Par dni potem je bil čas še podaljšan. Ljudje vprašajo, 
kaj naj naredimo? Nekaj zamene, nekaj pa ne. Mejo pa tačas močno stražijo 
Menjalo seje v razmerju 1:2,5 kakor so Lahi spočetka objavili Žigosanega de 
narja je bilo veliko tukaj Župana bi bili kmalu zaprli, ko je plačeval aprovizacijo, 
le po posredovanju par tukajšnih oficirjev, ki so bili pri Sv. Luciji in Tolminu seje 
posrečilo, da ga niso vtaknili v luknjo. Pozneje je šel v Ljubljano, pa zamenil ... 
Župan, učitelj in župnik, aretirani 
Pri menjavi denarja smo se sešli Podbrdom nu pošti s županom in učiteljem, zraven 
sta prišla dva rojaka, eden učitelj drugi profesor, ki imata družino v fugoslaviji, pa bi ra 
da šla čez, da jim prineseta nekaj obleke v nahrbtnikih. Mi jima povemo, na Sori bo šlo 
najhitrejše in še sami gremo z njimi, pa so povsod vojaki Nazadnje sklenemo - stopimo 
kfanezu, potem že dobimo kakšen pripraven prostor Vojaki in oficirji nas sumljivo ogle 
dujejo, kopa hočemo oditi, pa nam ponudi nadporočnik spremstvo, da bomo mogli na 
prej, ker ne vemo parole. Sedaj nas pa ženejo od ene stražnice do druge, pa nas drugi 
prevzamejo, nazadnje nas pripeljejo na komando, samo straža je na komandi, takoj hi 
te poročat adjutantu, kaj so ujeli On ukaže, da naj pozvedo, kaj smo zakrivili, pa je bil 
telefon pretrgan, niso mogli dobiti zveze. Mi pa čakamo kot ubogi grešniki Pokličite ko 
mandanta/Nobeden se ne upa, češ da nas potem ozmerja. Adjutant noče vstati - čez par 
ur menda zvedo, da posebnega nismo zakrivili, jutri ob 8'" na zaslišanje. Pridemo mi do 
mačini smo imeli lahko stališče, Primorca šopa bolj stiskali Popoldne pa pnide nadporo 
čnik prosit odpuščanja, ker je baje naročil, da naj nas le spremljajo, šopa nas aretirali 
Heliograf 
Precej na ta konec Kristanovega Žeteljna postavijo heliograf, s katerim dajejo sve 
tlobna znamenja v Ravne in naprej na Ratitovec. Prav priprosto hišico postavijo 
zanj, ljudje pravijo, če pride le količkaj močan veter, pa bo vrgel vse skupaj v kirhpoh. 
Markonijev brzojav 
Blizu heliografa pri stezi zabijejo anteno, napeljejo žico in jo zvežejo na lipo pred 
mežnarijo, aparat za brezžično brzojavljanje pa denejo v delavnico, v vrtiček spo 
daj pa zagrebejo nekaj žice. Postaja ni močna in dobi le redko kakšno depešo. Pri 
Markoniju so zaposleni Napolitanci, kapelan pravi, da sploh niso za drugo rabo. 
Orientacijska veternica 
Malo naprej pa je orientacijska veternica, ki kaže proti poglavitnim višinam-Po-
rezen - Podhoč - Lajner, Gladki (vrh) - Grebel (vrh) in pa višina je zraven zapisa 
na od vsake kvote 
129 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Trije novi bataljoni pridejo v Sorico 
Baje je nek Primorec natvezil Lahom, da Jugoslavija zbira vojake, da napade Ita 
lijo, zato pridejo 1/5 trije alpinski bataljoni v Sorico. Monte Berico gre Zabrdo, ko 
mandant je Vittorio Rossi, podpolkovnik, oče je bil Garibaldinec, ujetje bil v Avstri 
ji, ko je marširalpo baški dolini, gaje neka ženska iz Kneze ali Grahovega oklofu-
tala - sedaj kot poveljnik je le konštatiral: aha, tukaj je bilo, maščeval se ni, kapelan 
se piše Frederico don Bustico, bilje ranjen v vojski in ima par odlikovanj. Baon odi 
de v Zabrdo. Drug bataljon Val d'Adige ostane pri Tončku v grapi, komandira ma 
jor Oscar Nerchiali, kapelanje Giovanni don Agazzi Tretji bataljon Vicenza osta 
ne pri Pohmanovi žagi, poveljuje major Enzio Campini, kapelanje pa Evasin don 
Gippa, ki zna igrati orgije. 4. bataljon pa čaka na Petrovem brdu Piave d'Cadore. 
Kmalu se slišijo vojaške šaljivke: 
Veneziani gran signori 
Paduanigran dottori ,. ^ ;- : -* i*'**' " ''" '^V"'' 
Vicenziani mangegatti '•'•.'3 .;*•-. | \ \i- i 
Veronezi tutti matti.*'^ '»\/ M" i > ,i •• i. << ^.v 
1 >'•.! S -i UM , . 
Imena pačijo 
• Kar mrgolelo je vojaštva po Sorici. Spluga*" ostane v Sorici in segerira" kot nekak 
očanec, kar pa drugim ni všeč. Napravijo ob križiščih nove table z nemškimi napi 
si: Unter Dajne etc; povem, da so to germanizmt, posneti po generalštabnt karti, za 
to izpremene - Danje di sotto, le Podrošt ne gre, zato postane Piedirosso. Podbrdo 
ima tri imena to je Sottomonte, Podberdo in PiedicoUe. Sorica izgovarjajo Sorika, 
Donnerskogel berejo okrajšano Doneršk, Bergstanga = Prestounk. Za Windek bere 
jo Zabidik, Možic berejo Možik, Pri žagi pa pri žaži. *.4. 
Šolarji dobivajo hrano ,„, 
Šolarji pa dobivajo hrano, v šoli stanujeta dva kuharja, kadar je konec šole, se 
vsujejo otroci in dobe v lončke inpiskre in sklede, v vojaške plehnate posode skoro 
zmiraj riž in pa meso, ob enem tudi napol bel vojaški kruh. Postavijo se v vrsto, pa 
"fašejo". Le par starišev ni puščalo otrok k vojaški kuhinji, ponesnažili šopa veliko 
v šoli, nekateri šopa še nosili domov bratom in starišem. Kruh šopa drobili, daje 
bilo skoro greh. Zahvaliti so se morali laško. Enkrat sojihjotografirali, kuharja z ko 
tlom in neobhodno zastavo. Potem so baje razkazovali po Italiji, kako so odrešili se 
stradane kraje in rešili otroke gotove smrti. Enkrat je pa poizvedoval Rossi, če je res 
v šoli še križ in nekako namigoval, da bi se moral odstraniti Pa vendar smo mu po 
vedali, da mednarodno veljajo v zasedenem ozemlji stare postave - zato je utihnil 
Šolarji pa že klepetajo z vojaki. 
Pota popravljajo in pa poškodujejo 
Ker je toliko Lahov v Sorici, so morali popraviti in na novo napraviti nekaj potov. No 
vo pot so naredili v serpentinah na Ratitovec zgor Torke, potem na Trauh*^ čez Šorlno-
vo senožet, popravili sojo precej in razširili v danjarskem Povdnu, potem pri Tončku in 
Robovcu, čez Štomand*' v Ravne pa niso kaj prida naredili Tudi na Petrovo brdo so ne-
130 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
kaj delali in tlakovali iz zadnjega Ravtka. Pot po Sori so enkrat posuli, držaje so pa po 
brali, nekaj so odpeljali, nekaj so pa razvlekli v razne grape in po njih napeljevali vodo. 
Kontrabant cvete 
Meja je močno zastražena, kljub temu ljudje prav pridno kontrabantijo. Doma 
čini poznajo vse steze, včasih se kateremu ponesreči, vendar to ljudi ne oplaši Za 
služijo prav dobro. Pripete se tudi smešni dogodki, na Torki ujamejo Znajderja iz 
Danj, pa ga mislijo peljati na komando, mirno gre ž njimi, potem pa mahne z ro 
kami, da vojaka odletita, sam pa zbeži in izgubi klobuk, drugi dan pa kažejo oko 
li ta objekt in poprašujejo, čegav daje - pa ga nobeden ne pozna. Šimnovjože ne 
se blago, na vrh pa dene malo krompirja, pa gre proti svoji parceli, vojak za njim -
sedaj odloži koš - vzame rovnico pa začne po poti grebsti, kakor da bi sadil, vojak 
misli, saj ta pa res spravlja krompir v zemljo, zato se umakne. Jože jo pa popiha v 
Jugoslavijo. Večkrat morajo bresti vodo, pa včasih dolgo čakati v davškem bregu, da 
odide patrulja in da odnesejo pete. Ljudje veliko zaslužijo, pa tudi veliko zapravijo. 
Vojaki prodajajo erarične predmete 
Laški vojaki so istega kova kakor so bili avstrijski, kar so mogli so ukradli erarju, pa 
prodali prav po cent civilistom. Ker vlada demobilizira, odpuščeni vojaki prodajo vse, 
kar le morejo, saj dobe še marsiktero reč iz magazinov. Nekateri Soričani so nakupili 
srajc, gat, pelerin, bluz, nogavic, čevljev, kave, spalne vreče iz kožuhovine. Pa tudi obra 
bljeno obleko oddajo hišam, kjer so bolj znani Nekateri Soričani pa predelajo to in no 
sijo za vsak dan, pa tudi ob nedeljah prevladuje sivo-zelena barva. Poveljniki pa zato 
ne sitnarijo preveč. Največ pa ostane tam, kjer so magazini,pa tudi častniki niso veliko 
boljši Blago ni kaj prida, čevlji so za nič, vojaki in civilisti nosijo predelane čevlje. Kon-
trabantarji pa spravljajo laško obleko v Jugoslavijo. Vojaki so razuzdani Le veseliti se 
hočejo, pa tudi naši ljudje niso veliko boljši Pleše vse vprek. Pa se nekatera dekleta izjav 
ljajo: Naši fantje so za nič, Lahi topa to, sladkati se znajo, hvalijo se vsi, kako so bogati, 
ženske pri njih nič ne delajo. Začne se pravo cigansko življenje. Nekatera dekleta so brez 
sramu, javno se vlačijo pod pazduho z vojaštvom. Vsaka beseda je bob v steno. 
Vi imate radi Lahe! 
VSorici so vojaki radi, ker dobe kot na izpostavljenem mestu nekaj več plače. Lju 
dje vse zvedo, kako se hvalijo Soričani, da jim gre dobro, zaslužijo veliko, aproviza-
cijaje obilna, vino močno, vojaki so prijazni - še več povedo pa ženske, zato jim 
nagajajo: Vi Soričani imater radi Lahe! Vi še niste pravi Slovenci, v vas še teče nemš 
ka kri! Posebno všeč jim ni to govorjenje. Občutljivi so soriški vojaki takrat, kadar 
se Lahi ponašajo s svojo hrabrostjo, takrat jim pa zavre kri, pa jim zabrusijo v 
obraz, da znajo le teči Pa jih tudi dražijo: Le počakajte, kadar pridejo Srbi, potem 
bodete še le videli vraga! Vcepili so jim tak strah pred Srbi, daje bilo čudno. 
Obnašanje Lahov pred "bojem" 
Enkrat se je raznesel glas, da pojdejo v Ljubljano,nekateri so se tresli, drugi jo 
kali, tretji kleli, četrti pili, bali so se pa spopada s Srbi, ker so slišali, da so še hujši 
131 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
v boju kot pa Bošnjaki. Ženske šopa raznesle novico okoli, Lahi pojdejo naprej v 
Ljubljano. Na Zalem logu so bili pa tako navdušeni Jugoslovani, da so jih baje ko 
maj čakali kakor tudi Podlonkom in pa v Bohinju in na Bledu, da bi bilo preje 
konec pomanjkanja. V tem času sva šla enkrat z vojaškim kapelanom Bertolero 
na Ratitovec, na Gladkem vrhu so stale gruče in prisluškovale grmenju topov, ko 
je jugoslovanska armada zasedla Celovec.'''^ Po poku so sklepali, daje težka artile-
rija v ognju. Strah ima velike oči, pravili so, da se je v gozdu pojavila bela ante 
na, najbrže imajo brezžični brzojav, pa tudi vse ljudi na Divjem logu so imeli za 
vojake, češ zato delajo, da bi nas uspavali Sklepal sem, daje Lah zato nagnal v 
Sorico toliko vojaštva, da bi res šel naprej proti Ljubljani, če bi hoteli Jugoslovani 
zasesti Koroško. ... 
Bivši vojaki so se morali zglaševati, včasih je prišla "chiamata" nepričakovano, 
pa je bil marsikteri v Jugoslaviji, izgovor je bil seveda, daje šel v Gorico po blago, 
potem pa je bilo poizvedovanje, ali ni morda šel čez "drat". Pa seje vsakdo znal že 
izrezati 
Balinanje 
Pred župniščem izrujejo travo in napravijo prostor za balincanje. Ob vsakem 
vremenu so metali kroglje, daje bil zid in pa okna vsa oškropljena, potem so se umi 
vali in čudno vode ni zmanjkalo. Igrali so za vino "fiasco". 
Laške kletvine 
Izgovoril sem se, da ne pustim preklinjati, pa sem moral poslušati vse italijanska 
bogokletstva: Dio cane, Dioporco, Dio serpente, Porca Madonna in pa benečansko 
oštijo s pijemontezorskim Diofavo = Deusfalsus. Včasih sem jih šel svariti, kaplan 
mi je rekel, naj rečem: Tu seiporco e Tua madre c'e porca. Pomagalo pa ni nič. 
Obletnica vojske z Avstrijo 
24. V. je bila obletnica vojske z Avstrijo. Bertolero je bil na dopusti Rossi bi rad 
imel mašo in nagovor na prostem. Odgovoril sem, da na portabile'^' ne smem 
maševati brez škofovega dovoljenja. Drugod so imeli slovesnost na ta dan, v Sorici 
je pa morala izostali 
Financi 
Financi stanujejo pri Orltstovem Petru, obleko, klobuk imajo kotAlpinci, le lega-
lizirungaje rmena. Vojaki ne marajo zanje. Vojaki so kupovali in kadili tihotapski 
tobak, svarili so pa, da naj ga ne pokažejo financarjem. Že doma so se med seboj 
pretepali. 
132 
Psovka za finance 
Zmerjajo jih alpini canarini.''^ Ali pa so vpili nad njimi: Arriva il tabacco? Ali pri 
de tobak? Še bolj osovraženi šopa orožniki - carabineri. Battagliaje dosegel, da ni 
so prišli v Sorico. Vojaki so jih morili za fronto, ker so jih silili v vojsko. Eden je bil 
enkrat Podroštom. .,, . ,., ^_, ^ ., ,. ,,-.^. ., :..,,.., ,,.i„, 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I) 
Psovka za karabinerje 
Najhujša zabavljica za karabinerje je "aeroplan", ker nosijo službeno pokrivalo a 
la Napoleon in to so krstili za aeroplan. Stanovali so Podbrdom. Podroštarico sem na 
pravil, daje enkrat rekla tam službujočemu orožniku, da naj dene enkrat na glavo ta 
aeroplan, pa ji je rekel, daje to strašno grda beseda in da tega ne sme nikoli več reči. 
Po večini so orožniki iz južnih krajev, temni so in mrki, preje še javno niso smeli ka 
diti. Vojaki pravijo, da prisežejo, da bodo aretirali lastnega očeta, če kaj zagreši. 
Praznik ustave 
1. VI. festa statuta. To so se pripravljali. Razdelil sem do 500 srečk med ljudi. Slove 
snost se je vršila za Sorico v Keržetol-u, kjer so napravili vojaško igrišče in so hodili 
posebno arditise vežbat Tukaj so večkrat pokale ročne granate. Napravili so tudi ne 
kaj priprostega telovadnega orodja. Izpored je obsegal tek, vlečenje vrvi, plezanje, 
skakanje v višino, tek čez ovire, srečolov in nazadnje pa dvoboj. Od pošte odpuste v 
presledkih 5 kompanij, popolnoma opremljenih s strojnico in hite čez Rotek, 
Bergštango, Movžo, Rob v Keržetol Ko pridejo, zlože strojnico in streljajo. Pred kot v 
eni uri so prišli, nekateri trudni, drugi manj - Za mnenje so vprašali tudi župnika, 
komu bi prisodil prvo darilo. Rossigori le za ardite. Tisti ki prvi spleza na visok mlaj, 
dobi 7 dnevni dopust. Telovadili so precej dobro. Ljudje so rekli, to jih "martrajo". Ci 
vilisti so sedeli amfiteatraličnopo bregu. Pri srečolovuje bilo 183 dobitkov, precej rut, 
predpasnikov, nekaj otročjih oblek, nekaj blaga. Dobili so pa potrebni, pa tudi nepo 
trebni, kar je zakrivil župnik, ker ni dal listkov samo revežem. Pod gorami so se pa 
še ženske steple radi nevošljivosti. Nazadnje nastopita dva častnika s sabljami, pa ni 
bilo kaj posebnega, bolj je bilo podobno dijaški menzurf\ Sklep nekaj steklenic vina, 
tudi šampanjec je zaključil to slavnost Župan dreza župnika, da naj se zahvali. To 
radi slišijo zahvalo, Lah nima nikoli dosti hvale, ko bi jo z lopato za njim metal Otro 
ci dobe precej zvezkov. Obdarujejo tudi dve revici slepo Johano pri Majerlu in pa 
Cencovo Režo, vsaki dajo po 80 Lir Laha je precej stala festa statuto. 
Ameriški oficir v Sorici 
Od društva "Lnka""' pride odposlanec v Sorico, uniformo ima rdečkasto-rujavo, 
šaržo od kapitana, kapelan trdi, daje odposlanec od lože v spremstvu odglumača 
in pa telovadca. Otroci so povabljeni, to se smejejo glumaču in rokohitrostt, telova 
dec izvaja nekaj težkih stoj, biciklistpa kaže svojo spretnost na kolesu. Nazadnje pa 
še Amerikanec pokaže svoj boks. Za nasprotnika ima častnika od arditov, ki dobi 
par klofut in par sunkov v obraz. Mislil sem, daje kakšen zaupnik od Vilsona, da bi 
rad zvedel, kakšno ljudstvo je tukaj, pa niso pustili nikogar blizu in pa laščinoje sla 
bo tolkel Pri oficirskem obeduje trdil, daje šla Amerika v vojsko za humaniteto, La 
hi pa so nasprotno prepričani, da seje vojskovala za svoje dolarje. Vilsona bodo zvi 
li v Parizu francoski tiger, angleški buldog in pa laški machiavelizem.'''' 
Kino v Sorici 
Lahi se boje, da se bodo vojaki naveličali uniforme, doma komunisti precej šari 
jo, ravno tako tudi socijalisti vzdigujejo svoje glave, zato pošiljajo okrog avto dapri-
133 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
reja predstave. V Sorici najprej vprašajo, če bi mogli odstopiti elektriko, odgovori 
mo, da o tem odloča odbor, če šopa slike nemoralne, bi pa tega ne prepustili Preje 
bi morali slike cenzururati. Nato pripeljejo avto, ki jim proizvaja elektriko in pred 
stava se vrši pri koritu pred pošto, slike pa proicirajo na Ekarjev hlev, na opaž. Sli 
ke niso kaj čiste. Povabljeni so tudi sosednji bataljoni in pa domačini. Dvakrat sem 
šel gledat, nazadnje pravijo, daje bilo tudi nekaj lascivnih podob. t ' v;. - t 
Mir z Nemčijo 
20. VI. sklene Nemčija mir z entanto,''^ prav za prav jo prisilijo. Lahi se jeze, da 
bodo premalo dobili zlata iz premagane Žermanije, Francozi pravijo, da jim hoče 
jo vse odjesti, Angleži so pa pobasali vse kolonije, vendar so upali, da tudi nanje kaj 
odpade. 
" VV; 
Fotograf V Sorici 
Vsak dan so drugačne odredbe glede potnih listov, kdor hoče v pravo Italijo mo 
ra imeti fotografijo na sliki Da bi ceneje dobili slike, povabijo fotografa v Sorico, da 
napravi slike. Cena je nizka 1,50-2 L za komad. Narejene pa niso kaj dobro. Sliko 
mora župan s pečatom pretiskati in on garantira, da je res oseba istovetna, potem 
podpiše še komisar v Tolminu in še karabinerji Podbrdom. Sedaj je še le človek 
opremljen po predpisih, da sme v Italijo. 
Slika laškega kralja v šoli ; < . 
Po soriških obeh vaseh bi pa radi dobivali otroci tudi med počitnicami hrano. 
Rossi odloči, če se bodo otroci vsak dan malo igrali na vojaškem igrišču in učili 
laško, pa bo še nadalje kuhal zanje. Nekaj otrok se prijavi, to z veseljem telovadijo 
in se uče blažene laščine. V šoli pa sottotenente^^ prinese laško trobojnico in pa sliki 
od kralja in pa kraljice. Krajni šolski svet"'* protestira, k sreči ne odpošlje vloge na 
prej, drugače bi najbržeje vse deportirali če ne v Sardinijo, pa vsaj v Trst •, . 
Silne težave za dovoljenje na planino «1 
Največja težava pa je bila ta, da niso pustili 300 m do meje, seveda na Sori, 
kjer so sekali drva - to ni veljalo, pač pa na planini soriški in danjarski, dalje 
za Torko in na Grebelnu. Kako naj sedaj vzdržujejo živino in pa posečejo se-
nožeti? 24. VI. je odločil komisar, vsi seneni pridelki se morajo spraviti, natan 
čnejša navodila pa pridejo naknadno, vojaška komanda pa hoče imeti tudi ne 
kaj besede. Seveda financarji mislijo, da brez njih ob meji ne more iti naprej 
nobena stvar, upoštevati je treba pa tudi karabinerje. To so bile sitnosti. Telefon 
je pel in telegraf funkcijoniral, ljudje so bili pa razjarjeni, kaj da bo s živino, če 
se ne pokosi po planini. Hodili so osebno v Tolmin, 3- VII. je prišel general Ron-
chi na Ratitovec s svojim adjutantom, pa se ni hotel nič izjaviti. Nazadnje le pri 
de dovoljenje, da smejo spravljati po planini, samo imeti morajo specijelno le 
gitimacijo, ki jo oddajo straži na Robu in Morgentroštu, potem v Povdnu, nazaj 
grede jo morajo isti dan prinesti na komando. Ljudje kolnejo, pa krešejo dva 
krat na dan na planino. 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
Tekma v Kobaridu 
3- VIII. je tekma v Kobaridu. Udeleže se pa izbrane čete od vseh bataljonov tudi 
iz Sorice. Prvo premijo dobe Splugovci - arditi. Rossi sam gre osebno na tekmo. Do 
be pa nekak kozarec na dolgem vratu, narejen iz kovine, ki ga morajo hraniti do 
prihodnjega leta, ko se zopet odloči, kdo bo dobil prvenstvo. To je ponosen Rossi na 
svoje fante.... • 
Pretep z Lahi 
Rossi radevoljepokaže svoje dobitke, le nekaj mu zagreni ta dan, ko se vrne nam 
reč doma so se stepli Splugovci in pa domači fantje. lahi so jih dobili prav pošteno 
po hrbtu. V nedeljo so popivali, collonelo^^ ni bil doma, ergo so se še manj bali Za 
čel se je prepir že na Eki, Lahi kar komandirajo, kdo sme v hišo, Soričani odidejo k 
Prezeljnu, vojaki pa za njimi, začne se prerekanje, fantje so zadi - položaj je zanje 
opasen, v svoji mogočnosti pa še hoče patrulja ven vreči civiliste, da bi sami plesali. 
Takrat pa zavre kri fantom, vino je gotovo tudi učinkovalo. Vojaki so oboroženi; kar 
kdo dobi popade, Farovžarjev fanez zgrabi pokrov od binkle, drug pograbi valjar, 
eden dobi pilo, potem pa strgajo vojakom čez rame obešene težke revolverje in jih 
začnejo kresati, izvijejo jim iz rok bajonete, karjasniti se začne v hiši, eden prileti 
na glavo, drugi na hrbet, tretji na trebuh, pri vratih pa stoji fant z valjarjem in jim 
daje poslovilni udarec. Kar so iskali, to šopa našli Zunaj začnejo tepeni Lahi joka 
ti in kličejo: mama mia. Blizu si ne upajo več, pač pa oddaleč mečejo kamenje na 
fante. Oficirji so sami zbegani Ranjene vojake pripeljejo na Ekarjev pod, drugi dan 
so vsi obezani, pravijo, daje eden od Lahov umrl na Laškem vsled ran, kije dobil v 
pretepu. Pa tudi nekaj fantov polove, tri uklenejo namreč Thaler faneza izZg. Sori 
ce 33, Pfeifer fožefa Zg. Sorica 12 in fenšterle Franca Zg. Sorica 42 in jih eskortira-
jo močno za(stražene) v Podbrdo in izroče karabinerjem; ti jih vlečejo v ječo, potem 
pa gredo z drogovi nanje in jih pretepajo, z okovanimi čevlji skačejo po njih. Pfei 
fer Jože je bil tako premečkan, da ni mogel potem držati vode. Ob enem jim napo 
vedujejo, da nekaj let jim ne odide. Pa se vse drugače obrne, kralj izda pomilošče-
nje, zaslišani še niso bili, pa so izpuščeni na prosto. 
Madež italofilstva izbrisan 
Glas o tem pretepu gre hitro okoli, Tolminci pravijo, zdaj pa vidimo, da smo se 
motili o Soričanih, saj ne drže res tako hudo z Lahi, s tem pretepom so nekako izbri 
sali madež italianofilstva. Vojaki pa so odslej bolj z rešpektom gledali na fante, zra 
ven so se jih pa tudi bali, še bolj so se pa zagrizli v svoj nacionalizem in pa v svojo 
kulturo. Res lepa kultura, ko pretepa uklenjenega človeka! 
Zasliševanje 
Zaradi pretepa je prišel kolonello ne vem odkod zasliševat, že Rossi je tožil, mislil 
sem, da smo zelo prijatelji, pa sem se motil, sovraštvo do nas je tlelo sicer na skriv 
nem, sedaj pa je bruhnilo na dan. Povedal sem vse, kar sem slišal, javno mnenje je 
bilo na strani domačinov. Vsi vojaki so morali iz sobe. Marsikteri temen pogled me 
je ošvignil, ko sem šel mimo Ekarjevega hleva domov. Kaplan izdeluje plastiko od 
135 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Sorice, naprosil meje, da sem dobil prav tenke dilce, nekaj jih je imel poštar, nekaj 
jih je narezal Žagar na Sori. Potem je pa delal po generalštabski karti, izžagalpaje 
vse s tenkimi žagicami kot "Laubsdger"^ Poprejeje ure popravljal, druzega dela 
pa ni imel. 
18. Vin. odide Spluga 
Delo pa še ni bilo končano, ko pride povelje, da naj Spluga odide. Rossi se poslo 
vi, kapelan seskoro težko loči od Sorice, bilje izvrsten duhovnik - vpliva pa ni imel 
ne pri moštvu, ne pri oficirjih. 
Spluga je visoka gora na Milanskem. Karakterističen znak kot Sardinci imajo tu 
di Alpini Kričavi, vsiljivi, bolj bahaški so še, zahrbtni, zvedavi, zijalasti, vkleti,''^ ne 
moralni. Po planini so dobili po senikih puške, to je bil strah, pa sem pojasnil, od div 
jih lovcev živ krst ne dobi orožja. Narečja sem slišal vsa laška, tako da sem že po go-
vorenju skoro gotovo uganil iz katere province daje. Jug in sever sta si v Italiji ze 
lo nasprotna, najboljše pravijo bi bilo, ko bi imela vsak svojo avtonomijo. Več kot 
polletno bivanje ne bo ostalo v Sorici brez nasledkov. Bomo videli Častniki so zna 
li edino le laščino, nekateri vojaki so pa govorili tudi nemško, ki so bili pred vojsko 
v Nemčiji ali pa Švici Za Italijo niso bih posebno navdušeni 
Plastika 
Čez nekaj časa pa pride Bertolero na muli in prinese plastiko od Sorice. Zahva 
lim lepo za dar od bataljona. Predno seje bataljon razpustil, so mi poslali posebne 
ga odposlanca, da bi prišel k svečanosti, ko se razidejo. Pa nisem utegnil, pa tudi ne 
hotel Čakali so me Podbrdom z "valbiročem" dvokolnico, ki jo vleče mula ali pa 
konj. Valbiročso vpili skoro cel dan - to je bila nekaka krilatica v vojaškem žargo 
nu in pa "koga", da so se iz Slovencev norčevali 
Val d'Adige 
Val d'Adige pride pa v Sorico od Pohmanove žage - Bericcoje bil odpoklican -
Vicenza pa gre v Zabrdo. Komandant je Oskar Nerchiali, bivši avstrijski vojni uje 
tnik. Po rodu je Pijemontez, pa precej oduren in nestrpen. Zna igrati na orgije, od 
doma je bogat. 
Slovenci so premaganci 
Pri odhodu mu je Rossi zabičaval: Ne pozabi, da so Slovenci premaganci! Kape 
lan don Agazzije vedno pri vojakih, intencij nima nič, briga se za vse stvari, silno je 
nacijonalen. K maši pa spravi veliko vojakov, še po oficirje gre. Tudi po noči gre ven, 
da nadzira, kaj da delajo. Pridiguje rad, enkrat sem poslušal njegov govor: Začel je, 
vi vojaki ste premagali strašnega sovražnika, vi ste junaki - potem je izpeljal, da naj 
premagajo še samega sebe. S kolegi se pa ni veliko družil, vedno je imel svoja pota. 
Zopet nove legitimacije 
Objavijo, da si mora vsakdo preskrbeti novo legitimacijo, ker sedaj je nov povelj 
nik. Začne se zopet novo popisovanje z vsemi sitnostmi in vsemiprismodarijami. 
136 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
Tolmač 
Tolmači pa eden od vojakov, ki seje v ujetništvu na Hrvaškem precej priučil na 
jezik, vendar naši ljudje ga ne razumejo vse. 
Kejžar uklenjen 
Enkrat pride na županstvo in sporoči, da naj se vsa škoda naznani, ki sojo na 
pravili laški vojaki Župan prost župnika, da naj to oznani v prižnici To je bil na 
val na komandi Nerchiali pa nervozen. Kliče župnika, kdo je to razglasil Kejžar iz 
Zg. Sorice 24 pride ravno tako naznanit, da so mu vojaki pobrali seno. To je pa ma 
jorju že preveč, Kejžarja ukaže ukleniti in pa škodo preceniti. 
Župnik cenilec od škode 
Kot cenilca odbere župana in župnika. Kejžar vse pove, potem pa gremo cenit 
v travnik. Bil je star hlev. Drug dan 8. IX. na mali Šmaren hoče eksemplarično 
kaznovati Kejžarja, pa nobeden od naju noče podpisati izjave, daje hotel vo 
jaštvo oškodovati. Iz Petrovega brdaje bil klican polkovnikov adjutant. Rajši se 
podamo v pravdo kakor da bi jenjali, so govorili kmetje. Vojaki so nam naredili 
veliko škode, če jo prijavimo, pa nas odganjate, češ da hočemo vojaško upravo 
oslepariti. Kapelan Agazzi posreduje - kmetje naj se dobro premislijo, ker prav 
da stane. Odgovor je bil, hlevi naši niso prazni, v gozdu pa je tudi še kakšen grm 
- mi ne odjenjamo. Kejžar je bil izpuščen. Posledica je bila, da se je župnik za 
meril komandantu. -3 
\'-. • 
Maščevanje 
Maščevanje sledi. Vsem kmetom se dovoli spraviti seno iz bližine od meje, le 
župniku se to zabrani. Povem, da so vojaki odnesli deske, da pere dež seno, da va 
bi naravnost voznike, da vzamejo krmo, potem, daje tukaj dvojna morala. Vse go-
vorenje je zastonj. Treba je apelirati na višjo instanco, grem na Petrovo brdo, Bess 
je baje dober katoličan, rad gre k maši, govori pa tudi po kapelanovi pridigi - me 
zasliši, jezi se, da mu Val d'Adige dela sitnosti in dovoli spraviti seno. Adjutant me 
pelje nazaj.... 
Na komandi zijajo, po predpisu javim adjutantu od polkovnika izdano dovolje 
nje, ki samo pogleda majorja, pisači se pa skoro tresejo, kaj bo sedaj. Prosim, da bi 
se smeli vojaki pozneje javiti pri zglaševanju - mogoče 1 uro kasneje - sedaj je pa 
vse dovoljeno. 
Bivši vojaki naj pozdravljajo laške častnike 
Pri zglaševanju še naročam bivšim vojakom, da morajo pozdravljati laške oficir 
je, češ da so sedaj njihovi predpostavljeni in da so jim dolžni skazovati spoštovanje. 
D'Anunzio zasede Reko 
12. IX. gre dAnunzio"- na Reko. To je veselje. Vojaški kapelan takoj prihiti pove 
dat, da Reka se Italiji več ne odvzame. Mislim si, da ententa ni samo laška cunja, 
da bi ž njo pometali. 
137 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Tobakove sadike izruvane 
Med vojsko so v Sorici sejali tobak, ker pravega ni bilo veliko, potem je bilo pa sko-
ro samo bukovo listje. Spomladi so pa spet posejali. Financi to spazijo, pa porujejo 
sadike pri županu, Konradu, Kejžarju, Javhu in še pri več drugih. Stehtajo vse in se 
daj zahtevajo kazen. Izgovor je bil, mi ne plačamo nič, ker rabimo tobak za zdravi 
la pri živini, če jo napenja, Avstrija nam je pustila nekaj rastlin. Formalno ni bilo po 
stopanje pravilno, ker ni bil zraven pri tehtanju nihče od občine. To divja finančni 
brigadir, jaz sem uradna oseba, meni se mora verjeti, postavke so kolikor mogoče 
nizke, drugič pa pravijo, spišite nam slovensko, da razumemo, kaj podpišemo. 
Griža v spodnji vasi 
Septembra se pa pojavi v Spodnji Sorici pri Kristanu griža, nastopi pa epidemiel-
no. Pri Kristanu je vse bolno, edino gospodar hodi in streže, 3 otroci mu umrjejo. 
Centrum je pri Kristanu - na eni strani sega do Fidlarja, na drugi strani do 
Mežnarčka in do Tončka v grapi. Franc Štravsje izjavil, da je po letu pil enkrat vo 
do v Žbontu in od takrat večkrat čutil bolečine v črevah. Oče je bil odpuščen radi 
bolezni od vojakov - imel je tudi grižo. Če bi bil bacilonosec, bi se griža gotovo pre 
je že pokazala. Osem osebje umrlo. Vojaško poveljstvo se prestraši, skoro vse voja 
ke koncentrirajo v Zg Sorici med Keržarjem in Kalkbogelnom, iz Podrošta odpokli 
čejo Lahe.... Ljudje so imeli največ zaupanja v žganje in pa v stradanje. Prišel je tu 
di višji zdravnik enkrat na županstvo, pa je sodil, daje griža pojav slabe hrane, če 
je dovolj makaronov in riža, se ne pokaže. Žganje je obsojal, čepa v resnici koristi, 
potem ga pa uporabljajte. Skoro cel mesec je divjala ta grda bolezen. 
Val d'Adigo odide 
11. X. odide Val d' Adigo s kaplanom in majorjem. Bog jih nesi! Kapelan je znal 
beračiti za vojake, nekje pri fronti so imeli Amerikanci še precej daril, ni miroval 
preje, da jih je spravil v Sorico, da so razdelili tobak, šivanke, sukanec med njegove 
Alpine. 
Pieve d'Cadore 
Isti dan nastopi bataljon Pieve d'Cadore, poveljuje kapitan Prospero Deldin. Ka 
pelan je Gracinto Vinai, kije bil ranjen na Banjšici,''^ občuduje avstrijske vojake. 
Kapelan stanuje v župnišču. Volitve v laški državni zbor so razpisane, duhovniki 
upajo, da bo partito popolare (pipi)'''' dobilo veliko poslancev, pa še general Ronchi 
kandidira na ta program v Brešiji.'" 
Mario Girotti 
Deldina zameni major Mario Girotti, Pijemontez, ranjen v roko, dajo skoro ne 
more rabiti, precej pameten mož, rad bi imel kuhinjo v župnišču.... 
i:\ 
Strah v Povdnu 
Straža pri municijskem skladišču po noči strelja, alarmira patruljo. Stražnik trdi, da se 
je od Kristanove sušilnice bližal človek, ker se ni hotel ustaviti, zato je streljal Sledu ni bi-
138 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
lo nikjer nobenega. Nidratjf'pravijo, daje najbržeje šel kakšen jazbec proti njemu, pa 
seje bal, drugi pa, da gaje bilo strah, pa je streljal Izšel je ukaz, oficirji so se malo bali, da 
se ne sme hoditi odAve Marija zvečer zjutraj do dne -dol ure mimo smodnišnice. 
Včasih puste čez 
Glede prekoračenja meje Lahi malo popuščajo. Če je res potreba, puste Po-
droštom čez, če dobi dovoljenje od komande. V tem času so se svinje bukale, mrja-
scapa ni bilo blizu, Podbrdom je bil pa tudi le eden. Na župnika letajo, da naj gre 
prosit k majorju. Slovar v roke, to je nastal homerski smeh, ko je župnik prvič pro 
sil, rabil je besedo porca inpaporco, mesto scrofa in pa majale. Kdor se uči iz knjig, 
mora biti pripravljen, da včasih izbere najbolj neprikladen izraz. 
Pošten Lah 
10. XI. odide Mario Girotti v Podbrdo, vedel je veliko povedati o Kunejcih - slično 
kot pri nas o Ribničanih. Rad je imel duhovnike in še najbolj pošteno je sodil o Slo 
vencih. Ko bi bili vsi Lahi kakor don Macario, dan Gippa in pa Girotti, jadransko 
vprašanje bi se hitro rešilo, tako pa nikamor ne gre naprej. 
VSorici ostaneta dve kompaniji, ena v Sp. Sorici, druga s strojnicami pa v Zg. Sorici 
Laški birokratizem 
Prt županstvu je dosti dela. Laški birokratizem je še hujši kot avstrijski. Dan za 
dnem dopisi, pa še taki, da jih rojeni Lahi niso mogli tolmačiti.... 
Vdove, sirote 
Napraviti je bilo treba izpiske za vdove in sirote, to je bilo dela, ker so nekatere 
družine močne, najprvo na navaden papir, potem pa na uradne blankete. Dalje 
kdaj je mož padel, poslati vse listine, ki izpričujejo njegovo smrt 
Lnvalidi 
Posebej je prišel vojaški zdravnik pregledal invalide. Nekaj se jih je prijavilo, dru 
gi šopa šli pozneje v Tolmin k pregledu. 
Podpore še 3 mesece 
Lahi so prevzeli vse državne dolžnosti, zato ljudje kmalu zvedo, da imajo pravi 
co še do trimesečnih podpor Zopet poiščejo stare pole, najbolj žal je bilo tistim, ki so 
jih izgubili ali pa, ki so v Jugoslavijo hodili po podporo. To so bile pisarije. 
Vojaška škoda 
V jeseni smo naznanjali vojaško škodo. To so ljudje jezni, vendar naj enkrat kaj 
plačajo - kakor napovejte, napovejte, pa vendar še pridejo in dajo na zapisnik. 
Samo laški denar 
20. LX. se zameni avstrijski kovani denar, doslej je imel oboji enako plačilno vre 
dnost. Govore da so 20 vinarske, nikeljnastepretisnili v laške 20 čentezime.^'' 
139 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
Zglaševanje pri orožnikih 
Od I 96 naprej se morajo še zglaševati, pa ne več pri vojaški komandi, pač pa pri 
karabinerjih Podbrdom. Prvič gredo vsi, potem pa tako da proti plačilu eden nese 
vse legitimacije. 
Prva laška poroka 
Zadnjo pobinkoštno nedeljo se je poročil Lah Peter Fedrogotti s Katarino Tha 
ler, gost hčerjo iz Sp. Sorice 9. Prišel je k poroki, pa še ni bilo civilnih oklicev. Kot 
vojak seje seznanil z dekletom. Čakal je precej časa, da seje zadeva uredila, stre-
gel bolni nevesti - potem pa jo poročil Tudi mnogo drugih deklet težko čaka 
odrešenika iz Italije. 
V Jugoslaviji pa kolikujejo denar, meja je močno zastražena, vendar oddajo So-
ričani žigosani denar in plačajo odtegljaj 20%,'"" nekaj gre skozi Prtovč nekaj pa 
čezDavčo. Smolo je imel pogorelec Peter Frolich, ki je potegnil zavarovalnino inpa 
Windischmann, kije šel plačat od sina - dijaka. Obema odvzamejo denar, češ da 
ga hočeta vtihotapiti v Jugoslavijo. 
Božični prazniki so lepi, k polnočnici pridejo ljudje precej pijani Lahi se vedejo 
pobalinsko, kar obešajo se na ženske, čudno da se ne začno kar v cerkvi svinjariti 
- nekatere domača dekleta niso nič boljši. 
Opombe 
' Londonski pakt je določal mejo od razvodja Julijskih Alp preko Predela, čez Mangart, Triglav do Podbr-
da, Podlanišča in Idrije; od tu na JV proti Snežniku in do Jadranskega morja (Slovenci v XX. stoletju, str, 
164). Oziroma po črti Rateče-Ponca-Triglav in od razvodja vzhodno od Podbrda-Cerkna- Idrije-Logatca-
Snežnika do Sušaka. (R. Andrejka, Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes. Slovenci v 
desetletju 1918-1928. Ljubljana 1928, str. 277.) Črta je ob času premirja šla (po navedbi v Slovencu, 22.11. 
1918) od Trbiža, čez Mangart, preko Triglava naprej proti jugu. 
^ G\. Lahi pod Blegušom, Slovenec, 12. 12. 1918. 
' Poročilo župnika Logarja nadškofijskemu ordinarijatu, 28. 11. 1918. Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŠAL/Ž, 
Žiri, fasc. 474. 
* Dušan Bahun, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov v gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, katalog ob 
razstavi, oktober 1998. 
' Vasi pod Soriško in Dajnarsko planino in Ratitovcera (Sp. in Zg. Danje, Zabrdo, Torka, Ravne). 
'' Povden(1264), 
' Iz kronike razberemo, da jo je bivši župnik, Jurij Karlin (administrator in župnik v Sorici med 1903 in 
1913, sicer rojen v Škofji Loki (Plevna) in tam tudi umrl (1914), pokopan na Loškem pokopališču), upo 
rabljal za svoj konjiček - slikanje, Mikuž pa je v njej mizaril. 
" Top je bil v župnišču že pred vojno. Mikuž omenja, da so z njim streljali ob njegovem prihodu v Sorico, 
septembra 1913. 
' Na razvodju vzhodno od Podbrda. 
'° Thomas Woodrow Wilson (1856-1924), predsednik Združenih držav Amerike (1912-1920). 
" Vrsta influence, ki je ob koncu leta 1918 v Evropi zahtevala več žrtev kot vsa prva svetovna vojna. 
'^ Narodne straže so novembra 1918 ustanavljali po ukazu vlade Države SHS, da bi branile civilno prebi 
valstvo pred vojaki, ki so se vračali z razbite italijanske fronte. V Sorici sta jo vodila četovodja Franc 
Jenšterle iz Zg. Sorice in kadet Franc Demšar iz Zalega Loga, sestavljali pa bivši avtroogrski vojaki. 
'•' Lovro Pintar, Sp. Sorica 20. (Po kazalu k zemljiški knjigi, ZAL, Enota za Škofjo Loko, ŠKL 173; v nadalje 
vanju ZAL, ŠKL 173.) 
" Laitnik (1033 m), hrib nad Ravnami. 
'^ Zupan Anton Frolich, Zg. Sorica 1. (ZAL, SKL 173.) 
" Železarno v Skednju je leta 1897 zgradila Kranjska industrijska družba. *"' f'«'' n^si »,«i H .. \/ ift*,, 
140 
ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (I.) 
'' Tessera - izkaznica. 
"* Pooblaščam g. Mikuž Janeza (župnika v Sorici), da gre v Podbrdo izdati dokument... 
^ Tu namiguje na afero iz septembra 1914, ko so slovenski duhovščini očitali nacionalni fanatizem in sim-
patiziranje z morilci Franca Ferdinanda. (Gl. N. Budna, Prva svetovna vojna iz župnijskih kronik, leto 
1915. Loški razgledi, 42, 1995, str 80-81.) 
^^ Kaj pišejo vaši časopisi? Ali so ljudje zadovoljni, ker smo prišli? Odgovor: Niso zadovoljni! 
^' Zakaj niso zadovoljni? Pojasnilo: Mi smo Slovani 
-'^ Eker, Sp. Sorica 3, lastnica Frančiška Koblar (ZAL, ŠKL 173.) 
^^ Tonderškofel-Gladki vrh-Ravne-Podrošt. 
^'' Prodaja monopolnega blaga (Slovar slovenskega knjižnega jezika). 
^'' Ob cesti Petrovo Brdo-Zali Log (prva hiša na cesti med odsekoma za Sorico in za Davčo). 
^'' Podporezen 2 (Anton Zgaga), danes Petrovo Brdo 1. 
"Josip Primožič. (ZAL, ŠKL 173.) 
^^ Zadnja ofenziva na italijanski fronti se je začela 24. oktobra 1918 pri Vittoriu Venetu in je bila za Italija 
ne uspešna, saj je bila avstroogrska vojska tedaj že v razsulu. 
•'^ Papež Pij IX. (1846-1878) se je razglasil za vatikanskega jetnika potem, ko se je papeška država v proce 
su združevanja Italije in razglasitvijo Rima za prestolnico države (1870) močno skrčila in obsegala le še 
ožje ozemlje okoli cerkve sv. Petra (Vatikan). (Prim. Doba prevratov. Ljubljana, 1983, str 110-111.) 
* Gerent - od glavarstva postavljen župan. 
3' Gl. op. 68. 
^^ Strumno. , , 
'^ Kako lepa, kako grda! 
''' Uboga revna dežela. 
^' Pehota je preveč slabotna / ostrostrelci so mafijci / le alpini so junaki. 
^'' Krščanski ščit. 
'^ Bošnjaki, ki so se v sklopu avstroogrske armade borili tudi na Soški fronti, so bili oboroženi z buzdova-
ni. Uporabljali so jih v bojih mož na moža, ki so se na tej hriboviti fronti pogosto dogajali. Ker so bili hra 
bri in neusmiljeni, so se jih italijanski vojaki zelo bali. Ujete so takoj postrelili, medtem ko so druge av 
stroogrske vojake odpeljali v ujetništvo. (Prim. V. Klavora, Plavi križ. Celovec 2000, str 172.) 
•"* Lepi fantje! 
^' Iz Primorja in Notranjske so prišle novice o bolj grobem postopanju Italijanov do bivših avstroogrskih 
vojakov. 
* Arditi - italijanski napadalni oddelki. 
"' Bratje. 
^^ Majorjev pribočnik. 
^' Adoriiali - moliti pred izpostavljenih Rešnjim telesom. 
^'' Silandro (Schlanders) v dolini Ventosta ob Adiži. 
'*'' Benečani so gospodje / Padovanci učenjaki / Vičenci stari mački / Veronci sami norci. 
"^ Bataljon, ki prispe 31. januarja 1919. 
'" Gerirati - vesti se. 
* Dravh (1547 m). 
•" Štoment (1037 m). 
* 6. junij 1919. 
^' Portabile - prenosen; ki se lahko prenaša. Gre za prenosljiv oltar. 
^^ Canarino - (rumen kot) kanarček. 
•^5 Dvoboj. 
'''' (Inca?) - Mogoče kakšno vojaško humanitarno združenje. 
^^ Na mirovnih pogajanjih v Parizu so bili poleg predsednika ZDA Wilsona glavni pogajalci ministrski 
predsedniki Francije Clemenceau, Anglije Lloyd George in Italije Orlando. 
"^^ Nemčija je podpisala versajsko mirovno pogodbo 28. 6. 1919. 
'"'^ Podporočnik. 
^"^ Krajevni šolski svet. 
'' Polkovnik. 
'"'Rezljalec. 
'''Radi preklinjajo. 
141 
LOŠKI RAZGLEDI 49 
' Gabriele d'Annunzio (1863-1938), italijanski pesnik, pripovednik in dramatik. Končal je kot "nacional 
ni" pesnik fašistične Italije. 
' Banjška planota v srednjem Posočju. 
' Ljudska stranka. 
' Brescia, mesto v severni Italiji. 
' Prebivalci Spodnje Sorice. 
Stotine. 
' Žigosanje kron je potekalo do januarja 1919 in je bilo opravljeno precej malomarno, zaradi česar je lah 
ko prihajalo do ponarejanja. Zato so uvedli markiranje, lepljenje posebnih znamkic na pravilno žigosa 
ne krone. Isočasno so odtegnili petino vrednosti vsakega bankovca, za kar so imetniki dobili potrdilo, 
ki so ga lahko uporabili pri plačilu davkov. (Žarko Lazarevič, Nova država, nov denar. Kronika XX. stole 
tja, 1900-1941. Ljubljana 1995, str 224.) 
ZUSAMMENFASSUNG 
Die italienische Okkupation vom Dorf Sof ica 
Bis Ende November 1918 okkupierten die Italiener ein Drittel des slowenischen Landes, bis zur 
Linie, die durch den am 4. November in Villa Giusta in der Region von Padua unterzeichneten 
•Waffenstillstandsabkommen vorgesehen wurde. An manchen Stellen, so auch in Sorica, wurde 
diese Linie iiberschritten. 
Das Dorf Sorica wurde offiziell am 29. November 1918 besetzt. Bis zum 25. November erreicht-
en einzelne italienische Besatzungstruppen schon Podporezen. In Sorica wurde am 29. 
November die erste italienische Kompanie stationiert. Das Militarzentrum (Militarkommando, 
Lager, Offizierkantine) befand sich in Spodnja Sorica. Der Kommandeur und der Feldkurat 
wurden im Pfarrhaus untergebracht. Eine Soldatenabteilung zog nach Ravne, die andere nach 
Zgornje Danje. Ende Dezember kamen auch Bergartilleristen nach Zgornja Sorica, die ihre 
Kanonen auf Rotek gegen Soriška und Danjarska planina richteten. Sie befestigten auch 
Grofov Grič. 
Bis Ende 1918 wurden in Sorica drei Kompaniekommandeure gewechselt (Duce, Bartolucci 
und Fava). Bis Ende Januar 1919 wurden die Sardinier durch Alpini gewechselt, das Bataillon 
Spluga aus der Region Mailand. Eine von den Kompanien zog nach Sorica, die zweite nach 
Ravne, die dritte zum Sagewerk und die vierte nach Zg. und Sp. Danje. Eine Kompanie zog aus 
Ravne auf den Berg Gladki Vrh. Im Marž kamen noch die Arditi, die Angriffseinheiten der ital-
ienischen Armee und am 1. Mai noch drei neue Alpinbataillone. Das Bataillon Monte Berico zog 
nach Zabrdo, Val d' Adige blieb in Davča, Vicenca in Podporezen, Piave d' Cadore wartete auf 
dem Berg Petrovo brdo. In Sorica blieb noch das Bataillon Spluga. Die Gendarmen waren in 
Podbrdo stationiert. Im August verlielS das Bataillon Spluga das Dorf, nach ihm kam Val d' Adige, 
das sich bis Ende Oktober dort aufhielt, und zuletzt das Bataillon Pieve d' Cadore. 
Die Pfarrchronik berichtet uber die italienischen Truppen, Soldaten, Kommandeure und ihre 
Sitten, sowie iiber das alltagliche Leben der Zivilisten. Der Pfarrer Janez Mikuž prasentiert sich 
wie ein sorgfaltiger Beobachter der damaligen Ereignisse und Menschen. Bei den meisten 
Ereignissen spielte er selbst eine aktive RoUe. Mit seinem Humor stellt er die sonst ernste und 
tragische Kriegszeit auf eine fast geistreiche Weise dar. •.-...•••. 
142