r St. 47. V Trstu, v sredo 11. junija 1884. Tcćaj I EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .» *4taMtf 1» i^ 'EDINOST« izhaja 2krat na teden viako sredo in sabat« o poludne. Cena za v«e SK.2 g- " Za P kr. - Posamezne Statike se dobivajo pri opravmltvu in ▼ trafikah v Trite po Ifr kr., v Barlol in v AjdoviSlai po ur. - i\aro6ntnt, reklamacije m inserate prejema Oprivnlitvo, vla Tarreata, >N*va tlakama*. , , Vii rfoeut se pošiljajo Uraialltv« »vla Tarranta« »Nuovi* Tipografia; * vsak mora biti rranklran. Rokopisi D»er posebne vro-inosti se ne vraSajo, — Interatt (razne vrste naznani a in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami »e plaSnje za vsako besedo 2 kr. Temeljni pojmovi prave državne politike. x. (Konec.) Posebno dobro je, da so Čehi vstopili v državni zbor, ker s tem so ustvarili sedanjo federalistično veČino in, ako Bog dade, za večno pokopali velikonemški ali ustavoverni Svindel. — BaS zdaj se vidi, da je državno-zborska veČina s pozitivnim delom omajala zadnje stebre, na katere se pa je naslanjala nekdanja ustavo verna stranka in vse kaže, da ni ustavo verstvo, boljše velikonemštvo, v dunajskem parlamentu nikdar več mogoče. Na podlagi sedanje večine v parlamentu je mogoče zidati čisto novo poslopje, posebno ako se bode vedno bolj utrjevala zveza mej Čehi, Poljaki in drugimi Slovani. Uže pri prihodnjih volitvah v državni zbor se najbrže Se boljše pokaže blagodejni upliv pametnega koraka Čehov, da so popustili pot pasivne politike. — Slovanska večina se skoro gotovo zdatno pomnoži in prihodnji državni zbor utegne uže imeti tako zdatno federalistično večino, da bo mogoče odstraniti krivični volilni red; korak za korakom se potem lehko bližamo pravemu federalizmu in skupnemu parlamentu. — V takem skupnem parlamentu, pomnoženem tudi po prebivalcih novopridobljenih dežel pa bi Slovani na vsak način imeli ogromno večino. Avstrijska ustava kakoršnaje denes silno je potrebna preuredbe, ali ta preuredba naj bi se vršila polagoma in mirnim potem brez prekucij in brez posebne sile in sicer tako, da se historično pravo polagoma spremeni v naravno pravo svobodnih narodov. Avstrija bi morala rešiti problem, kako morejo živeti srečno skupaj v enej državi mnogi svobodni narodi ter vzdržavati na zunaj močno in obče poStovano državo. To mora biti ideal avstrijskih državnikov, ako so res navdušeni za obstoj, napredek in blagost države. Po volitvah drugo leto bi se morala stranka federalistov osnovati na bolj positivnih in trdnih temeljih in ta stranka bi morala s pravim programom, kakor smo ga le površno narisali, stopiti odkrito pred svet. Pred vsem bi se morali Slovani brigati za izvršitev tega poStenega programa; saj so oni uže večkrat rešili Avstrijo k ljubu temu, da so bili vedno le prezirani. Avstrijski narodi so skoz stoletja postali tako močno navezani na Avstrijo, da bi bilo jako težko razdru-žiti jih; ko bi se pa še vresničila enakopravnost in ko bi popolnoma zmagalo narodno pravo v našej državi, postali bi ti narodi uprav ne-razdeljivi, in cel<5 drugi narodi, ki zdaj še niso pod Avstrijo, silili bi pod zaŠtitstvo te drŽave. — Da vlada v Avstriji popolna enakopravnost, vsak avstrijski podanik bi bil prav tako ponosen na svojo skupno domovino, kakor jo Francoz na svojo. Ne smemo si prikrivati, da baš tega ponosa pri nas še ni v takej meri, kakor bi bilo želeti. — A ljubezen do dinastije, s katero je naša država iz nič vzrastla do take velikosti in mogočnosti, pač je globoko vkoreninjena mej avstrijskimi narodi in to je Avstrijo mnogokrat reSilo velikih nevarnosti. — Vse te naravne in prirojene prednosti pa je treba modro izkoristiti, posebno zdaj, ko je vsakemu pametnemu človeku jasno, da se bode kmalo konečno rešilo jutrovo pitanje in to prav gotovo na podlagi narodnega prava, in kedo more rešiti to praŠanje brez Slovanov? Slovanstvo in to prašanje sta v najožjej zvezi in zato se more tudi sklepati, da zaničevani, zatirani in navadno obrekovani Slovan je začel vstajati na podlagi ideje, katera seje porodila, kakor vse novejše ideje, na Francoskem in dela zdaj svojo pot po vsej Evropi, in da bodo morale se Slovanstvo m računiti vse velevlasti veliko bolj, nego z vsemi drugimi narodi, ker je Slovanstvo najmočnejši činitelj Evrope, to se umeje samo po sebi. Ni treba, da bi ponavljali, kako hitro se množi Slovanstvo in na kakih še deviških zemljah ono prebiva; ni treba, da kažemo na mladeniški duh Slovanov, na njih hrabrost in vstraj-nost v trpenju in boju, vse to so naši sovremeniki videli leta 1875, 1876 in 1877, — in gotovo je, da bi bil uže poskusil nemški narod moč Slovanstva proti Germanstvu, da ni Avstrije po sredi. Zatorej pa vidimo zdaj Bismarka, kako marljivo išče prijateljstva Avstrije in jej pomaga na Balkanu, da se tam razširi kolikor le mogoče. Nemški bistroumni državnik prav dobro vidi, da je obstoj Avstrije potreben za varnost Nemške; v interesu evropskega miru je torej potrebna Avstrija; ali kakor smo uže rekli, Avstrija ne bi mogla dobro spolnovati te svoje naloge, kakor posrednik miru mej Nemci in Slovani, da ona Še nadalje zatira svoje Slovane, kakor srao to uže rekli pri drugej priliki, in da ni mej njo in Rusijo določena meja na Balkanu in da ne živi z Rusijo v dobrih razmerah. Še tako ni gotovo, da Bismark za večno odžene od svojega naroda nevarnost, katera preti Nemčiji, ako se zvežeti Francoska in Rusija. — Ali Avstrija si lehko tudi v tem slučaju zavaruje svojo kožo z neutralno-stjo in s pravo politiko na znotraj in zunaj. Mi smo le hoteli reči, da Avstriji piha zdaj jako ugoden veter, in da ima najlepšo priliko, da izvrši svojo nalogo na znotraj in na zunaj tako, da more postati še mogočneja, nego je. Mi smo pisali te članke z na- menom, da naše čitatelje v velikih potezah seznanimo s pogoji za dobro državno politiko in ža boljšo bodočnost Avstrije. Dal Bog, da bi se našli v Avstriji tudi taki možje, ki bi odločno in z vso vstrajnosti veslali temu cilju naproti. Volitve Koperskega in Volo-skega okraja I Z veseljem moremo slovenskemu svetu naznaniti, da so volilci obeh omenjenih Istrskih okrajev storili svojo sveto dolžnost; izvolili so vse 3 kandidate nasvetovane jim po pol. društvu »Edinost« in s tem pokazali, da so politično zreli in popolnoma disciplinirani. — Se pred par leti se ni moglo računati na to, da bodo volilci koperskega okraja tako odločno stali v boju za slovansko stvar; ali po komaj parletnem delovanju se je pokazalo, da v Istri vendar še živi nepokvarjeno slovansko ljudstvo, ki se vsak dan bolj zaveda svoje narodnosti in svojih pravic. To naše ljudstvo, ako napreduje tako kakor je par let sem napredovalo, ne doseže le, temuČ sčasoma cel6 prekosi v zavesti in odločnosti mnoge druge svoje brate v drugih .deželah. To nam kažejo posebno zaduje volitve. Možje so prišli na zbor polit, društva Edinost v Dekani, tam so si segli v roke, da hočejo delati na to, da bodo izvoljeni sami taki volilni možje, na katere se je zanesti in res so prvotni volilci pravo zadeli, kajti pri izbranih volilnih možeh je vsa silna agitacija koperskih la-honov prav tako odletela, kakor krogla na najmočnejšej oklopnici; od naše strani niti ni bilo treba več agitacije; možje niso dali do sebe, uekateri so se izrazili, lahoni ne ptemorejo denarja zadosti, da bi jih odvrnoli od svojega prepričanja, zopet drugi so i tal. agitatorjem v Kopru molče hrbte obračali; s kratka: volilci so se na dan volitve v Kopru tako vedli —, da so nasprotnikom kar imponirali in ko so zadnji videli, da je vse zastonj, poslali so 4 svoje, da ulože protest. — A kako smešen je bil ta protest! — Druzega niso znali navesti nego to, da ni postavno, da je duhovščina in da so učitelji agitirali. — AH ni to abotno? Zakaj niso Še društva Edinost zatožili češ, da ono nema pravice dr. Gambiniju in njegovim iredentarskim pristašem kaliti vode. Umeje se, da je volilna komisija ta smešni protest precej zavrgla in ga vrnola protestantom, ki so ob enem izjavili, da njih stranka ne voli. — Tudi lisica ni hotela zobati grozdja, ker je bilo previsoko. — Ker pa se je naš narod pri zadnjih volitvah tako izvrstno držal, updla je Ire-dentarjem istrskim nada in na mesto nje nastopila poparjenost in bojazen, kar se najboljše vidi iz njih časopisov. Zadnja štev. poreškega lista »L' latria« je na priliko prinesla članek, v katerem strašno toži. da so nekateri okraji za italijanske težnje zgubljeni; a zopet izrazuje nado, da bode letos vladalo v poreškem zboru nnjlepfie sporazumenje. — Mi imamo to za preludij in smo gotovi, da gospodje lahoni istrskega zbora ne zapuste več zbornica, ko bode kak naš poslanec govoril slovansko, tudi skoraj ni verjeti, da bi volitve zopet izvoljenih slov. poslancev zavrgli, ker toliko so menda zdaj uže preračunili, da bi s tem več sebi, nego Slovanom Škodovali. Verjeti je torej, da pojde letos vse mirno in da se poreški gospodje sprijaznijo cel6 z novim obrazom g. Jenkota, ki niti ne govori italijansko. Kakor reči zdaj stoje, stopila je pred lahone istrskega zbora alternativa: «Man-uia quest'osso, o salta nel fosso« in s tem je tudi dokazano, kako neumno otročje in neprevidno so postopali lansko teto. Ali s tem še ni zadosti; s6 zadnjo vo-litvijo so utrjene 6e le prve pozicije v Istri: voloski okraj je od nekdaj trdnjava istrskih Slovanov; v zadnjem času postal je taka trdnjava — in nadejamo se za vedno — tudi koperski okraj. — Iz teh dveh trdnjav pa je treba delati naprej; pridobiti nam je v prvej vrsti še pazinski okraj, zatem puljski in poreški. Ti trije okraji morajo biti naši, ako le pridno delamo in je inteligenca na deželi v teh okrajih tako marljiva in vestna, kakor je v koperskem okraju. — Na otokih, kateri volijo 2 poslanca, je zmaga v istini uže davno nafia, kratil nam jo je dosedaj le okrajni glavar gosp. Elluscheg, kar je do jasnega dokazano po Drotestih, ki so šli na Dunaj l — Upati pa je, da sedanja vlada vendar uŽe odstrani to oviro in da bode vlada tam uŽe pri prihodnjih volitvah tako postopala, kakor postopa na priliko v Kopru, kder vsega spoštovanja vredni glavar gosp. vitez Bosizio postopa strogo nepristransko in taktno. Naj še pristavimo, da je lansko leto šlo v mestu Pulj samo za 4 glase, da ni zmagal kandidat slovanske stranke, potem, da imajo 3 škofi virilne glase, kateri so manj ali več na slovanskej strani, a ti se le izvanredno udeležujejo sej, in pridemo do sklepa, da od 30 poslancev (brez vrilistov) morejo Slovani imeti v istrskem zboru polagoma polovico, to je 15 poslancev, in to pri sedanjem popolnoma Slovanom protivnem volilnem redu, kateri daje veleposestnikom, mestom in trgovinskoj zbornici dosti preveč poslancev. K temu, da Slovani dosežejo polovico, to je 15 poslancev brez virilistov, treba je le, da vlada povsod tako pravično postopa, kakor v Kopru in da se naši slovanski rodoljubi, posebno duhovščina in drugi inteligentni možje zedimjo in tako orga-nizujejo, kakor so zdaj organizovani v Koperskem okraju. — To se mora zgoditi} slovanski rodoljubi vseh stanov v Istri naj se le združijo vsi v društvu Edinost, katero ima najplemenitejše namene in naj z navdušenjem solidarno delajo, pa narod podučujejo pri vsakej priliki, kakor to delajo osobito nekateri koperski rodoljubi. — To naj bode torej naša zadača, vst rodoljubi bodimo v tem složni, da moramo ta cilj doseči; s tem za vedno iz Istre pro-ženemo one rogovileže, ki kriče po svetu, da je Istra italijanska zemlja; tako so delali tudi dalmatinski bratje in denes ire-dentarji molče o Dalmaciji. Ni pa lepše, plemenitejše zadače za rodoljuba, nego je ona. da ubozega zatiranega istrskega roba Slovana rešimo iz spon najkrutejšega sovražnika in da vsemu svetu dokažemo, da istrska zemlja je slovanska zemlja. Toliko denes o srečno izvršenih volitvah vsem istrskim rodoljubom v ozbi-Ijen preudarek. — Ni treba da h koncu pohvalimo voljlce voloskega okraja, ki morejo biti vsem Slovanom uzor discipline, saj tam so na čelu vsega pol. gibanja ka-stavski Sokoli, Slovenci v Podgrajskem okraju so tudi uže davno do dobrega pro-bujeni. Ali naše veselje je veče nad novo trdnjavo v koperskem okraju; tam smo spoznali zadosti odločnih mož. ki ne stoje nič za Kastavci, a takih mož nahiijamo posebno dosti mpj ondotno duhovščino. — Zatorej kličemo vrlim in zavednim vo-lilcem koperskega okraja: Živeli in vedno tako hrabri ostali! Politični pregled. Notranje dežele. Istrski deželni zbor se je 9. t. m. opo-ludne odprl. Pričujočih je bilo 21 poslancev; novoizvoljenih Še ni bilo, ker niso še prejeli poverjenic. Deželni glavar je zaklical slavo cesarju, kateri pozdrav je našel odziv v zbornici. Včeraj so bile volitve v razne odseke. Cesar je 6. t. m. na Dunaj došlega grškega kralja obiskal ter se pri njem mudil pičlo uro; pozneje je kralj obiskal cesarja, 7. t. m. pa odpotoval v Peterburg. Cesar je podelil deželnemu namestniku na Češkem, baronu Krausu red Je- EDINOST. lezne krone prve vrste, grofom Berchtold, Rihardu Clam in Egbertu Belcredi dostojanstvo tajnih svetnikov, in prof. Jirečku red železne krone druge vrste. Na Dunaji se je 9. t. m. pričeli kazenska obravnava zoper anarhista Stell-macherja, ki je umoril Blocha. Stellmacher se je udal, in rekel, da je umor iz političnih nagibov izvršil, da se maščuje nad zatiralci. Pri Eisertu je izvršil rop zato, da more pobegnoti. Stellmacherjev tovariš in deležnik pri moritvi, Kammerer pa stoji pred vojaškim sodišče na Dunaji. On taji vse in zato po vojaškem zakonu ne more biti obsojen k smrti na veŠala, obsojen pabodek smrti s prahom in sencem, ker je vojaški uskok in je skušal umeriti stražnike, ki so ga prijeli. Včeraj se je kazenska obravnava zoper Stellmacherja končala, bil je v vseh točkah kriv spoznan in k smerti na vešala obsojen. V hrvatskem deželnem -Kboru ste si narodna in pravna stranka uže nekoliko v laseh. Vseji 7.1, in. je zahteval posl. Josipovič, naj Starčevic prekliče včerašnjega govera besede, ki večino žalijo. Ker pa Statčevič tega ni storil, izjavil je Josipovič, da si po drugej poti pridobi zadoščenje. Načelnik je Starčevića pokaral zarad včerajšnjih žaljivih besed. Potem pa je Starčević izrekel, da ni imel namena Žaliti i da je pripravljen, prositi za odpuščanje. Na Ogerskem se izgredi pri volitvah ponavljajo; v Minsentu pri Segedinuso bili napadeni žandarji i se je nanje streljalo; ti pa so tudi mej ljudstvo streljali in bili so trije ljudje umsrteni in več ranjenih. Ogerski minister Tista je vsled raz-gredov, ki se godć pri volitvah v državni zl>or, posial županijam ukaz, naj zoper vse tiste, ki rabijo nepostavna s?edstva, da s temi vplivajo na volilce, ali kateri sploh hočejo svoboano menenje zavirati, rabijo največjo strogost, da se hudobni nameni zatto. Vsi javni organi, ki se pregreh o tej zadevi naj bodo preveč popustljivi, ali pa strankarski, zapadejo disciplinarnej preiskavi in se imajo izročiti sodnijam, da jih te kaznujejo. Vnanje dežele. V srbsiej skupščini je 6. t. m. odgovoril ministerski načelnik Garašanin na interpelacijo poslanca iz pokrajine ob Ti-moku zastran napadov srbskih izseljencev iz Bolgarije ter razjasnil to zadevo in rekel, da žaljenje prava od Bolgarije zahteva določno postopanje. Ako Bolgarija do nedelje ne oa zadostila, pretrga se di-plomntično občevanje z njo. Skupščina je soglasno izrekla, da postopanje vlade popolnem odobruje ter bo vlado podpirala, dokler se ona prizadeva za odvračanje revolucijskih pojav od zunaj. Diplomatički srbski opravnik je 6. t. m. izročil boigerskej vladi pismo zarad znanih dogodeb na srbsko-bolgarskej meji. V Sofiji je zarad tega velika razburjenost. Bolgarska vlada je 7. 7. t. m. storila zadnji korak, da se diplomatična zveza inej Bblgarijo in Srbijo ne pretrga, ker je izjavila, da prevzame ona odgovornost za kakoršne koli agitacije srbskih izseljencev proti Srbiji ter izrekla, dDoli z drevesa, ako ne, te pa nabodalo nabodem I* Ko ptiček vidi, da ni drugače, zleze z drevesa v jekleno naročje žandarmov, kateri ga uklenejo in v zapor odvedo, kder je moral povedati imena in stanovanje svojih malovrednih tovarišev. Kmalu so žandarmi imeli Še ostale in z drevesa pobegle tri ptičke, katere k prvemu v kletko zaprć. Drugi dan so žandarmi vse štiri »črešnjarje« vkup sklenjene v Trst odpeljali in izročili pravici, da jim podeli zasluženo kazen, ter jim naloži drago plačo za storjeno škodo — Tako je prav; vsak pameten človek mora odobravati ta čin žandarmov in priporočati ji in, naj tudi vprihodnje dobro pazijo na take ponočnjake. Dobro bi bilo, da bi vsakega klateža, katerega brez opravila po 10. uri zunaj dobe, brez pomisleka ugrabili in zaprli. In res kaj pomagajo vsi nauki o kmetijstvu in o sadjarstvu pesebe, kaj morejo vsi potovalni kmetiŠki učitelji, ako ne boio varni poljski pridelki? Kako veselje hoče imeti za sadjarstvo ubogi kmetovalec, ako mu zlobna roka ne pokrade le sadja, nego tudi drevo polomi in poškoduje, ter potepta in pohodi, kar pod noge pride brezobzirnemu tatovu? Ali je po tem čudo, da masikateri v svetej jezi zgrabi sekiro ter poseka še to malo dreveB ,kar jih ima, namesto da bi nove sadil? Kam privede tako počenjati je? — Imamo sicer ostro postavo za varstvo polja in pridelkov, toda ta ji večidel še le na papirji, ter oblastoije prerade spregledujejo take pre stopke meneč daje le majhna Škoda, ker ne pomislijo na druge žalostne nastopke, ki iz tega izvirajo. V občno korist je tedaj žel ti da se postava z vso strogostjo in ostrostjo izvršuje in da se prestopki brez usmiljenja kaznujejo. KmetiŠki prijatelj. Iz Katinare pri Trstu, 7. junija. [Blagoslovenjt novih zvonov). — Popi-sovaje v zadnjem dopisu slovesnost, ki se je na Katinari dne 29. maja vršila, rekel sem, da željno pričakujemo 5. dneva junija meseca, in da bode zopet kaj veselega, lepega videti, ko pride premilost. g. Škof nove zvonove blagoslovit. Nisem se varal. Bilo je istinito lepo. Zjutraj nas je sicer strašilo, da bode dež slovestnost kvaril, ker zbirali so se sivi oblaki in tudi dež je začel padati. Ali mej gorečimi vzdihijaji k Bogu, da bi le toliko Časa ne padal dež, da bodo mogli zvonove na prostem blagosloviti, neumorno so možje, fantje in dekleta nadaljevali priprave za slovesen sprejem premil. vladike in za slovesnost pred cerkvo in v cerkvi. Bili smo uslišani! Da še več se je zgodilo, nego smo prosili. Bilo je potem ves dan lepo vreme. Del je bil zjutraj pota zmočil in nekoliko oblatil, in zato smo premišljevali, bi-li šli premil. škofu naproti. Ali želja gojena, presvetlega na odločenem mestu, namreč pri vhodu na lepo pristavo »Mi-lara« sprejeti, zmagala je, meneč, da le na tem mestu, kder je bil tudi slavolok z napisom: »Pridi k nam mili oče« premi-lostijivega sprejmemo, ob enem pa tudi prosimo, naj bi se radi mokrega pota za nami peljal. Videč pa toliko množico ljudstva s prapori in toliko belo oblečenih deklic in deklet, presvetli krepko iz kočije stopi ter odločno odgovori da hoče z nami hoditi. Lep, istinito lep je bii sprevod. Prišedši na Katinaro je šel premilost ljivi najprvo Najsvetejše v cerkev počestlt, potem p i se je napotil v farovž in od tu smo Šli v slovesnem sprevodu k blagoslo-venju novih pred cerkvijo visečih zvonov. Blagoslova ne bodem natančno popisoval, pravim le, da dokaj pomenljiva in ganljiva so vsa opravila, katerih vsako posamezno kaže namen zvonov. Da so bili fantje in dekleta zopet okrasili ne le zvonov in prostora pred cerkvo s zelenjem in prapori, temuč tudi vso pot, po katerej smo premilostl. škofa vodili, tega mi ni treba zatrjevati. Razobešenlh je bilo 59 velikanskih praporov, malih pa — kdo bi jih bil mogel pre šteti, mej njimi je bilo mnogo narodnih. Bila sta še dva napisa in sicer eden viseč mej prapori in zelenjem čez cesto:»Slava našemu Škofu«; drugi pa nad vhodom V cerkvi. Veseli se z veselimi. Po dovršenem blagoslovu je bila sv tmša. Ljudstva se je vse tr!o. Na daleč okoli cerkve ni bilo prostorčka praznega, kakor vrabci so ljudje na vejah čepeli. Sešlo se je b:lo 20 preč. in čč. gosp. duhovnov. Bil je tudi blagorodni gospod c. kr. namestnlje svetovalec vitez Sche-merl. Pri obedu ni bilo brez napitnic. Domači duhoven je prvo nazdravil Nj. Veličanstvu ih njega si. vladi in potem v premilostl. g. škofu zabvaljevaje se za skazano pomoč, posebno pa da je prišel dovršeno delo blagoslovit. Obeh odgovor je bil dokaj laskov. Da je bilo veselje bolj popolno, zapeli so čč. gg. najprvo in za njimi pa domaČi pevci nekoliko narodnih pesmic. Vse je pa željno pričakovalo trenotka ko se novi zvonovi v zvoniku oulas6. Prišel jej Vse hipoma potihne — posluša — strokovnjak v muzi ki hitro poskuša, kateri glasovi so in so li v^lasb^ni. Vsi hvalijo močne, čiste in čisto harmonično v D.dut (D-Fis-A) ubrane glasove. Hvalili so zvo- nove in zvonarja. G. Samassa je z delom pokazal, da je mojster in mož beseda. Kaj naj Še poročam —? Potem se je zvonilo in pritrkovalo in se še skoraj bi rekel neprenehoma. Vsak hoče nekoliko zvoniti. Tudi starček težko se v zvonik plazeč hoče le-to veselje imeti ter neko*-liko pobrenkati, katero veselje mu iz srca privoščim. Slovesnost je končana. Konečno le še rečem: kder imajo ljudje tako veselje nad cerkvenimi napravami in s tako požrto-valnostjo tolike troške v sedanjih slabih Časih prevzamejo, da v cerkvi kaj potrebnega napravijo, tam je veselo znamnje Še žive vere. Ni 8e zgubljeno ne, če tudi se tam pa tam kaka ljulika prikaže, še je dobrega zrnja. Stroški, katerih imajo le nekoliko Se poravnati, niso malenkostni. Ako 90 hoteli večje zvonove imeti, morali* so zvonik zvišati, kar je stalo blizo 1000' (tisoč) gld. Prepotrebne ure v zvoniku ni bilo in tudi strelovoda ne. Vse to in še-marsikaj se je zdaj napravilo in skoraj vse uže poplačalo. Težavno je šlo, p«i vendar je šlo. Skoraj bode dovršenol Naj bode Bogu na Časti Juti i bode pa zopet redka slovesnost.-Nova mafia bo, katere so denašnji dni taao redke. IZ Gorice, 8. junija. (Izv. dop.) — (Deielni zbor Goriški) se je 9. t. m. slovesno odprl. Ob tO. uri zjutraj je bila v sto nej cerkvi sv. maša, katero je daroval pokneženi vrhovni Škof Alojzij dr. Zorn z veliko asistenco. Ob 11'14 so se zbrali-dež. poslanci v deželno dvorano, na čelu jiin dež. glavar grof Goronini, vladni zastopnik c. kralj, dvorni svetovalec bar.. Rechbach, pokneženi vrhovni Škof dr. Alojzij Zorn in 20 poslancev. Ker je bilo postavno Število poslancev navzočih, naznani predsednik s primernim govorom začetek, zasedanja, ter nazdravi presvitlemu cesarju. Poslanci vskliknejo trikratni »Živijo in Eviva«. Na to predstavi predsednik kot vladnega zastopnika pri dež. zboru gospoda c. kr. dvornega svetovalca bar. Rech-bacha, povabi predsednik presv. kneza in škofa Alojzija Dr. Zorna, da stori slovesno obljubo. Poslanec baron Locatelli je naznanil, da je po bolezni zadržan vdeleŽiti se denašnje seje. Slednjič napove predsednik te le došle peticije: Blaž Ghiades prosi za svojega Bina Ludovika podpore, da bo mogel končati slikarske študije. Mihellin Peter prosi, naj se mu na« kaže iz zaloga za ranjene in bolne vojake, mesečno podporo od 5 gl. Asylverein dunajske univerze prosi podpore. Ajbsko županstvo prosi podpore za {»redelanje ceste od Kostanjevice do Čo-ence proti Kanalu. S tem sklene predsednik ob ll'la uri sejo, ter napove prihodnjo za ta dan ob-4 uri popoldne s tem le sporedom: 1. Deželni odbor poda proračune za 1. 1885. in računske sklepe za 1. 1883. vseh zalogov, ki so v deželnem oskrbništvu. 2. predlog, da se zaprosi pogodbam v zadevi pogoj-zdovanja Krasa oprostitev kolekov in pristojbin. Sledn„ič volitev odsekov. IZ Brezovice, dne 3. junija. — (Spomin na lanski tabor), Minolo je jedno leto, odkar je Brezovica dočakala dogodek, kakoršnega še ni in tudi teško več bo; mislim namreč na *tabor», dne 3. junija 1883. Ta dau ostane marsikomu dolgo v spominu. Nauki, seme na taboru sejano, obrodi in je obrodilo uže marsikoji sad; trud ni bil zastonj. Narodna zavest se je vzbudila tako, da se ni jednako pričakovalo. Naše ljudstvo je pričelo spregledavati ter razločevati svoje prave dobrotnike od onih, koji se mu dobrikajo le tedaj, kedar žele z njegovo pomočjo doseči svoje sebične koristi. Marsikaj se je spremenilo v jednem leta; marsikaj bi bilo drugače v vasi samej, še več v vsej občini, a tudi z ozirom na deželo bi utegnolo kaj drugače — slabše biti, ko bi lanskega tabora ne bilo. Kdo ve, ali bi imeli v deželnem zboru tacega narodnjaka, kakor ga boderao imeli zdaj? Teško da, ker eni, kojega je «tabor» dobro pobožal, je uže lani. kljubu visokočestitega gosp. Strka, deloval na to, da bi on postal naš poslanec; letos bi mu bila prilika dobro došla in ako bi se ne bili narodni pojmovi vzbudili, vse bi bilo mogoče. Zdaj pa — naj v miru počiva. Dokazano je tedaj zopet, da imajo takovi javni ljudski shodi v narodnem oziru veliko važnost — posebno v Istri,, kder se je naša slovanska stvar pričela komaj gibati. Veliko hitreje bi dosegli svoj-slovanski namen, ako bi se pogostoma prirejali tabori in žal, da je izvrstna misel — izražena na našem taboru — zaspala. Radostno smo pričakovali, da se snide v sredini Istre naš slovanski narod, da pokaže širokoustnim Lahom in lahonom, da je dežela, v katerej se oni tako saino-oblastno šopirijo, naša in da hočemo zadobiti v njej zopet ono veljavo in moč, ki nam gre po naravnem in državnem zakonu. Se vedno povprašuje koji naših možakov, katerega je lanski tabor vzdra- E D r N O S T. mil in navdušil, kedaj ho obećani tabor v sredini Istre in gotovo je, ako se isti osnuje, — kar Bog dal, da se ga od naše strani mnogobrojno vdeležimo. Na delo tedaj prerojeno društvo »Edinosti; nadelo bratski rodoljubi hrvatski v sredi tlačene Istre! Pomagali bodemo, kolikor bode v naŠej modi. Kar je bilo lani onemogočeno, to naj se izvrši letos 1 V vidni, trajni spomin na tabor lanskega leta sklenola je naša Čitalnica, omisliti si zastavo. Ker so naše moči le pičle in ker bi radi imeli zastavo, katera bi bila vreden spomenik tako važnemu taboru, nabirajo se za njo darovi. Isti so uže precejšnji in ne manjka več mnogo, da dobomo okrasje in ponos našemu društvu. Rodoljubi, kateri bi želeli še kaj podariti, naj to store, hvaležen jim bode naš narodi Z Notranjske*«, 6. junija. — Včeraj se je zbralo lepo število županov in občinskih mož iz treb politiSkih okrajev k obravnavi zastran prodaje vode Bistrica-Reka. Obravnava se je vršila v spodnjih firostorih JHovŠekove hiše v Bistrici, kdar e sedaj nastanjena ces. kr. žandarmerija, takor se govori, bilo je neki 20 mož Žandarmerije skritih za slučaj nevarnosti. Vsa-kako nas pa veseli, da ni okrajno glavarstvo žandarmerije očitno nastavilo, kar bi bilo toli odlične zbrane možake gotovo Žalilo in napravilo na vse ljudstvo najslabši vtisek. Akoprav je bilo Se druzega ljudstva prav veliko, zgodil se ni najmanjši nered, kar nam je najboljša priča, di naše ljudstvo braneč svoje pravice zna spošto-vati tudi druge, ter da je politično zrelo. Vsi županje pa z svojimi svetovalci, branili so pravico do vode z mirnimi a možatimi in izdatnimi besedami. Razlogi, katere so navajali, podprti so uprav na temelju narave in postave same, tako, da bodo slavne oblasti pri razsojevanju te čudne zadeve na vsak način morale na nje ozir jemati. Kar nas najbolj veseli pri tem je pa to, da moramo z največo zado-voljnostjo zabelježiti veliko probujenost, katera vlada mej gg. župani in sploh občinskimi moimi. Z gotovostjo smem trditi, da pred leti bi bili Ti Jačanje namerjavani čin zastran zavednosti Jupanov lahko izvršili, a sedaj so zadeli na trdo skalo pro-bujene zavednosti. Mi smo trJaške gospode ves čas njihovega manevriranja okolo vode po nekoliko opazovali, io kolikor smo po znamenjih mogli razsoditi, računali so glede vzetja vode največ na nevednost ljudstva. A da so se pri tem računu en malo zmotili, dokazal jim je sijajno dan 18. maja in 5. junija, kateri poslednji jih je prepričal, da nemajo opravila z nevednimi brkinskimi ■ščavi», ampak sd zavednim ljudstvom, katero bode svoje pravice z vsemi postavnimi sredstvi do zadnjega zdiha braniti vedelo. H koncu za sedaj izrekam v imenu mnogih domoljubov vsem gosp. lupanom in drugim odličnim možakom, kateri so dne 5. junija v blagost ljudstva tako neustrašeno povdignoii svoj glas: slava 1 NB. Brez ustmenih ugovorov vložilo se je od županstev in drugih zasebnih strank do 130 pismenih ugovorov. Domače in razne vesti Odbor poučnega društvo Kdinost je imenoval zopet mnogo poverjenikov po Istri in drugod. Vsem imenovanim gospodom je poslal odbor pole in poduk, kako se imajo ravnati, in jim s tem priporoča, da kakor hitro mogoče poročajo, ako prevzamejo častno In rodoljubno zadačo, da se bode znal ravnati odbor. Imenovanje. Deželnega sodišča svetovalec, g. Filip Abram, imenovan je svetovalcem višjega deželnega sodišča. Uže davno ni Slovence nobeno imenovanje tako veselilo in zadovolilo, kakor to. Čestitamo Corlski vrhovni škor dr. J« bil ,za,dnj« petek pri cesarju na avdijenci. Spolnilo se je tedaj,kar sejenam jounaja poročalo in smoobjavili v zadnjem čitalnica je uže v novih prostorih, katere je primerno in £e^aPla.Za8V0Je n»™»a Podila in Y l?0^0*14', ^ slovesno na novo odpri kegljišče in sicer po 7. uri zvečer — drugo soboto, to je 21. t. m. na ae novi prekrasni prostori odpri s posebno slavnostjo in koncertom. — Nadejati se je, da se prvega keglanja vdel^ži prav mnogo udov. 01 kar ima čitalnica nove prostore, pristopilo je uže prav mnogo novih udov iz odličnih krogov, in nadejati se je, da odbor po mnouih lepih veselicah iz naše Čitalnice napravi pravo zabavno središče tržaških Slovanov Tržaške novosti Imenitni gostje. Te dni smo imeli več imenitnih gostov v Trstu, tako egiptovskega ministra Sultan pašo. kneza Asano, japonskega ministra in poslanika in včeraj je dosel sem avstrijski poslanik in pooblaščeni minister baron E. Teschenberg. Vreme je letos jako čudno; preveč dežja in prav mrzle dneve imamo, vsled te nenavadne temperature mnoge bolezni. — To vreme pa škoduje posebno trti, največ pa svilodnim črvicem. kateri so v nekaterih krajih, namesto da bi začeli presti, kar vsi poginoli. Sinoči je bil prav zimakl mraz, pa ni čudo, ker je na blilnem Nanosu snežilo. Čudno vreme to sredi junija! Samomor. V pondelek zjutraj so našli pri Sv. Andreju v morju truplo 5o letnega Egidija Stok, fakina iz Rocola št. 26. Omenjeni je bil v slnžbi v strojenlci v Rocoiu, a ker so ga v soboto odpustili iz službe, skočil je mož v morje. Lotrijei sleparijo vas na vse strani! Za Sv. Antonom novim je loterijska ko-lektura, katero naše babice in naši lotrijei močno obiskujejo. — Pred leti je nek ubog mož stavil v tej kolekturi na 3 številke par goldinariev, na dan žrebanja gre pogledat pred loterijo, »katere so prišle« in kako vesel poskoči, ko se pre-rriča, da je »zadel vse tri«. Hiti v ko-lekturo, pokaže boleto, ali v takozvanih škontrinah niso našli zabilježene one bo-lete. — Pisar je sicer izdai boleto, ali številk ni vpisal v škontrin, stavljen denar pa shranil. Pisarja so zaprli in obsodili so ga na 1'/, letno ječo. — Te dni pa je uprav v istej kolekturi stavil nek gospod na 3 številke 10 gld., in res pridejo vse tri. — Ko pa gre gospod v kolekturo, da konstatuje dobitek, konštatiral je sleparijo. — Njegova boleta ni bila vpisana, pisarje pojedel denar. Ko pa pisar vidi, da je za-sačen, pobriše, ne ve se kam in našli ga še denes niso, akoprem se je za stvar znalo uže v soboto. Morete si misliti jezo gospoda. — It tega pa je tudi razvidno, da se po nekaterih kolekturah godć res čudne stvari, in to naj bi bilo svarilo našim pametnejšim ljudem, da se vzdržujejo stavljenja na loterijo. Pijanci držite se daleč od morja, kajti lehko je da padete v slano vodo, kakor je padel v soboto 38 letni fakin Jakob B., ki ga je preveč pil na rivi Sanitete. Javna dražba. Dne 19. t. m. bode pri tukaišnem mestnem magistratu javna poduzetna dražba najnižo ceno od gl. 2585 a. v. za potrebno belitev in mazanje v mestni bolnici. — Pisane pravilno ko-lekovane in z vadijem gl. 258 obložene in zapečateue prošnje se sprejemajo do dražbl-nega dne v mestni zakladnici (Tesoreria civica) v IV. nadstropji magistratnem, kder se tudi natančneji pogoji poizvedo. Iz pred porotnega sodišča. Nič manj, nego ves teden in še v nedeljo se je ulekla obravnava proti urednikoma znanega lista »L'Alabarda di Trieste«. ali kakor mu mi pravimo »Tržaška Šalobarda«, — gosp. Dr. Ciatto In Karolu Bechtingerju, katera je tožil urednik »Clttadino« g. Ant. Antonaz. L'Alabarda je pisala proti An-tonazu, da je malodušen obrekovalec. ostuden človek, v nekej drugej številki je pisala Solobarda tako-le: Danes ti (Anto-nazu) pritisnem na čelo pečat malodušnika, obrekovalca. špijona; — nadalje: Antonaz najustudnejši Jurnalist, pravi Janus z dvema obrazoma, mož kateri prodaja svoje pero, svojo vest onemu, kateri plača več, kateri pozna le svoj trebuh. — V nekej številki »Alabarda« ponavlja zopet vse te pridevke in Bklepa, da hoče uničiti Citta-dina, ako Bog ne dade gosp. Antonazu vsaj toliko srčnosti, da se obesi, kakor se je obesil Judež Iskarjot. V takem slogu je Alabarda Še večkrat napadala Antonaza in mu prerekla vse, kar se le more pre-reči najzlobnejšemu človeku; Antonaz je bil zarad tega primoran tožili oba urednika Solobarde zaradi žaljenja česti. — Jasno je bilo vsakemu, da je Antonaz v resnei bil razžaljen in noben pravi sodnik ne bi bil mogel zanikati tega ter obsodil bi bil omenjena urednika; toda pred Eorotniki se je stvar vse drugače razvijala. >r. Giatto, dober govornik in znan zvitec nastopil je dokaz resnice; s fakti dokazal ni skoraj nič, a vendar mu je prišla na pomoč večkratna menjava barve lista «Clt-tadino». On je slikal porotnikom jako živo vso zgodovino «Cittadina» od 20 let sem; pokazal je, kako je bil «Cittadino» najprej rudeč do skrajne meje, potem zopet dober Avstrijec, poprej Slovanožerec, potem odločen zagovornik Slovanov, z>iaj zopet njih sovražnik, dokazal je tudi, da je gospod Antonaz o/ak) iz Rima, Milana Cez Nnbreiino. 6 30 zvep#r (pDgIni vlak) (I., II., III.) Iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega. 8-10 iveffer {omn.ftus v/ak) iz Kormlna Ce» Nabrelino. 9-52 zvečer {h rtov lak) is Italije Bez Nabrelino. 10-05 zveBer [brzovlaV) (I., II., III.) iz Dunaja, LJubljane zveza z Reko. 12 36 v n„ei («m„(ftua-i>J«k) iz Italije 6es Nabrelino. Prodaja se iz proste roke v Gabrovci poleg Prošeka hiša z hlevom, šupo in dvoriščem z vodnjakom. Hiša ima 1. nadstropje z štirimi sobami v I. nadstropji in v pritličju prostorna kuhinja z stanovanjem, pod kuhinjo prostorna klet, vse to proda se po jako nizki ceni, več pove podpisani Matevž Penko, 3—3 lastnik pohištva. Dopolno Ozdravljenje i II U HITRO vseh bolezni na živcih, eplleptičnlh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma o\dratil. 1—25 tf : H IZsijunaroana linija iz Trsta v MM naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linij« vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemaio Mapo in potnike po najnižjih cenah in z nujboljšo postrežbo. (3) V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik «Eest Anglia», 3400 ton, a 5. dan julija. Parnik «6ermenia», 4200 ton, v 20. dan julija. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. x'mesni krov 60 gld. Zuradi vožnje blaga obrne naj se na Gmiliano d' A nt. Poglayen, generalni agent. V Verlovlnl pri Ajdovščini. Žago, mlin in stope za čreslo in za ječmen, kakor tudi dotični vrti okoli mlina z vinogradom se daj6 v nnjem s 1. avgustom. Pogoji pri podpisanemu. Jožef Žlvic v Sliopem 3—2 (pošta Dutovlje). MIRODILNKA (drogerija) G. B. ANGELI-JA BC v Trstu na lesnem trj,'U, 1 "^fi Ocenjena izdelovalnica čopičev; zaloga oljnatih barv lastne priprave, firneža angleškega, francoskepa, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro mineralnih voda, naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga laka Urnega za hoČije iz ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu. Žvepla I. vrste. 10—6 Glasoviti želodčni Iik6r M A TC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. G, A* Matcovlctau v Kninu (Dalmacija). Zaloge v TRSTU v lekarnah Jeroniti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivano Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiču, kder se prodaja in odpošilja Zavitek in ročnika. po 70 kr. sklenica porto na račun na* 9—24 5000 ostankov sukna {3—4 metre), v vseh barvah za cele možke oblek*, poSilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. 3000 ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—1 se zameniti. Oznanilo. Razglaša se, da bo letos dne 16. junija to je pouodftljek po S. R. Telesu živinski in tudi somenj za kramo in ravno tako dne 14. septembra somenj za živino in kramo pri S. Križu — Ipavskem! Ker pade 14. septembra na nedeljo, bo letos pa somenj v sa-boto 13. septembra. Županstvo S. Križa. S. Križ, 8. junija 1884. Načelnik. V NOVEJ TISKARNI l DOLENCA ULICA TORRENTE V TRSTU se dobiva koledar in kažipot po Trstu za..........50 soldov brošura «Der Freihafen von Triest und die Verliinge-rung der Rudolfsbahn po 30 » «Roža ternovska» novela iz domačega živenja .... 10 » Roman «Rudin» od Tur- genjeva po .......15 » Vse tiskovine za cerkvene račune v sloven. jeziku 1. pola......... 3 » Vizi tu i ce po........60—1.20 Zavitki z firmo...... 2.70 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 106, FAUBOURG S. ANTOINE 106, PARIŠ, Posvetuje in zdravi se pismenim potem. Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogatej zbirki pri IGNACIJU KRON TRST Via al Teatro 1. (Terpesteo). 8-, ilustrirani ceniki se pošljejo kamor koli brezplačno in franko. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenjc v vsih kombinacijah Glavnica in reaerva društva dne 31. deeembra 1881; Glavnica društva gld. 3,300.000.— reservni fond oo dobiSkov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505,— Reserva za škode • 284.591.— V portfelju: Premije, ki ee imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. 1838 do 1881 gld. 103,255007 57 Urad ravnateljstva 24—23 Via ValdLirivo, št. 2 (v lastnej hiši) Vaše blagorodje ! Dolgo Časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub ždravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nlaem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanlm univeriai-uim zdravilom dr. Rosov zdravilni balsam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nernam nič proti temu, date vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnem povietji. Z velespošto-vanjem J. W., c. kr. nadporočnik topničarskega polka v Siblnji. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in poipaievanja dobrega probavljanje, ker ta je glavni pogoj idravja in tolesnega In duSnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO probavljanje vrediti, doseči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvno dale, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr. BOSA življoaski babam, Napravljen iz najboljiih. zdrsvnlŠko najkrep-keJSih zdravilskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih pre« bavljenja, posebno pri presedenju, po kislem dišečim riganju, napenjenjn, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, ielodčnem krču, prenebesanju želodca z jedrni, zastlženju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrijl in melanholiji (vsled slabega pre bavljenja); on oživlja vso delalnoHt prebavljanje, dela zdrevo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdrevje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domeče zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. W Svarjenje ! Da Be izogne neljubim napakam, zato prosim vbo p. n- gg. naročnike, naj povuodi izrecno dr. Botov tivtjtnihi-balzavi iz lekarno B. Pragner-ja v Pragi zah te Taj o, kajti opazil Bom, da so uarogniki na ve8 krajih dobili notmpelno zmes , uko bo zahtovali »amo Mivljenaki balzam, in ne izrefino dr. Kozovtga iivljenskoga balzama Pravi dr. Rosov živH balzam dobi ae samo ▼ glavnej zalogi izdelalca Ji. Fragntr-ja lekarna »k Brnemu orluc v Pragi, Kcke der Sporner-gaaae Nr. 205—3. V TRSTU: P. Prendini, O. t•orahoichi, J„k. Serravallo, Ed. vod Ltittnburg, Atit, Lultina in K. Zanetli, lukurniCarji. V GORICI: O. Cristo/otttti, A. pl. OironcoH, O. H. Pontoni, R. Kiirner, lekarniCarjl. V OGEMI : Du-mašo d'Elia. V LJUBLJANI: O. Pi pomaga in ker so po njem ran« prej ne zaceli dokler ni vta bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani ras: divjega mesa in obvaruje pred Bnetom (Crnlm prisadom); tudi boleSine to hliulilno mazilo poHjieBi. — Odprte in tekoSa rane se morajo z mlaSno vodo umiti potem Se 1« eo mazilo na nje prilepi. 15—4 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Dalzam za uho. SkuBeno in po mnozih poskusih kot najzanealjivejlie sredstvo znano, odBtrani nagluhost in po njem se dob/ tudi popolno ule zgubljeni sluh. 1 sklenica 1 gld. a. v. Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni urednik-: AVGUST BREMIG Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.