Xemško-slovensk;i
PRAVNA TERMINOLOGIJA.
V imenu društva „Pravnika"
vredil
dr. Janko Babnik,
c. k. soilni pristav.

Na Dunaju.
Tiskala in založila c. k. dvoma in državna tiskarnica.

Predgovor.
Ko se je lota liSiS. sklenilo, izdajali zanaprej Državni zakonik v vseh deželnih jezikih, nastala je potreba. ustanoviti za posamezne jezike stalno pravno terminologijo. katera naj bi bila merodajna za vrednike Državnega zakonika istotako kakor za prakso. V ta namen sklicalo je pravosodno ministerstvo posebno komisijo, ki jo začela delovati naDunaju julija meseca 1849. leta. Prvotna nakana, izdelati enotno terminologijo za vse slovanske jezike, ni se dala izvršili in skušalo se je polom izdelati eno in isto terminologijo vsaj za jugoslovanska narečja. Slovence so zastopali v dotičnem odboru odvetnik dr. Matija Dolenc, profesor dr. Fran Miklosich in vrednik Državnega zakonika Matevž Gigale. Ker pa, večinoma zaradi mnogih cerkveno-slovenskih izrazov, za katere so se potegovali srbski rlaiiovi omenjene komisije, ni bilo moči zediniti se na enotno terminologijo, delali so odseki za slovenski, hrvaški in srbski jezik vsak za se, in le prizadevanju «Irja. Matije Dolenca se je zahvaliti, da so bila vsa Iri narečja vsaj v en zvezek natisnjena, ,nekaj za lo. da hi se s tem bližnja njih sorodnost očitno kazala, nekaj pa za lo. da bi se nasretovani pravoslovni izrazi in izreki vzajemno podpirali, opravičevali in dopolnjevali*. Plod delovanja tega odbora je bila leta 1 Srj3. v državni
IV
I iskan lici izdana knjiga „ Snribi)d) ^oiitiidjo -fernmtoloflic fiir bie jiauijdjcit 2prndjnt Ôftervcidjô. îcntfd^froatifdic, ferbijdjc nttb fioDcnifc^c Scparat SiuSga&e".
Ta knjiga, katero so morali delati brez vzgleda, brez ]iri|iomočkor in — da zailoste nujni ]iolrelii — tudi prav naglo, ji- za takratni čas naravnost izvrstna in bila je dosedaj v ti stroki edina pri nas. Dandanes pa nam ne more več zadostovati. Nekaj zaradi tega ne. ker je stvarno pomanjkljiva, kajti preobilo novih terminov nveli so nam zakoni od leta 1853. sem. nekaj pa je tndi jezikovno zastarela in prekošena od sedanje slovenske pisave. Slovenske izdaje deželnih zakonikov, prestave državnih zakonov, katere so za čas od počelka I S.Vi. do konca lS<iO. leta nadomeščale slovensko izdajo Državnega zakonika, posebno pa Državni zakonik sam, kateri od leta IS7IJ. zopet za-se izhaja tndi v slovenskem jeziku, popustili so v marsičem izraze, določene v terminologiji iz leta 18~>3.; v slovenski pravni praksi in literaturi si je tudi koval marsikedo svoje izraze in tako je — kakor pri dragih slovanskih narodih — nastala tudi pri nas nujna potreba, da se piše knjiga „de verborum signifieatione*.
To nalogo je prevzelo podpisano društvo in pozvalo junija meseca 1S90. leta slovenske pravnike, naj mu pomagajo pripravljati delo s tem, da izpisujejo natančno vse slovenske letnike Državnega in kranjskega deželnega zakonika, to je: da točno primerjajo njih nemško besedilo s slovenskimprevodom, potem pa, da vestno zapišejo, katera slovenska beseda ali fraza se prilega nemški besedi ali frazi. Posamezni letniki zakonikov so se'razdelili meri več kol 10 slovenskih pravnikov, kateri so jih tudi pridno izpisovali ter dotične listke doposlali odboru „Pravnikovemu". Za vspešno dovrfiiter tega dela sla si slekla največ zaslug deželnega sodišča svetnik gospod Ivan Vencajz in odvetniški kandidat gospod dr. Danilo Majaron; prvotno vrejevanje in
v
dopolnjevanje doposlanega ogromnega gradiva — blizu ¿.->000 listkov — pa je z veliko marljivostjo preskrbel avskultanl gospod Fran Milčinski.
Končna vrcdilev nabranega gradiva se je izročila sodnemu pristavil gospodu drju. Janku Babniku. kateremu je visoko pravosodno miuisterstvo v ta namen dovolilo Šestmesečen dopust; visoki deželni zbor voj-voiline Kranjske pa je za stroške, združene s leni delom, dovolil znatno podporo. Bodi obema za to najiskr<-nej£a zalivala!
V Ljubljani, dne 15. maja 1 Sil t.
Društvo „Pravnik".
Pripomenki vrednika.
'/.i: pni pogled na obseg le knjigi- kaže, tla vanjo niso vzprejeti samo slrogo tehniški izrazi iz raznih si rok pravne znanosti, ampak sploh hesedje, s kalerim deluje pravnik v svoji praksi, torej I udi najnavadniša, pogo-stoma se ponavljajoča rekla. Drugače pa je bilo ravnati s prvimi, drugače s temi besedami. Glede slrogo tehniških besed velja naj načelo: za en nemški pojem liuli le ena slovenska beseda; glede drugih v knjigo vzpre-jelilt besed pa se ni bilo treba držali lega. ampak podalo se je več besed in rekel, med katerimi naj si vsakedo poišče listo, ki mu v posameznem slučaju najbolj ugaja z ozironi na slik besed. Pa ludi glede strogo tehniških besed se navidezno nisem držal naznačenega načela, toda le navidezno. Več besed nahajaš navadno pri tujkah. Jaz sem lega mnenja, da naj se ne ogihajmo listih iz latinščine prevzetih besed, katero so povsod v navadi in katerih je že mnogo vzprejel tudi narod. Zapisal sem jih torej povsod, dodal pa tudi domačo besedo, ne da bi pokazal, da se d;i to in ono tudi v slovenSčini lepo povedati, ampak iz eelo drugačnega razloga. Pravnik ve. kaj poinenja n. p. aberratio iclus, alluvio i. t. d., in kadar piše zgolj za strokovnjake v katerem si bodi jeziku, rabil bo lake iz rimskega prava prevzete tujke. Drugače pa je, če bo moral v razlogih
VII
razsodbe tudi za lajika raztolmačiti lak ]mjem: lakral mil bo treba slovenske besede, ki naj mu ju poda terminologija, ali pa naj v nji dobi vsaj koreuiko, iz katere bo naredil, česar potrebuje.
Di-iijri razlog za lo, da sem ludi strogo tehniškim terminom dodal tu iu lam po več besed, vtemeljeii je v slovenski slovnici. Kar zahteva v tem oziru posebnost slovenskega jezika glede glagola, o tem znaloem jezika lii treba dalje govoriti, dovolj, da lo omenim; pa tudi pri samoslavnikih iu pridevnikih se kaže nekaj enakega. Naj navedem za primer: ohtožitelj je ber einmnliflc Stnfičiflcr, obloževalec ber oftnmlicje Sliifliiflcr, a oboje znači obtožnik; istotako: naročitelj, naročevalee, naročnik; pooblastilec, pooblaščevalec, pooblastnik i. t. d. Med tem ko je v nemškem jeziku ena in ista beseda nomen acLoris sploh, ter istolako zaznamuje enoki'alno kakor innogokralno dejanje, razločuje to naš slovenski jezik, iu la prečudna moč in gibčnost njegova se mora pokazati tudi v ti knjigi, katera naj podaja besede kot orodje za vse slučaje. Kako in katero je v posameznem slučaju rabili, to pak uči slovnica in ne more bili predmet ti knjigi.
Novih besed nisem koval; kar je podalo nabrano gradivo, naša pravna književnost in naša praksa, lo se je vestno pregledalo, in pretehtavši poprej, ali se pojem dobro označuje,izbrala se jf izmed vseh besed najboljša. Vodilna misel pri tem mi je bila, da imej prednost lista beseda, katera se je v vsakdanjo pravniško pisavo že vzprejela, oziroma lista izmed vzprejelih, katera se najbolj rabi; držal sem se torej načela: diuturni moreš, consensu utenlium romprobati, legem imitantur. (!e je pri tem ena ali druga, proti kateri bi se moglo vgovar-jali s slovniškega stališča (posebno sulistantiva verbalia iz dovršnikov 11. pr. dovoljenje, razžaljenje, zastaranje, prepričanje i. t. d. so jezikoslovcem trn v peti) drznil bi se enako, kakor je to naglašal M. Cigale v predgovoru
VIII
nemško-slovenskemu delu Wolfovega slovarja o pisateljih sjiloli, opozoriti lia to. ila so liuli pravniki del naroda. Ce gre comiiiunis opinio pravnikov na to, ila oni v svoji znanosti rabijo ta ali oni izraz, ima to vsaj toliko vrednosti in treba to v slovnicah vsaj toliko uvaževati, kakor se v njih kot posebnost omenja izjema, katero dela nasproti glavnemu pravilu tu ali 0110 narečje, ta ali oni posamezni pisatelj.
Držeč se teh glavnih načel, priredil sem prvi načrt terminologije. To pa še ni bila za lisek godna knjiga; kajti to je bilo delo posameznika, ki kol tako nikakor ni! bi zadostovalo nameri, katero je imelo druStvo „Pravnik", ko se je začelo pečati z izdajo nemško-slovenske pravne terminologije. Naša pravna terminologija se je ustanavljala v slovenskih izdajah zakonov in ukazov, še le pozneje sla se tudi praksa in književnost lotili tega dela. Skrb mi je bila torej, da v ti knjigi spravim v sklad jezik slovenske pravniške prakse z jezikom Državnega zakonika in narobe. V la namen sem slopil v dotiku z gospodom doktorjem Karolom S t rek I jem. vrednikom slovenske izdaje Državnega zakonika, ki je drage volje pregledal rokopis in pozneje ludi korekturne pole ter mi naznanil svoje mnenje in opazke glede posameznih besed, katere sem vestno uvaževal in vporahljal. Ž njegovo privolitvo smem reči, da bo zauaprej uradna slovenska izdaja zakonov in ukazov v Državnem zakoniku rabila tiste termine in tisto besedje, ki se podaja v pričujoči knjigi, katera se torej s tem nekako oficijelnim značajem izroča slovenskii 11 pravnike>m.
Sani sem si najbolj v svesti, da je knjiga v marsičem nepopolna in pomanjkljiva; še bolj se bo to čutilo, ko dobimo novi kazenski zakon, novi civilni po-stopnik in nove davčne zakone. Ž njimi se namreč uvedejo neki novi nemški termini, katerih v to knjigo zaradi tega ni bilo moči vzprejeti, ker so le termini
IX
načrtov, ki tudi v nemškem izvirniku še niso stalno ustanovljeni in katerim obseg še ni lako natančno določen, da bi bilo moči, odločiti sc za primeren slovenski izraz. Kn sc ti zakoni »dado, treba bo mislili na novo in poboljšano izdajo terminologije, pri kateri se bo vporab-Ijala uradna slovenska izdaja leh zakonov.
Kedor pri rabi te knjige naleti na hibo in nedo-statke ter mi more svetovati kaj boljšega, tega vabim, naj se vdeleiuje nabiranja za novo izdajo. Vsem takim solruilnikiim izrekam hvalo že naprej, kakor tudi naj-iskreneje zahvaljujem vse one gospode, kateri so me pri mojem delu podpirali bodi si z nabiranjem gradiva, bodi si s svojim svetom.
V Ljubljani, dne 15. maja 1S94.
I)r. Janko Uabnik.
h
A.
Slnoflnitu' — jama v zagrebanje liirliovitic. Slbnrfcv!! — odorali. ilbuirfiiiiifl — izmen».
ilbiiiibcru — prenarediti, predrugariti, izpremeniti.
©efe|j, luomit bic Scftimmungen abcjcaiibcrt lucrPcu — zakon, s katerim se izpreininjajo določila.
ilbiiiibcrinifl — prenaredba, predrugačba, izpremeinba. „ bcr orfentlicfjen Grebitšpapiere — prenaredba
javnili upnih listov. „ t()ci(tueifc — delovita izpremeinba. „ in tijciiiucifcv — z delovilo izpremembo, deloma izpreminjajoč. Slbbnu 08. ©.) — kopanje (rude).
3m Sili bane licflriffcne ©ni&eiifclbcr — jamska polja, ki ss kopajo, ^bbaiuuiirbiftr Sngcrftattc — kopanja vredno rudUče. ?(bbrcrt)cu bic imuptUcrijciiibiimij — prenehali z glavno razpravo, prejenjati z glavno razpravo, prekinili glavno razpravo. „ bic lliitcri)tinbiuiifl — razdreti dogovarjanje, pogajanje.
Slbbrud) — škoda, kvar. ulržek. prilržek.
Sum 3(b6rild)C gcrcidjcn — v škodo biti. škodo delali.
„ leiben — pomanjkanje ti-peti. stradati. „ ll)ini — prikralili koga, škodo delali, kvar delali. kratiti komu kaj.
1
■11
sJ(bbrud) om bcr gijrc tfjuii — poštenje kratiti, dobremu imenu Škodovati. „ bcr Ufcr — udor bregov, ihbtmiifcii fciu Stiiit uicbcrlcgcn) — službi se odpovedati. Slbbcttcr — konjač. konjederec. Ülbbcrfcrci — konjaščnica, konjcdernica. iHbbccfrrgciurrbc — konjederstvo. 9lbi>riitgcn cttuci», ciit ©eftftnbniS, SBcrfvredjcu — izsilili komu kuj, priznanje, obljubo, obet: prisiliti koga, da prizna. iMbbritrf — odtisek, vtisek.
ÜUiit bcm 9lbbrutff bcš Sicgclš tjcrfcfieu — na-udarjaLi pečat, ílbbriirfcu iiixüovficfjtigcá citteS ©elucfjreS — nepazmi
sprožitev puške. iMbrubborfc — večerna borza. X'lbcrglnubc — prazna vera, preverá, babja vera. iMbcrfcuucit — odsoditi. z razsodbo komu kaj odreči, ílbcrfciuuntfl í1«' SrgÜHÍtiguiig — odsodba ugodnosti. Alicrnitio ictiis — odlet. iMbfnfyrtegclb — odliodnina, ndvoznina. Slbfnlt — odpad, odpadek. „ iSrtvan) — dohodek.
„ Dom (Sfjriftinitijimi, ucrlcitcn betju — k odpadu
od krščanstva zapeljati. „ Uoit bcr íííiige — odstop od tožbe. „ Don bcr iMigion — odpail od vere. 3iit 2tbfaII bringrit — odpisati, izbrisati. Stbfnli fonimcn — odpasti. iHbfnffeit — sestaviti, zložiti, spisati, narediti.
„ ctiuaS fdiriftiicf) — spisati kaj, zapisati. i(bfn||iiiig ciner 9tcd¡nuiig — sestava računa.
„ ciltcS Scrtrngeu — spis pogodbe. iMbfmigiiug — odprava, odpravnina.
©clDiifjnmg Don Sibfcrtiguitgcn an SBtttoeu — podeljevanje odprav vdovam.
3
Slüfcrtigiuigobctrng, •Summe — odpravnina. Abfinden — zadovoljiti, plačati, oildelili koga.
„ fid) — pogodili se. poravnali se. 9(bfiubuu(i (UcOcrciufommcn) — pogodba, dogovor, poravnava. „ fietie audj Stöfertigung. „ billige — primerno odškodovanje.
sBrautmchifteuer itbfiiibiiug — pogoditev o davku od žganja. 3(bfiul>uugo=i)etrag — pogodilveni znesek.
Giuc Summe aio 9t6finbungi6ctcacj atiuclj-men — zadovoljili se za vselej z zneskom. „ ©cbiet — pogodilveni okoliš. „ »©runbftiicf — o Idelilno zemljišče. „ '4?au)d)ale — pogoditvena poprečnina. „ «Stiicf — oddelilni kos. „ »Summe — pogodilveni znesek. „ 'lucifc — po pogoditvi. Slbflufo ciucä töeinäjfer» — odlok vode. Stbforbcru — tirjali, zahtevali. Ülbfurbcriutg — tirjanje, zalile.vi.mje. Slbrurmuiig — odlisek, odliskovanje.
iScrüteifäitiguug biivclj Wbformung — po-množevanje z izobraževanjem, odlikovanjem.
3lbfni)r — odvoz, odvažanje, izvoz.
„ (»oh fficibern) — izročitev, odprava. ,, ooit Stcuent — odpravljanje davkov.
3Me (Selber folleu in Stbfufiv fommeu — novci naj se odpravljajo. *Hbful|rfdjriii — odpravili lisi. 9Ibfiiljrrit (eine JlbgobeV— opraviti, plačati.
„ einen 5ßvocef» (weiter fiiljren) — nadaljevati pravdo.
(.ju ISnbe führen) — dognati, dovršiti pravdo, rr eine Sacfie — izročiti, oddali.
1*
■11
9(bfiH)riing bc>3 ikrfiiijrCH» — obravnavanje. s.?lbg(ibr — izročitev, oddaja, predaja.
,, nn brn Vibrcffatcn — vročita adresatu. „ (©icbigfcit) — davek, davščina, dača. „ fcillige — dotekla davščina. „ in cinc SieiicriingSnuftait — oddaja v pobolj-
ševalnico, popravljalnico. „ bor Erfidning — oddaja izrecila. izjava. „ cincč' ©utai^tenž — oddaja mnenja.
Scridjtigimg uon Slbgabcu — plačilo davščin, poravnava davščin.
(Siiibringuug umi \Ubgabcu — polirjalev davščin.
(Siilridjtuiig uou Slbgnbcn — opravljanji: davščin Sliit lluigeijuitg brv ilbgabc — izognivši se. davščini.
9lbgnbc--(Scbiii)r — davščinska pristojbina. „ pflicijtig — davščini zavezan. „ '^ojtamt — oddnjalni poštni urad. „ -2ci)ciu — izrečilni list. izročilnica. „ '@unimc — vsota davščine. „ -^erfiir.',uiig — prikrajšava davščine. 9lbgnbcit=frci — davščin prost.
„ 'SRflcfftaub — zastanek na davščinah. „ '»iHctucrgfitimg — vračilo davščino, ilbgiibsuvt — kraj izročitve. iHbgnug — nedostatek, primanjkljaj, manjkanje. „ bei — ako m, kadar ni. „ in cinnn Jvonbc — nedostalek v zakladu, primanjkljaj v zakladu.
sJiad) Slbgang ber lininiiiicfjen fiinic — kadar moški rod odmre, pomre. ikbecfimg beš itbgnugc* — založba nedostatka. primanjkljaja. „ ber SJermogcnš sum ^luccfe — manjkanje zmožnosti za namen.
■11
9luS 9t&gcmg veditlidjcr ®eiuct]c — ker ni pravnih dokazov; vsled nedostalnili pravnih dokazov.
ilbgiingig — inanjkajoi.
©v ift fcit Dorgcftcrn nbgaitgig — predvčera-njem ga je zmanjkalo. ilbgnitg<s=JociimiMitc — odliodni dokumenti. „ »Crt — odhodiSče, izhodišče. „ ■ Station — odhodna. oddajna postaja. „ «3ciigni3 — odhodno spričevalo. 9(bgcbru cinc Siuficniitg — svoje mnenje izreči. „ cinc Grfinrung — izjaviti. „ cinc Snd)? — oddati, izročiti stvar. „ ciu 3cugni8 — spričati. ilbgcf)cn — manjkali, nedostajali.
„ udu esmaš — odstopili od česa. „ anf cinen Gib — spoznati na prisego. „ dou fcincr SUicinung — premislili se, misel izpremcniti.
„ uoit fctuciii 9icd)tc — odreči se svoji pravici. „ mit Jobc — umreti. „ uoin ^cvtvagc — odsiopiti od pogodbe. 9(bgrliuifrnr grijt — potekel rok. Slbgclcgtcr Gib — storjena prisega. Slbgclcgtc ^rufiuig — prebita preskuinja. ilbgclcl)iiicr SKiditcr — odklonjeni sodnik, ilbgclcitctcr 33c|"i|? — izvedena posest. ^Ibgclb — odbitek, odstevek, diskonto. ilbgcliiot — odkupljen. ^(bgcarbuctrul)niio — poslanska zbornica. ?lbgrorbiictcituinl)l — volitev poslanca. ^Ibgcorbnctcr — poslanec.
„ ciitcr ¡BcfjSrbe — uradni odposlanec. Slbgrrijfcuce Saub — odlr-iana zemlja, ^(bgcriuibrt — okrožen -Hbgcfngtcr ivcinb — očiten sovražnik.
■11
¡Hbgrfoitbrrt — odločen, oddeljen, osamljen; posebej.
SBon ber Sadje abgefonberte Srudjt — od stvari odločen sad.
Mgefonbcrter SBofjnort — ločeno stano-valižče.
Ülbgefturft — izsekan, izkrčen. Slbgcftraft — kaznovan. 9(bgcu>icfcn — odbit. 9lbgrcn,yutfl — omejitev. 9(bgitfe — odliv, odlivek.
9(bi|nltcit eine Sngfaljrt — imeli pravdni dan, opravili narok.
3)ie 3!agfa6rt fonnte nidjt nEtflcijaitcu werben — narok sc ni mogel opraviti.
3(bl|audlitnn — razprava.
„ ber SBcriaifcnidjcift — zapuščinska razprava. 9lbf)nitb(iiugSJ''?(ctcn — razpravni spisi.
„ »lUnSlueiž — razpravni izkaz. „ «Se&örbe — razpravno ublaslvo. „ «©eridjt — razpravno sodišče. „ "Suftonj — razpravna instanca. „ '«Pflege unterbleibt — razprave ne bo. „ »'¡Pfleger — razpravljalec. „ 'Sagfaijrt — razpravni dan, narok. 9(b(|äitgcn oou Scmaiibeu — zavisen, odvisen biti od koga.
„ 00111 93eiocifc — zavisno biti od dokaza.
E» i)iingt Don SšenKmbe» SKiHfiir nb — dano je komu na voljo. 9(bf)nngig ooit etroaš — zavisen od česa.
„ incidjen oon einer Scbiiigung — navezati na pogoj.
„ 'feit — zavisnost, odvisnost. 9(bl|clfcn beu GJe&redjen — v okom priti pomanjkljivostim, pomanjkljivosti odstraniti, odpraviti. 9(bl|ilfc — pomoč, odpomoč.
i!lbl)ilfc trcffen — odvrniti. 511)1)0^, — vejevje, dračje. Slbliul^cu cincn 2L*a(b — gozd sekati, krčiti. 9lbl)iiruii(i — zasliševanje, izpraševanje, ilbirrmifl ber 2lii3fuI)rung§I)aiibiung — odlet izvršilnega čina.
SllifoiHuicn (Uebereinfommcn) — dogovor, domeniba, pogodba, poravnava.
Š« fjnt udu ettua* abjiifonnuen — to se mora odpravili, to ima nehali, navada se mora opustili, to se dene ob moč. iltitiimmling, f. 9ibftaimiiiiiig.
ilbtiir,',«itfl ber €trajbauer — skrajšava Irpeža kazni,
skrajšava kazenske dobe. iHblnbrii — odložili, razložili, razkladati. 9(blnbcgebiil)r — razkladarina. Slblnbitng — razkladanje, ilbinbitugsort — razkladališče. ilblnjfcii noit ber ®lagc — popustiti tožbo, odstopili od tožbe. „ nm 5)3rctfc — prijenjali. iHblnfjitun uont StrafDerfnljrcn — popustitev kazenske pravde.
lHblnifiut<|**33cici)Iuj3 — popiistni sklep.
„ -Srflcirung — popustna izjava. 9(blniif — pretek. izUsk.
„ ber Srijt — izlek roka. rok poteče. „ lintiirlidicr ber ©ctudffer—naravni odlok vodovja. „ bc-j ¡¡Bcrtrcigc* — iztek pogodbe, pogodba poteče, gum ilbionfc ber ^rijt — dokler ne mine doba.
9ind) Slblauf — po preteku, ko je potekel. 9iarf) $(61auf ber f^iincttousbniicv — po izteku služabne dobe, opravilne dobe. S3or 9(bicntf bet* ŠonccffionSbnucv — preden izteče koncesija.
i>
$ov Hblauf cincS Zermiiteš — preden rok mino.
Slblciiftiiuun bc3 ©cft^c» — tajenje posesti.
9lblcbcu, bnš — smrt.
9C6(cbcr — osebunjak. preživitkar.
Slblcgcu cinc (Sfjargc — častni stopinji, šarži so odreči, odpovedati. „ ciucn Eib — priseči. „ cinc 2(u§iagc — izpovedati. „ ©ciiibbc — obljubo storiti. „ cinc ^riifinifl — prebiti, opraviti preskuSnjo. „ orbentiidje Štedjmnin — reden račun dajati. „ 3f»flcnfd^aft — pričati, spričevali, svedočiti.
9iblcl|iicu — odkloniti, odpovedati, odvreči, odreči. „ einen Sib — prisego odklonili. „ ciitc ©crid)t§pcrioii — odklonili sodnika. „ bic Sicrfotfliiun — pregon odreči, odkloniti. „ bic 2Bnt)l — volitev odklonili.
9(blcl|tuuti| — odklon, odklonitev, odmet, odpoved. „ bcš ©cridjte§ — odklon sodišča. „ bc-3 Si crm a cij tu i fie» — odklonitev volila. „ cinev Safjiutig — odklonitev plačila.
ilbcr bic ¿nlfiffigfcit bcrSlbicljnuitg entfcfjcibcu — razsojati o tem, ali je smeti odkloniti.
9(blrl)iiuitji$'s3(ntnt(| — odklonilni predlog. „ '(ilcflicf) - - prošnja za odklonitev. „ -fflrunb — odklonilni vzrok. „ "SRcrfjt — odklonilna, zvržna. odmetna pravica: pravica odklonitve, odineta, odpovedi.
Siblriiiuiigsrib (jurainentum pur^alorimn) — očistna prisega, očiščajoča prisega.
Slblcitung bon ©eiuaficrit — odvajanje vode, odpelja-vanje vode.
9lblcituitg*grriiutc — odvajalna struga.
Slblicfcrn — izročiti, oddati, predati

Slblicfmuifl — izročevanje, oddajanje, predaja.
„ Don SUnren — oddaja blaga. 3lblij*bnr — odkupen.
ilbliisbnrfcir bev Seiftungen — odkupnost storitev. SlbliHeit — odkupiti, ^llilofituti — odkup.
„ bev ®ienfti>arfeiten — odkup služnosti. „ ber ©eredjtinuic — odkup pravic. „ ber ©ntnbiaftcn — odkup zemljiških bremen. 9(bl9fuitji3*9(ct — odkupna obravnava
„ *93ctrng — odkupni znesek, odkupnina. „ »dapitni — odkupna glavnica. „ Erfciintniš — odkupna razsodba. „ 'Šali — odkupni slučaj. „ »SocaMSomiiiiifton — odkupna krajna komisija.
„ 'Objcft — odkupni predmet, predmet odkupa. „	— odkupni dan, dan odkupa.
„ «®cvfnf)rett — odkupno postopanje. „ »SSertrag — odkupna pogodba. iHbiunripuif) — dogovor, domemba.
„ trefteit — dogovoriti se, domeniti se. 9lbmelbitii(| — odglasilo.
ilbunlimr — snemanje, odjemanje, snema, odvzetba. „ be§ tiibC'3 — zaprisežba, zapriseganje. „ ber Scifcln — snemanje železja. „ ber ©iiter {¡b. 6).) — prejemanje blaga. „ bes? čiiHtlicijen SSerfdjluffoS — snemanje uradne zapore.
9lbiicl)iiiru — odvzeti, sneli.
„ cincn Sib — v prisego vzeti, zapriseči. ilbitcljmcr (Sluitbc) — kupec, naročnik, ^(biteiguug itiiubermitiblicijc — nepremagljiva mrzkost,
odpornost. '-Hbuormitrit — nepravilnost. ^Ibuihmitg ber Sadje — obraba reči.
■11
9(biuitaMtn6'<Sntidjabigiiit(| — odškodovanje za obrabo.
obrabno povračilo. '.Hbolitiuu — abolicija. iHbolitions^crtrnii — odkupna pogodba. Sibunucmcnt — predplačilo, naiočba. 91b0iiuriucnt0'93cti'a(i — naročnina.
3m 2i6onnemcntžn)egc — naročboma, predplačiloma. IHborbnrit — poslati. 51 bu rb uit it fl — poslanci, poslanstvo. ^Ibnuitrtcrcu — pobotnico dati, pobotati. 9(brcd)itcti — obračunati, pobotati.
„ fidj mit Sfcinanbeu — pobotali se s kom. 9(brcd)ituug — obračun.
„ pffegen — obračunati. 9(brctl|uititgci*^eriobe — obračunska doba.
„ -Sdjulbigfcit — obračunski dolg. Slbrcbc, in 2l6rebc ftcllen — odreči, zanikati, tajiti. 9(brriftcit uon Siinbmadjiutgeii — odtrgati razglasila. „ tJOH SBariuingSjcii^en — potrgati svarilna znamenja.
9(brid)tcn — uriti, vaditi, učiti. Sibrtfs — načrt. 9(brititbtiitfi — okrožitev. Sibfnto (HBt^ciiuna) — odstavek.
„ (Serfaiif) — prodaja, spečavanje. 9lbfd|nffcu — odpraviti.
„ (aufljebcii) — preklicati, ob moč dejati, razveljaviti. „ (befeitigcn) — odstraniti. 9(bfd)nffiiug — odprava. 5(b|d)fiticn — ceniti. 9(bfri|(iftuii(| — cenitev. 9lbfd)tcbcu — odgnati. 9(bfd)icbuug — odgon.
9(bfd)ieb — (Uvfunbe bc§ ©oibnten) — doslužnica.
■11
Slbfdjlng - odbitek.
(Sine Snfjiung auf s}(bfcf|iag nnttcljnieii — vzeti, jemati plačilo na dolg, na račun. 3n Sifcidjfng briugcit — odšteli. 9iuf 9tbfd)lng jafjien — plačati na dolg. na račun.
9iadj Sftfdjlag — odšlevSi, odbivši. Slbfdilngcu — odbiti. ^Ibfcfflacfif| befdjcibcn — zavrniti. 91bfd)lnr|0*^ojt — odbitek.
ff	— plačilo na račun, delno plačilo.
2(bfd)licf?ctt — skleniti, završiti.
„ ciltc (Sije — zakon sklenili, v zakon stopiti. „ cilt ©cfdjiift — sklenili opravilo. „ ciltc llcbcrcinhutft — skleniti dogovor, dogovoriti se.
„ cincn SScrtrng — pogodbo skleniti, pogodili se. dogovorili se. 911ifd)licfutun — sklep, sklepanje. 91bfd)lufč — sklep, konec, dovršitev.
„ cincr CScutbcutioii — sklep dogovora. „ bcš 0)cfd)(iftc§ — sklep posla. „ bcr imiibctegcidjnftc — sklepanje trgovskih opravil.
„ bcr SBorinitcrjiidjung — sklep uvodne preiskave.
„ '^robifion — provizija za sklepanje.
3um Slbjcfjhiiic briugcii — do konca dognati. 93i3 sum 9lbid;I«ifc bcš 9{cciamation3ucrtaiireu§ — do dobe. ko se završi pritoževanje, ©r Ijat bnt ?lbfd)(ui§ gu bcluertitefligen— naj dela sklene in dovrši. Slbfdjititt — oddelek, razdelek. 9(b|*d)of$ — odhodnina. SUifdjriuibgctucljr — puška odvojnica. itbfdjrcrfcni) — strašilen.

Slbfrfircrfuitg^SiKoric — strašilna teorija. 9lbjd)rcibcu (copicren) — prepisati.
„ cinc Sdjutb — odpisati dolg. „ cinc Stcucr — odpisati davek. 9lbjrijrcibitug — odpis.
„ gruiibbud)eriidje—zemljiško-knjižni odpis. „ ber ©tcuer, bcr ©ebiifjr — odpis davka, pristojbine. 91bjri)rift — prepis.
„ ertficiicu, neumen — prepis dali, vzeti.
©vtficihutg Oon Sibfdjriftcn — izdavanje prepisov.
9(b)d|iijtc cm Strnfjeu ober ¡¡Bcgcit — strmine na cestah
in potih. 9lbfd|U)rid|Uiig — oslabitev. 9(bjd)u)ciiuiuuig — odplav. Sibfdjluiircit — priseči.
„ (miberrufen) — s prisego se odpovedali, s prisego utajiti, prisegoma oporeči. 9lb|"ciibcr — pošiljale«:, pošiljatelj, ilbfciituutg — pošiljanje. 9(bfciibiiitg?*Crt — oddajni kraj. SibfciijV&l&cBc — kazalo nepričujočih, nenavzočnih. 9(bjrtem (oerfaufen) — prodati, prodajati. „ @d)iibiinge — oddati odguance. „ ooni SI m te — odstaviti od službe. 9(bfirt)t — namen.
Csit bcr Slbfidjt — z namenom, lioteč. 3« 2(bficl)t anf — za, kar se tire. „ boje — hudobni namen. „ crlifirte — izraženi namen, izrečeni namen. „ fciiibielicjc — sovražni namen. „ be* C^cfcUgebcrž — namen zakonodalca. „ bic OHčiitbigcr 311 bcnarfjt[)etiigcn—namen upnike oškodovati.
91bjtd)tlid) — nalašč, premišljeno, s prevdarkoin.
i:;
Ülbtolutc 93fajovit(it — nadpoloviéna večina.
„ Stimincnineiirijeit — nadpolovična večina glasov. ilbfolütiviiiHC' — samovladarstvo, absolutizem. ïHbfoliitoriuiu — odveznica. odpustnica, absolutorij. Slbfuluieriu — dovršiti, dokom'-ati. iHbfuluicrter	— izučen, izšolan pravnik.
?(bfout>cru — ločiti, odločiti, oddeliti (osebe), razločili
(združene reči). iHbfaubcruiiti — odločitev, ločitev, izločitev.
„ bcrS8cr[aii'enicf)iift oom®irinbgcu bes (Svfieit — ločitev zapuščine od dedičeve imovine. Slbii)i!bmutfli=5)îcd)t bei einem Dincfjliifie — pravica
ločiti zapuščino, ilbivm-flnvpc — zaporna zaklopnica. Slbfpcrrfriirniifc — pregrada.
ilbipcrniitfl in bitniicr ßeiic — zaklenitev v temnici. ÎlbipcrniugoMiifircflcl — zaporna naredba. Slbivrcdjcit genianben etioas — odsoditi komu kaj. „ über et)oa§ — soditi, razsoditi o čem.
®aviiber ift bereits in ieljter isiiftanj abge-ïprodicn — stvar je že na zadnji stopinji raz-sojena.
ïlbftniniiirit — izhajati, kakega rodu bili.
„ bom (Schlaffer — zapustnikovega rodu biti. ilbftniiimliiiji — potomec. ^Ibftnmmiiug cbeiidjc — zakonski zarod. Slbftnttiuifl -- oprava, plačilo. lHb|te(fru — omejiti s kolci, obkliniti. Îlbftclicu — odstopiti, odjenjati. odnehati.
„ bon einer ftiage — odstopiti od tožbe. „ iioit lueiteren UnterïudjungSljaiibiuugcn — opustiti nadaljno preiskovanje. „ no m ^nieifampfe — odstopili od dvoboja. Slbftrfjuitft bon ber Slitïinge — odstop od obtožbe. Slbftcigeiibe iîinic — navzdolna vrsta. ^Ibftelleu — odstranili, odpraviti.
It
UlbftcUitiig Con OTiiitgcltt — odstranitev napak, odprava pomanjkljivosti. „ jnm SDfiiitar — potrditev v vojake, iilbftcmpcluug — kolkovanje. ilbftcrbcu, nad) bcm — po smrti. 3lbftimmcu burd) atufftcfjcn unb ©ijjcnbtcibcn — glasovali vstavši in obsedevši. 9lbfrtmmnug — glasovanje.
„ miinbiidjc, idn'iftlicf)c, cjcfjciiiie — ustno,
pismeno, tajno glasovanje. „ uorncfjincn iiber cinen Slntvng — glasovati o predlogu. SiOftimiiuutfl^lErgebmg — izid glasovanja.
„ •Scvjcidjnid — glasovnik. ilbftiurit;, — vzdržnost. 3lbftorfcn — izsekali. ilbftrnfuug — kaznovanje.
sJ(b|"trnfnitgcu loicberljoltc — večkratno kaznovanje. 5lbfnb Oou ajfoiuifopfeit — voda iz kuhanih makovic. Slbtci — opatija. 9ibt()ci(uug — razdelek, oddelek. 2(bt{)ci(itnge*(SonuiMubo (bci ber GJciibnrmcric) — od-
delno poveljstvo. s-?lbt()itit (bccnbigcn) — dokončati, dovršili, dognati, odpraviti, završili. ilbtljnintg bc8 Soncur)"e§, ber SBcrlaifcnfdjaft — odprava
konkurza, zapuščine. Slbtrngcu ciite <5cf)it(b — poplaiati dolg.
„ ciu ©cbčiubc — podreti, podirati poslopje. 9(btrcibcu — odgnati, odhiti.
„ ©ciuait mit ©ciualt — silo s silo odbijati. „ cinen 2L{a(b — posekati gozd. 3(6trcibung ber Scibcšfrudjt — splav telesnega plodu. 9lbtrcuiuuig »on Sficiten ciitcS ©ruitbftMeS — oddru-
žitev kosov zemljišča. Slbtrctcn bom 9(nttc — odstopiti; izstopiti iz urada.
lu
SHbtreten ba* (£igcntf)um ciucr wiidic — prepustiti last kake reči.
©igcntfjumiicfj a&trctcn — v last odstopiti. „ cinc gorberuug — tirjatev odstopiti. „ Don fcittcni sJiecf)tc — odjeujati od svoje pravice.
Sirf) abtrcten iaifcii — odstopiti si dati, na se prevesti dati, dati si prepustiti, ilbtrctuiig — odstop.
„ im 23cgc ber — po odstopu, odstopoma. 3ibtrctuugs*Urfuube — odstopna listina, odstopnica.
„ »SSertrag — odstopna pogodba. 3lbiirfl)ciiung — odsoja, odsodba, odsojanje.
3ur Slburtfjeilung jtigcmiefcn — v odsojanje odkaian. Slbucrfnufcn — odprodati.
Slbtuiiguug — prevdarek, ocena, prevdarjanje, pre-tehtavauje.
„ ber sBciueišniittci — prevdarjanje dokazil, ilbiunrtcu — počakati.
„ ben iinirafl — počakati predloga. 5lbiucl)r — odvračanje, bran, odpor, ubramba, za-bramba.
„ ber (Sciuaffcr — odvračanje vodovja. „ anftcdcuber Stjicrfriinfiieiteu — odvračanje kužnih živalskih bolezni. IHbtuclircn — braniti, odvrniti, odgnati, zabraniti, ubraniti.
ilblucirficii — razlikovati se.
£ic Singnben lueidjeit nb — povedbe se razlikujejo, se ne vjemajo. ?(bU)cid)citb — različen, izjemen. 9lbu>ri(l|iutg — razlika.
SOiit ber ilblucid;ung — s to prememho. „ ber Sliignbeit ber £ncf)ueritaubigen — razlika. razločki v povedbah izvedencev.
■11
tMlmicifcu — zavrniti, odbiti, zavreči.
„ bcn ¡¡ifcigcr mit beni Sinfprudjc — zavrniti
tožnikov zahtevek. „ ffir jcl.it — zavrnili za zdaj. „ bcfinitiu — dokončno zavrniti. „ bic fftngc — tožbo zavrniti. „ bil3 ©cfiid) — prošnjo odliiti. i?lbluci|cui)cr Sftcii bc» llrtfjeiic» — odbijajoč, zavračajoč del sodbe. iUmicifcubco llrtficil — zavračujoča sodba, ^(btuciolid) — odrečen, nepovoljen. nevslišan. illimcivlidic Gntirfjfibmig — odbijajoče, zavračujoče
razsodilo. 9(lhuci|uit$| — zavrnitev. Sfliuictfuttg&Srihtbe — razlogi zavrnitve, ilbmerfcu (ciuc i3riide, Srfjlcuic) — podreti, razdreti (most, zapornico . „ eincn Stufecn — korist prinesti, dobiček vreči.
®cr .onnbct luirft nb — kupčija vrže. Ulblucfcitb — nepričujoč, lienavzočen, oddaljen.
llnbcfcunit, um abiucfenb — neznano kje bivajoč; o katerem se ne ve, kje je. i?lbtuc|citl|cit — nenavzočnost.
3n icincr 2(biuc]nif)cit, mafjrcnb fciner Slbiucfcnljcit — brez njega, med tem ko ga ni.
9lbuii(fluug bcr OJefdjaftc — vrejevanje, opravljanje poslov.
lHbf,nl)lcit eiitc ©djuib — poplačati dolg. itb^nliliuig — poplačilo, plačilo, iilb^oljtuun^^cfdjdft (9iateHgcfd)nft) — v obrokih odplačno opravilo. 9(0^cidjcit — znamenje.
3(iV,icljcu (in Slbjug bringcn) — odšteti, utrgati, odbiti.
■11
illv,icl)cit bom Soline — utrgati od zaslužka, mezde. ilb,',iclciii) bnrcuif — le reči se tičoč, na to mereč. 5lb:,itfl — utržek, oilbilek.
fsii 9If>jitf) briugcn — odšteti, odbiti, utrgati. „ brv Roften — odbijanje stroškov.
9ind) 3165119 ber ttoftcn — odbivši stroške. „ nn ber gradit — ulržek pri voznim. „ Dom ©eiinltc — ulržek od plače, pri plači. „ bei ^crind^tnificn — utržek, odbitek od volil. Slb.pifie^Mcmni — odtočni žleb, odvodnik.
„ «freic 33ennad)tiuffe — utržka, odbitka prosta volila.
„ -^Serjcnte — odbitni odstotki. „ -JSojl — odštevek, odbitni postavek. „ *>Ncrf)t — pravica odbivanja, odbitka. „ «iliofivc — odvodna cev. cev odvodnica. Slb^iuciflittifl (®nl)ii) — krilo. dlcnDciitifrfic ScfjiJrbe — akademično oblastvo. 91cnbemijd|cr ©rab — akademično dostojanstvo, ilcntliolii — nekatoličan. ilccept — akcept. '.H nov lan t — prejemnik, akceptaut. ilcccvtntiint — prejem, akceplacija. Slcccptntioit$crcl>it — prejemni kredit, ilcccpticrcit — sprejeti, akceptirati, iflcrcffioit — prirastek. Ulcccfiurinm — pritiklina. ikciSnic- — prigodek, slučajnost. Slccifc — dac, užitnina, potroSnina. Slrclamatioit — pritrjevanje, vzklik.
SKtol)! ]ier acclamationem — volitev po vzkliku, ilccorb — dogovor, pogodba.
11 ' iioint — dogovorjena mezda. Slccrebitiercii — poveriti, pooblastiti. SlccreorciiiVSRedit — pravica do prirastka.
ls
Sldifcl — rama.
„ Sfiiiber — naramniki. 91 rt) t (SBcr6anitUltn) — pregnanstvo. „ ge6cn — paziti.
X'litiiff 3Idjt iaiien — zanemariti, ilditcu — spoštovati: pazili. 9lri)tuug gcbiifjrcnbc — dolžno spoštovanje. SMrfcrlmn — poljedelstvo.
„ 'ffliiniftcr — minister za poljedelstvo. „ «SDiiuiftcrium ministerstvo za poljedelstvo. 9((fcr«@crdt^c — kmetijska orodje.
„ «Snitb — oralna zemlja, oraniea. 9lct (.fmnbiuiig) — čin, dejanje. „ ftcuetbarer — davčno dejanje. „ Hiiter Scbenbcn — pravno dejanje (čin) med živimi, za živa.
„ niifiicijnicn — zapis narediti. Slctcii spisi.
(Sinfirfjtnaljmc ber Sicten — pogled v spise. „ jur Siiifidjt mittfjcilcH — spise v pregled poslati. „ -l!(uf6cionfjnmg — hranitev spisov. „ =?iu§3itg — posnetek iz spisov. „ »SBuitb — povezek spisov. „ Eiufidjt — pogled v spise.
Durdj iictcncinfic^t pogledavži v spise. „ "©jrrotiiiicriuig - razvoj spisov, eksrotulovanje spisov.
„ -Tvascifct zvezek, povezek spisov. „ -SiirotMlicrung — zavoj spisov, inrolulovanje.
spisov. „ -maftig po spisih.
„ 'indfjig conftaticvt — po spisih poistinjeno. dokazano. dognano. „ »Stile! spis.
„ »Stud roirb nngctcgt — osnuje se spis. „ »fficrtilgimg — vničba spisov.
■11
9leten*®crjcicl)iuš — zaznamek spisov, seznani spisov. „ «SBoriagc — predložitev spisov. „ «ioibrig — spisom nasprotno. „ »SBibrigfcit, offcnDarc — oči vidno nasprotje s spisi, očividno ne po spisih. 3lttic delnica. „ oitf bcn ^iiiinbcr, anf Stalite» Inutcub na imetnika. na ime glaseča se delnica. 9lcticii=l£iipitai — delnična glavnica. „ «fflcfcllidjnft delnična družba. „ -lliitcnicijiiiiutg — deluično podjetje. „ «Screin — delnično društvo. „ -¿fcidjnmig — podpisovanje delnic. Aelio coilfessoria — tožba na priznavo služnosti. Actio nogatoria — zanikalna tožba. 1'lctiounr — delničar. Slcti« — dejanski. 9(ctiua imetek, aktiva.
„ nuSfteljciibe to, kar je v denarjih tirjati. 9lctiuc ®icnftlcijiiiiig dejansko službovanje. Slctiucr etnnb — stalež dejansko službujočih. Slctiuc« mib pnifiofš SEoijIredjt — pravica volili in voljen bili. aktivna in pasivna volilna pravica. 9(ctiD*9(ii3itniibc — zastale tirjalve. „ •gorbcrimg lirjatev. „ iiilftanD aktivni dolžni zastanck. „ 'Stcuib imetek, aktiva. t, "3i«icn — aktivne obresti. 3ictil)icrcn — uvesli v dejalnost. Slctiuicrung — ustanovitev.
f, cilicr $Bcf|orbc oblastvo. urad začne
svoja opravila. „ bciS ikrtrngcž — uveljavba pogodbe. 9lctiuitntf"33c,yin — dejalnostna plača.
tt -iciuer — doba dejalnostncga službovanja. t, *3»lngc dejalnostna doklada.
:>0
iHctiuitm imetek. aktivum.
5lctovifd)c (Sautiim — aktorska kavcija, tožnikova varščina.
9Icto'3eugc zapisna priča. Slctunr (isdjriftfuijvcr) — zapisnikar. Slciivitiictur (beš §crjcit§) iglobod (v srce). ^Ibnptimutg priprava, priredba, prenarcdba.
— priredbena gradnja, stavba. „ »Softcu stroški za pripravo, za priredbo, pripravni stroški. iMdbittuuiil*9(cte — dodatna pogodba.
„ »Bcmocntioit — dodatni dogovor. „ 'SScioartiiel dodatni dokazni člen. „ -SBeifiing dodatno dokazovanje. 1'lScl plemstvo.
Slbclo^ininaining ■ prisvojevanje plemstva. „ -9Citfpriicf( — pravica do plemstva. „ -^rcibicnt — plemiški pridevek. „ «Biang — čin plemstva. ^Ibrlftnub — plemstvo.
lUbcmtiou ciitci SBcrmiicfjtniiioo preklic volila. Slbcr žila. Slbllfifion, fictje Sinicfjfofš. lUDjiuift — pristav.
^(bjuftirrrit vgotoviti. priredili, priznati, odmerili. iHbjuftirruug oprava, odmera.
„ bcr SRediiiuugeit odobrilo računov. ilbjufticrniigs>=93or)rf)rift opravni predpis. iHbjutnut pribočnik, adjutant. si(bjiituiu — pripomoček.
ilbmiitiftrntiuu — upravništvo. upraviteljslvo, administracija.
9(biiiiui|trnttuu$°3tatfj — upravni svet. ^Ibiiiutiftrntiu upraven, administrativen.
abminiftratiucu SBcgc — upravoma. „ -Sefiorbc — upravno oblaslvo.
il
iHbmiuiftrntor — oskrbnik, upravitelj, upravnik. 9l6opticrru cin Jiliitb — posinovili otroka. „ eincn Mitabcit — posinovili. „ ciit Itfiibdjcit — pohčeriti. 9(i>i>yticrcubcr — posinovnik. ilbuvticrtcr — posinovljenec. Slboptioit — posinovilev. i!lbuvtiu=l£itcrii — posinovniki. „ Minb — posinovljenec. „ SKuttcv — painali. „ Soijn — posinovec. „ -Todjtev — pohčerica. „ «Sotcr — paoče. Slbrcffaiit — nadpisovalec, adresant. Slbveffnt — nadpisanec, prejemnik, adresat. Slbrcffc — nadpis. Stbrcfficrnug — nadpisovanje. Slbrcf<J'3eitc — stran za nadpis, nadpisna stran. 9l!>uitnlitrit'?=!){cd)t — dosmrtna pravica, dosmrtni užitek preživelega. „ iicvtrng — advitalnostna pogodba. 2lbuofat — odvetnik, advokat. 9lbuofntcu=®cliiii)rcn — odvetniške pristojbine. „ -ffammer — odvetniška zbornica. „ Siftc — odvetniški imenik. „ -Orbiuing — odcvlniški red. „ ^Prufunci — odvetniška preskušnja. rr '5tnub — odvetniški slan. „ «3arif — odvetniška tarifa. Slbuufntic, Slbuofatur — odvetništvo. Slbuofntitr-?=4icfai)iguii(j — sposobnost za odvetništvo.
„ '(inubibat — odvetniški kandidat. Acstiiuatorius contractiis — prodajno naročilo. Sljfcct — vnelosl. strast, duševna razburjenost, ff ccti o it otcrc ff c — afekcijski interes.
i, ■ v4?rci» — cena posebne priljubljenosti.
2 -2
Slffirfjicrru — pribiti. prilepiti, ilffirmntiu — pritrjevalno Irdilno. Slftcr — zadnjica.
ilftcr=53cfhinb, 9[ftcnnicti)c — podnajeni. „ Seftnnbgeljer — dajalec v podnajciu. „ -SScftaiibne^titcr — podnajemnik. „ 'SBiirgc — podporok. porokov porok. „ »SBiivjiidjnft — podporoštvo. „ »¡¡Diictljcr — podnajemnik. „ »^adjt — podzakup. „ ^¡idjtcr — podzakupnik. „ '5Pfanb — podzaslava. ,, «s4iffi"bved)t — podzastavna pravica. „ 'SSerpftinbiing — podzastavba. iHgcubcu — dela, opravila, posli. Slgcnt — opravnik, poverjenec. agent.
„ iJffcntlidjer — javni opravnik. 9(gcntic, ilgentfdjaft — opravnišlvo. agencija, opravilslvo. 9lgio — nadavek, ažija.
„ -3ttfrf)iag — nadavek. ilgiotngc — barantanje z nadavkom. ažijotaža. IHgiun — sorodnik po očetu.
Vfgiioocirrcit — priznati, prispoznati, spoznali, za pravo sjioznati.
9(<|ttc*cicruitg — prispoznatcv, potrditev. 91grnr-S3f[)orbc — agrarsko oblaslvo. %rnrijri|c (AJcmciiiidjnft — agrarska združba.
„ ¡Dperntion — agrarska operacija. 91f)itticu — kaznovati, pokoriti.
£ie gef)lcr fiub mit (Mbftrafcu 311 nijiibcn — pogreški naj se kaznujejo z globami. \Hl)itbuitg, nngcincftcitc — primerna kazt n.
©ci fonftigcr iiiptbiutg burdj ciitc Strafc — da kazni ne zapade.
33ei ftrcngftcr ^iljiibung — pod najoslrejšo kaznijo.
'J 3
5lid|»?lmt — meroskusni urad. „ '©cliiiljr — meroskusna pristojbina. „ 'SDiciftcr ■— meroskusnik. „ -Drbnung — mcroskusui red. „ liniji, ficljc Stnumofi. „ ■ 3tvirf) meroskusna črta. „ -SBefeu — meroskuslvo. 9(iri)cu — preskusiti, preskuSevati. SHirfjniig — meroskus.
AleatorillS coiltractus — pogodba na srei-o. 3lli6i'Seiuei» — dokaz, da je bil kdo drugej, da ni
bil tam. 9(licuatiuu — otujitev. Sltimciit — živež, hrana.
Sllimrutatipii, iKimcuticning — preživljanje, preskrboval ije.
iKliiiicutationc^iBcitriig — preživljnlni donesek.
„ -®ci'cd;tiguiig — pravica do preživljanja,
do preskrbovanja. „ »tfovbcrung — alimentacijska tirjatev. „ -©eiiuljr — preživnina. „ «Softcn — stroški preživljanja. „ "Scijhmg — preživljevanje. „ »SRatc — obrok preživnine. Sllincn — odslavek. Sllirpiutcr 21)cii — nektilik del. 911fol}o(*9(iišbciite — iniinžiiia alkohola, ki se dobiva. iHifiilloluilirtcr — alkoliolomeler, alkoholomer. Slllcgnt — priloga, dokladek. Mcgimmgo-^eidjcit — priložilo znamenje. 9I((riii*SBe{tg — samoposest. „ -SHcfiUci- — samoposestnik. „ «©iflnitljnm — samolastnina. „ 'ISigcntijumer — saniolastnik. „ -^af)icr — samoplačnik. 8t(icr=gnnbigft — najiniloslneje.
Ji.
5?illcr4)6d)it — najviši. „ »fjiidjftc (Siit]d)licijuug — najviše odločilo. „ „ ©cncijmigiuig — najviše potrdilo. „ 'ilDdlft bcgcidjlietc» 0)cfiirij — po Njegovem Veličanstvu zaznamovana prošnja. „ • l)LH'lift biefeiben — Njegovo Veličanstvo. iHIlfiiUig — morebiten, če je kdo, če je kaj. 3(llfnlligr ilofteit — stroški, če bi jih kaj bilo. 3(llgrmrht— občen, obeč, splošen, sploh. ?(U(|ctuctiic 9lnorbnung — splošna naredim. „ SHcftimiimng — splošno določilo. „ ©mdjtSorbiuuig — občni sodni red. iUlflcntriitcc- bfirgcrlidieš (ilcfejj&ud) — občni državljanski zakonik.
flUgemcittcii Mcrnituiš bringen — obče razglasiti, splošno naznaniti. 51II in n,', — zaveza.
„ SScrtrng — zavezi i a pogodba. 3llljiil)rlid) — vsako leto. 31IIob — alod, proslolashia imovina. 31 liobinl — proslolaslen, alodijalen. „ -Grbe — deilič proslnlastnine. „ SBcrfafienfdjcift — proslolaslna zapuščina. „ Sjmiibgeu — proslolastna imovina. iHllobuicntiuu, Mobificrnug — preobrnitev imovine
v proslolastuiiio, alodizaeija. 3lUuitgr — podaljšek. 31llnuiiiin — naplav, naplavina. 311mofru — miloščina, milodar. iltVnnuribr — planinska paša. 3Upl)nbctifd) — abeceden. 3lltnrnt — stara struga. 3(ltcntl)olif — slarokatoličan. 3lltcnH)olifd) — starokalolišk. Slltcr — doba, starost, prilclnosl. „ ber ftiubfjcit — otroška doba.
9(ltcr her SMiiiibcrjafirigfcit — Juha ucdoletnosli. „ bcr lliuniiitbigfeit — doba nedoraslosti. „ bcr SBollinljrigfcit — doba polnoletnosti. 3lltcro=(£iafic — starostna vrsta, letni razred, letna vrsta. „ »©citofic — vrstnik. „ 'ííadjíicíjt — izpregled nedoletnosti. „ -Sd)iuiid)c — ostarelost, onemoglost. „ »2tufe — doba. Sleltcru, ficfic Sitem.
9((trruntiu — menjaje se, vrsteč se. čredeč se. ídtcniicrcit — vrstili se. črediti se. Alteriim taiituin — še enkrat tolik. SMtluriffcr — mrtvice. Alvens derelietns — opuščena struga. 9(niciiuratiuncii — zboljSave. 91iiiciibcmriit — popravni predlog, íliiuicftic — pomilostitev, amnestija. 91mory(| — hrezličen.
Slmortifntiuii, 9(inortiiicnmg (cincr Urfunbe)—amortizacija, razveljavlja, usinrtba. „ cinco ©djiiíbídjcincS bctuivfcn — dolžno
pismo usmrtili dati. „ cincr jjorbcrung — razdolžiter, odplačevanje.
9lmurti|ntioni?=Krfciintni« — razsodilo o amortizaciji. „ »fficrfnljren — amortizacijsko postopanje. „ -s4$inn — razdolžni črtež. ,, -Míente — razdolžni dohodek, razdolžna renta.
91uiurtiftcrlmr — razdolžen. razdolživeu. Slmortificrcu — amortizovati. eiite Urfunbe: usmrtiti.
cinc ftorbcruiig: odplačevati. Jllllt — urad. služba, opravilo. ,t offcntlirfje« — javni urad. javna služba, rr auSfiBen — urad izvrševali, službo opravljati, ura-dovali.
■11
Sidi ju ciiicni sJ(mtc befenncn — prištevati se h kakemu uradu (opravilu). 3lmt íjiiubcíii — uradovati. službo opravljati.
Jai lueitcrc Sinit fianbeín — dalje po zakonu uradovati. ravnali.
Ta* Sinit bcginnt feine SBMrffanifcit — urad začne svoja dela. XHuiticrcu — uradovati.
lUintifruiig — uradovanje, opravljanje službe, službovanju. iMciutlid) — uraden.
„ beflíaubigt — uradno poverjen. Slctutli(l|c illiigabcu -- uradne povedbe.
„ Stufforbcrimg — uradni poziv. XHcmtlidjcr SJrfuiib — uradna najdba.
„ 9Bcg — uradoma. 9lctitt(id)c Seiintuiá eríatigcn — uradu na znanji- priti.
„ i)iifd)vift — uradni dopis. ^Iiut?* — uraden, služaben. „ 'ílbídjrift — uradni prepis. „ »9lct — uradno dejanje, služabno dejanje. „ 'Sleten — uradni spisi. „ «ííiijcíjcit — uradna čast. „ »Slntrilt — nastop urada, službe. „ -SJefugitiá — uradna oblast. „ »©ereidj — uradno področje, uradni okoliš. „ »©cndjt — uradno poročilo. „ «5He,iirf — uradni okoliš, služabni okraj, področje. „ -ffleifigc — uradna plača. „ »©fatt — uradni lisi. „ IStjcf — načelnik urada, predstojnik urada. „ -Eorvefponbcitj — služabno dopisovanje, služabni dopisi.
„ 'Sicncr — uradni sluga. „ »CSntfc^miij — odstava od urada, iz službe. „ -ffirinncviiug — uradna priponmja.
■11
8lmio=5iU)ning — uradovanje. „ «©cbimbc — uradno poslopje. „ »©cbict — uradni okoliš. „ '©cbrnuci), fiir bcu — v uradno porabo. „ -@cl)eunni3 — uradna tajnost. „ "®eib — uradni denar. „ »©cfdjait — uradno opravilo. „ -ffictuait ftef)t 311 — uradna oblast gre.
- ©dunit, SDiifi&vnud) bcr — zloraba uradne oblasti. „ ■iimibciii — urad opravljati, uradovali. „ '.^nubiintg — uradno dejanje, uradni posel. čin. uradno delo. uradovanje. 3Mc 3$ornaI)mc bcr Slmtšljanbiung o&Iicgt ifjm — on ji; dolžan, uradne posle opraviti. „ 'Jpnubluitg pfiegeu -- uradovati. „ £>cmblung ubcrtrngcu — uradno opravilo naložiti. „ -.'panblung uorncljmcit mit Scmnubcm — uradovati
s kom, poslovali s kom. „ •Snftruction — uradni poduk, uradno navodilo. „ »isiiociitar — uradni inventar. „ 'Sanjici — uradna pisarnica. t, 'fticibung — uradna obleka. „ --Scitcr — voditelj urada. 1, 'Scttung — vodstvo urada. 1, 'Socalitdtcn — uradni prostori. 1, »Crt — uradni sedež, uradišče. 11 -^aufdjalc — uradna poj>rečnina. 11 «$eriobe — uradna doba, čas službovanja. 11 '$crfon — uradna oseba. 11 »SJJerfonaic — uradno osebje. n -^flidjt — uradna dolžnost. 11	— uradišče.
n '^rotofoti — uradni zapisnik. n *9taug — uradni čin. n ^ Sadje — uradna, služabna stvar. n Siegci — uradni pečat.
SImM-Silj — uradni seilež. „ -Sorcngci — uradni okoliš. „ »Stliubc — uradna ura. „ 'Sitfpcnfion — suspenzija ud urada. „ »'Jng — uradni dan. „ -Srfjčitigfeit — uradovanje. „ *Ucbcrgnbc — izročitev urada. „ «Untcrridjt — uradni poduk, uradno navodilo. „ -Urfimbe — uradna listina. „ »33ering — uradni zalog. „ -¡Bcrhift — izguha urada. „ »^rrvidihutg — uradni posel, uradno opravilo. „ '^cridjiii)» — uradna zapora. „ -^cridjimegciiljcit — uradna moleljivost. „ ■fflirfinmfeit — uradno poslovanje, uradno delovanje.
„ »SSirf)flmfcit begiuiicn — pričeti uradno delovanje,
pričeti uradovati. „ -SCBirffoinfcit ciiiftcflcn — urad neha delovali. „ 'SBoljnuug — uradno stanovanje. „ -iuurbc — uradno dostojanstvo. „ «Scidjcii — uradno znamenje. „ -Sfihmfl — uradni časnik. ,, -Scnfliii^ — uradno spričevalo. „ *3uid)rift — uradni dopis. 9lmt*iucgruf uon uradoma, služabno. po uradni dolžnosti.
9Son nmtštucgcn obcr cmf Sintrng uradoma ali po predlogu. ilmt-Murgig uradoma.
^liutoiurgigr (Sintrngmigcn — uradoma izvršeni vpisi, ^liinlog — podobno, pripodobno. slir-uo. iilunlugc 2(iiorbiumg slir-na naredba.
,, SluUHMibiliig — po lialičnosti ali pripodobnosti vporabljati. slično vporabljati. <sii aimiogev SBeifc — slično.
■11
Slitnlogic pripodobnost, podobnost. »ličnost, iliuilplinlict — analfabet. nepismen, ilmitiifc — analiza, razkrojita, ilimrrfjic brezvladje, nered, anarhija, jlnnrrinft ¡inarliist.
iliitirrniimcu — določili, postaviti, odrediti, ustanoviti. „ einc grift rok določiti. ,, ciiic'Sagfniivt dan odrediti, narok določili. 9lnbrtrnri|t, in — z ozirom na to. da; glede na to. oziraje sena to. ker: zastran. zavoljo. iHubirtrn ponuditi.
„ etlten Gib ponuditi prisego, ponuditi se k prisegi. 1'lnbictrr ponudnik.
Jlubot bci ber iveilbictiiini ponudba pri dražbi, jlnbringrit (cinc Gingnfoe) podati, vložiti, izročiti. „ ncuc Umftanbc — navesti, navajati nove okolnosti.
ilitbriugiutg, ¡jur S«t bcr 2i. bcv Šlnge oh času podane tožbe.
*Hiiciciiuitnt čas dozdanje službe, služabna leta. ilubnifru spomin.
iMiibrutcu — omeniti, opomniti, v misel vzeli, namigniti, načrtali.
ilciibmi— premeniti.preinačiti.prenaredili.predrugačiti. iHcubcmug izprememba, premena. |)rememba. pre-11rugačba. prenaredlta. „ ovgnnifdje organska prcnaredba. „ bcr SMagc predrugačba tožbe. ~Hrubcrnug** 9(uSluei3 — izkaz o premenah, preniein-bni izkaz. „ -33iatt — premembni list. iHubiriitru riu iscrbmlint — podtikati, podtakniti hudodelstvo. iHiibrtugrii — priganjati. ?lHbrol)cti — pretili, žugali, zapretiti. zažugati.
■11
sJluSrol|cn cinc ©iibftrafc — zapretiti globo.
91ubro(|uug borlaufige bcr Strnfc, bcv Giitfcvnung — zapretivši poprej komu, da lio kaznovan, da ga (iz sej«') odvedo.
llutcr 9(ubrofjung bcr gefefclid) juiafjtgcn Strafeu — zapretivši zakonito pripustne kazni.
llutcr Sfiibrofjitng ucm 3>unngi?niaiivcgeln — zapretivši prisilne naredbe.
9luctfcru — izpodbadati, izpodbujati, vnemati.
9(ucifrruug — izpodbujanje. vnemanje, izpodbadanjc. „ ju s-8erOred)CU — izpodbujanje, izpodbadanjc' k hudodelstvu.
91uctgueit — lastiti si. svojiti si. prilastiti si. osvojiti si kaj. polastili se česa.
„ 1'icf) 93i(buug — omiko, izobraženost si pridobili.
9(ucrbc — zemljiški dedič, glavni dedič.
9(ncrbictcn — ponudba.
9(iicrbictiiug ju ciucnt falidjcit Gibe obcr faifdjcn 3eugniffc — ponudba krive prisege ali krivega pričevanja.
9(iicrfnunt, gcfcjjiid) — zakonito priznan.
9lncrfcuncu — priznali, pripoznati.
„ bn» 9lužb(ci&cn fiir gcvcdjtfcrtigt — spoznali. da je kedo opravičeno izostal. „ cinc Scfmib — priznati dolg.
9(urrfciuiitiig — priznalev, priznava, pripoznalev, pri-pozuava.
„ bcž gortbeftnnbcs — priznatev nadaljne veljave.
„ bed fiinbc« — priznati otroka za svojega. „ bc» SRcrfitc* — pripoznalev pravice. „ cincr Sdjulb — priznava dolga.
91ltfnlt — napad.
■11
9lufnU gcum(t)amcr gcgcit čine ^crfoit — nasilni napad osebe.
„ ciucž Skrmogenš — pripad imovine. 9(nfnllcu — pripasti.
Stngcfolicncr icadiiajš — pripala zapuščina. 5t«fnWo=i}icci)t — pravica do pripada.
„ «Sag ciiic» SRcdjtc» — pripadni dan pravice. „ „ cittc» 55crmnd)titiifcS — volilni dan. 9tufnug mncficn — početi, pričeti, začeti, začenjali.
il*or bcm 9liifangc — preden si! prične. 9lnfnitg3=Jcrmin — začetek, čas začetka, rok začetka,
začetni rok. 9lufcd)tbnrc Jpanbiiing — izpodbitni čin. 9lufcd)tbnrfcit — izpodbitnost. 9lufcd)tcu — izpodbijati.
„ cittc (Šntfdjcibinig — pobijati razsodilo. „ i m iHcdjtsiuege — pravdoma izpodbijati. 9(ujcd)tHiig — izpodbijanje.
9tufcd|tuug cinc« ©cidjfiftcž — izpodbijanje opravila. „ Don ilicdjtc-ijnnbfuitgcu — izpodbijanje pravnih dejanj.
^uiaffigc SUlittcl ber %tfc$tung — dopuščena izpodbojna sredstva. 9lnfcd)tung8*9(u>pviid), bejfcn SSorljanbeniein ginubljnft madjen - -overoviti. <la obstoji neka izpodbojna pravica. „ '?iii)pnid), beffcn Durdjfiifjnnig — dogon
izpodbojne pravice. „ -Scfiagtcr — izpodbojni toženec. „ Scrcdjtigtcr — izpodbijalee. „ "Afift — izpodbojni rok. i, -©cgiicr — izpodbojni nasprotnik. ,, (\Jcici5 — izpodbojni zakon. ,, filnge — izpodbojna tožba. „ -^proccfS — izpodbojna pravda. „ r»icd)t;— izpodbojna pravica.
■11
9lufcrtigen — naredili, napraviti, ugotoviti.
9lnfcrtigintg — naprava.
Sinforbcrnufi — uvel- P°S°j» zahteva, zahtevek.
3)ctt Stnforbcmngen cntfprccijen — zahtevkom vsi reči, vstrezati. 9litfrngc — prašanje, popraševanje.
9iu8 9Iniaf§ einer Dorgefommcncu 9infragc — ker sc je popračalo. 9(iifiil)rcn (citieren) — navesti, omeniti, povedati, v misel vzeti; navajati, imenovali. „ (ieiten) — voditi, biti na čelu, načelovati. 9Inful)rcr — vodnik, voditelj.
9(ufiil|ritng ber ©ritnbc — povedati, zakaj: navedba razlogov.
„ Oci cincr itvnfbarcit Jpanblung — biti voditelj, biti na čelu pri kaznivem dejanju. 9(ugnbc — napoved, poved, povedba. izpovedba, podatek. naznanilo. „ amtlidje — uradna povedba. „ eibiidjc — zaprisežena izpovedba, izpovedba
pod prisego. „ tucicntiidic — bistvena izpovedba. „ br§ iltedjtšgruiibcži — napoved pravne podstave. „ beš SngcS — povedati dan. povedba dneva, •/. dnevom.
„ bc» 9ibii)ciiimgogviinbeš — povedati, zakaj se je zavrnilo.
Snfofcnt bicic Stngnben uidjt luibcriegt lucrbcn — kolikor se te povedbe ne ovržejo. 9htgcbnt — ovaditi, napovedati.
„ miigtidjft bcftimmt — povedati, kar se uajdo-ločneje more; kar najdoločneje povedati. 9(ugcbcr — ovadnik.
9lugcblid| — baje, kakor pravijo, kakor se pravi. 9(ugcblid)cr ".pntvem — ki si patronstvo lasti. 9(ugcborcuco 9iccf)t — prirojena, vrojena pravica.
■11
iHugebot — ponudba, jlitgcbot bci SBerftctgeruitgen — ponudek. v,»lugcbcil]cit iaficu bic i£)unticf)ftc Untftftufeung — kar je mogoče podpirali, kolikor mogoče podpirali, jliigrfaugcu Don — počenši od. počenši z. jliigclicu um bcit ©eiftcinb — pripomoči prositi, jlngcliorru ciitcm Sanbc — prištevati se kaki deželi, spadati v deželo. „ bem iiiidjterftonbe — pripadali k sodniškemu stanu, biti sodniškega stanu. 2(ugrl)9rigc bc§ cigcncu Jpau^ftaubcS — lastni doinačinci.
svojci, udje lastne družine, ilugrliurigrr cincS Sanbc» — deželan.
„ eineš Stnnteš — državljan, pripadnik države. l'lngrl|origfcit —pristojnost, domačinstvo, domoviustvo. '■Hugrfingtcr — obtoženec. j(ugrli) — zadav, zada vek. ara. kapara. iliigclcgcu Hrfi ctluaS fein ioffcn :— prizadevati si, truditi se, brigali se za kaj. VHugclcgcnl)citrit bcš $tcnfte3, in — v služabnik stvareh. „ offentiidic, ^artciiidjfiit bci ffintfdjcibung uon—pristranost prirazsoji javnih stvari. „ int Siigc bcfinbfidjc — stvari, katere se obravnavajo. '■Hngclobcu — obljubiti.
„ mittciu §aubfdjiage» — obljubiti podavši roko, v roko seči. '■Niigclobung — obljuba.
„ bc§ SormunbcS — obljubovanje varuha. „ eibcSftdttigc a&ncljiucit — namesto prisege
slovesno obljubo prevzeti. „ leiften — obljubiti, ^(iigciitcficu — primeren, pripraven, iliigcuicficnc 9iiirfiidjt ncfimeit — primerno ozirati se.
Ia§ ben Umftčinben Slngcrneficnc — kar bo okolnoslim primerno.
■11
2litgcmcfjcnl)cit — primernost.
Sliigcitomtucii, bafS — recimo da, vzemimo da. ako, če. 9liigcnr5)itct — zapovedan, zavkazan. iilitgcorbnctc SPcrfcfjršbcidjriinfungcn — zavkazane omejitve prometa.
dlngcrcgtc Jpinbcrniffe, 93ebcnfen — sproženi zadržki.
pomisleki. 9liigcjd)ult>t(|tcr — obdolženec, ^(iigcfrtotc ščit — postavljeni čas, ustanovljeni čas. iHiijicjtcIlt — nameščen.
„ banerub — v stalno službo vzet, stalno nameščen.
bci ©cridjt — pri sodišču služeč, ilngrcifcit — prijeti, zagrabili.
„ (gciunlttljatig) — napasti koga, lotiti se koga. „ (Bcftrcitcn) — omelati, izpodbijati.
®ic ©litfcfjeibung fcntit niigcgriffen tocrbcn — razsodilo se more izpodbijati, iilitgrcifcr — napadnik. ^tugrcn^cuS — soseden. 3(iigrrti.',ritbr ©cnicinben — sosedne občine. XHitgriff — napad, ugrabek.
„ tijatiidjcr — dejanski napad. „ loibcr bic pcrfbnlidjc ?yrcii;eit — napad na osebno svobodo.
91itl|(icfen — nasekali, nasekavati; nasek, nasekavanje. sJlul|nltcii — zadržati.
„ cincn Scrbrcdjcr — vjeti, zagrabili, zasačiti,
prijeti hudodelnika. t, SBricfc — ustavili, ustavljati pisma. „ bci eiuciit ,3oilnmte — zavslaviti pri carinskem uradu.
„ jur 9frbcit — k delu zadržavati, siliti, prisilili. „ mit ©jen nit ben giifjcn — vklenili noge v železje.
„ im Slrreft, imfterfcr — držati v zaporu, v ječi.
3:.
DcrSiliagcr ift ansufjaitcn —od tožuikajetirjati. iliilinltcviiaft — opora, oporišče.
9iiirl) SHafigabc ber Dorijanbcnen 9Cuf}nftv puuftc — kolikor se to da storiti; pi> meri oporišč, kar jih jo. lUulinltiing — prijetba. zapor, ustavba.
„ in Einjcifinft — držati samši zaprtega. „ jur "Jlrbeit — siljenje k delu.
ttojtrn ber Sinfjaltnng — stroški za prijetbo. Uliil>mig (iBcifntj) — dodatek, pristavek. „ i^eiiagc) ■ - priloga, doklada. „ i s4?nvtci) — stranka, privrženci.
Snmint Slnijaug — s pripadki. iHitljiiugcr — privrženec, pristaš. Sluliangig, ^rorcfš, UuU'i\iidjung, fficrljimblung- leko-
ča pravda, preiskava, razprava. 91ul|(iiigig mitdjcn — početi, pričeti, začeti.
Ungcndjtct ber nnljringigcn SBerijnnbiung — r-e prav razprava teče. „ nindicit cinen ^Srocciž — začeti pravdo.
^ci cinrm ©criditc anljfiitgig gcntndjt tutrbcu — pred sodišče priti. ,, mad)cn mittcift flfngc — pognati s tožbo. „ tiiadicit bili? ©efiid) — podati prošnjo. „ lein — rešeno ni.
Ter '¡jkocefs, bnš 3>erfni)icit(bic SScrljanblung ift anfjangig — pravda, razprava teče.
Snrfjc ift bei rinem ©eridjte anljnngig — stvar je pred sodiščem. 91iil)(iugigfcit ber Strcitindic — pravda teče. 9lnl)cfteu — prisili, -lulicimfngcii — odpovedali se. 91iil|eimfngung bciS ©eiucrbcš — odložitev obrla. 91n()eiiuftelleu — na voljo dali. prepustiti. 9(ui|eifd)ig mnd)cit fidj — obečati, pripravljen bili, ponuditi se.
XHul|(toc» bošavtigcr 2iiicrc — hujskanje, lialnijskavanje
hudobnih živali. ^(nl)uruun — zaslišatev. zaslišba.
iinri) Slitfiovuufl — po zaslišbi. zaslišavši, poprašavši.
Aniniiis donaudi — namen koga obdarovati. Aniiims doiuitiouciii ¡iccipiciidi — volja dar sprejeti.
XHiifnuf — kup. nakup, nakupovanje. 3(itftutT9*33ctotfliftung — dovolitev za nakup, ilufcr — sidro.
5htfcr>5Bojc — siderni poplavek, boja za sidro.
„ »s^ia(j — sidrališče. iliitcr« — sidra vreči, sidrali. iliifcnibco 2d)iff - zasidrana ladja. iHuflitgc ■ obtožba.
„ iiffcntiicfje, prioatc, jubfibiarc — javna, zasebna, subsidijarna obtožba.
„ crJjebeu — obložiti.
„ -SBefc^IitfS — obložilen sklep.
„ -SPimft.— točka obtožbe.
„ 'Sdirift — obtožnica.
„ Stnnb, Sierfcjjumi in bcit — devanje pod obtožbo.
„ UcOerfdjrcituiifl — prekoračba obtožbe. Stnflfificr — obtožitelj. obtožnik. ^(uflrbru, bic {Rccfjtšfoincu flcbcn ifjni nit — pravni nasledki ga zadevajo, se ga drže. 9(uf umnim — priti.
Slllf SMrii fomiitt cS nit — na tebi je. od tvoje volje je odvisno, tis foiiimr oicl nn — mnogo je na tem, dosti zaleže.
iŠd) Inijc cš liirl)t bnrauf anfommen — ne dopuščam, tla bi prišlo do tega: ne dam. da bi.
Slnfoftcu — načeti, načenjati: načetek. načenjanje. iHutiiudiftrii — na znanje dati, napovedati, oznaniti, oglasiti.
iHufiiudifiuiifi — oglas, razglas, oklic, napoved, naznanilo.
ihilnflc (SScrf) — naprava.
„ (crftcr (Sntluurf) — vzorec, osnova, obris, načrt, osnutek.
„ (itfciinflc) — priloga, iloklada, dodatek. „ frud)tbriuc|enbc — plodonosno nalaganje. „ flciucrbšniafiific — obrtovna osnova, ohrtu ustrezajoča naprava. „ riiier Seufgnibc — naprava gnojne jame. „ iciiter Strofjc) — osnova, naprava. ,i bc-J SkrmogciiS - ■ nalaganje imovine.
Kapital — napravila glavnica. „ „ cffectiUcS — resnična napravila glavnica.
i, „ ncimiucUež — imenska napravna glavnica.
„ Mofteu — napravili stroški, ilulafs — prilika, začetek, vzrok, povod, priložnost. Sin«? Sluiaiš — vsi cd. ker. zavoljo tega. f, fcicvlidjer — slovesna prilika, iltilafoliri) — o, ob, o priliki, po povodu. iltilauScn — pristati, pristajati. Shilaiiflcu (iilnjudicn) — zaprosba. ilitlcflcii ciu Slftenftiicf — osnovati spis. n ©eib — naložiti denar. „ t »011 ©djiffnu — pristati. f/ bcn dmtiidicn 'ocridiiiiiš — dejali pod uradni
pečat, pod uradno zaporo. m ciu SKicrf — osnovali, napravili delo. „ fntdjtbriiiflcnb — plodonosno naložiti. '•Hitlcguiig (uoii (JaritafieiO — nalaganje, naložba.
:is
3ur iHnTegung uiut ^npillcngelbmt geeignete SBciteffectcii — vrednostni papirji, v katerih se sinejo nalagali novci varovancev.
^litlcguiig Don Scifcin — vklepanje v spone.
„ ber ©mnbbficfier — naprava zemljiških knjig.
lHitlrl)ci: — posojilo. t „ aufnehmen — posojilo vzeli.
„ begeben — posojilo dali. iHiilrljeiii^Sioš — žreb posojila, l'litlrifye — jemanje 11a posojilo. 3litleil|er, ber — izposojevalec. Zuleitung — navod, navodilo, ^(itlotfeii 311111 58cr£ircci)cit — zvabiti v hudodelstvo, ^liinindieit bil* jener — zanetili, zakurili. iHuiuajjeii fifl) — lotili sc. lastili si, svojiti si.
„ iicii bcn Stnfdjcin einež öffeiitlirfjeii ¡Beamten ober iUiiiitciriS — lastiti si vide/, javnega uradnika ali vojaka.
^(11 m n funt g eine» SKcdjteä — lastitev pravice.
„ einer Serüitnt — laslitev služnosti. Sliimclöeii — napovedati, oglasiti, zglasiti. priglasili. „ eine gorbernng — napovedali tirjalev. „ snr aiguiDicrnng — v ugotovilo napovedali. „ ein 9tcd)tämittei — oglasiti pravni lek. ilitmelber — zglasnik. zglasitelj. napovednik. ilumclbevflidjt — dolžnost zglasitve. ihuuelbinig —napoved, napovedba, zglasitev. zgla&inje, prijava, naznanilo.
iinrf) gefdjefjener 3(nmelbimg — po zgla-silvi.
„ beš (Soiicurfci? — napoved konkurza. „ int Eoncurfc — zglasitev v konkurzu, zgla-
šanje lirjalve v konkurzu. „ oon gorberungen — zglasitev tirjalev. „ ¿um ^atcntfdjnfcc — zglasitev v dosego patenta.
ihimcISuMfl tion SRedjtsmittein — zglasitev, zglašanje pravnih lekov.
Šeitpuuft bcr 81. — doba zglasitve. „ aubriugeii — zglasilev podati, zglasiti. „ cutgegenncljmen — zglasilev sprejeli, prevzeli.
3liiiiiclbungS»S81anquett — zglasilna golica. „ *®ogcu — zglasilna pola. „ «gormuiar — zglasilni obrazec. „ -grift — zglasilni rok. „ -©ejnd) — zglasilna prošnja. „ »"^criobc — zglasilna doba. napovedna doba.
„ •^flidjt — dolžnost zglaševanja. „ '^rotofofl — zglasilni zapisnik. „ £abcHc — zglasilna tabela. „ 'SBcrfafircn bci SRidjtigfteHung udu ©ruub» obcr fflcrgbiidjcru — zglasilno postopanje pri vravnavi zemljiških ali rudniških knjig. „ -Šorfdjriftcu — zglasilni predpisi. i, -3cit —• čas za zglaševanje. Slumcrtcn — zaznamovati. Slitmcrfitug — zaznamba.
„ biidjcrlidjc — knjižna zaznamba. „ bepofitcnamtlidjc — zaznamba v depozitni knjigi.
„ bcr uiuffunbigung — zaznamba odpovedi. „ bc» ©cfucftciS um Slbtrcunuiig — zaznamba
prošnje za oddružitev. „ ber ^»DpDtfjcfariingr — zaznamba hipote-karne tožbe.
„ bcr Scgitiiiintioii bc» fiinbc-i — zaznamba
legitimacije otroka. ,, bcrSinugorbiuiug — zaznamba vrstnegareda. „ bcr 9icd)t«frnft bc§ llrtfjcilcS — zaznamba pravnomočnosti razsodbe.
K»
iMiiiitcrfniig bcr Siniultflufinftuiig — zaznamba vktipne zastave.
„ bcr Streitniilniiigigfcit — zaznamba zarete pravde.
„ perföniidjer ^crfjnitniffc — zaznamba oseb-nili razmer.
„ Der cjefutiucn &crftcigerung — zaznamba izvršilne dražbe.
„ bi» jum Sinlangcn bc>3 Original, bcr lieber-fefcimg — zaznamba do c'asa. da dojile izvirnik, prestava.
„ suni Biuccfc bcr Eonftnticruiig bcr 9ical-cigcnfdjaft cincš öewerbe» — zaznamba v poistinitev realne lastnosti obrta. iluiiicrfnugo-iliubrif — predelek, razpredel za opombe. 'Jluunlierub — približno, primeroma, skoraj. 'JIitunIjiitc — sprejem, prevzetba.
„ itubcfdiriinftc — neomejeno prejemanje. „ (SSortiušfe^iutg) — domnevek. misel. „ bess (£tjaraftcr3 eine» öffentlichen iienmteii —
prilastiti si značaj javnega uradnika. „ uon tiicfdjeiifcn öoii Seite eine» Beamten —
jemanje daril v uradnih rečeh. „ nit itinbcaftatt — posinovitev. „ bc» JBcrmndjtuiifcž — sprejem volila. „ bež SJer)precf)cn8 — sprejem obeta. „ bcr Sßaiji — sprejem volitve. „ nit Snfjimigšitatt — sprejem namesto plačila. vzeti namesto plačila. '■IScrjug iit ber Siititafjiitc — zamuda pri spre-jeinu.
iliiuclimluirc Sidjev^eit — primerna, prikladna varnost, '.'liiurliiucit bcii SIntrag — nasvetu pritrditi.
„ bic Srbfdmft — sprejeti dediščino, jluuictcit — prikovati. XHnttoitcc — oglas, oznanilo, anonsa.
■11
iliinnitrit — h'tnina. aimiiiitfitcit»öetvag — lclninski znesek.
„ '3aijiuiig — plačilu letnin. plačevanje lelnin. jluunUiercu — ovreči, iliiiiullicrmig — ovržl>a. Anomalie — nepravilnost, jluoiitituc Slnjcige — ln-ezimena ovada. jliiurbucn — napovedali, priredili, učiniti. ukazali, za-v kazali.
„ bic Jpftuptbcrfinitbiimg — zavkazati glavno
razpravo, določili glavno razpravo. „ 2ngifltjuugcii — naroke, pravdne dneve določiti.
bic S3cmef)imiug oon Sßerfonen — zavkazati. da se zaslišijo osebe.
3c() ftubc (lujuorbncn, wie folgt — ukazujem tako.
XHiiprbiuutg — določba, ukaz. določilo, odredba, narod ba. zavkaz, zapoved, lieber beiißrblidic Siiiorbnung — po ukazu oblastva.
„ icljtrailtige — sporočilo poslednje volje, oporoka.
„ bes GictetjcS — zakonovo določilo. „ uon fflfafircgeiu — ukazati naredbe. „ bev Sagfafeung — določitev naroka, iliipiiffcnlic ©eiofllt — primerna sila. Sluvlnticu — načrlovati. načrtovanje, iltiprcifnng unuttiiciicr ober ocrbotciicr Jpaiibiiingcii — bvalitev neniavnili ali pre|iovodanili dejanj. Slnrniiicr — mejaš, sosed.
„ bcrgbnubcrcd)tigter — mejaš, ki ima pravico rudarjenja.
-'liinuliru — nasvetovati. nasvetovanje. nasvet. "Jluf Slitratiieit — po nasvetu. „ cincä ^erbrecficiiw — nssvet v hudodelstvo.
i -2
91nrcd)cubar — všteven.
9lnrcri)citbnrc SMcnftieiftung — vštcvno službovanju.
„ Sicnftjeit — vštevna služabna doba. lUnrcdjcnbnrfcit bcr Šicnftjcit—vštevnostslužabnedobe. 3(nrcd)iiru — všteti, vrafuniti. v račun postaviti. všle-
vati. vračunjati. v račun poslavljati. 9hircri)iiung — vštev, vračunjanje.
,, in bcn ®rbtf)cii — vštevanje v dedinski del. 3liircd)nutigs*fafjig — všteven. 9hirrgcn — sprožiti, vzbuditi.
®cr	tonrb angcregt— dvojba je nastala,
pričelo se je dvojiti. iHiircguiig — izpodbuda. opomin.
Stuf 2(urcgung — po opominu. @ttoa§ in Siuregtiug bringcn — sprožili kaj. Slurcpnrticrcit — porazdeliti, iliircpnrticrt — porazdeljen. 3(urid)trit — napraviti, storiti.
„ Scfjnbcii — škodo storiti, škodo prizadeti, škodovali.
3liirufcii btc Jpiifc bcr Scijorbc — poklicati oblastvo
na pomoč, od oblaslva prosili pomoči. 31itfngc — napoved, naznanilo, poročilo.
„ -5J5oftrn (3ott) — napovedni urad. napovednica. „ •Skrfflfiren — napovedno postopanje. 31uf(iffig — prebivajoč, stanujoč.
„ bieibcub — stalno naseljen. sJtu|iif|igcr — naseljenec, naslanjenec. SilnfnljbcrSRcdjtuing—računski postavek, stavek, nastavek. 9lnfd)nffuug uoit iskren — nabava blaga. 9(nid)njfiut<ie*.ttojlfu — stroški za nabavo, nabavni stroški.
„ '^reiš — nabavna cena. 9lujrf)niutu(| eigene — na svoje oči.
3luf bic 2(nidjnuuitg gegriinbct — na nazor oprto.
t:i
91iifri|ciu — videž. podoba. dozdcvek.
(Ss ljnt bon Sluidjciu - videli ju.
®ciu i(u)rf)ciuc liflrfj — kakor jo viditi. kakor se
kaže.
2lnfd|lng (ilfftcfic) — prilepek. lepak.
„ (bcrecf)iimbe SdjritMing) — preudarek, cenitev.
račun, proračun. „ iSt. &.) — naklep.
iUiittctft Slnfijitigcs, burdi Stnfdjicig — z lepaki, iiuiibinadjuiig burdj uffcntiidjeii 9(nfci)iaq — razglaševanje z lepaki.
Sinfdjiag bringcn — v račun vzeti, v poštev jemati.
SlutVr 9lnfcfjiag falcibcu laffcn — i/, računa izpuščati, v nemar puščali. 91u|d)lngcu — nabiti, pribiti.
3litjd|ltcjjru fid) bcm Stvnfucvfafiren — pridružiti se kazenskemu postopanju, pristopiti li kazenskemu postopku. 91u|d](ufo — stik.
„ (SlbijčijiDit) bcS Scfcfjabigtcit au baS Strafocr fajjren — pridružitev poškodovanca li kazenskemu postopanju.
3)ic iBcilngen foigcit im Hitfdjluffc juriicf — pridcjane prilogo si- vračajo. „ -SPn^tt — stična železnica, jlnfdjulbnt — pripisati, obdolžiti: pripisovati, obdolževati. 9liifd)iilbiguiig — obdolžitev. 9lit|d|uibiguuflS«fflemciS — obdolžilni dokaz.
„ *$unft — točka, katere je obdolžen. 9(ufd))uc(im — oteči. napeti se. 9(ufd)U)r(iiutg — oteklina, otok. 3(ufd)u>c»uiuut{i — naplavina, plavje. prod. nasipina. ilnfcljeit a(» (fiir) rtluaž—smatrati, imeti. Šteti, čislati za. Sit alS funbgcmadjt aiijufelicn — velja za razglašeno.
u
'Jhtfclirii (SBiivbe) — ugled, veljava. „ (2td)timii) — spoštovanje.
<sii ?(nfef|iuui — glede. o. v ozii'u na. oziraje .-e na.
Jluicticn ibcmcifeni ©cbiilireit — odmeriti pristojbine.
„ bcn 2ag — odločili dan. iln fid) — na sebi. „ „ fcriiigen ctum* — pridobiti si kaj. „ „ idfcu — kupiti.
„ „ jicjjcii — potegniti k sebi. na se vzeti. -Hitliri)t — mnenje, misel. ¡Hitficblcr — naselnik.
XHuficDluug in rmubcii Sčinberit — naselitev v tujih deželah.
„ (iiicbcriaii«n(j»orti — naselbina. Jlnfiiiiicii, munbiidjcS ober fdjriftiidje» — ustna ali pismena zaprosba. ii iv i it ii ¡111 g — n as nova.
„ oon .'pocijticrvatf) — nasnova velike izdaje. 9lufyrnri)c o« ba>i ^Jii6iifum — nagovor na obrinsLvo. ;Hiiiorrri)cn (bcgefircu) — zahtevati, lirjati. iskati.
SBivb ber (irini* bcr Si oftcn oon ciiicr ^nvtci anficiprodjcn — ako se kaka stranka oglasi, da naj se ji povrnejo stroški. 'Jluipnidi — tirjatev. pravica, zahteva, zahtevek.
„ uriontivrfjtiiciicr, cioilvcrfitiidjer — zasebno-pravna tirjatev, zasehnopraven zalile vek, za-sebnopravua zahteva.
3Iu»J prtoatrcditiitficu Sitcin abgcteitetc 3in iprudje — zahtevki, ki se izvajajo iz zasebno-pravnih naslovov. „ gc)ctjiid)er auf — zakonita pravica do.
tteiu ilnfpnid) — nikakoršna pravica. „ iucd)icimajjijier — pravica po menični šegi. „ fjnbcit auf ctlon» — pravico imeti do česa. po čem prašati.
1.-1
3» itniprudj ncfinicn — lastili, svoj iti si kaj, /.ahtevati, tirjali. ',Hm>r«ri| auf oorjitg^meiic iBemcbigiuig — pravica do prednostnega poplačila, auf ®i»ibcnbcubc5ug — pravica do prejemanja dividcnde.
auf ©ntfdjabiguiig — pravica do odSkodbe. „ auf 3u(afTliiig — pravica do pripustitve. Surdifftfjruiig bcž vii. — dognali pravico, ©citcubmatfjiuig be» 91. — zglasili pravico. iliifvriiri)c aiiStragen — tirjatve dognali. ,, crficbcn auf — pravice si lastiti do. „ mcidje bvitte ^cvfoiicn crfjebcu — kar druge
osebe zahtevajo. „ geitenb madjcu — potegniti sc za tirjatve, svoje pravice dognali, svojim pravicam veljavo zadobili. „ tuibcritrcitcube — nasprotne lirjatve. *Huft>nirt|3brrcd)tigtcr — vpraviCenec. ilitfvitlcn — naplavili, nanesli.
in* aiigcipuite Erbrcidj — naplav, nanos. Sfoftnlt (giiftitnt) — zavod, i, 19Riiijrc get) — naredba.
Slnftaltcit mib S.*orfci)ningcit — naprave in na-redbe.
jur Siužgabc Don ^faubbricfcn bcrcdjtigte — zavod, ki ima pravico izdajati zastavna pisma. ,, gcmeiuniifeigc — občekoristna naprava. „ offcntiidjc — javna naprava, iliiftnltcn gcgcn bie ^cft unb auftecfenbe Mvanfficitcn — naprave proti kugi in nalezljivim boleznim. t, liiadjeti jur Jvfiidjt — napravljati se k pobegu. it trcffcn — storiti, naredili, vkrenili. Slnftnlto-Strjt — zavodni zdravnik. Sliiftnub ('SBiirbc) — dostojnost.
h (§. 122 žt. C.) — spodobnost.
ili
9luftnnb (»Siucifeli — pomislek.
„ (iiinbcniia) — ovira, zadržek, spotikljaj.
SHit 9(nftanb — iloslojno. spodobno. „ offcittiidicr — očitna spodobnost. „ fittfidicr — spodobnost. „ bcfjcbcn — zadržke od|iraviti. „ crljcbcn — sprožiti pomislek, spotikati se ob čem.
„ filtbCH — spotiko najti. „ limdicit — ovire delati.
tS§ uuteriicgt feinem Siitftnnbc — nič ne moti,
ni pomislekov proti čemu.
Siknit feiii Sinftnnb oblunitct — ako ni nič na
poti.
iHuftnubigc sBcciegnuug bcv ©ijegatten — spodobno
obnašanje med zakonskima. iHuftnitbigrr llutcrljnit — spodobno izdrževanje. 'Hnftniiboluo — brez pomisleka, brez zadržka, brez spo
like, brez vsake težave, ilnftcrfciib — kužen, otroven, nalezljiv. 5?iitftcrfcitbc itijicrfrauFfjcitcit — živalske kužne bolezni. 9(nftccfiutg — okužba. 9in|tcrfiuiga=Stoff — kužnina. iHnftcIlcu — v službo vzeti, namestiti.
SSciin 2lmte angcjlcllt — v službi pri uradu. „ ciiic GigcntfjuinSficige — začeti lastninsko tožbo.
9hiftcllitug (»icnft) — služba, mesto.
„ (iliifitnljuic iu bcn iSiciift) — namestitev.
®ei Slnftciiung unb SBeforbcrung — kadar naj se kdo v službo vzame ali povzdigne na višo stopinjo. „ blcibcubc — stalna služba.
SOJit cincm Sinite unucreinbnve Mnftellnng — z uradom nezdružljiv posel. „ einer Slnge — vložba tožbe.
■11
SlnftcUuiin bcr Scijrer — imenovanje učiteljev.
„ bcr s^ri&atait!ingc—znsebnoobtožbopognati. „ itn Siir.tc — namestitev v uradu. 3luftcUiutfls=2>ccret — namestilno pismo.
„ "5tii)içifcit —namestnost, sposobnost namestitve v službo. „ "Crt — mesto, kanmr je kedô postavljen, imenovan, nameščen. Sluftiftcr — napeljevalec, našiuitovalec, nasnovatelj, začetnik.
31uftiftun(t (ju SScrDrcdjen) — napeljevanje v hudodelstvo.
Sluftojt — spolikljaj, zadržek, ovira.
„ ncfjmcn — pohujšati se, spotakniti se, spotikati se.
iHuftufiifl — S|iotikljiv, pohujšljiv, nespodoben. ÎlHÎtrcuflcii ciuc S'iaçjc — vložiti tožbo.
„ ciitcn s^rocci3 — začeti pravdo. 91uftrru<|iing — napor. 3(iiftreujiritb — naporen. 9lnjtridj — namaz. 9(itjnd)cn — zaprositi, poprositi.
„ bic ridjtcriidjc .Çiilfc — i)omoč sodnika poiskati.
„ fur fitf) — prositi sebi kaj. 9(nfitd|cn, bné — prošnja, zaprosim.
ytuf 3lnjud)cii — na prošnjo. 9tuf etflcncâ Stnfiicfjcri — na svojo prošnjo. „ ftellen — zaprositi. n ubcrreirfjni — prošnjo vložiti.
®em Sltifudjcn jtattçicben, luillfafjren — privoliti v prošnjo, prošnji ugoditi. 91nfud)cnbcr — prosilec. Slntljcil — (îljciiitûljmc) — vdeležba. i, (cincr s^arjcàc) — delež (parcele). i, bcr bent Sciiofltcn ait bcm ©djaben jur Soft
■iS
ffiflt — delež škode, za katerega je toženec odgovoren.
9(ntl)cil neumen — vdeležili se, deležen biti. 5luHjcils=bcred)tigt — do deleža vpravičeu. „ '9ifd)t — deležna pravica. „ «2d)eiit — delcžnica. „ -SBcrfjfittniS — deležno razmerje. 9lutiri)rctifri|cr SScrtrag — antihretska pogodba. Slnticipnubu — prej, poprej, naprej. 9(ntictyntiu=9iatc — anticipalni obrok; predplačni obrok.
napredni znesek, odplačilo. Slntrng — nasvet, predlog, ponudba.
UcBcr Slntrag — po nasvetu, po predlogu. „ gntiidjtlidjcr — prosojni nasvet. „ crftottcu — nasvet podati, nas ve t o vati. „ cinbruigen — predlog staviti, predlagati. „ ftellen — nasvetovati, predlagati. Slntrngcn mtf bic gcringftc Stvnfc — najnižo kazen predlagati.
3litirngo«iiciict — na zahtevunje razžaljenca kaznivo dejanje.
9iutrag*@teQung — nasvetovanje, predlaganje. Slntrrtcu bnš Sinit — nastopiti urad. službo. „ beit Sciuciž — nastopiti dokaz. „ cincn ©ib — nastopiti prisego. „ bic ©vbjdjnft — nastopiti dediščino. „ cinc ©trnfe — nastopiti kazen. iHutrctiing — nastop.
„ cincž (iieu>erbc§ — obrt začeti. Slittricb — nagon, nagib, vzrok, volja.
9lnš cigenem Slntricbc — sam od sebe. XHittritt — nastop.
93 or 2intritt ifireš 21 m te* — preden nastopijo svoj urad. „ bev ©troje — nastop kazni. „ ber $ormuiibfdf)iift — nastop varstva.
■11
Antwort — odgovor.
Sicbcnnb ílntiuort geben — odgovor dali. jluurrtrnucu — zaupati, izročiti.
„ Remonti cinc Sadie sur S?criuaí)rung — zaupati komu stvar v shrambo. Slnucrtrautci» @ut — poverjeno, zaupano blago.
®cr Auffidjt anucrtraut — v nadzorovanje izročen, skrbi zaupan. 3(iiucnunubt — soroden, ílnucnuiuibtidinft — rodbina, sorodstvo. Slinunriio bes 3¿Míbc» — namnožitev, žare i a divjačine. 3tuiund|fru — narasti, namnožiti se.
„ ber 3infcn — naraščanje obresti. 3luuinlt — zastopnik, zagovornik, pravdnik.
„ ber 8lböofatcnfainmcr — pravdnik odvetniške zbornice.
3lnwnltö«©nbftitnt — pravdnikov namestnik. Slmuiirtcr — pričakovalec, čakalec. Slmuanidmft — pričakovanje, čakanje. 3lunjcioautt — nakazni urad.
3lnwcijcu (auftragen) — zavkazati. odkazati. velevati komu kaj. „ ©clb — nakazati denar. „ i ucrinciien irgcnbiuofiin) — napotiti. 3luiurifciibr ¡ücfiürbe — nakazujoče oblastvo. Slmucifcr, ber — nakaznik. 31mucifuiig (Sífíignation) — nakaz, asignacija. „ (Elief) — nakaznica, ček. „ Onftruction) — poduk, napotek, podučilo, navodilo.
Slmucifung faufmänniidic — trgr.vska nakaznica.
9(uf cinc bejtimnite „Seit iicidi Sidit lautenbc Siniociiuitgcn — nakaznice glaseče se na določen čas po vidu. po prikazu, ííadi Stuweifunfi bes ©ciiiciitbcöor|tclicrä — po zavkazu občinskega predstojnika.
4
■11
sJiadj Slnroeifung bei ©efeiješ — kakor zakon določuje, ukazuje.
9lntucifnug auf ben (£iuilrcd)tžiucn — napotitev na civilno pravdo.
ilnn>ciinngs=93ogcii — nakazna pnla. „ *©ebiif|r — nakaznina. „ '©efdiflft — nakazovanje. „ »SRegifter — nakazni zapisnik. „ -llrfimbc — nakazna listina. 9lntuc»bbnr — raben, uporaben, rabljiv. veljaven.
Sie 33erorbming ift and) auf anbete RaHc anroenbbar — ukaz se da uporabiti tudi v drugih slučajih, se prilega tudi drugim slučajem, velja tudi v drugih slučajih. sJlmuenbbnrfeit bc§ ©efe|}es — uporabnost zakona.
„	cine§ Eibe§ — kedaj se je posluževali
prisege.
sjiu)ucitbru — uporabiti, upotrebili.
„ bie gcfe|}litfjcit SJiittel — rabiti zakonita sredstva.
„ SJiiiijc jnr .£jerbei)cf|affiing ber Seijelfe — prizadevati si za pridobitev dokazil. „ nnridjtig — napačno uporabiti. Miinjcubmtg — uporaba, raba, spolnjevanje.
„ ber SBeftimmung — poslužiti se določbe,
uporabili določbo. „ be3 ©efefte» — uporaba zakona. Mittuctibung einer Strafe — prisoja kazni.
„ ber mitbernben unb crfdjlucrenbcn Umftfinbr
— ii[)(ii'aba olajšil in obtežil. „ beš abgefüllten ©erfaf)rcnš — poprijeti se skrajšanega postopanja. 3« Stntocnbung briiigen — držati se česa. rabili kaj, ravnali po čem, obrnili kaj. fällt unter bie Siniocnbung einer bc|on<
51
bereit Sßorfcfjtift — ravnati se je po posebnem predpisu. 9lmurubuiig fiiibcn, ^oben — veljati, prilegati se. uporabljati. raztezati sc na. obsegati, fiitbet uid)t Stiiiueiibung — ni uporabno, ne velja.
3?a» ©efey finbet ilniuenbititg — zakon velja.
3)aS ©efetj finbet feine Slniuenbuiig — zakon ne velja.
Tie Scftintmiiiig fomuit gur Slinuenbuitg — ravnati se je po določbah. 3ur uoßeii Stniueiibung fotunieit — do dobrega obveljati.
<511 Siultjcnbnng treten — moč dobiti, nastopiti.
9lmucrbeu (beveben) — - nagovoriti, vabiti, nagovarjati. „ (bciteHen) — naročiti. „ (hingen) — najeti. 91uiucrber — nabiralec. 9lmuerbiiug — nabiranje.
„ bon SDiilitärperfoucn — nabiranje vojakov. „ uon SDiitgticDent gum Vereine — nabiranje udov v društvo. Slinuefeu — posestvo. Slmucfcub — pričujoč, navzočen. ^tinucfc»(|cit — pričujočnost. navzočnost.
®ie Stntocfcu^cit bc» ^orii^cnbcii littb bie gitjicintiig ciiieäSdjriftfüfirerS ift uotiiluenbig — potrebno je. da je pričujoč predsednik in da se privzame zapisnikar, yiuiuitrf iSyortourfi — očitanje. 9l«;',nl|l — množina, število. 91 Ii,',«vien — nastaviti, načeti. 9lii;,cigc (einer ftrafbnvcn Jpnnbluitg) — ovada. „ — naznanilo, zglasilo. poročilo.
1*
■¡Pflidjt jur 3(iijeigc — dolžnost naznaniti. 3n ber Sinjcigc ift bcFnnnt ju gebcn — v naznanilu je povedati.
3uv iinjcigc oei-pflidjtct fcin — dolžan hiti naznaniti.
3lii,',cigc crflattcn, lnadjcn — naznaniti, ovaditi, /.glasiti. „ ftrift — naznanilni ruk. zglasilni rok.
'Jiflidit — dolžnost naznanjcvanja. naznanilna dolžnost.
ilit.^rigcu — ovadili, napovedali, naznaniti, /.glasiti.
„ unigcfjciib — s prvo pošto naznaniti. ilit:,cigcr — ovadnik. ovaditelj. ilii^cigcrobcUilimuig — ovadnina. jliijrigmig — ovadek, ovadljaj, ovadilo, znamenje. iHit^cigiutgru uon SBcrtircdjcn, SScrgcficii uiti Uclicvtrctiin gcu — ovadljaji hudodelstev, pregreškov in prestopkov, ilu^cttchi ciitc Sfridiiuoriuig — nasnovati zarolo.
„ ¿iluijiigfciteu — zatrositi prepir, razprtijo. *Hit,',iiglid|frit — zbadljivost, žaljivost. iljjiumgc — oddelščina, apanaža. A piacere — na voljo. XHvotl|cfr — lekarnica. ilvorlicfcr — lekar.
,, (Miilfc — lekarski pomočnik. „ i3[iiitniftion — navodilo lekarjem. '.Hvtiarnt — priprava, priredba, aparat. ^Ipprllnut — apelant. jlvvcilntiou — apelacija. ilpvcUntiuuo^lnmelbnng — zglasitev apclacije. ,, ¡Scfdjlucvbe — apelacijska pritožba. ,, -Sinrcbc — apelacijski odgovor. „ ¡Jvift — apelacijski rok. „ 05cridjt — spelaeijsko sodišče. ,, Hoftcu — apelacijski stroški. t, llrtficii — apelacijska sodba.
■11
5lppcllntiou<i*5Bei:rai)rcn — upelacijsko postopanje. „ -^er&cr — apelant. „ *3uflr bcr weitere ftctit offen — moči sc je dalje pritožiti. Appellieren — apclovati. 5lppcitiiicntial=iJaj:c — pritičua taksa. Appuiut — posamezni kos. 5lppretur=33are — apretarno blago. Approbation erwerben — odobrilo zadobiti. Approbieren — potrditi, aproborati, odobrili. Approbierenb ober reuvobierenb — odobrujoč ali za-vračujoč.
Approbierter Jljtcmrjt — potrjen živiuozdravnik. Aequiualent — namestek, odinena, povračilo, nadomestilo.
„ -©ebiifjr — namestek. Aerar — erar, državni zaklad.
ilcrnrinl^eäiiflc — prejemki iz državne blagajnice, iz državnega zaklada. „ ^liaffa — državna blagajnica. „ 'rtovberung — tirjatev državnega zaklada. „ »Selber — državni denarji. „ r(ihit — državno blago. „ «Siegie — državno upravljanje. „ »hiiicgcniifš — pokojnina iz državnega zaklada. '
„ ' Straße — državna, erarska cesta. Aerarifd) — državen, eraren. Acrgcriti* — pohujšanje, soblazen.
„ öffentlidjcä — javno pohujšanje. Arbeit gelieferte — storjeno delo.
¡BcfteDung unb SSollbringung einer Arbeit — na-ročba in izvršitev dela. Arbeiter — delavec. Arbeitend) — delavska knjiga.
„ Giiiftellung — popust dela, ustavitev dela.

31rbrits=fčilng — dober za delo. sposoben za delo. „ «Siiljigfcit — sposobnost za delo. „ -@i'6er • - delodavec. gospodar. „ ©efliffc — pomočnik pri delu. „	— delarnica.
„ »Siirfiftc gebungenc ■ ■ najetniki. „ «Seiftuiig — delanje. ,, *2ol)it — mezda.
„ «ioS — brez dela, brezdelaven, ne imajoč dela. „ •sJ£ef)incr — delavec.
„ '^aiifc — preslanek z delom, prenebljaj v delu,
odmor pri delu. „ '^icrfoiiCH — delavci. „ -Wicilt — dolžnost delali. „ 's^i-(itnteit ber Stvfiflingc — nagrade za delo
kaznjenccm. „ <9tauni — delovni prostor. „ «idjcu — delomrzen. „ -@d)cu, bic — delomrznosl. „ 'Stenic — delovna šola. „ "Strafen — kazni v delu. „ »Sag — deloven dan.
„ -Unfiiljigfeit tfjeiltucife — delovita nesposobnost za delo.
„ »Untfrbrcdjuiig — prekimba dela. „ -SHerbaiib — delovna zaveza. „ '^crbiciift — zaslužek. „ '9ierf)iittiu» — delovno razmerje. „ -Scrmittiimg — posredovanje dela. „ -l{icf) — delovna živina. „ 'j^cit — delovni čas. „ -3eugni§ — delavsko spričevalo. Slrbitrrtgc — arbitraža. Slrbitriir — samovoljen, poljuben. Jlrdjitcft — arhitekt. 3(rd)iu — arhiv.
!?(rd)io»$ircctov — ravnatelj arhiva.
„ ©e&iiljrcit — arhivne pristojbine. 91rd)iunr — arhivar.
Slrglift — zvitost, zvijača, zvijačnost, prekanjenost.
Slrgliftig — zvit. zvijačen.
Mrpmciit — dokazilo, argument.
9(rgumrittntiim — dokazovanje, argumentacija.
9lrgiuol)it — sum.
Sirili — ubog. reven, siromaški.
„ ivcrbcn — obožati. ilrui, ber — lehti.
„ ^binbc — preveza na roki, ročni trak. Strmec — vojska, armada.
„ -ttommaitbo — armadno poveljstvo. 9trmcit-9(uitait — zavod za uboge. „ Saffe — blagajnica za uboge. „ ®rittci — tretjina ubogih. „ Siiiiagc — preživa od hiše do hiše. „ '5onb — zaklad za uboge, uboški zaklad. „ jpoit», «Jšiiftitnt — ubožnica. „ »^crccut — odstotek za uboge. , -iPftcgc — oskrba ubožnih. „ ■^fleflfiiaft — skrbstvo ubožnih. „ 'Siccfjt — pravica revnih.
SBctuiiiiginifl, ©eiuafjntng bc§ 9(rmciircd)tcž — dovolitev, dodelitev pravice revnih. „ > 35crmogcnfd;nft — uboška imovina. t, 'SScr)orgmui — preskrba siromakov, ubožnih. i, &ertretcr bcigcbcn — pridali zastopnika revnih. Slrmntl)o=3aigm3 — ubožni list. Slrrcft (©cfangiiiS) — zapor. a (9?crbot) — prepoved. i, prouiiorifdjer — začasni zapor. n ftrenger — hud zapor.
Mbfurjung bcS Sirreftc» — skrajšava zapora. SDiit iilrrcft bcicgcn — v zapor dejali.
r»r»
5irrcft«SScfc6i — zaporno povelje. „ •©inric&tuHg — zaporna oprava. „ 'Socnic — prostor za zapiranje, zapornica, zapi-rališče.
„ »^rotofoli — zaporni zapisnik. „ -Strcife — zaporna kazen, zapor.
airreftftrnfc tritt ein — zapor nastopi.
Jin ilrrcftitrafc umioaubeln — v zaporno kazen
premenili.
„ »SSerf)dngung — prisojevanje zapora. „ -SScrfcfinrfung — poostritev zapora. „ 'SJerioaiter — oskrbnik zapornice. „ «SBerfier — prosilec prepovedi. Slrrcftnut — jetnik.
9lrrcftnutcn4turipaim — jetniška priprega. ilrrljn — zatlav, zadavek, ara, kapara. ilrruitbieren — zaokrožiti. 9(ri'Mibicrniig — zaokrožba, zaokroževanje.
„ 0011 (Sritiibftiicfen — zaokroževanje zemljišč.
„ oou aSnibgrcnscu — zaokroževanje gozdnih mej. ^(ririinl — arzenal, orožišče. 9lrt (Oattimg) — vrsta, pleme. „ (SBcifc — način.
2inf gccignctc 5(rt — primerno, ilnf gcjcUtnafeige ilrt — zakonito. „ uub ii!ciie ber Grfiilliuig — način, kako naj se izpolnjuje.
„ ber ®tcucrcntrid)tniu] — način, kako davke opravljati.
„ bc» iBerfnljreits — vrsta postopka ;di pravde. „ ber aicrbffentticfiung ber ©cfejje nnb ^erorbmmgen — način, kako objavljati zakone iu ukaze. Strtcil ber Strcifcn — vrste kazni. „ ber Silgung — načini poplačila.
.) /
Slrtcric — odvodna žila, žila odvodnica, ilrtifcl — člen.
„ (im (Hcfrfjaftc) — blago. roba. kos. predmet. \iiu]iditiici) ber iii bicfcm tarife gcnaniitcu SCrtifei — kai- se tiče v ti tariti imenovanih predmetov. „ Dcrcinbarcn — člene dogovorili. 3lrtiftifri| — umetniški. Slrtiftifd)c Erscuflniife — umetniški izdelki, ilr^uci — zdravilo, lek.
„ »Stoffc — zdravilne tvarine. „ Iaj;e — zdravilska odred bina. „ iiovvfttll — zdravilska zaloga. „ ^libereitiiiirtcn — zdravilski pripravki. Slrjt — zdravnik.
iler^te-Scinnucr — zdravniška zbornica. 5lcr;,tlid) — zdravniški. 91cr$tiid)c v-Uo[)aitbfimc] — zdravniška lečba. „ 6)cbi'tijrcn — zdravniške pristojbine. „ iiilfc — zdravniška pomoč. „ lliitcrfucijnng — zdravniška preiskava. 3(er;,tlid|C«> ©utfldjtcti — zdraviliško mnenje. 9(fcrui>riitru — sorodniki v navzgornji vrsti, predniki.
rodilci, zaroduiki. Slfvirnnt — aspiraut. Slifccuron;, — zavarovanje.
„ -Stllftott — zavarovalnica. „ '©efcllfd^aft — zavarovalno društvo. „ »s4-{oitJ5C — zavarovalna polica. i, »^vncmic — zavarovalnina, zavarovalna premija.
„ »'-ocrtrai] — zavarovalna pogodba. Sljjccitricrru — zavarovati. Slfieitticrcn — nabirati vojake, novačili. 9(ffcnticrt — potrjen v vojake. Slffcuticnturj — vojaški nabor. iliicut=(£ommiiftOii — naborna komisija.
:»8
3tffcnt«Siftc — naborni imenik.
„ -Drt — naborni kraj. Sljfignant — asignant, nakazujoči dolžnik, naknznik. Slffipitt — asignat, za plačnika odkazani, odkazancc. iHjjiguatar — asignatar. nakazani upnik, nakazanec. 5lifin»ntioit — asignacija. nakaz. Slffimilicrcu — priličiti. 5lf|iftciit — asistent, pomočnik. ilffiftCH,^ — pomoč, asistenca.
„ iciftcn — pomagali, pomoč dati. „ '3»iflQe — doplača za pomoč. Slfjocintton — združevanje, združba. Slfol — zavetišče. lHtl|ci|"t — bogotajec, brezbožnik. iltljciomits — brezboštvo. liogotajstvo. 911 l|iu c ii — dihati. 2(tl)mitu,q0arj)aitr — dihala. Sltmojvliiirc — atmosfera, ozračje. 9(tmojvl|(irijd)c 9iicbcrfd)iagc — izpodnebna padavina. ^Ittcutnt — napad.
9(ttcr(|imniji — liahrbtno pripisovanje, nahrblni pripis.
9lttcft — svcdočba, spričevalo.
9(ttribut — pridev. pridevek.
Slrttcnb — jedek, razjeden.
2lcl»-ft'nlf — jedko apno.
„ 'fflajfcr — jedka voda. Slnction — dražba, iliibicn;, — zasluh, avdijencija.
„ Semonbcit gcbcn — pustiti koga pred se. Slubitor — avditor. iliibiturint — avditorslvo. Sliidituriuiii — poslušalci. Slujnrbrituiifi — podelava. 2lnfbd|nltcii — hraniti.
Slufbcrcituitfi bcr SDiincralicn — pripravljanje rudnin. 2lufbcrtit«nj|ii=SScrfftdttc — pripravljahiica.
:.9
iluibciicruitfl — zboljšek. poboljšek. XHiijbruml)rrn — shraniti, hraniti. ilufbcuml)ruiig — hranjenje, shranitev, shramba. „	amtiirfjc — uradna shramba.
„ ber Slftcu — hranjenje spisov. 3liifbciunI)ruufl«i=Drt — hmniSče. Slufbictci! olle SDŽiitcl — po močeh si prizadevati, vse žile napeti.
Slufbirtuug fcc3 SanbftnrmS — sklic črne vojske. 9luibriugrii ciucit goub — spraviti zalogo, pripraviti znesek.
Sliijbriiigung ber Kontingente — dopolnitev krdel. Slnfbriirfcn baš ffleridjtšficgcl — pritisniti sodni pečat. SliifciitiutbcrTolgc — zaporednost. 31ufrutl)itlt — bivanje, prebivanje.
„ rinem SBerbredjcr ober Sefcrtenr gcgcbcncr — postanek dan hudodeiniku ali vojaškemu ubežniku.
Saucr beS 21ufciilljnlte» — trajnost bivanja. „ bicibcnbcn ne()incn — staln-. se naseliti. 9liifcutl)nlte=$Bejirf — okraj bivališča.
t, »Ebibciij — razvidnost po bivališču. „ «©emcinbe — občina bivališča, bivališče,
stanovišče. t, »Cvt — prebivališče, stanovališče. „ Ort bc» Stfilucfcnbcn — prebivališče nepri-čujočega.
i, »Crt ftanbigcr — stalno prebivališče. „ -Crt imbcit — bivati, prebivati. „ -Ort, fflerbot i fin ju uerlaffcn — prepoved zapustili svoje prebivališče. 9(iiicrlrgc» — naložiti.
n rcd)ti?fraftig — pravnomočno naložiti. „ cinc SBebingmtg — naložiti pogoj. Sluffnllcnb — znamenit, čuden, očiviilen. 9Iuffaf|uitg icbcnbigc — živo razumevanje.
GO
sJluffnfiuugo=@aLic — razumnost. XMuffiubiiiig — najillia.
ttuffinbititB gccigiictc Oincfifovidjumin; pflcgcit — storiti kar je primerno, da Li so našel.
ilnfforbcrn — nagovoriti, nagovarjali, pozvali. 91ufforicrcr (6). D.I — pozivnik. Slnffurbcnutg (St. &.) — nagovarjanje. „ (©. ¡D.) — pozivanje. „ fiber iiiiitliciic — na uradni poziv. vsled uradnega poziva. \Hnffort»criutgf'--ftingc — pozivna tožba.
„ -^rocef» - pozivna pravda. „ •SJcrfaijrcn ki ©runbabtrennungen — pozivno postopanje pri oddružitvi zemljišč', ilufforftcit — pogozditi. XHufforftutig — pogozditev. pogozdovanje. 3lMffurftiui.no=GoiiHuiifioii — komisija za pogozilitev. „ •ErfciintniS — pogozdilvena razsodita. „ -^ftidjt — dolžnost pogozditi. „ »^>lnn — pogozditveni načrt. 9luffriid)ch itrf) (oon SSunbcn) — zamladiti se. X'litffiilirnug, tabclloic — brezmailežno vedenje.
„ brnmatiidjcr ober niiiiifdiicbcr SBerlc — predstava dramatičnih ali godbenili del. i?lnfgnbc — naloga.
„ ber iBriefc mitf bie s4>oi"i) — oddaja pisem. „ »ffludj - ■ oddajna knjižica. „ •Sdiein — poštni prejenmi list 9lnfflnbo=^>oitamt — oddajni poštni urad. „ «SicccpijTo - poštni prejemni rccepis. „ =2tntion — oddajna postaja. 9litfgebcit jnr V^oft — na pošto dali.
„ bie ®crtretung — zastopstvo popustiti. ,, bie Sidicrlldt — zavarovanje, zagotovilo opustiti.
(¡1
iliifgcücr (»011 (Hütern) — oddajnik, predajnik. pre-
dajalec. Slufgcbot — sklic.
„ bcr Elie — "klic. oklicevanje. 3lufncbi>t9»®iipfits — izpregled oklicev.
„ (Ebictai) S?crfal)ren - ■ oklicni postopek. Jlnfflcforbcrtcr (wegen Söcrülimiing) — pozvanec (zaradi
hvalisanja). iliifgclniifcnc Soften — narasli stroški. Sliirgclb — nadav. nadavek. XH»fgrjd]iuoUc» — nabrekel, nabuhel. Slufgrcifcn — zasačiti. Sliifl|(tltcu — ovreti. ustaviti, ovirali.
bic (ijrccntioit — ustaviti izvršilo, ficfi — bivati, prebivati, muditi se. ilufl)fbcit — odpraviti, razveljaviti, veljavo vzeti, preklicali. ovreči.
einen Hcfdjiufš — razveljaviti sklop, eine SJeftimnnmg — določilu vzeti moč. „ ISoiniitniticntioncn — občila odpraviti. „ bic (Snrotei — skrbstvo odpraviti, skrbstva
izuebiti koga. „ eine ©cbiitjr -- davščino odpraviti. „ bic ©cmeiiifdjaft — razdreti skupnost. f; ein 0Jefe|} — preklicati zakon. „ bic ,£>aft — odpraviti zapor, izpustiti koga i/, zapora.
ein >)icdit — pravico razveljaviti. . (beciibcui eine Siljung — završiti sejo. r- bic uom llntcvfudjimg&riditer verhängte Strafe — ovreči po preiskovalnem sodniku naloženo kazen.
r, bie Strnfbnvfcit — kaznivost sneti, vzeti, t, bn« 'Jciliiimnt — cb veljavo dejali oporoko. „ bnš SJcrbot — preklicati prepoved. i, bn* SBcrfafiren — postopanje vničiti.
2lnfl|cbcu cin fficrmiiditni« — preklicati volilo. ,, rine Serorbuung — razveljaviti ukaz. „ cinc SScriaiuiiilung razpustiti zborovanje. „ bic Sertoafirungšijaft — začasnemu priporu (zavarovalnemu zaporu) konec storiti, bic 58oflnifli)t — razveljaviti pooblastilo. Sic bcibcrfeitigcn ©eridjtšfoften lucrbcn gcgcn fcitig aufgcijoDen— sodni stroški obeh stranck se obotajo.
lHufl)rbuiig — odprava, ovržba. razveljava. preklic, raz-krep.
„ ter 33eid)iagimi)mc preklic zasege. ,, cinc* ©rfeiintnifieS — razveljavba razsodila. „ cittež ©Eccutionšactes — razveljavba izvršilnega čina.
„ ber clicticfjen ©cmcinicfjnft — razdružba zakonskih.
,, bc§ OrbeitS - ■ razpust reda. „ ber 3trnfc — ovržha kazni. ,, bes llrtlieii* ovržha sodbe. „ ber 3$cr&inblid)fcit — razveljavba dolžnosti, zaveznosti.
„ bcš itmibredjtlidicn SSerfafjreuš — odprava
naglosodnega postopka. ,, eineš iiertrageš — razveljavba pogodbe. ,, bcš Icjjtcn SLMHcii» — razveljavba poslednje volje.
^(ufl)rbeii — šunlati. našunlali. ščuvati, naščuvali, hujskali. nahujskali.
iHiiflilirni nehati, prestati, minili, ponehati.
,, eiu (Megcuftnub ¿11 fcin — nehati (prestati)
hiti stvar česa, bili predmet. „ 3ied)t ju fcin — prestane biti pravica.
1'tiifliorru, ba« — prestanek.
„ ober bic Siufiiifung cinc» fficrtragcž — prestanek ali razveza pogodbe.
3lufl)orcu eincr .ScHintg — časnik neha izhajati. Stiiftlrircu — pojasniti, razjasniti, dopovedati, razbistrili. Vlnffliiruitg — pojasnilo, pojasnitev, razjasnilo, prosveta.
3Ji3 juv lucitereu 2iufflarung ber ©adjc — dokler se reč bolj ne pojasni. „ be» Sad)Ucriio(tcS — razjasnilo, razjasnitev stvari.
2lufflaruitgcn erftattcn, crrtjcilcu — pojasnila «lajati. iHuffommcit mit bcm SBeiucifc — vspeti z dokazom, izdelati. dognati dokaz. „ fiir ben Sdjabcn — poravnati Škodo. Sluffraufclu be§ iHievcs — pomlailitev piva. 21uffiiubigcn — odpovedati.
„ eiu Gopitai — odpovedati kapital, glavnico. Sluftiiitbigiiitg — odpoved.
©egen ijnfbjnlirigc 2iuffimfciguiig — proti polletni odpovedi. „ ber SSollmadjt — odpoved pooblastila. „ ber 2l!of|iumg — odpoved stanovanja. 9luftiiubigiuig«'7ermiu — odpovedni rok. 1'luflnbrn — naložili, natovoriti: nalagati, nakladati. 9(uflnbegri)it()r — nakladarina.
9tnf« iiub 2lblabcpičitjc — naklailiSČa in razkladišča.
2luflagc ciiicš SHudjcS — izdaja, nalisek knjige. „ (modu s) — naročilo. „ i'2(bgnbc) - naklada. „ ieibftftdnbigc — samostojna naklada. „ 'Pflicfjtig — nakladi zavezan. N-!hiflngf'=Sioftcn — stroSki za napravo. Slitflnffcn — opustili, popustiti. 3lufl<tf)uttg — opusi, opustitev, popust, popustite v.
93ctreffenb bic ilnflflffung — kar se tiče tega, ila se opusti. n cincS iUcrgtoerfcS — opustili rudnik, rr ber ©trnfie — opustitev ceste.
lil
9(nflnuf — rahuka, vzdig.
'Jlurgclnitfcnc Moficit — stroški, kar ¡se jili je nabralo.
iic nnrfitdj aufiaufcnbcu Musfngeu — tisti izdatki, katere je kilo v resnici imel. iHiiflcbcu — oživeli. XHuflcgcu — položiti, razgrniti.
gur Ginfidjt — na pogled, na videž razgrniti. „ ciitc Stcucr — naložiti davek. ,, ein ®ud) — izdati knjigo. ^Hufic(|ittttf (bcr Sijien) — razgrnitev. Sliiflcflunna-grift — rok za razgrnitev. 9litr(c()tiuiig — upor. upornost.
„ gcgcn <^cfc(jc — upor zoper zakone. 9luflicfcruit(|**©cid)dit — oddajalni posel, iliiflicrtcut» gliv Sinficfit — izpoložen v pregled, razgrnjen
na pogled. 9liifli>kit — razpustili.
„ bas Sonb bcr (Sije — razvezali zakon. „ fin gibcicommif» — razvezali fidejkomis. „ boS 3ibcicommiiš6anb — razrešiti fidejkomis-110 vez.
„ ben Sanbtag — razpustili deželni zbor. „ cinctt ®erbanb — razpustiti zvezo. -Huflufcitd raz vezen.
9luflofcnbc Scbinguitg — razvezen pogoj. 91ii?liiiuitg — razveza, razhod, razdružba, razpust, razpustitev.
„ cincr ^cfiorbc — razpust ohlastva. „ bcr Gaife — razdružba blagajnice. „ cincr (Sfjc — razveza zakona. „ uoit bcn (Miibbcu — odveza od obljub. „ bcr ©cndficit)cf)nft — razdružba zadruge. „ bc» Crtš]"d?itirntf)cš — razpust krajnega šolskega sveta. „ ciitc» SJercincš — razpust društva. „ uoh i'crtrngen — razveza pogodeh.

9lufl0inng<i«(£rfcnutui3 — razpustili odlok. Slufuierffiuu mnrftcn auf einen Umftaub — na okolnost
opomniti, spomniti, opozorili. Slufinerffaiufcit gefjörige — potrebna pazljivost.
„ unauSgefegt auf etiua§ ridjten — neprenehoma paziti na kaj. vJlufiml|mc — sprejem.
„ i fdjriftlicf)) — vpis, vpisovanje. „ bes Sicteä — naredha zapisa. „ ber ietjtiuilligcn Išrfiiiriingen — zapis nare-
tleh poslednje volje. „ bes 33efuitbe§ — zapis izvida. „ bež (Šibe» — zaprisežha. „ ber fiiage (¿u ^rotofollj — zapis tožhe. „ eines Stotariatäacteä — zapis notarskega akta.
„ ber ^ai'jcllen — načrtovanje parcel. „ eiiic§ ^rotofotte» — sestitva. zapisnika. „ fdjriftiidje ;,u ^rotofotl — postavili v zapisnik. „ uon Üobesfiilien — zapis mrličev. pisanje smrlovnic.
„ einer llrfnnbc — sestava, nareditev pisma, listine.
9(itfunl)iu**3(ct — sprejemni spis. 1, l^ogen — zapisnica. „ «Tociuucnt — za sprejem potrebno dokazilo. „ Q)e6iifir, -iajre — sprejemnimi. „ '©efudj — prošnja za sprejem. „ Prüfung — sprejemna preskušnja. 9(ufiielimeit — sprejeti.
„ fdiriftiidi — zapisati, zapisovati. „ uodi beut neuen iUiane — izmerili po novi meri.
„ ^cmanbcu — najeti koga. n ein ilniefieu — posojilo vzeti. „ ben ©efiutb — zapisati, napisati izvid.
i)
6ij
2liintcl)iiicii cin Tarle^eit — posojilo vzeli.
„ jur SMciifticiftung — v službovanje vzeti. „ bcu ISib ooit Scmnnbcn — v prisego vzeli
kopa. zapriseči koga. „ bcu $voteft — zapisati protest. „ cilt ^rotofoll — sestaviti, zapisati, narediti zapisnik.
„ iu cin ^rotofoll - • vzeti v zapisnik. „ bic sycri)anbiniiii — začeti razpravo. „ bcu iUicfiftanb — stalež živine popisati.
Tie SBcitiinmungcn fini» aufijcnommen in — določila so podana, obsežena v. 2(itfrrri)iiuug — zaračun. zaračiinitcv. 3lnfrrd|t blci&cn — veljaven ostati.
„ crfjnltcn cin ©cfcfc — v veljavnosti, v moči
ohraniti zakon. „ rrfjaltcn bleibcn ■ v veljavi ostati. „ crlialtcn t»ic SBcrfoinintg, bic SCnfiagc vzdržati pregon, obtožbo. „ .^nituiifl — ohranitev, vzdržava. vzdržba.
lliitcr 9lufrccf)tfjoltnnt] — vzdržujoč. „ ©altnng bcr 9lnFincjc — vzdržava obtožbe.
2ic ,',nr Sinfrcdjtcrfiattimd bcr offcutlicficn 9iul]c nnb Crbmtng bcftcittc Hcljorbc — oblastvo, ki naj skrbi za javni mir in javni red. „ tSrijnltung bcr Sicditc — vzdržba pravic, ilnfrcdjtc (Srfcbigimg bes ©cfudjce dovolilna rešitev prošnje. iHiifrcgiiug — razburjenost, razdraženost. 2liifrci,',cu — ra/.dražiti. iiašuntati. naliujskati. 91iifrci,',iiitg — draženje, našuiitovaujc. podpihovali je.
„ 511 rtcinbfcligfeitcn — draženje k sovražnosti. 9lufruf — poziv, klicanje, klic. „ bcr Snrfic — oklic stvari. „ bcr Scugcn — oklicavanjo prič. iilitfritljr punt.
(17
kJ(ufnil|r prcbigcit — k puntu nagovarjati. 9lufri'tl)rcr — puntar. ¡.Hitffnubuiig — dovolitev vknjižbe. 9lufinubnngc--t£iaufci — vknjižliena klavzula, vknjižiieni
])i*islavck. iHurmtt — sestavek, spis.
„ iiber bic .piiiiptpiuiftc be-j SScrtvagcš — sestavek o poglavitnih členih pogodite. „ iu ciitcr Tnicffdjrift — članek v tiskovini. 91ufid|icbcu — odložili, odlagati.
@inc Sad)i ift aufgcfdiDbcH — stvar je odložena. 9luffri)irbcub — odloživ. 9litffd|icbcubc SBebiitguug — odloživ pogoj.
„ SSirfimg — odloživa moč. 91uffd)lng jut Stcucr — priklad k davkom. ilitfid|lngo=©ebufjr fcftgcfctitc — ustanovljeno priplazilo.
„ $unlt — ¡/.mernik. ?liiffd)hiio(JB. — odkop.
ŠinStufidjlufie bcgviffene ©rubcnfciber — jamska polja, katera se odkrivajo. „ geben — pojasniti, razjasniti, razložiti. 9liiriri)urii>ru, auffdjlijjcu—razrezati. razparati, prerezati. Sliiffdircibcu — zapisali. 9(nnri)ri'ibiiug — zapisek, zapis. Sliiffrfjrift — napis.
Sliiiidmb — odlog, odlašanje. odkladanje.
Ctjnc Slnfiduib - brez odloga, brez pomude. „ linuOtiligcr — nepotrebno odlašanje. „ bc» StrafuoUjugcs — odlog izvršitve kazni. SlviitCH iliifidjub leibcub — neodloživ. ne da se odlašati.
9luficl|cu — hrup, pozornost, splošna govorica „ erregen — pozornost vzbuditi. ,, uermriben, mit SSermeibmig alleS Shtiicfjcii« — brez vsakega hrupa, pozornosti ne vzbujati.
Ti*
C S
91itf|'cl|cr — paznik.
i?titffclieH cinc idjrifttidjc Urfitnbc — listino narediti. XHuffid)t — nadzor, pažnja, pazka.
llutcr bcr Slnfficfit — pod nadzorstvom. „ nmtlidic — uradni nadzor, uradno nadziranje. „ poli^citidjc — policijski nadzor. ,, tliatifle jidj nngricc|cu fciit iaffcit — zares pazili na, dejanski čuvati nad. „ niljreit — nadzirati koga, pazili na koga.
skrli imeti nad kom. „ fncf)Ucvftiiiibiiier nnterjicfieu — podvreči veščemu nadzoru. 9(ufjlrf)t0*3ici)i>rbi — nadzorno oblaslvo. „ *-in',',ivf — nadzorni okraj. „ Organ — nadzorni organ. „ "^crfon — čuvaj, paznik. „ ^krfoitaic — čuvajsko, pazniško osebje. „ »Stati) — nadzorno svetovalstvo. „ «9icd)t — nadzorna pravica, iluffpcrrcu ooit Sciiioiferu — odklepanje ključavnic. 3luffpcrr'.i>afcn — odpiralna kljuka. Aufftaub — vstaja.
SlnfftcigciiSc Siuie — navzgornja vrsta. Anfjtrllru — postaviti.
©rridjtiidj anfjiiiteficitbcr linrntor — skrbnik, katerega sodišče postavi. Tic ISomniiiiou luirb aufgeftellt — komisija se sestavi.
Aitfftclluug erbidjteter ©IciubigiT naznanitev izmišljenih upnikov.
„ gcfrt[)riicf)c 0011 SaduMi — nevarno postavljanje reči. 3(nftl|rilcit — porazdeliti. 3liijt()rilimg — porazdelitev, pox*azdeljevanje. iluftrng — naročilo, zaukaz. nalog.
Ucber Auftrag — po naročilu.
Slnftrng bor gcvid)tiid)c — sodno naročilo, sodni nalog. „ einer SJeljörbe — ukaz oblastva. „ einem dritten einen Siortijcii su;,im>enben —
naročilo tretjemu kurist nakloniti. „ uolljiefjen — nalog izvršiti, naročilo izpolniti. „ Weber — naročnik, naročitelj, naročcvalec. iliiftriigou — naročiti, ukazali.
„ einen (Sib — prisego naložili, nalagali. „ Seniciubem eine Ü>orntiutbid)aft — izročili
komu varstvo. „ eine	— naložili plačilo.
Sluftrnn^GkMcfifift fiefte CSommtfiionS-Seidjaft. Slnftreten nie Stöger ober niä ©cfiagter — biti tožnik ali toženec; nastopili, naslopali kot tožnik ali kol toženec, iliiiumitb — stroški, potroški. izdatki, potrata.
„ ber nottjuienbigc, ber niijjiidjc — polroški potrebni. koristni. „ sum ffiergniigen nnb 5111- SBeridjöneritng — pot roški za veselje in zavoljo olepšave. „ eine« iu (SoitcurS tierfnUeucit ©dinlbiterš — polrošek v konkurz prišlega dolžnika, üöebecfmig bes 9(uflunnbe§ — založba stroškov, iicftrcitnitg bes ilufiunube§ — zalagati, potrošil opravljati.
SBeförbcrnng, bei roetdjer ber 2iuftunub mit einem geringeren betrage entfällt -- vožnja, katera dela manj stroškov. Slufiuiegler — šuntar, hujskač, našuntovalec. ščuvalec, podpihovalec. „ beim Slnfftanbe nnb 2infrnl)rc — šuntar pri vstaji in puntu. 9(iiiiuiegeluug — s 11 n tanje, hujskanje.
„ gegen Staat»* nnb ©cmcinbebc^örbcn — hujskanje zoper državna in občinska oblastva.
7i>
IHufiuiililcn bic offcntlicfjc Crbiumg — podkopavali
javni red. 2luf,',nl|lni — doplačati. Sluftaliluug — doplačevanje, doplačilo. 9luj,',rid)uru — zabeležili, zaznamovati. ilitf,',cirf)iuuifl — zabeležek, zapisek, zaznamba, zaznamek.
IHuj^cidMiuugcu madjeii zabeležke delali. Slugnpjrl — zrklo, zrenica. Sluge — oko. Slugrubrnuru — obrvi. Slugculib veja. Slugcuuiiutvrr — trepalnica. Slugcujnlligr iDinugcI — očitne napake. Slugruiiirrf ridjtcn — paziti.
„ cin ('cfoitbcrcž jutncitbcn — posebno pazili.
iHugcitjdiciu ogled.
„ aufucfjmcn — ogled opravljati.
S" 3iiigenfd;cin ueijmcu — ogledati. SlHgciiid|ciue«$lhotofoli — ogledni zapisnik. „ -iEaginjjHng — ogledni narok. „ «iHornnljmc — ogled. Slitgcii^cugc — priča samovidec. 9(»giitrutntiuuo^in°vatl) - množilna zaloga. Ali porteur — prikazuiku. imetniku. Slu* Slutnjo — po povodu, zavoljo, vsled. „ ŽRficfftcf)tcn bcš offcntiidjeit SiciijteiS — zavoljo javne službe. S(uc<nutuiortru — izročili. Slucnrbrituug — izdelava, izdelek.
„ (fdjriftitdjl — spis. Sluonrtcu in — izvreči se v. iHuontlpuuitg — izdih. S(it*lmu — dodelanje. Sluobrjjrruug — poprava, popravljanje.
Sluobcutc — pridelek.
„ Dom tBrrgtucrfc — dohodek iz rudnika.
iliiobictcit bci cincr Sicitotiou — izklicali pri dražbi.
SliicbilSnug — izobraževanje, izučba, izučevanje, omika.
Slusblcibcn izostali, ne priti.
S^cnn ciu pfim gcntnd)tc3 2i)icr nnšbicibt — ako se vdomačena žival ne vrne.
9lii*blcibcu, bil'j — neprihod.
„ oou bcr iagfafirt — ne priti k naroku, ua dan.
giir bcn Tvntl bes SiitSblcibcnS bcš ©cflcigtcu z;i slučaj, da toženec ne pride.
5luoblcibcnS*3ied)tfertiguiig — opravičba neprihoda.
iliioborgc« (oon ¡Scmnnbcn ctttjnS) — izposodili si kaj. „ (cincm iliibercn) — posodili komu, na posodo dati komu.
Shiebrcdjcu fanfnugcit) — začeti. „ (ooin geucr) — vneti so. „ (oon cincr Strnufiicit) — prikazati so, nastati.
„ (oom (ioncurfe) — nastati, razglasiti so. ,, auS beut Slrrcftc ■ ■ predreti i/, zapora.
ilnobnid) bcS 3entr§ — ogenj se vname. „ ¡inž bcni Serler -- predor iz ječe. „ bcr llnrufien — začetek nepokoja.
Slnecnltnnt — avskullant.
iliiviclpicii — razširili, raztegniti.
„ bic 9(nt(ngc — raztegniti, razširiti obtožbo. „ baš fiingSbcgcIjren — razširiti ložbeni zahtevek.
9(u«bcl)iiuttg — razsežaj. razteza, razleg. „ (SScitlanfigfcit) — obširnost.
?in ?[uebci)nnng gcioiuncn — razširiti se. razširjali se.
Sluobritif liubciitticljcr — nejasen, nerazločen izraz.
7-2
SliivSnirf gcicoiirfjcr — zakoniti izraz.
Üänlji biT Siiisbriirfe — določiti besede. Suni Stušbrucfc bringen — izrazili. 9liioi>riirfcn bentlid) — razločno povedali. 2liioi>riitflid| — izrečno. izrekoma. !?lit*i>rii(fliri|cr 38iite — izrečna volja. 2liii?i)nirfc'iucifc — izraževanje. ilnotniiiftititg — izparica. smrad. 9liisciu«nbcr=2d)mbuug — razpisovanje.
„ -Seiuutg bev GJefetlfdjaft, ber ©cnoffenjdjaft
—	razgoda družbe, zadruge.
„ -Setjnng be§ SBermögeitä — razločitev imovine.
?(itofnll — nedoslatek. pomanjkljaj.
„ bev ©oraiisjcluing — porod neha. mine.
Ter 5Sc)uei3 fällt nidjt redjtibcjtčinbig au3 — dokaz ne obvelja po zakonu. Sliivfcrtigcit (jrfmftlicf) uerfaffen) — sestavili, izdelati, narediti, napisati. „ (»on jidj geben) — izdati, odpraviti. „ SIbfdjriftcn — prepise napraviti. „ ein ©biet — izdati oklic.
9tu3gefertigter nnb bekräftigter Srrtrag — spisana iu podpisana pogodba. Stiiojertigniig — izpisek, izdatek, odpravek, izdavanjV. „ nnttiidie — uradni izdatek.
beglaubigte — poverjeni izdatek. „ boppcfte — dvojni izdatek.
oii brcifncbev gleidjlautenber Sinšfertignng
—	v trojnem enakoglasnem izdatku. „ notarielle — notarski odpravek.
„ bei Grfenntiiifje» — izdatek razsodbe. „ uoit Scfjiiibnevjcliveibnngcit — izdajanje
dolžiiib pisem, zadolžnic. „ beš llrtijeilš — odpravek sodbe. SliKtjcrtignitgo-Üitg — dan izdatbe.
T.\
ihiofluriit — izgovor.
iliiofuliicit bit (inpitnlini — izplačati kapital«', glavnice.
„ ciitc llrfiuibe — izročiti listino. Au^iolguug — izročitev, izročuvanje, izročba. „ beš ®cvmogculi — izročitev imovine.
llcbcrnaijmc uon SBcrtcn jnr Siušfoigiing — s])rejem vrednostnih reči v izročbo. Sliioforfriiuitri bcr SKitidiuIbigcn — izsledovanje sokrivcev. Sliiofulir — izvoz, izvažanji'. „ 'Sibgabc — izvoznimi. „ Srfianuig — izvozno izrecilo. „ -Outer — izvozno blago. „ r$nnbci — izvozna trgovina. „ 'ijirfiiiiie — izvozna premija. „ '9?crluit — izvozna prepoved.
Jem SIu§fuijrt)cr6ote liiitcrliegcn — izvažati ji- prepovedano. n 'SScrgiitungeu — povračila izvoznine. h 'S?crfcljr — izvozni promet. n Siarc — izvozno blago. n	— izvozna carina, izvoznimi.
9(uofii(|reu — izvesti, izvažati.
i, (UoUbriitgen) — izpeljati, izvesti, izvrševati. n Scftimmungcii — določila izvršiti. II cinc ffijcubnlm — Ži-leznico izdelati. ?litofiil)ruug — izvršitev, izvrševanje, izpeljava.
2iu8fuiiriuig — izvršujoč. n oon SJnuarbcitcn — izvrševanje stavbnih del.
II bco ©efefccS — izvrševanje zakona. n bcr ©riinbc — izvod razlogov. n oon iNcdjtSmittcin — izvod pravnih lekov. 3n Sliitffiiiirung bringcu — izvršiti, izpeljati, izvrševati, izvesti.
III
.pat nidijt in 9(u§fu§rung 3x1 fommcn - naj ostane neizvršeno. 9(ueiiil|ruug Ucranlaffcn — sj»rožiti izvršitev. 9liisffil|niiig$=5$crorbiiung — izvršitveni ukaz.
„ -IBorfdjrift — izvršitveni predpis. 9(itegnbc — izdavanje, izdavek, strošek, potrošek, raz-liodek.
„ tic 11 Scticu — izdaja delnic. „ ciitc» 93 ud) c C' — izdaja, uatisek.
Sinšgabc ftcffcu — med izdatke zapisati. 9literinbi«!Bcicg — dokazilo o izdatkih. „ «Sournai — dnevnik o izdatkih. „ -$oft — potrošni postavek. stroškovni posta-vek. 1'azhodni postavek. 9(ii*gitiii{ - izid.
53 i« sum Stušgangc bor Snd)C — do izida reči. „ fiefjc 9i«»fuf)r. 3lusgnnfls=33citclhuigšimci) — knjiga o danih naročilih. „ Saftiueiitmdj — knjiga o danili fakturah. „ ^linft (einer Safjn) — izhodišče. „ -3oll — izvozna carina, izvoznina. IHuegcbrn — izdati, izdajati.
„ fid) fftr cincn Sffcnttidjcn 93camtcn ober Sicncr — delati se javnega uradnika ali služabnika. „ ltatfjgcmacfjtcr nnb abgednberter Sffentiidjcr Erebitšpnpierc — izdaja ponarejenih in pre-narejenih javnih upuih listov. 9liicgci>cl)itt — razprostranjen, razširjen, obširen. 9(iK<(|(biitgc — preživitek. 9(nogrbiitgrr — preživitkar.
3l«s<gcbtitgij=93cbcctung8fapitai — glavnica v založbo preživilka. „ -Oiebiflfeit — podavek, živež. „ -©icbigicitcn finb in nalura ju leiftcn — podavek, živež je dajati in nalura. 9lit*gcgcbcu unb ucrfcttbct — izdan in razposlan.
75
iHiiofiriiomiiiru — adj. izvzet; ailv. razen. mimo. iz-vzeinsi.
2(»<>(|cfd)loffcu — izključen, izločen, izobčen, ilusflcftcllt otbnun(|šuiaf;i(t — v redu, redovito izilan. ?lno(|r;,cid)nrt — izvrstno, ilusglcid) — poravnava, pobota. !!luofllcid|cii (ttjibrrftrcitCHbc 9fnfprixd»c) — poravnati.
„ Strcitigffitcu — prepire poravnati. 9luoglcid)S"2!aflfnfirt — dan. narok poravnave.
„ »fficrfaljrcn (int Goncurfc) — poravnavanji-, ilitoglciriiitug — poravnava, poravnavanji', pobot. rešitev. zmena.
„ trcffcn — poravnati, pogoditi se, zmenili se.
iHitcgrnbuuri udu Seidicn — izkopanje mrličev. 91iwljnftru — na dolgu biti. 91ii^l|iiiibiguug — izročitev, izročim. iHitolifiiigru Do» SDvucfidjviftcn — razobesek. razobeSanje tiskovin.
9lii0l)8n(|c*@c$ilb — kazalo, napis, izveska. 2lnol|rlicii — nabirali, odbirati. ilii*l]cl)iiug Uon »icfnitcn — nabor novincev. 2lu<sl|ilfc — pripomaganje. pomoč, pripomoč. podpora. „ gcgciifcitigc, toedjfclieitigc — vzajemno pripomaganje.
It Iciftcu — pripomagati, pripomoči. iluot|ilfd'lr6eiter pomožni delavec, delavec pomočnik.
„ Snffrucrciii — pripomočno ilrnštvo. „ lucifc — na pomoč. 9(uel|plcii 311111 Sdiiagc — zamahniti. Sluofrllcr« — i/, shrambe dali. iz kleli dati. ilitvtlnncu — iztožiti. Sluofommcu mit (Snua« — shajali s čim.
tir fiat fein 9luC'fommen — ima oh čein živeli, ima svoj kruh.
7 ti
9(iivfuu6iri]nft«un — ogledba. ogledništvo. iHii-jfinift — naznanilo, poročilo, povedba. odgovor. „ (9liiffi(intng) — razjasnilo, pojasnilo. „ finfioicit — prašati. poprašati. popraševati po čem.
„ gcbeit — povedati, dopovedati, razjasniti, poročiti.
3(u«fuuftt>'$urenu — pisarnit-a z:i pojasnila, pisarriica za naznanila, naznanovalnica. „ Ja6c((e — razkaznica. 9litc-lni>cii bcr Sdjiffe ■ - razkladba, izpraznitev lailij. Sluidaluuig eiitcr SBarc — razkladba blaga, razkladanje blaga.
iHuoIngc — izdatek, strošek, potrošek. razliodek. „ enudd))t — potrošek nastane. „ (ilnžfngefcnfter) — razstavno okno. 9(it?l(Uii> — inozemstvo, vnanje dežele. 21u*l(iiti>cr — inozemec, inostranec. tnjec. 9(uoliiiit>ifri) — inozemski, inostranski. vnanji. Shielnficn — izpustiti.
„ fid) fiber cttunš — svoje misli povedati o čem. iHitcInufcr (jp. ®.i — posel, raznašalec. 21it0lnitfft(iiiber — iztočni steber. 31u?lcgeu — razložiti, razlagati, razjasniti, raztolmačiti. Sliiolcfliiug gciuiuc — natančna razlaga, natančno r iz-laganje.
„ linridjtigc beS ©e)e|3Ci — napačna razlaga zakona, napačno razlaganje zakona. 9(uelcgiiH<|0-9icgc[ — pravilo razlaganja, za razlaganje. „ SRcgcin bci 3krtriigcn — pravila, kako razlagati pogodbe. 2liiolcil)cu — izposodili. 9litelicfcru — izročiti.
IHuolicferitiig — izročitev, izročanje, izročita, predaja. „ gcgcnfcitigc oon Skrbrcdicrit -- vzajemno izročevanje liudodelnikov.
77
iHiiolicicruiig nnbictcii — izročitev ponuditi.
„ bcgcf)ren — izročitev zahtevati. 3luelirferuu(|0'3(niitdjcit — prošnja za izroditev. „ «SBcgcijrcn — žalitev izročitve. „ 'Crt — mesto za izročitev. „ -'¡JJrobiiiou — provizija za izročitev. „ 3rf)eiit, Sngcridiciit, Warrant — izročilni list, skladovni list, warrant. ,, 4*crtrag — pogodba o izročevanju. I'liiolubuug — javna ponudba. lHu*li)frii — izžrebati. Sliielofiing — žrebanje. iHuoimif; — mera. izmera, odmera.
„ feftgcfcljtcS — ustanovljena mera. „ ttoridjriftžmaBigcž — predpisana mera. „ bcr ©cibftrafe — mera denarne kazni. „ bcr Steuer — mera davka, izmera davka. „ crgrinjcn — mero dopolniti. 9lii*i»ejirii — izmerili, premerili, odmerili, ^liiomcfjung — izmera. ¡zmerjanje, odmerjanje. iMuoiiiittclii •— ovedeti. izvedeti, stakniti, zasledili.
„ (bcmeffcni — izmeriti, izračuniti. iliioinittluiig bcr (Sittfdjabigung — izračun, izračunitev odškodnine.
„ bcr ©cbiitjrcn ■ - izmera pristojbin, davščin.
?(iiC'iinl)mr — izjema.
Mit Slušitnfimc — razen. mimo. izvzemši. „ madjt bil» ©cfco fciitc — zakon ne pozna nobenih izjem. >(u*iinl)m**ilcftiiiiiimiig — izjemna določba, izjemno določilo.
„ 'Jfrftimntutuj abiucicficnbc —drugačno izjemno določilo. „ Ail 11 — izjemni slučaj.
O« 9iiiSunf|iii3fflticit — izjemno, izjemoma.
78
9liK>tin(iiu9»(t}mri)t — izjemno sodišče. „ ®c]c(j • izjemni zakon. „ ©ruub — izjemni vzrok. „ -los — brez izjeme. „ 3$crfiiguug — izjemna naredba. „ ivcifc — izjemno, izjemoma. „ rocife SBcfuguiš obcr (šinfdjvnufimg — izjemna oblast ali omejitev. „ »^uftnnb — izjemni stan. iHucitrlpitrr jicfjc Sluogcbiiigcr. iHiiviiihscu ■ - izkoristili. 9luoiiiii}iiug — izkorišeevanje. 2lii*l>raguiig — kovanje, iliivrnbicrcii - izbrisali, izstrugali. ¡/.drgnili. iHiivrrdiumtg — izračun, izračnnitev. izračunanje. 9(uorrbc — izgovor. Slitorcbcu izgovoriti.
„ litiini pustili, da se vse pove. 2(u<?rcirt|i'u zadosti biti. zadoščevati. iMiisrcidiruSc SJcbecfuiig zadostno pokritje. Sliiurcijkit lmbeniifiiditigtcr iJSfcrbc — utek konj, nad
katerimi nima nikilo pažnje. iluorcijicr (uom SDiiiitnr) — vojaški ubežnik, uskok.
uliajalec, begun. lHuc<rid)tiuig umi lilltihrigeit — opravljanje, izvrševanje
naročil. iHuc-rufru — oklieali. ilii$rufcr — oklicevalee.
„ ©ebiibr — pristojbina za oklic, oklicnina. 91ii$ruisprcii< — izklicna cena. iHuoriijtuug — oprava, oborožha. oprema. 9(u0rHftuitg9'©rgcuftdnbc — «pravne reči. 9(u*ingr — izpovedba. izpoved, povedba. „ riblidjc prisežna izpovedba. „ bcr Scugcit — izpovedba prič. 2lu$ingrii — povedati, pričati.
7«)
Sliivinflcii gcgcn 3fcmaiibcu — pričali proti komu. „ bic 3i!afjrfjcit — resnico povedati.
9(uefd|<tiif — točenje.
Slitefriiaufftnttc — točilišče.
9(uc<fd)cibru — ločili. izločili, izbrali.
SSirb mi? bcrn ©prengel beš «e§irfšgcridjteš auSgefdjicben - ■ izločuje sc iz okolica okrajnega sodiSča. „ bic Straffndie — izločiti kazensko stvar.
9(uC'jd|ribuiig — izločitev, odločitev, izbor.
„ (niš cincv OScfoUfrimft — izstop iz družbe. „ miš bcm Snueutare - izločili iz inventarja.
Slii-jfd)cibiiiigo»Crgan — iztrebilo.
91u*fri|lng — premah, omah.
„ (bci ber SKtoge) - preteg. „ geben — odločiti, obveljali, razsoditi. „ »gcbcnb — odločilen.
9(uč'jri)((igru — odbiti, zavreči, odkloniti.
„ bic tSrbfrfiaft — zavrnili dediščino.
3(uetd|lnguiig ber ISrbjdjaft zavrnitev dediščine.
9(uc<jd|licjtru — izobčiti, izločili, izključiti.
Sft nuSjuidjiiefjen boili izločeno.
®ic Mrt ber Svniifijcit fdjlicfit bic ©cfjiadj»
timg uidjt auS — bolezen ni takšna, da
ni smeli pobiti ali zaklali.
Ser 3Jeiuci3 ijt aušgcidiioiicu — dokaz ni
dopuščen.
t, Sicmor.bcn Dom ^cfifec eincr 2arije ■ izključili koga od posesti kake reči. „ uom Empfangc ber ffleifjen — odpovedali,
odreči posvetitev. „ uom CSrbrerfitc — izključiti od dedinske pravice.
i, ooii ber S3erhjaititng ber Suftij — izključiti oil opravljanja pravosodja.
80
9luefd)lirf;ru ocnuinpcii udu bcr S>ormuubfdjaft izključili koga od varstva, iliiofriiticficiib, oušid)lief;iid) izključno.
„ (rinjifl unb nllciin — samo in edino, iiln-cfdjlicfil idicc 9icd)t — on edin in sam ima pravico. 9liivftl|licf;lid! jur ©eitiinfl frminni - veljavo ima same. 9(u*iri|licf;iui(| — izločba. izključba. izobčitev. prepo-' ved.
„ uon ©criditšpmoiicu - izključba sodnih oseb.
„ Dom 85vicntic]U(4c — izključba z borze. „ miš cincv ©efcliidiaft izključba iz družbe.
9lii0fd)licjjun<ji"@runb — izkljueivni vzrok, zadržek. 91ii0fd)l»|> — izklop, izključba. izjema.
SOfit 9iu8fd)iufS — razen. brez. „ uou S>cicin&nningcit — zmenki so izključeni. domenki so prepovedani. 9luoid)uitt — izrezek. 9litc'id)rcibcu — razpisali.
„ bnt Goiicurš — razpisati službo, natečaj. „ Stcucnt — davke razpisati, naložiti. „ bic ©alii — volitev razpisati. iMuofdirribiiiig — razpis.
„ bcr Scriammluiift — razpis skupščine, zborovanja. 9lu*id)rcititiig — prestopek, izgred, iliiviriirciruugcii bcgeijen ■ pregrešiti se zoper. 9111 vid| ii| o — odbor.
„ *3Ritg(icb — odbornik. „ ilMiivtritt^offmtng bc« $rojeftilSi — izstrelina. 91iioid|iurifung — samopašnost. razuzdanost. 91 lijicr Sienft — izvun službe, neslužabno.
„ Stmibc — ki ni zmožen, nezmožen, nesposoben. „ ftrcitig — nesporen. „ ©ebraiid) fctjcit — iz rabe dejali.
81
Slnjjcr (Sebrniidi geje^te ©tcmpclniarfcn — preklicani kolki.
„ Strnit, SjJirffamtcit iefcen — ob veljavo «lfjati,
preklicati, razveljaviti. „ Strnit, Sjiivtfainfcit trctcn — mor-, veljavo, veljavnost izgubili „ iHdjtlniiniig — zanemarjanje, zanemarili.
Stcbc Auficrad)t(cijTung luirb bcftraft — vsak. kc-dor zanemari, kaznuje se. „ iimtlid) — izvun urada, neuradno. „ sSctriebictMtug — popust (obrla). „ budicriidi — izvunknjižno, neknjižno. „ ISourejc^ung — preklic. „ (^obrnucf) jetjen bir ilrciutDorridjtiutg — rabo
žgalue priprave onemogočiti. „ '¡icridjtlid) izvunsoden. „ gcridjtlidicž ©cftanbuiš — izvunsodno priznanje, ilciificrn fcinc SRciuung — svojo misel povedali, izreči,
izustili, razodeti. 3(iiju'riirdrutliri| — izreden, nenavaden. Auf:rrnri)rutlid)c Slušlcigcn — izredni stroški.
„	Erfi^iiugSjcit — izredni čas pripose-
slvovanja. „	9ii'Uiiiou — izredna revizija.
„	€dwitrgi'riditšfi^img — izredna ]«o-
rolna seja.
Sliificrurbcntlidicr nnb bctioflniacfjtigtcr Spotjdiafter —
izreden in pooblaščen poročnik. Sluficrftrcitigco SBcrfaliren — nesporno postopanje. 3lruj;cruiig — izjava, izrecilo.
„ crftnttcn — izjavljati, izjaviti. „ iiber 9icd)tšind)cn — razgovor o pravnih stvareh.
iiofclicii — izpostaviti, razpostaviti. „ bic Jviillimg bc* Urt£)cilcw — odložiti izrek soiibe.
(i
82
9lu'?iriiru bcr geuerlflcfnfjr — v nevarnost ognja pri -praviti.
„ eine fyrift — določili dolio. „ ber ©efafjr — v nevarnost pripraviti, pahniti, postaviti.
„ eilt Siinb — izpoložiti otroka. „ bic Üierijaubiuiin — odložiti raz|iravo. „ ein 33erimid)tnU> — nameniti volilo. 9(itofid)t (SerUitut) — služnost razgleda.
$¡11 Sfušfidit ftctien — obljubili, obetati. 9lu«i8f)Hllllfl — sprava. 9(uofouberu — izločiti, odločili, odbrati. 9ln*n>(il|intji — ogledništvo. ogledovanje. ?lu?H>ii()cu — ogledovali, pozvedovali. 9lu$fi>ieluii<i — izigrava. 9(u*n>rrd|cit — izgovoriti, izreči.
„ eilte ©elbftrafe — izreči denarno kazen. 9(n*tyriid) — izrek, izrecilo, izjava.
„ ridjtcriidjer — sodniški izrek. „ ber ©efdjtuorncn — izrek porotnikov, porot-niški izrek.
„ iiber bic (Siitfdjiibiniuiii — razsodilo o od-Skodbi.
„ ift Don ber Sefiörbe 511 fiillcii — oblastvo izreka.
©cflcit ben UCnsfprndj finbet feilt weiterer sJicd)t»5ii(j ftatt — proti izreku ui dalje nikake pritožbe.
91u#|tMtb (Stiidftanb) — zastanek. zaostanek, zaslalina.
„ (?(rbcit»einftelluiig) — popust dela. Slitcftnubiß — zastal, zaostal, neizplač-m.
„ fein — na dolgu biti, neplačan biti. 9(itc>ftnttnuji (Suäftener) — (ženitna) oprava, bala. iilucfterfeu eine ©renje — zaznamiti mejo, zamejničiti. ilnoitcduiifl einer ©reitje — mejničba, mejničenje. 9(ueftcl)cn eilte «Strafe — prestati kazen.
S 3
3(us|"tcf)cul>c0 (Snpital— dolžen kapital, neplačan kapital. 3(ušftrl|cubr gorbcrung — nepoplačana tirjalev. iliioftctlcn (aušfcrtigcn) — izdelati, zapisali. „ (Don firf) geiieii) • izdati. „ (riigctt) — grajali, očilati. „ fino Sagbfartc — izdali lovsko karto. „ bcu 9icoiiion36ogcit — spisati pregledni list. „ cincit 2d)itibid)ciit — izdali dolžno pismo. „ cinc SMlnindjt — dati pooblastilo. „ ciitcit SBedifel — menico izdati, iluoftcllcr (Sraffnnt) — izdalnik, Irasant. „ ciner Uvfunbc — izdalelj listine.
Ter atigcMidje 9iu3fteHer eiuer llrfunbe — tisli, o katerem se pravi, o katerem gre glas, da je kako listino izdal. 2(u*ftcllitug (SfiiSfertigiing) — izdelava, zapis. „ ($mau8gabe) — izdaja. „ (fliiigc) — očitanje, graja. SlneftcUuugStag — dan izdaje, iiuoftcrbcu — zamreti. 9lusftcitcr (SiuSftattung) — oprava, bala. iluoftrcucH — raztrosili, trositi, iliivftrniiiiig faifdjev ©criicf)tc -- raznašanje lažnih govoric.
9luotnitfd) — zamenjava, zamena, izmena.
„ glcidjlnutenbcr ©rfldruiigcu — izmenivši soglasna izročila. Sluctnufdieii SRatificationcn — pritrdila izmeniti. Slnstnjricrcu — poštnino določili, odrediti. 9(notrngrn Sufpriidje — tirjatve dognali. „ Tiffcrcnsctt — poravnali. „ cinc ©trcitfrngc — prepir dognati. „ im orbciitlicficn fltcdjtžtucgc — dognali v redni pravdi.
„ im biploniatifdjcu ffiJcgc -— poravnati po di-plomatični poli.
i j*
84
Sluotrnguug — dogon. izdelava, rešitev.
„ bcv Strcitigfcit ■ poravnava spora, reševanje prepirov.
Tic gorbcrung jur StuStragung ouf bcn diedjtšiucg DeriDCifen — lirjalev na pravilu napotiti, da se dožene. Sluotrctcu mié bcr ©cmcinfdiaft — stopiti iz vknpnosti. „ i'oii bcr ®ormunbjdjaft — odstopili od varstva.
Slitotritt (miš eincm ilnitc) — odstop, izstop.
„ naš bcnt 51 r b c i t» u cr íj til t it i fj e — izstop iz dela.
iz delavskega razmerja. „ mis bcr ®cmcinfd)ait, (iJciclljdjnft — izstop iz
vknpnosti, družbe. „ (Stitžfiifjr) eiitcr SBnrc — izvoz, izstop blaga, iliiotritts^lmt - izvozni urad, izstopni urad.
„ «Scfjaiibiuug (jur Sluefiifir) — izvozno postopanje.
„ •®j;i'cbition — izstopna odprava. S(u*iibcu fcin ©tgcittfjmiišrccfjt — poslužiti se svoje lastninske pravice; izvrševali svojo lastninsko pravico.
„ bic (Seridjtšbnrfcit — izvrševali sodno oblast. „ bic ^ngb — lovili, izvrševati lov. „ cin 9tcrf)t — poprijeti se pravice, izvrševati
pravico. ,, iUedjtc — vršili pravice. „ fiirfitcrmiit — soilili. „ cinc Scrlutut — vživati služnost. Slusiibcub — izvršujoč, poslujoč. Slusiibcitbcr Sicnmtc — poslujoč uradnik.
,, 3)iciijt — izvršujoča služba. Sluoiibitiig — vršilev. vršba. izvrševanje, opravljanje, oskrbovanje. „ iSt. ©.) — storitev.
Sci 2liisiibung — izvršujoč.
s:.
9liiifibuug bcr 9lbuocntuv, bcš Notariate«, bcž jHicfttcr-nniteš — izvrševanje odvetništva, notarijata. sodniške službe.
53ci ber 9insii&ung ifjrcž 9imtc8 — v svojem uradovanju. „ ter ®icnftbnrfcit - vživanje služnosti.
3" 9iušnbnng bc» Jiciiftcs — izvršujoč-službo, služlio opravljajoč.
3it ber 9(usubung feinc» Sieitfteš bcgriffen icin — svojo službo opravljali. „ bcš ©nioiiiiigšrcdjtc« — izvršba, vršitev.
vršba odkupne pravice. „ bcr ®cridjtš6arfett — izvrševanje sodne oblasti.
„ einc» ©rmerbe-J — vršba obrta, obrtovanje. „ ber 3agb — lov izvrševali. „ bcr 3fuftij — izvrševati pravosodje. „ bcr {Redite — vživanje. raba. izvrševanje pravic.
„ bc» SJtegreffcž — regres pognati. „ perfBnlidjcr Scrmtuten — vživanje osebnih služnosti. 9lit$ucrfniif — razprodaja. 9liiotunI)l - - izbor, izbiranje, izbira.
„ ftefjt iijiii ju — ima pravico izbrati, mu je na izbor.
9lu*uml|(rit — izbrati, izvoliti, odbrali. 9hteuMiibcrcr cigcnmddjtigcr — sainolasten izselnik. izseljenec.
91u<Muniibcrii — preseliti se v vnanjo državo, izseliti se. 91iioiumibcruug — izselitev. 9(tt0iuaitbcruitg0<@icfc|} — izselilni zakon. 9(u*iu(irtigcr (in bcr ©cmctttbr i — vnanji. tujci-. t, ^iaft — vnanje mesto. „ Stani — vnanja država. 9litc-iuiirtige 9lngelcgcn[)citcu — vnanje stvari.
NG
91it*u>cd|frlit — izmeniti, premeniti, zamcniti.
„ Dic SHatificationcu — izmeniti. izmenjati ratifikacije.
iioiucrljo litlif| izmena, zamena, zamenjavanje. Sliiouicdioluitfie^iiuft — kraj izmene. 9lu«>tu(id|rii — ognili, izognili se; ugibanje. ¡.Hitoiucic- — izkaz, razkaz.
„ iiber bic ¡Bofolfliing bes iejjtcn SKHlieiiS — izkaz
o izpolnitvi poslednje volje. „ beš (SrbrcdjtS — izkaz dedinske pravice. Sluouicifc tiefern — izkaze donesti. \HiivUicio-[ov — brez izkaza, brez spričevala. „ 'iofiflfcit — brezizkaznost.
SSkgen Sliišiucisiojigfeit ucr^nftcn — zapreti ko«ra, ker se ne more izkazati, kedo in odkod je.
"Jlnoiucifcit iinnbc&vcrlucifen) — izgnali iz dežele. „ jtdj — izkazati, opravičiti se. osredočili. iiiidjbcm fic ficfi iucrf;felfcltift atš Ijiegu beuofl liiacfjtii^t nuvficiuiefcn bobe« — ko sta si vzajemno izkazala, da sta pooblaščena, iliiviucifuitfl bcš ¡^CJUfleS — izkaz prejemka. 9(iKMUiid)3 — izrastek, izraslek. iMu^nliiiiiifi — izplačilo, poplačilo. „ • crfoiflt — izplačuje se. „ ber Sctriiflc — zneski se izplačujejo. 91uo>,rid]ucit iit ijffeiitlidjeu ¡Hiidicrn — zaznamovati
v javnih knjigah. 9(iUY|Cid)iUMfi — odlika, odlikovanje. 9(ui<;,rifiru — izkazati.
9lu<j;,icl|fii (nnš eiiicm ^udje) — izpisali, posneti: izpisovali. posnemali. „ (aiii ber SKoIjnung) — selili se. preseliti se. SliK^icI^Crbnung — selilni red.
„ «Strcitiflfcit — prepir zaradi selitve. „ -^cit — selilni čas. čas selitve.
X7
iluo.Vig — izpisek, posnetek, povzetek. „ &egictu6igtcr — poverjeni izpisek. „ bes iUcridjtc» ■ • posnetek poročila. „ iiu5 SIirdjcn&urficrit — izpisek iz cerkveuili knjig.
„ (luž bc» SioUjuglDorfcijvift — izpisek iz izvršilve-nega predpisa. 9(it0;,ug?u)rifc — v posnetku, na kratko. 9(utl|cuticitfit — pravotnost, pravost, polnovernost, avtentičnost. „ iGdjtlicit) — pristnost. 91utl)ciittjd| — istinit, pristen, avtentičen. Slutobibnct — samouk. Slutofrnt — samodržec, samovladar. Slutofrntic — samovlada, samovladarstvo, samovlast. 91 utrni um — samovpraven.
9lutoui)iuc Siorperfdjnft — samovpiv.vna korporacija.
9(utoui)iuic — samovprava.
Stutor — pisatelj, skladatelj, obi-aznik, avtor.
SBcrie&ung bcr 9ied)tc fccš 9(utors — krušenje pravic pisateljevih, skladateljevih, avtorjevih. „ »icrfjt nit SSerfcu bcr iiitcratur uiti) Sunft — last avtorska na slovstvenih in umetniških delih. Slittorifnttuu — pooblastitev, pooblastilo. 9(utori|icrru — pooblastiti. Slijtorificrt — pooblaščen.
t, bcfjorblidj — po oblastvu pooblaščen, uradoma pooblaščen. 91utorit(it — veljava, veljavnost, zakonita oblast. „ i5Hcf)lirbc) — oblastvo. „ fid) iiHinnjjcn — prilastovati si veljavo, oblast. Untcr fiffcntiidicr Stutoritnt au8gcftclitc Ur» funbc — z javnim poverilom izdana listina. 9lunl — menično poroštvo, aval. Per aval — kot avalist.
9lunucriurut — poviševanje, povišba, napredovanje.
88
9(ucrftounl*$nur — poprečni kuj), kup počez, naprek. poprck.
„ »$aci)tun(i — poprečni zakup, zakup počez, naprek. poprck. Slucrofcitc — prednja stran, lična stran, lice. ilucrinui lijkiiidialci — načezek, poprečnina. pavšal, iluificrcn — glas dati komu. poročiti, naznaniti, prizua-
nili, obvestiti. 5luifo — obvestilo. A Tista — na pogled.
5luiticnl=05ut — avitikaluo posestvo, pradedno posestvo, i? I u i t i c i t ii t <<-- r lni i 111 i v — pradedna razmera, iiluitifdic ©fitcr — pradedna zemljišča. Avillsio — veči kos odtrgane zemlje, odplavina.
1$.
i^nd) — |)otok. 3Jnd)bctt — potočišče.
^nd|riii!uolbiiuq — obokanje potoka, obok potoka. SSndiftnll — ko'l, solia. Starfborb bcS SdjiffeS — leva stran ladje. iPnrfc lice.
^n(frul|ul)lr — predzobna duplina. $n(fcufitod)ni ličnica, podočnica. Umi rt i-ii', a l)ii — kočnjak.
^nbcu in fiffentiidjcu ©ciuiificrn — kopanje v javnih vodah.
^iifliiflc — prtljaga, pratež. ©ai\atcll — inaloten luigatelen. „ -@crid)t — malotno sodišče. „ «Mlagc — malotna tožba. „ -$roce)'S — malotna pravda. „ 'iliiditcr — malotni sodnik. „ -SRidjtcramt — sodništvo v malotnem postopku.
89
!!<nfl<itcll=2nrf)c — mnlolna reč.
„ $crfafjrcn — malotiii postopek, malotno postopanje. !Pal|ii — pot. tir. „ SJcitnnbbintt — železnični imovinski list. „ ibictrirb — železnični olirat. „ -Tvafirt — vožnja po železnici. „ Jvradjt — železniška voznina. „ «.Ciof — kolodvor. „ «iioforbnung — kolodvorski red. „ P0ii;,ciiici)c Siuffirflt — nadzorovanje po železniški
policiji. „ 2 trccfc — kos železnice. „ llnfall—nezgoda na železnici, železniška nezgoda. „ $>criuaitung — železniška uprava. „ 5si3c(]tcr — železniški čuvaj. !Bnlfciireri)t — pravica trama (v tujem zidu). iBnllnft — pod težilo, balast. Stnunltnfrl — banski stol. iPniii) — vez.
„ ciucr ©Ijc — zakonska vez. iPnnt — banka. „ ?ill|"talt — bančni zavod, banka. „ -9(uturijung — bančni nakaz. i, iircctiou — bančno ravnateljstvo. „ WofcHirf)aft — bankovna družba. „ mnjjig bankoven. „ iiotc — bankovec. „ ^fnnbbricf — bančno zastavno pismo. „ Baluta — vrednota v bankovcih, bankovna vrednota.
ifnufrrott — krida. bankerot.
rr bctviigoriidjcr — goljufiva krida. ^nimlrguug — prepoved.
ISincn ffiinlb in $tftnn icgcn — gozd v prepoved dejati.
90
$nimiunlb — prepovedan gozd. $nii(|uicr bankir, menjevalec.
„ »fflcfdjfift — bankirsko opravilo. 9inr — v golovem denarju, v gotovini. „ -Siuštngcn — gotovi stroški. „ »SJcftnnb, -SBetvng — gotovina. „ -C?ntfd;abigimg — odškodnina v gotovini. ,, »jimtb — gotovi denar. „ Oicit» — gotovina, gotovi denar. „ »Scrrntlj — gotova zaloga. „ ^afiiung — plačilo v gotovini. „ -frfmft — gotovina. SJnrrc — šibika. palica. $nrrcugolb — zlato v šibikah, v palicah. iBnfio — podstava, podlaga. SBnftnrb (SDiifdjiiitg) — polutan, izrodek.
„ (ltiteficiidjcž Siiitb) — nezakonski otrok. $ntnillon — bataljon. SPnii — stavba, gradnja, zidanje. „ "iib SBctricb ciiicr (£ifcitbn£)it — gradnja in obrat železnice, železnico zgradili in obratovati. Siuffiifjnutg okr Dficbcrrcifjung cincš ffi<mc§ — gradnja ali podiranje stavbe. (SinftcUimg cincš SteitcS — ustavitev stavbe. ©inftiii'3 cineS SUnitci? — razpad, podor stavbe. I5r ift «ni ©iiiftnrjc bc* «mir«? irfjulb — on je kriv, da se je stavba'podrla. Sion« — stavben. „ 9l6tf)ciluug — stavbni oddelek. n 91 lit t — stavbni urad. t, Shbcitcn — stavbna dela. „ 9irc<t — stavišče. t, iliieingett — stavbni stroški. „ «cbiirbc — stavbno oblastvo. n "bc&orblidfje Slnitdijnubhntg — postopanje stavbnega oblast v a.
III
Snii-'ÖClüilligunn — stavbno dovolilo, dovolitev stavbi-. „ $ejirf — stavbni okraj. „ (Soilllltiffion — stavbna komisija. „ lionjciiž — dovolilo za stavbo, stavbna dovolitev.
„ Departement — stavbni oddelek. „ Dircction — stavbno ravnateljstvo. „ (Šjrpofitiir — stavbna podružnica. „ fälliges ©ebäube — razpadno. podrtno poslopji*. „ Sälligfeit — razpadnost, podrtnost. truhlost. stari ist.'
„ Jvonb — zaklad za gradnjo, stavbni zaklad. „ /"viilircr — stavitelj, graditelj. „ (Viitirnng — stavba, gradnja, zidanje. „ Mebvedjeu — slavbne liibe. pomanjkljivosli. „ Wcriijte — stavbni oder. „ fflcfeljfunbe — stavbno zakonoznanstvo. „ ©ctucrbe — stavbni obrl. „ Öh'iinb — stavišče.
t, $aiti)altnug ber Sergbauc — imeli rudniki- v kopalnem stanu. „ .'peri- — stavbni gospodar. t, Ingenieur — stavbni inžem-r. t, *3n)pector — stavbni nadzornik. t, Miojteiibeitvag — prispevek k stavbnim stroškom. n Mojteniiberjrfifag • proračun stavbnih stroškov. „ ftianfciicciffc — stavbna bolniška blagajnica. n ifeiter — voditelj gradnje, stavbni voditelj. „ iieitnng — vodstvo gradnje, stavbno vodstvo. „ iiinie — stavbna črta. rr iDinteriatien — slavivo, gradivo. „ SUicifter — mojster stavitelj. stavbni mojster. „ Cbjeft — stavbni predmet. „ Drbnung — stavbni n-d. „ $nrjcllc — stavbna parcela. n «s$inn — stavbni načrt.
!>2
$<itt*$fafy — stavišče. „ "¡jioiijfi — stavinia policija. „ Scfuitt — stavbni sip. „ Stclic — stavišče. „ Stil — stavbni stil. slog. „ • Strcitigicit — stavbni spor. „ llntcincf)imiiig — stavbno podjetje. „ '3?crDot — prepoved stavbe, stavbna prepoved. „ „ crioffcn — prepovedati stavbo. „ ^cvfjoubiung — stavbna razprava. „ ^ocrftfinbiger — izvedenec v stavbah, stavbni veš-čak.
„ '-Horidjvift stavbni predpis. „ 'SScr&cr — prosilec za dovolitev stavbe. „ »SBcrf — stavba. ,, — stavbna doba, čas gradnje. ,, -3infcrt — obresti za dobo gradnje, do početka obrata.
„ -3nftnub — stavbno stanje. $nurf)fcU — potrebušnica, trebušna mrena. $nitrf)l|df|lc — trebušna duplina. Staitrrnpt — kmetija. $numiruri)t — sad. SJnittc — stavba.
iinafufiritug bcr S3nutcit — izvrševanje staveb. $nutru lanbroivtidjafffidjc — puljeilelske gradnje. „ ijffciltlirijc — javne stavbe.
SKinifter fiir Sffentiidjc SJnutcn — minister za javne stavbe.
$rnl)fid)tigrn misliti, nameriti, nameniti se. namerjati. „ einc llebcrtrctmig — prestopek v mislih imeti.
3*r<id|trn — meniti se za kaj, gledati na kaj. pazili.
SUiit Scndjtung bcr SScriiditnific — oziraje se na okolnosli. z ozimni na. $cnmtc - uradnik.
Omilite iiffciitiicijci' — javni uradnik.
„ rcd)iiung»pf^cfjtigcr — uradnik, kateri mora račun dajali; računu zavezan uradnik.
^(nmtnivcrfuHnlc — uradniško osebje. $rnmtciiVDru>nuu — uradniška priprega. $cnmtrt — uradno služeč.
$rnmt*l)nubluH(| — uradovanje. uradno obravnavanje.
uradna dela. ki se tičejo kake stvari. !bcnufvnid]r« otlunc- — zahtevati kaj. tirjati kaj. Srnuftniibcu ciiic 9?cdmiini| — očitali računu pomole, zgreške, pomanjkljivosti. „ ciuc SšJarc — grajati blago. ^cnuftSnbctcr $ciiflc — zadržana priča. $cauft(inbi<imig — očitanje, grajanje, graja, ^rautrngru - - svetovati, predlagati, nasvetovati. ^cnutumrtcu — odgovoriti, odgovor dati. iifnir,ciflcii — ovaditi.
2knrbcitcn ciit G)efci)iift3|"tiicf — izdelovati, reševati spis.
„ cin ?ic(b — obdelovati polje, ^cnrbcituitg ber Oefdjafte — obdelovanje poslov.
„ linb ®ernr6eituiifl noit Snrfint iJp. (>5. ©.) — obdelovanje in predelovanje stvari.
$rnuffid|tigcii — nadzirati, nadzorovati. ^rnuifid)tignug — nadzorovanje, nadziranje, nadzor. ¡Pcnitftrngcn — naročiti, naložiti, ukazali komu kaj.
iUiit bcm SBoUjugc mirb bcauftragt — izvršitev je naročena, izvršili se naroča. 4*cnuftrngtcr — prejemnik ukazila. naročbe. $fnugririd|ciuigmig ogledovanje, ogled. SJcrfnt — medenica.
iPcbndjt neumen nnf — gledati na, paziti na, ozirati se na.
ffliit SJcbaditiinljntc nuf bic Mojtrn cntidieibcu — razsoditi, oziraje se na stroške. IVbnrf — potrebščina, potreba.
94
cbavfSfflllc — ako je potreba, ako treba, ^it ciucr bcm Scbnvfe cntiprcdjenbcn SKcngc -po potrebi.
SBcbnrfcMiJcgrnftanb — predmet potrebe, potrelina reč. „ iUicuge — potrebovana množina, množina potrebščine.
s-8oran]"cf}Iag — prevdarek potrebščine, prora-(■■un potrebščine.
S^cbcrfcu — založili, zagotoviti, pokriti.
S^cbcrfniig — pokritje, založba, poravnava.
Tviir bie iHebctfnng linb (šinbriitgmig uorjor gen — poskrbeti, da se založi in pobere. „ miiitariidjc — vojaška straža, varstvo. „ beš SlbgangeS — pokritje nedostatka. založba
primanjkljaja. „ bež Srforberniffeš — pokritje potrebščine. „ ber ©c&ulb — pokritje, zavarovanje dolga. „ fiubeit — založbo dobiti, zalogo iineti v čem.
SBcbcrfuug^Uetrng — v založbo potreben znesek. „ (inpital — |iokrilna glavnica. „ Miage — pokritim tožba, tožba za pokritje.
SScbcnfcit — premisliti, pomislili, spomniti se.
„ fine ^crfou luoniit — namenili kaj kaki osebi.
„ , ba* — pomislek, spotikljaj. /f ctiuciigc — če je kaj spolikljivega, če je kaj
pomislekov. „ crgcbnt fidj — pomislek se pokaže. „ muccfcn — pomislek vzbujali. „ finbcn, tragen — pomišljati se. „ gcgviinbetc — vtrjeni pomisleki.
(Ss untcriicgt feinem ^ebcnfen — m pomislekov.
Skbnittirf) — sumen, dvomljiv, pomisleka vreden, nevaren.
$ri>ritflid|r ftovm — sumna ultlika. 3Jci>citflid)cr 3cugc — ¡»umna priča. Sjcbculrtcit — čas premisleka. ^cDeiitrii — pomeniti.
„ (anjcigcn) — kazati, namignili. „ (bffcijicu) — veleti, ukazali. „ (mittfjcitcni — oznaniti, naznaniti.
ffliit bcm iBcbcutcn in Mcnutuiš fefccn, bnf-i — naznanili s pristavkom, da. SlJiit bcm 33cbeuten riicfftcUcit — vrniti s pristavkom. z opominom, da. ^cbcutlid) bevnomnicue S in ne — razločno zaslišana tožba.
$rbriituii(i — pomen, pomemha.
„ (SSJic^tiflieit) — znamenitost, važnost, ime-nilnost.
$rbcutiuif|0*io$ — ničev, neznaten, nevažen.
„ «DoH — pomenljiv. zelo važen, ^rbirncn firfj — poslužiti se, posluževali se, rabiti. ®cbicuftctcr — služabnik. $rbiugru firf) chuns — izgovoriti, pridržati si kaj. „ cin (Sntflrit. cinrti iiolui — izgovoriti si odplačilo, plačilo, mezdo. „ ctlunž cuif ben evcitl bes 9iiicftrittc3 — izgovoriti si kaj za slučaj odstopa, ^c&iitflt — pogojen, uveten. zavisen. ^cbingtc gorbenuifl — pogojna tirjatev.
„ (SrbscvHariuti) — pogojna oglasitev za dediča. pogojno se oglasili za dediča, »ebfopitfl — pogoj.
„ (Skrnbrebuug) — pogodba, dogovor, domenek.
n nffiriimtibe, ltcgntiuc — trdilen, zauikalen
pogoj.
„ criaubte, uiterlaubte — dopuščen, nedo-puščen pogoj.
96
$cDiiignug moglidjc, itmuijglidje — mogoč, nemogoč pogoj.
„ rcfolutioc — razvezen pogoj. „ jufpcnfioe — odloživen pogoj. $ci>iiigiiug*u>ctic — pogojema, pogojno, ¡s pogojeni, uvel no.
'•Prbrniiguta — nadloga, stiska, reva. 9cbrol)eu — žugati, zažugati, pretili, zapretiti. ^rbrulpuig — žuganje. grožnja, pretnja. $rbrurfiiitg bcr ^artcicu — stiskanje slranek. iSrbiirfuts — potreba, potrebščina. iPccibcii, Ciceibigcu ^nnnnbcn — zapriseči, v prisego vzeti.
„ mtf cttun» — zapriseči na kaj. SJcciDct — prisežen, zaprisežen, ^cribipiig — zaprisežba, zaprisega, zapriseganje. $crintrrid|tigrit — kratiti, ukratiti, prikratiti komu kaj. $cciutrad|ti(|t — prikračen.
$rfiutr(id)tiguitg — prikratba, oškodba, škoda, kvar.
Cfjnc Scciutrndjtigung fccntbcr i)ird)te — ne krateč tujih pravic, brez škode za tuje pravice. „	bcr SBertijcibigung bcč- Mugcfingtcit —
kratiti zagovor obtožencu. $ccnbru (6ccnbigcni — končati, dokončali, dovršili. ^ccuDiguiig — dovršitev. konec. iSccrbcu ^entanbcn — dedovati za kom. $crrbigimg — |iogreb. pokop.
!pccrbigiiiigc'4t0itcii — pogrebni stroški, stroški za pogreb.
„ s4? t n ti — pokopališče. „ 2d)ciu — pogrebni list. !Pcjnl|igcit iitm ilmtc — vsposobiti, sposobnega storili za urad.
!iMti(|igt — sposoben, zmožen, vsposobljen. $cfnl|igittig — sposobnost, zmožnost.
i» T
«teffil|ignng 5RciigionSuntcvricf)t 311 crtljcilcn sposobnost za vcronank. „ guv 9Cuoiibunfl bcš SRidjtcrnmteS sposobnost za sodnišLvo. „ beftfcen sposol>en liiti. 3Mnl)ignugs=i)iadjli>ci» dokaz sposobnosti.
„ «Seugitte spričevalo o sposobnosti. iHcfnlinntg vožnja. Sefniigcn pristran, prevzet.
„ (Dcrlcflen) zmešan, zmočen, osupel. $cniugcul)cit ciitcs @erid)tc§ pristranost sodišča. iBcfnjiru iid) mit ctroaš pečati se. baviti se s čim. 3Jcfcl|I ukaz, povelje, velevanje. „ gcincffcncr trdno povelje. „ rid)tcriid)cr mit ©riinbcn uerfeijcuer sodniško
z razlogi podprto povelje. „ crtoffcu povelje dali. veleti. „ Sdjreibcn velelno pismo. 9$cfcftigcn vtrditi, vkrepiti.
„ nn čilimi? pritrditi, pripeti. $ckitipun vtrdlia. vtrdilev, vtrjevanje.
Jjit SBcfcfliguug v dotrdbo. „ bcr fliedjtc itnb 33cvtuiibitrf]fcitcn vlrjeva-nje pravic in dolžnosti. iPcfhtbcu fidi <111 cincm Črte bili v kakem kraju. „ bo i (ttefudj niš lmftntthnft prošnjo za nedopustno spoznati. „ p befdjiicjicn skleniti. „ iid) im giigc teči. f, fid) iu ttnterfudjung bili v preiskavi. $rfiui)lirt| im llmlnufe bili med ljudmi, krožili. SPciulgcii ubogali, slušali. ravnati se po čem.
„ r i it en Uinftrcig držati se ukaza. iPcTulgiing izpolnjevanje, poslušanje, posnema.
9(nf bcr ^cfcilguug bcftcfjeu siliti na izpolnjevanje.
98
$cfolguttg in izpolnjujoč.
„ bc» icfcten SBiKcn» — izpolnjevanje poslednje volje.
¡Bcfiirbcrlid) fciit — na roko ili, pospešili, pospeševali, pripomoči.
SBcfiSrbcrcr — pospeševalec, pripomočnik. ScfiSrbcrtt (befdjicuuigen) pospešiti, pognati.
„ illl itllitc — povišali koga v službi, na višo
stopinjo pomaknili. „ Staren — prevažati, odpravljati blago. „ ilieifeitbc — ljudi voziti, naprej spraviti,
spravljati. „ Sdjiibihtge — tirati odgnance. !l>cfuvbrruug — podpiranje, pospeševanje, pospešilo. „ itn Stintc — povišba. „ udu (iiiitcrn — prevažanje, odprava, odpošiljava, razpošiljanje, prevožnja blaga. „ uon ftrflfbaren .^anblimgcn — pospeševanje kaznivih dejanj. ©cforbcruitg6=ifiiftnit — odpravljalni, pošiljalni zavod „ «fficbiir — odpravnina. „ «Stoften — slroški za vožnjo, vozni stroški. „ 9Jiittc( — vozilo.
„ «SSoridjriftctt fiir ©agiftcit napredovalni predpisi za gažiste. 5Hcfrngcii poprašati, prašati.
„ bn§ — popraševanje. ©cfrcictt osvoboditi, oprostili, rešili, ^efrctnttg oprostitev, oprostba, osvoboditev, rešitev, odrešitev, oprostilo. „ iiitb StcUuitg — oproščevanje in nabor. „ seitlidjc časna oprostitev. „ ooit Stcinpcin unb ©eburctt — oprostitev od kolkov in pristojbin, ©cfrciiingcu ber ©cfanbtcit — svobode, kalere vživajo poslaniki
it 9
SBcTrciiutgc»WriiHb — oprostilni vzrok, razlog. „ ïajrc oprostnina. „ ïitci -— pravica do oprostitve. „ -SAcrfiaiibiiuifl — oprostilna razprava, oproš-('•evanje.
!Pcfricbigcu - zadovoljili, zadostiti, vstreči.
„ bic OJiaiibiger - zadostiti upnikom, plačali upnike.
„ bic £cgatarc au» bor (Srbidjaftšmagc — zadostiti volilojcmnikom iz zapuščine. $rrricDigmig — zadostitev, izplačilo, poplačilo.
„ bor ©Iñubigcr — izplačilo, poplačilo upnikov.
„ im galle ber Doilftanbigcu — kadar se popolnoma izplača. „ gcioafircit — poplačilo dati. $ciricbigiuig{i=9icd)t pravica do poplačila. $rfri{tiiug določitev roka.
^rfugiiio oblast, pooblastilo, pravica, dovolilo, dopustilo.
„ n il -S h o I) m « lu ci j c — izjemna oblast. 3*cfugnij}c i:ub ffiovpflirfjtuugon — pravice in dolžnosti. SJcfiiguis (iigcu — lažnjivo si lastiti kako oblast. „ loafjrncfjmcu skrbeti za pravi.e. „ ;,it fiagcu dovolilo tožiti. „ (irlucitorung razširitev pravice. iPcfiigt fcin ibercdjtigt fciu) oblast, pravico imeti.
,, „ (Œrlaiibniê fjabcui dovolilo imeti. $cfiuit> izvid.
9iad) SJcfunb po izvidu, kakor najde. „ (irjlidjcr zdravniški izvid. i, bor ©adjbcrjMiibigeu izvid izvedencev. ^ciititb0<3(ufitnf)nic zapisavanje izvida.
a ^rotofoH zapisnik o izvidu. SMiiriuurtcu priporočili. SJcfürioortciibcr 9lntrag priporočajoč predlog.
(100
^rgtutgcit burd) storjeno po, storjeno s tem. $rgnttrn fid; poltno se združiti, spoltiti se, spojili se. $rgiittitug — pollua združitev. SPcgnttuitg^Orgniic - spojila.
„ ' Jricb pollni nagon. „ "SJcrmogen spojilnost. $cgcbru cin Slutcljcn oddati posojilo. „ ciiien SBcdjfcI menico oddati. „ fid) ctncž 9icd)tc» izneliiti se pravice, odreči,
odpovedati se pravici. „ fid) tuoljiit ili; napotili, upotili, odpraviti se kam. Skgcbung oddaja.
iBcgcgucn ciner ©toruitg odvrnili molcž.
„ Btoeifeiu dvomu v okom priti, ^cgcgmutg cmftaubige spodobno vedenje, obnašanje.
s^cgcl)cu cinc ftrafbarc ,&anblung storiti kaznivo dejanje.
„ (befidjtigcn) - obiti, obhoditi. $rgcl)rcu zahtevati, iskati: želeti česa. „ bfl'3 — zahtevek, zahteva. „ (ftfcfitd)) prošnja.
„ nuf — če zahteva, na zahtevanje, če prosi „ ftcllen zahtevali.
Saš im ©cfiidjc gcftctttc Scgcljrcn kar s(; v prošnji zahteva, želi. „ }urfuffticf)cu zahtevo nazaj vzeti, umaknili. $cgrl|uug — obhod.
Skgclimtgs^vutofoll — obhodni zapisnik, ikgiint ber 9lmt3iuirtfam!eit — začetek uradovanja, ko, kadar začne uradovati. Diit bcm 93rgiunc ber SSirffamfcit — tisi i čas, ko začne veljali: s časom, ko začne veljali. $cgiuucu bic Sunctioiicii — pričeli delati.
„ bic SSMrffamfcit — pričeli svoje delovanje.
(101
Scßlniiüiflcit — poverili, potrditi. SJcßlnubiflt — poverjen.
9lniitiicf) bi-g(au6if|te Slbfdjrift — uradno poverjen prepis. ¡Scfllaiibifiunij — poveritev, poverilo. !Sc!ilniibiniin(i?<t£(auici — poverilna klavzula.
„ Sdjeiu — poverilni list, poverilnica. „ '©djveiben, -Urfuubc — poverilno pismo, poverilo.
'-Scfllcit-Slbrcife — spremnica (poštna). „ -^apicrc — spremne listine. „ 2 d) ein — spremnica.
i, rSd)cin»5krfflf)ron — postopanje s spremnicami. „ -llrfmtbc — spremnica. Skfllciten— spremili, sprevoditi; spremljali, sprevajati. iPcfllcitctc ©iiter — spremljano blago, spremljani tovori.
$r;ilcitiiHß — spremljanje, sprevod. $rj)irituiifle*3iibiuibuuiit,'3)tnim—spremljač.sprenmik. ^rpnbigeu — pomilosliti, milost skazati.
— pomilostitev. $rpabipuf{0>9lutcan — nasvet milosti, predlog za pomilostitev. n 'ffiejild) — prošnja za pomiloslitev. n '9icd)t — pravica milosti, pravica pomi-
loščcvati. a	— pol milosti.
$Cj|r(ibnta — pogreb.
n 'Soften — stroški za pogreb, pogrebni stroški.
n -Btättc — pokopališče, ^cnrcifeu (befaften) — šlalali. tipati, otipati, potipati. n (linifajfcn) — obseči. n lUciftcljcn) — tuneli, razumeti, zapopasti. ®f!\rcit3ctt — omejiti. 3*cnrciiSiiun — mera, meja, omejitev.
III
$r$ircH;,uuf)*luitc — mejna črta. iPcfiriff flcfefciidicr — zakoniti pojem. „ bi'3 Gincntijuiii'? — pojem lastnine.
J m Seflriffc jcin — kanili, misliti, namerjati. ^Cfiriinbru — vtrditi. vteincljiti, obrazložili.
„ (ftiften) — osnovati, ustanoviti, vpeljati. Umftonbc, lufidje bnš v-.>(iifedjtuiifl*rcdjt tu-flriinbcn — okolnosti, na katero se opira izpodbojna pravica.
Umjianbc, mcicOe bic Sirmut bcgruiibcii razmere, po katerih je uboštvo očitno, i/, katerih se razvidi uboštvo. „ t)no ®cfud) — prošnjo obrazložili, vteincljiti. „ cin SHcdjt — ustanoviti pravico. „ cincn Serbndjt -— potrditi sum. ^rgriiubrt — osnovan, vlemeljen, vlrjen, ima podlago. „ fiitbcn C tlim S — najti, da kaj ni brez pod-stave: vtemeljeno kaj najti, ^cgruiibuiift — razlogi, obrazložba, vtenieljevanje. vtemeljitev. „ (©tijtunfll — ustanovitev, osnova.
3ur SJcijruiibiiiiii ■ v dotrdbo. „ bes' Sinjpnidie» — dokaz pravice, vtenieljevanje pravice. ,, filicr (Sntidjeibuiiii — vtemeljevanje razsodila. razlogi razsodila. „ eiucr @5c|ctIirf)Qft — ustanovitev družbe. „ intb Slbiuicfiimn ber SRedjtsDcrlKittniiic osnova iu dosnova pravnih razmer. 3ur SBcnriiiibunn ber S8crpfiic$tunfl v obveljavo dolžnosti. ;5iu- SBfftriinbiuig bieiicn — v dotrdbo. v utemeljitev, v obrazložbo bili. ^cgiiujtiiicu — na roko iti. prednost dajati.
„ Por ben iiliriflen ©(aiibigern — ugodnost nakloniti pred ostalimi upniki.
(103
Scjiiiuftifit — ugodnosti, prednosti vživajoč. Skfliiuitifltc Icbtc Slnorbmtni] — olajševana naredba
poslednje volje. $r(|iinfti()tcr $rei8 — znižana cena. $ci)iiniti((itng — ugodnost, prednost, pripomoč, podpiranje, olajšilo. dobrota. „ bc§ SaiibeSfurjtcit (6ci bcr Segitimation)
milost vladarjeva. „ bcr Stemvclfreifjcit — dobrota prostosti kolka.
„ bc§ Snrifcž — tarifna ugodnost. „ bcr Scftniliciitc — olajšava oporok. „ bcr Scrbredjen — pripomoč k hudodelstvom.
„ cinrnuuicn, gctufifircit — ugodnost podeliti. dodelili. „ niriit gcnicjjeit — ne imeli ugodnosti.
Sic crtljciltc SBctjuiifticjung tommt mid) iiiiu jiiftnttcn — podeljena ugodnost velja tudi za njega, se podeli ludi njemu. $cptnri|tm — presojati, svoje mnenje oddajali. SJcgutnri)tnug — presoja, mnenje. ¡Bcptcrt — bogat, imovit.
„ jeiii — zemljišče, posestvo imeti. $cl|anrt — kosmat, dlakast, zaraslel. ®cl|nltcu cttun» fur firfj — zamolčali kaj, nikomur ne povedati.
il^clffiltcr cincs ©ciudifci* — vodnjak. Scljnltnis — posoda, shramba. $cf|itn1)clit — obdelati, obravnati, v pretres vzeli; obdelovati. obravnavati, pretresali. „ arjtlid) — zdravili.
,, iscniniibeu gcfcljlidj — ravnati s kom po zakonu. „ alš (Scinjr* •— delali kakor s celoto. t, ciuc 3nriie fll» bic icinigc — ravnati z rečjo kakor s svojo.
101
$cl)Aubigcu — izročili, vročili, ^cfinnbluug postopanje, ravnanje, opravilo.
„ (irgtiidjc — zdravljenje, zdravniška lefiba. „ ocrfiiifiiUflSniafjijic — ustavno razpravljali. „ bcr iScrioiiflMliiflcicflnifjcitcu — obravnavanje osebnih razmer, bcr Sledite — postopanje glede pravic. „ bcr Senbiuigoii — ravnanje s pošiljalvaini „ bcr Strnflingc — ravnanje s kaznjenci. SP cl)nuytcii — trdili, dokazovali.
„ baiS ®cgciiti)cif — trdili nasprotno. „ ben lijJroccfS — pravdo dobili. $cl|nuytung - trditev, dokazovanje. 2Jcl)cl>cit — odstranili, odpravili. „ 9(nftiiiibc — spotike odpraviti. „ bcu 5*crbad;t — odpraviti sum. „ SinK" — vzdigniti, potegnili obresti. „ ali null linb uidjtig — ovreči kot neveljavno in nično.
$cl)cbuug cinež SlitftragcS preklicati, odpraviti naročilo.
„ cincS 33ctrngc$ — potegniti znesek.
®urd) 33cf)clmng in ^nrent — s tem. da se potegne golov denar. „ ciiicss iiiabcrnifirš — odpraviti napotek, oviro. ,, bcr llcbciftniibc — odpravili neprilike.
3ur ®c[)cbung bon S>ocifcin — da se dvoji»' odpravijo. ^cl)ci;)inig — kurjava.
$r()ci;',ititg*bc)uitnt — kurjavni pridalek.
SPcIjcIf — pripomoček, sredstvo, pospešilo, pomagalo.
„ («Clocismittci) — dokazilo. !^cl)clligcn cinc 33cl)Brbc — nadlegovali oblastvo, nadlego delati oblastvu. i^clicrbcrgcn — pod streho vzeti, jemati: prenočiti, prenočevati.
10.",
9cl)rrbrrjiuu<i — sprejem, sprejemanje pod streho,
v hišo; prenočitev. $cl)i)rbc — oblastvo.
„ fliitucifcnbc — nakazujoče oblastvo. „ compctertc — pristojno oblastvo. „ nitfdjcibcnbc — razsojajoče oblastvo. „ uormuiib}ci)aftiiti)e — varstveno oblastvo. „ fiffcnttidjc — javno oblastvo.
9lu3iprndj cincr uffciitiicficii 33ci)6rbc — izrek javnega oblaslva. $ef|Drblid| — oblastven. $ri|9rblid|c SBcidjcinigung — potrdilo oblastva.
„ 93eluilliguiifl — oblastvena dovolitev, oblastveno dovolilo. $cl|iife, gum Seijitfe — v namen. za. zaradi, da. v Lo. $cibringcit — prinesti, donesti, predložiti.
„ bic crforbcrlidje (¿iutuilliguiig — izkazati
potrebno privolitev, privolilo. „ ciitcii SSictip«^ — imeti živinski potni list. $cibriiiguiig — predložba.
„ cincr ^olimadjt — prinesti pooblastilo. ®cibc .^aufer bc» 9tcid)§rati)e3 — obe zbornici državnega zbora. ¡Sribcrfcitifl — obojestranski.
¡Bcibcricitigc 9?ntiftcntioncn — obojestranska pritrdila. iBcibcrfcitigcs Ucbcrcinfommcn — vzajemen dogovor, ^cibriirtmig bc» SicgctS — pečat pritisniti. iBcifnll — pohvala.
¡Bcifiinc« — dodati, dostaviti, pridejati.
„ bnš — dostavek. p lista vek. dodatek. Silit bcin 33cifiigcn — s pristavkom. ^cigcorbnctcs Sftitglicb — privrščen ud. Priloge — priloga, doklada. ®cilagcub«dj — knjiga prilog.
SJcilnfs bci cincr SSširtfdjaft — fimdus instruetus. gospodarske potrebščine.
101
iPcilcflcn — priložiti, pridejati.
„ hcn ilctcn — priložiti spisom, dejati k spisom. „ SBciocišfraft — «lati dokazno moč. „ cincn ©trčit — poravnati spor. „ ©treitififeiten burd) Sicrflieiclj — razprtijam
s poravnavo konec storili. „ Unruiicn — vtolažiti nemir. 5Pcimcficit ©iau&cn gcmanbcn — verjeti, vero dati komu.
„ bic ©d)ltfb — dolžiti koga. krivili koga. SSciit — kost. „ (untcrc ©itrcmitcit) — bedro. „ 'ilrtcric — bederna odvodnica. „ -grcifj — bramorka. „ »§aut — pokostnica. 5*civflid)tcn bcnt Slntroflc — pritegniti, pritrditi, prav
dali predlogu, pristopili, pridružiti se. Scirntl) 0Pcr)on> — pridani svetovalec, svetnik. „ (Sorporntiou) — pridani svet. „ facfjiidjcr — pridani strokovni svet. Scirrcn — motiti, zmotiti.
itfciriirfcit ctliniu — pristaviti, pridejali, primakniti kaj. Scifnmmcitfciu — skupno prebivanje. &cifnit — pristavek, dodatek.
„ bcr bcni iTcftnincutc cuiijcijamitc — oporoki pri-dejani pristavek.
$cifd|nffcu — priskrbeti, oskrbeti, pripraviti. „ fid) — omisliti si. omiSljevati si.
Scifdjnffuiifl, Hcrpflidjtumi bcr JBciidjnffuihi ooit Sin-ridjtuntiSftucfcit — dolžnost, omiSljevati opravo. ¡Bcifdjlnf jiciic SBcitoofjnuiifl. 5Pcifd)licficii — priložiti, pridejati. prikleniti. SBcifcin, im — v pričo, ©cifcticu — pristaviti, pridejati, pripisali.
101
5.kiici.uinfl feinev llutcrfdjrift obcr fcincž ¡pcinbjeidjens — podpis svojega imena ali pristavek svojega ročnega znamenja, ©cilfocr — prisednik. ¡Scifpicl — vzgled, primer.
SBcifvifl^iucifc — na primer, na priliko; j. — n. p.
„ nnfiiijvcu — na primer kaj navesti. 3>ciftau6 — pomoč, pripomoč. podpora. „ (ai» $erfon) — pomočnik, pomagač. „ (IraiuinfiSjcunc) — priča. . „ rcdjtž" linb facf)fimbnicr -- pravoznanski in
zvedeniški zastopnik. „ bcim Biccifnmpfc — svedok pri dvoboju.
Um ben 93ciitnnb anfleficii — za pripomoč prositi.
„ leiften — v pomoč biti. pomoči, pripomoči. „ flc)ct}lirf)cit tciftcn — pomagali po zakonih. „ »Sciftunn — pripomaganje. SJciftcIlcit cinen 2(rbciter — dati delavca.
„ cinen SSngcn — priskrbeli voz. dali voz. $ri|triluii(i — priskrbovanje.
$riftimmrit — pritegniti, pritrditi, privolili komu. vje-mati. zlagati se s kom. „ bcm ¡¡Boridjiaflc — privoliti v predlog, pritrdili predlogu, ^riftimiituug — privolilo, pritrdilo, privolitev, odobravanje.
Scitrnfl — donesek, prinesek. prispevek, pripomoček. „ ber SDHtfliicbcr ber ©cfcilfdjnft — prispevek, donesek družabnikov, i&citrriric leiften — prispevati, doneske vplačevati. ¡Bcitrngcit — donesti. pripomoči, donašali, pripoma-gati, prispevati. ,, ba3 (Seinigc — prizadevati si po svoji moči. it gum Slufiuanbc — prispevati k stroškom. Scitragsi=il3crcd)mtH(i — preračun prispevkov.
101
!Pcitrnfls«£ciitinifl — prispevanje. „ -^Scriobe — prispevna doba. „ -ipflidfjt — dolžnost prispevati. „ »pflidjtiflc ^nrtci — prispevanju zavezana stran-
kn; stranka, ki je dolžna prispevati. „ 'Guotc — del prispevka. „ -Sajj — prispevni postavek. $citrcibcu — iztirjati.
SPcitrctcn bem Antrage, ber 3Keinimn, bem llcbcrciii-fommcii — pristati na predlog, na mnenje, na dogovor; pristopiti predlogu, mnenju, dogovoru.
„ ber JBcrbinbiidjfeit niš SKitfdjuibncv — pristopiti k dolžnosti kakor sodolžnik. SBcitritt — pristop.
Scitritt&«@rfidruurt — izjava o pristopu.
„ "s4Jfiid;t — dolžnost pristopa. $cinrti)cil — medsodba. ©ciiuol)iicu — pričujoč; biLi, zraven biti, biti pri.
„ bcu ^riifnnflcn — prihajati k preskušnjarn. „ ciner ©ifiuiiii — pričujoč biti v seji. „ ciner £nflfnljrt — bili pri naroku. „ flcifd)iidj — telesno združiti se. $cituo!)muti) itncficlidjc — nezakonska telesna združitev.
i&ciflcitcu — za časa. za rana. zgodaj. 4*ci,^icl)cit ©adjucvftiiiibii-jc, SBcrtrctcr — privzeti, privzemati veščake, zastopnike. SOiit ®ct(yc()itnn cincs Erfa&manncS — z namestnikom.
llntcr Scijicfjung — privzemši. $rjnl)cu — potrdili, pritrditi.
„ bic Srage — prašanju pritrditi. !Bcjnf|citbc Scbimiunfl — trdilen jiogoj.
3ni bejaf)cubcn Satic — ako je tako. ako pritrdi, če reče, da.
101
Srn Eib in bejafienbcr gorm ablecjen — priseči v trdilni obliki, ^cjalptiijt — pritrjevanje, pritrditev. $rf(imyfuitf{ bcr (Infamitat — zator ujime, odprava ne-
priličnosti. Skfiuiutflnbc — naznanilo.
„ bcr Gčiitfdjcibumv3flrunbe — na znanje dati razloge.
$rfnuut(|cbru nuf bic fur ftuitbmadjungen t)orflcfd;ricbcnc 9(rt — dati na znanje tako. kakor je pisano za razglasila. $cfiuiutlid) — kakor je znano, ^cfnuiitinitdicu — razglašati.
„ ficfi mit ctwa§ — spoznati, spoznavati kaj.
^cfniiutmnrfjuiifi ~ naznanilo, oznanilo, oglas, razglas. „	praftifcije mit ¡iircmfljciteu — praktično
spoznavanje bolezni. ¡Srfciiucu — priznati, izpovedati. iPcfcinitaio (gnificm) — napoved, fasija.
„ reiifliofC'3 — vera. veroizpovedanje. SNcflngtcr — toženec.
SJcflcibcn ein ?Imt — v službi biti. službo imeli, oskrbovati. opravljati službo, uradovati. „ cinc EljavflC — biti na stopinji.
9Hit cincr Šcfiiflniei bjficibet fcin (lucrbcn) — pravico zadobiti. imeti. 9JJit Sitct nnb Sljarnftcr cincr f)ul)cren 9innfl§ -cfaffc bcffcibct fcin — imeti naslov in dostojanstvo višega čina. 2*cfuftii|cn — živili, branili, rediti koga; živež, hrano dajali komu.
^cfrnftiflcu — potrditi, podkrepili, ukrepiti, okrepčati. ¡Ncfrnfttpug — potrditev, ^clngcritngosuftnub — obsedni slan. £Mag*rnum bc§ ©cfriuflniffc§ — prostornost jetnišnice.
101
$cl(tngcii — tožiti, iskati koga.
„ mit ciner ffiaflc — tožiti, s tožim prijeti. SPctnuflnit» — kar se tiče. $clnjtcu — obremeniti.
„ fiu ©lit — zadolžiti posestvo. iBclnftctcr — obremenjene«:.
^rlaftigrn — nadležen biti. siten biti. nadlegovali, ^rlriftigung — nadloga, sitnoba. nadlegovanje, ^rlaftiiug — breme, obremenilo, obremenitev, zadolževanje.
Šclaftiiiifi bcš JBcfdjulbifltcn biencnbe llm ftanbc — okolnosli. katere obdolženca obtožujejo.
„ uou ffliitern — obremenitev, zadolževanje zemljišč.
¡Čimc ©ciaftunn be-3 Stmit§fdja|jc3 — ne obremenivši državnega zaklada. $clnjtuit({**9trdit — obremenilna pravica. ,, "23er&ot — prepoved obremenitve. „ »llinjtanb — obdolžna okolnost. „ '3cilflc — okrivna. obdolžna priča. $rlnuf — znesek.
33i§ juni ®cianfc tion — do. ¡Bclcfl — dokazilo, dokaz, izkaz, spričevalo. „ (SBcilctflc) — priloga. „ »ftettcl — plemenilni list. ^clcgru mit Ulvreft — v zapor dejati.
„ mit Scfrfllng — zaseči, ustaviti, obustaviti. zadržali kaj.
„ mit Strnfe — naložiti kazen, kaznovati. „ (mit cincr Urfiuibc) — vtrditi. potrditi, dokazati. „ mit siicrbot — v prepoved dejati. ustaviti, obustaviti.
Seicflteš Ejrcnipiar — s prilogami previden izvod.
$clc(|ititg — pleuienitev, spuščanje.
101
$clcnmig lirfiinbiidjc — dokazovanje po pismih. $c(ci)ucu SSareit — dajati posojila na blago. $clff|iutitjl (Sefjcu) — podelitev fevda. SMcIircit — podučiti.
„ iiber bie SRedjtžmittci — podučiti o pravnih lekili.
^clrlintiift — poduk, podučilo.
„ ertficiicn — podučiti, ^clcibificit — žaliti, razžaliti. Sclcibigcr — žalilec. razžalilee. SJclcibifltcr — razžaljenec. $elcibi(piu<| — razžalitev.
„ tfjčitiidjc — dejanska razžalitev, razžalitev
z dejanjem. „ loortiidje — razžalitev z besedo !Brlrud|tiiHji — svečava. 9clcud)ttiii(|«*9[u[agc — svetilna naprava. „ -Seruicc — svetilna potrebščina. „ -Stoff — svetivo. iMiclmi — volja.
sJind) SPcIiebcn — poljubno, če hoče. ®clobiuig<i=®ccrct — pohvalniea. pohvalni dekret, ^clotjituug bc§ ffiormunbcS — nagrada varuha, plačilo varuha.
„ fiir 9(uf(jreifun(j mtb Sinbrinfluiifl udu Sgcr brcdjcru — nagrada za prijem in prigon hudodelnikov. talija. ^riit(id)tif(cii firf) — v oblast dobili, prilastiti si, prisvojili si. polastiti se. „ fidj cincr frcijtcijcnbeii Sadje — polastili se Ilirije stvari, ^rmatifirlti — grajati, ograjati. očitek izreči, pomote očitati.
^cmaii(|rliut(| — očitanje pogreškov, pomot.
^cmnnuiinff — moštvo.
Semerfcn (finhcn) — opaziti, zapaziti.
11 -1
$cmcrfcit (crluäfjncu) — opomnili, omenili. $riitcrfuiii{ — opomuja. opomba, opazka. $cmcjicu eine öcbiir — odmeiiti pristojbino. SBciiicffcii eine ftrift — rok odmeriti.
,, 5träfe — kazen izmerili. ¡Bciitcjjuitg — odmera, izmera, določba, določevanje.
„ bcv Strafe — izmera kazni. $cmeffititjt$>2lct — odmerni spis.
„ -!öci)örbe — odmerjajoče oblastvo. „ «Stcdjt, SJerjiiljrinig bcö zastaranje pravice, komu davščino odmeriti, bemittelt — imovit.
Ü'emiilieii fid) — potruditi se. trudili se, prizadevali si. UViiiiiljiuig — trud, prizadeva, prizadevek. $riind)bnrt — soseden.
$eitnd|ridjtigm — vedeti dali. naznaniti, poročili, na znanje dali.
$cu(tri)riri|tif|iut(i naznanilo, priznanilo. poročilo, poročanje.
„	Ü0H ber (ic)fiun — poročilo o odsto-
pu, naznanitev odstopa. $rnnd)rid|tigiiitji£*2djccibcu — poročilno, naznaniliio,
priziianilno pismo, ©ritnditliriliftcii — okvarili, okratili, oäkoditi. oškodovali.
$rund|tl|riligcubr öanbiungeii — kvarljiva dejanja. $cnnd)tl)ciligiiii(| — okvara, oškodba.
„	bctriigcrifdjc — sleparska oškodba.
iPciicficiinit — benelicij, nadarje, nadarbina, prebenda. ©eurficicn — dobrote.
$ciirl)iucn fid; — ravnati, vesli, obnašati, držati se. „ „ nnd) bcm ©cfcfee, und) beu beftcljciibcn ffiorfdjriften — držati se zakona, veljavnih predpisov.
fflJie fid) ju benehmen ift in Slufctjung — kako je ravnali z.
1 I '•!
$ciicf|iueu — vedenje, ravnanje, obnašanje, zadržanje. „ unanftniibiiic>3 — nespodobno obnašanje. 3»i' S-Brncfymuiiflžtoiffcufd)nft iu Mciuitiii» fc(jcii — naznanja se, da se bo po tem ravnalo. ^Benennung — nazivalo, imenovanje, nazivauje, ime. „ tarifmäßige itnb fiaiibetefiblirije — ime tarifno in v trgovini navadno. „ unridjtige — nepravo, krivo imenovanje. „ be3 {Referenten — odbira poročevalca, referenta.
iPciiii licu eine Sadje 511 feinem SJebürfniffe - rabili reč
za svojo potrebo. $citiitiuitjt — raba, poraba, upotrebovanje.
„ uou Weluäjferii — raba vode. $ciiiil»utgss=(£onfen$ — privolilo za rabo. „ -SJauei- — doba rabe. ,, -3ted]t — pravica do rabe, porabna pravica, užitna pravica. $ei>bnd)teit — pazili na kaj. gledali na kaj, opazovali. „ eilte Srift — držali se roka. „ ba>? uorgeidjriebcne 9Kafj — ravnati se po
predpisani meri. „ iHiicffidjteii ozir jemati, ozirali se.
Setfeibc SJorgang ifi ju beobaditcn — ravno tako je delati. „ eine Šorfdjrift — izpolnjevati predpis, ravnali se po predpisu, držali se predpisa. „ Sorfidjteii — oprezno ravnati. $cobnrf|tuug — opazovanje, ogledovanje, pažnja.
„ (¡Befolgung) — izpolnjevanje, izvrševanje. Unter ©eobadjtung ber poiiücilicfjeu 9in-orbltungcn — držeč se policijskih ukazil. „ be§ CS5efe(jc3 — izpolnjevanje zakona. „ ber bcftcliciiben SBorfdirifteu oernadjiäfftgen — izpolnjevanje veljavnih predpisov zanemarjati.
1 u
©cgcn $kobad)tuug bev bnfct&ft geftenbcu cinfcijiagigcu ©cjcjjc — izpolnjujoč ondu-kaj veljajoče dotične zakone. Unter Seofcacf)tUHg uon — držeč se. $e0bnd)tuu<|$'Sfi()igfcit — zmožnost opazovanja.
„ «Station — opazovalna postaja, ^rnunrticruug — naslanjevanje. $r<|urtulid|fcit — zložnost, ugoda, ugodnost. Scrntl)cn fidj — posvetovati se, menili se, pomeniti se. 3*crnt()ciibc Stimmc — svetovalen, posvetovalen glas. ^crntl|jd)lngung — posvetovanje, pomenkovanje, sklepanje.
$*cratl|ung — posvetovanje, posvet, pomenkovanje, presojevanje. „ GrgcbniS bcr — poslcdek, uspeli posvetovanja.
„ pflcgcu — posvetovali se. „ jteljcn in — vzeti v posvet, posvetovati se. SPcrntliungiKttcgeuitaub — slv.ir. o kateri se posvetuje. „ »^rotofofi — zapisnik o posvetovanju. „ «¿imrner, in bnšsfclbc jtd) ¿ltriicfjic^en — umakniti se v posvetovalnico. ¡Bcrtutbru — oropati.
iBcrnnbt feiit bcr SScrnunft — biti brez uma, brez pameti.
^crnubuitg bcr perjuntidjen grciijcit — oviranje osebne slobodc.
„ cinc» ©rabcS — uplenili grob. £*crnitjrf)cu — omamiti.
„ (betrinfen) — opijaniti, opojiti. $cr(utjd)cub — opojen. $cr<tnjd|t — omamljen, pijan, ^crnujdimtg — omamljenost, omama. „ (irunfcntjeit) — pijanost.
3n SBeraujdpmg — v omamljenosti, v pijanosti.
nr>
3?frcd|cubnr — kar so da preračuniti, preračunljiv. iPcrcdpieii eine grift — izmeriti, izračuniti rok. „ Weit» — preračuni ti denar. „ bdi ^flidittbeil — izmeriti dolžni del. „ und) beut S'nicnbcv — po pratiki računiti. $crcd)uiiu<i — preračun, preštelev.
„ bcš SScbarfe» — izračun, koliko bode potreba.
Umfang uiib Scrcdjnung ber Entfdjabigung — obseg in izračun odškodbe.
®crcd)tiflcu Scmanb — pooblastiti koga, pravico dati komu.
„ ¡ur 3isnf)l :— dajati pravico voliti. SJeredjtigt fein — vpravičen bili, pravico imeti.
Cfjite fjicju beredjtigt j" fein — ne, da bi imel pravico za to: ne. da bi bil v to vpravičen.
SBcrcd)tifltcr — vpravičenec.
33ei bercditigtcr iiimafjmc — če se sme po vsi pravici misliti. $crcd)ttguit{| — pravica, oblasl. pooblastilo.
„ 3iir ^roccfSfiiijrunfl — pravica pravdati se. „ juhi lluterriditc — pravica učiti. „ jur Skrtrehmg — zastopniška pravica. ®crcd)ti(iiutfls=llrfunbe — pooblastilna, vpravičevalua listina.
Sicrcid) — obseg, obsežek, okoliš, obsežje. „ (98ittung3frei3) — področje. ti ber Stabtgemcinbe — obseg mestne občine.
liegt im ®cietdie feiner äfladjt — je v njegovi moči, 011 ima moč. ©crcirfjcrit — obogatiti. $crcid)rruitf) — obogatim.
„ iingcred)tfcrtigte — neopravičena oboga-tba, če kedo neopravičeno obogati.
III
¡Bcrcid|crungs*iit iagc — tožba zavoljo obogatbe.
SBcrcifung — obhod, ogledovanje.
iBcrcit (tuiiiig) — voljen, rad.
SBcrcitcn — pripravili.
SScrcitfdinft — pripravljenost.
Sio Sccfuncj in ¡Bcreitfcfmft Ijnitcn — založbo imeli pripravljeno.
!Scrcitid|nfto=3«ioflC doklada za pripravljenost, ©crfl-ilmt rudarski urad. „ «SCrbcitcr rudar, rudokop. „ '¡Ban rudarstvo, rudariju. rudarjenje. „ 'baubcrcclitiflt frin imeli rudarsko pravico. „ •SBauberc(f)tifliing rudarska pravica. „ -SBnnbctricb rudarjenje. „ -¡Baiiconccflion rudarska koncesija, rudarsko dopustilo.
„ 'SBaii'®iciiftbnrfcit rudarska služnost. „ -9Jnii«3riftnng odlog za rudarjenje. „ '¡Bau-Snncnieur rudniški inžener. „ "SBaiitrcibeubcr, Unternrijmer rudniški podjetnik. „ -SBnU'SScrIct[)Uii(i rudniška podelitev. „ '95ud) rudarska knjiga. „ •Sindjfiiljrcr voditelj rudarske knjige. „ *©ri)orbc rudarsko oblastvo. „ -ISomimifariat rudarsko komisarslvo. „ 'gnijrt bcš Sd)iffc>j vožnja ladje proti vodi. „ 'fvrof)itc (SSeinbrrg) gorska desetina. „ -fviitircr gorski vodnik. „ 'Jviiijrcrtucien vodništvo po gorah. „ (Mcrirf)t rudarsko sodišče. „ '(icrldjttid) rudarsko-soden. „ -Okriditšbnrfcit rudarsko sodstvo, rudarska
sodna oblast. „ '®i'rid)ts'93ciiibcr rudarsko-sodni prisednik. „ •fflcridjtiiprcngcl rudarsko-sodni okoliš.
117
Scr(\»01cricf)tšftanb rudarska podsodnosl „ *@e)c|$ rudarski zakon. „ »©iiinbigcr upnik rudnika. „ -,i)auptmnnnfcf)aft rudarsko glavarstvo. „ »ffiinppc rudar. „ *9Kciftcr gornik (vinogradski). „ 'CbiTaufftdjtSgefdjaitc opravila zastran rudarskega nadzorovanja.
„ 'Orbmmg rudarski red. „ »orbnniigSmafjig po rudarskih zakonih. „ -.)ieci)t rudarsko pravo. „ »-Kcdjt (Stbgnbc in SBeinbcrgcn) gornina. „ -fliegcil - rudarski regal. rudarska kronina. „ »Siebicr rudarsko okrožje. „ »SBcrf rudnik. „ -SEcrfšcintljeii kos rudnika. „ -SEeriSarbcitcr delavec v rudnikih. „ •SSrrfčcigcutl)iini rudniška lastnina. „ «©erf-jcntitčit rudniško telo. „ -SBerfSfroijnc rudarnina. „ -SBcrfSmnfj rudarska mera. „ 'SBcrfcftcuer davek od rudnika. „ »fflefen rudarstvo, rudokopslvo. ^crgrlulm povračilo za otetho. ®crgcit bie iiabnng rešili tovor, oteti naklad, ^rrgungogcbiir otetnina. !Bcrid)t poročilo, naznanilo, izvestje.
t, crftnttcn poročati, poročilu dali. $cridjtcrftattcr — poročevalec, ^criditrrftnttung poročevanje. S?crid)t3=5Rubrif poročilni nadpis. ®crid)tigrn popravili.
„ cinc Jvorbcrnng ■ poplačati tirjalev. ^criditigung popravek.
„ ber ©ebiir plačilo pristojbine.
118
$crid)tiguug ber ©rcnjen popravljanje mej, poprava mej.
„ cincr Sdjulb poplačilo dolga. S8crid)tiguuge<9lrt način plačevanja. $crid)tlid) po poročilu, poročiloma.
„ tjorlegcu - predložiti s poročilom. $rru(ffirt)tigcu ettoasi ozir jemati, gledali na kaj.
SEk» 5Juifd;cii jtuci Sfjciijtridjcn iiegt, t ji nirfjt ju beriicffidjtigen — kar je med dvema delnima črtama, se ne šteje. $rrurffid|tigiuig ozir.
„ iu z ozirom na. „ linter befoubercr - posebno pazeč, s posebnim ozirom na. S« SBcrucffidjHgung ber llmftdnbe ozirajoč se na razmere. $crurfjtd)tigiiug3u>iirbig - ozira vreden.
3n bejonber» bcriidiidjtigunge-tuiirbigengallcn v posebnega ozira vrednih slučajih.
Scruf - poklic.
„ (9lnit) - služba, dolžnost, opravilo. „ oužubenb poklic izvršujoč. iScritfcn fid) sklicevali se. opirati se na. „ „ (St. D.) - vzklicevati se. „ „ aitf Beugcn ~ sklicevali se na priče. ®crufcit jitm Siadjlafic poklicali k zapuščini.
„ pomemben jur SJJonnunbf^aft - poklicati koga
v varstvo, za varuha. „ 311 v SBirffamfeit - v službo pozvati. „ burd) SBfllji - poklicati z volitvo. „ 3itr (Vdttiutg be» ©rfemitnipcS — za razsodbo pristojen bili.
©efc^Ud) bentfcucr GSrfoc - zakonito pozvani dedič.
5BcrufS>2(u»u6ung - izvrševanje poklica.
119
S$ernfö»©enoffe sodrug. „ »gcnoffenfcfjnftlicijc S3erfi(^eriinnSanfta(ten so-
družne zavarovalnice. „ "©efdjäft — opravilo poklica. „ 'indftig — po poklicu, po dolžnostih poklica,
poklicema. „ Cffieier — častnik po poklicu. „ ^fUrf)t dolžnost poklica, službe, stanu. „ -®pf)iire — področje. „ -Stellung — stan. poklic, stališ. „ «Sljätigfcit — opravki poklica. „ »ircue zvestoba v službi, zvesta služba. „ 'Unfäljigfeit - nesposobnost, svoj poklic opravljati. iBcritjuug pritožba, priziv. „ ' (6t. % O.) - vzklie. „ anf c tum i? — nanašanje, sklicevanje. „ gegen eine sJ(norbnung — pritožba zoper ukazilo.
„ gegen ein (SrFenntniS — vzklic zoper razsodilo. Wegen biefe (Sntfdjeibung ift feine weitere He» rnfung juläffig ■ - zoper to razsodilo ni več nikamor pritožbe. „ jur Erbjdjoft, jur Sorinunbfdjaft — poklic
k dediščini, k varstvu. „ anbringen vzklic vložiti. „ finbet ftfltt pritožba je dopuščena. ,, tocitere finbet nid)t ftott nadaljni vzklic ni dopuščen.
i, ftefjt offen dopuščeno je. pritožiti se. Öernfungö-Slnmeibung zglasitev vzklica.
„ -Slu*füfjrung — vzklicni izvod, izvod vzklica. t, -®e()örbe — vzklicno oblastvo. t, "Srift vzklicni rok, rok pritožbe. „ -©eritfjt — vzklicno sodišče, rr -©runb vzklicni razlog. „ -^liftnuj — vzklicna stopinja.
1 JU
$crafun{|4«9iedjt vzklicna pravica, pravica vzklica-vanja.
„ »Sdjrift vzklicni spis. „ -Skrfafjren vzklicno postopanje. „ 'i8cvl]aiibfiing razprava o vzklicu, vzklicna razprava.
„ -SL'crbcr vzklicnik, vzklicatelj. ®mtl(cit auf etiua» opirali, naslanjati su ua kaj.
®ic Sadje auf fid) bcrulieii iaffcu pri miru pustili red; pustili reč, kakor je bila. 3ebeê lucitcre SScrfafjreu Ijnt auf fid) ju bcntljcu vsako nadaljno postopanje naj se opusti. $criilpurr bvalisalec. $eriif|iiiuufi hvalisanje. iycriiI)muitgs<4Uaflc tožba zaradi hvalisanja. $rriil|rru beti SSirfuugëfrci» segati v področje. 2*criiljrtc faille v misel vzeti slučaji. $rriil)rt tuerben zadel, prizadet bili.
3Mc SUcrpfiidjtuug tuirb nid)t beriifjrt dolžnost se v ničemer ne spreminja, ^efaiituiig osemenitev. ^rfd)ribigru poškodovali, pokvarili. ^rfd)(ibigrr poškodovalec. iPcfdiii&igtcr poškodovanec. $cfd)(ibigung poškodba, poškodovanje.
„ bošfjaftc hudobno poškodovanje. „ fdjluerc forperiidje težka telesna poškodba.
„ luillfiirlidje holoina storjeno poškodovanje.
$rfd)(tffrti nabaviti si, priskrbeti, pripraviti, omislili. $efd)nffcitl|rit kakovost, kakošnosl. lastnost, svojstvo. „ bcfonbercbcëScbraudjëredjtc» posebno
svojstvo pravice do rabe. „ bcS Seibcš uiib ©cmiitljeS telesni iu dušni stan.
1-21
$ci(l)nffiiiifl dobava, nahavu. SMdiriftigm opravilo dati, delo dali komu.
„ fid) pečali so. bavili so. ukvarjati so. ^cfdinftiguiii) opravilo, opravek, posel. delo. $rfd)nfttf|iut(|e*9Sciie s čim se kedo bavi. opravilo.
„ 'ios brez posla, brez dela. 3)cfd)rilcu spuščanje, pleinenjcnje, plemonitev. !Sriri|filcr žrebec plemenjak. $cid|(il'Siccn,j dopustnica, dovolba za pripuščanje „ ^rriobc spuščalna doba. „ 'Scudjc sramna kuga. iVidinu ogled, ogledovanje. „ 's43cfunb ogledni izvid. „ =®cbflr oglednina. „ 3cttci ogledni list. iPcidinucr oglednik. 3<cid)rib ((Siitfdjetbuiig) odlok. „ (Miilloort) odgovor, odpis.
SJiittclft ©efdjcibcS odlokoma, z odlokom, ^ririiribrii povabiti, poklicati.
„ nufrcdjt dovolilno rešili.
enIjcit bc» iliiditcr-j sodnikova previdnost. ®fid|riiiigri! potrditi, spričati. $cfd)ciiii(|itii<t spričevalo, pismeno potrdilo. !Pf|ri)ciiffn obdariti, obdarovati koga, podariti, darovali komu k;ij. ®cfd)c«ftcr obdarjenec. SJcfriinifung obdaritev.
3Wd|irfimg bcr Eonfcrenj pošiljali na konlereneo. ^cidlimpfiutg ■ psovanje, psovka, vzdevek. !i*cfd|lng, mit Siofdjlng foelcgcu zaplenili, zapečatiti,
ustaviti, zaseči. ^rfd|lngunl)mr zaplena. znpečatba, za vstava, zasega. „ cincr ®nidfd)rift — zasega, konfiskacija tiskovine.
„ »on Sricfcn zasega pisem.
1-2-2
$rfd|(npnl|mr uon ©fcii&nijnbctriebžmittciu — zasega železničnih vozil. „	bcr ^«picrc — zasega listov, papirjev.
„ OoUjicfjen - zaseči, vzeli, odvzeti. i!kfd)leiuttficii pospešiLi, pognati, podvizali.
„ bic Erlcbicjnng pospešili rešitev, ^cfdjlcunigitng pospeševanje, pospešba, podvizanji-.
SDiit Sefdjleunigung s podvizanjem. SDiit nilcr SBeidjicnntguufl — kakor hitro je mogoče.
Sfflir tijunlidifter Scidjicumgnug — brž ko mogoče, brž ko se bo dalo, kur najhitreje.
3kfd)liefteii vkreniti, sklenili; vkrepali, sklepati. 2*cfd}(ufe sklep, vkrep.
„ criKben suni potrditi. „ faffcit — sklepati, sklep storiti. „ in ¡Sotljug fcijeit sklep izvršiti. „ -fči^ig sklepčen. „ »gaiiigfcit sklepčnost. h -(Mlina sklep, sklepanje, vkrepanje. tf • „ ciitijoicn zadobiti končni sklep. ^cfd|itcibrn obrezali.
„ crfjfe SDtiinjcn obrezali pristen denar. ^cfd)iiritcln obrezljati.
„ cincii ¡Menim — obsekati, okleslili drevo, ^cfdirnufcu — omejiti, skrčili, vtesnili. SSrfd)rnnft jid) — se omejuje, se vtesnjuje; obsega samo.
SPcfdjrnufcu cincn Erbcn «iif cincii 2ficil bcr JBcrtaffcn'
jdjnft — omejiti dediča na del zapuščine. SScfdirriiiftc SMImndit — omejeno pooblastilo.
S3eid)rnnft ouf bic i|Scriou bc» itfcrocrbcr» — glasili se na prosilčevn osebo, ^cjdirriiifuug — omejitev, vtesuilcv.
Untcr bcr 93cidjrfiufuug — z omejitvo.
1-j:!
SJcfdirnufjuig jeitlidje bcv iluSiibiutg bes (žigentfjumš» redjteš — časna omejitev lastninske pravice.
„ cincž Scfngntjieš — omejitev pravice, oblasti.
„ bcš (Sigentiiuiucš omejitev lastnine. „ eine» SRedites - omejitev pravice. 2Md|rcibcit upu mittstueiicn — uradoma popisati, opisati.
Ükfdireibitug — popis. opis.
„ pfnubtueifc — zastavni popis. $efd|ul&igcit — obdolžiti, okriviti.
„ fnlfrf) — natolccvati, podtikati komu kaj. SJetdinlbigter — obdolženec. $rfdpilbiguug — dolženje, dolžitev, obdolžitev. ^cfdjiibeu — varovati, braniti, čuvati, obvarovati, obraniti.
$cfd|n>crbc — pritožba.
„ (Siiiflvcngititg) — težava, nadloga. „ ablucifeu — pritožbo odbili. „ einbringen —	, vložiti.
„ ergreifen - ■ pritožbo pognati, priložili se. ,t fiiliren — pritožili se. položili se. „ ift geriditet gegen — pritožba meri. t, «lid) — knjiga za pritožbe. ,, 'Siifjrer — pritožnik, pritožitelj. „ 3i'tf|rung mittljiuillige — nagajiva pritožba. Strt brv «cfrfjnierbefiifinmg — kako se je pritoževati, rr linitft točka pritožbe. „ iliedjt pravica pritožbe, pritožna pravica. i, Sdirirt pritožni spis; pisana pritožba. „ SBcg, betreten beit - nastopiti pritožbo. Scfripucren (bcfcinuerlidj fallen) nadlegovali, sitnosti delali.
ft ftdj pritožili se zoper koga. zavoljo česa.
07326469
12-t
5Sc|d|nicrciibcr Umjtnub, fiejjc ctjdjlucrcnb. ¡Bcfdjtucrt mit ©clb imb SSicrtcffcctcn z vloženimi novci in vrednostnimi efekti. „ |idj cradjtcu menili, da se krivica godi; čutili se okrivičenega. ©cfd)tucrlid) težaven, nadležen. SBcfdinjorcu s prisego potrditi, priseči na kaj.
„ bic 9{id)tiflfeit feiner Aužinflc resničnost svojega pričevanja s prisego potrdili. Tcu Sdjnbcu fo angeben, bnfi berfelbe ltbllii gciifnllš Ocfd)iuorcii lucrbcu fouue — škodo tako povedali, da se na njo priseže, ako hi liilo trelia.
$rfd)u>umug prisega, potrjevanje, potrdilo s prisego. Scfcitiflcn odstraniti, v slrau spravili, odpraviti, pospravili.
©cfcitiguufi odstranitev, odvrnilev (nevarnosti).
3»r «cfcitiguun bci ;]tucifd» da so odstrani dvom. ©cfeticu ein \Umt, ciuc Stettc služho podeliti, dali. „ (inifitdrifd) ciuc Stnbt) zasesti incsLo. „ cin gclb mit ^fianjen polje z rastlinami zasaditi.
Jcr ©cridjtSljof ift gcijorig bcfctjt sodni dvor je prav sestavljen. $cjcltuuft namestitev.
„ Dnu ®icuftpoftcn oddaja služeh. „ biefer Stclicn iiu (Soucursrocflc nnorbncii zaukazati. danaj se le služho podelc razpisoma. 0cfciilUl<|&*9icd)t pravica nameščanja.
„ USoridjlng predlog, nasvet o podelitvi, namestil vi; uauieslilni predlog. $rfid)t, Siaiif nnf kup na ogled. $rfid|ti(ieu ogledati, pregledali. $cfi(^tigiing0<i)icd)t ogledna pravica.
,3ur ©cfidjtiflUUfl na ogled.
Hu
Scficgcit navdarjcn s pedalom, zapečaten.
Scin Sdjicffal ift bcficgeit njegova usoda je določena.
Scfito - posest. „ nbgcicitcter izvodna posest. „ cdjtcr, unedjttr ■ pristna, nepristna posest. „ Icjjtcr factijdjcr zadnja dejanska posest. „ rcdjtiidjcr pravna posest. „ rcdjtinnjjigcr, liitrcdjtmnfjigcr zakonita, nezakonita posest. „ rcbiidjcr, unrcbiidjjer poštena, nepoštena posest.
„ rutjiger mirna posest. „ crgrcifcn zaposesti.
Csm ^cjijjc fcin posedovati, imeti. „ ilnidjreituiug vpis posesti, f»	„ Hiiridjtigc nepravičen, kiivičen
vpis posesti. n ©ogen posestna pola. „ Tnucr posestna doba. a (Sinfiiijruttg, -Simueifuug vpeljava v posest,
uvedba v posest. n r(5utfe|}ung odslava, odprava iz posesti. „ Entfejjungžfiage ložba za odstavo iz posesti. n Išrgrcifuug zaposedba. n Išriucrb pridobitev posesti. i, Jiiliigfrit posestna zmožnost, posedovalna
zmožnost. n §cniblung posestno dejanje. n Mlngc posestna ložba. i, 9iftd)foigcr naslednik v posesti. a Uiaijmc, iiclinumg zaposedba. n 'Jichiuiiig ber ISvbjdjnit zaposedba dediščine. n i)icd)t posestna pravica. „ niib iBeniituingiiicdjtc posestne in uživalne pravice, pravice poset ti in rabe.
1-jr,
¡Pcfiti iHcgciung vredba posesti. „ -Stnub posest, posestni stan. „ „ i®iitolu'ftaitb) imovina. „ „ fnctifdjcr d"janski stan posesti. „ „ icjjtcr posest, kako:- je nazadnje bila: zadnja posest.
„ „ »iegiftcv register posestnega stanu. „ Sturung motenje poses i. „ Stornitgšfiagc tožba zaradi motenja posesti. „ StornugSftrcitigfeit prepir o moteni posejti „ »©treitigfcit prepir o posesti. „ 'Titcf naslov |ios sli. „ llcbcrtrngimg prenos posesti. „ ■Ucbcviucifung odkaz posesti. „ llmfniig obseg posesti, razsežaj posesti. „ Umidjrcibung posestni prepis. „ Sevčiufccrung izprememba v posesti. ,, Sicrlidftiiiš posestna razmera. „ SSorgnngcv prednik v posesti. ,, 2Be#'I posestna premena. „ SBcrbev iskalec posesti. $cfilscil posedovati, v posesti imeti.
„ rigriithiimlid) v lasti imeti, ^rfittcr posestnik.
„ uoit ^fanbbricfcn posestnik zastavnih pisem, ^rjibitug (Scfiljtfjum) posestvo, ^rjolbuug plača, mezda, ^cfolbitiigs^lb.vig odbitek, utržek na plači. „ Stnub stalež plač. „ iliorfdjnfS naprednina na plačo. SBcioii&crcr (HcridjtSftanb posebna podsodr.ost. ^riouuriilirit uollc polna zavednost. iScforgcu oskrbeti, poskrbeti, opraviti.
„ (in Cbiorgo Ijnben) - - skrbeti za kaj, skrb imeti za kaj.
1-21
$ciorgcii frcnibc Slitgeiegenfjeiten — tuja opravila oskrbovali.
„ feine 9lngc(cgenf)citcn ■— oskrbovali svoje reči. „ eine 3'M"tcflung burd) bie Gtemeiube — po občini vročiti dati. i^ciorglidj — česar se je bati.
Sriorgtidjc S8crtnicf)Uiig beä Vermögen» - zatajba imovine, katere se je bati, da se je zgodila. Sciorgnis skrb, bojazen, sum.
„ gegriinbete ber ^aftiuugšiutfaijigfeit vtrjen sum neplačevitosti. ^cfurgitug opravljanje, oskrbovanje. 3k|"yrcd)cn uub fcftftcUcn — pretresli in določiti. Öc|prcd)nng — razgovor, pomenek, pomenkovanje. ¡Nrfprcdjniigcn ber 3cngen - dogovarjanje prič, pomenkovanje prič. Sfjffrinig — poboljšava, poboljšavanje. $cifrruug$iuijtnlt — popravnica, poboljševalnica. iöcftnlluiig (©ntioinnng) povračilo, plačilo.
„ (iinftellnng) namestitev. iBrjtnub najem, zakup.
„ (gortbauer) — trpež, obstanek. „ (3uftanb) stan. „ eines SRedjte» pravica velja.
®ei Seftnnb biefer Sijatfndjcn pri teli okol-nostib, ker je tako.
Einen SBalb tuicbcr mit öoij in SBcftonb bringen v gozdu zopet les zarecUti. rr geben in dati v najem, v zakup. a nclimen in najeti, v zakup vzeti. SJcftnuSe einer Eoffn blagajuični ostanki. ©eftaiib=®cber najmodavec. zakupodavec. h "Sn^aber najemnik, zakupnik. h ifnfimc jemanje v najem, v zakup. a Siefomer — najemnik, zakupnik. n 9ied)t — najemna, zakupna pravica.
1-JS
5l<cftnii6 Stroitigfcit najemni, zakupni spor. „ 'StiicF najemna stvar, zakupna stvar. „ -Ifjcil sestavina.
„ linb ©cmcngtfjciic sestavine in zinesnine. „ Jficii integrircnbcr celokupna sestavina, <e-
lovita sestavina. „ Jiicil ctncš fflrimbbucij§forpcr3 sestavina
zemljiškoknjižnega telesa. „ -SJertrog - najemna pogodba, zakupna pogodba.
„ ;')i'it najemna doba. zakupna doba. „ \iiny najemnina, zakupnina. ^rftfinSigfrii stanovitnost, ^rftnrfung ber Sicrtrcigc vtidba pogodeb. ^rftniigru potrdili.
„ (pencfjmigen) odobrili, ^cjtiitigiing potrdilo, odobrilo.
„ nbfjnnblungšbcijorblidjc potrdilo zapuščinskega oblaslva. „ ber S8cfd)lngiinijntc potrditev zasege. „ bor »iidjtigfcit polnlilo resničnosti. „ iiber bie crfolgtc Suftcflnng potrdilo o vročbi.
Ter iHcftatfgimg unterlicgcn potrebo* ali odobrila.
!Pcftiitigiiiigii=l£(nuiri potrdilni pristavek.
„ llrfunbc potrdilna listina. SPcftnttnng pogreb.
^cftbicter največ nudeči, največ ponujajoči. J^cftbot največa ponudba.
$rjtcrt)itng podknp. podkupovanje, podmila, mila. iPrftdjcn trpeli, biti. obstali, trajati.
„ iiuf cttunS tirjati. pri čem ostati, držati sc
česa. svojo trditi, od česa ne odstopiti. „ nuč< sestati iz. biti iz. skladati se iz, v sebi imeti, obsegati, zapopadati.
1-21»
^rftclicii bic ^riifiiiici preskušnjo prebili. ®cftcl|cnb ■ obstoječ, sestoječ. iScftclicuSco ©efejj veljajoe zakon, dan zakon. Skitclicubc Stcuern sedanji davki.
„ Sier^flttniiic dejanske razmere. „ SBorfdjriftcit - sedanji predpisi. Scftclllcii ^¡cmaitbcii okrasti koga. !^c[tcifiiuifi be-j Slironcs nastop vladanja. Sfitclicu naročiti.
„ ;,u eittcm 3Cmtc namestiti. „ cittc y[rbcit naročiti delo. „ cincu Strbeiter mtf cittc ¿cit - najeli delavca
za neki čas. „ cittc (Sontiuiffton komisijo postavili. „ cittc Ciurntor skrbnika postaviti. „ citt anjiiinbigcž iiciratšiiiit — priskrbeti, dali
spodobno doto. „ cittc ©cruitut ustanoviti služnost. „ cittc SicficHjcit dati varščino, podati varščino.
„ cincu fficrtrctcr postaviti namestnika. „ ali? s4ifnitb dati v zastavo, deficitcitbco ^Softaint vročujoči poštni urad. ¡ScftcU=!8iti) uaročna knjiga „ Tictift Doti ^oftirncfitcn - dostavljanje, dostava
pošiljatev. It Wc&ur vroenina. „ sdicin naročni lisi. Scftcllcr naroeuik.
¡Pcftclltcr komur se je kaj naročilo, najeti; nameščenec.
SJcftclltcr SDiorb naročeni umor. Beftelliutg naročilo, naročba. 9t (3>iftellitng) vročba. 99 cittc» fflcnmtcn, ficfic 9tn)tciiung. 99 noti ©riefen vročba pisem.
¡i
130
$rjtclluug bor Gnrntel — postavljanje skrbstva. &cftc0tiit(|6*33u($ naročilna knjiga, naročilni zapisnik.
„ «$ccrct namestilni dekret. ,, «fioften — stroški obdelovanja. „ -£?rt — kraj. kjer se naročuje. Scftcitcru — davek naložiti komu. obdarili koga. $rjtritcruug — obdačevanje.
„ bircctc, iitbircctc neposredno, posredno obdačevanje.
35cr SBcjtciicning unterlicgcn davku bili zavezan.
Ser SJcftcncrnng untcrjiclicn - davek naložili. obdačili. Sc|tciieritugiJ»2(rten načini obdačevanja. „ ©efcjjc —- davčni zakoni. „ »©riinbiagc davčna podlaga. „ -^eriobc davčna doba. SJcftiftctcr — posestnik liiše s posebno ustanovno pravico.
Slkftimutcit (feftfe^en) določiti, ustanoviti, napovedati.
„ (betucgnt) — nagniti, nakloniti, pregovoriti.
T a-3 fflefcb bcftimnit zakon določuje. „ Erfajjmimncr poslavljati namestnika. ,, bil* ftoftcit — odmeriti stroške. „ giir fiunbinndmng — nameniti za razglaše-vanje.
„ burd) Soš — določili z žrebom, ^cjtimiiitc <2adir določena reč, species.
Ter Ijiejn bcftimmte s.yenmtc — za to odbrani uradnik. „ geit določen čas.
®id) bcftiiumt finbrn — za dobro spoznali, ^rjtinimung ustanovilo, določba, določilo.
„ OBciucggnmb) — nagib, nagibljaj, nagon.
lol
jjcitiiittititttg CBined) — namen, svrha.
„ bcr Strafc — odmera kazni, ^cftimiituitgcii allgcnicine — splošna določila. „ bcfonbcrc — posebna določila. „ ergiinjcnbc — dopolnilna določila. „ tranfitorifdjc — prehodna določila. „ lucfcntiidjc — bistvena določila.
sJindj OTafjgabc bcr SBcftimmimgcn — po določilih. „ trcffcu — določevati.
3itfofcrnc bic Scftimmnng bc» §... nidit cntgcgcnftcljt — ako ne brani določilo § ..a.
Scftimmungš-Drt — kraj. kamor je kaj namenjeno, kraj nameinbe. „ 'Station — namembna postaja. !Scftof)lcncr — okradeni. ¡Scftrnfcit — kaznili, kaznovali. Scftrnfitng — kaznovanje, kazen. Scftrcbcn — prizadevanje. Scftrcitcit izpodbijati, zametati, oporekati.
„ beit 9lnfwaub — zalagati, opravljati stroške. t, im Eioiircdit-jtoegc — izpodbijali v civilni pravdi.
„ angcmclbcte gorbcntngeit — prerekati zgla-šene tirjatve.
„ bic efjeiirfjc ©cbnrt cinc» Sfinbcž — izpodbijati zakonsko rojstvo otroka. „ beti ©efjflit — plačo zalagati. t, bic ©iitigfcit bcr ISfjc - izpodbijali veljavnost zakona.
,i Semanbem ctn SRedjt — oporekali komu pravico.
t, bic Soften — plačati, opraviti stroške. ft im ^?roccf«locgc — s pravdo izpodbijati. n bcit ic^tcn SB i licit — izpodbijati poslednjo voljo.
l3-_>
53cftrcitcii bic ¿^liftaubit^feit odrekati pristojnost. in'ftrcitrr izpodliijalec, izpodbojnik. 93cftrcititH<| rineš ilufninubco založita, zalaganje, opravljanje stroškov, po I roška, gur Sejtrcitiuifl v založbo. ,, ciner lilje izpodbijanje zakona. 33cftrcituiiflO=iiif(iflc izpodbojna tožba. „ »SRedjt izpodbojna pravica. „ »9Icdjt (jcltciib mcidjcit — izpodbijati, ^ejtitr^iuig prepast, prepalost, osuplost. 93cjud)m obiskati. 93ciitd)0tii£c obiskovalna taksa. 53ciubrlit umazali, ^rtitftmtft potipanje, pošlatanje. ^ctiinOcu omamiti. 53ctiiul)iuiji omotica, omama: nezavest, «ctlicilificn ji d) vdeležiti se, deležen biti. 9*ctl|ciliflt vdeležen.
33ctl)cili<itcr vd< dežen človek, vdeleženee; tisti, katerega se tiče. $cti|cilinuufl vdeležba.
9ktrnd)tcti nls? ctiua-5 imeli, šteti, smatrati koga za kaj.
& omilit in 53ctriidjt jemlje se v poštev, ozira se na. 9*c«rnr\ znesek, vsota, iznos.
„ pralimiuicrtcr proračunjeni znesek. „ fidjcrsilftcllcubcr znesek, katerega je zavarovati.
(Snpitnt iiu Setrogc oon 500 fi. kapital, glavnica 500 gl.
53 i« sum 93ctrofic bon 100 fi. — do 100 gl. SBirb sum SBerbredjcu au§ bem 93ctrni]c bc« ent* luenbrtcu (5iutc§ postaja budodelstvo po znesku vzete stvari. S*ctrn(|rn znesli, znašati, delati, bili.

Tic grift betriiflt — rok znaša.
Xic grift ijat lucniflftcuš icrf)» SDiouatc ju be*
tragcu rok hodi postavljen najmanj ua šesl
mesecev.
Sctrnuru 3c'1I01li>clt '"it ctlunž izročiti, naročiti,
zaupati komu kaj. ^ctrcff, i» glede, kar se tiče. 9*ctrcffcn zadevali, merili na kaj. iVtrcffcnb zadeven, doličen.
SSctrcilicu (nuSfibcit) izvrševali, opravljati, oskrbovati. pečali se s čim. „ (urniercn) pognati, pi-iganjati, naganjati, pospešili.
„ bic (Srgciujung ciucr Sndic narejuti reč. „ gndijtubicu bavili se s strokovnim ukom. „ cin ©clucrk obrt izvrševali, obrtovali. „ bcu St icinucrfcf)icifs na drobno prodajali. „ ben 93crfnuf prodajali, ^ctrcibniifl pogon, poganjanje. $ctrribHtt<i9*©cfucfj pogonska prošnja, prošnja za pogon.
„ i|irotofolI pogonski zapisnik. Sctrrtcu ^emanbcit zateči, zasačiti, zalezli. prijeti, najti, zasledili koga. i, ftlvnš nastopiti kaj. nastopili na kaj. „ cillfii SHcidjlllbifltni zasačiti, prijeli obdolženca.
i, bcu ffiicg ber Sifaflc poprijeti se tožbe. „ bcu 9icd)t8toefl pravdo nastopiti, pravdo začeti.
,, nuf irijdjcr 2i)nt — zasačiti pri samem dejanju. Csiu SictrctuuiVJfnllc — če ga pri dejanju zasačijo. zalezcjo. Sktricb obrat, vršba. opravljanje, oskrbovanje.
ummtcvbrodjencm SBetricbc 511 crljciltcu neprenehoma obratovati.
134
SSctricb cincS 33crgmerfcž delanje, kopanje v rudniku.
„ ciner (Siicnbniju obrat železnice, obrat pu
železnici. „ uou ©ciucrbc — obrtovanje. „ oon .^anbei, .^anbeišgeidjaftcit — trgovanje. SJJor ©roffiutiig bc3 3Jctric6c3 — preden se obrat začne. SBctricfio* obraten, vršben.
„ -2lnlngc — obratna naprava. „ »Shtmeibuug, «9Cnjeigc — zglasitev obrata. „ -iiuffc^er — paznik obrala. „ *9(u8iagen — obratni stroški. „ '©camtc — obratni uradnik. „ "ISnpitai — obratna glavnica. „ 'Ticiift — obratna služba. „ -®ircction obratno ravnateljstvo. „ »(Siuvicfjtuiig obratna naprava. „ «(SiuftcttuHg — ustavitev obrata. „ -Evoffitung, tpunft ber — čas, ko se začne obrat.
„ "OOlib — obratni zaklad. „ >3ni)r — obratno leto. „ -fioftett — obratni stroški. „ .ftrnft gonilna moč. „ »Sranfcncajfe obratna bolniška blagajnica;
višliena bolniška blagajnica. ,, iicitcr — voditelj obrata. „ 'Scituitg — obratno vodstvo. „ -SDinfjrcgei obratna naredba. „ -IDJtaterini — obratna sredstva. „ Orbituiig — obratni red. „ "s^criobc — obratna doba. „ -$f[tc$t — obratna dolžnost. „ 'poli^ciiidjc 2(iif|id)t — nadzorovanje po obratni ])oliciji.
135
$ctricbo=9tcci)iuiiui — obratni račun. „ Micglcincnt — obratni pravilnik. „ -Stčitte — obratovališče, delavnica. „ '@t5rung — motež obrata. „ "Sliftciu — ves olirat. „ llufall — obratna nezgoda. „ Untcrtrcdjung — prestanek. prekimba obrata. „ Untcvnctimcr — obratni podjetnik. „ llutentcfiniuug — obratno podjetje. „ iBcvfafivcn, ubtidjce obratni običaji. „ »©crtunltung obratna uprava. „ »SBeife (Oetm Sšklbc) — način gozdnega gospodarstva. „ -3cit obratni čas. „ -3citiib)"d)nitt obratno razdobje. SJctnig goljufija, ^ctriigni goljufati, prevaliti. SJctriigcr goljuf. iPctriigerifd) goljufiv. $rtriigliri| — goljufen.
®ctnifllid)cr Sffeijc tocrfflfjrcn goljufno zapeljati. 8ctt beS glnffcS struga reke. 95cttcl= beraški. prosjaški.
„ -83vief beraški list. beraško pismo. 4'cttclci beračija, berašlvo. beračenje.
„ mirb bcrbotcu beračenje se preiioveduje. !Bcttclu beračili, vbogajme prosili, prosjačiti. SJcttgcl)cr prenočevalec. ^fttliigcrig fcin bolan ležali.
„ toerben — leči. ^ciigcmiiotcl upogibnica. ^curbnrmtg okrčba, krčba.
Unprobnctiuc glndicit bnrdj 33enrbnruiig probnctiu nicid)cn neploden svet obdelovati in v plo:luo zemljo preobrniti, ^nirfuiibcit posvedočiti, izpričati, izpričevati.

¡Bciirfiiu&ru burdEj ciu ^rotofoK i/kazati, posvedočiti
po zapisniku. Stairfitiibitiig posvedočba. spričevalo.
„ über bon 3fitpnnft posvedočba o dobi. „ ii&cr bic ^cfaniitniacijuiifi Don ©rflärunneit
- posvedočba o razglasu izrecil. „ tf)Ot]"iicf)iid)cr Söortiäitiic posvedočba o
dejanskih dogodkih. „ notarielle notarska posvedočba. SScurf«niiunns=(£iiiiiiei — poverilni pristavek. iknrlniibcn — dopustiti, komu dopust dati. Stairlnubter — dopustnik. Ütatrliuibnng — dopust.
„ baucntbe — stalen dopust. SBcnrtljcilcn — razsoditi, razsojevati, pretresli, prevda-
riti, jiresoditi. ocenili. ©eurtl|cilcr — presojevalce. $*curtl|eiliutg — razsoja, presojanje, pretres.
„ ber cnmpeteuteii Seljovbe — razsoja pristojnega oblaslva.
9iad) SBeurti)ci(ung ber SBeljörbc — kakor oblastvo o tem sodi. „ eine» iHcditšfade« — presojevanje pravnega slučaja.
„ fteijt ju — presoditi gre. !Peitrtl|ciI««gs=tj5nbe, »Straft — razsodnost. ¡Beute — plen.
SBcuiilferuiig — prebivalstvo, stanovništvo, prebivalci.
SBeloegung ber SHebblterimg — gibanje prebivalstva. !BcviHfmiiig$;',(i()l — število prebivalcev. 23ctu>uiu(irijtigru — pooblastili, oblast podeliti komu. SBcuaUiunditiger pooblaslnik, pooblastilec, pooblaš-čevalec.
2kuullmiid|tigtcr — pooblaščenec. ¡Bruolhiinditiguug - pooblastilo, pooblastitev.
137
$fvullntiiri)ti<|iut<i9'!£cvtra<t — pooblastilna pogodba, ^ruormiiiibrn ¡Jcmnnbcit — imeti koga v varal vu. !Pcuor|tcl|cw (obiicgeii), bor Spnrtei fteljt beuov — si maka
je dolžna, mora. $cuortl)rilrit 3cmnuben — opeharili, prekanili, oslepa-rili koga.
— dali komu ali čemu prednost. $ruur,',iifiituji — prednost. $riuitrt)uug — čuvanje, straža, varstvo.
„ Uerfiigcn — ukazati, da se ima v varstvu. iStiunffnctc sl'ind)t — orožna moč. ^ciunffuitug oborožba, orožje. $ruml)rru — varovali, čuvati, hranili.
„ bor ctlun» — obvarovati koga česa. 4<ciU(il|rcn fidj — izkazali se. pokazali se. potrditi se. JlcHifiljriiiiji cilic3 diid)tc$ — dokaz, dolrdbii. polrdba
pravice. $c)U(ijjrriiiii\ — namakanje. $ilU(ificrilU(|<l'9In[nf|e — namakalna naprava. SJciucflciibr ffroft - gonilna sila. 3*riurggritub nagibljaj; nagib, nagon. iViucgliriic gncfccn — premičnine, premakljive reči. $clurglid)ce SJernibgcn premična imovina. $CUicglid)fctt — premienost. pregibnosl. gibčnost. ¡Pcnicflitug — gibanje. $cuicpu(|e«9icru — gibni živec.
„ -Crcjnnc — gibala, ^ciucis dokiiz.
„ bitrd) (iingcftanbniš — dokaz po priznavi. „ turcl) fiunftucrftanbigc — dokaz po izvedencih. h burdi Urfiinbcii — doka/, po listinah. h burd) ^cugen — dokaz po pričah. h sum ciuiften ®cbad)tniffe — doka/, v večni spomin.
m gum SHciucifc bes ©egcntfjeitž — dokler se ne dokaže nasprotno.
138
SDlangci an ¡Setoeifeii — ni dokazov. SBcrocid ift nii^gefdjioifcn — dokaz je izključen, ni dopuščen.
ijiingt Dom sBciucifc ab — od dokaza je odvisno. „ crbvingeit — dokazali. „ -Stninctung — ponudba dokaza. „ »9lntretung — nastop dokaza. „ «9(rt — način dokazovanja, vrsta dokaza. „ ■Jlitfitafjme — sprejem dokazov, sprejemanje dokazov.
„ »SlufitafjmSprotofott — zapisnik o sprejemu dokazov.
„ »Eiitrcbe — dokazni odgovor. „ «iyiiijrcr — dokaznik. dokazovalec. „ 'gu^rung, »Sicrfnfjrcn — dokazovanje. „ -©egcnftanb — ilokazni predmet. „ *firaft — ilokazna moč, dokaznosl. „ =2aft — breme, dolžnost dokaza. „ -SUiatcriai, -9JiitteI — dokazilo. „ »SUiittcl fallctt inffcit — dokazila jiopustiti. „ »Siegci — dokazno pravilo. „ -Stcgein gc]"c(jiid)e — zakonita dokazna pravila. „ »Sdjrift — dokazni spis. „ «Stiirf — dokazilo. „ -llrfitltbc — dokazilna listina. „ -SUerfnijrcn — dokazovanje. „ »SBIlrbigung — ocena, ocenjevanje dokazov. Scnicifctl etttHlS — dokazati kaj.
„ bn* ©cgcnttjcil — uasprolno dokazati. Sciucnbcit, c« iiat bci bcn Soridjriftcn fein ©cmciibcu ostane pri predpisih. „ laficit cš bci ctiunš — pustiti pri čem: pustili kakor je.
(£3 foft bci bcr Scrfiigung biš auf incitcrc-J fcin '-¿'ciucnbcit ijabcn — naj ostane pri leni zavkazu, dokler se drugači ne vkrene.
i:J9
SBctucrficit ficf) um cttuns — prositi, iskati česa. poganjali se za kaj. „ fidj um cine 33etuifliguiig — potegovati se za dovolilo. $ciucrbcr — prosilec. $enirrbitii(| — prošnja.
Sctucrbuugs=(Vrift, -Sevmin — rok. iloba za prošnjo. „ «©ciucf) mit cinc Stclle — prošnja za mesto.
^euicrfjtrlligrii — storiti, učiniti. napraviti. $fti>rrft(|(ittgcit — z delom, v dejanju pokazati. Staucrtcu — ceniti, oceniti, preceniti kaj. 4>ciucrtiutg im CSiiiUcrftriubuific — porazumna cenitev. SBciuiUignt — dovolili, dopustiti, privolili, pripustiti. „ ein ©cfitd) — privoliti v prošnjo, vstreči prošnji.
„ cinc ©tntrngimg — «lovoliti vpis. !!*ciuil(iguiig — dovoljenje, dovolitev, dovolilo. „ bcfjijrblidjc — oblastveno dovoljenje. „ ciliOcrnetjmiidjc — dogovorna dovolitev. „ ift anjufudjen — dovolila je prositi. ,, erbitten - - izprosili dovoljenje. t, geben — dovoliti. 4*ctoilligitiigiJ=Urfuiibc - dovolilno pismo, ^ciuirfcit - storiti, učiniti. narediti, napravili, zadobiti. „ Crbnung — vrediti. „ cinc ®ormerfung — izprositi predznambo. „ »on amtSmcgen - ■ sprožiti uradoma. Soli brituvft lucrbcu — naj se godi. 5'ciuirtfdinftcu — obdelovati, gospodarili. Sciuirtfri|iiftmig — obdelovanje, gospodarstvo. 8ctuirtfrf)aftiings=?lrt — način obdelovanja, gospodarstva.
„ -SRedjt — pravica gospodarstva, ^rniugru fid) fiiibcu — vzvideti se komu. iSciuol]iicr — stanovalec, stanovnik. prebivalec.
HO
SPciuoliuuuga* lmb $Beitfigunti£'(£oufcn3 - dovolitev sla-
novniija ¡11 ralie. Söetuufstloe — nezaveden, hrez zavesti. 3tauu|$tlujiftfcit — nezavest, nezavednost, «ciuniotfciii — zavest, zavednost.
Sunt öeroufStfeiu Dringen — osvestili, spravili v zavest. «rf',(il)lcit — plačati, poplačati.
„ für eine Sndjc — plačati za kako stvar, «cjafiiuitg — plačilo.
iBcjcidpieu — zaznamiti. zaznamovati, oznameniti. ozna-movati.
„ bie Steife — mesto zaznamovati, «ejeidiiiet — označen, imenovan, zaznamovan, ozna-
menjen. oznamovan. v misel vzel. «cjeidptiuig — ime. oznamenilo. zaznamovanje, znamenje.
„ gefetilirfie — zakonito ime. „ namentliche — zaznamovanje po imenu. ,, ber «eftanbtfieiie eine* ©runbbudjsförpcvo in UcDcreiiiftimmumi mit bem Gatafter zaznamovati sestavine zemljiškoknjižnega telesa v soglasju s katastrom. „ beg ffiriinbbiid)§förperä — zaznamovanje
zemljiškoknjižnega telesa. „ ber einteilten Cbjeete (im tintafteri — oznamenilo posameznih predmetov. ¡Betrugen — osvedočili. posvedočili. spričali. potrditi. ¡Bcjiclicn (berufen fid) auf ettufl») — nanašali se. odnašali se, ozirati, opirali, sklicevati se. „ fid) nuf cttunS (crftrcrfcn) — zadevali kaj.
likali se česa. segali, proslirali se do česa. „ ISinfiiitfte — dohodke dobivati, prejemali. „ ein £mu3 — preselili se v hišo, nastanili se v hiši.
„ eine SRujjung — imeti užitek.
lil
Sc^icljcu ciitc SBnrc — dobivati, prejemali blago.
S^irlpiug — dotika.
„ (ŠBcrijaititiž) — razmera, razmerje.
„ (JRficffidjt) — ozir. pogled.
3u ¡Oqicfjmtii —■ kar se tiče. v leni oziru. glede.
<s" jeber SBcjici)uun — v vsakem oziru. iUiit fflejici)Uii|i auf — nanašajo se na. z ozi-roni na.
„ Ijflbcu nuf cttunš — nanašati se na kaj.
„ rcflrfn — razmere vravnati.
!Bc,'tirljuiiji$n>rur — oziroma, odnosno.
8esiffcrit — (mit Siffcru aušbriicfcn) — s številkami zaznamovati, v številkah nastaviti. Jvcbcr Jljciljlridj ift ju 6cjiffcrn -- vsaka delna črta naj dobi svojo številko.
3$c;,irf — okraj.
8cjiirt0'?(nit — okrajni urad. „ 'Slrjt — okrajni zdravnik. „ '9luifd)ufS - okrajni odbor. i, ©Crtmte — okrajni uradnik. „ 's-i3eI)orbc — okrajno oblaslvo. a „ poiitifdjc — politično okrajno oblaslvo. h 'Kommoubo — okrajno poveljstvo. a 'Eommiffar — okrajni komisar. n '(Siutficiiuini — razdelitev dežele v okraje. h -gcibtuoDci — okrajni narednik. n @enbarmcrii"(Sommaubo - poveljstvo okrajnega
žandaremstva. n 'fflcitoffrnic^flft — okrajna zadruga. n »Weriri)t — okrajno sodišče. a '$aitptmann — okrajni glavar. n '.^nnphnnnnfd|flft — okrajno glavarstvo. a »iiciter — okrajni voditelj (finančne straže). a Rnuifcncfllfc — okrajna bolniška blagajniea.
112
^c$irfš=firniifciicfliicitl)cr£iniib — zveza okrajnih bolniških hlagajnie. „ -9iid)tcr — okrajni sodnik. „ «Sdmiratf) — okrajni šolski svet. „ -SlrafiC — okrajna cesta. „ 'S	i — okrajni cestni odbor.
„ -Sirnjjenfonb — okrajni cestni zaklad. „ »©trn&cnftrccfe — kos okrajne ceste. „ «ltcbcrfidjt — okrajni pregled. ,, -llniinfle — okrajna priklada. „ -SScrtrctunfi — okrajni zastop. „ 'SBorftcfjcr — okrajni načelnik. „ -lucijc Mgrenjung — omejitev po okrajih, ©cjogcuc Steticu — navedena, v misel vzela mesta. SScftOflCHcr — polczovnik. Irasat.
©c;,fiflc bcr Seamtcu — prejemki, plača uradnikov.
„ b?r SSnrc — prejemanje, dohitev, dobava blaga. Sn SBcjUfl mir — glede na. ffliit 93 c ju d anf — oziraje se na. z ozirom na. SSc.Vinc aitlvcifeu — prejemke odkazati. a^c^nri ijabfit flitf — nanašati se na.
,, ncl)inru - ozirati se. uapoininjali.sklicevati sena. „ -iiaiimc — ozir. SPcjiifllid), ©ejug ljntunib — nanašajoč se na. glede, i^cjufli^lctcit — spisi, na katere se kdo nanaša, opira; dolični spisi. „ -ilufbcffcrmigeit — priboljški. „ «SBcrccilticitev — vpravičen prejemnik. „ 'SBiloiUtnimfl — dovoljenje dobave. „ -©udj — dobavna knjiga. „ -Sirdjt — pravica do prejemkov. „ „ (bon SBnrcn) — dobavna pravica.
ftoijbcjugSrcdjt — drvarščina. „ 'Sdjciu — prejemalnica. „ «litci rcdjtmdjjiger — pravni naslov plač.
11347060
143
9c;,tt>crfcu (6ca&|idjtiiicn) — v namenu imeli, nameravati. namerjati. SBr^tuiitgcit — premoči, ukrotiti. Sinuco, 6c(affen i« — pustiti kaj prazno, belo. nepopisano.
„ -Ercbit — nezaložen. neomejen kredit. „ -3nbojTamcnt — prazna nahrhtnica, prazen indosament. 2?icr — pivo. „ -Sluffraufelu — pomladitev piva. „ -?fii«fcf)aiif — pivotoe. „ -Sraiicrci — pivovarnica. „ -firjcugung — pivo varstvo. „ -Stcucr — davek od piva. „ -Scrfilficrer — zakladnik piva. ,i -3SiirjC — pivna začimba, ©ieten — dati. podati. „ Stniiif«, ©cfcgculjett — priložnost, priliko dali. „ fjilfreidK \initb — na pomoč bili. $ilnu;', -- bilanca; končni račun o dohodkih in stroških, o dobičku in izgubi. „ •9U)]d)iuiš — bilančni sklep. „ «^afjr — bilančno leto ^iltiujimutg — bilanciranje. Silatcrnl dvostran. Silbcnbe Shmft obrazovalna umetnost. 2MlMid|c ®arftcHiuifl — podoba. 3Mli>img (Kultur) omika, olika, olikanost, izobrazba, izobraženost.
i, ber ©eidjiuorncubcmf — sestava porotniške klopi.
„ ber ©cfcfjtoomcitliftcn — sestavljanje, naprav-
Ijanje porotniških imenikov. i, ber 3'iflCiib — izobraževanje mladine. u ciltcž fficrciltc? ustanovitev društva a fid) aneifliicn omiko si pridobiti.
I H
JSilJjuiini^fnpoIt ■ izobraževališče, učilišče. „ (£nrč- izobraževalni tečaj. „ Stoff tvorivo. „ Stufc stopinja omike.
fgercc^t) primeren, pravičen, prav. „ (ntajjifl) zmeren: po ceni, ceno. ^illigr liiitifliabiiping primerna odškodba.
,, 9iiicfiirfit neumen — primerno se ozirati na kaj. ^illigco (Scntcffeit pravičen razsod, izprevid. iMlligfcit primernost, pravičnost.
5)iarf) Sittigfcit po pravici, kakor je prav. iyilligtciti?'6Jriinbe razlogi primernosti, ©illigcu odobriti, potrditi, pohvalili, ^iubrgcturbc spojevina, vezivo, ©iiibiftciurbehiorpel vezni, spojni hrustanec, ©inbrlinut vezna kožica, vezilka. ilMiiflcii vezati, ©iiibriuittct vozilu, spojilo, ©iubruber ©cfdjtufž vezalni, obvezni sklep, ©umni ber grift v roku.
„ L!4 Gtllllbcn — v 21 urah. „ ©ctuiififv suliozemeljske vode. „ ■ 2d)iffni]rt plovstvo po suhozemeljskih vodah, po notranjem vodovju, ©ie niif luritcrce za sedaj, dokler si- drugači ne
vkrene. ©ifdiuf škof. vladika. $ifd)iiflid> Škofovski, Skolji. ©ifd}ijjttri|ro iEafflcjiit — lastnina škofovske mize. 2M$i|cr dosedaj, doslej, doselidob
Cmi ber bisijer bcitmtbcnen Strt kakor doseh-mal.
©iol|criflcr — dosedanji, ©ijttuiutbr ugrizenina. Sittc prošnja. „ ftcllcii — zaprositi.
115
SMttcn prositi.
SMttcni s prošnjo, proseč.
$ittlril)cu — preklici;« posojilo.
Sittjdirift — prošnja, pismena prošnja.
SJittftcUcr prosilec, prositelj, prošnjik
¡Sittiucifc — proseč, s prošnjo.
SMnncu, jicfjc ©ianco.
3Mnn<pictt — golica, liskanica, hlanket.
ilMnir — mehur.
$i5*d)Ciiaušfd)la<| mi bcn @cjd)ieci)t3tf)cileu — opahki
mehurčkov po spolovilih. SMntt ber ®vunb6ud)§cinlagc — lisi zemljiškoknjižnega vložka.
iUnttcru (variolae) — koze. '-¡MiUtcrunrbig — kozičasL iMci-jitfnto pridejani svinec. SNcibni ciufrcdjt erljnitcn v veljavi oslali. „ in {Rccfjtžfraft — obdržati pravno moč. „ ini SHiicfftnnbc dolžan ostati.
£8 blcibt 311 luiinfdjru želeli hi bilo. da. SMcibcub stanoviten, stalen. „ ciujiijiig stalno naseljen „ nngcftcHt stalno nameščen. „ ilijtcmijicrto SMeiiftftrtlc — slanovilno ustanovljena služba. SMcibnibc ^erciiitmutg ber gorili stanovitno plemeniti obliko.
3n beti biribrubrii Sluijcjtanb ucricjjen v stalni pokoj dejali, stalno vpokojili. ^Iciftift svinčnik. Slcijlicfcr — svinčeni sladkor. SMciiucifj — svinčena belina. SMilibtliiirc — slepa vrata. SMorficrrtt obstopili. zapreti, obkolili. 2Motfmniicr — podzidje, zid (stena) s kladami. ®liib — bedast, slaboumen, lopoglav.
10
156
SMiibfiitu — bedost, slabounije, slaboumnost, topogla-vos t.
„ uerftcHtcr - delati se bedastega, bedost bliniti.
„ Ucrfalicit in — bedast postati. SHubfiituig — bedast. SMpbfiituigcr — beliec. iMiifjc — golieava, golina, laz. SMojjlcgcu nnit^lid) — ogoliti. do dobrega ogolili. SMonfc — bluza. SBlltt - kri. „ «9ibcv( Sioite - privodnica. „ »anit malokrven. „ =kitii3tritt - izliv krvi. „ "biibritbe SRafjrungSftoffc — živila krvotvorna. „ ^Sirrfc — krvni madeži. „ "Sefcifjc — krvne cevi. „ "OJelb — krvnina. „ -MSrpcrdjcii — krvno telesce. „ »StreiSimif — krvni obtok. „ -Srcičianforgaue krvna obtočila „ Siidieu krvna gruda. „ «iccr — brez krvi. brezkrven. „ -Spinžma — krvna sokrvca. „ ' ucicfi — krvnat. „ «Snugcr — pijavka, oderuh. „ -Sdjnnbc — krvosraninost. „ ''Serum — krvna sirotka. „ »Untcrinnfuug — krvna podplutba, zasedla kri. „ ^critift — izguba krvi. „ «S?nficr (Serum) — krvna sirotka. „ tociiig ucrbicncu — jako malo zaslužili. „ -^erjcljuiig — razkroj krvi. $iiltrit — krvaveli. SHuttg gcfrirbt — krvav. 2Miit*t>crn>nnbtcr sorodnik (krvni).
147
SMutourrtuniibtfriinft — sorodstvo, rod po krvi. SUittiuig — krvavenje. Stobcn ' tla.
©ritnb liub Siobcu — zemljišče, svet. „ $c)djnffntijcit — svojstvo tal. „ (Srcbitonftolt — zemljiški kreditni zavod. „ »CSrtrng, -Srjcugnig — zemeljski pridelek. „ (Suitiir — poljedelstvo, zemljedelstvo.
.Vodjfdjulc fiir SBobencuitur — više učilišče za zemljedelstvo. „ 'Siadjciimcifj — mera zemljiškega površja. „ ^robuct — zemeljski pridelek. „ 'SSerfjAltilijTc — razmere tal, zemlje. „ B"1'^ — dača oil površja zemlje, povrSniua. „ 'Binšocrtran — pogodba zastran obresti od površja zemlje. ^Pbmrrri — bodmerija, posojilo na ladjo.
„ Fortran — bodmerijska pogodba Stogcu — pola.
„ (^aiiil — oblok. obokan liodnik. $i>I|lrubr(fr — strop iz platnic. Stalincncrj zrnala ruda, bobova ruda. ®ol)rfuiib — najdba pri vrtanju. Kolictc — bolela.
SJolllucrf (©nifcrbnu) zajezje, kašča. SJoit fielic sHcrpflidjtungšidjcin. ^oiiitrit dobrota, boniteta. !So«itiito=mniic bonitetna vrsta. i, ■ 8d)cnin bonitetni obrazec. h »llittcrfdjicb -- razlika v dobroti. $omticruug - bonitacija. 8oot barčica. ladjica. SJorb, nn na ladji, na krovu. ®»rg posoda, up.
Sluf Sorg gcbcu posoditi, upati, na up dati, na počak dati.
10*
1 IS
9fuf Sorg ucrFnnfcit prodati na upanje. !Sorg=©cbrr posojilec, upnik, upodajnik. „ »©cfdiiift opravilo na upanje. „ «iicljmer upojemnik. dolžnik. „ »®crtrng — upna pogodba. Stargcn posoditi, upali.
„ fidj cttunS ■ izposodili si kaj. Slurgmtg puščanje na počak, upanje. SPorflUHfli^Ariit rok odloga, počaka. SSorfc (iinc3 ©e[d)tDurc3) — krasta. SPorfcitfrifcr zalubnik. SPurfc borza.
®3rfcn«iiHciud) obiskovanje borze. „ ^Gonrš borzna cena. „ "Seidjcift — borzno opravilo. „ -ffomincr borzna zbornica, komora. „ »Starte borzna karta. ,, -Scituiig borzno vodstvo. „ »Orbitltng borzni red. „ -Sdjlufž borzni sklep. „ Scnfai borzni sensal. „ -©tener — borzni davek. „ »Sicrfeljr borzni promet. „ 'SJcrlujt borzna izguba. „ ;>cit borzni čas. „ -flettel kurzni list, borzni cenik. „ 'ntaftigr (Sffecten borzni efekti. „ -ntfijjigcr ©črt borzna vrednost. „ mnjjig ttcmiftcru na borzi prodati. SBonrtig hudoben, zloben. ¡Susnrtigfcit hudobnost, zlolmost, nevarnost. Stofrijmig položnost, poševnost, bok. pobočje. SSofc hud. hudoben, zel, zloben. $ofcr ©iattbc zla vera. zla misel. ¡Sfisgcfttiiitcr hudobnež. ^ik<glaitbig zlomiseln.
149
$ool|aft hudoben, zloben.
Sool|aftr Sicfdjabifluun hudobno poškodovanje.
$oel|cit hudobija, hudobnost, zloba.
8Bslid)f iianbluitgSlocifc hudobno ravnanje.
$3siuilligfcit zlobuost, zlovoljnosl. zloba.
®otc sel, posel.
Sotciignitn hoja. pot poslov.
Sotciilolin potnina, selniua.
Sotcuritt ježa sla.
Sotfri)nft poročništvo.
¡Botfdinftcr poročnik.
„ niijjcrorbcntiidicr linb beuoflnindjtigtcr izreden in pooblaščen poročnik. SrndjfcIJ) ledina.
8rnud)c vrsta, liranSa, razdelek, veja, stroka. SJrnub požar, požig, ogenj. „ (Sfranfijcit) prisad. „ flctcfltcr — zažig, zažiganje, požiganje. „ Icgett zažgali.
„ s43ricf, ?(u8ftrcuuitg uon razIroSanje požar-
skili pisem. „ »Segcr zažigalec. „ Sicguitg — zažig.
„ 'Sdjabcnoergiituiig odškodba za požarno škodo.
n itiittc pogorišče, požarišče. „ Stiftcr — požigalec. zažigalec. Fr Stiftiiug zažig. n ;?oirf)Clt — vžig. vžgano znamenje.
SHit ©raitbjcidieu Dcvfci)cit — znamenje vžgati. ¡Brnitbig snetljiv, prisaden. Srontttieiii.SPrcnncrci — žganjarnica.
rr (Srgcugung žganjarjenje, žganjarstvo. II (SrjeuguiiiViftdttc narejališče žganja, i« Srfiflitf — žganjarija. n Strner — davek od žganja, žganjarina.
lult
3}rnutu>ciit=3teuer-9(bfiubiing pogoditev o davku od žganja.
„ »Stcner«®cfe^ — zakon o davku od žganja. 5Brnubcrcd)tigtcs .pnn* liiša, ki ima pravico pivo variti. 4>rnncrci — pivovarnica. krmiti) običaj, navada, ©riuirijbnr raben. pripraven. £*rnud)cn fine ©nrfic — rabili stvar. iPrnnt — nevesta, ©riiiitigiuii — ženin. $ritut'Seute ženin in nevesta. „ -^Perfonen — zaročenca. „ -Scljnu — ogledi, razgleda. „ «SJntcr nevestin oče. $rniiuerjnf)rcu varitev. ^redjen lomili, prelomiti.
„ ben ®ib prelomiti prisego. „ fcin SEBort no držati besede, ne biti mož
beseda, besedo mesti. „ Stvcit »oni 3nime ~ prepira iskali.
Sinnf bridjt ŠRictc — kup velja več kot najem, kup podere najem, ©rrrfiuiittcl bljuvalo.
©rcdiiuigoviiult riner ©rcnjlinie lomišče mejne črte.
SBrciifi - kašast. kaSi podoben.
iUrcinicifcn vžigalno železo, kodrilo, žigalo.
©rcnnftoff — gorivo, ])alivo. kurivo.
!l*rriuiuorriri)tiuig — žgalna priprava.
©rcititcrci litnbtuirttdjiiftlidic — kmetijska žganjarnica.
JPricf list. pismo.
„ (Sufc^rift) — dopis. ¡¡Jricf» listoven, pisemski. „ Stufgnbc — oddaja pisem. „ "Sliižgabc izdaja ])isein. „ -ISopicrbnd) ■ prepisnik za pisma, kopijska knjiga za pisma.
151
®ricf'Eout)crt pisemski zavitek. „ -©ciicimnté pisemska, listoma tajnost. „ >$orto — listovna, pisemska poštnina. „ -'^oft — pisemska pošta. „ -^oftorbnung red pisemske pošle. „ '^oftjcnbung — pošiljalev po pisemski pošti. „ «i|5ojitocrfefjr — promet pisemske pošte. „ »îrfiger — pismonoša. „ »SScdjfci — dopisovanje Srirflidjc Ucfunbcn pismene listine. $ricf|djaftcu pisma, pisanja, ïriugni — nesli, prinesli, donesti.
„ au ficf) prilastiti si. pridoliili si. „ mit ficf) nanesti.
S'3 joiucit bringen, bnf» — tako daleč priti, da. i, iit Vlbrcdjiuuig odpisali, odhiti. „ ;,nm Ulbfcijluifc, a&fdjiieficu dognati, završiti. „ su ben SIctcn — pridejali spisom. „ iu Slufaj} zarafuniti. „ iu 3[nfd)fcig v račun dejati. i, sur 93ejaÎ)(uug — Opravili, poplačali. i, iu (Srfiiflung — izpolnili, spolniti. dopolniti. a oou ^emanbcn cincn iBctrag in — povračilo izlirjati. h 3cmnnbcu um rtlunS —pripravili, spravili, dejati koga oh kaj.
h s»r $auptucrfjanbiuug — pognali na glavno razpravo.
h sur Stenutuié — na znanje dati, razglasiti, oznaniti.
h mi ben SOÎanu — odvesti, spečali, prodati. n ju ^rotofoli dejati v zapisnik. h iu Sdjnben — «škoditi koga. v škodo pri pravili.
n suftaubc — dogotoviti, izdelati, napravili, izpeljali, doseči.
152
$ringrii in gcridjtlidjr s-8cntmfirung v sodno shrambo dejali.
„ in 3*orfdjtng — nasvelovali. $riiigiuig bcr S^nlbprobiictc spravljanji-, dobava
gozdnih pridelkov. SSrob - kruli. ,, 'Siiitfcrci pekarstvo. „ ■ Sfiderci (Crt) — pekarija. „ »®eU»id)t3'Drbiiiiiig red o krušni teži. ,, »lo* brez kruha, brez zaslužka. „ portion delež kruha. „ «(Settling — cenik kruha, krušni cenik. $rojd)iirc brošura. SJritrf) (ciltc* fiiiocfjctiS) — pri'lom. naloni. „ (Scibfdjobcn) kila. „ (©teinbriid)) kamenolom. „ ciiice SBcrtrogci — prelom, prestop pogodbe.
pilili iBrudj foiiiiucii — razdvojili se. razpreti se. „ 'gorili drobec. „ ificil — odlomek, uloinek. iPriirfc — most.
$rii(fcu uiib 2trgc mostovi in brvi.
„ »(>ii*ib, »iUiautii mostnina, moslarina „ SJinut ^(ldjtjdiilliitg mostarinska zakupnimi „ 'SBage — telmica z mostom, mostovnica. Gruber brat.
„ iinbc — bralovska skladnica. „ Vabgciiojfc tovariš bratovske skladnice. iPriibcro=Siinb bratov otrok, ^riuuicii studenec, vodnjak, ^riiniiciiiiiciftcr — sludenear. JBruft — prsi. „ ©ciii — grodnica, prsniea. „ *Jp5fjlc — prsna duplina. „ -Storli ogrodje. „ -SUiušfcl — prsna mišica.
15:5
$rutto<SiuitaI)nic kosmati. surovi dohodki. „ "(irtvcifl kosmat, surov donos. „ ©ciuidit kosmata teža. „ SScrt — kosmata vrednost. S«d| Offciittidjež — javna knjiga. „ »SBoiucis doka/, s knjigami. „ ®rndcrprciic knjigotiskarska tiskalnica. „ «®nttfcrei tiskarstvu. „ 'Tnicforci (SBnfftfittc) tiskarnica, tiskarna „ -gorbcrniigen knjižne tirjatve. „ fulireu knjigo pisali, vodili. „ «guiirrr knjigovodja. „ giifjnuig knjigovodstvo. „ -A>nlter knjigovodja.
„ ¿nlterci, »§attung knjigovodstvo, računarstvo „ •i)fl(teri)d) — kujigovoden. „ £><nibei — knjigotršlvo. knjigarstvo. „ §mibier knjigotržec. knjigar. „ »Jpmibluitg — knjigarnica. „ 2d]it(bcu — ■ zapisani, knjižni dolgovi. Sitdiftabf, in 33udjftaben jrfircibcit pisali s pismen-kami.
!Biid|crlid|cr \'lct knjižno dejanje. 8*iid|crliri|c'j (Sigentlinm knjižna lastnina. ?Jiid|crlid|r (Sinlngr knjižni vložek. „ CSintragimg knjižni vpis. „ 9iccf)te — knjižne pravice. ®iid|crlid) io|d)Cii — v knjigi izbrisati, kurilni — v knjige vpisati, zapisali. iMiri)intmnd)cr — puškar.
'■Suriiftiibtidi bet* Orfcb aiiSirgcu — zakon po r-rki razlagali.
SJubc (S.U'vfauf8i)iittc) prodajnlnica. SJubgcr proračun, prevdarek, budget.
rr SBefen proračunstvo. bulici i it dnevni razglas, dm-vim naznanilo.
15:5
5Pimb - zveza, zaveza. SPiiubcl — zvezek, zveženj. 3}unbe3«@cnojjc zaveznik.
„ "9ifitl) — zvezno svelovalslvo. „ "SRcrfit zvezno pravo. „ »Staat — zvezna država. SiMiuimiš — zveza.
„ cingriien — skleniti pogodbo, dogovor, zvezo. SSitrcnu — pisarniea. SBurgfricbcu — obsežje. okoliš. SMirgc — porok.
„ unb $nf)Iev — porok in plačnik. „ tauglidjcr — dober porok. iPiirgcn — porok biti. dober biti za koga. poroštvo dati,
porokovati. Siirgcr — meščan.
„ rineš SKarftež — tržan. „ rineš StaateS — državljan. „ »Srieg — domača vojska. „ =5Dieiftcr — župan. „ «SKciftcranit — županstvo. „ ^flidjt — državljanska dolžnost. „ =i){cdit — meščanstvo; državljanstvo. „ »Sdjnic — meščanska šola. „ =lid) — meščanski; državljanski. 4Mirgrrlid)r>J ©cic&Diidj — državljanski zakonik.
„ iHcctjt — državljansko (civilno) pravo. SMirgjrijnft — poroštvo.
2id) bnrd) 83urg)d;nft bcfreicit — osvoboditi se s poroštvom. „ ieiftcn — poroštvo dati. porokovati. Syiirgid)aftii'Grf[arung — pismeno poroštvo.
„ 'Seiftung — dajanje poroštva, porokovanje. „ 'Sitnimc — poroštvena vsota. „ «Urfunbc — poroštvenica, poroštvena listina.
155
$urjiid}nft0'$crfjaitm8 — poroštvena razmera.
„ »«crtrng — poroštvena pogodba. 9firftctt'i(6iU0 — ščelni odtisek.
„ »Siianb — vezna slena. ^uidirufdinuf — točili pod vejo. poil milim nebom.
„ 'Siccuj — licenca točiti pod milim nebom. SJnjic (©elbfcujje) — globa.
C.
Gnbiuct — vlada, kabinet, (iabiitctc^ffanjlci — kabinetna pisarnica. „ "©djretbeu — kabinetno pismo. „ =Stiict — dragocena stvar. Knbotnrjc — pribrežno, obrežno p lovstv o.
„ »Salirjcug — barka za oluežno plovslvo. (inbnurr — mrhovina. 0'ni 11 c — zapadel. Oabucittit — zapadlost. (inbiicitnto^Jlcrnr — zapadlostni erar. „ «9Kaffa — zapadlostna masa. „ OKcdjt — zapadlostna pravica. ,i •$crfafireit — zapadlostni postopek. Knlnutitfit — beda, nesreča, ujima.
Scfampfung bcr (Salamitnt — zalor ujime. Snlciii — cenilo, prevdarek. mnenje, račun, proračun. (inlculntiDiiobiiri) — kalkulacijska knjiga, ftnmcrnlgiitcr — kameralna zemljišča, (initnl — prekop, vodotok, kanal. Gnilbibnt — kandidat. GnVncitfit — sposobnost, zmožnost. K«Villnr=ilbcr, «®efdjj — vlasožilica, lasasla cev. Kapital — glavnica, kapital.
,, mitSidjcr^citanlicgenbeS—varno naložen kapital. h ausftcfjntbc'-' — dolžen kapital.
l :»ii
(in^ital umlaiifeubcž — v prometu se nahajajoči kapital. „ nufitefiliieit — kapital na posodo vzeti, vdolžiti si glavnico, (inpitnlifirrrti — glavnici pridejati (obresti). (£iipital0'3(niage — naložitev kapitala, glavnice. „ »SBcfdjnffimg — nabava kapitala. „ =93i'ti'ng — znesek kapitala. „ «Tccfung — zalaganje kapitala. „ »gorberung tirjatev na kapitalu, na glavnici. „ «Soft licu julundjfenbc — novo breme glavnično. „ oHcfiOctvcig — ostanek kapitala. „ =©d)iilb — dolg na kapitalu, glavničui dolg. „ »Sunuiie znesek kapitala. „ 'liignug — plačevanje, odplačilo, izplačilu kapitala.
„ «SJcrmcfinmg — pomnožitev glavnice. „ «SJcvjinfung glavnično obrestovanje, obres tO vanje kapitala. „ •SiTjinfung, 'Si^crftcUung bev — zagotovilo
glavničnih obresti. „ «SBcrt — glavnična vrednost. „ »3itticit — glavnične obresti, (invitiiu — kapitan, glavar. (Snpitcl (.pniiptftiirfj — poglavje.
„ (Šomcnpitel) — stolni kapitelj. (inren;, utržek, odbitek (plače).
^Šit Knreuj ftcfjenb utržku podvržen. (Snrtfl dogovor. (£nifn blagajnica.
(inffn=, Eaffen 9l6|d)iufs — sklenitev blagajnike. „ AHnlucifuug — blagajnična nakaznica. „ »Siiisgcibsjouninl — dnevnik blagajničnih izdatkov. „ »Snrriicfftrtnb - blagajnični gotovinski ostanek. „ »Seamtc blagajnični uradnik. ,, »itfeilvag prispevek v blagajnico, blagajnični prispevek.
Iii7
(Sflf|n«®cftdubc — blagajnične zalogi;. „ «SJud) — blagajnična knjiga. „ »^ienft — blagajnična služba. „ «CimpfaniVJjonrnni — dnevnik blagajničnili prejemkov. „ »giitjrcr blagajn ičar. „ »fiu^niitfl blagajničarstvo. „ *@cbaruitg — ravnanje, upravljanje z blagnjnico. „ «Scfdjaft — blagajnično o|)ravilo. „ =Wlčiubigcr — blagajnični upnik. „ »o01IriKii — blagajnični dnevnik. „ «Sciftmigcn, ilicrfjt cmf btc — pravica do tega, kar
je blagajnica dolžna. „ -aJianipnlotioiišoorfcfjrtften — predpisi za bla-
gajnične opravke. „ 'liiillig — blagajniški.
„ *ninfiiS]ci- ŠBcljanbiung cthjaS liiitcrjiciicu — ravnati
s čem blagajniški. h »nmjjige iOcsflfilmtg — blagajniško plačilo. „ «SDiitglicb — blagajnični ud. a 'SUiitfperre - sozaklep blagajnice. h «Crgmt — blagajnični organ. h cft — blagajnični ostanek. h =2d)ciit — blagajnični listek. „ -Sdtliiffol - blagajnični ključ. h ■Scontrimtng — pregledovanje, skonlrovanje
blagajnice. i, -Stnnb — slalež blagajnice. h =Stotut — blagajnično ustanovilo. a =2tvn;,jn — prvi zapisnik blagajnični. h «SBcrbnitb — blagajniška zveza. h »SBcrbnnbSaitgeljBvigfcit — pripadnost glede blagajniške zveze. i, sS>CViBQ(tHlig -- blagajnična uprava. h »SBefcn — blagajništvo.
kasacijsko sodišče.
168
Gaifnttono=SL'eri)aitbiitUij — kasacijska razprava.
(fnjjcu, ficfic l£nffrt.
Gnfficr — blagajnik.
Knfficrcn prejeti, pobirali denar.
„ fin Urtficil ovreči razsodbo Kafpcrtag — da», katerega se denar pobira, (ffljfntipu — kasacija. (infniftif — kazujislika. (intnftcr — kataster, (intnftrnl -- katasterski.
„ =©emcinbc — kataslerska občina, (iaufa Oftcbengcimljrcn) — pripailki. ($tiufni=(ycritf)t predmetno sodišče.
„ »fficrirfjtšftaub — predmetna podsodnost. „ *3ufainincni)ang — kavzalna, vzročna zveza, (inufnlitnt — vzročnost, kavzalitela. C>nntcl — kavtela, opreznost; zavarovalni pristavek. (fnntiou — varščina, kavcija.
„ ctctorifdjc — aktorska kavcija, varščina tožniki iva.
„ bcftcUcu, ieiftcn varščino dati. „ eriegeu — varščino položiti. „ Ocrfdlit — varščina zapade. Knittiuu$t=Sniib — kavcijska vez.
„ -ISviog, -Segung, -Sciftung — položba. polaganje varščine. „ =.^)i]pot[)cf — kavcijska hipoteka. „ =^flid)t — dolžnost dali kavcijo, varščino;
kavcijska dolžnost. „ =9icrfali — zapad varščine. „ -SJibmmiijij Urfitube — pismo, s katerim se namenja varščina za. (inunllcrir — konjištvo. Gnurut — porok, (icbcut — odstopnik, cedenl. (Scbicrcn — odstopiti.
1 59
gritfur — presoja, ocena, prêt ros, pregled, presojevauje, ocenjevanje, pregledovanje, cenzura. „ «33cf)i)rbc — pregledno olilastvo. (îcitfiiricrcn — presojati, ocenjati, preti-esali. presoje-
vati, ocenjevali, pregledovati, (icntrni osrednji.
„ «Amt — osrednji urad. „ =3?eli0rbc — osrednje ohlaslvo. „ oiitmiifiuii - osrednja komisija. „ 'Scituiig — osrednje vodstvo. „ =sJiciDcnjtiftcnt — osrednje ž i vije. „ »Stelle — osrednje olilastvo. (iriitralijieruuçi— centralizacija, sredinjanje, osredimlia. (ieutrum sredina, središče.
Certifient izkaznica, poverilnica, potrdilo, potrdiluica. Gertificiertc Sîubrif overovljen napis. (iertiaricruiijié*(5inufei — potrdilniprislavek(ovknjižlii). Gcffiuu — odstop, cesija.
„ (Urinnbe) — odstopno pismo. Geffiuuar odstopojenmik, cesijonar. Gcffioito-Scidjnft - odstopno opravilo.
i, •Urfunbe — odstopno pismo. GcffnS îebitor ~ odstopljeni dolžnik, odstopljenee. 6l|nrniter (SJefdjûffcnfycit) — svojstvo, kakovost, lastnost. značaj. „ (SBiirbe) — dostojanstvo. Glinrnfterificreit označili, opisati. (ilinrnftcrificrcHbci ®utad)ten značilno mnenje. fe'l|nrnftcrmrif;ig — po dostojanstvu, (ilinrgc — čin, stopinja. Sarža.
(Sine Gijargc beficiben — 1 » ï I i na stopinji, šaržo imeti. Gl)ftrlntiut — slepar.
h (Gitrpfnidier) — mazač. Gljnnffec — velika cesta.
h «Çflaftcrgelb — tlakovina.
Kil)
(?l)crf — ček. nakaznica.
„ »SJcrfeljr — imkazovnlni. čekovni promet. (Sljcf — načelnik, predstojnik. (il)irnrfl — ranocelnik. (Sllirurgic — ranocelstvo. kirurgija. (>!)inirfli[d) — ranocelski. kirurgičen. 0*l|i)(rranut()fvitnl — zasilna kolerska bolnica. (£l|runifd) — kroničen, dolgotrajen. (Sfirouulofiifrf) — kronologičen. časoslovcn. (iillicnticriinfio ilnit — meroskusni urad. (iirciilnubum, Eirculnre — okrožnica. Kircnlnr*Gr(rtfs — okrožni razpis.
„ »SScrorbmtitfl okrožni ukaz. (iirculntiou (boš OJelbeS) — obtok, kroženje. (Siftcrur vodnjak, kapnica. rupa, lokva. ($iftrrucittunj)rr — kapnica. Gitntiou ((Sbict) oklic. „ (SSorinbung) — poziv. „ O-Dcrilfuitfj anf etlunš) — navajanje, sklire-vanje.
ffiticrcn Scmanbeu — pozvati koga.
„ bn» (Scfc(3 — navesti, omenili zakon, nanašali se na zakon; navajati, v misel vzeli zakon. Ciiuil — civilni, državljanski, posvetni. „ 'Scnilitr — civilni uradnik. „ ®f)C — civilni zakon. „ 'griiditc — civilni, pravni plodovi. „ »Ocometer nutorificrter — pooblaščen civilni
geometer. „ ©cridit — civilno sodišče. „ flcviolitij SJc^ofitciinuit — civilno-sodni depozit ni
(hranilni) urad. „ ®crid)tšlmrfcit — eivilno sodstvo, civilna sodna oblast.
„ '3uri8biction3'sJiorm — pravilnik civilne sodne oblasti.
Kil
(iiuil	— civilno pravosodje,
^roccid — civilna pravda, ^rocejsorbniinfl — civilni pravdni red. 9ied)t civilno pravo, rcdjtiidj — civilnopraven. •iliecijtSftrcitiflfritcu — civilne pravde. '9icd)tžtucfl — civilna pravda, ituf ben Štotlrerfitšlucfl ucvmelfcn — napotili na civilno pravdo, zavrnili na civilno pravdo. iHiditcr — civilni sodnik. 9iul)cflcuiijic — civilna pokojnina. Sadim — civilne reči. -Stnub — civilni slan. Staubešreflifter — kazalo civilnega stanu. StaubcSurfuiibc — listina o civilnem stanu. 2trajflcrirf)t — civilno kazensko sodišče. „ Stmtiflfcit — civilna pravda. „ Uiirecl)t zasebuopravna krivda. „ ^cvfalircu — civilno postopanje. i, ©crjorgunciSnorm -- civilno pravilo o preskrbi. „ ^cnunltunn — civilna uprava i, -SSiadlC — civilna straža, (iiotlliftc dviiruvina. t>inffc razred, vrsta. red. i, ber Goiuuriflldiibiflrr—razred konkurziiili upnikov.
„ «on ^erionrn — vrsta oseh. Klaf|fll'20ttcvic razredna loterija.
,, litiifjig — razreden, porazreden; (¡idr.) redom:i. n Strucr — razredni davek, (ilaffificntion — niivrslilcv. klasifikacija, razredha. ®lnf|tfitntioM««5Protofoll — klasifikacijski zapisnik. n -Snrif — razvrstilna tarifa. n Urtlicil — razredna sodba. ^Infftficirrcu — razvrstiti.
C> lnififtcicvuiifl in (IoHCttr*TnUcn — razvrstitev v konkurzu.
11
162
Oflnifificimiiifl bcr (iiriiiibc — klasifikacija, razvrstitev zemljišč.
(ilnufrl — opomba, klavzula, pristavek. (ilaufitlirrru — klavzulo pristaviti. (ilnufur-Strbctt — delo pri zaprtih vratih, klavzurnu delo.
„ '^riifuini — klavzurua preskušnja. (£icrical«Siieibniifl — duhovniška obleka, (ilcrtfcr — duhoven, duhovnik, klerik. Clcriio — duhovništvo.
3lci|iilar»(£icruS — rcdovnišlvo. samostansko duhovništvo.
@ecuicir*EIeruS — svetovno duhovništvo. (Slicut — klijenl. (ilicntcl -- klijentela.
(£r bat eiuc grofu* (ficine) Giicittrf — mnogo (malo) jih zastopa. (Silili — klub.
(f»a(itiuu*=9ied)t — koalicijsko pravo, združilo pravo.
ubic i 11 — zapisje. kodicil. 0'ubificntiuii — zakonodajslvo. (Sogunt — sorodnik po materi. (Sogiiitiau — razsoja.
„ bcjtfjviinfte — omejena razsoja. „ Dcrcinfnditc polajšana razsoja. (ioi|ititii)iio=Weritfjt — sodeče sodišče. (Soincibirrrii — vjomati se. 0*ii i 111 o — telesna združitev. (Siililint — samstvo, brezženstvo. (iollntcrnl^cnuiitibtcr — stranski sorodnik. Ofultntiuu, fiefjc iHitrcdjnuug.
,, cincr $fruiibc, firljc Scricifjiing. (iollntiuitiercu cinc 9(b)d;rift mit bcnt Drigiiinic |»i-
merjati prepis z izvirnikom, (iollntioiiicrtiug primerjanje, kolacijoniranje. (iollaitbicrcti — potrdili, odobriti; zahvaliti.

(>allnuDicriiujt — odobrilni ogled, kolavdacija. Kollnutiirniiifto-^cfiiub ogledni izvid.
„	lSommi|iioit — polrdilna. odobrilna ko-
misija.
b*ullrciiu vkupcu. združen, zboren. „ liiiifltibc — kolektivna vloga. „ ^crjcu — vkupna oselia. „ "^rcciira vkupna. kolektivna prokura. (follcctur bira.
„ \Tbfi3fnitii — odkup bire. tfollcflinl bcvatijen zborno se posvetovali.
„ <*icrid)t zborno sodišče. t)*i)llcfiinlifri|c iHcIjaiibiiinfl — zborno obravnavanje. (.?ollcj|i(it>lSnpitc( kolegijalni kapilelj. zborni kapilelj. (iullcflic.i^j.-ib — kolcgijiua. (iollcflium — zbor. kolegij. l>ulli, iicljc ISnllo.
(iollibirrcii nasprotovali si. navskriž. nasproti si bili.
ne vjemati se. IfollibicrcitDc (Srbšcrfitiruitflcn — nasprotujoče si oglasit ve za dediča, o II i ft o it — kolizija. navskrižje, nasprotje.
Sni C£olli)ioii«fnIie — pri nasprotju, če bi šlo navskriž.
b*oflijipiK>--(Siirator — kolizijski skrbnik, skrbnik zaradi kolizije.
tfollo kos. tovorni kos. kolo. ^ullii|iait tajni sporazum, koluzija. (iollufioMi»©cfnl)r - nevarnost koluzije.
f, \iait koluzijui zapor, tfulimitc — razpredel. predel, razpredelek. •'■olportngr — kolporlaža. raznašanje tiskovin. Cfolportcuv — kolporter. razuašalcc. (£olyortirruu(|e*2icciig — dopustuica za kolporlažo. (Solituiuc -- predelek. razpredelek. Gomitnt — županija. komilal.
It*
104
(faillite — odbor. (Îoiniiiniibnttt — poveljnik.
(foiiuitniibrur (im Drbcu) — komander, zapoveduik. (i0iiiiiianbit=®cicllid)ctt — komandilska družba.
„	„ ciuf Stctien — komandilska
družba na delnice, (ioiiimnnbitift - komandilist. (foutiunitbo — poveljstvo.
„ »Spradic velel ni jezik, (faiiiiuaffntian ber ©runbftflrfe — komasacija, zlaganje zemljišč.
2>cr Eoiuinaffation untcrjogcite (coni maffiertel ©riutbftiidc — zložena zemljišča.
(>0111111 cube — komenda. 0'oiiimcntnr — komentar, tolmač. (ioiniiicrcinl=5Rntf) — komercijski svetnik, (foiuiitcrcicll — trgovinski, (ioiuinrrcirllc Sicfjrnnftalt trgovinsko učilišče. (ioiitlilio trgovski pomočnik.
„ voyageur — trgovski popotnik. (Îoiiuitiffiir — komisar, (iomiuiffiou — komisija.
„ internationale — mednarodna komisija. „ ftiinbiiic — slalna komisija. „ nufscrlinib be* 9tiut«ortc8 — komisija zunaj
uradnega sedeža. „ ein|"e(3CU — postaviti komisijo.
<sn Goinniiffion ucrïaiifen v komisiji prodali.
(Îoiiiiiiiffioiinlitcr — komisijski, po komisiji. (ÎoiitmiffioiicUc 2(mt*ljanbhinn — komisijsko uradno delo.
„	Gvfjcbung — komisijska ovedba.
„	Ucberflnbc — komisijska izročitev.
(Sominifjtoitô'iBefunb komisijski izvid.
105
(Soiiuitifftou3*33ud) (ScftcCungi-iButi)) — naročilna knjiga.
„ »(Souto — naročilni konto. „ '©cbflr — opravnina. „ -©eicfjaft komisijonarsko opravilo. „ «Wlicb — član. ud komisije. „ -Softcn — komisijski stroški. „ »L'citcr — voditelj komisije. „ 'Siitgficb član. ud komisije. „ 'Drt — kraj komisije. „ -^roUiiion komisijonarska provizija. „ 'Iratte — komisijonarska trata, tuja menica.
(iummiifiuitnr komisijonar.
(iommifliu-Seiict — z dejanjem izvršeno zločinstvo.
(foimiiittcut — komitent, naročnik.
(iuimuijrtio, fiefjc Sicrciniginig.
(iommitnnl=®teiift — občinska služIta.
(fpmmuuc občina.
(Somntuuicnt — priloženi, doposlani. podani spis.
Uutcr Sommmiicatš-iRucfjdUui* - vračaje doposlane spise, (iummiiuicntiou — občevanje, zveza. „	(SRittrf) — občilo.
„	(3iien) — pot.
(iiimmuiiicntioiK>^li(iuijtcr občilni minisler.
„	iUiittci — občilo,
(.tommuuieiiiii? — komunizem, (ioiiiuiuiiitnt skupščina, (iompncifccnt — pogodnik. Vompngitir (©cfclifdjaft) — društvo, družba.
n (liiilitiiriid)) kompanija. slolnija. tfompngiton — drug. družnik. tovariš. tioaiVntibcl — združen. Compotibilitat — združnost. (iomveitfnbcl — poboten.
bViiivniintiuit — poliol. kompenzacija.
„ mit einer flJetienfovbcruiifl —■ poliol z nasprotno lirjalvo. liompcnintii)usO)ieri)t pravica do pobota (iumvcuficrcn ¡jroci gorbeniuiicn pobotali dve tirjalvi. (kompetent (juftäiibifl) — pristojen.
„ (¡öeiucrbcr um eine Stelle) - - prosilec. (Sumpctcntcti^nbcllc — zapisnik prosilcev. (>*omprtru5 — pristojnost.
„ ,yir (Sntjdjcibunp — pravica do razsodbe, razsodna pravica.
liš gebort ,',nr Gompetenj ber sHeijörbe
oblastvo je pristojno.
Die ©reitgett ber (Sompcteug fiOcrförcitcn
prestopili meje pristojnosti. „ (iouftict — prepir zaradi pristojnosti. „ (Snueiterniifl ■ ■ razširjena pristojnost. „ -©ejudj — prošnja za službo. „ -©ruub — vzrok pristojnosti, (iompetiercu — prositi za kako službo, (fumplrmeutnr komplementär, osebno zavezani družabnik (trgovske; družbe), (ioiitplicc — sokrivec. Ü'ompiicirrt — • zamotan, zapleten, (fomplot • zarota.
„ -Stifter — uslanovnik zarote, (iompromif? — pogodba na razsodnika, (fumprumittierrn auf Semnnbeii — izbrati si dogovorno
koga za razsodniku, (fumptnbilitnt — računstvo, (fomptnnt (SBarjaljiHiig) — v gotovini, (iomptuir trgovska pisamica. (fumputntioii — preračiinjanje. (iumtl)iir — komlur.
ouecpt — koncept, osnutek, načrt. (ioHcepto=Scamtc — konceptni uradnik
1(57
(iouccpKv Tienft, -ftadj — koncept na služba (ioncrffioii — dopustilo, dopustitev, pravica, koncesija. „ erlifcfjt — dopustilo mine. izgubi svojo moč. „ entgiefien — dopustilo preklicali. „ crtfjciicu — dopustilo podeliti. „ crlucrbcit — dopustilo pridobili. „ jurfitticgcu — odpovedati se dopustilu. Gonceffimifir — koncesijonar.
(£ouccfjimiirrt koucesijouiran. dopuščen: pooblaščen (ioiicrfjiouirriuig — dopuščanje.
Sci (itutccijtonicrung — dopuščajoč. (£oncrijtot!0«sycbingniije — dopustilni pogoji.
„ Sciitcr — do])iistilna doba. dokler traja koncesija.
„ 'Srtijciiung — podelitev koncesije, dopustila. „ -0Jefc|j — dopustilni zakon. „ «(Sejud) — prošnja za dopustilo. „ mnfjig — dopustilu-vstrezajoč. „ "JSriOiicgiiim — dopustilni privilegij. i, Urfunbe — dopustilna listina, dopustilnica. i, -SScrber — prosilec koncesije. Goncivift — koncipist. 0'uiicliifn 111 — sklep. 0*uiicrct — konkreten, stvaren, poseben.
Csnt conccrtcn gnile — v konkretnem, v posebnem slučaju.
(joitcrrtnl^enfioit — vkupna. konkrelalua pokojnina.
n Statui? — konkretalni slalež. vkupni stalež. (ioiiriibiunt — priležnišlvo. (Soitcubiitc priležnica. Koiiciirrcii;, — konkurenca.
h (Suinninicntrcffeuj — sestanek, strnek. stok.
h iSeifteucr) — sklad, pripomoč. h (Seiocrbitng) — pogajanje, natečaj. n iStfcttbcmcrbl — tekmovanje, konkurenca.
1 ("iS
(foucurrcii;, ntcfjrcrer ©enteiubeu pri pomoč več občin.
„ bor .VUngcu — slrnek. slok ložeb. „ ftrafbnrer .'paitbliiiigcn — kadar se skupijo kazniva dejanja.
Sikne ber Eoiiciirieun cttunš imfbriitgen — skladoma kaj nabirali. „ 'itntijrfl — skladni del. „ «31u§f(i)uiS — skladni odbor. „ -Scitrag — skladni |)rispevck. „ -Sejirf — skladni okraj. „ -^flirfjtifier — pripomoči, skladanju zavezani.
„ -©traftc — skladna cesla. „ ¡Kerijaiibiung — skladna razprava. „ -!l$crprlid)timgeii — skladne dolžnosti. ()*oiicurrcu;,iurg, einc i?(uegabe im (Soucurrengtuegc bc-
berfen — stroške skladoma založiti bmicuro —• konkurz.
„ (®icnft'Eoitcur8) — natečaj, razpis službe. „ eroffncu konkurz razglasiti. „	„ iiber ciu Siermiigcit — konkurz raz-
glasili o imovini.
(SoncurS fnlfcu — v konkurz priti. „ *9(itgcicgcn$citen — konkurzno stvari. „ VliiSfdjreibiilig — razpis mesta, službe. „	„ nor neumen slu; bo razpisati.
„ ®cijorbe — konkurzno oblasLvo. „ Gomittifffir — konkuizni komisar. „ -libict konkuizni oklic. „ "ISroffitung — razglasitev konkurza.
X*or ber (£oiicur$croffuuug - pred razglasom konkurza. „ ©eridit — konkurzno sodišče. „ -©Initbigcr — konkurzni upnik. „ »Snftanj — konkurzna instanca.
l(i!)
(iuiiturf' SUinffc •— konkurzna sklada, masa.
„ „ iicrionitcr — upravnik konkurzne mase.
„ -Orbnuiiti — konkurzni rod. „ ^roccjš — konkurzna pravda. „ "i)tid)tcr — konkurzni sodnik. „ 3d)iilbncr — konkuizni dolžnik. „ -Sermilt — rok za vlaganje proženj. „ ll<crfafjrcn — konkuizni postopek. „ 'iBrrfjaubiung — konkurzno razpravljanje. „ Si!cii, im offcntlidjcn — po javnem konkurzu. (ioitbiict — pogreb.
„ Cunrtal — pogrebna četiloletniua. (iaiiuiictcur — sprevodnik, kondukter. (iouimctio — najem. (iouDuitc — vedenje, obnašanje.
„ iiiftc — spričevalo, izkaz o vedenju, (itmfcrcii;*, — konferenca, zborovanje, posvetovanje. Kottfcricrcii — posvetovali se. (vuitfcifiutt — izpovedim, konfesija.
SZcittc ucrfrfjicbencr (Soufcfiioit — raznoverci Konfrfftoitiilos — brez izpovedbe. (£onfcfjioneiofi<ifrit — 1 »i(i brez izpovedbe. (Soiifibrutirlt — zaupno. ISoitfiuicrnt — omejili.
t£oiifirutntiuns=lIi-fnnbc — potrdilna listina, potrdilnica. Voiifiocntiuii — zasega, zaplemba, konfiskacija. „ rineš (9egenftanbe3 — zasega stvari. „ cincr Trucffrfjrift — zasega tiskovine. (Sonfiocicrcit — odvzeti, zaseči, zaplenili, konliskovali. (Sonflict — spor, razpor, sokob.
Konflict gerntficit — sprpti se. h mit s4iflid)tni — sokol», konilikl z dolžnostmi. Ciotifrontntioii — predstava iz oči v oči. (Soufroiiticrcit — predstavili iz oči v oči. Gottfuftou — zineda, zmešnjava.
170
(ioitjircie — shod. zbor, kongres. (>oii¡^run — kongrua, duhovniška plača.
„ "@cganjun(|8Dcjun — prejemanje dopolnilne duhovniške plače. (SoinioffciiiiUt — konoseinent, ladni nakladui lisi. (Sonfcriptioit — popisovanje, popis. ($0iifcriyti0iio=2iitc — popisni imenik, popisnik. „ »sJfumiiicv — popisna številka. „ --¡patent — popisni patent, (foufcu* — privolitev, privolilo. (£oiiirnncit3 — doslednost, posledek. nasledek, tioiifigiuitiuu — imenik, zaznamek, izkaz, spisek. (£aii|iftorium — konzislonj.
(fouiolibntioit — spojitev, spoj (pravice in dolžnosti
V eni OSrhi). (šotiiolibicritnfi — vtrdba. vlrdilev. (ioiifurtc — drug, družabnik. (£on|ortiiuii — društvo, družba. Cfouftnticrcu — potrditi, dokazati, spričati, poislinili. prepričati se.
(tuuftnticruitfi — dokazovanje, poislinjanje; določitev, določba.
„ bes Sdjabenš določitev škode. „ bev Sernuberiinflcn — poislinjanje premen.
(Spiiftituicrcii — ustanoviti, osnovati, sestavili. „ ciiicii «erein — ustanovili društvo. „ (Ocrijorcit) — zaslišali, zasliševali, (foiiftitut, ber — zaslišanee.
„ ba§ — zasliševanje, izpraševanje, (voiiftitutioii (Serfnffitufl) — ustava.
„ (Se)d)affcitf)cit beS Seibcč) — kakovost telesa.
(iou|titHtioncll — ustaven. (£ouftructioit — sestava, gradnja. (ionftrnctioiis=SBciic — način sestave.
171
(ionfiil koii7.nl.
(Sonfular^Ccicnt — konzulski o pravnik. ageni. „ 53camtc — konzulski uradnik. „ 93ct)6rbc — konzulsko ohlaslvo. „ ■ Sonbcntion — konzulski dogovor. „ ©cricf)t3&arfcit — konzulsko sodstvo, konzul-
ska sodna oblast. „ SJertreter — konzulski zastopnik, (ioufum povžitck. potrošek. koiizutn. „ ^'lOflabc — polrošnina. „ 4icrcin — polroino društvo, (iimiumicrtc ©lic — dovršen zakon (fimjiiiiitibilieit — potrošne reči. (iontrfticrcu — potrditi, (ioutcjrt — stik. zveza besed, besedilo, (iuutiminft — kontacija.
Itoiitiugriit — prispevek, dotični del. število (vojakov), (iuiitiiuiicrlid) — zdržema, neprenehoma, neprestano. 0'putu račun, izpisek.
a liouto — na račun. „ ciflencž — lastni konto. „ iglici) — računska knjiga. „ (iovrcut — tekoči račun, kontokoreut. „ „ -©cfrfiaft — konlokorenlni posel, (iontrnct — pogodba.
„ inaf?iii — P° pogodbi. (iiuitrnSictorifdtcs Setfa^ten kontradiktorno poslo-panje.
(iontrnljcnt — pogodnik. (?ontrnI)icrcn — pogoditi, pogajali se. (ioiitrnljicrcubcr Sljcii — pogodnik. stranka pogodnica. (ioiitrnliicritujf Don ltcucit 9lnlc£|cit sklepanje novih posojil.
(iantrniimubicrcit — preklicati, oporcči, dati nasproten ukaz.
Cfoutrffr — nasproten.
17i>
(£outr«riiim — nasprotje.
Goiitrtifigiticrcti s kom vred podpisati, svoj podpis
dodati, pristaviti. (Šoutraucuicut - prestopnik. (Soutrnuotniit — kontravotant. (ioiitribnciit obdačenec, prispevnik. (iontributiou prispevek, davek, dača. (toutrolc — nadzorstvo, prigled, kontrola.
„ iibfit — prigledovati. nadzirati. (£ontrol*©a3mcifrr — prigledni plinoiner.
„ =9)iffšapparat — prigledno merilo, (iontrolicrcu — prigledovati, nadgledovati. (iuntrolicrcubcr itfeamtc prigledni uradnik, (ioutrulicrnug — prigled. (ioutrolor kontrolor, priglednik. (iontrols=itct — prigledno dejanje. „ '©cljorbc — prigledno oblaslvo. „ 'Sc|timniiiiig prigledno določilo. „ "Sejirf — prigledni okraj. „ «iioften — prigledni stroški „ «iUfnfirrgci prigledna naredim. ,, Drgnit — prigledni organ. „ »pflirfjtig prigledu zavezan. „ «"¡Pflidjtigfcit — prigledna dolžnost. „ •SBcrfnljrcii — prigledno postopanje. „ -58cr|niiimlimg prigledni shod. „ -¡¡BovfdjriftCH prigledni predpisi, (iotttumn;, — zdravstveni zapor, koulumacija.
„ (im ^roccffc) — izostanek, ueprihod, kon-tumacija.
„ »Mnftnltcn — zdravstvenozaporni zavodi, koii-
tumacijski zavodi. „ -Sicnft — kontumaeijska služba. „ -.'jjjauš kontumaeijska hiša. „ SDini?rrgci — kontumaeijska naredba. „	— kontumacijski list.
173
(fontiimn^llrtiicU kunlumacijska razsodba, sodba zavoljo izostanka, ncprihoda. „ *93erfaf)rcn — kontumacijsko postopanje. „ "5$i)rjcijrift — konturnacijski predpis, (foiititmn,gieren obsodili zaradi izostanka, ncprihoda;
kontumaeirati. (vontujimi — otiska.
(fimunliSntioii poveljavba, konvalidacija. (fouonlibicren — poveljaviti. (fonuention pogodba, dogovor.
„ nbfdjlicfjeu — sklenili dogovor. „ internationale — mednarodni dogovor. O'oiiocntionnl'Strafc — dogovorna, konveneijska kazen. (ionoriitioiUHiinfiig — po pogodbi, pogodben, (^oiiucittiououiitii^c — konvencijski novce, denar, (ionucrjioit — predrugačba, konverzija, (iouucrticrcn — predrugačiti, preobrniti, konvertovati. (ioiiocrticruiig preohrnitev, izmena, konverzija.
udu (Sifcnbafyn-^rioritätSobiigntioucn — preobrnitev železničnih prednostnih obligacij.
„ uou @elbfd)ulbforbcruugcu preobmi-
tev novčnih dolgov. „ oon .iptjpotfjcfavforbcrunncn preobrnitev hipotečnih tirjatev. fe"oiiocrticningi«9liilcl)eu — prcobrnilno posojilo, kon-verzijsko posojilo. ,, rS4iinu — preobrnilni črlež. (ionpcrtit konvertit, izpreobrnjenee. b"oiiuocntiojnj=Gbict - vabilni oklic, kouvokacijski oklic, tfonuoliit 1 ilctcn) zvezek (spisov), kooptieren soizbrati, kooptovati. Kooptierter — soizbranec.
koorbiniert — prireden, sporeden. na enaki stopinji, kopintur, (iopie — prepis, posnetek, kopija, kopierend) — prepisnik. kopijska knjiga.
184
(iojJtcr-Seiituiiiub posnemalno platno. Copul» cnrnalis — lelesna združitev, (fopulntipu — poroka, ('orani 1110 — pred mano. (fprniiiifiercu korainizirali, poveriti, potrditi, (iorbun — hranilna straža, kordon.
„ jicfjcu — jioslaviti kordon. (iurpuratiou - korporacija, združba, društvo, skupščina. (£orp$ (®rmcc) — voj. kor.
„ Gonuiiciiibcmt — vojni, komi poveljnik. Corpus delicti — kaznivo dejanje zadevajoča slvar. (i'arrrnlfd|ult)urr — nerazdelno zavezani dolžnik, (iarrcnlitnt — nerazdelna obveza, koiealnost. (iorrcction — poprava; poboljšava. (?orrcctioiio»3fuftnIt — popravnica; poboljševalnica. „ -SirBeit — popravno delo. „ ».^aft -- pokorilni zapor. „ -idili» — pokoriliiiea. Corrcctur — poprava.
„ -SJoijcu — popravna, korektmiia pola. (iorrcfcrcnt — soporočevalec. (forrrtpuubrut -- dopisnik, dopisovalec, (forrcfvuubru;, — dopis, dopisovanje, pisma.
„ fiifircii mit jcumiib — dopisovati komu. „ • »Surcnu — korespondenčni bureau, do-
pisovalna pisarnica. „ -Sfartc — dopisnica, (iprrigrub popravljanec; poboljševanec. (forriflicrcit — popraviti, popravljati. (£Drruiiipirrrn — pokaziti. spriditi; podkupili, pod-mititi.
0'unuptiim — popačenosl. skaženost. sprijenost.
„ (Sicftcdjlidifeit) — podkupnost. (ioticruupfaftrit — zabeležili stroški. (£imyvu — kupon, odrezek.
„ iSoflCtt kuponska pola.
15:5
(iiuirc- -- kur/, cena. „ nmtlid) noticctrr — uradoma zapisani kura. „ SBintt, -3ctti'i — -enovnik. kurani list. „ Eifforcttj razlika v kurzu. v ceni. „ 'Sdjttmitfltnfl nestanovitnost kuraa. „ fficrluft — kurana izguba. (Soiirfirrru — iti. teči, krožiti, biti v obtoku, v obhodu, (iourtngc — mešetarina. (Sourticr — mešetar, sensal. (ioiiucrt — zavitek, zavoj.
Grcbcrc bel, ^ropijiou — provizija, opravnina za poroštvo : del eredere provizija, (irebit — kredit, up, upanje.
Tir crI5fdjeubcn Grebitc krediti, ki prestanejo. „ flcbccttcr, ungebedter — založen, nezaložeu kredit. „ ilnftalt posojcvalnica, kreditni zavod. n „ ffir Jpaubci unb ©etucrbc — kreditni zavod
za trgovino in obrt. n S-J3ricf — kreditno, upno pismo. „ ®nd) kreditna knjiga. „ ©rber upnik, upodajec. a ®cfd)iift — kreditno opravilo. n -©ctodljruun ™ dajati komu kredit, na upanje. n *.£>ol)c visokost kredita. „ -Jptjpotijef — kreditna hipoteka. n oiitlinbcr — uživalec kredita. n '^liftitut kreditni zavod. n »sJleljmcr - dolžnik. n -Opcration — kreditna operacija. n ^npicr flffcntlidjc* — javni upni list. " n "SLIorfalidjung — ponareja in prenareja
upnih listov. n ^erein kreditno društvo. a SScrfjdltiiific kreditne razmere. __ a »SBefen — kredit.
Grcbiticrcit — na up, na upanje, na vero dati, zaupali.
1 Tli
(frebitieriiiig kreditiranje, upanje. Círcbitur upnik.
(i r eb i t u r c ii=V111 š f cfmf y -- odbor upnikov. (Srcicrcu — uslanovili. (írctiu — bebec, (íribn, (iribiifnll — krida, kani. Kribntnr kridalar, prezadolžeuee. (íriiitiunl — kazenski, (friiiiinnlift — voščak kazenskega prava. (Sriniiiin(ind)rii — kazenske slvari. (fritcrimii — soililo. krikrij. (íitlpa — kulpa. nemarnost (Siilyoo — kulpozno. nemarno, (t h (tur beS SHobenss -— obdelovanje zemlje. „ 9lcnbfnnt(i — olidelavna premena. „ AHrt obdelava, način obdelavanja „ '(Siitluidíniifl kulturni razvilek. „ ©flltiing — obdelavna vrsta. „ -¡Siigcnicur — kulturni inienér. „ 'Softctt stroški obdelavanja. (íultiie bogočastje.
„ 'íliigcícgcnfit'itcH — bogočastne slvari. „ riliišlagen -- bogočastni stroški. „ '©Cpvbe — oblastvo za bogočastje. „ -©cntciitbc bogočaslna občina. „ SDÍiniftCV — minister za bogočastje. „ - TOiniftcriimi — miuisterstvo za bogočastje. „ fttucrf — bogočasten namen. Cuín sila causa s pripadki. b'iimulntiu vkupen, kumulativen, (fiiiiiulntiuc SBaifeucaffe — kumulativna sirotinska blagajnika.
0'iimiilicrcii kopičiti, nakopičili, združevali. (Suiitiilirritiig kumulacija, kopičenje, združevanje.
i, ber Stvafon — več kazni ob enem naložiti, (íitniitb — oskrbovanec, kurand.
177
(?nr(uitoiii*3$Ctm5(|fii — imovina oskrbovancev, (iurntclcrus dušnoskrbno dulmvništvo. (iurntcl — skrbstvo.
Untcv (Siirntfi ftcljcn — v skrbstvu bili. pod skrbnikom bili.
llu'rr t£urfltc( flcicljt pod skrbnika dejan. (£uratclc=".!liifletcflciil)rit — skrbstvena stvar. „ ©el)8rbe skrbstveno oblastvo. „ beijorblid) gcnclimigru — po skrbstvenem
oblasfvu odobrili. „ -Tecret ■ skrbstveni dekret. „ (Merid)t — skrbstveno sodišče. „ -liediming — skrbstveni račun. „ Serfjnilflini;! — slavljenje, dejanje pod skrbnika.
(ilirntor — skrbnik, kuralor.
„ flcridjtlidj bcftelltcr po sodišču imenovani,
postavljeni skrbnik. „ aujftclini — imenovati, postaviti skrbnika, (iurinlicu — pisarniške obličnosti. (Surinlftil uradna, služabna pisava, (iurfuftcit — zdravstveni stroški. (Siirpfiiid)er mazač. (inrvf«fd)erci — inazaštvo. liurrciiiic — kurenda, okrožnica. ISitrrciitc ilrbeiteu — tekoči opravki.
„ 9(u$ingcu tekoči izdatki, stroški, (inrrcntflclb tekoči ilenar. Puro (Seiircurs) - učni tečaj
„ fieljc nudi ISciir?. (£urfd|iuici> — konjski zdravnik, (iurius — tečaj. (Suftos varli. kustos (fljitofur — vodilo.
1-'
178
I).
$nd)*9(ll8iuittiliug — načrt. načrtovanje strehe. „ -©obeti — podstrešje, nahišje. „ »Jjciijter, - Sucfc — lina. „ ©icbei — sleme. „ '9icfd)c — strešni rob. „ -Irinifcuredjt pravica kapa. „ »SSoftnung — podstrešno stanovanje. „ «^inimer — podstrešna soba. Tafiirl|nftcii — jamčili za kaj, odgovoren biti za kaj. ?afiirl)nftuitji — jamčenje, odgovornost.
„ bci ctgcucr — na svojo odgovornost. ?afiirl|nltcu, bcm Jflfiirfiaitcii flbcrinifcu — dati komu ua voljo.
3al)iit<|r|trllt jciu taffcn — nedoločeno pustiti. ?niitm — jez, nasip, zagraja. „ ibcud) — podrl jez. „ »©cib — jezovina. ?n»ipf par, sopar.
„ -Sctricb — parna vršim. „ "Scjfei — parni kotel.
93criobi)dje Uiitcrfuc^nug bor Tampffeffci — občasna preiskava parnih kotlov. „ '$cffci-^rufinig$eommiffar — preskuševalni komisar parnih kotlov. „ -firnft — parna sila. „ -SJiafdiine — parni stroj. „ -SPftifc parna žvižgalnica. „ =2djiff parnik. paiobrod. „ "Stfjifioljrt — parno plovstvo, parobrodstvo. „ "Spniiiiuitg — parni napou. Tnmpfrr — parnik. ?nraitgnbc zadav, ara, kapara. inrbictcn Sortijciic — dajati, donašati koristi.
1711
?arbirtiiiif{ bcr Sidjcrfjcit ■ ■ podajanje varnosti, înrlfjicn — razložili, predložiti, dokazali.
„ SJcrfjnitmffe — razmere razložiti. înrlrl)cn i®nvicif)cn) — posojilo.
„ unuer,îin3itd)0â, ucvjinsilidjcš — brezobrestno,
obrestno posojilo. „ gcflcit ©crbobnuuig posojilo na ladjo. „ numeftiiim — posojilo vzeti, izposodili si. „ crfolncn — dati posojilo, posodili. „ jujdtjicn — posojilo odšteli. $arlel|cn<i>iHebiitguiigni — posojilni pogoji „ - (irtffc — posojilnica. ,, -îitucv Dcrifiiigcru éas posojilu podaljšali. „ ¡vorbcrimg — lirjatev iz posojila. „ -Wcbcr — posojilodavec. „ fflefdjfift — posojilno opravilo. „ -sJicl)iiicr — posojilojemnik. „ rScf)uibiicr — posojilni dolžnik. „ -Serbiiiblidifeit — posojilna obvezanost. h 'fficrtrng — posojilna pogodba. „ fflicrbcr — prosilec posojila. h "Sinfcit — posojilne obresti. înrlcil)cr — posojilodavec. ?nrlnl|iutg — posojevanje, pčsoda. înrm — črevo. it *©cin — črcvnica. h -Sait — črevesni sok. înriinri)nd|tcw — ravnali se po čem. ?nrunrt|nd|tuitj) — ravnanje po čem.
llntcrfteljcnbrit Orgaitcn bic itiiftragc llofjeiTr ©cljorbcit jur ®aritnd)ad)tuug mittfjeitcu — podložnim organom povelja višili oblastcv dajati na znanje, da se ravnajo po njih. ?nrjtrllitug — predstava, opis, popis, naris, očrt, raz' ložba.
12*
180
Tnrftclliiug bilblidje — podoba, predstavljanje v podobi.
„ iit gcbriingtcr — v jedrnati (kratki) raz-ložbi.
„ tabcHarifcfje — pregledna razpredelnica. „ bc§ ScbeuSiaufcž razložba dosedanjega življenja.
„ nuf ber SDiappe — predočba na mapi. „ ber iEljatfadjcn — razložitev dogodkov. Tnrtlpin — dokazali, izpričati, dotrditi.
„ fein 3ied)t — dokazali svojo pravico. Tartiptung -- dokazilo. Totcit podatki.
Tnticrcn — dan in leto pripisati, datirati. Snticrung — pisanje leta in dne. Tnto, 28ed)jei a dalo — menica a dalo, oddnevna menica.
Tntum — dan. datum.
„ ber SluSftclluiig — dan izdaje, izdave. Tnucr — Irpcž. obstanek, trajanje, doba, veljavnost. „ ber Euncejfiou — dopustilna doba. „ ber (SrtverbSunffifjigfeit čas, dokler je kedo nesposoben pridobili si kaj. Slnf bic Sciucr oon brci Saijrcn — na tri lela. „ bec- SkrtrngcS doba, veljava pogodbi-.
SMjrcnb ber Taiier ber 33crf)nnblung — dokler leče razprava.
giir bic ®niicr bcš SBitiucnftnnbcS — dokler ostane vdova. Tnncriib trpežen, trajen. Tnucrubc Hcurinnbuug stalen dopust. Tit^uijdicufuuft — posredovanje, pripomaganje, pripo-moč; vmes priti. „	gcrid)tlid)c sodna pripomoč.
Škgcu Sajiuifrfjcnfnnft einež fretnbcn .'ptuberniijcž untcrblicb bic Služfiiljriuig
181
bcš 3icrbrccf)cnš — hudodelstvo se ni dognalo, ker je tuj zadržek prišel vmes. Jcbnttc — razprava, razgovor, debata. ?ccrmtal5iilagc — desetletnica. Tccininlluagc desetinska tehtnica. Serf — krov.
Tcrfe bc« Sdjiibci» — svod, krov lobanje. „ cincž ^udježi — platnica knjige.
Mit ftcifcit Sccfcii — trdo oplatničen. s trdimi platnicami, icrfcit bic iluSiagcit — založili stroške. „ bic Sdjulbcu — plačati dolgove. „ (firfjcrftettcn) — zavarovali.
Tnvdi SBolicttcu gcbccft — po boletah izkazan. iccf«@ebftr, ©clb (fur Jpeiigfte) — spuščalnina. „ 'Jilnorijcti — kost zaslornica, zalvornica. „ 'Siccus — spuSčalno dopuslilo. „ -iHcgiftcr — spuščalni spisek. „ -3cttci — spuščalni list. icrfuiifl — varščina, zavarovanje.
Tic idjriitlidjc iHciuilligiiitg fjat ais Sccfimg 311 bicitcii — pismeno dovolilo bodi izkaz. 1, bes MOgangcž — založba primanjkljaja.
9ind) uoflftanbigcr Secfung ber (Sontingcntc — ko je kontingent popolnoma založen. „ ber ^fnnbbricfc — založba zasiavuib listov. ,, (Sicfjenmg) udu Edjulbcn zavarovanje dolgov.
t, i^cridjtigiing) uou Sdiuibcn plačilo, plačevanje dolgov. icrfnugo-Sapital založbena glavnica.
1, Uriimbc — izkazna listina. Tcclnrnnt — napovednik.
declaration — napoved, izrecilo. izjava, deklaracija.
rr anfneipncn — zapisati deklaracijo. Tccloricrcn napovedati.
is •>
icclnricrcu bcn ffijcrt napovedali vrednost, ^ccrct — pismo, list, dekret.
Tccorntioit (ISijrcnjci^en) red. rastno znamenje, dekoracija.
iccoricrcn — podeliti red, častno znamenje. Tccoricnutfl — podelitev reda. častnega znamenja. £rcoruui — spodobnost, dostojnost, iccurfiu — dekurziven.
„ iRaten — dolekli (dekurzivui) obroki. „ »Slintcnsa6Iininejt plačevanje po doteklih obrokih.
Tcfcct — pomanjkljaj. nedostatek.
„ (adj.) pomanjkljiv, nepopolen. nedoslaten. Referent — nakladalelj prisege, delerent. Trficicnt — bolehen duhovnik, deficijent. JcficicntfH=(i)oi)nit plača bolehnih duhovnikov. „ .finitiJ hiša za deficijente. za bolelmc duhovnike.
Tcficit primanjkljaj, nedostatek. Tcfhlitiou — določba besednega pojma, definicija, ^cfiuitiu — dokončen, končen, stalen, trden. „ nngcftellt — stalno nameščen. „ rcgeln — za trdno vravuali. „ gucrfcititcii — dokončno prisodili, ^cfiuitiuc (SrlcbiflUUii — končna rešitev, icfhntiucs ilicfultat — končni rezultat, posledek. Tcformitrit — spaka. uespodoha. Trfrnnbntiuu — poneveritev. poneverba. Tciiritbicriuifl — postavitev na nižo stopinjo, degradacija. znižanje. „ aitf eiitcn miiibcr bejolbrtcn Sicitftpoitcu — postavitev na službo niže plače, iclnt — delat.
^clntivii^nruitb — delal ni razlog, ^rlcgntiou — odredba, odreditev, odbera. prenos, delegacija.
183
£clrfiatidii (be§ 5Reici)0rati)cž) — delegacij».
Csm Scienatioužmccie — po delegaciji, iclcflicrcn — delegovati. odredili, odbrali. „ laboibneit) — odposlali. „ fiir ciuc ilitgcicflcnfjeit ciu anbcrcS ©cridjt — delcgorali drugo sodišče za kako stvar. iclc(\icrtf«i (IJcridjt delegovano sodišče. Jdrflicrtcr — delegat, odposlanec. ?rl(fiirriiitf\ — delegovanje, preizročevanje. odpo-slalev.
Sfieflicr«K(j8mege po delegaciji. 3clibntion?ucrfal)rcu — delibacijski postopek. ?elirt — zločinslvo. kaznivo dejanje. Scliuqueiit — zločinec.
Dcliriuin trcnioiis potatoviini pijanska blaznost, icloflicrcu Scmaiibcn — koga iz stanovanja izgnali.
spraviti, spodili. ?rlo(|icruu{| — izgon, spoditev i-/. stanovanja, ^cuinrciitiouoliuic — mejna črta. Jcmcuticrcit — preklicali, za neresnično razglasili. Jrmiifiuiiicrcu — ■ ustavili, službi se odpovedali, odstopiti.
$cmplirriut(|0*9ieucr3 — prolipis za podiranje. I^muuftrntiun — demonstracija.
„	I«ciUcišO — dokaz, dokazovanje,
icmoiiftrntiuc imnbluiifl — izzivajoče dejanje. $rnnturirrrii — neužitno napravili, denalurovali. ?citnturirruufi bc§ Safjcš — denaturacija soli. ^cnfmal — spomenik. 3cnfmiut,',r — spominski novec. Scnf|d)rift — spomenica. $cnuncinut — ovadnik. £cuuncintioii — ovada. ovadba.
„ ber CSoffioit — naznanitev odstopa. £cuiiuctnttoii$<)cbiir — ovadnina. Scniutcicrcn — ovadili.
INI
?ev<irtciuritt — okraj, okrožje, depai-tement. Scpefdic depeša, poročilo, brzojavka, deponent — položnik. pokladnik. deponent.
„ (itušfnncr) — priča. sveilok. Tcvoiticrcu (ijintcricflcii) - položiti, izročiti, v hramb» dali.
„ (nuSiciiicn) — pričati, pričevali, svedočili. povedali, izjaviti. ?cyouifrituf| — hramba.
3rpofitCU*9lint — depozitni urad. hranilni urad.
„ nmtlirtj — depozitno-uraden. hrauiluo-uradeii. „ »9lmtsiiijtviiction — navodilo depozitnega urada.
„ «9(iut3l>or)tel)cr — načelnik depozitnega urada. „ '^Imucif LiunSbucf) — depozit na nakazna knjiga. „ »SBud) — depozit un knjiga. „ -SBudjauSsun — izpisek iz depozilne knjige. „ -(Safic — depozitua blagajnica. „ -Eommtfiar — depozitni komisar. „ (Sjrtrnct depozitni izpisek. „ 'CUelbcr — depozitni novci: v uradno hranilni
izročeni novci. „ ~.\}aupti)iui) — depozitua glavna knjiga. „ -^iiibei; — kazalo depozitov. „ -^oiiviini depozitni dnevnik. „ SOinifa — depozit na masa. „ "Crbnung — depozitni red. „ «Sdiriti — položni list. „ -SSicfcn depozilne stvari. Tcpofitioit v hrambo dali.
„ (iliiSfage) — pričevanje, svedočba. 3ryojttiuu — hranilo, poklad, depozit.
„ (.9$crmafjrun(|3oertta<|) — hranilna pogodim. Tcpot (fflionajilil — skladišče, založišče. hranišče. „ Don ©crtpapicreu — poklad vrednostnih papirjev. depot.
is:.
iejiot - ©cjdjfift— «lepotno opravilo, pokladno opravilo.
,, 'Srfjcilt — poklailni lisi. Dcpiiricrcu razdolžili.
?cpiirirruuft cincr ilioniitnt razdolžitev zemljišča. Dcputat dodatek, pridalek. priboljSek. deputat. Jcpiitiitimi depulacija. Tcpnticrtcr — poslanec, icrnrtifl — tako, na lak način, po takem. Tcrcliction — opustitev, derelikcija. ?rrrlinqiiicrcit opustiti kaj, izncbiti se česa. ?criuntiucr tinncrb - izvodua pridobitev, derivativna pridobitev.
„ (Sriucrbititef — izvodili, derivativni pridobitni naslov. Jcrog«torijri)c ttfouici dcrogaloina klavzula. ?ciccii5ciit potomec.
Sefccit&cit,', — potomstvo, sorodniki navzdolne vrste.
Dcfcrtcitr uskok, ubežnik, begun, dezerter.
icjcrtiou — ubog, pobeg, dezercija.
irfcruitr prislužck.
Jcfifliiicrcn - odločili, oiltneniti, določili.
^cjifiuirruufi odločevanje. designacija.
?f'jiiifcrtiou — razkužim, razkuževanje.
Diod) bciuivfter SeSinfection ko se je razkužilo.
iroiufcctionc^Jlppnrnt — razkuževalna priprava.
„ -SKittcl — razkuževalno sredstvo, razkužilo.
h SBerfaljren razkuževanje. h $>orfd)rift — razkuževalni predpis, icsinfiricrcn — razkužili, razkužcvali. Dcftillntioii - prekap, prežig, destilacija. Sctnil — podrobnost.
3m Setnii criiiittciu — na drobno pozvedeti. h -'liiofiifinuig nadrobna izvršitev.
ISO
3ctail'9(u*tuci8 — podrobni izkaz.
„ -Scftimniungcu — natančnejša določila. „ =Jpiiiibiuit(i -- trgovina na drobno. „ -$rojcct podrobni načrt. „ 93crfufliuifl — natančnejša naredba. „ -Skrgeidjius — podrobni izkaz. „ "SSorfdjriftcn — poilrobni predpisi. Tctnillicrt — podroben, na drobno. Tctnillicrtcr SBoranidjInij — podrobni proračun Trtcctiu detektiv.
^rtciiicrru 5d)iiDliiiiic — pridržavali odgnance. ^etentio« — zapor.
XTtrutipui»'9(uftalt — prisilna delavnica. Trtrriurirrcu — izpridili, i nitrit — razložili, raztolmačili. Trunftirrm — opustošiti. icunftntiiut puslošenje; opustošiti. Tcuiitculirruuji — razveza, devinkulaeija. icuii!citlicntitfli5'ii3nuiilif(utiii — privolitev v razvezo.
„ "Urtunbc — razvezna listina, icuift — geslo.
iruoliitioiis=9icrf)t — pripadno pravo, devolucijsko pravo.
iT^ciitbcrucrfnfjiiiig — dceemberska ustava. Siiit — dnevščina, dijeta. Tintcit«lilnffc dijetni razred.
„ i|iniijd)nlc dijeLna poprečnina. iidtfc — gostota, gostosl. 'Jicticrcu — narekovati.
„ rine S trn jo — naložili kazen. SitU — tat.
$icb0*(9eiioijc — latinski tovariš, iirbftnl)! — tatvina.
Tinini (Tionftr Icijtrn) ■ ■ služiti, poslovati.
„ ■(ltm SBciocifc luibcr jtmnitbcit — bili v dokaz proti komu.
187
Ticitni brni offcntlidjcu SBcrfcljrc — služiti jarm-inu prometu.
2ics bient ¡l)iii gur (Siitidjiilbiginig — io ga opravičuje.
„ jur Stcnntniis linb Tnrnadjaditnug jemlje sina znanje in se bo po lem ravnalo. Ticiicubro (SJnuibftiicf složno zemljišče. Jicucr služabnik, sluga.
„ ^crjonalc — sliižaluiišlvo. služabniki, posli. „ «cliiifc — pomožni sluga. ?icncridinft služabniki, posli. Jinift služba. „ lilliiif - urad.
Ou iliiifibllitfl bež Tienjtes — službo opravljajoč, izvršujoč. „ bciorgcii, ucrlciicit — službo oskrbovali, opravljati.
„ illlcr služabna leta. . „ ilitcrSjutligc —- starostna doklada „ ilngeiegcntjcit — služabna stvar. i, Slntritt - nastop službe. SluStritt — izstop i z službe. SBcfliifcilljcit marljivost v službi 93el)firbc — služabno oblastvo. „ SJereid) — služabno področje. i, SBefe{3itii(| — podelitev službe. ,, 33c,yig — služabni prejemki. a '©otc posel, družinče. h ©otcnbud) — poselska knjižica. h Sotciiiolui — mezda. i, 'Sotcuurbiiiing — poselski red. h 'liiiutiou — služabna varščina. a t£inffc — služabni razred. h liib - služabna ]irisega. h liib nblegcu služabno prisego opraviti. h Išifcr — marljivost v službi.
h h h
1SS
^icnft'l£igenid)nft služabna lastnost. „ -©iltric^tuiifi — služalma vredba. „ »(Sintvitt — nastop službe, vstop v službo. „ -Entinjlung — odpust i/, službe. „ -Entiojjnufl — odprava iz službe. „ «crfntiven — izveden v službi, službe veSč. „ -failiinfcit sposobnost za službo. „ »fertig — postrežen.
„ <-frcimbli(fj, -ijoflid) eriudjen služabnovljudno
naprositi; v služabni vljudnosti naprositi. „ -©Cing — služabni pot. „ '©cbcv — gospodar, službodajnik. „ «OJelinit — služabna plača. „ '©cfjcimni* — služabna tajnost. „ -Ocfcfjfift — služabni opravek. „ -Scfiiibc — družina, posli. „ '©Clunlt — služabna oblast. „ -fflriib — služabna stopinja. „ • iierv — gospodar. „ -3nftvnctton — služalmo navodilo. „ «3nl)V — služalmo leto. „ ftntegcric — služabna kategorija, vrsta. „ Miriti služabna obleka. „ «Sciftung — službovanje, služba. ,, „ nctioc — tlejanska služba.
Scrtriigc iiber Ttcnfticiftnngcn ■ služabne pogodbe.
3nr Ticnfticifluiiii nnfuclinicn — v službo sprejeli.
„ Scutr — družina, posli.
„ »iiiflc brr Oicfdjtuorncn — služabni imenik porotnikov. „ Solin — mezda.
„ „ Streitigfcitru — spori zaradi mezde.
„ los — brez službe.
,, -iOiiotc — namezdna pogodba.
199
ricnft* filter — služabnik.
„	-Siorttt — služabno pravilo.
„	-Obiicfjcit^cit — služabna dolžnosl.
„	-Drbttun£| služabni red.
„	-Crt — služabno meslo.
„	-^icrion — služabna oseba.
„	'licrfoHotc služabno osebje, služabniki.
„	'^flidjt — služabna dolžnosl.
„	„ (^flicljt ju bicncu) — dolžnosl služili.
„	>$ojtcn — služba.
SHcjc^imci Dim SMenftpoften oddaja služeb.
„	-«Praflinatif — služabna pragmatika.
„	'Sficglciucnt služabni pravilnik.
„	*9icijc — služabno potovanje, služabna pot, pot
v služabnib opravkih.
„	«SRejiflnntion odpoved službe.
„	'lHiicf]icf)t služabni o/ir.
„	'Sicgci — služabni pečat.
„	-Sprane služabni jezik.
„	'■«prcngcl — služabni okoliš.
„	©tatiun — služabni kraj.
„	'Strllc — služabno mesto, služba.
„	•Strritigfcit — spor zastran službe.
„	©tufe — služabna stopinja.
i,	laiifllidj fciu dober, sposoben biti /.a službo.
,,	Xnuglid)fcil — sposobnost za službo.
t,	Tniifrf) — mena službe,
rr	Xn>;c — služabna taksa.
i,	Uniform služabna uniforma, obleka.
h	uutciuglid) nesposoben, neraben za službo.
h	llntcrridjt služabni poduk.
a	iVrflclicn — služabni pregrešek.
h	'9?crl)(iitniš> — služabno razmerje.
i,	'5>crlcil)Ulig — podelitev službe.
h	'Skrnndjtnffiguufl zanemarjanji' službe.
h	: 9icrrict)tnnti — služabni opravek.
1110
iicnft«S5crtva(j — služabna pogodita. „ SJcrtraucii — služabno zaupanje. „ SBcnurnbuttg uporalia. uporabljanje v službi. „	„ (Sjcrlmlten) - služabno vedenje.
obnašanje. „ «SJoridjrift služabni predpis. „ 'SSffl, im licuftiucge - - služabno. „ ijcidjcn ■ služabno znamenje. „	— služabni čas, služabna doba.
„ „ aiiredjcubarc — vštevna služabna doba. „ „ untcrbredjctt služabni čas pretrgali, prekinili.
„ '^ulage — služabni priboljšek. „ Biucig — služabna stroka, iicitftbnr — služen. služaben, podložen. tTiciiftbnrr* fflut — služno zemljišče, ^iruftbnrfrit — služnost.
„ cuiSfibcn služnost uživati.
Siiiftellung ber Ticiiflbarfcit bitrd) bcu Uutcrgang bes {jesr)djenbeu ober biciijtbartii Wruubcš — uslavilev služnosti vsleil vničbe gospodujočega ali služuega zemljišča.
„ pcribulidje, ®riuib»Xicuftbnrictt — osebna, zemljiška služnost.
Jvelb-Tienftbnrfeit - poljska služnost. iifliiS-iieiifibiirfcit — hišna služnost, llnrcgflmčijjigc iinb Sdiein ^ieiiftbnrfeit — nepravilna in navidezna služnost. ?icu|tliri) — služaben, uraden.
bieuftlidjcr iBcsieimug — v služabnem oziru. ?intftlid|c Oblicflcnijcit - služaben posel, opravek; služabna dolžnost. „ Stclluug — služabno stališče. ?icitftliri|co Serija ItuiS — služabna razmera. ?iciiftliri)cr Skrfcijr — služabno občevanje.
191
Tironmtliri) — touraden, tega urada.
Ticoffillifl, bicšfnns — dotičen, zadeven, semkaj mereč.
iiarf) bcit biežfallS tcftcljcubcn ©cjeftcit — po doličnih zakonih. ?ir*grrid|tlid) — tosoden. tega sodišča. Sicfffcitiflc SRegierung — tostranska vlada. ?irtriri) — tatinski ključ, velrih. iijfcrni;, — razloček, razlika, različnost, različje. „ i» ben SUiciiumgcn — različnost v mnenju. 33ci jidj crgebctibcr iDicinuiigžbiffercnj — ako hi se pokazalo različno mnenje. „ »^ctrčigc razločki zneskov. „ «Wefdjnft — dilerenčno opravilo, opravilo na razliko v kurzih. ?ignitnt — dostojanstvo.
?ilaturijdjc (Simunibititg odkladni vgovor, dilatorni
vgovor. ?uiicii|iiin — premera, iiiig stvar, reč. $iiifliit — najeli.
(Scbiliigcner Ulrbcitcr — najeti delavec. ?iiig(id) bercdtfigt — stvarno vpravičen. ?i)iglirf|ro 9icd)t — stvarna pravica. ?i5trfc - školija, vladikovina. Siplom — diplom. ?ip(umnt diplomat. ?iVlomntifd)rr SČBcg — diplomatska pol. iircct — neposreden, naravnosten; (adv.) naravnost. Jircctc 33c|tciicrung — neposredno obdačevanje. h Bteuer — neposredni davek. h gcjtclttcr ffikdjici (a drittura) — neposredno izdana menica, ^ircctioii — ravnateljstvo. $ircctioni?»ilbjuiict — ravnateljski pristav.
h -ilfntl) — ravnateljski svetnik, iircctiuc — vodilo, pravilo.
l'.l-J
Tirectiumnjufl — po pravilih. Tirector — ravnatelj.
dirimieren — razločevali, odloči vali. dirimovali. ?iiriyliii — disciplina, slrahovalni red.
„ (Sefjr«) — široka. predmeL ?iiciv(iiinr — disciplinarno, slroguredno.
„ ytngclcgcafjeít — disciplinarna stvar. „ 9lnffid)t — disciplinarno nadzorovanje. „ 'SUeljmibíiiníj — disciplinarno ra\ nanje. t,	„ ridjterlidjcr 33eamten — disci-
plinarno ravnanje proli sodniškim uradniki mi „ 'Erfcnntniij — disciplinarna razsodba. „ «©ericht disciplinarno sodišče. „ ©email — disciplinarna oblast. „ *9)iafjrcgel — disciplinarna naredba. „ 'Orbnunn — disciplinarni red. „ -SRatf) disciplinarni svel. „ -©trnfc — disciplinarna kazen. „ Slrafredjt - disciplinarno kazensko pravo. „ 'i'erfntjreu — disciplinarno postopanje „ '^erfiigung disciplinarna naredba. „ SBcrfleljcn — disciplinarni pregrešek. „ "SBcg, i m Tifciplinarmege — disciplinarno discanto — odbitek, odštevek. diskont. T'iocrct — inolčljiv, diskreten; skrivaj, diecuffiou — razpravo, pretres, prelresovanje. discutieren razpravljali, pretresati, obravnavati, dislucntiou — razposlava, poraziuestitcv. dispnritiit — uejednakost. dispens — izpregled. oprostilo, odpustek.
„ crtbciicii izpregledati, odpustiti, dispcninblcs S[)eí)inbcrni<* -- izpregleden zakonski zadržek.
disveufiitioii, ficijc dispená, ^rioilcflium.
„ oon ®í)cí)iiibevniíien — izpregled zakonskih zadržkov.
1!»3
Tispcttficrcu — ¡spregledati, oprostili. Tioponcut — opravnik, disponcnt. Jiopouibcl fcill — pripravljen, razpoložen, na razpolaganji1 hiti.
iiovoiiibilitfit — pripravljenost, razpoložnost. iiovoiiicrcu -— premestiti, razporedili, razpolagati s čim. Tiepojttioit — razpolaganje.
„ (SBerfiigung) naredba.
Tem "JlDjcnbcr jur Tispojitioit jtellen — po-iiljalcu dati na dispozicijo, na razpolaganje. Tiepoftttou<>*33cfugnt8 — razpolaganje, pravica dispo-110vati. razpolagati. „ «goni) — dispozicijski zaklad. „ "SRcrfjt — imeti pravico razpolagali. Tiopojitiu dispozitiven, razpoložilcn.
„ 'Stegci — dispozitivno pravilo. ?i?|uitntiuii razgovor, prerekanje, prepirka. Sijjcuo nesoglasje, razglasje. Tiplntiomiucrtrng — pogodba o razdružbi (trgovske družbe).
?iftnit;( — daljava, vzdaljenost, oddaljenost.
„ ©eidiiift — dislančno opravilo. Jiftinctiun razločba, razdelitev, odlika. ?iitiuctiun$=illv,eidjeii — znamenje odlike. 5iitribitttDiislcgnt — volilo na razdelitev. Siftrict — distrikl, okrožje. Tiftrictosilrjt • okrožni zdravnik.
„ 'iliifieber — okrožni paznik. Tiurnift — dijurnist. Tiitviiuiii — nadnevSčina, dijurnuin. JiuibcuDe — dividenda.
SiinScnbcubejug, SCiiforncf) nnf — pravica do dividende.
Soctornt doktorstvo.
?octor«igrnii — čast doktorslva.
Toč«meni listina, dokazno pismo, dokument.
Tociimcnticrt — z dokazili opravljen.
13
194
Turniucutirriiitg — dokaz z listinami. Toliurtfd) tolmač. Tolus — hudobno, dolozuo. Tulil* — hudobni namen, dolus. Touifiur — gospoščina; državno posestvo. Tumcnpitcl stolni kapilelj. Tomljcrr — kanonik. Tomicil — bivališče.
„ mit 2Bed)îcl — kraj meničnega plačila. „ -SSkdijei vdomovljena. domieilovaua menica. Tomicilnut vdomovalec, domicilaut. Tomicilint — vdomovanec, domiciljat. Tomicilicrcii bivati, prebivali.
„ ciiicii SScdjfcI — menico vdomoviti, du-micilovati.
Tomicilicrtrr 2i>ed)|cl — vdomovljena, domicilovanu menica.
Tumirilirrt looljm — kjer je domovanje napovedano. Tominicnlrrriit — domiuikalno pravo. Tountnr — obdarjenec. Tonntiuit, fiche Sdjcufnng. $OVpcl'3(u3gabc — dvojna izdaja. ,, -9)inf; — dvojna mera. „ -jcitigc Obligation — obojestranska zaveza. ToVVflt iobicl — dvakrat toliko. Toppcltcr 2lntf]eii dvojni delež. Tovvrltc SlUvfcrtigting — dvojni izdatek. T oo dola.
Totnlfnd)c -- predmet dote. Totntiun -■ založba, podpora. îotntiono*ïtfi'trag založba.
„ -(Srforbcrniš — potrebščina založbe. „ -iîflicf)t — dolžnost dati doto. Toticrcn zalagali, oskrbeti, založili s čim. Totirrmig zalaganje, zakladanjc. Trninnnlngr — drenažna naprava.
105
Triitflfii ciuf ctiunš — pognati, potegniti, poganjali, potegovati se za kaj. „ nuf bie Scfcitigiinfl uon (iJc&rcdjen — ukazati,
silili na to. <la sc napake odpravijo. „ nuf (Srfnt} — zahtevati odškodnino. „ nuf 3nljtuug — tirjali plačilo. Jriuflcub — nujen, silen. Jriiiflcnbcr gnfl — nujen slučaj.
3« brim]Oitbcn gcitlcu — v največi sili, kadar je sila. ^riiigrnbr ©cfnfir — velika, silna nevarnost.
„	„ mu 3$er,;uge — silno nevarno odlaSati.
iriugciiber SScrbndjt očiten, velik, silen sum. Sriiiglidifcit — nujnost, sila. ?riiijiUrt|fcit0*XHutrnci — nujni predlog, irittclviidilng — tretjinski priklad. Trittc "in-rjoncu — drugi ljudje.
liiu Trittcr — drug človek. Di-ittui-ii a, fiefie bircct. ?rol|cu — pretiti, žugali, grozili. ?rol|citbc ©rfnf]r -- preteča nevarnost.
„ iBoHftrccfuiig — preteče izvrSilo. 5rol|iiiig — pretnja. žuganje.
„ flcftiijclidje — nevarna pretnja. ?rutf (čine» 9iud)cž) - ■ tisek, natisek. i, (Scbriicfmu]i stiskanje, zatiranje.
vaii ivucf legcu — tiskali dati. ,, SHogcit — tiskana pola. „ lircinplnr tiskan izvod. i, gcfjicr — tiskarski pogrešek. n "cc|UUQ tiskanje, natisek. a C rt ciner ?nicfjdirift — kraj. kjer jo tiskovina
natisnjena: kraj natiska. n Sdjuift, «Sndie, 'Sorto — tiskovina. n Sškrf — tiskano delo. iriirfrr — tiskar.
13*
196
Trnrfcrci — tiskarnica. TriirfcnJ» — ležeč, težek, težkoten. Triifc — žleza.
Triifcnfrnuflicit — žlezna bolezen.
Titbiofc ^oftcn dvomili postavki.
2ucll dvoboj.
Tiicllniit — dvobojnik.
Tiicllicrcu — biti se s kom. dvobojili se.
■TulScii — trpeti, prenašati.
Tiildiiiig — potrpljenje, trpljenje, strpljivost. strpnost. Tuugcrftnttc — gnojišče. Tiiufclnrrcft — temnica. Tuiifclliaft — zaklep v temnici. ?iiufcll|cit eilted Sefe^ež — temnost. nejasnost zakona.
Tiivlicnt — drugopis, duplikat. dvojnik. Tuvlif duplika.
TiiVlo, in v dveh izvodih, prepisih; v dvojnem prepisu.
Turdibriugru firfj — preživiti se, prebili.
„ ciit Skrmbgen zapraviti imovino. £itrri)fnl)rti'ftr<ijjc — prevozna cesta. $nrd|forftcn — pretrebiti gozd. Turdiforitiiugoidilng — trebežni posek, Irebosek. Tiird)fttl)r — prevoz, prevožnja. „ ©ebiir — prevoznina. „ «®ut - - prevozno blago. „ ».iinntici — prevozna trgovina. „ Scrbot — prevozna prepoved. „ 'SBcrfntircu — prevozni postopek. „ -SSarc — prevozno blago. „	— prevozna carina.
?iird)fiil|rbnr izpeljiv, izveden. ?itrd|fiil)rrii — prepeljati, prevesti, prevažati.
ff inušfiiijvcit) - - dognati, izpeljati, dovršiti, izvršiti, izvrševati.
197
?nrd|fiil)rcu 2tenbcnuigcit in bcv Siappc, int Gntaftcr — napraviti premene na mapi, v katastru. „ baž SScvfaijrcn — postopek izvesti. $urd)fiif)ruufl — izpeljava, izvedba, izvršitev.
Tnrtfifiiijnntg — izvršujoč, v izvršitev.
bcš i(ufcd)tuni]iaiiipnid)cč' — dogon iz-podbojne pravice. „ bc3 Shlfpritdjc® — dognati pravico.
9fnd) Turdjfiiljrmtg beš SoncurfcS po dognanem konkurzu. „ beš (Scfcgcš — izvršitev zakona. „ filter Sijcihmg — izvedba delitve. ,, urni SBcraiibcnuigcn — izvedba premen. „ ber tocrfiigtcn «crftfjršbcfdjraitfuitgcn — izvedba zapovedanih prometnih omejil. 3nrd)fiil)riuigO'53cftimmung — izvršilno določilo. „ 'Crgau — izvršilni organ. „ 'Serorbnung, -S8orfcf)rift — izvršilni ukaz, predpis. Snrdignug — prehod, boja skozi. „ (»on SSJnrcn) — prevoz. „ (Ort) — prelaz. Surdigniigig — prehoden.
„ (oligciltfilt) - občen, splošen. £nrd|gniigs=5Scrfciir — prehodni promet.
If "Soli — prevoznina, prevozna carina. 5iirri)gfi)c« Sictcu —'pregledati spise.
„ (entflicfjcn) — uiti, pobegniti, ubežati.
Ter 9(ittrng ift burefigegangen — predlog je bil sprejet.
Surdigrcifcnbc SLliajircgei — ostra, krepka naredba.
Sitrdilpm — preseka.
?iirri|l|iiuitug — presekavanje.
?itrri|frcu,',cu — prekrižati.
5>nrd|(nf$ — prehod.
1118
£urrf|lnud)t — svetlost.
®iirri)lnufrubr Sjioft — prehodni postavck (v računu i Siirdjinufcr (ikteiiftiicf) — prehodni spis. ®itrd|innrfd| — prehod. £itrrfipnjficrcu — prohajati. ?iirriiplrntcru prebiroina posekavati. £urdjjd)(ng — prekop, presek. £urd)fd)lngcu (SSkrtljpapiove) prebiti. Turdlfdliiitt poprečnik. piv rez.
„ i nt — poprek, poprečno, srednje. ®iird)jd)uittliri) poprečno.
®urd|jd|iiittliri)rr Čoiir3Dcr(uft — poprečna kurziia izguba.
„	3icincrtrag — poprečni cisti donos.
3urd|jd)uitt*'s<ticrcd)miun — poprečni preračun. „ '3)ctrng srednji znesek. „ »Cšinfontmeit poprečni dohodki. „ (Srtrdgniš srednji donos. „ -Sičiri)c — prerezna ploskev. „ «©Ctuidjt — poprečna teža. srednja teža. „ SUinjj srednja mera. „	poprečna, srednja cena.
„ Scrfiditniš srednja razmera. $urrf)jrlicii fcin 9icrf)t - dognati svojo pravico, svoji
pravici veljavo zadobiti. $urri)jcuri|t popolnoma okužen. §lird|firi)t — pregled.
®urd)jtrd)unn (ifirfienmg) — prebadanje, prebod. pi-kanje.
®urd)ftid) - prebod.
„ (bci bcu ©nfnt) prekop. ?iird|jtrriri)iii!g prečrtavanje. ?iirri)jtridiruc Stcllc — izbrisano mesto, prečrtano mesto.
?iirri)juri)cu preiskali, raziskali, preiskavali, raziska-vati.
19'J
Jnrd)iud)nitii — raziskava. ?Hrri|fiid|iui|V-'licTcl)l raziskavuo povelje, inrrfilucgo —- skozi in skozi, popolnoma. ?iirri)l,,iif| — prehod, prevoz.
iliif bcm $urdi;,uflc — na prehodu. ?«rri),',ufls=',Utiga(ic prevoznina. prehoduiua. ?iiritigfcit — uboStvo. revščina, siromašnost.
3« SJiirftigFrit uerfndcit - ■ obubožati. Hirftiflfcit«i'3eugirii? ~ ubožni list, spričevalo uboštva. ?l)unftir dinastija, vladarska rodovina.
E.
(id)t pristen, pravi. (fd)tcr ¡Bcfilj pristna posest. (iri|tl|fit — ])i-istnost. pravost.
„ bcr Untcrf($riftcn — pristnost podpisov. (itf,',nl|it podočnjak. (ibcl plemenit, (ibcliimiui plemeuitaš. plemič, (iiict oklic. „ niti rili vsn^r gcftedtcd na leto dni glaseči se
oklic; oklic na letu dni. i, nbnclimen — oklic sneti. i, lUiidiliijtiMi oklic pribiti. it einfcijnltcn in bci« ilmtSblcitt - - oklic uvrstiti v uradni lisi, razglasiti po uradnem listu, (ilittnbilufforbcruitg ediklalno. oklicno naročilo oklieni opomin. h (Sitntioii, Snbiutti, SJorfabmtg «»klicni poziv,
ediklalno povabilo. h jvrijt — oklicna doba, ediklalni rok.
5$or SlDlnuf bcr (Sbictnlfrift -- preden izteče oklieni. ediklalni rok. h ©crfairrcn oklicno postopanje.
21)0
(i'bitiou izdaja, izdajanje.
„ ber .£>niibci3biid)ci" — predložitev trgovinskih
M'fc'-
(?9itiuiivpflid)t dolžnost predložiti, (iffcct (SBtrfuitg) učinek, uspeh, nasledek, (fffcctcu stvari, reči. iinetnosti.
„ (¡¡ikrtpapim1) — efekti, vrednostni papirji. „ «SSBrjc efektna borza. „ -2nifiii — mešetar za vrednostne papirje, efektni mešetar. (fffcctiu resničen, dejanski, efektiven, (fffcctiuc 3af)iung — plačilo v gotovem denarju, v gotovini.
Eflitsa et (1 ojectii -- izlilo in doli vrženo. (Sl)c zakon. „ f^ciTÎH'iidninii) ženitev, možitev. „ bic Jtadjfoiflcubc — poznejši zakon. „ &ermciiitiid) fliitige, putntiuc domnevno veljavni
zakon, pulalivui zakon. „ nufiifeit — zakon razvezati. „ ift al* aiifgciost 311 betradjtcn — zakon velja
razvezanega. „ ciiigcljcH —■ v zakon stopiti. „ fdjctbru zakon ločili. „ fdlliefjcu — zakon skleniti. „ trciuicn razvezati zakon. „ Îlligclegeitfjeitcn zakonske stvari. „ -ïlitfgcbot — oklic. „ $taltb zakonska vez.
„ iBctuidigitug, *(Son)cit» — privolitev v ženitev, že-
uiliia dovolitev. „ $rud) preiestvo, prešes Ivo vanje. „ liontmct — žeuitna pogodba. „ ?i*pnt3 — izpri-gletl zakonskega zadržka. „ "(»Jatte zakonski drug, (mož, žena,. „ »(Sattcu zakouski.
201
(fljc (ticuoiic — '¿¡ikonski drug. „ (Mcridjt gciftlidjcš duhovno zakonsko sodišče. „ «©ffft zakonski zakon. „ $iubcrnid zakonski zadržek. „ foiorStaltb samski stan. samstvo. brezzakoustvo. „ Sofigfiit brezzakoustvo. SBcbinguiig bcr Glidofigfeit P"g"j brezzakmistva. (Miibbc bcr (Slicloiigfcit obljuba brezzakoustva. „ -IKiinu zakonski mož. „ lmiiudidjr PJelunlt moževa oblast. „ '4'uitvif ■ poročna knjiga. „ »SKclbfgrttcI ženitna zglasnica. „ »^actcn ženitna pogodba. „ '^roiTfS zakonska pravda. „ ilicdjt zakonsko pravo. „ ilicgiftcr poročna knjiga. „ Sdicibuiifi ločitev zakona. „ Scliribiuifi tum 2ifd) uitb SB.ctt — ločitev zakona
od mize in postelje. „ •Sdjcibuitfl mit Sntucrjtfinbuta, oljne Gimierftiiubiiiš dogovorna ločitev zakona, 1. z. brez dogovora. „ 2d)liejjimn sklepanje zakona, žeuitev, možitev. i, 'Strcitigfcitcn zakonski spori. „ Iliri! zakonski. a Srniumg poroka. „ •Srciminifi razveza zakona. h lliigiltigfoit neveljavnost zakona. h llngiitigfoitScrlliirung izrecilo neveljavnosti zakona.
h SBorbiiibiiug zakonska zveza. h 'Scrbot prepoved zakona. h ^crfiinfcigmtg oklic. h ^crlolmi» zaroka. h ^cvtvag ženitna pogodba. a ©rib zakonska žena. h ©erber kdor v zakon stopiti želi. snubač.
202
(í'l|clid| zakonski.
(£l|clid)c ©cburt zakonsko rojstvo.
„ ©eincinfdjaft zakonska družba.
uiuertrenníidjcr cíicíidjer ©omcinfdjnft lebcit v nerazdružni zakonski družbi živeti. „ Üjífíidir zakonska dolžnost. „ „ feijfcu zakonsko dolžnost opravljati. (?l)clid|cu llmgnng cinftclicn — vstavili zakonsko občevanje; ne imeli več opravili s kom zakonski. (fl|clid)cr Stnnb, (Sijcftnnb — zakonski stan. ($l)clid)ru iirf) — vzeti se, v zakon stopili. ($l|clid|crfl(iruitg vzakonitev. legitimacija. (il)clid|fnt rineš SinbcS — zakonsko rojstvo otrokovo. ($l|clid|iiug — ženitev. možitev, (flirbnrc fflebiitgintg — pošten Dogoj. (flirbnrfcit poštenost, častitost, spodobnost, dostojnost. (fl|rc - čast.
CSl|rcit*9(cccpt - časten akeepl. „ íícccptnnt — častni prejemnik, akceptant. „ «9tmt — častna služba. „ -Sínnaíjiuc — časten prejem. „ »SBeieibignng -- razžaljenje časti. „ »Scjaiiiung — častno plačilo. „ "SBcjcigmtg počastitev, izkazilo časti. „ »@cvid)t rastno sodišče. „ "3JtitgIieb ciner ©omembe častni občan. „ „ „ (Stnbt častni meščan. „ 9intf) častni svet.
„ ratíjíidic Untcrfurfiimg - preiskava častnega sveta.
„ ílíedjt častna pravica. „ riiljrig sramoten, čast žaleč. „ Strnfe — kazen na časti, častna kazen. „ Jitel častni naslov. „ Horjng - častno predsLvo, častna prednost.
203
Glircit'Snilicr časi ni plačnik. „ »Sn^Iuug — časlno plačilo. „ »Seicfjen — častno znamenje, (ilircu častiti, spoštovati.
(ilirrrbirtuug, Gfjrfnrdjt - spošlljivosl. spoštovanje. (>"l)i"fui(t)tC'Uolt — prespošlljiv. preponižen. (£l)ruiiirdig — časti vreden, častitljiv, (fib - prisega.
iiad) Gib uitb ©oiuiijcn po prisegi in vesti. „ abgclcgtcr — storjena prisega. „ mtgeboteiicr — ponujena prisega. „ nunenommener — sprejeta prisega. „ auigctrageiter — naložena prisega. „ fovniulicrter - formulovana prisega. „ riiifgcjdjobciier - - vrnjena prisega. „ rfttffdjieBbnrcr — vračna prisega. „ icntcutioiiicrtcr — sentencijonirana prisega. „ unriicf)d)icbbarcr nevračna prisega. „ pgcinficncr pripuščena prisega. „ flblegcn — prisego opraviti, storili; priseči. „ nbfefjncii ■ prisego odkloniti. „ nburfimoit nem Scmnnbem -- v prisego vzeli koga. ,i anbictcn prisego ponuditi. „ aiitrcte« — prisego nastopiti. „ nuftrageu — prisego naložiti. „ Iciftcn priseči.
Gib uitb ^flidit nelpnen zapriseči koga, vzeli v prisego in dolžnost. i, snviirfidjiebiMi prisego vrnili. @ibcs«il6Icijuug — prisega, priseganje. h '9liuini)inc -- sprejem prisege. „ 'Vliiniclbnitg zglasilev k prisegi. i, «Slntretung - nastop prisege. h -Muftragung nalaganje prisege. h "Griimcnutg — opomin na prisego, zaslran prisege.
¿(ti
(Sibcš^Ericiifintg odpust prisege. „ »gdfjigfcit, *lliif(if)igfcit zmožnost, nezmožnost priseganja.
„ 'gormcl — besedilo prisege, prisežne besede. „ »t^rotofotf - prisežni zapisnik. „ »ftntt, mi mesto prisege. „ «3»i-*iicffc^ie6ung vrnitev, vračanje prisege, (šibreftnttig namesto prisege, prisego uadoniesliijnt?. (žiboiftattigc Slugclobintg nbncfjmen namesto prisege obljubo sprejeli. „ Singcfofuutg lciftcu — namesto prisege obljubiti, se zavezali.
(Sibreftnttigc* ffiermogcnSbcfcinttniž prisego nado-
mestujoča napoved imovine. Eibliri) s prisego, po prisegi.
„ bctfjciteru — s prisego potrditi. „ ucrneiimcit — pod prisego zaslišali. „ ucvpjiidjtft — s prisego zavezan. ($ibltd)r ilngnbc prisežna povedba.
„ 93eftdtiguitg — potrditev, potrjevanje s prisego. „ Eiitumiciimmtg — zaslišba pod prisego. (£ifcr gorečnost, prizadevnost, vnetosl. marljivost.
Hi i t ®ifer — marljivo. (Sifrig — pridno, marljivo, vneto. Ciigc« lasten, svoj.
(figcncr .'onuoftonb, AitgrfjBrigc bcsfclben lastni du-mauiuci.
Kuf eigeitcn Očnmcit na svoje ime. 3m eigcneu 9fruncn — v lastnem imenu, (iigcuc Crbre — lasten zavkaz.
„ fliegic na svojo roko. lastim uprava. (Sigcucr SScdjfcf lastna menica, suha menica. ($igcue<? ®ernii.igen svoja imovina.
Sid) eigcu nintfjeit naučili se. (£igutbcrrd)tigt — samosvoj, svojepraven.
¡20 o
(figcubcrcditigung samosvoj nosi.
„	criangen poslati samosvoj.
($igeitl|(iitbig — svojeročno. lastiioror.no.
„ etiuas uutcrid)ivi6cn — lastnoročno kaj podpisati.
(fiiiculinu&iflc Untcrjcirfjnuug — lastnoročni podpis, (iignijngticpmvlcj: svojelovsko zemljišče, (ftgciijngbrcdit svoja lovska pravica. (?iflfuiiMd)t samolast. svojevoljnost. samosilnost. (?igriimnd|tig samolaslen. svojevoljen, samosilen. „ gcgcu Semcuibcii Ijniibeiu — samolastno ravnali proti komu. (?igriiitnmr - lastno ime. (iigciiuuli samopridnosl.
(?igcmiihsig liaitbcln — samopridno ravnati; le za svojo
korist delati, (iigcurcmcr samosvoj okraj. &igriifd)aft svojstvo. lastnost.
Csit ber ©gcnidjnft aiS kot, kakor. „ rcdjtlidjc — pravno svojstvo. „ c i ne» S-Bcamtni lastnost uradnika. If beilcgcu pripisovati lastnost. (*iflnitl|iim lastnina.
t, freirs prosta lastnina. „ gct()citti'£ razdeljena lastnina. „ gcnteiiifcfjaftlidjeS vkupna lastnina. i, reditlidi ttrrmutfjrteS pravno domnevana lastnina.
„ uoUftfinbigcS, uiuiollftdnbigcž — popolna, nepopolna lastnina.
Scmniib nit bnš Eigcutljum brutgeii naredili koga /.a lastnika.
biio (5igcnti)iim mverben v last pri-•loliiti.
Snftnifrci in bas (Sigcntimm iibergeben -bremen prosto prepustiti v lasi.
206
(yigcittl|iimcr — lastnik.
(£igcutl)iimlid| lasten, v lasten, poseben.
3cninitbem eigentfünniid) gehören l>iii koira, biti ino.j. tvoj. njegov itd., biti koga last.
Cyignitl)iimliri]fcit - posebno svojstvo. (*ignul)um*'9(nimndi pravica do lastnine.
„	„ crf>i'£>eii zahtevati lastnino.
„ «33c)d)ränfinig omejitev lastnine. „ -Statt lastninski list. „ -(Snuerb — pridobitev lastnine. „	„ abgeleiteter izvodiia pridobitev
lastnine.
„ »Enuerb utjpriiiiniidjer izvirna pridobitev lastnine.
„ -.Stiege — lastninska tožba. „ -9ted)t lastninska pravica. „ llebcninfimc — prejem v lastnino. „ »Uebertragung prelastitev. prenos lastnim1. „ "SScrlifiitnifje lastninske razmere. „ «SBttte volja lastnikova, lastninska volja. Ci'igeutlid| — prav. islinit. resničen; fadv.) prav za prav. zares.
Unrborgciic cigentlidje ©efdiäft prikrito pravo opravilo. (tigcntlid)c? 3r,bojjninent prava nahrbtniea. Ongiten firi) — biti za kaj: sposoben, pripraven bili za kaj.
Tie .ftnubiung eignet firij 311111 Scrbrerfjen dejanje je tako. da se more šteli ineil hudodelstva. (Eignung sposobnost, pripravnost.
„ jnr bcfiiiitipen l'luftellmig — sposobnost bili za trdno nameščen. (*iginiiig befil.u'ii potrebne lastnosti, potrebno spn-sobnost imeti.
217
(£ilgut — brzovozno blagu. (iil;,itfl brzuvlak.
(fin unb bcišjcibe Amt — isti. taisti urad.
Tir Sciiagen nicrbcn untcr cincni riitfgcflclit — prilogu se ob t'111'm. zajedno vračajo. 9ind) einnnbcr — po vrsti, (iimuitiuurtcu — prisoditi.
„ bic (Srbidinft ■ dediščino prisoditi. (Simuittuurtuug prisojilo.
„ bcš Oiacfjfaifc« - prisojilo zapuščine. (fiunittiuurtiutgs=s-Bcid)eib — prisojilni odlok.
„ «Urfimbe — prisojilno pismo, prisojil-nica.
„ «©crorbnung — prisojilni ukaz. (fiiibnnbigc (iJcfdjliitfter — po polu bratje in sestre. Ivi i! ti a 11 vkop.
(iiubrglritrit s poročilom predložiti. (?uibcglcituug9bcrid|t — predložno poročilo. Giiibcgrcifcn všteti, vračunjati. vred vzeti.
.^ieruntcr fint» bic Mojtcn nidit inbcgriffcn stroški pri tem niso vračunjeni; stroški niso vmes.
ifliit Sn&cgriff ber Moftcn - s stroški vred; zajedno s stroški; prištevši tudi stroške.
Gutbclinltnug bcr gradit pridržba voznine. Ginbcfniiutrr SBcrt napovedana vrednost, (iiiibcfnuicn napovedati, spoznati, priznati, pri poznal i.
(iutbcfciiutiita — uapovi-d. fasija. (iuibcrufcu nnb ciiisicfjcn ©niifnotcn) preklicali in iz obtoka vzeti (bankovce), razveljaviti. „ bcit Sniibtng - - sklicali deželni zbor. (Siiibcriifiutg - sklic, poklic, poziv, sklicevanje.
,t grridittidic — sodni sklic, sodno vabilo. „ bcr OKcinbigcr -- sklic upnikov.
208
(tiubcrufuug uon SDiiiujnt preklic novcev, (finbcrufuitge licfeiii — pozivno povelje. „ ' tSbict — pozivni oklic. „ -Snrtc — pozivni lisi, pozivnica. (fiubr^irlieu privzeti, všteti k čemu.
„ nntrr privzeli med, uvrstili med. (i'inbe;',icl|uiig privzelok. (fiiibiiibcu vezali. (?iubrcd)cn — vlomili, (tiiibringcu (cinrcidjcn) podali, vložili.
„ (gorbcuuigcni — polirji.li. iztirjali. „ bic 9liifiagcidjrift vložili oltložnico. „ bic Uliiniclbimg zglasilo podali. „ bic SBcidjtucrbc — vložili pritožbo. „ (Vnijntiffc — seboj prinesti premičnine,
vnesli premičnine. „ cinc Sorbcruufl — iztirjali, potirjati lirjalev. „ cin ©cfitd), cinc ftlcigc — podati, vložili
prošnjo, tožbo. „ cinc 9iccicim<itioii podali reklamacijo. „ bcn 9iccurš vložiti rekurz. „ cincn Slicrbrcdjcr — vloviti, prignali, dovesti liudodelnika.
„ b.ii SBcrfiiumtc — prihiteli, dohiteli zamujeno, (tiubriuglid) — izlirljiv. (tinbriuglid)fcit - izlirljivosl
(fiiibriuguug bcv 9lufutf)Cit vložba, vlaganje prošenj. „ lmbcridjtigtcr ©cbiircn potirjevanje
neopravljenih pi istojbin. „ uou ©cibforbmmgcu — potirjevanje i m vrnili lirjalev.
„ bcr 9iad)iucifung izročitev dokazil. t, cincr filngc — vložba tožbe. „ ciitcs Sicrbrcdjcrš» vlovitev hudodeluika. (fiiibriuguiigefoftcu — stroški izlirjevanja.
-2<jn
(iitibriid) — vlom.
(fiiibritd|o-Ticbitai)i — tatvina p<> vlomu; vlomoma ukrasti.
„ ^D)tfimt — vhodni poštni urad. (iuibiirgmtug — vdomačitev, podomačitev. vmeščanje, podelitev meščanstva. (So (mt ficii cingcbiirgcrt — vdomačilo še je. v navado je prišlo, (filtcnfficvcn — prejeti, prejemati, pobirati.
„ čuten SBJcdjfci — prejeti denar za menico, dali si menico izplačali, (iiiicnjjicriing, ©iro 3111 — žiro za prejem plačila, za inkas.
(iniSrniigcu udi in bon SJcfifc, in ciu 9iiut — vsiliti se,
vrinili se v posest, v urad. (Stnbnngcit in cin £>mt3 — pridreti v hišo. (fiitiinitgliri) — živo.
t?iubviiifjliri|r SJinfjnitng živo opominjanje, (iiiibrnrf (anatoiniid)) vtisek.
„ iuid)l]«Uignt ltindicn — silno ganiti, globoko v srce seči.
„ bcS 2tnnpeijeirf)Ciiš — vtisek, vtiskovanjc kolkovncga znamenja. Cviucr fur nflc unb aQc fiir rincn — eden za vse in vsi za enega.
(iutcrjfits, nubcvcricit? po eni strani, z ene strani —
po drugi strani, z druge strani, (iilifnd) enojen, prost, enovit, (iiuffldic Slbfdjrift gol prepis.
S111 rinfndjcn iHctrage — enojno, (iinfnlirtii in bir ©nibc spustiti se v jamo. (iinfnljrt rincS Jpaitics — vhod, veža.
■licdjtš 0011 b.'r tfinfntjrt — na desno od vhoda, (iinfitll — napad. 11 iu frcinbcS ©lit napad na tuje blago
14
210
(iiufiiibcit firfj — priti, znajti se, snili se. (£inf(icjicii in bii* Wrnicncaffa — teči, prihajati, dotekati
v blagajnico za uboge, (iinfhtfs — vpliv.
„ fjabcn imeti moč do česa, na kaj: premoči,
veljati. „ ltdjmcu — vplivati.
Sion CSinfiitfž feilt — vpliven biti. „ üben auf cittc Sliiflclcgcnfjcit — vodili kako rež. „ iibeit nur Snmuiben vplivati na koga. „ vJiafimc — vplivanje. „ -reid) — vpliven, veljaven, (filiformem eine ^afiiuug — tirjati koga. opominjati koga. da naj plača. „ gcridjtiidi — po sodišču kaj tirjati. (fiiiforbrriiitH — iztirjevanje. (fiuforjtiiiiti — gozdni užitek, drvarščina. steljščina. (fittfrirbcu zagradili. ograditi, (fiufrirbiiitft — ograja, plot. (finful)r — uvoz, uvažanje. „ »ilbflabc uvoznimi. „ -.'pnnbfi — uvozna trgovina. „ »Sdjriu — uvozni lisi, uvoznica. „ Sicvbot uvozna prepoved. „ -ffiarc — uvozno blago. „ -tfoll uvozna carina, uvoznina. (£iufiil)rrii — uvesti, vpeljati, uvažali. ($iufit()ruii<i uvod, vpeljava, uvedba.
„ in bril ÜJrfifc — vpeljava, uvedba v posest, (^iufiiiiruuno-^i'ftiuiuiiiug uvodno določilo. „ (Sefct? — uvodni zakon. „ -®cfcfe ,',ur ©trafprocefiorbnuns /.¡ikon, s katerim se uvaja kazeuskopravdni red. „ Sfrrorbnung uvodni ukaz. (fiugnbc vloga.
„ abfaffcn spisati vlogo.
■111
(fingiibc einreidjcil, uOerrcidicn — vlogo podati, vložili, (fiiirtnbcuftcmvcl vložni kolek, (iiiiflniin bcr ^oft, bet ".Hiitloort prihod pošle, odgovora. „ (3(ufancj) začetek, (fuiflnugc, ini (£iitgnuge skraja. „ SCbgabc — uvozuina. „	uvozna carina,
(iiiiflcnltcrtc inmfeiifieit — zastarano pijanstvo. (i'nijicbim'itcr rojak, domorodec, deželau. (fiiigcbrariitcs i'$cirat4f|ut) — prinesena dola. (iiiiflcfurftftcr gozdni vpravičcnec. (fiunffricbctc 3L!nIbuug ograjen, zagrajen gozd. (iiuftcl)cit (einfomnieui priti, prihajati.
„ rine (Sije v zakon slopili. zakon skleniti. „ ein ©cfdjaft skleniti opravilo, kupčijo. „ ouf eiiie fjSrftfung — pretresovati. „ čine i)icd)tffUerbiiiblid)fcit — pravno se zavezali.
„ S8crbinb(icf)fciteit zaveznosti na se jemali,
zavezali se. „ ciiicu SScrtrng pogodbo skleniti. „ ouf cineu 5l;orid)iag — sprejeti predlog, nasvet.
^iiigrl|riib natanko, nadrobno, liiiiflcliciibc ©clbftrafcii iztirjane globe.
„ 3nl)luiii)cii dohajajoča plačila, (iiugcftniibcucriitaftcii kakor priznano. l?iiiflcitnnbui'j — priznava. (iinqcftcl|cn priznali, liiiiflcninubcrtcr priseljenec, (iinriciueibc drob.
ftiiiflrcifcii in Semaiibeš 3iedite seči. segati v pravice drugega.
„ ciiiem in fein Ulnit vtikali se. mešati se v službo.
14*
21-2
(Siiigrcifcn bor Scjjorbc oblaslvo se poprime, (fiiigreifcub — krepek, oster, živ. (Siuflriffe in bic Sicrfjte ciiici nnbcrcn — poseg, seganje v pravice drugih. ($inl)nlt tljiui ustaviti, v okom priti reči. (£iitl|iiltcn udržati, ustaviti, ubranili.
„ bic grijt, bcn Scrmin - držali se roka. „ bcis gicidjc 9icrfa[)vcn — enako se obnašati. „ $crpflid)tiiiigcii izpolnjevati dolžnosti. (£'iul)n(tnug, untcr — držeč se. pazeč na. (£iu()iiiibigcu — v roke dati, izročiti, vročiti. ($iul)nurti Umi Scrbcn — vrezavali, vrezavanje. (vinl)cbcu pobirati, tirjati. izlirjati, potirjati, iztirjavati. potirjavali.
„ cin (£apitnf prejeti, prejemali kapital. „ bic ©cbiir potirjati, pobirati pristojbino. „ ciuc Sidiitgcbiir — pobirati milniuo. „ 92u(j)uiigcii — prejemati užitke. „ fflr Stcdjmmg — pobirati za. „ bic ©tcucrn — davke pobirati. ($'iiil|cbiiug pobiranje, iztirjevauje. poLirjcvanje. (iinlicbniigo^Hcuitcr — pobiralni uradi.
,, »Sojini — pobiralni stroški.
„ Crgan za pobiranje postavljeni organ.
„ -procente — pobiralni odstotki.
,, -StcHc pobirajoči urad.
„ Termin dan. ustanovljen za plačila. (*iul|cimifd) domač. (?iul|rimijd)cr — domačin. (^iul)rirntcu priženili se. pristopili. ($hil)eit edinost, jednota, enota.
„ ber Jpmtbillllfl enota dejanja. ($iii(|citlid) enoten, jednoleu. jediuslven. (i'inl)citlid)c Staatšjdjulb — enotni državni dolg. (Siul)citsprci'? - enotna cena. (iiitl)cit?niinutum enotna količina.
213
(SinljcUig — soglasen.
(fini)olcu cinc SCihifiuift ■ za mnenje prašati.
„ bcu ®c|d)(uie bcr 9tatfj3fautmcr obrniti se na svetovalno zbornico, da vkrene; iskali raz-sodka svetovalne zbornice. „ bif (Sntidjcibuug — obrnili se zarad razsodbe na koga.
„ (Srfnubigmtgcn — pozvedovali. „ bic (SJcnefjmiguug — odobrilo izprosili. „ cin ©utadjtcn — mnenje pozvedeli. „ bif Buftimmnug — izprositi privolitev.
iiad) cingcijoltn: cinitlidicr Ucbcrjcngung -ko se doseže uradno prepričanje, ifad) oorijer cingcboitcr 3"itiniinuiig — ko se je prej dosegla privolitev.
($ud|oliing, imcfi prejemši. (Siiijfil|rig=Arriniilligcr — enoletni prostovoljec, (iinig — složen. „ tDcrbcit iibiT fttunž — zediniti se, pogodili se. dogovoriti se.
Scibc Sfiriii- fiiib biuin cinig slranki sta enih misli, se vjemata. Siuigitug — dogovor, zedimba. domemba.
„ gutiidjo Derfncficit — poskusiti, da se dobro-voljno pogodč. (iiufniif — nakup, kupovanje. (Siitfnuf^lujrigi' nakupno naznanilo.
i, ©rib kupni denar, nakupni novci. „ ^rciš — kupna cena. n ^ronifion nakupna provizija. Cfiiifcrfcru — v ječo dejali koga. (£iufiubfd|nft poenačba olrok. (fiitflagcii s tožbo izlirjali. iztožili.
rr cinc Sduilb — iztožiti dolg. (Siuflnng soglasje, skladnost, složuosl.
214
3m (Siufltinge mit bcn gejeftlidien Scftinimun' gen ■ v soglasju z zakonitimi določili. 3n (Sinfinng brin g en dovesti v sklad, spraviti v soglasje.
Svm Siiifiange fciit, fteljen primeren bili, zlagali se. vjemali se. skladati se. Giiifommeu um ctum-J - prositi kaj (resa), prošnjo vložiti za kaj. „ (Einfunfte) — dohodki. „ ciitbc(irlidje§ pogreSni dohodki. (£iiifDmiitcii3>33cfcuntm3, -gafiion erftatten — napoved
dohodkov vložili. (iiiifommci^Steucr dohodni davek, dohodnina. „ 'Stcnerbefenntiiiš dohodninska napoved. „ -%crfjcimlidjung zatajba dohodkov, (f-infiiuftc dohodki.
(iinlnbe* nnb 9iu§iflbeftattoucu — nakladne in razklailne postaje.
(?iiilnge (bet ^mnbeiSgcjellfrfiaften, itt ©parcaifeul -vloga.
„ (im Spiefci stava, stavka. „ (im ©ruitbbuc^e) vložek. „ biidjeriirfje knjižni vložek. „ ciicnbalinbiidjerfirfic železniškoknjižni vložek.
„ lier,',iu§lid)C obrestonosna vloga, (iiiilnge^uigcu vložna pola. „ -SBnri) vložna knjiga. „ »©d:ein vložni list, vložniea. „ '3infcn vložni- obresti, (fiulngrrer vkladnik. (iiulngeriiitg vkladanje. (iiugrlngertc ii?arc vloženo blago. (£iulnugeu priti, doili. dospeli.
suni (iinlongcn be» CriginniS dokler ne dojde izvirno ])ismo.

©ofort itncl) (Siulangeii bes ©eridjtes - takoj, ko dojilo poročilo. 35om Sngc bes> EiiilaugeuS mi geredjnet ml dneva prihoda.
(f'iitlnk' ijRadjlafd) popustek, odbitek.
(Siiilnjjrn fiefi in bie $curtf)cihing — spustiti se, spuščati se v presojevanje. „ ficij in einen ^roccfd — začeli pravdo, spustili s»? v pravdo.
•Dime 1'icf) cinjufajicn — ne spuščaje se.
(iiulnuf došle vloge.
„ ijeutiger — kar je danes vloženega, danes došle vloge.
Sinlrgen in ein £>nuš — nastaniti v hišo.
„ ein 9leci)tsiiiittei — zglasiti pravni lek. poprijeti se pravnega leka. „ (beiicgcn) Urfnnbcn — priložili pisma. ,, i aufbeiualjrcii) — vložiti, vlagati, shranjevati.
(Siulegrr vložnik.
Sinlritcu vpeljati, uvesti.
,, loorbcrcitenl — pripraviti, prirediti, napeljati. „ einen '¡ProcefS — začeti pravdo. „ boš Strafuerfnlireu — začeti kazensko postopanje.
,, bie Ucbcltijat — napeljati hudobno delo. ,i bn§ Epibemieuerfnijven — odrediti epidemij-
sko postopanje. n bie SBoriintcriudjung — začeti (vpeljati) preiskavo.
Ginlcituiig — uvod. začetek.
i, treffeit — poskrbeti, narediti.
Cijue Eiitieituug eineS formiirfjeu $ciuci8« uerfaiirni* — brez pravega dokazovanja. n bes iljerfitšftreite» — začetek pravde. i, ber Sndie in ba$ redjtlirfie Serfnljven — uvesti stvar v pravno postopanje.
226
(iinlcitiutfl bc-3 Strofocrfnljrcni' — začetek kazenskega postopanja.
„ bcr Uiitniuclmiifi — začetek preiskave. Cfinlicfrrii — izničili, poslati, privesti.
„ eincn SJefdjiilbigten — pripeljati, prignali obdolženca, (iiulojcu — rešiti, odkupili.
„ nuedifcin) — zameniti, zamenjati. „ rine 5inlm — odkupiti železnico. „ eino /vorbcntitn — odkupiti tiijatev. „ fin ^fnub — rešiti zastavo. „ cinen SBedjfel — plačati menico. (i'iHloinii(( — rešitev, odkup, zamena.
„ ciuer Sadje — odkup reči. Giuliifiiiige-iBctrag — odkupnina.
„ «urift — rok za odkup, odkupni rok. „	— odkupnina, odkupna cena.
„ "9ifd)t — odkupna pravica. „ «SRcilte — odkupna renta „ "©urnim1 — odkupna vsota. „ -lermiu — odkupili rok. (i-iitmnl|uru gciidiriidi — opomniti po sodišču. (iiiimnl)iiiuiQ — opomin.
(i'utiiicitftrit fid) in ctn>n3 — vtikati se. mešati se.
„ enimi? luoljin — mešati kaj med. vpletali kaj v.
(?iiimrii!\uun i 11 bio Spemdjtuiiii Bffcntlidjrv 3)trnftc —
vtikanje v opravljanje javnih služeb. (tiumiiubru iCinniiinbuniV) — slikali se, stik.
„ nriebcr in bio Strnije — s cesto se zopet stikati.
(?uimuiibuitji (cinev JBafini -- stik. (?iititnI|iHc — dohodek, prejem, prejemek. ($iiutnl)m<Ms.Mr(} — dokazilo o prejemkih. „ 'sJioft — dohodni postavek. „ »fltocig (bcS Stnciteš) — vrsta dohodkov.
217
(yiiutolimcn — prejeti, sprejeli, prejemati, pobirali. ($imtil|utcr — prejemnik, prejemale«, pobiralec. Sinpfnrrcu — k župniji, k lari prišteli; v župnijo pripisali.
(Singcpfarrt fcili — spailali v župnijo, vfaro. (fiiipriigcn, ciufcfjfirfcn — zabičiti. zabičcvati. Sinqunrticrcit — nastanili, (fiuqmirtirruug - nastanjevanje. (v i mi u n v t i e r in i rt o t a ft — breme vojaškega nastanjevanja (iiurntl)cit, ba* - svet. nasvet.
Uc6cr, auf ISinratlieu — po nasvetu. (Siiirnumcu — priznali, ilali. dodeliti, pripustiti. „ Scgiittftiguiig — podeliti ugodnost. „ bcit	— dejali koga v posesl. odsto-
pili komu posest. „ ISrobit — podelili kredit. „ cinc grijt — dovoliti, dati rok. „ fin Uîcdjt — priznati, podeliti, dati komu pravico.
„ ritt ^faitbrcdjt — zastavno pravico dati. (iuigcriiuiut — podeljen. (Srarfinmcr < auf Stvafjcn > — cestar. ($iurnumuug binglidjcr 9iod)te — podelitev stvarnih pravic.
(£inrcd)rubnrfcit — vštevnost. (Sinrcd)iicit — všteti, vračuniti.
„ ilt bon «Pflidjtt^eil — všteti v dolžni del. (?iurrd)uuiig — vštetev, vštevanje, vračunjanje. Untor ffiinvcdjnung — všlevši. „ bor SSorjiilirnngžseit boš SJorfntirer-j — vračunjanje prednikovega zastarnega časa. (iinrcbc 'ouï bio Sila gol — odgovor. i, (Sintoeitbung) — vgovor. ,, crftatton — odgovarjati. (?iurcbclicgcl)rcii — zahtevek odgovora. ®inrcid|cn boi Wovidjt — vložiti pri sodišču.
18
(?iitrridicii cinc ftíoge — vložili tožbo, (íiitrcidjiingií^rcitofoíí — vložni zapisnik. „ »Sermin — rok za vlaganje. „ '3ní)í i $rnc|cntatiim i — vložna številka. (iiitrcil)cn — uvrstiti, vrediti med. (tiurcil)iuig — uvrstitev. (iiitrid)tcu torbnen) — vrediti. v red d jati. (í'iiirid)tnug — vredba. vravnava.
„ i ^suftitution i — naprava, naredba, ustanova.
„ ber OSrunb&iidjer — vredba zemljiških knjig.
„ beS llntcrridjtrí — osnova nauka.
ÜS3 i)tit bci brc bermníigen Eiuriditung ju Derblcibcn — naj velja dosedanja vravnava.
(í'iuriditiuigejtiidf — pohišje. hišna oprava. (£-iiiriirfrit (fouimcn) — priti.
„ moli Soibatcn) — priti, prihajali v službovanje.
„ in rine Sritung — v časnik dejali, uvrstiti, (fiimirtitug ber Solbntcu — prihod vojakov. (£hmiifiui(|*'©rbiir — uvrstnina. pristojbina za uvrstitev.
„ UMelbung — dohodno zglasilo. „ Vrt — dohodni kraj. (í'htínmmrlu ©citragc — nabirati prispevke. (Sinfnlt int ©pičle — stavka, (í'iujdinltrit — uvrstili.
„ ctiunš in cine Urfunbc — vpisali kaj v listino. (Siitjrt)nltiiug — uvrstitev.
„ bcš (Ebictcš — uvrstitev oklica v časnik. (Sinfd|nltnitgo=©cbiir — uvrstnina. (Siitjri)nrjrit — zabičili. zabičevati, ostro kaj naročili. ($'iujd)ñlicii — ceniti. (?iitjri)(ilmug — cenitev.
219
($inid)nlsitn<|e*Qpcrat — cenitveni izdelek. (?iuid)iffcn fid) — vkrcati se. ili na morje, bili na ladji. (ginfd)lSf|in — dolifien. zadeven. 6uifd|l(tyiflc (iJciVocšftctle — dotično. zadevno mesto zakona.
„ SBorfc^rift — dotični predpis. (iinfdilcid)f« jid) licimiiJ) in bcn SBefitj — prikrasti se,
vlezti skrivoma v posest, (fiitidileppuug — zanesti, zatrositi.
©efafjr ber (Sinfcfjfeppiing anftcienber Stranfljeiten — nevarnost, da bi se v deželo zalrosile nalezljive bolezni. (Siiiidjliejjcu (nmfaffcn) — v sebi imeli, obsegati, zapo-padati.
„ (umftcUcn) — zajeti, obstopiti, obkoliti, obdati.
(£iiiid|lirjjlid) — vštevši. vred, tudi.
SBiS ciiiidjtie&lid) — vštet, do vštetega. „ (mit (štnfdjlufs) ber SBciiagcit — s prilogami vred.
„ ber orbeutlirijen ©ef>&r — z všteto redno pristojbino.
(£iitfd|riiiifcit lucrfur^cn) - omejiti, skrčiti, skratiti. ule-sniti. prikrajšali, prilrgati. i, bie 9tiiorbnitnfi cuif cinen gcitpnnft — ute-
snili naredbo s prist.ivkom dobe. „ fid) — prikl atili si. pritrgati si. zadovoljiti se. (£iiild|rnufuitf) — omejitev, utesnilo, prikrajševanje, pritrgovanje.
„ ber verjoulidjeit givibeit (unBofugtc) — (brezoblastno) utcsnovaiije osebne svobode.
„	ber ©eri$t*barfeit — utesnitev sodne
oblasti.
„ ber ¡¡Hermogcnšuernialtnng — omejitev imovinskega oskrbovanja.
220
(£iitfd)rcibclmd) — vpisna knjiga, knjiga vpisnica.
(S'iii|ri|rcibcu — vpisali, zabeležili, zapisovati.
Giufdirritru — za svoje zadeve se potegniti, nastopili, nastopati.
„ fiir Scmanbcn — zastopali koga, za koj;a
kaj opravljali. „ flcgcn ettuniS — upreti se čemu. „ um etronš — prositi česa. „ uon nmtšrocgcn — uradoma sloriti. „ bicuftgcmaf; po služabni dolžnosti storiti. ravnati.
„ in cincr Singclcgcni)cit jucrft — v kaki
stvari prvi se loLiti dela. „ um bic ©cuciimiguitg — prositi odobrila. „ b(i§ — prošnja.
llebor Einfdjrcitcn — na prošnjo. Su (Sricbiguug biefcS (£iufd}tcitni3 rešujoč prošnjo.
fflcim Šiuidjrcitcn 11111 Surdjfiiljruitg — »ko prosi kedo za izvršitev.
($iuid)iiri)tcrti — ostrašili, oplašiti. preplašiti, v slrali pripraviti.
(fiutrt)ulbiiugoiirrbot prepoved delali dolgove.
Ci-iitfd|iifo ((Siugang85ffiunig bc§ ^rojcctiiS) vstre-lina.
(fiuicgiicn blagosloviti.
(i'iitfcl|cit (tSinfid)t licljniciil pregledali, prebrali, pogledali v.
„ bic Jvolgen cincr ¿pnubluiig — izprevideti nasledke dejanja. „ baž Oinutbbiidi — pregledati zemljiško knjigo. pogledati v zemljiško knjigo.
(i'iufcitig enostran. enostranski. „ (portciild)) — pristranski. „ ucrbiublidjcr SBcvtrag eno stran vežoča pogodba, enostranska pogodba.
221
ginfcitij Dom Siertragc abtiefjcit — ena stranka odstopi ud pogodbe.
(iiuicitiflc ©cfdjluiftcr po polu bratje in sestre, (fiitfcfacu postaviti.
„ cinc (Sununiiiicm — postaviti komisijo. „ eineti Cšrbcit postavili dediča, postavili
koga /.a dediča. „ in bon oorigen Stnub postaviti v poprejšnji stan.
(iui)clmug iu bcu oorigen ®tcmb postavitev v poprejšnji slan.
(iiufirfjt, ISiniidjtnaljmc — pogled v, vpogled, pregled. „ gur aHgcinciucu nuflcgcu - izložiti v občni pregled.
t, erprobte skušena previdnost. „ bie notliigc (Iiibcit potrebno previdnost imeli. „ -iiniiuic ber Sictcn — pregled spisov, pogledati v spise, pregledali spise, iuirf) ISiuitditnnliiue ber Stctcii pregledavši spise.
a ber .'pnnbeiš&ndier - vpogled trgovinskih knjig. h ;,u ftebcrmnmtfc aufiegett — vsakemu dali na pregled; na vpogled razgrnili, izložiti. da vsak lahko pogleda. h ber Crigiualieit pregled izvirnih pisem, prvopisov.
Sur Sinfidjt bcS SJjiiblicimia ljudem na ogled. 9ted)t ;,ur Cšinfidititafinic — pravica pregledali, iluv liinfidjt ciitfenbcii, mittljciicn na pregled poslati.
Tir (šinfidjt in bie Siftc i)"t ben 9Ritglicberu 311 geioaijren — udje smejo pregledovati imenik. 11 gcftnttcn pregled dopustiti.
iSinfidjt offcu fjfllten v pregled odprt ostati.
11 ncijmm — pogledati, pregledali.
222
(vinfidit nciimcn iu bic (Mmntng — gospodarstvo pregledovali.
Tic ISuiftdjtHafimc bcr SCctcn mtb Slfifcfjriftcu nnfcrtiguiifl tuirb frcigcftcKt — vpogled in prepis spisov se dovoljuje. Diit ©citattiiiig bcr (Sinji d)t uiib itbfc^riftnnfjmc ad acta — naj se hrani v spisih, na zahtevanje dovolili je vpogled in prepis. (Sinjprnrf)C vgovor, prerekanje.
„ crficbcu vgovarjati. (Siniprud) - vgovor.
„ criicbcn — vgovarjati. „ crtjcbcn gegen bic ISntfdjcibung vgovarjati proti odločbi. (£iujprud)rr()cbruDrr — vgovornik. (ginfprud)9<Šrift rok za vgovor.
„ -iltccfit — pravica vgovarjati. (£tu|tiuib*rcd)t - pravica uteze, ulezna pravica. (£iujtrl)cu fiir ctlua» porok bili. jamčili, odgovoren biti za kaj.
„ fiir Semaiiben dober bili. jamčiti za koga. (iinftcllcn — ustaviti, popustiti, končati.
„ bic MintSnrirffnnifcit urad neha delovali. „ bic .'pcraitSgabc ciiter Trucffdjrtft — ustaviti
izdajanje tiskovine. ,, bic $J5ferbc konje dejali v hlev. „ itt bic iiicdjnung postaviti, zapisali v račun: zaračunjali. „ bn« SBerfctfjrcii postopanje ustaviti, (čiujtclliiug — ustavitev, prenehanje.
Tir toerfiigtclSinftclluiig — ukazana ustavitev. „ pcriobifdicr Sruifc^riftcu - ustavitev peri-
jodičnih tiskovin. „ bcr llntcrfu$ung — ustavilev preiskave. „ bcr SiHrffamfcit bcr Olcfdpuoritcitgcririitc -ustavilev delovanja porotnih sodišč.
223
@inftcliuii{|$6cfd)lnfff — ustavilen sklep, (fiiiftid), (iinitirfjeijffiiung — vbod. Sinftimmig — soglasen.
(fiiiftimmuiig in cinc ©cidjrocrbc izjava soirlasja
s pritožbo. Cinftnrj razpail. razsip.
2Rit tšiiifturs brofjcn — podreti se hoče: bati se je, da bi se podrlo, (fiujtuicilig za ta čas, medtem, začasno, (tiiiftiuriligc SSertt)fl(]nmg začasni pripor. (Siutnujd) — zamena.
(iiutliiitigc (Soucurren^ ftrnfbarcr ¿panbiungcii sestanek kaznivih dejanj, izvirajočih iz enega dejanja; idealna, formalna konkurenca kaznivih dejanj. (£iutl|ri(cii razdelili, porazdeliti. (i'iiitl|riluiig porazdelitev, delitev, razvrstitev.
„ abliiiniitrnttoo upravna razdelitev. (fiiitl)cilinigs=yiftc ibcim SMfititriv) — razvrstilni imenik. (Siiitrngru zapisati, vpisati.
„ gninbtuiciicriid) vpisati v zemljiško knjigo, (fintriiglid) — izdaten, koristen. (Hutriiglid)co Slint dobra, mastna služba, (iuitrngimg — vpis. vpisovanje.
„ gnmbbiidicriirfK — zemljiško-knjižni vpis. „ crtuirlcn vpis izprosili. „ uofljiclini — vpisati, vpis opravili, vpis izvršiti.
(iiutrnguugo--93i,itatignng — potrdilo o vi)isu. „ »©cbiir — vpisnina. „ 3W(ing — siljenje k vpisu, liiittrcffcu nn cittcm £rtc priti, dojti.
„ lin (Srfiittuiig gcljen) — izpolnili se. zgodili " se. dogodili se, vresničili se. ®ic ^cbiitgung trifft cin — pogoj se iz-polui.
($iutrribru fine gorbcruitg — polirjali lirjatev, iztirjali lirjatev.
„ rucfjtiiitbigc ^infeu izlirjali zastale obresti, (žiutrcibitng — iztirjevanje, potirjevanjc.
SBcfjitfš (Sintrcibung - da se polirja. iztirja.
(Siiitvctrn (entftcljcn) pripetili se. zgodili se. nastopili. „ tuofjin — vstopiti, stopili v. „ fiir etmas — potegniti, potegovati, pognali
se za kaj. „ (ftntt f)aben) — vršiti se.
"Sic 3(mt3f)anblitug (jat cinjiitreten — uradnu dejanje naj sc vrši.
Strrcftftrnfc tritt eiu — zapor nastopi. „ in cincn offeiitfidjcn Stenji — stopili v javno službo.
CSintritt vstop, nastop, prihod.
„ bor SBcbingung — pogoj sc; vresniči, pogoj nastopi.
„ ift gcftnttct — dopuščeno je vstopili. (£intritti=9lmt vstopni urad (carinski). „ 'Eevtificat vstopnica. „ «Sriinvung — izjava vstopa, vstopno izreeilo. „ *©ebilr — vstopnina. „ -Drt — vstopni kraj. „ 'SRcdjt — pravica vstopili, vstopna pravica. „ -Scijcin vstopni list. vstopnica, ($iuucr(cibcii pripojiti, pridružili.
„ (in bit« ©runbbud)! vknjižili. „ rinem gibcicomntijfc pripojiti fidejko-inisu.
„ einc gorberung — vknjižili lirjatev. (iiitucrlcibititg (in ©rnnbluti)i vknjižba.
„ gieitf)3citigc — istočasna, istodobna vknjižba.
„ ber SSftfiuttg vknjižba izbrisa.
225
(viimcrlribuiig eincr @ad;e — pripojitev, pridružba kake slvari.
„	luirb bcroiHigt vknjižba se dovoljuje.
„ crfofgt — vknjižba se opravi. (iiiiucrlcibui!fl«i=SJ3c}d)cib odlok za vknjižbo, vknjiž-beni odlok. „ foljig sposoben za vknjižbo. „ '©efud) — prošnja za vknjižbo. (yuiucntel)incu — doprašati.
„ Semanbcu — zaslišali, izpraševali. „ ciblidj — prisežno izpraševali. „	gutac^tlid) za mnenje prašali.
„	bflš — dogovor, sprava, porazum: zasli-
ševanje, izpraševanje.
liinberncfjmcn mit Semanb — dogovorno s kom. porazumno s kom. po dogovoru. v porazumu. „ mirb crjielt — soglasje se doseže. „ pflegni dogovarja se.
SRnrf) gcpfiogcncm Šmbcrneljmcit po-menivši se poprej, iloprašavši. Siril iu-3 ISinuerttcijmcn ict?cu ¡'"govorili se. domenili se. dogovorili se. (?inofruci)iiilid) dogovorno, porazumno. (?im>intcl|>iiuug dogovor.
„	(tSiilUcntafimei zaslišanje, zasliše-
vanje. izpraševanje.
9lndj ISiiiocnioljmiutg — zaslišavši. iloprašavši.
Dljnc GiuUcriteljmiing ber v$artci ne zaslišavši, ni' iloprašavši stranke, (iiuocrftiuibm fein luomit — zadovoljen bili s čim, ene
misli biti. zlagali se. privoliti v kaj. k'iiivrrjt(iublid| — dogovorno, porazumno. (£iuuerjtnitblid)e Sdjribmtg — dogovorna ločitev, (ftnurrjtiiubuie — porazum, soglasje, dogovor, privolitev.
tf>
¡3m Ciiiit'Orftönbiiiffc — po dogovoru, dogovorno, porazumno, v soglasju.
(fiiiucrftäubnitj giUlidje» iTjielcu — dogovor z lepimi besedami dognali.
(Sinucrftcl)cu fid) — dogovoriti se, dogovarjati se med
sabo, zmeniti se. (í'iiilunub — vgovor, prigovor. „ ertjebeu — vgovarjali. „ -frči — nesuinen. brez vgovora. (fiiminubcrcr — priselnik. (iiuiuniiicnuig — priselitev, naseljevanje, (iiutucifcu in ben ¡öcfifc — upotili v posest. (?iimicubcit — vgovarjali.
(Stegen cinc Sndic niditá cingutoenbcu boben — nič proti reči imeti.
(SiHtticnbung — vgovor.
„ litutlitoilligc — nagajiv vgovor. „ beä nid)t gehörigen ©eritfjtaftmtbca — vgovor nepristojnega sodišča. „ ber ^ncoinpctcnj — vgovor nepristojnosti. „ ber cnfdjicbcncn iliecfjtafadje — vgovor raz-
sojene stvari. „ ber Sßcrjälniuiil — vgovor zastaranja.
Snftriiirinifl oon (Siiinicnbmtgcn — prirejanji' vgovorov. „ erijeben, niadjcu, üorbriitgni — vgovarjali. „ uiadjcn gegen Sßerfoncn — braniti se oseb. „ übcrrcid)cu — vgovor vložiti. ($inuiilligcu — privolili v kaj. pristali na kaj. ($iutuilligiiitg — privolitev, privolilo.
„ in bic Sdicibiuig — privolitev v ločitev. „ lucdjfcifcitigr — vzajemna privolitev. „ in einen Vertrag — privolitev v pogodbo. SJiaiigci ber Eimuilligiiiig — pomanjkanje privolila.
•i-n
ajiongri bo* Skrmogcn* gur (SiiHuiiiigung — nezmožnost privoliti v kaj. (i-iiiHiirfru nuf <$ciuniib — nagibati koga, vplivali na koga. „ a«f bii- ¿Jfiigeit — vplivali na priče. „ nndittieiiifi — kvar delati. „ mol)lil)atig — pospešiti, pospeševati kaj. pripomoči k čemu. (fimuirfuug - nagibanje, vplivanje, delovanje.
„ brv berufcncu i3cij5rbrn in ihtfprucfi licfintcn — napraviti, da se poklicana oblastva dela poprirnejo.
(fiinuul)licr stauovnik. stanovalec, prebivalec, (fiiiumrf niadjcn ■— vgovarjati. (i'iH.',nl)l!iug — vplačilo, vplačevanje, u.^rt 1)Iui;=iHate — obročno vplačilo.
„ Smilili — vplačilni rok; rok, ob katerem se vplačuje, (ftii/tiiniiitug — ograja, zagraja, plot. ($iu,',ririjiifit — vrisati, (fiiigciclliuuig — vpis. zapis.
„ in bii' SDiappr — vrisavanje. (Viii',c!u — posamezen, posameu, pojedin. „ gdogcil - samoten, 11.1 samoti. „ '.'tlijiuDiing — dogovor s posameznimi strankami.
„ Slrrrft -— samotni zapor. t, SIuiDCrfauf — razprodaja na drobno. n fVtrina ~ firma posameznega trgovca „ CiJcridjt — edinoosebno sodišče. t, \Kift — samotni zapor. t, ¡Hidjtcr — posamezni sodnik. ,t sadjr — posamezna reč. ,, ¡BrrfSufc — posamične prodaje. „ lucifc — posamič, posamez. (fin :,icl|cn ¡HnilfnotCll — bankovce iz obleka vzeti, razveljaviti.
2-2S
(Siit^iciicn cinc Pcrfntlcnc Scmtion — pobrati, vzeti za-palo kavcijo. „ ©rfiinbiguitgcrt — pozvedovati. „ ©iiter — posestva odvzeti, pobrati, zasedi. „ cincu SBcrbrecfjiT — zapreti hudodelnika. (iin,vrl)HHg ocrn Dtedjtcii — odjemanjo pravic, (gifcnbfllju — železnica.
„ *9(ngcicgcnljcit — železnična reč. „ «©ccmitc — železnični uradnik. „ »©ctricb — železnični obrat. „ -SctvicbSbirection — železnično obratno ravnateljstvo.
„ «SMriebSorbmmg — žcleznični obratni red. „ ¡Bud) — železniška knjiga. „ -budjcriid)c Cšininge — železniško-knjižni vložek.
„ -ISonceffionSgcfcl} — zakon o dopuščanju železnic.
„ «Gonucntion — železniški dogovor. „ -Siniage — železniško-knjižni vložek. „ »gnijrtcit — železnične vožnje. „ 'gradjtbrief — železniški vozni list. „ -@efcfifcf)aft — železnično društvo. „ ©runb — železnično zemljišče. „ --Sinir — železnična proga. „ -$rioritai#obiigationcn — železniške prednostne obligacije. „ Strccfcn — žcleznični kosi. „ Sraiišport — žcleznični prevoz. „ UiifaH — železnična nezgoda. „ ■ Untcrncljmnng — železnično podjetje. „ -Scrfcfir — žcleznični promet. „ »3?mualtnng — železnična uprava. „ 'SSfid tcr — žcleznični čuvaj. „ 3«w6rtžftraBC — železnična dovozna cesta. (£ifcn=s-Bcrgiucrf — železni rudnik.
-2-21)
©ifen-SBcfdjíag — železni okov. „ »Janini cr — plavž, fužina. „ -Jpanbri — trgovina z železom. „ -2L!art' — železnina. „ SBcrf — železnik. (čitcrii — gnojiti se. (£lnbornt — elaborat, izdelek. (Slnfticitfit — prožnost, elasticitela. (šlcctiu — na izbor, na izbiro.
(Slcmetttar«(£rcigni3 — elementarni prigodek, prirodni dogodek. „ Drgniti1 — osnovni organi. „ 'Sdjabc — njima. (Slcoc — vajenec, pitomec, elev. (flimiuirruug - izbris, izločba; iztrebiti, izločiti.izpustili.
Untcr ©iintinimuig bcr SSortc — izpu-slivši besede. (Slfbogcn — lehet. (Sile (Ulna) — podlelilnica. (ílocicniiig — naložba glavnice (na obresti). (Sltmt — roditelji, slariši. „ iUiorb — umor roditeljev.
- ÍÍKÍÍ — oče, mati, eden stariSev. (Slterlid)e ©?nmtt — oblast stariSev, roditeljska oblast-(Sumil —• sklenina.
(Smancivntiuii — osvoboja, oprostitev.
„ ocr granen — ženska osamos voj a. (Smbnllngr — zavoj, posoda, obalka, ambalaža. (Smblcm — znak. Gm!)vi)o — zametek, zarodek, (žmeritiert — vpokojen. (iniigrant — izselnik. (Smiffar — tajni poslanec. Gmiffion (S(ii8)"cnbung) — poslalev, poSiljatev. ,, (bon fflaufuoten) — izdavanje, izdaja bankovcev.

©mtffîonoprcto — ¡/dajna cena. emisijska cena. (i'iitulumcut — vžilek. korist, doliodek. prejemek, tëinvfaug iQmpfangualjnifi — prejem, prejemek.
„ unb 2lii«gn6e — prejemki in izdatki. (£inpjniigfu — prejeti, prevzeti, dohiti, (f-mpfnugrur îinb tH'ïniisgnbto Welbcr — projet in izdan denar.
OniiWfiiiflcr — prejemnik, (imvifutfli^cfoiuitniš — prejemna priznavka.
„ ^cfdicinigung, iVîtâtigunn — prejenino
potrdilo, potrdilo prejema. „ SJcjtiitiflHng fluSfntigcn — prejemno potrdile izdati.
„ ^Diltlirtl prejeinni dnevnik. „ 3ri)ciu — prejemnica, prejemni list. (tmpjnuguie dno? Sliubr? — spočelek otioka. (f'iupfdiluug priporočilo, priporočila. priporočilev. tSmvfcl)ti!iino«'SdnTi(HMi — priporočilo pismo, pripo-ročni list.
(fmvfiiiblid)cr ©dinbc — velika, znatna, občutljiva
škoda. (f-itiyfiubmig — občutek, ©mvfiubuugoiirru — občutni živec, (šmvjiiibiiitgein-giuic — občutila. (i'utpl)iiteiijio — dedni zakup. (?iuplli|trut — dedni zakupnik. (£iup()i|tcutijd) einlitevtski. dedno/.akupni. (iinyiinniri — punt. puntanje (vojakov), (inclauc osredek, li-iibc • konec. kraj.
;»u bcm (Siibr — s tem namenom, v to. ISnbe fiifiren — dokončati. ISnbe gcfjnt — nehavali. minevati. (?ub= icublidii — končni, zadnji. „ 9lb|id)t — glavni namen. ,, »Sluštuds — končni izkaz.
(Sni ©cfdjeib — končni odlok. „ (Sntidjribunn, "ISrfruntitte — končno razsodilo.
končna razsodba. „ »SrflC&nia — končni izid. končni nasledek, končni
posledek. „ '(Srlcbigung — končna rešitev. „ giitifl — končno veljaven, dokončen. „ giitigc lintidjcibung — dokončna razsodba. „ lidjc ISrtaiitrrungcn — končna pojasnila. „ ilifiultnt — končni izid. konec, končni posledek. „ Termin — zadnji rok. „ llrtlieil — končna sodba.
„ ¿Jiuccf — poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec.
(i'iri>igmtg bor SKerijtc — konec pravic.
(Snergir — krepkost.
(iuge Sprrrc — ozka zapora.
liutniifjcrn ficf) ber Sadje — ¡znebiti se stvari, oddali stvar.
(iiitbcl)ren — bili brez česa.
„ jcbcr jndjtidiru ©rnublagc, SBebentung — nima nobene stvarne podslavc, je brez pomena.
(čiitbclirlirii — vtrpen. pogrcšljiv. ki se da pogrešati, (futbiiibcii Seniaiibcit einer s4iflidjt — odvezali, oprostili koga dolžnosti. h (flcbiirem — roditi. poroditi, povili. (ŠUtbillbuilfi — porod, (fiitbiiibp.iigofajtcii — porodni stroški, (intbcrfcii — zasledili, odkriti, najti.
liin Herbredjcn nmrbc entbedt — hudodelstvo je prišlo na dan, se je zasledilo. (Siitberfung — odkritev. najdba, ovadba, razodeva.
3»' (fntberfiiitgžfallc — če se stvar zasledi. (Siitrl)rcn osramotiti, ogrditi, onečastiti, ob čast pi-i-praviti.
¿3*J
(S lttcljrcit untcr bcv ftiifagc bcr Ghe onečastiti (zapeljali) žensko z olil.juho zakona. (iutcl)vcni) nečastno, sramotilno, (iittcigncr razlastitelj. Ci-iitcignctcr - razlaSčencc. ($utcigiiuiig razlastitev.
„ ¿lunugšroeijc prisilna razlastitev. (fHtcigiiiiitg^lhfcuiitnis - razlastilno razsodilo. ,, *5Red)t pravica do razlastitve. „ -SJcrfaiireu razlastilni postopek, (iiitcrbcii razdediniti, (tiitrrbuiig — razdedimba
„ rcdjtnidtjige • - razdedimba iz pravičnega vzroka, po pravici. (?iitrrbitufi9*9icdjt pravica koga razdediniti.
„ 'Urfcidjc ■ vzrok razdedimbe. (tiitfnitcu (auffjilrcn) nehati, miniti, prestati. „ (auSfoIlcit) pasli iz, izpasti, odpasti.
Tir ©djujjmaBVTflcin cntfaUen naredbe v obrano prestanejo.
Sic SJoraušic&ung cntfčillt pogoj odpade, neha bili.
(fritfailrnbcr 3)etrag znesek, ki pride na; pripadajoči znesek.
(fritrnllrubr 3trafc — kazen, ki na lo pride; za to pri-stoječa kazen.
Ifiitfcriiru odmakniti, oddaljiti, odstraniti, odvrniti. „ fid) oditi, oddaljiti se.
9iuš bcm 3Uuiiigšjiial cntfemen laffcn iz sednice odpraviti dali. ilnf cntfcrntc 2Llcifc — oddaljeno, (tutirruiiiig — odstranitev, oddalja, odprava; daljava,
dalja, razdalja. (iiitrcniitiigo=®cftiniiiiuiig - določitev daljave.
„ 05cbiir — daljavna pristojbina, (fittfcrtigcii odpraviti.
233
(fntflicl)cn — uteči, pobegniti. ($ntjreiubcit vzeti, izmaknili komu kaj.
„ (fteblen) — ukrasti. (fntfiil)vcn citten SUicnicfjcii odpeljati človeka (šiloma). (Sntfiil)rcr odpeljatelj, odpeljevalec. (fntfiilirung — odpeljava. (iiitgnug bc3 ©etuinncS izguba dobička. (Sutgnngcucr ©ctoittit izgubljen dobiček: dobiček, ki je odšel.
Sntgongencr mib fiiiiftig cutgcfjcnbcr ©Ciuinn sedaj in v bodoče izgubljen dobiček. ($iitgrgcu proli, zoper.
„ ■ ljaitimg primerjanje. „ -fomittcit cincr 23 it te — prošnjo uslišali. „ iiaijme sprejem. „ »ncfjmnt ben 93cridjt sprejeti, sprejemati poročilo.
„ jcfjcit cincr Sntidjcibung • pričakovali razsodilo.
„ fcin — zoper kaj bili. upirati se čemu. „ 'fcjjcn — nasproti postaviti.
Dcr 2lngefingte ift bcredjtigt, bcr 2lnflngc ciitc 3iifmnmcufjangcnbe Cšrfliirimg bcš ©ndjbcr hniteS cntgcgenjnjeisen — obtoženec ima pravico, upreti se obtožbi s površino razložbo. kako je stvar bila.
?int entgcgengcfcljtcit iinllc — sicer, inače. drugači.
n "jtcljcn — biti proli čemu, upirati se. ustavljati
se, braniti, na potu bili. t, 'jtefienbc Jpinbcrnijfe — nasprotujoče ovire. (£ntgrgmuig — odgovor. (£ntgcl)cu — ujiti, uteči, odbajati. (Stttgcl)rubcr ©ciuiun — odhajajoč dobiček. Stttgclt — odinena, vračilo, odplačilo, povračilo.
244
©cgcii (Sntgclt — odplatno, za denar, za plačilu.
Cl)iic Gntgelt — brezplačno. (Siitgclt eutipredjcnbcš — primerno plačilo.
„ Iciftcn, eutgcltrn — vrnili, povrniti. (Siitgrltlid) — odplalen. za plačilo. Gntgrltlidjro Sicdjtegcidjnft — odplatno pravno opravilu.
9tuf rntgc(t(i$e SScifc — odplatno. (S'Utgcltlid)frit — odplalnost. (Sittgrltiiiig — odplačilo, povračilo, vračilo. (£uti)nftuug — izpust iz zapora. (?utl)nltcii — obseči, zapopasli, v sebi imeli, obsegati. „ )id) — zdržali se, ogibali se.
Tir ftunbiitadjuitg cutfiait — razglas obsega. „ fein — nahajati se. obsežen bili. bili. (fiitl)cbcn uom Sinite—odvezali službe, dejati ob službo, iz službe odpustiti, od službe odstavili. „ udu ber Ufitcrlidjcu (Bemolt — vzeli očetovsko oblast.
„ ciiicr $flid)t—rešili dolžnosti, odpustili komu dolžnost.
„ uou ciner SSorbinblidjfeit — odvezali za-veznosli.
„ ¡citiucifc — začasno odvezali. (£iitljrbuug — oproslilo. oprostitev, odveza.
„ UOlil ®icnftc — odpust iz službe. (Siitl)cbiiitg«i4>>c)iid) oprostilna prošnja. ($tit(|ubru fein — odvezan bili, oproščen biti. (Sutfoiiiiiicii - ujili. uteči. (Slitfrfiftcii — oslabiti, ob moč pripraviti.
„ bcit SUcmcte - - ovreči, pobili, pobijati dokaz. ($ittlnbiing — razkladanje, razkladha. Giitlnffrn — odpustiti, razpustili, izpustiti.
„ (vnnaitbcn mta bcni Ticuftc — koga iz službe dejali.
„ bcu SSorniunb — odpustiti varuha.

($iitlnfiuitft izpust, odpust, odstava. odstavitev. „ čine» SBcnmtcn — odstava uradnika. „ ciitf'3 Sttitbiirgeu - oprostitev soporoka. „ aus ber 9(rmcc ■ odpust iz vojske. „ iiu« bnit offcntiiciicii jicnftc — odstava od javne službe. (£iitlnj}iiuge«©eflirt) prošnja za izpust, za odpust.
„ Sdjcin — izpusLnica. (iutlnjtcu razprtiti. zdeti koinu breme.
„ tciuc» ilVrbaditcs) ■ opravičiti, odpraviti sum. (hitlnftititg (§ebitug bc* 5Bcrbacf)tcS) - opravičba. od prava suma. „ udu itrbcitcii — olajšilo v opravkih. „ bes SBorftanbca bci Scgmtg ber »icdjiuiiig odveza načelnišlva pri polaganju računa. „ (Scpurteriing) ■ razdolžba.
ffirmib'Eiitiafhiiig — zemljiška odveza. (S'iitlaftiuig<j=93einci« - razdolžni. dokaz. „ Kapital — odvezna glavnica. „ (Erfcnntnific — odvezna razsodila. „ Soub odvezni zaklad. „ 'llniftaiib - opravičevalna. razdolžna okoi uots
„ SJcrfaliren - oilvezno postopanje. „ 3eiiflc — opravičevalna. razdolžna priča, (intlcbigcu - odpravili.
„ fid) iznebiti se. rešili se. osvojiti se. oprostili se.
„ fid) ciiic* Utnftragci — opraviti naročilo. (Sntlrl|iicii — na posodo jemati, izposoditi si. (intlclpicr - izposojcvalec. posojilojemnik. (Sntlcibcu - usmrtiti, življenje vzeli, ubili. ($ntIol|iuiug ■ - plačilo, nagrada, povračilo, vračilo. „ bc^icljcn nagrado prejemali. i, Dcrtaugen — nagrado zahtevati, (iiitmniiiitcr — skopec.
246
(iutuinnniing — skopi lev. (?ntaeljiiteit — vzeti, povzeti
,, icrfefien) — razvideti. izprevideti, spoznati. (£utrid)trii — opravili, plačati, poplačali.
„ DorI)inciu — naprej opraviti, plačati. (fntrid)tiiitg — oprava, plačilo, plača.
„ bcr 9l6gabcn — opravljanje davščin. (£ntriiibm — omajili. olupili, iz lubja dejali. (£ntfagm — odreči se česa. odpovedali se čemu. „ bciu 9tcd)tc — odreči se pravice. „ ¡pi ©unften ciitcš Srittcu — odpovedali se komu drugemu v prid. (hitfngimg — odpoved.
(£iitjri)dbi(|cu — povrnili, odškoditi. škodo poravnali. (?Htfdjiibiguug — odškodba. odškodovanje, povračilo, odškodnina. „ Iciftcii — odškodili. povrniti škodo. „ luirb gctciftct burrf) Skrgiitung bes gciiicincii SBcrteS — povračilo se daje s leni. da se plača navadna vrednost. (f|ttfd)iibigMJig«=i(niprcd)cr— oseba, katera zahteva od-škodbo; odškodbo zahtevajoča oseba. „ 'Sittfprudj — pravica do odškodbe. zahtevek odškodhe. t, 'Sctrag — znesek odškodnine. „ "93iirgc — odškodni porok. „ 'Erfcnntliiš — razsodba zastran odškodbe.
„ -gorbcrung — odškodninska tirjatev. „ »Stlngc — tožba za odškodbo. „ -^Pflidjt — dolžnost odškodovali. „ "Cuote — odškodninski delež. „ »9icnte — odškodninski prihodki, odškodninska renta. „ -Summc — odškodninski znesek. (?ntfd)cibcn - razsodili, odločili, razločili.
237
(£nt|d)cibcit ben ©trčit — spor razločiti, razsoditi. „ eubgiltig — dokončno razsoditi. „ ledjtSfrfiftig — pravnomočno razsoditi. „ bei Stimmcngleidjfjcit — odločevati, odlomiti. kadar je enoliko glasov. (£utfri|cibciib — odločilen, razsoden.
Ser franjBftfdje Jcjt wirb ate entidjcibeub angenommen werben — francosko besedilo se bo vzelo za ono. katero odločuje. (£ntid)cibcubc Söeijörbc — razsojajoče oblastvo.
„ Stelle einer Urfitnbe — odločilno mesto listine.
„ Stimme — določevalen. odločilen, raz-
sodileri glas. „ Sijatiiniftaiibe — odločilne, razločilne dejanske okolnosti. ($iitjd|cibuug — razsodilo, razsodba, odločba.
„ ober ffleifflgung — razsodilo ali naredba. 3«r (5ntid;eibmtg — v razsojo. v presojo.
„ cr j"t v i cf) t crt i cf) C—razsodba prvega sodišča.
prvosodno razsodilo. „ glcidjlaiitcnbe — soglasno razsodilo. „ obergevid)tlid)C, oberftgeridjtlidjc — razsodilo višega, najvišega sodišča. „ rcdjtSfriifiige — pravnomočno razsodilo. „ iiber J8e)d)Werbcii — razsojanje o pritožbah.
„ bes? Straffatle» — razsojanje kazenskega slučaja.
i, 0011 Tf)atfragen — razsojanje o dejanskih prašnnjih.
„ crgeljt — odločba, razsodba se izda. „ gef|t aus oom — razsodilo izhaja od. it ftcfjt ¿$u — razsojevati pristoji. razsodba gre komu.
248
(Sutidicibiinfl in bcrimuptfndie fnllcn razsodili v glavni stvari.
„ fnllcn razsoditi. (Sittfdjcibunflii^Urt način razsojevauja. „	®rnnb razlog.
„	»ictfjt odločilna pravica.
(£ntfd)icbcu odločen, trden. (£itttri)irbcu!|rit odločnost, krepkost. Ci'utid)ln(|cu iid) — ¡znebili se. odreči s<- kake reči.
„ ficii bor 3c»ficnau3fngc odreči se pl imovanja.
(£ntfri)lirjiuu,q — sklep, odločilo.
„ SlticriHidjiti1 najviši sklep. (^utjd|loj)rul|rit — srčnost, pogumnost. (£litjd)litf«i iSlbjiditi sklep, namen, nakana.
„ fnffni — skleniti, namisliti se, odločili se, nakaniti.
(i'iitid)ulbif(cu — izgovoriti, opravičiti. (i'iitfri)ulbigiiitj) — izgovor.
„	('(Sntioftung) opravičba, rnzdolžba.
„	flrnfifiriibc zadosten izgovor,
(intpliulbipnns^ciorii? — razdolžni. opravičevalni dokaz.
„	05rnnb — opravičevalni vzrok, izgovor.
„	«©rttnb fliitifler — veljaven izgovor.
„	'llvjadjc — izgovor.
(fntfeUcn — odstavili.
Trs Srfijjcs entfc$t loerbeit iz posesti dejan hiti.
„ bon ber Tirnjtrciftung odstaviti od služIm. (Sntjrbiiug odstava. odprava.
„ OOin Siniti' — odstava od službe. „ oon ber 5liornnntbfd)fl{i — odstava od varstva.
(Sntjirgcln razpečatiti, odpečaliti. (£iitjtrgrliuii\ razpečatba, odpečatba.
239
(£ntficflcluuji udu Sdjriftcn razpečatba spisov, (fntfaircdicn — vstrezati, ugajali, skladati se, primeren bili.
„ bcn Stnforbcrnniicu zahtevam vstrezati. „ cincm SinftraflC — zadostiti ukazu, izpolniti ukaz.
IBJcnn bciu 9luftrngc nidjt cutjprocficit tuirb — ako se ukaz ne izpolni, ako se ukaz ne sluša.
„ bcn Scftiiniuuugcu — določbam zadostiti. „ ciucr Sittc — uslišali prošnjo. „ bcn ôffentlidjcn St&dfidjtcn — vjemati se
z javnimi oziri. „ bcn SBcrfjaitnifjcn — primeren biti razmeram.
(£iitjprrd)cub — primeren, vstrezen.
Gin bcn bcftcfjcubcn <|cfr|)Iicf}cn Stnurbnun* (jen cutfprcdjcnbcss Slutudjcit — obstoječim zakonitim uaredbam vstrezajoča prošnja. „ bcr Siangorbuunfi — po vrstnem redu. „ bcrn ®ci"c(3c nub bcr Sadjiaflc bcfpriinbet — zakonu in dejanskim razmeram primerno vtemeljen. (Sntft>rrd)un<|0'i$ri|'t — izpolnilna doba, izpolnilni rok. (£iitjpriiif|rn (ijcrfontmcn) - izhajati, prihajati.
„ (entlaufcn) — uskočiti. ujiti. (šntjtnmmcu izhajati.
(žntftcljcn — postati, nastali, začeti se, nastopiti. (£ntftcf)nni) — začetek, nastanek, postanek. ®Ut|tcf)Hnflo=Wnmb - vzrok nastanka, izvirka, ©ntftcllcu ïtintfndjcn prigodbe napak zviti. (SiitftcUiutji ©cidjbcrijaltcs — prevroči, napak zvili
stvar: dogodke spačili (£iitiitut{)jniifi — osušba, osuševanje. (Sntluaffucii - razorožili. (£iitnMj)rriiufl — posuševanje, odvajanje vode.
•2 tU
(£ittuinjjrriiugc<iinlngc — naprava za odvajanje vode,
za posuševanje. (£iitiucid)cu uskočiti, ubegniti. pobegniti. ujiti, ube-
žali, umakniti se. (Siittueidiuiig — pobeg, ubeg. (£iituiciibcu vzeti, izmaknili, unesti, ukrasti. (£'iitu>cubuiig izmikanje, kradež. Cvntiucvfcit načrtati, očrtati, narisali, načrl naplaviti.
„ rine ISriebignitg — načrtati rešitev. ,, ciucn SSertrag — napraviti načrt pogodbe, načrtati pogodbo, (futuierfiuig načrtovanje, sestava, (iittiucrteit vrednost, veljavo vzeti, zmanjšati: raz-vredili.
(šiitluertuug zmanjšava, jemanje vrednosti: raz-vredba.
(Slltluirfelu — razviti, razvijali.
„ ifidtigfctt ■ - delati, delaven biti.
ftBrperlidj itnb geiftig uolifoiumnt eiitiuicfelt fcilt — telesno in duševno popolnoma razvil biti.
(Suttuidrliuig — razvoj, razvitek. (fiittuurf — načrt, osnova, osnutek, črlež. „ ber Srlcbigung — načrt rešitve. „ ciltcž (Mejetje* — načrt zakona. (Siit^ieljcu iscmnnbnn otninš — odvzeti, odtegnili komu kaj.
„ fid) riner Virbcit — izognili se delu. „ fid) ber Strafc — odtegniti se kazni. „ ber bcijorbiidjen SBerfiigimg — razpolaganji)
oblaslva odtegniti. „ bn>J SSort — vzeti, ustaviti, odtegniti besedo, (fut^irlpiiig odlezanje, odvzetba. vzetba. izmikanje. „ ber SSorgimg — preklic upanja. „ rineš ©etucrlieš — vzetba obrta.
-2t!
Sntjfiubbnr, iMitgunbticf) — vnetičeu, vneten. (iiit,',iiiibmig — zažig. zanel.
„ (Sitranfijcit) vnetie.a. (ŠntjtOiicu razdvojili, razpreti.
„ fid) spreti se. skregali se. (S'pil)rmic kuga. kužna bolezen, epidemija.
„ ¡Bcridjt poročilo o c-pidemiji. (iptocrmis pokožiea. površna koža. (ipi,',ootir živinska kužna bulezen. (iporitr doba. razdobje, (irnditcu meniti, misliti, sodili.
ftdj eradjte eS fiir notljiucnbig ■ - meni se potrebno zdi. „ baši mnenje, misel.
SRadj etgenem ISradjton - po svojih mislih: kakor se mu zdi: kakor sodi. tfrb=, (frbe- dedni, dedinski. „ Sinit — «ledni urad. „ Slnfall pripad dediščine. „ Mnfimtdj pravica do dediščine. „ ilutrctnnn, -Slntritt — nastop dediščine. n bcrrdjtif|t vpravičen k dediščini, vpravičen dedovati.
n ISinjrl.uing — postavitev dediča. n -erfifircit fid) — oglasiti se za dediča. n Ifrfiarung oglasitev za dediča. „ -ISrfiiinmg bebingtc, linbrbingtc — pogojna, nepogojna oglasitev za dediča. n lirflarung ans brat ©rfc&c, Jejtamente, (SrbDcrtragc — oglasitev za dediča na podlagi zakona, oporoke. dedinske pogodbe. n fabig zmožen dedovati n '&iif)icifeit - zmožnost dedovati. n rti'f)(cr — podedovana napaka, hiba. n -3eilib slar sovražnik. n 'Solgc — dedno nasledstvo.
lii
252
Grb=go(gc gefc$(id)e, tcftamciitairifd)c, DcitragSmafiinr — dedno nasledstvo zakonito, oporočno, pogodbeno.
„ *SoIgcorbnuitfl — red dednega nasledstva. „ »goigercdjt — dednonasledno pravo. „ «©aiifi, (šrmcrfmu!) ciiieš .^anbciancfdjaftcs bitrrf) Grbgaiifl — pridobili obstoječo trgovino po dediščini.
„ '©ebiir — dedna pristojbina. „ -©lit — dedno blago, dedina. „ -^nterepent — dedni deležnik. Grblnfjcr — zapustnik. Grbino - brezdedičen, brez dedičev. Grblojce ©ut — brezdedično blago. Grblofc Srrinffieiifdjajt -— brezdedična zapuščina, zapuščina brez dediča. Grb- "^fldjt — dedni zakup. „ -s4idd)tcr — dedni zakupnik. „ »s^ad)tgiit — dedno-zakupno posestvo. „ ^ndjtljcrr — lastnik detlno-zakupnegn posestva. „ ^ntfjtucrtrag — deduo-zakupna pogodba. „ »v.|$adjtjiii3 — dedna zakupnina. „ »Šicdjt (im objcctiuen Sinite) — dedinsko pravo. „ 'Sicdjt (int fiibjcctiDcii Sinite) - dedinska pravica. „ iKcdjt gemeinidjaftlidjcs - vkupna dedinska pravica.
„ -9{ed)t«f(age ložba za priznavo dedinske pravice.
„ -SMcdjtSjtrcit — pravda o priznavi iledinske pravice. „ -SRcdjtetitci — ime, naslov iledinske pravice. „ Stanten — dedne države. „ Steuer — davek od dediščine. „ -S to ((nt dedni rov. „ 2tiicf — dedinska slvar. „ lijeii — dedinski delež. „ '1f)ci(ung — delitev dediščine.
-243
(?rb'Tf)riiim(]$flnf|r tožba zaradi «Iclilve dediščine. „ IfifilHngSttorfctiriftni predpisi o delilvi dediščine.
„ SifriinilbiuJIfl iledinska razprava. „ iicrtrftfi iledinska pogodba. „ SBergiriit - odpoved dedinske pravice, odpovedali
se dediščini. „ »SilM večna ilača. dedna dara. „ ^indgut — večno-dačno posestvo. „ rfiii*lu'vr lastnik večne dače. „ ^inomoiiii večnodačnik. „ '$iit*ocrtvar| ~ " dedno-ilačna, večno-dačna pogodba, (irbc dedič. „ flffrtilidirr, trftnmnitaviithcr, ucrtransinagitirr — dedič po zakonu, oporoki, pogodbi: zakoniti, oporočni. pogodbeni dedič. (frluMi dedovati, podedovati, (irbctciicr 3C'W uaprofiena priča, (frbictcu iidi 511 rtloos. gum lSibe — ponuditi se k čemu. k prisegi, (frbittcu izprosili, priprosili. (frbittcnnifl srd. jeza. razdražba. (frbliri) deden, dedinski. dedičen. (frblos ftcrbcn umreti brez dedičev, (fvbrcdjcii rine Iliiir vlomiti vrata.
(r rili ©ii'fli'1 — odpreti pečat, razpečatiti, odpe-eatiti.
(irbrrriiunn flerid)tlidjcr Sicgrt — razpečatba sodnih
zaklepov, pečatov, (irbriiiflcu cincn Seiuris, Uiadirocis — dokazali, izkazali
(irbidmft — dediščina.
11 fliiiiofnllnic pripala dediščina. h rubenbc ležeča dediščina, nenastopljena dediščina.
tu*
-244
(irbfrf)nft in SBcfin neumen — dediščino v posest vzeti. „ cinanttoorten — dediščino prisoditi. „ bcniitjcjt — dediščino vživati. (Sr&id)nft8»2lušciiianbcrfc5)Hiig — razdelitev dediščine. „ -Wc6iir — dedinska pristojbina. „ «(Maubiger — dedinski upnik. „ »ffinuf — kup dediščine. „ "Silagc — dedinska tožba. „ "SDiaffc — dedinska sklada. „ -žBndjc — dedinska reč. „ -Sijcilung — razdelitev dediščine. „ »SSerijaubiimg — dedinska razprava. 3m (Srl>id)aftšUK'ge — po podedovanju. (Srbgcfdjofo — pritličje, (frbidjtcu — izmisliti.
„ atcdjtsgcfdjaitc — izmisliti pravna opravila. (*rbid)tmig falfdjcr Umftonbi — izmišljevanje lažnjivih
okolnosti. (irbricfc — drča.
(Srciguta — dogodek, primerek, slučaj.
„ ¿ufčitligcš — naključje, naključba. (ircrbcu — podedovati, pridedovati. (?rfnl)ruug crgibt — skušnja kaže.
„ bringen in — izvedeti, pozvdeti. (Črfiubcr — izumnik. iznajdnik.
„ «9icd)t — pravica izuajdnikova. „ -6d)U(j — varstvo iznajduikovo. (£rftiibiuig — iznajdba, izumek. (irfuibiuigs^iitnit, «$vil)iicgiuni - • iznajdbeni patent,
privilegij. (frfHcjjcit — iziti, na svetlo priti.
Tn« Urtljcii ift crfloffcii — razsodba je bila izdana.
(Sine SSerorbnuiig ift crfioffcn — naredba je izšla, je bila izdana. Grfoig — usi>eh. izid. posledek.
II II
«ir»
Taš SRedjtsmittel mar üoit Ei'folg begleitet — pravni lok je imel uspeli. Erfolgen — zgoditi se. nastopiti. nastati.
Tie 3iu'iiciiia[)mc beö Sdjeines bat 3« erfolgen
list naj sc vzame nazaj. 9iad) erfolgter Bnftimnuing ber beiben Käufer ko sta privolili ol>e zbornici. Erfolglosen izročiti, izdati. Erfolgloifuug — izročitev, izročba. izplačilo.
„ ber Tepofiten — izročevanje pokladov. depozitov.
„ an ¡Scnianben — izročili komu. Erfolglnffiiiigs^lnftvag — izročilni nalog.
SetuiHigiing — izročilno dovolilo, »©eflld) — prošnja za izročitev, izročilna prošnja. Erfolglos brez uspeha. Erfolgreidj uspešen, z uspehom. Erfolgreidjerc ü!3emirtfd)aftung — uspešnejše obdelovanje.
Erforbcrn zahtevati, potrebovali.
sHfcinc ^flidit erforbert es — moja dolžnost zahteva, veleva.
35ic ei bie Umftänbe erforbcrn - - kakor okol-uosli naneso.
Erforbcrniö — potreba, potrebščina, potrebnost, zahteva.
"Jfad) beni Erfovbcniifie ■ po potrebi, kakor potreba nanese. „ orbenttirfjcš nnb aniievorbeiitlidje» — redna
in izredna potrebščina. h gc)e(,uid)c£ — zahteva zakona, zakonita potrebščina.
Eilte grift nad) Erforbernis ber 3lrbeit be ftinimen — odredili rok. ki je za delo potreben.
•J to
(Srforbcrnific rine* giftigcn fficrtrngeč — potrebnosti
veljavne pogodbe. (?rforfd|cit poiskati, izsledili; pregledati, ovedovati. ($rfurid|iutg — preiskovanje, zasledovanje, pozvedo-vanje. iskanje, popmševauje. „ ftrafbarcr $nnb(uugcu - - zasledovanje
kaznivih dejanj. „ bes SSermogciiu — pozvedovanje imovine. „ ber S5ini)r§ctt — pozvedovanje po resnici. (Srfrngcn etlunš — izprašali kaj. po popraševanjn kaj izvedeti.
(Srfrcitcit fidj eiitee fflorreditee vživali predpravieo.
prednost. (Srfiillbarfcit — izpolnivost (Srfiilleu — izpolniti, dopolniti, storiti. (£rfiillung — izpolnitev, dopolnitev.
„ ber 4)ebiiiguitg — izpolnitev pogoja. „ 3cit, Crt ltnb Strt bcrfelbeu — čas. kraj in način izpolnitve. (irfiiHmigo=Eaution — varščina za izpolnitev. „ 'ISib — dopolnilna prisega. „ -Stniipel — dopolnilni kolek. „ -SJeripredjcn obljuba izpolnitve. (£rgniijcit — dopolniti.
„ bfli Slušuiaf) - ■ mero dopolniti. „ bit' SBerljaiibtuiig - - razpravo dopolnili, (^rgnitjcube «eftimmungen - dopolnilna določila. Grgniijitttg — dopolnitev, dopolnjevanje, dopolnilo.
3n (irgdii,',uitg — dopolnjujoč, v dopolnilo. „ be« .'pecre»? — dopolnjevanje vojske, armade, (šrgaujuuge* dopolnilni, dopolnjujoči, dopolnitve». „ -Snnb — dopolnilni zvezek. „ -«ntaidoitij-tiabre — dopolnilni bataljonski kader.
„ «iBcbarf — dopolnilna potrebščina. „ -©eftimnuing — dopo'nilno določilo.
247
ttrg8n}ititji0*33etueiš - dopolnilni dokaz.
SBejjirf dopolnilni okraj. »53cjirfŽ-Kommaubo — poveljstvo dopolnilnega okraja.
"®e,yri8«(5iitti)ciiuiig - razdelitev dopolnilnih okrajev.
'(Sefdjmoritrr — nadomestni porotnik. -§c|t — dopolnilni sešitek. fiiftc ber ©cfdjroovnen — dopolnilni zapisnik porotnikov.
"■¡Pvufuiig - dopolnilna preskuSnja. Šiidjtcr — dopolnilni sodnik. Statioit — dopolnilna postaja. «Urlijic — dopolnilni prvotni imenik. «¡Bcrfciljrcu — dopolnilno postopanje. SBcrtrag — dopolnilna pogodba, itfnijl — - dopolnilna volitev, (frgcbcii, gJebcnfcn cvgcbeii fidj — pomislek se pokaže. 53ei ¡id) crgcbeitbem 3$crbndjte — če se obudi sum. (Srgcbuis izid.
„ (Siefultcit) — posledek. uspeli. ii igolflCi — posledica. „ bet Šlbrcdjuuiig — posledek obračuna. „ ber Simtsljanbiiiiigen — posledek. podatek uradnih del.
„ ber 5bcviiti)uug — sklep posvetovanja, uspeh
posvetovanja. „ ber fflemeisfuljnutg — tO, kar je podalo dokazovanje; kar je dokazovanje spravilo na dan.
h bes ©trafDcrfafjreits — kar kazenski postopek
spravi na dan. a ber SBorcrijebimgeu - - uspeh, podatek uvodnih pozvedeb. a bes SSklilnete* — izid volitve.
(?nicl|cii, bns ISrfcnntnis crgeljt razsodek se stori: razsodilo so izda.
ISiitc ergniigritr Scrorbimnfi — izdana naredim.
„ (ciljni izdati kaj. „ inficn cincii ©efef)! — izdali povelje. „ Ifliicn bit* SRcdjt — učiniti pravico, skazati pravico.
(Srgrcifcn — prijeli, popasli. zasačiti.
„ bic SippcHation - podali apelncijo. apelovali. „ cinc Šcfdjlucrbc — priložiti se. „ Scfij} — zaposesti. „ bic fvint^t ubežati, uskočili. „ bir ©elegcnljcit - priložnost porabili: priložnosti se poprijeti, si; držati. „ Sicdjtšmittfl — pravnega loka se poprijeti. „ ben ŠRecijtžtucg ■ - pot piavde nastopili; pravde se loliti.
,, ben SRecurs poprijeti se rekurza: vložiti reknrz.
„ cincii fficrbrcdjcr — zasačiti, uloviti, ujeli Ini-dodelnika.
„ nnf bor Sijnt - zalezti. zateči koga na samem dejanju.
(i'rflrcifcrsniitl)cil zasačnina. (i-rgrcifitiig — ujt tba. prijetba. zasačim, (frljnbcit - vzviSen. visok.
„ ibon iirbcftcn) — izbočen, izbokel. (frltnltrit ibchKtljrcni - obraniti, izdržati. obdržati. „ (criangeiii — dobili, prejeti, doseči. „ ilintcvfinltni, (uisfjciftcn) — vzdržati, rediti, živili.
„ Siuftrag — naročilo prejeti, dobiti.
Slnfrcdjt crljnitcit bieibcn — v veljavnosti ostati. (Srl|iiltiiiifl ohranitev, obramba; prejem, vzdrževanje.
2itl
(irl)iiltiiiig bes SBefilJilnnbc* — ohranitev posestnega stanu.
„ Doli OJebčiubeit — vzdrževanje poslopij. (Srl)iiltuiigi>4lofteii i(Srnäl)nuigSfo|tcii) — stroški za pre-življcvaujc. za prehiano. „ Soften (bei ©ebäubciil ■ - stroški za vzdrževanju (poslopij). (£rl|(irtcii potrditi, dolrdili. utrditi, dokazati, dois-tiniti.
„ eiblid) s prisego potrditi, (frlicbeii ' ermitteln) — pozvedeli. o vede ti. preiskati, preiskovati, popraševati. „ Wbfdjriften uiib Slnšjiige • prepise in izpiske jemali.
„ bie Slnflage obložbo dvignili, obtožiti. „ einen t'lnftaixb - pomislek sprožiti, spotikati
se na čem. „ 311111 Ste)tf)iuffe potrdili.- skleniti. „ eine ©efdjluevbe piiložbo oglasiti, pritožili se.
„ einen ISiiiiunnb, ISinfpradje, (Siniprudj vgo-varjati.
„ Weib vzdignili, potegniti denar. „ eine Sloge vložili, podati tožbo. (Srl|cblid| znamenit, tebtovit. važen.
„ für bie llutcrfndjuitg važen za preiskavo. 1, erfdjlueren izdatno, znatno otežili. (Srljcbliriier Üßaiigel važ«n nedoslaltk. (irl)cbitug — pozvedba. pozvedovanje. ovedba. „ einer Abgabe pobiranje davščine. „ »on9lbjd)vifteii — jemali prepise, prepisavati. „ in beu itbefsftanb — poviSlm v plemsivo. po-
plemenilev. n uon Vliigjiigeu — izpisovati, r, Don Saten — pozvedba dat. 11 flef)t 311 — pozvedovati pristoji.
450
(£rl)rbiutn »011 Steucrn pobiranje davkov.
„ bcš Sfiatbcftaiibca — pozvedba dejanskih
okolnosti. piizvedba uči na. „ mi Crt liiib 3tclle — pozvedba na samem mestu.
(vrlicbiiiigcit beljufa Miiicfliuig linicr fflritiibbudicv
pozvedbe za napravo novili zemljiških knjig.
„ nbfrf)!ioficn • - pozvedbe dognali. „ ciniritcii pozvedbe pričeli, uvesti. „ pttcflcii - pozvedbe vršili, pozvedovati. „ Tinti uorsnucijmcii iibcr bn* Sutrcffcu Ser SebiliflllltflCii — pozve naj se. so-li ¡/.polnjeni pogoji. (Sr()cbHn<)3°9(rtrit — pozvedbeni spisi.
„ -SRcfultotc - uspeli, podatek pozvedeb. „ 'Smilili bcr iiiidjitucriniicubc - prihodnji izplačilni obrok, (frliriidjcn, jicljc crforbivu.
Ter 5yciU criieifdjt rine S-Bcriirfiiditifliimi — slučaj zahteva, tla se ozira nanj. ($rl)cllcn mis ction« videli se. kazali se. razodevali se. (i'rl)obciirrmnftrit — kakor se je pozvedelo. (*rl)ul|rit povišali.
(i'rl)ii|;iiuft i bcr (Siuiage) povišba. pomnožim ( vloge).
„ bcr ©cbiir povišek pristojbine. (frl|olcn fid) »intlv? bci ^ciimnb za svel poprašali koga.
„ fid) feinen Sdmbcu gene« ¡Jemnnbcn iskati odškodbe, povračila škode pri kom. (trliuluttg luibcr Semnnb fndicit iskati povračila pri kom.
(Sriiiucrn spomnili, opomnili.
„ (crii)fii)iien) - omenili, v misel vzeli. „ nit bic .fieiligfcit bcš ISibcsi opomnili svetosti prisege, opomnili na svetost prisege.
I? "l I
(?riiiiirriiiit| spomin.
„ iErmaiiiiiiitg) - opomin. „ ait bru nbgclcgtcii (Sib opomin na položeno prisego. „ niif čine. 9{ed)iuiiig -- opazka na račun. <sii (Sriiiitrvuufi briiiflcn opomnili. 3Jfeineib3-(£rilutcr 11113 — opomin na nasledke krive prisege, (frimicriiiigcii gegeii bcn 4ierti)eiliiitfl8eutiuurf opazke proti razdelbenemu načrtu. „ ber "^nricint nu bic Sadjuei-ftanbicicu
opoinlie. opazke stranek izvedencem. „ nmdieii delali opomnje, opominjali, (^riuucriuigourrmugrii dušna pomnivosl. (frfruurii spoznali.
„ (iiber etiuns) razsodili, odločili. it nnf cincu liib soditi ua prisego.
Ter liib, nuj tocidjeii mit bom llrtljciie cifninit liuirbr prisega, na katero ji' liilo z razsodbo sojeno. „ iiber bie (Siltigfcit ber 61)c razsojati o veljavnosti zakona. „ 311 -Kodu razsoditi, za pravo spoznali. a nuj ©trnfc prisodili kazen, obsodili v kazen.
(?rfciincit&c ©el)i)rbc razsodno oblaslvo. razsojajoče
oblaslvo. razsojevalno oblaslvo. (Hcmitiii* razsodilo, odločba
11 idiiebSgcridjtlidjc* razsodniški izrek. n ifillen razsodilo izreči, razsoditi. 11 jdliipfeu razsodilo storili. n ©eliorbc - razsodno oblaslvo. n ^cidieib razsodni odlok. n ©cridit razsodno sodišče, sodeče sodišče.
n 3$erfaf)rcii razsodno postopanje.
2;, j)
(Srflrircii — razložili, razjasniti, pojasnili. „ čin @eie|} — razlagati zakon. „ Seninnbeit für eilten Scrfdjmenber, für mahn finnig — proglasiti koga za zapravljivca. za blaznega.
„ ben SSiilen — izreči, izusliti, razodeli voljo. „ bie Gonceifion niš crfofdjen — izreči, ilaje
koncesija izgubila svojo moč. „ bieSormerfung afd gcrcd^tfcrtigt -izreči opra-
vičbo preilznambe. „ ben (ifjcucrtrag ltngiitig izreči zakonsko
pogoilbo za neveljavno. „ 3cnmnben fiir idjnlbig, unfrfinlbig -- za krivega, za nedolžnega spoznali; izreči, daje kilo kriv, nedolžen. „ fiir ocrfallcn — za zapalo izreči. „ Semonbcn uotljäijrig proglasiti koga za polnoletnega. (Srflfirtc 9lbfid)t - izrečeni namen. CSrflnruag — izjava, izročilo.
„ abgeben - izrccilo oddali: izreči, izjavili. „ begiaubigte poverjeno izrecilo. „ eibcžftfittige — izjava namesto prisege, prisego nadomeslujoče izrccilo. „ fcieriidjc ber CšinroiKigiing - slovesna izjava privolitve.
„ icfyttuilligc — naredba poslednje volje „ ber ffioHjčifjrigieit — proglas polnoletnosti. „ bei? fcOtcn SBilleiiS— izrccilo poslednje volje. (*rftntbiguitgen einleiten — pozvedovali, popniševali. (Srlng vlaganje, vložba, položim, polaganje. „ geriditliiiier — sodna položba.
(Wegen, nnrfi, bnrcfi tirlng — vloživši. položivsi. (?rlngš»fflniiieifuiig$biid)--knjiga nakaznica za položite. „ 9ii: ",eige naznanilo o položbi, položno naznanilo. „ ©egenftanb — predmet položbe, položek.
25 3
®rlaflo=(ici'ucf) — položna prošnja. „ Scfjcin — položni list. položnica. „ £ag — položni dan. (frlnugcit — doseči, dohiti, zadohili. steči.
„ bic ©cfricbtgung auš cincr Sadje — zadohili
plačilo iz kake reči. „ eincu Šefi (j — posest zadohili. „ baš? C£rbrcd)t — zadobili dedinsko pravico. „ (5Jcluai)r — poroštvo doseči.
3Hnnrn 24 Stiinbcn nad) eriangter itcnninte — v 21- urah po dobljeni vednosti; v 24 urah po tem, ko izve. (£rlnuguug — dosega, zadobilev.
53clntf3 (Sriauguug — da se dobi. „ ber SBolljrif)rigfeit — doseči polnoletnost,, (irlnfs eiucr Sicljorbe - razglas, ukaz, razpis. „ eiiter Sdjulb, Strafc — odpust, odpustek, popust, izpreglcd dolga, kazni. CSrfnffrit — izdati, razglasili.
„ fitadjiaffcn) — odpustiti, i z pregledati, prizanesli.
„ SInorbnungcn — dati ukaze. i, SBcftunmuiigcn - izdali, razglasili določila. a cin (ScfcnntniS ■ razsodilo izdali. a ©rlaiilcritugcn — razlagali; pojasnila izdati. „ liricbigmigeu — rešila izdajati. „ eiit ®cfe§ — zakon dali. h eitte Strafc kazen odpustiti, izprcglcdati. h cinc Sd)itlb — odpustiti dolg. h cinc S>crfiigung • • izdati ukaz. naredho. h bic ijtcjii crfovbcrlidicn Scrorbnungcn — izdali
v to potrebne ukaze. „ cinc SBorfdirift — predpis izdali. i, eiueii 3afi(nng3bcfej)t—izdati plačilno povelje, ttrlnfiitng — izdaja, izdava, izdajanje; odpust, odpuščanje. izprcgled.
•_>.-> i
(šrlnjfuiift ber Sdiulb odpust dolga.
„ uott ®orfdjriften izdajanje predpisov, (f'rlniibitie — dovolilev, dopust, dovolilo, pripustilo.
„ »Scfjeiii — dovolilni list. dovolilnica. (Erlaubt dopuščen, dovoljen, pripuščen. (frlniidjt presvetlost.
l?rltiiiîern - pojasniti, razjasniti, razložili, razlagali, tfrlfliitcrilltfl — pojasnilo, razlaganje, razjašiijevanje. lir Iii uteri! »neu (im iKcdjitttugiproreffe) — pojasnila, (irlrbiftnt -- rešiti, reševati. (Srlebiflte Stelle — izpražnjeno mesto, (frlebigtcr (irbtfjeii nevzeli del zapuščine. (?rlcbipiig — rešitev, rešilo.
„ entworfene načrlana rešitev, načrlano rešilo.
„ bes ©cidjaftžjtiicfcž rešitev uradnega spisa. kosa.
S» (Srlebiflintfl bei Rendîtes ■ rešujoč poročilo.
iBon ber (Svlebiguufl Jrniiiubcii ucrftiiubiiieit — rešitev komu naznanili, o rešitvi koga obvestili.
„ filter Stelle — izpraznilev mesta. (£rlfbi<iiitt(|e'(hitu>urf — načrt rešitve, rešilni načrl. (Erlegen vložili, položiti.
„ eilte liniition ■ varščino položili, (irlcflrr položnik.
(*rlcid|tcruufl - polajšilo. olajšava, olajšilo. (frlribrti einen Sdwbeii škoilo imeli, (irliegru bei Weridjt shranjen liili pri sodišču, (frlös izkupilo.
l*rlöfd|fit minili, ugasniti, prestati, nehali.
Tie Slufioge erlifdit obtožba ugasne. Ter Slufprucf) trlifdtf — tirjatev ugasne. Ter Siriueis rriifdjt — dokaz mine. Tie ßotteeffton erlifdjt - - dopustilo mine.
21).)
Tuš ©cfcj} or(ifd)t — zakon prestane. To? 9?cd)t crlifdjt - pravica ugasne.
crloidjcn erfiarcn — izreči, da je kaj izgubilo svojo moč.
sJiodj nidjt ertofdjcne(Scmbcntioit Se veljavna pogodba.
Grlofd)c« bcr Scgfinitiguiig — konce ugodnosti, (irlofdiuiig — preslanok.
„ bc§ "Jliifiagcrcdjtc* - obtožna pravica mine. „ brš S8c|"i|}cš — prestanek posesti. „ bcr jtrafbarcn .§nnblitngen — prestanek
kaznivih dejanj. „ bcr SBoimunbfdjaft — prestanek varstva. (frlSfdpnigsnrt — način prest anka. (?riiiiid)tigcu pooblastiti koga. oblast dati komu. (*rmiid|tigrt fetn pravico imeti, smeti. (?rui(iri|tigiuig pooblastitev, pooblastilo, oblast. „ jUl' ®cijnubiuiig — oblast opravljali. „ jur ^rorcfSfiifjriiug — pooblastilo za prardanje.
(irni(iri|tigmigii=2>enct s privolitvo preganljivo kaznivo dejanje.
(£rmnl)iiuug opomin, svaritev, svarilo, (friuntigclii — manjkali, pomanjkati, zmanjkali, pri-manjkati.
3>nš ©cridjt mirb uidit crmnngciu bcit iBcridjt fcinerjcit oorjuicgnt - sodišče ne bo opustilo. o svojem času predložili poročilo. S» ©rmnngclung nnbcrer SBetocišmittct — če ilrugih dokazil ni. K-rmnijigung — znižha. (friiicffcM izprevideti, prevdariti. presodili.
„ bn§ — izprevidnost, razsod, prevdarek, izprevid.
sJincI) CSrmcffcn — po izprevidu, po mnenju, kakor ho razsodil.
Griiicficn bittigc* obcr frcicS bcš 9iidjterS pravifr-n razsod. izprevid sodnikov. (Sine Gadje ^cnianbc» (Sriiicffcn an^eimftcflrii — reč prepustili previdnosti koga. (Sriiiittehi — izvedeli, dozvedeti. izslediti, ovedeli. „ bic (Srfjoining bcr ©cbiir — izračunili povišek pristojbine.
„ bic Sntfdjiibigung — odškodnino izmerili, izračunili.
„ bni Sicinertriigni« — čisti donos izračunili. (Sriiiittcluug — določba, izračun, izvedba, dozvedlm, pozvedba, uvedba. „ bcr (SHtfdjiibiguiig — določevanje, izraču-
nanje odškodnine. „ bcšS S[)Qt(icjtaiibc» — pozvedba učina. „ bcr 2Baf)rI)cit — pozvedba resnice. „ bcš SBJcrtcS — določba, določevanje vrednosti.
(Srmuittcritug liub 33clcbmtg spodbujanje in oživljanje.
(iTitnl)rcn — rediti, živili, hranili. (?rufil|rcr - icdilelj, rejnik.
(Smiiiiruug reja. redilev. živež, brana, prehrana. (Sruriiiicii — imenovati, poslavili koga za kaj. (Srucnnuiig imenovanje, postavljanje, postavitev. „ cinc'0 Scmnlm imenovanje uradnika. „ cinc-3 Srbeti postavljanje dediča. (irnciuimiiVJ-Tccrct — imenovalni dekret.
„ iHcdjt — pravica imenovanja, postavljanja. (Srncucrii cincit SScrtrag ponoviti pogodbo.
„ cinc llrfitubc obnovili listino. (Sriicncnuig obnova, obnavljanje, ponova, ponovitev.
„ »nii llrfunbcu obnova listin. (irncitcriuigo=iJcrmiit - obnovili, obnavljalni rok. Cfruft, crnftlid, —
resen, resnoben, ozbiljen. vjizen. „ (ftrcng) — o a ter, osoren.

(îriift crinncrn 3cmnnbcn — koga oslro opomnili.
„ uuirfliciji — resen. resnoben. resničen: /.ares. (Srnftcr 23iHc — resna volja, (irutc — želev.
„ igrudjtcrtriig) — letina (frûffncii ibcïannt înadjcil) — razodeti. odkrili, naznanili.
„ eincn Srief, fin Siegcl — odpreti, razpeèatili.
odpečatili pismo, pečat. „ bon (£oncur& — razglasiti konknrz. „ tSrcbit — kreilit dati. „ oiit Oiofjcimui» — skrivnost razodeti. „ bn» ©runbbnd) - odpreti zemljiško knjigo. „ cinc nono ©rnirtbitdjSeininge — začeti pisati
nov zemljiškoknjižni vložek. „ bnš Urtljcil nittubitrfj — sodbo ustno razodeli. „ bic SSerijanblimg — začeti razpravo. (Ëroffiiuug — naznanilo, razodeva, začetek. „ cinc* JBcfdjlilffcS — razodeva sklepa. „ non Sricfcn odpiranje pisem. „ bo» Goncnrîcî - ■ razglasitev koukurza. (Sriirtcni pretresali.
„ Inuècillftiibcrfcuoii) — razkladati, razlagali. „ cinc grnge — v pretres vzeli, pretresati pra-šanje.
(friirtcruiig prelresovanje, pretres, razgovor.
giir bic criifiopfcnbc nnb indigomanc Lšrortc ru lig Sorgc trn gen — skrbeli, da se bode do dobrega in stvari primerno prelresavalo. h boi* tehten factifdjcn ©ciifcftanbc» — prelresovanje zadnje dejanske posesli. n politijdjc političen razgovor.
Uittcr îmiftiiiibiidicv Ërôrtcrung bor 3f)nt -obširno razloživši dogodek, (-frprciicn — izsilili, izsiljevati. Cirprcfîmifi izsilita, izsiljevanje.
17
•ins
(Sryrobett — izkusili, preskusiti, poskusili.
,, iid) — sknzati se. skusiti se. (frprobtl)eit — skušenost. (trprobnng — preskušnja. CirrcctiuuO'UvFiinbc — uslanorilna listina. (vrrcid)cu — doseči.
„ ein Stltcr — doživeti, učakati. „ bic Sliiinbtgfcit — dornsti. „ bic HoUjfifjrigfeit — doseči polnoletnost. (irrid)tcit — ustanoviti, napravili.
„ eilt gibeicommifš — ustanovili fidejkomis. „ ein Scftnmcnt — napraviti, naredili. delati oporoko.
„ eine Urfunbc — naredili, delali listino, pismo. „ einen Herein — ustanovili društvo. „ einen Siertrng — sklenili, napravili pogodbo. CSrrid);er — ustanovnik. (£rrid)tnug — ustanovitev, naprava, osnova.
„ eine« 3nbeittariiuns — naprava popisa. „ notarielle einiger SKedjtägefdjäfte nolarska
naprava nekaterih pravnih opravil. „ nnb (Srtocitcruug ter Sdjnien — ustanavljanje in razširjanje šol. (Srrtd|titug&*lMunbe, 3nftrHmcut — uslanoviliia listina, (irfnl} — vračilo, povračilo, odmena. odplala.
„ ber ©criditžfoftcu - povračilo sodnih stroškov. „ bes Sriinbeui' — povračilo škode, odškodha. „ bes Sdiabens nnipmlien zahtevali, da se škoda povrne. „ ieifteil povračilo dati.
Hollen Erffllj leiften vso škodo povrniti. „ 2tnipnid) pravica do povračila. „ ilniprud) wirb erljoben — povračilo se zahteva. „ -SJetrng — povračilo, odškodnina. „ -gorberuiig povračilna lirjatev. „ ©efdimorner nadomestni porotnik.
dr»!3
(irfnii« Slirtfle - tožba na povračilo. „ »Seiftling povračilo, povrnitev, odškodba. „ AUnun — nadomeslnik. „ "liflicftt — dolžnost Škodo povrnili. „ pflirfjtig - dolžan povrniti. „ ;UYd)t - - pravica do povračila. „ ilicferuc - nadomestna reserva. „ -Stcfcroift nadomestni reservisl. „ Sfttdjtcr — nadomeslni sodnik. (Srfdiriucu (foiuineiu priti, znajti se.
„ ifici) jCigClti — prikazali se. pokazali se, objaviti se.
„ oor ©eridjt - priti k sodišču. „ Oci bcr iEagfn&ung ■ priti k naroku.
Ste erjdiciiicnbe ^nttei - stranka, ki prid". Tie 3eitfdjriit litin ju eridjeiuen ctuf - časnik neha izhajali.
iic 2d)iilt> erfcfieirit getttgt dolg je poravnan, poplačan. „ bas — prihod.
o ni perfoniidjeit (Sridjeinen entfjobeu fein oproščen liiti dolžnosti, priti sam (osebno).
Sum pevioulidjcit liridieiueu «crpfliditct feiu - dolžan bili. osebno priti. Som Jagc bos liridjcincnč eiueo ©efcijcS oil dneva, katerega je bil zakon izdan. (?t'|ri|lci(t)cu ]iriliholapili, izviti, po zvijačnosti dobili.
i, cilte Steilc vlezli se. v službo, (frfdiupfrit beti gnusen 9ind)(n]3 povzeticelozapuščino. f, beu Sireitgegenftnub - ■ pravdno stvar do dobrega pojasnili.
®ic linije ift erjdjopft — blagajnica je prazna.
Ser iiadilnfo ift burdi ^enunditniiie erjdjiipft zapuščina je po volilih pošla.
17*
200
(Srftiiuvfcub — popolnoma. <lo dobrega, do jedra.
(SrfdjBpfcnbe llnicrfuc^ung nadrobna preiskava.
(?rfd)uvf»nn, nnd) (irfdjopfimg bcš jebinctt SJocrntfjcS —
kadar pojide sedanja zaloga, (f-rfdjrottcn (53. ©.) — doseči, prikopati. CSrjd)iittcrn brit (irebit omajati, izpodkopali kredit. „ bie ©inubluiirbigfcit omajati, zmanjšati verojelnost. Ci'rfd)iittrntng — pretres, prctresanje, stres. (£rfd)iucrcu — težiti, obtežiti. obtoževati. (£rfrt|lucrcttb — obtcžilen.
(Srjditurrriibcr llntftaiib obtožilo, ubtežilna okolnost. (Srfd)iucriiuii tež SBcrfaljrcnS — ovira postopanja.
(Srfd)h)cvhiiij nindjcn — težave delali. (Sriditticriiitfls4lniftnnb - obtežilna okolnost, obležilo. (frfcticn Sloftcn stroške povrniti.
„ bcn ©djnbeit — povrniti škodo, (irfiditlid) - viden, razviden, očiten.
„ ntad)Cit — poočititi, pojasniti, razložili, na
videž postaviti. „ nmdiut in ©iidjern zaznamovali, vpisali. ($rjid)tlid)innd)uitff poočitba, postavitev na videž. (Erftfecn priposestvovati.
„ cinc 9icd]t priposestvovati pravico
(SrjcftntrS Sledit priposcslvovana pravira. (Srfibiuin — pi iposestvovanje. (£rfiltiutflO=fni)ifl sposoben za priposestvovanje.
,, -Scit — čas. doba priposestvovanja. (frfpnrnie prihranilo, prihranitev, (irfpicflchtbc Stroje — svarilna kazen. (Srftitttcn cinc Sliijcigc naznaniti, ovaditi.
„ Ukridjtc nnb v?lii;,eiiieit — poročali in naznanjali.
„ Giiifoinnienfbcieitntniiic napovedi dohodkov vložiti.
201
(Srftnttcn i einreicfjcn) bie ©ltrebe - vložili, podali odgovor.
„ fein ©litadjten — oddati, povedati svoje mnenje.
„ (erfetjcni einc Sndic - povrniti reč. „ eincn SSorfdilag nasvet o podelitvi službe slavili.
(Srftnttnufl — ]>ovračanje, povračilo, povrnitev.
„ (©crirfit) — poročilo. ®rftcf)cn rine Sndie bci eincr Sicitation — zdražili reč
na dražbi, (irftclicr — zdražitelj.
(frftcljiiitflo^rciš zdražnina. dražbena cena. (frftflcluircncr prvorojenec (iritgclmrt prvorojenslvo. Grftirtcn Jeninub zadušili koua. „ fid) zadušili se.
Tov (Srftitfte zadušcnec. (irftrcrflinrc ffaift preložili, odložili rok.
„ TniiiiHjintii odložni narok, preložili dan. (Srftrcrfcit — preložili, odložili: raztegnili, razširiti. „ fid) — obsegali, seči, razprostirati se.
Urtijcil loti iid) nidit lucitcr crftrcrfrn — sodba naj ne sega dalje. „ eiitc Tnflfnlirt preložili, odložiti narok. i, bir aiMrtinnifeit veljavnost razširiti. Krftrcrfitiirj — odložitev, oilliig. preložitev, podaljšanje. „ ber jvvift podaljšanje roka. n ber Snflfnttuiiit preložitev naroka, dneva. (irftrcrfiuino-SMcfcijcib preložili odlok.
h ©ejud) — prošnja za preložitev. ,, 'fioften stroški preložitve. „ 'Silcrbcr prosilec za preložitev. (£ritrid)tcrlid|c«i Urtlicii razsodba prvega sodišča,
prvosodna sodba. ®rfnd)cn — zaprositi, naprosili.
(£rutri|ru beti? — zaprosilo. zaprosili, prosita, prošnja,
iUiit bcm (ivjltd)Oit s prošnjo. (irfnd)tcr 3engc naprošcna priča. Grfuriitci' (iJeridit zaprošeno sodišče. C£r|ud|fd)rcibcii zaprosilo.
9Mit cinem ©riudjjrijrcibcn ficij turoben obrniti se z zaprosilom. (irtavvcit - zateči, zalezti.
„ ^cmnnben auf frifc^cr H)at zasačili koga pri samem dejanju. (irtl)cUcn imišfoigcn) • izdali, izročiti.
„ igebeit) dati. dajati, udiditi, dodelili, podelili.
„ 2tuSfiinfte - pojasnila dali. dajali. „ fine «citatigung be8 (Smpfnngeš — potriliti prejem.
,, bie «ehrittiguug — dovolilo podeliti, dovoliti. „ čine Kuuceifioit dopustilo podeliti. „ cinc (iJcnclintigiing odobrili. „ iKndiiirfjt -- oprostili, izpreglcdati. „ cilt »iedjt - pravie.o dati. dodeljevali pravico. „ ^emnnbcm bos 5)tedjt jum Šcfiljc — dodelili
koinu pravico <lo posesti. „ bic Snnction potrdili. „ bic 38eijlllig napotiti, ukazali, navodili) dati.
($rtl)ciluug bc« «aucoiticnfež — podelitev dovolila za gradnjo.
(frtrng, ISrtviigniš — prinos, donos, donesek.
„ nbloerfcit — donos dati. vreči. (£rtr(igui*nutl|ctl — delež prinosa. (Srtrng«i=9lii«5iuci& — izkaz donosa.
„ «Jviibigfcit ■ plodovilost. rodovitnost. „ (ufigfeit — neplodnost. „ »llcbevidniie — donosni prebitek. ($riticritug — zasledba. najdba.
-203
(frUMriifrn in 9icd)tefrnft — pravno mor dobili, doseči.
T it Spartei crroiidjšt bic Skrcdnignng iiicf>t — stranki ne nastane pravica; s tem stranka ne dobi pravice.
.picranž cnuarfi*t fein 9icd)t — iz tega ne izvira nobena pravica. £cr criundijcuc sdiabc — nastala škoda. (inund)icnc $cifon — odrasla oseba. (f'rui(igcn — pievdariti. premislili, preleblali, presoditi, uvaževati.
(irningnng — razmišljanje, prelebtovanje. prevdarek. ozir.
3n (iriučigmig, trni» — uvažujoč, da; z ozi-rom na lo. da.
9ind) CSnuiigitug bcr Uiuftanbe — uvažujoč, preinislivši, preteblavši okolnosti. 3n (Snuiigung ^iefjcu — pomisliti, prevdarili, uvaževati. (yriujil)fcii — izvolili, izbrati.
(inunlpicu omeniti, v misel vzeti, navesti, imenovati. (£rni(il)tit — omenjen, v misel vzet, imenovan, (fnnartcn — nadejali se. upati, pričakovati.
3it bcr billigcit liriuartiutg — kar se po pravici pričakuje, (iriucifcn — dokazati.
,f iid) skazati se, pokazati se. liriucislid) — izkazen, dokazen, kar se more dokazati, (čriuciolidicr 2d)nbc — izkazu» škoda (5'nucitcrn — razširili, raztegnili.
ff bic grift — podaljšali rok. (čnucitcruug — razširjanje, razširb», razširitev.
,, bco SfagcbcgclircnS • razširjanje tožbe-ncga zahtevka, (iriucrb pridobitev, prislužek. pridobitek. zaslužek. n biirgcrlidicr — državljanski (civilni) zaslužek. h genicinfdjnftlidjcr — vkupni pridobitek.

(Srtucrli lirfpriinglic^cr, abgcleitctcr — izvirna, izvodnn
pridobitev. (Srtucrbcit — pridobiti.
„ ctiune in feiitem 9tantcu burdj cincit Sinbcron — pridobivati kaj v svojem imenu po drugem.
(SrUirrbcr — prid<diivalec. pridobitelj, pridobitnik. (SrnicrbS^eidjfiftigimg — pridobitni posel. „ -ffiljig — zmožen kaj pridobiti. „ *3iii;igfcit— pridobitna zmožnost; sposobnost,
prislužiti si kaj. „ liub 35?irtjcf)nft3genoticnid)aft — pridobitna in
gospodarstvena zadruga. „ «®cjclijdjaft — pridobitna družba. „ -©nitih — pridobitni naslov. „ Sliittci - - pridobilo, zaslužilo. „ ' SZlltcllc — vir zaslužka, iz česa si kodo kruli služi, s i'im se hrani. (SrUicrbftciicr — pridobitni davek, pridobnina. „ (Sntnftcr — [iridobninski kataster. „ -Drittcl — pridobninska tretjina. „ -Seiftung — plačevanje pridobnine. „ «SJiitteifaJ} — srednji postavek pridobnine. „ patent — pridobninski patent. ,, ^ftidit ■ pridobninska zavezanost. „ pflidttig — pridobnini zavezan. „ 2d)t'iu — pridobninski list. „ 'SBorfdjrift — pridobninski ukaz. ©riucrbsi Titcl pridobitni naslov.
„ lmfabig — nezmožen kaj pridobiti. „ -Unfnijigfnt — pridobitna nezmožnost; nesposobnost. prislužiti si kaj. „ 'Unteniciimcn - pridobitno podjetje. „ -SerijaltllijlC — pridobitne razmere. „ «Stucig — vrsta pridobitkov, vrsta zaslužka. (Sruicrbuitg pridobitev, dosega.

Grtucrbimg brž (Sigeutbiiuič bttvd) 3u»uac§3 — pridobitev, pridobivanje lasti s prirastjo. (irnicrbtutgo^lct — pridobitni čin. „ «Krt -— pridobitni način. „ 'Wcid)iHft — pridobitno opravilo. „ -Urhtnbc — pridobitno pismo. ($riutr|riirrui(tjicii — kakor je dokazano, (frmirfftt — doseči, izprositi, pridobili si.
„ bir SRedjtfcrtiguttg einer SSornicrfiing — doseči. izprositi opravičbo predznambe. (inuirfuiig — dosega, pridobitev, izprosba. (iruinrbcnr* ^fnitbredjt — pridobljena zastavna pravica, (irjaljlitug iti suiantiitculjaiigcnbcr — zdržema povedati. Grj}af|tmi<|etocifc — pripovedovalno. (Srjcugcit nutt men)djlidjcv £janb) — narediti, izdelali, proizvesti, narejati, izdelovati, proizvajali. „ (Ulntnrprobiicte) — pridelati. „ ritt Sinh — zaroditi otroka. (Srjcugcr Doti Slotnrprobuctcn — pridelovalec. „ uoii ffiititftprobitctnt — izdelovalec. „ eittcS Sittbež — roditelj otroka. (Srjcitgiite izdelek, pridelek.
(irjciiguug — napravljanje. narejanje. proizvod, pridelovanje.
($rj)Cuguuge*$ioiti'ii — stroški za narejo, narejni stroški. „ sJJictl)obi — način izdelovanja, narejanja. „ ^rriobc — narejna doba. i, '$rcig — narejna cena. ,, «Stiitte — izdelovalnica, tvorilišče. nare-jališče.
^rjlinus vladarska rodovina, vladajoča hiša. ®rjicl|cu — gojili, odgojili. izgojiti. vzgojiti, izroditi,
vzgajati, iifjiclicr — oilgojilelj. gojitelj. Ifrjjicljttitg — odgoja. vzgoja. (Sr,^ i c f)« n n c«=«l nfta i t — vzgojevališče.
2G<;
($r;,icl)uitns=®citritg — vzgojevalni donesek.
,, -Sojini — vzgojevalui stroški. (Sr^iclm — doseči.
(ir;,icliiug ciitc« tšiitocrftanbniiicž — dosega porazuma.
3"r CSrgicinng cineš gfridirormignt SBevfafi rcnš — da se vpelje enako postopanje, (fr.vuiitgru bic liiniuiiiigung — izsilili privolitev, (foroiiiptc — eskompt. odbitek.
„ ©efdjitft — eskomptovanje, eskomplno opravilo.
„ -©cfcHfcfinft — eskomplna družba. „ ^^Jittfeit — eskomptne obresti, (iocumpticrcii — eskomptovati. oilbilkovati, kupovali z odbitkom.
(Secompticritug bon SBcdjfeitt — eskomplovanje menic, (fscortc — spremstvo, (fcicorticrcn — spremljati. (&jcurticrnug — spremljanje.
otorticruiigii=®oih'it — slroški spremljanja, (štnblirrru cin ©ciucrbc — ustanovili obrl. (ftnblijfriurut — zavod. (*tnt — slan.
„ i sl<omit|d)iag i — proračun. (S'tiunigc iBcbenfnt — če je kaj spolikljivega. če je kak ]ioinislek.
(čtnmigcr (intid)(ibigung«aniprucfi — morebitna zahteva odškodbe.
Gurutiinlfrngr — evenlnvalno prašanje. (Surutunlitnt — eventuvalnosl. slučajnost, (iurutiinliitnr.iiuc — pravilo cveuluvalnosti. (i'urittiicll — eventuvalen. slučajen, (fuictiou — evikcija. (futbcit;, — razvidnost.
it liuibcttj fiiiftcit, fiifjiTn — imeti v razvidnosti.
„ «^cliorbc — razvidnostim oblastvo.

(Stibrii3'$c,yi'f — razvidnostni okraj. „ Jviihruug — razvidnost. „ '©omembe — ra/.vidnoslna občina. „ »©cbiir razviilnina. „ ".<pnltllll(t — razvidnost. „ Jpnltmig bos 6)ruiibftoiifrfntflftiT3 — razvidnost
zemljarinskega katastra. „ »ftaltnngs^SBecunte — razvidnostni uradnik. „ -Joaitimg* ©oiuneter — razvidnostni zemljeme-
reu. geoineter. „ .vinltHiig* ^nfpoctor - ■ razvidnostni nadzornik. „ ^rotofoll — razvilInoslni zapisnik. ,, -ll<orfrfii'ift — razvidnostni predpis. „ ,',nitiinbig — po razvidnosti pristojen, (iiuigcs ©ebadituis — večni spomin, (ijrn liti 11 niti) — izpraševanec. (£gniiiiiintor — izpraševalce. (Sgcrllcnj p re vzvišenost, (ijrccvtioii iiolio IShiluciibuiig. 0">;cci)tiuuoll — izjemno.
(S>;ccis bor Siothiucfor prekoračim mej silobraua. (fjrciufiuc — razen, izvzeinši. ($r.coiiimituicntion — izobčitev. @jrcoiiiiitiiiiicicrcu izobčiti.
(ijrcorcntiDit 'bor .\>nut) — kožna odrlina. ogulina. odra pa.
(ijrculj)icmi <sciuniib opravičiti koga.
„ | i d) opravičiti se. (Siccnt — izvršenec. eksekul. Orjrccutimi — izvršilo, eksekucija.
i, jur Sidjorftollinin — izvršilo v varnost, izvršilo v zavarovanje. n nnf ^nlihmg oinor ©otbforbcrung — izvršilo za plačilo lirjatve.
lliitcr bon ftolgeu bor (ijroontion, bet Ser-moibung bor (ijocntion — pod izvršilom. pod
iž(>8
eksekucijo, da se ogne eksekuciji. sicer ho ¡/.vršilo, da ne ho izvršila. 3» (Sgecutiou jieljcn — podvreči izvršilo. (Sjrccutiou farni nidjt gcfufjrt luerbcn - no more se segati z izvršiloni na kaj. (Sjrccutioii9=9ict — izvršilno dejanje. „ - T fl i) i rt izvršilen. „ «gaiiigfcit — izvršilnost „ -gatt — izvršilni slučaj. „ »grciiicit — prostost o<l izvršila. „ -giifivcr — izvršitelj. „ -gu^nuig — izvršilo, izvrševanje izvršila. „ »©Cfud) — izvršilna prošnja. „ "©vab — izvršilna stopinja. „ -,'panbiuug — izvršilno dejanje. „ Stiagc — eksekutivna tožba, izvršilna tožba. „ »Sojini — izvršilni stroški. „ Sffiafjc — izvršilna masa. sklada. „ -SBiafercgel izvršilna naredba. „ -SDcittci — izvršilno sredstvo. „ 'Orbnung - izvršilni red. „ Srfjrittc — izvršilni koraki. „ -Sifticvuiig — vstavitev izvršila. „ »Uitci — izvršilni naslov. „ -iJcrfaljrni — izvršilno postopanje. „ -Sermetbuug, 6ci — da se ogne izvršila,
sicer bo izvršilo, da ne bo izvršila. „ »ffikg — izvršilni pot. (Sjrcciltiu izvršilen, eksekutiven. „ ©etualt — izvršilna oblast. „ Siraft — izvršilna moč. „ ^voccjš eksekutivna, izvršilna pravda. @SCCutorbciSic^teiiSSil(ciiS — izvrševalec poslednje volje. (Sjrcutvlnr izvod, primerek.
209
(čjriiiplnr (9I6brutf) - izlisek, izvod. ($jrriu))lnrifd|r Strnfc — svarilna kazen, (tgrmptiou oprostilo, svoboščina, oprostilcv. (ijrciptcitt izvršitelj, (ijrcipticrctt — izvršiti, eksekvovati.
„ cin Urtfjcii izvršili razsodbo, (ijrcipiicrtcs (iapitat — cksekvovana glavnica. (?jrrqitirriuiji bcr Sdjulb eksekvovanje dolga. (?jrl|ibirrcu — zapisati (v vložili zai)isnik), eksliibovati. (fjrljibitcit=^roUifolI — vložili zapisnik.
„ čJnflt — vložila številka. (?;rl|tbitiiiii vloženi spis, vloga. (i'£lpimicritiig — izkop mrliča, (ffiiiiicrcn — izvzeti, oprostiti, (ijriftciig obstanek, bivanje, življenje.
„ '53crrd)tigung — pravica obstanka, (iiifticrcii — biti. eksistovali. (ijrlibcrimiitg oprostitev, oprostilo. Ex offtcio — uradno, uradoma. Ex offo 3>rrtrctcv — uradoma dani zastopnik. (iiVfbicrcil — odpraviti, odpravljati, odposlali. (Sjrpcbit — odpravništvo.
(Sftirbite^ud) — odpravna knjiga, knjiga odpravnica.
(ijrprbitiou — odprava, odposlatev. ekspedieija.
(ijrpcbitiuiio^^cbiir — odpravnina.
(fjrvrbitor odpravnik.
(ijrvcnfnr — stroškovnik.
%>nifcit — stroški.
„ ScrjcidjniS — stroškovnik. (iiVlobicrnibc Stoffc — raznesilne slvari. razpoene
tvarine. (ij;pluiiiiii — razpok, razlel. @W>mticrcit — izpostavili. Kjrpouicrtcr Sectmtc — izpostavljen uradnik. ^iVortfciibiiiig — izvozna pošiljatev. (Sjrportuirlpiinrft — izvozni živinski semenj.
270
(*jrVortuicl|iu<irft (9){nrftpln&) — izvozni živinski trg. (ijrpurticrcii — izvažati, (fjrpufitiir — podružnica, ekspozitura. (fiVojttitrii=5citcr — podružnični voditelj. (£jgirr?e*$rftclliing — vročitev jiu ekspresu. ekspresna vn h-ha.
(VrvrLHiiiffiiui — ekspromisija. (fjrprovriniit — razlastite^, (ijrprovrint — razlaščenec, (i-jrproprintiuit — razlastitev, (v j; V r u v r i n t i o u o=Civ f c in 11! i i razlastilno razsodilo. „	-gnil- razlastilni slučaj.
„	• 9torf)t — razlastilna pravica,
(ijrvrupriicrcu - razlastiti. (£grutulirrcn — eksrotulovati. (fjrrotulicrinig — eksrolulaeija. (ijriciiiDicrni izločiti (ijrfriubicriutgs^nftntdj — pravica izločitve.
„	-ftliigr, «$rocefš - tožba, pravila zaradi
izločitve (reči ¡y. izvršila), (ijrfubnt — izcedek, (tjrtnluilnriuu - izbris.
($jrtni>ulntioue*£iiittuii(j izbrisna pobotnica, (ijrtriifiu — razsežeri. raztegnjen, (fjrtcnfiuc jluiirgung - raztezujoče razlaganje, širše razlaganje.
(fjrtcrritorinl — izdeželen. eksleritorijalen. (frjrtrrriturinlitiit — izileželslvo, eksteritorijalnost.
TniS ilfcdjt ber CSjrtcrritoriniitfit fle niffecii pravico izdcželnosti uživati, (fjrtrnct izpis, izpisek, posnetek, izleček (*jrtrnctioii3»ffl('itfci izlečilo.
„ ii?erf — liižniea. (tjrtrnbicruiig — izročevanje. (Sjrtrnurbiuiir — izreden. (J-jrtrciiiitfit — končina.
-271
F.
, vil lir i f — fabrika. tvoniica. tovarnica. ¡yitbrifo*Mrbeitcr — tovarniški delavec. „ -SctricD — tovarniški obrat. „ ©cbfiubc — tovarniško poslopje. ,, ®cirfjčift — tovarniški zavod, tovarnica. „ Seitung — vodstvo tovarnice. „ «SOiarfc — tovarniška znamka. „ ntaftig — tovarniški, fabriški. „ mSjsig betrcibeu — tovarniški delati, obratovati. „ 9ticbcr(agc — tovarniško skladišče. „ Crbmtitg — tovarniški red. „ SScrmiSgcu — tovarniška imovina. Jvnbrifniit — lovarničar. fabrikanl. rvnbrifnt — izdelek, fabrikat. Jvabrifntiuiis^fbTali — odpadek pri obdelovanju. „ i)ict()obc — način izdelovanja. „ Siocig — vrsta fabrikacije. ivnrnbc — čelo. ftnd| predal. „ (3iucig) — stroka. „ Slblfjcituitg — strokovni oddelek. i, ■9lngc(cgenf}cit — strokovna stvar. a ©ebict — strokovni predel, stroka, polje. „ gcmiijj — strokovno. h -Minutni* — si rokovnjaška izvcdenosl. rr funbig — izveden. h Scfjranftaft — strokovna učilnica. a Scfirer — strokovni učitelj. a yof)rorjt)|tcm — strokovno učiteljstvo. h -Vin n n — strokovnjak.
h manitii^r» ©utnd)ten si rokovnjaško mnenje. n •ntafjig — strokoven. h ^riitjtug strokovna preskušnja.
(Vndj'9frc$miiic|» Tepcirtnnent — strokovni računski oddelek. „ =2diulc — strokovna šola. „ =2tntiflif — strokovna statistika. „ *@tubinnt — strokovno učenje. „ -SSJiifcnidjcift — strokovna znauosl. r\'itd)lid| — strokovno, stvarno. Jvnd|lid|r 8)cffi§iguitg strokovna sposobnost. Tvnctifrf) — dejanski, resničen. Jvnctor — upravitelj, činitelj, faktor, ¿ynctarei upravilnica. Jynctnm — dogodek, dejanje, fakl. «Vficturn faktura, trgovski račun /,a poslano blago. A-ncturriilutd) — računska knjiga. ri-iKiiltiit — fakulteta.
„ incbicinifcfic medicinska fakulteta. „ rcdjtS« uii5 ftiintc'iiifiniidnittlidic — pravo-slovna in državoslovna fakulteta. ri'<miltat$giitiid)reu - fakultetno mnenje. rVitculMtiu fakultativen, dopuščen. rVfillift sposoben pripraven.
„ iciu — biti za to. da. Jyiil)iflcr tirbiniior zmožen zapustnik.
„ Seuge — prikladna priča. ¡Viil)igfrit sposobnost, prikludnosl, zmožnost. „ perjonlidji' osebna zmožnost. „ jiir SdjHefuing eiucv ISfjc zmožnosl zakon skleniti.
«V(il)lU'lirib prisega na zastavo. Ts-aijr^Sbatjii vozna pol. cesta, lir. „ ¡Bctricbžniittei vozila. „ -Sifict vozni listek, voznica. „ (Mb, IjJrciS, »Jajc voznina. „ »©cicfll'llijcit voz. „ -ftartr vozni listek, voznica. „ finiift, 3)fnidjinc(S.0)..i stroj za spuščanje v jamo
■2 73
galjrCrbnnng - vozni red. „ 'Çor! — vozila, vozilni park. „ »ijilnu — vozni red. „ -s4>oft — vozna pošta. „ ^ofticiibung — voznopoštna pošiljatev. „ -ii-Hifh'cvfeliv — voznopošlni promet. „ 9ù'd)t pravica vozili. „ 'Stuljt — stolovoz. „ -SBcifjer — plovna voda. „ »3i?cg — kolovoz. „ -SBcfl, SHcdjt bes — pravica kolovoza. „ -Sin-fiicrUitut — služnost kolovoza. „ -Beug — plovilo, îynlirgclb — brodnina.
gnlircu linb SMten, tmuoriidjtigeS neprevidna vožnja in ježa.
(Vnl)rcii6co @nt — premično blago, premičnina, gnlirlnjjig — nemaren, malomaren, rtnlirlfijfigfcit — nemarnost, malomarnost.
„ grobe — velika nemarnost. Jy«f)riiij|c — premične reči. premičnine.
i, eiiigcbrndjte - donesene. vnesene premičnine, gnil slučaj.
„ CBitfnll) slučaj, naključje, nakljufba, prigodek. f, tiotjcref ®ett)alt slučaj presile.
Aitf ffiurit gnil — nikakor, kratko nikar, kratko in malo ne, po nobeni ceni.
Slujjcr betu gnile izvzemši slučaj, da: razen če. Sûr brit gnil — za slučaj. 3m nubcrcn gnile — drugači. 3n ¡ilueifeHjafteii grillon — v dvomnili slučajih. 3111 gnile bor Siidjtcrfiiflnng ako se ne izpolni. 3m gnile eincS @trritc$ - - v prepiru. »Olt gnil ju gnil — za vzak slučaj posebej, slučajema.
283
-74
li» ift bcr gaH prigodi se. So oft cin gnH aufpjjt - kadar koli se prigo li. Jvnllfrift zapadni rok.
gnliiucifc — od slučaja do slučaja, za vsak slučaj posebej. slučajema, gnile ako. če. gnllcn in bic Slitgcn biti v oči. „ in (£onciir3 priti v koiikur/.. „ ini/ljrotic cena pada, se niža. „ in bii' Siebc v besedo seči. „ ju Sioftcu obcr 311 fflunftcn — biti komu v škodo ali v prid.
„ jur Saft 3entanbcm (bcfd)iuev(id) feim nadlegovati koga; komu ua skrb. na glavo priti. Sic ffoftcn fnilcn gcmniibcm jur Snft — stroški zadevajo koga.
Scridjulbcn fafft ifjm jur Snft 011 je lega
kriv.
„ uutev cin @efc|j - spadati pod zakon, giillcu ciuctt s,Uu3iprutf) izreči.
„ cinc (Sntidjcibunfl, cin ErfcnntniS, cin Uvtfjcii razsodili; odločbo, razsodilo, razsodbo izreči, gfillig mbgciaufcn) dotekel. dospel. „ (jntjlbar) — plačeu.
„ jciu plačeu biti, postali; do plačilne dolie
dospeti, plačilno dobo doseči. „ njcrbcn doleči v izplačilo, izloči.
Ser SBcdjfci ilt fiillig menica je dolekla. Sie Sinicn lucrbcn fnllig — obresli doloko. grilligfrit — plačnosl. doteklost, dospelost. „ jnr jctuciligcn — o rokih dospelosti. „ bcš lioupoito — kupon dospe za plačilo. „ bes ISrbt&ciicš — dospelost dediuskega delo.
t1"' gčiliigfcit bcr gorbcruug — ko lirja-lev doleče za plačilo. gfiUigfcite^ng — plačilni dan.
ftfilligfítte>*?mmn — rok dospelosti. doleklosti.
Tvnlliiueiit — falimeiit. kalil, propast.
fallieren — propasti.
Ts-nllif propalor, kridalar.
falltlplr — samozaklopna vrata, loputnice.
rffillinifl be« Chrfcnntnilieš • razsojevanje. razsoja.
Jyalíit) (íuierfit) — ponarejen, kriv. lažnjiv. lažen.
„ Uinlerjdiobeni - - podvržen, nepristen. Tvnlfriici* Gib — kriva prisega. JŠ'itlfd)co Hciifliit« — krivo pričevanje.
„ SJiofe linb ffletoidjt — kriva mera in vaga. (Vnliriic SOiiinje — ponarejen denar.
„ ííoripiegcíungen — lažnjivi prigovori. Jvnljriier Sdiein — lažnjiva podoba.
„ SSedjfeí — nepristna, ponai'ojena mmica. rtiilfriicu ponaredili, pokvariti, popačiti, ponarejali,
kvariti, pačiti, izpridili, kazili. (vñlíd)lid| — po krivem, napačno, lažnjivo. ¡vnljriimclbmiji — lažnjiva zglasitev. rfnlfdimiltiscr — ponarejevalec kovanega denarja. fVnliriimiin^rrci — ponarejanje kovanega denarja. JvSIfriiititg ponarejanje, popačita. Jvnlfriiiucrbnilfl — brezolilastno nabiranje (vojakov). fVnljijicnt lalzilikal. ponarejen predmet. fVnmilie oliilelj. rodliina. roilovina. družina, frnmilieii- — družinski, oliiloljski, rodbinski, rodoviuski. domač, hišni. „ -9ittficli0riflcr — družinski ud. član oliitelji. ,i ''-Hudfunftšboften — rodovinska dopovodniea. i, ©Oflen — rodovinska pola. i, «tSríjnltev ■ liranilelj družine, oliitelji. i, ftibeicommik' — oliiloljski lidojkomis. u Sonb'jgnt rodliinsko posestvo. ,t -ffllicb — oliiteljski. družinski ud. domačin. i, Wnift — družinska rakev. „ '^»niipt • - gospodar.
is*
27ij
iynmilini=iiaiiu' — priimek, rodbinsko ime. „ -3tntli -- rodbinski svet. „ «Sledit — obiteljsko pravo. „ 'Siiidiiditcn — oliileljski, rodbinski oziri. „ ^Stiftung — obiteljska ustanova. „ "Serbnnb — obiteljska zveza. „ »SBcrfjnitnijic — obiteljske razmere. „ «Sorftci;cr — hišni gospodar, ^aitgeifeit — progla, skopec. past. 7i'rt r b cur u rf ftcni pe 1 — pečat z odliskom v barvi. Tvnrbcii — pobarvati. JVarbftoff — barvilo.
ftnocifcl (oon Slctcu) — zvezek, povezek. zveženj is|ii-sov).
ftnifrit Scidjiiiiic — sklepe delali, sklepali.
„ eiitcn (Siitjd)infš — sklenili, vkreniti, vkrepali. ,, fid) furj — ob kratkem, z nekoliko besedami kaj razložili. Jvnifiim — napoved, fasija. Jvnfslirii — umeven, razločen. Jvnfiuiig ncbrdiintc — jedrnata beseda.
3ii ber gegcntvnrtineu Rajfung — v sedanji obliki, sestavi, besedi. „ bcšs ©cmiitljcs — zavest, mirnost. „ furjc — ob kratkem povedati. „ bc$ ©cfeljcš — besedilo zakona. <$nffunj)#'9inum — prostornina.
„ »SScrmoflcn — razumnost. Jvnftc — post.
itnticrcu — napovedali, fatirali.
Jvntimtiifl — napovedba.
«vniilciijer (Sdjrcibuutcrinjje) — črlanee.
Sdircibcit mit g.iitoijcr — pisali ob črtain-n. TVnuluic — gniloba.
„ -"Srniib — gnilež. isniiftpfnub — ročna zastava.
-277
gauftyfanb=®lčinbiger — upnik ročne zastave. Jvcbcnungc — prožna tehtnica, vzmetna tehtnica. $cf|('3(ngcigc — zanikajoče naznanilo: naznanilo. da se ni pripetilo, primerilo. „ »ilužiucisj — prazen izkaz. „ 'Ocbuvt — splav. „ -fdjIaflClt — s|iuilleleli. Sellien (mangeln) — nedostajati, manjkati, zmanjkati. „ (einen geljlev öcgefjcn) — zgrešiti, motiti se, zmotiti se.
(icftlcr — pogrešek. zmota, pomola, hiba. „ -frei — brez pogreška. brez hibe. „ (Stenge — pomolila meja; meja pripusluih po-
greškov. „ - fjnft — pogrošen, napačen. Scicrlid) — slovesen, svečan. Jicicrlirfic SCiiIAffc — slovesne prilike.
„ ©rftfiruitg bei- Einwilligung - slovesna izjava
privolitve. „ (öctiibbc — slovesne obljube. „ Serfirfjcrnng — slovesna zagotovitev. Jvcicrliri)fcit — praznovanje, slovesnost, svečanost. (Vcilbietcn üffcntiid) — na javni dražbi prodati.
„ einer Stare im Umfjergieljen - hoditi od kraja do kraja z blagom ter ponujati ga na prodaj.
ftcilbietuug — prodaja po dražbi, dražba.
„ öffentliche - javna dražba. 8reilbictniigo=^ebingitiffe — dražbeni pogoji. n ISbiet dražbeni oklic. it -@r(öö — dražbeno izkupilo. a Crbnnng — dražbeni red. a -lagfrtljrt, termin — dražbeni dan. ftcileit — piliti, brusiti, gladiti, likati, fieillinltung unb ¡öerfnuf — piodajanje. Scilfdjnft — prodajna stvar, reč na prodaj.
-178
fteilfdjcu — tržiti, kupčevali. barantati. JVtinJ)fd)nft (Srinbfelinfcit) — sovraštvo, neprijatelj-stvo, črt.
iveiubfclig — sovražen, nasproten, protiven, JveiuSfeligreitcit, Slufreiaiiiig 511 — draženje k sovražnostim.
Jvcingcljalt — čisla vrednosl, čistina.
„ ber SDiiiiijc — čistina kovanega denarja. Jiciiigelinlt*=®rnb — čislinska stopinja. „ «Plummer — čislinska številka. „ -^ltnjc — čislinski punec. Jvelb, freies — prosto polje.
3Iwf freiem Jvelbc — pod milim nebom, na jasnem. „ freie» (53. 03. 1 — svobodno polje. ?vclb= — poljski. „ (militiiriffi)) — vojaški, bojen. „ -Strbeit — poljsko delo, kmetovanje, delo na polju.
„ -4lrtilfcrie — bojno topništvo. „	— poljedelslvo, kmetovanje, poljsko delo.
„ -33eiciiabigunfi — poškodovanje poljščine. „ -Kaplan — vojaški kaplan, duhoven. „ -TieitftBorieit ■ - poljska služnost. „ (iiienlHilin — bojna železnica, vojaška železnica. „ »greoel — poljska okvarita. „ Jvriulit ■ ■ poljski pridelek. „ -©lit — poljsko blago, poljski plod. poljščina. „ -Jpiiter — poljski čuvaj. „ ."piittc — poljska koča. „ SDinrfrimll Lieutenant — poilmaršal. „ -Cpevation >be» ©eometersi — poljska oprava
(zemljemerčeva). „ -Cperotioiiäperiobc — doba poljske oprave. lr -2d)itf} — poljska obramba. „ »Sdjll&bicnft — služba poljskega čuvaja. „ "-Sdjuögefefc — zakon o obrambi poljščine.
t$cib*@d}U|}perfoiiftfr — poljski čuvaji. „ Scruitut — poljska služnost. „ -2fi.V',c — poljski naris.
„ Siiirtjtfjoft — kmetijstvo, poljsko gospodarstvo, ftrlbiucbcl — narednik, ftclbyig — vojska. Jyflb.iiigojnlirc — vojna leta. Jvclfciibciii — skalnica. (icliftiir,^ — skalni podor, zaval skalovja, iyciiftrrrcdit — pravica okna. ftcrinltng — praznik, ftcricn prazniki. Jymicre SJläiigci — daljni očitki. (Vcrfcitbciu — petnica.
Jycrtigcu fine llrfnnbe —- podpisati lislino. podpisali se
na listino, ftcrtigfcit — ročnost.
„ i)iiiinnglitf)c im Sefcit — dovolj gladko čitati. Sertifllcitcii fine»? ©eioerbeS — obrtne ročnosti.
Fertigung — podpis.
,, tragen — podpis imeli Jvcliclu — okovi, spone.
Stillegung Don Ueffeln - - vklepanje, vkb-p; okavanje, devanje v spone, v okove, v železje. Sit Jvcffclit fegen vkleniti; v železje, v spone, v okove dejali. JMfcliuig — vklep. okavanje. vklepanje. Jicft ■ - trden.
9Ba8 erb», liinuev , niet niib itagelfeft ift — kar je v lieh pritrjeno, vzidano, prikovano in pribito. Jicfte ©cbiir — trdna pristojbina. Jvrftcc- ©eftein i®. @.) — trdno kamenje. Seftlinltcu (oerfjaftcin — zasačiti, zapreti. n (iit .'pnft galten) — v zaporu imeti. i, einen ©runbjnlj trdno se držali načela.
i>SO
Jvcftlinltcu nit Ctiuoš — stanovitno se česa držali. Jycftl|nltcnb au bcm — držeč se, drže so. Tvcftinfcit slanovitnost. trdnost ftcftlnnb — kopnina. Tvcftiirlf — slovesen. 7vcftiiel)iitcn — ujeti, prijeti. JvcftfcUcu — določili, postaviti, ustanoviti. ,, eittc grift — postavili rok. „ cinc ©cbiir — pristojbino ustanoviti. „ cinc ©trafc — določili kazen. „ im Urtfjciic - - v sodbi ustanoviti. JvcftfctuiHg — določevanje, ustanovitev. Tvcftftcllcu — vgotoviti, ustanoviti, določiti.
„ bic ©rcnjiinic — mejno črlo ustanoviti. „ tSrunbifigc — postavljati načela. „ bic Sbentitnt — merili se o islosti.
Ter SSert iit buvcf) Sdja&ung fcftsiiftcflcii vrednost je ustanoviti po cenitvi. „ im gcridjtlidjen SSJcgc — dognali po sodni poli.
„ nrfnnbiidj — z listinami dotrdili. poislinili. „ siffcrmofjig — ustanovili po številkah. Številoma.
ftcftftcUiiiig ustanovitev.določba.določilo, poistimha; ustanavljanje, vgotovljanje. „ ucrfaiiungSnnifjigc — ustavna ustanovitev. „ cincr itbgnbc -- ustanavljanje dače. „ cincr (VLubcrniig — vgotovljanje lirjalve. „ ber ©rcii^cn — določevanje mej. „ rin;,cincr ^nnftc im ^rotofoilc — vgotoviti
posamezne točke po zapisniku. „ ocm SRcdjtšbcjicfjungcn ober Cblicgcnljcitcn — ustanovitev pravnih razmer ali dolžnosti. „ Uon Sijotfad)«! — poislinitev dejanskih stvari.
„ bc8 SScrtcš — ustanovitev, določba vrednosti.
281
Jcfttnfl igcicrtng) — praznik.
„ (gcbotcucr) — zapovedan praznik. Jcftung — trdnjava.
iicftiing«*9(rtillcric - trdnjavsko topništvo. §euer--9(rbcitcr — delavec z ognjem. „ ^cfdjnu — ogled zavoljo ognja, požarno ogledovanje.
„ fcft — nepregorljiv, nezgorljiv, nepregoren. ne-izgoren. zavarovan proti ognju, trden proti ognju. „ (Scfniir nevarnost ognja. „ flcfdhrlid) — nevaren zastran. zavoljo ognja. „ gcfciljrlidjc ^mnbhtugcu, Crtc — zavoljo ognja
nevarna dejanja, nevarni kraji. „ Sarin — požarni hrup. „ =Si)fdjgevfiti)e gasilno orodje. „ 'Sfifduitaurt — gasilec.
„ 'Sofdjfiijten — stroški za gašenje, gasilni stroški. n »fiBfdjovbiumg — gasilni red. „ SJtoucr — zid proti ognju. ,i ^oiijci — požarna policija. „ «Sdjnbctt požarna škoda, škoda po ognju. „ SdjabniUirgiitung — povračilo požarne škoile. it Sidjerljcit — varnost pred ognjem, požarna varnost.
it 2 hi i h- — ognjišče, gorišče. it ^erfidjcrung — zavarovanje proti ognju. i, iBerfidjcriiujjSanftait — zavarovalnica proti ognju. i, 'Sevfii^criiugžgeic^aft - požarno zavarovalno
poslovanje; opravilo požarnega zavarovanja. n ^crfit^eruiigžpoiijje — požarnozavarovalna polica.
n 95eviid)cning?iiimmc — požarnozavarovalna vsola. n SSiidjtcr — požarni paznik. n iiintic — strelno orožje. Sciierobmuft — požar. 5ieucriiugi=<Uintcriaic — kurivo.
•2 8-J
ftcitmutgsMSiirriditimg kurilna naprava, ri-tucrturlir — gasilci.
„ »Scvciii — gasilno društvo. Jvmcriurrf — umelni ogenj, unietalni ogenj. Jicitcrnicrtefurpcr — ogojarska tvarina. Jvinfcr — fijakar.
rvietion — domišljija, izmišljenka, fikcija. Jyibcicuiiimi|\> — fidejkomis. gi6cicommifo= — fulejkomisen.
„ »Stngciegcnljeit lidejkornisna stvar. „ »9iittuarlcr — prieakovalcc fidejkomisa. „ »SBoitb — fidejkomisna vez. „ 'Enrator fidejkomisni skrbnik. „ »@rbe — fidejkomisni dedič. „ "@clbcr fidejkomisni novci. „ -Štifta- — ustanovitelj fidejkomisa A'ibricuinmiffnrifd) lidejkomisarski. A'ii>rii'oiitutiffnrifd|c Slitovbmmg — fidejkomisarsko za-ukazilo.
„	Sufiftitiitioii — fidejkomisarska na-
domestitev, substitucija. Jvicrnut — sejmovalec, sejmar, semenjski trgovec, tvifrfuttruljnubrl — semenjska trgovina. <vilinlr — podružnica.
žrilinlfirdir — cerkev podružnica, podružnica. Tviitnii^rn — finance, ¡viiitiu;,« — denarni, donarsk, finančni. „ '9M)ovbi' — finančno oblastvo. „ SSegivf — finančni okraj. „ -fflcjtrfšbirection — finančno okrajno ravnateljstvu.
„ -iircctioit — finančno ravnateljstvu. ,, -Ocfo^ finančni zakon. „ -2aubf56c^eibf finančno deželno oblastvo. „ »Saiibcšbircction — linančno deželno ravnateljstvo.

Jyinnii:, 'SDiiniftcr — finančni minister. „ »SKiiiiftcriiim — finančno ministerslro. „ ■ CpiTittiim — finančna operacija. „ '"^rocuraiiic — finančna prokuratura. „ -iJrociivntor — finančni proknrator. „ iHntf) — finančni svetnik. „ '9ted)nuun*brpartcmeut — finančni računski oddelek.
„ '®crtualtuitfl — finančna uprava. „ ?8nd)C — finančna straža. 3fraflit,',UMd|*2(6ttjciiiing — oddelek finančne straže. „ '(Stmtroibrjirf — priglcdni okraj linančne straže.
„ -ISoittroibcjirfeleiter — voditelj priglednega
okraja finančne straže. „ Eontroibcsirfžtcitung — vodstvo priglednega
okraja finančne straže.■ „ 'Crflctn — flnančnostražni organ. „ 'ilicfpicictit — flnančnostražni priglednik. ff Srction — finančnostražui odsek. Jiiltnuvuificufdinft - finančno znanstvo. (VinnucicU -- deuarstven. finančen. TviitniicicKc Mri)c — finančna kriza. 3rinbcl«9inftait,	— zavod za najdem-e, najdeuiški
zavod. ,, -SHnb — najdenec. Jvinbcit — najti.
„ cttuad fliif, biflifl, angcinejTcn za doliro. za primerno spoznati. izprevideli. 2idi bcftimmt, bciuogen finbcu — za doliro spoznati, zdi-ti se komu. vzvideti se komu. Čsdi ftnbc anjuorbttcit — ukazujem. Sinbctcbcnfnlteilitiuciibuiig -uporabljasetakisto.
®crid)t (jat p erfettncn bcfiirtben — sodišče je razsodilo, spoznalo. xU'[) fiitbc ju criniion — izdam.
294
(Viitdnt fmftcfjenbcr Sndjcn — najdba ničijih stvari.
Jvinber — najdec, najditelj, našlec.
ftiiiberlolju — najdenina.
«viiibling («rinbcifiitb) - najdence.
Tviitflcr — prst.
«viiigiercn izmislili.
Jyiiiflicrt — izmišljen, namišljen.
JvillUC — ikra.
fttuuitir* Sicijcf) — ikrasto meso. Tvtrnin — firma.
„ »Siifjrcr — imetnik firme. n 'SPrDtoioilteriutg — protokolovanje, vpis lirine. „ "3cid)iutitfl — podpis, podpisovanje firme. Jvirmcutucfnt — lircmske. Ilrein se tikajoče reči. 7yi£>cnlifri|Ct? Jfntcrcffc — fiskalna korist, prid državnega
zaklada. Tvi^cnlitritcu — fiskalnosti. ftitfCHtf — liskns, državni zaklad. Jyiid|=5niifl — riliji lov. ribolov, ribarjenje. „ Sniifl freicr— prosti ribji lov. svobodno ribarjenje. „ Sicdicit — g rablje za ribe. „ -Sten — preplav, prebod za ribe. „ 'SSajfcr — ribja voda. „ ©cdjfct — ribja selitev. ,, SSeftre — ribji je-z. „ ¿jiutu — ribja ograja. „ \8lldjt — ribja goja, goja rib. Jyi|d)crei — ribištvo, ribarstvo.
„ "Siuflefeflcnljeitcit — ribolovne reči „ «SBercdjtigtcr — ribolovni vpravičenec. „ -SJctrieB — izvrševanje ribarstva, ribarjenje. „ -Sigenreuier — samosvoj ribarski okraj. „ -©efel} — ribarski zakon. „ "ffnrtc — riboloven list. „ -9ilt(}iiug — ribarski užitek. „ 'Crbmmg — ribarski red.
Sfifdjtrei »^adjhTOier — zakupni riharski okraj. „ *po(igcilid) — riharsko-policijski. „ SRcdjt — ribolovna pravica, ribiška pravica. „ «SReuier — l-ibarski okraj. „ -¿ci)ii(3pcr)ouaIc — riharski čuvaji. JVijr — trden, stalen, stanoviten, ivijrcr 33cjug, ©d)nit — stalna plača, stalni prejemki. Jvijc jvrift — nepodaljšljivi. nepreložni, ueodloživ, trden rok. „ (Scbur — stalna pristojbina. Tvijrflcfrijiift — liksno opravilo.
Jyifl>iinft bet SSnficvaitlngcn — stalna točka pri vodnih napravah.
Jylnd)cc- i?nnb — po kmetih, na deželi (zunaj inesla). ¡vltitlir — plan. planjava, ravnina. Srltiri]CH-93crcd^mmfj — izračun površine. „ 'Sn^alt — površina. „ -SDinf) — površinska mera. „ '9initm — površina. <?-lnd)ofcii)c — predenica. Jvlnggc — zastava.
„ ijifjcn — zastavo razpeli.
eottuug — mesarstvo. n -SBcfdjmt — ogled mesa. i, "SBcfdjaucr — mesni oglednik, oglednik mesa (Vlcifi gcfjoriger — potrebna marljivosl. Ivlicficu leči.
Tir OMbftriifcn flieijcii iit brit Slvmcitfonb, iti ben 2taate|"d)nH globe se stekajo v uboški zaklad. v državno blagajnico. Tvfoft plav. rt '93cf($ciuigung — plavska izkaznica. a 'Safircr, gidjjcr plaveč. n rtiiOrt vožnja n i plavu. n -SJiciftcr plaviki nadzornik. n SScrt (@dju>cmmlucrf} plavska naprava.
12890219
L»Sli
5vI8f?cii plavili.
7ylBf?crci plavilev. plavita, plavljenje.
„ »Drbnuttg plaviti red. ftlot} '¡S. Ci5.i sloj, sklad, vrsla. ivlitdtf ■ pobeg, l»epr. ubeg.
„ '3*erbnd)t ker se je hali ubega, begosiun. „ >ucrbdd)tig — begosunieii. „ «Seriudj - poskušeni pobeg. ftliid|tcu pobegnili, ubegniti, ubežati, uleči. ftliid)tig — bežen, ubežcu.
Sini fiiidjtigcn Tvnfic na begu, bežoč. Jvliidjtling begun, begunec, ubežnik, uskok. Jv l it ii| m o rt kletvica. JvluDcr žleb.
ftlug=i8intt, "3d)rift razposlani lisi, spis. ft(iigclbnl|ii krilna železnica. ftliigcltl)iirc - krilita vrata, ftlttr - polje. „ iber ©aiijee) — veža. „ filter, -SBadjtcr — poljski čuvaj. t, 'Spcrre okolični zapor, ftiiifš reka.
„ Slrm panoga reke.
„ »Sctt struga reke, korito reke, rečna struga. „ »Siitioicfiiuig razvoj reke. „ ■ ©cbict porečje. „ -9ic() omrežje rek. „ ^oli,*,ci porečna policija. „ ^oiijciorbnmtg — porečno-policijski red, red
za porečno policijo. „ SiegilliiTllltg vreilba rek. Tvl iiffi ¡1 tekoč.
3rlufftj|c.? linpitai ■ razpoložna glavnica.
ISiit ISnpital fiiiifig madjeit ■ nakazali klavnico v izplačilo. rtliiffigiiind)ititg erfoigt izplačilo se nakaže.
-1*1
iyliiifigfcit — tekočina.
„ cntjuiibbave vnetna tekočina, rvluffinifit gcbrnitiitc goiftige žgana opojna tekočina. <yoigc nasledek, posledek, naslopek, učinek, posledica.
3"foigc vsled, po. poleg, za. 3tt ber gclge — pozneje, kesneje. „ iinrf)tf|ciltgc škodljiv nasledek. „ gobcu uslišati, dovoliti, dopustiti. „ gobcu ber Slufingc ■ obtožbo dopustili.
£cr Sittfingc fciuc SMgc gcbcu obtožbe ne dopustiti.
„ gebett činom ©efiidje — ugoditi prošnji, uslišati prošnjo.
i, ioiftett — ubogati, slušati, poslušali, izpolnili. „ Iciftcit ciner Slufiorbenmg naročilo, poziv slušati, izpolniti. „ iciftcn bor JBorliibung na poziv priti. (Volgcorbuuitg — površini red. Jv»lgcrcri|t, ioigcriditig dosleden: adv. dosledno. Jiolgcn igoigc teifton) - ubogali, slušati, poslušati, poslušen bili.
,, (fid) riditcu nad) činom) - ■ iti za kom, ravnati se po kom. posnemati koga. Ter 3'tiucd)S folgl bor ^jaiiptfndjc — prirast se ravna po glavni reči.
^dj finbc nnjuorbnen mio folgt — ukazujem tako. (Volgcrn - sklepali, sodili, izvajali, povzemali, posnemali. Jvolgcniug — sklep, izvod.
rVOlgcjcit — prihodnost, bodočnost, poznejši čas. pri-
liodnji čas. (Volgfnui — poslušen, ubogljiv (Voliiim — list. folij, /vimb — zaklad.
(ronto^CMntC — zakladni uradnik. n Totiition — dotacija zaklada.
Jyoui)o4Miit — zakladno posestvo.
„ -^rdliminnrc — zakladni proračun. JVorScru — zahtevali, tirjali. iskali, hoteli.
„ gcriditlid) cinc ©ndic — tirjali kako reč pred sodiščem.
„ ctiun» ali cinc Sdjulbigfeit — tirjali kaj kakor dolžnost.
„ uor Mevidjt — poklicati, pozvati, klicati, zvali pred sodišče, tvurbrru — pospešili; izvažati, iznašati.
„ (33. 05.1 — na dan spravljali, ftorfrrriutfi — tirjatev, zahteva, zahtevek.
„ iTiuiidiot — tirjatev izhaja. ftori>mutj|*'bfrfd)tic|t — vpravičen tirjali. zahtevali. ,, -SRcdjt — tirjatvena, zahtevna pravica. „ Steft — ostanek tirjatve. Jvorbcriutfl — pospešitev, povzdiga.
„ (bon SOfineralicni — vlačenje, spravljanje rudnin.
JVorbcritiifls=iiioitnt — stroški spravljanja.
„ 'SRafdjiur — stroj za spravljanje, ftorcftnl — gozdarski, ftorm — oblika.
„ nujjerc, imuTC — zunanja, notranja oblika. „ in begiaiibiflter — v poverjeni obliki. „ iic^5riflf — prava oblika.
„ lufkntlidje — bistve.....ddika.
„ 'gc^liT, '©cbredjcit — pogrešek. pomanjkljivost, hiba v obliki. JVoriiinblSontriicr — fonnalna pogodba.
„ ©fbrcdjcu — formalni pogrešek. tVtfrmnlitrit — lonnalnost, ohličnost. fturuint — oblika. (Vormrl — besede, formula.
ISibcssfurmel — besedilu prisege, prisežna formula.
•>Š'J
JVormcll formalen. navidezen.
gormcllco flirdjt formalna pravica.
Jvovmcitlclirc — oblikoslovju.
ri-ormimtug sestava, sestavljanje.
rfiirmlid) mino. pravilno, praviloma; tako rekoč.
„ iKiluungni — tako rekoč prisiljen. (S'iiriulid)C llrfuiibc - redna, pravilna, formalna listina. giinitlid)fcit — formalnost, ohličnosl. pravilnost, slovesnost.
ff tDcjnitlidu' - bistvena formalnost. JvSrmlidifcitcn beobadjten — oblikam zadostili, garmloc — brezličen. iieličen. Jvnniuilnr - obrazec, vzorec. Tvorft — gozd. Jyorit= gozdni, gozdarski. „ ?(bjiiiict — gozdarski pristav. „ A m t — gozdarski urad. „ -Anffidtt — gozdna pažnja i, STiiffidjtžpcrioiiaie — logarsko osebje. „ 3Jrnmtc —- gozdarski uradnik. ,, Scljorbc — gozdarsko oblaslvo. ti $3cniil}uiifl raba gozda. ti iVtriob — opravljanje gozda. gozdarjenje h liiiltnr — gozdarstvo. h Tintjt — gozilarska služba. h ŽVITIH'1 gozdni kvar. gozdni prestopek. h grebirr — gozdni prestopnik. h	gozdni zakon.
a nitifiiii — gozdarski, po gozdnem redu. h SKcifter — nadgozdar. h ^crfjnaie gozdarsko osebje. n ^rojri* — gozdna praksa. a ^robitft - gozdni pridelek. n H>robnctm SBc.pigSrodjt — pravica dobivati gozdne
pridelke. n >Kntii — gozdarski svetnik.
lit
290
JvorftOlicntiMi — gozdni dohoilki. „ uub x"\iiiibiilmii — oliraua gozdov in lova. „ Sdiujjbicnft — logarska služba. „ SiTOitut gozdna služnost. „ -tcdjiitfdi gozilno-tehničen. „ llebcrtrctuiij] — gozdni prestopek. „ 3?rnualtuiii| — gozdno oskrbništvo. „ SJcfrii, SiMrtfdiaft — gozdarstvo. Jvorftcr — gozdar. Jvorfnoart — logar. Jvurtnit odslej.
ftort^Scftaiib ■ daljni obslaiu-k. nadaljna veljava. „ iBcgiifl — nadaljno |irejeiuaiije. „ briugcn — odpravili, odnesli. •/. mesta spravili. „ „ ficii — preriti. preživiti, preživljati se. „ Tnuer — Irajnosl. trpež. obstanek. „ Danem — I rajati. Irpeli. olistali. „ bfliicntb trajen, stanoviten, lieprenehljiv. „ crljfbni daljo pobirati. „ fatiron — nadaljevati.
,i gftfinutn ber bis^eriflCli jvinna — nadaljna rabil
dosedanje firme. „ Oiaiifl ciucr SBcrliaubhiuft — napredovanje, nadaljevanje obravnave. „ ©anflisniiinis — spričevalo o napredovanju. „ ftoiiimnt napredek, uspeli. „ iaufcnb — zaporeden, (adv.) zaporedoma. „ Inufeitbe Sfuiiinicr tekoea. zaporedna številka. „ ".jjflaiijuiii] zarodba. zareja. i, „ i bon ?Dii'ufd)cu) — zarod. „ Sdjmtinifl — napredovanje. „ Sdiritt napredek. „ fcgcn — nadaljevati. „ „ bic (£f)C — dalje živeti v zakonu. „ „ ciit ©ctocrbc — obrt dalje izvrševati, nadaljevati obrt.
291
Jyort=)e|}C]i čine ftrafbnve jpnnbliuig — nadaljevati kaznivo dejanje. „ »Sctfimg — nadaljevanje, rtortificntiousriuiou — vtrdbeno okrožje, ¡voriiin i ©critfjtčftanb) — podsodnost. Jvoffilic — okamenina, izkopanina. Jvouritgc — klaja, knna. piča. JiOitrngicrcn — klajo. ki-mo preskrbeti, preskrbovati. ^rnd)t iScibimg.) — lovor, naklad. „ (©olnir) — voznina. „ 216,^itg — odbilek voznim'. „ 2(uftnlt — prevaževalni zavod. „ ¡Bricf — vozni lisi. „ tfiiljrer, gradjter — voznik. „ Aiiijrcrgcirfjaft — vozniško podjetje, vozniški obrt.
„ '©cDiir — voznina. „ ©cjdjaft — voznišLvti. „ ©nt — vozno blago. „ flavte — uakladni list. nakladniea. „ Slftdficr — prevozni mešetar. h ^rciž — voznina. a £(i(j — postavek voznine. n 2tiicf — kos blaga, tovorni kos, lovor. n Jnrif tovorna tarifa. ,, ©crfefjr — tovorni promet. a 2>crtvng — vozna pogodba. n SSngcn — tovorni voz. ležki voz. n oiil]iuug — plačevanje voznine, plačilo voznine n ^cttel — vozni lisi. Jvrfiditcr — voznik, ivrngc — prašanje. vprašanje. n ftcllcii — prašati. vprašali, poprašali. n 93ogcu — vpraševalui list, vpraševalna pola.
pola praševalniea. n ^uiift — prašanje.
lit*

Jvmgc*2tcfler — vpraševalee, prašalec. „ 'StcHung — popraševanje. vprašanje. „ „ nn bic Oirfdjtoorncn — porotnikom
stavljena prašanja. „ "©tiict — posebno prašanje. ftrnnfatnr*Sh)niig — sila plačati poštnino naprej. Jvrnuficrcii — poštnino naprej plačati, trankovati. Jvrniificning plačilo poštnine, rtrtuifpjmbnng — plačana pošiljatev. Jyriutbului! — goljufiv, sleparski, preverljiv. Jvriuiciispcrion — ženska. Srci — svoboden, prost, svoj. J^rcico Eigentfonm — prosta last.
9lm freien gitfjc — v prostosti.
91 nf frcicn guf? fejjen — izpustiti koga i/, ječe. iz
zapora.
grcics ©clucrbc — svobodni obrt. 9liišS freicr £>nnb — prostovoljno, dobrovoljno. Jucicn iinuf lafictt bcm iHcrfjte — prava ne ovirali.
ijrrcic Urbcrgcngnng — prosto preverjenje, svobodno prepričanje.
greie SBcrroaitnng cinrdumen — dati oblast svobodnega gospodarstva, po svoje gospodarili. Jyrri=93ricf svobodnica. „ cigciic» SScrmbgcit • - prostolastna imovina. „ fabrnng (S. ©.) pregledovanje (pri rudniku). „ gcbig — darežljiv, radodaren, dobrotljiv. „ fflcbnng ber Obligation — odveza obligacije. „ ©cluidjt — prosta teža. „ .£»nfcn — svobodno pristanišče, prosta luka. ,, £>«fciigcbict — ozemlje svobodnega pristanišča. „ [jnltcii ^cmnubcit - za koga plačati: živež, hrano
komu zastonj dajati. „ -.\>niib,',eirfmeii risanje s prosto roko. prostoročno risanje.
20:1
ftrti«i>cvr — baron. „ «ftflvtc — brezplačni listek. „ -Sager — svobodni sklad. „ 'Snperpialj — svobodno skladišče. „ inficit bcu SBerfyaftetcu — izpustili zaprtega. „ -Sajfnng — izpust, oprostitev. „ -SellClt — svobodni fevd. „ limdjcii — osvoboditi, osamosvojiti, oprostiti. „ îiiiidjuttgs ©cbiir — oprostnina. „ ïDinrfc — brezplačna znamka. „ Snifciifiof — svobodniška kmetija. „ ffifjlid) — svobodniški.
„ Srfjrcilmiig razrešilo, razreševanje, devinkulauija. „ -Sdiurf — svobodni rudosled. „ Sdjurfgcbiir rudoslednina. ,, Sdjiivfcv s\ obodni rudosledee „ fpvcdjcn udu ber iliifingc — oprostili obtožbe. „ fpredicn non ber SKcdjnungSiegiing — odpustili polaganje računa. i, fprcdjciibcž llrtlicii — oprostilna sodba. i, Sprcdjung — oprostitev. a Stnnt svobodna država. „ -Stnbt — svobodno mesto, rr ftoben — na voljo dano biti. na voljo biti. Sic SBnÎjI ftcljt frči dano je na izbor. ®cn ^artcicn ftefit c-j frči — strankam je na voljo dano, je prepuščeno. a Itcfjenbc ©adje— ničija reč. h ftcllcn — na voljo dni i. na izbor dali. h „ beut Srnicffcii prepuščati izprevidnosti,
razsodu. prevdarku. h 'Pererblidj prostodeden. h toillig — prostovoljen, radovoljen. dobrovoljen. h loilligc geilbictung — prostovoljna dražba. h loilligc ©cridjtsbnrfcit nesporno sodstvo. h '.oidigcS llbcrriiifoiimicii — prostovoljni sporazum.
•J!I i.
JvrcMuillifler cinjafjrigcr — proslovoljec enoletni.
„ -jiigigfcit — svohodnp |Hti.<iljennijo. Jircics, inž grcie falleu (SB. ©.) — svobodno poslati. Jyrcil)cit — svoboda, prostost. Js-rcilicitsfirafc - - kazen na svobodi, na prostosti, grcmb — inostransk. inozonisk. luj. Jvrcmber — inostranec, inozemec. lujec. Jvrcmbcš Hcridjuibcn — tuja krivda. Jvrciubcu=4hid) — zapisnik tujcev, knjiga za lujce. „ •ffimbenjfjctitintfl — razvidnost tujcev. „ j"l?olijci — policija zastran tujcev, za lujce. „ 5>crfefjr — doliajanje tujcev. „ -i^cfou — kar se tiče tujcev. rvrcqucutaut — obiskovalec, lrekventant. ¡vrcniicutntioit — obiskovanje.
7vrciiitciitnti0iic";5ciigiii-j — spričevalo o obiskovanju, o boji v.
Jvrcflucuticrcit — obiskovali, hodili v. Jvrcucl — zlobnost, zloba, hudobija, pregreha, škoda, kvar.
Jvrculcr — hudobnež, zlobnež, predrznež, hudobnik.
zlobnik. Jvricbc — mir.
iyricbciii>--\,(birf)iiiis' — pomirje. sklep miru.
„ 'Srbiir — plača za čas miru. mirovnimi. „ -©eridjt — mirovno sodišče. „ ?)iirf)tcr — mirovni sodnik. „ -Stnnb — mirovni slalež. Jvricblid) — miren, krolek.
3m fricbtidjcn SScge — z lepa. Jvrifd) — surov, presen, svež.
3tuf frifdjcr Jiint ertnppen — zasačili koga na samem dejanju. Jirift — rok. iloba. ,, (3«t) — ¿as.
„ augemcffmc — primerni rok. pristojna doba.
■J i) ."l
rt-rift mucitertc — zilaljšani rok. „ gegcbeiic — postavljeni rok. „ gejc&lidic — zakoniti rok. „ liucritrccfbnrc — ncodloživi rok. „ uniibcrfdjreitbarc — nepreslopni rok. „ ucrftridjene — pretekli rok. „ borgefdjricbcnc — predpisani rok. „ jur jfntcetung ciiiee (iitu-e — doba, v kateri gre
prisego nastopiti: rok za nastop prisege. „ iiiurt — rok teče. „ Ifiuft ab — rok izteka, mine. M bciti mmen ■■ ■ rok določili. „ cinfjaltcn — držali se roka. „ Tcituluui — rok določili, dobo postavili. „ iiberidjrciten — rok prestopili. „ Hiitcrbredicn — rok pretrgali. „ ucrifingcrn — rok podaljšali. n »¡HcuHlligiiug — dovolitev roka. „ liiitrctfuiifl, ' ISrlucitcruitg — podaljšanje roka. a ■(šHiud), '(Srmcitcrutigsnefud) — prošnja za podaljšanje roka. i, Ubcrjdjrcitiuig — prestop roka. n 'Sioriaiimiing — zamuda roka. n iScnocigcrimg — odbili podaljšanje roka.
ivrijtrii rok dali. odložili.
„ t>n? Sebnt — ubijali se. borno živeti, životarili.
Jvriftcngrlb ¡'i*. OJ.) — odložnina.
Jvriftiilig — odklad. odlaganje, odložba, odlog.
Jvroijuc — tlaka.
(Vruiiuu pobožen, blagoveren.
¿TU milic Stiflimg — pobožna ustanova, zadušbina.
Jvromuico ®eniiad)tiiiš — pobožno volilo.
Isroftidinbcu — kvar vsled mraza
Jvrurfjt — plod. sati. pridelek.
Jvriiriitc - plodovi, pridelki n (9Jn|juitgen) užitki.
¿!Mi
7v*riirlitc aueftclienbc — nepobrani plodovi. „ cingefamntrltc — pobrani plodovi. „ iiniiijcube viseči, stoječi plodovi. „ nntiirlidic — naravni plodovi. „ percipicrte - - polu-ani plodovi. „ ftcficube stoječi plodovi. „ ocrbraiidjtr — porabljeni, polrošeni plodovi. „ octfčiiiiiitc — zamujeni plodovi. „ uerjci)rte povžili plodovi. „ brr nngclecitni ¡¡Barfdiaftcu doneski naložene gotovine.
„ ber Siegcnjdiaft — užitki nepremičnosli. Jvrnd|t= unb 9)ifi)lb6rk ■ borza za pridelke in moko. „ bringcub koristonosen. plodouosen. „ -bringcitb anlegeii — plodonosno naložiti. „ briiigeiibc 91it(epng uou ©elbcrn plodonosno
nalaganje denarjev. „ ISriocrb - pridobivanje plodov. „ - ©citiife, 9Hcfiunii — užitek „ »©cniiiš irbntvIiiitgiidHT dosmrtni užitek. „ io* — brezploden, neploden, prazen, nekoristen. „ los (adv.) — brez vspelia. zastonj. ,, SJiictVr — uživalec.
„ Siicfiuun nuf beti inbc«fflll — užitek za >lw'aj smrti.
„ ■'Diiemtugisrrcfjt — pravic» užitka. rVmd)trii — koristiti. Iiasniti.
¡vriiriiiriinbionbrriuig — oddelba plodov, separacija plodov.
Jvriictijicicrnug bor Haiidjnftcu — koristouosno nalaganje. Iruktifikaeija gotovine. Jiiiflcii Udi iu rtlim« — udali se v kaj.
„ fid) Scmnnbcm — podvreči, pokoriti se komu. ¿Viiglidi — primeren. | ristojen. prikladen, priličen.
„ (adv.) — primerno, po pravici, po potrebi. Jvul|rc — vožnja, speljaj.
2117
Jviil|r=fti>ftOH — stroški vožnje. „ Scntc — vozniki. „ U0U11 — voznina. „ Sofjufovbcrunn — vozninska tirjalev. „ Serf — vozilo. „ "SSojcu — vozarslvo. vozništvo. Jyiil)rcii 91uffid)t uber rtnjos — nadzor imeti nail čem. nadzorovali kaj. „ bcn SetuciS — dokazovati. „ (SiCCiltion — z izvršilom seči na kaj. „ ciitc ginim — imeli finno. „ @e|djfift3bud)er knjige poslovnicc pisati. „ irrc — zmotiti, premotili. „ brt'5 30linifIi "" pisati dnevnik. „ bon ^rocciš — pravdati se. prepirati se. „ cin 5|<roti)folt — zapisnik pisati. „ bio Sdjulnuffidjt šolo nadzirali, nadzorovati „ eiucti 2itcl — imeti naslov. „ bio 2!raiiuiirt§6iirf)cr — pisati poročne knjige. „ bic SNcriPCiIiuiifl — upravljati. „ bcn SSprfilJ — predsedovati. „ bic SUoriiiitciiiidjUlici opravljati uvodno preiskavo.
„ bic iJcuncn priče navesti, navajali. ¡viil|rcr voditelj, giiliruuji _ vodstvo, oskrbovanje.
„ ber ^jjurimic -— pihanje dnevnikov. „ ber iHcdjtžftrcitc — pravdanje. „ bci Scrtpciltung — upravljanje. „ beo SScrjeidjnijTcš — pisanje zaznamka. „ ber JBoriuuitbidjnft ■ opravljanje varstva, guitctiou — funkcija, opravilo, delo. p sel. „ bcfliuucn — pričeti delali. „ bcftcibcn rine offcntlidjc — javno opravilo oskrbovati.
rvuiictiputir — opravitelj. opravnik, poslovnik
■2 «is
Tviinctiuiiñr ít a a t a 111 u it 11 f d) a f 11 i cí 10 r - -državno-pravduiski upravitelj,
¡ynuctious*ínuiT — poslovna doba. čas službovanja. „ GJebiir — poslovnina. služliarina, opravilu;'.
lu/.liarina. „ ilinijon — poslovno okrožje. „ -Quíago — poslovna, opravilna iloklaila. guui) najillia. „ (flffnnbcnc Scidie) — najdena reč. „ Welb ficljc ginbcríoípi. gn li bu m c a t — temelj. osnova, podslava. podlaga, giiiibntiuu — vlemeljilev. ustanovitev, ustanova, založim. Flimllis instriicrtus — gospodarske potrebščine.
gospoilarstvene potrebščini-, guiicrnlgcbftrcit — mrtvaščini-. giiiigiercil — poslovati, službovali. giird|C — brazda, gnrdit - bojazen, strah.
„ flogriinbctc — vlrjen slrali. „ gecedltc, uiiflcivditc — pravičen, krivičen slrali. giiriorgc skrb. oskrbovanje, peča.
„ tvcffcii —poskrbeti. giirfprnd)c priprošiiia. zagovor.
„ iinlcgcn — prosili za koga, zagovarjali kojra. gitrjtciitipiiit kneževina. g'iirtrnj) — odnos, gufioii združitev, fuzija. giifl — noga.
".'luf frciom gufie bíi'ibcu — ostali v prostosti, iluf iiTtfii gufi ftcllcii, iclH'ii — izpustiti iz zapora. "Jtiif bcm glcidjcu gufjc bcfjaubelt luerbcit — enako postopali. „ -(Silni — okov. „ 3tcig, »SBcg — steza, peš-pot. g-itjiftrigrcdjt pravica steze gufitriippr — pehota, pešci
i
G.
Mnlic '©cfcficnf' — iliir, darilo.
„ ■ GJic biflfcit i — davščina, dača. davek. Wnflf plača. Wtt(\i|t - gažist.
Wiil|rliottid) vrelnica, kad vrelnica. Wnlrtiiuiform — pražnja uniforma, slovesna uniforma. Wnlniitcriciunrc — lepolija. lepotičje, lepolič.uo blago Wnllc — žolč.
Wnllcnblnfc — žolčui mehur. Wniifl iSmiai1 — prohoil. „ 1$. — žila. greda. „ bcr (Sriicbiuigen — lok poizvedel). „ bcr ©cidiaflsbctiaiiblimi] — oskrbovanje opravil. „ bes Scrfnljrcus — postopanje. „ bcr ¡¡Bcrijnubiuiirt — tek razprave. Wniiflnrt bes $fcrbcs — hoja konja. Wniiflbnrc 3)iiiit',e — veljaven, tekoč denar; denar
ki gre. Wnitflflclb — polnina. (Vnunrfin iauiidic — gnilež. ©mifirtiiips — snetljiv. Wniituerfnl|rcu ficlic IStmciirSocrrnljren. «11113 — ves. cel
©aujer SBctucis — polni dokaz. ?ns fflnnjc — celota.
3uv (Matije — povsem. do cela. popolnoma, ills titaujes belmubeln — kakor s celoto delati ^111 SJcrlriiltnis pm ©aiijcit bcjtintittcr ilntlieil — v razmerju s celoto določen del. Wii«,',liri) — celo čisto, povsem, popolnoma. Wnn:,tiiflifl — celodneven. Wnrnntic — poroštvo, zagotovilo, jamstvo. „ unter — s poroštvom.
3(10
Wnrnutic*Eummc — poroštvena svota.
„ ®or)rf)itfž — poroštvena napredniua. (tinrniitirrrtt — porok hiti: zagotovilo dati: jamčiti. Wnrnnticrt — porokovan. zagotovljen, (ttftriiifoti — posadka, garnizija. (tfnriiiiunourt — mesto, kjer je posadka: posadni kraj. (ttnsHHcffcr — pliuoiner. (tiajtgnucrbc — gostilničarski obrt. Wnftl|niiC' — gostilnica. Wnftpriifcr — povabljeni izpraševalec. Wnftiuirt — gostilničar. Wnttc — zakonski druže.
„ ibcr (Sfjciliniiiu -- mož. zakonski mož, soprog, (tinttciiniurb -- umor zakonskega družeta. (tinttin — žena, soproga, (tinttuiifi — pleme, rod, vrsta. Wnttiuiflis=8nd)C — stvar neke vrste. W(tiiflcr — slepar, (tfnitmcit — nebo.
„ ©ogni — nebni oblok. (tirbnrfoinisiiiig tarifa za peko. Wcbrirniiftnlt — porodilnica. (ttfbSrcit — porodili, povili.
(ttcbnrcn — ravnati, gospodariti, vladati, upravljati. „ itd) — vesti se. obnašati se. „ linrrbtirtje* — nepošteno ravnanje, (tirbnriiitf) — ravnanje, uprava, gospodarjenje, poslovanje.
„ mit bem Sirattogcn — uprava imovine. „ illt ©cfrfjnftc — ravnanje v trgovini.
bic ©rbcinntg (iinftrfjt ltclmtni — gospodarjenje pregledati, pregledovati. (ttcbrtriiugiM^criobc - upravna doba.
„ Sicfllltnt — posledek gospodarstva. „ Ucbcrfd)lli3 — upravni prebitek. Wcbiiitbc — stavba, zgradba, poslopje.
:ioi
Wcbiiiibc=3?iniitb<irfcit — hiSna služnost.
„ Stcucr — hišni davek, ilomarina. Wrbrn Shtfitfiiufa — pojasnilo dali, pojasniti, razložili. „ Slusjdjlag — odločili. „ in Scjtnnb — dali v najem, v zakup. „ bic 93eioittiguiig — privolitev dali, privoliti. „ rtolge cinrni (Scfudjc ugoditi prošnji, uslišali prošnjo.
„ mi 3<i^uugeftatt — dati namesto plačila. Wcbcr — dajalec, darovalec. Wrbcrbc — kretanje, gibanje, pokret. Wcbrrbc« jid) — vesti se, nositi se. kretati se.
„ fid) aimm&nib — šopiriti se. predrzno se obnašati.
Mcbict i.Sprciigctl — okoliš, ozemlje, okolica. „ ciucr Stabt — obmeslje.
„ bcr iffcnfcijnft — stroka znanosti, polje znanosti, ciflciicm ©cbictc — na svojem svetu. Wcbirtcn - ukazali, zapovedati, veleli.
„ 1 crf orbcmi — zahtevati, lirjati. Wcbnt — ukaz. povelje, zapoved.
rfii ©ebote jlcfjen — biti na izbiro, na ponudbo, na voljo, pri rokah, na razpolaganje, (ttebotener grirrtag - zapovedan praznik. Wfbrrntntco griftigr* ©ctrnuff — žgana opojna pijača. Wcbrnud) raba.
„ linitlidjcr — uradna poraba. t, fortbnuenibcr cilicr ©ni^e — trajna, Stanovitna raba reči.
SRedjt bcš? ©fbraudji'* — pravica rabe. 3um ©ebrnudje biriicit — bili v porabo, služiti v kaj, rabiti za kaj. „ mndjcii ooii ctiono ■ poslužiti se česa, porabili kaj, vpotrebili kaj. Som SHrditr ©cbraud) marijcn — pravice se poslužiti, poprijeti se pravice.
3 Si 7
ílufiiT ©clnniid) icjjcu — dejati iz rabe, umaknili i z rabe. Wcbrnitdjí'^cvcditigtrv vpravičen k rabi. „ 'SRcdjt — pravica do rabe. „ -fflert — porabna vrednost. Wcbrcd|cu — liiba, nedoslatek. pouianjkljivosl, napaka. „ fčrperlidies - telesna liilia. napaka.
ií?crítcHuitg nuil forperlidieu GMrcdjcii na-niišljonje telesnih napak (hib). SeiDr«-©emütíjs (Selivedjeii — telesne, duševne napake, hibe. Wcliredjlid) — slaboten, onemogel. (ticbrcd|lid)feit — slabost, slabolnost. Webiir — pristojbina.
9ind) ©cbiir — spodobno, kakor gre. „ fefte — Irdna pristojbina. „ ímmittcífcnre — neposredna pristojbina. „ Ucrfiir^tc prikrajšana pristojbina. „ uon 9ied)tsgofdnifti'ii — pristojbina od pravnih opravil.
„ iaiitmt Steigcniiig — pristojbina s poviškom. „ brnioficit — pristojbino odmeriti. „ ciiilicbrii — pristojbino potirjati. „ enti idjtcn pristojbino opraviti, plačati. „ t>io 3ciiinubi'iii oblicgt — koga zadevajoča pristojbina.
Wcbitrcii^lcoiiiuíitcitt pristojbinski namestek. „ Slusmittluiig — izmera pristojbin. „ -Soivriiiiig — oprostitev, oproslilo od pristojbin „ »JBcmciiiiiig — odmera pristojbin. ,, '^i'Uk'fiimgsnint — urad za odmero pristojbin.
„ ®rmciinngsgc)d)(ift — odmerjanje pristojbin. „ 'SSctrng — znesek pristojbin. „ »(Sntridjtuug — Opravljanje, plačevanje pristojbin.
:to:i
@c6fircn«(Srii,iiiitcniiig — pristojbinsko olajšilo. „ liTmatjigiiug — zmanjšava pristojbin. „ frči — pristojbine prost, zastonj, brezplačno. „ grcificit — oprostitev od pristojbin, pristoj-
binska prostost. „ liuh Stcmpclfmijcit — prislojbinska in kol-
kovna prostost. „ 0ii'H'U — pristojliinski zakon. „ OiadHnis — izpregled pristojbine. „ ^flidit — pristojliinska dolžnost. „ mliduig — pristojbini zavezan. „ pflidjiiger 1'lct — pristojbini zavezano dejanje. „ Sliicfftaub — pristojbinski zaslanek. zastanek
pri plačevanju pristojbin. „ 9{iicfiHTgiitimg vračilo pristojbin. „ Bat? — pristojbinski poslavek. „ Scnfa — prislojbinska lestvica. „ Strigcrung — pristojbinski povišek. „ Jiilif — prislojbinska tarifa. „ Sicirnirrfiiitg — prcdznamba pristojbin. „ 'oprfdirirt pristojliinski predpis. „ SSkfcil — pristojbiiiike stvari. Wcbiircn iti komu.
(i* gobiirt ihm — prisloji mu. gre 11111 Wcbiircut> — spodoben, pristojen, dolžen, (^rbuutlriilirit vezanost, olivezanosl.
„ mi bil* 33301* t dolžnost pristali na besedo: obljuba dolji dela. Mfburt porod, rojslvo
iboi Cev ©eburt o porodu, pri rojstvu. „ rhclidic, uitcliclidie — zakonsko, nezakonsko rojstvo.
Wcbnrt*= porodni, rodni, rojslveni. rojstni.
„ ilbct — krvno plemstvo, plemstvo po krvi. „ 9(r;,t — porodni zdravnik, porodničar. ,, 3?nd) — rojstna knjiga.
:{(if.
Wcl>urte=gnll — porod, slučaj poroda.
„ -.Jjcffcr — ]iorodni pomočnik, porodničar. „ -|»eifcriu — porodna pomočnica, babica. „ "$ilfc — porodničarstvo, pomoč pri porodu, babištvo.
„ ■■Saljr — rojslveno leto, Ido rojstva. „ 'SJintrifcu — rojstvene knjigo, rojstvciia malic.1. „ »Drt ■— rojstveni kraj.
„ "-SRccjiftcr — knjiga rojencev, rojslvena malici „ *3d)rin rojstveni list. „ '®crf)cimlicf)uiig — zatajha poroda. (ticb(id)tui* 311111 cluigeu — v večni spomin. (Htbiiriitc — čreva. Wcbcrftc Stutc breja kobila. WcSril|cn, bns Scrfaljrcn ift jur Auffagc gcbicljcu
postopanje je dospelo do obtožbe. (tirbril)Iid) — ugoden, spešen, srečen, koristonosen. (ttcbrufmamt — pametnik. Wcbing (33. ©.) pogajanje.
3m ©cbittgc nrbcitcn - delati po pogojenem. Wccigitct — sposoben, pripraven, prikladen, primeren. Wcfnl|r — nevarnost, opasnost. „ britigenbc — silna nevarnost.
ilttf fflcfnbr linb Mofteu — ob nevarnosti in stroških.
„ itn ®crjugc — nevarno odlagati, nevarnost v odlaganju, (tiejnljrrudnjjr — nevarnostni razred. ©rfnl|rbral|rni> mu ficij grcifctt — nevarno se širiti. WcfnljrS>cn — v nevarnost, v opasnost pripraviti; nevaren biti.
„ bic 9Jiijgttcfjfeit ber (šrfjaituug ber Samilic — ovirati preživljanje družine. Wcfri!)rSctcr — tisti, komur nevarnost preti. (ticfnf)rbung — nevarnost, preteča škoda. (tirfaf)rlid) — nevaren, opasen.
:ior»
Wrftil|rlid)fcit - nevnrnosl.
Wcfnilc rine» ©crofiffcrS — padec, strmec vode.
„ bit — - dohodki. Wcfall0'2(mt — doliodarstveni urad. „ 'čiiiitiid) — dohodarstven. „ -Sliiiieiciieuljcit — dohodarstvena stvar. „ Sliiftnnb — doliodarstveni spotikljaj. „ ©cnmte — doliodarstveni uradnik. „ ©rhorbe — dohodarstveno oblastvo. „ (Eiiiridjtuiifl — dohodarstvena naredba. „ ©eridjt — dohodarstveno sodišče. „ -Obergcridit — više dohodarstveno sodišče. „ Crbnutifl — doliodarstveni red. „ -Organ — doliodarstveni organ. „ -s4>fidjtcv — doliodarstveni zakupnik. „ 9iii(fqabcu — dohodarstvena povračila. „ iiefficfitcu — doliodarstveni oziri „ -Sitfjcrjtclliiinifit — zavarovanje dohodkov. „ ©trarc — dohodarstvena kazen. „ '©trnfcrfcniitHiž — dohodarstveno kazensko razsodilo.
,, 'ftrafgcrid)tUdj — dohodarstveuosodno. „ -©traffirfcl} doliodarstveni kazenski zakon. „ Stvnfocrfalircn — dohodarstveno kazensko jio-stopanje.
„ 'Ucbertretcr — doliodarstveni prestopnik. „ -Ucbertrctmig doliodarstveni prestopek. „ -Ucbcrtretung jdjtocrc - težek doliodarstveni prestopek.-
„ -Unteifild)iilii) — dohodarstvena preiskava. i, «Scrfiirjung — dohodarstvena prikratba. „ -SBcmibrteiižjtrafc dohodarstvena kazen na imovini.
n Scrjc^tcifjprciuifiiui — provizija za prodajo
dohodarstvenih predmetov. n ©criualtung — dohodarstvena uprava.
20
:306
Wcfnll®=35orfd)rift — dohodarstveni predpis.
„ 3l!ad)C — doliodarstvena straža. (tfcfiiUiflfcit — ugodnost, prijetnost.
„ (Sienftfcrtinleit) — postrežljivost. Wcfniiflcitcr — jetnik. Wcfnn(\cu=9(ii)tnlt — jetnišnica. „ »?iuffclicr — jetniiki čuvaj. „ ■ SCuiiidjtSVcrfcmnlc — jetniško čuvajsko osebje,
jetniški čuvaji. „ '^nitunn — imeti koga zaprtega. „ «JpnuiS - jetnišnica. „ -s4ii'otofotl — zapisnik jetnikov. „ 'Carter — jetniški čuvaj. „ 'Soft — jetniška hrana. Wcffiltijuiii — ječa, voza. zaprtija. „ -»{mun — ječni prostor. „ 'Strnic — kazen zaprtosti. „ »Stjftciii jelnišniška zisteina. „ »SBefeu — jetništvo, ječarstvo. „ -Sofle — slanica v jetnišnici, ječna stanica («cfiifiinftcili — žilje. (4cjnj<rrid|tl|uiit — žilovilost. Wcflif|cittliri) — premišljeno, nalašč, holoma, hote. Wcfulflc — spremstvo, družba, (tfcflcil — proti, zoper.
„ ©mvfnnnsbcftfitiiptitii — proti prejemnemu potrdilu.
Htflflc grgen ^ciiinnbiii — tožba proti komu. flicd) taja rije ber tilnncr ftcncn bic Ocllontcu — pravdna stvar tožnikov proti tožencem. „ iiMUcii — zoper voljo, vkljub volji, proti volji, tšitttueubninicti tjen«.'» — vgovori proti, ©cfdjturibe fleflen bn* llrtfjcii — priložba proti sodbi.
„ Slnjpnid) — nasprotna tirjatev.
:i07
©cflcit«9(ušfui)run(i bcv «cfdilucrbe -- protiizvod pritožbe
„ '2Icuf]cnutn — protiizjava. „ «etoeiž — protidokaz. „ «vnub — pro>ivžig.
„ -Tieiift — povrnjen,! usluga, nasprotna odslužim. odsluga. „ '(Srflfiruufl — nasprotno izročilo. „ -Aorberuini — nasprotna lirjalev. „ ©efd)nif — povračilo, povrnjeno darilo. „ (ISrniib — nasprotni vzrok, prolivni razlog. „ =Seiftunfl — vračilo, povratno odplačilo. „ -Siftc (dontrolstiftc) — priglednica. „ -^artci — nasprotna stranka „ »SHcdjitiuifl — protiračun. „ -iHcbc — protigovor. „ »Sdjciit — protipis.
„ »3d)Iuf8rcbc — zavrSilui, končni protigovor. „ Sdjlnfšidjrift — završilni, končni proti-pis. „ »Sdjrift — protispis. odpis.
Sdivift linb ©fflcnfdirift — spis in odpis. ,t Kitni — vzajemno, drug drugemu. „ feitige Siitsstiefiriinn uon SBcrbrcdjcrn — vzajemno izročevaujc budodeluikov. „ -fcitigcS tiinucvitclniicn — vzajemni dogovor. t, -feitige J£>nftuiig — vzajemna odgovornost, zaveza.
„ -jcitigc Dbligation — obojestranska, vzajemna
obveza, obligacija. „ »jcitiger ©dmtj — vzajemna obrana. „ feitige filllaifiltlil — vzajemno pripuščanje. „ 'feitifl ciiirdttmnt — drug drugemu dodeliti. „ -fcitig ji d) ucrpfliditcn — zavezati se vzajemno. „ ■ fcitigfcit — vzajemnost. tt -Sperrc — sozaklep. ©cgciiftnub — predmet, stvar.
2i*
308
dem ©egeitftnnbe nnd) — po svojem predmetu.
(Sinen ©egenftanb betreffen — stvari se likali.
Slufljörcri ein ©egenftanb jn fein — prestati, nehati biti stvar, ©egeuftnub ber öffentlichen Slnfingc — predmet javne obtožbe.
„ beš ¡öefitjeS — predmet posesti. „ ber öffcntlidjen ©iidjer — predmet javnih knjig.
„ einer Jpanbinng biiben — hiti predmet dejanja.
©cgcnftaiib*(oe — brez podlage, brezpredmeten.
die ©efdjtuerbc ift gegcnftanb3lo8 ge» luorben — pritožba nima več podlage, je izgubila podlago, je postala brezpredmetna. Wegentl|cil, ber nasprotna stranka
„ bnž — nasprotje, nasprotek, nasprotnosl. „ be§ ju Scfdjmörenben — nasprotje tega, kar
se ima s prisego potrdili. „ lietucifen — dokazati nusprolno. ©cgcniilicr — nasproti.
„ bem Sflogcr - nasproti tožniku.
die ben Saften gcgcniibcrftcijenbcn 9ied)tc -bremenom nasprotne pravice. „ «fteflen — nasproti postavili. „ «fteHeit (confrontieren) — predstavili iz oči v oči.
„ -Stellung uon 3eugen —	lire('
oči postaviti. ©cgenucrvjlid)tiing — nasprotna obvezanost. Wegciiuorftellnng — nasprotno vgovarjanje. ©cgeiminrt, in ©egeniuart ber Parteien — v pričo, v navzočnosti slranek.
30!)
(ttrgcntunrtig — pričujoč, navzočem
Sief) gegentvärtig halten — pred očmi imeti, mi vidu imeti, mislili na. ©ertrag unter ©egcniuiirtigcu — pogodba med pričujočimi. Mcgcugcidiiiiutg — sopodpis, prolipodpis. Wcgncr — nasprotnik. Wcgriiubct — vtrjen. vterneljen, verojeteu. Wcgriinbctc "söebcufcu — vtrjeni pomisleki.
„ 5vnrcf)t — vtrjen strah. Melinit — plača.
200 fl. nit Öiei)alt -- 200 goldinarjev plače. „ ber innere — jedro, notranja vrednost. WcI]alts*Sibsug — ulržek od plače. odbitek pri plači. „ Sinjprud) — pravica do plače. „ Snrenj, tlicilmcijc — deloviti ulržek od plače. „ (Sai-enj bolle — brez plače. „ ISlnffe — plačilni razred. „ Erganjung^ulngc — dodatek v dopolnilo plače.
„ •@rf)i)l]nug — povišlm plače. „ -Sperre — ustavitev plače. „ Stnfc — stopinja plače. „ SJorfrfiufž — naprednimi od plače. „ '3»inge — pri bolj šek. dodatek k plači. Wel|nfjigfcit — sovražnost, nenavist. Wc()cim — skriven, skril, tajen.
(Seheime Slbflinimung — lajno glasovanje, ©eljcime (žicfcilfrfjoft — skrivna družba. (Seijeinicr SRntlj — lajni svetnik, ©cljeim fjaiteu — skrivati, ©rlirimbitubclci — skrivno združevanje. ©el)cim()nltnug — tajba. zatajim, skrivanje, molčanje, molk.
©cl)cimmittel — skrivni poinoček, lek. Wcl)cimnio — skrivnost, tajnost.
:U0
©rief- uitb Sdjrifrengelieimiiie - listovna in pisemska skrivnost. Wel)ilfe (6)efciic) — pomočnik, (tirliilfcnucrfnmiutung — zbor pomočnikov Wfl)iru — možgani.
Wel|i)ffte Snd)c — reč» ki sc pričakuje: pričakovana reč.
Wel|»fte — dvorec, poslopje. Wel|iir — sluh, posluh. „ '©nun sluhovod.
„ gieidješ redjtlidješ - enako poslušati obe stranki;
poslušati oba zvona. „ geben — poslušati. Wcl)urd)cu — ubogati, slušati. pokoren biti. Wcl)iircn — spadati.
„ jiir Satnftrniflemciiibe— spadati v katastersko občino.
„ j»r gertdjtlidien Eompetcnj — spadati v sodno
področje, za to so sodišča pristojna. „ ,',nm Orniibftiirfe — pripadati k zemljišču. Weljürig — k lomu spadajoč, dotičen.
„ i nngcmeffen) — primeren, pristojen, priležen. Gehörige Slffiftcuj (elften — pripomagati kakor gre.
©ebörige gorm — prava oblika. <vn gehöriger Orbnung — v pravem, v predpisanem redu. „ 3cinnnbcm — komu lasten. Wel)orfnm — pokorščina, pokornost, poslušnost, vbo-gljivost.
Weift — duh. duša, um. razum.
3iiict) beut (Seifte eines Oefe^ed — po zmislu zakona.
Wriftc9»?ibiuefcH^cit nezavest, nezavednost.
„ -strbeit — delo z glavo, dušni napor, duševno delo.
:ii i
WciftcO'^icDvedji'n sla líos t na imiii. dušna liiba. „ Ml'íift — moč dulia. dušna moč, krepost. „ frauf — bolan na umu. „ Mmufficit — bolezen na umu. „ 2á)lUfid)C — slaboumnost. „ Stinuug, Hcnuirrung — dušna zmočenost. dušna
otrplost, otemnclost nina. „ »'Vvruttmtg — zmotnjava uma. „ 'Buftanb — dušni stan. Wciftig — duševen, dušen. „ (uou ©ctrrinfcni — opojen.
©ebrcmntc gciftigc gliiífigícit • žgana opojna tekočina.
Wciftigco (iigcntl)inu — duševna lastnina.
„ uub matcricfícé ih>ohf— dušna in telesna blaginja.
Wciftlid) — duhoven, duhovski.
©eiftíidje ISommunitiitcn — duhovne vkupnosti. Wciftíidjc giinction — duhovni posel. Wciftlid)cr duhovnik.
„ Orbcit — duhovski red. Wcflngtcr — toženec. Wcfrofc - opornjak. Wrliiilbcr držaj, ograja, opornica. Wclnugru priti, dospeli v kaj. doseči kaj. dosligniti kaj.
„ 511111 Hciijje - dobiti posest. „ Sliv (iutidieibung — dospeti v razsodbo. „ 311 bcm ©riuigcn priti do svojega. Wclb — denar, novci. ,, bnrcs gotovina. ,, -2(imirifltng — denarna nakaznica. „ 3(ii3g(cidliutg — novčna poravnava. tt 2(u*()iifc — novčna pripomoč, novčna podpora. „ Heiolmiiiig — obdarilo v denarju. „ *3ícíd)<lfílllig — ilobava, nabava novcev.
:312
öelb -SöcjdjaffuugSfofteii - slroSki za dobavo novcev. „ betrog — novčna vsota. „ --Sejoijiimg — plačilo v denarju. „ ©brfe — denarna borza. „ ©rief pismo z novci, denarno pismu. „ »93udj — denarna knjiga. „ Sujje — globa. „ 'liur» — kurz, cena denarjev. „ «Sarieijen — denarno posojilo. „ Empfang prejem denarja. „ -(Sittidiribiguug leiften - - plačati odškodnino. „ "gibeicommifä — denarni fidejkomis. „ -gorberung — novčna tirjatev. „ '©cbaruiig — ravnanje z novci. „ ©efdiiifte - denarna opravila, novčni posli. „ '©icbigfcit — davščina v denarju. „ «Snftitut — denarni zavod. „ «Sournni - denarni dnevnik. „ iiciftmig — dajatev v denarju. „ -SJiittci — novci.
„ »Sioti) — sila, nuja, potreba za denar: potreba denarjev.
„ Sammlung — nabiranje denarja. „ Sdjuib - novčni dolg. „ 'Seubung — denarna, novčna pošiljatev. „ Sorte — vrsta denarja; denarna, novčna vrsla. „ -Strafe — denarna kazen. „ -Strafe uerljäitgcn — denarno kazen naložiti, odmeriti; v denarju kaznovati. 3u eilte ©elbitrafe Herfallen — zapasti kazni v denarju.
„ -Stiid - novec, denar. „ -Summe — novčna vsota. „ -Umlauf — denarni obtek, obhod; kroženje denarja.
„ Sorfdjufž — naprednina. predplačilo.
:il3
Weib =SBed)šicriiejcl)aft izmenjavanje denarjev, menjalni obrt. „ äiiCl't — novčna. denarna vrednost. „ il'efeu — denarstvo. „ 3af|Iuufl — plačilo v denarju. ,, <3injeu obresti v denarju, denarne obresti. Wclcflcn feist fid) befiiibeii) ležati, biti kje.
„ „ unter ber ©crid)t»barfeit — podvržen biti sodstvu. sodni oblasti: bili pod sodstvom. Sei« ilbci ift iu ber Sfjat feibft gelegen — zlo je že v dejanju samem. „ fein nu etiva* — komu bili za kaj. Wclcgeuer AH'iiim'nt prilični, pravi Ircnolek; o pravem času.
Wclegenlieit — priložnost, prilika. Welcgenl|citi>*(Mc)d)euf prigodno darilo.
„ ©cfellfdjnft prigodna družba, (tirlegrutliri) o priliki, o priložno-ti, prigodno. Wcleife kolovoz. Wclcit — sprevod, spremstvo.
„ bil-3 fidjerc varno spremstvo. „ »Sdjciu, ©rief — spremnica. Wclcnf — člen, sklep, zglob. „ Mapfel sklepna gožva. „ »iilopf — sklepna jabolčica. „ Pfanne — sklepna ponvica. „ »Šdjmierc sklepna inaz. Weloben burdi .'jpnubfdjing seči v roko iu tako obljubiti. Welöbuis obljuba.
Welten als ©ruubiagc — veljali za podlago. Weltcub niadien dognali, potegnili se za kaj. do veljave spraviti, veljavno naredili. „ nmdieu einen (örunb — ■ vzrok postaviti, opreti se nanj: navesti vzrok.

Wcltcnb iiiaci)i'ii kin Medjt — potegnili .-so za svojo pravico; vtrditi, dokazali svojo pravico: pognali se za njo: nji veljavo zadoliili. „ nmdicii cin >Hcd)tiiiiittei - poprijeti se pravni^¡i leka.
„ mndjni gcvidjtlirf) — soilno se potegnili za kaj. (tirltciibuind|iiiig — dokazovanje, obveljava.
„ bc» gorbcrungSredjtež — pol-vzati se za obveijavo lirjalne pravice, ©cltuug veljavnost, veljava.
Su ©cltnitg kin, ©cltung iiabctt veljali, veljavnost imeti. „ tjeridjnffen bem ©cktu' — zakonu veljavo zadoliili, dali zakonu veljavo. Shiftcr ©eituiig jcjeit — razveljaviti, veljavo odvzeli.
Wcltilligš=£rtliei: — doba veljavnosti, veljavna doba.
„ *©ebict ozemlje, za katero velja, ©cliibbc bcr liliciofigfcit — obljuba brezzakonslva.
„ foicriicfjcš? — slovesna obljuba. ©cmnl|l — zakonski mož. soprog. ©riiinf)liu — zakonska žena, soproga, ©uitnrfititg — meja. ©riiiiift po. v zmislu. po zmislu.
Sn ©emdfj[)cit po, v zmislu, z ozimni. Sli ©cilinjjljcit bes ©CKt.U'3 — po zakonu, ©ciiicilibc — občina, ©ciucinbc» — občinski.
„ »Sibgnbc — občinski davek. „ =9lbtl)cilnng — občinski oddelek. „ -Sinit — občinski urad. „ =9lngel)origci: — občinski doinačinec. „ Slngeljorigfeit - občinsko domačinstvo. „ '3(ngeicgcnt)cit občinska stvar. „ -9Iliftnlt — občinska naprava, občinski zavod. „ -atrmencafk — občinska uboška blagajnica.
:i 1
Mcmciitbc^lnuaifonb — občinski uboški zaklad. „ 2Cufiagc — občinska naklada.
„	9tušlagcii — občinski izdatki.
„	»?inefcf)ufS — občinski odbor.
„	Utonite — občinski uradnik.
,,	©cbicnftctcr — občinski služnik. „ ¿^cljorbc — občinsko oblaslvo.
„	'Stcfdjiufis — občinski sklep.
„	S3f^irF — občinski okraj.
„	^ote — občinski posel.
„	-^urgcr — občan.
((	Souiiuiffion — občinska komisija.
„	Jicitev — občinski sluga.
„	'tiigcnt^iim — občinska lastnina.
„	(ivforbcrnie — občinska potrebščina.
„	'©ebict — občinsko ozemlje.
„	©cuoiie — občinski ilružnik.
„	©efctj — občinski zakon.
„	'®(icb — občan.
„	»©VCllje — občinska meja.
„	»©nt — občinsko blago.
„	šsilflb — občinski lov.
„	SiUlbgnmb — občinsko lovsko zemljišče.
„	-Sojt — občinsko breme.
„	-iDiitglicb — občan.
„	Crbnunfl — občinski red.
„	»^oli,',ci občinska policija,
rr	'-lintii '.tiorporntiou)—občinski svet. občinsko svelovalslvo.
,	SHotli '©cnicinberatfiviiiitglicb) — občinski svetovalec.
„	9tntl)šii(junfl — seja občinskega svela.
i,	9irttl)eftcllc — mesto občinskega svetovalca.
„	Stegni — občinski pečat.
„	2tcmit — občinski slatut.
r,	■Stvnfjc — občinska cesta.
:il(i
6)cmcittbc*Xemtorwm občinsko ozemlje. „ < lluilagr — občinska priklada. ,, Skrbanb — občinska zveza. „ SBerbattb iiitaubi]d)cr — tozemska občinska zveza.
„ 'SScrfajiuiig — občinska ustava. „ !8crmi)gcii občinska imovina. „ ■ iSertrctuufl — občinski zaslop. „ SJcnunituiig občinska uprava. „ -SSorjtcuib — občinsko starešinstvo. „ »9?0rftci)cc — župan. „ 'JBorftclntug županstvo. „ Sis?al)i občinska volitev. „ • Si>nl)iorbmiiig — občinski volilni reil. „ fflfiljicr — občinski volilec „ 3ŠJeg občinska pot. „ tucifc po občinah. „ ilkicu občinske stvari. „ '4l5ol)i — občinska blaginja. „	— občinska priklada.
(ttcmciiir ®cfnf)r obča nevarnost. Wcmcincr iUiurb — prosti umor. podli umor.
„ iskrt — navadna, obča vrednost. Wcuicinco SHedit obče pravo.
„ ^erbrcdint podlo liudodelslvo. Wcmcingcfril|rlid) obče nevaren.
Wemciiigcfrt()r(id)cr (tfebraud) uon 2prfiig|toffcii unb gcmeiiigofafjriidic tMcbnriliig mit bmfeibcil - obče nevarna raba ra/.nesilnili tvarin in obče nevarno ravnanje ž njimi. Wciiicingrift — duh edinslva. skrb za obči blagor, ©rmriuiirit (Eorporntion) zbor. korporacija. (tirmriiiuiifiig občekorislen. (tirmcinuiilsigtcit obča korist, (tiruiriujnin vkupen.
:M7
©emcinfamer Sjmušliait vkupno domače gospodarstvo.
©emcinfamc ©adjc mit 3cmaitbem madjcn — združiti se s kom. družili se s kom. ©cmeininmc SHeibeptSfcc — vkupni pašniki. Wcmciin'rf)nft — vkupnost. združba.
„ ngrarildjc — agrarska. poljedelska združba. „ cbclirf)f — zakonska združba. „ unjertrenitlidjc — nerazvezna združba. „ biiifliicficr 9icd)tc — vkupnost stvarnih pravic.
„ besi ISigcutimmš — solastnina. „ ber fflitler — vkupnost blaga. (ttcmciujd|nftlid| — vkupen, skupen; (adv.) vkupe. skupaj.
Wcmcinid)oftIid)cSl£igcutt)um vkupna lastnina.
©cmciitjrfjaftlidjcS Grbrcdit ■ - vkupna dedinska pravica.
fflrmnuirimttiidicr Jbcillmbor ciiUT Sndje • deležnik vkupne stvari. Mcmriufd)nft£<rrd)tc — vkupne pravice deležnikov, (ttrmriiiidjnftc-urrmiinru vkupna imovina. (licmriitfri)iilburr prezadolženec, kridatar. WcmciiiiuoI|l — obča blaginja. Mcmciiflc — zmes. Wcmcngtl)cilr zmesniiie.
Wemcffcitc Scfcblc rrtl)ci(eil trdila povelja dati. dajali. Wcmiid|tc lilir mešan zakon. Wcmfitl) — srce. čut.
Wcmfitf|«'9Irt, -53cfdjaffcufu*it — čud, narav. srce.
„ «SlllflTflllUil — razburjena duša. razburjenost. „ ^rmciptitfl — duševna razvnetost. strast. „	dušni stan.
(ticiuut natanko, natančno. Mritaiiiiffcit natančnost.
:51*
(ttcnbnrm — žandarem, orožnik. Iticiibnruicric — žandaremstvo. orožnišlvo.
„ »3Hjtl)cifiiit08 Eommanbo — poveljstvo
žandaremskega oddelka. „ •^ojten C£ommnnbo poveljstvo žandarem-ske postaje.
(ticurfiml)nltuug — dovolilo, dovolitev, potrdilo, potrditev. odobrilo. (tirucl)migru, gcneljm bal trn — dovoliti, odobrili, potrdili. privoliti.
Sli gcttcfpiiigra gcnifjru — potrditi blagovoliti.
(tirnrl)migitng ■ odobrilo, odobritev, potrditev, dovolitev. privolitev, pritrdilo. „ SlCerbBdjjti' — Najviše odobrilo „ oluTtJormiiiibjdiiiftltdjo — nadvarstveno odobrilo.
„ DevfaiiuugSmdfjtgc — ustavna pritrditev. „ crtfjcilcn potrdili.
Bur GJcitefjmigimg ftcmanbett uorkgru predložili komu v odobritev, v potrditev. C^citrl|iuigiiitgi>*S(aufeI — odobrilni pristavek.
„ •Urfuubc — odobrilna listina. Wciicrnlact — glavni spis.
Wcitcral=Gomimiubo — generalni komando, generalno poveljstvo. „ -Snipcction — glavno nadzorstvo. „ '^rocurntor — generalni prokurator. ,, "^rocuratur — generalna prokuratura. „ «Slab — generalni štab. „ »SiinobL' — veliki zbor. „ iliciiuug — glavna razdelba. „ »erfammluug — obči zbor. „ »Hollmadit — obče pooblastilo Wcucrnlicn — splošna prašanja. splošnosti. Wcitcrcll — splošen.
:319
Mcnicjjcn uživali.
„ ^riontdt — imeti prednost. „ rili SRcdjt — imeti pravico. Wctloffc — drug, tovariš, zadružnik, družalmik. Mcuoijcnidjnft — zadruga.
„ nclucrbiidic obrtna zadruga. Wcuoiiciiirf|nftcr — zadružnik. Wciiuficn|ri)nftlid| — zadružen. Wciioficiifri)aftO'©citrcifl — zadružni prispevek. „	Jviriiia zadružna lirma.
„	ftraufenfajjc — zadružna bolniška bla-
gajuica.
„ -Sicftiftcr — zadružni register. „ 'Statut — zadružna pravila. „	©crbnitb — zadružna zveza.
„ •Smnojieii — zadružna imovina. „	SBcrfninmlung — zadružni zbor.
„	©crtvag — zadružna pogodba.
„ "5iorftcl)iing — zadružno predslojništvo. Wcuiiifiu — zadružniea, družabnica. ttcuiigc tlmn, iiiitfii — zadostili, zadovoljiti. (tiruil(|tl|iuilljl — zadostilo.
„ iiollr popolno zadostilo. Wciiii|\? - uživanje.
fflemijic fein — uživati. „ Uirtifcl, SOMttct — povžilna stvar, povžitniua. Wcobiiti|ri|c Ulrbcit zemljemersko delo. Mcumctcr zemljemerec.
Wcomrtrifd|cr ^Inu (Situationsplaii.) - geometrični črt -ž.
Mcpiirf prtljaga, pratež.
„ »Sdieiu list o prtljagi, pratežnica. „ llcbcrgcluid)t — preteža prtljage. Wcpflogcul)cit — navada, šega. običaj.
©on bes («cpfiogculicit nbfomineu iciifcii — opustiti navado, šego.
:J20
Wcvrfiflc — kov.
Wcvriift — izprašan, preskušen.
Wcrnbc — raven, prem.
flcraber Sinie umuanbt ■ po premi vr-ii v sorodu. „ Slimmc — ravna vsola. „ ^afji — ravno šlevilo, sodevo število. Wcrnbc;,u — naravnost, kur. Wcrntl)c, ©cratfjfdjnft — orodje, priprava. Wcrntl)cn iu£ Stocfru — zastati, zastajati.
„ iu eincn (Strcit — spreli se. skregati se, zbe-
sedili se. „ in SSrrluft — izgubili se. Wcrcri)t — pravičen. Wcrcd)tfcrtiflt — opravičeno. Wrrcd)tii|fcit — pravica.
„ i Siflcufdjaft) — pravičnost. „ roiberfnijrru Iaifcit — pravico storili komu; pravično ravnati s kom; delali s kom po pravici, kakor je prav in zakonito. Wcred|ti(ifcit*l>flcflc — pravosodje. Wcrcd)tfniuc — pravica, oblast. Wcrcid|cn ',mii 2,'ortljetlo, 311111 Sdinbni — v korisl. v prid
bili: v škodo, na kvar bili. Wcrid|t — sodišče.
„ brjonbercS — posebno stališče. „ rriiidjtcs — zaprošeno sodišče. „ orbcntlidjc», aupcrorbciitiidjcš — redno, izredno sodišče „ pribiicfticrtcš — privilegovano sodišče. „ uciniiuiibfd)nftlid)c'j — varstveno sodišče. „ SilftiinbiilC» — prislojno sodišče. „ iitDorfouimcitbcš — prebilevajoče sodišče. „ I., II. S"ftaii3 — sodišče prve, druge stopinje. Wcrid)tlid| — soden.
Wcrid)tlid)cr Ulnflroji — sodno naročilo.
:\-21
<>}md)tlidjes Scpoiitcimmt — sodni lu-aiiiini urad. sodni alepozilni urad. ©I'iid)tlitf)c 35crf)anbiung — sodna razprava. ©cricf|tlitfic Scvroafirmig — sodna hramlia Wcricf)tlid) ucvfofgcn — soilno preganjati.
Wcriri|ts=2[bgcorbncter — sodni odposlanec. „ Slbtfjciiuiig — sodili oddelek. „ ?icteu — sodni spisi. „ iiibjuiict — sodni pristav. „ «9Crjt — sodni zdravnik. „ arjtiidjcr Sicnft — služba sodnega zdravnika.
Wcriri|tobnrfcit — sodstvo, sodna oblast.
n	in Streitfncfioii — sodstvo v spornih
stvareh.
„	freimiCIigc nesporno sodstvo.
Wcriri)tc«^caintc — sodni uradnik. ff -23cf)orbc — sodno oblastvo. n i3cjirf — sodni okraj. a ttomniipr — sodni komisar, sodni odposlanec. i, Goinpeten.j — sodna pristojnost. n Scpojitciiamt — sodni hranilni urad. sodni
depozitni urad. a Tiener — sodni sluga. n rtcricti — soiIni prazniki. n (ttcbdubc — sodno poslopje. n ©cbrancf) — sodni običaj. n WeBiir — sodna pristojbina. a Ijnnben, ju (iieridjtšiianben ericgcn — pri sodišču položili, sodišču izročiti. n Apaus — sodna hiša. n i>oi — zborno sodišče, sodni dvor. n .pof obcrftcr — najviše sodišče.
Cbcrjtcr (ttcricijt* ni» (Sajiatiouefjof — najviše sodišče kol kasaeijsko sodišče n Joofprajibiuiu — preilsedništvo sodnega dvora. n •'oofjprcitgct — okoliš sodnega dvora.
JI
32 2
Wcrid)ts=3nitniction — sodno navodilo, sodna in-strukeija.
„ »flaiijlci — sodna pisamica.
„ ^Sioftcit — sodni stroški.
„ «Socalitciteii— sodni prostori, sodne niesliiosli.
„ «Orbnuttg — soilni red.
„ «orbnungSniagig — po sodnem redu.
„ »Drgmtiffltion — vredba sodišč, sodna vredba.
„ »Crt — kraj sodišča.
„ «^cvfou — sodna oseba.
„ 'Silni — sodilnica.
„ «Siegel — sodni pečat.
„ »Sili — sedež sodišča.
„ "SilMtitg — sodna seja.
„ 'Sprndn' — sodni jezik.
„ -Spreugel — sodni okoliš. (š)crid|tejtnub — podsodnost.
„ allgemcincr,;; crfonlidjer— splošna, osebna podsodnost.
9ten( ©eriditeftnub — realna podsodnost. tSnujni ©cridjtšftflub — kavzalna podsodnost.
„ ber Stmortificruiig podsodnost amortizacije.
„ bc«J ?lllfCHti)aitcŠ — podsodnost bivališča. „ bor ?lufforberungSfinge — podsodnost pozivne tožbe.
„ be>° OrteS ber begnugeitcn Zinit — podsodnost kraja, kjer se je dejanje storilo. „ ber SJetrctuiig — podsodnost zasačite. „ ber 33cjuetšfiUiriiiig juin eroigeit ©ebfidjtniiie
podsodnost dokaza v večni spomin. „ bergelbticidjiibigimg—podsodnost poljske poškodbe.
„ ber gibeicommijajtreitigfciten — pod-sodnost iiilejkomisnili sporov.
:j2:i
Wcriri|tSftniib bcS giecud — podsodnosl fiskusa.
„ bor gcfüfjrtou Söcriuattmig — podsodnosl
oskrbovane uprave. „ bor fjödjfh-idjterlidicii Scrfügimg — po
najvišem sodišču odrejena podsodnost. „ ber Scljenftrcitigfcitcu - poilsoilnost
fevdnih sporov. „ bor proDiforiföen 3idjeritcflung3inittci — podsodnost začasnih zavarovalnih sredstev. „ bor SBcriaffenftfjnftžaiigclcflcnljciten—pod-
sodnost zapuščinskih stvari. „ boä Vortrages — podsodnost pogodlie. tt bor SšHberfingc — podsodnost proliložbe. „ bor Ssiiebereiiticiuutg in bon uorigen Staub — podsodnost postavitve v poprejšnji slan. „ bo» SSo^nfitloS — podsodnost bivališča. t, bež 3iifamnicnijangc3 — podsodnost spojenih stvari.
„ bež rfiiüorfomniou» — podsodnost prebit elosti. Wcriri|te=3tcl(c — sodišče.
„ Stiflftanb— prestanek pravosodja, rr -lafcl — sodna deska. „ Sag — sodnji dan.
„ iiblidjc ©pradje — pri sodišču navaden jezik. „ llufoflett — sodni stroški. „ ^erfnjfiing — vreilba sodnih oblastev. „ *®otIjicfjcr — sodili izvrševalec. „ SJorftcljer — načelnik sodišča. „ »SBefou — sodništvo. a 'Seugc — soilna priča. „ 3«it(i"bigfcit — pristojnost sodišč. „ '¿ituaug — sodna oblast, sodni strah, sodno morai ije.
Geringfügig — malenkosten, majhen, malolen. malo-važeu. malovreilen, neznaten.
■21*
3
(v)criiigl)nltifi — slab. ubog, malovreden, lahek. (y)criui\l|älti(tr SDiiinjc — lahek denar. (tieriiigfri|iibiiu(i — nespoštovanje, zaničevanje, ne-čislanje.
Weriiutc — vodotok, žleb, struga.
„ fiiuftiirfic» — umetni vodotok. Wcriuncit, fefr roerben — slrditi se. zgostili se.
©erouneneš «Ilir — sesedena kri. Wcritd) — vonj. Wcriid)t — govorica, glas. Wentljcit — račiti. blagovolili. Wciamiut — ves, cel. celoten, splošen. „ -Slu-iplu'it — vsi stroški. „ -Služroetš — splošni izkaz. „ -®etrag — ves znesek. „ "«ejug — ves prejemek. „ '«ilb celotna podoba. „ »®arlcl)cnšbctrng znesek celega posojila. „ "®icnftlciftung — ves služabni čas. „ *li'innnfjmcu — vsi dobo tki. „ •(SrforberniS — vsa potrebščina. „ (SrgeBnie — splošni posledek, rezultat. ,, '©rtrng — ves dohodek, ves donesek, cel dobiček.'
„ =Wciuicfjt — vsa teža. „ »Scitung — splošno vodstvo ,, »3Ji iiiifteriitllt — vse minislerslvo. „ '9fnd)foii]e — nasledstvo v vse pravice in
dolžnosti, sp'ošuo nasledstvo. „ 'Sadie — skupnost reči. „ -Steuer — ves davek. „ «Strafe — vsa kazen „ 'Steuerfdiuibtgfeit — ves dolžni davek. „ >Steuerborfi^reibunn — ves predpisani davek. „ «Summe beg (Srforberniffcs — vsa vsota potrebščine vkupe.
Wcfauiint*®crgiitinuvibetrai| vse povračilo, vse vračilo. „ -SicrpflidjhlUfl — skupna zavezanost, obveznost. „ -^oridireiDuiifi — vsa predpisana vsota. „ «SJert — vsa vrednost. (4cfnmiutl)cit — splošnosL celota, celovitost.
„ ber ©eiuolmrr — vsi prebivalci. Wcinubtcr — poslanik. Wcinubid|nft — poslanstvo. Wfinnbfd|nft$=ikiionalc — poslaniško osebje.
„ 9tcd)t — pravo poslanstva. We|ri)iift — opravilo, opravek, delo, posel, kupčija. „ (ilrbcit.i — delo. „ (jpaiibels" — opravilo (trgovsko). „ (Šerridjtung) — opravek, posel. Wcfrt|nftc nbnnrfeiii — posle opravljati, vrejevati. vršili. „ bejorgrn — posle oskrbovati. „ iibcriielniicn — opravila prevzeli. „ jutticiicii — opravila odkazovati. Wcid|(iftlid| — opravilen.
¡5» flcjdjaftlidicr ©ejicliintg — kar se tiče opravil, glede na opravila. Wcfd)8fte»2[iitl)cii - opravilni delež. „ ilusuiri* — poslovni izkaz. „ -©clliutblunii — obravnavanje opravil, poslovanje.
„ -©croid) — opravilslvo. ,, ©etricb — opravilni obrat, poslovanje, opravljanje poslov. „ '©udi poslovna knjiga. „ '©iidicreiuiidit — pogleil v poslovne knjige. „ Ciaution opravilna varščina, poslovna
varščina, kavcija. „ Ticitcr — poslovni sluga. ,, • giilircr — poslovoj, poslovodja, opravitelj. „ -Jvftlircr olm0 Vtnftrnj — poslovodja brez naročila.
:326
Wcfd)Bftš=5ii(]runfl — poslovodstvo, poslovanje, opravljanje poslov. „ «gftljrung oljne Siuftrng — poslovodstvo brez naročila.
„ «giifjrung ber 3ufKjbc{j5rbcii — poslovanje
sodnih uradov. „ »©cntg — opravljanje dela. poslovanje. „ *©ang guter — kupčija gre dobro. „ -©ang inncrer — notranji opravilni red. „ »©eimntng — opravljanje, oskrbovanje. „ *©ebraud| — trgovska navada. „ »©cgcnftaitb — predmet opravkov. „ "©ciicimniS — obrtna tajnost. „ »¿perr — gospodar trgovine. „ Jpouorar — poslarina, plača za opravilo. „ «Šnftcuction — opravilno navodilo. „ -Stvcis — opravila, področje. „ -Seitcr — opravitelj, poslovni voditelj, delovoj. „ -Scitung — poslovodstvo. ff »Sočni — poslovalnica, prodajalnica, opra-
vilnica. „ »SDiaun — Irgovec. „ »ntafjig — opraviloma. „ «Ocbnmig — opravilni red. poslovni red. „ »SJSfan — opravilni načrt, poslovni načrt. „ --^SragU (CSrfaijrung) — izurjenost v opravilih. „ "^rotofoli — opravilni zapisnik. „ Siapport — opravilno poročilo. „ -SRegiftcr — opravilni iskalnik. „ -2d)itib — trgovski dolg. „ "Stiid — poslovni spis, opravilni kos, slu-
žabni spis. „ SntteUc — opravilni razkazek. „ «Srčigcr — opravilnik. „ »Ubcrfidjt — opravilni pregled. „ »Umfcmg — poslovni obseg.
:327
@cfd)(iftd>SBer6inbiiug — opravilna zveza, kupčijska zveza.
„ =93cri)altniffe — opravilske razmere. „ linb 93elricb»t)crl;aitniffc — poslovne in obratne razmere.
„ *3.*crfcf]r — opravilno občevanje, trgovanje,
obrtovanje; trgovinski, kupčijski promet. „ »®crfcf)r in 9liutSfad)en — občevanje v uradnih stvareh.
„ «SJcrfciir in JpdnbciSfadjcn — trgovsko občevanje.
„ •Sermittiung — poslovno posredovanje, meše-tarstvo.
„ -Syrrtf|ciiung — razdelba, razdelitev, razdeljevanje opravil. „ -3nhl — poslovno število, opravilno število. ,, «3cit — poslovni čas. opravilne ure. „ »3ludg — opravilo, vrsta opravila. Wcfd)cl|cn — zgoditi se. (Srjd)enf — dar, darilo.
„ '2iiniai)tne iu 9lint3fnd)en — jemanje daril v
uradnih stvareh. t, »©ober — darivec. „ -9iel)incr — obdarovanec. Wcfd|id)tc — zgodovina.
„ iiber bcu 9ifd)tši)nubcl (species facti)—zgodba o pravdi.
(ticjd)idjt*uiujtnub — dejanska okolnost. Wcfd)irflid)fcit — spretnost, pripravnost ©cjdjirft — spreten, pripraven, ©cjdiirbtunfjru — prodovina. Wcfri)irr — posoda. Wcfri)lcri|t (mdunlid), luciblidj) — spol.
„ — rod, pleme, rodovina. (s3rjd)Icd)t$folgr nidituli^c — nasledba moškega spola, moški rodosled.
Wcid)lcd)tofolflcr — naslednik rodu. rodoslednik. Wcfd)lcd|t<s=Dfame — rodovniški priimek.
„ =3icgi)'tcr, »2afei — rodopis, rodovnik. „ »3ieife — spolna «rodnost, godna lela za možitev. za ženitev. „ »iljeiie — spolovila. „ -Jricb — poltni nagon.
Wr|diloficuc Stabt — zaprto mesto.
2ie $auptOcr()anb(un{| fiir fleidjloticn cr fiiiren — izreči, da je razprava sklenjena: razpravo skleniti, (ttrjriiuuuf — okus.
Wcid)iuci5)c — kovana dragotina, zlatnina, srebrnina. Wc|d)iucigc bcitn — nikar, kamo-li. da molčim, da nič
ne rečem, da ne omenim. Wcfd)iuiftcr — sorojenei. bratje in sestre. Wcfri)tuiftcrfiiib — bratranec, sestranec; bratranka, se-
stranka. Wrjd|iuorurr — porotnik.
Wc|d|iuorncitnutt — porotniško opravilo, porotniSka služba.
(ttrjdiuiarucubnuf — porotniška klop.
Wcjdpuornru(irrid|t — porotno sodišče.
(tiejdiiuoritcuiijtc — imenik porotnikov.
Wciri)iunlft — oteklina.
Wcfd)iuiir — ulje, tvor.
Wcfcttc iGJclriifc' — pomočnik.
Wc|cllrulnbc — skladnica rokodelskih pomočnikov.
(ticieUjd)nft — družba.
„ lnib 9?ereiit — družba in društvo. „ cliciidic — zakonska družba. „ criaubtc — dopuščena družba. Wc|clifdjaftcr — družabnik.
„ jtillcr — tih družabnik. Wcfcllfd)(ifts=jicbftal)! — tatvina v družbi.
:329
WcfcHfri)nftS'(iigentl)uiii — družbena laslnina. „ -Ivinim — družbena firma. „ »Sjoitb — družbeni zaklad. „ »SnUentnv — družbeni inventar. „ -SCRitgiieb — družabnik. „ -Statut — družbena pravila, družbeni statut.
„ «Sljeiluug — delitev družbe. ,, «SBcrljčiituiS — družbeno razmerje. „ 'SPcrutogoit — družbena imovina. „ -iScrtrag — družbena pogodba. Wc|cti — zakon.
ftroft bes ©cfetjež — po zakonu. „ evlnffcu — zakon dati.
„ nufjcr ttraft fcjjcn — preklicali, razveljaviti zakon. „ crfticfu — zakon izide. „ fmtbmacficn — zakon razglasiti. „ Dolijielicn — zakon izvršiti. „ bat Slmufiibiiug — zakon se uporablja. («cfcto-sBiatt — zakonik. „ linb iVrorbitungšbiatt — zakonik in ukaznik. „ «©ud) — z.ikonik.
„ *4?ud) allgcmcincS biirgcriidjeS — občni državljanski zakonik. „ -(Sntnmrf — načrt zakona. „ 'gcbcubc (tieiuait — zakonodajna oblast. „ «©cbcr — zakonodavec. „ -®ebuug — zakonodajslvo. „ -funbig - - vešč zakonov, v zakonih izveden, iz-najden.
„ 'loš — brez zakona, samovoljen, brezvladen. „ -mdfjig — zakonit.
i, uidfiigc iHcdjtšttilfc — zakonita pravna pomoč. „ »mafiig oerfalircu, uovgcljni — zakonito ravnati,
postopati. „ -Samiuiiiug — zbirka zakonov.
:330
Wefelj*tmbrig — nezakonit.
„ «SäJibrigfeit — nezakonitosl. Wcfcljcs»9[itniogie — podobnost zakonov „ «9(imjcnbung — vporaba zakona. „ «Sliišiegimg — razlaganje zakona. „ «SBcftunmung — zakonsko določilo, določilo zakona.
„ »ttraft — zakonita moč, moč zakona. „ «Sanction — sankcija zakona, potrditev zakona. „ =Spradjc — jezik zakona. „ «Stelle — mesto zakona. „ -Scft — besedilo zakona. „ «Übertreter — prestopnik zakona. „ «Übertretung — prestopek zakona. „ «SBcricjjung — prelomitev zakona. Wcfctdirii — zakonit.
3u gefejjMjer SBeife — zakonito, ©efejjiicfjev Stniprudj auf ctiuaš — zakonita pravica do česa.
Wefefolid): SeiociSregeiu — zakonita dokazna pravila.
©cfcjjiidjc SHcseidjnuug — zakonito ime. ©efefetidje Eienftbarfeit — zakonita služnost. ©efe|jiicfje (Srbeti — dediči po zakonu, zakoniti dediči.
©efe^fidje (Erbfolge — zakonito dedno nasledstvo.
Wcfc(jiirf)c3 Erforbevni» — zakoniti zahtevek, ©cfejjlidje goigcu — zakoniti nasledki. ©cfe|j(id)e tvrift — zakoniti rok. ©cfcfoiid; anerfannte Stircfic ober SReiigionž geuoffcitfdjaft — zakonito priznana cerkev ali verska družba.
©cfcjjtidjc Siormen — zakonita ukazila. ©efejjiidjeS ^fnnbrec^t — zakonita zastavna pravica.
:331
fflcfefelidjc SRecjci — zakonito pravilo, ©cfcjjiicfjer ©traffnj} — zakoniti kazenski posta vek.
©cfcfelidjcš Serfaljrcn — zakonito postopanje. Wcfej}(ici)c SBorfdjrift — zakoniti predpis, ©efejjlidjc 3eit — zakonita doba. ©cfcfolidjc Sitticit — zakonite obresti. Wrfcl.it brit gnil, bnf§ — postavim, vzemimo da, recimo da. Wcfid)t — vid.
lticfidjt*fuod|cu — lične kosti, kosti ličnice. Wcjtd)t<MtcrU — vidni živec. (4cjid)t*piiuft — pogled, vodilo.
Tic Sndjc aii« cincm nnbcrcu ©efid)te= puitftc beiradjten — ogledati si stvar z druge strani. Wcfiltbc — posli, družina.
„ *93ndj —■ poselska knjižica. „ »Ticuft — poselska služba. „ «iialtcr — poseiski gospodar. „ 'ifofjn — družinska mezda, poselska plača. „ •¡Crbiiintg - - poseiski red. „ 'Sicrbfliib — družinska zveza. „ «^crtrnfi — poselska pogodba, ©cfhuuutg poiitifdic — politično mišljenje, ©cjittct — n raven:
©cfprririj — pogovor, razgovor, govorica, pomenek, pogovarjanje. ©cftfinbig fciu — priznati, ©cftnnbute — priznavanje, priznava, ©cftritigc (33. ®.) — drogi, rante. ©cftfiiifl«@teucr iS. ©.) — rantnina, drožnina. Wcftnttcn — dopustiti, dovoliti, pripustiti, privoliti. Wcftnttct — dopuščeno, ©cftnttnug — dovolitev, dopustitev, dopustilo, ©cftcljcu (cingcftcijcu) — priznati.
Wcftcl)cn (,',uifiiicn) — dovolili, pripustili. Oicftci)iuifli=Sioltcn — nnpravni stroški, narejni stroški.
„ «5JJrei8 — napravna cena, narejna cena. ©cftcllnug (©ejkiiigiimrfmiig) — postavljanje. privedba. pripeljava. Wrftiitc — žrebčarija. kohilarnica. Wrftiilit aiif — na podlagi, na temelju. Wrind| — prošnja.
„ flbloetfen — prošnjo odbiti. „ niunb(id) an&riiigcn — prošnjo ustno podati. „ Oclcgctt — prošnjo obložili. „ ciiibringcn — prošnjo vložili.
Sofge gcbcii ciiicm Oicutcfjc — ugoditi prošnji, uslišati prošnjo. Wcfud|0'i8cgcf)ren — zahteva prošnje. „ «Scilngc — priloga prošnje. „ 'Srlcbigimg — rešitev prošnje. „ 'Sdjm&en — pro sil n o pismo. „ «©teller — prosilec. W C f it lib l) c i t i=9111 f fi dj t — zdravstveni nadzor. ,, »^Jolijci — zdravstvena policija. „ -9iiitfiid)tcit — zdravstveni oziri. „ 'Storting — pokazitev zdravja, pokažem)
zdravje. „ 'SEefcit — zdravstvo. Wctl|cilt — razdeljen.
Wctljciltcs ©igeiitfjuni — razdeljena lastnina.
Wctrfiiif gciftigc» — opojna pijača.
Wctrcibc ftuf bem Aoaint — stoječe žito. nepožeto žilo.
Wciongtcs Wcid)iift — opravilo na srečo.
Wciunljr — jamstvo.
„ bieten, gebcit — jamčiti. ,, crimtgeit — jamstvo doseči. „ icijtcii — jamčiti, dober hiti za koga, zagotoviti. 9in bic ©ciuafjr fomincit — za lastnika biti vknjižen.
Wciu(ifjr=itfïicj — dokazilo o knjižni lastnini. „ 'Seiftcr — jamčevalec. „ -ûeiftiuiçî — jamčevanje.
Oljne ©cluSIjrlciftnng — brez jamčevanja. brez jamstva.
(ticiuiil)rcu — dovoliti, dopustiti, dati, dodelili, podeliti. Oiriunlirjniuc — hramba. Mrninliromniut — jamčevalec. (4ciunl|ruiif( — dopustitev, dopustilo, dovolitev, dovolilo, dodelitev, podelitev. „ bec- Stnfudjenë — v prošnjo privoliti, prošnjo uslišati.
„ bc» Slrmenrcdjtcâ — dodelitev pravice revnih.
„ ud it îibfcrtigiuigcn nu SBitiocu — dodeljevanje odprav vdovam. „ uott Srcbit — dajati koinu kredit, na vero. „ Dnu Subocntionen — dodeljevanje podpor. Wminlt — sila. moč, oblast. „ (S8oHntad)t) — pooblastilo. „ cfjcmAnnlidjje — moževa oblast. a gcfefcge&enbe — zakonodajna oblast. „ i)oi)crc — premoč, presila. „ offentlicfic — javna oblast. „ ridjtcrlidjc — sodniška oblast. „ Ddtcriidjc — očetovska oblast. „ uorinunbidinitiidjc — varstvena oblast. „ bes SERaimcâ — moževa oblast. „ nntiitm, auSfiben — silo delali komu. posiliti koga.
„ (intljiiu ciltcm Wcjc(}c — zakon napačno razlagali.
Wciunltgcbcr — pooblastilec. Oictunltimbcr — pooblaščenec. (^rtunlttl)iitig — posilen. silovit : (adv.) šiloma, (ticuinlttlintiçifcit offcutlidic — javno uasilslvo.
:i:i4
(tieuiftltucrlinltui* famifictircciitlicfjc^ — oblastno razmerje po obiteljskem pravu, (tiriunltjiuit — silovit, nasilen, posilen. (tlrnmltfnmrr Umfturj — posilen prevrat. (ticuinut)tl|cit — urnost, ročnost, (tfnunrtig friu — pričakovati, nadejali se, zanašali se,
biti si v svesti. (tiruirirtigiiitg, in ©clDavtigitug — čakaje. pričakujoč.
Oblic OJeiuiirtigung — nečakaje, ne pričakujoč.
Wciunjjcr offcntiidjc — javno voilovje. Wcuicbc — tkanina, plelivo, pletež. Wriocil|t — posvečen. Wctucrbc — obrt.
„ bctricbšpfiicfjtigcš:—obrt z obveznim obratom. „ coiicefnonicrtcž — dopuščen obrt. „ frcic» — svoboden obrt „ ijcinbluerfsMiidfjigcš — rokodelski obrt. „ nmnetbcn — oglasiti pričetek obrta. „ betrcibcn — obrt izvrševali, obrtovati. „ ijcimfaflcn — odpovedati so obrtu. Wctucrbc=, Wcuicrbs= — obrten. „ «Slulagc — obrtna naprava. „ ■ ilumclbuug — oglasitev obrta. „ '^cfltflltiS — obrtna pravica. „ >s^ci)6rbc — obrtno oblastvo. „ «Sicrcditigmig — obrtna pravica. „ SBetricb — obrtovanje, vršba obrta. „ iHctricb nušturifcn — izkazovati obrtovanje. „ '^ctricbšiocnlitSt — obrtovališče. /f «SBiidjer — obrtne knjige. „ 'CEouceiiion — obrtno dopustilo. „ «Grjcugnis — obrtni izdelek. „ 'Sortfiiljrung — nadaljevanje obrta. „ OJcljiife — obrtni pomočnik. „ »CScnofienfdjnft — obrtna zadruga.
33:.
Wctocrbc«©crid)t — obrtno sodišče.
„	'©cfe^ — obrtni zakon.
„	-3ufja6er — obrtnik, lastnik obrta.
n	Snipcctor — obrtni nadzornik.
„	-Stammer — obrtna zbornica.
„	-Seijrltng — obrtni učenec.
„	»Socaiitiit — obrtni prostor, obrtna mestnost.
„	"SRflmt — obrtnik.
„	-mäßig — obrtniški, obrten, obrtoina.
„	nuifjig ÜSiiiifütmuigen betreiben — obrtoma stavbe vršiti.
„	-mäßig .§anbel8gci«fjäfte betreiben — obrtoma
se pečati s trgovinskimi opravili.
„	Orbnuiig — obrtni red.
„	»'¡Partei — obrtnik.
,,	9inunt — prostor za obrt, obrtna mestnost.
„	-Wcdjt — obrtno pravo.
„	-SRcgiftcr — obrtna matica.
,i	Sdjein — obrtni list.
ii	-Section — obrtni odsek.
n	Staub — obrtni stan.
„	-Stätte — obrto val išče.
,,	"Steuer — obrtni davek, obrlarina.
a	-Steuerfreifieit — prostost od obrtnih davkov.
i,	Stelle — obrtovališče.
n	treibenbcr — obrtnik.
n	-Übertragung — prenos obrta.
„	-Übertretung — obilni prestopek.
n	Unternehmer — obrtnik, obrtni podjetnik.
n	Unternehmung — obrtno podjetje.
n	-Verleihung — podelitev obrta.
„	»Seriuft — izguba obrta.
a	Vermögen — obrtna imovina.
n	• ©orfdjriften — obrtni predpisi.
n	*3nriicficguiig — odpoved obrta.
n	Jn>eig — obrtna vrsta, stroka.
:336
(tirtucrblid) — obrten.
©ciucvfiiidjer 0)ci)ilfc — obrtni pomočnik, ©eluerblicijc Olenoffenfdiaft — obrtna zadruga.
(tfcnicrbiidic SJhtftcr — obrtni vzorci, (ttciurrfc — rudarski družabnik, (ticiucrfnibitd) — knjiga rudarskih družabnikov. Wcu>crfcntnfl — zbor rudarskih družabnikov. Wcuicrffd)aft — rudarska družita. Wc>uid)t i®d)iuerc) — teža. „ (nix bcr ffitofje) — utež. „ (3Bidjtifl!cit) — važnost, tehtnost, imenitnost, znamenitost, pomemba, veljava. ©rutto«@cmid)t — surova, kosmata teža. 9fctto-(>5ciuid)t — čista teža. Witt)iri)ts=iycftimimutg — določilo teže. „ «Drbnunft — red za uteži. „ -Sat* — utežni postavek. „ -Stfld — utež. „ -Sicriuft — izguba teže. (ttriuiitu - dobiček.
„ bcr nttflaitflenc — izgubljeni dobiček. „ iiub 3$cvIujl-Eoiito — račun dobička in izgube, ©rtuiuiijiidit — dobičkarja, dobičkarstvo, (tiruiiitiijiidjtift — dobičkarski. ©riuiuiiuortrnn l111- bcm Sorjnlirc — prenos dobička
iz prejšnjega leta. ©cuiiuiicu — pridobili, prislužiti, dobiti, dobivati, pridobivati. služili. „ ctiieit SJiroccfž — dobiti pravdo. „ bic ilbiT^eufiunfl — spoznati. prepričati se. (tfciuiuiiiuifi — dobivanje.
Wcluiuituni|«4ioitcii — pridobitni stroški, stroški dobivanja.
,i Sledit — dobivalna pravica, pravica dobivanja.
:337
Mciuinft — dobiček, dobitek.
„ »Sicicrocfonb — rezervni zaklad iz dobička. „ -Sdicin — dobitkovnica. Wciuifo — gotov. resničen, zanesljiv: (adv.) gotovo,
zares, izveslno. Wcuiij}cii — vest.
■Jicidi jcincm bcjtcn SBijjcu uitb ©ctuijjen — po svoji najboljši vednosti in vesti. Wciuijicno=ilercirfi, fiir bcn cniiffenSbcrcic^ — za vest. za notranjega sodnika. „ °Brcil)cit — svoboda vesti, duševna svoboda „ '©ertretuitfl — nadomestovanje vesti. Wcniijfcnl)nft — vesten, natančen: (adv.) vestno, natančno.
(tirniiffciil|<ijti<|fcit — vestnost.
Wctuif8ljcit fid) uerjdjaffcn— zagotoviti se, prepričati se.
Wcuiul|iil|cit — navada, običaj.
gidl 3liv ©eiuoljitbcit liindicii — navaditi se: pride komu v navado. Wciuul|nl)cito--StcBftn^I — tatvina iz navade.
„ «Sledit — običajno pravo. Mcumlftct — nabubren. nabrekel, nažumljen. Wf*,nrft — nazobčkan. Wc,',ur\cncr SBedttei — potegnjena menica Wicbifjfcit — davščina, davek, dača. Wift — strup. „ -fliiitig — strupovit. t, ftctubcl — trgovina s strupom. „ SJlorb — umor s strupom. „ Stoji, "SSarc — strupena tvarina, trovilo. Wiftig — strupen, otroven. Wiltifl — veljaven, v veljavi. Wiltiflfcit — veljava, veljavnost. i, boben — veljati. „ ber (£f)c — veljavnost zakona. ,, bcž ©ejcfniftce — veljavnost opravila
:!38
■Bur (vJiitigfcit ber iBcfdjliiiic ift erforbcriidj— da sklepi veljajo je treba, za veljavnost sklepov je potrebno. Wirnnt — žirant. prevodnik menice Wirntnr — žiratar. prevodojemnik. Wiricrctt nit ^cmaitbcn eiueii isiedifci — Žirovati, [prevesti na koga menico. Widening — žirovauje, prevedba menice. Wiro — žiro. prevod.
„ jur limcajficrniig— žiro. prevod za prejem plačila. Witter — mreža, rešeteo. Win® — Sleklo. „ »gn(mention — steklarstvo. „ '.tiiittc — steklarnica. „ '3tnb — steklena palica. „ *infci — steklasta ploskev. Wlnubc — vera.
„ bBfer — zla vera, zla misel. „ gtiter — dobra vera, dobra misel. Wlnttbrn beimeifen — verojeti.
„ uoHcit bcrbioueub — polnoveren, popolnoma verojeten. WlaubcnMlbfnli — otlpail od vere. „ Scfeimtliiš — izpovedba vere „ grcit)cit — svoboda vere, svobodnost vere. „ Wenoffe, Srrloanbtcr — sovernik, istoverec. Wlnubl|nft — verojeten. veroven.
ff lcgitimicrcn — koga verovrio posvedočiti. „ undnucifeit — verovno izkazati. Wliiubigr, ber — vernik. Wlanbigcr — upnik.
„ SiusfdnifS — odbor upnikov. tt Gonbocntioii — sklic, sklicevanje upnikov, konvokacija upnikov. Wlniibigrrfri|nft — upniki.
Wlaitbliri) mndjen ctlunž — vero zadobiti kaki stvari.
30!)
0)lnubu>iirbig — verojetcn, verodostojen, veroven. vere vreden.
„ bartfnm — verojetno. verovno dokazali, (ttlnubuuirbigfcit — verojelnost, verovnost Wlcid) — enak, jednak.
Wleid) artig — istovrslcn. enovrsten. cnoroden. isto-roden.
„ -bcrecljtigt — enakopraven. „ 33ercd)tigimg — enakopravnost. „ «fijvmig — enolik. islolik. istoličen. enoličen. „ fiiniiigfcit — enoličnost. „ geftcflt — komu enak. enake veljave. „ gcftrllt fcin — enačiti se. „ Mciuidjt — ravnotežje. „ halicn — imeti kaj za enako drugemu „ fjcit — • enakost. „ (autcnb — soglasen, enakoglasen. „ inittnibc lirfifirungen — soglasni izrecili. „ mfifiig — enakomeren, islomeren. razmeren. „ ncuiiig — istoimen, enoimen, enakega imena. „ ftclicn — enačiti.
„ ,'jCitig — istočasen, istodoben, ob enem. „ \ciiigc Giitgabcn — istočasne, istodobne vloge. i, -^ritigfcit—istočasnost, istodobnost, sodobnost. Wlici> (Wliebmajj) — ud.
„ bež SiiigcrS — členek. Mlicbrritug — razredba, razvrstitev. Wliirfsnjcrtrng — pogodba na srečo. Wimbc - milost.
Wimbe«=!!8cjiigc — prejemki iz milosti, milostni prejemki.
„ (tfnbc — miloščina. „ -Wefinit — plača iz milosti, milostna plača „ »(Sirnufd — miloščinski užitek. i, '(iteflld) — prošnja za milost. (HiMbcinucife SJMjiiubimig — milostno ravnanje.
310
Wolb=Weratfjc — zlatnina. „ -5Reiite — zlata renta. „ 23fii]riing — zlata vrednota. Wiippel — vitel.
Wottcs^icnft — božja služba, sveto opravilo, duhovno opravilo, bogoslužje. „ bienftfidic, bom Wotte3bicnftc geniibinete Sndicn — bogoslužnc reči, božji službi posvečene rei-i. „ »bicnftlidic iScrriditungcn — bogoslužna opravila. „ 'ficifterung — bogokletje. Wuitucrimir — guverner. Wrnbbeufiitfil — nagrobni spomenik. Wrub — stopinja. „ ber liignuug — stopinja, mera prikladnosti. „ ber (Žjccution — stopinja izvršila. „ ber SScrlonubic^aft — koleno sorodstva. Wrnbliriltigfeit — stopinja alkoholovine. alkoholovitust. Wrubiicll — postopno, od stopinje do stopinje. Wrnf — grof.
Wrnfcit=3tnub — grofovstvo.
„ "litci — grofovsko ime. Wrniutltereii — zrneti.
Wrn$fd|uittii it tiling — uživanje travne košnje.
Wrntificiition — priboljšek. nagrada, gratilikaeija.
Wrtiucitr — vrezovalec.
Wrnuiercit — vrezati.
Wrcminlfiuuiig — zborna seja.
Wrriiiintit — zbor, društvo, skupščina.
Wren;,c — meja.
Wrcit;,=9lnit — mejni urad.
„ 9fciibcruug — mejna premena, izpremeinba meje.
„ ^Beridjtignng — mejna poprava, izprava meje. „ ■ 3}cirijreibiing — popis meje. „ -©eftinimung — določba meje. „ Senmdptng — čuvanje meje.
3-tl
@rcnj'$cgirf — mejni okraj. „ Ifriiciicruitg — obnova meje. „ •.'oanbetžoerfcfir — mejni trgovinski promet,
mejna trgovina. „ »^nipcctor — mejni nadzornik. „ «Sitne — mejna črta. „ -Sinic fcftjtcllcn — mejno črto določiti. „ «SDlflucr — mejni zid. „ 'Sinrf)6nr — mejač, mejaš. „ ^faf)i — lesen mejnik, kol mejnik. „ '^oftamt — mejni poštni urad. „ :9lcgii[icrimg — vredba meje. „ Sfiule — steber mejnik. „ -Sdieibimg — razmejevanje „ »Stntion — mejna postaja, „ 2tcin — kamen mejnik. „ Strecfe — obmejni kos.
„ ■ Strcitigfcit — prepir zaradi meje, mejni prepir. „ »Ue6cnoad)uiig — pažnja na mejo, nadzor nad mejo.
„ •Ucbcrroadiungšbicnft — mejepazna služba. „ iiicrfefir — mejno, obmejno občevanje; mejni,
obinnjni promet. „ »Scrriicfung — prestavljanje mejnikov. h Scrtrng — mejna pogorlba. t, 'SBiiciio — mejna, obmejna straža. „ -SSčidjter — mejni stražnik. ,, -SScifcr '3nbicatori — mejni kazalec (indikator). a ;icid)cit — mejno znamenje, mejnik. „ 3"11 — mejna carina, mejni col. ,f '3oQatnt — mejni carinski urad. h "3ug — mejna črta. poteza. Wrobc gahrldffigfcit — velika nemarnost. Mroji=(v(tcrn — ded in babica, stari oee in stara mati. h linfcl — pravnuk.
a '©runbbciitj — veliko posestvo, veleposestvo.
:342
Wrofj'WninbDc)i(jcr — veliki posestnik, veleposestnik. „ -.ftanbct — velika trgovina, veletršlvo. „ '.^(iiibler — veliki trgovec, veletržee. „ 'jafirig — polnoleten. „ -jafirigicit — polnoletnost.
„ 'jai)rigfcit»crf(dnmg — proglas polnoletnosti, proglasiti koga za polnoletnega. „ »^nbuftrie — včlika industrija, obrtnija. „ -Srenj cineS CrbcuS — veliki križnik. „ -SDicifter — včliki mojster. „ 'SDiuttcr — stara mali. babica. „ -Stttcr — stari o če. ded. „ -Serfcfiieifi — prodaja na debelo. (4rujtruurrl)(iltnis — količina.
Wrojjtcntl)cil9 — večidel, večinoma, ponajveč. navadno. Wrnbc — jama. jamica, jainič.
„ (S. ®.) — rudnik. Wrnbcn=?lrbeit — rudokopnja, delo v rudniku, v jami. „ ^¿iau — rudosledba iz jam. „ geiD — jamsko polje, jamski svet. „ «Sartc — jamska mapa. „ SOiafj — jamska mera. „ ^Siiaffcr — rudniška, jamska voda. „ -3immcrung — podporje rudnika, rudniške podpore.
Wruft — raka, grobnica.
Wrnnb, ftrnnb nnb ©obcit — svet, zemljišče, zemlja. „ (llriarfici — razlog, vzrok. „ (©vunblagc) — podstava, podlaga, temelj „ bcr SOJimbe — dno rane.
2lnf ©riinb, im (>5rnnbc — na temelju, na podlagi, po.
9luf Olrnnb bc» (v)c)"ct\c» — ]>o zakonu. 3tnf Wrunb borgc6rarfjtcr Sbctucišmittcl — pre-telitavši donesena dokazila. SJlit (iJrnnb — za trdno, po pravici.
34:)
lir fann firf) mit ©runb bcfdittiereit — po pravici se more pritožiti; ima dovolj vzroka, priložiti se. ISttDdS mit (iiruiib bejorgen — vzrok imeti se resa bati: po pravici sc česa bati.
GJrunbe iegcn — vzeli za podlago. za pod-stavo; jemati v podlago, v podstavo. Ser ©trafbcmefiung ju ©ritubc iegen — odmerjanju kazni v podlago jemati. Ser ®ntici)cibung ju ©runbc liegeu — razsodba se tiče. razsodba se opira, razsodba se naslanja.
EiitidjeibungSgrunbc — razlogi. Wntnb>2(0IBjung — odkup zemljišča. „ ■ Slbjcfjrcibung — odpis zemljišča. „ »Slbtrcmmng — oddružitev zemljišča. „ -9lbtretung — odstop zemljišča. „ Slnfauf — nakup zemljišča. i, 3}cla]tung — obremenitev zemljišča. i, Scfitj — posest zemljišča. „ -®efilu.3lcalitiit) — zemljiško posestvo. „ ^cit^bogcu — zemljiškoposestna pola. „ •®cfi^cr — zemljiški posestnik. Wrmti>budi — zemljiška knjiga.
„ (beim SUiiiitdr) — glavna knjiga. (ttrHiibbud)*' — zemljiškoknjižen.
„ -i(mt — zemljiškoknjižni urad. „ -Siulcgung — naprava zemljiških knjig, rr -8lu8jug zemljiškoknjižni izpisek.
9(u§fitt)riicficr, fummarifdjcr — obširen, okrajšan.
i, -Sccimtc — zemljiškoknjižni uradnik. ,, r93cf|i>rbc — zemljiškoknjižno oblastvo. rr -®ifltt — list zemljiške knjige, rr '(Singabc — zemljiškoknjižna vloga, rr	ISiningc — zemljiškoknjižni vložek,
rr (žininge croifucit — pričeti zemljiško-
354
knjižni vložek, odpreti zemljiškoknjižni vložek.
©riutbburfjé'(Sgtract — zemljiškoknjižni izpisek. „ -gii&rcr — voditelj zemljiških knjig „ -güíjning — pisanje zemljiških knjig. „ «©eridjt — zemljiškoknjižno sodišče. „ «©ejctj — zemljiškoknjižni zakon. „ »©cjud) — zemljiškoknjižna prošnja. „ "fiorper — zemljiškoknjižno telo. „ "SOiappc — zemljiškoknjižna mapa „ -Dbject — zemljiškoknjižni predmet. „ "Stnnb — zemljiškoknjižno stanje. „ «SJefcu — zemljiškoknjižne stvari, zemljiško knjištvo. ©rnnb=t)ixd)erttcf) eintragcn—vpisati v zemljiško knjigo. „ biidjerlidj Iofdjen — izbrisali v zemljiški knjigi. „ biidjcriidic (šintragnng — zemljiškoknjižni vpis. „ -biidjcríidje Sljciinng — zemljiškoknjižna delitev. „ "3Menjibnrfeit — zemljiška služnost. „ "(Sigenttjnm — zemljiška lastnina. „ -(Sigentljiimer — lastnik zemlje, zemljiški lastnik. „ 'ISinlofung — odkup zemljišč. „ 'ISiníiifnngépían — črtež za odkup zemljišč, ©niiibcntlnftiuig — zemljiška odveza. Wriiubcntlaftuug^Ciapitfll — zemljiškoodvezni kapital. ,,	'goitb — zemljiškoodvezni zaklad.
t,	-Cbíigatiou — zemljiškoodvezna
obligacija.
„	'Siente— dohodki iz zemljiške odveze.
„	-2d)ii(b — zemljiškoodvezni dolg.
„	'Sdiuibueridjrci&nngcn- — zemljiško-
011 vezne zadolžnice. tt	-SSerfafivcii — zemljiškoodvezno po-
slopanje.
„	-35orfd)rift — zemljiškoodvezni pred-
pis.
:345
(Srnnbcntiaftunge-3uf dj(dgc — zemljiškoodvezne do-kladc.
0ninb'(5rtrdgni8 — zemljiški donos. „ '(iriDerbung — pridobitev zemljišč. „ '(irjeugniS — zemljiški pridelek. „ -gcftc — podslava. podzidje. temelj. „ 'tfovm — glavna oblika. „ -©cfetj — osnovni zakon, temeljni zakon. „ -fjditig — vlrjen, osnovan. „ »$err — zemljiški gospodar. „ »jpcrrjdjaft — graščina. „ »Šuj — dedni kos (rudnika) „ «Siige — podstava, podlaga, temelj.
Site ©runbiagc bienen — v podlago biti. služiti, ©runbtagc geitcn — za podlago veljati. „ -Snft — zemljiško breme. @rnnb(aftcn>Sl&I5fung — odkup zemljiških bremen. „ -3Ii)lb)ungž« unb SRegutienmgSbefiorbe — oblaslvo za odkup in vredbo zemljiških bremen.
i, -SCbiijfungž- itnb Sicguiierungž-Sanbežcoin« miffiou — deželna komisija za odkuji in vredbo zemljiških bremen. ,, 3(bloimtgž- unb Sftcguiicruiigžurhmben — listine o odkupu in vredbi zemljiških bremen.
,, 'Siegulicrung — vredba zemljiških bremen. (&ruub*£efjrcn — glavni nauki, osnovni nauki. „ *ioš — brez podlage, neosnovan, prazen, ničev. n •9Koucnuerf — podstavno zidovje. ti -Obcrfiddjc — zemljiško površje, zemljiška površina.
n »Cbrigfcit — zemljiška gosposka. n 'l^arcclle — zemljiška parcela. n 't^fniib — zemljiška zastava, hipoteka. n '9icdjt — temeljna pravica, osnovna pravica.
:u<)
Wrunb'9icntc — zemljiški dohodki. „ «SHifS — načrt, črtež.
„ -Saj} (9icgcl) — načelo, pravilo, podstavna misel, glavno vodilo.
911» ©runbjnt} anncfjmen — za pravilo vzeti. „ »Sn|j allgcuiciitcr — splošno načelo, oliče vodilo. „ -Sati bcr ®egcnfcitig!eit, Sieciprocitdt — načelo
vzajemnosti. „ Sčijjc bcš SBcrfniireiiS — pravdna načela. „ -fn|jli(fj — načelen, podstaven. temeljen. „ '}d(jiid)er SBcfdiluiS — načelen sklep, ©ruitbftcucr — zemljiški davek, zemljarina.
„ =(iatnfter — zendjiškodavčni kataster, zem-
ljarinski kataster. „ »ISomnnfiion — zemljiškodavčna komisija. „ -\")anpt|ummc — glavni znesek zemljiškega davka.
„ 'Cperat — zemljiškodavčni izdelek, zeni-
ljarinski operat. „ -^flidit — dolžnost plačevati zemljiški davek.
„ »JHegulicruitg — vravnava zemljiškega davka
„ '■Sdjuibigfrit — zemljiškodavčna dolžnost. „ »©gftem — zemljiškodavčna sestava. „ -9?orid)rriluiitg — zemljiškodavčni predpis. „ 3ufdj(ag — priklada k zemljiškemu davku. Wriuib=Stmfcn — proga zemlje. „ Stud — zemljišče. „ •@ub|tanj -- osuovina.
„ *Xnu)d) — zamena zemljišč, zemljiška zamena. „ 'Ii)Cthmg — zemljiška delitev. „ -Scrtrog — osnovna pogodba. „ 'SBJnficr — podtalna voda. podzemna voda: voda
podtalnica, podzemnica. „ «©ivtfrijaft — zemljiško gospodarstvo.
:347
WruuJ)»3fil)i — osnovno Število, glavni Stelnik. „ •ŠerRflrfciuitg — razkosavanje zemljišč. „ »3inš (Sobntjiitö) — dača od površja zemlje, površnina.
h 3"!l — temeljni načrt: glavno pravilo, vodilo. „ '3'i!lc eiltet ©efcfycä— osnovna pravila zakonova. „ -3flgc loefnttiidjc — bistvene osnovne črle. Wriinbcn — ustanoviti, vtemeljiti, osnovati, napraviti.
„ ji d) auf cttoaS — naslanjati, opirati se na kaj. Wriiubcr — ustanovitelj, ustanovnik, /.ačelnik, vte-meljitelj.
„ »©en>iim — ustanovniški dobiček. Wriinblid) — temeljit, popoln, natančen. (Mubitug — ustanovitev. Wriiiibiuige*33eitrag — ustanovilni prispevek. „ 'VVOiib — ustanovilni zaklad. „ ■M'oftnt — ustanovilni stroški. Wrupvc — skupina.
Mruvvirrcu — skupiti, razvrstiti v skupine. Wulbcnfufi — poldinarska novčna mera. Wuiiftcu, ju ©nuftcit — v prid, na prid, v korist, na korist.
SBcber 311 ©unftcit nodj 31t Ungiinftat — niti v prid niti v škodo, (künftig — ugoden.
©iiitftigcrc SRcinung — ugodnejše mnenje. Wiirtclbnlpi — pašna železnica, öufemobcll — kalup. Wufoftnljl — lito jeklo. Wut conbnificrt — lepega, dobrega vedenja. „ fiabnt — imeti kaj tirjati, na dobrem imeti. 3u Outc fommcn — biti v korist. 3» ©utc fdjreibcit — zapisati kaj na svoj dolg. 3di fdjrcibc jSIjncn 10 fl. gut — zapišem Vam 10 gl. 11a svoj dolg. öttt — dobro.
34S
Wut (23are) — blago. „ fSanbgut) — zemljišče, posestvo. „ briucg(idje$,fnl)rrubc3—premično blago, premičnina. „ bicnftbarrS, liovvidieubc» — služno. gospodujoče
zemljišče. „ rrcmbc* — tuje blago.
„ fiiubtiifiidjcš — v deželni deski vpisano zemljišče. „ iifgfubcž, imbciucgiid)c£ — ležeče blago, nepremično blago, nepremičnina. ,, öffcntiidjcS — javna imovina, javno blago. „ nnbeiucgiicfiež — nepremično blago, nepremičnina. „ unucrčinfjerlidjoe — neotujivuo blago. Ointnditcu — mnenje.
„ fadjmflitttijd)03 — slrokovnjaäko mnenje. „ tedjnijdicš — tehnično mnenje. „ abgeben — mnenje oddati, povedali, izreči. „ einholen — mnenje pozvedeti, doprašati za mnenje.
„ erftnttcn — mnenje podati. Wutnd(tlid) cintierueinncn — za mnenje doprašati. „ uoriegnt — s svojim mnenjem predložili, flur gutiid)tiidjen Šhifjcriing — «la izreče svoje mnenje. Wutnditlidicr Slutrng — presojni nasvet. Wutnrtig — dober.
„ (uoii Hranflieiteni — Uhek, nenevaren Wutbefinbeu — previdek. presodek, previlarek Wutgeiuid|t — preteža.
Wutglänbig — v dobri veri. dobroveren, dobromiseln. Wutlinbrn, Wutbabung — tirjatev. Wutlieifsen — odobriti, potrdili, pohvaliti. Wntlirifutng — odobrilo, potrditev, pohvala. Wutiuad)cu — popraviti.
Wntrcd|ucn bic ^infen — obresti na korist pripisati. Wntfd)rciben — v prid zapisati; v ¡metek, na svoj dolg komu kuj zapisati.
3 ti)
(Mite — dobrota.
©iitr — z lepa, z lepim. Vcrjudjung ber ©iitc — poskus poravnave, sprave. Wiitcr«9lbtrctuug — odstop imovine. „ Scamtc — posestniški uradnik. „ ©cinciitfd)aft — vkupnost imovine. „ ilirdit — imovinsko pravo. „ Jrnuäport — prevoz, prevažanje blaga. „ • Jreniiltiig (separatio bonorum) — ločitev imovine.
Wiitlirtic ?Iu8f}leidjung — poravnava z lepa. Wuto=®efi(3cr — zemljiški posestnik, graščak. „ Seftnnb&iott — imovinski list. „ '©cbict — graščinsko ozemlje, graščina. „ -$crr — graščak. „ §errfcf)art — graščinska gospoščina. „ -Cbrigtvir — graščinska gosposka. Wuttngc — k dobremu idoči dnevi.
H.
■i>nbr i©ut) — imovina, imelek. •fwbcu — imeti.
„ (lliiiffcii, tollem dolžan biti. morati. „ Unigajig mit gcmaiibcit občevati s kom. •Cinblinft rocrbcit <scmnnbcv zasačiti, prijeti, vjeti koga.
■ftnbiliticrcu fidi — usposobiti se. babilitovati se. ■f»nbt'd|nft, $nb)"rfigfcit — imetnost. •ftnbiiirijt — lakomnost, 'tinbrruljnnbrl — trgovina s cunjami, 'ftabcrninuimlcr — cunjar. ■önfcit — pristanišče. •i»ofnt«3lbgnbc — pristanska davščina. „ •Slbmirnlnt — pristansko admiralstvo.
3.->0
.f>nftn=ilmt — pristanski urad „ »Anlage — pristanišče. „ =33(111 — pristanska stavba. „ 93ci)örbc — pristansko oldastvo. „ -SBcreirf) — obsežje pristanišča. „ -Kapitan — pristanski kapitan. „ -Eapitanat — pristansko kapitanstvo. „ -Tamm — pristanski jez. „ »Ticuft — pristanska služba. „ -Schür — i>ristanska pristojbina. „ ^Sotfc — pristanski pri vodnik. „ -Organ — pristanski organ. „	— pristanišče.
„ '^olijct — pristanska policija. „ »Šcriualtmig — pristansko upravništvo. •itnft — zapor. ■i»aft=s2iufta(t — zapornica. „ -S3cfefjl geriditlidjer — sodno zaporno povelje. „ -«Pfticllt — odgovornost. „ -5ßfli^tgcjc^ — zakon o odgovornosti. „ «Sljftcm — zaporna sistema, imftbnr bleiben — odgovoren ostati, ■frnfteu auf cttua§ — držati se česa.
„ fiir etliuiš — odgovoren biti. odgovarjati, jamčiti za kaj.
„ jitr ungeteilten Jpanb — nerazdelno odgovarjati. 3üv bic ©clbftrafc (jaftet bn» gafS — denarna kazen se drži soda. „ für beti <5rf|nbeit — odgovoren biti za škodo. „ für fein Scrfdjulben — za svojo krivdo odgovor dajati.
„ für bic ¡ÖoUftäubigfcit mtb ittirfjtigfeit — odgovoren biti za to, da je vse in resnično. „ für bic Stiicfjaliiuttg — za vračilo jamčiti.
21uf ber ©rbfdjaft Ijaftenbe Saften — bremena, ki se dediščine drže.
351
Ijaitct ©cfnijr ain SBcrjuge — nevarno je odlašali.
■Cinftcnb ciuf cincm ©ruubbndjšobjectc — zemljiškoknjižnega predmeta se držeč, iinftciibci ^faubrcd;t — vknjižena zastavna pravica, iiaftlntg — jetnik.
.imftmig — odgovornost, zaveznost, zaveza.
„ iicgt Scmnnbciu ob — nekdo odgovarja, je odgovoren za kaj. „ iibcrnefjmen — prevzeti odgovornost. „ Befdjranftc, unbejcfjrfltifte — omejena, neomejena zaveza.
lliitcr cigcncr ,§nftung — ob svoji odgovornosti.
„ gcgcnfeitigc — vzajemna odgovornost, zaveza. „ jadjlidjc — stvarna zastavljenost. „ unbcbhtgtc — nepogojna, brezuvelna odgovornost.
„ 3ur ungctljeiltcn ^mnb — nerazdelna odgovornost.
Unter §nftung bes ianbe» — pod deželnim poroštvom, z deželnim poroštvom. „ ber Utttcntdjtnmig — odgovornost podjetja. ■i>oftuiigo=(Siaiifei — pristavek o odgovornosti, zavezni pristavek.
„ .frči — brez zaveze, brez odgovornosti. „ "^f(id)t — odgovornost, dolžnost odgovarjati. „ 'pftidjtig — odgovoren. „ . ITrfunbe — listina o odgovornosti, zavezna listina.
„ «3cit — doba odgovornosti. •f>ngrlfd)abruund)lnf$ — točevina, toče vinski odpust, -ftagdurrfidicnuig — zavarovanje proti toči. •£>nimftorf, .v>aimpfal)l — vizirni kol, stalni kol. •f»alb — pol. polovica.
Sie crftc fialbc Sprobc — pi va polovica dokaza.
:352
imlbir ¡Beroči» — polovični dokaz. •&itlb*briidjig — dvolomen. po sredi pregnjen. „ bunigc ©eidmuftcr — polrodni, po polu bratje in sestre.
„ -Srubcr — po polu brat. „ »Sabriciit — negotov izdelek. „ -jdiirig — polleten, poluleten. „ «SUlcifer — polumer. „ 'SJeiit — poluvino, polovično vino. •italbc — izsipališče. kup jalovega kamenja, •iifilftc be» SBerteS — polovica vrednosti. •i>nlv — vrat. <£>nltcit — držati, imeli.
„ cincn SBertrag — držati pogodbo. „ iid) nu bcn ^ltljabcr — držati se imetnika. „ fid) nit ciu iPfanb — držali se zastave. „ fid) nit bas ©cfetj — držati se zakona. „ fi d) roegctt etumš nit 3cnmnbett — držali se koga zaradi česa.
tfiir lunljr iiniten — za resnično imeti, ■fcnltcrljtiiti' — pastirska koča. •ftnltuug iSBciteijntett) — vedenje, obnašanje.
„ broijer.bc — grozilno vedenje, pretilno obnašanje.
„ poiitifdjc — politično vedenje „ ciiter .§aušapot$cfc — imeti domačo lekar-nico.
•Cmtitiner — kladivo. •i>niiiiitcr=9iserF — fužine, plavž.
„ >SSerfžar6ettcr — delavec v plavžih. „ -SBerfSorbultng — red za plavže; plavžni. fužinski red. •Čmttb — roka.
3u cigcncn .'pnitbeii ettunš jiiftelicti — v lastne roke kaj vročiti; komu kaj v roke izročili. 9tn bic iinttb gefjcit — podpirati.
Jpiifrcidjc .'panb bieten — biti na pomoč, pomagati.
greie ijpnnb ijabcit — polno oblast imeli, greic .'panb iaffc« — dati komu na voljo. Son berfrfjicfccncn öänbeit gcfcijric&cn — pisava ni/.nili rok.
3ur lingctfjciitcn §nnb — nerazdelno, i'luf ber §attb — očividno. jasno. 9iadi ber Jpanb — potem, pozneje. Unter ber ^jemb — izpod roke, skrivaj, skrivi i. skrivoma, tajno. ®ov ber .'paub — za sedaj. $Mtb anlegen — lotili se. „ Slniegung — lotitev, lotiti se. „ 9(rbcit — ročno delo, delo z rokami. „ Slrbcitcc — delavec z rokami. „ Sud; — priročna knjiga. „ Gaffe — priročna blagajnica. „ -fefte, ficije 6)clurif)rbrief. „ Weib (STngclb) — zadav, ara. n ©eiöbniä — obljuba s podano roko, z rokosegorn. „ gemein luerben • — sprijeti so. „ Wcincitge — spopad, tepež. „ grciflid) — otipljiv, olipeu; (fig.) očiten. „ ©riff — roč, ročaj. n Wriff (ffiigenfdjaft) — ročnost, urnost. „ i)aben (ticrtuaitcit) — oskrbovati, opravljati, izvrševali.
i, liabeu bie Silsuugšpoligei — vzdrževati red v seji.
„ 'gaining ber OJefcjjc — izvrševanje zakonov. i, Rabling ber ©efunblieitapoiijei — oskrbovanje
zdravstvene policije. „ fabling ber Orbnung — izvrševanje reda. „ "Jpnbnug ber ^olijei — oskrbovanje policije, skrb za policijo.
23
:i5i
.$aub=.y)abuiig bes S3crioattuiigdbienfted — oskibovanje upravne službe. „ -$afmng Der SBorfdjriften — izvrševanje predpisov. „ Katalog — priročni katalog. „ Sanger — podajač, strežnik. „ Sanger (.SagiSijucr) — težak, dninar. „ ^faiib — ročna zastava, premična zastava. „ 1>faiibnei;nicr — prejemnik ročne zastave. „ ^repe — ročna tiskalnica. „ Sdilag — podati roko. rokoseg.
Surdj iionbidilafi grloben — seči v roko in tako obljubiti, z rokosegom obljubiti. ®urd) §anb)djiag ucrpftiditcn — zavezati podavii roko.
„ ©d)rribcit — ročno pismo. „ *®d)rift (ajinimfcript) — rokopis.
4s.!ed)jel bcr ¿anbfdjrift — razne roki*, razne pisave.
„ Srriouf -- prodajanje na golo roko, ročna prodaja.
•frnnbuicrf — rokodelstvo.
•imitbiucrfcr — rokodelec.
•l&nnbuicrfiMticicUc - rokodelski pomočnik. „ niajjig — rokodelski. „ mafjigcS ©ciucrbc — rokodelski obrt. „ mafjigcSierfcrtiguitg rokodelsko narejanje.
$Hllb*&<UVjC[ — zapestje. ff .^ridjcn bcifc^en — ročno znamenje pristaviti,
podkrižali se. „ „'jcidmuug — ročni zrisek. ročni narisek.
Snubci — trgovina.
•i>nnbcln, .'gaubcl tvciben — trgovati, kupčevati. „ bas Sinit — postopati.
Sotvcit cs» fidj um ctiuaš ljaubclt — kolikor gre za kaj.
•0nitbcls=2igeut — trgovinski agent.
3f.r.
.fianbcto»%entieflebur — trgovinska opravnina.
„	Slnflcicflcnljcitcn — trgovinske stvari.
„	S-Bcfilf|lii$ — pravica trgovati.
„	^cftcHtcr trgovinski nameščenec.
„	Setricb — trgovanje.
„	©rjicljunncn — trgovinske razmere, zveze.
„	iHorjc — trgovinska borza.
„	Sricf — trgovinsko pismo.
„	©ud) — trgovinska knjiga.
„	SftnbntS — trgovinska zveza.
„	Eontiention — trgovinski dogovor.
„	Eorrcjponbi'113 — trgovinsko dopisovanje.
„	girmci - trgovinska firma.
„	grau — trgovka.
„	Avcilicit — trgovinska svoboda
„	(ttebict — trgovinsko ozemlje.
„	(Mrbraud) — trgovinska Sega.
„	Weljilfc trgovinski pomočnik.
„	(Scridjt — trgovinsko sodišče.
„	Wcrid)ttbarfcit • trgovinsko sodstvo.
„	(Mejdjfift — trgovinsko opravilo.
„	(ttcidjnftsbctricb — trgovanje.
„	(«cfcllidinft — trgovska družba.
„	(«ffcllfdiaftcr — trgovski družabnik
„	(Wejeljbudi — trgovinski zakonik.
„	(Mctocrbc — trgovinski obrt.
„	(ticilrid)t — trgovinska teža.
„	(^omol)iii)cit — trgovinski običaj, trgovinska šega.
„	Wut trgovinsko blago.
„	.pcmi? — trgovinska liiša.
„	Sin miner — trgovinska zbornica.
„	mib (Mcrocrbcfanuncr — trgovinska in obilna zbornica.
„	Hnmiiiirbeitrng — donesek za trgovinsko zbornico.
SS*
:i.r)G
•imnbeia-SfrimmergeictJ — zakon o trgovinskih zbornicah. «Scutc - trgovci.
SRriffer trgovinski meSctar, sensa!. •SJJnitn — trgovec. SKnrinc — trgovinsko pomorstvo. SDiauicit — trgovinske znamke. »SKhtiiicr — trgovinski minister. •¡Diinifteriiim — trgovinsko ininisterstvo. 9Hcbcriaffuitg — trgovinski zavori. •Opcration — trgovinsko početje, ^apiere — trgovinski papirji, «^(aj) — tržno mesto, tržišče. 9tcd)t — trgovinsko pravo, rcrfjtficij — trgovinsko-praven. „ »5Rcgiftcr — trgovinski vpisnik, tigovinski register.
3n hrti JpabeiSrcgiftcr eintragcit — v trgovinski register (vpisnik) vpisali. „ *9teifcnbcr — trgovinski potovalec. -Sntijc — trgovinska stvar. •Srfliff — trgovinska ladja. •Sdjutb — trgovinski dolg.
a a a
h
/i
a
a h
a
a h
a a it
„ 'Scction — trgovinski odsek. „ -Stanb — trgovski stan.
tatiftif — trgovinska statistika. „ --ftbiirfjc Scncjumng — v trgovini navadno ime, nazivalo.
„ -Unternefjmeit — trgovinsko podjetje. „ "llittcrncljmcr — trgovinski podjetnik. i, -Ufctncc — trgovinska šega. „ -Scrfcfjr — trgovinsko občevanje, trgovinski promet.
SScrtrag — trgovinska pogodba. „ liitb @d;iffni)rt§»ertrag — trgovinska in plov-
stvena pogodba. „ -sJL5crt — trgovinska vrednost.
it
3 Si 7
.{mit&cltrcilicubcr — trgovec. ■§atrt>hutg (Sfjat) — dejnnje, delo. „ (GJefdjtift) — trgovina. „ ("(Sefdjftfteiocalc) — prodajalnica, štacuna. „ obcr Unteriaffuiifi — dejanje ali opustitev. „ ftrnjimrc — kaznivo dejanje.
i)icu ^ec&orgcfcmmcnc flrafbarc £mnbiuttg — novo kaznivo dejanje, katero se dozve, ovc. „ borncfpncn — storili kaj. „ iucd)fcircct)tiidjc — meničnopravno dejanje. „ tuibcrrcdjtlidjc — krivično dejanje. •§iutblnnji0*©eaoflnidciitigti'r— trgovinski pooblaščenec. „ » fči fjig — zmožen za dejanje. „ {Vdfjigfcit — zmožnost za dejanje. „ -greiljcit — svoboda v delovanju. „ tJonb — trgovinski zaklad. „ Wci)i(fc — trgovinski pomočnik. „ 'ficljrling — trgovinski učenec. „ «Rcifenber — trgovinski potovalec. „ »SSofinmrfjt — trgovinsko pooblastilo, •fefliig (iiciguiig) — nagnjenost.
„ i^tbfjnug) — reber, brežina. ■finriiblnfc — mehur, ■fcnrtco Sngcr — trdo ležišče, •imrtinirfig — trdovraten, trmast, ■ftoio — sovraStvo, črt.
Slufretjeu juin .\pafie — k sovraštvu ščuvati. i, liabcu gcgcu Scmanbcu — sovražiti koga, črt iti k< iga.
■{•fitifcn — kopičiti, skupljati.
ff ficfj — množiti se, kopičiti se. -i>niipt=9lbii(i)t — glavni namen, prva misel. „ Stct — poglavitno dejanje. „ "JtgcHtfdjnft—glavno opravništvo, glavna agencija. „ Slmt — glavni urad. a SBctt — glavna struga.
:358
.i>nuvt'©cidjdftigunfl8abtliciii»i{i— glavni obi lni oddelek.
„	©eftaiibtijeii cinc® ©rimbbiidtsfBrperS ¡.'lavni
del zemljiškoknjižnega telesa.
„	"Setrieb — glavno delo.
„	©udi — glavna knjiga.
„	Gajjc — glavna blagajnica.
,,	Gib — glavna prisega, odločilna prisega.
„	Gib vcrglidirncr — poravnana, s poravnavo določena glavna prisega.
„	Ginbciu — glavni rudnik.
„	Giniafli (im Wiuubbud)e) — glavni vložek.
„	Gittfdjeibuini — glavna razsodba.
„	Grbe — glavni dedič.
„	Grfcitntni» — glavno razsodilo
„	gatl — poglavitni slučaj.
„	rtinflC — glavno prašanje.
„	©nljnuifl — glavno vrenje, glavno vretje.
„	-Wang (©. W.) — glavna žila.
„	Wcf|ciijtanb — glavni predmet.
„	»(Memcinbc — glavna občina.
„	-Wefd)fift — glavno opravilo.
v	-(Mefcl)riftdaitdtueid — glavni poslovni izkaz.
„	(tfejrtituoriicr — glavni porotnik.
„	(^ruiibint) — glavno načelo, vodilo.
„	^iiDcntcir — glavni inventar.
„	Matniofl — glavni katalog.
„	SHcifle — glavna tožba.
„	Cifte ber @efd)luorncn — glavni imenik porotnikov
h
a h
a h
'Jliebcrlajfiriii — glavni zavod, ©vocejš — glavna pravda, glavni spor. Cnarticr t— glavni slan. »tcdimuig — glavni račun. 5Reccj» — glavni reces. MiCflel — glavno pravilo. •Sicflijtcr — glavno kazalo, glavni register.
3:VJ
ßmipt-Änclje — glavna stvar, poglavitna stvar.
3« bcr töauptfodic erlernten — v glavni stvari razsoditi. „ -ffidilidi — poglaviten. „ -Sci)ub — glavni odgon. „ • Sdntlb — glavni dolg. „ «Sdpilbner — glavni dolžnik. „ unb 9iejibengftabt — glavno in stolno mesto. „ 'Stamm — glavnica, glavni zaklad. „ Stamm (bcr Jvamiltc) — glavni rod. „ Stcucrniut — glavni davčni urad. „ -Stellung — glavni nabor. „ Strafe — glavna kazen. „ «Straße — velika cesta. „ -Stiitf — poglavje. „ Summe — glavni znesek. „ 5l)iiter — glavni storilec. „ litri beä rechtmäßigen iBejifceS — glavni naslov
zakonite posesti „ «crbiubltcfjfcit — poglavitna dolžnost. „ *Vcrl)anblung — glavna razprava. „ «Vermögen — glavna imovina. „ Verpflichteter — glavni dolžnik. i, Vertrag — glavna pogodba. ,, is>nl)lint — glavni volilni kraj, glavno volišče, rr	— glavni carinski urad.
•{muff — hiša.
Voh .iiattš ju .iiatiS — od hiše do hiše. „ (®c|d)lcd)t, gamiiie) — rodovina. rr mib Ač>of domovanje, domačija, dom. rr (parlament) — zbornica.
imufer beä >Heid)Sratl)Cö zbornici državnega zbora.
•imui-Slpotljefe — dotnača lekarnica. i, Slrrcft — hišni zapor, rr 2lrjt — hišni zdravnik.
360
•$UH9*!Bcbarj — domača potreba. „ itfofdjmbinifl — popis hiše. „ SJcfiÇ — hišno posestvo, posest hišo „ iöejiöer — hišni posestnik. „ ober (SJnmbbejitt — hišno ali zemljiško posestvu. „ Sejtanbtljeilc — deli hiše. „ CilfljTcnjtcuer — hišnorazredni davek, hišna raz-
redovina. „ Eommutiion — zadruga. „ ®ieb — domač tal. „ '®iebftiil)i — domača tatvina. „ »35ienftbarfiit — hišna služnost. „ *3>urd)fud)iinn — hišna raziskava. „ (£iflent£|iiuicr— hišni lastnik „ (îrforberitiifc — hišne potrebščine. „ griebc, ©tirnimi beâ — motenje hišnega miru. „ »©ebraud; — domača raba. „ - CVJcnoffe — domačin. „ -f)alt, ■'pnitiiiifl — gospoilarstvo. „ -holt çiemciitfainer, flcmciiijdinftlidjcr skupno
domače gospodarstvo, skupno hiševanje. „ '^inbujftic — domači obrt. „ -Sente — domači ljudje, domačini. „ SOiiilile — domači mlin. „ »Orbituiiii — hišni red. „ iKatl) — pohištvo. „ 9ied)t — hišna pravica. „ flteiiiifliiiiiisfoftcii — stroški za hišno snago. „ Reparatur — hišni popravek. „ ' • Seruitiit — hišna služnost. „ Staub -- gospodarstvo.
2 i d) jeiucn .Çciuéftaub griiuben — ustanoviti si svoje gospodarstvo.
2[uge()ürii]e be» eigenen .oaušftanbc» -- lastni du-mačinci. osebe lastne družine. „ -©teuer — hišni davek, doinarina.
3fi I
.6«us«Sl)ifC — domača žival. „ 2run! — domača pijača. „ ®otev — gospodar.
„ iintcr, fin rcblidier uub flcijjigcr — pošten in
marljiv gospodar. „ SBcjcit — hišno gospodarstvo. „	— hišna najemnina.
„ Hiiivbcfcnntni«, gaffioit — napoved hišne najemnine.
„ ;5in3crtrfigiuž — djno-* hišne najemnine, •ii n 11 v.', i 11 c> ft c 11 c r — hišnonajemninski davek, hišna naj-marina.
„ =3iu§bcljnuiig — razširitev hišnonajem-
ninskega davka. „ =9iii3meffmtg — izmera hišnonajem-
ninskega davka. „ • iJucrfuiii —poprečnina za hišnonajemninski davek. „ -Befreiung — oprostitev od hišuo-
najemninskega davka. „	Semcffungžrapport — poročilo o od-
meri hišnonajemninskega davka. ,,	iiariilni-J — odpustek na hišnonajem-
ninskem davku. „	pfliditigcr Drt — hišnonajemninskemu
davku zavezan kraj. „ -SRiirfDergiilitng — vračilo hišnonajemninskega davka. „ «®crantagung - priredba hišnonajemninskega davka. <&ftu95tu3ucrljcuultd)iiitg — zatajba hišne najemnine, •frnitficrcit — krošnjariti. •^nuftcrcr — krošnjar. •^nujtcr»05el)ui' — krošnjarina.
t, (4Jcfct> — zakon o krošnjarstvu. „ 'jpaubrt — krošnjarstvo.
.$anjicr*$aj§ krošnjarski list.
„ 'patent • ■ krošnjarski pnlcnt. •(inuslcr — kočar, kajžar. željar. ■ftiiiuMtd) — domač.
iiiiuSliriic Stcligioušiibung —domače bogočastjp. .(■»nut — koža.
iUiit imut mib $aaren — s kosmato kožo. •ftnntabjd)itrjung — kožna odrgnina, ogulina. odrapa •ftnunric — pomorska škoda. •i»ni)nricrtc (tiiitcr — na morju poškodovano blagu. .(■)«,*,nrbfpicl — slepa igra. •ftrbnmmc — babica.
•iicbititg bc» EI)ef)tiibcrnificS — odprava zakonskega
zadržka, ■frerfe — seč, živi plot. •f»ccr ftcljcnbc« — stalna vojska.
„ -SBcjcn — vojstvo. •i>ccrce=51nftnlt - vojaški zavod.
„ (£nian^uii(i — dopolnjevanje vojske, armade. „ »SBcrbntib — vojaška zveza. „ "Sicrlonltung — vojaška uprava, ■ftefe — kvas, droži. drožje. ■i>cfccr,^citnniin — nareja kvasa. ■i>rfrn=®nl)rgefafi — posoda za vrenje droži, vrelnica.
,, «Skrtljciicr—predvrvežnik. pripravljalna vrelnica. <i>rft — zvezek, sešilek. .fceften — sešiti.
.frcgcii geiiibjdjaft gegen Semanbcu — sovraštvo imeti
proti komu. sovražili koga. črtiti koga. •freger — logar. %gcrl)nne — logarska hiša. •ftcgcjcidjcn — varstveno znamenje. •i»cl|ler — prikrivalec. -ftcl)lcrci — prikrivanje, •ftfil — blagor, blaginja.
Cvfibre beš ,?>ciies
— v letu milosti.
:S63
.(ieit'91nftalt — zdravilni zavod, zdravilišči-. „ ¿'ab — zdravilna kopel. „ «SHittcl — zdravilo. „ lUittclOerfnuf — prodaja zdravil, •{icitbnr — ozdraven. •iicilcH — lečili, celiti. zdravili, •ficihuiflvfoftcn — stroški zdravljenja, .ftrimnt domovina.
•i>ciiuati'®eij6rbc — domovinsko oblaslvo.
„ bercdjtifit fcin — iineli domovinsko pravico.
imeli domovinslvo. „ 93ered)tifltcr — domačine!-. „ 33crod)tiipmci - - domovinska pravica, domovinslvo.
t, Tocuinent — domovinsko spričevalo. „ Mcincinbc — domovinska občina. „ (iiefeli — domovinski zakon. „ =loS — brezdomoven. „ Crt — domovinski kraj. „ "9{cd)t — domovinska pravica, domovinstvo. „ -Sdiein — domovinski lisi. domovnica. „ 2tnnt — domovinska država. „ Auftaubifl fcin - ■ domovinsko pravico imeti. „ BiiftniibiiiFcit nad) cincr inlnnbiidini (iiemcinbe domovinska pravica v kaki občini domačih dežel.
•OriuijnU icinc» iicljcnS) —povratni pripad. -ftciliiTiillififcit — zapadlost. %iiiijnll*rrri)t — zapadlostim pravica, -^riuijagcit, cntfngrn — odreči se. odpovedati se. -$rimj(i!piuii cincž ilntljcilc« ■ - opustitev deleža, •iiriiutiirfifd) — potuhnjen, •ftcirat — ženitev, možitev. •i>ctrnt$=(£iiution — ženitna varščina, kavcija.
„ (Sautiondiittercffeii — obresti ženitne varščine. „ 0)nt — dota.
3G-i
.£icirnt3*9iormdc — predpis za ženitve.
•iicijicii — imenovati se, zvali se, klicati se. pisali se.
-ftrijjcu (bcfefjlcn) — ukazali.
■Jpct^anlagc — kurišče.
.fiei-jfliidlC beš Sanipffcffclš — kurilna ploskva parnega kotla.
•ipctsfcrtttcc — kurilna potrebščina, .ficllcr — vinar.
.ficmmctt — ustaviti, zavreti, ovreli.
¡¡Berjfiijruitg luivb ncbciiimr — zastaranje se zavira.
•ftciiiuirubc SSirfuiig — zavirajoči učinek, ovirajoči učinek.
.fccmmitng ber Serifitjrung — zavira, ovira, zadržba
zastaranja. ■iS c n g ft — žrebec. ■ficngftriibcpDt — žrebčarnica.
•i»cr, trn atterfcljcr — od pamliveka, od nekdaj, odkar se pameti.
•i>crnb=gcl)cit imter bnž Strofninfj — pod mero kazni seči.
„ «miubcrn — znižali. „ »fcjjcn — ponižati.
„ »fcticn ben Sittšfitft — znižati obrestno mero. „ 'Scjjuuct — znižba.
„ «luiirbiflCH — ponižali, v nič devali, sramotili. „ -ffiJiivbigimg — poniževanje, sramočenje. sranio-titev.
„ -2Biirbigiing ber Scrfiigutigen ber 83cl)urbcii — sramočenje, sramotilev oblastvenih naredeb. .^crnn»53iibmtg bcš crforbcrlidjen 9žad)iuiid)fru—izobraževanje, izobrazba potrebnega naraščaja. „ tufldjfcii — dorasli, vzrasti. „ -jieiicn bie Siitcrejicntcu — pritegniti, privzeti vdeležence.
„ -3ici)>»ig — privzetba, privzetek, priteg.
365
.ôcrnui'îvorbewr — izzivalec, pozivuik. „ -forberit — poklicati, jiozvati. „ -Sorbcrunn — poklic, poziv, pozivanje. „ =©abc — izdaja, izdava. „ <©cber — izdalelj, izdajatelj. „ '©cfotbcrtcr — izzvanec, pozvanec. .ftcrbcifnifcit ficf) ju ctluci» — privoliti v kaj, vdati se v kaj.
<(icrbrifd)affcu — pripraviti, priskrbeti. •§rrbcrgc — stan. stanovišče, prenočišče, •ftcrriubrtuguuji 1,011 ©clbforbcrungcn — potirjevanje novčnih tirjatev. „	bcr Softcn — iztirjevanje stroškov.
•Ôcrgnitg — hod. kako je bilo, kako se je godilo, -ôcrgrbradjtc @ duo bit i) ci t — starodavna navada. •Ôcrfoiitmcu — stani navada, star običaj. <{č>crtci(|cu — posoditi. •Ôcrlcitrn — izvajati.
®ar«uS faim liod; fciu SRčdjt ijrrgcicitct lucrbeu — iz tega še ne izvira nobena pravica. •i>crreitl)aito — gosposka zbornica. ■6crreuto|c Sadje — ničija reč. ■t»errfd)nft — oblast, gospostvo: gospoščina. iicrrfdjnftiid) — gosposki. ■$>crrfd)cn — gospodovati, vladali. •Ôcrrfdjciibcci ©niubftitrf — gospodujoče zemljišče. •£>crrfrijcr — vladar.
„ «^lauë — vladarski rod. •iicrrfdjfiidjtig — gospodljiv, zapovedljiv. •£>crriil)rcit — izhajati, prihajati, izvirati.
Son îucfircren Saiprcu ijcrriiljrcnb — od več let.
•frcrjtcllcu — pripraviti, vrediti.
t, cinen SBcloeiS — dokaz dognali, dokazati, izpričati.
„ bil* Crbiiung — red napravili.
¡¡lili
AScrftelliiiig napravljanje, naprava. poprava, .ficriiiitftrcitiini, Ijcniniflicfjc" — potepati se. ■fteruiiininitberitbc ©efdjäit» teilte — potovalni trgovci. .ficrunt,',icl)citiicr Sebcusiunubel — potepanje, vlačuganje. .itcruor^ijeijcii — izhajati, izvirali.
„ -fommcil — priti na dan, prikazati se. pokazali si-. „ rngeub — odličen, visok. „ rufen einen Streit — priložnost, vzrok sporu dali. ■fter;, — srce. „ ¡Beutel — osrčnik. „ -®egcub — osrčje. „ Mniumer — srčni prekat, •frcrjoii — vojvoda, •iicr^ofltliiiui — vojvodina. ■Octicu — dražiti, Ščuvati, hujskali. šuntati. •ftiebumiibc — mahnina.
•(licrniittlidjc fiuiibinndjunij — tepta urada razglas, to-
uradno oznanilo. •6icrgrrid|t* — pri tem sodišču, tosodno. •fticrlnube — v domači deželi, •(■»ierliiiibigcs ©eridjt — lozemsko sodišče, .fcilfc — pomoč. „ geiuiiijreu, teifteu — pomoči, pomagati. „ "Seiftung — pripomoč, pripomaganje. •Oilfluv — brez pomoči, zapuščen, •fiilfreiriie ,£>cinb bieten pomoči, pi-ipomagali, u i
pomoč hiti. ■i>ilfs=9(iiit — pomožni urad. „ 9(iiiterbirector — ravnatelj pomožnih uradov. „ Strbeiter — pomočnik, pomagač, pomožni delavec. „ Arbeiter jugcnblidier — mladosten pomagač. „ 'Bau (93. ©.) — pomožno delo. ,, 93camtc — pomožni uradnik. „ -bebiirftig — pomoči, podpore potreben. „ 93el)örbe — pomožno oblastvo. „ >9?ud) — pomožna knjiga.
■'i C 7
.fiilfo=Tini)"t — pomožna služba. „ 'litnbliifcment — pomožni zavod. „ '^ouruai — pomožni dnevnik. „ «ficijrei: — pomožni učitelj. „ SKittei — pripomoček, pomagalo. „ Drgan —■ pomožni organ. „ '^crfonalc — pomočniki, pomožno osebje. „ Urieftcr — duhovnik pomočnik. „ 3oltamt — |iomožni carinski urad. •{Miiniispbr — izdavanjc. izdaja.
„ brv Stnntšnotcn — izdaja državnih not. .iMnnitsgcbcu — izdali. •iiiiunii?rcid)citb — presegajoč, 'ftiitniic^nlilung — izplačilo, -ftiiibcrlid) fcin — ovirali, zadrževati, na poli bili. ■&iiibcru rili i'crbrcrf)cn — zabranili hudodelstvo. •§inberiii* — zadržek, ovira, zapreka.
.&inbcrniffe in bon SScg iegen — delali komu ovire, zadržke.
Sin gnllr rineš iiinbciniffe« — če nastane zadržek, ovira. „ anfiošlidirš — zadržek, ki se da odpravili. „ gcfcljlirfjcii — zakonit zadržek. „ lntfiberitrinblicfjcž — nepremagljiv zadržek. „ liiioorfjcrgcfeljnicš unb nnuermciblirfirS — nepreviden in neogiben zadržek. „ brr (£lje — zakonski zadržek. i, ftcijt rutgcgrn — zadržek nasprotuje, se upira. i, tritt ein — zadržek nastopi, ■(liitberiuig — zapreka, zabrana. zabranih-v, ubrana, ovira.
•&uibrriiiig$rrd)t — pravica zabrane, zapreke. •$Miibitrri| — skozi.
-£)ilifiillig razpadljiv. neosnovan. slab.
Tir ^eficuiptuiig ift binfdflig — trditev je ne-osnovana.
31 iS
3>ic SJeiMntiuortuiifl ift ljinfattifl — zagovor je slab.
■i» i it tiiifo JRiirffafjvt - vožnja t jo in nazaj, •jptitgrbutti) — udanost. •i>iiiflc!)cit iaffrii — dopustiti, dopuščati kaj. -(Hiigcridjtctr, i>cr ob življenje dejani, usmrčeni. •6tttliitt()(td) — zadosten, dovoljen. •ftittrcid)ru — zadostovali, zadosti bili. •jpittrrtd)ciib - zadosten, dovoljen. •$ilirtri)tcii — ob življenje dejali, usmrtili. •£>itirtd)titttg — usmrtitev. •&iiirid)tititji$plnb (9lidjtpia|j) — inorišče. •i»iiifid|tliri) biejcv Sadje — glede lega. glede na, z ozirom na. „ bcr 3aT)imtn fiitb fic nidjt citiig (jctoorbcn o plačilu se nista zedinila. •fiintniigcbcu eittc Sadje oddati kaj, znebiti se česa. opustili kaj.
„ cntgcltlid) — oddali proti odplačilu, proti odplati; odplatno kaj dali. •&utt(utl)alteii ustaviti, ubranili, odpravili, odstraniti. „ fflcbrcdjcu — napake odvrniti. „ Sdjabcn — odvrnili, ubranili, odvračali škodo.
•ftiiitnitlinltitnfi iSJorbcttpitij) — odvrnilev, odvračanje. „ (Ginf)ait) — ustavljenje, ustavitev. ,,	(^Cflidjnffiuti)) — odpravljanje, odprava.
Sitv.^iittanljoitititcj cittcS 9)tti8bvaudjr* da se zli rabi v okom pride, •(iintniifclictt — v netnar pustiti, zanemarili, zanemarjali, •ftiittnttjciiititii Don Verpilidjtiinricit — zanemarjanje
dolžnosti. •£>iittcrbltcbcuc ostali, •ftititcrbrinricn — ovaditi. •diittcrgcf)cii — prevalili, prekanili. •IČ>tntcrgr()ttitff — prevara, zvijača.
Uli!)
Sief) eine £»ntergcl)iiug ^nfd.ulbeit fout Ilten infien — zakrivili prevaro, zvijačo •ftiutcrlinuvt — zalilnik. tilnik. „ «Seilt — zalilnica. „ ■ Sucfi — zalilna rupa. .Öinterlaffcit ein SBcrmögcn — zapustili imovino
SDiit .'pinterlnjpiug — zapustivSi. hinterlegen — položili, v hrambo dati.
„ 311 @crid;tš().*.nbcu — dali v sodno hrambo •iiiiiterlcgcr — položnik. deponent Hinterlegung — položitev.
„ gerid)tiid)e einer Sdjuib — položitev dolga v sodno hrambo. •JLinttcrlcgungeurrtrng — hranilna pogodba, •fiiiitcrliftig — zvit, lokav, kovaron. zvijačen, .fttltterfaffc — bajtar, kajžar. kočar, •öimuegreifntng — trganje, potrgavanjo. •ftiiitucgfciseu fidi über ctum* — ne gledati na kaj. ne
marali česa. ne spolikali so nad čem. Himucijung, unter Jpinluciiiiug auf—kazaje na.kažoč na. -ftiutuirffn auf — delovati na.
•Üiu.ptjitgcu anbere gingen — pristaviti druga praSanja.
•&irit()nut — opna možganska.
-Öint()i)f)lcit — otline možganske.
Hirtenbrief — pastirski list.
Hirtcul)nu$ — pastirska koča.
Hiffcit bie sJintiiiunifingge — narodno zastavo razpeti, razviti.
Huri|bnu — vrhotalna stavba. Hud)jd)ule — visoka šola. •i)8i)|tbcftcncrtcr — najviši obdačenee. •6üri)ftbctrng — največi znesek, najviSa vsota. Höd)ftyrrjihilidjc3 ".'cd)t — strogoosebna pravica, osebe se držeča pravica, na osebo omejena pravica.
Horijöcrrntf) velika izdaja, veleizdaja.
■24
370
.fiuripicrrrirljcr veliki izdajnik. veleizdajnik.
■itudpunlii — visoki gozd. visokoplodni gozd. go::d.
■(tDiipunffcr — velika voda. povodenj.
.Čiodjfleit — s valba.
Rödler — branjever.
.fSobc — modo.
.(lodcufnrf — modnik.
•Oof — dvor.
„ (JprniS uiib Jpof) — domačija, domovanje. ■i»of= — dvorni, dvorski. „ «Slgent — dvomi opravnik. „ «Sinit — dvorni urad.
„ nrnriirfješ ©ebčiiibc — poslopje dvornega erara. „ «Beamte — dvorni uradnik. „ SBebienfteter — dvorni služabnik. „ «¡Beeret — dvorni dekret. „ STnminer — dvoma komora. „ Mnmmcrbccret — dekret dvorne komore. „ -Hangici ilvorna pisarnica. „ Hanjieibecret — dekret dvorne pisnrnice. „ Sinti) — dvorhi svetnik. „ ilfauut — dvorišče. „ SHcatitfit — dvorno posestvo. „ iKecnr» — dvorni rekurz. „ 'Stant — dvorjanstvo.
„ - Steile, politifdic — politično dvorno oblaslvo. •iioffeu - ■ nadejali se. upati, pričakovali, iioffiuiit« citteS itngeimijen oitfjciieä — upanje negotove koristi.
•ftojiiuiugofniif — kup upanja.
-$offiiiutg*fd|lfigr (4*. 05.) — upna dela. dela na srečo, ■itiiljc eines Betrages — visokost zneska.
„ beS 3inšf"Be§ — višina, visokost obrestne mere. •ftvfyeit — visokost. ■i»ol|eitsrcd)t — vladarska pravica. .$iH)ciilngr, jpoljeitftnnb — višina.
371
•i»fil|crc ©cttalt (vis maior) — presila. ■i»ol)lmnfj — suha mera. posoilna mera. HolograpllUlll testailioutlllll — svojeroono pisana
opuroka.
.(»olj — les.
„ iorftmiifiig gcidiiagcuc? - p» gozdnem reilu. po
gozdarskih pravilih posekan les. „ '?(blrtcb — posek lesa. „ '^fiižjcigitiig — izkazovanje lesa. „ Scjtanb — rastoče lesovje. „ Sejug — dobivanje lesa, drvarjenje. „ Scaugsrcdjt — pravica drvarjenja. drvarščina. „ Sriuguug — spravljanje lesa. „ ■"iBringiingžnnitait — naprava za spravljanje lesa. „ Tcputat — dodatek, priboljšek v drvah. „ -Trud — lesorez. „ Tradprcfic — lesotiskalnica. „ giiClmig — posekovanje. sekanje. „ ©cift — lesnik, lesni špirit. „ ininbicr — lesni trgovec. „ -imucrfinttc - drvarska koča. „ 'Šnipragiueranitnlt — lesopojnica. „ Sicfcrungebcrtrag - pogodba zaradi zalaganja
z lesom, o dostavljanju lesa. „ '¡pihuijung - ■ gozdni nasad. „ Siigciucrf — lesna žagalnica. „ 2djlag — sekanje drv. „ 'Sdjingsrcd); — drvarščina. „ Jrift — plovba, plavljenje lesa. „ 5*cgetation — lesovje. „ 3»cilt — lesoreja, lesogoja. •ftoljiuig — sekanje drv.
•f>ol;',iiug$rrri)t — pravica v tujem gozdu les sekati, pravica drvarjenja. drvarščina. ■tiomogcii — sovrslen. ■fromolugicrmig — poveri tov. poverilo.
24*
37L>
•jpouornnt — poČHStnik (menico), honorant. ■honorar — nagrada, plačilu, itoiiürnt — počaščenec. honoral. .^anorntion (23. O.) — počastitev, lionoracija. .fioitoricrcn einen Sfifcdjfci — vzeli, vzprijeti menico na čast.
•jpopfcufdjtucubung — razstep pri hmelju.
•ftörcnfngcit, uou — po slišanju, po drugih, od drugih.
•i»urcr — poslušalec.
Vi oni 1) ruti — roženica.
•tiSriirru — - slušni živec.
•£>ilbc — kmetija, kmetovina.
Oaiij-, .'oalD-, Drittel', SSiertcI»$jube — cela zemlja, pol zemlje, podrušlvo. masljec. •ftiiblcr — zemljak.
Oang», .öalb-, Tritte!», SBicrtelsJpiiOicr — zemljak. polzetnljak, podruinik, m ase! j čar. iuifbcfdjlng — podkovstvo.
ufbcfd| 1 aofd)it 1 c — podkovska šola. .fruffrfilng (Srcppeltucg, ficinpfnb) — vlačilna sleza,
steza vlačilnica. .£>itffri)iiticb — podkavač. $fifte — kolk.
•ftumau — človekoljuben, Ijudoinil. •£>umauitätö*$(iiftn{t — ljudomili, človekoljubni, dobrodelni zavod.
„ -Stiftung — ljudomila, človekoljubna ustanova.
„	— ljudomili namen, človekoljubna
svrha.
•i»uiitiioid)id)tc — prsi črnica. •i>miberitl)cilig — stodelen. •$mibcftcucr — pasji davek. •jCiunbsUmtl) — pasja steklina, •ftiutgcrättotl) — lakota, •jpfittr — bajta, koča, koliba.
373
•Öiittc (Sdjineläijüttc) — plavž, topilnica. •ßiittcn*2lrbciter — plavžar, LopilniČar. „ ' iöcfitjci* — lastnik plavža. „ -SBcr! — plavž, topilnica, fužina. „ »SEBefcn — plavžarstvo, topilničarstvo. •Cmtlueibc — pašnik.
■$i)brnultfdjr ^rcffe — hidravlična tiskalnica. i»i|brutcd)iiifcr — hidrotehnik, izvedenec v vodnih stavbah.
•|pl)potl)cf — hi|iotoka. nepremična zastava. .6ilpotl|cfnr=2inftn(t — hipotečni zavod.
„ = 9tulrctfimci — hipolečna nakaznica. „ • Ercbit — hipotečni kredit. „ (Srcbitšabti)ciinitg — oddelek hipolečnega kredita.
„ 'Tarieren — hipotečno posojilo. „ ISrfinnmg — hipotečno izrecilo. „ Jvorbcrnng — liipotečna tirjatev. „ ■ ©laubiger — hipotečni. knjižni upnik. „ Stiage — hipolečna tožba, zastavna tožba. „ '2aft — zastava, hipoteka, hipotečno breme. „ 'Cbjcct — zastavljeno zemljišče, zastavljenimi.
„ '5Rcd)t — hipolečna pravica, zastavna pravica.
„ 'Sdjulb — hipotečni dolg. zastavni dol}:. „ 2d)iilbncr — hipotečni dolžnik. i, -Urinnbc — zastavno pismo, hipolečna listina.
„ - ©eridjrcibung — hipotečni zapis. „ *8inifn — hipotečno obresli. ■*>t)potl)cfcn Sinit — hipotečni urad. „ ©nnf — hipolečna banka.
371
I.
3brnlc;rccutiou — slepa eksekucija, slepo izvršilo. 3bcnljtrmpcl — idejalni kolek, namišljeni kolek. Sbcclcr ilntfjcil — idejalni «lelei. ^bcutijicicrcit— istili.isloveliti. poistovetiti, idenlilikovaii. ^bnitificicriuifl — islovelba, poistovetila, identifikacija, ^bnititnt — istost. i stovelnost, istovnosl. idcnlilcla. „ fejtjteHen — prepričati se o islosti. merili se
o istovetnosti. „ iidjcrjtcllcu — zagotoviti istost. valovili istovetnost.
Jöcntitfits=93cjcid)uung — znamenje islosti. „ -Sdjciu — potrdilo islosti. „ 'Stempel — istoslni kolek „ «3euge — priča istosti. h	— isloslno spričevalo.
!Jbiot — nevednež. idijot. bebec, aboluik. ^biiitcuiuiftnlt — zavod za idijote. za bebce, ^biotisntu« — abola. ^Ilntion — vnos, prinos. ^Ilegnl — nezakonit. ^Iliquib — nevgotovljen. negotov.
Sine Sorberung für illiqitib erfiären — izreči da tirjatev ni vgolovljena. Jllminl — neprav. nezvest, nelojalen, ^utbibicrcti — Iiasrkati. ^mbibicrt — nasrkan. ^imuntriciilicrcu — vpisali v matico. Jmmcnuiilirciib — veden. neprestan.
Sluf iinmcrluätjrcribe Reiten — na večne Čase.
3miiiijjtoncn — iinisije.
Jmmobilnrgcbiir — pristojbina od nepremičnitie. ^ntntobilicit — nepremičnine.
:!7u
^iiimuititfit — svoboščina, nedotičnost. imuniteta. Šmpcnfcn — stroški, polroški (ficfic aurf) Slnfnmnb). 3mpf«kJ(uSWciž — izkaz o cepljenju. „ -Stoti — cepivo.
„ Voridjrift — predpis o cepljenju, o stavljenju ko/. 3titpfcit — cepiti. 3iupf(iiig -- eepljenec. Šmpfiutg — cepljenje.
^iitpfuuggjcuguie — spričevalo o cepljenju koz. ^mpfjlunitg - - prisilno cepljenje. Jmpoft — naklada, impost.
SDhllitimpoft — naklada, impost od godbe Jmpotcnt — nezmožen, ^mpotcu;, — nezmožnost, ^mpntntiou, ficijc gurcdjnnng. Junrbificnt — stavba na tujem svetu. 3"mgriffunl|inc — pričetek. začetek. ^unppcUabrt — • proti kateremu ni pravnega loka.
Tic (Sntfc^eibuiig ift iintppcHabci — proti razsodbi ni pravnega lcka. ^librgriff oon Sadjcn — obsežek. več reči skup. vsi.
Ser Snbegriff jener liridjcinnngcn — vse tiste prikazni.
2Rit ^nbcflriff ber ftoften — s stroški vred.
^ltbrgriffni — obseženo, z.....vred.
3ubrtrirbfcbitiig ciner Sifcnbnim pričetek obrata po železnici.
^ncnfjt beforgeu — novce sprejemali, inkasovati. 3ucnfio=@f|d)(ift — pobiranje novcev, pidirjevanje novcev. „ Organ — polirjevalec. ^iicrft — krvosrainnost.
¡Siicibcu^Strcit —vmesna pravda, vmesni spor. inei-denčni spor.
„ 'Urtljcit — vmesna sodba, incidenčna razsodba.
:i7H
Juchifiuc vSlevno. vStevSi.
„ bii? — vštevši do. Jiicoiupatibcl — nezdružljiv. Jucumpntibilitiit — nezdružnost, nesložnost. ^ncumpetcn;, -- nepristojnost.
„ bcš ©criditcš — nepristojnost sodišča. „ geridjtlidtc — sodna nepristojnost.
(Sinrociibunfl bcr Sitcompctciijj — vguvor nepristojnosti. Jiicoittricriutg — primerjanje raeunov, iukoutrovaui ■ Šucorporntion — priklop, priklopitev, prispojitev, pri-družba.
V^iicurvoricrt — priklopljen. prispojen. ^ubcbitc boftcnb — imlebile vknjižen. Jubcmuitrit — oprostilo, odvezilo, indemnileta. Jnbfj; — kazalo. 3nbicntio» — napoved.
^itbicntipusjfi^c — napovedni začrl, inilikatni obris, ^¡itbicicit — ovadljaji, znaki, ^(ubicicrcu — uvrstiti v kazalo, ^ubiftcun? — državljanstvo, domačinstvo ^ubirett — posreden.
^ubircctc Slbgnbcii, @tencrn — posredni davki. Snbircctcr 53cu>ei» ■ posreden dokaz. 3iibiopcnjnbci — neizprepleden. jHbiuibitnlijicrcii — osebiti. poosebiti, popisati po posebnih lastnostih, ^ubiuibunlitdt — posameznost, osebnost, individuval-nost.
Jitbiuibnrll — oseben, poseben, ^libiuibiunu — oseba, pojedinec. iiidividmim. ^liburficrcit — na hrbet, na zadnjo stran napisati. In «lorso — na zadnji strani, na hrbtu, ^¡uboffnbcl — indosabilen, prenosen, ^libojjnnicnt — nahrbtniea, indosament.
„ cigcntiidjc* — prava nahrbtnica.
377
Slattco Jllboiiamcut— prazna iialirblniea. ^rocura 3"bo|iainciit pooblaslilna iialirblniea. 3irt»ifnut — prenosnik, indosanl. 3nboffatnr — indosatar. 3«5of|icrc« — prenesti menico, indosovati. Šnbafjicrt — indosovan. 3uaoi|icvmt;i — indosacija, prenos menice. 3nt>offtcruiiflš=(£iauici — indosaeijski pristavek. prenosni prislavek. 3itdiijtrinlfriid)tc — indiistrijalni plodovi, obrtnijski plodovi.
Jiibujtric — obrtnija, industrija. 3ubitftric»lSrsciipia, -^robuct obrtnijski izdelek. „ (Scjrti(iftč'lu'trieb ~ obrtnijsko delovanje. „ ^Srimicgtum ■ obrtnijski privilegij. „ Llntcrncljinen — obrtnijsko podjetje 3uI>nftrirU — obrtnijski. Subiiftricllcr — obrtnik. 5«frt"tcric — pehola.
„ Regiment — pehotni polk. 3iifccti0itf<frnuf()cit — kužna bolezen, ^njicirrcn — okužili. 3uji(trntiou — vcedek. ^ufiltrirrcu — vcejati. In flagrauti — na samem dejanju. 3uformnti0ii podučilo, napotek, informacija. „ tffir Šimtcr) navod, navodilo. „ ciu^icljcu — podučiti se. ^ufuriiiirrritbr ŠJcifuitg — podnčilen napotek, navo-
ililuo ukazilo. ^ugcuicur — inžener. /¡itgcrciifl — vpliv.
Uuicr 3"nfrciM ber iHcflicniitfi jurrfaiutt — vladoma prisojen. 3itgcrru3un()iuc — vplivanje, ingerene.a.
:i7S
^ugcrciignnliiiti luivD gciualjrt — pravica vplivanja a-varuje.
vtugrufjicreit — vpisovati v knjigo. 3ui|nl>cr — imetnik.
9luf beti Snljaber iautcubc« s4$apicr — na inn-l-nika se glaseči papir, na imetnika slovoči papir.
^uljnbcr^dic, ^apier — na imetnika se glaseča delnica. na imetnika slovoči papir. „ bes SBcdjfclž — imetnik menice. 3nl)itbuug — imenje, imetje.
bic Snfjabung gciangeu — v svojo roko dobiti.
VSiiijalt vsebina, obseg, obsežek.
Jem ganjen Snljnite »adj — po vsem obsegu Turd) ben gnljnlt cincr Šrutf|'djrift — po vsebini kake tiskovine. „ ber ©ruubbud)3cinlagc — obseg zemljiškoknjižnega vložka. „ ber Urtunbe - vsebina listine. 3nl)nltliri) — l>o obsegu, vsebinoma. ^nlinltluc — prazen. 3ul)nlt*>sJlugabr, JKegifter — kazalo, ^njurie — razžalitev.
¡Jnfrnfttrctcu — moč zadobiti, v moč prili. obveljati,
v veljavo stopiti, veljavo doseči. 3itlnub — - tozemstvo, domače dežele. Juliiubcr — domačin, tozemec, domači državljan. 3nl(inbifd) - - domač, tozemski, todeželski.
Snldnbifdicr ©cinctnbcperbanb — tozemska občinska zaveza.
Snlattbifdjc ©cjcbgcbung — tozemsko za-konodajstvo. Jnlicgeub — priložen. Ill liatliru — v naturi.
Jnncljnbeu — imeti, v rokah imeti, v oblasti imeti.
389
3nuel|nbeii eine 2nd)c im 9inmen eines Ruberen —
imeli kako reč v imenu koga drugega, ^liitclinltcii (jifticreni — ustaviti, prekinili.
„ i aufhören) — prenehali, prestati. 3iutel|nUuit<| eine« »icieruceapital« — pridržba rezervnega kapitala, ^mirlicgcu in einem ßjfcntiidjen Hudič • vpisan l>iti
v tavno knjigo. Jiuicrc, bit« — notranjost.
ÜUiinijtcr bea ¡Innern — minister za notranje stvari, minister notranjih stvari. Jinterlinlb v. med.
„ ber flcfetjlidjeu ®rcn,',cn — v zakonitih mejah. Ill Ulice — v jedru, ob kratkem, oituiuiß — eeli. družba rokodelcev, ^tiquirirrcu — preiskovali, izpraševati. Juquifit - preiskovanec, inkvizit. ^linuiilicreu — inrotulovati.
Tie inrotulierten uttb oerjeidjneteu ileteu inrotulovani iu zaznamovani s]iisi. ^urotulieruiig — inrolulacija. inrotulovanje ?itrutulicriiuftci=S8eidjcib — inrotulacijski odlok. „	©ejltdl • prošnja za inrotulacijo.
„	laflinl.uiitfl - dan za inrotulovanje.
vtufajfr — stanovnik ^ujd)rift — napis. Jitjcribicrt vpisan, ^iitcriptiuit — vpisovanje, ^»fcct — mrčes, žuželka.
^Hfccteubcfdinbirtuitfl — škoda po mrčesih. po žuželkah.
Jiifel otok.
^lijerieruitg uvrstitev (v časnik). 3u*<\rljcim — tajno, skrivaj, skrivši. ^iiogemeiit — sploh, v obče, počez, poprek. Jnfiegel — pečat
3S0
Juficgcl Dcibvucfcn — pečat udarili, pritisniti.
^¡nfijiuic — znak. dostojanstvo.
Šnfinuntioitčgcbiir — vročnina.
Suoicbcutrrtcu bc» ©cfefccš — početek veljavnosti
zakonove, zakon pride v moč. 3nfofcrit, injolucit — kolikor, ako, če. 3nfol»cnt — neplačevit, nezmožen plačila, insolventen. ^ufolucn,', — neplačevitost, nezmožnost plačila, insolventnost.
„ (Srfiarmig — proglasitev neplačevitosli. JnfVcctiou — nadzorovanje, nadzor. 3ltft>CCtor — nadzornik. 3n|>icicrcii — nadzirati, nadzorovati. 3nfpicifriiugebcrid)t — nadzorno poročilo. ^itftnUatipu — vpeljevanje, vpeljava. ^nftnUicrcn — vpeljati, vmestili v urad. .3u|'t(titbl)nltuug — vzdrževanje, ohranitev. Ilistantia, frciiprcdjcn ab instanlia — oprostiti zaradi
manjkanja dokazov, ^nftan^ — slopinja.
ciHcit ^ltftan^on — na vseh stopinjah. 5n lintcrcr ^fnftaii^ — na niži stopinji, ^¡uftaiiptfi^ig — po sodnih stopinjah. Šnftnn^ciipg — red sodnih stopinj.
5nt 3"itn»aeiipne — po stopinjah, ^nftitut — zavod. 3nftitutian — naprava.
Snftrabirrcn — odpraviti, napotiti, odločiti pot. 3njirabicrutt(| — napotilo, napotovanje, odprava.
„ bcrlSorrcfpoubcnseit—odpravljanjepisein. Jiiftntctiou — navodilo, navod, podučilo,napotek. „ crtfjcileii — navod dali.
©cinafjfjcit bcr ¡Snftruction — po navodilu.
„ jur SluSfuljrung be§ SBefjrgefegcS — navodilo v izvršitev vojnega zakona.
Jiiftntctiou uoit s4$arteienftrettigfciten — priredba pravil,
inslrukcija sporov. 3nftrnctioitS'iiiaf)ig — po navodilu.
„ »Siiditcr — prirejevalni sodnik. „ 5ievfal)rcit — prirejevalno postopanje. 3nftruicrcu ^šomaubcn — podučiti, podučevati koga;
dali, dajali komu navodila. Jiiftriticrcit čine Mlctijc — priloge tožbi pridejuti.
„ ciiicn ?ProccfS — spor, pravdo vrediti, s potrebnim prevideti. SBoUfoiuntcii inftvuiertcS ©cjudi — prošnja, kateri so vse potrebne priloge pridejane; popolnoma obložena prošnja. 3ii|truicntug — prirejanje, priredba, oprava.
„ uon Šitttoenbuttcjcn — prirejanje vgovorov. Jiiftnictiu — podučen, napotovalen.
„ (uorbcreitcnb) — uvoden. Suftriiment (SHcditebcijcIf) — dokazilo, dokazilna listina. Suftrumcutculiud) — knjiga listin. Snfult — insult, napad, sramotitev, onečastba. sramo-čenje.
Jntabiilntiou — vknjižba. 3nta(iulattonS>33cfdjcib — vknjižbeni odlok. „ "Elnnfci — vknjižbeni pristavek. „ -©(¡[itd) — prošnja za vknjižbo. „ -Snjc — vpisnina. 3ntc(tricrcui>cr SBcflanbtijcit — celovita sestavina, celokupna sestavina, skladni del, celovit del. Sntcgritfit — celost.
„ (9icdjtid)affcn$eit) — poštenost, pravičnost. SittrujtU — močen, trden, izdaten, ^ntcrcitinrc — vmesni dohodki (izpraznjene službe), vmesnimi.
Sutcrcnlnrjtnfcu —vmesne obresti, interkalarne obresti. 3«tcrccbicrcn (fidj inž 9Jiittct icflcti) — potegniti se za kaj.
Jntrrccbicrcn fiir cinc frcmbc 2d)uib — dali varnost
za tuj dolg. prevzeti tuj dolg. ^iitercoiifrffioucll — interkonfesijonalen, medverski. ^litcrcffc — korist, prid. dobiček, prospeb.
gm Sntrrcffc cincr Sodie — na korist. \ |>riil kake reči.
ISš liegt im umuittribcireu Sntcrcfic tu je komu neposredoma na korist. „ offenttidjcS —javna korist. „ bcš ©taatcS — državna korist. „ ridjtlidjcž Ijobcit ■ - bili komu kaj mari i/.
pravnih razlogov. „ luofiiocrftfliibcnco dobro spoznani prid. ioni ^uterejic itub fttuedc bcš Hcrcinež ent jpredjen — pridu in namenu društva vstreči. vsi rezali. Jiitcrcficn obresti.
„ -Slmocifuiifl - nakaz na obresti, ^iitrrcffrut vdeleženec, vdeležena oseba.
„ i^artei) — stranka, ^utrriiuiftifd) — začasen.
^utcrimc-pni« — začasni potni lisi. začasna prehodnim. ^utcriiuorrd)iuiug — začasni račun, vsiitrriiiiofdiciu — začasnica, začasni list. ^utrruntiounl - mednaroden, ^utcruntioiinlr (ioinnitjfiou - mednarodna komisija.
„	Sonocnlion — mednarodni dogovor.
^Htrriintiounlco $riuatrcd)t - mednarodno zasebno pravo.
^utmintipunlcr Hrrfcijr — mednarodni promet, mednarodno ohčenjo. Jiitcrnicrcn —zapreti, oimjili koga na določeni kraj,
inlernovali. 3utrrlocittori)d)r* llrtljoil — medsodba. ^utcruiiutiu* — inlernuneij. uiži papežev poslanik, ^utcrprllntion — interpelacija.
:{S3
Jiitcrprrtntiuii — razlaganje, tolmačenje, ^ittcriijiiriuui — liieclčasm- obresti, ^ittrrucnirrrn in eilter Sadje — posredovati v čem. ^ntcrurnirut — posredovale!-, srednik. posrednik. „ (Siertrctun(jSleiftcr i — namestnik, inter-venijent.
^utcruriiiming — intervencija, posredovanje.
„ , 11 ntcr — v pričo, ^ntrrurntiou — posredovanje, intervencija. Jiitcftnt-Grbe — dedič iz zakona.
„ Grbfoigc, «tSrbrcdjt — dedno nasledstvo, de-diiiska pravica iz zakona. Intcstato ab, fterbcu — umreti brez oporoke, ^ntiuint — naznanilo, obvestilo. ^ntiuintiiHi — vročitev, vročba. 3utrnmiiralljiitrid|tuug usmrtitev na zaprtem kraju, ^liuntibc •— invalid, onemogli vojak, opešauec. 3iiU«lii)Cii=Sonb - - zaklad za onemogle vojake: zaklad za opešanee. „ ©clliltt — plača invalidov. ,, Jpauš — iuvalidnica. ,i SJcrfidjcruiig — zavarovanje onemoglih, opešancev, invalidov, ^liuiifiim fcinMidjc — sovražen naval. 3ituciitnr — inventar, popis.
3nurittnriiilgrgmftiini>, Snocntnrftiii — inventarski kos. ^iiuriitnrifirrrii, iiiUciiticrcn — popisati, napraviti inventar.
^uiiriitnriinri)jd|nffuiigofajtrii - stroški za dopolnitev
inventarja, ^iiuriitur — popis, inventura.
Diit bev 9icd)t8tuofjltf)at ber ^nocnlur fidj crbSrrflarcn — • oglasiti se za dediča s pravno dobroto inventure, popisa. 3>iurittiirciibud) — knjiga inventur, popisnik. 3nucntur0'(£oiiunifjar — popisni komisar, odposlanec.

3uucitturs*Gm<i)tuiifl — popisovanje, naprava in-vcntara.
I^iiucrfcfjrbringctt — v oblek uvesti, v promet spraviti.
v obhod spraviti. Jnueftiiioitcu — investicije, potroški. ^ntjcftitur— vpeljava v službo, vmeščevanje, vnu-lba. ^iiuigilicruiti) — pažnja.
5nu;gi(ientugc«^rotofoiI — zapisnik o pažnji na hudu-delnike.
Jutuiciucit cr j i d; ocrpflidjtctc — v kolikor seje obvezal, ^uluofiucr — stanovnik, prebivalec.
„ (ffliietcv) — goslač. 3n,vd)t — ovadljaj, znamenje; natolcevanje, obdolžbn,
dolžitev. Ipso tacto — samo po sebi.
Ipao inre.....po pravu samem.
3rrcfiil)rc«, irrcmadjcn — motili, premotili, zapeljali kog».
^rrcflutnr — nepravilen.
Smfluinritrit — nepravilnost, nerednost.
Jirrcicunnt — nevažen, brez pomena.
3rrcitiui|tnit, SrrcnijauS — blaznica.
Jirrifl — zmotno, pomotno. po zmoti, zinotoma
3rricf)rc — kriv nauk.
3rrlcl|reit nnSftrciien — krive nauke trosili, razširjati, vsrrtitiuij) — blazen. umobolen. ^¡rrftuntgr, bcr — blaznik. 3rrt(|iim — zmota, pomota.
3« Srrtfjum fiiljrcn — v zmoto pripravili „ rocfentlidjcr — bistvena zmota. „ in ber ijicrfcm — zmota v osebi. „ in bcn Sljntjndjcu — zmota v dogodkih, ^rrunftctt — zmote, pomote. 3rrn>nl)ii — kriva misel, ^iolicruttfl — osamljenje. osamotba.
3ut Siolicrung — da se osami. 3 trn ci i t — žid.

J.
Jngb — lov. „ auSflben — loviti.
„ 3(uffidit8pcvjonaie — lovopazno osebje. „ -bcirtcit — lovnost. „ «crcdjtigtcr — lovski vpravičenec. „ Skredjtigung — pravica lovili, lovska pravica. „ «cjirf — lovišče. „ (iu]cutfii'nncr — lastnik lova. „ Crtrdgniž — lovščina. „ Sroocl — lovski kvar. „ Stfulcr — lovski prestopnik. „ ©ebict — lovišče. „ "©ebrancfi — lovski običaj „ ©cnoffcnic^nft — lovska zadruga. „ ©credjtigfcit — lovska pravica. „ ©efeti — lovski zakon. „ iicrr — lovski gospodar. „ Marte — lovska karta. „ Marte aušfteflen — izdali lovsko karto. „ fitortcngebiir — pristojbina za lovsko karto. „ fiartengefcti — zakon o lovskih kartah. „ Vadjt — lovski zakup. ,, Vfiditcr — lovski zakupnik. n "4incf)tucrtrng — lovska zakupna pogodba. h iHccfit — lovska pravica. i, »SHetiicr — lovski okraj, lovišče. n Scfiabcii — po lovu storjena škoda ; lovska škoda. n SdjiHjbienft — lovsko varstvo. n Sdiiojž — lovski gradič. n SKkicn — lovstvo. ?al|r — leto 3al|rbnd) — letopis.
3nl)rc$.S(bjd)iui3 — letni zaključek, letni sklep.
25
^ a l| r C«« 8(rbc i tdto erb i cnft - - letni zaslužek. „ 'SBcridjt — letno poročilo. „ Sctrag — letni znesek, letnina. „ Beitrag — letni prispevek. „ ©Cjug — letna plača. „ ©efliige — letni prejemki. „ Kontingent - letni kontingent. „ Dotation — letna založba. „ Kintonuncn — letni iloliodek.
sJiadj Sn^reSfrift - k letu. „ -©ebarung — letno gospodarstvo. „ '(Schalt — letna plača. „ -©efdjoftžaiižinciS — letni poslovni izkaz. „ 'Siftc bcr ©cfd)luorncn — letni imenik porotnikov.
„ präliminare — letni proračun. „ -Siatc — letnina, letni obrok, letno odplačilo. „ SRedjiuing — letni račun. „ -ilicutc — letni dohodek. „ Scfjnibigfeit — letni dolg, letna dolžnost. „ »Summe — letna vsota. „ -©ornnidjiag — letni proračun. „	— letnica, letna Številka.
3nl|rgnug — letnik.
3nl|rlid)e* ^aufdiaic letna poprečna vsota, letna
poprečnina. ^nlirmnrft — semenj, somenj. trg. ^nuri)iger ©raub - grizliea. x\niuort privolitev.
„ geben — reči da, privoliti, ^ebenfalls po vsaki ceni, vsakako, na vsak način.
po vsakem, kakor koli. ^euieilig — vsakokraten, tačasen.
„ gelteub — tisti čas veljaven, ravno veljaven. Ser jciueitigc ©efiber — vsakokratni posestnik. Jod) — jarem.
:;87
Jud) (gcibiitftjji — oral.
3od|briii — podočniea.
Jodibriirfc — niust na polah, most na kobile.
^oiirmil — dnevnik.
„ fiibren — dnevnik pisati. „ 9Irtifcl — članek dnevnika, dnevniški članek „ ©eleg — dnevnikova priloga. „ 5iif)rcr — pisec dnevnika, dnevnikar. „ ^Soft — dnevnikov poslavek. „ iliedjmmg — dnevniški račun, ^oiminlijtcrrn — v dnevnik zapisati. Jiibc žid, jud. 3ubcn>(ffje — židovski zakon.
„ "gcfttag — židovski praznik. 3nbrnfd)aft — židovi, židje. 3ubrutl|um — židovstvo. ^ubicntrubud) — knjiga judikatov. 3nbicntur — pravosodje, judikatura. Jubiriclt — pravosoden. 3ugritblid| — mladosten.
Jlire erediti ©inantmortung — prisojilo iure cre-diti, prisojilo zapuščine namesto plačila, na račun tirjatev. ^iiribifd) — pravoslovcn.
Jnriebictioit (©cridjtSbarfeit) — sodna oblast, sodstvo. 5uriot)iitioiis=Sc)tim]umig — določilo o sodni oblasti. „ ©ejir! — sodnooblastni okraj. „ ©nmbfag — načelo glede sodne oblasti. „ Sftorm — pravilnik sodne oblasti. i, -'«djcibe — meja sodne oblasti. „ Sprenget — sodnooblastni. jurisdikcijski okoliš.
„ SSorfd)rift — predpis o sodni oblasti. Surift — pravnik, jurist. ^nrijtijd) — jnrističen, pravniški, ^ariftifriic s^crjoii — juristična oseba.
25*
388
Jus a«l rem — pravica do stvari.
.Jus in re — pravica na stvari.
3nftificirruug (ffioHjug be3 SobešurtfjeiieSi —usmrtitev.
„ (9ied)tfcrtiguiig)—opravieba. opravičenje. Juftificicruiigoflagc — opravičeval na tožba. Jitfti', — pravosodje. „ -Siužiagen — izdatki za pravosodje, pravosodni izdatki.
„ 'Scamte — pravosodni uradnik. „ 'Scfjörbc — pravosodno oblastvo. „ ■ (ionimiffär — pravosodni komisar. „ r(£omimfju)n — pravosodna komisija. ,, »SDicnft, praftifrfjer — dejanska pravosodna služba. „ »Gnnridjtung — pravosodna naprava. „ ■ GJefefc — pravosodni zakon. „ '©cic^iamniiintg — zbirka pravosodnih zakonov. „ "©ctoalt — pravosodna oblast. „ »Soften — pravosodni stroški. „ »äJiinifter — pravosodni minister. „ 'SDiiniftcrium — pravosodno ministerstvo. „ «Crganifotion — pravosodna vredba, organizacija
pravosodja. „ ^ficgc — pravosodje. „ >Kati) — pravosodni svetnik. „ «Sertnaltung — oskrbovanje pravosodja, pravosodna uprava. „ -SSerjögerung — odlašanje z razsojanjem. „ isJadjc — pravosodna straža. Justus tif uIiis — zakoniti naslov. 3mucl -- biser, dragi kamen, ^njrtn — zraven, poleg. IJujrte — odreznica. juksta. Jn>;tciil|fft — odrezen sešitek, sešitek jukst.
:}xO
K.
ilnf|ll)icb litadien — gozd do golega posekali, ftnifer — cesar. „ -\iaiio — cesarska hiša. cesarska rodorina. „ '¡)icid), "Staat — cesarstvo, ilnifcrlid) — cesarski.
ttaifcrlidjc ©ntidjiicfjimg — cesarski sklep. Staiferii^eS \iau» — cesarski rod, cesarska rodovina.
&iaifcrli($e3 patent — cesarski patent. Maifcrlid;c Sierorbnung — cesarski ukaz. finifcrtl|iim — cesarstvo. .fii!lcitbcr=!3af)r — koledarsko lelo.
„ -SJioiiat — koledarski mesec, mesec po koledarju.
„ £ng — koledarski dan. dan po koledarju, finmrritl — kameralen. ftnttimcr — zbornica, komora.
„ (SSioijnraunt) — čumnata, slanica, soba. izba. .finiiiiucr*33ejirf — zbornični okraj.
„ 93nbgct — zbornični proračun.
„ »©prcitgcl — zbornični okoliš, ftiiiiimcrcr, Sammcrfjerr — komornik. fi(iiiiiiicrl)crrciifd|lii}jcl — komorniški ključ, ilniupf — boj, bojevanje, fiampfplnf} — bojišče, finitte — rob. finntig — robat, fian^ciift — kancelist. Sinit',lei — pisarnica, pisarna. ftnit,',lci=sitbjuiict — pisarniški pristav. i, -Slrbeit — jiisaruiško delo. „ '9lušlagen — pisarniški izdatki. i, -Seamte — pisarniški uradnik.
3iK)
ftnit^lci-Tiener — pisarniški sluga.
„ Sirector — ravnatelj pisarnice, pisarniški ravnatelj.
„ -(SrforberniiTe — pisarniške potrebščine. „ -(irforbenušpnufdjaic — poprečnina za pisarniške potrebščine. „ 5?nd) — pisarnična opravila, pisarniška opravila. „ -Siocaiitat — pisarniško proslorje. „ »s4iau)rf)nfc — pisarniška poprečnina. „ ^erfonale — pisarniško osebje. „ ^rafticant — pisarniški praktikant. „ 3inuner — pisarniška soba. fimt^lcr — kaneelar. finpcr — barkolovska. roparska ladja, ftaprrbricf — barkolovsko, korzarsko pismo. Slnpitnl, ftcOe Kapital. Slarticrcu — lislariti. Stnrtimuig — listarjenje. Slnrticriuigoucrbiuib — lislarska zveza, ilflfffl, ficlje CSaffn. ftntnftcr — kataster, fintnftrnl* — katasterski.
„ '9lii§jug — katasterski izpisek. „ »Scijflrbc — katastersko oblaslvo. „ -SBefijjbogcn — katasterska posestna pola. „ -3)atcn — katasterski podatki. „ SrtragniS — katasterski donos. „ ©emeiiibc — katasterska občina. „ 3Rappc — katasterska mapa. „ -9){nppcnnrd)itt — arhiv katasterskih map. „ 9himmcr — katasterska številka. „ Opcrat — katasterski operat, izdelek. „ ^nrccHe — katasterska parcela. „ ■ l^reiž — katasterska cena. „ Mcincrtrng — čisti katasterski donesek. „ - Sermeffung — katasterska premera.
:i91
J!lntaftrnl'3iermciiung^ar6eiten — kiitasterska zemljemerska dela. Sntffluric — vrsta, razred, kategorija, ftntcfloricmrifiig — kategoriji primeren, po kategoriji, povrsten.
Mntoflurifimuifl — uvrstitev, razvrstitev, ilouf — kup.
„ auf iHcfidjt, auf $robc — kup na ogled, na po-skušnjo.
„ nad) Sliujtcr, nad) ^robc — kup po obrazcu, po vzorcu.
„ gur sJiVol)c — kup za poskuSnjo. „ in v4>an]'dj liub 25 o g en — kup počez, poprek. „ cincr gebofften ©arfjc — kup pričakovane reči. „ mit iHorkfjait be3 SiiiciDcrfaufe^ — kup s pridržkom povratne prodaje. „ mit ^oibcliait bc» ^orbcrfaufcis — kup s pridržkom predkupne pravice. „ 5Jricf — kupni list, kupno pismo. „ gavteiidjiff — trgovska ladja. it ©cgcnjtanb — kupljena reč. „ ®cib — kupnina.
„ ®cfd)iijt - kup. kupno opravilo, kupčija. i, Sabcu — prodajalnica. „ iiujtigcr — kupovalec, kedor želi kupili. „ iDiann — trgovec. „ NJJiann$iaben — prodajalnica. i, SKannSmare — trgovsko blago. „ mnunifd) — trgovski. „ mtinmfdjc iHniuciiung — trgovska nakaznica. ,, maniiifclier Eouciivš — trgovski konkurz. a $rriš — kupnina, kupna cena. h ^rcišDcrtljcUuiig — razdelitev kupnine. i, •Hedit — kupna pravica; pravica iz kupa. vsled kupa.
2d)iUing — kupnina, kupna cena.
.ftniif=2ciiillingšrfltc — odplačilo kupnine, kupninski obrok.
„ - Sdjiflingžreft — ostanek kupnine. „ ¡Sertrng — kupna pogodba, ftaufcu — kupiti, ftaufrr — kupec.
ilaiiflid), fauftoeife crrocrbcu — kupoma pridobiti.
„ iibcriaficn — kupoma prepustiti, ftautiou — varščina, kavcija. ftcl)lfoyf — jabolko.
„ 'Dedci — jabolčni poklopec. ftrilbcin — zagozdnica. ficllcr — klet.
„ «SJubc — prstena bajta. „	— kletni vhod.
ftciuicu — znati, poznali, ftciiutlidi Sebcrmaim — vsakemu poznatuo.
„ ntadjcn — poočititi, na videž iiostaviti. Slciuitiiio — znanost, znanje, vednost. „ griiiiblidic — temeljita znanost. „ bcr ©ejetjc berbrcitcu — znanost zakonov širili, razširjati.
3«r fienntniS uttb Daritad;ad;tnng — da su bo vedelo in po lem ravnalo; da bo vsakdo vedel in se po tem ravnal. $ur SlcnntniS bringcn — na znanje dati, naznaniti. razglasili.
3ur ftcniitni» bcr ^Sroccfšpartcicit brtngen — pravdnim strankam na znanje dati. 3ur allgcmcincn Seiiutnia briugett — obče, očitno razglasiti, vsem ¡11 vsakemu na znanje dati. rfur fieiintnte iteijmcn — na znanje vzeli. 3ur genctjmigenbeit Senntniž ndjmen — »« znanje vzeti in odobrili. 3lt MenntuiS fctscit — obvestiti, naznaniti, na znanje dati.
393
.(Icitntuiouniimr — seznavanje.
ttcnntuišnaljme — na znanje. &riiu;',cirf|ru, uuterjdjcibcnbcS — razločevalen znak. firmi;*,rid|iiuug, čiujjerc, bcr SSadjorgcme — vnanje za-
znamenilo čuvalnili organov, ilcrfiljul;', — rovaš. ficrfcr — ječa. ficrfcrmciftcr — ječar. .ftcrfcrpcrfuunl — ječarsko osebje. Slcrfcrftrnfc — kazen ječe; ječa.
„ iebenSldnglidje — ječa za vse žive dni. dosmrtna ječa. „ 3citigc — časna kazen ječe. ficitciigcbiir — verižnina. ficitlm — ubili s kijem, pobiti, fiicfcr — čeljust.
„ 4inod)cn — čeljustnica. fiilomctrr — kilometer. fiiitb — otrok „ nbopticrteS — posinovljen otrok, posinovljenee. „ eljclicficS, lutcficlidicž — zakonski, nezakonski otrok.
„ empfcntgeneš — spočeti otrok, spočeto dete. „ gcaengteS — zarojen otrok. „ legitimiertež - - legitimovan otrok. „ lmdjgcborencž — posmrtnik. „ tobgeborencS — mrtvorojen otrok. „ uitgcborcncs — nerojen otrok. „ ©ctt iSSodicitbctti — otročja postelj, babine. Minbrrjtrrbliriifcit — otroška mrljivost. fiiubcS«sJOiorb — detomor.
„ »iaub — unesba, odnos otroka. „ -ftatt, 9lnnai)iuc an — posinovitev. „ »lijbtung — usmrtitev otroka. „ -SJkgtcgiing — izpoložba otroka, fiiitblirit — detinstvo.
404
9t(ter ber St'inbf)eit -- doba detinstva. olroška doba, otroška leta. Slirdic — cerkev. Aird)cii'9(mt — cerkveni urad.
„ -Vlitgctcgen^cit — cerkvena stvar. „ »^nitconcurrcn;, - sklad za zidanje cerkve. „ »liapitai — cerkveni kapital, cerkvena glavnica „ "lSom-urrcii,3au§icI)uis cerkveni skladni odbor. „ ®iencr — cerkovnik. „ tSrforbcrniffc — cerkvene potrebščine. „ '(^cbiiubc — cerkvena poslopja. „ (tteriitfje — cerkveno orodje, cerkvena oprava. „ Okuiib — cerkveno zemljišče. „ 'Wllt — cerkveno posestvo. „ -^otron — cerkveni patron. „ -^Slnti — cerkvišče, cerkveni trg. „ »9iatlj — cerkveni svet. „ -SJtaub — cerkveni roji. „ -9icd)t — cerkveno pravo. „ -Sadjctt — cerkvene reči. „ »llmiagc — cerkvena priklada. „ -3$cnnugcit — cerkvena imovina.
JvabrtfSbcrmogen — imovina cerkvene fabrike. iBencficiumžtoermogcn — imovina nadarbiue. ftifte — zaboj. Slnffcii — režati, ftlnjfeiib — režast. Mlngbnr — iztožen.
„ nuftrcten gegen ^cmnnb — tožili koga. ftlitgbnre Scrfolgung — iztoževanje. ftlngbnrfrit — izložnost. SUnge — tožba. „ gegen Olentanb — tožba proti komu.
iMangcn mit Sluge — s tožbo prijeti, tožiti. Ste Slnge ift oljne SBirfuitg — tožba nima moči. ®cit SSSeg ber Slagc betreten — poprijeti se tožbe.

Mfteijcu 0011 bev .Sifage — odstopiti od tožbe, ftlagc mibringcn, cinbriitgeit, erl)cfacn — tožbo vložiti, tožbo podati, tožbo zagnati, tožili. „ fiifjten — pritožili se, pritoževali se. „ ^cgcfjrcii — tožbeni zahtevek, tožbena zahteva. „ «Aufjriing — tožitev, toženje. „ ffirunb (ftiagžtitel) — tožbeni naslov. „ «iliedjt — tožbena pravica. „ 3S?eg — tožbena pot.
Csiit orbcntlidjen Mlagciucge — po redni tožbi. Atlagcii — tožili.
.(llngriil)flitfuug — združevanje tožeb. Sllngo ilniprud) — tožbena zahteva. „ 'iHufndfjme — zapis tožbe. „ -©cfdjcib tožbeni odlok. „ Sactilllt — tožbeni dogodek. „ -©egcnftnnb — tožbeni predmet. „ Oiatiuitiit — nativiteta tožbe, nastanek tožbe. „ iliiirfcriag — vrnitev tožbe. „ '2d)rift tožbeni spis. „ ¡Bererbimg — prehod tožbe na dediča. „ aicrjdijniug zastaranje tožbe, ftlngcr tožnik. Alrigrriu — tožnica
ftlngcrrollc ¿lilocifcii naročiti komu. naj toži; napotiti koga na tožbo, ftlnglu* fteHen ^scmanben vzeti komu vzrok tožbe,
utešiti, potolažiti koga. ¿llnuimcr — oklep, fllappc — zaklop.
•Ulnrftcllcii — razjasniti, pojasniti, razbislrili.
¿Uarjtclliiiig pojasnilo.
ftlnjic, jicljč CSinfic.
ftlimbliol,; — suliljad, pobirki.
Slanici, ficlje ISiaufcl.
filcin mal, majhen.
406
Siieiiicn — na drobno, illcut »Weib, fieiite ffliiiiijc — drobiž. „ »Öeiüicfjt — majhna teža. „ »¿penibel — trgovina na drobno. „ *£>irn — mali možgani.
„ -Šerfnuf, -SSerfdjicifj — prodajanje na drobno, na malo.
„ "SSerfcör — kupčija na drobno. „ Sßcrid)icificr — prodajalec na drobno. Šilinge — rezilo, ploča. ftlingclbciitel — škrabljica. ftliitgeiibe äRiinge — kovani denar, filoftcr samostan.
„ »©eböube — samostansko poslopje. „ »©ciftiidfjer — redovnik. „ »öenieinbe — samostanska občina. „ »üefjraitftait — samostansko učilišče. „ »flieget — samostansko pravilo, fiunbcnaltcr — deška doba, deška leta. ÄHnll>$räparot — pokalna priprava, pokalni preparat.
„ -C.uccfiii6cr — pokalno živo srebro. Slnnwirf)nft — rudarska bratovščina, ftII11 wfd|nfto^.UuSfdjufS — odbor rudarske bratovščine. „ *(£offe, «Sobe — bratovska skladnica. rudarska skladnica. „ »Serbanb — rudarska bratovščina. A ur d) t — hlapec, iliiic — koleno.
finic beugen — poklekniti, prikloniti se. &iiicfd)cibc — pogačica, jabolko na kolenu, ftiiijdjet — gleženj. ftnodjen — kost.
„ »9iu3h)ucfjž — izraščaj, izrastek. „ -biibenb — kostotvoren. „ »Srbe — koščena zemlja. „ »©erüfte — kostnjak.
307
fiitodjc« »Sicrn — kostno jedrce, kostni zametek. „ «Siorpcrdjcu — kostno telesce. „ «iicim — kostni klej. „ «Spiitter — kostni drobir, odcep. „ 'Sitbftanj — koščevina. „ »Stjjtem — okostje, ftnoprgrlciif — čvršasti sklep, finorjicl — hrustanec, ftiiurprlig — lirustav, hruščen. Mimrrnt — čvrš. Mul)lniftof — ogljik. Stommcii — priti.
Sin bcn Jnfi fontmcn — na dan priti. Tabonfommcn - - uiti. uteči, pete odnesti, ^iiitcr ctiua» fommen — zaznati, zalezti kaj, izvedeti kaj.
Tic Sadic fommt fjodj ju ftcfjeu — stvar je draga.
3u furj fommcit — škodo imeti, premalo dobiti.
3u iid) fomtncu — zavedeti se, zbrihtati se.
3uftaitbc fommen doseči.
Suftattcn fommen, jugutc fommen — v pro-
speh, v korist biti, prav priti.
Um ctlunš fommen — priti ob kaj.
(Sšf fommt bnrauf an - - gre za to. na tem je.
2Bie £)od) fommt bie Sadje — koliko stane
stvar.
Tic ©ntfdjeibung fommt ju — razsodba pri-stoji.
fioiiiten moči, zamoči. faihiigrcid) — kraljevina, ftimigreidie unb iianbcr — kraljevine in dežele, fiopf — glava. „ iUbcrfd)rifti — napis. fi "Strbeit — delo z glavo, trud z umom.
398
ilupf =.£«1111 — poglavna koža. „ «©tmcr — glavarina. „ -TiKil — del po glavi. „ «iijeituiig — delitev po glavah. „ »SSerlefcUitg — poškodba na glavi, iloru — žito. „ ber SftintJC ■ ■ jedlo, zrno, čistina. ,, -^miibcl — trgovina z žitom. „ «SBudjer — žitno oderuštvo. fiiirpcr — telo.
„ i (Meiucinjdjaft) — skupščina, vkupnost, združba, zbor.
Sirmccfiirpcr — vojni oddelek, oddelek vojsko, vojaško krdelo. SSaijlforpcr ■ volilni razred. toiSrpcr»(Mn-ed)en — telesna hiba, napaka, hromola. „ "Joiiljie — telesna votlina.
-iJfaf} telesna mera, mera telesnine: prostorska mera, mera prostornine. „ »©troje — telesna kazen, kazen na telesu. „ «53crletj«ltg telesna poškodba, poškodba na telesu. Siirpcrliri) — telesen.
©djtucrc fiirpcrlidjc ©cjdjribigung težka telesna poškodba.
MorpcrlirficS (>ic6rec^cn — telesna hiba. MorpcrIid)c ;5udjtigimg telesno kaznovanje, fiiipcrlidjfrit telesnost. Surpcr[d)njt združba, korporacija. ftiinutg (iiiccitjierungi izbor, ogledovanje. fturunge^lSommijiioii izborna komisija. „ ■fflcfcU — izborili zakon. „ '^rograiiim — črtež v izbiranje, .ftuft — hrana.
SBcrtpapiere in .Vtoft geben — vrednostne papirje na prehrano dati.
3(19
ftaft'©tinger, -9ic!jmer — hranjeuec; tisti, ki j«- na hrani pri.
„ • C^icfcijdft — prehransko opravilo, fiujtbnrfcit — dragotina. dragocena stvar, iloftcii — stroški.
Sluf ftoftcn — oh stroških.
\'(uf ©efafjr unb Moften — na nevarnost in ob
stroških.
„ fiir bic SSerpftegunfl bc-3 Scfdjuibigtcn stroški
za prehrano obdolženca. „ ber Slnijnttung — stroški prijema. „ bc§ ©trnfDerfaljrenš — stroški kazenskega postopanja. „ bebccfcn stroške založiti. „ bcftrciten stroške plačati. „ beden — stroške zakladati, zalagati. „ riutreibrit stroške iztirjati. „ crfcUcn — stroške povrniti, vračati. „ trngcn stroške plačali. „ ucrgiitcu — stroške povrnili. „ uenirjadien stroške napraviti. „ U0rfd;icf5cu stroške zalagati, ftoftcit Slufiunub — stroški. a ?lH?gieicf)§ticred)ninig — račun o izravnavnih
stroških. „ SluStuci» izkaz stroškov. h 'SrjdD povračilo stroškov. h SrfpariuS, jur - da se prihranijo stroški. a -Sprnd) izrek o stroških. a *Scrjcid)niž stroškovnik, zaznamek stroškov. i, Surnnfdjlng, -Uberfdjiag proračun stroškov,
stroškovni proračun, prevdarek. „ frči brez stroškov, brez plačila, brezplačno, ftoftfpicligfcit — dragost, drago ta. ilraft — moč, sila. h bemcgenbe — gonilna sila.
400
Straft öerbiitbenbe — vezna moč, veznosl.
3n Straft beš Strtifcfe I — po členu I., vsled člena I.
3n Straft Mei&en — veljaven ostati, veljavnost ohraniti.
3n Straft feilt, in Straft üeftcf;en — veljati. Stufjcr Straft fefcett — ob moč dejali, razveljavili. Üfufjer Straft treten — moč izgubiti; veljavo, veljavnost izgubiti: razveljavljen bili; ob veljavo, ob moč priti.
3n Straft treten — moč zadobiti, v moč priti, v veljavnost stopiti. Slriimcr — kramar, ftrnmlnbcit — kramarska prodajalnica. Slranf — bolan. Slrnufe, ber — bolnik.
Si rti nf en ¡genianbcn in feilten 9ied)ten — žaliti kontu pravice.
SSer fid) flehiinit erndjtet — kedor misli, tla se mu krivica godi. Slrnnfen=9inftait (Stranfenfjauf) — bolnišnica. „ »Eaffe — bolniška blagajnica. „ »Kontrole — prigled, kontrola glede bolnikov. „ '©elb — boleznina. „ -.'pauž -- bolnišnica.
„ '.'paužfonbSjjelHir — prispevek k bolniškemu zakladu.
„ '3uftitut — bolniški zavod. „ ^flcfle — strežba bolnikom, strežba bolnikov. „ »llntcritii^iing — bolniška podpora, podpora
bolnikom. „ »ikrein — bolniško društvo. „ 'ikrfidjcrHiig ber Arbeiter — bolniško zavarovanje delavcev. „ «©crfttherungäcaifc — bolniška zavarovalna blagajnica.
4-01
firaufcu=Í*evíid)evinigSgciet3 — zakon o bolniškem zavarovanju.
„ »DcriidjerungSpflidjtifleS ©elucrbe -- bolniškemu
zavarovanju zavezani obrt. „ -5S}5rter — bolniški strežnik. „ -Simmer — bolniška soba. ,ftrniifl|rit — bolezen.
firnitfl)citó'®efaf)r — nevarnost bolezni: nevarnost, da kedo oboli.
„ r©ejdjidjtc — popis b.-lezni, bolezenska zgodba.
„ -Soften — stroški bolezni, bolezenski stroški. „ «ttoftcnbcitrng — prispevek k stroškom bolezni.
„ '^roccjS — tek bolezni, razvoj bolezni. . „ Statiftif — bolezenska statistika. „ «3cugni3 — bolniško spričevalo. $lrrlnflid)fcit — bolehnost. Mriiufiiitg — razžalitev, žalitev, žaljenje. Mrnu',iinl)t — venčasti šev. Slrcis — okrog, okrožje ílrcis'Amt — okrožni urad. „ ©eridit — okrožno sodišče. „ ©eriditéíprcugeí — okrožnosodni okoliš. „ »©criditipnifibcnt -- predsednik okrožnemu sodišču. Ñrnt.'jbnui) — križni zavitek.
„ »"¡porto --poštnina za poSiljatve pod križnim zavitkom.
„ »¿rcnbung — pošiljatev pod križnim zavitkom. ftrcu,',bciu — križna kost. križnica, fircn^cr — krajcar. fircu-',pnrtifcl — kos svetega križa, fircu^cidjcit — križ. ftrcu,^cid)cit bcifc^ctt — podkrižati si-, firicg — vojska, vojna.
26
•102
Striche — vojni, bojni; vojaški, vojniški. „ 'lUrtifet — vojni član. „ SSnbflct — vojni proračun. „ "(Sommifffiv — vojni komisar. „ ßonimiffariat — vojno komisarstvo. „ -Siciift — vojaščina, vojaška služba. „ "®icnftešbcftimmung — določilo o službi v <*as:i vojne.
„ Gntidjčibiguug — vojna odškodba. „ »Srriguiš — vojni dogodek. „ «grforbcmte — vojna potrebščina. h "gaijrjcuge — vojna plovila. v ~S»fi — vojni slalež.
Stuf JtriegSfuß jcfen — pomnožiti na vo.ini slalež. „ Sicbiir — vojna pristojbina. „ ©efnngencr — vojni jetnik. „ «©efaugcnfdiaft — vojna ujetba. „ -ffleridjt — vojaško sodišče. „ ■ ®c|"ctj — vojni zakon. „ -®ind)t bes Staates — vojna moč države. „ Üöiarine — vojno pomorstvo. „ «SMinifter — vojni minister. „ "SRiuiftcrium — vojno ministerstvo. „ iHedit (jus bellicum) — vojno pravo. „ = 9icdjt (Scr^aiibfuug uor ÜDiilitärgcridjtcni
glavna razprava pred vojaškim sodiščem. „ red)tlid) beljonbcin — postopati po vojnem pravu. „ •redjtiidjeä llrtfjeil — vojnosodna razsodba. „ Schöben — v vojski storjena škoda, vojna škoda.
t, 'Stnub — vojni Stalež. „ 'Unfall — vojna nezgoda. „ »SBcfcit — vojnišlvo. n 8ufd}iag — vojna priklada. vojna naklada. „ ►iJnitnnb — vojni slan. Ärifc — kriza.
403
ilronc — krona, firoitlnub — kronovina. firiiiiiiiiuiig — ovinik, zavil ick. firnftc — krasta, fiiidiciiffinuig — pogačasl. fiul)l*9lpparat — hladilna priprava. „ -»ioljrcn — hladilne cevi. „ »idjiff — ladja hladilnica. „ 2djlnngc — hladilni rokavcc. „ Stoi — hladilnica, hladilnik. ,, SJorridjtuug — hladilna priprava, hladilo. foiil|iil)cit — predrznost, smelost, fiiuibbar fattfnm bemittcit — kakor je sploh znano,
dovolj imovit; za dovolj iniovilega znan. Miuibc, bcr — kupovale«-, naročnik, fimibc, bic — vesl, glas. fimib ti)iiu — na znanje dali.
23ir tlpm funb uub jn liHlfcn — dajemo na znanje in poročamo, ftmibgcbuug ~ naznanilo, ftuubig — vešč, vedoč, veden. tt fcin be3 SefcnS unb @d)reibm» — znali brali in pisali.
ftiiiibigrii — odpovedali, fiiiubiguug — oilpoved.
•ftuubi(5iui(\s>=grift, -lermiu — rok odpovedi, rek za odpoved.
„ «8cit — £"sis za odpoved, čas odpovedi. ftiuibiuitd)CH — objavili, naznanili, razglasili, oznanili, oglasili.
„ ciu ©c)"e|} — razglasili zakon. ftuitbmnd)uug — razglas, razglasilo, oznanilo, naznanilo. „ bcr fflcfc^c — razglaševanje zakonov. „ bc§ llrtljcilc» — razglasitev sodbe.
i)J!it bcm Sage ber .Stunbmadjung — z dnem razglasitve.
tot
finnbiiiadjuiigs»9irt — način razglašanja.
„ «potent — razglasilni patent, ftunbfdjnft (ber ftiinbe) — kupovalec. naročnik.
„ (Stadjridjt) — poročilo. obvestilo, naznanilu,
vest. glas. znanje. „ (Uchmbe) — spričevalo, ftiutbidinftcr — pozvedovalec, ovedovalec, oglednik.
„ (Spiom — ogleduh. Viiiuftig — bodoč, prihodnji.
ftiinftigl)iit — v bodoče, v prihodnje, odslej, zanaprej. it» 11 ft — umetnost, umetalnost. „ =4lcfiinb — mnenje izvedencev. „ -©cgcnftonb — umetni izdelek, umetniška stvar. „ ©ciucrbe — umetni obrt. „ "©eiuerbcfc^uie — šola za umetni obrt. „ .pnnbei — trgovina z umetninami, z umetnimi rečmi.
„ •.'pattblung — prodajalnica umetnin. „ ".i>cfc — umeten kvas. „ SOiiifjic — strojni mlin, umetni mlin. „ -s45robitct — umotvor, umetni izdelek. „ Snntniinng —umetninska zbirka. ,, 'Serftanbiger (Sndiucrftdnbigeri — izvedenec. „ -^crftfinbigcr int Sdjrrtbradic, im Oionomiefadjc — izvedenec v pisanju, v gospodarstvu. SBctociž buri) ffuuftucrftiinbigc — dokaz po izvedencih.
,, "Skin — narejeno vino, umetno vino. ,, ■-fficiitcrjciigung — nareja umetnega vina. „ 'SBcrf — umotvor, ftiinftlcr — umetnik, ¿liinjtlidi — umeten, umelalen. ftiipfrr — baker
„ "Xnti — bakrorezu! tisek. „ 'irudprefie — bakiorezna liskalnica. „ '©elb, '9Jtiinjc — bakreni denar.
405
&npfcr*ždjeibemuitje — bakreni drobiž. „ "Btidj — bakrorez. „ • Stedjcr — bakrorezec, iliippclci — sovodslvo.
„ bitrdj S3crfu{>rung cincr unfdmlbigcn ^cvjon — sovodslvo glede na nedolžno osebo, fiupvlcr — sovodnik. ftupplcriu — sovodnica. ilnrjj — kralek.
3m furjen SBcgc — na kralko. „ unb gut — kralko in malo, brez ovinkov. „ unb biinbig — kralko in jasno.
3idj furj faffcit — kralko, ob kratkem kaj povedati.
fturijc Sidjt — kratka doba. ftiir^lid) — nedavno, fiur^jiditigfcit — kratkovidnost, fiiiftc — obrežje, breg, morska brežina. fiiiftcn=3ktdof)ncr — primorec. „ - Jaljrt — obrežna vožnja. „ »Sdjiffoijrt — obrežno plovslvo. „ «Strede — kos primorja. kos obrežja. „ SJcrfctjr inncrcr — notranje obrežno plovslvo. fiiijr — kos (rudnika), kuks. „ Sdjcin -- kuksni lisi.
L.
$!nbc — skrinja, predal. 1'nbcbrief — pozivnica. iinbcit — pozvati, zvali, vabili. „ Wfi)"te — goste vabiti.
„ jur imuptbcrfjanbluug — pozvali, povabit
k glavni razpravi. „ cin ©eiuclir — puško nabili, nabasati.
406
Sinbcit anf fid) eine s4$flid)t — "a se vzeti dolžnost. „ bor @eritf)t — povabili, poklicati, pozvati
k sodišču. „ 35?aren — nakladati blago. „ (©ciDotbel — štacuna, prodajaluica. „ '(Snfic — šlactinska blagajnica. „ «Siencr — trgovski služabnik. „ "^rciiS — štarunska cena. „ ©trt^a — štacunska straca, priročna knjiga. Snbc|d)ciu -— tovornica, nakladni lisi. nakladnica. Snbuug < Sorlabiuig i — poziv, vabilo. „ itjon ¡¡¿areni — naklad, lovor. „ ibe* ©etocfjreži — naboj. Snbiuig*=©cnrid)t — nakladna teža.
„ *3Jianifeft — nakladna razkaznica. „ '9iaum — nakladni, tovorni prostor. „ '¡Berscidjni* — nakladni zapisnik. Laesio ultra diniidiiiin — prikratba nad polovico. i!ngc — leža, lega, položaj. „ bo» ¿oanjcž, bes dorfc» — lega biše, vasi. „ ber S a d) c auberii — stvarni položaj izpreineniti. „ bež ¡Bcrmogcni? — stan imovine.
3n bcr Sage jcin — v slanu bili. moči. Sngcr (¡fi>rtreuiagcr) — sklad. „ (mititariid)) — tabor. „ (jartcs — trdo ležišče.
„ *©iii|5fd)ciu (SReccpilfci — skladovnoposestni list, recepis.
„ -¡Bud) — skladovna knjiga. „ -®elb — skladarina. „ -Out — vloženo blago. „ -^imiž — skladovnica. „ '•'poij — kladje, kladovje, kladovina. „ -^fanbfdjein (Siarrani) — skladovnozastavni lisi. „ »i5ia&, -3iaum — skladišče. „ Sdjein — skladovni list.
407
l'ajjcr =Stätte — ležišče. „ 'Stätte ('33. ®.i — m d išče. „ Herjeidjniê — skladovni zaznamek. „ »3eit — skladovna duba. „ '$in§ — skladariua, leinina. l'agrrit nnb üerronljren — spravljali iu hraniti. L'ngcriutg — spravljanje, skladanje, shramba.
„ (33. — položba. i!aflmtugs=®arte (33. ®.i — legokaznica.
„ «Serljfiltnijïc (33. ©.) — položba. £fif)utuiiß — inrtvic.1. mrl vu d. Sinidj — ikra.
Vairijcu — dresliti se. ikrili se. l'nidi'^criobe — dresi na doba. „ «Sdjonftatte — zavarovano dreslišče. l'aie — posvetni človek, neduhovnik. „ (in einer Sadje nnerfaljren) — neuk, nezveden, neveščak. lujec. Ünieiibniber — meniški brat, bral lajik. ünmtibnunljt — polilkov šev. ifitnicllc — pločica. Ünmcllüo — pločičast. i'niib — zemlja. „ abgcrijïeneë — odtrgana zemlja.
9(uf bem Snnbe (Saubanfentfinit) — na kmetih. Su Söaffer nnb 511 iianbe — na vodi in na kopnem. Sfruib « — deželni, deželski. „ 33etooljncr — prebivalec na kmetih, seljan, deželan.
t, -gricbcneibnidj — motež deželnega miru. „ -©eincinbe — kmeliška občina. » Morte — zemljevid. h funbicj — po vsi deželi znan. obče znan. „ iTutfdjer — selski prevoznik. „ SDiann — kmet.
tos
iiniii» ■ SDiarfdjaH — deželni maršal. „ -£uarantaine — zdravstvena zaprlija na suhem. „ -Stfjünfe — selška krema. „ -Stäube — deželni stanovi. „ "ftanbifd^cž §au§ — stanovska hiša. „ -Straße (im ©egenfa&c 3ur SBafferftrajjc) — |>oi
po suhem, kopna pol. „ -Streicficr — vlaeugar. potepuh, klatež. „ «Streiterei — vlačugauje, potepanje. „ -Stridj — pokrajina, kos dežele. „ -Sturm — črna vojska. „ -Sturmmanit — črnovojnik. „ -Sturnuifiidit — črnovojna dolžnost. 1'nubtajel — deželna deska.
„ »9£mt — urad deželne deske. „ »3)ircctor — ravnatelj deželne deske. „ «®ut — v deželni deski vpisano zemljišče. „ -Störper — lelo deželne deske. „ -patent — patent o deželni deski, i'aubtüjlid) — v deželni deski vpisan. Vnubtrifltdie 2icgen}djoft — v deželni deski vpisana nepremičnina. 1'nubtng — deželni zbor. i'nubtag$«Stbgcorbuctcr — deželni poslanec. „ »¡BefdjtufS - sklep deželnega zbora. „ -Scjfion — zasedanje deželnega zbora. „ -®af)iorbmnig — deželnozborski volilni red. i!anb»£ranžport — prevažanje po suhem, po kopnem. „ -33crfeljr — promel po sulnui. „ -Sogt — deželni oblastnik. „ Wogtet — deželno oblastvo. „ -ffiolf — kmetiški ljudje. i'aubiuel)r — deželna hramba.
„ nidltactioc — nedejanska deželna hramba , -Eüibentfjaitiiiig — brambovska razvidnost. ,, -SJiauu — brambovec.
to»
£<mt>U>cl)r*^kfij — brambovska prehodnica. „ '^crfoii — branibovska oseba. „ »Iruppe — dežclnobrambovsko krdelo, krdelo
deželnih braiubovcev. „ »Serbaiib — deželna brainba. i!nnb=S3irt — kmetovalec, kmet. „ 'SSirtidjaft — kmetovalslvu, kmetovanje. „ ©irtfcfiaftšgebaubc — gospodarsko poslopje, kmetijsko poslopje. „ '©irtfd)aftž-©cie(Ifrf)aft — kmetijska družba. „ 'tuirtfd)aftlid) — kmetijski, poljedelski. „ mivtfcfjnftiicijc Sautcti — kmetijske, poljedelske stavbe.
„ uub forftiuirtfdjaftiidjer Schriet» — kmetijsko in
gozdarsko delo, kmetovanje. „ nurtfdjaftlidje Sreuncrci — kmetijska žganjarnica. „ ioirtid)nftiid;c»®nmbitüc£ — kmetijsko, poljedelsko zemljišče. 2nnber»@ctuct — ozemlje. „ lueife — po deželab. „ »Umfang — obseg dežel. 1'nitbcs» — deželni, deželski.
„ »9lngcicgcn()eit — deželna stvar. „ '?(ulc^cn — deželno posojilo. i, »9(ufinge — deželna naklada. „ -Stitžgabcn — deželni izdatki. „ »9(uifd)itf'3 — deželni odbor. „ '9(u-ifdnif»mitgltcb — deželni odbornik. „ "Zollamt — deželni stavbni urad. „ »Senmtc — deželni uradnik. „ 'Scbieuftetcr — deželni služnik. rr "Sebiirfuiffc — deželne potrebščine. „ 'befugt — privilegovan, s svoboščinami obdarjen. „ 'Öefjürbe — deželno oblastvo. „ Beitrag — deželni prispevek, donesek. „ 'Siatt iimtiirfjeS — deželni uradni list.
110
JiniiDci5'33ucf)f)aítui!fl — deželno knjigovodstvo. „ Gí)ef — deželni poglavar, deželni načelnik.
„	-Sotnniiffton — deželna komisija.
„	»tSuitnc — zemljedelstvo, kultura zemlje.
„	-Giilturjonb — zemljedelski zaklad.
„	-Guíturratíj — zeniljedelski svet. „ (iiiiflcborcner — rojak, domačinec.
„	"Sinfünfte — deželni dohodki. „ Jvcnib — deželni zaklad.
„	-giirft — vladar.
„	■■ fiirfttici) — vladarski, cesarski.
„	»ffirftlicfjcr Scnmtc — cesarski uradnik. „ ©ebiet — ozemlje dežele..
„	"©enbnrmcric-Gomninnbo — poveljstvo deželnega žandaremstva. „ ©cridjt — deželno sodišče. „ ®crid)t alé Strafgeridjt, al3 .<panbe(s>flcrid)l -deželno sodišče kot kazensko sodišče, kot trgovinsko sodišče. „ ©cridjtégcíangculjaus — jetnišnica deželnega sodišča.
„	*®crid)tšrntl) — deželnega sodišča svetnik. „ ©cjrtj — deželni zakon. „ ©cjcjje (ciníjcimiídjc ©cfcfcei —domači zakoni. „ ©efcgbiatt — deželni zakonik. „ ©cic(jgcbung — deželno zakouodajstvo. „ ©renje — deželna meja.
„	*£iauvtcajjr — • deželna glavna blagajnica. „ iintiptntaun — deželni glavar. „ vmilptjtiibt — deželno glavno mesto. „ .policit — državna oblast, vladarstvo. „ ¿ntcrcfje — deželna korist.
„	«3ttftitut — deželni zavod. „ SOiittei — deželna imovina, deželna sredstva. „ SUIÜI15C — deželski denar. „ Orbuung — deželni red.
411
iionbcc-^irdiibcnt — deželni predsednik. „ SRegicrung — deželna vlada. „ SRcgierungSblatt — deželni vladni lisi. „ SaiutatSrcfcrent — deželni zdravstveni poročevalec.
„ <Sd)iilbcfjorbc — deželno šolsko oblastvo. „ Scfjuiinfpector — deželni šolski nadzornik. „ Sdpilratf) — deželni šolski svet. „ -Sd)ii^c — deželni strelec. „ -Sitte — deželni običaj. „ Sprodjc — deželni jezik. „ Stetlc — deželno oblaslvo. „ Subconimiffion deželna podkomisija. „ Tljcil — deželna pokrajina. „ -ublid) — v ileželi navaden. „ ublidjc Spradic — v deželi navaden jezik. „ llntiage — deželna priklada. „ ®erfaffung — deželna ustava. „ Vcrf)(iitniŠ — deželno razmerje. „ -Vcrrntfj — izdaja domovine, veleizdaja. „ 95crrntficr — izdajalec domovine, veleizdajnik. „ SScrtljeibignug — deželna bran. „ Vcrtl)cibigungž=9)fijniter — minister za deželno bran.
„ •Vi,rtbeibigung8'9Jiinifteriuin — ministerstvo za
deželno bran. „ -Scrtrctuug — deželni zastop. t, Skrrocifung — izgon iz dežele. „ -SJcriocier — vladarjev namestnik. „ ocrluicfcit — izgnan iz dežele. i, -i^abrung — deželna vrednota, deželni denar. „ »3oI)lamt — deželni izplačilni urad. „ "3citung — deželni časnik. „ ^Snfcfjlag — deželna doklada. „ "3lljccf — «leželni namen. ijaitbIid)C0 Oictocrbe — podeželski obrt, selski obrt.
412
Sonbfd)nft — krajina, pokrajina.
„ (Snnbftaiibe) — deželni stanovi. Vniibfdinft** (ftoiibifd)) — stanovski. StutbiiugS-Drt, »s-Piot> — pristanišče. Viiugr — dolgost, dolžina. SiiugcifSDfnfj — mera dolgosti, dolgostna mera.
„ profil — podolžni presek, vzdolžni presek. Snitnfid)tigfrit — dalekovidnost. S<iugftcit<s — najdalje, najpozneje,najkasneje, zadnji ras. iinvvciiuuiubc — raztrgana, klapasta, eunjasta rana. Snffcii, ctiuoš nitfKrndit laffeit — v nemar pustili kaj. zanemariti, zanemarjati kaj. Gttunš fciit faffeii — opustiti, opuščati kaj. „ ibefcijieii) — dati, reči, ukazati. „ ijuioffcnl — dopustili, dovoliti. „ (fibcrlaffcn) — prepustili. Si ti 11 — breme.
3" Softcn Semonbcti — komu na ilolg.
Šcntanbcm jur Soft fciit — nadlego delati komu.
3«r Soft icflcn — dolžiti. obdolžiti.
Sem Sefdjulbigtcii ¿itr Soft geteflte ."pntibiunfl
dejanje, katerega se obdolženec dolži.
3"r Soft fcljrcibcit — zapisati na dolg.
9(nf bor Grbfdjoft Ijaftcnbe Softcn — bremena, ki
se dediščine drže.
Čffcntlidjc Softon — javna bremena. 3"r Soft bo» SJcrpflidjtctcn — dolžnemu na «lolir. Snft*3djiff — tovorna ladja. „ :A[)icr — tovorno živinče. „ iioflcr — težak, tovornik, nosač. „ »SBiageit — tovorni voz. Snftcn«4Untt — bremenski list. „ Tcpuriorunfl — razdolžitev, razbremenitev. „ -frči — neobremenjen, bremen prost. „ -froic Sibfdjrcibnng — odpis brez prenosa bremen, bremen prosti odpis.
413
l'nftcit-freieè (Sigentljum — neobremenjena. bremen čisla lastnina. „ »frči in bnë lïigcntfjuin iibcrgcbctt — brtinen
prosto izročiti v last. „ -Stitiib — stale/, bremen, bremcnstvo. „ -Stmib im alteu — med starimi bremeni, v starem bremenstvu. Sinftcrn — psovati, obrekovati. grditi, sramotiti.
„ ©ott — boga preklinjati, iififteruitg — psovanje, preklinjanje. VSjtig — siten, nadležen.
„ i luidjiDcriid) i — težaven, težek. Vnftigcr SBertrag — odplatna pogodba, onerozna pogodba, iintcruc — svetilnica. Viutbciitinl — lavdemijalen. iiiui&cmiitm — lavdemij, prepisnina. Laiidniii (Sdjicbšfprud)! — izrek razsodnikov. Vnuf — tek. „ (bed SBafferê) — tok.
3m Snuje — tekom, med, v. 3lit Snufe be® 9Ronntc3 — v mesecu, med mesecem. t,nuf=Sd)icne — steznica. i, Sdjrcibcit, 'Scttci (bci ber poji) — popraševalni list, popraševalnica. 1'nufcii nuf ber 5)Soft -- teči po pošti. Sic grift Iauft — rok teče. n Wefntjr -■ biti v nevarnosti. Sinnfcube ©cfdjiiftc — tekoči posli. i, SRcriimmg — tekoči račun. h ©erWaltuugsfoflen — tekoči upravni stroški, iinuge — lug.
Vniigiucrf (93. ©.) — lužnica. i!nut ber 9Iiiž)agc — po besedab, po izpoveilbi. a ber ©eiioge — po prilogi, vsled priloge. Snuteit - sluti (slovem), glasili se.
41-i
$ic ©eftimrnungcn Ijabcn ju iauten luic folgt -določila naj slovejo tako. 2)n§ ©ejc§ Iautct — zakon si- glasi, zakon slovi-, besede zakouove so te. 2luf bcn Sdjri^ungžcib lantcnbcž llrtljeii — na eenilno prisego storjena sodba. Stiif -Kamen lautenb — slovoč na ime. Sie 9(nroci)ungen fonnen auf 9?antcu nbcr Crbrr iauten — nakaznice slovejo na prejemnikovo intc ali naredbo. iioiitcit auf bcn tibcrbringcr — sluti, glasiti se na prinosnika. na pokaznika. iioiitcrfcit bcr Suftij — puštenost. čistost pravosodja. JJcbctt — živeti, iicbcn, bo§ — življenje.
9im Scben ftrofcn — na smrt obsoditi. Sine SBcftimmung tritt in« Scben — določilo /.a-dolii moč. pride v veljavo. 3n3 Scbcn treten Iaficn — vpeljati. l'cbcnb geboren — živ rojen.
iiebenbc ©pradje — živ jezik, ©djcnfung nnter Scbcnbcn — daritev med živimi.
Sebcnbigc Sluffnffiing — živo pojmovanje, razumevanje i'cbcnbgciuid|t — živa teža. SJcbcnS=9liter — starost, doba življenja, leta. „ "33auiii — životno drevce. „ -SebfirfniS — životne potrebe. „ -SBernf — poklic.
„ -®aner — doba življenja, čas življenja, vek.
gur bie &eben§baucr — do smrti. „ 'f(if|ig — za življenje sposoben. „ "©cfafjr — smrtna nevarnost. „ gcfai)r(idj — smrtno nevaren, za življenje nevaren.
115
JicDciio»gcffi^rlid)c JBerieÇuiig — za življenje nevarna poškodba.
„ long, -iangiid) — vse žive dni. tlo smrti, dosmrten.
„ - longe Jïerferftrafe — ječa za vse žive dni, dosmrtna ječa. „ iiïnglidjcr grudjtgenufâ — dosmrtni užitek. „ <2nuf — življenje. „ 'iDiittci — živež, živilo. „ Sindjjtclluiigen — streči komu po življenju. „ Stctlung — stopinja družabnega življenja. „ 'llntcr^nlt — žitek, hrana, živež.
Sscmnubcin bcn Sebnicuntcrfjalt gcbcit — prehranjevati. izdrževali koga: dajati komu živež. „ ^erfidjcriiug — zavarovanje življenja. „ -Scrfi.ierungšaiiftalt — zavarovalnica za življenje.
„ "$erfidicniiig3gcienfd)aft — družba za zavarovanje življenja. „ Ssiaitbei — življenje, žitje, vedenje. „ îiinitbci	— potepanje.
i, ¿sjaiibcl unbc]d|oItener, untabelliaftcr — neoma-
deževano življenje. ,, 3eit — čas življenja.
X'inf bic iiebcnšjeit — za čas življenja. n '3nigiiié — spričevalu daje kedo živ. spričevalo o življenju. Sicbcr — jetra.
l'cbflritcit, bci feineit Sebjeiten — ko je še živel, za njegovega življenja, za živa. Sicrfngc — premok. l'cûcrljnnt — usnjasta koža. Sicbig (unocr^ciratct) -- samski; samec, samica. n tuerbcit ctner Sadje — ¡znebiti se česa. h icin ciiier Sadje — bili prosi kake reči. iicbigcr ctnnb — samski stan.
i Ki
iicbtgjdjcin — spričevalo o samičnosti. o samskem stanu.
1'cbiglid) — zgolj, samo. ifccrfhtScr — slap za izpuščanje vode. i'ccrjtcl)mtg — praznosl. hiti hrez prebivalcev, fcgnlificrnt — poveriti, legalizovati. iicgnliiicrt — poverjen, legalizovan. iicgnlificritiig — poverilo, poveritev, legalizacija. i'cgn(iitcriitigcn unb Sibiniieriuigcii — poverila podpisov in prepisov. Vcgnliitcrniigš=33citiinniHiigcn — določila o poveljevanju, o legalizaciji. „ »(Slanici — poverilni, legalizacijski pri-stavek.
„ "*}?rotofoiI — poverilni, legalizacijski zapisnik.
„ «3tunng — posilna legalizacija, posilno poverjevanje. iicgnlitcr — zakonito. 1'cgnlitnt — zakonitost.
Vcgnlitrits^lkiiicip — princip legalilete, načelo zakonitosti.
Vcgnlirruitut — služnost iz zakona, zakonita služnost. Sicgitt — volilo.
i'cgntnr — volilojcmuik. legatar. 1'egcu, iBrnnb iegcn — zažgati, zažigati.
3»grunbc legen — vzeti v podlago, v podstavo. 3ur Soft Icgcit — obdolžili, dolžiti. Sicncrnngcii icgcit — navesti novotc. !Hcd)iimtg icgcit — račun dati, dajati, llntcr Siegci icgcit — zapečatiti. (Sine llrfiinbe bci bcr ^nrotuiicrung Icgcit priložiti listino pri inrolulovanju. ifegicrctt (icljtlniflig) — voliti, sporočili.
„ (djcniiidj) — zlili, splaviti kovine, primešati. 1'cgicrcitbcr — oporočilelj, oporočnik.
417
1'cgiolntiuc Scftftcllung - - ustanovitev po zakonodaj-
slvu. zakonodajna ustanovitev. Vcgiolntor — zakonodavec.
frgtalntur — zako.....lajstvo.
¡.'rgitim — zakonil. legitimen. Sicgitinirs ffinb — zakonski otrok. 1'cgitiiuntioii (9tu§luei§) — izkaz, poverilo, izkaznica. „ gcfdjicijt burd) iSorlDcifung — izkazuj« ■ se pokazujoč.
„ jur Scidjtuerbc — pravica do pritožbe.
3ur Scgitinintion — v izkaz. ,, ber liuc^ciidjcn Siitbcr — vzakonitev. legitimacija nezakonskih otrok. l'cgitimntiouij=TociimCHt, «Marte, »"¡gnpicr — izkazna listina, poverilniea. izkaznica. „ -©cilid) — prošnja za vzakonitev. „ 'llrfunbc — izkazno pismo, poverilno pismo.
Vrgitimirrcn ginubiiaft — koga verojetno posvedočili. „ firf) — izkazati se.
„ cin Minb — vzakoniti. pozakoniti otroka. Vcgitimicrt jur Mlnge — legitimovan, vpravičen k tožbi. 1'cgitiiuirrtc Stiitbcr — vzakonjeni otroci. Vcgitimicriiug — izkazovanje; vzakonitev. pozakonitev. Sicgftnttc — skladišče. 1'rgung »on 9fcucnmgcii — navedba novot. l'cgitiig$=©cfudj — prošnja, naj se dovoli navedba novot. i!cl|cu - fevd.
9tm .ficimfctii ftctjcnbeS Schcn — fevd, o katerem je videti, da bo zopet pripal gospodu. i'cl|cu=, scfichš-St&ioiibcning — odločitev fevda. „ -9ibioitberungšurfunbc — listina o odločitvi fevda. „ MobialificrungS' SnnbcScommiffion — deželna
komisija za oproščevanje fevdov. „ »9lnwnitid)nft — fevdna pisarnica. „ '2(rd)iu — fevdni arhiv.
27
428
£c(|cn*9lllfidfuug — fevdna odveza. „ -S3nnb — fevdna vez.
„ -Sani) aufiOicn — fevdno vez odpraviti, fevd razvezal!.
„ »Sricf — fevdnu pismu. ,, golger — fevdni naslednik. „ -®ut — fevdno zemljišče. „ .\perr — fevdni gospod.
„ »l)errlid)c©cvcd)tiauic— pravice fevdnega gospoda. „ -.'oof — fevdni dvor. „ SJiann — fevdnik.
„ -9iut}eiflcntf)ihncr — lastnik fevdnih užitkov. „ -OOcrcigcntfjunier — fevdni glavni lastnik. „ Objcct — fevdna stvar. „ Sledit — fevdno pravo. „ -SteidjniS — fevdna dajatev. „ -9ictierž — fevdni reverz. „ «Strcitigfeit — fevdni spor. „ «<5tilbc — fevdni urad. „ >Safci — fevdna knjiga. „ »ScrtjaitniS — fevdno razmerje. „ Scrljdltuiž anffjefacii — fevdno razmerji- odpraviti. „ SBarc — primšeina. lavilemij. ,, -fflcfeil — fevdne reči. levdstvo. „ -3inž — fevdna dača. i.'cl|cnbnr, Icfjcnbarcr Scjug — fevdni prejemek.
l'cl)cnbnrc§ ©nt — fevdno zemljišče. l'cl|ciibnrfcit bcftvcitcn — fevdnosl izpodbijati. L'rlpijtii(f — posojena reč. i'cljr=9lmt — učiteljska služba, učiteljstvo. „ "9iintžcaubibat — učiteljski kandidat. „ -ilnftalt — učilišče. „ Sliijtaitžgcbaubc — učilisko poslopje. „ -Scfaliigmig — učna sposobnost, učiteljska sposobnost.
419
geljr'©ejä{jigungSprßfung — preskušnja o učiteljski sposobnosti.
„ '©cfiifjigungšjeugniš — spričevalo o učiteljski sposobnosti.
„ ©rief — izučno pismo.
„ ©ud) — učna knjiga.
„ (£ur» — učni tečaj.
„ 5ad) — učna stroka, učiteljska stroka.
a ■ greifjeit — svoboda podučevanja, svoboda poduka.
h imb Seritfreifjeit — svoboda podučerati in učiti se.
svoboda podučevanja in učenja. i, -Wcgcnftanb — učni predmet. „ Weib — učnina, šolnina. ,, ©elbäquiüalent — učninski namestek. „ ,öcrr — rokodelski mojster. h ?[ni)re — leta učenja, učna leta. h ^vunge (Sebriing) — rokodelski učenec. h »Štanjel — učna stolica. h Slörper — učiteljstvo; vsi učitelji. h «Straft — učiteljska moč. učna moč, učitelj. i, SJiciftcr — mojster. „ Mittei — učilo. h ÜDiittcIfammlung — zbirka učil. h -ffan — učni načrt. i, reich — ukovit.
h Steile — učiteljsko mesto, učiteljska služba. n Stoff — učna tvarina. h ©erfiäitniS — učno razmerje. n ffiertrag — učna pogodba. „ fficrfftčitte — učna delavnica. n '3eit — učna doba. n 'Zeugnis — učno spričevalo. Sieljrer — učitelj, i'efyrerin — učiteljica.
üdjrer-ÜBiibungsanftait — učiteljska pripravnica.
27*
1-20
&fjrcrinneii'$ilbung3anj'ta(t — učiteljiška pripravnica. !'cl)rcr=Wci)ait — učiteljska plača.
'SEofjnmtg — učiteljskd stanovanje. i'c()rliug — učenec.
i!djrliitg4*ftranfencajjc — bolniška blagajnica za učeuc«. „ --^riifung — preskušnja za učence. „ »SSefen — stvari učencev, ticib — telo. truplu.
4icib'Gigcnjd)aft — last nad osebo, nevoljništvo. „ 'Wcbtttfl — dosmrtni pridržek. „ •(Kcbiligftabt — mesto dosmrtnega pridržka. „ »SHcnte — dosmrtni prihodek. „ •iUcntciutrfuubc — listina zastrau dosmrtnih prihodkov.
„ -iHentcnucrtrag — pogodba o dosmrtnih prihodkih „ -Sdjabcn — kila. „ »SSdjdjc — prtenina, životno perilo. „	(SiuSgcbingei — izgovorjeni preživitek.
iicibce»5Hcfdjaffcnfjcit — telesna sestava, život.
SSon ftarfcr, baucrfjaftcr iicibcSbcf^affcnijcit -trdnega, močnega života. „ '(Srbe — rodni dedič. „ 'Jvrud)t — telesni plod, spočetek. „ 'OJebrcdjcn — telesne slabosti, hib«, napake. „ '.§aut — koža.
„ «Strafc — kazen na telesu, telesna kazen. 1'eiblid) — telesen.
„ (tuni;rl;aft) — pristen, roden, prav, lasten. Veiblidic Gltcrn — rodni stariši, pravi stariši. i'ribliri|cr Soljn — rodni sin. 1'cidjc — mrlič, mrtvo truplo. ttcid)cn'$rgditgni3 — pogreb. „ 'Hcfdjaii — mrliški ogled. „ 'Hefdjau tiiib iicidjenijfiming — ogled in razpa-ranje mrliča.
4-21
i!cid|cn41amnter — mrtvašnica. „ 'impoftnic — krvna usedlia pri mrličih. „ -Šoften — pogrebščina. pogrebni stroški. „ -Alfafji — sedmina. „ »¡Čffnung — razparanje mrliča. „ Cffmtng oorne^men — truplo, mrliča razparali. „ ^njS — mrliška prehodnica. „ «;){nuD — rop, okradba mrliča. „ »Sdjfinbimg — oskrumba mrliča. „ -3djau — mrliški ogled. „ »2d)innu3 — sedmina. Vcidit — lahek.
ilcidjtc forpcrlidje ©cfdiabigutig — lahka telesna poškodba.
„ 'Jvcrtigfeit — nepremišljenost, lahkomiselnost. „ «flicgcnbcr SHobcn — tla, ki se rada razprše. „ Mnuiiigfeit — lahkovernost. „ 'fiiit — na lahko, površno. „ »Silili — lahkomiselnost, iifib, iiiemntibetii p iiiebc ober ju iieibe btc rciuc ®ai)r-fjcit aitšfagcn — brez prijaznosti ali sovraštva do koga govoriti pravico, povedati čisto resnico. Jicibcu i.blllbcni — trpeti.
„ (erinubent — dopustili, dovolili. „ cincn ©djaben — škodo trpeti, imeli. „ ciuc Strnfc — kazen pretrpeti, iicibcnfftjnft — strast. i!fil|*ilmt — posojilni urad. „ •Vlnftait, -OJcfcOaft, »§au3 — posojilnica. i, 'Vibiiotijcf — knjižna posojilnica. „ Vcrtrag — posodhena pogodba. t'cil)cn ciite Sadje — posoditi stvar. iicil)cr — posojevalec, posodnik. Ucint, Hnodjenleim — klej. rr ai>uttc — klejarnica. fr -Sicberci — klejarnica. varilnica kleja.
3(19
11'ciiipfnb i Treppcliucg) — steza vlačilnica, vlačka. klin-
čenik. Siciftc — dinilje. £eiftcn«Hanb — dimeljska vez. „ «SUrudj — kila v dimljah. „ *l£miai — dimeljski prehod, dimeljska cev. „ -Xriliengcfdf)jdnift — otok žlez v dimljah. „ -Wcgcnb — dinilje. „ »iHiitg — dimeljski krožeč, iieiftcu cttuois — opraviti kaj, storiti kaj.
„ IHififtenj—dati pripomoč, asistenco, pripomagati. „ ciiten Hetrag — plačati, opraviti, opravljati znesek.
„ ifliirgfdjaft — dati poroštvo, porokovati. „ cine (Saution — dati varščino. „ citicit (Sib — priseči.
„ Gntjdjdbiguitg — povrniti, povračevati, odško-do vati.
„ Grfnb — dati povračilo. „ goige — slušati, ubogati. „ ©enugtijuung — zadostiti, zadoščevati. „ (ttcrofifjr — jamčiti.
„ @d)nbcnerfn(j — škodo povrniti, povračevati. „ eitte angeitteffcnc Sidjcrtjcit — dati primerno zagotovilo, primerno varnost. „ SSergiituitg — povrniti, povračati. „ Serjidjt — odpovedati se. „ 33orfdjub — potulio dajati. „	— plačali, plačevati.
„	— opravljati doplačila, prispevke.
Siciftung — storitev, dajatev, oprava, dovršitev, opravek, delo, izpolnitev. „ pcrfonIid;c — osebna izpolnitev. „ cittcS @d;abenerfa^c§ — vračilo škode.
©egenftanb bcr iieiftung — predmet storitve, dajatve.
.i.23
Willige iieiftung — dolekla, dospela dajatev, giiiancielle üetftiiitg — finančna oprava, dajatev.
HcrtrngSinnjjige üeiftuiig—s pogodbo prevzeta storitev, pogodbena oprava. 2Sed))elredjtlicfye iieiftung — opravljanje menične dolžnosti.
Serträge iiber lmcberfefjrctibe Stiftungen — pogodbe o ponavljajočih se dajatvah, opravah. üciftiingsMiiljig — zmožen kaj storiti. „ 'Jväfjigfeit — storilna sposobnost. „ «ivoi)ig!eit»3eugniä — spričevalo o slorilni sposobnosti.
„ »Sßcriobc — doba opravljanja. „ '5JSflid)t — dolžnost kaj opraviti, storiti. „ -pflidjtig — dolžan kaj opravili, storiti. £riteu — voditi, vesti. „ ei« Stcteiiftud an bic üorgefelite S-M)i3rbe — poslati. napotiti spis na predslojno oblaslvo. „ 5ur (Sntfdjeibltng — napotiti, da naj razsodi;
napotiti v razsodbo. „ (eilt (Mefdjöft) — oskrbovati, upravljati, vodili. „ eine Sadje an Semanbctt — odpravljali kako reč
do koga, napotiti na koga. „ bic Scri)imbiuitg — voditi razpravo, ifeiter — - voditelj. 1'citjnbeu — navodilo, i'citmnint — voditelj, vodeč. 1'eituug — vodstvo, voditev, voditeljstvo, vodba. „ be§ 9lnite» — vodstvo urada. „ ber Otefdinitšfiifjriiitg — vodstvo opravil. „ ber ©eiDäffcr — napeljevanje vodä. „ ber Slier&nitbluitg — voditev razprave. l'eituug*brnl)t — žica vodnica, ücittuerf — odvajalna naprava. Ücnbe — ledje.
iu
iicnbcnntutffcl — ledvena iniSica. i!ciib=We&iir — pristaniška pristojbina. „ «.piitcr — pristaniški čuvaj. „ -ijiiatj — pristanišče, iicriicn — učiti se.
Siernfrcif)cit — svoboda učenja, svoboda učiti se. iicfcn — brali, čitati.
Jpmlnugiidjc Acrtigfcit irn iiefen — dovolj gladko čitati.
!l'cfrrHrf)c ©djrift—lahko bralna pisava, razločna pisava.
ficfcurrrin — bralno društvo, čitalnica.
SJclit — posledni, zadnji.
iictotc Jnftanj — zadnja stopinja.
1'ctitcr SSiltc — poslednja volja.
Siclitluillig — po poslednji volji.
SJcjjtttrilligc Stnorbmmg—sporočilo poslednje volje.
iicfettoilligc ©rffarang — izrek poslednje volje.
yc(jttmlligc ®erfugintg — ustanovilo, naročilo, naredim, poslednje volje. l'cud)tgn$ — svečavni plin. l'cnd)tt()urm — slolp svetilnik. 1'cugiicn — tajiti.
Scittitnnb, giitcr, fd)ted)tcr — dober, slab glas.
SSeldjcit iicumuitbcš crfrcut er jid) ? — na kakem glasu je ? 1'cumnitb^cnguič — Spričevalo o glasu. Vcuicrcn ben ^roteft — napraviti menični protest, iictncritng bc3 ^roteftes — protestovanje, nareja meničnega protesta. l'tbrrntorifd)rr SBcrtrag — razvezna pogodba, liberatorna pogodba.
1'iccnj — dovolilo, dopustilo, pravica, licencija. „ -fflebiir — dopustnina. dovolilnina. „ -@c§ein — dopustilni list, dovolilnica.
t-2n
Siccn;jicrcn — dopustilo dati. Uitcngicrt — dopuščen. «id)t — luč.
O« bollež 2id)t fejjett — popolnoma pojasnili, razjasniti.
Semanben ijintcr» yidjt fiifjren prevarili koga. Sidjt-Cffming — odprtina za svetlobo.
„ ->Hcd)t — pravica do svetlobe. i!id)tcu bcä 2rf)iffe3 — raztovoritev ladje. i!id)tcrfd)iff — ladja raztovornica. Vid)tcr ;?lüifci)ciivaniu — izpreumljaj. jasna doba. veder trenolek.
i'id|tiiug*nrbeit raztovorilno delo. i.'td)tiiug?brctte — svetlobna širina. Vicitant — dražbenik. iiicitntiuii — dražba.
S nt SBege bcr üffentiidjen üicitation — po javni dražbi.
SJiinucnbo'Sicitatiou ■ manjševalna dražba. i'icitotioiiö'?(rmcitpi-occitt dražbeni odstotek za uboge.
„ »Scbiitguugcn — dražbeni pogoji. „ "Erlös — dražbeno izkupilo. Siicttntorifri)er Erftcfjcr — kupec, doslalec na dražbi: zdražitelj.
üicitieren (bom 9lmtei prodajali po dražbi.
„ (bom ilaufluftigen) — dražiti, kupovati na dražbi.
Vieblofigfeit bc3 SetragenS nemilost, trdosrčnost:
nemilo ravnanje. Kicbcrlid) — zanikerii. l'icblul|ii mezda, plačilo posla. Lieferant — zalagatelj.
i'icfern eine Slrbcit izgotovili, dogotoviti, izdelati delo.
„ i abliefern i — oddati, dostavljati.
426
1'icfcrn ituStueife — izkaze donesti.
„ bcit sJ£ad^luciČ' — dokazati, iiicfcrung — zalaganje, dajatev.
„ (Jpcfti — zvezek, številka. i'icfcruuji9'(Sefd)aft — založno. zakladno opravilo. „ »Crt — dobavišče, mesto pošiljal ve. „ -Unterncljnumg — dol lavno podjetje. „ -Sertrag — pogodita o zakladanju, zalaganju. „ toeife erfdjcineu — izhajati v zvezkih. „ -Bcit — čas oddaje, čas doslavhe, izročevalna dolia, dobavni čas. 1'irgcgclb i 0).) — skladnimi. 1'icgcn, gugruitbc liegcn - ■ biti vzrok, biti podstava. 3n licgcnbcm rfiiftaiibc — ležeč. 2>cr Entfdjcibung jugrimbe iicgcnbc 2$at dejanje, katerega se tiče razsodba; čin, na kateri se opira razsodba. 2irgcujd)njt — posestvo, nepremičnina, nepremič-nost.
ifimiticrtcr	SimitupreiS — določena cena, nn-
prestopna cena. i!iuic — Črta, poteza. „ (SSerrocmbtidjaftSlime) — vrsta, rod, koleno. „ flbftcigenbc — navzdolna vrsta, navzdolno koleno. „ oufftctgciibc — navzgornja vrsta, navzgornje koleno.
„ bic gerabe, bic Scitciifinic- -ravna vrsta, stranska vrsta.
„ cincr Sifenbafjn — proga. i!inicn*9(mt — cestninski urad.
„ -®icnjt — služba v redni vojski, v liniji. „ -bionftpflidjtig — v linijo zavezan. „ »Ifjeihmg — delitev po kolenih. „ • Jruppcu — redna vojska. Siiqnib — vgolovljen, v plačilo dospel, likviden. yiqiiibe Sdjulb — vgolovljen dolg.
i27
üiqitibntimt — vgotovitev. vgotovba. SiquibntionS'ibudj — likvidacijska knjiga. „ »ftirma likvidacijska firma. „ •Termin — likvidacijski rok. „ -llrtljcit — likvidacijska razsodba. „ 'SSerfaljren — likvidacijsko postopanje. Jiiquibntor — likvidator, giquibntnr — likvidatura. £iqitibicrcu — vgotoviti, likvidovati.
„ Softeit — vgotoviti stroške. Vinuibicrung — vgolovlia, vgotovljevanje.
„ ber Sluipriidje — vgotovba zahtevkov. l'iqnibiening«i=(Srfenntni§ likvidacijsko razsodilo. „ -Stiagc — likvidacijska tožba. „ -(iííiujcí — likvidacijski pristavek. ,, '^roccfž — likvidacijska pravda. „ »$rotofoll — likvidacijski zapisnik. „ 'Tngfaljrt — dan, narok za vgotovljevanje, za likvidovanje. l'iqnibitfit ciner Sorbcrnng — gotovost, resničnost, iz-
kaznost, likviditota tirjatve. Siifliiibftcltniig einer mn-berung vgotovba tirjatve. iiijt — zvijača, prevara, liiftc imenik, zaznamek, spisek, fiiftig — zvit.
Siiftigc llmtriebe — zvijače, zvijačne spletke. Vitrrarifd) — slovstven. l'itogrnpl|irfojtru stroški za litogratbvanje. ifitugrnpliirrtrr 2tbbriicf litografovan odtisek. Litis coiltestatio začetek pravdanja stranek. Litis denuiiciatio — naznanitev spora. l'itispcitbcu,,„ Simuenbnng ber UitiSpenbeng — vgovor.
da pravda že teče. 1'ob — pohvala.
Üoblid) (in SimtScortcfponbcnjen) — slavni. Uocnlc — prostor, mesto, niestnosl. lokal.
438
l'ocnl*3(rntcnfonb krajevni zaklad za ulioge. krajni u I ioški zaklad. „ Slugenfdjcin — ogled na licu mesta. „ ©nlni - lokalna železnica. „ -Stfcbnrf — krajevna potreba. „ -©cijorbc k rajno oblastvo. „ «Gommifjdr lokalni komisar. „ '(Sommijfion krajna komisija. „ »Siciljt krajevna služba. „ »(Srijcbiiiig — poizvedba na licu mesta, krajna poizvedba, ovedba na meslu samem. „ «^olijci krajna policija. „ «Unteriitdjuiig - preiskava na mestu. „ »9?crf)aituiiie — krajevne razmere. „ -©crfeijr krajevni, lokalni promet. „ -^uloge —- krajevna doplača, ifornlitiit - prostor, prostorišče, mcaluost. liocatio — v najem dati. v zakup dati. iiocntiuu — vmestovanje, lokacija, vzporedovanje. Vodiftcin mejnik. Vocomotiuc — lokomotiva.
Loco rei sitae — na licu mesta; na mestu samem;
tam, kjer kaj je. i!ocotrniioyort - kraj 110 prevažanje. V o l)it — mezda, plača. Ingioljii dnina. !fi.{od)cniof)ii tednina. „ nngcmcffciicr primerna mezda. „ -Slrbcit mezdno delo. „ Slrbcitcr delavec za mezdo, naniezdnik. „ »©ctrog — mezdni znesek. „ 'Jvnrbcrttitg — tirjatev na mezdi. „ »Sufjrgciucrbe vozniški obrt. „ ' Š lltjcfjer najemni kočijaž, najemščak. „ -Streitigfcit mezdni spor, prepir zaradi mezde. •ScrljaitmS — mezdno razmerje.
n
5 29
ilofpi • SJcrringerung zmanjšava mezde, znižba mezde. „ -®ertrag — mezdna pogodba. „ Siorfc^ufš — predplača na mezdo. „ ober Wcf)tiit!?ja[)iiuig izplačevanje mezde ali plače.
l'6l)iiitug mezda, plačilo.
S.'BI)ituiig$=2ag mezdni dan. plačilni dan, dan plačila. Jiootfc - privodnik, ladjevodec, pilot. Vootfcit^a^rgeuge privodniške ladje.
„ '2aj.;c privodnina. privodniška taksa. „ Sejen privodništvo. i! o v žreb, srečka, loz.
Surci) bn» Voš bcftinuncn določiti z žrebom. Soo-^artiate del žreba. loža. „ -iKctfjc žrebna vrsta; red, ki ga določi žreb. „ 'Serfdjieifi, -Sertricb — prodaja žrebov, lozov. Siofc Slfittcr rahli listi, nesešiti listi. Sojen žrebati, srečkati. Sojen, bnš — žrebanje, srečkanje. Soogelicn i Don gcucrtonffcn' -•- sprožili se. Voofniifeit odkupiti, rešiti, tioolnffcit izpustiti, oprostiti, iiosreijjcn odtrgati, odkrušiti, odkrhati. Vomijutng — odlrg, odtrganje. Soojngcn jid) odreči se. ¡znebiti se. iioofvrcdjnt bon cinev $aftnng odvezali odgovornosti: rešiti odgovornosti, zaveze. „ bon ciucr flrnfbnren .•pnnbiintg — oprostiti kaznivega dejanja. Soctrenucn odločiti, ločili.
Vp^dlilcu ^semnuben 0011 ciiter §{!iuing - oprostiti,
odvezali, rešili koga zaveze. l'pjd)cu an§ cincm Scrjcidjntfje izbrisali iz zaznamka, iz imenika. i, biidjcrlid) v knjigi izbrisati. t, eine ©iitingc — vložek izbrisati.
430
£öfd)ctt ein geiter ■ gasiti, pogasili ogenj.
„ eine Sdjiffšiabuitg raztovoriti ladjo, razkladati.
VBfdj*3(nftalt - gasilna naprava. „ »Werntfjc - - gasilno orodje. „ 'Crbnung — gasilni reil.
„ »^lafo (für Sdiiffslnbiiitgeu) — raztovorišče. raz-
kladališče, prostor za odkladanje. „ *si$orrid)tung — gasilna priprava. Süfdjtiitg büdEjeriidje - • knjižni izbris.
üBcltriliigiutg bev Siifdjuttg — dovolitev izbrisa. (Sintrnguitg ber üöfrijimg — vpis izbrisa. (SiitbcrleiBuitg ber üüfdjtiitg — vknjižba izbrisa.
Siormerfuiig ber S5fd)tutg — predznamba izbrisa.
„ tum SSnreit — razkladanje blaga. ifijfd)«iigc«iHetüilligiiitg - dovolitev izbrisa. „ »Ehitinlligiutg privolitev v izbris. „ -Erfiimtng — izbrisno izrecilo. izbrisna izjava.
„ "fällige Urftutbe izbrisna listina. „ -Wefndj prošnja za izbris, izbrisna prošnja. „ Hinge izbrisna tožba. „ -Ciiittniig izbrisna pobotnica. „ 'llrfitnbe — izbrisna listina. 1'Bfcgetb — odkupnina.
L'iifeit etlunš nit fidj pridobili kaj za plačilo, prevesti kaj nase. „ eine ftrngc rešili prašauje. (Weib lofcn — denar izkupiti. Zweifel iüfeit — razrešili, pojasniti dvombe. üofuitg [.^ieljung bež üofcä) žrebanje, sreekanjc. „ (parole i — gaslu. „ i lirliiž i izkupilo. Siotterie loterija.
5 29
ilottcric^inicljcn loterijsko posojilo. i'otto=91mt loterijski urad. „ Slmtšoerttjaltcr — upravnik loterijskega urada. „ ISolicctaut — loterijski nabiralec. „ ffiinlagfdjein — loterijski listek. „ (Mcfčillc — loterijski dohodki. „ ©ctuimtft — loterijski dobitek. i!oi)al - prav. /.vest. lojalen.
Sotjnk .fioltung, ©ejinnuitg pravo, zvesto vedenje. mišljenje. i!oi)alitat lojalnost, fiiirfc ilccrc ©tcliei — praznina, presledek. „ im (ttcfetje — pomanjkljivost, nepopolnost v zakonu. Lucidii intervalla — izpreumljaji. vedri trenotki,
jasni presledki. l'ucrntiu korislonosen. dobiček donašajoč. Liicruin cessans — odhajajoča korist. Sinft zrak. sapa, vzduh. „ Mrciž — ozračje.
„ "iHaum — zračna prostornina, zračnina. zračje. „ iKLifjrc — ilnšnik. sapnik. „ »Sdjidjtc — zračna plast, zračni sloj. „ -^ug — prepih. 1'iiftiuifl — zračenje, zračba, prezračba. Siliitgc - pljuča.
i!ungcii»9lrterie pljučna odvodnica. it Slažc^eii pljučni mchurec. i, 'Cntjiiublidj — pljučničast. „ unb Sltljcmprobc preskus pljuč in dihanja. ,i 'SJciie pljučna privodnica, n "Scucfic pljučna kuga. i, 'SSiirmcr pljučni metljaji. Sinit — radost. n (fcjuett) —- pohot, poholnosl, poželjivost. i,	— opojni plin.
n Hforb — pohotni umor.
43-»
fiuftricrcit cin ($ejud) — lustrovati prošnjo, prislaviti
prošnji lustrum. Sitftricriiitg — pregledovanje, lui.trovanje. Vuftnim cirititbbiidjiTiidjcš — zemljiškoknjižni lustrum. 1'nttcr plaviš.
„ -Seljfilter — posoda za plaviš. Siigiitfjtriicr — davek od potrate, potratnimi. l'l|iupf|C sokivca, mezga, limla. iit)iiH)ip®riifc — mezgovna žleza. „ 'GJeffijj — mezgovnica. „ -(vJcfdjtuuift mezgovna oteklina. ,, -ttiirpcvdjen — mezgovno telesce.
M.
sJDinccrntiu«i»i8ottidi razmakalni bedenj, bedenj raz-makalnik.
„ Oicfiiii razmakalna posoda. sJDind)rtt cine ^Hngcigc naznaniti, ovaditi, prijaviti. „ ciiic Služnalpite — izvzeti.
35iešS niarf)t citic SluStialjmc — to ne velja, ^cmcmben etlunS bcfmuit nmdjcii — naznaniti komu kaj.
ocmnnbcii mit ctlun» bcfaiuit mnd)cit seznanili koga s čim.
gcrtig macfjcn ilokončati. dogotoviti. (Sin SlicrfprcdK» mndjen obečati, obljubiti. (Siucit SBorfdjlag mndjcn — predlagati, nasvetovati. sJJinri)t moč. sila. „ (Meiualt) — oblast. „ bcnmffnetc — oborožena moč.
9lu3 cigencr iMndjt — samooblaslno. po svoji oblasti.
„ 'Scfugiii» — pravica, oblast.
433
3Radjt'6)e&cr — pooblastilec, pooblasti tel j. „ -Jpaber — pooblaščenec. „ ioš — brez moči, brez oblasti „ Sprudj — samovoljni izrek. „ 25ort — mogočna, krepka, veljavna beseda. 9H(id|tig — mogočen. „ (funbtg) — vešč.
(Einer ¿pradje mädjtig fclit — znati jezik, vešč bili jeziku.
Waga^in liranišče. vkladališče, skladišče, magazin. Wtijingiitö'^itdj liraniška knjiga.
„ '©crcili — braniško. magazinsko društvo. UKngcit — želodec. „ <©rube žličica. „ -©runb želodčevo dno. „ iVciuib ■ želodčevo ustje. „ -Saft želodečni sok. flingiftrnt — magistrat. 9)ingiftrntš>SHe.iuitc magislratni uradnik.
„ »Wcbäube magistralno poslopje. ®inl)l«(Wnft meljar, ineljač. „ ■ (*Jctb meljarina. mletnina. ,, • if 0011 meričnina. „ ^robuct mlinski izilelek. S)((il|iiru opomniti, opominjati.
„ oeinanbeu toegen einer Srfjulb — lirjati koga. sJ9inl)iicr opominjalec. tirjalec. 9)inl)ii ©ricf — opomnica, opomiuski list. „ ©ebiir opominarina. h -©efdjäft — opominsko opravilo. h • ©erfahren opominjevalno postopanje. ,i Settel — opominski list. SNnl|itiiug opomin, opominjanji-. Wnicrl|»f — pristava. TOnifrijc drozga, ilrozgalica.
i, gcgofjreue — dovrela ilrozgalica.
28
•444
sJDini|ri)=9(6trici) — kuhanje drozge. „ »Hefjnitcr — drozgaličnjak. „ -®cfap — posoda za drozgalico. „ «@ut — drozgalica. „ -Modjapparat — drozgalični kuhalnik. „ 'SRaunt — drozgalični prostor. „ «Sorroarmer — predgrevač za drozgo. „ -fflarmer - drozgogrelnik. „ 'SBftrje — drozgalična začimba. 1>J{n jcftrit — veličanstvo. 3Jiajcftat3»93efcibigung — razžalitev veličanstva. „ «Kefudj — prošnja do veličanstva. „ -iHcrfjt — pravica veličanstva. sJ0iajornt — majorat. '•JOinjornttfljcrr - majoralnik. sJ0Jnjincnn polnoleten. sJ9ifijorruuitiit — polnoletnost. HJOinjuritat — večina.
„ nbfoiutc nailpolovična, absolutna večina. „ rciatioc — podpoloviena, relativna večina. sJ9infcUo9 brezmadežen, neomadeževan, brez madeža. brez oporeke. sJJinfcl(ofco S8orle6cn — brezmadežno dosedanje živ-Ijenje.
fliiitlcr mešelar, sensal. „ "Wcbiir — mešelarina. „ »GUcfdjaftc meSelarska opravila. Mala fides nepoštenost. SRalj - slad.
iManco — ubitek, primanjkljaj, nedostatek. 'iJuiiibiuit (fflinnbator) — pooblastilec. pooblastitelj. 1'inubnt — pooblastilo, pooblastitev, mandat. sJ9ianbatar — pooblaščenec. s.yfnnbiU»ucrfnl)rni — mandatni postopek.
„	in ©trnffadjcn—postopanje s kazen-
skim nalogom.
•5
Maudatum qunliflcatnm — naročilo, dajati komu kredit.
SlRnnbcl (®riife) — bezgalka, drgal.
flfuiigcl — nodoslatek, pogrešek, pomanjkljivost, hiba. napaka.
Oln her gorm unterlaufener ÜRangel — pogrešek, ki se je v obliki primeril. „ luefentlidjcr — bistven pogrešek. „ ber gehörigen Slutmcrffamfeit — nedoslalek,
pomanjkanje potrebne pazljivosti. „ ber ©efcmncnljcit, SBefinnuug — nedoslalek, po
manjkanje zavednosti, zavesti. „ an SJetueifen — nedoslalek. pomanjkanje dokazov; dokazov manjka. „ ber Einttrilligung — nedoslalek. pomanjkanje privolila.
Mängel abfteUeit nedostatke odpravili.
„ gegen eine Siedjnung — očitki proti računu. „ erftattcu — podati očitke. „ ©rfaft povračilo vsled računske pomole. „ -fiiage — tožba z očitki. „ fernere daljni očitki.
Wnugrlijnft — pomanjkljiv, nedoslaten.
Wnngcll)nftc llutcrfdjrift pomanjkljiv podpis.
Langeln nedostajati, manjkali.
SNaiigelö Slunafjine — zavoljo odbitega prejema, ker se ni sprejelo. „ 9loifo — ker se ni naznanilo. „ ^ti^lung — zavoljo odbitega plačila, ker sini plačalo.
Wnmjc|tntioH0*(£ib -- razodetna prisega, mauifeslacij-ska prisega.
,,	--^roccfž — manifestacijski spor, razo-
detna pravda.
WnuipiUiitton ravnanje, opravljanje, manipulacija.
s^innipulntioii0'©eamte — manipulacijski uradnik.
28*
436
9)iauipulntion$*3)icujt manipulacijska služIm.
„	«OJebiir pristojbina za manipulaciji!.
„	"Oicfdjciftc manipulacijska opravila.
ff	»ftojlen stroški za manipulacijo.
„	i i orni manipulacijsko vodilo.
„	-pcrfonni mauipula' ijsko osebje.
Tinini mož.
ISttoaš on brnSHaitn bringeu prodali. oddali kaj. sJOInuiibnr — dorasel, goden za žonitev. flfnuubnrfcit doraslost, lela za ženitev. iJiiiinirrftrnfruiitalt kaznilnica za moške. Wnniivlcl|cii, SDidnncricfieii, Sfaimgftammtefien umi-
komu rodu pridržan fevd. sJ9inititeprrf0it, SJZannžbilb moški, mož. vJ!ttnuu3jtnutm crliidit moški rod zamre, izmre. 41cnuiKV,nd|t vojaška pokorščina. -\>imnifd)nft — mošlvo.
„ aom Selbiucbct lmb bcu gleidjgcitclltcn ISljnrgcu nbluiirtS — moštvo od narednika in enakih šarž navzdol. sJ)inuiifd)nfto43uc^ (S. 05.1 knjigamož, knjiga rudarjev.
„ "Staub slalež moštva, število mož. ^Hnittelbogcu ovojna, zavojna pola. "JMniiunlc priročna knjiga, manuale. AUauufiutur manufaklura.
„ «SIr&eitcr manulaklurski delavec. „ 'Jsnbuftric manufakturna ohrtuija „ '2Barc manufaklurno hlago. ■".'Jcniiufciipt rokopis. Mlinu proprin z lastno roko, svojeročno.
i, „ (ate 2ub|tautit)) — lastnoročni podpis. 9)tnypc mapa.
■ffliappcu Slbbrutf mapni odtisek.
„ ■Sirdjito — mapni arhiv, inapna zbirka. sJ!Hnrgiunl*©egcid)nung obkrajno oznamenilo, obrobni zaznamek.
137
Mlnrgiiinlicn — imstranske, nbkrajne, obrobne opomnje. flfnriiic pomorstvo. mornarica.
„ l£rg(iit,putgsbcjirf - pomorski dopolnilni okraj. „ 'licrjmt — pomorščak. „ Section pomorski odsek. i)Ji nrf mozeg. „ bo» ucrifliigcrlc predolžeui mozeg. „ (©elbmungci marka. „ (>5raf mejni grof. „ GJraifdjnft mejna grofija. „ golile mezgovim votlina. „ Sdicibe — meja.
h Sdjcibc lini Hcrgbaui meja dveh rudnikov. „ 3djcibcr — jamomerec. „ Stein — mejnik. h '{clle mezgovim stanicu. UKnrfc znamka, marka.
3m SJcrfdjleifsc bcfinblidic IVarfen znamke, kakerčne se prodajajo. rtflbrifSntarfc - fahriška znamka. A)nnbe(šmnrfc Irgovinska znamka. 3)inrfcu=9icgifter znamčni vpisnik.
h 2d;u(3 - obrana znamek. h 'SdpUjgcfeti — zakon v obrano obrtnih znamek. 3tfarficriuig ber (Mrcnjliitien — oznamenjanje mejnih črt.
»inrft liOfarftficrfi - trg. h iSJiejfe) — semenj, somenj. h Agent tržni opravnik. h Artifcl — tržna stvar, semanji predmet. i, Auffeljcr tržni nadzornik. h Hercdjtigtcr semnjevalec, trževaler. h 4)ube — semenjska prodajalnica. h iHcridjt — tržno poročilo. h linije — tržna blagajnica. h ISommijfnrint — tržno komisarstvo.
438
3Wurft»(Valjrer ttficraitt) - - sejmovnlec. scjmar, sejinnik, scinenjski trgovec. „ 'Kletten — trg. „ ©cDiir — tržninu. „ »©ctb — sejemnina. „ ©cmcinbe — tržna občina. „ >6(1 lic — semanja. sejemska prodajalnica. „ «Jpanbct — sejemska trgovina. „ -.^»Ütte — sejemska prodajalnica. „ -Üeute — semnjevalci, sejmarji. tržni ljudje. „ 'Crbnuug — tržni red. semanji red. „ --Crt — tržišče, semenjski kraj. semanji kraj. „	— trg.
„ »^olijct — tržna policija. „ "polijcilid) — tržnopolicijski. „ »Üßrei8, orbentiidjcr — redna tržna cena. „ ^reiSccrtificnt — potrdilo tržnih cen, cenovna
potrdilnica, „ 's$rei8tifte — zaznamek tržnih cen. „ «ijSriinanota, 'Strajja — tržni prvi zapisnik, tržna slraca.
„ 0)icri)t tržna pravica, pravica do sejmovanja. „ 'SRufcr — semanji, sejemski i/.klicevalec. „ »Sdjreicr — kričač, hahač. šarlatan. „ -Staub — sejemsko mesto, sejemski prostor,
tržni šotor. „ ^Stanbgclb — Šolorina. stojina. „ =2ng tržni dan. „ "SSJnrc — tržno blago, scmuuje blago. „ "SSedjfci — tržna menica, semanja menica. "■Hinrfnng (©rcuje) meja.
„ (©rcnjitciui — kamen mejnik. SNnrfdj — hod. pol. pohod.
„ «ffifiig — sposoben za pot, za hojo. ,, «SRoute odkazan pol. polovnica. „ Oluuitc gebuubeuc - prisilna polovnica.
•9
SDiarfifaflioiitenfnrtc - polna karta. „ »©totion — pohodna postaja. „ »3uIogc — pohodna doklada. doplača. URnrfdiicrcn — iti, hoditi, stopati.
„ ircifcu) — potovati. 2Jn|d)i»c — stroj. i)Jfaid|iucu=®au — slrojedelstvo. „ «Setrieb — obrat s stroji. „ iviifirer — slrojevodnik. „	— strojnica
SOinp — mera.
sJi«dj ffliaf? — po. „ ©inficit — merska enota. 9)injtg<tbc — razmerje, primera, mera.
iiadj S0lafign6e — po, po meri, po razmerji, po merilu.
Šiadj SMaiigabc bc3 ©cbarfcž — kakor je potrebno. popotrebi.
sJiadj ¡¡Dtajigabe brr SBeftintmungen — po določilih.
sJiad) SDinKgafce bc« ©trafgcfc|}c§ — po kazenskem zakonu.
9fadj "JJinfjgaiic bcr llmftanbc - - kakor okol-nosti uaueso, zahtevajo: po okolnoslih. 9)fnf?gclicnb — inerodajen, vpliven. „ fein — veljali.
„ fut bic ilberjeugnng — inerodajen za uverjenost, prepričanost, giir bie rid}tcrlid)e83cnrtf)cilung mafjgcbcitbc tijatfadjlidic Siev^čiftniffe — sodniški presoji merodajne dejanske razmere. Stfaftlofigfcit — brezmernost. nezmernost. Sfnjmafjmc, SDlajjregci — pravilo, vodilo.
„ (SBorfcfjrtutgi — naredba. odredba.
Unter hjcidicn iUiaijuaijmcn — pod katerimi okolnostimi.
440
3W«j}»£rbnung — red za mere. merski red. „ uitb ©eroidjtSorbnuug — merski in utežni red.
red za mere in uteži. „ -SRcgeln bcn ©efefcett cutfpredjcnbe — zakonom
primerne naredbe. „ -3icgeiit ergreifcn, treffcn — naredbi: dati. nan-deb se poprijeti, vkreniti naredbi-. Tic notfjigen SDtafircgcin treffcn — vkreniti po trebno. „ -Štab — mera. merilo.
9iad) bcmfclbcu 9)?afjftabc — po istem merilu. Scrjiingtcr SHiaftftab — zmanjšana mera. „ -?3c)cu, Crbmutg im SJČafiiucfeu — n-d v nn-rstvu. iJinficngcbiir — davščina ud mere. meroviua. inerščina. UJinffa, 9)iaffc — masa. sklada. „ (Stoff) — I vari na. „ (SOicngc) -- množina. „ -®ertreter — zastopnik sklade, mase. „ »iBcvtualtcr — upravnik mase. SDinfjc, ©etoitfitc unb ©rojjen — mere. teže in količini*. vJ9inffcunni|(iufiuig — skupljanje ljudi, množica. %J9i(i{jigcu fid) — ukrotili se. pomirili se. brzdati se. „ bie©eridjtšfojten,bcnSdjabcn — znižati soilne stroške, znižati škodo. sJ!Hiij}tgmig ber ftoften — znižba stroškov, zmanjšava
stroškov. vJ!)inftbnrtu — maslnica. danka. SOinftftnlluug — hb-v pitovujak. lUintrrial — gradivo, malerijal.
„ -^orvntf) — zaloga materijala. „ -SBnrc — materijalno blago. „ -SBarcnijonbiung — trgovina z malerijalnim blagom.
„ -fficvt — inalerijaliia vrednost. 'JKntcrtnlicn-Sicdjiiung — račun priprav. UMntcricIl — stvaren, telesen, malerijalen.
441
JJJntcricllco ilicdjt — materijalnn pravo. iBintrii — knjiga matica, matrika. Shtrifcit-SCiigcicgcnljeitcit — matične stvari. „ 'Siusjtig — matični izpisek. „ *33ericf)tiguitg — popravek malice. „ »giifjrcr — pisec matic, voditelj matice. „ -3iii)ruiig — pisanje matic. „ 'Saje — taksa za vpis v matico. SRatrijc — babica, malica.
„ (SDiobell) - kalup. SDintrdfc — mornar.
9)intiiritnto»$rfifung — zrelostna preskušnja.
„ '^eugnid — zrelostno spričevalo. Siniicr — zid.
Sicnftbnvfcit ber Sciiufouitg ciner frembeii SKnner — služnost rabiti tuj zid. „ "Slnfdjiag — pribijanje na zid. na zid pribil razglas.
„ 'Satif — pozidnica, blazina. „ Feft — vzidan. „ 'Starte — debelost zida. Sinulforb — nagobčnik.
®inul= unb Siaucn]eud)c — bolezen na gobcu in parkljih. -Dimu — mitnica.
9Bniit*9liigefegeitf)citcn — milniške stvari. ,i 'Scfreiung — oprostilo oil niilnine. „ 'Scftiminungeit — mitniška določila. „ 'Scjugisrcdrt — pravica pobirali milnino. i, -®iiif)cbung3jMc — milnica. „ 'Sinnciimer — mitničar. „ "Grmafeigung — znižba, zniževanje niilnine. ,i 'Grtrfigniž — miloiSki dohodek. „ 'grcifjeit — prostost od mitnine. r, OJcbitr, »©rib — mitnina. ,, '©ebiir cinljcbcn — pobirati mitnino. i, ©cfdlie — inilninski dohodki.
44-2
sJI)iniit=©citljoft — mitniško opravilo. „ '.^auS — mitniškn hiša, mitnica. „ «Siil)n6cr — mitniški imetnik. „ Siitic — inilniška črta. „ »Ort — mitniški kraj. „ »SJindjt — zakup milnim1. „ llicdjt — pravica pobirati mitninn. „ •Stfjraufcn — inilniška zavora. „ «Station — milnica. „ 'Dorif — inilniška talila. „ -Hmge^ung — ognili se inilnini. „ »Skrfiirjung — prikrajSba iiiilnine. „ =S?prfei)riftcn -- mitniški predpisi. sJUinjriiiinI=9(itcr — starost do .... največ. „ "Setrng — znesek do .... največ.
53i3 juhi SUliijiinciIOctragc uon — ne ver- kol. „ "Sauer — doba do .... največ. 9)i(ijriiuc -- vodilo, načelo, pravilo. sJ!)irrtj(iitijd) — mehaničen. sJ9{rbnillc — svetinja, medalja. SMcbicniitcitt -- lek. zdravilo. vJ!)iebichi (\ici(fnnbc) — zdravilstvo, medicina. 39ircrc«i=.\>i5i)c — nadmorska višina.
„ "2picgri — morska gladina. sJJirrrfnliuritl)nu* — morska solina.
— morsko solišče. 9)icl|U§anbci — trgovina z moko.
„ ^robuete — močnali izdelki. IJHcIjligcr ©toff — močnata snov. sJ)icl|r - več. „ bictcu — več ponuditi, ponujati. „ =2(rbcit — kar je več dela. „ -SluflDnnb — kar je več stroškov, veči stroški. JBcrgiitung bež SUteiiraufmanbeS — povračilu večih stroškov. „ "Scbctrf — veča polreba. kolikor se več potrebuje.
•t 13
9Rcl|r*iHetrag — presežek, prebitek. „ "(Srforberuiž — veča potrebščina. „ fndi — mnogoter, uinogoternat. „ -fnrijc SSeriomtbfrfjnft — večstransko sorodstvo. Ufcf|r(|cit — večina, veče število.
„ ber @timmen — večina glasov. iJlcl|rl|eitšbciri|iufo — sklep večine;. 2)tcl)rti)iitigc(£onciirrcnj itraf&arer.soanbiuugen — realna.
dejanska konkurenca kaznivih dejanj. TOcl)riucrt — veča vrednost. sJI)irirrl|af, SJlcierei — pristava. 3Hcilcugclb — miljarina. SRcilcujanlc, SOieiienjeiger — miljnik, miljak. fllciurib — kriva prisega.
Steincibdcrimtcrung — opomin na nasledke krive prisege.
^icincibig — krivoprisežen. iDicincibigcr — krivoprisežnik. SJciucu — menili, misliti, soditi. SJlciniuig — mnenje.
„ nbgcbcn — mnenje izustiti, oddati svoje mnenje.
Son jcincr SDtcinung nbgcbcn — odstopiti od svojega mnenja, premisliti si (se). "Sie SKcimmgcn finb gctfjcilt — mnenja (misli) si niso enaka.
3)ie SOleinungen finb gleiri) gctljciit — mnenja so enakomerno razdvojena. 9Kcin«nge»9iu6cruitg — izjava mnenja.
n -9?crjd)iebcnf)cit — različno mnenje, različnost mnenja, različne misli. Sei fidj crgcbcnbcr SOZeinung§berid)iebcJif|ctt — ako se pokaže raznost glasov, kadar se pokažejo razne misli. SJtciftbcgiinftiget — največ« ugodnost uživajoč, najbolj pogodovan.
iU
s))ici|tbrgiinftt(|unft — največa ugodnost. Stfcijtbirtrubcr — največ ponujaj iei. kilur največ ponuja. UJiciftbut — največa ponudba.
„ -3?ertf|eiiung — razdelitev izkupila. ijicift.nciuidlt — liajvečinska leža. teža ilo .... največ. sJOirijtcut()cilŠ — večidel, večinoma. 9){fi|tcr — mojster. sJD{ciftcrl)nft — mojslerski.
UJfciftcrfrniifcncoffc — bolniška blagajnica za mojstre
(gospodarje). il)iciftcr|d|nft — inojsterstvo.
lUcliicu — zglasili, oglasiti, naznanili, objavili, prizna-
niti, prijavili. U)iribc=©ttdj — zglasilna knjiga, knjiga zglasilniea. „ "©orfdirift — predpis o zglašanju. „ 'fficjcn — zglašanje. sJ9iclbuug — zglasilo. zglasilev. naznanilo.
„ mcidjcn — napovedali, zglasili. oglasili. sJI)iclS)iin()j>'©0C}CU — zglasilna pola, napovedmi pola. „ -93ild) — zglasilna knjiga, knjiga zglasilniea, knjiga napovedi. 9)icUv,cttcl — zglasilniea. zglašalui lisi, napovedniea. SJicIinnitiuit — izboljšava, poboljšava, poprava. iJirliorntiuu^gonb — izboljševalni zaklad.
„ '¡SEoftcit — izboljševalni stroški, lliciibicnntciifluftcr — samoslan prosjaškili menihov. sJt)imgc — množina.
vJHrngr (Ounntitfit) — količina, kolikosl. množina. ^JOtcngcn — mešali.
„ fid) in ctiua» — vtikali se v kaj. „ 'llntcrfd;icbc, ftraffrric — kazni proste razlike v množini, fflicnfd) - človek.
sJ0Jcnfd|cn=9[itcr — človeška starost. „ 'greunb — človekoljub.
i l~J
3)Jcnidjcn«©ebcnfcn, feit — "d pamtiveka; odkar ljudje pomnijo, pametijo. „ '.iianbci — trgovanje z ljudmi. „ SDtcnge — množica, truma ljudi. „ =9icniD — ljudoropstvo. H)ffrtniitil»©erid]t — trgovinsko sodišče. 3)icritorifd)r Gittfdicibmig — razsodba v glavni stvari.
v bistveni stvari, v stvari sami. ilirrfcii iaffett — vedeti dati. dati spoznati, na znanje dali.
Dicrfmnl znamenje, znak. priznak.
„ gcfcjjlidjcž zakoniti znak. »icfic (¡Sciiirmarft) — semenj, somenj. „ (missa) maša. „ iefen maševati. Strf^Sfttjtalt — merski zavod. „ 'ilppnrat merski aparal. merilna priprava. „ '3nftrumcnt mersko orodje. „ *Ai fttf merski lanec. n 'Siciillijitcn merske potrebščine. n 'Sifrf) merska miza. i, "93cd)fcl — tržna menica, semanja menica. n »SSerfjjeug mersko orodje. ®icjifn=5"itbntioii8lntd) mašna uslanovniea. i, '$erfott)icrunge6udj — mašna odslužnica. n Stiftung mašna ustanova. a -Stipmbium mašnina. n ltlib 2Bfigcit — merjenje ¡11 vaganje. ®icficr=Spiljc — nožev rt. n -Sdjlcifer brusač. brusar. a -Stid) zbodljaj z nožem. n -Stid) gcHinubem bcricjjcii — z nožem koga zbosli. ®icfoiicr cerkovnik. Mictnll kovina. a '^arrc - kovinska šibika. kovinska palica.
•146
sJ!RctnlI*Sar6c — kovinska barva.
„ fiitirenbcž iBcrgtoerf — kovinski rudnik. „ »OJeib, -SJlunje — kovani denar, kovani novec. „ -Sd)n$ — kovinski zaklad. „ «Sdimetjcrci kovinska lopilnica. „ -SBSljrung — kovani denar, kovinska vrednota. „ *3Bert bcr SKiinjc — kovinska vrednost denarja. SJictcr meter.
„ '©iajj — meterska mera. 9)trti)obc — metoda, način, pot. SDicljc vlačuga. iMfcttcn — vagan. %J!)icitd|rltiturb — zavratni umor. sJDfcitd)lcrijd) - zavraten. SJfrntcrci — upor, metež. WIcntcrcr — upornik. UMictc najem.
«iict » 2[ufioinng'j'lfntfd)abiguug -odškodnina za razdor najina. „ 'Saucr — najemni čas. „ unb 'Jiušjieiiorbnung — najemni in selilni red. „ "@cib — najemnina. „ -Soijn — mezda. „ =2Jinnn — najemnik. „ »Drbtiuitg — najemni red. „ »Sdjiflilig — najemnina. „ «Stud — v najem vzeta stvar, najeta stvar. „ »^crtrng — najemna pogodba. „ «gcit — najemna doba. „ »SinS — najemnina. „ "SiH^^fioflC — naklada na najemnino. „ -SinžertrngniS — dohodek najemnine. „ »3inžgulbcu — najemninski goldinar. „ «SinSumiogc — najemninska naklada, dieten — najeli, v najem vzeti. SKictcr — najemnik.
447
fliilSc Stiftuug niilodarna ustanova, zadušbina.
„ Btrafc milostna kazen. iJtilScrn olajšali, polajSati. UDiilbmiS olajšilen.
iJiilbmibcr Umftanb — olajšujoča, olajšilua okolnost. fliilScrnng olajšava, polajšava, olajšilo, polajšilo.
„ ber ©trafc — olajšilo, polajšilo kazni. SUlitocnuig^SRecijt — pravica polajšila, pravica olajšila. „ Umftanb olajšujoča okolnost.
2)iilbtl)ritigfcit	milodarnost. dobrotljivost, dobrodelnost
3)filitnr=2l(nbcmic	— vojaška akademija. „ -Sirar vojaški erar.
„ • 2(rjt — vojaški zdravnik. „ "Slffiftcnj — vojaška pomoč, asistenca. „ -Scamtc — vojaški uradnik. n 'Scfreiung — oprostitev od vojaščine. „ '©cfjDrbc — vojaško oblastvo.-„ '®cqunrticrnng vojaško nastanjevanje. „ »fflilbnngSanftalt — vojaško izobražcvališče. „ 'GnvcIImriftcr vojaški kapelnik. „ -Gfjnraftcr — vojaški čin. „ »Eominonbo — vojaško poveljstvo. „ -ajienft — vojaška služba. „ -®icnftlciftung actitoc— dejanska vojaška služba. „ -btcttftltdj — vojaškoslužaben. „ »35urdjjug§gebur vojaška prehodnina. „ -CSljvcnjcirfjcn vojaško častno znamenje. „ ■SiiiqnnrHcrnngš'SSorfd;rift predpis za vojaško
nastanjevanje. i, '(Erjiefiiuigšnuftait vojaško odgojevališce. tt "Gšcortc — vojaško spremstvo. i, »Sjecution — vojaška eksekucija. „ • (Sjccutioiišmanu jdjaft moštvo za vojaško
eksekucijo. t, • ©cffingniš vojaška jetnišnica.
448
S9filitiir=®crid)t ■ vojaško sodišče.
„ ®cvitfitšf)of o6crftcr - najviši: vojaško sodišče. „ -(tteridjtšbarfcit vojaško sodstvo, vojaška
.sodna oblast. „ »©cfejj — vojaški zakon. ,, '.'peiratžcaution varščina pri vojaških h-
nitvah. vojaška ženitna varščina. „ 3uri»biction vojaška sodna oblast. „ jUiarfdjroutcufartc vojaška potna karta. „ »Dbcrgeridjt ■ vojaško više sodišče. „ '"¡liafS — vojaška prohodnica. „ $|Scn[ion — vojaška pcnzija. „ ^crfon — vojaška oseba, vojak. „ pflidjtig vojaščini zavezan. „ - ^oiijeilDodjc vojaška policijska straža. „ -Oiiarticrclafic — vojaški najemninski razred. „ 3icd)nniigšfii()rcr vojaški računovoduik. „ 'Spitai — vojaška bolnišnica. „ *©tationS Eommcmbo — vojaško postajno poveljstvo.
„ ftcUungšpflidjtig nabora zavezan. „ ©tiftung — vojaška ustanova. „ Soje — vojaška taksa, vojarina. „ 'Sajcfonb — zaklad vojaške takse, vojarinski zaklad.
„ ¡Jcrritorialbrjirf — vojaški leritorijalni okraj. „ • Scftameut vojaška oporoka. „ Sranšport — vojaški transport, vojaška pre-vožnja.
„ iibiiitg — vojaška vaja. „ -llnterffiitftc vojaška stanišča. „ »Urlaubcr — vojaški dopustnik. „ "Scrbanb — vojaška zveza. „ «¡¡Bcr&redjen — vojaško hudodelstvo. „ •SicrbtenjMrcuj — vojaški zaslužni križec. ,, - Scrge^en — vojaški pregrešek.
449
TOilhfir^crpffcflšfocrnntc vojaški oskrbovalni uradnik. „ Serforgung — vojaška preskrba. „ Scriorgungggebiir — vojaška preskrbnina „ Vcriunltimg — vojaška uprava. „ Soriponn — vojaška priprega. „ »Ifitadje — vojaška straža. a 3Sod|Corp§ — vojaško stružno krdelo. „ SBefctt — vojaščina, vojaštvo. „ -3in^tarif — vojaška najemninska tarifa. iJiilitdrifd) — vojaški, vojniški.
SRiiitdrifd) organijiert — vojaški osnovan. iDiiiitdrifdje Sfbfuuft — vojaške rodbine, llilitiil staibilis — stalna vojska. Militiil vaga — nestalna vojska. — slezena. vranica. „ «Srnnb — vranični prisad, črmnicn, volčič. Wiiibcrbcc(nrntiou — manj napovedati, premajhna napoved. manjša napoved. Wiiibcr(|rit — manjšina. Wiubcrjiii)rig — nedoleten. i.'iiiiiicrjfil)rigcr — nedoletnik. fliinbcrjnl|rigfcit — nedoletnost. fliuibcrtnngtirf) — manj dober, manj sposoben. Sttinbrritng — znižba. zmanjšava.
„ bcr Strnfe — znižba, zmanjšava kazni. S)iiiibcnnigs>«Singc — tožba na znižbo kupnine. 3)fiiibcft»9(ii§nia6 — najmanjša izmera.
„ ^Srforbcrniž — najmanjša potrebščina. „ »Sciftuiig — najmanjša storitev, dajatev. Mineral — rudnina.
Vorbcljnltcitc iUluiernticu — pridržane rudnine. „ »©flb — rudninska kopel. ,t »Či — rudninsko olje. „ =Oil)iiubci — trgovina z rudninskim oljem. „ -Oirnffinievung — čiščenje rudninskega olja. „ «SSaffer — rudninska voda, slatina.
23
ton
Minimal — minimalno, najmanjše, najmanjšinsko. ,, Gonili-:- - najmanjši census, najmanjša cenitev.
„ Giiifoinmcn — najmanjši dohodki. „ 'Grforbenri» — najmanjša potrebščina. „ »©cfchtoinbigfcit — minimalna brzina. „	— minimalni posta vek.
„	najniže število.
sJ!Niiiimiitli — najinanje, najmanjši del. Winiftcr — minister.
„ bor nuShJflrtigcn Slngcicgeuijcitcu — minister
vnanjib stvari. „ fur offcutfidjc SIrbeiten unb Gomiituiticatiuiieii
— minister za javna dela in občila. „ bc§ Sltnercn — minister za notranje stvari. „ "©rafibcut — ministerski predsednik, predsednik ministerstva. „ »9iat[) — ministerski svet. „ SRnti)žbcfdjlixf^ — sklep ministerskega sVeta. „ '©crantroortiidjfeit — ministerska odgovornost. UJiiiiiftcrinhGommijfiou — ministerska komisija. „ Grinfš — ministerski ukaz. „ -^nftang — ministerska stopinja. „ ©ororbituini — ministerski ukaz. sJ9iiuiftcrirU — ministerski, ministerstven. iViiniftcriiim — ministerstvo.
„ fiir Guituž unb Untorridit — ministerstvo
za bogočaslje in uk. „ bcS Sniicreit — ministerstvo za notranje stvari.
„ far iimtbcStiertljcibigmtg — ministerstvo za deželno bran. 3)iiiiPrcnit — neiloletcn, maloleten. Wimicnbolicitntiuu — manjševalna dražba. vJD(ifd)ri)c — mešani zakon. sJI)iifd)cn — mešati.
451
Miiriinun, idjcibiid)c — škodljiva mešanica, zmes. fliiiond)tiiufl — preziranje, zaničevanje, iliiiobilligcu — nc odobriti, grajati. Wifebi(ligung — grajanje, graja. iDiiifbrnud) — zloraba, zla raba.
„ ber Stmtggcroalt — zloraba uradne oblasti. JScrieitung 311111 SDZifSbraudjc ber Simtšgcronlt — zapcljava v zlorabo uradne oblasti. Wii$brniid)rit -- zlorabiti.
„ geidjtcdjtlidj — spolno zlorabiti, ffliiiscrrbit — slab glas, slabo iine.
Semnnbcit in SDiifScrrbit bringen — ob dobro iine pripraviti koga. jDiiiobriitcn — krivo razlagati, narobe razumeti, v hudo zaviti.
Wif*gcbnrt — spaček, spaka, nakaza.
^iifogcftnltrt — spačen,. pok večen, nakazen.
iiiifogliirfcii — izpodlcteti.
NJJiiiol|iinbcln — grdo ravnati.
^iifclinnblttng — hudo ravnanje, grdo ravnanje.
xJDiii*jnl|r — slaba letina.
iliiiotingcn — izpodlcteti, ne po godu iziti.
„ rinež ©cbrnucš — pokvara varko. ®iiourrl|nltiiio — nerazmernost. fliiioucritiiiibiiio — napačen razum, kriva razlaga,
pomota. iJiiffctljnt — zločinslvo. sJDiiffctl)iitcr — zločinec.
sJ9iif|ioii lOJcfanbidjnft) — poslaništvo, poslanstvo.
Mifelid) — nepovoljen, nevgoden.
S)iitnngrflagtcr — soobtoženec.
®iitnrbcitcr — sodelavec.
iUitnnffidjt ~ sonadzorstvo.
iJiitbriiiitieu — sovživati, porabljati s kom vred.
iJiitbciiiiiinng — soporaba, sovživanje.
DJiitbcrcd|tigtcr — sovpravičenec.
29*
-t o 2
sJJiitbcfd|iil5intcr — soobdolženec. Witbc)ili — soposest. s))iitbcjtl?cr — soposestnik. iKitbciucfluiifl — sogibanje. iJiitbciucrbcr — soprosilec. iDiitbriiiflcn — s seboj prinesli. sJIHitbiir(|c — soporok. iJiitbiirgcr leiner Stnbt) — someščan.
„ (bcš StnntcSi — sodržavljan. s))iitciflcutl)niu — solastnina. 3)iitii(|cutl)untcr — solastnik. 3)iitriiinnbcr — skup, vkupe, drug z drugim. sJ)iitcrbc — sodedič. sJ0iitfcrtigcu — sopodpisali. sJ5iitfi>ibcr — sonajdec, sonajditelj. iJcitgcfnngcitcr — sojetnik. SDiitflcflnntcr — sotoženec. sJ9iit(|riiajjc — sodeležnik. «iitflift — dota. %JtHit(|l(iubificr — soupnik. sJ9iitgiicb — ud, član. družabnik.
„ bciflcorbitctcš — privrščen ud. „ itimmbcrcdjtigteš — ud z glasovalno pravico. „ brž ©criditštjofcš — ud sodnega dvora, zbornega sodišča. „ ciitcr (iiefcHidjrtft — družabnik. vJ9iitl)ajtuu!) — soodgovornost, odgovornost s kom vred. NJDiitl|rijcr — pomočnik. sJ9iitl)crrfd)cr — sovladar. ^¡itflriflcr — sotožnik. Diitlcib — usmiljenje. !)tfitDjjcrcut — soponudnik. 9Kitrcflcnt — sovladar. Witjd)ulb — sokrivda. 9Hitjd)ulbi<i — sokriv. sJDiitjd)ulDigcr — sokrivec.
•53
SJiitfdjulbucr — sodolžnik. SDiitlpcrrc — snzuklep, drugi ključ. SRttfHmmcttber — soglasovalec. «iittc — sreda.
i!lu3 ifjrcr SDiittc — izmed sebe. OJiittd — sredstvo, pomoček. pripomoček. „ unb SBcrfjeuge — sredstva in orodja, ©clbmittcl — denarna sredstva. Sanbcšmittci — dohodki dežele, ©cfc&lidjc SDiittcl — zakoniti pomočki. „ nufbvingeu — sredstva pripraviti. SHittrtbnr — posredno, posredi ima. fliittddnjfc — srednji razred, srednja vrsta. SKittcUjnnb — dlan.
Wittrilod — uliožcn, siromašen, reven, neimovit.
Wittdli)figfrit — ubožnost. sirornašnost. neimovitosl.
i)i i 11 d t o j i g f c i t o 5 c 11 g it i o — spričevalo o ubožnosti.
ffliittdiuafsig — srednji, srednje mere.
fliittclprcis — srednja cena.
fliittclviutft — središče.
9)iittrl|rf)ulc — srednja šola.
®fittdftnnb — srednji slan.
^ttittrispcrfou — srednik, posrednik, posredovalec.
Sttittclft — z. po. skozi.
„ UrFunbc — z listino. 3)iittl|ntcr — sostorilec. sJ9iitH)(itcrfd)nft — sostorilstvo.
3)fitt()cilcn jcmniibcit ctloaS — razodcti. sporočili, sporočati. priobčiti, priznaniti komu kaj. i, ciner 93cI)orbc — priznaniti oblastvu. „ gegdifeitig — vzajemno si priobčiti. „ ciite Slbfdjrift — podati prepis. „ 2lctcn — poslati, priobčili, izročiti spise. 9Hittf)riluitg — poročilo, priobčilo, priznanilo.
rt (3uidtbimg) — priobčevanje. dopoSiljanje. innd)dt — naznaniti, priznaniti. priobčiti.
464
UOČittlcrmnt — posredovanje, posredništvo. sJ!)iitt(rruicilc — med tem, v tem času. 9ttittlrrh>ciltg — začasen, medčasen. iJiittrift — skupna plavba. soplavba. sJDiitiibcritnl)mc — skupna prevzetba. fliitniitrivjcirimctcr — sopodpisnik; podpisati vkupe s kom.
sJ0iituorniuub - sovaruli. SJiitUicibc — skupna paša. sJI)Utniirfcn — sodelovati, pripomoči. ■jOiitiuirfuug — sodelovanje, pripomoč.
llntcr S)iith)irfuug — s sodelovanjem. „ bcrfagcn — odreči pripomoč. 9)iubrl — pohištvo. „ Slbnujjungžcntiifiabtguitg — odškodnina za obrabo pohištva. „ »9(ufbciuaf|nmg — shramba pohištva. „ «®nt)d;abigung — odškodnina za pohištvo. „ -Siti» — poliištvenina. SJinbil -- premičen, premakljiv. sJl)iobilnr=(SECCUtton — izvršilo, eksekucija na premičnini-. „ • geiibictung — dražba premičnin. „ «^fiiiibmtg — rubežen premičnin. „ '©dja^iiiig — cenitev premičnin. „ '©cruiijgen — premična, premakljiva imovina. 9Jiubilic — premičnina, premakljiva stvar. sJ9iobilifimtng — mobilizacija. 9HobUiiicruitg#*33cfc(ji — mobilizacijsko povelje. „ gnil — slučaj mobilizacije. „ -Sag — mobilizacijski dan, sklicevalni dan.
SDIublicrtcd ©cbiiubc — poslopje s pohištvom, ^tfobalitrit — način, ravnanje, pogoj, uvot. 9)1 ob ril — vzorec, obrazec, kalup. 9ttobiftc<itioit, SJtobifictcrung — prenaredba, izpre-memba, prememba, predrugačba.
455
ffliobifictcrcii — prenareiliti. izpicmenili. premenili.
predrugačiti. 9Kobu$ i?luflnge) — naročilo. HlKiigcii moči.
Eš mng feilt — naj bodo. recimo da. (£v möge — naj. Wiiglid) — mogoč, možen.
SDiit möglidjftcr 33cfd)Ieiiitigmig — brž ko mogoče. kakor bilro mogoče, brž ko brž. SRit möglidjftcr ©emiuigfcit — najnatančneje. kar se da natančno. sJ9ii)glid)fcit — mogočnost, možnost.
„ ber Sciftuiig — mogočnost storilve. izpolnitve.
Slad) ÜDiöglidjfeit — kar je mogoče, po mogočnosti. sJ!)iul)ufppf — tnakovka. makovi ca. Wulfen — sirotka. UKolu — nasip. mulo. SNumcut — hip, trenolek. „ (Seitpimtl) — doba. „ («ßunft) - točka.
(is fittb gcitfigcnbc SRomente fjcrnorgefommeit — dovolj okolnosti je prišlo na dan. iliuunrd) — vladar, monarh. Sionnrdjtc — vladarstvo, monarhija. sJ)(Dttnrd)ifd) - monarhičen. Wdunt — mesec.
9)ioiints=9U)fd)iiifž — mesečni sklep. „ 33cridjt — mesečno poročilo. „ ®clb — mesečna plača. „ -9intc — mesečni obrok, mesečno odplačilo. „ Schrift — mesečnik.
„ 3immer — soba na mesec, nameščena soba. „	— mesečne obresti.
Diatintlueife — na mesec, vsak mesec.
156
sDii)iibbIiitbl|cit (bet iPfcrbcn) — mesečna slepota. Wunitur=^erfai)ren — popravljalno, moniturno postopanje.
^ianognniic — monogamija, enoženslvo. sJ9iouopul — samotrštvo, samoprodaja, monopol. sJ!)iouoyoltcu — samolržne reči. i)ioiiDVolc"Crbimmj — samolržni red.
„ >?Kcd)t — samotrina pravica. sJDioittnit=iiegirf — rudarski okraj. „ -Tieitft — rudarska služlia. „ »2i?crf — rudnik. „ «SSHifenfdjaft — rudarsko znanstvo. Wuutiir — vojaška obleka, montura. iUoorgrunb — močvirje, barje. UDiorn —- zamuda. vJ!)iural — nravoslovje. morala. sJJfornlifd) — nraven, moralen. sJ9iornlijd)c ^crfou — moralna oseba, juristična oseba,
skupščina. sJDiurnlitrit — nravnost. ^Jornftcitltur — obdelovanje močvirja, barja. sJ0fornftcntfitmpfnitfl — osuševanje močvirja. sJlMorntori»iu — odlog tožeb, moratorij. Worb — umor. „ beftellter — naročeni umor. „ flemeiuer — prosti umor. Sinbešiiiorb — detomor. SDicudjeimorb — zavratni umor. iHniibniovb — razbojni umor. sJJibrbcr — morilec. WurSflcfcllc — deležnik umora. kJI)iori{ciijtnbc — jutrnja. sJQiortificntion (Sranb) — smetljičavost. DJortnnriiiiu — mrlvaščina, mortuarij. sJ!)fuft|tcucr — davek od mošla. iVotiu — razlog, nagib, motiv.
to7
9)fotiuicrcn otmnš — z razlogi podpreti kaj. razlogi-
navesti za kaj. olirazložiti. SOiotiuicrnug — obrazložim, navedba razlogov. SDiator — gibalo, motor, gonilo. 3)iiil)c, 2Riif)eloa(tung — trud. napor, prizadevanje. 9)iiil|CUoU — trudapoln. SDiiitjlc — mlin.
9)iiil)l»9lntuc)cn — mlinsko posestvo. „ ffiercdjtigfeit — pravica mleti, mlinarska pravica. „ ^iinufcrgeib — mlinska kolesnina. „ -iHcalitcit — mlinsko posestvo. „ sJicdjt — pravica do mlinarstva, mlinarska pravica.
„ '\3urid)tcr — mlinski pi-irednik. ffliulimc — teta. fflfiillcr — mlinar, ffliuub — usta.
„ §6i)ic — ustna duplina. 9)iiiubrl — varovanec, varovanka.
„ ©lit — varovanska imovina; varovaneeva. varo-vančina imovina. Stfiiubig — dorasel. 9J{iiubigfcit — doraslost.
Sor (Snvidimig ber SKiinbigfcit — preden dorase.
3)htubirrctt — na čisto prepisati, prepisavati. Diiinblirf) — usten.
„ gefMtcš ilnjudjcn — ustna prošnja. SJiiinbiidje Grifdruug — ustno izrecilo. SDiiiiibiidjc« Strcitoerfniiren — ustna pravda. 9Ruubiidje3 Sierfitfireu — ustno postopanje Wiiublid)fcit — ustnost. ®iiiubuug ciiicš gfuffcei — ustje reke. Sttuuitiou — strelivo, muuicija. 3)?iiuitiomj»©cicitjd)ciii — spremnica za nmnicijo. za strelivo.
ir.s
Bitnje — denar. kovani denar, novec.
Gtnjctš fiir bitre SDIiinjc neljntcn — imeti kaj za resnično.
„ cinbcrufcnt, cingegogrnc — razveljavljen denar,
preklican denar. „ ntigcmciu gnngbcirc — obče veljaven denar. „ im tlmlaufe gaitgbnrc — veljaven denar. „ fiingcnbi' — kovan denar. „ ficiuc — drobiž.
Gournntmunjc — kurantni denar. „ Ijčiltige — poln denar.
.finnbclsmuuje — trgovinski denar. Sdjcibcmunje — drobiž. „ Dcrrnfene — ilenar, ki je na slabem glasu;
razvpit denar. „ fdjlngcn — denar kovati. 3Hitng*8Iint — kovnica. „ Šlnbcriing — predrugačba denarja. „ »SibcrS, »9iebcr§ — lična plat. hrbet kovanega denarja.
„ Eartel — pogodba o kovanju denarjev. „ *iinlfdjcr — ponnrejalec kovanega denarja. „ gitfj — novčno merilo. „ -©eprnge — novčni kov. „ ©ejej} — zakon o kovanju denarjev. „ -©cttlidjt — teža kovanega denarja. „ ■ Siftc — novčni listek. „ Sdjcin — denarni listek. „ »Sorte — vrsta kovanega denarja. „ 'Stlftcm — denarna sistema. „ «©crfnijdjitng — popačba kovanega denarja. „ 'Seri 11]t — novčna izguba. „ '©ertonltung — novčna uprava. „ 'S^d^rung — novčna vrednota. „ -®cfcit — denarstvo. Wiiu;,cii — denarje kovati.
-tofl
iRfinjer — novcekovec. SUiiifitliccu:, godčevsko dopustilo. 9Rujifnlicu — muzikaliju.
„ »^mnblung — prodajalnica muzikalij. SRttfifant godec, muzikant. 3Rufif«@cfeUfd)Qft - glasbena družba.
„ iieljrcr učitelj glasbe. 9)htefcl — mišica.
„ 'Sljftcnt mišičje. Stajtcr (ftormufar) — obrazec. „ (einev SSkrci — vzorec. „ (CSj;cmpcli zgled, vzgled. „ gcluerblidjc - obitniški vzorci. „ ■ ivfafdjc vzorna steklenica. „ ©ruub vzorno zemljišče, vzgledno zemljišče. „ Sdnm — obrana vzorcev. „ -Statut—vzorno ustanovilo. „ SSirtjdjaft — vzorno, vzgledno gospodarstvo. SDJitftcruug — pregled.
Mutatis mutantlis s primernimi, s potrebnimi iz-
premembami. 9)iutI)iunjicH — sumiti, meniti, soditi, misliti si. s))iutl|maj<ltd) dozdeven.
„ aual)v)d)einiid)) — verojeten. „ adv. najbrže, kakor je podoba, kakor se dozdeva.
sJ9iutf)h)iUi nagajivost, neporeduost. razposajenost. 9)iut()tuiUig nagajiv, neporoden, razposajen. WutlpuiUrns>ftrnfc kazen za nagajivost. SMutijtotUigc 93cfdjtt>crbefiiljrung nagajivo pritoževanje.
„ ©intoenbung — nagajiv vgovor. Slhittcr — mati.
sJ)iiittcrlid)c SSormiinberin mati varbinja. S5iuttcr«ipcfc — matičine droži. „ -§cfcrtgcf(ifi posoda za matičine droži.
lliO
iMiittcr^efimfiifjljdjiff — hladilnica za matičine droži. „ «Siirdje — cerkev mati. „ »Sprndjc — materni jezik. „ »Stutc — kohila z žrebetom. Mutuuiu — posojilo.
sJ!)hljtijd)c (Srbšcinfefeung — mistično, skrivnostno imenovanje za dediča.
N.
9inbcl=i8nid} — kila v popku, popkova kila. „ Sdiituv — popkovina. „ •Sdjnurbiinbdjcn — popkove prevoze. „ scf)nur)rf)cvc — popkarica. škarjice. Dind) igcninf}) — po. „ dalo — po dnevu. „ ber Čmnb — pozneje, kasneje. 9inrf|fld|tuitg — ravnanje po čem, izpolnjevanje. 9ind)nidjung — dodatni meroskus. sJind)bnr — sosed. 9iiid)bnr* — sosedov, soseden. „ «(iJcbict — sosedno ozemlje. „ «yanb — sosedna dežela. „ »9icd)t — sosedno pravo. „ «Sicgicrung — sosedna vlada. „ -Stant — sosedna država. Dindibnrfdjnft (9icrf)iiitniš) — sosedstvo, soseščina, obližje.
„ pjScrfonen) — sosedje. 9ind|bcritfcitcr Srbe — namestili dedič. 9l(iri)brjjmutgeitrbcitcu — popravna dela. sJlnd)biibcn — posneti, vpodobiti po čem. sJlnd)brutgcn— prinesti kaj za kom, donesti, dodali kaj. Diadibiirgc — podporok. porokov porok. 92nd)bicncn — dalje služiti.
461
9Jntf)irittf krepkost, povdarek.
„ uon ¡Biidjcnt — ponaliskovanje. 9tad)bru(fcn cin iBitrfj — ponatisniti knjigo. "JlndiciJ) — prisega po izpovedi)i. 9ind]rilc — potira.
„ gcridjtlidjc — sodna potira. „ offcittiidjc — javna potira.
ocmanben burdi Sfadjcilc tjerfolgen— preganjati koga s poliro. 9Jnd|crbc — namestili dedič. 92nd|fulgc — nasledstvo.
„ im Utmtc — nasledstvo v uradu. „ 'Crbnung — red nasledstva. „ ^Hcdjt — pravica nasledstva. „ -iBer^dltuiž — nasledstvo, iindifolgni — slediti, nasledovati, stopiti na mesto koga.
9lnrf)jolgcr — naslednik, nastopnik.
%nd|forfd)rit — poizvedati, zasledovati, preiskovati,
ovedati. oprašati, popraševati. 9ind)forfd)nng pozvedovanje. zasledovanje, ovedha. „ pflegcit — pozvedovati, zasledovali, preiskovali. 92ad)jrngc — popraševanje.
„ 'Sdjrcibcu — poprašujoče pismo, popraše-valno pismo. 9ind)frijt dodatni rok. Sindigrborritcr — posmrtnik.
9lnd)gcl|cit ciitcm ¡Befcfjic — slušati povelje, ilržati se povelja, ravnati se po povelju. „ fcineii (Hcjdjiiftcn — iti po svojih opravilih. „ feinem iKcdite — iskati svojo pravico. Madiguji — doliv. Wnri|I)nug — dodatek.
3m Sladjljange 311111 ©rioifc — v dodatek k razpisu, dodatno k razpisu.
•62
9inri)l)iiifiu po preteklem roku.
^olivlid) ttiidjlriuriit fčillig plačuje se vsako lelo po preteklem roku. s)ind)f|olcn donesti še kaj. pridouesti, dodati, dostaviti.
„ untevlaffcnc Slngaben dostaviti opuščene povedbe. sJind]iiiiuifiniit podindosant. 9iitd)inbojjntnr podindosatar. vJinrf]iu[ycctimi ijaltcu opravili, izvršiti popregled. dodatno popregledovati. NJind)fumiuc potomec.
9iarf)faiittitcit bcm Siuftrngc, bem Sefcljie naročilo, ukaz izpolniti, izpolnjevali. „ fcincv ^flidjt zadostiti svoji dolžnosti. „ bcm Scrfprcdjcu obljubo izpolnili. 9{nd)fommrnfd)nft potomstvo, potomci. 9ind)(nf3 (S3crinjfcnfdjaft) zapuščina.
„ iCSrlaiiuitgi odpust, odpustek, popuslek. „ angefdleitcr pripala zapuščina. „ cincs Eibcš odpustiti prisego. „ riner Sd;«lb odpust dolga. „ 'Slnfprudj zahteva popustka. „ '?tu§luci§, sJfad)H)cifuitg zapuščinski izkaz. „ "Siermiigcn zapuščinska imovina, zapuščina. „ -^utucijung odkaz zapuščine. sJ2nd)l(il|igtcit nemarnost, zanikarnost, lemba. sJind)li)jitng dodatno žrebanje. 9indimari|cit ponarediti, posneti; ponarejati, posnemati.
sJind|]iinrf)rr ponarrjalec.
sJind)mnd)uitg dffentlidjer (Srcbitpapicve ponareja
javnih upnih listov, papirjev. 9ind)mnun — nastopnik. 9inrf)nal)uic povzetba.
„ "SBctvag — povzetni znesek.
463
9indiiini)iuc*.Vtavte povzetnica. „ Sdjeiu povzel ni list. „ Senbuiifl — povzetna pošiljalev.
5indH)fS«bnitci dodatna rubežen. 9ind|rapport — dodatni raport. 9{nd)rcbr pagovor, sklep.
iible obrekovanje, opravljanje. 9inri)rid|t poročilo, naznanilo. Wnd)rid|tcu gc6en naznanjati, poročali, kar se ve. ilndirucfrn pomikati se za kom. iiadirnf bffcutiidjcr javni glas za kom. 9ind)fnncu WutfS, ©ofeS dobro, slabo govoriti o kom. Wndifri)(Ui nadzorovanje, pregledovanje.
„ pflcgen pregledovati. 92ad)id)lnnru eiu ©ejcfcbud) pogledati v zakonik. 9indiid)lnf)crrgiftcrf oiitbcj.; iskalnik, kazalo. 92nd|jdjrcibcu pisati za kom.
„ (fnifdjeit) pismo ponarediti za kom. Sinripdjiitb - nastopni dolg. 9!nd)fd|u(bucr nastopni dolžnik. Dindifdjufs juhi Jpmiptjtaiiimc — doložek, dodatek k glavnici.
sJJnri)id)ujopflid)t - dolžnost k viSemu doplačilu. prispevku.
vJind)fcl)cu (pcrjcitjen) izpregledati. prizanesli, odpustiti.
„ ciu (Sbcljinbcrnie izpregledati zakonski zadržek.
,t cinc Strnfc izpregledati, odpustili, prizanesli kazen.
92ad)jiri)t izpregled, odpust, oprostitev, oprostilo. „ crtiicilen oprostiti, izpregledati. „ bcr Evfiu-bcritifjc tann ertlicilen potrebnosti
sme odpustiti. „ bcS SdtcrS — izpregled nedolelnosti.
•101
3ind)firi)t bcv Gfieinnbcnitfiež — izpreghid zakonskega zadržka.
„ t) o it @e6iircn — odpust prislojliin. „ bcr Strafc — izprugled, odpust kazni. 9indjfid)tig fcin — prizanesti, izpregledati. odpustiti;
izpregledovati, odpuščati. 9lnd|fid}tS*@efudj — prošnja za odpust.
„ -fflouaijrung fiir bcn ©etmifenSbereidj iz-pregled za vest.
sJindnprcd)ctt — govorili za kom; ponoviti, ponavljati besede.
92ndjjpurcit slediti za kom, zasledovati koga. 92fid)jtcd|ctt povrezovati. 9Ind)ftcl)cn stati za kom.
„ (bem SRange itncfi) — zadaj biti, manj biti. niži biti. za kom priti.
(Stu l)icd)t ftcfjt bem anbcreu nad) — pravica gre za pravico.
sJ2nd)ftcl|enbc Aaiinng to-le, nastopno besedilo. iind)ftcllcu bem ifeben komu po življenju streči. Uindificlliiug — zalezba. zaseda.
„ (miiitdrifdjcl dodatni nabor. sJfad)|tcmveluug i ErriUlungšftcmpcI) dodatni kolek. „ (ltndjtrdgiid) ftcmpein) ■ ■ dodatno kol-kovanje.
31iiri|ftfulgenbcr — prvi za kom; prvi, ki pride za . . .; najbliži.
sJiad)fud)Cit — iskati, preiskovati. H)2nd|tf)cil — škoda. kvar. izguba.
Cfjuc 9fad)tljcil — brez škode.
$um vJiad)tijei(e gereidicn — na škodo biti. na
kvar bili.
9indjt(|cUig ciniuirfen — kvar delati, škoditi.
„ fciit fremben iHedjten -škodovali tujim pravicam.
465
9!iid|tljciligc ftofgc — škodljiv, kvaren, neugoden nasledek.
®ie nfldjtijeiitgftcH Stimmen — najhujši, najuevgodnejši glasovi. 9ind|t=©arnc aufftctten — ponočne mrežo nastaviti. »®cib — prenoči lina. «Cuarticr — prenočišče. »SSkdjc — pouočna straža. •Siodicfoftcn — stroški ponočne straže. •23ad)tcr — ponočni čuvaj, varli. -3cit — noč. nočna doba. ¿ur 9iadjt;,eit — po noči. 92nd)trng — dodatek.
„ t Ergänzung) — dostavek, dopolnilo.
9(tš 9iatfjtrag, im 9tnd)tragc ju etiuaš — dodatno k čemu: v dodatek k. 9t<id|trngcii ((jinjugtbciO — dodati, dostaviti, dopolniti. „ fine Prüfung preskušnjo pozneje opravili.
92(idjträglid| — dodaten, dopolnilen, poznejši; adv. pozneje. dodatno. 9ind)trngs»S8cfenntni» — dodatna napoved. t, ©fftimmung — dodatno določilo. „ '(lianffi — dodatna klavzula. „ -Erfbit dodatni kredit. „ Einantwortung — dodatno prisojilo. „ «Sinantnjortnngšnrfunbc — dodatna prisojil-niea.
t, -Grfiimtng — dodatno izrecilo. „ »Srlnfš - dodatni ukaz. razpis. „ »©cbiir — doplačilo, dodatna pristojbina. „ 'Prüfung — dopolnilna preskušnja. „ ■oKccriš — dodatni reces. „ «SScrorbnung dodatni ukaz. „ »Sertrag — dodatna pogodba. „ -S5orfc^rci6ung — dodatni predpis.
;jo
5 29
Wnd)iuciv — izkaz, dokaz, dokazilo. „ etbtingcn izkazati, dokazali.
(Srbringung bcS Madjlncifcš - dokazovanje. „ borlcgen — izkaz predložiti. sJinri)roci0bnr dokazen. 9tad)tticijcit izkazali, dokazali.
„ bic 3bentitfit — dokazali istosl. „ geliikig izkazali, kakor je prav. „ glanbljaft — izkazali verojelno. „ »crinjStirfj — zanesljivo dokazati. 9{nd)turijung izkaz, izkazilo, dokaz, dokazilo.
llittcr sJtadjlucifung rurffidjtitoiiibiger ©riiitbe dokazujoč ozira vredne razloge.
sJind)luitd)o be§ .'pnijcS zaraščaj, mladi les.
sJ2nd);,nfjlcu doplačali.
9iad),',al)luug doplačilo.
9tnd)3(il)lrii Šteti za kom. prešteli, preštevati.
9i(i(fm tilnik, zaliluik.
NJinrfcnbriii — zatilnica.
Dingcl (Jviitgcrnagcl) — nohet.
iingclfcft pribil, pritrjen.
9iti()cr bc^cic^ncn natančneje zaznamovali.
9iiil)crc Seftimmungen natančnejša določila.
iinljrftnnb preživljevanje.
„ i.im ©cgcnjat« jum 2Mjrftanbe) redilni stan. krušni slan: stan, ki živež prideluje. 9ini)ruu<i brana, preživilo. 9ial|ruitg$*33rtricb preživljevanje. „ fflfittci živež, živilo. „ -Sorgcn — skrb za kruh. „ Stanb slan preživljevanja, zaslužbe. „ Stoff živilo. $af|t - šev. 9iaitic — ime.
3nt 9iamen — v imenu.
■4Ü7
Sie immer '¡Kamen Ijabenb kakoršen si bodi: kateri koli.
Unter erborgtem Warnen — pod izmišljenim imenom.
9luf Flamen (autenbe Sfctie — na ime slovoia delnica. 9inmcnlo* brezimen.
„ (unaušfpredjlidj) neizrečen, neznanski, iinmcitlofctf ©tenb — grozna, strašna beda. 9inmen*Dbtigatiou — obligacija na ime.
„ iliegifter imensko kazalo. 9tamcn&«3crtigung podpis.
„ Fertigung eigenljänbige — svojeročni podpis. „ »Jiifte — imenik.
„ »Sdjrciber, »Unterfertiger — podpisnik. „ 'Scrjcidjntž — imenik. „ «SJerseidjittS aipijabeHfdjež — abecedni imenik. „	*8ug — podpis imena.
ÜJiit SBeifefoung bes 9iamcnšsgeidjeit8 — /. imenom: s podpisanim imenom. 92aiiieutlid) — imenoma, po imenu, /. imenom.
„ (inSbefoubere) — zlasti, sosebuo, posebno, osobito. 9inml)nft znamenit.
„ nmdjen imenovati, po imenu povedati. 9irhiilid| (ba§ ifti - namreč, lo je.
„ (bcrfctbei ravno lisli. išli. 9inyl|tn kameno olje, nafta.
„ Siidi knjiga naftuica. 9inrbc — brazgotina, obraslek, obrunek.
ftatfdje 9farbe — narastica. 9lnfe — nos. 9infcii=S8ciu — nösnica.
i, '¡iiiiget nozdrv. t, 'Jpö^le nosnica. 92ntion — narod.
30*
5 29
Ofntiou meift6cgunfrigtc — najbolj pogodi ivani naroil. sJintionfll'S8nnf — narodna banka.
„ 'Afagge (lificn — narodno zastavo razvili, vzpeli
„ -©nrbc — narodna straža. „ »Cfotiomic — narodno gospodarstvo. „ »iifonomiicf) — narodnogospodarstvcn, narodnogospodarski. 9Jntiounlc — osobni list, rodopis, rodovnica; osebne
razmere. 92ntto»nltt(it — narodnost.
„ bcr SSnrc — izvir blaga. sJintnr — narava, priroda, natura.
9iod) bcr iiatuv gcjcidjnct po naravi risan, dcr Diatnr beS ©eidjiiftcš cntiprcdjcnb — bistvu, naravi, kakovosti opravila primeren, ©cgen bic Hlatur — proti naravi. „ bcž ©clucrbcš — svojslvo obrla. „ -(Srcigniž priroilni dogodek. „ "®rgeugni§ — prirodni pridelek, plod. „ -Sovpcv nuffčiliigc — prirodnine, ki nam v oči
bi jejo: čudne prirodnine. „ «^robuct — prirodni plod, pridelek. n -9iedit prirodno pravo. „ 'iHcdjt (augcborcncž ilicdjt) — prirojena pravica. „ -¡Hcdjtegrnnbjiitjc — načela prirodnega prava. In natura — v pridelkih, v rečeh, v blagu. 9inturnl=4U'3ng — naluralni prejemek.
„ -(Soniputatioil — prirodno računanje časa. „ "dcpntat — doplača v pridelkih, naturalni deputat.
„ lSi'trag — prirodni donos, donos iz pridelkov. „ -©icbigfcit — dajatev v pridelkih, v blagu. „ 'Seiftung —- naturalna dajatev, dajatev v na-luri.
„ *iiei|tung bci Strajšcn — cestna tlaka.
•469
9inturnI>CbIigntion — nabiralna obligacija. neiztožna zahteva.
„ -2f)ciiung ber ErBfcfjaft — naluraliia delitev dediščine.
„ ^erpflegeftatiDii - - oskrbovalno vzprejema-lišče.
„ -3Soi)iumg — prosto stanovanje, naturalno stanovanje.
Dinturnlicu — prirodni plodi, priroduine. 9Iaturnlifntian — vnarodha. naturalizacija. Dintiirlid) — priroden, naraven, prirojen. 9intiirlid)c fiinber — nezakonski otroci. 9innti)d) — brodarski, mornarski, plovstven. 9inutiid)c Sdjitlc — mornarska šola. Dinuigatioitg^imt — plovstveni urad.
„ -gbict — navigacijski edikt, plovstveni oglas.
„ =3ll9ciliflir • plovstveni inženir. 9icbcn-yf6fic^t — postranski namen. u 9lu3lagc — postranski izdatek, razhodek. h ^cbiiiguiig — postranski pogoj. „ '^ebiiigmig (uiirocfciitiidjc ¡¡Bcbiiigiiitgi — nebistven pogoj.
u iieidjiiftigung - postranski posel, postransko opravilo.
u 'Scftimmung bci SBcrtriigcu — postranska določba pri pogodbah. n -¡Bcjiige — postranski dohodki. a itfiid) — pomočna knjiga. II Giiifomntett, »Eiltfiiilfte posIranski dohodki. n Ginlagc — sovložek. n -Griucrb — postranski zaslužek. „ Jvad) — postranska stroka. n 'ivall — postranski slučaj. „ »Srage — postransko prašanje. „ ©cbiiubc — postransko poslopje.
•i 70
Slclicn^CUcDiir pripatlek. pristranska pristojbina. pri-liona pristojbina.
Sammt Sicbcngcbüreu s pripudki vred. „ ©etuerbe postranski obrt. „ »Uciftllltg postranska storitev, dajatev. „ -5|icrfoncn bei ©eridjten pomožne osebe pri
sodiščih. „ 'Snd)c postranska stvar. „ Streit - postranski spor. „ =-Verbinbiid;feit postranska dolžnost, prilična
zaveznost. postranska zaveznost. „ -Vertrag - postranska pogodba, pritieua pu-godba.
SlMbcrrcdjtiidjcr Stcbenbcrtrag bei einem Üßfanb-vertrage nezakonita postranska pogodita pri zastavni pogodbi. „ SSJege stranske poli. stranski polje. Siebft mimo. s. z, s... vred. s... vkup, poleg. „ ber «emitiüortung ber M tage Ijat ©eflagtcr alle feine (Siniuenbinigeu 311 erbeben — toženec naj odgovori na ložbo in razun lega naj navede vse svoje vgovore. "Jirffe slričnik. nečak. Sicgntiu zanikaven. zanikajoč, nasproten.
Sid) ncgntio änftern izreči se proti čemu. SiegntiueS Vcrtragšinterefie negativni pogodbeni interes. Wcgatorieuflnge negaloriia ložba. Regieren zanikati. Negotiorum gestio poslovodstvo. Siegociieriutg prikupčevanje.
„ eines SBed)fels ■ prodaja menice.
Tie Ufcgociierung unb ber SibfdjlufS neuer Vertrage gefdjiebt bnrd) beit '¡Vfinifter minister dogovarja iu sklepa nove pogodbe.
5 29
(Mcltmcu in Slnfprud) svojiti si. lastili si. rosa potrebovali.
„ Slntljcil vdeleževali se ("osa. „ bell 0vbctltiid)cu 2iufcilti)alt naselili, nastaniti se kje. „ in ©cfi(j vzeli v posest. „ in Gib v prisego vzeli, zapriseči. „ Sinfidjt pregledali kaj.
Wctd} genommener Ginfidjt pregledavši. Scgiig nefjmenb auf cttun» sklicujoč se na; z ozirom na; oziraje se na. „ in Gib unb i;flirf)t vzeti v prisego in dolžnost. zapriseei in zavezati. „ 31t ©rotofoff vzeli, jemati na zapisnik. „ unb fndjeit baš Miecljt pravico jemali in iskati.
„ SRegrcfä prijeti za odäkodlio. 9icipug (.§ong) nagnjenost, naklonjenost. 9Irnncu imenovali, zvali.
Sogenannt tako zvani. tako imenovani. Remittiert imenska vrednost, nominalna vrednost, iieru živec. Wcru cnf qftem ž i včevj e. Nettobetrag čisti znesek. „ Grtrag čisti donos. „ OJetuidjt - čista teža. „ ©rciž čisla cena. 9icn nov.
©on Steuern vnovič, zopet. Stauban nova stavba.
„ ciltcc' VuuiKC' hišo na novo zidati. Stau*, Ilm litib 3"bantra nove stavbe, preziilave in
prizidave. Staubcmcfjung nova odmera. Stauerlid) (ncnerbiiigšO vnovič, znova, zopet.
Neuerliches Sinfudjen vnovična prošnja.
172
(Sine neuerfidje ingfafjrt nnorbnen — vnovič razpisati dan. 9tcucr(id| (neuiidj) — nedavno. 9lcucrung — novota.
„ crfaubte, unerlaubte — dovoljena, nedovoljena novota. "Jtcucrnngsocrtrng — prenovitna pogodita, novai ija. sJicngcborcitcr — novorojenec.
9leugcft(iltung — nova vredlm, prenova, prenovilev, obnova, obnovitev.
Hct biefer iieugeftaltung bcr Sadjlagc ■ - ker so se razmere tako izproiuciiile. „	eincr Sadje — prenovitev reči.
sJlrnl|cit novost. 92cujnl)r — novo lelo.
9ieujnljrs=©elber, ©cjdjcnfe novoletna darila, ifcutral lteprislransk. nevtralen, nad strankami. 9icnuinl|l — nova volitev.
9!id)t atlcin, fonberu nudj — ne samo, ampak tudi.
„ mir, foubern jogar - ne samo. ampak celo. Diidjtndjtung bc§ ©ciejjcš — nespoštovanje. preziranje zakona.
iiidjtnctiuc iinnbiucfjr ' nedejanska deželna bramba. sJiid)tnitcrfcnnung — odreči priznanje, odobrilo. sJiid)tnnunljinr — odbiti prevzetim, sprejem. 9iid)t(irnrifd) neeraren, nedržaven.
sJiiri)t(tu*fiil|rung jeitiidic — začasn.....Ireči izvršilev,
začasno zabraniti izvršitev. 92id|tnuogrftnttrt — neoskrbljen. nepreskrbljen 9iidjtbrfolguug neposlušnost. 92id)tbctrirb — ne delali, ne obratovali, fliidjtfntljulif nekatolik. 9iiri)tfntl)oliid) — nekatoliški. "Jlidjtrijrift — liekristjan. 92id)tdjriftlid) — nekrščanski. nekristjanski. 9žid)tc nečakinja.
173
9lid|teigciibcrcii)tigct — nesamosvoj. 9!iri)trigcutl)iuncr — kedor ni lastnik, nelaslnik. 9Hdjtciitbringlid)fcit ber CiJofbftrafe — neiztirljivost denarne kazni.
3ni 9iid)tembriitgungšfalie — če ni moči iztirjati. 9iid|ciiil)nlteu bic ivrift — ne držati se roku. 9iid|teiu{)nltuug einer 3cd)Iuugšratc — ne opraviti enega plačilnega obroka.
3ni gnile ber DHdjteinfiaitung ber 9*er« pflidjtung — ako se ne bi izpolnjevala dolžnost. 9lid)tcinlö*bnrfcit — neodkupnost. 9lid)terjiiliung — ako se ne izpolnjuje, izpolni.
«alte ber Siidjterfiiihing — ako se ne izpolni. 92id)tcrjd)cincnf baš — neprihod. ne priti.
„	uor ©eridjt — neprihod k sodišču, ne
priti k sodišču.
?er ©eficigte tuurbe niegen feines 9iirf|t* eridjeinens uor ©eridjt contuniacicrt — toženec je bil koiitumnciran. ker ni prišel k sodišču. 9iid)tgebrnud) cinež 9ted)tc3 ne uživati pravice. 9iiri|tig ničen. 9iid)tiger ©runb jalov razlog. 92id|tigerflnrung izrek ničnosti, proglasitev ničnosti. 9tid]tigfeit — ničnost.
Sei fonftiger 9iid)tigfeit bež llrtljeile» — ker bi razsodba sicer bila nična. 9{id)tigfeitö»söe]d)iuerbc — ničnostna pritožba, pritožba zaradi ničnosti. „ -Stfefdjluerbe 51« Sškijrung bcš ©efeljcš —
ničnostna pritožba v obrano zakona. „ (Srfifinutg — izrek ničnosti, proglasitev ničnosti.
484
sJiici)tinffitö=©rFläruii(j einer Sije /.¡ikon proglasili za ničnega.
„ «fflrunb vzrok ničnosti, ničnostni vznik, razlog ničnosti.
„ "SItage ložli,i zavoljo ničnosti, ničnoslnu tožba.
9iid)tfnufntnnii neLrgovee.
sJ2id|tfeuntuie (llnfcnntniS) neznanost. nevednosl; ne znali.
xJiid)tmitglici> nemi. vnanji.
Wid)tfd)utt> nedolg, indebitum.
„ (21- G>.) nedolžnost.
Haimling eiiter Sciriitjrfjulb plačilo nednlga. Sic ^nijiiutg einer Stidjtjdjuib auž Srrtfjum fantt äiiriicfgcforbcrt luerben ako je kedn iz pomote kaj plačal, česar ni liil dolžan, more lo nazaj zahtevali.
sJiid)tobcjtutucnigcr vse eno. pri vsem tem. nič manj. vendar, ravno tako. ScrEib luiive itjni nidjtöbeftonjcniger abjunci)inen - vkljuh temu hi l>il moral priseči.
9iid|tjtreitige Slngelcgcntjeiten nesporne stvari.
s)iid)tiibrrriujtiiuniuug razlika, nesoglasje, razglasje.
sJ2idjtucrcl)clid)itug, Šebingung ber pogoj hrezzakon-stva.
-'¿irljtuuilnge ne predložili, predložim opustili.
92id)t3n(|luttH ne plačati.
^id)t;,urii(f;,nl|lbar nepovraten.
Uiicbcrfnnft porod.
9ticberlnge zaloga, sklad.
Er Ijnt eine Stieberinge erlitten propadel j...
Siicbrrlnjjeu jidj naselili se.
Sliebcrlnjjung (in einem ymtbc) - naselim, naselitev, naselbina.
w:>
ttirbrrlaffnng Op. 65.) zavod.
Jpauptnicbcriaffimg glavni zavod, ^iucigitieberinffunn podružnica.
Mic&crlcgcn cin 9imt — odpovedali se uradu. služIli. „ bic ®ormunbfd)aft odstopili od varstva.
9licbrrfd|lag otnioip^nrifdjcr — izpodnelma padavina, moča.
9lir&rrjd)lngitng bcr Uitterfudjung ukaz. da se preiskava ustavi: konec storili preiskavi.
92irt>cru>nlb — nizki gozd. šloroplodni gozd. liosla.
92irbrig nizek.
9iicbrigrr (Sfjarciftcr podli značaj. „ licrjiiišlidi — niže obresten.
Dtirrr obist.
Diicfibiiuiri) užitek.
9tcdjt beg 9lieijbraucf)e» pravica užitka.
Mictfcft privarjen, prikovan.
9iiucnn vodoravno površje, gladina.-„ Scftimimmg določitev vodoravne lege.
92i»eUirrmtfi poravnava, izravnava tal.
9iod|gcid)iift (flfcftfjaft auf 9iorfj) — kupčija z dovoljenim dodatkom.
9iouiiiiai nominalen, imenski.
n 9liiiagecnpitni imenska napravna glavnica. h 93otrag nominalni, imenski znesek. i, Slintmc nominalna, imenska vsota. n SBert imenska, nominalna vrednost.
9Jonucn=Crben — nunski red.
sJiorin pravilo, določilo, vodilo, navodilo.
9lia 9iorm bicncn veljati za pravilo.
9Jprmnl pravilen, normalen, po pravilu. n SUdjungd l£ontntifjtoit komisija za pravilni
meroskus. i, 9tlter - pravilna leta. n ©riafš normalni ukaz. n Arift — pravilni rok.
486
9Jormal»©etuidjt» — pravilna teža. „ ©ciuiube — določeni vijak. „ -majjig — po pravilih, praviloma. „ -mafiige £iatcn — pravilne dijete, dnevSČine. „ »prciš — pravilna cena. „ »Sat* — pravilni postavek. „ »Sdjuic — normalna šola. normalka. „ »Sdjuifoub — normalniišolski zaklad. „ •Sd)Hifoub»umiage — priklada za nornialmi-
šolski zaklad. „ "jpurig — nonnalnotiren, s ]>ravilno raztečinn. „ »fpurigc (Sijcubalpi — normalnotirna železnira. „ »<2tanb — pravilni slalež. „ »Sag — pravilni dan. normalni dan. „ »temperatur — „ «©crorbmuigš&iatt — pravilnik. „ -Seidjen — normalno znamenje. sJiormnlc, baS — iiravilo, pravilnik. sJ{ormalicu — pravila, nonnalije.
„ »SBudj, »Saiumlung — pravilnik, zbirka nor-malij.
sJJormntng — veliki praznik. lihi dan. sJiormirrru — vredili. določili, vravnati, vravnavali. Ufotnr — notar, beležnik. DfotnrcnUcgiiim — notarski kolegij, zbor. Notariat — nolarslvo, beležniSIvo, notarijal. Uiotnrinto= — notarski, beležniški. „ »9Ict — notarski akt.
„ "9(ct3au3fcrtiguiig — odpravek notarskega akta.
„ »Sirdiia — notarski arhiv. „ "Scfdfjigung — sposobnost za nolarslvo. za notarijat.
„ SBefugniš — pravica do notarstva. „ -Scurfunbung — notarska posvedočba, poveri lev.
91116833
177
tylotariate'^cjii'f — notarski okraj.
„ tSnnbibnt — notarski kandidat. „ 'Kaution — notarska varščina. „ "Sinenic^aft — lastnost notarstva. „ -(iJcbiir — notarska pristojbina. „ »^nftitut — notarstvo. „ «¡ynftrumcnt — notarska listina. „ -ffainmcr — notarska zbornica. „ -Crbnung — notarski red. „ -^rofticant — notarski praktikant. „ -^ßrotofoll — notarski zapisnik. „ -^rüfuiifl — notarska preskušnja. „ -Spcicit — notarski stroški. „ -Stcttc — notarsko mesto. „ Subftitut — notarski namestnik. „ -Tarif notarska tarifa. t, 'Urfimbc notarska listina. „ *9Bcfen — notarstvo. Notariell — notarski, po notarju.
„ beglaubigt — notarski poverjen. „ bcfdicinigt notarski potrjen. „ errichtet — notarski narejen. „ beurfunbet — notarski posvedočen. Notarielle Aufteilung notarska vročitev. 9iote (9(nmerfuug) — opomba, opazka, pristavek. „ (;infd)rift) — dopis. „ (SRedjnuitg) — račun. Öanfnote bankovec.
Staatdnote — državni papirnati denar, državna not».
9loten*.Hcnte — papirna renta.
,, »Scd)icl — dopisovanje. Ufotl) potreba, nuja. sila.
Cfjne "Jiotlj — brez ])Otrebe. n -Slbrcffnnt — zasilni, podporni adresant. n -2(bi'effcit zasilni, podporni adresat.
ns
Ulotlj -Stbreffe zasilni nadpis. „ Slppornt — zasilna priprava. „ Turft — potreba. „ Surft (n. C.) raz]>rava. „ »®urftžl)anblunfl razpravljanje. „ Erbc nujni dedič.
„ (Srbe nm minbcften &cnunftiflter — nujni dedie, kateri najmanj dobi.
„ Erbrnredjt pravica nujnih dedičev. „ gall sila. potreba.
3"! Motfliallc — kadar ho potreba, v sili. v potrebi.
„ gdlle (tužflencuiimcit — razun ko bi sila laku nanesla.
„ grift zasilni rok. „ flcbrungcn prisiljen, priinoran. v sili. „ Stoferne — kosama za silo. „ »Sage stiska. „ 'icibcnb potreben, siromašen. „ 2rf)Ind)tiui!i pobijanje za silo. „ Stnll hlev za silo. „ ©tanb beda. stiska, nadloga. „ Stanb (crini.) sila.
giiltcn citicž sJiotf)ftanbež unb aufjeriiciuiUm lidicr Tijcuerung ber 4ie6cit§mittci — ako bi nastala nadloga in nenavadna draginja živeža.
„ StitnbSflelbcr, <©tnnb3au8(jilfe — pomoč, podpora potrebnim. „ Jnufc krst v sili. „ »SBeljr • silobran. t, 9S?c^rc>;cci§ — prekoračba silobrana. sJiotl)tucubifl potreben, nujen. 9tot(|turitbii)frit — potrebnost, potreba. Wotl)3ud)t — spolno posilstvo, posilba ženske. 9Iotf)i(t — potreben.
47!)
Sic niiti)igc 9luffičining gebcti potrebno pojasnilo dati.
3>ic notijigcu SSorfc^rungeu trcffcn — potrebno vkreniti, potrebno pripraviti. !)2iitl|igru — silili, prisiliti, morati. 9iBtl)igcwfoili» — če je treba, če bo treba, če bi bilo
treba, kadar bo treba. iHBtliigiiiig — siljenje, moranje. Kotiftcation — nolifikacija. Motion — nocija.
Dtationirrrn nocijonovali. naznanili dohodarstveni prestopek.
92oticrrit im EouržDIattc - zaznamovati v kurzneni listu.
iiotig — zapisek, zaznamenilo. t, neumen — na znanje vzeti. „ Sud; — beležnica. zapisnik. . iiutorictiit — občna znanost, notoriteta. iiutorifd) — obče znan, očiten. Oiuuntioii — prenovitev, novaeija. Dumollr — novela, ^auicc — novinec, novic. Diovicint novištvo. novicijal. Muli mib nidjtig —- ničen. neveljaven, brez veljave. 9iullitfit — ničnost.
„ bež llrtljcilš — ničnost razsodbe. Shtllitfito-fflcjdjtDcrbc — ničnostna pritožba. „ (Svfenntuia — vničujoče razsodilo. „ (SrFlčinntg izrecilo ničnosti. ,, gnil — slučaj ničnosti, »z ©viinbc — ničnostni vzroki, ničnostni razlogi. „ Minge — tožba zaradi ničnosti, ničnostna tožba.
i, -ŠRccitrS — ničnostni rekurz. Mullpunft — točka pri ničli. Knrnmer — številka.
•101
Dhuitmcr fortioufcnbc — površina. zaporedna številka. JpauSnummcr — hišna številka. Eonfcriptionlnumnicr — popisna številka, CriciiticrungSitummcr—številka zaorijentacijo. ^Snrccilennumntcr — parcelna številka. sJJnmcricrcn — s številkami zaznamovati, oštevilili. sJiiinmcl)r — že, sedaj, ravnokar, odslej. sJhuttiitf> — papežev poslanik. 9hittbnr (nii&iirfj) — koristen, poraben. ifntibnrcc (Sigentfjum — užitna last. 9iuto-S3autcn — užitne stavbe. „ «tiffcct — prid. „ «®igcnti)um — užitna last. „ «Oicnujš — uživanje. „ »lo» — nekoristen, brez prida. „ -9iic6er — uživalec. „ Siicjjuitg (SiicjjGrmidj) — užitek. „ -Siiert — užitna vrednost. 9htuut — dobiček, korist.
„ obrocrfcu — dobiček dajali, izplačevati se. „ bcr cntgangcne — odšla korist. „ jicfjcn au» ctluiiž — okoristiti se s čim. 9tiH<lid) — koristen.
9fiitdid)fcit adgcmcine — občna koristnost. 9htluutg — raba. poraba, uživanje.
„ (Einiunftc) — dohodki. s)inlpuigš=S9crecf)tigter — užitni vpravičenec. „ Sigcntljum — užitna last. „ Sigcntljiimcr — užitni lastnik. „ i)ied)t — pravica do užitkov, užitna pravica, „ Sadje — užitna stvar, v uživanje dana stvar.

0.
06 (tUCflnt) zavoljo. zaradi, vsled. zaslran.
„ lint» intuiclodt — je li. ni li in koliko je. ali in koliko.
Cbniiflcfiitjrt — gori omenjen, naveden.
Cbbcnnunt lobbciaflt) zgoraj imenovan.
Cbbc;,cid)iict — gori povedan.
Cbflcbnd|t — gori naveden.
Cbbndilue — brez stanišča, brez strehe.
CbSurtioit cilicr iioirfjc - razparanje mrliča.
Cbbuctiauobcfuiitl — izvidorazparanju.obdukcijski izvid.
£bcit(|iu površno.
Cbcr= visi. vikši. nad.
„ (bcni Ortc nnd]) — gornji, gorenji, zgorenji. „ Sirili — gorenji lahel. nad laket, nadkomolec. „ Strmfuodjcn — nadlahtnica. . „ ilr.ffcjjcr — visi nad/.iratelj. visi paznik. „ i(nfiid)t — više nadzorstvo. „ Scnnite — visi uradnik. „ ©eliBrbr više oblastvo. t, tlomiuanbnut — visi poveljnik. „ (Somiuifidr visi komisar. „ (Siflcuthiim vrhovna lastnina, glavna lastnina. „ (£tncntf)umer vrhovni lastnik, glavni lastnik. „ gclbiicrr veliki vojskovodja. „ Jvinnnjrntlj — visi finančni svetnik. „ Jvladic - površina, površje.
SRecfjt nuj bic Dbcrftfidje pravica «lo površine, do površja.
a 'flddjiidj površen, plitev, nenatančen. ,, ©cridjt više sodišče.
„ gcridjttidjc Entfdjcibuug — odločba višega
sodišča. tf OSrimb površina. n i»0llpt glavar.
31
4.S2
Cbcr»$aut ((Spitficii gornja kožica, teneica „ 'iicvrfdjnft najviša oblast. „ -.frois dorasli les. „ S«ipi'Ctor viši nadzornik. „ -2fllibežflcrid)t — više deželno sodišče. „ l'anbc«gcrid)ti5 ^rcifibrut predsednik višoniu
deželnemu sodišču. „ 'fiaiibcSflcridjtS ^raiibium— predseduišlvo višega
deželnega sodišča. „ Sniibcsflmdits 9ifitl; svetnik višega deželnega sodišča.
„ Snnbcsfjcri^tS Sprciiflcl - okoliš višega deželnega sodišča. „ «2ct)cn nadfevd. „ 2citung — vrhovno vodstvo. „ »Spoftbirectiou više poštno ravnateljstvo. „ iliedjmiiigšrnti) visi računski svetnik. „ 9iid)tcr iber obere Siidjtm — visi sodnik, ,, «Sdjenfrl ■ - stegno. „ - Sdjcnfclbmi — stegnenica. „ Stantgantoalt visi državni pravilnik. ,, 3taat»anlualtid)iift — više državno pravdiiišlvo. „ '2tantšnnujn(tš Subftitut naineslnik višega
državnega pravilnika. „ »3iormmib)dinft nadvarstvo. „ DormuubfdjafttidjC ©eueljmiguiig nadvarslveno
odobrilo, potrdilo. ,, li.ioi-nii!iibfd^nft5bcIiorbi* nadvarslveno oblaslvo. Cbcrc, ber predstojnik. Cbcrft polkovnik.
Cbcrft=.i>ofmnrid)nlI — najviši dvorni maršal.
„ JpofnioridjnKnnit — najviše dvorno marSalslvo. „ «.^jofmcifter najviši dvornik. „ Mdninu-rcramt — najviše dvorno komornišlvo. „ 2mibniarfd)n[i — najviši deželni maršal. Cbcrftcr Oieridjtžiiof — najviše sodišče.
■is:)
Cbcrftcr iRedimuigšljof — najviše računišče
Cb(|iit — varstvu, skrb, ruvanji', pažnja.
Cbig zgorenji, gori naveden, prej omenjen.
Dbigcm — i/, navedenega.
Cbjcct predmet, stvar. reč.
CbjccteA>(iiberung — predmetna premena. „	— predmetni prirastek.
Cblicgru (fid) beficifiigen) pečali se s čim. v skrbi imeti kaj, čemu slreči. ukvarjati se s čim.
IiCflt mir 06 ■ dolžan sem. moje opravilo je. moja dolžnostjo, obvezan sem, prisloji mL Sem SRiditcr tiegt bic SBerluaitung ber ©c-rerf)tigfeit ob — sodnikovo opravilo je, skrbeti za pravico: skrb za pravico je sodnikov opravek.
Sic ffiornafjmc ber 9£mt§fjanblungen licgt itjm ob 011 je dolžan uradne posle opravljati. Sem ©tcucramte licgt ob: bic (Šinljebung, Serredjmtng unb 8ibfui)r ber Stcucrit — davčnemu uradu je naloženo: davke pobirati, zaračunjati in odpravljati. Sic ©ebiir, bic Sentanbcnt oblicgt — pristojbina. ki koga zadeva.
Obljcgciiljett — posel, dolžnost.
Cbligitt - zavezan, obvezen, dolžen.
Cbligntcr Scijrgcgcnftaub — zapovedan, obligaten učni predmet.
Cbliption (9lcd]t) — obligacija, obveza.
t, (llrfunbc) ■ • zadolžnica, obligacija, obveznica.
£bligntori)rf) - zapovedan, obvezen, zavezen.
Cbligo zaveznost, obveznost, zaveza.
Dfjite Cbligo — brez zaveznosti, brez zaveze.
Oblitcricrcn — prečrkati. obliterovati, prepečatiti.
Cbtitcricruiig prečrkovanje. prepečatba.
Obntnnn — načelnik, prvomestuik.
484
Cbnunut bcr ©eidjluorncn prvomestnik porotnikov. Cbrigfcit • ■ gosposka, oblastvo. Cbrigfcitlid) oblastven.
Cbrigfcitlidic ^crfon oseba gosposke, oblastvena oseba.
Cbfcruaii;', (©epfiogcnljeit) — stara navada, običaj. „ ničijjifl — po dosedanji navadi, po -¡tari navadi.
Cbfcruntion — opazovanje. CbfcrUntiouiVjCit — čas opazovanja. Cbficgcu premagati, zmagati.
„ itn ©rocefíc dobiti pravdo. „ riidiidjtiid) ciuc§ SBctragc» nnb uittcvliegcit riicffidjtiici; cine» ©ctragc» zmagali glede enega zneska in izgubili glede drugega: deloma zmagali in deloma propasti. Cbficflcr - zmagovalec, übjiguntioit — pritisek pečata, udarek pečata. Cbîorflc skrb.
„ für bic 9inncnpflc(|c — skrb za uboge. „ iiber bie SEGaifeti nnb iljr ©crmugcu skrb za sirote in njih imovino. Cbft — sadje. Cbjttnoft sadili liioil. Cbfttucilt — sadno vino. übtunltcii (fjcrrfdjen) vladali.
„ (oorfiaubcn fcin) • bili. nahajali se.
2Llcitn bngcgcit fcin Slnftnnb oblonitct <"«' temu ni nič na poli, ako ni nobene spotike, llntcrfdjicbc tunitcn ob — razločki se kažejo.
njnltct fcin Blucifci ob — ni dvojbe. ni dvojiti.
Cblonltcnbc llmftânbe — obstoječe okolnosli. Cccnvatiun prisvojitev, prilnslilev. okupacija.zasedba. Ccciivntionc-gcbict — zasedeno, okupacijsko ozemlje. Cbc pusl svet, pušča, puslola.
Offen - odprl.
Offener Brief odprto, nezapečateuo pismo.
Offener Gljarafter — odkritosrčen značaj.
Offene Sroge ■ nerešeno praäanje.
Offene 5rift — nedotekel rok.
Offene ©egenb — planjava.
Offene ^nnbelšgcfcllfdjaft javna trgovska
družba.
Cffeneä $cvj — odkritosrčnost.
Offener Hopf — bistra glava.
Offene Sfige očitna laž.
Offene Stelle izpražnjeno mesto.
Offene SEUunbe - nezaceljena. odprta, krvaveča
rana.
G» ftefjt offen dovoljeno je, prosto je, sine se. Offen Ijfllten ein Socai odprt imeti prostor, lokal.
Sine grift offen Ijalteit skrbeli.- da ne doteče rok.
Offen i)alten ,',ur Ginfidjt — za vpogled pripravljeno imeti.
Tie Berufung, bie 33efd;iucrbc fteljt offen — moči, smeli se je vzklicati. priložili. (Sine Bcfdjlocrbc fteljt nidit offen ni pritožbe, ni moči si- priložili.
Ter Gimiredjtsuieg ftei)t offen — moči se je poprijeti civilne pravde.
Gine ni§ unberidjtigt offen gebliebene gorbrvnng tirjatev obstoječa, ker ui bila poplačana: zavoljo neplačila še obstoječa lirjatev. Offenbar očit, očiten, javen.
„ (cinleildjteiib) — očiten, jasen, razviden. Offenbare ©efafjr - očitna nevarnost. Offenbarenein2lmt»gcl)cimniš uradno tajnost razodeti, objaviti.
Offcntnubig sploh, obče znan, vsem znan.
186
¡Dffcnlnffnng beš 3iecurfež, untcr - s pripustom rekurza,
pripuslivši rekurz. Dffcnfiu — napadljiv.
Dffcntlid) — javen, očit, očiten, v pričo ljudi.
Dffcntlidjc Singelegenfjeitcn — javne stvari. Dffcntlidjc 89efanntmnd)ung — javno razglasilo. oznanilo.
Offeutlidje Siottcr — javni listi, časniki. Dffcntlicfješ Sud) — javna knjiga. Dffentiidjc Ercbitpopicre — javni upni listi, javni kreditni papirji. Dffcittiidjcr Jvoitb — javni zaklad. Dffcntlidicš ©ebiiube — javno poslopje. Dffentiidjcr Ocfcilfdjaftcr — javni družabnik. Dffcntiidjc ©cluaittljatigfcit— javno nasilstvo. Dffcntiidic ©cluaffcr — javne vode. Dffcntlidješ 03111 — javna imovina. OffentlidjcS Sntcreffe — obča korist, javni interes.
Dffcntlid; fimbmadjen — obče razglasiti. DffcntlidjcS Drgan - javni organ. Dffcntiicf)cr D rt — javno mesto. Dffcntiidjrcc§tlid)e gorberung — javnopravna tirjatev.
Dffcntlidjc 9iudfiif)t — javni ozir. Dffcntlidje SRufjc — javni mir, javni pokoj. Dffctitlidjc etrajjc — javna eesta. £ffcntiid;e Urfnubc — javna listina. Čffcntlicfjer SScg — javni pot. Dffcntlid) tjcriautbarcn — obče na znanje dali. Dffcntlid)fcit — javnost.
„ linb S.Uiinbiid)fcit — javnost in ustuosl.
9Jiit bent SRcdjtc ber Dffcittlidjfcit auž-gcftattct — pravico javnosti ¡major, s pravico javnosti.
487
Dffcntiidjfeit bcr ^crfyaitblung au? fdjlicfjcn — izključili javnosl razprave, razpravi javnost odvzeli. Cjjciitlid|frit£>rcd|t — pravica javnosti. Cjfcrcnt ponudnik. Cffericrcii ponujali. Cffcrtc ponudba.
Cjfcrt^crijaublung— razprava <• ponudbah, ponudbena razprava. „ 2\>cg — ponudbena pol.
Sni Offcrtrocge — ponuilboma. Cfficial oficijal.
Cffiricll uraden, služaben. oficijalen. Cfficicr častnik. oficir. Cffiricrs=El)nrgc — častniški ein. častniška šarža. t, ©ngc - častniška plača. ,t fliaug častniška stopinja. n -©tcIlDcrtrctcr — časlniški namestnik, i, »3itci — častniški naslov. Cfficiüs olicijozen.
Cfficiiifc 9(intžf)aublung uradovauje iz uradne
dolžnosti, uradoma. Cjfiuiiig einer Sicidjc — razparanje mrliča. Cl|cim (ofitcriidjcrfcitš) - stric.
,, i.miittcrtidjerfcitS) ujec. Cl|iic Erfolg brez vspelia. h ,',u fragen ne da bi prašal. ne prašavši.
Er antwortete, of)iic gefragt ju fein — on je odgovoril. ne da bi bil prašan. n Haftung brez odgovornosti, brez zavezi*. h ^ergug brez vsakega odloga, nemudoma. Cljnctucitcr* brez ovinkov, brez obotavljanja, kar
naravnost. Cl|iimnd)t omamica. omotica. Cf)r — uho. n -SRufdjei uhelj.
188
Cfouomnt oskrbniStvo, ekonomal. Cfonomic gospodarstvo.
„ -©cbfiiibe — gospodarsko poslopje. Cfoitomijdj — gospodarstvom gospodarski.
„ nbmiutftratil} gospodarskovpraven.
Ofoiiontiidje Sebftrfniffc ber Šctjorbni — domače (gospodarske) potrebščine uradov. Člfnbrif oljarnica. Dificniidjtomnji težna mera za olje. Cmijjiobciict — z opustom storjeno zločinstvo. Ducrirrru — obremeniti, zadolžiti. Cncricrtcr — obremenjen. Cucrimutfl — zadolžba. obremenitev. Cncrofcr Škrtran — onerozna, odplatna pogodba. Citfcl, firjjc Cijcint. Cpcrnt — izdelek, delo, operat. Cpcratiou — započelje, podjetje, ravnanje, operacija. 'Dpcrittioueplan — o p ravni črtež. Cvpotitioit — nasprotovanje, ugovarjanje, odpor, opozicija.
CVpojitionoflnflc — opozicijska tožba, odporna tožba. Crbcn — red.
„ iničiiibifcijcr, nuSliiiibifcfjcr — tozemski red: inozemski, vnanji red. Drbcno=9trd)io — redovni arhiv. „ tfvnu — redovnica. „ ©ciftiirfier — redovnik. „ -©cliibbc — redovna obljuba. „ ©rofjmciftcr — redovni veliki mojster. „ iianS — redovna hiša. „ Sufjaber — imetnik reda. „ ■ Sloitjlci — redovna pisarnica. „ »iitniicb — ud reda. „ perjon — redovna oseba, redovnik. „ SRoflcI — pravilo, zakon reda. ,, ■ Siittcr — vitez reda.
4SI)
Orlcnš»5n^iut(] — ustanovilo reda. „ -9?crÎcifjung — podelitev reila. „ "Sorfdjrift — redovni predpis. „ ^ffiorftnnb — predstojnik reda. „ 'SBefou — redovništvo. „ ¿3ficficn — znamenje reda, red. Drbcutlirf) — reden, pravilen. „ (formlid)) — pravi. „ fnciuo^niicfj) — navaden, običajen.
Drbcntfidic Siirêiageu — redni stroški. Drbcntlidjc (Srii^ung^eit — redni čas pri-posestvovanja.
Crbcntiidjer ©ebraudi — raba po navadi. Orbciitiidjcr ffaufmniiu — redni trgovce. Crbentlidjcr 9îed)t>3rocg — redna pravna pot. redna pravda.
ffior beit orbciitfidjcit 9iid)tcr gcfiûrnt — spadali pred rednega sodnika. £rbcntlid)c-3 jdiriftlidic« Serfaljrcu — redni pismeni postopek. Crbiunrint — ordinarijat. CrbiiinriiMit — redni znesek, ordinarij. Crtuicn — v red devali, vrejati. Orbucr — vrejevalec. Crbnuiig — red.
„ ' (SReirjO ~ vrsta. t, (9ïorm) — pravilnik.
8ur Otbuung rafen — na red klicali. Cffcntiidii: Orbmutçi linb 9îllf)c — javni red in pokoj.
DrïJiiuiiflvHihïfiig — reden, pravoreden, v redu.
„ "SDidùigicit ber ©cfdififtêîiiljrnng — red v poslovanju.
„ »ihllltlltcr — vrstilna, redovna številka. „ 'Strafc redovna kazen, kazen zaradi nereda.
490
OrbitungS-lmbrig nereden, prekoreden.
„ nnb redjtšiuibrig — nereden in nezakonit. „ -33ibrigfeit - nerednost. „	— redovna številka, vrstilna številka.
Orbrc ukaz. ordra. naredba.
„ eigcite — lastni ukaz. lastna naredba.
Sauten an Crbre glasiti se na ukaz. na ordro. 9tn bie Orbrc — na ukaz. 9lu mciitc eigcne Orbrc — na moj lastni ukaz. Stidjt an bie Orbrc — ne na ukaz. „ offcnc — odprti ukaz, odprto poverilno pismo. „ '^iapicrc - trgovinski papirji slovoči na ukaz; ukazni papirji. Orgtut ustroj, organ. „ (bc3 Slorpcrf) — ud.
„ (iperioni — organ, poslovnik, služnik. opravnik,
postavljenec. „ (Stimmci — glasilo.
„ ftnotSaitlualtfrfjaftiidicS — državnopravdniški organ.
„ UolisicfjcnbcS — izvrševalec, izpolnjevalec. Orgiuiiintion i Organiftcriing) — vravnava. vravnavanje.
osnova, ustroj, vredba, organizacija. Orgnuifntiou? »Gntlmirf načrt vredbe.
„ »fioften — vravnavni stroški, vredbeni
stroški. sti'oški vredbe. „ '^ian — vravnavni črtež. „ «Statut — vravnavno ustanovilo, organizacijsko ustanovilo. Orgaitiid) — organski, ustrojen.
0. Scftimnutiig — organsko določilo. O. Srjeiignte — prirodni plod. O. ©cfc^ ■ organski, ustrojili zakon. C. Statut - organski statut, uslrojno ustanovilo.
Orgauificrcn — vrediti. ustrojiti, osnovati, organizovati.
491
SUZilitarifrf) orgauiftert — vojaški osnovan, vojaški organizovan. Crgnnificrung, fici)c Crganijnlion. Crgnuismu« — ustroj, sestava. organizem.
„ bcr 33ei)i>rbcn vreilba. organizem obla-stev.
Criruticrcu ji d) — spoznati se. orijentovati se. Crigittnl — prvopis. izvirnik, matica, original.
£ic 9tCifcf)rift mirb bom ©cricfjtc alž mit bcm Originale glcidjlautcnb bcftčitigt — sodišče potrjuje, da je prepis soglasen izvirniku, da se prepis sklada z izvirnikom. „ -ShiSfcrtigung — izvirni odpravek. „ -©eftcitigung — izvirno potrdilo. „ '©ebittbc — prvotni sod. „ •3nboffameitt — izvirni indosament. „ -Siftc izvirni imenik. „ ^SDinppc — izvirna mapa. „ -iJJrotcft — izvirni protest. i, «SRcpcrtorium - izvirni iskalnik. „ »SdjiijjungSurfunbc izvirno cenilno pismo. i, »StiftOricf izvirno ustanovno pismo. „ -Tejt — prvopis. izvirni spis. „ 'Urfunbc izvirna listina. „ 'Ulledjjci — izvirna menica. Crigiuiirrr Eriucrb izvirna, originarna pridobitev. tt (SriuiTtiotitcl — izvirni, originarni pridobitni naslov. Crt mesto, kraj. „ be3 Simtijitjež kraj uradnega sedeža. i, bcr begangenen Tfiat kraj storjenega dejanja. i, flffcntlidjcr — javno mesto. ,, gcmolpiliiii unbcfuditcr — kraj. kamor po navadi ljudje ne zahajajo.
Slu Ort unb Stcfic na mestu samem, na licu mesta.
192
Seitucfung bcš Crteš pridejati, dodati kraj. Crtlid) mesten, krajen.
Ortiicfic§ S3crl)ditni8 ■ razmera kraja, krajevna razmera.
Črtiidic SJermcjjung — krajna izmera, premera. Crtlidjfcit ifiocalitdti — mesto. kraj.
„ < CrtSbefcfjaffcn^ctti — kakovost, lastnost, posebnost kakega kraja. ¡Crts<=Sci)orbe — krajno oblastvo. „ »©cboiferung — krajno prebivalstvo; prebivalstvo kraja.
„ »©cbiet — krajni okoliš. „ »(SJcbrnud) • - šega kraja. „ -©cninrfung — krajna meja. „ -SJcmcmbe — selska občina. „ «Okridjt krajno sodišče. „ -fflrenjc krajna meja.
„ -Sntcreffe — krajevni interes; interes na tem, da
se izpolni na določenem mestu. „ funbig ki pozna kraj. v kraju znan, kraja vešč. „ *0&rigfeit — krajevno oblas tvo. „ -^inj} — krajevno tržišče, krajni trg. „ -^ofijci — krajna policija. „ "^oiijcibci)0rbc — krajno policijsko oblastvo. „ -polijcilid^c ©cfdjfifte — krajnopolicijski posli. „ ©rciS - v kraju navadna cena, krajna cena. „ -SRicb — krajni. solni kos. „ Sdjnirnti) — krajni šolski svet. „ -Sperrc — selišče pod zapor dojati. zapora kraja. „ iib(irf) — v kraji navadno, kakor je kje navada. *uf ortSii&iidpc SSeife — po krajni navadi; kakor je v ktaju navada. „ 'Scrfjdltnijje — krajne razmere. „ Scrtretung — krajni zastop. „ »©orftanb — krajno načelništvo. „ -©orfteficr — krajni načelnik.
493
Crto-SSorjcidjniš kazalo krajev. Crtfd)nft selišče. seJo. kraj.
Crtfd|nfts«ucifc Sertljeilung razdelilev med kraje, po krajih.
P.
^nrfit zakup. „ SBebiugnijjc — zakupni pogoji. „ (Sautiou — zakupna kavcija, zakupna varščina. „ (Sontract — zakupna pogodba. „ Sauer — zakupna doba. „ ©cfäiie — zakupni dohodki. „ ©cib — zakupnina. „ ©ciuiim — zakupni dobiček „ Wut — zakupno blago. „ Jgierr — zakupovatelj. „ ^criobc — zakupna doba. „ Sicoicr — zakupni okraj. i, ■ Sdiilliug — zakupnina. „ Stficf — v zakup vzeta stvar. „ Unternehmen — zakupno podjetje. h Scrijciitni» — zakupno razmerje. ,i Vertrag zakupna pogodba. a luctic — zakupno, v zakup. h lucijc itficriaffcu v zakup dati. h	— zakupnina.
i|ind)tcu v zakup vzeti, '•jjnrijtcr — zakupnik, ^nrtituug zakup.
^acijccnt pogodnik. pogodbena stranka, ^nifct — povezek. zvezek, paket, pnet pogodba. Pagiiia — stran.
paginieren — strani s številkami zaznamovati, stran-kovati, paginirati.
40 t
Javier papir.
„ -Effecten — vrednostni papirji. ,, gabrif — papirnica, lovarnica za izdelovanje papirja.
„ 'Sormat — papirna velikost. „ ©cib — papirnat denar. „ -,'pnubci — trgovina s papirjem. „ -9Jiii£)le — papirnica. „ -2Bälj|rung — papirnata vrednota, ^nragrnpl) — paragraf. sJ|^nrnpl|C — podpisna poteza, parala. ^ornplicritnl-Serinögcii — prostolastna imovina (žene). s4inrnvl)icrcii napraviti podpisno potezo, parafovati. 4?nrc — istopis. primerek, izvod. pare.
Eine Sdirift in jroci SJJaricn einbringen podati spis v dveh izvodili, innrere firjttidjeä zdravniško mnenje. ^ori-Euri - kurz al pari.
Über, unter SJSari — nad, pod pari; nad. pod imensko vrednostjo, ^nrijicntioit — zenačba.
3ni ^arificationälucge zeuačboma. ^nrificntionolniib — parifikat. ipnrf — vrt, gaj. park. ^nrlniucut — parlament. s^nrlaineutnrifd) — parlamentaren. ^nrlniiiciit*l)nii0 parlamentua hiša. ^nrtci stranka.
^emmtbcii "iinrtci neunten — potegniti » kom, pristopiti h komu. hiti za koga. „ 'Angabe povedha stranke. „ -©inigcr — privrženec, pristaš stranke. „ »Sadje — stvar stranke.
„ »Streitigfeit — spor stranek, pravda med strankama.
i)Jnrtcicit=Eib prisega stranke.
Uta
ij$nrtcien=3ertigung — podpis stranke.
„ »Vertretung — zastopanje stranek. $nrtcilid|fcit — pristranosl. strankarstvo. i!nrtcinng — razprtija, razpad na razne stranke. i{nrtial*06Iigation parcijalna. delna obligacija.
„	— delno odplačilo, delovito plačilo,
^nrticivntiouogririiiift — opravilo na deleže; opravilo,
pri katerem je več vdeležencev. i|inrticipicrcit —deležen biti. vdeležiti se. vdeleževati se. ^articnlnre — izkaz, partikularij. kartic del. partija.
5?n einer kartic — na enkrat, ^(irtieutucifc — v oddelkih, po partijah. Unreelle — parcela.
4J|$arccllcn*9iuntmcr — parcelna številka.
„ -SerjeidjnU izkaz parcel, ^nrccllicriing uon ©aufteilen • - parcelovanje stavišu. l|inid)cr — tihotapec. ^nfd)erri — tihotapstvo. ^niC' potni lisi. popotni list: prehodnica „ (für Sdiiffei izkaznica. „ Starte potno pismo, potna karta. „ Scgitimation - potna izkaznica. „ liolijei — policija zaradi potnih listov. „ Siefen kar se tiee potnih listov. 'Jtaffngc prehod, ^nffngicr popotnik, ^nffnnt — prehodnik.
„ (gnjjgnnger) pešec. Raffen, eingepaßt fein — pristajati; prikladati se. $affenb — primeren, prikladen, zložen, ^nfficreit i bewilligen) — dovoliti.
„ (nadjlajfen einen ISriajj) — odpustili odškodnino.
„ i tiurdjgeijcn) ■ - skozi iti, skozi potovati. ^afftcrfd)cin — prehodni list.
496
^affiu pasiven.
Gr ift paffiD zadolžen, pasiven je. ^affiuež 2Snijircd)t pravica voljen biti. „ (Snpitnl — dolžni kapital. „ «grorberuttg — dolg. „ -SKcft - dolgovni prebitek. „ iHudftanb — pasivni, dolžni zaslanek. „ Sdpilb ■ ■ dolg. „ Stcinb — slan dolga, dolgovi. „ 9Scd)fciconto - račun dolžnih menic. „ .Sinjcn — pasivne, dolžne obresti; obresti od dolgov.
^nffiuitm dolg.
^njjiua dolgovi, pasiva, ^atrut iiatent.
„ faijcriitfjcž cesarski paleul. „ nnifiiii po patentu. „ 3dm|j obrana patentov, patentni Oiciialt - patentnimi plača.
„ -3n»niibc — patentnim invalid, ^atcrtiitatoflngr — tožba zaradi očetovstva, pater-
nitetna tožba. $ntl|i>lofiijrf| patološki. ^atritnaitinl-Hriioibe patriinouijalno oblastvo.
„ «®cridjt patrimonijaluo sodišče, ^ntran zavetnik, zaščitnik, pati-ou. ^ntruiint - patronstvo, zaveluištvo. ^ntronntorrdit pravica patronstva; palronsko pravo, ^ntrouillr patrola.
9ind)tpotrouitic ponočna patrola. ^nnjd) ltitb S3ogott, in poprek, počez, vprek. ^nujd)nlr poprečnimi, pavšal. ^anfd)al>S9eitra(| poprečni prispevek. „ -SBctrort — poprečniim. „ •liitt)d)dbifluug poprečna odškodba. „ miijjifl - poprečno.
i-!) 7
^nufdjni^erfliituiig poprečno povračilo. $nu|d)nlirrcti — poprek, počez odmerili; poprečno
odšteti, pavšalovati. $nujri)alicriiH<i — pavšalovanje, poprečba. ^au|d)aiicriutg0'iBeftintmuiti]cn— določila o poprečnini. „ -SRnjjftab — poprečninsko merilo. „	»^criobc poprečninska doba.
^nufdjnlitcr počez, poprek. ^iniifc prestanek. prcnehljaj. ^ingc plage, soporaba.
„ (vlcbiir pristojbina za soporabo. 'JJcgcl vodomer.
^ciuliri)c llntcrfudjuiifl kazensko preiskovanje.
„ Sitmition — mučen položaj, mučna siluvacija. ^ciifiun pokoj, penzija.
„ (©Cjufl) pokojnina, penzija. „ Dejieficn vleči penzijo, prejemali pokojnino. i|icnfion?«9iniprud) pravica do pokojnine, pokojninska pravica. „ • gfiflinfcit pokojninska sposobnost. „ Jvoiib pokojninski zaklail. „ Sonbšbcitrag -donesek k pokojninskemu zakladu.
„ 05cl)nit pokojnina, penzija. „ -Uoruintc pokojninski, penzijski pravilnik. „ 'Ciiitlinig — pokojninska, penzijska pobotnica. f, -SSerbot zadržba. prepoved pokojnine, pen-zije.
^rtijiouicrcn dejali v pokoj, vpokojiti, penzijonovali. ^ciifionicrt v pokoju, vpokojen. umirovljen, pen-zijonovan.
^ciifiuiiicriiiig vpokojilev. penzijouovanje. ^rnfioutft dosluženec. vpokojenec. pcnzijonist. i{crccnt odstotek, procent.
3>ier sJ$crccnt štiri od slo. „ -9t£>3iirt odbitek odstotkov.
32
508
^crccwt«Sn(} odstotki, odstotni postavek. ^crccntual - odstoten.
„ ©ebiir — odstotnina. odstotna pristojbina, ^crtcptioit bev Jvriicfjtc — pobiranje plodov, ^crccvtiouoorflnit — pobiralni. prejemalni organ, ^crciuptorifd) — neodloživen, nepreložen, nepodaljšljiv,
zadnji, poslednji, ^crfcct — dovršen, popolen.
^jScrfcction bc» ®crtraf|e» - dogotovba, dovršba pogodbe, ^crforicrt - prevrtan.
^cr(|orrcfccitj bcš ©eridjte» - zavržba. odvržba sodišča.
^icrliorrcfcicrcu - zavreči, odvreči.
1'ericulum, ftcfic («cfafjr-
^eriferifd) — obkrajen.
^erinteter — vodogradni okraj.
^eriobe — perijoda, doba. razdobje, čas, tečaj.
^icriobifd) — občasen, obdoben, tokoven, perijoden.
v4$criobifdjc 2[6rcd)iiimfl - obračnnjanje oil časa do časa.
^eriobifrije iiadjroeiiiuiflcn — občasni izkazi, ^criobifdjc iHcbifion — občasni pregled, ^icriobiidje SiHtcfjdjrift— perijodna, občasna tiskovina.
iJSmobifcijc ©iiffcniibiutfl — obdobna, perijodna orožna vaja. ^crmnucnt stalen, stanoviten, neprestan; adv. nepretrgoma, ^icrfoit oseba.
^f)i)fifd)e s4icrfon — fizična oseba. Šuriftifdjc $crfon juristična oseba. Jvarfjfunbine ^cr|ou — strokovnjak. „ (@cftait) — postava, ^crjpuitl* — osebni, personalni.
409
^crfonnl=2ict — osebni spis.
„ -Singelegenljeit — osebna stvar. „ «3(rrcft — osebni zapor. „ «Sefugniž — osebna pravica, oblast. „ 'CSvccutioit — izvršilo nad osebo. „ -Werid)t — osebno sodišče. „ ©ericljt§£)nrfeit — osebna sodna oblast, osebno sodstvo.
„ »Olcridjtšitaub — osebna podsodnost. „ »OJctoerbc — osebni obrt. „ «©rmibbltdj — osebna ¡.'lavna knjiga. „ -iinftuug — osebna odgovornost. „ *3uft(tng — osebno sodišče, osebna instanca. „ e,i)iad)tuci§ — osebno izkazilo. „ »iKedjt osebna pravica. „ -Stidjter — osebni sodnik. „ «Scrbitut — osebna služnost. „ »8tanb — osebni stan, osebnost. „ »©tanbcSanlluciS izkaz osebnega stanu. „ ^Statuž — stalež osebja. „ «Steuer — osebni davek. „ »SltlOflC — osebna doklada. ^crfujtnlc — osebje, osobje.
$crfonalicit- osebne stvari, osebne zadeve, osebnosti. $crfoncn°$3cibrbccung prevažanje oseb.
„ »(Mepčicf osebni pralcž. osebna prtljaga. „ -iHccftt — osebno pravo. t, -iranžport — prevažanje oseb. „ »SScrfcIjr — osebni promet: občevanje ljudi, ^crfunlidi — oseben.
^erfoiilidj bcfnuut po licu znan. osebno znan.
^Crf5nlidje Arcificit — osebna svoboda, ^erfbnlidjcr ©cridjtsftanb — osebna pod-sodnost.
Vcrjoniirfier ©inubigcr — oseben upnik.
32*
500
pcrfoniidjc isntcrdcnticm osebna intervencija.
PcrfonlidjeS 9icd)t auf©cnufltfjuunfl osebna pravica do zadostila.
perfoniidiciS Sadjcnredjt — osebna pravica na stvari.
pcrfoniidjcr ©djulbner oseben dolžnik, pcrioniid) jid) niclbcn osebno se zglasiti. pcrjiinlirlifcit osebnost.
Pcr|o«o=S8ejdji'ci6unfl popis osebi", osebni popis. „ ®urd)fudjutici — osebna raziskava. „ '^bentitdt — islost. istovetnost osebe, pcrtiucus pritiklina. Pcft kuga.
iTiinbcrpcft — goveja kuga. pcft>9(nftait naprava zavoljo kuge. „ ISorbou — kordon zavoljo kuge. „ (^icfaijr, 6ci kadar se je kuge bati. „ -Scudjc kuga.
„ *S8crgeljcu — pregrešek zastran kuge. „ ©orjcfirift — predpis zaradi kuge. pctntt prosilec, petitiou prošnja, peticija. pctitious=9icd;t policijska pravica, pctrolruiuftcucr — davek od petroleja. Pfniti) zastava.
9ti§ SPfnnb bcftdlen dati v zastavo. 91 is Pfoitb bicncn — biti v zastavo. Pfniib*©rfi$ — posest zastave. „ "Seftfeer posestnik zastave. „ ffleftclluufi zastavodaja, zastavba. „ SeftclluuflSurfunbc zaslavodajua, zastavbna listina.
„ fflrief — zastavni lisi. zastavno pismo. „ ©ricfbcfi^er — imetnik zastavnih listov. „ Sriefcurator - ■ skrbnik imetnikovzastavnih listov.
501
$fanb'33ricf3infcn obresti zastavnih listov. ¡¡Bud) zastavna knjiga, ©cbcr zaslavnik, zaslavodajnik. ©cfdjdft — zastavno opravilo. ©Iriubiflcr zastavni upnik. Snijabcr — imetnik zastavo, ¡itiapc zastavna tožba, iicifte posojilo na zastavo. Sei&anftitit — zastavljalnica. yeif)6ud) — knjiga zastavljalnica. Sieitjcr — posojevalec na zastave, zastavar. iicitjflciuerbc obrtno posojevanje na zastave, zastavarski obrt. „ 9lefjmcr zastavojemnik. $fnubrcd|t (objcctio) zastavno pravo. „ (fubjectio) — zastavna pravica. „ frciloiltijtc» - dobrovoljna zastavna pravica.
„ rtcfc^itrfjcš« zakonita zastavna pravica. „ Irtitttrifligcž — po oporoki ustanovljena za-slavna pravica; iz poslednje volje izvirajoča, oporočna zastavna pravica. „ ncucš in bcr SRaiifiorbnimn cincS bcrcitš finf-tcnbcn "4>fattbred)tcž nova zastavna pravica v vrstnem redu že vknjižene zastavne pravice.
„ vid)tcriidje§ od sodišča dobljena zastavna
pravica, sodna zastavna pravica. „ ucrtraflžinaijincž — pogodbena zastavna pravica.
„ einrduiucn zastavno pravico dovoliti, dali. „ ciluer&cn pridobiti zastavno pravico. ^fnnbrcrf)tliri) fidjerjtclicn zastavnopi-avno zavarovali. $faubrrd)tgriiitrnftuiift vpis, vpisovanje zastavne pravice.
i)Sf"nbsSntfic - zastavljenimi, zastavljena stvar.
502
ïftutb'Sdjcnt — zastavni list. zastavnica.
Scicfiimnn uou ^fiuibfdjcinen — posojevati na zastavne liste, na zastavnice. „ «Sdntibncr — zastavni dolžnik. „ »Stiicf — zastavljena stvar. „ »ilbertraflUitflSurhinbe listina o prenosu zastave.
„ »SJerfauf — prodaja zastave. „ «Hcrtrog zastavna pogodba. „ 'lucijc — zaslavoma. „ -tucifc sycfd)rei6uiifl zastavni popis. „ -Hulafle dopolnitev zastave, ^fniibcu zarubiti, rubiti.
Giepfnubetc (iicçicuftanbc — zarubljene reči. ©epfSnbctcê Hief) — zarobljena živina, ^fniibitiig — rubežen. i|Jfrillbitii(l«»itirotoioii — zapisnik o rubežni.
„ ' 3?crjcid)iiiš - zaznamek zarobljenih reči. s4?fnrrc župnija, fara. ^inrr»9(rmeninftitut — farni uboški zavod. „ -Hcjivf (Sprciiflci) — farni okraj, župni okraj. „ '©emeinbe župnija, fara. „ »©cbčiubc - župnijsko poslopje. „ -.'pof — • župnijska hiša, župnišče. „ «ÎiOfLinii — zgradba župnijske hiše. župnišča. „ Stiub župljan, lannan. „ -Mireče župna cerkev, farna cerkev, ^fnrrcr župnik.
^fri(un(|t leinenični šev. strelni Sev. s4ifcrbc=Mi'aft konjska sila. „ «edjinfl — konjsko pleme. „ -Horfiii)ruiuv3licfcl)i povelje o konjskem pri-vodu.
„ »SBorfpaitit — konjska priprega. „ »Sudjtžgcfcllfdjaft — konjerejska družba. i5ftnftcr=Oielb, '«faut - tlakovnina.
50:»
i|i|!nitcruit(lšf0|'tfu slroški za llak.zapokladanje tlaku. i|Jflc(ic postrežba. reja, skrb.
„ bcr Sranicn — postrežba bolnikov. „ bcr fitiiiifte imb ŠJiffenfdjoftcn ■ negovanje znanosti in umetnosti. „ Sefof)icner varovanec, gojenec, oskrbovanec. „ (iitcru — rejniki. „ (Wcrid)t varstveno sodišče. „ Stinb — rejenec, rejenka. „ «ftofteu — slroški za rejo, rejnina. „ iUžuttcr — rejniea, krušna mali. „ -2of)n — rejenec. „ ■ 5od)tcr — rejenka. „ Bater — rejnik, krušni oče. ^flcficu ■ negovati, streči, rediti, ravnali.
„ cinc iCmtšljnnbiiinfl — vršili uradno opravilo. „ 93eratf)unfl — posvetovati se. „ bnš (SintJcrneljmcH dogovoriti se s kom. „ čine llntcrfudjuiifi — preiskovati. „ eitic Sicrfjniibluiifj — razpravljati. „ cinc Bcrnctjmumi — izpraševati, zasliševati. ^flcgfd)nft varstvo in skrbstvo. ^flcflidinftšsScijorbe ■ varstvena in skrbstvena oblast. „ -SJcrljnitmS — varstveno razmerje, skrbstveno razmerje. „ ffieicn — varstvene in skrbstvene reči: varstvo in skrbstvo. $flid|t dolžnost.
9Imtžpfli(f|t uradna dolžnost. Tieiiftpflidjt služabna dolžnost, lificlidjc ^flid)t zakonska dolžnost. 3ur ^flidjt mctdjnt — nalagati dolžnost. Ter ^flidjt nadifommcii dolžnosti zadostiti.
ISib mib '4.4flid)t neumen — vzeli v prisego in dolžnost.
s-|$flid)t jur Stnjeigc dolžnost naznanila.
50 i
^fUd)t»briidjifl — dolžnosti nasproten, zoper dolžnost, prekršba dolžnosti. „ ■ (Sjmnpinr (einer SDrurfjdjrift) — dolžni izvod (tiskovine).
„ »ntafjig ben Sienft boltjicfjcn — po dolžnosti službovati, dolžnosti primerno službo opravljali. „ «ntñjjigc Dbforgc — dolžna skrb. $flid)ttl|cil dolžni del.
^flid)ttl|ciló=99crcdjnung izračun dolžnega dela. „ '6crcd)tigt- vpravičen zahtevati dolžni del. „ '3icd|t pravica do dolžnega dela. „ »Siericljung ■ prikrajšava dolžnega dela. ^$j!id)t*Xrcuc — zvesto izpolnjevanje dolžnosti.
„ -tjcrgefjcu nemaren v izpolnjevanju dolžnosli, malovesten.
„ -SBcriefcimg prelomitev. prekršek, prestop dolžnosti.
„ -ŠBerjčiiimni» opusi, zanemarjanje dolžnosli. „ »luibrig proti svoji dolžnosli, zoper svojo dolžnost, qíjlorf kol.
íjifroyf (bei <2djnj*inbungcn) zamašek. nabitek. ^jriinbc nadarbina, prebenda.
,, incorpoiúcrtc vdružena prebenda. ^jriiubcn^Scjug dohodki, prejemki iz nadarbine; nadarbinski prejemki. „ -(Srcctionš»3n)irumcnt listina o ustanovitvi
nadarbine. ,, »Wcbrinbe uadarbinsko poslopje. „ -Sicjignation ostavka, popust nadarbine. „ *3nujd) mena nadarbin. „ 'íícrtciljung podelitev nadarbine. s^friinblcr— preskrbovanec, ubožec, vživaleo milostinje. ^jriinbncr nadarbinar, prebendar. ^f)(trninfdV¡)í lekarniški pravilnik, farmakopeja. ^i]t)ftjd| - naraven, priroden. natoren. telesen. fizičen.
505
Scjdiaffenfjeit — telesna kakovost, ©fnififcijer SBcfijj — fizična posest. SjM)t)jifd) grojjjafjrig fein — po naravi polnoleten ltifi.
©i)t)iiid)c ^erfon — fizična oseba. Piacere a — na voljo.
s.}5itficrnug (®urd)ftedjung) — pikanje, prebadanje. s^(ncnt — plakat, lepak. i|SI<iu — načrt, osnova.
„ (Sfi^jc) - črlež. naris, ^liiuc ober iiiijjc — erteži ali očrti. ^Inujfi^c — obris, naris, črtež. ^Inuirrrit ravnati, poravnati, izravnati, vglatliti. i|>lnnfc — deska, planka.
„ (Srctteriumib) — ograja iz desak. ^Initfiurrf - zagraja. ograda. vjMnttc plošča, ploča.
^lnttrrbiitg* - do cela, do dobra, popolnoma, kar, celo,
kar naravnost. ^Inttgcbriicft — sploščen, ploščat. i|MfittcU'(faf)rt vožnja na plavu. „ »Sfaijrcr brodnik, plaveč. „ «Sili)ver — voditelj plava, plavičar. i|ilnti — mesto. „ (JMorftpiafe) — trg.
?tm Jricjicr ©(nfce na tržaškem Irgu. „ nuSlDiivtigcv vnanje mesto. „ =gvcifcn veljavo zadobiti, obveljati, nastopiti. (Sine SfuSnnfjnic grcift — izjema nastopi. $la^*(£oinmanbo mestno poveljstvo. „ Dicnftgctuer6e — obrt javnih strežnikov. i, ©efdjaft — mestno trgovinsko opravilo. „ -SJcdjfcI mestna menica. ,, »llftmce — mestni običaj. ^lcnnr»2cnftt — polni senat, plenarni senat. i, Sijjung — polna seja.
oOi;
s4Jlciiar=s-8crfaiiimiuiig — polni zbor, občni zbor, veliki zbor.
^lciiterl)icb — pn ■borna sečnja.
^(cittcrn b'oz(l prebirati, gozd prebiralno sekati, pre-
biroma sekati. s^lcituiu — skupni zbor. ^(oiitbr — svinčen pečat, plomba. ^loiitbcitucrfd)lit|o - zapora s svinčenim pečatom. vJ|5orf)s2irbcitcr — delavec v rudarski stopnici, rudarski stopnik.
„ *9)liif)Ie, - SSkrf rudarska stopnica, plialnica. „ «SScrfjiiiž — rudarska stopnina. ¡jiolicr (bci AUaurcrii) (zidarski) nadglednik, polit-, ^ditif državništvo, politika, ^olitifcr državnik, politik, ^olitijdl - državniški, političen
©ofitifdjcr ¡¡Bcnnite — politični uradnik, "iioiitiidjc Scrtcl)tittg politični obhod, ©olitifdje Scfjiirbc politično oblastvo. ©olttijcfjer ©egirf - politični okraj, ^oiitifdic Scgivfebcfjorbc — politično okrajno oblastvo.
labciiofc politifriie §attuitfl — brezmadežno politično vedenje.
^otitifdjc SBertoaitimg politična uprava, ^tfligci policija, rcdarslvu. ^oli^ci^lilflidjt - policijski nadzor.
llntcr ©oiijcianfiidjt ftcljeit — biti pod policijskim nadzorom.
llittcr SJJoIijjeinufiidjt ftcllcit dejali pod policijski nadzor. „ »©efjorbc - policijsko oblastvo. „ -Gommiffdr policijski komisar. „ 'Sircction — policijska direkcija, policijsko
ravnateljstvo. „ »dircctor policijski ravnatelj.
507
^Joli5fi=@cionit - policijska oblast. „ iUiafjrcgel — policijska naredba. „ »SJotijcu - policijski zaznamki. „ "Orbnung — policijski red. „ -iliai)on — policijski okraj. „ -iHegicmetlt — policijski pravilnik. „ «i)iiirfjirf)t — policijski ozir. „ »flbertretimg — policijski prestopek. „ -©crorbniittg — policijski ukaz. „ -SScrtoaltung — policijska uprava. „ *©orjd)rift — policijski predpis. „ -aiiacijc — policijska straža. „ «SSfldjcorpS — policijska stražna četa. „ -SEBcfeu— policijstvo, redarstvo, policijske stvari. „ luibrifi ■ policijskim narcdbam nasproten, ^oligcilid) — policijski, redarski, redarstven, iz policijskega ozira.
Unter ©eobadjtung ber poligeilidjctt Stnorb mmgen — držeč se policijskih ukazil. 5J5olijeiIidjc Ufccrmadjung — policijska pažnja. ^olijcilidjc 5Sorj(fjrift — policijski predpis, policijska zapoved, ^oli^c zavarovalni list, polica, ^oliigantic mnogoženstvo, poligamija. ^omuriuin — pomerij. ^inifnlt — globa.
^opnliir — priprost, prostonaroden, lahkoumeven. ^iort preboj; znojuica. ^ortcfcuilic — listnica.
ffliiitiftcr oljne $ortcfcuilic — minister brez posebnega področja, ^orticr — vratar, ^ortiou — kos. delež, porcija. HJorto — poštnina.
©ud) — poštninska knjiga. „ Ernmjjigung — znižba poštnine.
r.os
^orto'frci — poštnine prost, brez poštnim». „ -OJebiir poštnina. „ -pfiirf)tig poštnini zavezan, ^ojfcfforifdjc ttlagc posesorna. posestna tožba. i«oft (itt ber diedjnung) — točka, postavck, nastavek. $oft füt spoft, pofteitrocije burdjgelicit — torke ■/.» torko pregledati. „ (9íiiftaít) pošta.
Slnf ber íjjoft imifcn teči po pošti. Mit ber jjioft feubeit s pošto, po pošti poslali. 3ur "4>oft nufgcbeit dati na pošto. •Slbgnfižrcccpific poštni oddajni list. -9(lllt poštni urad. »Stnftolt pošta. s2(lttueifuug poštna nakaznica. »SlntuciiungSbcrfaljren poslovanje s poštnimi nakaznicami. -Sttteft — poštni izkaz.
»®ltfgnbžjoiirnai poštni sprejemni dnevnik. '9(ufga68rcccpiffc poštni sprejemni list. -Sluftrag — poštni nalog. Senmte poštni uradnik. Scbintftctcr — poštni služabnik, íkgíeitnbrcífc poštna spremnica. Sctricb poštni obrat, poštno uradovanje. 9JotC — poštni sel, pisinouoša. linije — poštna blagajniea. (Sonbcntion — poštna pogodba. lSoiii'3 poštni kurz, poštni tek. liüurábucfj knjiga poštnih kurzov. íircctioii poštno ravnateljstvo. „ (fjrpcbitioii poštna odprava, poštna ekspedicija. „ •greinmrfc predplačana poštna znamka. „ (v)c&iiren - poštne pristojbine. „ Wcfíiíle poštni dohodki. „ («eib (s4?orto) poštnina.
/i a a a a
n n
II II II II II II II II II II
n
II
509
^ofKttnrtc poštna dopisnica. „ 1'fiiiibiit poštni nalog. „ SOicifter - poštar. „ 9čad)nafime poštno povzetje.
©rgeit ^oftnadinafjnic s poštnini povzetjem. „ 9iadjitaQiitc 2iifigitatioii — nakaz na poštno povzetje.
„ 9iadj«a^me)eitbn«fl povzetna poštna pošiljatev. „ ".Viimmer — tekoča številka. „ ^arfot&cftciibienft — vročevanje poštnih tovorov. „ ^(irfetbeftrHer — vročevalec poštnih tovorov. „ vliorto poštnina.
„ SieccVifje poštni recepis, sprejemni list. „ Slittgclb poštna jezdnina, poštna ježnina. „ Sciibiing — poštna pošiljatev.
AUittcift ^oftfeubuug — s poštno pošiljatvo. „ Spnvfnrtc pošlnohranilni listek. t, 'Sparfajtc poštna hranilnica. . „ Stntimi poštna postaja. „ 3(i|i poštni ilan. „ 3"nrif poštna tarifa. „ Ubergciltercccptife poštni oddajni list. „ 11 bci-iiciTjni«i-cccpiffc poštni iirejemni list. „ vHTbinbmu] poštna zveza. i, SPerfeijr poštni promet. „ Sicrtrflfl — poštna pogodba. „ Scriuaitung poštna uprava* „ SŠingcu poštni voz.
,, 28cd)fci — menjava pošt, preprega ]ioštnih konj. i, ihiCiibiuifl, mit z vračajočo se pošlo. „ 3s.lcrtjcid)cit poštna vrednostniea. n Skfnt — pošlarstvo, pošta, ]ioštne reči. n •»afii tekoča številka, vrstna številka, zaporedna številka. n ;}niauf! zavkazano pošiljanje po pošti, mora se pošiljali po pošli.
10
Soften (Simt) — služIta, stopinja, mesto.
Seinen Soften öcrlnffen -- svoje služabno mest» zapustiti.
„ (in einer Siedptung) — točka, postavka, po-stavek.
„ bubioje — ilvomni postavki. „ OSJadjpoften) — stražnik. „ (Soinmanbo — postajno poveljstvo. ^o|teitl(tuj — poštni tek, poštni dohod.
Sie Sage bež ^oftenlonfeS finb itiijt einju-redjnen — dnevi, katere kaj po pošti hodi (se po pošti vozi), se ne vštevajo, ^ofterioritnt — zadaj biti za čem. ^ujteritrit — potomstvo, zarod, ^oftcritiitscurntor — skrbnik potomstva, ^ujtiuuus — posmrtnik.
^oftumec- Sškrf — po smrti pisateljevi izdano delo. ^oftjeriptutu (9iad;fd)rtft) — pripisek, dostavek. ^oftiilnut — zahtevalec. thjalec. ijioftnlnt — zahtevek, zahteva, tiijatev, postulat. ^uteftntiubebiiiguug — potestativen pogoj, od volje
vpravičenea zavisen l>ogoj. ^rnbeitbe — prebenda. nadarbina. ^rnbenbift — prehendnik. nadarbinar. ^rnciuitioitš^tnpfung — previdnostna cepitev, ^rnelujtu — zadnji, nepreložen, neprestopen, neod-loživen.
„ '¡vrift — neprestopni, nepreložni, zapadni rok.
i|irnfticnnt — praktikaut, učenec. i|irnftieieren — vaditi se, urili se, praktikovati. iirnftifd) — dejanski, praktiški.
„ (brnnd)bar) — poraben, praktičen, izkušen. $rabialferbitut — zemljiška služnost, prägen (Weib) — kovati, ^rnguttg — kov.
511
^nigitng (boš ^rcigcn) — kovanje, ikajubicat prejšnja sodlia. prejudikat. '.prajitbicinlflngr — jirujudii-ijalna ložba. ^riijuDicicrcu predreševati, predseči. poseči v kaj. prejudicirati. „ (liadjtljeiiig fein) na škodo liiti. škodili.
5» loirb bcr Srage nad) feiner SRidjtung prcijnbiciert — prašanje se na nobeno stran ne predrešuje; s leni se še nikakor noče rešiti prašanja. ^rajubicierter SSicdjfel ■ - menica, ki ni bila pravočasno proteslovana; prejudicirana menica, ^rfijitbij} - predsodek, prenagla sodlia. Skoda, ^rnlcgnt — predvolilo. $r(ilititutnrr — proračun, ^niliiuinicrcn proračuniti, proračunjati. i|ir<illftctit — kamen odnašalec. kamen odrivač. ^riimif — premija.
„ (93cloI)mtng) — darilo, nagrada.
„ (SBcrfidjcningSvraniie) — zavarovalnina.
ISiuc ^rdmic miiociien premijo nakazali. ^rSmtcn*@cfd)dft premijsko opravilo.
„ 'SieferOC premijska reserva.
„ -SScrfidjcrung zavarovanje za premije, ^rniiiiicrutig obdarilo, obdarjevanje. premiranje. ^riiuotnnt ]iredznainnik. prenolanl. ^rnuotnt — predznamovanec. preuolal. ^rnuotatioit predznamba.
^rniiniiicrnut predplačnik. naročnik. prenumeranl. ^rniiuinrrntiou - naročim, naročevanje, predplača. ^rfiuitmcrntion*<=3ktrag — predplačilo, naročnina.
n	-Sdjein — predplalni lisi. naročhe-
nica.
^rdtuuticricrcn predplačali. naročiti.
ul2
^rfipnrnt izdelek. pripravek, preparat. s4?rrtyiiricrcu - pripraviti, prigotoviti. prislrojiti. Ißrfifcntntion (ju einer Steile) — predlog, priporočilih, nasvet, prezeulaeija. „ (eines ®cc§fei'3) — predočba. prezen-lacija.
„ jnr 3tnnaf|me — predočba v sprejetbo. v vzelbo.
„ 3ur ,^flf)iiutfl — predoeba za plačilo, v plačilo.
^rnicutntiono-griit — predoebena doba, doba za pn-dočbo.
„ »9ied)t — pravica predlaganja, nasveto-vanja.
„ '^eit čas za predočbo. ^rnjentntiuu — čas vložitve, praesenlalimi.
„ am 1. isdnner došlo dne 1. jnnuvarja. ^rnjentiereu (eine ©ingaDe) — predati, izročili, vložiti. „ (ju einem 3imte) — predložili, nasvelo-
vnti, priporočiti. „ (einen Süedjfel) — predočiti, predložiti, pi-ezentirati.
grajen;,»Tienjt — dejanska služba, prezenlna služba. „ 'Tienftpfiidjt — dejanska služabna dolžnost:
dolžnost dejanske službe. „ Weib — plačilo za navzočnost, navzočuina. „ Sifte — iinenik navzočnih'. „ Stnnb prezentni slalež, dejanski slalež. ^riifibrut predsednik. ^r3{tbia(*3Men{i — prezidijska služba.
„ Olejdjiifte predsedniški posli, prezidijska opravila.
„ Jfanjlei — predsedniška pisarnica. „ s^rotofoli — predsedniški zapisnik, ^rnjibiunt — predsedništvo. ^riiftntiott storitev, dajatev, oprava, delo.
513
^nifticrcn — storiti, dali. opraviti, ^rnfiimptiou domneva, ^rntcricrcn ■— preskočiti, ^riitcritiou preskočita, preskok, pret crieija.
„ eineš Grbcn zamolčali, ne omeniti dediča.
^rriterierter Stotijerbc zamolčani nujni dedič, ^riiuruirrcn — prehiteti, prestreči, preteči, ^riiucution — prehitevanje, prestrežba, preodvračanje, prevencija.
^riiuciitiB-fflfaftrcgei — odvratna, preventivna naredha.
„ »^olijci — odvratna, preventivna policija, '■lirnjri* — vaja. izvrševanje, praksa.
„ (h-jtiicfje iiben — izvrševati zdravnišlvo. „ (©ciuo^itfjcit) ■ običaj.
3h ber "lirajiS — v vadbi, v praksi, dejanski, ^rrcnrium — poprosba. prekarij, preklic.no posojilo. Precario modo — proseč, s prošnjo, prosboina. 'JJrcic — cena. f, nujjerorbcntlicficr — izvunredna cena, izredna cena.
„ fefter ■ trdna cena, stalna cena. i, ber gemeiuc — navadna cena. i, (nufcubcr • sedanja cena.
sJiDmutalprci$ — nominalna, imenska cena. „ orbcittlidjcr — redna cena. n luafjrcr, luirfiicfjcr — prava, dejanska cena. i, ber bcfoitbercu Horticbe — cena posebne priljubljenosti. n angebcH — cenili, ceno povedati. i{rciogcbcn ^cmmtben cincr ©efaln- — izpostavili, izpostavljati koga nevarnosti, opasncinu položaju.
n cinc Sadje — popustili stvar, ¡znebiti se stvari.
^rcis=i(Hš)d)rcibitng — razpis nagrade.
3.1
51 i
"¡|$reíe«<5ertificat poverilo «en. „ CSinirant, Siftc cenovnik; cenik. „ sJioticrung zaznaincuilo non. „ Tarif cenik, ccuovnik. „ ;}uerfcnming8-(Scrtificat potrdilo o prisojenih cenah.
^rcllfrijufo odliojni si reí. ^rcffc (Trud) lisek. „ (sjl)tajdjinc) - Liskalnica. „ (;}citiiiifl8luefeu) novinarstvo, casništvo. ^rcfO'gretíjcit tiskovna svoboda, svoboda tiska „ ©eridjt tiskovno sodišče. „ Wcfcl) tiskovni zakon. „ Weiucr&c tiskarski obrl. „ Jpcfe kvas.
„ jprfcrrgeiigung — nareja kvasa, stisnjenih druži. „ s4>rocc]§ tiskovna pravda. „ Sadjo tiskovna slvar, tiskovno opravilo. „ Straffadjc tiskovna kazenska reč, slvar. „ ^erflcljen tiskovni pregrešek. „ Ssíerí liskalnica. liskal". ^rcffiou sila. ^rcfíititfl tiskanje. l|irrtiofrit dragocenosti, dragotinc. ^rirftcr duhovnik, svečenik, mašnik. krilita vJiota prvi zapisnik, knjiga prvih zapiskov ^riiungruititr prvorojenslvo, priuiogenituia.
„	iiittie prvorojensko koleno,
"princip načelo, vodilo, pravilo, princip.
Wrunbprineip temeljno pravilo, osnovno načelo.
Jpauptprincip načelno, glavno vodilo, principal gospodar. prineip¡d. i^riucipirlir Seftimmiuig načelno določilo, ^rivritfit prednost, predslvo. ^rioritSt<i'9lbtrctung odstop prednosti, predstva
¡lir.
iPriorit8ie=2irtic |>ri-dnoslna. predstvena delnica. „ -iliticljcn prednostno, predstveuo posojilo.
„ Mane tožlia zaradi prednosti, prednostna tožba.
„ Obligation — prednostna, predstvena obligacija.
„ Vergteid) — pogodba o prednosti. i|5rifc zaplenjena ladja, privat — zaseben, zasohen. privaten. „ Stgcntic zasebna agencija. „ ilngciegcnficiten zasebne, privatne stvari. „ iinflagc — zasebna obtožba. „ ?luf(agcbeiict na zasebno obtožbo kaznivo dejanje.
„ »Sinflfigcr zasebni obtožilelj. i, Seamtc — zasebni uradnik. „ -Scrcdjttgter zasebni vpravičenec. i, Sctf]ciiigtcr zasebni vdeleženec. i, (Sorrcjpoubciij zasebno dopisovanje. „ ISigentfjuni - zasebna lastnina. ti Wetoäffer zasebne vode. t, -Wiäubiger — zasebni upnik. a Witt zasebno, ]irivatno blago. „ .s^anš zasebna hiša. h SagcrfjnHš zasebna skladovnica. „ iiebeit — zasebno, privatno, domače življenje. a »iieijcn zasebni fevd. ii Scfjrcr zasebni učitelj. n -SKamt, ^rrfon zasebnik, zasobnik. h s4.ifäiibiutg — zasebna rubežen. n -iHcdjt — zasebno pravo, privatno pravo. a recfjtiid) — zasebnopraven, privatnopraven. n redjtlid)cr 9lnfpriidi — zasebnopravna tirjatev, zasebnopravna zahteva.
33*
526
$riuat*rcd)t(id]cr Jitcl zasehnopravni naslov. pri-valnopravno ime. „ -ved)tlirf)e Verpflidjtung — zasebnopravna obveznost.
„ -5dnilb — zasebni dolg. „ "Sd)ulbt>erfd)rct6ung — zasebno dolžno pismo.
zasebna zadolžnica. „ «2diule mit bem CffcntiidjfcitSrcditc zasebna
šola s pravico javnosti. „ - icdinifcr zasebni tehnik. „ - ledpiifev, iiefiorblid) autorifiertcr — privatni po
ohlastvu potrjeni tehnik. „ «Ulitcrridlt — zasebni poduk, domači poduk. „ «llrfunbc — zasebna, privatna listina. „ -S>erfcf)V — zasebno občevanje. „ «Vennogen — zasebna imovina. „ Vcrfidicnmgšanftcilt — zasebna zavarovalnica. „ istalb — zasebni gozd. „ «3i?cg — zasebna pol. „ «Smcct — zasebna svrba. ^riuntc, ^ritiatier — zasebnik, ^riuntificrru — za se živeli, osebovali. privali/.ii'ali. ^riuilcgicit=3(ngctegenfjcitcit privilegijske reči. mo-boSčinske reči. „ SBcji|jcr imetnik privilegija, svoboščine. „ «Gingriff — poseg v privilegij, v svoboščino. „ -ISrfoiduuig konec privilegija, svoboščine. „ ©efctj — zakon o privilegijih, svoboščinah. „ Otifiabcr imetnik privilegija, svoboščine. „ 'SdjlU) obramba privilegija, svoboščine. „ »©treitigfcit spor zavoljo privilegija. „ -3a).;e — taksa za privilegij. „ «Uriimbe — listina o svoboščini, privilegij-ska listina.
„ -Sierleifpiug podelitev privilegija. ^riuilcgicrtcrWerid)tiftnnb privilegovaua podsodno.-t.
517
Priuilcniiuit — privilegij, svoboščina, ijjrobe — poskus. „ (33cu>cišl — dokaz. „ PJDiuftcr) — obrazec, vzorec. „ -OJcioicfjt — poskusna utež. „ \sai)r — poskusno lelo. „ iUiafj — poskusna mera. „ praviš — poskusna praksa. „ Sdilndituitfl — poskusno klanje. „ Stiicf — obrazec, ogledek. „ -tocifc — za poskus, na poskušnjo. „ 3cit — čas poskušnje, poskusna doba. ^roccbur — ravnanje, postopanje, procedura, ^roccutjali — odstotni postavek. stavek. Prorcfo — spor, pravda.
Surgcit procejs modjcit — ob kratkem odpravili. liitro odbiti. ,, bctretcu — poprijeti se pravde, pravdo zagnati. „ ffiljrcn - pravdati se, tožili se.
Ser procefS ift fliii)(imvg — pravda leče. Procc}ii=9lct — pravdni spisi.
„ ' Scuollmadjtiiitcr — pravdni pooblaščenec. „ ©ud) knjiga ]>ravd. f, gvijten pravdni rokovi. „ "©Cfliter — pravdni nasprotnik. „ -fflcridjt pravdno sodišče. „ *$anbiuitg pravdno delo. pravdno dejanje. i, -fjiiibmibc Giniociibuiicicit pravdo ovirajoči vgovori.
„ Hofteit pravdni stroški. „ «$(5nrtci — pravdna stranka. » *5Rcd)t pravdno pravo. „ 9iid)ter sodnik spora, sodnik pravde, pravdo
razsojajoči sodnik. a • 2nd)C pravdna stvar. h Sdiriftcn pravdni spisi.
5 IS
i|iroccie»©erfnf)ren pravdno postopanje. „ 'SSerfjanblung — pravdna razprava. „ -©eg — pravda, pravdna pot.
35en $rocefšsn)cg betreten pravdo začeti, pravdo zagnati.
Si« "iroccfelnege — s pravdo, pravdoina. ^roccffion — obhod (cerkveni), sprevod, procesija, ^roclamicrmtg proglasitev, ^rocurn — prokura. ^rocurift prokurist. iJSrocuratur — prokuratura.
ij$robigalitiitš»(Srfiarung proglasitev za zapravljivca. ^robuccut — pridelovalec, izdelovalec, narejalec,
narejnik, proizvodnik. ^robucicrcn (cin iinturerjcugniž) — pridelati.
„ (ciit gitbuftrircrscuflniS) — izdelati, izdelovati. narediti, narejati. „ ciitc llrfunbc - predložiti, pokazati listino, ^robuct (StatnrcrjcugniS) — plod, pridelek,
„ (3nbuftrieerjcugni3) — izdelek, proizvod. „ (SRefuItnt) — učinek, vspeh, nasledek, poslodek. „ (in ber SORatljeinatif) — znesek, produkt, zmnožek.
i|irobuct=Scfteucrung — obdačba pridelkov.
„ «Steuer - davek od pridelkov, ^robnctculiiinblcr — trgovec s pridelki, ^robnetiou — pridelovanje, dobivanje, izdelovanje, iz-
gotavljanje, produkcija, ^robnctioirtnbga&c — narejnina. davek od izdelka, na-rejui davek.
^robuetit) ploden, rodoviten, plodovit, produktiven. „ »Slfiociatiou — produktivna združba. „ «®cnoffenici)oft - - produktivna zadruga, ^rofcfjton (^anbtuerf) — rokodelstvo.
„ (Seidjaftigung) — posel. obrt. grafit — dobiček, korist.
51!)
profitieren imeli dobiček, pridobiti, profireffiu liapredovalen, napredujoč. progresiven. $ro(|ibitiu branilcu, zabranjujoč, prepovedujoč, prolubiliven.
prujeet načrt, osnova, projekt.
„ (SSofliobcn) namera, nakana. t, ocrfaffen načrt sestaviti, projccticrcn načrt naredili, projektirali, snovali, nameravali.
l|irojcctS'N4iriifuiifl presojevanje načrta, presoja projekta.
„ iicrfnffintii sestava načrta, projekta, ^roluu.qntiou podaljšava, podaljšlm, prolongacija. $roloufintiou0*(Srtiöruiig izrecilo » podaljšavi. /f	Srift podaljšbeni rok.
„	©cbür podaljšbenina, preložnina.
„ ©cldjiift prolongacijsko opravilo, po-daljšbeno opravilo, proloiißicrcii podaljšali, odložiti, preložiti, promrmorin — spomenica, promrffc promesa.
$romcjicit'©cfd)äft trgovina s promesami.
„ -Sdjeiit promesa. ^romifforifdier ISib obetna prisega, proniisorna prisega.
prniuulgiercu razglasili, objaviti, proglasili, ^mytitntuui sanioprodaja. propinacija. i|Sroyiunti0nö*53crcd)ticitcr imetnik samoprodaje. ,, üßädjtcr zakupnik samoprodaje. „ 9ied)t samoprodajna pravica, propouicreit nasvetovali, predložili, propofitiott nasvet, predlog, prorofjicrtcr ©cridjtšftnut» dogovorjena podsodnost,
prorogovana podsodnosl. s$rotycct razgled, pregled, prospekl.
520
©roftitwicrtc — nesrainnica. ženska ob nesramnem zaslužku živeča.
^roftitution — sramotni obrt, prostitucija, ^roteft - protest.
„ (SBiberipriidj) — upor.
„ mangelS Simiafjmc — protest vsleil odbitega sprejema.
„ mangcl» 3a$htng — protest vsled odbitega plačila.
Securitiitâ-iProtcft — protest v varnost. SHnb'^rotcft — protest v veter. „ nufncbmcu — protest zapisati. „ crfjeben — protest naredili dali, protestovati. „ -Grficbung — protestovanje. „ -Moftcn — stroški za protest, protestni stroški. „ 'dag — dan protesta. „ 'Urfitnbc — protestna listina. ^Jrotcftnut — protestant, ¡jjrotcftnt — protestât.
^rotcjtntioncu — vgovarjanje, upiranje, vgovor. ¡jjrotcfticrcn — protestovati. ^rotafoU — zapisnik.
„ nufitcbmcu — zapisnik sestaviti, sestavljati,
narediti, pisali. „ fflfircn — zapisnik sestavljati, zapisnik pisati, zapisovati.
3" ©rotofoli briugen, nefpucn — dejali v zapisnik. vzeti v zapisnik. 3ti ©rotoïolt gcbeit — na zapisnik dali, povedali.
Surdj cin ^votofolt bcitrfunben—z zapisnikom izkazali, posvedočiti.
1|irotijfoH=gubrer — zapisnikar.
„ giibtimg — pisanje zapisnika, zapisovanje. „ »Stcmpci — zapisniški kolek.
521
^rotoiolinrijiijc Slufncdjmc — protokolarno zapisovanje, pisanje v zapisnik, sestavljanje zapisnika o čem. „	(Srfifirung — zapisniško, protokolarno
izročilo.
$rotofol(ari|d)cš Hertjor — zaslišavanje na zapisnik.
I irol i ik< ilarno zaslišavanje. ^rotofollicrcn — zapisali v zapisnik.
®iegirma ftanb ei#flcrid)tiicfj protofofliercn laifcn — firmo pri trgovinskem sodišču vpisati dati.
$rotoiolliertcr §nnbeT8mann — proto-kolovan trgovec, vpisan trgovec, ^rotofollicriiug — zapisovanje, protokolovanje, zapis. sj5rotofoUift — prolokolist.
ijSruacitiritj (§erfunft) — izvir, proizhajanje. prihod, provenijcncija.
Of;nc Uutcrfdjieb bcr SPro&cnienj — brez razločka, naj prihaja od koderkoli; ne glede na izvir.
Sic Sprobenicnj loirb au§gcluicfcit — izkazuje se, od kod je. ^rouiont — živež, hrana, ^rouiuj — dežela, pokrajina, provincija. $rotiiujial'®cfc^ — deželni zakon.
„ »^nuptftabt — deželno glavno mesto. „ -gtatuten — deželna ustanovila, ^rouifion — opravnina, preskrbnina. provizija. ^romfions»g(iljigfcit — preskrbninska sposobnost.
,, »iHciicnbcr — trgovski potovalec za provizijo. siJrouiforinl'Herfi'tguug — začasna naredba. odredba, ^rouijorifdi — začasen, ^rouifortum — provizorij, začasna naredba.
Ciin ^rottiiorinnt trcffcu — začasno kaj vki'eniti.
^rouocnnt — provzročilelj. provzročnik. provokant.
tj 2 2
^rouocntiou provzročitev. provzroeha. provukacija. ijjrogcfš fictjc SJŠvoccfS.
ijjritfcn skusiti, preskusili, izkusili, izprašali. „ Siliš! tO cifc preskuševati izkaze. „ fflftocišutittci — preskušali,prevdarjati dokazila. „ (Srgebiiiffe podatke pretresali. „ Urfunbcn iinb Scfjclfc pretresovati pisma in dokazila. ^riijHng izpraševanec. kjiriifiiiig preskušnja, skušnja, izpit, presoja.
„ «on Scjditucrbcpunftcn — pretres pritožbenih loeek.
„ ber fflctncijc — preskušnja dokazil. „ ber £>cinb)cf)riit — preskušnja rokopisa. „ ber ccfjumtg pretres raeuua. „ brr ®er^fiitnij)c - pretehtovanje razmer. „ Oorlfinfigc začasni pretres.
©ingetjen auf einc ^riifung pretresovati. Surd) ^riifung ermittcln - s preskušnjo pn-izvedali, ovedeti.
3nr ^riifung inittijcilcn v pretres dali. ^riijuugš'2(ct izpraševanje, |)reskuševanje, preskušnja.
„ ®cptltb — preskusni izvid. ,, Ennbibnt preskuševanec, izpraševanec. „ (ioniinijidv — izpraševalni, preskuševalni komisar.
„ -Eonimiffioii — izpraševalna, preskuševalna komisija.
„ -©cgciiftaiib preskusni predmet. „ "^rotofofl - preskusni zapisnik. „ SlcfHltnt — posledek, vspeh preskušnje. „ TnfC preskusna taksa, preskusnimi. „ »iJcugniž preskusno spričevalo. $ji|d)intcr — zdravnik umobolnosti, psihijater. "lijtldiintric — nauk o dušnih boleznih, psiliijalrija.
523
$fqd)ijdj — psihičen, duševen, dušen, ^liblicntioit — razglasitev, objava.
„ be» ©cfcfceä razglasitev zakona. „ be» ScftamcntcS — razglasitev oporoke, ^ltblicicrcu — razglasiti, objavili, oznaniti. ij5ublicitöts*!ißrmcip — načelo javnosti, publicitetni princip.
publicum občinstvo, ljudje. ijjttlC' trip. vtrip. ^ulsjrijlng — vtripanje žile. bilo. ^umptuerf črepalnica.
$nnctntiun osnutek, načrt, punklacija; domenek, ^imft (gcometrijd)) pika. „ (iu Urfunben) — kos, član. lo'ka, odstavek. „ (Ort) mesto.
UJcfentlidjcu fünften v bistvenih točkah, punec.
^un^ierung puncevanjc. ^uu^icrung^lmt — puncevni urail. „ ©ejdjäft — puneevanje. „ ^Statte - punccvališče. ^iH)illnr=(iapital pupilarna glavnica, sirolinski kapital. „ -Selber sirolinski. pupilarni novci. „ -liiätiin sirolinski. pupilaren. rr -lnnjjigc Sidjerfjcit — pupilarna varnost. ,t -Subjtitution pupilarna substitucija. „ -Si er mögen — ])upilarna. sirot inska, otročja imovina, ^itpille varovanec.
^upiUeiigelbcr novci varovancev, sirolinski novci.
3nr Slnlcgung bon ^Supillcugclbcrn geeignete SSertcffectcn vrednostni papirji, v katerih se smejo nalagali novci varovancev.
^litntiuelje domnevni zakon, putalivni zakon, lepotičje. nakit.
524
C.im&rnt — kvadrat. C.unbrnt= štirjaški, kvadraten, duni — nabrežje, obrežina. C.iinl muka.
„ -uolicr 3»ft(tHb — mučno stanje. Cnnlc (Ounlitnt) — kakovost, vrsta.
Cunfc cincr ©trnfc — kakovost kazni. Cnalijicatioii — sposobnost, prikladnost, pripravnost, kvalifikacija.
C,unlificntioiic«9tu§tuciž - spričevalo sposobnosti, izkaz prikladuosti. „ «Gertificnt — potrdilniea o sposobnosti. „ «@itignbe — vloga o sposobnosti. „ 'Sutadjtcn — mnenje o sposobnosti, prikladuosti.
„ -Sijtc — kvalifikacijski spisek. „ «labeiic — razpreglednica sposobnosti, kvalifikacijska tabela. Cualijicicrcit — kvalifikovati.
tf iirfj — sposobnost dobiti, sposoben bili. dunlificirrt jcin — vsposobljen biti. sposobnost imeti za kaj.
Cualitfit — kakšaost, kakovost. Ciinutitnt — kolikost.
„ (fflčcnge) — množina, količina. CUinutitntiu — po množini, po kolikosli, z oziram na kolikost.
Cunntit(itcjari)c — po množini določena stvar, nadomestna stvar. Cunittiim — količina, množina, število. CiiniitiimiuibCuniebcristorc—kolikost inkakšnost blaga. Cunriuitniitc — osebljenje, karantena.
tt ijoiten — biti osebljen, biti v karanteni.
.-,25
Cimrtal — četrtletje.
dunrtnlitrr četrtletno, vsake tri mesece, vsako četrtletje.
Cunrtnloratc — čelrllelno odplačilo, četrlletni obrok. Citnrticr — slan. stanoviSče, stanovališče, stanovanje. „ Scitrng — stanovninski prispevek. „ «®e6cr stanoilajnik. „ .©Clb — stanarina, slauovniua. „ ©efbdqnioaient — stanovninski uamestek. „ Srčigcr — stanoilajnik, stanoviSki gospodar. „ -^inžcinifc stanarinski, najemninski razred. Cunji boji ti — posest pravice. Cuajiuju^fructu® — užitek potrošnih stvari. Cudjtiun — praSanje. Cunjtiauojd)rribru — pismeno prašanje. £iiatcutbcrgclb <53. ©.) — četrtietnina. Cnrltr — vir. izvir, izvirek, studenec, vrelec. Cnclhunjjcr sludenčnica. C.iicrcl tožba, pritožba. Ducrrubrif — poprečni razpredel. Currftrid) — poprečna črta. £.ncriilnitt večni tožilec, prepirljivec. C.uctid|iurrf (93.	razdrobljevalnica.
C.uctid)iuiiiibc — zinečkanina. Ciiiituiiit)lc (S. ©.) — mlin za razločevanje srebra. Citicfrcut vpokojenec. počitnik. CiiicKcntcugcljnlt pokojnina. Cniricru^ počitek, pokoj.
Cuicfcicrcn Semnnbcn — kogi v počitek dejali, vpo-kojiti.
Cuicjcirriuig vpokojitev. Citiitnuciuiniplngc petletnica. Cuiunitriiiiiiiiu petletje. Clilitticrcu — prijem potrditi, pobotnico dati.
„ bcu Sicuft — odpovedati se službi, iz službe izstopiti, službo pustiti.
52(5
Cuitticrcn eiltcit Sdjuibncr dolžniku dati pobotnico.
£uitttcrt kvitiran. potrjen.
Jdiiittieruitg (Seftatifluug) — potrdba, potrdilo.
CUiittung |iobotnica.
(jiioart v kolikor se tiče, kar se tiče.
„ formalia — kar se tiče formalnosti, oblike Quotc delež, znesek, kvota.
„ jd(irlid)f lelnina, letni znesek. jQiioticutnltf)cilun<i delitev pn kvotah.
R.
iKnbntt - rabat, popustek. »inbbiucr rabin, rabiuec. »Jate (bon 9Jicn)d)cn i pleme. 9iad)r osvela. maščevanji'.
„ neumen cm ^cmaitbcm maščevali se nad kom. tfindicit žrelo. Wnbl>niitpfcr kolesna parnica. W(it>ri?fiil)rrr kolovodja, vodja, načelnik, voditelj, glavar.
»inbfrlgriibrrirr — Sirokosl kolesnih |)latišč.
»inbicicrtcs ©ctuerOe radiciran obrt. vkoreninjen obrt.
iKnbicrcii strgati, izstrugati. ostrgali.
Ainbicrtc Stellr - izstrugann mesto.
Minbiiio (@pcid)C> — koželjnica.
»¡nff<, ffloub' unb Scfeljolj Irebež, suhljati in poberki.
ttinffiitcric čistilnica.
iKnffilticriing čiščenje.
Sinili meja. omejek.
iNniib (eiitcS SBudjcS) kraj. rob.
ttintig iSRcifjenfoIge) - vrsta, red.
„ (SBflrbc) — čin, dostojanstvo. Maitfi», 9iniic|0=Scftiiiimung ustanovitev čina, določba dostojanstva.
527
SRmig, SRangâ-ËÎafîe činovni razred. „ •©ntlicituiig — razdelba po činu. „ «Sifte činovni spisek.
„ -Orbmmg činovni red. prednostni red. pred-stveni red.
„ «Drbnung (grunbbiidjerlidjc) vrstni red. „ -Sdjema činovni razkaz. „ uitb ©cfjaltSftufe stopinja èasti in plače. „ «âuerfettnung priznava činovnega reda. Htnngicrrn — po činu vrediti, razvrstiti v red. v red dejali.
„ fid) unterciitnnber uvrstiti se. Wnufr zvijače, spletke, kovarstvo. „ fdjmicbcn — zvijače spletali. „ Sdimicb kovar, spletkar, zvijačnik. „ -fitdjtig, Poli — kovaren, zvijaški, poln zvijač in spletek.
flinvpurt poročilo, sporočilo, naznanilo.
ïlinfcitb besen.
Sinfcrci besnosl.
■Nafttng dan počitka, dan odmora.
Sinfitr os t ruga.
SKntc obrok, del, odplačilo.
SJioitntlid) üorfjinciu fällige Waten mesečno pred iztekom dospevajoči obroki. 3n gleidjen moiiattidjcii 3îateit v enakih mesečnih obrokih.
iliürfftötibigc SRntc zastal obrok, na dolgu ostalo odplačilo.
ÎKatCH'Sefdjiift obročno opravilo, opravilo na obroke. i, -SBermfidjtniš v obrokih plačno volilo, volilo
na obroke, obročno volilo. t, -ifi?cd)fei menica na obroke. ,i "lucifc — obrokoma, na obroke, na dele. „ -¿frljtitng - plačilo v obrokih, plačevanje v obrokih, na obroke.
528
SHntl) (Gofleginni) — zbor, svet, svetovalstvo. „ (Sperfon) — svetnik. „ (bal Sinrattjen) — nasvet, svet. 9iatfj»®c0er — svetovalec, svetnik. „	— mestna hiša, mestna zbornica.
„ »lož — brez pomoči, kdor si ne ve ne svetovati ne pomoči.
iKnti)|d|lng (Aužfcrtignng) — napis.
SDlitteiš 3tatfjfdiiage8 jnftcUen — vročiti z napisom.
9iat()jd|lngig — napisoma. 9iaHjš=5Bcjd)iui» — svetovalstveni sklep, sklep sveta. „ -lioflegium — svetovalstvo. „ *®iencr — svetovalstveni sluga. „ .ffllieb — član svetovalstva. „ -©reniium — svetovalstvo. „ -fiammcr — svetovalstvena zbornica. „ «Slorper svetovalstveni zbor. „ '^rotofofl — svetovalstveni zapisnik. „ »^rotofoiiift — svetovalstveni zapisnikar. „ »<Sd)iufž — svetovalstveni sklep. „ «Secretcir — svetovalstveni tajnik. „ «Sijjitng seja svetovalstva. „ -Stciie svetniško mesto. „ »Snppfent — svetnikov zastopnik, namestnik. „ »Tag — dan posvetovanja. „ »Scrfnntmlitng — zbor svetovalstva. 9intl)cn Scmanbcm ctluaš — svetovati komu kaj. 9intl|jam (ratijlid)) — |)ameten. duber, kar se more svetovati, kar je svetovati. 9iatificntiun — pritrdilo, potrdilo.
9iatificationcn auStnufdjen — pritrdila i»-meniti, izmenjati. 5HntificntionS«9Iušn>ed)§iungS-$)SrotofotI - zapisnik o iz-membi pritrdil. „ »Ciaufct — pritrdilni pristavek.
52!)
SRatificntiono-Urfunbe — pritrdilna listina, pritrdilnica.
¡Hntificicrcu — pritrditi, potrditi.
9ktil|nbitiim — odobrilo, ratihabicija.
!lintiiuirll — umen, racijonalen.
Katio scieutiae — razlog vednosti.
iKnnb — razboj, rop.
33ci bcr llnternefpuung čine» flictubc* — pri ropanju.
9(uf iHaub auSge^cn — iti na rop, na razboj. iUnnMiitfnfl — roparski, razbojni napad. „ -ivJcitofjc — razbojni tovariš, roparski tovariš. „ TOorb — razbojni umor, roparski umor. Mnubcit - ropati, tttiiubcr — ropar, razbojnik. iKnubrrijri) — roparski, tolovajski, razbojen.
Stfiubcrifdjcr Sobtfdiiag — razbojni uboj. iHnud) — dim.
®cn Surdjjug frentbcu 9taudic* burd) bcit Srfjorn» fleill bitlbcit — trpeti prevod tujega dima v svojem dimniku.
Tcit Sinudj bnrdj fremben Samiti burdjfiifjren — dim odvajati skozi tuj dimnik. ■Kmid)jnug — dimnik.
„ »Sefjrcr — dimnikar, flinitbc (ficafce) garje. fRaufer oon Q)ett>oi)nfjeit — pretepač iz navade. 9initfl)nnbcl (9inufcrci) — tepež. iHnul) hrapav. 9iaul)iunrru — kožuhovina. fliniim — prostor.
„ -3ui)alt — prostornina. t, '2Jinjj — prostorna mera. iHnuiiirn eirie oljnim g — izpraznili stanovanje, iti iz stanovanja, seliti se, preseliti se, preseljevati se. 9iiiumlid) — prostoren.
34
r.3o
stfiuiniicfic 2iušbci)nuug prostorna razsežnost.
iTiaitmticfjc ©renje prostorna meja. i)iniiiuliri|fcit prostornost, prostor. iHniuunug gemieteter iiocctlitfiten izpraznitev najetih prostorov.
„ rineš Sfnnicš — poslušalce odpraviti iz dvorane. iHnufri) pijanost. iKniion — okrožje, okoliš.
3mterf)ai& bes fliatjons v okrožju, v okolišu. 5Hcnl-9ict nepremičnine se tikajoče dejanje. stvarno dejanje, realno dejanje. t, '©cfijj zemljiško posestvo. „ 'Kantion realna kavcija, realna varščina. „ «(Sontrart — realna pogodba. „ (Srcbit realni kredit.
„ -Eigcitfdioft cincfc ©etoer&eS realni značaj obrta. „ -Sjrccution realna eksekucija, izvršilo v nepremičnino.
„ -gcilbietmig zemljiška dražba. „ •tjibpicommifs realni fidejkomis. „ -Wericf)t (Suftnnj) — realna instanca, realno sodišče.
„ ©eridjtsbnrfeit — realna sodna oblast, realno sodstvo.
„ -©cridjtšftnnb — realna, stvarna podsodnosl. „ ©cioerbe realni obrt. „ ©Inubiger stvarni, realni upnik. „ -Snflniij - realna, stvarna instanca. „ Vnft realno breme, stvarno breme. „ -Stcdit realna pravica, stvarna pravica. „ -Seroitllt zemljiška služnost. „ 'Steucr — davek od nepremičnin, realni davek. „ •SScrmbgcn nepremična imovina. „ -5Sfvt (tont)ver SBert) — prava vrednost.
531
Mcnlificrcu do konca privesti, realizovati, vresničili.
Mcnlificrbnrfcit Icidjtc Don ©clbcrn ■ - lahka iztirljivost novcev.
Mcnlificrung bos ErebitcsS - vresničba kredita. iKcnlitfit — zemljišče, posestvo.
„ (SBirflidjfeit) — resničnost, istinitost. »¡cnmbniicrtcr Eatnfter — reambulovani kataster. Aicnjjumirrcu — ponovili, reasumovati. iKcajjntiiicruiig ciiicr Tagfajjung — ponovitev, obnova naroka.
!KrajiumieritHg$°©cjuri) prošnja za obnovo, za ponovitev.
iKcbclt — upornik, vstajnik, punlar. ftrbtnue trtna uš.
■Kccnpitulicrcu — ob kratkem ponoviti, posneli. Nccnvitulntiuu ponovitev, kratek posnetek, rekapi-tulacija.
9iccc))t{fc — pošlna prejemnica, recepis. iHcccpt recept.
tticrf|cnfcl|lcr pogrešek v štetju, pomota v štetju. Ncdicnfdmft gcbcit, nblcgcu odgovor dajali.
;}ur SRcdicnfdjnft jieljcu ■ ■ na odgovor klicali.
Ncd)riifd)nftsbrrid)t poročilo, računsko poročilu. ■)icd|urn računiti. računjali.
^ligiitc rcdjucn — v prid zaračunjati. SRedjncn nuf ctroaS — zanesli, zanašati se na kaj. ■Kcrtpuuig račun.
„ Inufenbe tekoči račun. „ belcgte — dokazan račun.
Stuf 9icdmung, fiir Sicdmiing na račun, za račun.
giir eigene iHcdjnung — za svoj račun, na svoj račun, na lastni račun.
:$4*
532
»iedinung beridjtigen (abjafjien) — račun poravnati, plačati.
„ füfjren — račun voditi. „ fegen račun dajati, račun podati.
<sn SKeduiung bringen — vračunjati, všteti, v račun dejali.
Steilen Sic es in flicdinung laut (ofinci ©eridn
—	postavite na račun po poročilu, zaračunite brez poročila.
3n iKcdntnng 311 6ringenben iHiicfftnnb biibeu
—	velja naj za dolg, ki ga hode dejali v račun, ©ne SHedjnung cenfuricrcn račun presojati. Stuf 3emnnbe3 »iedjnung &errcdjnen zara-čuniti na račun koga.
©olle Stedjnung tragen — vso pazljivost obračati na kaj; na kaj ozir jemati, gledati na kaj. Einer SBefjörbc cincSRcdjnung uoriegen račun predložili oblaslvu. }Kcd|uiuigS" — računski, raeunarski. „ -SCblage podajanje računov. „ '9lbidj(ii)3 — računski sklep. „ ■ Slbttjeiiuug — računski oddelek. „ -Slnftanb — računski nedostalek. ff -Strt — računski način. „ »Shižjug >~ računski izpisek, posnetek iz računa.
„ Scamte ■ - računski uradnik. „ ©clcg — računsko dokazilo. ,, "©enningeinng — očitanje nedoslalkov v računu.
„ ©lanfett — računska goliea. „ -Gontroie — računska kontrola, računski prigled.
„ 'Departement — računski odilelek. „ -Erläuterung — pojasnilo računa, računsko pojasnilo.
533
iRcd)!iiuigs«(sricbigintg — rešitev računa. „ «Srfajjc — povračila iz računa. „ -(iftrnct — računski izpisek. „ »gadi — računstvo. „ »gcfjlcr — računski pogrešek. „ «frcic ©crtucnbung bou Ginfiinftcit — gospodarstvo z dohodki brez računa. „ -giiljver — računar, voditelj računov. „ -giifjrung — računovodstvo. „	obcrftcr — najviše računišče.
„ »o^br — računsko leto. „ «iicgcr —- računodajnik. „ *i!cguitg — dajanje računa, obračun.
©cgcu SRcriinungSlegitng — proti temu, da poda račun; proti računu. „ »SDfangci — računski nedostatek, računska
pomanjkljivost. „ «nidijigcr Ciapitatštucrt — računska glavnična vrednost.
„ »pfliditig — obvezan dati račun. „ «^rocejS — računska pravda. „ Uriifiuig — pregledovanje računa, pretres računa.
„ *9fatf) — računski svetnik. „ -9fct)ibcnt — računski preglednik, računski
pregledovalec. „ »SHccificnt ■ pregleilovanje računa. „ "Vcrftdubigcr — izvedenec, veščak v računih. „ »Sicrftofj — pomota v računu, računski po-grešek.
„ -S^aiinuig — računska vrednota. „ -SBefen — računstvo, računarska opravila. SKcdjt (objcctili) — pravo. „ (fubjeeti») — pravica.
ff bejafienbcS, tocrnetitciibeš ..... pritrdilna, zanikalna
pravica.
534
Med)t &ud)tT(idjC'3 knjižna pravica. „ burgcrlidicS državljansko pravo. „ binglid)C* stvarna pravica. „ gemeinež obče pravo. „ frči bererblidješ prosto podedna pravica. „ brt'3 ucriiieintlid) ftfirfere dozdevno močnejša pravica.
„ 511111 Sc ji (je cincr Sadie pravica do posesti reči. „ nnf bic Sajfntieijhtngcn — pravica na to. kar je
blugajnica dolžna. „ nuf ciiie (£rb)d)oft pravica do dediščine. „ be« lingcftbrtcii 9lufcnti)(ilte8 pravica do mirnega bivališču. „ ber (Sjrpropriation pravica razlastitve. „ bc§ gciebdiS pravo miru. „ ber ftlngcerljebimg pravica tožili. „ bes ffricgcS pravo vojske. „ ber Sfculvalcit pravo nevtralnih. „ britter $er[oucn pravica drugih oseb. „ abcrfciuicit pravico odsoditi. „ nbleitcn pravico izvajati. „ abfprcd)CH pravico odreči, odrekali. „ anfcdjtcn pravico izpodbijati. „ auliibni pravico vršili, izvrševati. „ auf ctluaž bcgriiiibcii — pravico na kaj osnovali. „ bcfjniiptcii držati se pravice. „ ciiirdumcn, crtljcilcn pravico dali, dodelili, pritekati.
„ gcltcnbmadicn vtrditi, dokazati pravico: pognati, poganjali se za pravico. „ fjnbcu 311 ctlun» imeli k čemu pravico. „ iiidirn linb ltefpucn pravico iskati in jemati. „ ocrlcjcn — žaliti, kratiti, rušiti pravico. „ fid) Uorbcljaitcn pridržali si pravico. „ umhrcu v moči braniti pravico. „ ¿ufprcdjcit prisodili, prisojati pravico.
r>3fj
9tcri)t Dcftci)cnb veljaven, pravnoveljaven. >Hccl)tc«§ fcin kar je prav, kar zakon veleva. Sm Skflc 9icri)tcnS p<> pravu. 3» 9tcri)t crfenncn spoznali za prav, razsoditi. ®oit bcnt Sicdjte Oicbrnud) moriint pravice se poslužili. poprijeti se svoje pravice. 3>n§ 9icd)t cvlifrijt pravica ugasne. ®a§ 9lcd)t fteijt 511 pravica prisloji. Prior tcmporc polior iure kedor prej pride, prej melje. SJcdjt (adv.) prav.
„ iridjtifl) res, dobro. 9icd)tc(f pravokolnik. 9icd)tm — prepirali se, pričkati se. Mcditjcrtifirti opravičiti, izpričati.
„ fid) lucficn cttunš — opravičili se zaradi
česa. očistiti se česa. izpričati se. „ itd) mit ctluni' opravičiti se s čim. „ (fiiv fleredjtfcrtiflt nncvfeuucu) — spoznati
za opravičeno, smatrali za opravičeno. „ bic Šormcrfnnfl opravičiti predznambo. „ bic 9(nnaf)mc po pravici se sme mislili. „ cinc Sltisnaijntc opravičiti izjemo. ¡Rcditfcrtifliuifl — opravičba. izgovor.
„ bes 9(u3blei6en£ - opravičba izostanka. iHcditfcrtifliutfltf-lSrflfiruitii opravičevalno izrecilo. „ -Wrunb opravičevalni izgovor. „	SfiaflC — opravičevalna tožba.
„	s4?roccfš pravda za opravičbo, opra-
vičevalna pravda. „	Sdirift opravičevalni spis.
Wcd)tlid) praven.
JRcdjtiidjc CSincnfriiaft pravno svojstvo. 5Red)tlid)c§ SJcrijnltnišS pravna razmera. Oljne rcditiidje SMrfnng brez pravne moči. Wcd)tlid|fcit — pravičnost, poštenost.
546
>Kcri)tloo — brezpraven.
»ied|tmii}iig — zakonit, prav, po pravici.
tticd)tiunjiigtcit — zakonitost.
„ bcr We6urt — pristnost poroda. i)icd)tfd)nffctt — pošten, vrl, pravičen. ilicd|tivrrd|uun — pravosodje. SHcd)tis»9(cabemic — pravna akademija. „ *9[uaIogic — pravna naličuost, sličnost. podobnost, analogija. „ »Singeiegenfjeit — pravna stvar. „ «91itgeiegcnljcitcii in uitb niifjcr Streitjadjcu
sporne in nesporne pravne stvari. „ »9(nfid)t — pravno mnenje, pravni nazor. „ »Sinfpredjer — kedor svoje pravice do česa tirja,
po čem praša. „ »Sinfprudj — pravna zahteva. „ »"iluiunlt — pravni zastopnik. „ »9(u§fiii)nmg — pravno razlaganje. „ »SiuSiibung — uživanje pravic. „ -Bcbcnfcit — pravni pomisleki. „ «Scfcftigung — vtrjevanje pravic, vtrdba pravic. „ 'SBcfjclfc — pripomočki, da se pravica dokaže;
pravna pomagala. „ -Sciftniib — pravni pomočnik. zas'opnik. „ -33ricf)niiig — pravni poduk. „ *93cii|j — posest pravice. „ -Scftonb — pravni dejanski stan. pravno.s t. „ »bcftiiiibig — zakonit, po zakonih veljaven. „ *33cftimimmg — pravno določilo, pravna ustanovi lev.
„ »Scsicfjuiig — pravna razmera. tt 'Brnudj — pravni običaj, pravna šega. „ *$urdjfefcung — dognati svojo pravico, svoji
pravici veljavo pridobiti. h -Ginfjcit — pravna enota. „ -Gvfinruitg — pravno izrecilo.
537
9Jcd)to»(£mjcr&ung — pridobitev pravic. „ fdfjig — sposoben pravice pridobivati, pravno-
sposoben.	,
„ 5di)igfeit — sposobnost pravice pridobivati. „ »gall — pravni slučaj.
„ "goige — pravna posledica; pravni posledek, nasledek.
Tnrauž cnt|'priugcnbc SlcdjtSfolgeit — odtod izvirajoči pravni nasledki, posledki. „ "Srage — pravno prašanje.
G» fjmtbcit fid) um cinc 9tcdjt*fragc — za pravno prašanje gre. „ grcuitb — pravni zastopnik. „ -guljrung — pravdanje. „ ©ang — tek pravde, tek pravdanja. „ ©cbraudj — pravni običaj, pravna šega. „ ©cbrancf) (©ebraudj cinc» Slcdjtcš) — uživanje pravice.
„ gcicljrtcr 3iicf)tcr — sodnik pravnik, sodnik pravo-znalec.
„ -Scltcnbmadjung — ilokaz pravice, potezanje za pravico.
„ •©cfdjfift — pravno opravilo. „ ©cfcfidft unter bcn Sebcnbcn, auf bcu SobcSfatt —
pravno opravilo meti živimi, za slučaj smrti. „ ©cjcfiaft ciugef)cu — pravno opravilo skleniti, sklepati.
„ ©clunfjruitg — pravico dati, razsojati. „ ©ciuoijufjeit — pravni običaj. „ «giitig — pravnoveljaven. „ ©iltigfcit — pravna veljava, veljavnost. „ ©ntitb (Sitci) — pravni naslov, pravno ime. „ '©runbfaj} — pravno načelo, vodilo, pravilo. „ ©utad)tcn — pravno mnenje. „ ".panbci — pravda, pravni spor. i, «.'panbiung — pravno dejanje.
538
II II II II
>Kcd)t<jv\Mlfc gctutiljrcn, tciftcn einem a ubere it Staate drugi državi pravno pripoinoč dali. dajali. '.Öörer pravoslovec, slušatelj prava. 3'iftitut pravna ustanova. Sretljitm pravna pomota, pomola v pravu -irrtljiimtid) pravnopouioten. ■ .Straft pravna mor, pravnomočnost, pravno-krepnost.
3» »iedjtžfraft bleiben obdržati pravno moč Sit S)icd)t>3fraft ertuadjicn pravno mor za-ilobili, doseči: pravnomočen, pravnokrepen poslali.
Sinnen brci Sagen uad) ffiedjtäfrnft brž Urtbeiles
v treh dneh po pravnomočnosti razsodbe, friiftig pravnomočen, pravnokrepen. fväftige Entfdjcibung pravnomočno, pravno-krepno razsodilo.
• frfiftig tocrbcn pravno moč doseči, zadobiti; pravnomočen poslali, fttubig v pravu izveden, prava vešč. "Staubiger | iravozi ial« se. futtbiger Stidjter - sodnik pravoznalec. -Sage bie gefdjaffene anerfcnncn priznati pravno stanje. fScijrr pravoslovje. ■fflirttel pravni lek.
SDiittei wegen SSeriejjnng über bie Raffte pravni lek zaradi prikralbe nad polovico. SDiittef ergreifen, gettenb mndjen — pravnega leka se poprijeti.
SUiittclucrfaljreii postopanje s pravnimi leki •9iad)folge pravno nasledstvo, nasledstvo v pravu.
Utadjfolger pravni naslednik, naslednik v pravu. Wadjtfjeil pravna škoda, škodljiv pravni nasledek.
a rt ii
n n
ii
n
53!»
!Hcd)t?=sJMjmer kedor pravico dobi.
(Sr ift bcffen 3icd)t§ucfimcr svojo pravico izvaja od njega. „ -ODjcct - pravni predmet. „ Crbitung pravni red. „ -"¡Plplojopljic pravna filozofija. „ Pflege — pravosodje.
¿ujtnnb mtb ©mig ber SRecf)täpfIcge stanje in vršenje pravosodja. „ -^rafticnnt — pravni prakLikant. „ ¡Duelle vir prava, pravni vir. „ Siegel pravno pravilo. ,, Sadie — pravna stvar, pravda. „ Sadje anhängige — tekoča pravda. „ Sdjlujš — pravni sklep. ,i Sdjut} — pravno varstvo. „ «Stillftaub ustava pravosodja, preslanek pravosodja.
SHcditsftreit, SRedjtšjtrcitigfeit — pravda, spor. „ eingeleiteter — začeta pravda. „ nuljiutgiger — tekoča pravda. „ gcfdjloffcncr končana pravda. „ aufgetragener — rešena pravda. „ in suspenso gefaf jener neodločena pravda,
in suspenso ostala pravda. „ cingcjteHter — ustavljena pravda. „ Bcrfiinbeter — naznanjena pravda.
giiljrung eiuež iHcdjtsftreitc« - pravdanje. 5Hed)t0>Stiibium učenje prava, pravoslovni nauk. i, »Subject pravna oseba, subjekt prava. „ "Xitel pravni naslov, pravno ime. „ »Xitel giltiger — veljavno pravno ime. „ uniüirfjnm — brez pravne moči.
53ei fonftiger SRedjtSunlmrffamfeit ber 2lužfage — ker sicer povedba ne bi imela pravne moči. ,, -Untniffen^eit — neznanost prava.
540
iHcd)tč-Urhmbc pravna listina, pravno pismo. „ -uerbittblicf) — pravnovezen, pravnozavezen. pravnoobvezen.
9(ugelcgcuf)eit vedjtsUerbtnblidier 9lntur stvar pravnoobveznega svojstva. „ -Skrbiubiidjfrit — pravna obveznost, pravna za-
veznost, dolžnost. „ -SBcrbiitbiidjfcit cingefjen — pravno se obvezati, zavezati.
„ -Scrbrcbung — zvraeanje prava, izpačevanje zakona.
'Scrfoiguug — iskanje pravice. -SBerfolguttg mtb 3iedjt3bertfjeibiguitg fltocicntipiT dictibc — primerno iskanje in hranjenje pravic. *3$crf)d(tnid — pravna razmera, pravno razmerje, •©crljnubiung — pravdna razprava, pravno razpravljanje spora.
-fficrlcftuiig — žalitev, rušenje pravice, -©ermutljuiig — pravna domneva. 3Mc >)ted)t3ucrmiitf)uug jpvidjt bofiir — pravna domneva je za to. -©crftdllbigcr — pravoznalec. •Sertljeibigiing — bran pravice, zagovor. -©iTluafjrimg (©orbcbait) — pravni pridržek. „ ©erturtitmtg — pravna uprava, -©orgdngcr — prednjik v pravici. 2Bcg — pravdna pol. pravda. •SšJcg orbentlidjcr — redna pravda. 3m fltedjtžrocgc anjcdjtni pravdoma izpodbijali. Dcn flicditšiucg bctretcit pravdo začeti, poprijeti se pravde, nastopiti pravdno pot. 9luf bcn iKedjteluog tocrtucijcn — napotiti na pravdo, -tucgcn, inm — p<> pravu. tDibrig krivičen, nezakonit, -tuirffflin — pravnoveljaven, pravnomočen. „ sffiirfjaiiifctt crfmtgcit — pravno moč dobiti.
tt II
II II
II II
II II II
II II II
II II
541
;Hed|to=3Sirfitiig — pravna moč. pravna posledica. „ »33ijicnfdEjaft — pravno znanstvo, pravoslovje. „ -¡uiiicuicf)aft(td) — pravosloven. „ linb ftantStMVfcnidjaftlidjeStubicii — pravoslovne in državoslovne študije. Wcd|t*luol)ltl)nt — pravna dobrota.
„ ber 3nueutur — pravna dobrota popisa, inventure.
„ ber (Sompetcnj — pravna dobrota i/.-
drževanja, kompetence. „ ber 2fjctiung — pravna dobrota delitve. „ ber SSoraužfiagc - pravna dobrota na-prejšnje tožbe. 9ird)t^itg pritožba na višo stopinjo, red sodnih slo-pinj.
(Sin lueitercr SRedjtgjug finbct rtidjt ftntt — ni dalje pravnega leka.
9?orbei)nitlid) bes iHedjtSjugeš pridržujoč si pravne leke. 9icd)tc'5iijtiutb — pravni stan. Wrri|t;,cittg — pravočasen, o pravem času, za časa. Mcriit^citigfeit — pravočasnost. ■Kcfiprpcitiit — vzajemnost.
„ beobodjten — držati so vzajemnosti, ravnati po vzajemnosti.
S» SHeciprocitdtšfdlicn — v slučajih vzajemnosti.
•lire In ni n 111 vgovornik, pritožnik, reklamant. ftrclamntiim gegen cinc ^crfiiguitg pritožba, vgovor, reklamacija proti odredbi. „ ciner Sndjc popraševanje po stvari, reklamacija stvari. !KcclnnmtiDit9*5iilI — slučaj pritožbe, reklamacije. „ -grift pritožni, reklamadjski rok. n ^erfaijrcn — priložim, rckhmiacijsko postopanje.
542
flicclnillicrcn— pritožiti so, vgovarjati. liijati. rckl:iii)i>vati. ttircognition — priznanje, rekognicija. ffircognofcirrung oou Urfunben razgledba. razgled,
rekognosciranje listin, »¡ccommimbntion priporočilo. iHecouuunubntionogcbur — priporočnina. IKcconunnubicrrn — priporočati, rekomaudovati.
StccommanbiertcrSricf—priporočeno, rekomandovano pismo, ttiiconjtructiou — obnova. SReconftructioušbnu — prezidava, ilircrnt vojaški novinec. iHfcriitcit»ilu§t)c6uttn — nabor novincev.
„ Eontingcnt ■ novinski konlingenl, Število vojaških novincev. Mccrnticrnng nabor, tticrtificntion, 9lcctificicrung poprava.
„ bc« SBranttDcineS — prežig. iHcctificirrnppnrnt prežigalnik. iKccurrctit — rekurent, pritožnik. iKccurricrrn priložili se, rekurirati. SHccnro reku iz.
„ einbringcn rekurz vložiti. „ fnnn ciugebrntf)t tocrbcn rekurz je smeli vložili. „ crgrcifcu rekuz vložiti, rekurirati.
©cgcn cinc foldje Entfrijcibung ift bcr Ulcciirž jutaffig proti takemu razsodilu je dopuščen rekurz.
(Sin SRecurž ift nid)t jninffig — ni rekurza, ni pritožbe.
iHfruro«Evtcbignng ■ rešitev rekurza. „ «gnil — slučaj rekurza. „ • grift — rok, doba za rekurz. „ "Scrfaljren — rekurzni, pritožni postopek. „ -SSJeg — pot rekurza. pritožbe; rekurzna, pritožbena pot.
543
,3iit SRecnršlucge - po rekurzu, |io pritožbi, pritožboma. .'Krbfictrur vrednik. ilicSnction vredništvo. JKcic govor. „ nnb Antluort gcbcn odgovarjati za kaj. „ ftcljrn odgovor dati.
SJicbe ftcijeitbc Sncfic slvar, o kateri je govor; stvar, za katero gre.
Semanbctt jur »iebc jtctlcii odgovor tirjati od koga.
iKcbcfrciljcit svoboda govora.
9icbrvujtticriuii\ vnovični poklad. vnovična položila.
!)ic5l)ibitioii vrnitev, redbibicija.
»¡cSlid) — poštun.
ilirblidicr SJefijj poštena posest.
McMidjfrit poštenost.
9)iit Stcblitfjfeit pošteno. iKcbncr — govornik.
iKcbucicrcn > fiernbniinberii) zmanjšati, znižati.
„ (ltmrcdjncii) — preračuniti. »IcDitcimutflS-Tabcllc — preračunska tabela. ■Ncbuctivit Dcv SRfinjen preračuiijanje denaija, noveov. 5Hccll stvaren, bistven. Sicrocuttipt^iiijrit reeskoiupliie obresti. iHcfnctic — relakcija. »icfcrnt poročilo, referat.
5ni;runn bc8 SRefcrntcI poroeevalstvo. i)tcfcrntO=©Oiicit poroeilna pola, referatua pola.
„ 'Hcrttjrituiift razdelitev referatov. iKcfcrcnt poročevalec, referent. iHcfcricrcii poročati.
iHcfuriit - preobrazba, prenaredha. poprava, reforma. ¡Kcformicrcu prenarediti. prevstrojiti, popravili, popravljali.
„ rili Urlljcit izpremeniti sodbo.
544
fticfniibirrcn — poplačati, povrniti.
9irgnticu — vladarske predpraviee. kronščine, regalije.
9icgc madieit — izprožili.
9icgcl — pravilo, vodilo.
3>n bcr 9tegci — praviloma, pravilno, po navadi, navadno, v obče.
iRcgeiit ber aSifienfdjnft obcr ffunft — pravila znanosti ali umetalnosti. fticgcltiinjjig ■ pravilen, prav, po pravilu, reden, navaden.
„ (adv.) — pravilno, praviloma, redno. tHcgrln — vrediti, vrejati, vravnati, vravnavati. „ bcfinitiu — za trdno vravnati. „ im giitiidjcn 23cgc — z lepa vravnati. „ in ciner cutfpred)enbcn 2Scifc — primerno v red dejati.
Sicgclung — vredba, vravnava.
„ bcr Oirunbfteucr — vredba zemljiškega davka. Sic 9iegc(ung crfoigt — vredi se. Mignit — vladar, tticgcntfdinft — vladarstvo.
9icgcnumficrrcd|t i9ied)t auf 9icgcnloajicr) — pravica do deževnice, do kapnice. „	19tedjt auf 2lbicituug be§ 9tcgentoafferi i
— pravica odpeljevati kapnico, deževnico. 9icgic uprava, oskrbovanje.
3« cigctier 9icgic — v lastni upravi, v lastni režiji. 9Jcgic*9lrbcit — upravno delo. „ *9iii3iagcti — upravni izdatki. ff Scitra..] — upravni prispevek. „ iioftrn — upravni stroški. SHcgicrcit — vladati. 9icgicruitg — vlada.
„ i.§rrrit^nft cttie» giirftcu) — vladarstvo. iHcgicritugc>° — vladni, vladarski.
545
lHcgicriutg$«9iiitritt — nastop vladarstva. „ -SBcjirf — vladni okraj. „ <4Uatt — vladni lisi. „ 'Gominifiar — vladni komisar. „ ©litiuurf — vladni načrt. „ (Srlajž — vladni ukaz. „ -gonil — oblika vladarstva, način vladanja. „ -Drgnil — vladni organ. „ '5Rntl) — vladni svetnik. „ Siccijt — vladarska pravica. „ ^oi-tage — vladni predlog. iHcgiiitcut (SHcgimci — vlada, uprava.
„ (miitt(irifd)i — regiment, polk. fficgiftcr — vpisnik, kazalo, iskalnik, register.
Eintrngung in bnš ilicciifter — vpis v vpisnik. „ fiiijrcn — pisati vpisnik. „ -Sictcu — registra so tikajoči spisi. „ -SBetccj — priloga vpisniku. „ 93ricf — vpisnica. „ »giiiiriing — pisanje vpisnika, registra. „ -©ebiir — vpisnina. „ -Siuitimcr — Številka vpisnika, ilicgiftrmit — registra nt. ■Kcgijtrntur — registratura. iRcgi|trntnrS'Sict — regis' raturski spis.
„ »SRcgiftcr — kazalo registrature. Sicgiftricrcii — vpisali. Mrgijtricruug — vpisovanje, ilicgtciiicnt pravilo, red. pravilnik. SHcglcment8>ntnf}ig — pravilen, po pravilih.
„ ©orjdjrift — predpis pravilnika. iHcgrcf* — regres.
„ (ffirfn^i — povračilo.
i, mi bie 5nl)(img?pflid)tigc ^nrtoi — pravica obrniti se za povračilo na dolžnika. Ter SliegrefS gcgcit bcii ©djuibncr bleibt oor-
5 tO
besaiten — pridržuje se pravici) dolžnika prijeli za odškodnino, za povračilo. SKcgrefö luegcu nicht erhaltener Šlniiafjnie — regres zaradi neizvräenega prejema. „ anf ©tdjerftellung — regres za zavarovanje. „ Wegen llnfidjerfjeit bež Slcceptnnteu — regres
zaradi nezanesljivosti prejemnikove. „ SDlangeld $al)iung — regres zaradi odbitega
plačila, ker se ni plačalo. „ fpringenber (per saltum) preskočili regres. ,, haben — imeti pravico do odškodbe. „ nefjnten — poprijeti za odikodbo, regresovati. „ anf Sidjerftefljmg neumen — za zavarovanje regresovati.
„ auf ,°)Oi)iung neijmen — za izplačilo regresovati. tticgrcfö'Siuiprud) — regresna pravica. „ ülfefjmcr — regresant. „ »Pflirfjtigcr regresni dolžnik. „ SRcdjt — regresna pravica, ttiegulnrelrru* - regularna duhovščina, redovniki, tticgulntiu — pravilnik. Regulieren — vravnati, vrediti.
Regulierte ©eroitut — vrejena služnost. Regulierung — vravnava, vredba. 9iegulicrung0'^nitteu — vravnalne zgradbe, stavbe. „ -Atnib — vravnalni zaklad. „ »Sinie - vravnalna črta. „ •Sicifaörcu — vredbeno postopanje. „ ®?afferbauten vravnalne vodne stavbe. Reib(|i)l/, drgalnica. iHeid) — država.
Ser ganje Ilmfang be§ 9teitfie3 — vsa država, »icicifcii seči.
Sie grift bavf nicfit reidjen über rok ne sme segati čez. »icid|ö=93e()örbe državno oblastvo.
547
¡Hcirf)S*Viirgcr — državljan. „ Viirgcrrcdjt — državljanstvo. „ gorft — državni gozd. „ ©ciirfjt — državno sodiSče. „ ®cjc(j — državni zakon. „ »©cicjjbiatt — državni zakonik. „ (Sefcjjgcbmtg — državno zakonodajstvo. „ -(Srenje — državna meja. „ »^filfte — državna polovica. „ -Sanjier — državni kancelar. „ 'ft'rieflS-''SIRmtjirriltm - državno vojno minist erstvo.
„ SOtittei — državna sredstva. „ 5Rntij — državni zbor.
©cibc Käufer be» 9icidj3ratf)c§ — obe zbornici državnega zbora.
9teidj8ratljc üertretene Sänber — v državnem zboru zastopane dežele. 9iciriiornt()s=?lbgcorbuctcr — državni poslanec. „ »©ebčillbc — državnozborsku poslopje. „ «SJianbat — državnozborski mandat. „ -Scfjion — ■ zasedanje državnega zbora. „ «SBaijlorbuung — volilni red za državni zbor.
9icid)š«3d)n(jid)dn državnozakladni list. „ »@tro|e — državna cesta.
Voh bor ateidjSflrajje abjlucigen — od državne ceste se odcepiti. „ • unmittelbar — neposredno državen. „ «Serfaffung — državna ustava. „ -Vertretung — državni zastop. SHcifc — zrelost.
3eugni8 ber Sicifc — spričevalo o zrelosti, zrelostno spričevalo. „ «Prüfung - zrelostna preskuSnja. SHctije — vrsta, red.
548
3n crftcr SReifje — v prvi vrsti. Sicilieufolge red, po vrst ni red. vrsta.
„ beftimmeu — določiti, kako naj se vrste. !Hiil|Cit;,nl)l — površina številka, vrstna številka. iKeiti čist.
Steine Äl'afjriicit — gola resnica, polna resnica, čisla resnica. „ «Cčiiifommcii čisti dohodek. „ «Ertrag — čisti donos.
„ -Ertrag burdifdptittiidjer — poprečni čisti donos. „ «Ertrag ermitteln — čisti donos izračunili. „ «®rtrag3abfd)ä|}ung — precenilov čistega donosa. „ ©crotdjt — čista leža. Steinigen čistiti, očistili, snažiti, osnažiti.
Sidi Dom «erbadite reinigen — opravičiti se. Sind; beiuirftcr Steinigung ko se je osna-žilo.
iHctuiguug**9Inftait čistilnica, očiščališče.
„ -Slitftntten treffen — za očistho. za osnažho
potrebno vkreniti. „ ■auSiogen — stroški za snažbo, za očiščenje. „ '(Sib — očistna prisega. „ ;?eit čas očiščanja, doba osnažbe. Steife — pot, potovanje. „ »9tuäf(igcit — popolni izdatki. „ -®i(it, ©ebiir, «Weib potnimi, popolna pristojbina. „ »Tocumeiitc — potna pisma. „ QJepäcf — popotna prtljaga, popotni pratež. „ ttofteu potni stroški, popotni stroški. „ Mofteneutfdinbiguiig — odmena, odškodba polnih stroškov.
Vergütung brr Sieifefoftcn - povračilo polnili stroškov.
„ Softeitocrlng - zaloga potnih stroškov. „ -Segitimntion potna izkaznica.
549
iKcifc^^articuInre — popolni partikularij. „	— potni list.
„ "^auic^aie — popotni pavšal, popolna popreč-nina.
„ ipiau — polni načrt.
„ uub CVicfdjdftSplmi — potni in opravilni načrt. „ ■ flicdjmutfl — potni račun. „ Sngcburfj — potni dnevnik. „ Urfunbe — potna listina, potni list. „ '93ovid)«f8 — polna naprednina. „	— konec potovanja, namcnišče.
iKcifcn — potovati, hodili. Mcifcitbcr — popotnik, potovalec. Dicififcttr — zavorni lanec.
iKcitcit uiiborfidjtiticS, iimcf(c» — neprevidna, nagla
ježa. »icijcit dražiti. Mrijmittcl — dražilo, iliclntiou — poročilo. Siclntiv - odnosen, relativen, oziren.
ilicicitioc SKajoritat — relativna, podpolovična večina.
Siclcunnt — važen, odločilen, relevanten. ■Kcligioti — vera.
9ii(tgtan$*33cfcimtlti3 - vera, verska izpoved.
„ »3Mcncr bcftelien — verske služnike postavili. „ Ticuft — verska služba. „ Jvonb verski zaklad. „ »goitbžbcamtc — uradnik verskega zaklada. „ »gonbSbcitran — prispevek verskemu zakladu, verskozakladni prispevek. „ C>K*itofic sovernik. „ OJenoficnidiaft, OJcicilidinft — verska družba. „ iieiircr — učitelj veronauka. veroznanski učitelj.
t, »SjSflitei — verska stranka.
:>do
SHcligiouč*Sectc — verska sekta. „ »¿toruitg — motenje vere. „ 'il&ung — bogočastje. „ «llntcrridjt — veronauk. „ -®crljfiltm8 — verska razmera. „ -$crfd)iebeitljeit — različnost vere. Sicligittfc ilOiuigctt — pobožne vaje, bogočastje. }Hrltqitieu — svetinje, svete moči. Ncliiicrcn — rešiti, odkupiti, v denar izpremeniti. flichiitiim — rešitev, odkup, izprememba v denar, re-luicija.
SRcInitionS^rciŽ — zamembna, izpremembna cena; zamenilna. izpremenilna cena. „ «®crtrog — zamenilna, izpremenilna pogodba. Airmittrut — remitent. MiciuitHcrrit — vrniti. iKcmitticnuig — vrnitev, »iciimtttc (ij?fcrb) — neizvežban konj, remont. })iciiiimtirrung — dopolnjevanje števila vojaških konj. tKiiiiornncur — ladja vlačilka, vlačniea. })icMurqnirrrn bcš Sdjtffe» — vlačenje ladje, flicuiuncration — nagrada, plačilo, remuneracija. $Hciiutncrntorifd)r ©djcufiing — nagradna daritev, »iciitiiiicricrcn — nagraditi, tficniuucrirruitg — nagradba, nagraja. ilicucgnt — odpadnik, rcnegat. »Jciiitcut — uporen; ber SRcnitcntc — upornik. Mcititcu;, — upor. Mriitnliilitnt — donosnost, tticittc — prihodek.
„ jaijriidjc — letni prihodki, flfcitt 9lntt — prihodars tveni urad.
„ «SPieiftcr — prihodar. iRettteH-Stnftait — prihodarstvena naprava. „ "Dbfigntioit — rentna obligacija.
551
9icntCK*@tfjetit — prihodarstveni list, rentni list. „ -SBcrnifiditniž — volilo stalnih prihodkov. „ -SBcridjreibung — pismena zaveza glede stalnih
prihodkov, zapis stalnih prihodkov. „ »Hertrng — pogodba o stalnih prihodkih. „ "BnfjhlHflCH — plačila prihodkov, rente, ilicnticrcit jidj — izplačati se. fflciiuucintion — odpoved, odstop. iKrorgniiifntioii, Uteorgauificrung — prestrojba, pre-
vredba, reorganizacija. Mrorgniiifirrcu — prestrojiti, prevrediti. iKcpnrntnr — poprava.
!)icynrnturnrbcitcit — popravilna, popravna ilela. tlicpnrnturefojtcu — stroški za popravo, popravni stroški.
■Ncparticrru — porazdeliti med, razpisati na, delili med.
Mcvnrtitian — porazdelba, porazdelitev, razdelitev. „ bcr Sicucr — porazilelitev davka. „ ouf bie erfrt^ftid)tigen ^artcicit — porazdelba na povračilo dolžne stranke.
9icpnrtiti0iis*?iu5uicig, -Jabcllc — porazdelilna raz-
kaznica. »icvcrtoriiiui - iskalnik. iKcplif replika.
„ crftattcn — repliko dati, replikovati. iKcvrnfriitiutt — zastopnik, namestnik, reprezentant. ftcprnfriitnitj (iiibjeciio; — zastop.
„ (objemu) — zastopanje, namestovanje. iKcprii|eiitntioiiorrd|t — pravica zastopali, zaslopna pravica.
■licprnjrittntiu — namistovalen, reprezentativen. Sicprrifcuticrcii — zastopati, namestovali koga. iKcprcfinlic (9icpvcffiu-SDČafjrcgcI) -- odbojna sila, odporno sredstvo.
55-2
iKcprciinlini nušiibcit — posluževali so odpornih sredstev, uporabljati odporna sredstva. iKrprobicrcn — vreči, zavreči, reprobovati. iliciiuircut — prositelj.
Wcquirirrru jemanben — poprositi, zaprosili koga fesa.
„ ctlun-i — prositi česa oil koga. iHrnnifitcu — potrebščine, potrebno reči. ttirnnifitiou — zaprosba, zaprošnja.
Tuvd) SHenuifition iljrer borrjcfcfeten ©cliorbe — po svojem višem oblastvu. i){cn"ifitioii5=Sd)rcibcii — zaprosno pismo, rekvizicija. Res iudicuta — razsojena stvar. Ros iudicialitur transacta — sodno vravuana stvar.
iKciciffibilitiit — izpodbitnost, razrušnost. ilicfcript — odpis. Mcfcruntiun — pridržek.
iHcicruation0»llffiiubc — reservalna, pridržna listina, ilicirruc — reserva, prihrana, pričuva. „ 'Sintijcii — reservni delež. „ »Kopitni — reservna glavnica. „ 'Ticuftpfiidjt — ilolžnost reservne službe. „ »ftiinb — reservni zaklad. „ 2Rann — reservist. „ 'SJianufdjaft — reservno moštvo. „ «Cfticicr — častnik v reservi. „ -Borrati) — reservna zaloga. SHcfcruift — reservnik. reservist. iHcfibcn,', — slolica.
„ »(Mb — denar za stolovanje. „ »Stabt — stolno mesto, »icfibicrcu — stolovati, sedež imeti. iHcfignntiim — odpoved, odstop, lesignacija. ilicfignicrcn — odreči se. odpovedati se, odstopiti. 9irfi|tcu;,f(il)i,qfrit — upornost.
o.-) 3
iHcioliitinu — sklep, resolucija. 9irjtflntiu — raz vezen.
„ ScbillflUlig — razvezen pogoj, »icfvcctiuc — z ozirom, oziroma, ali. 9icipccticrrit — čislali, v čislili imeti, spoštovati. iHcipccttrtfl — prizanesni dan. Mtfpicirttt — nadgleduik.
ilicjfort — uradni oddelek, uradniško področje, resort. „ Seamtc — resoi tni uradnik. „ -SKiniftcr — resorlni minister: minister, v katerega področje kaj sega. 9icft — ostanek.
Scmaitbcni bett sJicft gebcu — ubiti, ugonobiti, končati koga. „ -Sctrag ostanek, ostali znesek. „ '.^nijlimiižiiitittmtfi — ]>obotnica o plačilu ostanka. „ -^ettci — izkaz ostanka. SHcftiuit — dolžnik.
¡licftnutcu-SCiisftuciž — izkaz dolžnikov. ¡Kcftnuricruuft poprava. Sicftcn, rcfticreu — dolgovali, dolžen bili. iNcftituierm — povrnili, v prejšnji slan postaviti, ilicftitiitiuu — povračilo.
Rcstitntio in intcgriim — postavitev v prejšnji stan.
„ ob noviler reperla — zavoljo na novo
najdeiiib dokazov. „ ob lerminum elapsum — zaradi pre-
tcklcga roka. „ ob malam defensionem — zaradi slabega zastopanja. ■Krftitutioitšflagc tožba zaradi postavitve v prejšnji slan.
5)icftlid| — ostali.
»icftrictiuc Jvutcrprctntiou — omejujoče razlaganje, vtešnjujoče tolmačenje.
554
»icfnltnt — izid. nasledek, posleriek. vspeh.
„ ber ©eratljung — izid posvetovanja, tticfniuc — posnetek, pregled, resuine. Sietnrbnngftrnfc — kazen za zamudo, za zaostajanje, ttictnrbntoerfinruug — proglasitev rammle. ¡)ietcittii)tiorcri|t — retencijska pravica, pridržbena pravica, pravica pridržbe. Sictorfion — odplačilo, odmena. }Hctonr«i}iorto — povratna poštnina.
„ «Sfccepiffe — povratni prejemni list. „ «Stedinung — povratni račun. „ «9ted)nung fingierte — izmišljen j »o vratni račun,
slep povratni račun. „ '•Sferi)innig quittierte — povratni račun z napisanim pobolom. „ «Senbiing — povratna pošiljatev. „ "Spcfen — povratni stroški. „ »fficdifci — povratna menica, nazajna menica. Sictractiou — skrčba. iKrtrnctiuiiofnljigfeit — skrčljivost. Sicttniig — rešitev, oletev, otetba. HKcttuugšfniiu — rešilni čoln. Siciic tätige — (lejalni kes. dejalno kosanje. Sieugclb — skesnina, odstopnina. })icuercd|t — pravica odstopa. SHeuerö — zavemo pismo, reverz, proti|)is. „ (einer äRüttge) — druga stran, naličje. „ »Seite einer iWiebnilic — druga stran medalje. „ -SSerpflidjtnug — zaveznost po reverzu. ilicucrfion eineS SliiSgcluicfcncn — vrnitev izgnanca. Siruibeut - -- preglednik, revident. Sicuibicrcn — pregledovali.
„ (SRcbifion ergreifen) — vložiti revizijo, j>o-prijeli se revizije. Sicuibicrcnbeo Organ — pregledujoči organ. Sieuier — okraj, okoliš, okrožje.
555
9imcr*33eamte — okrožni uradnik.
„ -93crfiniut — okrožni rudarski urad. „ »©tatuten — okrožna ustanovila. „ «Stolicit — okrožni rov. „ to [hi c v — posesluik okrožnega rova. 9icuiuciilirruu,q — revinkulacija. 9iruirnurut — prenos, reviremcnt. iKcuifiou - - pregled, pregledovanje, revizija.
„ bcr 9{ed)mui(]cn — pregledovanje računov. „ bcš bcjtcijcubcu Sietjftaubcš — pregled živine, kar je je.
9icuifio]t0«9(nmc(bmicj — napoved revizije. „ "iCiišfrfjufž — pregledovalni odbor. „ -83cfdj)U>erbe — revizijska pritožba. „ «SBojir! — pregledni okraj. „ «©Oflcn — pregledna pola. „ '©eometer — pregledovalni zemljemerec. „ »isitftaiig — revizijsko sodišče, revizijska instanca.
„ =s.)>roto?oli — pregledni, revizijski zapisnik. „ »Ševfn()icn — pregledovanje. „ «3ug — lek revizije. 9!cuifor — pregledovalec. ■Kruocnbilitiit — preklicnost, oporcčnost. 9icuo I it ti on — revolucija. 9iruoiutiou(ir — revolucijonar. 9Jl|cbc — pristanišče, ladjestaja. 9il|cbcr — lastnik ladje. 9il)cbrrci — ladjarstvo, brodarstvo. 9iid)tcu (rcparicrcn) - vravnati.
„ (cntfdieibcu) — soi lil i. razsojati, sodbo izreči.
(Hcridjtct fcin ciuf, flciicn ctiua» — meriti v kaj. naperjen bili proti čemu. t, fid) nad) ctioaS — ravnati se po čem, držali se česa.
ö5 6
iKirfjtni boš Wcjutfi mi bcu ©urftefjcr — podali prošnjo
načelniku, ttiidjtcr — soilnik.
33eruf3rid|tcr — sodnik po poklicu, licmcmsridjtcr - ■ konkurzni sodnik. 3trafrid)tcr - kazenski sodnik. Soll0ridjter sodnik i/, naroda. „ 'Silitt — sodniška služba, sodnišlvo.
Sur SiiišiUutun bc§ Siiditcraiute» bcfäfjiflt sposoben za sodniško službo. „ Slmt nušfiibcii - soditi, opravljati sodniško službo. „ Simtäbefäljiijuinj — sposobnost za sodniško službo.
„ Simtšcib — sodniška prisega. „ »StmtSpriifunfl — sodniški izpit. „ -CioHegiiuu — sodniški zbor. „ -Staub — sodniški stan. „ «Sprucli — soiluiški izrek. „ 'Stelle - - sodniško mesto. „ -Stulji soilni stol. Miirijtcrlid) — sodniški.
iliiditcrtidicr SCnšfprudi sodniški izrek. 9iid)terlidicr SBeamtc - sodniški uradnik. 9tidjterlid)c§ SrfenntuiS — sodniško razsodilo.
9iid)ter(idic öiciuait sodniška oblast. Stidjtcrlidjc Jpilfc — sodniška pomoč. 9iid)terIiri)C SBcrfiipug — sodniška odredba, liaredlia.
9iidjtcrlid)cr 3 "1Pvitel) — sodnikovo prigovarjanje. 9iid|tiii — prav, pravoten. „ (flcjetUidi) — zakonit. „ (.fefjlerfret) - pravilen, brez pogreškov.
SRidiiiflC Šbfdirift — pravilen prepis, natančen prepis.
o:.7
9tid)tige Siredmuitg • pravilen izračun. 9tid)tigc gorbenmg — resnična lirjalev. i)iid|tig befunbcn — prav, pravilen. „ jtcllcn (Dcrbeffcrn i — izpravili. „ jteflen i6egieidicnl — poravnali. „ »Steflung — izprava, vgotovha, vravnava. „ -StcHuugiOcrfalircn bei Sfnlegiutg uou (ftrunb biidierii vravnavno postopanje pri napravi zemljiških knjig. iHirijtigfcit pravost. pravilnost, resničnost.
Samit liat c8 fcinc fliiditigfcit - res je lako. giir bic JRiditigfcit Dcvanttuortttdj — odgovoren za pravilnost, resničnost, iliiriitigfcit eiitcr gorbcruitg — gotovost, resničnost, pravost lirjatve. ,, bet ©cbiir pravičnost pristojbine, »iirtltpln» — moriSče. !liid|tfd)uiir pravilo, vodilo.
Siiditidiimr bieneti — za voililo. za pravilu veljati.
S i d) jur iKiditidimir nclimcn -- držali se česa.
Wiri)tu]ig - mer. smer, namer.
3» ber 9iidrtung bcš giuffcS — v mer reke. sJiadi allen iHidjtiingcn ■ na vse strani. SBemt iu biefer Siiduimg S»ocifc£ cntfteljcn če v teh rečeh nastane kak dvom. Sic Siidmuig ber inUitif iiitbcrn mer politike izprenieriili. politiko izpremenili. Sliicb kos. del.
9iicgctiunub — pregrada, stenovec. »lirfcu — les drčati. fliigurojcutngr rigoroznina. ■Kigorufum — rigoro/.. •Hintcfic poslana menica, rimesa. iHinbcrpcft goveja kuga.
Muii>crpcftftcfcii - zakon o goveji kugi.
»liuitc — žleb.
diiuufnl — struga, korito.
JKing — kolobar, krog.
ft 'S3nf)u — krožna železnica. Siippc — rebro.
iHijico — poskus, nevarnost, liziko.
9iuf ¡ycmanbc3 9iifico — na koga dobiček ali izgubo.
JHifS — načrt, očrt, obris.
Siijjc obcr ^pičinc — očrti ali črteži. 9iifoiuuiit)c - rana razpoklina. iliittcr — vitez.
„ -Stanb — viteštvo, viteški stan. 9iittj)Clb — ježnina. Siubot — tlaka.
„ »Slblojiitig — odkup llake. 9iubrjliid|r - krčevina. Siobclbud) krčeviuske knjige. Noben trebili, krčiti, laze ilelati. SiubuiinoliriuilligHng — ilovolitev krčili gozd, dovolilo krčbe.
iKol) — surov. „ (lmbcarbeitet) — neobdelan. „ Grtrnfl surovi dohodek, kosmati dohodek. „ '©cioid)t surova teža. „ ©rohnet, Stoff surovina, surova plodovimi. iKo()|tujf>©Cnoficilfdjflft, ©ercill zadruga za surove plodovim-, surovinsko društvo. „ iiiifltr skladišče surovin, neobdelanega blaga.
;Hiil)rd)cu cev, cevčica. iHiiljrc — i-ev.
Wul|reiiji>rutif| cevasl, ccvkast. »lolirlritniiH napeljava po eevib. cevje.
569
iliolln, SefcliIufS per rollam — sklep po obkoljevanju.
sklep per rollam. iHofcttc — rožica, iliottc — tropa, četa.
ttiutticrcu |'id) — skupljati se, zbirati se v trope. tNdtticriuig — skupljanje. Diutulitv bcr SCctcn — zavoj spisov, rolul. Mulifrnnff)cit smrkavost, črvivost. »¡iibcir,iid'n- — pesni sladkor.
„ -(irjcugitng izdelovanje pesnega sladkorja. SRttbrif (Spaltc) razpredel, razpredelek.
„ (SRnOritmi — nadpis, rubrika. iliiid)bnr tncrben— razglasiti se, razvedeti se, razsloveli. Nurfiiuiimiug — odgovor.
Miirfbcjijrbmiug in bic .'peiuiat - odprava v domovino nazaj.
Niidbc^iclptng, Siftcfgtcijimg (retrotractio) — seganje
nazaj, nanašati se na kaj. iliiirfbtirf — ozir, ogled, ^¡iirfbiirgc — odškodni porok, iliiirtnitpfmtg vzvralni prejem.
„ eincS 33orjdjufird — prejem vrnjene na-predniue. iNiirfeit hrbet.
„ SDinr! — hrbtenjača, hrbtni mozeg. „ SOinrf berlangcrtc» — prodolženi mozeg. „ SMarfitcrt) — brbtenjačni živec. ■Niirfcrlng ber Sloge — vrnitev tožbe. )Hurfcrfnt} — povračilo.
„ 9infprild) — pravica do povračila. Miiifcrftnttrit — vrnili, povrniti. ■Kiirfrrftnttiuig povračilo, iliiirfcrtucrb zopetna pridobitev. ■Hurffall 3ur ftrafbavcit ¿onblimg — podatek h kaznivemu dejanju, povrnitev v kaznivo dejanje, ■liiirffnlligrr Striifling povračljiv kaznjenec.
5G0
9Iii(ffori>rruun — zalilcva vrnitve; zahteva, da naj vrne. iliiirfforbcriutjjčnuftiritd) - pravica zahtevati, da naj vrne. Siiirffrndjt — vzvratno, povratno lilago. iHiirfijnuflii] mnd|cu preklicali, oporeči, razdreti.
Ter Jitnuf tutirbc rilcfgfiiigtg geitmdit ■ ku]i se je razdrl. lliiirfgfingig fletnorbene 9lcd)t3gcfdjflftc - razdrta pravna
opravila. iNiirtgrnt — hrbtenica, iliiidjiriff (Sicgrcfži — regres. 9iiirffjalt — pridržek, znslomba, zaščita.
Ofjne 9iilcfi)air, riicfljrtitioš — odkritosrčno. 9iMl)nltig zadržljiv. pridržljiv, zdržen, neodkrit. 9iii(ffnuj rešilni kup, nazajui kup. 9iu(ffnitf*rrd|t — pravica prodano slvar nazaj kupiti,
rešilnokupna pravica. 9iii(ffel)r — povrat, vrnitev. Diiirflrgiiug — odložitev, odložba. »¡iirflojiuifl - - povratno rešilo. Siiirfrcifc — potovanje nazaj, vrnitev. 9iii(fjd|ciu — povratnica, lliiirfjriiiebbnr zavračen. zavrnilen.
9iid)triicffd)icbbor — nezavračen, neza-Vrnilen.
i)!iirffd|lnfč' — vrnitev, vračanje.
lltttcr iliiicfidjlnj» ber SBciiagcn — vračaje priloge.
»iiirffcitc hrbet, zadnja stran.
9iii(ffcHbuiig pošiljanje nazaj, povratna pošiljatev.
9iiidj'id)t — ozir.
Oljne Sliiidiiritt nnf ^erjonen brez ozira na osebe, ne glede na osebe. Offentlidic SRudjid)tcn javni oziri. iiuž Siiidfiditen ber offentliriicn ©idierlteit — z ozirom na javno varnost, iz ozirov na javno varnost.
561
iKurfftdjt itei)iiicu niti ettoaS — ozirati se lia kaj, gledati
na kaj, uvaževali kaj. iKurf|id)tlid| — glede, gleile na. z oziram na. 9iiict|id)tu(ii)iuc — ozir na kaj.
llntcr tfjunfidjjicr SHiirfiidituaftnic — kar je kuli mogoče oziraje se na.
9iiirfiirf)ti>tuiirbifi — <>zira vreden.
S» bejonbcrž rucfiidjtatmirbigeii gaHcit — v posebnega ozira vrednih slučajih.
9iii(ffprnd)c — pogovor, poinenek, posvet.
„ pftcflcu pogovoriti se. dogovorili se.
9Jcid) gcpfiogcitcr 9iurfipradjo, ftbcr flcpflogcne 9{ii4fprad)C — p" dogovoru, po razgovoru, pomcnivši se.
9iiid'ft(tub — zastanek. zaostanek.
Sin 9iiicfftanbc blcibcn dolžan ostali. Sm SRfldftaubc feiit — zaostali, dolžan bili, na dolgu ostali. 9iii(fft(iubcr dolžnik.
9iitrfftiiubig — zastal, zaostal, na d<>|gu ostal.
SRucfftaubigc 9iatc — zastal obrok, na dolgu oslalo odplačilo.
9iiidftanbiiic Sinje« — zastale obresti. 9iii(fftiuibšnueu)cio — izkaz zastankov. 9iiid'ftnit — zajeza vode, znstajanje vode. 9!iid|trlliui(i — povrnitev, povračilo. 9iiirftriuti'purt — vožnja nazaj, povratna vožnja, »iiirftritt bon ber Siiiflagc odslop od obtožbe. 9iii(fiibrrtrngitiig — povratni prenos. 9iittfucrgiituiig — povračilo. 9iuducrfitlif — povratna prodaja. 9iiirfurrfriuf*rrd|t pravica povratne prodaje. 9iftrfucriirf)critui\ — povratno zavarovanje.
Sn 9iiidocriidieriutg gebcit «lati v povratno zavarovanje.
36
562
9iiicfucriirfienittg ltcimtcu — povratno zavarovati. >Hfitfucrfidjcrintgš»9Sramie — premija za povratno zavarovanji'.
„	»SScrtrag — pogodba o povratnem
zavarovanju. >Hiicfiuccf)fci — povratna, nazadua menica. 9iiirfiuirfctt, ritcfmirfcnbe ffroft iiufjern vzvratno, po«
vratno delovali; nazaj segati. 9iit(fluirfiiitg — povratno, nazadno delovanje. 9iii(f;,(iij(bnr — povraten, odplulen. 9iit(l?,nl)lbnrrr SBorfdjufS — povratna riaprcduina. 9iii(f;,ni)lbnrfrit — povratnost. odplatnost. »¡iirfjnlilitug — vračilo, povračilo, plačilo, poplačilo. „ bc§ Siiricljciiš — vračilo posojila.
tViir bic iHurfjiifjiuug ijaftet — za vračilo jamči.
iirf1)iniirjS«Xermiu — rok za odplačilo, vračilni rok. 9iiibcr — veslo, u j ime, glas.
„ iiffentiidjcr — javna govorica. „ gutcr.fdjiedjtcr — dobro, slabo ime; dober, slab glas. gutem, fdjlecfitcm 9iufc pcfjcn — na dobrem, '■¡i slabem glasu bili.
Surri) 9tuf Slcmitiiiž erlmigcii — po govorici izvedeti.
Ser 9iuf luirb fortge|)fiaii5t — glas se raznaša. 9iiigc — ukor, graja.
9iiigru bic ©ebrcdjcit — očitali pogreške, hibi-, pomanjkljivosti. 9iiigcrcd)t — pravica karali, grajati. 9iaf)c i gricbci — pokoj, mir. „ ((Srljoluitg)—počitek. „ ¡jffcutfidic — javni pokoj.
StBrung bcr Offcntiid)cii 9hiljc motenje javnega pokoja.
563
9httjC'@ebiir, -Oieljaít — pokojnina. „ -©enufS — pokojninski užitek. „ Sinub — pokoj.
„ Storcr — nepokojnik, motilec miru ali pokoja. „ Sag — dan počitka. Nuljcubc CSrbfdjaft — uehaslopljpiia. ležeča dediščina.
„ Serjfifjrung — zavrto, zadržano zastaranje, iliuljntbcs Ocluerbe — mirujoči obrt. })iul|igcr ©ejtj} - mirna posest. S)iiil|incii ji d) ciltcž 3icd)tc§ — hvalisati se s kako pravico. Niimvf — trup.
3¡uub, etmaš nmb tjernuSfagru — naravnost, brez
ovinkov povedati. iHiiubc 3ot)í — okroglo število. iKiiiibtdjrcibcii — okrožnica. •)¡iiftiiii¡) — vojaška oprava, vojaška oprema.
S.
Snnl — dvorana, citat — setev, sejatev. Snntcuftnub — slan setve, setvina. 2abbnt()tng - sobota. Sncdjnriuiirter — saliarometer. 2nd|c — stvar, reč. tt (9tcd)t3fad)0 — pravda.
(S* ijt Sadje be» SUagerS tožnikova dolžnost je. (ožnikova skrb je. tožnika zadeva, fflfi ber Sadje blciben ■ držati se stvari. Sur 2 a d) c — k stvari.
Scinc Sadje füfjrcn ■ potezati se za svojo stvar. 3u ber Sadje jelbft erfcnucu — sodili zastran stvari same.
Sndjc bcnicglidjc, unbclucgfidjc premična, nepremična stvar; premičnina, nepremičnina.
36*
56 t
3nd)C eigene, frembe — lastna, svoja stvar; tuja stvar. „ einfließe, jujnmincngefe^tc enovita, euovrstna
stvar; sestavljena stvar. „ frciftcljcnbc — ničija stvar. „ oceupicrte — prilašeena stvar. „ lorpcriirfje, unförpcriidjc — telesna, netelesna stvar.
„ ]'ri)ä(j6are, unfdjäjjiiarc — cenljiva, necenljiva stvar.
„ tijeilliare, untfjetiDave — razdelua, nerazdelna stvar.
„ oerbrnudjbnrc, unDer&rctudibare — potrošna, ne-
potrošna stvar. „ luertbolie, iucrtiofc — dragocena stvar; brezcena, nieeva. nič vredna stvar. /¡Čmuptfadje — glavna stvar. Diebcnfadje — postranska stvar, ©cfammtfadjc — skupnost stvari, sklada. ®ad)=93cfcfjabigung — poškodba stvari. „ -fällig werben — pravdo izgubiti. „ -fällig erfiärt luerbeii — izreče se, da je pravdo izgubil.
„ ^fällige Sßartei — stranka, ki je pravdo izgubila. „ »gemäß — stvari primeren, stvaren. „ -®cfammtf|eit — skupnost stvari. „ -ßenuer — znalec, izvedenec, vešeak. „ -Kenntnis, mit — izvedeno, vešče. „ funbig — izveden, vešč. „ -Shiubiger — izvedenec, veščak. „ »Sngc — stvarni položaj.
Se nad) ber <Snd)(agc — kakor stvar nanese. „ -SRegiftcr- stvarni vpisnik, stvarni register, stvarno kazalo.
„ -SScrljaft — stvar, stvarni položaj. „ »Serljalt barftelien — razložiti kako stvar sloji. n »Derftänbig — vešč, izveden.
565
2adj=SScrftčiiibigcr — izvedenec, veščak. strokovnjak. „ 'Hcrftanbigenbcfuiib -- izvid izvedencev. „ SScrftaubigcnliciuciž — dokaz po izvedencih. „ SBnltcr — oskrbnik, upravnik. „ SSnttcr (SBcboUmadjtigteri — pooblaščenec. 3nd)ntrcdjt — pravo stvari.
„ baš biitgiidjc, ba» pcrfBniidjc — stvarna, osebna pravica do stvari. Sndicittrnučvort — prevažanje blaga. 3ad|Iid| — stvaren.
Snri|(id)c ^nftuiig — stvarna zastavljenost, stvarno jamstvo, poroštvo. „ 3«itnnbig!eit — stvarna pristojnost. Sflrf — vreča.
Siiciilnrificrctt — v posvetno izpromeniti, sekularizovati. Siicii — sejati.
Sitftgciuiuiiuiigonppnrnt — priprava za dobivanje soka. cnftprcffc — sokotočna tlačilnica. 3qgru — reči. povedati. „ iaffcu — poročili, veleti, ukazati.
3 i d) fngen laffcn — dopovedati si dati. Sinu faflt, bnf» — pravijo, govore, baje. Snifc (Snnbbanf, S. ©.) — sipa. 3ni;uit — doba. Snliir — plača.
Snlbicrctt — račun skleniti, saldovati.
„ fbejn()Icui — plačati. Snlbicruiig — plačilo, poravnavanje, šnlbicnutgšbrjiiitigiuig — potrdilo plačila, cnlbo — prebitek, ostanek, saldo. n >S8ud) — plačilna knjiga, ff "Gonto — saldokonto. t, «ftinge — tožba iz salda. 3alinc — solina, solišče. 2nliiicii=58cnnitc — solinski uradnik.
ff "Sircction — solinsko ravnateljstvo.
üüö
3aliiicii=®elninbe — solinsko poslopje. „ ",f)än»ti)Cit — solinska bajta. „ -Sdieiii — solinščica. Snlniter — soliter.
„ -@röbcr — soliterski kopač. „ 'Sieber — solitrar. Snlj — sol. „ ' 9imt — solni urad. „ "Teputnt — solni deputat. „ (befalle ■ - dohodek od soli. „ -$artbei — trgovina s soljo. „ iinuš — solarnica. „ SJionopoi - sainoprodaja soli. „ Quelle — slani studenec. „ »Säure solna kislina. „ Sieberci — solovarnica. „ Verfrfjicij) — prodaja soli. „ «erfcij feiner - - prodajalec soli. „ -SScrjcijicifitavif — tarila za prodajo soli. „ »3Ba(je — solna tehtnica, solomor. „ »SiSflffer — razsol, slana voda, slanomur, slanica. „ $L!erf solina. Sniiteiibnuut — seinenjak. scinenščak. Snuieiiftrniiß scuicnica. Sniumrlu zbrati, skupili. SniiimcU^inb zbirališče, shajališče.
„ Stelle bc>o $oftfpnrc<iffcnnmtež — nabiralnica
pnštnohran Im-ga urada. „ SSerf zbirka. Snuimler nabiralec, zbiralec, zbiratelj, snuiinliiiiß zbirka, zbiranje, nabiranje, pobiranje.
(Sine Sammlung uernnftnlteii — pobirati. Wefe(jfammiuHfl zbirka zakonov. sainmlnitr|9*$cmilliiiuug dovolilo za pobiranje. „ liciffe skladna, liabirna blagajnica. ff Ort — zbiiališče, shajališče.
507
Siiiiimtlid) — sleherni, slednji, ves. «íiHctioii (fflcuehmigiing cinc« Okicjje») — potrditev, potrdba. potrdilo. „ (S(nbrof)mifl) usl¡movilcv nasledkov. „ ertfjciícn, fanctionicrcn — potrditi. Sniibgriuiumtug in iiffcntlidjcn ©ettjafíertt — dobava
peska v javnih vodah. Snnitfir — zdravstven. Siuiitfit — zdravstvo. Sfluitntš' — zdravstven.
„ -Stnit — zdravstveni urad. „ »Stnftait — zdravstveni zavod. „ »SBcamte — zdravstveni uradnik. „ »©c^Srbe — zdravstveno oblastvo. „ »SBefdinu — zdravstveni ogled. „ ttommiffion — zdravstvena komisija. „ «Goufci'cnj — zdravstveni zbor. „ Gorbim — zdravstveni kordon. t, (SorbcuiSiiuie—proga zdravstvenega kordona. „ «dicnft — zdravstvena služba. „ ®iftrict - zdravstveno okrožje. „ «©cmcilibc — zdravstvena občina. „ «®efc(j — zdravstveni zakon. „ '©afž — zdravstvena prehodnica. ,, -^crfoit — zdravstvena oseba. „ »SPficgc — zdravstvena služba.
9(uš Wriiubctt ber ¿nniteit? mtb Sidicrbdt»" pftege — iz razlogov, tikajočih se zdiavstva in varnosti.
„ Mintfj (ISorporntion) zdravstveni svet. „ -Slíntl) (íferfon) — zdravstveni svetnik. „ »SRücfjtdjtcn, mtž — zaradi zdravstva, iz zdravstvenih ozirov. „ Sruižpc — zdravstveno krdelo. „ "Urfiinbc — zdravstvena listina. „ ©orfdjriftcn zdravstveni predpisi.
50 S
3niiitnte*33cfen — zdravstvene reči. Snrfl — rakev, krsta. Sntišfnctiou — zadostilo. Snttclflrlcuf — sedlasti sklep. Snttjnut — zadosten, dovoljen.
„ bcmittelt — dovolj imovit. S rt tj (©prunfl) — skok. „ (Stebcfnjj) — stavek. „ (©ttrf)brurf) — stavba, stavek, zlog. „ (pfnub) — zastava. „ (ilicdjitiing) — poslavek. Sn(}=lSnpitai — zastavna glavnica. „ »(Snpitnišjiuš — obresti zastavne glavnice. „ -gorbcrung — knjižno zavarovana lirjatev. „ •©loiubiflcr — zastavni upnik. tt »poji — zastavni vpis, knjižno breme.
8litc Sntipoftcu — stara knjižna bremena. „ -Siijrift — pravdni spis. «nlutiifl (SBorfdjrift) - - pravilo, ustanovilo. „ (StrnrfnOung) — ustanovitev kazni. „ (Sctic) — odločena cena. Snugnbrr — srkalica. Sniiffliiti) — dojenec, dojenka. Snuuicit mit ctiong — muditi se s čim, odlašati kaj. Sriuiuig — zamuden, mudcn, mudljiv, počasen. Snumigc, bcr — mudljivec, zamudnik, obolarljavec. Sniimfnl — mujenje, zamuda, ponmdek. 2amufnli<»S8cfdjtocvbc — pritožba zaradi zamude.
„ «3infcu • zamudne obresti, obresti zaradi zamude. Smilit jrligr, bcr — mudljivec. Sauuijriigfcit — mudljivost, mudnost. Sniiurtngr reševanje, rešilo, sovtaža. Srnin — lestvica, skala. „ -Webur — lestvičua pristojbina. „ »SnterunKe — lestvični presledek.
569
ecnla<mdf]ig lestvici primeren, po lcstviei, leslvičen.
„ »ntafjige G)c6iiren — pristojbine po lestvici. Scniibnl pohujšanje, spotika, nespodobnost, soblazen, ostuda.
Scnubnlu* - pohnjšljiv, ostuden, nespoduben. Bcnrticrcu — odbirati, izločevati, ccnrtirrniig — odbiranje, izločevanje. 3d)firi|t (4». ©.) — predor. „ Bnti — predih. „ SUfiinbung — uslje predora. „ »©tcuer — predihnina. 2ii)iid)tcr — khdec. Sd)iibrl — lobanja.
i, Baji-i — podlaga lobanje. „ Tnd), Tcrfc — krov, svod lobanje. „ SltO^en — lobanjska kost. £d|nbr — kvar, Skoda, njima. Sdinbcu — Škoditi.
9luf SdjabcnuubOciuinn — na dobičekin izgubo. „ licijiitcn, Icibeit, 31: Sdjnbcn lommen — Škodo
trpeti, imeti. „ trogen — Ski>do lrpeli. „ tijim — Sk<i(liti. „ Mcibcnbcr — stalna škoda. „ crtDcižlidjcr — izkazna škoda. „ uinuiebcrOriitgiidicr — Skoda, ki se več ne da popraviti.
i, -Crniittlung — poizvedovanje, ovedba škode. i, (Siirtjj — povračilo Ski>de, odškodba, odmena. „ »tšrinb Ieiften — škodo povrniti, odškodovati. „ -grcitbe — škodoželjnost. „ -frofj — škodoželjen. „ -3tefcrt)e — škodili pričuvek, škodna resen*». „ «Bcrgutimg — povračilo škode. Sdjnbljnft— poškodovan, pokvarjen, pokažen, izkažen. «rimbljnitc ?S?nrc — pokaženo blago, skaženo blago.
570
3ri)at>i|nftes SBetgluerČ — zanemarjen rudnik. 3d)fibigen, Srfjfibigmtg, fiefic befdjäbigen, iöefdjäbigung. 3d)ftblidj — škodljiv, kvarljiv. Sd)«l)lu<J — brezškoilen, brezkvaren, brez škode. „ Ijaiten Semanb - odškodovati, odškoilili koga,
Ski»!" povrniti. „ bitten fid) — odškodovati se.
Siel) unbcjdjabet bcr Slnipriidje brittcr Sjierioucn fdjablog fjatteii — odškodovati se, ne krateč pravic drugim osebam. „ "§aitUlig — odškodba, 01 Imena. „ .iialtuugšrcuerS — odškodni protipis. Sdinjfcu Sinken — koristiti. „ Sidierljeit — zagotoviti. „ bei Seile na stran spraviti. Sdjnjjer — gospodarski upravnik. 3d|nlteit (leiten) — ravnati, gospodariti, vladali. „ Übet — slabo gospodarili. „ uub tonlten — ravnati s čim kakor je komu ljubo, ravnati po svoji volji. 3d)nltjnl)r — prestopno leto. 3d)nlttng prestopni dan. 3d)ninbein — sramnica. 2d)nml)nftigfeit — sramežljivost. 3d)niutipvr>> sramne sklopnice. Sdiiuulofigtcit nesramnost. 3d)anbi)irue — nesramnica.
Srijnubgeiucrbe — nesr,....... obrt.
3d)nubtl)at sramotni čin. 3ri)(inbuug — oskrumba, oskrunitev.
„ einer Seidic — grdo ravnanje r. mrličem, oskrumba mrliča. 3d)nnfc — pivnica, krčma.
3(i)nitf*$lefugnte, ©ereditigfeit — ki-čmarska pravica, točilna pravica. „ -©eiueibe — krčniarski obrt, ločilni obrt.
571
3(f)iiuf*05fii§ — steklenica nalivka. „ iiocolitfit üffentlidie — javna krčma, javna pivnica.
„ -9ia()rung — krčmarski obrt. „ iliedjt — krčinarska pravica, točilna pravica. „ »Steuer — krčmarski davek, točnina. „ SSirt -- krčmar. 3d|nu;,arbrit — delanje okopov. £d)arf — oster.
„ laben — ostro nabiti, nabasati.
Scharfe Strafe — ostra, težka, huda kazen. Sdjorfer 8cfel)i — strogo povelje. Sdiorfer Segen — oster meč. Sdiarfer SBerftanb — bister um. Sdiarfcr SBij} — oster dovtip. SdiarfeS Sluge — bistro oko. £ri|«rfc — ostrost. „ (eine* SDleffers) — ostrina. „ (ber ^Bewegung) — naglost, hitrost. 3d)iirfcu — ostriti, brusili.
„ eine Strafe — kazen poostriti. £d)nrfrid)tcr — rnbelj. 3d|nrffiuu — bistroumnost, prebrisanost. 3d|artig — skrhan. Sdjnh — zaklad. 3d|iitibar (foftbav) — dragocen.
„ (tun§ gefd)ä(jt Werben fann) — cenljiv, pre-cenljiv.
Sriiatt^lannucr — zakladnica, blagajuica. „ 9Keifter — zakladnik. „ Sdieiu — zakladni list. blagajničin list. Srijfiltcit (abfdiiitjcn) — cenili.
„ (Ijodjfdjä&cu) — čislali, spoštovati. Siri) frfifl&eu — držati se. zdeli se. edjnlileutc — cenilci, cdiätimnuu — cenilec.
572
2ri)iil}iiug cenitev.
Ser SSert ift buvd) Scfjajjung fejljujteflcn vrednost je vgolovili po cenitvi. Jic 3ci;a^img berlangcn — zahtevati, da se preceni.
3d)8feuu<|e*©cfunb — ccnilni izvid. „ ©ctrag — cenilni znesek. „ (itb cenilua prisega. „ ISoinmifjion — cenilna komisija. „ Slojtcn — cenilni stroški. „ Dpcrat — cenilni operat. „ ©reiž, -SScrt — cenilna vrednost, cenilo. 3d|iui vid, ogled.
3«v 3d)(Ui (lUSftelicii — na ogled postaviti. 3ur Silnui tragen — kazali, ponašati se s čini. 9iur jut Sdjau — samo na viilež. 3rijnuluibc razstavnica. 3ri)iuimiin,',r spominski novec. Sdinuunociu peneče vino. Sdjcitoe-SBvicf razvezno pismo. „ ilUituje — drobiž. „ -SOiaucr — mejni zid. „ »SSanb pregrada. „ 'SBaffcr jedka voda, ločilna voda. 3rijribnt ločiti, deliti, razločili. „ cinc ISfic ločili zakon.
(tfefrfjicbcitc ®[)fgntten — ločena zakonska. „ jidi Don lijd) niib ©ctt — ločili se od mize in postelje.
3d|ribuitg uon lijd) niib 33ctt — ločitev od mize in
postelje.
3d)cibitiig<MtfojmIi prošnja za ločitev.
„ -Šilinge — tožba za ločitev. Sdieiit (Sliifdicin) — videž.
3nui 2d)cinc cvriditetc ilieditžgcfdinftc — na videž sklenjena pravna opravila.
iiiriit einmal bev Schein ber Weredjtigfeit — niti sonca pravičnosti.
3id) hinter einem faifdjen Scheine Herbergen skrivati sc za lažnjivu podobo. Sdiciit (Urfunbc) — list. listič. 3ri)cin-Ticnftbarfcit — navidežna služnost. „ (ttcfdiäft na videž skleiijono opravilo, opravilo
na oko. opravQo na videž. „ Wvnnb — navidežni razlog. „ .öiinbimtg — dejanje na videž, na oko. „ Webacteiir — vrednik na oko, na videž. ,, Servitut — navidežna služnost. „ Tob — dozdevna smrt, zamrtnost. „ tobt — zamrten, mrtvičen, na videž mrtev. „ Tobte, bev — navidežno umrli, zamrtnik. a Hcrabrcbnng - navidežni dogovor. h Hertrag navidežna pogodba. 3rt)cinbnr — navidežon, dozdeven, na oko, na videž.
Tie SBore ift fdicinbar gut — blago jo videti dobro. cd|eitelbein — temenica.
2d|citeru (nidjt gelingen) — izpodleleti, izpodrkniii.
h (bei Sdiiffen) razbiti so. «ri)clteu (bcfdiinipfen) — zmerjati, psovali, grditi koga; grajati.
„ (fludicn) preklinjati. 2ri)clt=2d)rirt — zmerjalno. grajalno, očilalno pismo.
a 4s>ovt — nadevek, graja, očitanje, klelvina. criiemn obris, razkazek. razkazilo.
n (gormular) — obrazec, edicitfclbrud) — kila v bedni, bedrna kila.
i, (Hrudi bes Dbcvfdicufelfnodjcni?) — zlom-ljono stegno, cdicnfcn — darovati.
a (eriaffeu) — prizanesti, odpustiti. 2ri|cnfer darovalec, darilec.
574
2rf|cnfcri» — darovalka, darilka. «dicufuitg — daritev.
„ (®cfd;enf) — darilo. „ bcloijncnbc, tnedifeifcitigc — nagradna, vzajemna daritev. „ auf bcu Tobcefati — daritev za slučaj smrti. 2d)cufititflš*3?eriprerfim — obet daritve, darilni obet. „ -SBertrng — darilna pogodba. „ «llrfitnbc — darilna listina, darilno pismo. £d)id)tc — plast.
3d)id)tculul)it (93. &.) — dnina, mezda. 3d)i(fcu fi d) — spodobiti se, primeren biti.
G» fcf)icft fidj nicfit fiir ben Stidjter — ne spodobi se sodniku. Sdjicflidjfcit — spodobnost.
9JUt 2d)icfltd)feit — spodobno. 3d|icb(iug, ftefic ©djiibfing. Sd)icbs=Ojerid)t — razsodišče. „ »geriditlitfj — razsodiški. „ «gcrid)tlidicr StuSfdjnfS — razsodiški odbor. „ •-gcridjtiidjc Snftitution — razsodiška naprava. „ «gcridjtiidješ (Ertenntni8 — razsodiški izrek. „ -iOinuu, «Siidjtcr — razsodnik.
Sid) ouf cittcit SdticbSriditer bcrglcidjcn — zedi-niti se na razsodnika. 3rf|icberid)tcr*9(uit — razsodništvo.
„ »Eolicgium — zbor razsodnikov. „ »Sprudi, ©d)icbufprud; — razsodniški
izrek, razsodba. „ »3prnd) fiiHcn — napraviti razsodbo. „ «Sertrag — pogodba, s katero se postavlja razsodnik. Sdjicnbciu — goleniea. «dpcncuftraug — železnični tir. @d)icjj=3Jcbarf — strelivo. „ «©cioeljr — puška.
575
@ci)ifjj«3nfiri!ctiou — podučilo o streljanju. „ »puiuer — smodnik, strelni prah. „ Snfeiu — strelni razkazi. „ j2l!crfgcug — strelno orodje. 2d)i|f ladja. 2d|ijjbnr — ploven. 3d)ijjbnrfeit — plovnost. ed)ijjbnu — ladjedelstvo, tesanje ladij. 3d)ifjbritd) — razbilek ladje. 2d|iffbriirfc — most na Čolnih. ed)irfal|rrr — plovec, brodar. Sdjiffnljrt — plovstvo, brodarstvo. 2d)iffnljrto=2lbgnbc — plovstvena, brodarstvena davščina.
„ Setricb — brodarstvo, plovstvo, vršba plovstva.
„ »Jvreiijcit — svoboda plovstva. „ ■ ©fbiir — plovstvena pristojbina. „ «£mibcnuš - ovira plovstvu. „ »Šategoric -- vrsta plovstva. „ Siccnj — plovstvena, brodarstvena do-
pustnica. „ 'Crbinnig - ■ plovstvcni red. „ »patent (lionccifton) — plovstveno, brodar-
stveno dopustilo. tt Poligei — plovstvena. brodarstvena policija. „ -ŠReglemettt plovstveni pravilnik. „ -Untcriteljmcn — plovstveno podjetje. „ »SBertrag - plovstvena pogodba. £d|ijf=2rf)lcppcr ladja vlačilka. h «Bng - vlačba ladij. 2ri)iffcn — pluti, voziti se;, ladjati. 2d|ijfer brodnik, plovec. h »(Meiuerbc — brodniški obi t. it »Patent brodniški patent. «d)tffo»9(iri)ung -- preskušnja ladje.
u7(i
Srfjtff8*9(u3riijtung oprema ladji-. „ »Sapitiin — kapitan ladje. „ «gundjt - - ladijski naklad, lovor. „ «giiijrer — vodnik ladje. „ «®clb, «Sdjiffereigcib - brodnina. „ Siiugc — mornarski učenec. „ -Sapper - ladjelovec. „ Sflbung — ladijski naklad, ladijski tovor. „ «Sdbung, feuergefdfjrficf;c — zastran ognja nevaren ladijski tovor. „ 'iiootfc — privodnik, ladjovodec. „ -lUiiticrci — ladijsko mešetarstvo. „ «SDianifeft — ladijski zapisnik, razkaznica o blagu
na ladjah. „ «SOiniuiicf;nft mornarji. „ 'StRfifjle mlin na ladji. „ »5|8apiere — ladijska pisma. „ »patent — ladjarski, brodniški patent. „ -5)if)cbcr — lastnik ladje. „ *3tatiou8pia(j — postajališče ladij. „ -Jagrbudj — ladijski dnevnik. „ : SfiJcvftc ■ - ladjenica, brodarnica. „ >3icljcv — ladjevlačnik; listi, ki ladje vleče, edlilb (Mu^angeirfnlb) — kazalo, izvesek. 2d)ilbcrit opisati, opisovali, slikati, popisati. Sd)ilbrrutig — opis, opisovanje, popis. Sdlilbfuorprl — sčilasli hrustanec. Sdjilbnmriic — straža, «rijimpf • sramota, nečast.
Gautioii fiiv Sdiintpf liitb Sdjnbcit — varščina za sramoto in škodo. „ «sJhimc, -9i.5ort — psovka.
Scmanben mit Sdjimpfimiitcit bclcgctt — pso-vati koga. Sri)tn^t=S8nuf - klalnica.
„ -SBanf (gtci]rf)Oanf) — mesnica.
577
cd|!ndjt=93riicfc pobojni most. „ »i>au8 — klalnica. „ •$au3gcf)fir klalničnina. „ -2teiicr — klalni davek. „ -Sicfi — živina za poboj. „ Bicijtiof — klalnica. „ «Bicijninrft — somenj za klalno živino. Sd)lnd|tuug — zakol, poboj.
£d|lari)tiiiigšuurid)rift pobojni predpis, klalni predpis.
cdjlnrfc — žlindra, troska. 8d)lnf — spanje, sen. „ '©cib — prenočnina, spalni denar. „ «Stelie — spališče. Sdjlnfc senci. Sd)liifrubciu — sence. Sd)lng — udarec. Sdllngnbcr (Slrtcric) — odvodnica. 2d)lngb«r — sečen.
Sdjlagbarcš .'poij — drevesa, katera se smejo sekali. Sdilngbitum — zavora, prednica, pregrada, cdilngc — udarci.
2d)lfigcl imb (Sifcn (©crgmnnnSjcidjfn) kladvo in molika.
Srlllngni .^otj drva sekati.
„ Sfirni šnnder. hrup zagnali.
^ntcrcifcii jnm tlapitnf fcfjtagcn obresti glavnici prišteti.
9Kunjcn jdjlagcn — denar kovali. Sidi itt-5 3Wittel fcfjiagcil — posredovati. SSur-\ein jdjlngcn — korenine pognati. £rf)lngcnbc SSctter — treskava sapa. plin treskavec. Sdjlngcnbcr 93cU)ei*3 — prepričevalni, vtrjeni, neovržni dokaz.
Sdjliigcrci — tepež, prelep.
578
«djffiflcrlol)it — plača za sekanje. Sdlltiflumrt — iskal niča; napovedim, začetna, iskalna beseda.
3djlcdjt — slab. malopriden, zel, hud.
S^led)to £>anblung — zlo. malopridno dejanje.
Sd)lcd)trrbiugš — vsekakor, po vsem. po vsaki ceni. Sd)lcd)tl)in — naravnost. 3ri)lcd)tlurn — zgolj, naravnost. Sdjlcidj*.§anbci — tihotapstvo, tihotapska kupčija. „ -.'pnnbei treibcu — tihotapiti; vlihotapljeno,
tihotapsko blago prenašali. „ »Jpanbier — tihotapec. „ »28arc — vlihotapljeno, tihotapsko blago. „ 32?C;i — ovinek, stranski pot, tajni pot, plaz-nica.
Sdjlcifcu cinc Soft — vlačiti breme. 3rf)lcim — sliz, sluz. slez.
„ "Jpailt — sluznica, slizna mrena. 3ri)icimi<i — slizav, slizek. 3ri)leiiipc — iganjarski ostanki, pomije. 3djlcpp=©nf)ii — vlačim. dovlaČna železnica, dovlačniea.
„	— ladja vlačilka.
3d)lcuuif) — hiter, nagel, uren; (adv.) nagloma. brž.
Siiif bn3 frfilciiritiftc kar najhitreje, kolikor mogoče naglo. Sdjlcitfc, Sdjli'ilfjC — zapornica, zapor.
„ (nu bcr 9Jfufjic) — rake, žleb, splav.
(Sine Srfiteujc offiicn — odpreti zapornico 3d)lidjtCll — poravnali.
„ bnž £jotj — skladati drva. 3djlid)tiiu<i Don ©tcitiflfeitcn — poravnava, prepirov. 3d)licjtcu — završiti, končati, dokončali, sklenili. „ einc (Sije, ciitcn Siertrcifl — skleniti zakon, skleniti pogodbo.
579
6d)iirjjcn in STcttcn — vkleniti, dali koga v železje. „ ein SjSrotofoH — sklenili zapisnik. „ cinc fficrijnnbiung — skleniti, dokončati razpravo.
„ eineit Scrgleidj — sklenili poravnavo. „ (©djiufS giefjcit, Ucrmutfjcu) — sklepali, sodili.
Sdjiirjjuttfi be8 Scrtragcž — sklep, sklepanje pogodbe. „ bcr 3.iovuntcrfudiung — sklepanje uvodne preiskave. Sdjiiiigcn icgcit — zanjke naslavljali. £rf)lnVfluiutci — kot, zakolek. zakotje, skrivališče. SdjinfiS — konec, sklop, dovrSek, završilo. „ (SBcrnunftfrfjiiifž) — sklep, zaključek. „ '9[i>ia|j — končni odstavek. „ '9(ntrng — končni predlog. „ »Šiufjfrnng — končna izjava. „ -33crid;t — končno poročilo. „ "Seftimmuug — končno določilo. „ = 93ifang — končna bilanca. t, 'ttakui — končno ocenilo. ii *3ail"nng — sklep, vkrep, sklepanje, vklepanje. 2(llcrl)ocf)ite Sdjiii|8faiiung — najviši sklep. 3Jlit bcr e!genen 3ci)fuišfnifnng ucrfcijeu — opravljen s svojim vkrepom. 9lrt bcr 3d)(u)šfniinng — kako se sklep dela. 33or feincv @rf)iufafajfung — preden sklep stori, preden sklene. „ *sJčotc — končna nota. končni lisi. mešetarski list.
ii »^rotofoii — končni zapisnik, zavrSilni zapisnik.
„ "JRcdjnung — končni račun. h *9icbc — končni, zavrSilni govor. a »3a|j — končni stavek. „ 'Sdjrift — končni spis, zavrSilni spis.
37*
5K0
3rfjlu|V unb ®fgcuici)iuiSfii)rift končni spis in koiirni protispis. zavrnilni spis in završilui prolispis. ,, SJcrfaljrcn končno poslop;inje. „ «SBerljanbiutig — končna razprava. „ «SJerfjor — zadnje, končno zasliševanje. „ Vovtvfiflc končni govori. „ iiovt — zadnja beseda, končna beseda. ,, -3cttef — končni lisi. končna nota, mešclarski list.
3d|liiffcl ključ.
„ ©ciit — ključna kosi. ključnica. „ «Olclb — denar za izročene ključe. 3d)]it(il|ru sramotiti, iasramovali. grdili. 3d)iiinl)id)rift — srainolilno pismo. 3d)iuiil)Hng — grdenje, sramotitev. zssramovanje. 3d)m(il|tuort	sramotilna, obrekovalna beseda.
3d|iurilrrn kratili, manjšali, krajšati. 3d|uinlrritug ber ISciutio» zmanjšava varščine. 3d)mnlivurigc ISifenlmlm — železnica z ozkim tirom.
ozkotirna železnica. 3d|utcl;,crci, 3d)mdjf)iittc topilnica, talilnica. 3rf|inrl;,ofrii — plavž, topilna peč. cdiuicrjcugrlb — denarni znesek za bolečine, boleznina.
3d|iiirr;,l|nft — boleč, bolesten, skeleč. 3d)iucr;,l0* brez bolečin, brezbidesten. 3d)micrgclb maznina. 3d)mnrf - kras, lišp.
„ Sadje — lepolina, dragolina. 3d|iuiidiiiig ozaljšba. okrasba. 3d)uuiggrl tihotapstvo. Sdjiiccfnug — preslrežek za sneg. 3d)uccftnugc snežni drog. 2d)«ribc=3»itnimciit — rezilo.
„ -3ai)U — prednji zob. sekavec.
r.si
Srfinciaifl rezalen, «dpioitclit obsekavali. klestili. 3ri|iiclliuiiflc tolilnica na šleder. prezmenica. 3d)iiitt urez.
„ fflm gelbc) — žetev.
3«r Sdjnittgrit ■> želvi. „ -Ssiiirc — krojno blago. „ -iikreuljaitbel trgovina s krojnim blagom. „ ■2Sarcit(;iinb(cr trgovec s krojnim blagom. „ -SiMuibc - - ureznina. 3d|uittliiifl (Sebe) reznica. 3d|0iicit varovali, gledati na kaj.
„ (iiiidjfcbcn) — prizanesli. 3d|uniut(\ varovanje, prizanesba, usiniljenost, pri-zanesljivost.
C biic 3d)0iuntg nemilo, brez usmiljenosti, ueiisiniljeuo, neprizanesljivo. SOiit iiiBfllidijkr Sdjomiiig ber CSfjrc bor bo» jdjulbifltcii ^erjon uoriiclicu — ravnati tako, da poštenost obdolžene osebe kolikor mogoče malo trpi. Sd|oitiinflo=Aifid)c zareji pribranjen kraj. 2d)i)ii;,cit boš SBilbcS — prepovedan lovski čas. 3d)iiof;firlb davek.
Sd)upfcii cilt ©rfcuutniS — razsodbi, razsodilo storiti, sklenili.
„ Vorbiidit — sum si- komu zbudi. „ Sitojjer — zajemali vodo. «djopfmtfl bc-5 ISrfcniitiiifieš sklepanje razsodila. „ eineš uničit llvtljciieS novo sodbo storiti, na novo razsoditi. 3d|oritjtciii dimnik. 2 d| o t ter prod. gramoz, brebir. sip. šula. „ -^miljcn lirebirišee.
„ »Šicfcrant — oskrbovalec, zalagatelj z gramozom.
58-2
Sdiottcru, [icfdjottcrn cinc Strafjc — posuti, posipati cesto.
Scijrnuf (nuj bcr SBorfc) — pregrada, ograjeno mesto. Sdjritufcu t.3oft-, Sibipcrrjdjrenfeti) — carinska pregrada, prečnica. Sdjrnubc — vijak.
Sdjraubcnbnutpfcr — parnica na vijak. Sdjrcrfcu — strah.
Stfjrecfcn berfi-^en — prestrašiti, ostra-šiti. v strah pripraviti. Stfirribcu iti SJucfijtnbcu — pisati z besedami. „ gur Saft • - na dolg zapisati. „ in 3iffern — pisati s številkami. „ bal —dopis, pismo. ®d)rcib*?(rt — slog, pisava. „ 'Jveflicr - - pisni progrešek. „ -Scbiir — pisarina, pisnina. „ «©cfdjiift — pisarsko opravilo. „ »Sraft — pisarska moč, pisar. „ «Sunbiflcr — tisti, ki zna pisati; pismouk, pismen.
„ -Seljrcr — učitelj pisanja. „ "iOiaterialc — pisalne potrebščine. „ "2 tube — pisarnica.
„ «SJerftnubigcr — izvedenec v pisavi, v pisanju. Sdircibrr — pisalec, pisec, pisar.
„ bcS Ifjjteu SBillenS — pisalec poslednje voljo. Sdjrcitcu jur Urtljcilsfallunji — sodbo delat, iti sodbo sklepat, lotiti se sklepanja sodbe, lotiti se razsojanja. „ jur (iutjdjcibuug — razsodbo storili. 8d)rift — pismo, spis.
„ icjcrlidjc, icsbnre — bralna pisava, razločna pisava.
„ «Siiijrcr — zapisnikar, zapisovalec. „ «©icjjer — erkolivce.
583
3d|rift«So{} — stavek (za tisok). „ «3c|}er — črkostavec, stavec. „ »Spradic — književni jezik. „ -Stclicr — pisatelj. „ «Stiirf — spis. „ »3cid)cn — črka, pismenka. 3d|riften»(M)cimnt3 — pisemska tajnost.
©cfefc 311m Sdjujjc bc« Sricf- unb Sdjriftcu* gcl)cinmiffc8 — zakon v varstvo listovne in pisemske tajnosti. „ <s4$ncf — zvezek, zavitek spisov. i, »SÖfdjfci — dopisovanje, izmena dopisov. 3d)riftlid) — pismeno. 3d)riftlid)rs Siotuni — pismeni glas. 3d)riftlid)c llrfunbc — listina. 3djriftltd)fcit — pismenost. 3d)ritt — korak, stopinja.
„ für Sdjritt — korakoma, malo po malo. 3djroffc* ©djäitgc — strmina Sriirot (ber aJiimjc) — teža.
„ lmb Štoru — teža in jedro (denarja).
(SJiuiiition) — svinčeno zrnje, drobni svinec. Sdpib — odgon.
'Scgfcitcr odgonski sprevodnik. - ¡¡Begleitung — odgonsko spremljanje. SJcliöibc odgonsko oblastvo. 'ErFciintniž — odgonsko razsodilo, yiiijrenprci» — odgonska vozuina. • ©efdjoft — odgonski posel, «©efetj — odgonski zakon. •Socniitot — odgonsko prostoriSče. »Organ — odgonski organ, -^nj» — odgonski polni list. odgonska prehod-niča.
-Station — odgonska postaja. *Stationšgcmcinbe — občina odgonsko postaje.
58-1
3djub*3:f>iirc — pomična vrala. „ «Sicriog — odgonski zalog. „ «SBorfpanit — odgonska priprega. ,, »Uieifc — po odgonu. odgouoma. „ -aSefcn — odgonstvo. Sdiiibling — odgnanec.
Sdjublingc bcforbcrn — odgnancc tirali. 3djubtingc bctcuiercit — odgnancc pridrževali.
Sdptlb (©cfdjulbcteS) — dolg. „ (SdHtibfroge) — krivda. „ cinljcitlidjc — enotni dolg. „ fdjtocbcnbe — nezaložen dolg.
Tie Sdptlb boftet ouf bem ©utc — dolg je na zemljiSču. dolg se drži zemljišča. Oeiiiaiibcii ctlua-3 ¿ur Sdjnlb iegcu — krivili, dulžili kuga.
Tic Srfuilb auf jemaubcu )rf;tebeit, toaljeit — krivdo na koga zvrniti, drugega kriviti, dolžiti. 3id) ctiunš guidjulben fommen laffeit — zakrivili kaj. pregreSili se s čim, zagrešili kaj. Slu tucm ficgt bic ©dptlb? — kodo je to zakrivil, kedo je kriv?
91 it ettoaS fdjuib feiu, Sijnlb trngeit — kriv hiti.
„ • ffletrng — dolg, znesek dolga. „ «®ricf — dolžno pismo. „ -gorberung — lirjatev. ,, '^rcigc — prašanje o krivdi. „ «Jillogc — tožba zaradi dolga, tožba za dolg. „ «lo» — nedolžen, nekriv. „ »lofc V1"'6' — nekriva stranka, nedolžna stranka.
„ «Iofe Unnjiffcnfjcit — nekrivna nevednost. „ -Sopgleit — nedolžnost. „ '$oft — dolg, postavek dolga.
¡iSu
8rf)ulb-Sd)cin — dolžno pismo, zudolžnica. „ -trngciibcr ridjteriidicr Scnmtc — kriv sodniški uradnik.
„ «ttbcrnn$me — prevzetba dolga. „ «Urfnnbc listina zadolžnica, dolžno pismo. „ »©erbinblicfjfcit — zaveza, obveza, dolg. „ «SerijSItnia — razmera dolga. „ ■9?crfd)reibnng — dolžno pismo, zadolžnica. edjulbbnr krivcu.
Sdjulbbiire llimriffenljcit — krivna nevednost.
Sdjulbcu ^emanbem, in ciuc Gaffe — dolžan bili komu,
blagajnici; dolgovati. Sd)ulbcu«9lrrcft — zapor zavoljo dolgov. „ "frči — dolga prost, brez dolga. „ "Snft — zadolženost, dolgovi. „ "SRcft — ostanek dolga. „ -Stnub — stan dolga, dolgovi, «dptlbig (bci gorbcrnngen) — dolžan.
Sdjuibigc» Gopitnl — dolžna glavnica. „ (in ©traffadjen) — kriv. „ bcfinbcn — za krivega spoznati. „ crfcnncn, crfiarcu — izreči, da je kriv.
Sirf) Ki) 11 ib i g fiiijfcn — imeti se za krivega. Siri) fdjulbig nmd)cn — zakriviti se česa, storili se krivega. Sdjnlbi{j«®rfI5ruitg — proglasili koga za krivega.
„ -fprcdictt spoznati koga za krivega. 3d)iiltii(|c, ber — krivec. Sd)«lbigfcit — dolžnost. 3d)itlbucr — dolžnik.
„ 3ai)Iung§unfSi|igcr neplačevit dolžnik. 3d)itlr — šola.
£d)nl=9lbniiniftrator — šolski oskrbnik. „ «Sluffidjt — šolsko nadzorstvo. „ »©cljbrbc — šolsko oblaslvo.
596
Sdjui«58citrag — prispevek za šolo.
„	-SBcfdjreibung ucrfaffeit — šolski popis narediti.
„	=33cfncf) — hoja v šolo.
„	»SBilbung — šolski poduk, šolska omika.
„	■■SBiidicrueriag — zaloga šolskih knjig.
„	-Gaffe — šolska blagajnica.
„	-Sieiier — šolski sluga.
„	-Sirection — šolsko ravnateljstvo.
„	*Grforberuiffc — šolske potrebščine.
„	»®rrtdjtung8urfunbe — listina o ustanovitvi šole.
„	»©cbiiube — šolsko poslopje.
„	«©eib — šolnina.
„	»©elbtontieiuc — šolninska loličina.
„	'©emciubc — šolska občina.
„	-©efejj — šolski zakon.
„	'Safjr — šolsko luto.
„ -Snfpcctor — šolski nadzornik. „ -Sefirer — učitelj.
„ 'Scljrcrpciifiousfoiib — učiteljski pokojninski zaklad. „ 'Scijreriooljnung — učiteljsko stanovanje. „ «Sciter — šolski voditelj. „ »Seitung — šolsko vodstvo. „ -«ßflidit — dolžnost v šolo hoditi. „ «9?at() (5ßerfon) — šolski svetnik. „ -Stati) (Korporation) — šolski svet. „ -'Saiden — šolske reči.
„ »Stiftiingiocrniogen — šolska ustanovna imovina. „ «Strafe — šolska kazen. „ »Untiage — šolska priklada. „ "Siefen — šolstvo. „ »Limmer — šolska soba, učilnica. ff '3iunitg — prisilno šolstvo. Sdjultcr — pleče.
„ "Siatt — lopatica. 8rfptrf=33 au — naprava za rudosledstvo.
587
©men Sdjurf&au niifrfilngcn, eroffnen — z rudo-sledslvom početi. @rf)urf«33ctuiiiigung — rudosledno dovolilo. „ «©ud) — rudosledna knjiga. „ «gelb, »©cbiet — rudosledno polje, rudosledni okoliS.
„ *©ebiir — pristojbina za rudosledstvo. „ »©efitd) — prošnja za rudosledstvo. „ -ffrciž — rudosledni krog. „ -Siccuj — rudosledno dojiustilo. „ "9inum — rudosledni okoliš. „ «3icd)t — pravica rudosledslva. „ «Sdjadjt — rudosledni predor. „ »3cid)cu — rudosledno znamenje. Sdjnrfru (bic Sdjiirfung) — rudosledba.
„ — rudo slediti. Srijiirfcr — rudosleduik. £d)it|o»Gniini — prestrelina. „ ©clb — strelnina. „ «Siiiic — strelna črta. „ -SSeitc — daljava strela, streljaj. „ »SSJaffc — strelno orožje. „ '3Sunbc — strelina. Sdjittt=33obcii, 'ffiaftcn — žitnica, kašča. Sii)fittungo«2(iižgcbiiigc izgovor žitnih pridelkov. Srfjuti — varstvo, obrana, obramba, zaščita, zaslomba. „ bež ©cfefccš — varstvo zakona. „ ber gaOrifSmnrfcu obrana fabriškili znamek.
3Rarfcnfd)u{iQcfe$ — zakon v obrano znamek. „ ber ©Inubigcr — obramba upnikov. „ augebcifjeu Iaffcn — braniti. Sd)uti«93nutcn — varstvene stavbe, zgradbe. „ SBefui)icncr — branjenec, v varstvo izročen. „ -©unbuiž — odbojna zveza. „ -Gcrtificnt — obrambno potrdilo, rr 'grijt — doba obrambe, zaščitna doba.
5.SS
3djni>*@ittcr hranilna mreža. „ «Jpaitš — zavetišče.
„ »ficguitg ciitc» 3i'albež — gozd v varstvo dejali. „ •ScgungScrfciuitiiiS — gozdno varstveno razsodilo. „ »lo» brez obrambe, zapuščen, brez zavetja. „ 'SRafjrcgci — varstvena naredba. „ -SJZittci — branilo. „ "Ci^gau — paznik, stražnik. „ »Pcrfonalc — varstveno osebje. „ •pocfciisciigni» — spričevalo o cepljenih kozah. „ 'Sdjritt pismena obrana, obrambni spis. „ «9SorfcI;rung naredbe, odredbe v obrambo. „ isjnffc branilo, hranilno orožje. „ 'SSiciib gozd, kije v varstvo dan; zavarovan gozd. „ »SSaibcrfcmituiS gozdno varstveno razsodilo, ©iucit aSatb iu 5d)u(j Icgeit gozd v varstvo dejali.
„ »SSniicrtiautcn hranilne vodne stavbe. „ *3i?cfjv gcgeit etmaš ■ obrana, zaščita pred čini, zaslomba proti čemu. 3d)iilicu — varovati, čuvati, ščititi, branili.
„ bn§ ihkiijer zagradili, zagrajali vodo. 3d)itt>ritcurvš strelci. 3d)Hindjjiuu — slaboumnost, slaboumje. Sdpungcr svak. Sdpuiigcrin svakinja. 3d|iuiigcrjd)nft — svaštvo. svaščina. 3dpu(igrrjd)nftovrrl|(ilt»ii' — svaštvo. Sripunmmig gobast, Suplal. Suplasl. Sripuiiiigcr noseča, nosna, v drugem slami. „ fcin, gcfjcit noseča biti. nositi. „ tumbcit zanosili, spočeti. 3d|tu(itigrrrr zaploditelj, vplodilelj. Sdpuiiiigmi nosečo storiti, spečati si: s katero.
Sšicr fjnt lic gefdjiuangert? - od koga ima otroka.
5 8!)
3ri)iunugcrfd)nft nosečnost. noseči slan. 2d|n>fiugrrutig /aploillia. vplodha. 2d)Uinitfcnb i iiurntfddoffcni omahljiv.
„ utiigeiuifSj — negotov, dvomljiv. 2d)iufir:,tii — liliolapili.
©c)ritiunrjte SEare — vtiholapljeno blago. 2ri|tuiiiv,cv ■ lihotapec. 2ri)iucbcu — viseti, /ibali se.
„ in Oefoijr v nevarnosti biti. 2riiuirbcubc SBcbingiiug viseči pogoj.
,, ©rlbfdjuib — nezaložen, prehoden denarni • lolg.
t, ©efdjiifte — nedokončana, nedovršena opravila.
,, 2dutlb nezaložen il"lg. „ Scrijanbiiutg — trajajoča, nedognana, ne-dovržena, tekoča razprava. 2d|iucbc,,)uftaiib stanje uedoločuosli, negotovosti;
negotovost. 2diiucfcl — žveplo.
t, -fltljcr — žvepleni hlap. „ ■ iHdndicruiifl kaja, kajenje z žveplom. „ 'Sdure žvepleua kislina. 3ri)iurmmru plavili, plovili. 2ri|Uiciiim()ol,', - plavljeni les. 2ripucr — težek.
2d)iucrc fBrpertidie SBeidjabtgung — težka telesna poškodba.
Sdjtuercr ¡vnll — težaven slučaj. Sdjlocrc ©rid«žu6crlrctuug — težek dohodar-slveni prestopek. Sdjlvrrcr fferfcr — ležka ječa. 2djtucrc SScrantlUortmig velika odgovornost. Sdjroerc* 2?crbred)cu veliko hudodelstvo. 2d|iucrpuitft — težišče. 2d|)ucrt meč.
590
Sdjiucftcr — sestra.
„ «Soljit — sestric, scstraik, strnič. 3d)luicflcr*Gitcrit tast in tašča. „ ' -SRutter — tašča. „ -2oi;u — zet. „ -Sodjtcr — snaha. „ »9?atct — last. Sdpuirrigfcit — težava, težavnost.
„ (Sjuiibcrnis) - ovira, zavirek, napotek. 3d)ttiicrigfritcii untcrlicfjcn — s težavami spojen, združen hiti. „	Ocrcitcn — težave delati.
Sdpuiitbcl — omolioa. omamica.
„ (bctrilgrrijd)) — sleparstvo, sleparija. 3d)luinbcii (2d)m 11 lib) salnijenje, pojemanje. Sdjmiircn — priseči, prisegati.
Sdj fdjtoorc, jo tirnijr mit Olott ijclfc! — prisegam, tako mi Bog pomagaj! tako mi pomoči božje! 3d)umr — prisega.
„ «briidjig — prisegolomen, krivoprisežen. „ ©evirht — porota. „ «©criri)t8l)of — porotno sodišče. „ '©eridjtšperiobc — porotno zasedanje. „ '(ycri^t8|i|}UHg — porotna seja. „ '©cririjtgoerljnublung — porotna razprava. 3clnur — suženj, sužnik, rob. $cl(iucii=.jpniibci — trgovina s sužnji.
„ .^(iltbier — trgovec s sužnji. Sclnucrci — sužnost, robslvo. Scuntricrcii — pregledali, skontrovali. Scoutrirriiug b r (Sajje pi-egleilovanje, skontrovanje
blagajnice. Scoittro (Scoutrolntdt) — skonlro.
„ -Sag — plačilni dan. Scrutator — skrutator, prešlevalec glasov.
591
Scrittiiiiiiui — štetev glasov, skrulinij.
Sccicrc» — razparali, raztelesiti.
eccrctiir — tajnik.
Sccrrtnriat — tajništvo.
Srctc — razkol, odcepek, sekta.
Scctiuu (Stbtfjciluug) — odsek, oddelek.
„ (cincr Seidici - razparanje, sekcija. ®cctioit'?=Si3ciiinb — izvid razparanja. „ "tSljcf - - sekeijski načelnik. „ *(£tui — sekeijski etui. „ ^rotofoH - zapisnik <> razparanju. Srciilnrcleru* — svetna, sekulama duhovščina. Sccuubniit — drug, priča pri dvoboju, sekundant. Smmbnrbnljii — sekundarna, drugotna železnica. Srcuiii>niurd)|cl - druga menica. Sccuubogruitur — drugorodstvo.
„ •gibciconntufž — drugorodstveni fidej-komis. sekundogeniluriii fidejkomis. 2cr, ber — jezero.
„ bic — morje. 2cc=?(bmivntat— pomorsko admiralstvo. „ Slficcuranj — morsko zavarovanje. „ 2lj|cciivaiij'^oIijje — morski zavarovalni list. „ Scrfen — zaliv. „ S8cf)5rbc — pomorsko oblaslvo. „ Sijdjerei — pomorsko riharstvo. „ grudjt — morski tovor, naklad. „ Sradjtbcrtrag — pogodba o morskem nakladu. „ OJcfnljr — nevarnost na morju. „ OJeridjt — pomorsko sodišče. „ ©cridjtšbcirfcit - pomorska sodna oblast, pomorsko sodstvo. „ $afcit ■ pomorsko pristanišče. „ '.'paitbci — pomorska trgovina. „ -.<Ortiibcisfcf>iff poinorskolrgoviiiska ladja. „ -Siiftc -- morski breg. morsko obrežje.
592
2cc«9JZflctjt — pomorska vlast. „ »SRann — pomorSčak, mornar. „ '^aj» — pomorski potni list. pomorska prehodnica. „ «"¡jiorto — pomorska poštnina. „ '^robenienj — zamorska reč. „ -9lou6cr — pomorski razbojnik, ropar. „ "iRcd.it — pomorsko pravo. „ »SnnitatSnnit — pomorski zdravstveni urad. „ *Sanitiit3nngcicgcnljcit — pomorska zdravstvena stvar.
„ »Sanitatžconjlitnt — pomorsko zdravstveno ustanovilo.
ff «SanitiitSorgnn — pomorski zdravstveni organ. „ -SnnitatS&ertDnttiing — pomorska zdravstvena uprava. „ »Sdjiff — morska ladja. „ »©djjiffcifjrt — pomorsko plovstvo. „ -Stflbt — piimorsko mesto. „ 'Sfcmfitgcbftr — pristojbina pomorskega prehoda. „ -Sruppcn — pomorska krdela. „ »lliifall — nesreča na morju, pomorska nesreča. „ »¡Beriidjeritng — pomorsko zavarovanje. „ -tuiirtž — proti morju, k morju, na morje. „ »SSkfjr — pomorska hramba. „ "SSurf — morski izmetek, izvržek. Scclciifrimuig — zmotnja duše. dušni narušaj. Sceljorgc, Seciforgebicuft — dušno pastirstvo. Scclfurgc-Olcijtlirfjfeit duhovniki za dušno pastirstvo.
„ »Stnticm — kraj dušnega pastirstva. ©celforger — dušni pastir. Segel — jadro. „ -fertig — gotov, pripravljen na odhod po morju. „ -Sd;iff — ladja jadrenica. „ «ludj — jadreno platno, jadrovina. Scgcnorcid) — blagonoscn, blago vil. Scijctt, barnuf — gledali, zreli na kaj.
¡Oljne barauf 311 jcljen — ne glede na to.
593
Scijiic — kita.
Scifcit«5abrifation — milarstvo.
„ »Sicberci — milm-nica. Scitc — stran.
SBoii Scitc — s strani. 9?oit Scitc bcS ©crid)tc3 — po sodišču. Sci Scitc frfjnffcit — na stran spravili. Scitc«»91 rm cincS Sluffcš — stranska struga reko. „ "©cmcljr — pobočno, pripasuo orožje. „ «Siuic — stranska vrsta, stransko koleno. „ «Siiiiib — oli strani. „ Sdjubocrfcijr — stranski odgonski promet. „ «ffirrlDanbtcr — stranski sorodnik. „ »SScrnmnbtfdjait stransko sorodstvo. „ SKicg — stranska pot. „ «3ni)t — število strani, šclbftanbig — saniostalen, samosvoj, sani ob sebi stoječ.
Sclbjtiinbigcr SBirfungefreiž bcr ©cmcinbc — domače področje občine. Sclbjtfinbigfcit — samoslalnost. Sclb|t»bcrcdjtigt — samosvoj, sainovlaslen. „ - 33cfdjdbigcr — samopoškoilnik. „ "S8c|d)iibiiyuig — samopoškodba. „ '^rfttmniuug — samodoločba, samoodločba. „ »©clottfSticin — samozavest. i, (£ib — lastna prisega.
„ ■ (Srljnitiingštricb — nagon ohranili samega sebe. „ 'gcfcrtigtc 3Bare blago, katero je kedo sam izdelal; doma izdelano blago. „ "<8cfd)oiž — samostrel.
„ ^gctoonncn — kar je keilo sam pridelal, doma pridelan.
„ -SJJorb — samomor. „ 'SDiiirbcr — samomorilec. ,i "9J?orbticriurf) — poskus samomora. ir -ttjntig — samodejen, samotvoren.
;J8
.-i!H
Sclb|t-33criaugnun<) zatajevanje samega sebe. „ »$erle(jung — poškodba samega sebe. ,, S?erpflcnuug — vzdrževanje ob svojem, prehrana iz svojega.
„ •- »crftaitbiid; sam ob sebi umeven, kakor se
razume samo ob sebi. „ »Seritiiinmlcr — samokvarec. „ «»erftiimmlimfl — samokvarba. „ -SBertrnuen - zaupanje v samega sebe. ,, SScrtunltung — samovprava. „ 3nf;iuii(i, uberncljmcn ¿ur — kot samoplačnik prevzeli; prevzeti, da sam plača. Seltcu — redko, redkoma, malokedaj. Semejtcr • polletje, tečaj, semester. 2cme|trnlpriifitng — polletna preskušnja. Seminar — semenišče. Senat — slai-ejSinstvo, senat. „ (StuSidjujS) — odbor. „ bcrftčirfter — pomnožen odbor. „ jufammenfefceu — odbor sestaviti. Scitnta4Befcf)iuf3 — sklep senala, senatni sklpp.
„ -SPrfifibeitt — senatni predsednik. Seubitug — pošiljatev. poslalev. Seuiornt - senijorat. Scitjnl - mešelar, sensal. Seufnleubud) mešetarska knjiga. Seitjnrie — mešetarina. Scntcuj — rek, izrek.
„ (ffirfcnutitiS) — razsodek, razsodilo, odločba. 3cpnrnt=Slrtifcl — posebni člen.
„ »otum — posebno nuieuje. Sepnrntiou ločitev, razločitev. ScpnrntiunssGiirntor skrbnik ločene zapuščine.
„ >lied)t — pravica imovino ločili. Sequefter — sekvester. Scnucftratiuii - sekveslracija.
595
®cqucftricrcn — sekvestrovali. Scric — vrsta. Serum — sirotka. ScrUitnt — služnost. £cruiintcii=?[&iofung - - odkup služnosti. Scrt>itufcM3crcd)tigtcr — služnostni vpravičenec. „	— imetnik služnosti.
„ «SRcdjt - ■ pravica služnosti. „ 'HcrljaltutS - služnostna razmera, ccfsljaft — naseljen, nastanjen.
„ tucrbcn — naseliti se. nastaniti se. Scffiou — zasedanje, sesija. Sencu — staviti, dejati, postaviti.
Sidj anšctnanbcricjjcn — zmeniti se, dogovoriti se, pogodili se.
2 i d) in bcit Scfij} fcijcu spravili se v posest, zaposesli.
Sid) in 93cmcgumj fcucn ■ kreniti, začeli se gibati.
Sid) inš Ginucritcljmcu fcfccn • ■ pogovorili se,
domeniti se, zmeniti se.
Sic gcrtigung fcjjcn — pristavili podpis.
(Sinc grijt fcjjeu rok dali, določiti.
Siuf frcicn Jvufj, iu grciljctt fetjon — izpustili (iz
zapora).
3n bas ©cfflngniS jcljcn — v zapor dejati. 5" SeuutniS fcjjcu — naznanili, na znanje dali. Sit-j fiiare fc|)CH — razjasniti, pojasnili kaj. Stnjjcr ttvaft fcjjcn preklicati, razveljavili. 3u bcit Stniib feften Scmanbcn — omogočiti komu.
©inc Sadje in ben bortgen Stanb fcfecn — stvar v prejšnji stan postaviti.
Scmanbcn an cincS Slnbcrcn Stcffc fcfccn — postavili koga na meslo drugega, dali komu namestnika.
."¡8*

Umlauf fejjen spravit! med ljudi. Slujjer Hui (auf, außer SBerfeljr fcjjen — vzeti kaj iz prometa, iz obhoda, iz obleka. Sluficr Verfolgung fcfccn— nehali s preganjanjem, nehati preganjali.
SoHjug fetjen — izpolniti, izpolnjevali, izvršili. izvrševali.
Siufjer SBHrffamfcit fcfeeu odvzeli čemu moč, razveljavili, ob veljavo dejali, preklicali. Setter — zlagar. stavec, črkoslavec. Sendir kuga, kužna bolezen. Scnriicu^lnebriid) začetek kuge, vnetje kuge.
Sei 3eutf)cnait»bnidj — kadar se kuga vname. „ *©ejirf — kužen okoliš. „ -(Eommiffion — kugopazun, kugogledua, kužna
komisija. „ 'frei ■ kuge prost. „ ■ ©efe{j zakon o kužuili boleznih. h *$of — kužni dvor, kužišee. „ -Verbadjt ■ sum kuge. „ »berbndjtig — kugosumen. „ "Vcrfdjleppung — kuga so zah-osi, se zanese. 3id)er - varen, zavelen, golov. 3id)crgclcite varni sprevod. 3id)rri)cit varnost, gotovost. „ 'Kaution) — varščina. „ gefegmäfjtge, gefelslidje — zakonita varnost. „ förderliche — lelesna varnost. ,t öffeitllidje - javna varnost. „ aufgeben varnost opustili. „ beftellen, leifteu varnost dati, podati.
SJZit Sidierlicit entnehmen — gotovo spoznati. Sid|erl|eits=iöebörbe varnostno oblastvo. oblaslvo za za javno varnost „ SBcftcilung — zavarovanje, dajalev varnosti. „ Ticuft öffentlicher — služba javne varnosti.
97
3id|cri|rite«&artc varnostni lisi. vami iisl.
„ «Sciflung — zavarovanji.', dajatev varnosti. „ -SDiajjrigtl — varnostna naredim. ,, SNittel varnostno sredstvo. „ Crgait varnostni organ. „ polijcilidic ©cftimrnung — varnostno policijsko določilo. „ *9icgrcj8 — - regres za zavarovanje. „ "Stiitfiidjtcn — oziri na varnost, varnoslni oziri.
„ Ventil — varnostna zaklopnica. „ 'Sorfeftrung, SBorriditiiug — varnostna naredita. varnostna naprava. „ SSadic varnostna straža, redarslvo. „ SSadiniann — varnostni stražnik, redar. „ tuibrig proti varnosti, eidicru fid) zagotoviti si.
„ gegenfcitig vzajemno zagotovili. Sidicrftcllcii — zavarovati, zagotoviti, varščino dati. „ Scntanben zavarovali koga, dati komu
varščino, varnost. „ burd) Viirgen — zavarovali, varnost dali s poroki.
ff etne tforberung lirjatev zavarovati. „ bic Jsbeutitdt zagotoviti istosl. identiteto. „ pfanbrcditiid) zastavnopravno zavarovati. „ ciit VcrntBgen zavarovali imovino. 3id|crftr(luug — zavarovanje, varščina, zagotovilo.
3ur 2id)erftellimg v varnost, v zavarovanje.
(Sjreeutiou jnr SidjcvftelUtng — izvršilo v varnost, v zavarovanje. „ leiftcu — varnost, varščino dati. „ ber Capitateocrjinfung — zagotovilo glav-
liičnega obreslovanja. „ bcš .'¿iciratSgutcž zavarovanje dole.
608
3 i d) c r ft c 11 n 11 g o«iO i n fj v e g e t — naredim v zavarovanje, za-gotovilua narcdba. „ »SDiittel — sredstvo zavarovanja, zago-
tovilno sredstvo. r, 'Urfunbe — zavarovalna listina. „ »tucifc ©fflltbung — rubežcn v varnost, v zavarovanje. 3idjcruui) — zavarovanje, varnost, obramba, obrana.
„ be§ SBetoeifc» — obvarovanje dokaza. Sidjcrnngomittcl — zavarovalno sredstvo. Sidjt - - vid, pokaz.
Siuf Sidjt — na vid, na pokaz. Sluf cinc bcfthnmte ^cit nad) Sidjt — na določen čas po vidu. „ «9Sed)fei — menica na vid, na pokaz. Sidjtbnr — viden.
¡Oljne £intcriiifiung ficfitbarer 3pnrcu — brez vidnega sledu.
Sicl)tbarc SOicrlntofc uitb golgcn — vidni znaki iu nasledki. „ madjen — poočititi, na videž postavili. 5id|tlid) — vidno, očitno, vidoma. Sicdj — bolehav, bolehen. Sicrijculjnuš — hiralnica.
3icd)fncrijt — hlapec v bolnišnici, bolniški hlapec. Sicdjtljnm — hiranje. Sicgcl — pečat.
„ onlcgcu — zapečatili. „ betbriicfen — pritisnili pečat.
llntcr Sicgcl Icgen - zapečatiti. „ «Slbbritcf pečatni odtisek. „ »Slnlegung — zapečalba. „ «Grbredjnng — razpečalba. t, *@5ctb — pečat nina. „ "Scitc — pečatna stran. „ grofje — tiskalo za pečal, pečatna liskalnica.
509
Sicgclnng — zapečatba. pečatba.
Sicgen lobiiegeit) iti einent $roceffe— dobiti pravdo,
zmagati v pravdi, signal — znamenje, signal.
„ -Crbnitiig — red za dajanje znamenj, eigiinleiitcut — popis.
Signntur, ©ignierung (Unterfdjrifti -- podpis.
„ ifflcjeidjmtngi — znamenje, znak. signatura. Siguieren — zaznamovati, podpisati.
Sin allcrijMift fignicrtcS OJcfudi — po Njegovem Veličanstvu zaznamovana prošnja. £ilber=9(gio — nadavek, ažija na srebro. „ -GJcíjnít — vsebina srebra; kar ima kaka reč
srebra v sebi. „ ©erčitljc — srebrnimi. „ '9Jiiinjc — srebrni denar. „ =9{ente — srebrna renta. „ -Sdjcibcmiutje — srebrni drobiž. Simnlntion — pretvarjanje, simulacija, namišljanjc.
Sui'rf) Sininíntioii — pretvarjajo se. Siiiiulicreii cine Sfrnnffjeit — bolnega se delali. Siuiultnii — vkupen, simullanski.
„ Ijnftcu nuf meljrercn (Síníagcit — vkupno se
držali več vložkov. „ »Jpnftung — vkupna zaslavljenost. „ "§l)pot()ff — vkupna zastava, vkupna hipoteka.
„ »s^fflnbrcd)t — vkupna zastavna pravica. Singnlnrijt — singularist.
Siitgularfncccfjiou — nasledstvo v posamezne pravice.
singularna sukcesija, singularno nasledstvo. Siun (Drgnit) — čut. čutilo. „ (SBetoufžtfein) — zavest, svest.
33ci Sinncit fcin — zavedati se, pri pameti bili. „ (¡ücbeutung) — zmisel, pomen.
600
$5in engeren Sinite v oženi pomenu. Sinn be§ ©efefee« zmisel zakona.
$111 Sinite, nad) beut 2ittnc bes ©efejjež po zakonu, pn /mislil zakona. Jim Sinne ltttb nad) i?or|djrift - po zmislu in pu predpisu. „ ¿utciiftäblidjer po besedah.
ISib im Sinne be-3 ©eririjies prisega po zmislu sodišča.
„ ber ftvage — pomen prašanja. ,, -flciitäfj zmiselno, zmisloma, po svojem zmislu. zmislu primerno.
Siiingcmrifjc sJtiiiocnbuug ftubeii - zmisloma uporabljali.
Sinnlos brez zmisla. brez zavesi i.
„ (beiuilftlos) — nezaveden, nesvestcn. Siitue$«Drgnuc čulila.
„ «SPcmltfnng norost, blaznost, norenje. „ »SSScriutiruitg zmolnja, zmočenost misli. Siftiereu ustavili. Sijticruiig ustavitev. Siftientugs^iinindien prošnja za ustavitev. Sitte Sega, običaj, navada. Sitten nrav, nravstvo.
„ Tocument — listina o nravnosti, nravstvena listina.
„ lojißfcit zlonravje. nenraviiost, izpačenost. ,, ^Otijei nravstvena policija. ,, 8eugui«	spričevalo nravnosti, nravstveno
spričevalo. Sittlirijfcit nravnosl.
9lu8 Sittiid)!citšrfidfid)tcit - zaradi nravnosti. i/ nravnostuih ozirov. Tie öifenttidje Sittiidjlcit ocricjjenbcS Sergefeit pregrešek zoper javno nravnost. Sittfniufcit blagonravje. blagonravnost, lepo vedenje.
(iOl
Situation loža, položaj, siluvacija. Situatiou0=Sarjtctlung razložba položaja.
„ ■'ißlan — položajni ertež, ložni črlož, obris. „ "Sfinge ložni začrt, obris. Sili sedež.
ffliit beut 3i(jc in — s sedežem v, stolujoč v. „ nnb Stimme — sedež in glas. „ boš 33cjirfSgcriditeS — sedež okrajnega sodišča. „ fjaöen sedež imeti, stolovati, stali. „ (SlufentljaltSort) bivališče, stanovališče. „ bcii orbcutiidjen haben — redoma stanovali. Silibein sednica. Sitiuug seja.
Sil.iiiug'j=93cvi(t)t - - poročilo o seji.
„ -Socale kraj zasedanja, sedilnica. „ -'ißeriobe — zasedanje, sejno razdobje, sejna doba.
„ ^oiijci — sejna policija, sejno redarstvo. „ »9ßolijei f)aubi)aben — vzdrževali red v seji. „ »^rotofoll — zapisnik o seji. „ 2aoi zbornica, sedilnica. „ «Tag dan seje. „ «SSer&anbiuug razprava v seji. Sfrlct okoslnica.
Sfi.VjC über eine Jijciiiiug —začrt, črlež, obris o delitvi.
Social socijalen.
Socinlift socijalisl.
Socializmu* socijalizem.
Socictnt iScrcini — društvo.
„ (Sefcllfdjnft) — družba. «ol)Ic(S. ©.) dno. Solniucdijel — incuica edinica, sola-menica. Solarjnl)r — solnčno leto. eolb plača.
3« išcnianbcS Soib fteficn dobivali plačo, plačan bili od ko<ra.
02
Solb»Sfafie — plačilni razred. Solbnt — vojak. Suleuuitnt - svečanost. Solit» — Irden.
Solibnr^lbfinbung — vkupna pogoditev.
„ '$aftung — nerazdelna odgovornost, obveznost, zaveznost. „ -.^aftintgSurfnnbc— nerazdelno obvezna listina,
listina o nerazdelni obveznosti. „ 'Sdiulbner — nerazdelno obvezan sodolžnik. ,, -SLicrbiitb Ciciifeit — nerazdelna obveza. Solibnrifdj nerazdelen.
„ ocrpflidjtet fein — nerazdelno obvezan biti. Kollltlllii, in — na mesto plačila, kot plačilo. 2oiunicr=Santen — poletne stavbe. „ ' s$criobe — poletna doba. ,, "Ssiolptung • poletno stanovanje. Soube — grozilo.
3uubrrgut - lastna imovina, osebno posestvo. Soubern •— delili, ločiti, oddelili. Soubiereu — grezili, preiskali. Souutngorulie — nedeljski počitek. Sorge — skrb.
„ trngcii um etlutiš skrbeti, brigali se za kaj. Sorgjnlt skrbnost, skrbljivost, marnost, prizadevnost. 2orgfiiltigc Srfonguitg aller Uniftänbc skrbno prelelitavši vse okolnosti. 5)iadj forgfältiger SBilrbigung — skrbne ocenivii.
Sorglofigfeit brezskrbuosl, neskrbljivost, nemarnosl. „ auffnllcubc — očitna, velika nemarnost, brezskrbnosl.
2org|(tiit, jorgfčilrig brižen, skrben, skrbljiv, marljiv. Sorgpuufcit skrbljivost, marnost, marljivost, brižnosl. Sorte — vrsta.
Sortiment — zaloga, skladišče raznega blaga.
1503
3ortimcnt*33udiljanbhmg povemo knigotrštvo. Sorticrcn — odbirati, prebirali. souPcrfiu • vladar, suveren. Soupcrriuitiit — suverenslvo, vlad.irslvo. Sp«pcriiuitrit0=5)ii'd)tc — suverenove, vladarjeve, vladarske pravice. Spnijcu — pozvedali, ogledovati, opazovati, ovedali. «pnltc (lissura) — razpokiina, poka, reža.
„ (SRubrif) — razpredel, predelek, stolpec. Spnftfprmifl — režast. Spnltmtg — nesloga, razpor, razprtija.
„ (@d)ižma) — razkol, razcep. SpnuiitiicH|t — vozno delo. Spnrcnjjc — hranilnica.
„ »©ud) — hranilnična knjižica. „ ©iningc — hranilnična vloga. „ "(itningatmd) — hranilnična vložna knjižica. „ -Gapitaf — hranilnična glavnica. „ -©Prftanb — hranilnični predstojnik. „ -3infcu — hranilnične obresti. Spnrcu — hraniti, prihraniti. ščedili. 8pnr=Giniac|C — hranilna vloga.
„ =!iPcrcin — hranilno društvo, epnrlirij — pičel, redek. Spitrrcit — škarriica, krokva.
cpn^icrljpf fiir ©cfniigcnc — dvorišče za izprehajanje jetnikov.
2pcccrci=ii?arc — specerijsko blago.
„ unb (£otouia(lpnrcnf)aiib(uiig — trgovina s spe-eerijskini in kulnuijskim blagom. Spccial (fpccicit) — specijalen, poseben, nadroben. „ 9tu-JlPci§ — posebni izkaz. „ «SBePollmMjtiguitg — posebna pooblastitev. „ Stionj — posebna bilanca. f, - Galcu! — - posebno cenilo. „ Goiitmiijion — posebna komisija.
(>04
2prcinl»ffartc — specijalna karta. „ STrcbit — poseben kredit. „ «Sicfcroe — posebna reserva, posebni pričuvek. „ 'Sicfcrbefonb — posebni reservni. pričuvni zaklad.
„ «lartf —■posebna larifa. „ «Sficiiiutg - - nadrobna razdelba. „ -llnterjudjumi — posebna preiskava. „ '©crtr.ig — posebna pogodba. „ '©ollmoit — posebno pooblastilo. 2prcinlitfit>j«pnitoip — princip spocijalitote. Npccinlia — posebna prašanja. Species species. 2pcnficntuni — podrobni popis.
„ eiiter2aijc specifikacija, predelava stvari. 2{icctfictrrcit razvrstili, natančno popisali. Spcculntton^lSeift — proinelnost.
„ "©efcHfdjnit - družba na dobiček. „ '.Stailf — k"P na dobiček. 2pcbicrcn eine ii>iire — odpravili bla^rn. 2pcbitcur - odpravnik, spediler.
„ '©efdjčift — odpravniški. spediterski obrt. 2pcbitiim odprava, razpošiljava. o<lprema, špedicija. 2prbitioito=01nitnit — odpravljalnica. „ «©udi odpravljalo.-! knjiga. „ -lioitio oilpravljalni račun, konto. „ »©cbiir — odpravnina. „ "@e)d)flft oilpraviiištvo.spediciisko opravilu. „ 'Probifioil odpravljalna provizija. „ 'SL!nre — odpravilo, odpreniiio blago. „ -SEefen odpravnišlvo. 2pciri)c (SRnbiuS) - koželjnica. 2}iciri|rl — slina.
„ -Srnic — slinavka. 2?eid|cr žitnica, kašča, hranišče, shramba. 2pcifc jed.
305
Spcifc (9lnljruitg.i hrana, živež. „ 9iorm fiir Gkfaugcue — predpis o hrani jetnikov. „ Mioijvc požiralnik. Spcubc — dar. Spcnbcr darilec. Sprrrc — zapečatba, zaklep, zapora. „ cngc ozka zapora. „ gcridjtlidje — sodna zapora.
©cijaltafperrc ustavitev plače. 2l>crr=?Uuml)me razpečalba. snema zapore. „ •SMcgung zapečatba, dejanje pod zaporo. „ (Sifcn zavornica. „ Siitjmbung obsežna poSiljatev. „ -SDfafjrcgei — zaporna uaredba. „ diciatiou poročilo o sodni zapori. „ 'Stlinbc ura zapiranja.
a "3CII9 — odpiralo, odklepalo, odpiralna priprava. Spcicu — stroški. „ ©iki) stroškovna knjiga. „ 'Siccijuuug — stroškovni račun, cpitl — igra. „ DClbotCllCš prepovedana igra. „ «Torlciljcn posojilo za igro. „ ©iniiigc vstavek v igl i. „ (Mi> denar za igro. i, .£>miš igralni.a. „ »Šarte — kvnrla. „ fiartcnljanbri trgovina s kvartarni. „ ffrenjer goilbarina. „ TOnrfc — igralna znamka. „ 'JSfcniiig — dutika. „ -iliaiim prostor, polje. „ iliiuim ftmffrcicr kazni prosta razlika. „ Sdjitlb — dolg iz igre, dolg na igri. „ llljr ura z godbo. h 91*er! — igrača, godbilo.
606
Spinbcl — vrcteno, preslica, vretenica.
©pitutfnbrif — predilnica.
(spiou — oglednik, ogleduh, vohun.
©pioitngc — ogleduštvo. vohunstvo.
©pioiticrrit — ogledovati, pozvedovati.
©pirituofctt— alkoholovite, opojne tekočine, špirituvoze.
©piritui1 — Špirit, vinski cvet.
„ »SKclšappnrat — Spiritomer. „ -Sftcctiftcterapparat — stroj za prežiganje špirita.
©pital bolnica. bolnišnica.
„ "Utenfilien — bolnišnične potrebščine. Spitic — ost. „ (iiujjcrfter Tfjcil) — konec.
Šer ait ber ©piljc ftcfjcitbe — vrhoven, ©pipeti ber Scfjorben — načelniki oblastev. ©pijjc ber Giutr.igimg — čelo vpisa, ©pifccii — krajci, čipke, zobci, ©piitfiiibigfcit — premetenost, bistroumnost, ©pihig — oster, ostrorob, šilat, Silast, zašiljen, ©pitiitniuc — pridevek, priimek, nadevek. vzdevek, ©plittcr citics SBnodjenS — kostni drober, odcep. ©p(ittcrbrud) — droberast prelom, ©plittrru — razdrobiti so. ©pobitim — spodij. koščena gar. ©poitfnlicu — zaroka.
©poutnu — samovoljen, svojevoljen, prostovoljen, ©pornbtfrfj — posamičen, samoten, raztresen. Sporc0jictut(i)t — surova, kosmata, nečista teža, teža z zavojem vred.
SBarc, lueidjc sporco 311 bcfjanbcfu ift — blago, s katerim jo ravnali po kosmati teži.
©portcin — postranski prislužki. ©pott — posmeh, zasmeh. „ -^rci§ — cena pod nič, slepa cena.
liOT
Spötterei — roganje, zasmehovanje. SpBttijdj — porogljiv, zasmehljiv. Sprndjc — jezik.
Sprnd)*©ebraud) — običaj, navada govorjenja, govorni običaj.
SBie c§ ber Sprcidjgebrcmd) mit fidj bringt — kakor se v obče govori.
ijt gegen ben Spradjgebraiid) — tako se ne govori.
„ ©renje — jezikovna meja. „ -Senntuia — znanje jezika. „ -Seljrer, «SDJcifter —■ učitelj jezika. „ "SBcvftčiubiger — • izveden v kakem jeziku, vešč jeziku.
2pred)=9trt — način govorjenja.
„ -8immer — govorilnica. 2prcri)cn jür ctluaš — zagovarjati kaj. potegovati se za kaj. poeniijnli se za kaj. ®iefer llmjtctnb fpridjt für ifm — ta okolnost ga zagovarja. „ über ettonä — govorili o čem.
Sicdjt fpredjen — sodili, razsodili, sodbo izreči. izrekati. Sprengel — okraj, okoliš, okolišče. Spreng-äRittel — raznesilo, raznesilna tvarina. ff -SJiittelbcjiig prejemanje raznesilnib tvarin. „ Präparat — razpočna. raznesilna stvar. „ -©lilber — raznesilni prah. ,, -Stoff — raznesilna tvarina. Spribcitmciftcr — brizgalnični naslojnik. «prud) — razsodek, pravorek. sklep. „ "Kollegium razsojevalni zbor. „ -reif — dozorel za sklepanje. ,i -SRepertorium - repertorij pravorekov. Spnuigbeiit skočnica.
GOS
©prung'9iegiitcr ■ ]>k'iuenilni vpisnik, vjiisnik o ple-
menitvah. Spunbticfc — sredinska globokost. Spur — sled. „ (ciucž gujjeS) — stopinja, sled. „ (eineS SBogenS) — lir. kolesnica. Sic S pur uertoifdjeu — sled izbrisali, ©idjtbarc Spurcu - vidni sledovi, «pitrlos — brez sledu, da ni ne duha ne sluha, brez
iluha in sluha. Spunucitc — širokost lira. uiedkulesna širina, raztečina. Stnnr, ber grauc — bel.
„ ber fdjuiargc — črna slepota. Stnnt — država.
„ aušluiirtigcr — vnanja država. <Stnntcit=33uub — sodržavje.
„ ©cfdjiditc • - zgodovina držav. Stnntlid) — državen.
Stnntlidicr Sercidj (StantSbcrcid)) — obsežek države. Stnntš=9liut — državni urad. „ 'Slngeboriger — državljan. „ *9lugcl)imgfeit — državljanstvo. „ -Sliigelcgeuljcit ■ ■ državna stvar. „ »9iuicljcn — državno posojilo. „ »Slnftalt — državna naprava. „ «Slutunit - državni pravdnik. „ -ilnlDaltidjaft — državno pravdniStvo. „ nniuaitidjnftfid) — državnopravdniški. „ »nniimltidinftlidjergunetioniir — državnegapravd-
nislva upravitelj. „ -nmonftfcfiafitidjcš Crgau — organ državnega pravdnišlva.
„ 'SlnioaltSjubftitut — državnega pravilnika namestnik.
„ -Sirnr — državni zaklad, državna blagajuica. „ »2ird)iP — državni arhiv.
609
@tant$«9[ufiage - državna naklada, državni davek.
„	'9iuft'id)t — državno nadzorstvo.
„	9(llfiuctltb državni potrošek.
„	»iiuSgctben — državiii izdatki.
„	sffln()U — državna železnica.
„	»SBnubicnft — državna stavbna služba.
„	-fflcnmte — državni uradnik.
„	50cburf«i3 — državna potreba.
„	"93cl)firbc — državno oblastvo.
„	-®ud)l)Ciitung državno knjigovodstvo.
„	-Silrgcr — državljan.
„	-iBiirgerredjt — državljansko pravo, državljanstvo.
„	tuirgcriidj državljanski.
„	-Siirgerfdjaft — državljanstvo.
a	»Eaffe - - državna hlagajnica.
„	licntvatcatjc — državna osrednja blagajnica.
„	'Kontrole — državno nadzorstvo, državna kontrola. državni prigled.
„	Grcbit — državni up.
„	»SBrpefd)e — državna depeša, brzojavka.
„	«®inicr državni služabnik.
„	»Slenft — državna služba.
„	-SienftoerljaltitiS — razmera državne službe, služabuo razmerje k državi.
i,	(i-igenti)iim — državna lastnina.
i,	CSinfiiiiftc državni dohodki.
„	(Sinnnfimcn državni prejemki.
h	(šifutbaljit — državua železnica.
a	Gifenbaljnbcamtc uradnik državne železnice.
,i	(Siiciibaljngcfeiifdjoft — državnoželozniškadružba.
h	Siicitbal)itgrunb — zemljišče državne železnice.
h	"Cirforberuis — državna potrebščina.
i,	-gabri! — državna tovarnica.
a	ginattjcn — državne finance.
h	-gorat — oblika države, način vladanja.
89
10
(SonftitutioncHc Staateform — ustavna oblika države.
@tnot9»5orft — državni gozd.
„ »gorftOertoaltung — uprava državnih gozdov. ,, »(Garantie — državno jamstvo. „ '-©cbiiube — državno poslopje. „ «©cbict — državno ozemlje. „ -gcfafjrlid) — državi nevaren. „ -©efätte — državni dohodek. „ «©cricfitäljof — državni sodni dvor. „ ©efet} — državni zakon. „ "©Ctunit — državna oblast. „ «©eu>cr6ejd)itfc — državna obrtna šola. „ giftig — državnoveljaven. v državi veljaven. „ »©iftigfcit bcr äeugniffe državna veljavnost
spričeval. „ °-©ičiubigcr — državni upnik. „ -(yrunbgcfc^ — državni osnovni zakon. ,, -©lit — državno blago. „ »Wut (Domäne) — državno zemljišče. „ «ftaužfiait — državno gospodarstvo. „ -§eugftenbepot — državna žrebčarnica. „ -Soften, auf • ■ ob državnih stroških. „ M Hilft — državništvo. „ »Sottcric — državna loterija. „ -SOfaint — državnik. „ «SRiiiiftcriuiii — državno ministerstvo. „ -Wittel — državna sredstva. „ «9Jitttcifd)iiic državna srednja šola. „ -SDionopof — državni monopol, državno saino-
Irštvo. državna saino]irodaja. „ "SRonopoižgegeiiftaitb monopolska stvar, stvar
državnega saniotrštva. „ «9fote — državna nota. državni papirnati denar. „ «Cberijaiipt — državni glavar, glava države. „ -Cbligation — državna obveznica, obligacija.
011
2tnnt*= mib («efcfifdjitftSorbHung državni ¡11 družabni red. „ «Drgmt — državni organ. t, "^Bapier — državni papir. „ "1)iapicrconto — račun državnih papirjev. „ $npicrge(b — državni papirnali denar. „ -^ferbejuditanftnit državni konjarstveni zavod. „ -Hcliaci — državna policija. „ «^rnntic — državna premija. „ -^JrelS — državno darilo. „ ^ritfling — državna preskučnja. „ "Sintt) — državni svet
„ -9icffmiUtgS-?lbicfjInf8 — državni računski sklep. „ -9icd)nuiig3miffcnfd)aft — državno računstvo. „ »SKcdjt — državno pravo. „ rcdltiid) — državnopraven. „ • ilfcgicrung — državna vlada. „ -£dmtj — državni zaklad.
3>ie fioftcn falfen bcm StnntSfdiajjc jur Saft —
stroški zadevajo državni zaklad. „ •Sdmtb — državni dolg. „ -©djutb, ciufii-itiidic - enotni državni dolg. „ 3d)u(boncai)"c - blagnjnica državnih dolgov. „ »8djulbcncontrol3- Goinmijfioit — kontrolna komisija državnih dolgov. „ «Sdjilibcn TiigttngSfoitb — državni razdolžni zaklad.
„ •2d)uibucrid)rci6uitg — državna zadolžnica,
državno dolžno pismo. 1, Teicgrnph — državni telegraf. ,1 »Umttjriijtmg — državni prevrat, prekucija. 1, 'llutcrncljmung — državno podjetje. „ -SScrbnnb — državna zveza. „ «Hcrbrcrfjen — hudodelstvo zoper državo, velika
izdaja, velcizdaja. 1, »Serbrcdicr — veliki izdajnik, veleizdajnik.
:?9*
612
(Strtntf-SJcrfaffnttg — ilrinrnn ustav». „ -58enuBgctt — državna imovina. „ -®ertrag — ilržuvim pogodba. „ *3?ertualtung — državna uprava. „ »Siornuidjlag — državni proračun. „ -SSorbe^alt — državni pridržek. ,, «tt)cgnt, Doti — od države, ud strani države, po državi.
„ "SLUjlciifdinft — državna znanost. „ »lutficnfdjnftlidj državnoznanski, državosloven. „ > toiffcitfc^aftiicijc 2tubicu — državoslovne šludijc. „ »3ufdilag — državna doklada. „ «3nfd)ui§ — državni prispevek. Stnb — palica.
„ imilitartidj) — čelništvo, Stal». Stnbil — stalen, stanoviten. Stniiilitiit — stalnost, stanovitnost. StnbC^irjt — Stalini zdravnik.
„ »-Cfficicr — štabni oficir, častnik. Stfldjcl — trnek. želo. ostenj. Stnbiinit doba, čas. stadij. 21 nb t — mesto. 2tnbt= — mestni. „ -Sinit — mestni urad. „ 'Senmtc — mestni uradnik. „ iBcjirf — mestni okraj, mestno okolišče. „ "iBitdj - mestna knjiga.
„ (Srmcitcntugegruub zemljišče za mestno razširitev. „ ©cbict ■ obmestje. „ ©effiugniš — mestna ječa. „ -OJentcinbe — mestna občina. „ .'pnuptntnnn — mestni glavar. „ ■ .^nuptmniuiidinft — mestno glavarstvo. „ - SJingiftrnt — mestni magistrat. „ -ipfjpficuS — mestni fizik.
613
3tnbt»9intlj (Goliegium) — mestni zbor. „ 9inti) (cittjclitc "^crfon) — mestni svetnik. „ uub Sanbrcdit — mestno in deželno sodišče. „ »Sdjuibcgtrf — mestni šolski okraj. „ 'Sdjulrntij — mestni šolski svet. „ -Tijcii — del mesta. „ -Serorbnctcr — mestni odbornik. „ »Vcrorbitetcn-Eottrgiiint — mestni zbor. „ -SBicttci — del mesta, okraj. „ "SBadjc — mestna straža. „ «SSngc mestna tehtnica. „ -SBappeit — mestni grb. «triMiidj — mesten.
„ belcgicrtcS ©cjirfsgeridjt — za mesto delego-vano okrajno sodišče, ©tfibtifdjcr SJeamte - mestni uradnik. Stfibtif^cS ©fiocrbc — mestni obrt. «tnffcttc — štafeta, brzovestnik. 3tn()l«$rudcrct jeklotiskarnica. „ ' ¿vabrif jeklarnica. „ «$ammrr samokov za jeklo. StnlMtfcIb h lamina.
„ »Sprrre blevna zapora. Stnllitug — lilev, staja. 3tittitm pleme, deblo, rndovina; osnova. „ i®cjd)icditi — rod. „ (ii trtic i — deblo, koleno, vrsta. 3tniiim=9(cttc osnovna delnica.
„ -Sauiit — rodovnik, rodoslovtio drevo, rodo-slovuica.
,, > Enpitni — osnovna glavnica, založili kapital. „ • Eigrutl)itm osnovna lastnina. „ '(Sitem — prvi stariši. pradedje, zaroiluiki. „ -Wut rodovinsko posestvo, dedinstvo; osnovna
lastnina, imovina. „ ■.'pflitS — dedina. rodna hiša.
G I t
Staiuiu^arcelie — prvotna parcela.
„ »Sitj — prebivališče rodu, dcdina, rodna slolica. „ »SSnter — zarodnik, začetnik rodu. „ »Siermiigen— osnovna imovina, založna imovina. Stampiglie — štampiljn. pečatilo. Stiunyiglicnnbbntrf odtisek počutil». štnmpilje. Stniupigliert — s pečatom udarjen, opečnčen. Stand - sinu, stalež.
„ 0|ifft|}) — mesto, stalež. „ (Ginffe) — stan. „ (Seruf) jMiklic. opravilo. „ iScrfnufaBiibc) — (Iržni) Šotor. „ bftrf)eriid;cr knjižni sinu. „ lebiger — samski stan. SCcttoftmib — imetek. iaffiöftanb dolgovi.
3u beit tiorigen Staub jejjen — postaviti v poprejšnji stan.
(itmnš juftanbe bringen — dognati, dovršiti, napravili.
3nftanbe bringen Qfemanbcit tftcHen) — postavili koga pred oblastvo. Ser Stauf fomint juftanbe — kup se sklone. Ser SUergleidj fonuur juftanbe — pogodijo se, poravnajo se.
Smflanbe fein ■ moči. mogoče je komu. Slufjer Staube fein — ne moči. SSfirc er uidit iinftanbe bie Summe ju leiften ako niu ne l>i 1 tili> mogoče zneska plačali. 3tnub=(>le[b — stojina, mostnina, tržnina. „ ©eridjt — naglosodno sodišče, preko sodišče. „ ■ WeriditSfnfl — nnglosodni slučaj. „ -§önbicr — šotorski trgovec. „ »,§fitte — šotor, stojnica. „ »Drt — stojišče, stanovišče, stojališče, mesto, kraj, postaja.
i; I 5
Stniib-^imlt — stališče.
©oni ftantiidjcu Stanbpunfte — z državnega stališča.
©on bicfcnt Stanbpunfte aue bctraditct če se presoja s lega stališča.
Saš ift cin iiberimittbruer ©tanbpunft — to mnenje je že zastarelo. „ "9icd)t — naglo sodstvo, preko sodstvo. „ "red)tiidi — nnglosoden.
„ -retfjtlidjcž ©crfaljren — naglosodno postopanje. Stiinbc — stanovi.
2taiibcš»9(u§iori3 — stanovni izkaz, staležui izkaz. „ -Seaiutc — stanovski uradnik. „ »Eijre — stanovska čast. „ «®ri)Bfrang — povišba stanu. „ -giilirunfl — pisanje staleža. „ -©ritppe — stanovska skupina. „ Siovper — staležui oddelek. „ Mndjiig — stanu primeren. „ »$flidjt — stanovska dolžnost. „ «9ied)t — stanovska pravica. „ «{Rcfliftcr — vpisnik o stanu oseb, stanovski register.
„ '©crfjaltniffc stanovske razmere. t, »SSaijl — volitev stanu. ctnitbl)nft stnuoviteii. trden, jak. 2tnnbl)oftc SBcfjcifc trdna dokazila.
„ ©rftltbc Irdni razlogi, ctrinbig — stanoviten, stalen.
Stanbigrr iHufrntljaitšovt stalno bivališče, ctiiubifd) — stanovski.
Stiiubifdjcš (ioDcginiii stanovski zbor. ctaprl i Bdiiffdtucrftri — ladjarnica. brodaruica. „ -®i'ib — skladniua.
„ -Crt, -©fafe skladališče, skladišče, prekladišče. n ■ iiicilit pravica razklada, pravica preklada.
6! (i
Stiitigtcit i&ei ipferbcni - trmoglavost, upornost. Stati lil — takoj. pri ti priči, zdajci.
„ -Stûcfc jur (Mcbiguttg vloge, ki se morajo takoj rešiti. Station — postaja.
„ (®icn|tpia|}) služba, lnešlo. Stationi^Vcijovbc — postajno oblaslvo. „ »Eomnianbo ■ postajno poveljstvo. „ »SBorftanb, (£t)cf — postajni načelnik. Stntiftif statistika. Stntiftifri) statističen. Stntt — mesto.
91« fcilicr ftntt — na mesto njega, na njegovem mestu.
¡gcmaitbcin sujtattcn fommcn komu prav priti, komu prav bili. Stiittc — mesto, torišče.
OJctoer&eftdttc — obrlovališče. Stnttfiiibcn vršiti se, zgodili si*, primeriti se, bili. pripetili se, godili se. „ Infini — dopustiti, pripustili. Stnttgrbru dopustili, ugoditi.
„ bom Stecurfc ugodili rekurzu. 3tnttl)nbcu dopuščeno bili. mogoče bili.
Stnttgrijnbti' ¡Weuiftoit — opravljen pregled. Ta» ftattgclja&tc mcitcrc SBcrfaljrcii — kako se je dalje ravnalo, postopalo. 2tnttl)nft — vniesten. pripusten. dopuščen.
Tn» ift ftnttljaft — to je pripustim, dopuščeno. Stnttl|nftigfrit — vmeslnost, pripustnosl, dopuščenost. Stnttljnltcr — namestnik. Stnttf)nltcrci namestništvo.
„ ïrafibiiun—liamestništvenoprcdsedništvo. ff {Ratlj — nameslniški svetnik. Gtntuircit ustanovili, postavili.
„ cilt lijcmpcl — kaznovali koga drugim v strah.
6i:
Statu« — stan.
„ einer S3ei)ürbe — slalež ohlaslva. stan članov urada.
Statut — ustav, ustanovilo, statut.
Stntutarifd) — ustaven, pravilen; po ustanovilu, po
pravilu. Statuten - pravila.
„ ilnberung — prememba )navil. „ 'infiftig ]iu pravilih, pravilmn primeren, v pravilih določen, etnnen — jezili, zajezili. 2tnit»9fniiige — jezilna naprava. „ ^SDinfj — jezilna mera. „ SOfafjlierfteUung — naprava jezilnih mer. „ -s^fnl)f jezilna mera. „ «Sorridjtuttfl ■ jezilna naprava. „ »SSJerl — jezilo. „ »S&krfžbefijjer — posestnik jezila, etedjenb — bodljiv, bodeč, etedpiiel) živina za zakol, drobnica. Stcifbricf — iskalni list.
„ erlnffen iskalni lisi izdati. Steifbriefliri) berfolgen preganjati z iskalnim lislom. Sterfeit in Sraitb zažgali, zapalili. Steg — brv.
Stellen unter Slnffidit biti pod nadzorslvom, pod nadzorom, v pnžuji. „ für ben lirfolg jamčiti za vspeli. „ unter ber WcviditMiarFeit podvržen bili sodni oblasti.
„ in ^fliditen — dolžnosti imeti, dolžan biti. „ im $roceffc mit Senmnben — pravdalise s kom. „ im Scrfeljre bili v prometu; občevati s kom. „ unter ber Viirmunbfdmit bili v varstvu. „ im Stiege na puli bili. ovirali. „ im SLMbcrfprudic ne strinjali se, nasprotovati.
(i 18
Stellen in SSirfjamfeit — moč imeli, veljati.
Sie Soften fteljen in feinem Serfjnltnifie — stroški niso ])i'imerni.
(Sine in bom SBißcn be« Säufer« ftcfjeube Sebin gnug — od kupčeve volje odvisen pogoj. Steljenb — stoječ, stalen, stanoviten.
Stcfjcnbcr Scjug — stanovitna plača, stalni prejemki.
Steficnbe ivviidjte — stoječi plodovi. Stefjeiibc» er — stalna vojska. Stcl|lcn — krasti.
SBenn ber Hinter fidi bn* Stcijlen jur ©elimim ficit gemadit ijnt — če je storilcu v navado prišlo krasti. Stcif — tog, trd.
SUiit fteifen Sccfein s trdimi platnicami. Steiger (©. ©.) — lezec, plezalec.
Cberfteiger veliki lezec. Steigerung — poviševanje, povišba, stopnjevanje. Stcin*iBrnd) — kamenolom. kamenarnica, kameniSče. „ »Trud — kamenotisek, tisek s kamenom. ,, »Srurfer — kamenotiskar. „ -Srnderei — kameno! iskarnica. „ -Srudpreffe ■ - kamenotiskalnica. „ 5Dfe|} — kamenosek, kamenar. Steifjbein — trtica, sednica. Stelle — mesto. „ oorgefejjto — više oblastvo.
Sin Crt intb Steife — na licu mesta, na samem mestu.
Sinf ber Stelle — zdajci, spoloma, pri li priči, takoj. koj. brž. „ i®ienft1 — služba, urad.
lientrai-Steile — osredno oblastvo.
©eridjtž-Stelle - sodišče.
(Sine Stelie befetjen — službo oddati.
19
Sic Stelle bejeidmeit mesto zaznamovati, ©teilen 9lnf:pr&djc — tirjati, zahtevati. „ ein Sinfudjen — prosili. „ einen Slntrag — predlagati, nasvetovali. „ in XHuSgnbe — med izdatke zapisati, v izdatek postavili.
„ in 3(u$fid)t — obetati, obetati. „ eine ŠBcbtngitiig pogoj staviti. „ einen SBiirgen — poroka dati. „ in (Smpfang — med prejemke zapisali. „ in (Suibcii^ — v razvidnosti imeti, v razpregled-nosti imeti.
„ eine gorbcning gegen Semnnbctt ■ - thjati, zahtevali kaj od koga. „ eine jyrage — prašali, praäanje zastaviti. „ auf freien gufj — izpustiti, oprostiti. „ uor bn3 Script • pred sodnika postaviti, pripeljali.
„ und) bem Soben ■ po življenju streči. „ eine iHcciomntion po pošiljatvi prašali, po-
šiljatev reklamovati. „ jnr fliobe — odgovor tirjali od koga, na odgovor vzeti.
„ 3111- 3tebifion v pregled postaviti.
(Stlvmš ridjtig ftelien popraviti, ¡/.praviti kaj. 3» SBorfciircibitiig ftelien — zapisali v račun, predpisali komu.
Sid) ¡um Streite ftcfleit postaviti se v boj. Stellfiiljre dostavna vožnja, ctellfnljrbetrieb — vožnja z doslavuikom. Stellung stau, stališ, mesto, služba. ,, nmtlidje — uradno mesto. „ einer "¡jßerfon öor Weridtf — poslavba. postavitev, privoil. privedba, pripeljava osebe pred sodnika. „ (¿11111 SKilitnri nabor.
G-20
Stclluug bes UnterfudjungSriditcrS — mest« preiskovalnega sodnika. „ ciltcr SEBorc — dostavba, dostavljanje blaga. „ 311111 ^ollamtc — dostavljanje pred carinski urad.
«tclluugi&»23cfci)i privodno povelje. „ «©Cjirf — nabonii okraj. „ (Soniinijjtou — naborna komisija. „ 'Studit — begunstvo pred naborom. „ »Šiiiditincr — begun pred naborom. „ »©rfdjiift — nabiranje vojaških novincev. „ 'Satjr — naborno leto. „ -Sifte — naborni imenik. „ -Cri naborni kraj. „ -SJScriobe — naborna doba. „ -"^flidjt — naborna dolžnost. „ »pfliriitig — naboru zavezan. StcUucrtrctcr — namestnik.
Stcllucrtrctuug DoviiOcrgcljcubc — začasno namesto-vanje.
3tt Strfltimrctung ctneS Hubcrcrt — na mesto drugega. Stdtumgcu — voz doslavnik. Stcmpcl — kolek.
„ (JScrFjciig) — lolkač, tolkalnik, kladivo. ®tcmpci»3(0gabc — kolkovnina. ,, «Silit — kolkovni urad. „ »Slnftfliib — spolikljaj zaradi kolka, kolkovni spotikljaj.
„ »Srpprctjcnbciitcnantljrit kolkova zasačnina. „ »©cfrciuitg — oprostitev od kolkov. „ unb ©cbfirrubcfrciuitg — prostost, oprostitev
od kolkov iu pristojbin. „ '93i'iui'iiung — odmerjanje kolkov. „ -SBctrag — kolkova visokost, kolkovna višina. „ »Sogcn — kolkovna pola.
621
Stciupcl-jrei — kolka prost.
„ «greifjeit — kiilknviiii prostost. „ "tikbrcdjen — kolkovni nedoslalek. „ «(Sebiir — kolkovnina. kolkoma pristojbina. „ »OcfäHc — dohodki od kolkov, kolkovni dohodki.
„ »(SJcfcilläDcrfiivjuug — prikratba kolkovnih dohodkov.
„ -©cfetj — kolkovni zakon, zakon o kolkih. „ ■itfnvfe — kolkovna znamka. „ -Rapier — kolkovan papir. „ ^npiiTbcrfdilcifi — prodaja kolkovanega papirja.
„ -potent — patent o kolkih. „ -fljflidit — kolkovna dolžnost. „ «pflidjtig — kolku zavezan. „ «^fliditigfcit — kolku zavezan biti. „ -iKcuifton — kolkovna revizija. „ -SRttduiTgiitung povračilo porabljenih kolkov. h -Scnln — kolkovna lestvica, lestvica o kolkih. „ -Übertretung — kolkovni prestopek. „ -SSerfiir^inig prikratba kolkov. „ -Sierfdjieijj prodaja kolkov. „ -Sonncrfuitg — pripisovanje kolkov, zaznamovanje kolkov.
„ -3cid)Cn — kolkovna znamka, kolkovno zna-inenje.
Stempeln kolkovali, udai'iti pečat na kaj. Stempelung — kolkovanje, udarec pečata. Sterbe» smrtni, mrtvaški.
„ -©udi knjiga o umrlih, mrtvaška knjiga. „ »gnil — slučaj smrti.
„ -SJiotrit matica o umrlih, mrtvaška matica. „ -Cimvlfli — posmrtna četrt, posmrtni kvartaL „ »SRcgifter vpisnik umrlih, knjiga mrtvih. n »3ng — dan smrti, smrtni dan.
622
Stcrbcllrfnnbi' — smrtna listina. Stcrblid) — umrljiv. uinrjoč. smrtmi. @tcrblid)frit — smrtnost, umrljivost.
„ laJiortaiitiiti — pomirnujc. ®tcrbliri)fcit?ucrl)riltni'j — razmer pomiranja. Stctcr ffletricb '93. («.) — stalno delanje. Steucr — davek.
„ bircctc — neposredni davek. „ inbirrrtc — posredni davek. „ fanunt Staotžgufdjlagcit — davek z vsemi
državnimi dokladami. „ iTljcbm — pobirali davek. Stcucr* — davčen, davkarski.
„ «Slbfufjr — izročitev davka, izročevnnje davka. f, »abidjrcibung — odpis davka. „ »Slbjtflttuiig — plačilo davka. „ »3ibjugšrcd)t odbitna pravica pri davku. „ uiib Entaftralnct — davčni in katasterski spis. „ -Slbiuiniftratton davčno upravništvo. „ -Slini davčni urad.
„ -Stmtžbejirf — okraj davčnega urada, davčno-uradni okraj.
„ -dmtliriicv ©cpjjbogcn — davčnouradna posestna pola.
„ Slufingc — naložba, nalaganje davkov. „ -Stuffdjlng — doklada, priklada k davkom. „ Slliagietdning poravnava davkov. „ -MnSnmjj — izmora davka. „ »SiuSiiicffung — odmera davka, ¡zmerjanje davka. „ -Sluaidjrcibung — razpis davkov. „ -Scanitr — davčni uradnik. „ «JBrfrcinng — oprostitev, oprostilo od davka.
„ "8e$0rbc — davči.....blastvo.
„ "SJcmcifiuig — odmera, izinera davka. „ -Sctrag — davčni znesek. „ '©fjirf — davčni okraj.
623
Etcncr«©rlictc — davčna bolela. „ »SBorgiutg — up davka, počak davka.
Gr gcnic&t bic Stciicrborgung — davek so mu pušča na počak. „ -©ud), -SBudjcI — davčna knjižica. „ *Gaffc — davčna blagajnica. „ «Gciifiiši — davčni census. „ »Gcrtificat — davčni cerlificat. „ »Kontrole — pripled. prigledovanje davkov. „ »2)icnft — davčna, davkarska služba. „ -®irertton — davčno ravnateljstvo. „ '©infiUjrung — uvedba davka. „ 'Singabe — poročilo v davčnih stvareh. „ = ®iuf)ciumg — pobiranje davka. „ «Giuf)cbung3Dci)6rbc — oblastvo za pobiranje davka.
„ »EinijebungeprooiHoit — provizija za pobiranje davka.
„ "Einncijmer — davkar. „ «(Sinigung davčno edinslvo. „ 'Sintvcibcv — tirjalec, izlirjevaloc davka. „ -Giujnijhing — plačevanje davka. tt »(Sntrid)tiiltg — plačevanje. opravljanje davka. „ '(£rl)iji)img — povišava, povišha davka. „ »GECCUtion davčna eksekucija, davčno izvršilo. „ -@£ccuti0nšfdl)igicit — sposobnost za davčno eksekucijo.
„ "(SiccutionSgcbnvcn — pristojbine za davčno
eksekucijo. za davčno izvršilo. „ «CijrecutionifoftCH — stroški za davčno izvršilo. „ »ISjrccutor — davčni eksekutor, davčni izvrševalec.
i, -gorbcntitg — davčna lirjalev. 11 -frči — ilavka prost. t, »frcic ilbfdircibung — davka prosti odpis. i, 'frcic« (šinfoinmcn — ilavka prosti dohodek.
624
Stcucr-ftrciljrit — oprostitev od davka, prostost oc davkov.
„ -OJc&nruitfl — ravnanje z davki.
„	»Okbaruitfliiibcrildjt pregled ravnanja z davki
„	»©ebfir — davčna pristojbina, davek.
„	-©cfattc — davčni dohodek.
„	»©cfiillapficljtcr zakupnik davčnih dohodkov.
„	'©cniciltbc — davčna občina.
„	-©crabfr^Hn(| znižba davka.
„	»¿intcrgicljunfl — davčna prevara, prikratba davkov.
n	-Jnfpcctor — davčni nadzornik.
„	•3oijrf8rcd)intun — davčni letni račun.
„	-£ant>c$br$5rbc — davčno deželno oblastvo.
„	-Sciftiinfl — davčni znesek.
,,	»Sinil* — davčna proga, davčna črta.
„	»Socnicontmiffion — davčna krajna komisija.
„	-Sftiuintuin — najniža izmera davka.
„	-UKiiltipiiim — davčni razmnožnik.
„	»9iad)lnj?, »9ind)fidjt — odpust, odpustek davka.
„	'Objrct — davčni predme!.
„	»©flid)t — davčna dolžnost.
„	'pfiiriitin — davčen, davkoven, davku zavezan.
,,	'$fiid)tigcr — davkoven, zavezanec davku.
„	'©riDiicflium davčni privilegij.
„	-Ouitticrung — pobol davka.
„	Hduote — davčni delež, delež davka.
„	»flii-flifter — davčni vpisnik.
„	«SHrpartition — porazdelitev davka.
ff	-Sicftitution — povračilo davka. „ 3iftd|"tailb — davčni zaslanek.
„	»SRuditiiiibicr davčni dolžnik.
„	»SR&cfftanbgauSluciš — izkaz davčnih zaslankov.
„	-9iiiduri'|]fitun(i — povračilo davka.
„	»3ad;cn — davčne stvari.
„	»SnJ) - davčni nastavek, davčni postavek.
fi25
Stfuer»@djfin — davčni list. davčniea.
„ *@d)ulbigfi'tt — dolžni davek, dolžnost na davku. „ »Subjcct — davčna oseba. „ Sljftcni — davčni sislein. „ -Sljcilung — delitev davka. „ «SrSgcr — obdačenec. „ »fiberiunijung — prevalitev. /.vračanje davka. „ "tlbiTjnljluug — preplačevanje davka. „ -Uuilctgc — doklada, priklaila k davkom. „ -Umlcgung — porazdelitev davka. „ Unijcf)rcibung prepis davka. „ 'iSergittung — davčno povračilo. „ «Sicrjaljrung — zastaranje davka. „ -3.H'rrcdinung — zaračunjanje davka. „ »SScvrocigmtiig — odreka davkov. „ »SScriiigSjtnfen — zamudne obresti od davka. „ "S$ovjifjrctbung davčno predpisilo. „ »SBefcit — davštvo, davčne stvari. „ -Snliituig — plačilo davka. „ «8aiiiung3bcitfltigung — potrdilo o plačanem davku.
„ «^ufl-ijtlllig — podaljšava roku za plačilo davka. „ 'Bltjcillcig davčna naklada, priklaila. doklada. 8tcucrbnr — davčen.
2teuorii(UT§ (ttcfrijj — davčna posoda. StciicrBiircr OJcgcnjtnnb — davčna stvar. ©trurrbnrcS Hcrfaljrcn — davčni postopek, davčno ravnanje. Stcnrrburb bcš 2d)iffcš desna stran ladje. Stcucrmnnit krmar. krmilar. «tcncrit — davek plačali.
„ SDtijjbrfiudicn (ISinljnlt tfjitn) — odpraviti, ustaviti
razvado, v okom priti krivi rabi. i, (oorbcugcn) — odvrniti, ubranili. „ (ant 2diiffc) krmiti, krecati. Stcucrrubcr — krmilo.
■in
026
2tid) — bodljaj, bodeč. „ -ISnnai — prehodna cev. „ »bdltifl — trden, stanoviten, temeljit. „ '^robc — poskus, ki se po slučajnem izboru stori,
posamezna preskušnja. „ 'fflunbc — ubodina. Sticf=Brubcr — nepristen brat. „ «ISftevn — očim in mačeha, nepristni roditelji. „ ■ ©cfdituiltcr — nepristni bratje in sestre. „ fiinb — pastorek, nepristen otrok. „ »SMuttcr — mačeha. „ -Sditucftrr — nepristna sestra. „ -Sofjn — pastorek. „ J o d) tov — pastorka. „ Bfltcr — očim. 3ticgr — stopnice. 3tirnriil)nu* — stopnišče. Stift iMiojkr) — samostan.
„ (Snftitnt) — zavod. Stiftru — ustanovili.
„ rine Stivdic, 2djuic — ustanoviti cerkev, šolo. „ gricbcn — mir naredili. „ Bcvbiiibungcit — zveze skleniti. Stiftcr — uslauovnik, ustanovitelj. Stiftliitg — uživalec ustanove. Štifte» — ustanoven, založen, samostanski. „ »Sricf — ustanovno pismo, ustanovilnica. „ Tamc — gospa v zavodu, gospa kanonisa. „ Ardulciit — gospodična kanonisa. „ OJclifiltbc — samostansko poslopje. Stiftuiig — ustanovitev, vtemeljilev.
„ CTic gcftiftrtc Sadje) — ustanova.
{>uniauitdtd'Stiftung — ljudomila ustanova, ajlilbc Stiftung — milodarna ustanova. 2tiftiing$«?[novbiiunfl ustanovihio določilo.
1127
Stiftuiigé"9(uf)i<$te&cí)orbc — ustanovo nadzirajoče oblaslvo.
„ «líapitctí — ustanovna glavnica. „ "goub — ustanovni zaklad. „ «gcmñ& — l'° uslan«)vilu. „ '©ntitfS — uživanje ustanove. ,, »t^aj} — ustanovno mesto. ,, »Sadjcn — ustanovne stvari. „ -log — dan ustanovitve. ,, -Urfuubc — ustanovna listina, iistauovilnica. „ »SScrmijgcn ■ - ustanovna imovina. „ -Scriualtcr — upravnik ustanove. „ »Scriuaitung — uprava ustanove. „ «SBcfcu — ustanovne stvari. Stil — zlog. „ (Sdjmbart) — pisava. „ 13fitrcd)iiiiug) — koledar, Stetev. Stilni Stila — po starem koledarju. Stitificrcu — zložili, sestaviti, napisati, slilizovati. ®tilifti|d)C ffletünubtljcit—slilisličnaizu!jenosl,sprelnosl. Stili — lili.
Su bcr Stille — tilioina. na lilioma, po lilioma. Stittc /paitbclšgcfellitfjnft - tiha trgovska družba. Stili cr («rklíídinftrr — lih družabnik. Stilicu — lešili, miriti, pokojiti. vpokojiti, pomiriti. Still|dpurigru — molk, molčanje.
iUiit StiUfdiiDcigrii iibcrgcficn - čisto zamolčali kaj; molče kaj preskočili. „ bfobaditfit — molčali.
®n-3 eiuigc Stilliduucigcn Cscmanbrm aiif-erlcgcn naložili komu večno molčanje. Stillfdpucigritb — molčeč, molče.
Stillfdmirtgeiibc Sulbuiig, EintuiHiguiig — molčeče trpljenje, privoljenje. Stilifduueigoubcr Scrtrag ■ molčeča pogodba.
-10*
(j28
©tiiifdjtocigenbe SSiHrjtžerildruug izraz volje z molkom; molčeč izraz svoje volje; z molkom, molče izrazili svojo voljo.
Stili ftnub lini Schriebe) — prestanek obrata.
„ bcr Sicditžpflcgc — prestanek pravosodja. Stimme bcratijmibc — posvetovalen glas. „ nnb Sii3 — glas ¡11 sedež.
Sie Stimmen gcrfplittcrn fidj glasovi se razcepijo.
Stimmabgabe — oddaja glasov. „ -93anb — glasilnik. „ «berechtigt — glasujoč, vpravičen glasovati. „ «bcrcditigt fein - glasovali smeli, imeti pravico
glasovanja, glas imeli. „ «Scrcdittguitg — pravica glasovanja, glas. „ gäljigfeit — zmožnost glasovanja. „ fiiljrcnbcr, «giiljrer — glasovalec. „ «©ebnng — oddaja glasov. „ -Sifte — glasovnik.
„ «Sifte nnb Öiegeniifte — glasovnik in nasprotni glasovnik.
„ >9icdlt — pravica glasovanja, glas. „ "9ied)t ausüben — glasovati. „ «Stilje — glasilka. „ »SSerijältniS — razmerje glasov. „ «3äf)iung — štetva glasov. „ «Bettel glasovnica. Stimmcu=eitilje(lig — soglasno.
„ «Einheit, ■ (šinfjelligfeit — soglasnost. „ «(SHcidUjcit — enoliko glasov, enako število glasov.
Sei Stinimeng(eid)i)cit — kadar je enoliko glasov, pri enakem številu glasov, pri enako razdeljenih glasovih. „ »9Jiel)r()cit — večina glasov.
029
Stimmcii"2Reijri)eit abfolute — nadpolovičiia, absolutna večina glasov. „ -9)icl)rl)cit einfadjc — prosta večina glasov. ISiit burd) Stimmenmefjrfjcit gcfafStcr SBcfdjlufž — po večini glasov storjen sklep. €timutcu*33crijaitniž — razmerje glasov. Stimnicu fiir etlua-3 — glasovati za kaj.
„ fiir ^cntanbcn — svoj glas dati komu. Stiiiimung (bcž ©emutljcš) — volja.
„ offcntlidje — javno mišljenje. Stipcubift — imetnik ustanove, štipendist. Stivcnbium — ustanova, štipendij. Stipulntioit — dogovor, vkrep. Stipitlicrcu — dogovoriti se, vkrcniti. «tipulicrt — dogovorjen.
$Bertragžmajjigftiyuiicrtc grift — pogojeni rok. Stirn — čelo. „ »93cin — čelnica. „ »9faf)t — čelni šev.
„ »SSJoitbtijiirc — pročelna vrata, vrata iz pročelja. 6tocf>3)i'geii — palica z vloženim mečem. „ *£oldi — palica z vloženim bodalom. „ -gihtte — palica z vloženo puško. „ -©ileife — slepi lir. „ *$aud — vojaška jelnišnica. „ .'polj — šibovje, paujevje, štorovje. „ roben — kopanje panjev, štorov. Stoifiucrf — nadstropje, «torfnng bes? Oicfd)čiftc§ — zastajanje kupčije. Stoff — tvarina. gradivo, snov. Stoffbilbcubc Staljrungdftoffc — snovotvorua živila. Stola — Stola.
„ ©cbiir — štoluiua. Stollcu i©. ®.) — rov. „ trciben — rov delati. „ -fflctrieb — delanje rova.
030
®tollcit«tt>cife — po rovih, rovoma.
Stolpfliditigcr SIct — opravilo, za katero je določena
Stolnina. Stoppclfclb — stmišče. Stoppcliucibc — paša po slrnišču. Stiircnbc .'pntibliuig — moleče dejanje. Storcr (ber Sioreiibc) — motilec, kazilec, rušilec. Storuirrcn — popravili, poravnati. Storim — storno. Storntifl — motenje, motež, motnja.
ii	bes ©efitjes — motenje posesli.
ii	im ©ctricbc — motenje obrala.
it	in ber Xurd)fiif)riutii — motež v izvršitvi.
ir	ber Wefuitbi)cit — motenje zdravja.
rt	bc3 $wiišfricbcns • - motenje hišnega miru.
ii	bcš iiniibfricbcitš — motenje deželnega miru.
ii	ber bffeutiidjcii 9iuf)C — motenje javnega
	pokoja.
it	bcš ©crfelncs — niolenje. pretrg, prekin
	prometa.
ii	im imnbel — motenje, ovira v trgovini.
Stoji —	sun. sunek, pah.
Stojicu UOili Vianbc odjadrali, odrinili, odpeljali se. Stofitucrf — tolkalo. Strnfc — kazen.
„ criittcne — prestala kazen. „ Ucrluirftc zaslužena kazen. „ autretrn — kazen nastopiti. „ ailšftcfjcn — kazen prestati.
3Wit Strnfc bclcflcu kaznovali. „ beftcfjeil — kazen prestali, doslali.
Očincr Strnfc untcrliegru kazni podvržen bili. „ Derbiifien — kazen prestali. „ bcrljniifleit — prisoditi, izreči kazen; obsoditi v kazen.
¿ur Strnfc jicljcu — kazuili, pokorili kopa.
631
Strnf-SHjftitfung — kazni po več stopilij:ih.
„	■ 9lmt8i)oiibiuitg — kazensko unidovanjc, uradno
poslovanje zaradi kazni.
„	»Vutberung — izprememba kazni.
„	-91nbrof)ung — županje kazni, zapretilo kazni.
„	■ 91itgeicgenf)ctt — kazenska stvar. „ 2lnftnlt — kaznilnica.
„	»2lii)"talte ?lbjuiK't — kazuilnieni pristav.
„	-Stnftaltžbcamtc — kazuilnieni uradnik.
„	-ShiftaltSbienft — kaziiilniška služba.
„	'2(uftalt3l)orftcl)cr — kazuilnieni predstojnik.
„	"Slntrag — kazenski predlog.
„	-itnlritt — nastop kazni.
„	-Hntocifiing — kazenski nakaz. „ s3(njcige — kazenska ovadba.
„	»91 rt -- vrsta kazni.
i,	»9luffri]iib — odlog nastopa kazni.
„	"9lu8nm& — izmera, odmera kazni.
,,	»9liišiimf? fcftgcfefeteS — ustanovljena kazen.
„	"91iientnfi ininbrftcS — najniža kazen.
a	'iliiemcilinigžgnutbc — razlogi za odmero kazni.
i,	'Scfiigniš! — oblast kaznovanja.
n	-Seljniibltmg — kazensko ravnanje.
11	r,93cl;iirbc — kazensko oblastvo.
,,	-©cmcffltttg — izinera, odmera kazni.
i,	'SJcftimnutng — kazensko določilo.
n	»Sctrag — znesek kazni, kazenski znesek.
Siitcn Strnfbrtrng urit jtuci ©lilbctt crlcgcn — dva goldinarja kazni plačati.
i,	»©otc — kazenski posel.
,i	»©otengcbiir — pristojbina za kazenskega posla.
i,	-SJoitcr — trpež kazni,
n	Erfciuttui» — kazensko razsodilo.
n	-(Srfniittitiš fSKcn - kazensko razsodilo izreči.
a	(¿'riaffuitg — odpust kazni, odpustitev kazni.
n	'(Sgtvact — kazenski izpisek.
(¡32
Strnf=ivafi — kazenski slučaj. „ "ffliiig — kazniv. ,, -faflifl lucrbcit — kazni zapasti. „ 'SfiHiilffit — kaznivost. „ «-Tvtifttnii — postni dan za kazen. „ -ftfftfcfoilitfl — izmera, ustanovitev kazni. „ "Koigc — posledek kazni. „ »ftrsgc ~ prašanjc o kazni. „ -frči kazni prost. „ »freier ©piclraum — kazni prosta razlika. „ 'Wclb — kazenski denar, globa. „ *©cridjt — kazensko sodišče. „ -Wcrirf)t fiir iibcrlrctuuficu — kazensko sodišče za
prestopke. „ "(icridjtlid) — kazenskosoden. „ «gcridjtlidic lliitcrfucfiuitg — kazenskosodna preiskava.
'(|ccid)tlidir Skrfoigung — kazenskosodni pregon, »gcriditlidje Scrurtljciluiig — kazenskosodna obsodba.
„ -Wcritf)t86arfi'it — kazenskosodna oblast, kazensko sodstvo. „ -Wcrirf)t$inftritction — navodilo za kazenska sodišča.
„ »©cridjtSpflegc kazensko pravosodje. „ -©efejj kazenski zakon. „ '©efrjjbud) — kazenski zakonik. „ -rfi*t>sebnun kazensko zakouodajstvo. „ *gcfr(}(id;e SBeftimmiuig - določilo kazenskega zakona.
„ -Wctunft kazenska oblast. „ ©rab — stopinja kazni. „ -©riifjc velikost kazni. „ Jpnu* kaznilnica.
„ »3uftfy — kazensko pravosoiljc, kazenska justica. „ «(oš brez kazni.
H ti
633
Strnf-SofigTcit -- nekaznivosl. „ Slinj} — mera kazni.
„ -SUiilDcritng — zlajiava. polajšava, zlajšba. po-lajšlm kazni.
„ »9)iilbcruitgsgruitb —■ razlng za polajšavo kazni. „ »SJiilbmingš- obcr llinluaiiblungžrcdjt aujjcr» orbmlfidjcS — pravica izredne polajšbe ali pre-meiiibc kazni. „ "9ind)jid)t»gcfudi — prošnja za odpust kazni. „ 'Slonu — kazensko pravilo, vodilo. it s£vt mesto, kjer se kazen prestane; kaznilišče. „ -$rocci5 — kazenska pravda. h -^roccfSovbnuug — kazenski pravdni red. „ -^volofofi kazenski zapisnik. „ «9iid)t — kazensko pravo.
n '9icd)t (juDj.) — pravica kaznovati, pravica kaznovanja.
„ -rcditliri) — kazenskopraven. n -rcrfjtiidjc SJcftiminung kazenskopravno določilo,
določilo kazenskega prava. a -redjtiidicr 2d)u|j — po kazenskem pravu zajamčeno varstvo. „ «rcdjtlidjc SScrfoiguug — kazenski pregon. „ -SRedjtžpjicgc kazensko pravosodje. „ -9iid)tcr • kazenski sodnik. t, '9liri)tcvnmt — kazensko sodniStvo. „ »5adic — kazenska stvar.
3lvaffac$cu v kazenskih stvareh. „ »Sanction lilubroliuagi usUinovitev kazni. ,, Sat} — kazenski postavek. it 'Umtuaitbluugdrcdjt — pravica prcmembe kazni. n 'llvtficil - kazenska sodba, kazenska razsodba. „ -Ukraubmtug — prememba kazni. n -Scrfaljrcn — kazensko postopanje. n «SBcrfaljrcu fiifjrni kazensko postopanje vršiti. a -Skrffigung — kazenski nalog.
034
Strnf^erijanbiiutg — kazenska razprava. „ 'Scrijcingung — izrek kazni. „ «S8crfcf)drfung — poostritev kazni. „ "iliertDec^šiung — prememba kazni. „ «SSoIIftrccfung, -35oKjug — izvršitev, izvrševanje kazni.
„ -^ollftrecfuugefoften, -^oftjugšfoitcn — kazenski
izvršilni stroški, stroški za izvršitev kazni. „ »SSoHsugžCommtfiioii — komisija za izvršitev kazni. „ tuiirbig — kazni vreden, kazniv. „ «ffljfirbigfeit — kaznivost. „ -»¿icit — doba. čas kazni. „ »^umrifung — odmerjanje kazni. Strnfbnr kazniv.
ctrnfbnrc .^anblung — kaznivo dejanje. Strnfbnrfcit — kaznivost. Strnfcn — kazniti, kaznovati. Straftid) — kazniv, kazni vreden. Strriftiug — kaznjenec. Strnlciu — poravnava, likvidacija. Strnlciruugsfirmn — likvidacijska firma. Strnnb - morski breg, morsko obrežje. „ ©lit — plavjc, doplaviua. izmetanina. „ *9ti'd)t — obrežna pravica, pravica do obrežne izmetaniue. 'Strnng konopec vrv.
.§inridjtuiig, Sob bitvri) bni Strnug — vsmrlba. smrt na vešalih. Stningiilicrcu — zadaviti, zadušili. Strnjic — cesta.
Strnpcu-Sliigoicgcnijcit — cestna stvar.
„ 'Sufjpri^uugšbcitrag — donesek za škropljenje cest.
„ -Stuafdjlli* — cestni odbor. „ '^au — zgradim, delanje cest. „ -SBauconcurrcnj — sklad za zgradbo cest.
635
@trii$cu*99amiutmiri]nirr — podjetnik za zgradbo cest. „ »SBclcitdituitg — cestna razsvetljava, svečava. „ «Scttclci — beračenje po ulicah. „ 'ISoncurrcnj — cestni sklad. „ »Eoticuvrcn^bcsirf — cestni skladovni okraj. „ •(Siurdumer • ■ cestar.
„ -®jrcc)§ — poulični izgred, poulična nespodobnost. „ 'Snlirbaljn — cestni tir. „ -©rabcn — cestni jarek. „ »®atcgorificrimf|š(icie(j — zakon o razvrstitvi cest. „ 'SOiautl) — cestnina. „ «3Kautl)pad)tcr — zakupnik cestnine. „ -Cberflddu' — cestna tla. cestno površje. „ -ipfioftcrnnfj pomoščevanje, tlakovanje cest. „ '$otijci - - cestna policija. „ -SjSolijcforbnung — red za cestno policijo. „ «Saubcrung ■ snaženje cest, ulic. „ »Strccfe — cestni kos. „ «SeriDaltung — cestna uprava. Strntrgifrt) — vojnosloven. strategičen. «trn;V)rt 1 ©tragjenburlj i - priročna knjiga, prvi zapiski, štraca.
ctrcbcu — jirizadevati si. hrepeneli, težiti po. ctrcrfc — dalja, daljina, kos.
„ ber (Sifcitbnljit — kos železnice.
(Sifcitbaljiljircrfc ■ - želcznična proga. Strcrfcinucifc — kosoma, etrrifbnub — križni zavitek. Strciffd)Hfi> — oslrelek. naslrelek.
(Siltcu Stiviffdjuj» crkniti1« —ostreljen bili. etrcifimg — preiskovanje, ogledni obhod, pogon, ctrčit — spor. prepir.
„ eittfdjcibcn — spor razločiti, razsodili. „ »Slugclcgcnfjeit — sporna slvar. „ ■ Slniiriitgigfcit — pravda teče.
g:! c.
2trrit«9(nmcrfnng — zaznamba spora, pravde. „ »Scginn — začetek spora. „ ISinlajjung — spuščanje v pravdo. „ -®rmdrf)tiguiig — pooblastitev, pooblastilo za
pravdanje. „ "galt — sporni slučaj.
n »grngc — sporno, prepirno prašanje; prepirna
stvar, sporna stvar. spor. „ -Srage auštragcu • ■ spor dognali. „ ®egeiiftaub — sporni predmet. „ '©cnojjc — sopravdnik. „ -®cuoffenjcf)ait ■ sopravdje. „ -^Ullft sporna točka, prepirna točka. „ -Sadje — pravdna stvar, sporna stvar, pravda. „ "Sadje anljangigc — tekoča pravda.
S» Streitfadjen — v pravdah, v spornih stvareh. S» unb aiifjer Strcitjadjen - v spornih in nespornih stvareh.
(Sine Stveitfadjc luirb anljfingig gcmocf)t pravda se prične. „ -Sdmften pravdni spisi. „ Sud)t prepirljivost, pravdarstvo. „ -fiidjtig — prepirljiv, pravdarski. „ -Tljcil — ])ravdna stranka, sporna stranka. i, -SBcrfaljrcn — sporno postopanje, postopanje
v spornih stvareh. „ -Srrfiinbignitg — naznanilo začete pravde. Strcitlinrcr Stanb — bojni slan. Strcitru (bor ©eridjti pravdali se. Strcitciibe Jljeilc pravilne stranko. sporne stranki-. Strcitig (ftrittig I — sporen.
©treitige unb nidit ftreitige SCitgcicgcnfjcitcn sporne in nesporne stvari. „ litnrfjcit cnuorlicnc bedite —izpodbijati dobljene pravice.
Strcitigtcit — spor. pravda, prepir.
ii:57
Streitigfeiten vermitteln — o sporih posredovali. Streng — strog, oster, hud. „ -fimtlid^er (Begcnftanb — čisto uraden predmet. Strenge bcobadjtcu einen Stnftrag — natančno izpolnjevali naročilo. Strenger 9lrreft — hud zapor. Strenge — strogost, ostrost, hudost. Stritt) — črta. Strirf konopec, vrv. Strom — reka.
{Regulierung bes Stromes — vredba reke. „ abloiirtš — z vodo. niz vodo, ni/dolu. „ »auftuartš — ptuli vodi, navzgor. t, "2(uffel)er — poreeni nadzornik. „ "SBnutcit poročne stavbe. „ «Poiijet porečna policija. „ »polijciorbnung — red za porečno policijo. Stritetur — sestava, slog. Stiitf — del, kos.
Stiibentcu Sicrbinbung dijaško društvo. Stitbiru — uki. nauki, učenje.
„ -Slngcicgenfjciten učne. naučne reči. „ »gonb učni zaklad. „	— učno leto. šolsko leto.
„ 'Streti okrog ukov. „ -Orbnung — učni red. „ »Pinn — učni načrt. „ -SBcjeit šolstvo, učne reči. Stiibiiuu uk. nauk. učenje. Stufe stopinja.
Stufeutueifr od stopinje do stopinje, postopno, slo-
pinjema. Stnl)l'9}cjir( slolični okraj. „ Olfiditrv stolnik. županijski sodnik. „ •iKidjtcrnmt županijsko sodišče. Stumm — nem. mutasl.
o:¡s
Stumm toerbcit — onemeli. Stumme, bcr — mutec. nemak. Stumpf — l"|>-Stnuipjfnutiß — toporobat. Stuubcu — odložiti, podaljšali rok za plačilo. Stuubnuft — odlog. Sturm — burja, luida ura. „ Oíumnítl — hrup, lirum. „ läuten — v plat zvona biti. „ '©fliib — podbradnik. „ »Petition —- gromadna prošnja. ,, »{Rolle — črnovojniški imenik. Stiirmijd) — viharen, buren.
Stiirmiidje Siliiutg — hrupna, viharna seja. Stur^bobeu — poprečni strop. Stiilic — podpora, steber. Stiilicn auf ctiiifl» - opreli na kaj. Sti)l, ficfte Stil.
Subaltern — niži, manjši, področni, podčinjeni.
„ 'Cfficicr — področni častnik. Snbnrrrubntor — podzakupnik. Subnrreubiermtf) ■ podzakup. Snbcouiitr — pododbor, oži odbor. Snbl)nftntion — javna dražba. Subjrct — oseba.
„ faufmännijdjer - kupčijski služabnik. Subjonrunl — poddnevnik. podrobnejši dnevnik. Submifjiou — ponižnost.
Snborbiuntiou — pokorščina, poslušnost, podrejenost, podložnost.
Siiborbiiiationoiuibrifl — zoper pokorščino, uporen. Subrrpnrtitiou — podrobnejša razdelitev. Snbfcribeut — podpisnik, podpisec, naročnik. Snbjcription — podpisovanje, podpis, naročim. Subjtbinrijd) — pomožen, pomočen, podporen; nadomesten. subsidiären.
639
Sitbfibiar»2lnficifle — subsidijarna obtožba.
,, -Ouctle — pomočili vir, podporni vir. Sub|ii)icu=@ciDcr — podpora, denarna pomoč. Siibfiftcii,', — ■ živež, kruli, brana. ]irehi-amba, dohodek.
„ -SDiittcI — prehranilo, živilo, živež, dohodek. Sltbftnilfl- - bistvo, substaucija,podslat, osnoviua; tvarina. Subftnu^iicrcu — bistvo stvari razvili. 3ubjtnit;,urrlujt — izguba osnovine. Subftituicrcil ^enumben — namestili koga s kom, namestnika komu postaviti. Siibftitiiicrmiji, ©ubftitution — nadomestitev. nadomestila. nadomeščanje, substitucija. Subftitut — namestnik, zastopnik. Snbjtitutiou fibcic0mmijfarifd)c - tidejkomisno postavljanje namestnega dediča. f, gcnicinc — navadno postavljanje namesl-nega dediča. 3itb|titution<?»93aub — vez substitucije.
„ »©cfllfluiž pravica postaviti si namestnika.
„ *S3cp0 plača za nadomeščanje. „ »«vali — slučaj nadomeslbe, substitucije. It -©cbiir — liadomesliiiua. „ »Siornmie pravilo O nadomeščanju. „ '3ulciflc — doklada za nadomeščanje. 3ubuciitioii — podpora. ]iripomoč. subvencija. 3ubuentiouimuifi — podpiranje. 3itcccbierru nasledovati. Succrjjiou — nasledstvo, sukcesija. SucccjjtOII0'bcrcd)tigt — za nasledstvo vpravičen. rt -rtČifjiijEcit — sposobnost za nasledstvo. f, 'Cvbnuint — nasleilslveni red, liasledovalni red.
Succcffiuc — zaporedoma, polagoma, postopno.
3ndjru — iskati.
„ 9lbi)ilfc iskati pomoči.
10
Sudicnfcinc (Scljolmig luibcr ^cntaiib — iskati, tirjati povračilo škiiilr ml kuga. „ ittib liclimcu bet» 9icd)t — pravico iskali ¡11 jemali. Siibtucrf — solovarnica. 3uffrn(iitubifd|uf — škof sufragan. Sitfin^^iu^I^^^iT^ podtično, sugestivno prašanje. Sni iuris — svojepraven, samosvoj. Sitmmnr, fic-Cje Siunnmrium.
Sinnmnriiri) — skrajšan, okrajšan, počezen, kratek, sumaren.
©umntarifdjcr SBctueiš — skrajšani, su-marni dokaz.
©ummnrifdjc 9ta($toeifung • - sumarni, skupni razkaz.
©uniniarifdjcž SScrfaljrat — skrajšano, sumamo postopanje.
(Sumumrifi; ocrfjanbeln — skrajšano, sumamo razpravljali. 3nuiiiinriuiu («§ciuptfummc) skupni znesek.
„ (iilierfidjt, SlitSjug) - posnetek, pregled. 3uiuiunrurrfnl)rrit skrajšano, sumarno poslopanje. 211 nt m c — vsota. 3umiiticrcit — seštevati. 3itutpf — močvirje.
Suvcrnrliitricrcii — novič koga zdravstveno presodili. 3upcrnrbitrieriutgd*$3efunb — novični zdravstveni pregled.
„	Goitiiiiiiiioii — komisija za novični
zdravstveni pregled. 3uprrficir? — dača od zemeljskega površja, superlicija. 3iiycrl)itftuiig — nadzastava. Sitjjcriiniugcl — daljni očilki. 3uprrpfniibrrd|t — nadzaslavna pravica. 3uprrinti — nadvknjižba. Sitpplciit liameslnik, suplent. Supplit — prošnja.
041
SiipVlicrru — nadomeslovali koga, dopolnili kaj. giiVplicntiifl — nadomeslovanje. Surrvjint — nadomestek.
Snrrognt=dapitai — nadoinestilna glavnica, surogatni kapital.
Sufpcubtcrcu ¡Scmcmbcii uom 9(mtc — koga od službe začasno odstavili. „ ciue Gutidjcibuni) — rešitev odložiti. SuipcttbicruiiH, Suipcnfion ■ - začasna odstavitev, odstavila.
„ Dom Simte uub ©cfinite Dcrfjfinflcn — službo in plačo ustaviti; ustavitev službe iu plače. Sufocnfito — odloživ. odkladen. Sitfvcitfo, in suspenso Dcfaficu — neodločeno, v mira
puslili; ne rešili. SttftClttlttiou — vzdržnvanje, preživek, preliramba. Siiftciitntion&»i)tcUcr3 — vzdrževalni reverz. Sujcrriiiitfit — suzerenslvo.
Sljmbolifdjc ttbcVflabc - predaja po znamenjih, predaja po znakih, simbolna predaja, šipiiptom — znak, znamenje, pojav. SipinflOflc — židovska molflnica. sinagoga. S^llbicntš»33cjdilUfrbc — pritožba zoper sodnika, sindikalna pritožba. „ -SSerfrtljreu sindikalno postopanje. £i)iiobc — cerkveni shod. £l)ftcm — sestav, sklad, sistem. 2i)ftrmnl=Gonimijiioii sestavna komisija.
„ -Unterfuc$iing sestavna preiskava. ši)ftrmm(ijii(| — po sistemu, sistemoma. Sltftcmntifd) — sestaven, skladen, sistematičen. Stlftcmificrcu — določili, ustanoviti, vredili.
Sljftcmificrtc SBejfigc — ustanovljeni, določeni prejemki, eiiftrmiftcruiig ustanovitev.
■11
12
T.
Snbaf — tobak. ,, »fflefiiHc — dohodki od tobaka, tobačni dohodki. „ *S'ieiiiöcrfd)icif5 prodaja tobaka na drobno. „ »Slfoitopoi — samot rStvo s lobakoni. „ »Srcififant — prodajalec tobaka. „ »SSerlag — zaloga loliaka. „ »Serieller — založnik tobaka. „ »©erfdjieif? — prodaja tobaka. „ utib ©tcmpeitjerfdiieiBlicenj - dopustilo za prodajo tobaka in kolkov.
SnbcUarifd) — razpredolen, tabelaren. 3(ibrllnrijd)c gorili — tabelarna oblika, razpredelna oblika.
„ Überfielt — razpredelni pregled. Tabelle — razkaznica, labcla. Tnbitlnr«Sfct — tabularui spis.
,t «öeijörbe — knjižno oblaslvo. „ "©cfdjcib — knjižni odlok. „ »©efitj — knjižna posest, tabularna posest. „ ■ lirfi (31111(1 — knjižno, tabulanio priposestvo-vanje.
„ ©cfltdj — knjižna prošnja. „ »©liiubtgcr — knjižni upnik. „ 'mäßige llrfiiube za knjižni vpis sposobna listina. Snbel graja.
Snbellu* brez pogreška. brezmadežen.
Snbcliofe Sliiffiiijruitg vedenje brez madeža, brez graje. 2nfci=0)elb — gostnina. „ (Witt biidjöflidjcs — lastnina Škofovske mize. „ »3cii(| -- namizna oprava, namizje.
(¡43
Sng — ilan.
E» iirgt nm 2ngc - očitno, očividno, jasno je. 9im Sage (8. ©j — na vrhu, na svetlem. Slu ben iog fonuneit zvedeti so. na svetlo, na dan priti.
„ bee OuSftcttung — dan. katerega se izda; dan izdaje.
„ be» SBrgimtcS — dan začetka, začetni dan: dan, katerega se začne, dan pričetka.
„ ber ErBffnung ciitcš ©rmibbudjcs — dan pričetka nove zemljiške knjige.
„ imb Stunbc — dan in ura. „ ber llnterjcidjmmg — dan podpisa. „ -9(r6eit — dnevno delo. dnevno opravilo. „ -Slrbcit (bci Sergtoerfen) — delo na svetlem, delo zunaj rudnika, nadnevno delo.
„ «STrbcitcr — težak, dninar. „ -93(111(93. ©.) — svetli lom, nadnevni lom. „ -Ginbau ©.) vliod na svetlem. „ "(Valjrt — dan, narok.
Sine Sagfafjrt nuf mogiidiit furjegrift aitorbncit — določiti dan na kar je moči kratek rok. „ ©mig — nadneviia žila. „ '©cbciubc (V. ©.) — nadnevno poslopje. „ ®c(b — dnevščina.
„ inib iUcciicngrtber — dnevščine in miljnine. ,, '©criJile (V. ©.) nadnevna inelina. obronek. „ -Sob« — dnina, dnevna mezda. „ -SBliiier — dninar, težak.
„ SUinvid), Entfcmuug uber ciiicti Sngmiirid) — daljava
čez • ■■ i dan hoda. „ fflfafi (V. ©.) — nadnevna mera. navrSna mera. t, -sDinfieii'2(rbcit — delo na nadnevnih merah. „ > Snlumg — dan, narok. „ "Snliimg aitorbitcn — dan, narok določiti.
41*
614
Sng-SafcungSerjkMfuiig — preložitev dneva, naroka, razprave.
„ »Sa^migSucridummig — zamuda naroka. „ «ScijjunglprotoFofl — razpravni zapisnik. „ -Sdind)t (S. ©.) — navršni rov. preduli. „ -Sd)reibcr — pisar dninar, dijumist. „ »SBaffcr (S. Oi.) — nadnevna. naiTŠna voda. „ SSetter iS. ®.) — nadnevni, navršni veter. 3ngrbud| — dnevnik.
„ fuljrcit — dnevnik pisati. Sngcn (bon eiucr Serfnmmiuug) — zborovati. 2ngcš=Sefcf)i — dnevno povelje. „ Sourš — dnevna cena. dnevni kurz. „ -Srage — dnevno prnšanje. „ -©ebiir — dnevna ]iristojbina. „ «Soijnung — dnevna mezda, dnevniun. „ -Orbnung — dnevni red.
UbergeijenjurTngcžorbming preilina dnevni red. Saglia — lalja, naglavnica. infcliucrf (Stafclage) — vrvje ladje. 3nubler — starinar. Snngcntc entfollcnbe — kolikor pripada. Snntc — teta.
3nuticiite — delež dohodkov, odstotkov, tantijema. Snu^liccir, plesno dovolilo. Snii^utitftflicm;', — dovolilo za plesno godbo. Snpfcrfcit — hrabrost, srčnost. Snvferfritoiurbnillr — svetinja za hrabrost. 2nra — odbitek na posodo pri tehtanju, tara. „ "Slbgugc in ^crccutcn bel Sruttogcluidjteš — odbitki tare v odstotkih kosmate teže. „ '9iormatib — pravilo za tam. 2nrif cenovnik, tarifa. „ 9Ibti)ciiuug — tarifni oddelek. „ "Segflnftigung — tarifna ugodnost. „ 'Seftiiumung — tarifno določilo.
045
2nrif*C£(nffe — tarifni razred. „ -Srmdjjigung — znižba tarife. „ «mdjjig -- po tarifi, tarifen. „ -mnfjige SBcftcucrung — obdačevanje, obdačba po tarifi.
„ -^oft — tarifna postavka, številka. „ «^SretS — tarifna cena. „	— tarifni postavek. člen.
Snrificrcn — ceno odmeriti, postaviti. Snfdjcti-Slušgnbc — žepna izdaja. „ «Tiob — žeporez, ¡zmikavt. „ -Siebftaljl — žeporestvo. „ - Spieicr — glumec, glumač. Snnb — gluh. iiutbc, bcr — gluSec. Jnubcš fflergrocrf — prazen, jalov rudnik. ?nubl)cit — gluhota, gluhost. in ubitimi m — gluhonem. 3aubftuiitiiieit*9[nfta[t — zavod za gluhoneme, initfc — krst. £iuif»53ucf) — krstna knjiga. „ «SDiatrif — krstna knjiga, malica. „ «9?amc — krstno ime. „ »Sdjcin krstni list. i> '.SciigniS — krstno spričevalo. Sfiiifcr - • krslnik. Siiufluig — krščenec. 3nuglid| ■ - sposoben, pripraven, dober.
Saiiglidjcr Siirge — dober porok. Sangiidjcr Sorimmb — pripraven varuh. 3nnglid)frit -- sposobnost.
„ pt)tyftjd}e — telesna prikladnost. imimd — vrtoglavost. 2nufd| — mena. „ »OJcfdjiiit — menjavanje.
i, "£>flltbci — trgovina na meno. menjalna trgovina.
646
2aufrfj'©crtrag — pogodita o meni. „ -tocifc — po incni. menoma. „ :3i!crt — inenska vrednost. S(iitfd]Cit — menjati, zamenjati. 2aitjri)ciibc, bcr — inenjač. menjalec. £diifd)cu — motili, varali, mamili, slepiti, premotiti, prevarati, preslepiti. „ Scnmubeit mit cincr Bujagc — varali koga z obetom.
5futj(i)iutg — prevara, omama, slepilo, zmota. Snjrnlort — taksovalni kraj, cenilui kraj. Sagntiou — cenitev, precenitev. 2ni;atiu imenovilo, izključno, taksativno. Snjrc ■ — odredbina, taksa. 2ng«9[&3iig ■ odbitek za takso, taksni ulržck. „ "9Cmt — taksni urad. odredbinski urad. „ -©efreiitng — oprostitev od takse. „ »Sctrag - ■ odredbina, znesek lakse. „ --frči — lakse, odredbine prost. „ -jjrei^cit — prostost od laks. „	— zakon o taksah.
„ "iiinfjig — po taksi. „ adifidjt — odpusl takse, odredbine. „ 9ioic — taksni list, taksovnica. „ «Drbnung — taksni red. „ patent - - taksni patent, patent o taksah. „ "pflid;tig — taksi zavezan. „ 3nt} — taksni postavek, taksni člen. Snjricrcn — odločili takso, ustanovili ceno, cenili. Sajrimtng (Sajbeftimiming i — določitev taks.
„ (Sdjafcutig) — cenitev, precenitev. 2cd)«ifd| — tehniški, tehničen.
„ abminiftratiu tehniškoadministrativen. Sedjnifdjc «btljciiung — tehniški oddelek. 2cdmifd)cr Eicnft — tehniška služba. Scidj — ribnik.
C iT
Icirf)=9iutjcn — korist od ribnika.
„ «SSirlfdjiift — ribarslvo v ribniku. £c(cgrapf) — telegraf, brzojav. Jclcgrnyljru=s.!(iiit — brzojavni urad.
„ -Sefdjabigung — poškodba brzojava. „ Scitimg — brzojavni ]>revod. „ »Siliie • - brzojavna čila. 2clcgriivl)ifri| — brzojaven.
Sni tcicgrapfjiidjcn s2šJcge — brzojavno, telegrafski. po telegrafu. £ciiiporalicu - - posvetni dohodki duhovnikov. tempo-ralije.
icuScii;, — namen, težnja, smoter, smer.
Saš ift fcinc Senbenj — na to meri. lo ima v mislih, v lo se steka njegovo prizadevanje. „ Volitiidjc - politična tendenca, namera. „ -SProccfiS — tendenčna pravda. Tergo, in na hrbtu. 3eriiiiit — doba, rok, obrok.
„ cinfiaitcn držati rok. roka se držati. „ u&cijdireiteii — rok prestopili. „ -Uberfdjrcitmig — prestop roka. „ -SSoriiicrFiuig — zaznamek dob, rokov. „ "^oijiiuig plačevanje v obrokih, po obrokih. 2mitiitu(ogic — tenninologija. izraznik. nazivalnik. 2crtinuorjd)lng nasvet irojine.
„	crjtntteii tri kandidate nasvelovati.
Imiiuit ternijon. Jcrrniii svet. zemlja, tla. teren. „ abfaflciibc« — poševna tla. „ 'SBcrijditniš razmerje svela, tal. icrriturinl terilorijalen. ozemski.
„ Scjirf — lerilorijahii. ozemski okraj. „ (Srenje — terilorijalna. deželna meja. „ r iioficil ■ vladarska oblast nad zemljo, ozcmsko vlailarstvo.
(HS
Territorium — ozemlje, zemlja, zemljišče, svet, teritorij.
„ einer 2tnbt — obmestje. Tcrrurificrcn — straliovali, v strah devali, v strahu imeti.
Tcrroriemnö — strahovanje, terorizem. Teftnmcnt — oporoka.
(Sin Teftament errieten — narediti opomko. (sterben mit i>^ne> ¿interlaffung ciiiež Seftn mente» — umreti zapustivši oporoko (brez oporoke).
„ geriditlidje?, aujjcrgeridjtiidjeS — sodna, nc-
soilna oporoka. „ miiubiidjcš, idjriftiidicS — ustna, pismena oporoka.
„ tocdjfelfeitigeS — vzajemna oporoka. Seftiuuciitnrifd) — oporočen.
Tcftantentö'Srbe - oporočni dedič, dedič po oporoki. „ '(iröffnung — odpiranje, odpečatba oporoke. „ -(irridjtnng ■ • napravljanje oporoke. „ «Efecutor — izvrševalec oporoke. „ »fjfitfdjcr — ponarejalec oporoke. „ -^u&lication — razglasitev oporoke. „ 'Sdireiber — pisalec oporoke. „ «Sollftrccfcr — izvrševalec oporoke. „ -Senge — oporočna priča, priča pri oporoki. Trftntur — oporočnik.
Tcftiereit miinblid), fdiriftiid) — oporočevati ustno, pismeno.
Tcfticrffil)igfrit sposobnost oporočevanja, sposobnost oporočevati. sposobnost naredili oporoko. Senfe (Ö. ©j - globočina. globina.
3n bie einige Teufe — v brezkončno globino. Sejrt — besedilo, beseda, tekst.
„ beg ©cfc(jcž — beseda zakona. Testieren — sestavili, zložiti. Tcjrtilinbnftric — Ikaninska obrlnija.
49
Jlinlfnljrt — vožnja navzdol (po reki), vožnja z vodo. 21|nl|pcrrc — zagradba v dolini.
„ bci SBilb&adjoerbaiuuigcit — zapori. 2l|nlnicg ciiicS ©tvorne» — matica, stržen reke. 2l)nt — čin. „ (,§anbiung) - dejanje. „ ftvnfimrc — kaznivo dejanje.
bcr Sijat — res, resnično, v resnici. 3Cuf frijc^cr Sfiat bctrctcn — zasačiti pri samem dejanju.
Xl)at«$3efdjccibuiig — popis dogodka, popis dejanja. „ ■ Scftanb — učin.
„ -33c]tanbšcrficbiuig — poizvedba učina, ovedba
dejanskih okolnosti. „ ivmgc — praSanje o dejanju, dejansko prašanje. „ ».§Qitblung — dejanje. „ -3rrti)Unt — zmota v dejanju. „ «Šroft — krepost. „ -Drt — kraj storjenega dejanja. „ »@nd)e — dejanska stvar, dogodek, ¡slina. „ -fddjlidj — dejansk, resničen, istinit.
Sfjat)dd)lid)er unb vcditlidjer 9(ufiagegvunb — dejanska in pravna podslava obtožbi. Saš Sfjatjddjlidje bc* JvatlcS — dejanske okolnosti slučaja.
Sijotjadjlidjc llnijtdnbc, au8 uieldjett bas 2Biffcn obcr 9iid)ttuiiicn gefolgcvt mcrbcn jo 11 — dejanske okolnosti, iz katerih bi bilo sklepali o vednosti ali nevednosti; o tem. ali ve ali ne. Sl)atjfid)Iid)C Vcrfjdltnific dejanske razmere. „ »llniftaiib — dejanska okohiost. Sl)fitcr — storilec. £l|ntcrfd)njt — slorilstvo. 3l)ntig tvoren. Ivorilen. dejali'li.
„ icmfigi delaven, priden, marljiv. \>(uf cinc tljdtige SSeiic — dejalno.
050
!£ljatigpr Eifcr—dejalni prid, dejal na gorečnost. Sfjiitige 9icuc — dejalni kes. dejalno kosanji-. 2f)iitigfrit — dejalnost, delavnost, pridnost. 2f|ntlirfj — dejanski, z dejanjem. „ (gcttkiltjam) — silen, posilen.
Šcinanben tfjcitiid; beicibigcn — razžalili koga z dejanjem.
Xi)fitiidie Scicibigimg — razžalitev z dejanjem, dejanska razžalitev.
3onmnben tljattidi mifSljanbetn — grdo delati s kom.
Sfjcitiidjcr Vlngriff — dejanski napad. Sljcntcr — gledišče.
„ -Crbnung — glediški red. 2l)fii — del. „ ($nrtci) — stranka.
„ ncfimcn, ijnOcn an ctluaes — vdeležiti se. deležen bili česa.
3u gicidtcu TEjciictt — v enakih delili. 3u ifjeit tucrbcu — doiti, doleteti, zadeli koga. „ contraijicrcnbcr — pogodnik. „ Dcrfprcdjenbcr, anuclpncubcr — obetnik, sprejemnik.
„ bertrngenbcr, bcrtvagjdjliejjcnber — stranka po-
godnica, pogodnik. „ »2C(ifiubuug — delno oddelilo. „ -bar — deliv, razdelen. „ «barleit — delivosL „ «93ctrag — del zneska.
tl (Sigcutljuiu lastnina dela. delna lastnina. „ "Grfenntniž — razsodilo o delu, delno razsodilo. „ «.^aber — deležnik.
„ »fjaftig einer Snrfic — deležen kake reči, delež
imeti pri čem, vdeležovati se česa. „ «CibrtI — listina o delitvi, delilna listina, raz-delbna listina.
651
Si|cil»2iftc — delni imenik, razkaz. „ 'Staline — vdeležba, vdeležilev. „ =9iaf)mc an bcr ©enoffcnfdjaft — bili deležnik zadruge.
„ «ncijmen — vdeležiti se, vdeležuvali se, deležen bili.
„ - SicEjmcv — deležnik. „ «iMjiuitiig — deležnost. „ »8d)iiibtictfd)rcibung — delna zadolžnica. „ «Scrgiitung delno povračilo. „ lucije — delovito, deloma. „ -toeifc StrbeitSuiifdljigfeit - delovila nesposobnost za delo.
„ ;}rt&iung delno plačilo, delovito plačilo. „ *3af}tuttgeii Iciften - - delna plačila opravili. 3l|cilru c t um'i deliti, razdelili.
„ fidj um cttunš — razdeliti kaj med sabo. „ juv iiSIfte — razdelili po polovici, razpolo-vieiti.
Sic ©timmcii tf)cifcn fidi — glasovi se cepijo. Slicilltlig — delilev. razdelba.
SijciiungS^nftruincnt — delilna listina, razdelbno pismo.
„ Sifrtgc — ložba zaradi delitve, delilna tožba. „ iiinie delilna, razdelbua črta. „ ^lnn - delilni, razdclbni načrt. „ inib SReguIierungš Wcid)3gcjefe — državni
zakon o razdelili in vredlii. „ Takile delilna, razdelbna razkaznica. „ llrfuiibe — delilna listina, razdelimo pismo. t, Urtl)ci( delilna razsodba, razsodba o delitvi.
„ »SBerbot prepoved delitve. ,r ^cvfolircu delilno, razdelimo postopanje. 3l)rurritug draginja. Slicitmuige-.viliigc — draginjska priklada.
6~)2
2i|icr'9frjnciitf)itie, -Slrjiieiinftttiit — šola za živinsko zdravnišlvo. „ 9Ii'3t — živinozdravnik. „ Ga&abcr — mrtvečina. mrtvo živalsko truplo. „ "gong, 3ucigiiuiig burct) ben 2f)tcrfaitg — prisvojitev z lovom živali. „ ©arteit — zverinjak. „ STranffictt — živalska bolezen.
(Sefcjj ii&er Sijierfrciiiffjcitcu — zakon o živalskih boleznih. „ «Gučitcrci — trpinčenje živali. „ »Sdjabcit — po živalih narejena škoda, živalska škoda.
„ @d)(iu — živinska razstava. „ «@cud)c — kužna bolezen pri živalih, živalska kuga.
„ »Scudjcngcfcj} — zakon o živalski kugi. 2(|0it»(3Jrubc — ilovnica, gliaenica, gliniščc.
„ »SSarcitfabrication — lončarstvo. 3l)rnuiltntifdj — travmatičen, po vdarcu. 21)rou — prestol.
„ ^©eftcigung — nastop vlade, nastop vladanja. SljUtt — dejanje, ravnanje, početje, delo.
9lbbittc tfjltn — prosili za zamero, prosili odpustila.
Sn fleibc t i) u it — komu kaj žalega prizadeli, storili.
SSiei jtt tfjiin IjoDctt — mnogo dela imeli. 31)uitliri) — mogoč, možen.
Sfikttlt tfjiutlid) — ako bo moči. Sic Snrdifiiijriiiig ift lurgcn bcr SBerpitiiijic nidjt tijunlid) — okolnosli so lake, da se ne more dognali, izvršiti. Sl)uulid)fcit — mogočnost, možnost.
9iad) 2^ttiiiid)fcit — kolikor se da, kolikor se more, kolikor je mogoče.
053
2l)uulirf)ft — kar se koli da, kolikor je moči, kolikor se bo moglo.
ajiit tfjuulidjfter ©cidjicuuiguiig — kar najhitreje.
JI)iiri)iitcr — vratar. Sicfc ber SBimbe — globina rane. Sicfgnug — gaz. gažnja, vtop. Jilgcit IDcrtilgcn) — pokončati, vničiti, ugonobiti, za-treti; pokoučavati, vničevati, zatirati. „ (ii>fd)eii) — izbrisali.
„ (bcridjligcit) — poplačati, razdolžili, poravnali. „ cinc Edjitlb — poravnati, poplačali dolg. „ au ber 3d)ulD — poplačati od dolga.
Jilgiiug eincr ucruriadjteii 43cleibiguiig — poravnava storjeno razžalitve. „ eincr iilraitfijeit — zator, zatiranje bolezni. „ ciner ©rintlb — poplačilo, poravnava, vrnitev dolga.
2ilgitiige*3>micr — razdolžna. oddolžna doba. „ «gonb — razdolžni. oddolžili zaklad. „ 3Jiafircgci — naredba za zatiranje, naredba
v zator (bolezni). „ «pion — razdolžili črlež. „ "Ciiote — razdolžni znesek. Silite, fdjloargc — črna tinta.
„ rotfjc — rudeča tinta. £ifdj'(Mb (Sioftgelbi — plačilo za brano.
„ >ZM — mizni naslov. Site! iSRcdjtžgriinb) — pravni naslov, pravno ime. „ (Ubcridjrift i — nadpis. napis, naslov. „ ltitb (Sijarofter — naslov in značaj. „ rim SBubgct) — naslov.
9iu3 bem Sitei — zavoljo, pod imenom, v imenu. „ ber Siei^tševlBcrbung -- pridobitno ime „ giitiger — veljavno ime, veljaven naslov.
654
2itcl pribatredjtlidjer zasebnopravno ime, zasebno-])ravui naslov.
9(už priuatrctfjtiitfjen Siteiii abgeleitete Slufprfidje — zahtevki, ki se izvajajo i/. zasebnopravnili naslovov.
„ SUatt načelni lisi, naslovni list. „ »SBerleilping — podelitev častnega imena, naslova. £itular= nazovni, častni.
Titulatur — častno imenovanje, nazivauje; titulalura. Sobfudjt — besnost, togota. Sodjter — hči.
„ Sfinb — hčerin otrok. „ SHrdie — cerkev podružnica. Sob — smrt.
3unt ¿obe üevnrtlieileu na smrt obsodili.
(Sntfdjeiben iibet Seben nub lob — razsoditi o
življenju in smrti.
iUčit lobe abheilen — umreti.
8u Dobe quälen — trpinčili na smrt, mučili do
smrti.
„ «bringenb — smrtonosen, smrten. „ JvafC smrt, smrtni slučaj. „ •• (5ali«niifnal) me (geririjtlidjc llrfunbc — smrtovnica. i, ■ Salläaufunljme (§aublimgi — zapis za mrličem. „ 3cinb — smrtni sovražnik, zakleti sovražnik. „ franf — na smrt, za smrt bolan. £obrf»2[u',rinc naznanilo smrti. „ -Strt — način sini li, smrt. „ 'Grfliiritng — proglasilev za mrtvega. „ 'ISrflärung einleiten - pričeti postopanje, da se
kedo za mrtvega proglasi. „ Jvall — smrt, slučaj smrti.
Sdjenfuitg auf ben Jobesfall — daritev za slučaj smrti.
„ ©efai)r — smrtna nevarnost, nevarnost smrti. „ Strafe — smrtna kazen.
655
Uiitcr SobeSftrtlfe — pod kaznijo smrti.
aiiit Tobcžftrafc belegcu — na smrt obsoditi,
v smrt obsoditi.
— smrtni dan, dan smrti. „ «llrjndje — vzrok smrti. „ »Urtljeii — obsodba na smrt, smrtna sodba. Gin 'Tobežuvtfjeii fallcn — obsodbo na smrt izreči, smrtno sodbo izreči. „ «toegcit, 0011 — za slučaj smrti. Sobt — mrle v.
3)cr Tobtc — mrlič. „ «geborcn — mrtev rojen. 2obtjd)lng — uboj. 2ubtfd)lngrn — ubiti. 3obtjd)liigcr i^crjon) — ubojnik. ubijalec.
„ (^nftrumcnt) — ubijalo, ubijak. £obtcn=©i'fd)au - mrliško ogledovanje. „ -©cfdjauer — mrliški oglednik. „ -©(.'fdjnHorbiiHUg — red za mrliško ogledovanje. „ »©rfdjaujcttcl mrliška oglednica. „ '©ud) ■ knjiga mrtvili. „ »Olriiber — grobar, pogrebec. „ «Sfiimincr mrtvačnica. „ -SiftC — imenik umrlih. „ »SJintrif — mrtvaška knjiga. „ -2rf)cin — smrtni lisi. „ 'Urtuubr mrtvaški lisi. Siibtcn usmrtili, ubiti. Siibtliri) smrten, smrtonosen. „ Dcrtounbcn — smrtno ranili.
Tiibtiiriir ifiiimbc smrtna rana. Sobtitng usmrtitev, usmrlba.
„ gctoaltfainc — silovita usmrlitev. „ fine* nrrbiidjtigrnJijirrcS — poboj sumnega živinčela.
656
Sobtuitg filter Urfitnbc (8Imortifiitioit) — usmrtitev,
usmrtba listine, amortizacija. Soicrnnj — verska strpnost, toleranca. Soicrirrcit — trpeti, prenašati. Sunite — bečva, kad. doitncttgcbitr — bečvarina. Sonuciigcljnlt be3 Dinunteš — nakladnost prostora. Xopogrnpl)ie — krajepis, topografija. £i)pogrnyfji|d) — krajepisen, topografski. Šotni — popoln, ves, skupen, celoten. „ -Stufiuanb — vsi stroški, vsa potrata. „ »Služtoei» — skupni izkaz. „ "Sittnme — ves znesek, vsa vsota. Sotnlitrit — popolnost, skupnost, celota. Srncc — poteza, mer, načrt. Srncicriutjt — načrtovanje, trasovanje. Srndjtcn ctiunš — iskali česa.
„ nad) ctloaš — potegovati se za kaj, hrepeneti,
prizadevali se za kaj. „ nadj bnu Se bon — po življenju streči. ¿rnctnt — jiogodba. Srnbitioit (Ubergabe) — predaja. £ragbnlfen — podpora, tratn.
Srngeit bie ftojfot — plačati stroške, prevzeti stroške. „ bie ffoften anž ©geitcm — stroške ob svojem plačati.
„ bie ©teuerit opravljali davke. 92u$cn trageit koristili. Sebeufen tragen — pomisleke imeli, ©djaben trageu — škodo imeti, trpeti. Sorge trngen — skrb imeti, v skrbeh biti. (SJebfirenbe 3iiirEficfjt tmgeu — spodobno se ozirali. gledali na kaj. Srfigcr — noseč, nosilec, nosač. £ragf(ifjigfcit — nosilnost. Srngtueite — sežaj.
657
©cfct} (jat eittc grofte Jragtueitc — zakon sega daleč. £raintruppc — vozarsko krdelo. Srnitcric — gostilnica. Jrniitbnl)» — pocestna železnica, irnuiinctiou — dogovor, premena, zamemba, pre-
memba, transakcija. Jrnitofcricrcit — prenesti, predeli, prestavili.
„ (eitte ^crfon) — prestavili, premestiti. £rnudfcricntng gepfanbrter (Sffccteit — prenos zarub-Ijenib premičnin. „ fincr $j$crfon — premestitev osebe. Jrnufit, Jraitjtto — prehod, prevožuja.
Snt Srattjitu — prehodoma. 2rnitfitu= ttnb Siušfufjrgutcr — prehodno in izvozno blago.
„ • ©cbitr — prehodnina. „ -.fmiibcl — prevozna trgovina. „ «SJcrleljr — prehodni, prevozni promet. £rniijttori)d) — prehoden, začasen. 2rniiolntii>it cincS 9icdjtc3 — prenos pravice, irnttšlntor — preslavljalec, prelagatelj, prevajalec. Srnii«qnirt—prevoz, prevažanje, prenos, transport. „ (in brr 9icd)nung) — prenos. „ uoligicficn — prevažati, vožnjo vršili. „ -Sinftait — prevozni zavod. „ "gaffcr — prevozni sodi. „ «©efdjfift — prevuzno opravilo. „ «©clDcrbc — obrt prevoznikov, prevozništvo. t, "<§au3 — prenteščevalnica,, hiša transportnica. „ »ffoften — prevozni stroški. „ -2Kittci — vozilo. „ "Sdjiff — prevozna ladja. „ »Unterneijntcr — prevozni podjetnik. „ »SBcrjidjcrung — zavarovanje prevoznega blaga.
42
()5S
Irauoport=®atY prevozno blago.
Srnitopurticrc» - prepeljati, odpraviti, prevažali.
Srn:ic'iiti>icrt — precejen.
£rnii$urrjn(bnf|it poprečna železnica.
Jrnjfiiut — izdatnik. Irasaul.
Jmffnt — potezovnik. trasat.
inifficrcu — menico izdali, trasirati.
Srnjfirrt cigcncr SScdjfcI — lastna potezka, Irasiratia
lastna menica. Srattr potezka. trata, irnitcu (Srauticutc) — poročiti. „ fafictt ji d; poročiti se. „ (ucrtraucit) — zaupali komu, zanesli se. „ iidj — upali si. drznili se. 5rnurrnb;,rid)ru — žalni znak. Srniifc kap; (SSajfer) kapnica. ?rnujd)ciu — poročni lisi. Srnuuitg — poroka. 3rnuuiig**^ud) — poročna knjiga.
„ »3nformatit)«@jniitcn — poročno ovcdovanje,
izpraševanje. „ -Saljr — 1«-I o poroke. „ SUlotrif — poročna knjiga malica. ,, *2djrin — poročni lisi. Srrffcu — zadeti, pogoditi.
,, citt beficbigcl Slbfomtncu — dogovoriti se, kakor
se komu ljubi. „ Sluorbnungcn ukaze dati, naredbe vkreniti, vkrepali.
„ Slnflaltcit priprave delati, pripravljali.
Tie 9iu$icignt treffeit — stroški zadevajo, stroški teže. „ ScftiiniHUugcn — določili, določevati. „ bic tiinlritung — poskrbeti, vkreniti. „ SDiofircgelit — vkreniti naredbe. „ bns Mcdjtc — pravo zadeti, uganiti.
G.V. I
SBcn trifft bic 5cí)iiíb? kodo je kriv? írcffcit cine Übcrcinfunft — dogovorili se. „ cinc Scrfiigung — zaukazali. narediti. „ cincn ¡Bcrgícid) — pogodili se. poravnati se. lió trifft jiiíj — primeri se. prigodi se. Srcibcit (betrcibcn) — delati, pečati se s čim. „ cin ©ciucrbc obrtovati. „ ,<¡panbcí • kupčevali, trgovati. „ cin $niibmer! — z rokodelstvom se pečali. Sreibjngb — gonba.
Srcnnbnr razvezen, razdražen, ločljiv, deliv.
Srrnncu rine l£l)c — razvezati zakon.
Srcnitcubc* EijcljinberniS — razvezni zakonski zadržek.
2rrnn|tii(f — odločeni kos.
¡trcimmtg (Scparation) — ločitev, razločilev.
„ ber lSl;c, bes Gfjcbnnbcš - razveza zakona. SrrypclUJcg vlačilna steza, vlačka. Jrctcn nnlic ber (Slirc — poseči, segati komu v poštenje. „ nujjer Smrt, nufjrr iSirfiomfcit — izgubili
veljavo, izgubili moč. „ in Sírnft"— moč zadohili, v moč prili. „ inž Scbcn obveljati, veljavo, moč zadobili. „ in llnterfjanbínng pričeti pogajanje. „ in SBirffamfcit priti v moč in veljavo, obveljali. veljavo zadobili. Srcu — zvest, veren. Srrubrud) — nezvestoba. 2rriibri'iri)ig nezvest. Srcnc zvestoba, vernost. Srrulufigfcit nezvestoba.
Sriiuignlirrm na trivogelnike merili, trijangulovali. Srinugnlirrnug Irijangulacija. £rinngulicrnngíí=53lflttcv Irijangulacijski listi.
r,	»linuit trijangulacijsko mesto.
Sricb (SnjKnct) — nagon, nagib. n (asie^tricb) gonja.
42*
liGO
2ricb iSSffl) — pol. koder se živina žene. „ -Scbrr — nagib, nagibljaj, nagon. „ -.vHcvbc — gnana čreda, popotna čreda. „ 'Strnft — gonilna moč. „ »Siri) — gnane živali, popolne živali. „ ■iOcg — gonja, stegna. „ SSerf — gonilo, gonilna naprava. 5ricitiinlbciucjjitug triletna odmera. Smnuiitiit — triletje. Irift (baS Sftccfit) — paša. „ Opoijtrift) — plavlia. plavljenje lesa. plovba. „ (C rt) — pašnik. „ »9iil3itbitttg — izvrševanji; plavbe. „ Sad) — plavbni potok, plavni potok. „ «Safyn — plavni tir. „ »33anten — plavske napravo, zgradbe. „ rScfugni» — plavska pravica. „ Scfugtcr — plavski vpravičenec. „ «Sctrieb — plavljenje. „ ' Soloiliigmig — dovolilo plavbe. „ ©etb — pašnina. „ »Jpirte — pastir.
„ iiolj — les za plavbo. plavski les. „ «Orbnung — pašni red. „ -Orbnung («ont ■'golje) — plavski red. „ ^fab — plavili pol. „ »SRcd)t — plavska pravica. „ -2d;abi'n — škoda po plavbi. „ Strajje — plavišče. „ •llntcrncljmcr — plavilec. „ Unterncijmiiug — plavsko podjetje. „ -SBoiTcr — plavna voda. „ -3eit (•'polji — čas plavbe. „ -3cit (SJeibe) — pašna doba, čas paše. Sriftcu — plaviti, plovili, iriftig — važen, tehten.
001
2riufnulngc — pilna naprava, napajališče. Irinfgclb — dar, pivuina. Irorfcucr SScd;l"ei — sulia menica, svoja menica. SrBblrr — starinar. irublcrgctucrbc — starinarslvo. SriibcUvKUtbcl — trgovina s starinami. „ -Vertrag — naročilo prodaje. „ SšJnre — starina, irominrlfctt — bobnič.
Sroiuuicltdjlng ltnb Sroinpetenfdjatl, bci — z bobnom in
s I robi -lito: bobnaje in trobentajc. 2rottoir — obstranski tlak, trotoar. iroti Slllcnt bem — vkljub vsemu temu, navzlic vsemu. „ brv SDiafjnung — vkljub opominu. „ bcr flarcn Vorfdjrift — vkljub jasnemu predpisu. Sriibtu — zmešati.
(Mriibtcr ©cijtcSjujtaub — zmešanost, zmedenost, slabouinje. SrndjfcfS — stolnik.
iriigcrifd) — goljufiv, goljufcn, zapeljiv, sleparski. Sriiglid) — zapeljiv, goljufiv, sleparski. £ruufcnl)cit — pijanost.
„ cingcaiterte, jufdliigc — zastarelo pijanstvo, pijanost po naključbi. ¡5m Bujtnnbc bcr Sruiifenficit — pijan, v pijanosti.
Scmaiibcii in bcn ^nftaitb ber Sruitfcnfjrit ocrfcjjcn — vpijaniti koga. 3ruuffurfjt — pijanstvo, pijančevanje. Sruppc — krdelo, čela.
2ruppcn«9(btljciiung — oddelek vojakov, vojske. „ '®icnft — služba pri četah. „ »Siorpcr — vojaško krdelo. „ -9icd;iiungijjnt)rcr — vojaški računovodnik. Srubbiiubiiie — zveza v obrano. 3iid)tig — prav, vrl, moški.
Giiž
2nri)tig itaugiidji sposoben, pripraven, zmožen, iiirtifri) — zaseden, potuhnjen. Suiuult (öörm) — hrup.
„ (Hufritijr) — punt. Snmnltitiiiit — puntar, upornik, kri čar. 2uiuultunrifd| punlarsko, uporno: burno. Suiiuel — preilor, prerov. Sunili* — kolobar, povratni spored, lurnus. Siipugrnpliir tiskarstvo, tipografija, izraz. tip.
u.
Ubel, bo» — zlo, hudo. nezgoda, nesreča.
(itiun« iibel neumen — zameriti, za zlo vzeli. Ubelberiid)tigt zloglas, na slabem glasu. Übelftnub (©ebredjen) — napaka.
„ (Ajinbcniis) — ovira, zadržek. „ (Unfug) — neprilika, nepriličnost. nespodobnost.
llbcltlpit zločinstvo, hudobni čin. Übcltljiiter zločinec, ilbru vadili, vežbati.
„ (nuSQbcu) ■ opravljali, izvrševati. Über, ©rotoFoll über eine ©crl;nnbiuitg — zapisnik o razpravi.
„ einen Slnfprud) ciitjdicibeu razsojati o zahtevi. Sie Scten über Slppellalion be§ SUager« borlegeit
predložili spise vsled apelacije tožnikove. Sielen iiber beti Sdiiitjuugšpvcis — ponujati nad cenilno vrednost. „ Sinfdjreitcn — na prošnjo. „ Sorfrfjing — po nasvetu. „ ein ^atjr int ©efäugniffe fein biti nad leto dni. bili več kol leto dni v ječi.
(i(!3
iibcr bie ©renjcit bc§ ¡Bi-jirfcž fjittaužrcidjen — segati
čez meje okraja, ilbrrbietcu Sšcntanben — prekosili, preteči, preseči koga. „ (nicfjr cmbicten) — več ponudili, preponuiliti, s ponudim prekosili, ilbcrbiftcr — prepomnlnik. ijbcrblribru (iibrifl biciben) — ostati, preostati. ijbcrblirf — pregled, llbcrbot — preponuilba. Ubcrbriugcr prinosnik, pokaznik.
Stuf bcn IlDcrbriiigcr fautcnbc ^atucrc na prinosnika slovoči papirji, na pokaznika slovoči papirji, ilbrrbiirbru preobložili. llbrrburbuug -• preobložba, preveliko breme, itbcrcileu ciue ©ndjc — prenagliti, prenaglo storiti, preveč liileli pri čem. „ Šemonben — prehiteti, prestreči koga. jlbcrcilcii, fidj — prenagliti se. ilbrrriliiun — prevelika naglica. Ubrrrinnubrr — drug nad drugim, drug nad drugega. Ubrrriufoiiunru — pogodili se. dogovorili se, zedinili se. „	bniS, ftbercinfitnft ■ • dogovor, spo-
razum. domenek, pogodba. „	nuSbviidiirijcS — izrečni dogovor.
„	bcibcvfeitiged vzajemni dogovor.
„	fvricS — prosti dogovor, kakor se po-
godijo.
„	abfcfjlieficn, trcffcn ■ dogovor skleniti,
vkreniti; dogovoriti se, pogodili se. ScntUbcrciiifontuieu bcitretat - pristali na dogovor, pristopili dogovoru. Hbcrciuftimmcu — skladati se, vjeinali se, strinjati se,
islili misli bili. Ubcrciujtiiuuiciib — skladen, soglasen, enakoglasen. Ubrrriujtininutuft ~~ skladnost, složnost, soglasje.
064
3« ftbcmiiftimmuitg — soglasno. 3h Uberanfttiumuiig brtngcn — tako prenarediti. ila bo v soglasji; v soglasje spravili. Hbcrfnfjrcii cinen 5iuj§ — prepeljali, prevesti čez reko.
„ 3emaubeti — povozili koga. Ubcrfnljrt — prepeljava, prevožuja, prevedba.
„ (ber Drt) — brod, brodišče. llbrrfnli rnuberiftfjcr — roparski napad. iibcrfnifonict)r — slap. ItbcrffufS — obilica, obilnost. prebitek. itbcrf(ii||ig (rcidjlidi) — obilen.
„ (ltimotčjig) — odveč, nepotreben, ltbcrflutuug — razliv, poplava, povodenj. ilbcrfrntijt — presežni lovor. Ubcrfuijr — brodiSče, brod.
jibcrfiiljrrit — prepeljati, prevesti; ficijc aud; fi6crtui'ifcn. Ubcrfiil)rcr — prevoznik, brodnik, brodar. iibcrfiil|ro«Wcbiir, -(iielb — prevoznina, brodnina.
„ -9icd)t — pravica do brodiSča. Hbcrfiiljruug — prepričevanje.
Surilbcrfu^rung beSScfdjuibigtcn bieucnbc SUelDcišmittci — zoper obdolženca govoreča dokazila. „ bc» 9?erbnd)tigen — dokaz zoper osumljenca.
llbcrgnbc — predaja, izročitev.
„ ilt bcn 41e[i|} — predaja v posest. „ bcš SBcrmBgenš — izročitev imovine. „ fOrpcrlidic, burdj ^cidjcn, biircf) ErKSrung —
predaja telesna, po znamenjih, z izročilom. „ itjmboiijdjc — simbolna predaja. llbcrgnbo=2lct — izročilno dejanje, izročevanje. „ «Dbject — predmet izročitve. „ »Ing — dan izročitve. „ »Urfunbc — izročilna listina, izročilnica.
005
itIicrpfo-Scrtrag — izročilna pogodba. U6irnniti) — prehod.
„ ber OSeiuevbe — prehajanje obrlov. it6cr(|ait(|0<SBcftiuiiiiiing — prehodno določilo. „ 'SDiafircnei — prehodna naredha.
»"¡jicriobe — prehodna doba, ]>rehodno razdobje.
„ -SPunft — prehajaliSče. „ -Stntion — prehodna postaja. „ »SSorfdjrift — prehodni predpis. „ »fleit — prehodna doba. „ -3u]"tanb — prehodni stan. Ubergrbcit — predati, izročiti, jlbcrflcbcr — predajalcc. izročevaleč; izročnik. tlbcrgrbiir — presežek dolžne ]irislojbiue. Ubrri)cl|cu preiti, prehajali.
Daš ©rbredjt gcljt nuf bic (irben itber — dedinska pravica prehaja na dediče. „ mit Sttflfdjtuciflen cin fiiub — zamolčali otroka.
ilbcrficlimifi beS Siotljerbcn — zamolčali nujnega dediča. „ ber Cbriflicit, mit — ne obrnivši se na oblastvo.
Ubrrflcorbitct — nadrejen, viši, više postavljen. Ubcr(|cttiid)t — preležnosl. prelega, preteža.
„ ber 3i?agc — omah, premah. Hbcrgrtff — preseg, poseg.
Ubrrl)Mibucl)iucu — množiti se, širili se, pomnožili se,
razplodili se. ltbcrf)(iu<| — preveša.
„ (bciut £auiel — napušč. Uberliniigctt — viseti čez kaj, nad čem; previsevati. ilbcrl|nugcnbc 3'ucinc — • veje, ki nad lujim zračnim
prostorom vise; na tuje viseče veje. Ubrrf)nu({$rrdjt — pravica prevese. Ubrrl)(iiifcit — obsuli, obsipati.
(¡(¡6
Hbrrlinufrn mit ?lrbeit — preobložiti z delom. Ubcrlinnpt — v obče, sploh, iilicrlirbcu — privzdignili.
„ ficf) — poviševali se. „ ^jeiitciubcit ciner 2nrfie — rešiti, oprostili koga česa: odvzeti komu kaj. llbrrl|ulcit — prehiteli, preskočiti, prekosili. Ubrrfouuuctt (bcfommcui — dobili, zadohiti, prejeli, ilbcrlnbrii — preobložili.
„ (loofjiit nitbcrS iiibcni — preložiti, pretovoriti, ilbrrlnbuun — prekladba, pretovorim, llbrrlnjjcit — prepustili, odstopili, izročiti.
„ etlonžUticntfleitlidi prepustili kaj brezplačno. Ubcrlajjuug bež ©runbcg — odstop zemlje, zemljišču, llbcrlaftcu — preobležili, preoliložiti, preveč obtežili. llbrrlriiifcr uhajalec, ubežnik, jlbrricbcu bni ffirbfnffcr — preživeli zapustnika, ilbrrlcbrub preživeli, ilbcrlcgru — močnejši, jači od koga.
„ fein koga preseči, premagati, prekositi. „ liibcrtranen) • preložiti. „ (ertofiflcn) — prevdariti, premisliti, pretehtati, presoditi; prevdarjali, pretehtavati. presojali. llbrrlfi|iutft prevdarek. premislek, presodek, presoja.
3n ftberlenutin neumen — pretehtati, pre-vdariti.
9Jiit ilbcrteguiifl — prevdarjeno, po pre-vdarku.
Ubrrlcftiuiftcfrijt — doba. čas za premislek, itbcrlirfrru izročiti, predati, vročili. „ ¡Jcmniib — izročili koga. „ ctums — izročili kaj. ilbcrlirfrruuft miiiibiicije — ustno izročilo, llbrrlijtcu prevarili, prekanili, itbrrlijtuuft — prevara, prekana. itbmiinrfjcii predelati, prenarediti.
Gii7
Ülicrtundjcii (iiberfcnben) • poslali. Übcriitnd|t - premočje, presilje. veča moč. Übertunjj — obilnosl. obilica, llbermriftig — obilen, čezmeren, nezmeren. Übermitteln vročili, poslati.
„ ein ^rotofoH — poslati, doposlati zapisnik. (Mbbetriige fomicn buvrf) bie^oft übermittelt Werben — denarji se smejo po pošti pošiljali.
Übermut!) — prevzetnost.
„ (SDhttfyoitfen) — nagajivost, razposajenost. Überundjtnugsjtntiun — prenočevalna postaja, nočilišče. ilberunlimc — prevzetba.
„ in bie Pflege — prevzetba v rejo. Übcrualimö'Seftiitigung — prevzemno potrdilo. „ »Journal — prevzemni dnevnik. „ -^ret« — prevzemna cena. „ -Schein — prevzemni list. „ -Urhtnbc — prevzemna listina, prevzemno pismo. Ubrruel|iucu — prevzeti.
„ eine frentbe Sadje in feine Cbforge — prevzeti tujo reč v svojo skrb. „ bie Sdiulb eines Ruberen — prevzeli dolg koga drugega. ilbernel)uter prevzemnik. Überorbuitug — nadrejenost. Übcrprtigcit — prekovali.
Überprüfen popregledali. popreskusiti, poprelebtati. Überprüfung — popregledba, ])opreskušnja, presodba. llbcrpritfuug€>(£ommijjion — presodna, popregledna,
popreskušna komisija. ilbcrred)ucn preračunili. Ubcrrebeu — pregovorili. Uberrebuugšfuuft — pregovornosl. ltbcrrciri)cu (eine Sdirift' vložiti, izročili, podati.
liliS
Übcrrcidjer (ciiiež fflefndjeS) — vložilec, izročilec, vložnik, močnik. Ubcrreidjnng — vložba, uročite v, podaja. Überreiten (einen Sftenfdien) — pojezdili, pojaliati. ilbcrrcft — ostanek, prebitek. ilbcrfd)(Hmug preceni lev, druga cenitev. Hberfrijnu (§. 200 a. 65. £.) — novičen pregled, pregled na novo. Überfdjicfen — poslati, ilbcririjiffcn — na ladji prepeljati, prevesti. itbcrjd)lng — prevdarek, proračun. Übcrfrijrcibcu — prepisati; nadpisati. ilbcridjrcitcu — prestopiti, prekoračiti.
„ ein 911 ter — prestopiti dobo, vek. „ ein (>Scfct3 — prelomili zakon. „ bie ©renken — prekoračili, prestopiti meje. ,. bilo Siiii; — preseči mero. „ einen Sennin — prestopili rok. llbcrjdjrcituitg — prestop, prelom, presežek. „ bei' grift — prestop roka.
fiberidjreitnngen Ijnbeit bie nad; ben ®e» fejjen borgefdiriebene ©eljnnbiung jur
Soige — ako keilo prestopi, postopa se ž njim, kakor pišejo zakoni. Übcrfdjrift — napis.
jlberfri)iiis prebitek, presežek, oslunek. Uberjd|)uriniiiiiii(| — povodenj. llberfd)iurmmungC"OJefaiir nevarnost povodnji.
„	«Sdinben — Skoda po povodnji.
Hberfelieu ettunž - pregledati kaj. „ (nidjt benditen) — prezreti. „ (ungeatjnbet taffen) — prizanesli, ¡/pregledali, ilbcrfcnbnug — pošiljatev.
ilücrfcftcu (Sdjriften) — prestavili, prevesti, preložiti; prestavljali, prevajati. ]irelagati. „ C^ftanjen') — presaditi.
009
iibcrfrlicu einen giufä — preplavati. prebresli. prejadrati rt'ko, prepeljati sc icz reko. „ einen 33eninten — premestili uradnika. Hbcrfcljer — prestavljalec, prelagalelj. prevajalec. Ubcrfrltung — prestava. prerod, preloga. „ OBcrfefcung) — premestilev. „ auS Strafe auf eigene Soften bes üBctfjeiügten — premestitev zn kazcu oli sli-oäkili du-licnika.
ttbcrfcl.tUUgO'Wcfiiri) — proSnja za premi'stik'v. Überfidjt — pregled.
„ tabeßarifdie - razpredelni pregled.
(Stroaä in Überfid)t fialten — imeli kaj v pre-glcdu.
lt6crfirf)to«Siarte — pregledna karta.
„ »SRegifter — pregledni vpisnik. Überfiebluug — selitev. preselitev. Üücrficbiuugs»33eitrag — pi-ispovok k selitvi. „ »Effecten — sejihio lilago. „ »(Schüren selilne pristojbiue. „ -Soften — stroäki selitve, sclilui slroSki. ilüerfteigeu preseei, presegati.
„ ba-j ErforberuiS presegati potrebScino. Saä öberfteigt feine Swifte lo presega njegove moöi. ilberfteigeru — ve£ ponudili. prcponndili. Übcrftcücu bic Sträflinge — premestiti kaznjonce. Überftrmpcln — preperalili. Übcrftcuipcluitg prcperalba. ilbcrftiiituieu — preglasifi. z vcrino glasov premoci. Ubcrftuube — üezdobna ura. Ubcrflü^cn (übereileni - prenaglili. Übertrag iin tcr Sicriiiuingi - prenos. Übcrtragbnrfcit — preiiosnosl. prcnesljirusl. Überträgen — prenesti. prenaSati. predojati. predevati. izroiiti, izroiali.
iibcrrrageit ciitc Kuitdljaiibhmg — izročili, naložiti uradno opravilo. „ bil» (irbivriit rtiif bic ©rben — prenesli de-
dinsko pravico na dediče. „ bic SScrt^cibigung, bic Sioruitterfutfjmig — izročili zagovor, uvodno preiskavo. SDiittelft ©iro ait bcit fiiiufer iibertragcii -na kupca prepisati.
ilbertrngcucr S&irfiiugSfrciS — izročeno področje, llbcrtrfigcr — prenosnik, odstopnik. Ubcrtraguug (SnDrrtriiuung) — izročitev, izročim, zaupanje.
„ tion Siedjtcn — prenos, prenašanje, pre-
devek pravic. „ bcš ErbvedjtcS — prenos dedinske pravice. „ eingehter ©efdjfiftc — prenos posameznih opravil.
„ »on tobcšlucgctt — predevek, prenos vsled smrti.
ilbcrtrngitugc«0)cbiir — prenosnina.
„ llrfmtbc — prenosno pismo, prenosnica. ijbcrtrcffcu — preseči, prekosili, llbcrtrcibcit — gnali čez kaj.
„ (iibcrmajjig feitt) — pretirati, prenapet biti, pretiravati.
Ubrrtrcibuug prelirauost, prenapetost: pretiravanje, iibcrtrctcu ciuc ©rcujc - - prestojiiti mejo.
„ ciit Oicjctt prelomili, prestopiti, prekršiti zakon.
„ ju cincr nubcrcit SMigion — prestopiti k drugi veri, v drugo vero.
jlbcrtrctcr — prestopnik, ilbrrtrctitug — prestopek.
„ au8 OScimnuiudjt — iz dobičkarije izvirajoči prestopek.
71
Siel) einer Übertretung fdjulbig ntodjen prestopka se zakriviti. Übertrctuugefnll — prestopek, slučaj prestopka.
3m Übertretungsfalle - ako Iii se zakon prestopil, prelomil. Übertritt — prestop.
Hbcrucrbienft, Übrrocrbienftgelbcr — preliilui zaslužek.
prebitek zaslužka. Überuortl)cilen - prekaniti, prevalili, opehariti. i|beruortl)cilnug — prevara, prekana. ilberiund)eu nadzirali, nadzorovati, varovali, čuti nad kom.
itbcruindjnug — nadzorovanje, nadzorstvo, nadzor.
Unter ilbenondwng pod nadzorom, v pažuji.
ISine flrenge Übcriundiung mufe ftiittiiitben strogo se mora ]iazili na kaj. „ gcffillsiiiutlidic doliodarslveni nadzor. Ubcrainrf)uugo*2(u3fd)uf3 . nadzorni odbor, nadziralni odbor.
„ «Sienft nadzorna služba. „ -SRed)t nadzorna oblast, pravica. Uberuinl^eu prevalili, zvrnili, itberiueifrii (juloeifen) odkazali. naložiti.
„ nit eine (laffe — preoilkazati. odkazali bla-gajnici.
„ 3entcnb eines ®erfdjulbenS dokazati prol i komu, da je česa kriv. llberuicifiiug i Überführung i dokazovanje.
„ ber Obligationen odkaz obligacij. ilbcriucifuugš=2:criuiu odkazni rok. Überwiegen prevladovati, pretegovali. premagovali. HbenuiegcubcSMuafllU znamenita večina, velika večina. Ubcriuiegcuber ©ot'lljeil znamenita korist.
3um Waren nub überioiegenben ©ortbeile v očitno in znamenito korist.
72
Ubrruiiitben (6cjtoingen) — premoči, premagati.
Ubcrtuiubuiig — premaga.
iil)rr;,al|l — presežno število.
ltbcr,',<tl|(ru preplavali.
Ubcrj(i(|lcu — prešteli.
Ubrrjnl|lig— čezšlevilen, nadštevilen, število presegajoč. Itbrrjnlilitug — preplačilo, presežno plačilu. Ubrrjnfiliiug — preštevanje. Ubcrjcttgcit — uveriti, prepričali.
9iuf boHfommeit iibcrjcugcnbe SBcifc bitnim» — popolnoma prepričevalno dokazati, llbcrjciigiutg — prepričanje, preverjenje, nverjenje;
prepričanost, preverjenost. uverjenosl. „ freic — i>rosto prepričanje, preverjenje. „ reditlidto — pravno preverjenje.
£ie ilberjeuguttg getuimten, fid) bic fiber» gengung ucrjdjnffctt — uveriti se. prepričali se: merjenje, prepričanje zadohiti. llblid) — navaden, običen. običajen.
,, tuerbett ■ - vdomačili se, v navado priti, llbitiig (®raud)) — navada, običaj, šega; vaja, vadba. Jtodi ber bcfteiicnben Ubung — po obstoječi navadi.
„ uitnngcfodjtciic — Irdna navada.
it ilbimgeit tf;eilitcf)mett — vdeleževati se vaj. iibuugovcriubc - vodna doba. llfcr breg, obrežje. Hfcr=©niitcn — obrežne stavbe. „ Scfit) — posest brega. „ VrfilUT - posestnik brega. „ -Sritd) — podmol, podmleii breg, podsuti breg. „ «Gšigcntljfuner - lastnik brega. „ »©cbict, !®cgcttb obrežje, pobrežje. „ -©cilteillbc — obrežna občina. „ »©rimbftiide — obrežna zemljišča. „ -Sntib — obrečje, primorje.
73
Ufer*9Jtauern obreliio zidovje. „ -^fiaftming — obre&ui |i(imnst. abreüni tlak. „ »»iedit — obreina pravica. „ -Sd]u|}bauten — zgradbe v varstvo bregov. „ 'Seite — breg. „ »Staat — obreina drSava. „ -Sicriicfjcrmtfl — obreina ulrdha. Um bie ©iäubiger ¡511 täufdjen da Iii upnike prevaril. Umnd'crn — preorati.
Umnuberitng — prememba, izpreinemba. prenaredba. „ ber SHeditc unb Scrbinbiidifciten — izpre-memba pravic in dolänosli. Umarbeiten — predelali. prenarediti. Umbau — prezidava, pregradba. Umbnueu - prezidali. Umbilbeu — preobraziti. prenarediti. Umfang — nbseg. obsezek, razsezaj. „ (fflnfi) — inera.
uoflem Umfange cäKnfje) v polni meri, popnlnoma. „ (einer Stabil — obmeslje.
gilt ganzen Umfange v celem obsegu. ©aiyer Umfang tes SReidieS — vse cesarstvo. „ beä Sejirfee razseäaj, obseg okrajn. „ eines >Hcditc3 obseg pravice, doklej pravica sega.
Umfnngreid) nbSiren. ubseien. Umfnffett - obseei, iibjeli. nkleilili. V selii imeli. Umfnffeub — ubseäeu. obäiren. Umfnffiing*uinucr ozidje. «ibzidje. Umfrage — popraievanje, pozvednvanje, nvedovanje. „ nenevlidie — novo pupraScvanje. „ Ijnlten — popraäevali. pnzvcdnvati. „ erneuern — ä« enkral popraSevati, popraäe-vanje pnnovili. Umgang — nbievanje.
4:5
674
Itiugiutfi nefjntcn bon citunS — ognili so ¿emu, ogibali se česa, opustili kaj, opuščati kaj. „ pflrcjen — občevati s kom, znanje imeli s koin. Itmgaiiašjprndjc — občevalni jezik, lluigcbcu — obdati, obstopiti, obsuti. Umflcbiiufl — okolica, obližje.
llntflcl)cn mit Scntanbeu — občevati, družiti, pajdašili se s kom.
„ einc sPcjtimmung — umakniti, ognili se določilu.
lliitflcliciti), mit unicicljenber ipoft aujciflcn — s prvo pošto naznaniti, s povratno pošto naznaniti. ttiufirf)uu(| — obhod, puščanje v nemar.
SDJit Uiugcljuncj be3 ©cfefccg — brez ozira na zakon, ne glede na zakon, ne drže se zakona. „ cincr ©ebiir — prikratba pristojbine, nu opravili pristojbine. Itmiicfcljrt — nasproti, narobe, naopak. Untftcftnltcn ciitc 2nd)c — prestrojili. preosnovali, preobrazili.
Umgcftaltang — preosnova, prenaredba. preobrazba,
izpremernba. llntflrnbcn — prekopati, llmiircit^rit — omejiti, ograničiti. llmiinucit — posekati, podreti, llntljcr^icijcn bon Crt 511 Crt — hoditi od kraja do
kraja, klatiti se po svetu, vlačugati se. llmljui, id) fanit uidit untljin bicfcš ju tljuit — ne moreni dnigače, kakor da to storim; ne morem si kaj, da ne bi tega storil. Uutl)iilluitf| — ov°j» ovitek, ovijalo, odevalo. llmfoiitmcit — poginiti,- konec vzeti, smrt storiti, ob
življenje priti, lluifrciš — okrog, obseg, okrožje.
„ cincr 2tabt — obmestje. Umlabcn — preložili, preklasti, prekladati.
675
Umlage (auf ¡Steuern i prikluda, naklada, tlukladii. „ »©afiä — prikladna podstava. „ -procent — prikladni odstotek. Umlagcu-Stfcfreiung — oprostitev od priklad.
„ "llmtuaiibiiing — izprememba priklad. Umlauf — tok. obtok, obhod, kroženje.
3n Umlauf fefcen — v oblek. obhod dojati. 3m Umlaufe befiiiblidj feilt — v obtoku biti, v obhodu bili. krožiti, mod ljudmi biti. Siiiž bem Umlaufe jicljen — iz obleka vzeli. Sie gegenwärtig im Umlaufe befinblidjen Staats« noten einberufen 1111b einteilen — državne note. kar jih je? sedaj med ljudmi, preklicati in iz obtoka vzeli. Umlnujjdjrcibcu — okrožnica. Umlegen eine Steuer — razdelili, porazdelili davek. Uutleguitg einer Strafte — preložitev ceste.
„ einer Steuer — porazdelitev davka. Umltcgcitb — bližnji, okolni. Ummünzen, umprägen — prebivati. Umrcdjuitng — preračun. 11 Ilirif3 — načrt, očrt, obris, limfni) — prodaja, razpečava. promet.
Rapiere, bie Oegenftaub bes UmfajjeS finb — papirji, s katerimi se kupčujo. llmfnbgcfdjnftc einer (inffe— denarni promet blagajnico. Utujrfjnu Ijaltcu — ozreti se, ogledali so. ozirali se.
ogledovali. Uutfdjiffcu — objadrati. obveslati. Umfdjlag — zavoj, ovoj, ovitek, zavitek. Umfd)lngo=©ogeu — zavojna pola. ovojna pola. „ ' ©tal? — prekladišče. „ -9ied)t — razkladna pravica, prekladna pravica. Uuifdireibcit — prepisali.
„ (bcjdjrciben) — opisali, popisati. Umfrfjrcibuitg — prepis, prepisovanje; opis.
■ki*
676
Untfdjrcibungggcbñr — prepisnina. llmfdirtft — opis. okolni napis. Itmfdjiucif — ovinek. Umfdpucifc macbcn — ovinki- di-lati.
Cime llmfcöiucifc — naravnost, bn-z ovinkov, llmfchcit — prestaviti, predejati; prevesti.
„ in (Mb — premenjati, raznu-njali. prodati. Itmfidjt — previdnost, skrbnost.
äJiit Umjidjt bic Sríjcbnitg pflegen — previdno ovedovati, skrbno pozvedovati. Umfonft (uncntgeítíidj) — zastonj, brez plačila, brezplačno.
„ (bcrgcbtidj) — zaman, zastonj. Umfpnitttgclb — denar za preprogo, preprežnina. Utnftnnb — okolnost, okoliščina.
3)n§ áírgftc bctbei ift bcr Umftnnb, bajé — najhujše pri te.m je, da.
Sladj Umftänbcn — po potrebi, kakor potreba nanese.
Unter Umftänbcn — v takih okoliščinah, ako okolnosti tako naneso. Cliitc UmftSnbc — brez ovinkov, naravnost. Ilmftnitbltd) — natančen, nadroben, obširen.
Unter umftnnblidjcr Erörterung bcr Sfjnt obširno razloživši dogodek. Uuiftcl)cti (beim 35icfj) — poginili, crkniti, llmftcmpeliiitg — prekolkovanje. Umftoficii eine ¡Behauptung — trditev ovreči. „ einen Vertrag — pogodbo razdreti. „ ein Tcftnment — oporoko ovreči, razdreti, podreti.
Umfturj gciualtfamer — posilen prevrat. Umftnrjpnrtri — prevratna stranka, llmtnufd) — zamena, izmena.
ltmtaufd)cu — zomeniti, izmeniti, zamenjati, izmenjali. Umtriebe — spletke, kovarstvo.
(i 77
Umtricl>šv,cit — red sekanja.
llmroiilguitg (SRebolution) — prekucija, prevrat.
Uuuunubrlu — pi omeniti, preinačiti, izprcobmili.
„ in Sirrcftftrafc — premeniti v zaporno kazen, lluiftnnblnitg — izprememba, izpreniinjnnje, pre-memba, premenitev. „ Uon 3tcd}t8gcfd)aftcn — izpreminjanje, izprememba pravnih opravil. Hitnuedjjrlit — premeniti, zameniti. Umiucdjslitiig — zamena, samemba. Hiiitucg — ovinek.
9Inf Uimucgcit — po ovinkih. It m,g — obhod.
„ (fcicriidjci:) — sprevod. ltrnibl)iiugig — nezavisen. neodvisen, samostojen. ltitabl|iiugigfcit — neodvisnost, nezavisnost, samostojnost.
llii«b|cl)bnr — nepregleden, nedogledom llimbicijlmr — ueodstaven.
SJie IHiditcr finb uitabjcjjbnr — sodniki se ne morejo odstaviti, llnnbjrfebnrfrit — neodstavnost. llunbiucielid) — neogiben, neodločen, neodbiten, ne-ovržen.
Itiinbuirubbnr - - neodvraten. neuklonljiv. HunbUicnbbnrri' .ftinbcrniS — neodvratna ovira, neodvraten zadržek, lliindjtjnm — neskrben. nemaren, nepazljiv. Uunubringlirfic 33ricfc — pisma, katerih ni moči oddati. Uunnjrdjtbnr — neizjiodhojen, neizpodbiten, kar se
ne more izpodbijati, lliiniigcjoditrn — neizpodbijan, m-napaden. Uunugcjod|tcucr Slbfaj} bci? UrtfjciicS — odstavek razsodbe, proti kateremu se ni nikdo pritožil.
fr	Wcbrmidi — neizpodbijana raba.
078
Unnngnndbct — nenapovedan. Unaugrutcjfcnc gragc — neprimerno prašanje. llunufrl|ulidj — nc/.naten, neznainenit. Uuauftnubig — nespodolien, nedostojen. Uunufl|urtid) — ncpreueliljiv, neprestan; (adv.) neprestano, neprenehoma, nepretrgoma. Uunufliisbnr, uititiifloSlid) — nerazvezen, neločljiv. ltunuffd)ieblid) — neodloživen. lliiniioblctbltrf) — neizostalen, golov. ltunu$fiil)rbnr — neizpeljiv, nedosežen, nemogoč. Itiinusgrfri.it — neprenehoma, nepretrgoma. Uunu*iucid)lid)c Siušiagen neizogibni stroški. Uubenuftiiubct — brez zadržka, brez pomisleka.
„ (unbcftrnft) — nekaznovan. Uitbrbndit, unbcbdd)tig — nepremišljen. Uubrbcrft, ungcbcctt — nepokrit.
llubcbccftc gorbernng — nezavarovana lir-jatev.
Uubcbcnflid) loijur Siiiftniib) — brez pomisleka, brez spotike.
„ (nnocrbfld)tig) — nesumen.
Unbebciiflidjer Mnigc — nesumna priča. Uubrbrnflid)fcit — nesninnost. Uubrbrutcub — neznaten. Hubrbiugt nepogojen, brezpogojen, brezuveten.
Unbcbingtc Oirbšcrfidntiig — nepogojna uglasitev za dediča. Uubrribct — nezaprisežen, brez prisege. Uubrfnugru — nepristranski. Uiibrfnngrnl)rit — nepristranost. Uubrfugt — brezoblasten, nevpravičen. Uitbrfugtcrtuciic — brez dovolila, nevpravičeno. Unbcgrcn;,t — neomejen.
UitLrgriinbct — neosnovan, brez podlage, brez pod-stave.
Unbcl)cbbnr — neodpraven.
079
ltubcf)ilfliri)r iiii&rijoifcii — nespreten, okoren.
liiibcfnuut neznan.
lliibcmittclt — neiinovit.
Hnbrunuiit - neimenovan, brezimen.
ltiibciiuiumcu — nezabranjen, dopuščen, na voljo dan.
(i"-? biribt bcm SUtiger unbouommen tožniku jo na voljo dano. tožniku se ne brani, llubcrrditigt — ncvpravičen, brez pravice. llubcrid|tigtc ©cbiir neopravljena, m-poplačana pristojbina. llubcriil)rt — nedotaknjen.
„ lnficn — ne dotakniti se.
»tcdjtc bvittcr SJJerioncn bleibcn unbcruljrt — pravice drugih se ne rušijo. llubcfd)iibct brez škode za kaj, ne krateč, ne rušeč, brez prikrajšhc. „ t>cr (SrfiiUnng ber fonfttflcn gcirididicn SScr-pflidjtungcu - ne krateč izpolnjevanja drugih zakonitih dolžnosti. „ ber Scftiminuiigcn ne rušeč določila, brez kvare določilom. Uubrjri)(iftigt brez dela. lli:bcfri)oltrit neomadeževan, lirez madeža. Uubcjd)oltriil)rit neomadeževano ime, neomadeže-vanosl.
Uitbcfd)niiifbnr neomejljiv; kar se ne da omejili, utesnili.
Uiibcfriirnuft neomejen, neprikračen. ilubcftrd)lid) — ni:podkupen, nepodiniteu. Uubcftrllbnr česar ni moči izročili, oddali. Itubcftimmt — nedoločen.
„ eingcictitcr Grbe — na nedoločeni del postavljeni dedič. Uubcjtiiittutl|cit nedoločnost. Uubcftrnft — nekaznovan. Uubcftrcitbnr neovržen, neizpodbiten.
080
llubrjtrittcu neizpodbijan. ltuDciunfflict — lieoborožen, brez orožja, llubriucglid) — nepremičen, nepremakljiv.
Unbctucglidic» ©nt nepremično blago, llnbeiucglidjc <Snd)c nepremičnina, nepremakljiva stvar.
llnbctucglidjcg ©mnogm — nepremična imovina, llitbilbc, lliibiit - krivica. Itubillig nepravičen, krivičen.
llitbilligrr ©rei3 ■ neprimerna cena. Uubrnudibnr — neraben, nerabljiv.
„ ninifjiMi — nerabno naredili, ltuiuiuf grober grda nehvaležnosl. Uubruflid) nepomniv. daven.
Srit unbcnflidicn flcitcu od pamtiveka, od starine, od davnih časov, lliibrutlid) nejasen, nerazločen. Uncd|t nepristen, neprav. llucd)tcr ©cfif ni-pristna posest. Um'd)t()rit nepristnost.
Uiicd|H)cit#*(SiTtifii'at potrdilo o nepristnosti. Uitr!)rlid) nezakonski. lliirl)rlid) nepošten, nečasten. Uurigriitlid) nelasten, neprav. Iturigriiiiiinigfrit nesebičnost, lliiciubriiiglid) neiztirljiv. Unriiibriiiglid)frit neiztirljivost.
3»t gnili1 brr Uuriubriitglidifcit ako si; ne bi dalo izlirjali. za slučaj iicizlirljivosti. Uuriugrbnif nepomljiv.
„ jciit ne pomnili česa, pozabiti kaj. Uuriugefdiriiuft — neutesnjen, neomejen, neprikr.ičen. Uitriitbcl|rlid) — neobhodno, neizogibno potreben; ne-pogrešen.
081
ltiicutbcl)rliri)fcit — neizogibna potreba, liepogrcšnosl. 11 n e it te) c 1111 rt) - brezplačen, licodplateii. brez plačila, zastonj.
Uncntijcltlitfjcr Skrtracj — neodplatna ])ogodba.
lliicutjdjcibrub — neodložljiv, iieodloeileu. lliicutjd|icbrii — neodločen. dvomljiv. ltucrl)cblid) — novažen. neznaten, majhen, nebistven, llurrlnjslid) - - neodpusten, neobhodno potreben. Uncrlaiibt — liedopuščen, liepripuščen, nedovoljen, jirepovedan.
llnerlnubtf ©cbingung -nedopuščon pogoj. Uucrlaubte Jpanbluug — nedovoljeno, prepovedano dejanje, llucrlcbigt nerešen, nedognan. llurrurtrrt ne prevdarjen, nepresojen. UucrjrUbnr, uncrfefetid) nenadomesten.
Hitfrftrcrfbnrc Jvrijt nepreložtn. ......lloživcn, nepo-
daljšljiv rok.
Uurruirrbar neoveden. neovedljiv. neizsleden. ki so
no more najti. Iturnuciolid) — nedokazen. llumuicKii — nedokazan.
Uufnlpg ju bcm Sinite cincS (Sefrijiuorncii nesposoben za porotnika. „ Slicdite ;,u crrocrbeit nesposoben pravice pridobivati.
llujal)igfrit nesposobnosl, nezmožnost.
„ juv Išrririrtuiig cincS iefcteH SlMiletiS nesposobnost oporočevati. nesposobnost naredili oporoko. „ gttv giiljrung rincS SlnitcŽ nesposobnost za službo, llufnlirfciir nevozen.
Unfaljvbnrcr SSicg p"l. p" kateri se ne more vozili.
GS2
Hiifuli - nezgoda.
Uufnlië'&njcige — naznanilo nezgodo. „ ©cfabr — nevarnost nezgode. „ «Statiftif — statistika o nezgodah. „ -SScrfidlcrmig — zavarovanje proti nezgodam. „ »Scrftdjcrung bcr Slrbcitcr — zavarovanje delavcev proti nezgodam. „ ■ SBeriidieruuflijauftoit — zavarovalnica proli nezgodam.
ltufcl|lbnr — nezmotljiv.
Uiifurnilid) — lieličen, spačcn, nevrejen, nepravilen, v nliliki pomanjkljiv. Uiifûrmitdjc lrbturifligc 9(itorbnuttg v oliliki pomanjkljivo sporočilo poslednje volje.
Uufrnufirrt — neplačan, nefrankovan. Hiifrnrijtlmr — nerodovit, neploden. Hitfiig (Uiiorbnungl nered, napaka. „ (llngeburltdjfeit) — nespodobnost. „ trcibcu — razuzdano, nespodobno, poredno1, ncporedno se vesli.
llngcnrfjtct — če prav, če ravno, če tudi. dasi ravno, dasi tudi.
„ bcr anl)dngigeu ^crijnubtuug — če prav razprava teče.
Uugcnljubct inffcit — brez kazni pustili kaj, ne kazuili česa.
Itugrburcii nerojen. 11iigcbr(iiirt|lid) — nenavaden. Uiigcbiirlid| — nepristojen.
„ Scmaitbcit bcliaiibciu — nepristojno rav-* nati s kom. Uitgrgriiubct — nedotrjen, ucvtemeljen, brez podslave,
brez razlogov. Uugcl|orjniit — nepokoren, nevbogljiv, neposlušen.
()S3
Uugci|Oi'famšUcvfni)rcu — postopanje zavoljo neposlušnosti.
Itugclcgcu — nepriličen. nepriležen, nevgoden. Uugelcgcul|rit — nadlega, nadležnosl, nepiilika. lluflriund) — nezgoda, nadloga, nepiilika. Itiigrrnbc ' — '''l0 število, neravno število. llunrrcd|t — nepravičen, krivičen. ltu(irrrd|tigfcit — nepravičnost, krivica. Uugrreditfcvtiftt — neopravičen. brez opravičenosti. lliii|cjniiiHt — nemudoma, nevtegoma, brez odloga. lliigcid|iiinlcrt neprikrajšan, brez prikratbe. lluncfrlslid) — nezakonit. llnnrfcidid)fcit — nezakonitost. Uiiflcftrnft — nekažnjen, nekaznovan. Itiigcftiiiu — razposajen, silen, silovit.
UiiflcflumcS 33ctrai]cn razposajeno vedenje, lliiftetlicilt nerazdeljen.
3ur ungotf)ciitcn iinnb Ijaftcu — nerazdelno odgovarjali, nerazdelno jamčiti, nerazdelno odgovoren biti. Itujtrnivlpiliri) — nenavaden. HitnrgtciiifitbcS ffleitclimcn — nespodobno vedenje. lluftilti(( neveljaven.
„ ntnrfjcn cttunS - - razveljaviti kaj, vzeti čemu veljavo.
„ crflfircit izreči, da ne velja; proglasiti za neveljavno. llii(|iltif\trit — neveljavnost.
Uiijiiltigfrit&Srflnrung proglas neveljavnosti, razveljavila.
Uiiftlnubc — nevera, neverslvo, nevernost. Uiif(lcid)nrti(i raznovrsten, raznoroden, lliifllcidifiirmifl — raznoličen. raznopodoben. llitjtliirf-jfnll — nesreča, nezgoda. Itununbr — nemilost.
Uugritiib— neosnovanost, breziiodslavnost.brez vzroka.
6S t
Uui)(iitbnr — netrpežen, netrden.
Sic 'Stcliuitg bcž DJiiniftcrs ift im§altbar gciuovbcu — minister ne more več ostati, se ne more več vzdržati na svojem mestu. Uul)rilbar — neozdraven. Muljrii ftiftrn — Škodo, nesrečo napraviti, lluicnt — prvopis. Uniform — uniforma. Uuijurmicruitg — uniformovanje. UniformicrungS-Seitrcig — prispevek za uniformo.
„ 'SSorfcfjriit — predpis o uniformi. Uniun — zveza, družba, društvo, lluiucrfni CSrbc — dedič vse zapuščine, vesoljni dedič. „ »'Succcifiou — univerzalno nasledstvo, nasledstvo v vso imovino. TJniversitas rerum — vkupnost stvari. Uuiurrjitfit — vseučilišče, univerza. Uuiuerfitntsprofcjjur — vseučiliški profesor. Itufcunbitr, imfcnntiid) — nepoznaten. Uufcuutniš — nevednost, neznanost, neznanje. Uufiirperiirfjc Sadje — netelesna stvar. Uufujtcu — stroški. Itufuubig — neveden, nevešč.
Uiilcfcrlid) — nečiton, nebralen; kar se ne da citati, brati.
Uuutiijjig — nezmeren, brezmeren. Uitutittclbar — naravnost, neposredno.
S« uumittelbarer SRaljc —v najbliži okolici, llnmittfibari' (Hcbiir — neposredna pristojbina.
„ gcftellt — naravnost napoten, ltumittrlbnrfcit — neposrednost. Uuiituglirf) — nemogoč, nemožen. Uuuiuglid)fcit ber Sciftung — nemogočnost storitve, nemogočnost činitve. „ ber (SrfiiHnng — nemogočnost izpolnitve.
6S5
UumiuiSifl — nedorasel. It u m II nb i t( f ci t — nedoraslost. Itnuadjfirijtlid) — neprizanesen. brez milosti. Itnurbcntlirf) — nereden, napačen. ItitPrbuuufi — nered, ltupnrtriifrf) — nepristranski, nepristran. Unpnrtriltd)fcit — nepristranost. Itiijjrobuctiu — neploden, nerodoviten, neproduktiven. ItuprobuciiOcr Sobni — neploden, nerodoviten svet. llurcnltjitrbnrfcit — neiztirljivosl. Uurcdjt — neprav. napačen. „ baž — krivica, krivda.
„ tijim Scniaiibcut — krivico storiti, krivico delati komu, pravico kratili komu. Uurrd)tiit(if<igcr SJcfiti — nezakonita posest. Uurrdjtuiiijjici cttoa« ait fidj briitflcit — nezakonito, na
nezakonit način si kaj pridobiti, llitrcblid) — nepošten.
lliirrbiidicr Scfitjcr — nepošten posestnik. Uurcbiid)i'3 (iJebaren — nepošteno ravnanje. llnrebIttf)mocifc ctu» bem SBejtfec ioffeit — nepošteno. po nepoštenem se posesti iznebiti. Uiirrbliri|frit — nepoštenost, llurcijrliitrijufi — nepravilen, nereden, llurrftrliiiiijjinfcit — nepravilnost, nerednost. lliircifci? Stltcr — nezadostna leta. nezrela leta. Uitridjtift — neprav, napačen. lturid)ti(ifrit — napaka, pomota, pogrešek. lturitcffrfjicbDnr — nezavraeen. Uimtljc — nepokoj. nepokojiiost, nemir. Uitid)rt?)liri) — neškodljiv, nekvarljiv, neškodeu. ne-kvaren.
„ mcidjen — s poti spraviti. Uufd)n(ibar — neeenljiv, neprecenljiv. Itnfd|iiUbrtrc ffiigcit)d)aft — neprecenljiva lastnost, izbrana lastnost, izvrstna lastnost.
6S6
Unfd)liifjig fein — omahovati, ne znati kaj Iti, ne /mm I i * hi li.
„ liindicn — omajati koga v kakem prepričanju, llufrijulti — nedolžnost. Unfdjitlbig — nedolžen. Unfidjer madicn — vznemirjati. Uujidjeri)cit — nevarnost, negotovost. Uufiuitig —nezmiseln, hrezzmiselu, neumen, brezumen. Uujittiid) — nenraven, zlonraveu, slabega vedenja. Unjittlidie Scbiitgung — nenraven pogoj. Unjittlidjfeit — nenravnost.
Unftnttlinft — nedovoljen, nedopuščen, nepripusten. Uiijtrcitii) — nedvomen, nedvojben, kar se ne da izpodbijali.
Untabelljajtcu SJebenštunnbels fein —brez madeža, brez gnije živeti.
Untnußlid] jnr Sßorniunbfdjaft — nepiikladen, nesposoben za varstvo, llntcr 33oji!flnnl)nie nuf — z ozirom na, oziraje sc na. „ Sebenbcn — med živimi. „ betu ScfjäjjungSprcifc berfaufen — prodali pod
cenilno vrednostjo. „ (Strafe Uerboten — pod kaznijo prepovedano. „ fonftiger Ungiltigfeit — ker bi sicer bilo neveljavno.
Uiitrrnbtliriliing — pododdelek, uiži oddelek.
Unternuit — niži urad.
lliitcrnrui — podlahet, spodnji lahet.
Itittrrnrmbriu — podlahtnica.
Uitterbnn — podzidje, podstava, spodnja stavba.
lliiterbrl)örbe — niže oblastvo.
Unterbleiben izostali, zaostali, ne zgodili se. opusi it i se.
Unterbred)cn — prenehati, pretrgati, prekiniti, zaustavili.
„ eine Arbeit — prestati z delom.
t)87
llittcrbrcdjcii bic .^aiipt&crfjntibliuig — pretrgati, prekinili glavno razpravo. „ bic *Bcrjdf)rung — pretrgali, prekinili zastaranje.
„ im ©ortragc — v besedo seči. besedo prestriei.
Itiitcrbrcdjuug — preslanek. prenehljaj. prenehanje, pretrganje.
„	bcr ©crjdfjrung — pretrganje zastaranja.
Uutcrbrcitcit (einc Singabci — predložiti. Uutcrbriiigrii Semanbcit — koga preskrbeli, koga izročili komu. „ cin Gnpitnl — naložili glavnico, llutcrbringuitg — oskrba.
Uutcrbrurfcu cttuaš — zatreli, zadušili, potlačili, utajiti. „ 3enxaubcn — sliskati. tlačiti, zatirali. „ bcn Iefctcn 9BiHcn — skriti, utajiti poslednjo voljo. Uiitcrbriirfitng — zatiranje, llačenje, udušba.
„ (93crhcimltdjung) — skrivanje, zatajba. llntrrfaugrii fid) — drznili se. predrzniti se. upati si. ItutcrfcrtigcH — podpisati, llutcrfertiguug podpis, podpisovanje, llutcrgnng ciitcr Scidie — razpad, pogin, konec, poguba stvari.
„ cine£ ilicditcS — nehanje pravice. „ bc§ biniftbnrnt ober bcnidtcnbcn ©runbcs — pogin služuega ali gospodujočega zemljišča, llutrrgcbrurr podložnik. podanik. Uutcrgriitciitbr — podobčina. llutcrgrurburt — podrejen, podčinjen. nizi.
lluti rgeorbnctc ©cljorbc — niže oblastvo. ltutrrgrunb spodnja tla. podslava. podlaga. Itutcrljnlt (9ifll)rung) živež, žilek. hrana.
„ (rincr ^ierfon) — vzdrževanje, preživljevanje.
688
ltutcrf) n It ibcu ©iitcr> vzdržavanje, »hramba. „ anftanbigrr — spodobno vzdrževanje. „ notijtuenbiger — potrebno vzdrževanje. „ fianbcžmajjigi-r— stanu primerno vzdrževanje. „ raitibtidjcr — vdovšeina. ltntcrl)nIts=iBritrng — preživnina, donesek za vzdrževanje.
„ tiriucrO — zaslužek. „ »©clbcr — vzdrževalni novci, preživnina. „ »Sciftuiig — vzdrževanje, preživljevauje. „ -Sicucrš — vzdrževalni reverz. Uiitcr()nltuug*foftcu — vzdrževalni stroški, stroški vzdrževanja. Untcrlinitbrlu — pogajali se.
„ tale 9JlafIcrl mešetarili. posredovati. Untcrl)(iublcr — mešetar.
llutcvl|iuibliiug — pogajanji-, dogovarjanje, mošelovanje.
posredovanje. Untrrl|nut,',cllgeiurbc nn-zdra. Uiitcrliol;, nizko lesovje. grmovje, llutcrffiufcr — prekupnik. Untrrfonimrn (®icitft finbcn) — službo dobiti, llutrrfitujt stanovanje.
„ Senianbcm geben — pod streho vzeli koga. Hntcrlnj? oljne — neprenehoma, neprestano, nepretrgoma.
lliitrrlnjjrit opustiti, pustili.
llutrrlnjjuiig opusi, opustitev, zanemarjanje, zamuda. lliitcrlnjiiingo=®i'lict z opuslom storjeno zloeinslvo. Untcrlnufcii '.borlommen) primerili se. pripetiti se.
(Sž untcrliej cin Scljlrr — pomota, hiba >e je zgodila.
SMiit uuirrlauTcii — pritakniti se. „ (bont Silite) — podpluli. Itntcrltuijtiug 'iilutuntcviaufung) — podplutba. Hutcrlrgcu — podložili.
689
Unterlegen bcm ©cfcjjc einen nnbern Sinn — zakonu
drugi zmisel podtikati, dati. Hntcricl)rcr — podučilelj.
Unterliegen — podloži, podležati. podvržen biti, zavezan bili.
„ ber ©ebiir — zavezan bili pristojbini. „ ber ©eitrljmigung potrebovati odobrila. „ im ^roccffc — v pravdi propasti, pravdo izgubili.
„ einer Strafe — kazni podvržen bili. kazni zapasti.
„ ber Serjfiijnmg — zastaranju podvržen biti. Unterminiert spodnilet, podkopan, spodril. Unternehmen etiuaa — lotiti se česa, začeti kaj.
„ ein ©efdliift — začeti opravilo, llnteriieliiiien, Unternehmung — podjetje, početje, za-
počelje. podjetba. Htiteriicl)incr podjetnik. Uiitcrncliiiiuiigogcift podjetnost, podvzelnosl. Unternommen započel. Uiitcrortnuiug podrejenost, podložnost. Unterpfnub — zastava. Uittcrrcbuug — pogovor. Uutcrrid)t — nk. nauk, poduk. pouk.
„ (3«ftniCtiotl) — pouk. podučilo, navodilo. Unterridireu — učili, podučiti.
„ fid) podučiti se o čem, seznanilise s čim. Uutrrrid)tct fein uon etlimä znali; podučen, obveščen
bili o čem. Untcrridjtsj'9(nftalt učilišče.
„ -Se^ürbe šolsko oblast vo. „ »Gnra — učni tečaj. „ •(Srtheilung podučevanje. „ -Weib učniiia.
„ 'SJČiniftcr minister za nauk. naučili minister.
090
Hiiterrtd)t$«2prnd)c — učni jezik. „ «Stufe — učna stopinja. „ 'SEcfrn — šolske reči, šolstvo. „ "3lDCcf — učni namen. Itutcrridjtcr — niži sodnik, podrejeni sodnik. Uitterfngcu — prepovedali, zabraniti. Uiitrrfagmift — prepoved. Uutcriagiiitgorcdjt — pravica prepovedi. Unterfd)cibeu — ločiti, razločili. Itutcrfdjcibcuttc Sicmijcicficit — razločna znamenja. Uutcrfd)cibuH(( — razločitev, razločba. razločevanje. Itutcrfdjcibungšjcidjcu — razločno znamenje, ločilno znamenje, ločilo.
Untcrfdjcufcf — krača, ltutcrfrfjicbcu — podtakniti, podvreči. Uiitcrfd|icbiiiin cincs fiinbež — podvrg otroka. Unterfdjicb — razloček, razlika.
£f)nc llntcrfrfjicb be§ (Stanbc» — ne glede riu slan, brez ozira na slan. Uutcrfrf)irbUdj — različen, razen, raznoter. Uittcr|d)lngcu — izpodinakniti, zatajili, za se pridržati, poneveriti.
Untcridilnipiun, — izpodmikanje, izmak, poneverba. Uutrrfd)lcif — potuba.
„ neben gur llnjud;t — potubo dajali k nečistosti. Itutcrfrfjrcibcit — podpisati.
„ iaficn baš ^rotofofi non beit SJSarteicn — strankam zapisnik v podpis dati. Ituterfdjreiber — podpisnik, podpisovaloc. Unterfdjrift — podpis.
„ bcifcjjcu — podpis pristaviti, podpisali se. lluterfecfnbcl — morski kabel. Untcrftaub — stan. stanišče.
,t neben ^einanben — jemati koga na stan, dajati komu stanišče.
691
ltntcrftnubgc&cr — stanodaj, nastanjovalec. Itntcrftcfjcn (lmtcrgcorbnct frin) — podrejen biti, podložen biti.
„ ber Wcritfjt3barfcit — biti, slati pod sodno oblastjo, spadati pod sodstvo. Untcrftcljcitb — podrejen, podložen, llntcrjtrcidjcit — podčrtati. Itutcrjtulicu — podpirati, pomagati.
„ (befraftigen) — trditi, potrditi. „ mit (Sriiubcit — potrditi, potrjevati z razlogi.
llittcrftiilmug — podpora.
„ (SCueijilfc) — pomoč. Uutcrftii(iinigž="Hitrpnui) — pravica do podpore. n -CSaffc — podporna blagajnica. „ -Tvoub — podporni zaklad. „ »SBerein — podporno društvo, lliitcrjitdjcu — preiskovati. Itntcrjurijung — preiskava.
„ nnljnugigc — tekoča preiskava. „ firjtlidjc — zdravniški pregled. „ becnbete — dovršena preiskava. „ eingclcitcte — pričeta preiskava. „ gcrirfjtiichc — sodna preiskava. „ cincr lilircifcn grndjt — pregled nezrelega spočetka.
„ bon Socalitatcn — pregledovanje prostorov.
Sidj in Untcrjudnmg bcftnbcn — bili v preiskavi.
3n Untcrincfiung jiefjcn — v preiskavo vzeli.
Uittcrjurfiung&^ictrit — preiskovalni spisi.
„ »Scfugniž — pravica preiskovanja. „ -(Sigrbniž — podalek preiskave, poizved-beni podalek. posledek.
•14*
692
Utttcrjurf)ung$'@)efangener — preiskovalni jetnik. „ "©cricijt — preiskovalno sodišče. „ (Scidiiift — preiskovalno opravilo, preiskovanje. n *i>aft — preiskovalni zapor. „ <iaft ucrjjdngen — preiskovalni zapor vkreniti.
„ »$anbiung — preiskovalno dejanje. „ »Softcn — preiskovalni stroški. „ »SRidjtcr — preiskovalni sodnik. „ =Sdjritt — preiskovalno dejanje. „ »¡¡Bcrfaijrcn — preiskovalno postopanje. Untcrti)au — podložnik. podanik. Untcrt()(iuigfcit — podložnost, podaništvo. 11 u t c r t!) ii 11 i g f c i t o=in' r & a; i b — podložništvo, podložniška zveza.
„ «SSerfjditniž — razmera podložnosti, podložniško razmerje.
Uutcrtunid)»iig bcr Ufcr — podmol bregov.
llutcriucijcu, Untcnucifung gcBcit — učiti, podučiti, na-
Uutcriucrfcu — podvreči, pod svojo oblast spravili, pod se spravili, zavezali. „ ficl) — podvreči se, zavezati se.
®cm ©ejcfoc untcrtuorfcn fcirt — ........i
podvržen biti, zakonu zavezan bili.
SBief) einer fintfgcljntdgigcu Sontuma« cieruug uutcrtucrfctt — živino 15 dni v kontumaciji imeti, ltiitcrlurrjuug — uklon, podvržba. Uutcrtuiil|luiig — spodkop. llittcrjcidjitcii — podpisati. Uutcr;,cid)ucr — podpisovalec, podpisnik. Itutcrjcidjmntg cigculjaiibigc — svojeročni podpis. ltntcr^icf)cn — podvreči.
693
Uiitcrjicfycu fidj — lotili sc česa, podvreči se čemu, na se vzeli kaj. „ fidj ber Prüfung — podvreči se preskušuji. „ ber augeorbneten tfaitšfjanblung — zavka-
zanemu uradnemu dejanju podvreči. „ ber Sejteuerung — obdačiti. „ Scmaiiben eiiteiit SSerfjörc — koga zaslišali, zaslišavali. IIntl)a t — zločinstvo, zločin. ltiitl)ätig — nedelaven, brez dela. Uutljeilbar — nerazdelen, nedeliven. lliitljcilbarfeit — nerazdelnost, nedelivnosl. Uutljnulidj — nemogoč, kar se ne da storili, kar se ne
more zgodili. Untiefe — plilvo mesto, plitvina. Untrennbar — nerazdelen, nerazločen, nerazdružen. Untreue — nezvestoba, nevernost. Unüberlegt — nepremišljen, neprevdarjen, brez premisleka.
Uitiiberfd)reitbarc grift — nepreštopen rok. Uiiiiberfrl)bar — nepregleden. Uiiiibcrniinblidies .^iubernt« — nepremagljiv zadržek. Unuutgnitgiidj — neogibno, neobhodno. Uubcfdjräiiftc SSoIlmadjt — neomejeno pooblastilo. 1tuuutcrbrod)cn — neprenehoma, nepretrgoma, zdržema. Uuurrnubcrlidj — nepremenljiv, m-izpremenljiv. Uuucrnubert — neizpremenjen. Uiujcrniitiuortlid) — neodgovoren. Uuurrriuftcrlidj — neotujiven.
„	(nidjt ucrfäiiftidb > — neprodaten, ne-
prodajen, neoddaten. UubrrnuficrHdjfrit — neotujivnosi
„	(UnücrFäufiidjfeit) — neprodalnost,
neprodajnost, neoddaluost. Unucrbcfferlidj — nepoboljšljiv, nepopraven. Uuurrbrffert — nepoboljšan.
694
Unfccrbiublid) — nezavezen, neobvezen. Unucrbrnnri)bnr — nepotrošen, nepotrošljiv. ltiiucrbniri|lid) — neprelomen, neprelomljiv. ltnucrb(irt)ttg — nesumeii, nesninljiv. Uuucrcl)clid)t, unucrfjciratct — neoženjen, neomožrn, samski.
lluucrctnbnr — nezdružen, nozdruživen. ItuUrrcrblid) — nepodeden, nededinski. ltiibcrfnltdjt — nepopačen, neskažen, pristen. Uiiurrl)altiiioinaf<i() — nerazmeren, neprimeren. ltuurr()offt — nenaden, nepričakovan. Uiturrl|ul|lcit — netajeii, neskrit, oeit. Uuurrjai)rbnr — nezastaren. Uuucrjfilirt — nezastaran.
Uuucrfiiiiftid) — neoddalen. neprodaten, neprodajm.
Uuucrfnuibnr — očiten, očividcu.
Unucrlrlibnr, Ultticrtcblidj — nedotakljiv, nedotičen, ne-
oskrunljiv, nežaliven, neranljiv. Uiiucrietit — neoskrunjen, nežaljen, neranjen. Unumiiriblid) — neizogiben. UitDcrtitiificu, UniUTiiuiflen^eit — nezmožnost
„ bie eiielidjc Hflidjt ju Iciftcu — nezmožnost opravljali zakonsko dolžnost. Uitucrmuficub — nezmožen.
(ft ift liubermogeiib ein 3cuanid abjulcflcu — ne more pričali, llutierpnift — nezamotan, nezavit. Uiiurrridjteter SBcifc i.Singc) fid) cntferncit — brez uspeha oditi, s praznimi rokami odili. nič ne opravivši oditi, llutieridjiilbet (fdjulbto!? nn etiunši) — po nedolžnem.
„ (fdjuibcnfrci) ■ nezadolžen. lliiueric'jcno — neprevidoma, iznenada, nagloma. Uuucrfclirt — nepoškodovan, nepokvarjen, neporušen. llitucrfttiiibig — nerazumljiv, neumevtin, nedoumen. Hiiticrftrucrt — nezadačen.
095
UuurrtriifiHd) — nestrpen. Uuucrtrctbnrr Sadje — nenadomeslivna slvar. Huucnucljrf — liezabranjen, neubranjen. Ituucnuriflcrlid) — brez upora. Uuucriurilt — brez odloga, nemudoma. Uuurr^iuslidi — brezobresten. Uituri^uglid) — nevtegoma, nemudoma, brž, brez odloga.
Umiallfontiitcu — nepopoln.
UitUDllftnubiii — nedovršen, m-popoln, nedokončan, nedodelan.
lluuollftaubigcš Giflcntfjum — nepopolna lastnina, ltuuurbciifliri) — spomin ljudi presegajoč, lluuorbcuflidic 3cit — doba nepametna; doba, katere
uikdo ne pomni. Uituorf|crgcfci)cn — nenaden, nepričakovan. Uiiuurl|rr<|cfrf|cure> ltnb unbcrmeibtidjeS §inberni§ — nepričakovan in neizogiben zadržek. Ituuorjirfitigfrit — neprevidnost, nepaznost. lluuial|rl)cit — neresnica, neistinitosl. llinunl)rfd)ciulidj — neverojeten. lluuiiigcrlid) — brez upora. Uuturjcntliri) — nebistven. Ituluiberlcfilirf) — neovržen, neizpodbiten, llmuibcrritjtid) — nepreklicen, neoporečen. Untuibcrjtrl)lid| — nepremagljiv, komur se ne more
ustaviti, upreti. Uiituirbcrbriitfilid) — nepovraten. Uinuillr — nevolja. nejevolja, budovoljnost. lluiuillfiirlid) — ne boleč, ne bole. proti svoji volji, llinuirfjnut — nezdaten, kar ne izda, kar ne pomaga. Uuuiirfjautcrflnritiiji — proglasitev, izrecilo da nima moči.
ltitluiffi*itl|cit — nevednost, neznanje.
„ ber nefejjiidicit ©orfdiriftcn — neznanje zakonilib predpisov.
G9G
Ullluijjcitljcit frijnib&are - • krivna nevednost.
„ frfjulbioic — nekrivna nevednost. Uiiluifirutlid) — ne vede, ne vedoč, nevedoma. iz nevednosti. Uuiuiirbig — nevreden.
„ (unanftfinbig) — nedostojen, nepristojen. „ be« GrbrediteS—nevreden dedinske pravic--. Uir,ril|lbnr brezštevilen, uebrojen. Uu,',cit neugodni čas. nečas. nedoba.
3ur llugcit — o neugodnem času, ne o pravem času. ob nečasu. Uii^citig — negoden, nezrel; nedoben. Uu^rrftorbnr — neporušiven, nerazrušen. Ult^crtrcituliri) nerazločen, nerazdruživen. It ti;, 11 d) t — nečistost.
„ gegen bic 9iatur — nečistost zoper naravo. Uit;,iid)tig — nečist, nesramen. UH;',iid)tigc9 (UctucrBc trciben — nečisti obrt vršili. Uit^iigiinglidi nepristopen. Uu;,ufumiulid) nepiiličen, nespodoben, napačen. Uit^ulriitgliri) — nedoslaten, nezadosten, nedovoljen. Ur^nlniiglidifrit — nedostalnost, nezadostnost, nedo-statek.
Stili Uiisutiingiiditcit brr Seiucižmittri — zaradi nedostalka dokazil. Uu^itliifjig nedopusten, ne pripusten. Uii^urcriicubnr neprišteven. llii;,itrrd)cubnrfrit — neprištevnost. llii,',iirr(iimiitg*fnl|ig neprišlevil. UnjurcdjMiingofnljigfcit neprištevitosl. ItH,v-irciri|r¡1 bco SjSfnub nezadostna zastava. Uii,;uft<itibigfrit — nepristojnost. Uu^uicrfiiiiijng nc|iriineren, nepiiličen. Uu;,iurifcll)nft — nedvomen. llrnl)itr — praded. Urbar — oren, obdelan.
097
Urbar nuiiicit edino krčiti, obdelovati.
„ *9J?flcf)Uiifl — krčenje, krčba. Urbnrial«(£iitjd)dbigiiug urbarna odškodba. „ «Sciftung urbarna dajatev. „ »Sicrbnnb — urbarna zveza. Ureltcrn — pradedje. Ureufel — pravnuk. Urgcu.', — pogon, potira. spodbod. Urgcu>id)t — praulež.
Urgicreit priganjati, poganjati, spodbosti, spodbadati. Urgrofsuiuttcr — prababica. Urgrojiuntcr — praded.
Itrlicbcr (einer ftrnföarctt £>anbiitngl — začetnik, po-četnik.
„ noii SEBcrfen ber Siterntur unb Sunft — tvo-ritelj slovstvenih ali umetalnostnih del. Url|cbcrrcd)t tvoriteljska pravica, avtorska pravica. Url|rbcrjd)nft — začetništvo, početništvo, tvoriteljstvo. Itrfiiiibc — listina.
Urfuitb beljen — v dokaz, v izkaz, v poverilo, v spričevalo.
ltrfuube ausfertigen — listino napisati, narediti, izdati. „ ernditeu über einen fflcrtrng — listino narediti
o pogodbi. „ ucrfoffen — listino izdelati, spisati. Urfuubcu^bfdjrift -- prepis listine. „ 'Setueiä — dokaz z listinami. „ -SBud) — knjiga listin. „ -Sammlung — zbirka listin. Urfiiublid) — listinski. po listinah. Urfuubeyerfoii -- priča, svedok. Urlaub — dopust.
„ ertijeiicn — dopust dati.
Seurlaiibt tocrbcit — dopust dobili. 5m galfe eines Urlaubes ob dopustu. Urlauber — dopustnik.
698
Urinute-Cicrtificat — dopustno pismo. dopustnica. „ -GrtfjcUung - dodelitev, podelitev, dajanje dopusta.
Urliftc bcr ©cfdjiiioritcn — prvotni imenik porotnikov, ltrmnfj — pramera. Ume — posoda žrebovnica, urna. Urprobuct — prvotni pridelek, surovi pridelek, surovina.
Urprobiiccitt prvotni pridelovalec, surovinar. Urprobuctioii — prvotno pridelovanje, surovinarstvo. llrindir — vzrok.
(Sr fiat fcinc llrfndjc ficf) 311 beidpuercu — nima. zaradi česar bi se pritoževal. ®er ©cgitcr Ijfitte ooiic Urjndjc ficf) git bcfdjttjmn — nasprotnik bi se po vsi pravici mogel pritožiti.
Sin ctiuns llrjadjc fcin — biti čemu vzrok. Urfrijrift — izvirnik, izvirni spis. prvopis. Itrjpruug — izvirek, vir.
Snlfinbifdjcit llrfprungcž — domač, domačega vira.
Urjpriiitgliri) — izviren, začeten, prvoten. llrfpriiiig^lScrtificat — izkaznica izvirka. Urtcjrt — izvirna beseda, izvirnik. Urtliril — sodba, razsodba.
„ fiiKcii, fdjSpfcn, fpredjen razsodili; sodbo sklenili, izreči, delati, narediti. 91 už ber ©cautroortung cin llrtlicil grtninncn iz odgovora posneti. „ Ijinnušgcbcn — sodbo izdati. „ toerffinben — sodbo razglasiti. „ boliftrcctcn — sodbo izvršiti.
feinem lucitcrcu »icdjtšjilgc untcrlicgcnbc llrtljcil—sodba, zoper katero ni več nobenega pravnega leka. Urtl}ctld'3t6fdjrift — prepis sodbe.
699
Hrti)cUo'9Iu£fcrtt0Unfi — izdatek, odpravek sodbe. „ -ganilllfl, »Sdjopfung— razsojava nje. sklepanje.
delanje sodbe. „ -nriimg -■— po sodbi, po razsodbi, v zmislu razsodbe.
„ -tnčijjifi feftftctten — s sodbo dognati. „ T<prc — razsodnina. it "93oltftrccfunfi — izvršitev sodbe. „ -3in)Clt — obresti iz razsodbe. Hrucrtrng — pmilna pogodba, ltfmicc — navada, običaj. I SO-iL'cd)jci — uso-menica. običajna menica. Isiirnpio — priposestvovanje. lti«cnvii)«š=53ciilj — k priposestvovanju sposobna posest.
„ "ijcit — čas priposestvovanja. Tsiis — raba. 1'siis fniotiis — užitek. Usiifructnur — uživalec. Ittcujilicn — potrebščine.
y.
$ncnut — prazen, izpraznjen, ^ninit,', — praznota, prazno mesto.
n bi it m — vadij. varščina. ¡Bagubuub — vlačugar. iSnlutn — valuta. vrednota. „ bar — valuta v gotovini. ,t in mir — valuta pri meni. „ flebedrt — valuta pokrila. „ iin ©elbc — valuta v denarjih. „ in ©arcu — valuta v blagu. „ in Sicdjnitng — valuta v računu. $ajnf( — vazal, fevdni podložnik.
700
SJntcr — oče. ,, «Srntb — domovina. „ "9)iorb — očetomor.
„ -SJlorbcr — očelomorec, morilec svojega očeta. „ 's^Sflid)t — očetovska dolžnost. SSntcrlidjc ©cnmit — očetovska oblast. 2>nicvfd)nft — očetovstvo.
2iuf ®atcrfdjaft ïlagcit—tožiti za očetovstvo. Sntcrfdjnftš^flidjt — dolžnost iz očetovstva. Senc — žila privodnica. 4'cucrifdj — sramoknžen. Vcnia autatis — izpregled nedoletnosti. Ventil — zaklopnica.
ii>crnbfolgni — izročati, oddajati, vročevati, podelili. Scrabjalgitug niriit ^uviirf^iijaijteubcr lliitcrftittjuiigcn
podelitev nepovratnih podpor. 4'crnbrcbcn jid) — dogovoriti se, domenili se, zmeniti se.
„ ettun» — dogovoriti kaj.
3« uerabrebeter Scrbiubitng — v zvezi po dogovoru. Scrnbrcbiuig — dogovor, domenek.
„ ber Seugcn — dogovarjanje prič. 3$eriibj(iuutru — zamuditi, zanemarili, opustili.
„ cinc grift — zamuditi rok. Srrabfriiuiuuig — zamuda.
$crnb)'d)icbeit (fincn 9(vbcitcr) — odpustiti, odslovili, slovo dali komu. „ fid) — posloviti s«1. SScrncciffii — užilnino plačati. Scrnccorbicrcn — pogoditi se. Scrndjtc» — zaničevati. 9Jcrfid)tcr — zaničevalec, zasmehovalec.
„ brž ©efc$c3 — zaničevalec zakona, ^rriidjtlid) nutdjcn etlunž — grditi, v nič devati kaj. Srrnd)tiutg — zaničevanje.
701
3>cmdjtiiHg?u>iirbig — zaničljiv. Skriiubmi — preinenili, izpremcniti. 2>eriiubcning — prememba, izprememba. premena. SBcrtiubrruugi^inSluciš — prometnimi izkaz, izkaz o premembah. „	gnil — prcmeinbui slučaj, slučaj pre-
mi -mbu.
„ "fflcbur — premenščina. 8?crrui Inguug bet- Stcucr — priredba davka. 3>muilnjiru - vkrenili. provzročiti, napeljali, sprožiti, po vi nI dali. priliko dali. od) fiubc, id) fcljc midj UeraniafSt — vidi se mi. ne morem drugače kot. 3P ju beroninifen naj se opravi, lir liat ju bcrftniaffen — naj da napraviti, naj napravi, naj vkronc, da. „ bn§ ©ceigncte - - potrebno vkrenili. „ bie Untcrfudjuitg — sprožili preiskavo. „ bie Scrfjaublung —* sprožiti razpravo. „ bcit SBolljug - kaj izvršiti dati, izvršitev naročili, provzročiti. 3>crnulnjjmtg — provzročilev. povod, vzrok. „ gcbctt - povod dati. „ treffen napraviti, vkrenili. „ jur ISfjeticnnung — povod razvezi zakona. „ uub .jjergnug bc» llnfnlleS - ■ kaj je dalo povod nezgodi in kako se ji' godila. Vcrnufdjlitgru — cenili, precenili, prevdariti, prora-čunili.
„ ben SEcrt riner 2nd;e nuf 100 fl. — cenili stvar na K») gl. 2>rrnujlnltcu — napraviti. |iripravili. naredili, prirediti. 3>crnutl)ciiuug, nndi bcm Sierfialtniffc ber Scrantjjcilung
(S. ©.) — po velikosti delov. 3>crnutuiurtru — odgovor dali. odgovoren bili.
„ fid) — zagovarjali se, opravičevali se.
702
Vernutiuortlidj — odgovoren.
„ feilt fiir ctumš — odgovoren bili za kaj. „ fiir beti Sdjflbeit — odgovoren za škodo. Verniituiort(irf)feit — odgovornost.
Ser Verantroortlidjfeit entfjcbeii -odvezali odgovornosti. Verantwortung odgovor, odgovornost.
„ bes Vefdjuibigten — zagovor obdolženčev.
Unter ber Verantwortung — pod odgovornostjo.
Sur Serantloortung jieljcn — pozvati na odgovor, tirjali od koga odgovor. Verarbeiten eine frenibc Sadje — predelati tujo stvar. Verargen 3enianbcn ettnoS — za zlo vzeti, zamerili
komu kaj. Vernriueu — obožati, obubožali. Verarmung — obubožba. Vcrniictioniercii — prodati na dražbi. Verausgabet! — izdati, potrošili. Verausgabung — izdaja, polrošek. Vcriinf:eru (alienare) — otujiti.
„ (oerlaufen) — prodati. Vernitfserer — otujitelj. Vernufterlid) — otujiven. Vernnficrlirijfcit — olujivnost. Veräußerung — olujitev, olojevanje.
„ (burefi Verlauf) — prodaja. „ jmangsuicife — posilila prodaja. VcrSnftcntugš-Vefiigni» — pravica olujevanja. „ 'Verbot — prepoved olujevanja. „ «Vertrag — olujilna pogodba. Verbntib — zveza.
„ (djirurgi'd) I — obveza.
Gilten Verbanb bifbett — v zvezi biti. VerbntibS'Gnffc — zvezna blagajnica.
7():{
8krbaubo*5ReicrtH'fonb — zvezni rezervni zaklad.
„ -SBorftaiib — zvezno načulnišLvo. $crbnub;,cug — rezila, obvezilo. ©crbnituru — izgnati, izlirali, pregnati, ©crbnuutrr — pregnance, izgnanec. $crbnuuuug — pregnanstvi». 3>rrbnucn — zazidati, zadelati, zagraditi.
SBicI ©clb dcrbaucn — veliko zazidati, ©crbnuuug — zagradba. Skrbcrgcit — skrili, prikriti, utajiti.
2id) ucrborgcn Ijnttm — skrivali se. ©rrbridjribcu cinc Siagc — dali odlok na tožbo.
©rrbeidiiobnic Sdjrift — pismo, vloga na katero je dan o<llok. ©crbf|d)ribuug biidjcriidicr Slnfudjrn — odloki na
zemljiškoknjižno prošnje. 1'crbcffcru - popraviti, zboljšali. poboljšati, ©rrbcjjrruitg — poprava, poboljšba. zboljšava.
(iiu ©rfudj jur SBcibcfferung rudftcUen — prošnjo v popravo vrnili. Scrbictcn — zabranili, prepovedati.
SS ift brrbotrn - prepovedano je. SSerboteitcS ©piči - prepovedana igra. ©crbiubru (orrcinigcn) zediniti, združili, zvezali. „ (oerpflidjtcuj - zavezati koga k čemu. „ fid) zavezati se. „ fid) mit Scmonbcn združiti se s kom. t, fid) cljclid) oženili se, omožiti se. 9>rrbiubcitb — zavczen. vezaleu. ©rrbiitblid) vezalen, zavczen. obvezen.
„ jtneifcitig — obvezen na dve strani.
@id; ju ctroas ocrbinblid) madieit— obljubiti kaj. zavezati se za kaj. k čemu. 3>crbiublid)fcit — dolžnost, obveznost, zavcziiost.
Eiitljcbcii učit bcr ©crbinblidifcit — odvezali zaveznosti.
70-1
Oljne Vcrbiitblidjfcit — brez zaveze, brez zaveznosti. Vcrbtnbuug — zveza.
„ cficlidjc — zakonska zveza. Vcrbinbuugö»Valju — zvezna železnica, spojna železnica.
„ -©trafje — zvezna cesta, spojna cesta. Verbleiben — ostati.
„ aufreci)t — v veljavi ostati.
35abei bat e§ fciit Verbleiben — tako naj ho. naj ostane; pri tem naj ostane.
bat bei ber bermaligen ©iuridjtnng ju nerbleibeit — naj velja dosedanja vravnava. Verbleubung — zaslepljenost, slepost. Verbodmung — posojanje na ladjo. Verborgen — skrit, skriven.
Verborgenen — skrivoma, skrivaj, skrivši. na skrivnem. Verbot — prepoved.
„ aufljcbrn — prepoved preklicati, odpravili.
33iit Verbot belegen — v prepoved dejati. „ umgetjen — izogniti se prepovedi. „ ber weiteren Verbreitung einer ®rurfidjrift — prepoved tiskovino dalje razširjati. Verboten — prepovedan. Verbotener ©ingang — prepovedan vhod. Verbot«i'©efe& — prepovedni zakon. „ -©ejud) — prošnja za prepoved. „ »Seger — prepovednik. „ -Sicgung — devanje pod prepoved. „ »9ied)t — pravica prepovedi, prepovedovanja. „ «9tid)tcr — prepovedni sodnik. „ »Tafel — prepovedmi tabla. „ «SSerber — prosilec prepovedi. „ »toibrig —proti prepovedi, prepovedi nasproten, protiven.
705
ScrbotS-tuibrigi: Sortfetjung — prepovedi prolivno na-daljovanje. „ -3cit — prepovedua doba. Scrbrnitd) — polroSck, povžitek, poraba.
Slrtifci bc» triglidjeit Šcrbiaac^ež — stvari vsakdanjega polroška, povžitka. 2?crbrnitd)bnr — potrošen.
SBcrbraudjbare Sadic — potrošna stvar. Scrbraudjbarfcit — potrošnost. Scrbraiid)cu — potrošiti, porabiti. S$crbrnitdjiM?lbgabc — potrošnina. „ »Stempci — porabni kolek. „ >@tcucr — potrošnina, potrošili davek. „ «3fi?ertti — potrošna, porabna vrednost. &crbrcrf)cit — hudodelstvo.
„ auši ©muinufudjt cntfpringcnbcS — iz do-
bičkarije izvirajoče hudodelstvo. „ bcgrfjcn — hudodelstvo storiti. Scrbrcdjcr — hudodelnik. Scrbrcdjcrifd) — hudodelski.
SBcrbredjfrtfdjc §anbluug — hudodelsko dejanje, hudodelstvo. ¡Scrbrcitcu — širiti, razširiti, razširjati.
„ ftcij (burd) gfortpflanjung) — razmnožiti se,
razploditi se. zarediti se, zasejati se. „ bic ficiuitiiiž ber ©ejitje — znanje zakonov razširjati.
„ cilic Stadjridjt — razglasiti, raznesli kaj. „ cine 3)rutff$rift — razširjali tiskovino. Scrbrcitcr — razširjalec, razglaševalec, raznosuik, raz-našalec.
Strbrciluiig — razširjanje, raznašanje.
„ gcograpijifdjc — razširjenost na zemlji. Scrbrciutbor — zgorljiv. Scrbricfcu — s pismom potrditi.
„ ficif) — pismeno, s pismom se zavezati.
45
716
¡Bcrbriibcrn jidj — pobratili se. 2>crbud)cit — zapisali v knjigo.
SBcrbudjtc Sorbcrnng ($)it$forberungj — knjižna tirjatev. 2$crbud)ung — vpis, vpisovanje v knjigo. Scrbiutbcit — spojen, zvezan.
„ fciti — dolžan, zavezan bili. morati. „ fciit redjtlidj 311 etiuaš — pravno zavezan bili k čemu.
3>crbiirgcn iicf) — porok biti, poroštvo prevzeli. „ etloaS — znjamčiti kaj. „ fiir ^cinanbcit — biti porok za koga.
¡Bcrbiivgtc	— zajam-
čena plačilna obljuba. Scrbnrguitg — poroštvo. Srrbiiftcn cinc @trnfe — prestali kazen. Scrcinujnitcrcit — s pristavki se zavarovati. Scrbndjt — sum.
„ bringcnbcr — silni sum. „ gcgriinbrti? — utrjeni sum. „ Dorijanbcncr — obstoječi sum. „ fdjopfcit gcgen Jnitaiibcit, im 5?crbad)tc Ijnbcn Semanbett — koga na sumu imeti; sumničiti koga.
3m ®erbnd)tc ftcijcn — na sumu bili. £er Srrbndjt trifft ^emnnbcn — sum bije na koga; sum gre na koga. 9>crbrid)tig — sumen.
2>rrbiid)tigcn ^enirtiibni — sumničili koga. sumili na koga.
Srrbad)tigittig — sunmičenje. 2>crbnd|togrnnb — sumljaj, razlog suma. Scrbammuug — zajeza, zagraditev, zagradba. 2$crbiutfcii ^cmanbem ctmosš — komu se za kaj zahvalili imeti; imeli od koga. 2*rrbnuitng?C(utal — prebavna duplina.
707
3$rrbniiuugšorgnnc — prebavila.
3>crbccfcu ein ©efdjaft burdi cin anbcrcS — prikriti
opravilo z opravilom. SBcrbcrb, SSerbcrbeit — poguba, skaza. kvar. pokvara, pokvarba.
®ic SBare luirb oont SScrbcrb bcbroljt — blagu preti pokvara.
8>crbcrbcu — kvariti, pačiti, skaziti, pokaziti. pohabili.
„ fid) — popačiti se. skazili se, propasti, i^crbcrblidj — poguben, kvaren, Škodljiv, Škoden. UicrSict — izrek, razsod, razsodek. Scrbicncu allcS i?ob — zaslužiti vso hvalo.
„ bcftrnft ju lucrbcu — kazen zaslužili, kazni
vreden biti. „ Diet ©db — mnogo denarja zaslužiti. „ boHcn ©loubctt — polna vera gre.
Soflen ©iaubcu ocrbicucnbe Urfuitbc — listina, kateri gre polna vera; polnoverna listina. Scrbicuft — zasluga.
„ (Grlncrb) — zaslužek, prislužek. „ «©clbcr bcr ■Striifiiugc — zaslužek kaznjencev. „ bcr cntgnngcnc — prislužek, ki je komu odšel; izgubljeni, zamujeni zaslužek. „ »Sircu,', — križec za zasluge, zaslužni križec. „ -Erbcn — red za zasluge, zaslužni red. „ «boli — zaslužen.
„ -Sulagc — priklada za zasluge, zaslužna pri-klada. SJcrbicnt — zaslužen.
JBcrbientc ©trafc — zaslužena kazen. SScrbiitgcu fid) — v službo stopili, zadali si*. Scrbiugiiugs^SScrtrag — mezdna pogodba. i'crbolmctfd)cu — tolmačiti, pretolmačiti. Sicrboppdu — podvojiti. $crbriingcu — izpodriniti, odriniti.
J 5*
708
Skrbrclicit — prevroči, prevračali, napak obrniti, obračali, zasukali, zvili. „ bnS 9iocfit, fin (Ucfeij — prevroči pravo, zakon.
©rrcbciu — plomoničili. blažili.
„ SSarcn — blago plemcničiti. $crebluiig*ucrfci)r — promet za pleincničenje. SJcrcl)clirl|cn fidj — v zakon stopiti, oženiti se.omožiliso. $crci)clid)iiun — ženitev. možitev. 2>rrrl)cli(i)itng$i>crbi>t — ženilna prepoved. 3>crcl)rcn — spoštovati, častiti. Scrcljritug — spoštovanje, čast. Srreibittig — zaprisežba.
(Sine Šcreibimg ber Spnrtcicn finbet nirijt ftatt — stranko so ne zaprisegajo.
® crci 11 — društvo.
SJcreiitbnr jrin — združen, združljiv, zedinljiv biti.
(£8 mit jriiifr ^flirfjt ucrcinbat finbnt — smatrati, da se kaj strinja z dolžnostjo.
Scrcinbnrru — dogovoriti, zedinili.
„ Slrtifcl — člene dogovorili. „ jid) anj ctluaš — dogovoriti se o čem, zedinili se o Čem. Scrciubimtug — dogovor, domemba, domenitev, domenek, poravnava.
£Šm SBcflc brr SBcrciubnruug — po dogovoru. po domenitvi, po domenku, dogovoroma.
„ crjiclcn — dogovorili se. poravnavo doseči. Scrcincit (berciniflcui — zedinili. Spojiti, združiti. $>crcitijnrf)cn — uproslili, zenovititi. enovito napraviti. 3?creiiijnri)iutg — oprostitev. Scrtiitigru Sicgcnjdjaften — zložiti nepreraičnosti. „ cinc frembe Sndjf mit brr iriuigfit — združiti, spojiti tujo stvar s svojo.
7011
¿»crcinigiing — združitev, združba, zodimba, zložilev, spojitev.
„ bon SRcc^tcn — zedimba pravic. $rrriuigitug?imHb — vez, spojilo. $icrctit0*@cfr|} — društveni zakon.
„ * (ttrjr^grluiiig — zakonodajstvo o društvih. „ -SifouFciifaffc — društvena bolniška blagajnica. „ -Seitnng — vodstvo društva. „ »SRcdjt — društveno pravo. „ -Statute» — društvena pravila. „ »SSorftnub — društveno predstojnišlvo. „ -Sfiaicr — zvezni tolar. „ -S5?ni)niiig — zvezna vrednota. 3>crriut — združen.
SOiit Orrcintcn Sfraftcn — z združenimi močmi. Skrchtjclt — pojedin, posamen, posamezen. $ c r e i 11c 11111 g o fi) ft c 111 — vodila posainnosti v kazenskem postopanju.
5>crrifrlH — »vreli, vmčili. ohrezuspešili. vspeh odvzeti, nemogočo storiti, pokaziti, onemogočili. Sfjnt umvbc bcr $1(111 Dcvcitclt — spodletelo jim je.
„ jiim Tijciic — delovito ohrezuspešili. „ cinc SloangšbonftrcrfuHg — ohrezuspešili prisilno izvršilo, ^rrcitliutg obrezuspešba, vničba, ovržba, onemo-gočba.
3>crcngru ]id) — zožiti se. zoževali se.
iScrcrbcu cliona mif Scninnb — zapustili komu kaj
(v dediščino). $crrrl>lidj — deden, dedinski. iScrfnljrcn — postopali, ravnali.
„ gegcn Scinnnbcn nnd) brni ©cfefcc — postopali proti komu po zakonu. „ in cincr Sacfic — postopati, ravnali v kaki stvari.
710
©crfalircu bas Onbcgriff ber ©orjrfjriftcit) —postopek. „ ba» iber ©organg) — postopanje. „ aufgeben - postopanje vničili. „ einleiten — postopanje začeli, sprožiti. „ 511 (Snbc führen — postopanje, pravdo dognati.
„ gcridjtiidješ — sodno postopanje. „ geridjtfidjeâ in unb außer Streitfadjen
sodno postopanje v spornih in nespornih stvareh.
„ gefdjiojïeueâ - sklenjeno postopanje, sklenjena pravda.
Sentanbeu auf ba>3 orbentfidie ©erfahren ttjeifcn —napotiti koga na redno postopanje. ÜJerfnljreitsnrt — vrsta, način postopanja. Serfnli — propad.
3it Serfalt geraden — na nič priti, propasti. ®em SSerfatle unterliegen — propadu podvržen biti.
„ (8I6Îauf) — iztek, pretek.
9îad) Verfall ber griff — po preteku roka. „ (bon SBaren) — zapad. „ be» "Efaubeâ — zapad zastave.
Su Serfafi erfiären — izreči, proglasiti kaj za zapalo.
Verfallen ' in SScrfaK geratlien) — propasti, na nič priti. „ (für bcrfatten erflärt toerben) — zapasti.
Sût ucrfaUcjt crilören — izreči, proglasiti za zapalo.
©crfalicncr SBetrng — zapali znesek. „ in GoiieurS — priti v konkurz. „ in eine Strafe — kazni zapasti. „ in Sïïafjnîiun, in Üttöbfinn— zblazneli, zbeheli. Verfällen Scmanb in ettuaS — obsoditi koga k čemu, v kaj.
Serfnliene Kaution — zapala varščina.
711
$crfnllcuc grift — potekli, iztekli rok. „ Scijllib — dotekli, dospeli dolg. „ Binfcit — dotekle, dospele obresti. $rrfnlta*Sntj— znpadni dan. dan zapada.dan dospelosti. „ --Sag (,Dci ¿Joijlungcit) plačilni dan. ,,	zapadni čas, čas zapada. čas dospelosti.
Šlarf) bcr Scvfaflžgeit - ko je doba iztekla, po dospelosti.
¡Bor bcr SBcrfaflSjcit — preden čas dotečc, preden zapade, pred dospelostjo. ScrfSlfdjcn - - prenarejati.ponarejati,posneti, posnemati. 3>crffilfd)cr — preuarejalec, ponarejalee. ponarejnik. i>crffil|d)t — prenarejen. ponarejen, nepristen. $rrfaljri)iutg — prenaredba. ponaredba.
„ offentHdjer Grcbitepopicre prenaredba javnih npuili listov. 3>rrfnttglid) — zapleten, zapleti v. zvijačen, zvit.
Serftiitgiicljc Srage — zvijačno, zapletivo prašanje.
4>crfnfjcu — sestavili, spisali, napisati, izdelati. „ cin SBud) — spisati knjigo. „ čine ISingabc sestaviti, spisati vlogo. „ ciltctt SScrtrag — zapisati pogodbo, izdelati pogodbo.
Scrfoffcr (citteS fiterarifdjcn 2Bcrfc8) - pisatelj.
„ (cittcs mufifaiifdien SScrfcS) skladatelj. 4>rrfnfinitg (ciner Sdjrift) sestava, sestavljanje, spi-so vanje.
„ bcr Sflage — sestava tožbe. t, (Goiiftitution) — ustava. Scrfaff«ngs>>©cic|c — ustavni zakoni.
„ 'Ittajjig po ustavi, ustaven; ustavoma.
SJcrfaiiimgtfmailtgcfflcttclimigung -ustavna pritrditev, ustavno pritrdilo. Sltif oerfafiutigentdf;ig julfiifige SScijc kakor je po ustavi dopuščeno.
712
SBerfaffungSmäfjige SBivffnmfcit — ustavno delovanje. 3$crfajTuitn$'9iedjt — ustavno pravo.
„ »Urfmibc — ustavna listina, ustavno pismo. SBcrfcdjtcu bas flicrfjt — braniti pravico; potegovati, poganjali se za pravico. Verfertigen — narediti, izdelati, izgotoviti.
„ fni|d)C Urfuubcn — narcjati kriva pisma, ponarejati pisma. Verfertiger — izdelovalec. Verfertigte 3Bavc — izdelano blago. Verfertiguug • ■ nareja, narejanje, izdelava, izdelovanje. Vcrfuigeu — preganjali, zasledovali.
„ Srmaubcn geridjttid) — preganjali koga sodno, po sodišču.
„ ftecfbriefiid) — preganjati z iskalnim listom. „ geridjtlid) feine« Stnttjeii — poganjati se za
svoj delež pri sodišču. „ fein 9ied)t — iskati svojo pravico, potegovati
se za svojo pravico. „ eine ftrafbareJpanblung— zasledovali kaznivo dejanje.
„ feinen SBeg — iti svojo pot. „ einen Biuecf — nameravati kaj. Verfolgung — preganjanje, zasledovanje.
„ felbftčiubige — samostalno preganjanje. „ ftvnfgeridjttidje — kazenskosodno preganjanje.
Seilt @r«nb j«r tueitereit Verfolgung — ni vzroka daljnemu preganjanju. „ einer ?ßerfon wirb ciiigeieitet — oseba so začne preganjati, prične se preganjanje osebe.
„ aufredjtfjaitCH — preganjanje vzdržati, vzdržavati.
Vcrfrarijten — prevažali, razposlati, razpošiljali.
713
SJcrfiigbnr — razpoložen, pripravljen, premostljiv.
3?crfiigbflrc» linpitni — razpoložua glavnica, pripravljeni kapital.
SSerfugbitre itrnfr — razpoložua sila, moč. SJcrfiigbarcS SJcrmogcn— razpoložnaimovina. 3,'crfiigbnrfcit — razpoložnosl. SJcrfugcn — razpolagali, \ kreniti, odrediti. „ frči — svobodno razpolagali. „ lejjtiniflig • - poslednjo voljo narediti. „ iiber ctlunS — razpolagati s čim. „ fiefi — napotili se, napravili se. podati se. 3>crfiiguug — naredba, odredba, naročilo, zavkaz, razpolaganje.
Ser "bcl)9rblidjen SBerffiguitg cntjicfjett — odtegnili razpolaganju oblaslva. $ur lucitercn SBcrfflgung — v daljno postopanje.
„ gcridjtiidjc — sodna naredba. „ Ic|}ttntUige — naredba poslednje volje. „ prouiforifdie — začasna naredba. „ crlnffcH, treffnt zavkazati, narediti, določiti. odrediti, vkreniti. (Sine Sodic gur SSerfuguitg ftcUen — stvar dali na razpolaganje.
Scmanbcn jur SJerfiigung ftefjcn — komu na razpolaganje, na voljo bili. Sie SBerfflgitng ftcijt frči iiber — smeli razpolagati s čem.
SSor jcbcr foId)erSBerfiigHitfl vselej, preden se kaj takega vkrcne. 2$crfuguugi<rcd)t —- pravica razpolaganja. SJcrfuljrcu — zapeljati.
„ (SEoren) — razvažali, prevažati. SBcrfufjrcr — zapeljivec, zvodnik.
„ (oon SBaruO — prevoznik, razvoznik. 3Jcrfiii)rrrifrf) — zapeljiv.
71 i
SBcrfuIjriinn - zapeljava.
„ jur Unjudjt — zapeljava k nečistosti. „ UOiiSBarcn — prevažanje, razvažanjc Mapa.
Scrgcbcn (Derjeil)cn) prizanesli, odpustili. izpregledali. „ cin Šinit — dati. podeliti službo.
©rinem SRcdjtc nidjtS uergcbcn — nič ........
stopiti. odpustili od svoje pravice.
Skrgcbcn« — zastonj, zaman, brezvspešno.
Srrgcbiircu — pristojbino od česa odmerili.
i>crgcl|cit — pregrešek.
Scrgcl)uug — kaznivo dejanje, zločinstvo.
Scrgcltcn — vrniti, povrniti, poplačati.
„ (radjcni — maščevati se nad kom.
Scrgrltung plačilo, povračilo, odplata. odmena.
ajcrgcltuugš>9tcd)t — pravo odmene.
Scrgcubcu — zapravili, potratili.
licrgcuiiffcrn — zagotovili, zatrdili.
„ fid) — gotovost zadobili, si pridobili.
Scrgiftcu Senmnb — otrovati koga. zavdati komu.
Scrgiftctcr — otrovanec.
Scrgiftuug — zavdaja, otrova. oslrupitev, zastrupitev.
2Jcrgiftung«niittci — strup, otrov. trovilo.
SJcrgittcrn bie Jyenftcr — zamrežili okna.
Scrg(cid) — poravnava.
Sili S8crglcid)c ju — v primerju z.
®r ift im SBcrgtcidje ju ifjr rcidjer — on je
proti nji bogatejši.
Slnfnnijnie unb Sfaafcrtigung bcv Scrgleidv: ■ sklepanje in pisanje poravnav. „ crjiclcn — poravnavo doseči. „ fdjlicfjcit — poravnavo sklenili.
Scrglcidjcu (gcgcn cinnubcr finitcni — primerjali. „ fid) — poravnali se. „ eincu 9ied)t3ftrcit — poravnati pravdo. „ ftreitcnbc ^artcicu — poravnati, spraviti sporne stranke.
715
Ser unter beu ^arteieu »crgiidicitc SEcrt — vrednost, na katero sta se stranki zodinili. Skrgtidjener ©aupteib — poravnavna glavna prisega.
SJcrglcidjS-Si&idiiuja — sklenitev poravnave. „ <8liišfertigung — odpravek poraraave. „ '(Srtcbigung — rešitev poravnave. „ «^rotofolt — poravnavni zapisnik, zapisnik
o poravnavi. „ "llrfiinbc — poravnavna listina.
t r

Jerljctiiblung — poravnavna razprava.
„ *SBerf)anb(itiig pflegen — poravnavati. „ »SBeriud) - poskus poravnave. „ «SSeg, i nt — po poravnavi, s poravnavo, po-ravnavotna.
9>crglcid)itng — primerjanje.
3>rrglcid)ititgc'gruiib — primerjalno zemljišče.
SJcrgrcifcn fidi — seči v kako pravico, zaleteli se v kako pravico.
„ jidi nn ciner frcntbett žndic vzeti tujo stvar. „ licii nit IJciliaiibcnt — lotili se koga, prijeti koga.
„ jidi nit Ijctiigeit Singcii — oskruniti svele reči.
SScrgriijjcrit — povečati, povišati.
^rrgiittftigititg ugodnost, prednost, olajšilo.
Srrgiitcn — povrnili, nadomestiti, ndškodovati.
„ bcu orbcntiidnMi SBert — povrniti, povračati navadno vrednost.
Scrgiititiig (Srfa^) — odmena, odškodlia, povračilo. „ (Seloijuuitg) — nagrada. „ nngcntcficitc — primerno povračilo, primerna
odškodlia. „ bittigc primerno povračilo.
©ogen Scrgiitung ber Moftcn proti povračilu stroškov.
716
Hcrgittung iit ©clb bcgcljren — zahtevali povračila v novcih.
„ Ieiftcn — povračilo tlali. povračali. 2.*crgiituiig&«58i'trng, »$rci» — povračilni znesek, povračilo. Scrljnft — zapor, zapretba.
3n Sicrlinft neljmeu — zapreli. 2>crl|iiftcn — zapreti.
„ (feftncljiucn) — prijeti, ujeli.
Scniflubcm Dcrf)aftct fcitt — komu zavezan bili s čim.
Sic ©odjcn fitib ifjm ttcvijaftct — stvari so mu zastavljene, mu jamčijo. SJcri)nfta«33cfi'ljI — zaporno povelje.
„ «93cfei)i crlnffcit — izdati zaporno povelje. „ -Sricf — zaporni list. 2icrl)nftung — zapretba, ujelha, zajetba, prijetba.
„ DoUjicijen — zapreti. Scrfjnltcu, bci§ — vedenje, obnašanje.
„ gcmaiibcn ju ettnaS — morali, siliti, primorati, prisiliti koga k čemu.
Šaiut bcrljnftcu tucrbcn — je inoči primorati. „ bcn fiičiger jur Slngnbc bcr Umftdubc — primorati. prisilili tožnika, da pove okolnosti. iikrljaltcu fi d) — bili. imeli se, obnašali se, vesti se.
£ie Sadje tocrfjalt ficfj nubcrž — stvar je drugačna.
golte fid) bic Sadic onberS ucrl)dit — če je pa drugače. Scrf)altui$ — razmera, razmerje, okolnost.
9iad) SBcrljaltniS — po razmeri. Un'cr biefen ScrljaitiuiTcu — v takih okol-nostih, v takih razmerah. SBcfoubcrg bcriidiidjtigunflSiBurbigc SScrfičiit« ntffc — posebnega ozira vredne okolnosli. „ locnlcS, DrtiicficS — kraevne razmere.
717
Verl) Situ is pcrfiSníidicá — osebne razmere.
„ tljatfädjlic^eS — dejansko razmerje, dejanske razmere. „ 311 beti Scfjorbcn — razmerje do oblastev. „ aufjcr SMcnft -- razmerje zunaj službe. 2$crfjtiítnt3iuñfiig — razmeren, porazmeren; (adv.) raz-
merno. po razmeri. Vcrl)n(tttugó'3"ig>iil — spričevalo o obnašanju. Vcrljnttbcln — postopati, pogajati se.
„ Por Oteridjt — pred sodiščem razpravljati. „ uumblidj — postopati, razpravljati ustno. „ mit ben Parteien —razpravljali s strankami. „ (tuciter berfaufen) — poprodati. Scrljnnbcltcr ^roccfž — razpravljana pravda, »crlinubluitg — pogajanje, dogovarjanje, razgovor, pretres.
„ (Por Oicridjt) — razprava. „ anhängige — tekoča razprava. „ miinblidjc — ustna razprava. „ öffentliche — javna razprava. „ abbrcdicrt — razpravo popustili, pretrgati. prekiniti. „ abfdjlicfjeii — razpravo dognati, dokončati. „ anberaumen, auorbnen — razpravo določiti.
„ einleiten — razpravljanje napeljati, pričeti. „ leiten — razpravo voditi. „ pflegen — razpravljati.
SSerljaubíung nehmen — razpravljati. Sie Slngelcgcnljcit foniint jut SSerfjanb' lung — stvar se razpravlja. $crfjanbluitgš'?(ct — razpravni spis.
„ -^SrotofoH — razpravni zapisnik. ,, 'Saal — razpravna dvorana. „ »Sogfaljrt — razpravni dan. Vcri)iiugcu — prisoditi, izreči, naložiti.
718
SnS ffiefcb Ocrijiiuflt zakon ustanavlja. ^cr()(ingrn Slrrcji — prisoditi zapor.
„ bcu (Sonrurg iibcr bas S>crm6flcu — razglasiti konkurz nad imovino. „ bic Guratcl flbcr geniaiibcu — podvreči koga
skrbstvu, dali komu skrbnika. „ čine GJclbftrafe — prisoditi globo. „ bic .fjnft iiOcr Seninubcn — vkreniti zapor
zoper koga. zapreti koga, dejali v zapor. „ einc Strnfc — izreči kazen, prisoditi kazen,
naložili kazen. „ bic orbenttidjc llnterjudmuflejjnjt vkrenili rodili preiskovalni zapor. 9$cr!)(iu(it — prisojen.
^crliiiiigitiig luni Strnfen prisodba, prisojanje kazni. Sicrljrirtct — otrpel, olrpnjen, trdovraten. 2>rrl|nrtitun utrdba.
i>crl)i'cnuifl — pokoueevanjp. pustošenje, razdevanjr. ajcrlicflitlin — zavarovanje. ^crl)cl)icu — prikrivali, skrivati.
„ bic isinfirljcit — zatajili, zamolčali resnico. „ fcinen Gijcftonb — zamolčali svoj zakonski stan.
®crl)cl)lcr — skrivalec. piikrivalec, krivec. $rrl)cl)liiug — prikrivanje, skrivanje. $crf|cimlid)cu tajili, zatajiti, skrivali.
„ bcu ivunb — zatajiti, utajili najdeno stvar. i<crl)riiiilid)itii!t — zatajba, ulajba.
„ bcr fteburt zatajba poroda. iKcrljcirnteu jid) — ženili se, oženiti se; rnožiti se,
omožiti se. !l>ni|cificu — obljubili. $crl)rljcit — pomoči, pripomoči.
t, isctunubcm ju fcincnt SRedjtc — pripomoči komu do pravice. 9>crl)rl<uiin — draženje, hujskanje.
7 lil
$>crf)uri>crti - ubraniti, ovreti, zadržati.
(Sin Suinli, luoburd) bie ^nrtei »crfiiubcrt tourbc ju crjdicincu — naključba. ki je stranki branila priti. i>crl|iitbcrung — ovira, zapreka, zadržek, napota.
„ bcr ©eridjtBperfouen — sodne osebe so zadržane.
ffiri liiugercr S3crijinbening — če bi zadržek dalje trajal. 9>crI|iubcritugo-3'it[(, int Vcrijiubcruugafaiic — če je kodo zadržan: čekedo ne vtegne; vsled kake ovire.
„ »Urfadic — zadržni vzrok, vzrok ovire, vzrok zadržka. Vrrl)ol|UCtt — zasramovati. zasmehovati. Scrl)ur — zaslišba, zasliševanje. S8crl|iircit — zaslišali, zasliševali. Vcrl)BvoVi*otuFolf — zapisnik o zasliševanju. $rrl)iillcu — zagrniti, pokriti.
„ (ber^cimfidjen) — prikriti. 3>crl)iitcii — ubraniti, obvarovati.
„ (flbluenbcn) — odvrniti. 3krl)utuug — ubranitev. od vrnitev. S$crl)iitnng3«2Rittci odvraeilo. Vcrificntivu poveritev, potrditev. iScrifiricrcu - - poveriti, potrditi. SJcriittcrcificrcn — na obresti dati. ¡Scrirrcn [idi — zaiti, zabloditi, zabresti. izgubiti se. 5>frirrititg — Idodnja, zmota, pomola. Scrjngcu burdj anpciffcnbe ©eiuait s primerno silo
odpoditi. 2icrjril|rljnr zastaren. Srrjn()rru — zastarati.
®cvjdf)rtc§ 9tcd)t — zastarana pravica. ©» Ucrjflfjrt i h m fiin SRedjt — njegova pravica mu zastara.
720
Soinngc fein flicdjt iiidjt »crjfiljrt — dokler njegova pravica ne zastara. Scrjfiijntitg — zastaranje.
Suvd) SSerja^rung cvloft^cn — po zastaranju minili.
„ uutcv&rcdjcn — zastaranje pretrgati, prekinili.
2$crjfii)rtuigi«3rft — doba zastaranja.
Si» gum Stbloufc ber Šcrjfiljningžjnft — dokler ne mine doba zastaranja. „ -3dt — čas zastaranja. Scrjiiugtcr SDiafjftab — omaljeno merilo, ©crjiiitguug — pomlajenost, omlajenost. SicrjiiiigiiHg-jfriilng — omladni posek, omladna sečnja. 3>crtnnf — prodaja.
„ mit Sorbdjnlt eiitcS bcfjeren ftfiuferS — prodaja s pridržkom boljšega kupca. „ mit SSorbcIjalt brž SJiebcrfaufeš — prodaja
s pridržkom povratnega kupa. „ abjdilicjien — prodajo skleniti. „ betreibcu — prodajati. Scrfnufcit — prodali. Scrffiujcr — prodajalec, prodajnik. Scrfnuflid) — prodaten, na prodaj. S}crfnufš»9fucrbii'teit — ponudba prodaje. „ -3iuftrag — naročilo prodaje. „ »ScfugniS — pooblastilo za prodajo. „ »S ud) — prodajna knjiga. „ »OicluCIbe, »Sabcit, «Socnlc — prodajalnica. „ "^alle (SHarftljnflc) — prodajališče, tržišče. „ «fioftcu — stroški prodaje. „ »Slicbcrlogc — prodajna zaloga. „ '9iotC — prodajni lisi. „ -ijitciš — prodajna cena. „ -^rotiifioit — provizija za prodajo.
721
SicrfaufS-Sicdjnuttg — prodajni račun. „ «9icri)t — prodajna pravica. „ «Stätte, »Drt — prodajališče. „ «Summe — prodajni znesek. „ »Urfunbe — prodajna listina, listina o prodaji. „ -SBcvt — prodajna vrednost. SScrfcijr — promet.
„ (Umgang) — občevanje.
ffiem üffcnttidicnSBcrfcfyre übergeben—občnemu prometu izročiti.
5m gctuöijnlidten SBerfcfjrc — v navadnem občevanju.
„ ber Söcfjörbctt — občevanje oblaslev. „ mit ©cljörbcn — občevanje z oblastvi. „ treiben — kupčevati, trgovati, tržiti.
S" fflerfcfjr bringen — dali, spraviti v promet, v trgovino.
S" Scrfeijr treten mit Scmanbeu — pričeti občevanje s kom.
©iiterocrfcijr — promet z blagom. 9icd]t3berfei)r — pravni promet, pravno občevanje.
SJcrfcljrcn — občevati; voziti. 2$crfcl|r**9fnflnlten — občilni zavodi. „ »SBcjciiräufiing — omejilo prometa. „ «Sejicijungcu — razmere, odnošaji občevanja,
prometne razmere. „ «ßiuridjtuiig — vredba občevanja, vredba prometa.
„ «JpiuberniS bereiten — promet,občevanje ovirali. „ »Sinic — občilna proga. „ «äliittci — občilo. „ "^Soiigci — prometna policija. „ »Stodung — zastajanje, zastanek promela. t, «SScrijaltniffc — prometne razmere. „ »SSejcit — promet.
46
722
Vcrfcljrt — liiipak. narobe, naopak. Scrfcl)rtl|cit — naopačnost, napačnost, popačenost. Vcrflngru — tožiti, zatožiti. Vcrflaruug — pričevanje.
Stufiiaijnic bor SBcrflarung in Sccunfallcn -zapisovanje dokazov o pomorskih nezgodah. Vrrficibuitji — preobleka.
„ (ber lijiiren) — opažba, obklada. 4'crflciitcrit — manjšali, drobiti.
„ eino ^Serfon — poniževati, na nič devati. $crfuod)rru — okosteti.
S3erini)djert — okostel. Scrfitorpclt — pohruščen, hrustančasl. Vrrfuftigcu — hrano, živež dajali, prehraniti, prehranjevati.
Vcrfiiftiguug — prehranitev, živež, hrana, prehramba. Vcrfuubcit, Pcriiinbiflcn — oznaniti, naznaniti, razglasili. oklicati. „ cin lht()oii — razglasiti razsodbo, oznanili sodbo. Vcrfitnbificn bic Ef;e — oklicati zakon. Vcrfiuibigitug - oznanilo, oznanitev, naznanitev, razglas. oklic. „ bor Glje — zakonski oklic. „	bel llrtficils — oznanilo, razglasitev
sodbe.
Vcrfiutbigiutgs^ud) (@|je) — oklicna knjiga.
„ "Sdicin — oklicni list. Verfitrjcu — kratili, krajšati, prikradli, prikrajšali. Vcrfiir;,intg — prikrajšba. prikralilev, prikrajšek, pri-kralba. prikratek. „ bes ©taatšfdjafccS — prikralba državnega zaklaila.
„ iiber bic §alftc — prikralba nad polovico. „ tritt cin — krati se. Vcrlnbcn — nakladati, naložili.
7-23
2>crlnbiing nakladanje. Skrlng — zalog, založba, izdaja. „ (eillCŽ SudjcS) • • založba. „ (SBorfdjlljS) zaloga, zalog. „ (SSarcn) —■ sklad, zaloga. $crln<|0s9lrtifct — založna stvar. „ 'Scbingmifl založni pogoj. „ 'SHcftimmiing — založno določilo. „ Slldj — založna knjiga. „ -4Uid)l)cuibiiiiig — založna knjigarnica. „ (Snifc — založna blagajnica. „ Oicib — založni denar. „ »fflefdjnft — založni obrt. „ Mojtcu — založni stroški. „ «Crt založni kraj. „ 9iccijt - ■ založna pravica. „ -Scrtrag — založna pogodba, ©rrlniibitug mib ©cfcftigitng ber Ufcr — vzemljitev in
utrditev bregov. S>crlnugrn zalilevali, iskali, boleti.
„ bnš zahteva, želja, hrepenenje.
9(uf ©criaitgeu — na zahlevanje, če kedo zahteva, če kedo želi. ©crliiitfirrii bic griji — rok podaljšati, ©crlnugrriiiig ■ - podaljšava, podaljšba. ©crlntViiblpiubliiug zapuščinska razprava, ©crlnffcn — zapustiti, pustiti, ustavili.
„ fid) mif 3eirnnbcit — zanesti se na koga. ©crinifciic irnlbc (9J. (U.) — opuščeno sipališče. 3>crlnffciifd)nft - zapuščina.
3>erlnffcuid)aft<j=9tbf)aiibluiig — zapuščinska razprava. „ 9lbi)niibiutig§bcij5rbc — zapuščinsko oblastvo.
„	Slcteii — zapuščinski spisi.
„ -9(ll$luri3 zapuščinski izkaz. „	(Surator zapuščinski skrbnik.
46*
734
9Jcriaffcnfdjafto=gnti — zapuščina.
„ -Wcbiir — zapuščinska pristojbina. „ ©eridjt — zapuščinsko sodišče. „ »©laubiger — zapuščinski upnik. „ «¡giiftartj — zapuščinsko sodišče. „ »2)inijc — zapuščinska sklada, masa. „ -aScrmogen — zapuščinska imovina, i^crltifolid) — zanesljiv, zvest, veren, ^crlnuf — pretek.
Sciucit Skrlatif itefiincu — vršiti se, preteči, miniti.
„ bcr 3"t — pretek časa.
5)iad) Scrlauf cincS Safjrež — ob letu, za leto dni.
9intf) Berictuf »oit brci Tngcu — čez tri dni. 9iad) SScrlauf bcr &mt3ftunbcn — po preteku uradnih ur, po uradnih urah. ¡Bcrlnutbnrctt — oznaniti, naznaniti, razglasiti, oklicati.
Tic ErHfirung luirb ucriautbnrt — izročilo so razglašuje.
Scrlnutborung — razglaševanje, razglas, naznanilo, oklic, oglas.
Scrloutcu, c§ bcrlautct — pravijo, slišali je. sliši se,
čuje se, govorica je, govori so, baje. Scricgcu nuj cincn anbcrcn Crt — preložiti na drugo mesto.
„ oitf cinc aubcrc grit — odložiti, preložiti na
drugi čas. „ cincti Vlct — založili spis. „ ciit Bud) — knjigo, založiti, izdali v svoji založbi.
„ fid) nuf cinc Scfdjfiftigung — poprijeti, lotiti
se opravila, pričeti opravilo. „ cinc Tngialjuiig — preložiti narok, prestavili dan.
Brrlcgcufycit — zadrega, stiska, sitnost.
7-2r.
S« SScrlegenljeit gerntfjett, fontmcn — v zadrugo priti.
Semaub in SSeriegeuljeit fc|jcu — pripravili koga v zadrego. Scrlegcr — založnik. 2krlcil)bnrfcit — podelivnosl.
2>crlcil)bricf — podelilno, dovolilno pismo; podelilnica,
dopustilnica. 3>crlcii}cit — podelili, dati.
„ bas SRec^t — dali pravico. „ bnž — podelitev, podeljevanje. $crlril)iutg — podelitev, podelilo. 2>crlcil)iiugc«x,Ut — podelilno dejanje, podelitev.
„ »SBrief, -Secrct — podelilno, dovolilno
pismo, podelilnica. „ "9icd)t — podelilna pravica, pravica podeljevanja. „ *Sng — dan podelitve. „ »Urfunbc — podelilna listina, podelilnica. „ »28erber — prosilec podelila. Skrlcitcu — zavesti, zapeljati, zvoditi, s pravega pola
odvrniti. Sicrlcitcr — zapeljivec. S>crlcitu»g — zapeljava, zapeljavanje.
„ sinit 3Jiij86raud)c ber Slmtžgetoalt — zapeljava v zlo rabo uradne oblasti. Sicricfcn — prebrali. 'iScrlcjdijtc — bralni imenik.
iScrlfljcn bic Sldjturg, bic (Stjrfuvrfit — žalili, ukradli spoštovanje.
„ bic 5lmt>žpflid)t — uradno dolžnost prelomili, prestopili.
„ ^cmaiibcit au fciitcr Gfjrc — žaliti koga časi. „ Semanbcit am Stiirpcr — poškodovati koga na telesu.
„ bitš (tiejejj — prelomili zakon, prekršiti zakon. i, bic Orbnuitg — rušili red, motili red.
736
©cricgcu bic ^flidjt — dolžnost prelomili. „ cin 9tedj.t — žalili pravico. „ bic Sittlid;fcit — žalili nravnost. „ bnš flcgebcnc ŠKort — prelomili dano besedo, obljubo.
UJcrlcfccr — poškodovatelj, žalilec. rušitelj. ©crlctitcr — poškodovanec, žaljenec. Scrlclmitg — poškodba, pokvarba, pohuba.
„ ber Sicn]"tpf(id)t — prestop, prekršek, prelom služalmc dolžnosti. „ bcš ©efetjež — prekršek zakona. „ ciitcž 9ied)tc§ — žalitev pravice. „ ber Sittlidjfcit — žalitev nravnosti. „ ber llrfmtbc — pokvarba pisma. „ ucn SBafferanlagen — pokvarba vodnih naprav.
„ iiber bic .ptilftc — prikratba na<l polovico, ©crlcuiitbcn — obrekovatL ©crlcitmbcr — obrekovalec. ©crlciimbcrifd) — obrekovalen. ©cricumbctcr — obrekovanec. ©crlcumbuitg — obrekovanje.
©crlicrcit bic Mroft, bic ©cttung — izgubiti svojo moč, veljavo.
„ ben ©roccfS — pravdo izgubili. Skrlubcit fld) — zaročili se. ©crlubitiči — zaroka, zaročilev. ¿scrlobt — zaročen, ©crlobtcr — zaročenec, ©crloriiftcincu — omejničili. ©criudjjtriuimg — omejničba, oinejuičevanje. ©crlurcuc Sadje — izgubljena stvar.
3)a§ 9ied)t getjt ocrioreu — pravica se izgubi, ©crlošbarc lircbit (iffcctcn — izžrebni kreditni papirji, ©crlojcu — žrebati, izžrebali, ©crlujitug — žrebanje.
727
SBcrlufuttgspirtit — črtež za žrebanje. Scrluft — izguba, zguba.
9(uf ffieriuft ober (SJetoinn — na izgubo ali na dobiček, na srečo.
$ er luftig tucrbeit — izgubiti.
„ „ (im Spiele) — zaigrati. „ „ (im ^roceffe) — zapravdati.
®eS SRnubnteS uerinftig erfiärt luerbcn — izgubili svoj mandat.
Scniatibcit einer Sadje bertuftiß erflären — izreči. da kedo ob kaj pride, kaj izgubi. Ü> crliifttrngcr — izgubilelj.
Sermndjeit (legieren) einen ©eqenftanb — voliti stvar.
„ (bcrfdjltefim) — zadelati, zaphati, zainaSili. 2>crmnd)titis — volilo.
„ einer beftimmten Sacfie — volilo določene stvari.
,i einer ©attungifadje — volilo stvari kakega plemena.
beä Scl'cnäuiitcrijaitcS — volilo vzdrževanja.
„ einer fliente — volilo dosmrtnega dohodka. „ frommes — pobožno volilo. „ 'Sorbcruitn — lirjatev iz volila, vslcd volila. „ »©ober — volivec. „ -SJeljincr — volilojemnik. „ «Träger — obteženec z volilom. Skrmnljlcti, fidj — oženiti se, omožiti se. i>crmiil)liiitg — ženitev, možitev, poroka. 2.icriitnl)iuujjč>f(ijriu — poročni list. ^ertiiitrfctt — omejničiti, mejnike postaviti. Scrmarfnng — omejitev, mejničenje, postavljanje mejnikov.
„ ber IJjeiüntgSitnic — omejničiti delilno črto.
!Bcrnwrfnngš=Oicbur — pristojbina za mejničenjc.
„ »SUinterinle — mejniSko gradivo. SBcniicibbnr — ogiben.
SBcruicibcu — ogibati so, izogniti so, ognili so komu. „ offcntlidjcS SrgcruiS — ogibati si; soblazni, javnega pohujšanja, izognili se pohujšanju. „ bic Slufiiljniiig unrocfcntiidjcr llmftanbc — vzdržati so navajanja nevažnih okolnosti; ne navajali, opustili navajanje nevažnih okol-nosti.
©crmcibuug — ogib, ogibanje.
SBcrmeibung — ognivši se. SDiit SBcrnteibung nllež MuficljcnS — brei vsega hrupa.
gur SBcrmcibmtg bcr ($£Ccution, bet Ser» meibung bcr (Sjoculion — da ne bode izvršila, da se ogne izvršilu, sicer bodi izvršilo.
93ci Vmucibiutg limiiitjcr Softcn — da ne bo nepotrebnih stroškov. 3ur Šcrmeibung bcr 9cicijtigfcit — da se ogne ničnosti.
93ci ©crmeibung bcr ©trnje — da ne zapade kazni, sicer zapade kazni, pnd kaznijo.
3ur SScrmeibintg bo» ^tocifeTS — da ne bo dvnjhe. Vrrmcinrit — domnevati, meniti, misliti.
Er Dcriiieiitt — zdi se mu. ©crmcintlidj — dozdeven. Vrriitritgcu — zmešati, pomikati. Vcrmcuguitg — pomešanost, zmešanost, mešanica. Scrincrf — zaznamba, zaznamek.
„ (SBeftntigung) — potrdilo, ©crmcffcu — izmeriti. ©crmcj]eul)cit — drznost, predrznost.
729
2>crmcjjuitg — izmera, premera, izmerjanje. 8ermcjjttHg3«Slrbeit — mersko, poljemersko delo. „ -SBecmite — merski, poljemerski uradnik. „ "©cDiir — merska pristojbina. „ -SKattuale (gelbbudj) — priročna knjiga,
poljska knjiga zemljcmerčeva. „ "Cpcvat — merski izdelek. 3>crmictai — v najem dali. 2>criuictcr — najmodalec, dajalec v najem. Scriuictnug — dajanje v najem. Scrmittbcrit — zmanjšati, pomanjšati. 5>miiinl>criutg — zmanjšba, pomanjšba. Scrntifdjuug — mešanje, mešanica. H>cx*in iffcn — pogrešati.
Scrmifot (atuoefcnb) — pogrešan; človek, ki se pogrešaj pogrešanec.
SScrmijžtcr (Sijegattc — pogrešan zakonski druže.
iKcrmittclu — posredovali.
„ (©cgniiiiljc) — pomiriti, zmirili. „ ciitcu SBcfdjlufg — dogovoriti sklep. „ ©trcitigfcitcu — o razporih posredovati. ®crmitticr — posredovalec, posrednik, mešelar. '¿'crmittlinig — posredovanje. ¡Bcruutthuigš«?(mt — posredništvo.
„ »Sliiftrng — posredovalno naročilo. ,, -©cbiir — posredovalna pristojbina, posrednina. „ »(SJcid)(ift — posredovanje. SicrmBgc — po, zaradi, vsled.
„ (mit .§itfc) — s, z, s pomočjo, ^crntogcu — imovina.
„ actiocž — imovina. „ paffioeS — dolgovi. „ eigenež — lastna imovina. „ pijljfifc^cS — telesna zmožnost.
730
Scrmugru iitttidic» — uravna zmožnost. „ 311111 3*occtc — zmožnost v namen.
ŠkijritcljmungS itnb (iriimerungžDcrmbgcu — dušna zapazivosl in pomnivost.
Hcrmogcub — zmožen, premožen, mogoč, imovit. Scriitugiits*3l6jonbcruug — ločitev imovine.
„ «Stntfjeii — delež imovine, imovinski delež. „ »ScfenutniS — napoved imovine. „ «Scftanbtijeii — del imovine. „ -Eintage — imovinska vloga. „ "ffiijig — zmožen imeli imovino. „ *2rrngc — prašanje imovine. „ "(tic&nvuitg — gospodarstvo z imovino. „ »fiJegenftoub — predmet imovine. „ -Snbcgriff — celota imovine. „ -3nterefl'e — imovinski interes. „ -3nbeiitor — imovinski popis. „ »lož — brez imovine. „ -iofigfcit — brezimovinstvo. It »Dbjcct — imovinski predmet, predmet imovine.
„ iKcdit — imovinsko pravo. „ "Staiiiut — imovinska osnova. „ -2tcmb — imovinski slan. slan imovine. „ *©tencr — imovinski davek. „ -Strofc — kazen na imovini. „ -2tiuf — imovinski kos. „ »flbergnbe — izročitev imovine. i, ilbcrfidit — pregled imovine. „ 'Uliertrnguttg — imovinski prenos, prenos imovine.
„ «Ubcrtrngung uoit tobe3tuegen — prenos imovine vsled smrfi.
„ "il&ertragungagfbiir — pristojbina od imovinskega prenosa, imovinska prenosnimi.
731
®crutBgcuš4lmftanbc, ---Sicrfjnltnijje — imovinske razmere. gmotne razmere. „ »SBctfdjlcubcrititg — potrata imovine. „ »Skvtjjeiluiig — razdelitev imovine. „ -SBeritmlter — oskrbnik imovine, upravnik imovine.
„ -SBcrtonltung—uprava imovine, oskrbovanje
imovine, imovinska uprava. „ "3uiocnbuttg — naklonitev imovine. 2>crmogcujdjnjt — imovina, ^muuglid) — iinovit. i>crmutl|cn — domnevali.
2>crmutl)lidj — dozdeven (adv.) blizo, prej ko ne. brž ko ne, po vsi priliki. Scrmutijlidjcr Grbe — dozdeven dedič. SKcrmutlpiug — domneva.
„ rcdjtlidjc — pravna domneva. „ fdjiuaiifeiibc — negotova domneva.
Sic Scnmitbung fte£)t fiir — domneva je za to, da; vzorna se. da. $rriiuttfputgš*(Mriuib entgegcngcfcljtcr, ftfirferer — nasprotni. močnejši domnevni razlog. 3$rrii(irijl(ifjtgcu — zanemarili, v neniar pustili, zanemarjali. v nemar puščali, zalenobili. S.krtindjl(ijfiguitg — zanemarba. zanemarjanje. „	grobe — hudo zanemarjanje.
„	ber aiiticvtrauten Cbforgc— zanemar-
janje izročene skrbi. a?cniad)ififftflintgcn tmb SOiiišbriiuriie luniirm-fjmnt — zanemarjanje in razvade zapaziti. i>crncl)mcit Sšcntanb — zaslišali koga.
„ mit Sluftcmb unb ©claffcn^eit — zasliševati
dostojno in mirno. „ eiblid) — zaslišali pod prisego. „ Pflegcn initjicmonbcn—pogovoriti se s kom.
732
bei» 9?criicf)incn fefecn — zmeniti se. 2cm 35criict)incn und) — kakor se sliši, govori, kakor pravijo.
S>criicf}iiiuuc| — zasliäba.
9tncf) ©eritcfjmung — ko se dopraša. iln-prašavši.
„ bes 93cid)nlbifltcn, ber	— zasliše-
vanje obdolženca, prič. „ leiten — zasliševanje voditi. „ ücraiiiatfen — zasliševanje provzročili. „ DoIIjiefjen — zasliševali. SerueliinnngzprdtofaU — zasliševnlni zapisnik, zapisnik o zasliševanju.
Serueiueu — zanikali. Scrnciiicnb — nikalen.
3m ucrneincnbcn gnile — v nasprotnem primeru, če Iti lako ne liilo. ftii bcrueiuenber gonit — v nikalni obliki. Süeriteincubc Sebingung — nikalen pogoj. Scrnciitnug — zanikanje. ©crucinnngö'Glniifct — nikalni prislavek.
„ -Glniijcl nHgcntciitc — vseprečno zanikanje. 3>eruid)tcit — pokončati, ukončali, vničiti. 3>eriiid)tititg — pokončatev, vničba.
„ ber Spuren — zator sledov. Srrnuujt — pamet, um. razum.
Snrrfj bie SSernuuft felbft eiiileiicfitenb po pameti, po razumu samem razvidno. Srruuitjtio* — brezpainelen. nespameten, brezumen, brez uma.
Srrunnjtlujigfeit — brezpametnosl. brczumnosl. 3>ernuiijtmfifitg — pameten, po jiameti, umen, umslven. ^cruitiiftfd|liifij — uinovanje. Verübelt — pustošili, v puščavo izpreminjati. Scriibet — pust. puščoben, opuščen.
733
2>croffciitlid)cii — razglasili, naznanili, objavili, na znanje ilati.
^criiffnttlidjnitg — razglasitev, razglas, naznanilu.
objava, ^crurtmcii — ukazali.
Sie sJ)iiiuftovialin)"lnnj finbct 311 Drvovbucu — ministerska stopinja ukazuje. 2$rrarbituug — ukaz. SBcrorbituiigsj-Siatt — ukazntk.
„ '©rtunlt — moč ukaze dajati, oblast ukazovali.
9(uf bem, itn Serorbnungšmrgc — po ukazu, ukazoma, z ukazom. Snt SJcrorbimngSuiege vogeln — ukazoma vrediti.
4.H'rvad|tcit v zakup dati. 3>crpnd)tcr — zakupovalec, dajalec v zakup. 9>irpnd)tuiig — dajanje v zakup, zakupovanje. $rrynrf)titug-?yrotufi>l( — zakupni zapisnik. Sicrvartcii — zložiti, zlagati, kam spravili, zamotati. Skrpnrfiuig zavijanje.
„ (SBerlabuitgi — vkladanje.
9(18 SScrpadutig za ovijanje, ^rviindiuigciiiittcl — zavijalo. 2>crpfrinbcii — zastaviti.
„ bic (£(;rc častno besedo dati. „ cine Sadie — zastaviti stvar. 3>crpfnnbcr zaslavnik. 9>rrpfnubniig — zaslavba, zastavljanje. SJcrvfniibuitgiJ--llrfitiibc— zastavilna listina, zaslavilniea 2>crpflcgcii — oskrbeli, preskrbeti, z živežem založiti. i$crl)f(cg<i«9tccciiijt — oskrbni akeesist. „ Stiiftalt — oskrbni zavod. „ »9lu§fagen, »Stoftrn — oskrbni stroški. „ -Srandic — oskrbni oddelek. „ (iJciuir — oskrbni znesek, oskrbnina.
734
SBcrpficgš^Slingnjin — oskrbovalnica. „ *9iorm — oskrbovalni red. „ -Station — oskrbovaliSCe. „ »Sag — oskrbni dan. „ «Saje — oskrbovalna taksa. „ «SerJoalter — oskrbni upravnik. Scrpjleguug — preskrba, oskrba, preživljanje, hrana, živež.
Scrpftidjtcu Seiunnbcit — naložili komu dolžnost, zavezati koga. „ fid) — zavezati se. „ fid) gcgcnfcitig — zavezati se vzajemno, zavezati se drog drugemu. Scrpflitfjtct fein — dolžnost imeti, dolžan biti, dolžnost veže.
„ fcilt cibiidj — s prisego zavezan bili. „ fein normciimafjig — praviloma dolžan, zavezan bili.
„ fciit foiibarifd) — nerazdelno zavezan biti. SBcr^flidjtctcr — dolžnik, zavezanec, obvezanec. ScrpjUdjtung — zaveza, obvezanost, dolžnost.
„ fSPcrcibigiiitg bon SBeamten) — zaprise-ganje.
„ jjur (Srfatjiciftuug — dolžnost odSkodbe. „ gur 3iil)iimg tritt cin — dolžnost plačila nastopi.
„ eiitgcficn — zavezati se. „ anf fid) ncfjntcu — obljubiti.
Sic SScrpfliditung iicgt it)in ob — on ima dolžnost.
S» Scrpfliditung flcijen mit Scmctnb — zavezan bili komu.
3ur Srgrftnbung bcr Scrpfliditung — vobveljavo dolžnosti, .'piiitaufc&uitg bcr Scrpflidjtuiigcn — zanemarjanje dolžnosti.
735
Vcrpflid)tungš>0)ruiib — zavezni, obvezni razlog.
„ «Sdjeiu — obveznica, zaveznica, obvezni list.
„ «Sitcl — ime, naslov dolžnosti. „ «SerljaitniS — zavezna, obvezna razmera. Vcrpflocfung bcž ©rubrnmafjcS — omejitev jamske mere.
Vrrpimcu — pod kaznijo prepovedali, zabranili.
Vcrpont fciu — kazni podvržen biti, pod kaznijo prepovedan biti. Vcrpuli — omet. Vcrrnincu — ograditi. Vcrriuuuug — ograda, ograja. 3>crrntl) — izdaja, izdajstvo. Vcrrntl|cu — izdati.
„ (ber Cbrigfcit) — ovaditi. „ (ju crfcnnen gcbcn) — razodeti. SBcrrntljcr — izdajalec, izdajuik, ovadnik. 2>crriitl|eriid) — izdajen, izdajalcu, izdajski. 3>crrcd)cnbnr — zaračuniven, všteven. Verrrdjuru zaračuniti, obračuniti, všteti.
„ iid) lirrcn) — zaračuniti se, ušteti se. „ fid; mit Scnianbcn — obračuniti s kom, obračun imeli s kom. Vcrrcdjtuing — zaračunjanje.
§n SBcrrcdjiuutg fein, ftclicu mit ^ciirnub — račun imeti s kom. Vcrrcdpimigcdinibc — računarstvo. SJcrrcnfung — izpah, izvin. 4'crridjtcn - opraviti, storiti, izvršiti, dogotoviti.
„ cili ?(mt — opravljali službo. Vrrridjtiiug — opravek.
„ (STrbeit) — delo. Vcrruigmi zmanjšali, znižati.
„ ben Oiefjalt bcr SJJiinje — jedro novcev zmanjšati.
7:iG
£>crriiifirrauii — zmanjšba, znižba. 2>crnirfcit bic ©rcitjjeidjcn — mejnike premakniti. 2>crriirft (jinncuDcrrucft) — zmešan, nor, zaročenega uma.
S^crriitfuiiii bc§ ©djurfjcidicnS — prestava, premik rudnsleduega znamenja. „ bcr 2taiim«fjc — prestava, premik jezilnili mer.
SScrrufcuc SKiinje — slaboglas denar, razvpit denar. ¡Hcrfnfleu — odreči, odpovedali, odbili, zavrniti. „ (boni ©ctoeljre) — ne užgati se. „ bic (EintmUigung jur Cšiic — odreči privolilo v zakon.
2.<rrjnuuuclu — zbrati, skupili, skup spraviti.
„ ficf) — zbrali se, snili se. 2$crjnuuitluu<i — zbor, shod, skupščina.
„ oufiSfcn — shod, zbor razpustiti. „ einberufen — shod, zbor sklicati. „ bon brci 3tid)tcrn — zbor treh sodnikov. SJcriniumlititg^Socaic — zbornica. „ -Crt — zbirališče. „ -5)icd)t — shodno pravo, zborno pravo. „ -Stalim — zbornica, zbirališče. 3$erjnubcu — zasuti se s peskom, zapeščiti se, zape-
ščeniti se. 2$crfafo=9(tnt — zastavljalnica.
„ »ScttcI — zastavni list, zastavilnica. 2$rrj(iuutcu — zamudili, zakesniti.
„ (bernadiiaiftoctt) — zanemariti. „ (ju fpčit foimucn) — zakesniti se 2$crj(iuiuui$ — zamuda. ^crj(iuutteš — zamujeno.
grift jur Dfadjijoluug bel Scrfnumten — rok za pridonašanjc zamujenega. Sicrjnuutuug — zamuda. SBcrjdjnjjcu — priskrbeti, dobaviti, pribavili.
7:57
2$crfdjnffeu fid) (i5cluifšf;cit — zagotoviti so. prepričali se. „ beut Wcfejjc Weitung - zakonu dati veljavo. „ ben ©läubigern Sidjcrljeit — oskrbeti
upnikom zavarovanje, varnost. „ feinem ©orte Weitung — svoji besedi veljavo pridobiti. S>crfd)firfcn — poostriti. $erfd)firfitnß ber Strafe — pooslrilo kazni. Ü'crfrljnrrititfii'plnl.t — zagrebališče. i>crfri)ciifcu — podariti, podelili, razdati.
„ (auöidjcnfen) - ločiti, razločili. S>erfd)i(feu — razposlati, pošiljati. SScrfdjicbcu (auf eine anbete ¿jeit) — odložiti, preložiti. „ oon Sag ju Sag — odlagali od dne do dne. „ (einen ÜDienfcfjcnl — odgnati. Scrfd)icbcu — razen, različen, raznovrst. ¡Serfdjlngeu — prekanjen, zvit. 9>erfd)(ngcitl)cit — prekanjenost, premetenost, zvitost. $erfd)led)terit — poslabiti, poslabšati, izpriditi. ^erfd)led)teruug ber Stihije — poslabitev denarja. SJcrfd)leif? — prodaja.
' 3m Verfdjicifse befinblidjc 3Jtar!en — znamke, kakoršni' se prodajajo.
SBcridjieil? fetten — začeti prodajali, v prodajo spraviti. i, Müsingen — prodajni stroški. ,, *Sicenj—licenca za prodajo. ]irodajnodopustilo. „ -SKiignjill — skladišče za prodajo, liram za
prodajo, prodajno skladišče. „ -C rt — prodajalnica. n »s4irei« — prodajna cena. „ «Stätte, Stelle — prodajališče. Vcrfd)lei|?cr — prodajalec, prodajnik. 2>erfd)leppeit — raznesli, raznosili, razvleči, raznašati, razvlaeevati.
„ etloaS jahrelang — skozi leta kaj zavlačevat i.
■17
738
3krjd)lcw>eu eine ffranffjeit — zanesti, zatrositi bolczi-n. »rrfd)lcwiiiig — rnznos.
„ üon Steten — raznos spisov. „ einer Seudje — kužna bolezen se zanese, zatros kužne bolezni. 3icrfrijlcaii>crn — zapraviti, zalraliti, poh-atiti.
„ feitt SermSgeu - potratiti imovino. „ SSaren unter iljrent lunfiren SBerte blago'pod nie prodajati. 4>crfd)licjjcn — zaklenili, zapreti, zaklepali, zapirati. Vcrfdjiiiiuiierit — poslabiti, poslabšati, izpriditi, po-kaziti.
3m uidit »erfd&Itmmertcu Snftaitbc -ne pokažen.
$crjd]liiiiiitrrnitg - - pokažnja, pokazba; poslabšati se,
obrniti se na. hujše. U>erfdjlufö — zaklep, zatvor, zapor. „ änttlid;cr - - uradna zapora.
Slnleguug bel amtlidjeu Verfdjiuffež — namestim, nameščanje uradnega zaklepa, uradne zapore.
Slbimljme be§ ämtiicf)enSieric$luffc3— snetha, snemanje uradnega zaklepa, uradne zapore, lluter fiintlidjen Sßcrfdjlufl legen — pod uradni zaklep dejali, pod uradno zaporo dejali."
„ gefäCtenmtlidjes • zapora dohodarstvenega urada.
„ Raffen — zaporna kljuka. „ »SKnrfe — znamka zapornica. „ Stiirf — zapornica. „ -®orvid;tuiig — zaporna naprava. Vrrfd)iurl;,uug bes SJermfigenž —zeilimba, spoj imovine. 3>crjri)iuii}t — prekanjen, prometen, zvit. Vcrfdptiiruug — poveza. Vcrfdjolicii — neizvesten.
739
iKrrjd)uIleul)cit neizvestnost. S>crfd)iuiiMi — prizanesli.
Sier)djout bleiben — prost, prazen biti; komur so je kaj prizaneslo; kogar kaj no zadene.
&<rr|d)i>ttcru — zasuli s prodom, zaproditi; zaproditi se.
zaprodeti. 3icrfd|rcibcn -- zapisati.
„ jirf) — zmotili se v pisanju. „ čine Slrjnei — zapisali zdravilo, lek. „ Semnubcu ein Glut a(§ ^fanb — zapisati komu zemljišče za zaslavo. ^crjdireibuitn — zapis, pismena zaveza. $erjd)itlbcn 12rf)it(bcit machen) — zadolžiti.
„ ciu Sritt&eii bcš gibeicommi}8nnteS — zadolžili tretjino fidejkomisnega zemljišča. „ ifidj jujdjuiben foiitiiten loffctt) — zakriviti
kaj, zakrivili se s čem. „ baS — krivda.
Stjin fällt ein Serfdjulbcn jnr Saft — on je kriv, njega zadene krivda. SSerj.iiulbcte Uniuiffenijcit — krivna nevednost.
SScrfdpilbeter — zadolženec. SJerfdilufigert - v svaštvu
„ jeiu — v svašlvu biti. ^eridpunftcritiig — svaštvo. 2>crjdjtueißcu — zamolčali, zatajili. !l>crfd|iucllcu — zateči. ^er|ri)uieubeu — zapraviti, zapravljati. 2>eriripuriibcr — zapravljivec.
Oleridjtiidj erflärtcrSierjdjtDcnber— sodno proglašen za zapravljivca. 3>rrid)iuciibiui<\ — zapravljivost. Seririiniirgrii — molčljiv, molčeč. $erid)uiirgeitl)eit — liioleljivost, molčečnost.
47*
7-iO
^crfd)iuirf)cnl)ritc»Sib prisega molčljivosti, ^crfdpuürru fid) — zarotiti se. Scrfdpuorcucr, Bcr|d)iuörcr — zarolnik. 3>crfri))uürinig — zarota. Sicrfcljcii ■ preskrbeti, oskrbeti, prevideti. „ ("ein 91 m t, riiicn Stenji) - - opravljati. „ • ^[cinnubcš Stellet — namestovati, zastopati. „ i i i; (ei warten) — pričakovati, nadejati se. „ mit ber llntcrfdirift — podpisati. „ bn» (^ri'tijum) — zmota, pomota, zgrešek, pogrešek. 9>crfii)ititfl — oskrba.
i'crfcnbcn — poslati, razposlati, odpraviti; pošiljati,
razpošiljati, odpravljali. 4'crfcitber (Slbfenber) — pošiljač, pošiljalee. pošiljatelj:
odpravnik. Bcrtrnbitiift — pošiljanje, razpošiljatev. S>erfrubnuj)C'nnjtnlt odpravljalmca, razpošiljalnica. Berfelicit — prestaviti, premestiti, preložili; prestavljati, prem«¡ščati, prelagal i. „ in Sfagft prestrašiti, v strah pripravili. „ in ben 9(n!iagejuftanb — pod obtožbo dejali. „ einen Beamten — premestili uradnika. „ in gurdit unb Unruhe — v strah in nepokoj pripravili.
„ itt (ilefnlir — v nevarnost pripravili. „ (Brenjfteine mejnike premakniti, prestaviti. „ in Srrtljnm — v zmoto pripraviti, zmotiti. „ in bie sJiotl)lueitbiij!eit — prisilili. „ ouf einen aitbercn ^often — premestili, prestaviti na drugo mesto. „ in ben ilinijeftaiib — vpokojili. „ einen Sdilacj udariti. „ in ben ;)uftnub ber Irunfenlieit — opiti, vpi-janili.
„ (oerpfänben) — zastaviti. SJcrfclJUitg (einer Sßcrfon) — premestitev.
74-1
©ci-fcbuiig in bcn Slnfiagcjtanb devanje pod obtožbo.
„ in bcn Siuljcftaub — vpokojitev. ©crfclsuiigd«3)ccrct — premestilni dekret, prcnicstilnica. 2>crfcndjcn — okužili.
©crieudjtc ©egenb - okuženi kraj. ©crfidjcrcr — zavarovalec.
©crftdjcrn — zagotovili. uveriti utrdili, za trdno obljubili. „ (aijecurtcreti — zavarovati. „ cinc Sndic gcgeit cinc (jftcfafir zavarovali
stvar pred nevarnostjo. „ fidj cincr ^crfou — uloviti, ujeti, prijeti koga. Scrfidjcrtc, bcr — zavarovanec. ©crjid)rruug fcicrlicbc nn (SibcSftntt — slovesno zagotovilo namesto prisege. „ (Slficcuranj) — zavarovanje. „ facultntibc - ■ na voljo dano zavarovanje. ,, obligatorijdic — obvezno zavarovanje, cr |"i dj crn h g$»2lti [ta It — zavarovalnica.
„ Sciratf; — pridodani zavarovalni svet „ ©citrcig — zavarovalni prispevek. „ Jnucr — trpež, trajnost zavarovanja. „ ©cbiir — pristojbina za zavarovanje, zavarovalnina. „ ©cfcflfdinft — zavarovalna družba. „	^flidjt dolžnost zavarovanja.
„ pflidjtig — zavarovanju zavezan, dolžnosti zavarovanja zavezan. „	^ramic — zavarovalnina.
„ ©otijjc — zavarovalna polica. „ Summe — zavarovalna vsota. „ Icdjitifcr - ■ zavarovalni tehnik. „ -tcdjnijrfj — zavarovalnotehničen. ,, ©erbanb — zavarovalna zveza. ,, -©erciit — zavarovalno drušlvo. „ »SPcrljaltniS — zavarovalno razmerje. „ ©crtrng — zavarovalna pogodba.
7 i 2
SBcrfid)crii«nčorriditimUttittef — zavarovalna naprava.
„ «iSicfen zavarovalstvo.
„ 3luc'fl — zavarovalni oddelek, ©rrfirficlit — zapečatiti, ©crficfldt — zapečaten, pod pečatom, ©rrficnrtiuig — zapeeatba. Scrfilbcru — posrebriti.
„ bnž ©ermogcit — imovino v denar spravili, spečali, prodati. 3$crf9ijncii — spraviti, pomiriti. ©rrftf()iutiijic<urriud) — poskus sprave. 2>crforflfii ¡Semaiibcn mit ctmai» - preskrbeli, prevideti koga s čim.
Scrforflt fein — preskrbljen bili. ©crforflcr — oskrbovatclj, preskrhnik. ©rrjorjiuug — oskrba, preskrba. Sicrforfluugo^ifniprucO — pravica do preskrbe, oskrbe. „ «Sinftnlt - prcskrbljevalnica, oskrbovalnica. „ «goiib — preskrbljevalni zaklad. „ «fficbiir ■ preskrbnina. ,, ■ ©cnuf$ preskrbuinski užitek. „	— preskrbovali.iče, oskrbovališče.
©crforitcu — zapozuili. zakesnili se.
SerfpiitcteS OJffud) — prepozna, zakašnjena prošnja.
©cripiitinirt — zamuda, zakesnitev. ©crfpcrrcit — zapreti, zakleniti.
„ bon isJcfl — pot zastaviti, ©rrfpcrrt — zaklenjen, zaprt, ©crfpottc« — zasmehovati, zasramovali. ©rrfpottuug — zasmehovanje, zasramovanje. SScrfprcdjcu — obljubiti, obečali, obetati.
„ ctroaS jur itngetf)ciitcii iinub — obljubili
kaj nerazdelno. „ baš — obet. obljuba.
743
4$cr|Vrcri)cit, iin Spicic flcflcbcnes — v igri dana obljuba. $crjtnntlid)mift — poilržavba, podržavljanje. 3>crftnub — um. razum.
„ ('Sinu) bcr SBortc — pomen besed. $rrjtnubc?irf)lunrijr — slab razum, slabost razuma, ^crjtfiiibift — razboren, razumen, premišljen, pameten. 3>crjtaubi{icn obvestiti, na znanje dali. sporočiti, priznati.
„ ji d) sporazumeti se, dogovorili se. ^rrjtiiubinuug — obvestilo, naznanilo.
„	flcgenieitifle — vzajemna sporazumnost.
„ bcr pnrtcicit — obvestilo slranek.
vJiad) crfofgter S>critiinbiipiucj — po prejetem obvestilu, prejemši obvestilo.
.VKCiunt ¡iciriiicfit bic ©crftfinbiijunn t" se naznanja, o tem se obvešča. 3>crjt(iublid} — razumljiv, umeven, razločen. 3>crftnnblos nerazumen, brezumen. ¡Scrftfinbiii'? razumnost, razumevanje. ¡Bcrftfirftcr Senat pomnoženi zbor, senat. SJcrftcrf — skrivališče. SScrftccfcn skriti.
„ jid) skrili se. 2>crftcl|cn umeli, razumeti.
„ iid) sil etioaS — odločiti se, lotiti se. privolili v kaj.
uerfti-ljt jid) to se ve. se ve da, to se razume, kajpada.
IS« ocrjkijt fidi luni fclbjt — samo po sebi se
razume.
Tnruntcr tuivb ocrftanbfn — pod tem se razumeva, to se ima za. '■Scrftciflcrii po dražbi prodati. 3>crftciflcrnitfl dražba.
S>rrftcigcruii(|o*©cri;anbrung — dražbena razprava. SJcrftcliru einen Sikfl — založiti, zastaviti, zapreti pot.
714
Scrftciicu fic$ — lilinili se. potuhnili se, potajiti se. ©crftcllt - - pretroren, hinavski, potuhnjen, lažnjiv. ©crftcttuug — pretvara, hinavščina, potaja, poluha. ©crftcncrii (Stcucr tjorfdjreibcm • ■ obdauiti.
„ (Stcucr 5ni)Icn) — davek plačali, opraviti, ©crftcucruttg (SSorfdjreibttng ber Stcitcr) — obdačba.
„ (Stcuerjal)Iung) — plačevanje davka, iikrfturft — trdovraten, ©erftoijlcu (adv.) — skrivaj, skrivši, skrivoma, ©crfturbcttcr — umrli, zatnrli, rajnik. SJcrftoj» — pogrešek, pomota, hiba.
Sit ffierftofj gerntljcn — izgubiti se. Sčrftof?ctt gegen ciuc SSerorbrtung — žaliti predpis, pregrešiti se proti predpisu, ©rrftafntug — zavržba. Hcrftrcidjcu — preteči, minili.
„ fritclitioS — brezvspeSuo preteči. „ laffcu bic — pustiti, da čas preteče, ©rrjtrcidjitng cincr gtift — pretek roka. ©crftiiiuutclit — pohabiti, pokvariti, ©crftuiumcluitg — poliaba, pokvara, pohabljenost, pokvarjenost, ©rrjttdj — poskus, ©crfiidjcn — poskusiti.
Slidjtž unberfudjt laffcu — poskusiti vse mogoče.
!!krfudj8*3tation — poskuževališče.
„ -hjeife — poskusoma, za poskuSnjo. „ »SScfeit — poskustvo. „ "Stutig — poskusni oddelek, ©crfudjtc«' Scrbrcdjen ■ poskušeno hudodelstvo, ©crfudjitttg — skušnjava, ©crfttiiipfuitg — zamočvirba, zamlakužba. Scrfiijjt — poslajen. ©crtngcu — odložiti, preložiti, ©crtngttttg — odlog, prolog, preložitev, preložba.
7-i 5
Hcrtngitiig bcr .^lanptticvEjaitbiiing — preložitev glavne razprave.
&crtnguugeniitrng — predlog za preložitev. Hcrtnufdjm — zanieniti, zamenjali. Hcrtljcibigctt — braniti.
„ (mit SSorten) — zagovarjati. „ fidj — branili se. Hrrtljribigcr — zagovornik.
„ bcšlSlicbcutbc» — zagovornik zakonske vezi. „ beftcllcn — zagovornika postaviti. „ »Siftc — imenik zagovornikov. 3>rrt()ribigitiig (einc8 Stugefiagtcni — zagovor, zagovor-nišlvo.
,, (eigcne) — obramba, bramba, hranitev, bran.
$ur Scrtfjeibigung bco Sefdjulbigtcn biiMifiibc SetociSmittcI — za obdolženca govoreča dokazila.
Tic gur SSertijcibiguitg beš 33e[d)ulbigten bienenbrn llmftnnbc — okolnosli, katere obdolženca zag<ivarjajo. 8SertIjeibigung<t«@rimb — zagovorilo, razlog zagovora. „ 'Softcu - stroški za zagovor. „ -SKittcf - - branilo. „ 'Sdjvift — zagovorni, hranilni spis. 3>crtljcilcu — deliti, razdeliti.
„ 511 gleidjeit Jfiriicn — razdelili na enake dele, po enakih delih. Hcrtliciluitg — delitev, razdelitev, razdelita. 5Bcrtl)ciluugc«9(rt — način razdelitve.
,, -SluŠHJCiS — razdelbiti izkaz, delilni izkaz. „ -Enttuurf, -ipinn — načrt o razdelili, razdelilni načrt. „ -SDianilnti — merilo za razdeljevanje. „ «toeifc — po razdelbi. S>crticfmtg — vglobitev, ponižek.
7 i-G
Scrtitgcu — vničiti, pokončali. Srrtilguug pokončatev, rničba. Scrtrag — ]iuguillia.
„ ciujcitigcr, glucifcitiger — pogodba cnostrana, dvoslrana.
„ Iucratibcr, onerofcr — neodplnlna, odplalna ])og(idl)a.
„ cntgcitiidjcr — odplatna pogodba. „ getunAter — nevarna, opasna pogodba. „ nt'ici)iiefjcit — pogodbo sklonili. „ eingcfjcit — pogodili so. dogovorili se.
StuflBfuiig bc» SJcrtragcš — razdor, razdiranje pogodbe.
Ser ffiertrog ijt oottfontnicn abgcjditoifcit -pogodba je popolnoma sklenjena. Ser Sertrng iiiuft ob — pogodba] loteče, i z I oče. Scrtrngcubcr, ocrtrngidjlicjjcubcr Sfjcil — stranka po-
godnica, pogodnik. Sertragij' — pogoilbeni, pogodili, dogovorni. „ »9ibjd)iili» — sklepanje pogodbe. „ »Slrtifci — pogodbeni člen. „ 'Scftiliimuug — pogodbeno določilo. „ -briid)ig fcin — pogodbo prelomiti. „ »Knutioii varščina z;i pogodbo. „ «(Srbe — dedič po pogodbi, pogodbeni dedič. „ »gonil — oblika pogodbe. „ »©ciioffc — sopogodnik. „ =^nf)r — leto pogodbe. „ «m&iig — |»> pogodbi, pogoilboina. „ »mdfsig ftipuiicrte grift — pogodbeni rok. pogojeni rok.
„ »liiafjigc iieiitung — pogojena dajatev, storitev. „ «SOtobijication - prednigačba pogodbe. „ «Cbject — predmel pogodbe. „ -VPflicfjt — pogodbena dolžnost. „ «9iedjt — pdgodbeno pravo.
747
SBcrtrnflš*2tnat — država pogodnica. „ »Tnrif — pogodbena tarifa. „ Jijrii — pogodnik, stranka pogodnica. „ »llrfnnbc — pogodbena listina. „ -58or^rittniS — pogodbeno razmerje. „ 'Binfcii — pogodbene obresti. 3$crtrniicu — zaupati, zanesti se na koga.
„ bn«> — zaupanje, zanašanje. 2krtrnuciii'Srutf) — prelom, prelomitev zaupanja. „ «SRann — zaupnik. „ »SKifS&rnud) — zloraba zaupanja. „ 'ijicrfoit — oseba zaupanja, zaupnik. ff "Uitluiirbigfeit — nezanesljivost, nezaupljivost.
„ -SBiirbiflfcit — zanesljivost, zaupljivost. 3*ertrnulid| — zaupen.
„ (gcljrim) — skriven, tajen; adv. skrivaj. SBcrtrnuIidje Situmg — tajna seja. 8>crtrniitcr — zaupnik. S?crtrcibrn Scntmtb — pregnati koga.
„ ciitc SSnrc — razpečati, spečavali, razprodati blago.
4'rrtrctbnrc 2nrf)r — nadomestihia stvar. Scrtrctlmrfcit — nadomfestilnost. S?crtrctcu ^cinaitbeu — zastopati koga. „ (nit '2Ulic) — namestovati. „ (ucrtijcibiflcni — zagovarjati. „ fciit ©cnjiffcu mit cincm OJcgcnbciucifc — namestovati vest z nasprotnim dokazom. „ bic SRfiitgtf — branili očilke, zagovarjati očitke.
„ f ciitc iUiciinmg — braniti, zastopati svoje mnenje. 3>crtrctcr — zastopnik.
„ (©tclfocrtretcr) — namestnik. „ CUcrtfjribigcr) — zagovornik.
748
2>crtrctiuig — zastop, zastopanje, namcstoranje. $crtrctu!iga49cfugiu3 — pravica namestovanja.
„ »fflofugttis (brni Stedjtžfrcunbcn) — pravica
zastopanja. „ »ScfiSrbc — zastopniško oblastvo. „ «Storpcr — zastoji, zastopstvo. „ -Sfoftcn — stroški za zastopanje. „ 'Scijhmg — namestovanje. „ «Organ — zastopni organ. „ »8tcd)t — pravica zastopali, pravica zastopanja, zaslopna pravica. „ -Snctic — zastopna stvar. „ »SSolfiliadlt — pooblastilo v zastopanje, za-
stopno pooblastilo. „ «iEJerbcr — prosilec za zastopanje. Scrtricl) — prodaja, speča vanje. Scrtricbsbcforgcr — oskrbovalec prodaje. i'crtrifbcitcr — izgnanec, pregnanec. Scrtnjdjcu — prikriti, utajiti, zamolčali.
„ cin SBcrni5gen — prikriti imovino. Scrtuirijuug — prikritba, prikrivanje. Scriibcn — storiti, učiniti, zakrivili.
„ cin SSerbrcdjcu— storiti hudodelstvo, zakrivili hudodelstvo.
„ ait Sctitanb cittcit SDtorb, SBctrug — umorili, ogoljufali koga. $cruucl)ritiig — onečastba. Scruurciitigcii — ogrditi, oskruniti, onesnažiti. Scruiirciitiguiig — onesnažba, oskrumba.
„ bcr ©etDaffcr ■ onesnažba voda. Scrituftaitiiug — skažnja, skaza, pokaza, spaka. Scniiitrcucn — poneveriti. izneveriti, ^criiiitrciiung — poneverba. Scrurfndjru — provzročiti. učiniti, napraviti.
„ Softcit — napraviti stroške. Scrurtljcilcu — obsoditi.
74!»
¡lkritrtl)cilcn in beti (Švici (3 bcr Softeit — obsoditi v povračilu stroškov; da povrne stroške. „ jum Sobo — obsoditi na smrt. 5?critrtl|cilter — obsojenec. !!krurtl|ciliittg — obsodba.
„ ftrafgeridjtltdjc—kazenskosodna obsodba. !i>cruiclfiiltigcit — razmnožiti.
3>cmcljfiitiguiig — razmnožitev, razmnožba, razmnoževanje.
„	0011 litcrarifdjctt ober artiftifdjoit Gr
jcugitijTen — razmnoževanje slovstvenih ali umetniških proizvodov, izdelkov. SSorDiclfaltigungcu cinc-3 SScdifclS — razmnožki menice. 3> eru u 11 f a iti tu it cit — popolniti.
eru o II Fu in nt it u it ft — popolnitev, popolnjevanje. ^cruollftniibigcii — popolniti.
2>criuillpiiiibigitiig — popolnitev, popolnjevanje, dopolnile v.
$rriual|rrit (6ciualjren) — hraniti.
„ (bcpouicrcit) — shraniti, v hrambo položili. „ (berfdlliefjcn) — zaprtega imeti. „ fidj gegcn ctnmS — zavarovati se proli čemu,
zoper kaj; prepovedali si kaj. „ fidi por cttoaS — zavarovati se pred čem. ¡Scriunljrcr — branilec, ^criunlirlojrit — zanemarili, v nemar pustiti. $rnunl|rloot— zanemarjen, zapuslel.
Sittlid) bertocifjrloSto Sinbcr — nravno /.a-pusteli (zanemarjeni) otroci. $rrumlirintg umu Sjkrtfadjeni — hranitev, shranitev, hramba.
„ goridjtlidje — sodna hramba. „ Porldufigc i.bcS ¡Serbiiditigcuj — začasni pripor, začasno pripreti, začasno pod stražo vzeti.
750
3?rru>al)ruug bel ScfrfjlocrbffiiljrorS — upor pritožnikov.
Sirf) in ^criuaijvuitfi bcfittbnt — hranjen bili, hraniti se.
Sn s<H'vnm()niug iibiTgcben — v hrambo dati.
3» SUertualjnmg ubratcijiucit — v hrambo prevzeli.
$cnua^rung«'9(uftalt — zapornica.
„	©rinil' — hranilna prislojbina, hranilnina.
tt ■'•'iptift — zavarovalni zapor. „ -ftununer — hranilna Številka. „ -Crt — zapirališče. „ *Sd)cill — hranilno pismo. „ -®crtrog — hranilna pogodba. „ -ficit — hranilni čas, Čas hrambe. $crUinltril — upravljali, oskrbovali.
„ rin 9lmt — opravljali službo, licrlunitcr — upravnik, upravitelj, oskrbnik. $>crumltuug— uprava, upravstvo; oskrbovanje. „ offciitiidjc — javna uprava. „ potitifdjc — politična uprava. „ fiifirni — opravljali, oskrbovati. „ bel SPermogcuS — oskrbovanje imovine, gospodarstvo z imovino. i>criunltHiigc" — upravni.
„ unb SRcdjtžajtgcieflnificit — upravna in
pravna stvar. „ Služfngen — upravni izdatki. „	SBc^iubf — upravno oblastvo.
„	Scjirf — upravni okraj.
„ '(Sommtfjtou — upravna komisija. „ »Sicnft upravna služba.
imnblin£>img bcS SJcrttmltungSbiniftcS — oskrbovanje upravne službe. „ »©cbict — upravni okoliš, okrog. „ ©mditsljof — upravno sodišče.
7ul
Sfrtunltnu(|š«^ai)r — upravno lelo. „ -Stoftcu — upravni stroški. „ '¡Diagime — Upravno vodilo. „ -Crgnn — upravni organ. „ "^crfonaic — upravno osebje. „ -Sintf) iGorporntion) — upravni svet. „ «9?atfj (¡jifrfon) — upravni svetnik. „ '9tcd)t (objcctto) — upravno pravo. „ Sicdit (iubjcctfoi — upravna pravica, pravica do oskrbovanja. „ -SBeg, iiu — upravoma. „ *3n>cig — upravni oddelek. Vmunublnuft — izprememha. Vmunubt — soroden, v rodu.
(Sin ucrmiiubtci ©clocrbc — podoben, soroden obrt.
„ fcin mit Semanb — biti v rodu s kom. &rrnMiibtid)iift i.ScrfjattniS) — sorodslvo.
„ (bic ^Jcrfonen) — sorodniki. i'criutiubtid)nft<5=0irnb — koleno sorodstva. „ 'Sinil' — vrsta rodu. „	Verfiiiitm-? — razmerje sorodstva, so-
rodslvo.
i.H'nunHbt|d)(iftlid| — soroden. ¡Kcriuamcit — svarili, posvarili, ^munrmtiig — posvarilo.
Vcrnird)feltt—zameuili,premeuili; zamenjati, premenjati. Vrnurdjcduug — zaincmba, premeniba, zamenjavanje. t, bor Strafartcn — prememba kazenskih vrst.
U> c r l u c rt) v 11111 o c n f i c — bla-rajnica menjalnica. Vcrlucgnilicit — predrznosl, drznosl. 3icrtucl)rcn — branili, ubranili, zahrauili. Vrrivcigrrit — odreči, odbili, ne dovolili, nedopuslili.
„ bio (šiiimilligiiug — odreči privolilo. Vcnucigcrintn — odbilev, odreka, odrckovanjc.
752
Scrtocigcruug ucrn Stcuetn — odrekanje davkov.
ScrUicie — ukor.
Sícrtucifcit (rugen) — karali, pokarali.
„ auj ettuaž — kazali na kaj, pokazali. „ Scmanbctt moi)iu — vpolili, napotili, odpraviti, poslali koga kani. „ Semnnbcn beš> Soubc» — izgnali koga iz dežele.
„ nn bie competente Scfjürbc — napotiti na
pristojno oblaslvo. „ auf beti átcdjtélneg — na pravdo napotiti.
Scriueijnug — napotitev, napotilo.
„ oor bie (Sioiigeridjte — napotitev preil
civilna sodišča. „ auf ben (Sioifredjtšioeg — napotitev na civilno pravdo, napolilev na civilnopravni pol, na pol civilne pravde. „ auf ben orbentlidjen 9ied)tžlocg — napotitev na redno pravdo.
$crtucifuug$*3Md)iuf3, -(SrfcuntuiS — odkazni sklep. „ 'llrtljeil — odkazna razsodba. „	— vzklicna, kazalna številka.
„ »3eidicn — kazalnik.
Scrmcubbnr — raben, poraben, sposoben, pripraven.
3$criurui>l>nrfcit — porabnosl, sposobnost, pripravnost. „	im simtc — sposobnost v uradu.
2>cru>citbcn — uporabiti, upotrebiti, obrniti.
„ cinc Sadje ju 3ciitniibe§ ©iinftcn — uporabljali stvar komu v prid. „ ©elb auf etionš — denar trošiti za kaj. „ Oiel glcifi auf etloaš — zelo si prizadevali
za kaj, ukvarjati se s čem: „ Semanben 511 ctloas — uporabiti koga za kaj.
„ fid) fiir 3cnianbcit — pognati se, potegnili se, potruditi se za koga.
753
Skrtucitbcn ctloa? jurSBcrnteljvung fortbaucrabcrSNuftun« gcu — obrniti kaj v pomnožitev stanovitnih užitkov.
Sici; Ucrluenbcn iaffeu—služili, rabiti v kaj. $crtucnbuug — uporaba, poraba.
„ (Setrogen) — obnašanje, vedenje.
ci cincnt Sinite in SBcrtocnbung fteljcn — služili, bili pri uradu. SScrhicrfcit — zavreči, zametali.
„ bon nmtžmegeit — uradoma zavreči. „ bic 23cjd)lt)cvbc — zavreči pritožbo. 3,'crlucrflid) — zavržen. Skrtucrflidjfcit — zavržnost. 2>cnucrfuug — zavržba. SBcruicrtcn bic SScroeife — uporabljati dokaze.
„ (cine Sndjc) — vnovčili, v denar spraviti, na korist obrnili, v prid obrniti. Skrtucrtnug — uporaba. SScrtucfcr — upravnik, oskrbnik.
„ (Stetfoerlretcr) — namestnik. Skrtuirfcltt jid) in ctmn» — zaplesli se v kaj. $crUii(fclt — zapleten, zamotan. 8>crtuicfcucr — pregnanec, izgnanec, ^crluilligctt — privolili; dovoliti. Scrtuiiligung — dovolilo.
8>crtuir!cn — izgubili kaj, zapnsli čemu, priti ob kaj. „ bn§ Scbcn — smrt zaslužiti. „ ciuc Strnfc — kazni zapasli, kazen zaslužiti. S?crtnirfte Strofc — zaslužena kazen. $frn>irflid)cu — vresničili, obistiniti, izvesti, ^rrtuirfung — izguba.
Sicrluirrmig — zmešnjava, zbroja, zmeda, zmolnjava. 3>rrtuijri)cn bic ©purcn bcr ftrofbnvcu Jpnubluug — izbrisali sled kaznivega dejanja. Sjerluitluct — ovdovel, vdovec, vdova. 4'crttiorrcit — zmešan, zmeden; pomešan, zamotan.
7o i
Vcnuuitbcit — ranili, »muutibiiug — ranitev. ranjenje.
„ (SSunbei — rana. 3?crtuitit]mitg*'3ii[ngc doklada zastran rane. Slicriuiiftcn cincit Ssiaia — pokončati gozd, opustnšiti gozd.
»crtuiiftuuci — opustošlm. $rriuuftnitg*grbict — opustošeni okoliš. iBcr^clirrit — povžiti, zavžili. iSc^cliruuficftcncr — užilnina.
9iiicfiid)tiidj bcr SScvjchruugSfteurr nl$ gcidjiojfeu crflrirtc Stabt — glede užiluinc za zaprlo proglašeno meslo. „	»Sibfinbiiiigšbetrag — pogodili znesek
užitnine.
„	»9l6finbuiig«t)crciit — društvo za po-
goditev užitnine. „ »Seautte — užitniski uradnik. „	'Sinie — užitninska črta.
„	»Stniciictmt — užilninski črtni urad.
„	»Drgnit — užilninski organ.
„	»^?nd)t — užilninski zakup.
„	"Vflid)tig — užitnini zavezan.
„	«»teftitiitioneu — povračila užilnine.
„	»ftbcrtrctung — užilninski prestopek.
„ »SBJed^fei — užitninska menica. „ -3aljfungšBoIette — užitninska plačilna bolela. „	flitidilng — doklada k užitnini, užii-
ninska doklada. $rr,',rid|iint (aufectdjnen) — zapisati, popisati, zazna-
menjati, zaznamovati. Vcrjcidjitis — popis, spisek, zaznamek. „ (uon Siamcit) — imenik. i, bcr Ciievic^tšfoften — stroškovnik. 3>rr,;etrf)iilttig — zapisovanje, popisovanje, zapis, popis.
755
¿'crjcilicn — odpustili, prizanesli, izpregledali. SJcrjciljiuig — odpuščanje, izpregled. SJcrjidjt — odpoved.
„ Iciften, tfjun — odpovedali se, odreči se. „ iciftcn auf eine ®iciiftftctfe — odpovedali se službi.
„ tl)uu auf ciuc (Sr&fdjaft — odpovedali se dediščini.
Vcrjidjtcu — odreči se. odpovedali se česa, čemu. „ fliftig — veljavno se odpovedali. „ auf bic Vcrfoiguitg—odpovedali se pregonu. Vrrjirijtlciftuug — oilpoved.
llutcr SSerjidjtlciftung auf jcbc 53o« fdjroerbcfuijrung — odpovedavši se vsemu pritoževanju. Sicrjidjtš-Cuittung — odpovedna pobotnica.
„ »SReUcrS — odpovednica; odpovedni prolipis, reverz.
$ci?,iufcu — obresti opravljali, obrestovali.
„ lnitfunf^roccut -dajati obresti popel od slo; obrestovati se s petimi odstotki. '-Kcr^iucdid) obresten, obrestonosen, ki daje obresti.
Sčiebrigcr bcrjinSlidj niže obi-eslen. $cr;,iufuitg — obrestovanje. Vcr;,iufuugotng — dan, od katerega teko obresti. ¡Bcrjiigmi — zalezati, zakesniti, zadržavali, odlašati. „ bic cublidjc (Sricbigung — odlašati s končno rešitvo; odlašati končno rešitev. VcrjBgcritug — zakesnitev, zadržavanje, odlaganje, zamuda.
^lii ftalie ciucr Vcrjogcrung — ako se zakosni, zamudi; v slučaju zakesnilve. „ bor 3al)Iuug zamuda plačila. '•¡>cr;,ugrruugc,',iufru — zamudne obresti. Scrjpllbnrco @ut — carini zavezano blago. Scrjollcu — ocariuili, plačali carino.
48*
756
©cr;,oUntig — plačilo carine. Scr,',olltuigobcfuguiis oblast jemali carino. ©cr;,ug — odlog, odlašanje. f, (mora) — zamuda.
£ijnc SScrjug — kuj, brez odlašanja, brez odloga, pri li priči, nemudoma, ©i-fnijr i|t im ®crjltgc — nevarno je odlagali, nevarnost ji; v odlaganju.
®cr,vin«;,inicM — zamudne obresti. Versio ill reni poraba kake stvari v korist drugega. Sktcriiinrpolijcilidic ©cnufiidjtiguug — pažnja policije za živinsko zdravstvo.
©icnr — vikarij, vikar. ®icc'$8urgermciitcr — podžupan. „ »®irCCtor — pod ravnatelj. „ ^rdfibcnt — podpredsednik. Yiee versa — nasproti, vzajemno. Tldi ~ videl, ©ibinticrcu — poverili.
Sibimicrtc SlOfcijvift — poverjeni prepis.
©ibimicrung — poverilo.
©ibimicrungcit unb Scgalifterungeu — p»-verila prepisov in podpisov, ©ibimicrintgeriaiifcl — poverilni pristavek. ©toicrcn — poverili, potrditi, podpisali, ©icl) — živina. „ Scfdiau — ogledovanje živine. „ ©cfdjauer — živinski oglednik. „ Sefdjauorbnimg red za ogledovanje živine. „ §(inbler — živinski trgovec. „ Siataftcr — živinski popisnik, živinski kataster. „ ftranfljeit — živinska bolezen. „ SKoftung — pitanje živine. „ liijS — živinski polni list. „ -2cucf)c — živinska kuga.
7o 7
3!icf|*€cudjcn'ft0errinfoniinrn — dogovor o živinskih kugah.
„ >3tanbeSrcfliftcr — živinski staležnik. „ Sriinfe— napajališče.
„ IriebSrcdjt — pravica živinske gonje, pravica
živino gonili. „ Trift, ^9S?cibc — živinska paša. „ 3ud)t — živinoreja. ¥irrtrll)ubr — inaselje, četrtinsko zemljišče. $irrtrll|iiblcr — maseljčar. i>icrtcljnl)r — četrtletje. $icrtc(jSl}rig — četrtleten.
2>incu(irrru — z zavezo prevideli. zavezali, vinkulovati. ^iiiculicnuifl — zavezba, zarezovanje, vinkulovauje,
viukulacija. Siuculum — zaveza, vinkulum. Siubicntiou — vindikacija. 9>iitbiricrcu — vindikovati.
S>ii-(tultcrcit—zaznamoval i besedo s črticami, virgulovati.
$irilftuiiiitr — virilni glas.
Sirilift — virilist.
Tis inaiot* — viša moč, premoč.
¿Mficrcu — merili.
2>ificrftn6 — palica sodomerka.
'¿m|ita ti o h — ogledovanje, pregledovanje, vizilacija.
i>i|'itator — preglednik, vizitalor.
i.Mfiticrrii — ogledali, preiskali, pregledali, vizilovali.
i>i|itimiU|VJbcfitiii> — ogledni izvid.
A ista, a — na vid, na poka/..
SJiftmt, mit bem S3ifum bcš SImtcž — potrjen po uradu.
Sitni tičoč se življenja (samega), vitalen.
2>itnlitrit — živnosl, vitalileta.
2>lic* — runo.
Crbcit brž (joibcncn Blicfcž — red zlatega runa. Sogrlfnng — ptičji lov. !!>oflt — vojd.
758
©ugt (Slmtmonn) — upravnik, oskrbnik, ©ugtci — vojdslvo, zavel niši, vo. ©olf — ljudstvo, ljud, narod, ©¡jlfcrrcdjt — mednarodno pravo, ©olfcrrciijtiilij — mednarodnopraven, po mednarodnem pravu.
Unter böiferrecfittidjen Sdjufc gcftcLit — pod varstvo mednarodnega prava postavljen. ©Blfcrfdjnft — narod. ©olf$> — ljudski, narodni. „ »Stuftinning — narodna omika, prosveta. „ -öetoeguug — ljudsko gibanje. tt -©Übung — narodna omika. „ «Siiicfjc — ljudska kuhinja. „ «Srfjufe — narodna šola. „ -Sdjnlicijrcr — učitelj na narodni šoli. „ "Stamm — pleme (narodno). „ »SSerfnutnilung —tabor, ljudski shod,narodni shod. „ »SSertrrtcr — narodni zastopnik. „ »Vertretung — narodni zastop. „ »SBirtfdjnft — narodno gospodarstvo. „ 'luirtfdjaftlid) — narodnogospodarski. „ 'ßö^iung — popisovanje ljudstva, ©ollbrlucifcitb — polnoveren. ©aKbringcit — dovršiti, izvršili, dokončali, dognali, ©ollbriitgiutg — dovršitev, izvršitev, dovršba. ©ollbiirtig — pravi, pristnorod, polnorod. ©olleiiben — dokončati, dovršiti, dogoloviti.
Diod) OoUcubetcm 20. ScbcnSjaljrc — po dovršenem 20. letu.
ÜBoQenbete 2 Iranci t — doslana kazen, ©olienbuiig — konec, dovršilev. ©oUcubungstenuiu — rok dovršite, dovršitve. Soltffiljrcn — izpeljati.
„ ein Wefc(} — izvrševati zakon.
759
Sollfiiljriuig bc3 ©cfcfjnftcS — izvršitev, dovršilev posla, opravila.
Sollgciutfe — popolni užitek, popolno uživanje.
3nt SSottgcnuffe bcr bfirgerlidjen SKedjte fidj bcfiitben — uživali vse državljanske pravice; popolnoma uživati državljanske pravice. Sollgiltig — popolnoma veljaven. Solljnlirig — polnoleten. SoUjriljrigfcit — polnoletnost. Sollfoutiitcn — dovršen, popoln, (adv.) popolnoma.
Solifomittcner Sonci* — polni dokaz. Soflfonimcucn ©iaubcn toerbicuenbe Urfunbc — vse vere vredna listina; listiiiii, ki zasluži poln» vero. Solliitndjt — pooblastilo.
„ allgcmcine, bcfonbcr.c — splošno, posebno pooblastilo.
„ bcfcijriiuftc, unbef granite — omejeno, neomejeno pooblastilo. 3>oUmndjt<i*<Staujcf — pooblaslilni prislavek. „ -©cber — pooblastilec. „ »SRelimer — pooblaščenec. SoUfuuttg — polnočuten. Sollftnubig — poln, popoln, (adv.) popolnoma. Sollftnubigfcit — popolnost. Sollitrcrfbnt1 — izvršilen. Soli ftrcrfbarf cit — izvršflnosl. Sollftrcrfcu — dopolnili, dovršiti, izvršiti, izpeljali. „ cin Urtljcti — sodbo izvršili. „ ciit — izpolnili lelo. Sollftrcrfcr, SoIIjicijev — izvrševalec. Sollftrrifitug — dopolnitev, izvršba, izvršitev, izvršilo. „ eineS ridjtcvlidjcn Grfcuntuijjc>3 — izvršitev
sodniškega razsodila. „ bcr Strnfc — izvršitev kazni. „ bc§ llrtljcilc» — izvršitev sodbe.
700
¡BuKftretfJtune-Giaitfcl — izvršilni pristavek.
„ »SSerfaljren — izvršilno postopanje. Snili^riljlig — polnošlevilen, v polnem šlevilu, ves, vsi. Soli;,aljligfrit — polno število, ]iolnošlevilnost. SoHjiefjbnr — izvršilen, «ulljicijbnrfcit - izvršilnosl. 3>oll,*,icI)eit — izvršiti, dopolnili, izpeljati. „ bon Sluftrng — naročilo izvršili. „ bil» ©efcj} — zakon izvršiti. i^ll,Vci)riibc (ticmaft — izvrševalna oblast, ^ulljiclptug — izvršitev, izvrševanje, izpolnitev. <sn &olijieljuiig — izvršujoč. „ Doti {vrcificitsflrnfni — izvrševanje kazni
na svobodi. „ be» (Skfejjcš — izvršitev zakona.
iUHt ber SBoOjictiuitg bes GJefcfccS ijt ber aRittifter ber 3uftij beauftragt — izvršitev zakona se naroča ministru pravosodja, ^pll^ug — izvršilev, izvrševanje.
„ bes (tfefe&es — izvršilev zakona.
Mit bcm SJoIijnge beauftragt — izvršilev je naročena, izvršili je naročeno. Sum SMuigc briugen, in ffioUjug fcjjeit — izvršiti, izvrševali.
®en SSoiljug iibertoadicn — culi nad izvrševanjem.
Soli^ug^luorbiiung, SBejtiminung — izvršilno določilo. „ tiiniifel — prislavek glede izvršitve, izvršilni
pristavek. „ Organ — izvrševalni organ. „ Scrorbnuitg — izvršilni ukaz. „ -Siorfdjrift — izvršilni predpis. ¡ŽJiSHig (adv.) — popolnoma, ilo cista, do vrba, do cela. ^uloutiir — dobrovoljec. Soit nnttžmegeu — uradoma. „ tobc»iuegcii — vsled stnrli.
761
Sornctctt — prejšnji spisi. S>iirnugcl|ciiD — poprejšnji, predhodni. 3$ornujd)lng — proračun.
„ betaillicrter — podrobni proračun. 9>ornrbcit — uvodno delo, začetno delo. pripravljeno delo.
^orniisbcjtiiiiiucii cin ScrmfidjtitiS — naprej odmeriti volilo.
4'ornn-jbc,^nljlcit — naprej, popred plačati. 3>ormtoUC;\(tl)(itti{t naprejšnje plačilo, naprednina. $ornii$cmyjnug — naprejšnji prejemek. $arnu*gnbr — naprejšnji izdatek. iHoransgcfnfst poprej storjen. $urnu*grgnngritc S8onmtcrju<$mig — poprejšnja uvodna preiskava.
$ornit?ftcfcttt, bnfS — če je tako, če je.
„ bajš uidjt — ako le ne ho, ako ne bi. '-¡uiritiioflngc • predhodna tožba. SBormtoliigcu — naprejšnji stroški. 3>urnu%>fd|icfcit — naprej poslati, poprej pripomniti. 9>urnitc<fcl)ru — naprej videti. '-Koriuisjrlsrit — vzeli, mislili si. domnevali si.
Scticn mir UoronS - vzemimo; mislimo si, da.
®ic3 tooraušgefetjt — če je taka, če bo lo. če je lo lako. iMinntvklsitiig — pogoj, uvet, pridržek. „ (SBernuiti)img) — domneva.
Untcr bcr $ornu8fe$ungr ba|» — če bo. SJic SorauSfeguiig trifft ju — uvel se izpolni.
Untcr bcr Soriiuaicjjung bcr	po
meri §§.
o r a itoft rl) ti i rij — previdoma. predvidno. kakor je pričakovali.
Sariui*umii(id)tui* — naprejšnje volilo.
702
$urniie;,nl|liiitg — naprejšnjc plačilo, ©orbmt — predzidje. ©urbnititugeuiittci — ubranilo, ©urbcbnrfjt, mit — s premislekom, nalašč, hote.
„ oljne — ne hote. ©orbrbiugitug - pogoj, ©orbcljnlt — pridržek.
„ bcr Wcdjtžtoofjitf)at be* SnbcntariuniS — pridržek pravne dobrote popisa. „ be§ SRo(f)t§jUflCŽ — pridržek pravnega pola. SUlit ©orbcijalt bc» iHccnrfc« — pridržujoč si rekurz.
llutcr bcm Sorbcljnite — s pridržkom. $arbcl|nitcu — pridržati.
„ fid) boš i)ied)t — pridržati si pravico, prihranili si pravico.
®ož ilicdit ift, bicibt uorbctjniteii — pravica je pridržana, se pridržuje. ©orbefjaftcueS SOiiiu-ral — pridržana rudnina.
SSorbcljnltlidj -s pridržkom, pridržujoč si. ©orbrrcituug - - priprava.
©urbcrcituug&.^auMung — pripravljalno dejanje, priprava.
„ "imiibitingcn ftraflofc — nekaznive priprave.
„ --SOinBfogct — priprava. „ »Stubicn pripravljalne študije, ©orbcridjt naprejšnje oznanilo, predgovor. ©urbrjd)cib — naprejšnji odlok, ©prbrfib — poprejšnja posest, ©orbcfibcr poprejšnji posestnik, prednik v posesti, ©orbcitgcu odvrniti, ubranili, v okom priti, ©orbr.^ridjnct — gori oznamenjen. Vurbilbuug — prva omika.
„ JU ciucilt 9(rntc — za urad potrebna omika.
7C.3
li>orliriitgcu — izreči, razložili.
„ CžiMuenbuitgctt • vgovarjati. „ bitS — povedba, razložita. iBurbcrbcrf brž Sc^iffcS — sprednja paluba ladje. SSorbcrfcitc bcS SBedjfclž — lice menice. Sorcib — predhodna prisega, ^tfrrmjjfniigc naprejšnji ]irejemki. 2>ornitIjii!tctt pridržati, kratiti, pritrgati, pridržavati.
pritrgovali. $tfrruti)nltuuc| — pridržlm, kratite v. $orcrf|rbiiiig — predhodna poizvedba, ovedha. $orrrl)rbuttgru i®t. ".Ji. O.) — uvodne poizvedbe. '■Korcritiumiiig — predgovor, pripomenek. $0rf<t(jrc — prednik.
9>orfnIl — dogodek, prigodek, slučaj, primerek. SJorjultni (itd) creigncn) — prigoditi se, pripetiti se,
primeriti se, zgodili se. $orfnUritl)rit — prigoda, zgoda. inirfliit — začetek pritoka,-začetek plime, prva plima. SJurforbcrtt — pozvati, povabiti pred se. ^urforbcrttug — poziv, povabilo. A'orfritgc — predhodno prašanje, predprašanje. !l»urfiil|ntitgobciri)l — privodno povelje. '•Kurgitug — postopek, postopanje, ravnanje.
Tcrfclbc 8?orgnitg ift ju bcobiidjteu — ravno tako naj se postopa, ravna. $urgnug*red)t — predstvo. 3>i»rgnttgcr — prednik.
$urgnugig — prednji, poprejšnji, predhoden.
Uhtr imrf) borgfiugigcm Strafoerfatjrcn iti ©emiifjljrit bcr Strafproccisorbnuug —samo ako se je poprej po kazenskopravdnem redit opravilo kazensko postopanje, ^urgrbrtt (angeben) - - trditi.
ISinc STrrtiifficit oorgeben—delati se bolnega, namisliti si bolezen.
7(14
!i>orgcl>cu bciš ■ - izgovor, pretveza.
©orgrbliri) - - namišljen, umišljen.
©orgcbrad)tcs — navedeno okolnosti.
©orgcfnfstc SDiciuuug — naprejšnje mnenje, prevzetost,
prevsvojeno mnenje, predsodek, ©orgclicn (berfaljrcn') — ravnati, postopali.
„ mtci cincr Scrorbnuttg — ravnali se po na-redbi.
„ gcjeljntoijig - ■ zakonito postopati. „ (gefcf)ci)en) — zgodili se. „ flegen Semanben mit 9J?ai)itungcn, fficrtocifctt
- ■ posvarili, pokregali koga. „ bor ^cmaiibent — imeti prednost pred kom. 2>orrtcl)cubc iJJoft — poprejSnja točka, ©orgcfdjricbcit — predpisan.
^it ber uorflefdiriebcncit Sskifc — kakor je predpisano, po predpisu.
Sorgcfcljcit — v misel vzet.
3fnt ©efefcc borgefcljeitc Strnfe — v zakonu določena kazen.
iiorgcfcl.it (Sinit) - ■ predstojen, nadrejen, viši. ®orgcfcl»tcr ■ predstojnik, načelnik, vikši. ¡Sorgrcifcit — prodseči, vpletali se v, poseči v, posegati v.
„ ber §auptfatf)c burrf) ciuc (Sntfdjcibung
z razsodilom poseči v glavno stvar. „ ber compctcntcu ¡Behorbc - - vtikali se v kaj pred pristojnim oblastvom. ©orljnbcu — v mislih imeti, namenjen bili, namerjali. nameravali. „ bo§ — namen, misel, nakana. &orl)iiltcu (oortucrfcn) — očitati, oponesti, oponašali. „ iSfjatumftanbc — dejanske okolnosti pred-očiti.
©orijnubctt fciu (bcftcficu) — bili.
7 i;r.
Sorijcnibeiijeiu cincš iiiifcrtjtungžan fpvudjcž giau6fjaft marfjcu — overoviti, da obstoji izpodbojna pravica. Sci bom Šorljanbcnfciii noti SRiibcrungSiint ftcilibeit — kadar ji- kaj olajšilnega. 33ciitt Sorijoiibciifcin befonbcrž riicfjid)t»ioiiv biger Umflaiibc nadijclicu - odpustili. <"■»■ za to govore posebnega ozira vredne okol-nosli.
$orl)iutbrur Sietocižniittfl — dokazila, kar jih je: dokazila, katera so pri rokah. 3>or(|nit$ veža, prikleL il>nrl)crbcftiiiiiticii — popred, naprej odloČiti. $or(|rrjnguiig — prerokovanje. $orI|iiirin im - naprej, za naprej. „ eiitrid)teu naprej plačati. „ -ilintcu — ponaprejšnji obroki. 3>orl)of — pridvor. ^oriuftnii;, poprejšnja stopinja. 3>orjnl|r — pretočeno, preteklo, lansko leto. i>orjnI|r*gebiir lanska predpisnina. Siorfnuf — predkup. 2>orfanforcd|t predkupna pravica. i>Ditcl)rcu napravili, pripravili: prirediti, preskrbeli, v krenili.
^urfrlirmtfl — naredim, priprava, vkrep. 3>orfi-l)ruugru aiigemiijcnc ciniciten primerne na-redbe vkreniti. „ trcffrit — vkreniti, naredili.
111*fc 1111 tuio ■ pripravljalno znanje, osnovna vednost. $urfoiitmm — koga prehiteti, preteči.
„ (fidj crcigiionl prigoihli se, primeriti se. pripetili SI', zgodili se. ^orfomtiteiibeiijnlle — če se primeri, če stvar tako nanese.
$urfummuio prigodek, dogodek.
7 lili
¡Koriabett — pozvati, poklicali, klicati, ^orlnbiiug — poziv.
„ Udjriftliciie) — pozivnica, povabilo. 2>0rlnbiiug*,',cttcl — povabilni list, povabilnica. Turinge — predlog, predloga.
„ ciitf» ®t'i»d)c3 — predlaganji- prošnje.
;iur SSortage uberncljmcii — v predložbo prevzeti.
?ie S.*oringc fjat ftatt.iufinbmt—predloži naj si-. !l>i>rlnufig (oorgihtgig) — predhoden.
„ (interimiftifdj) — začasen, medčasen. 2>urlrbru — dosedanje življenje, ^urlrgcii — predložili.
„ jur ISntidjiibmtg — predložiti v razsojo. „ rine 5i\igc — prašanje zastavili. „ 3ur ©cncljmigung — v odobrilo-predložili. „ o lir {jodjftcii Scijiufžfaffuitg — predložiti v naj-višo razsojo. ^orlcgjtujc -— predložna stopinja. '•Korlrgmtg — predložba, predlaganje. i!>urirjitug — branje, čitanje; berilo.
„ (Scctioit) — predavanje. SIJurlicbc bcfouberc — posebna priljubljenost.
fflJcrt ber bejonberen SJoriicbc — vrednost posebne priljubljenosti, ^urlirgru (oorfjnnbcn jem) — bili, pri rokah biti. 2>oriiinijri)bottid| — zasladnik.
$armnijrf)fud)rr — kuhalnik za drozgo, drozgališki
kuhalnik, ^ormnuii — prednik. Vormcrf — zaznamek, zapisek.
„ »?htdj —beležna knjiga, knjiga zabeležnica. „ -8ifle — zabeležnica. „ -^rotofoll — znbeležni zapisnik. „ «Stcgifter — zabeležni vpisnik. iKoriitcrfeit — zaznamovati.
7G7
4>oruicrfen i gmubbiicfjcritctj.j predznamovali. iuumcrfuiig — /.:t|iis. zabeležba, zaznamek. „ (gritiibbudjcrlidje) — predznainba.
3n ©ormcrfiiitg finftcu — v zapisu imeti, zaznamovano imeli. „ ^it Sormetfung ltcijmcn — zaznamovati. S>urtucrfitugs=Seid)cib — odlok za prcdzuambo.
„ Scmilliguitg — dovolitev predznambe. „ ©cfudj — prošnja za predzuainbo. „ 'SBcrber — prosilec predznambe. Huriiutiib — varuh.
„ tcfta 111 cutarifcticr, gcjcididicr, gcriditlidjcv — oporočni, zakoniti, sodni varuh; v o[>oroki imenovani varuh, varuh po zakonu, po sodišču imenovani varuh. 3>uriniiiibrriit — varuhinja, '¿¡urmiiiibfrijnjt — varstvo.
(Sine Sormiiubjdjajt antrctcn varstvo prevzeti, nastopili varstvo. $orutiiiibid)njtlid) — varstven. 3>oriiiuiibfri|(ifto=2liigclcgnii)cit — varstvena stvar. „	- SBctlbrbc — varstveno oblast vo.
„	^flidjt — varstvena dolžnost.
„	■ iHedpiUitg — varstveni račun.
„	-Sndjc — varstvena stvar.
!>uriinl|iiir započelek. započHba. oprava, vršilev. „ ciitcr tfrbcit opravljanje, vršenje dela. Tic ©oniciljmc bcr Slmtšfjanbliingcn oblicgt — uradne posle opravljali je dolžan. „ filter gcriditlidieu ¿pnublitng izvršili sodno delo. '
Um bic Sontabuii- ^emaiibcn crfitdjen prositi koga, naj 011 opravi, ^oriinme — ime, krstno im<\ S>Dritcl)iiirii einc ilmteliaitbiiuig — uradno delo vršili. r bic Sdmluing — opravili cenitev, cenili.
7liS
Vorurfimcn ciuc Untcrfud)uitg3fy<mb(uug —opravili preiskovalno delo. „ bic SScrljanblung — razpravljali. Sorurt — predmestni kraj. Vorpriiftutg - uvodna preskušnja. Vurrnug — prednost.
Jiorraugo^ilOtretimg, -©mrainmtng — odstop prednosti. „ »Jfiagc — tožba zaradi predimsii. prcdnoslna tožba. Vorrntli — zaloga.
,, (SJlengc) — obilica, množina. Sorrcdjt — predstvo, prednost, posebna pravica, prod -pravica.
SOlit bem Sorrcdjte bor niicn nu» toaS intnicr fiir cinem Titci entipringcubcn Sorbcrungett s predstvoin pred vsemi, iz katerega knli imena izvirajočiiui tiijalvami. 2>orrcd|lvflngc — ložba zaradi predstva, predstvena
tožba. Vorrcbc — predgovor. Vorridjtuug — priprava, naprava. Vorriitfcu — naprej pomaknili se, napredovati. Vorrurfuiig — napredovanje, poviSba. Vorrnfinig — poziv, poklic. Vorrnfuiigorbict — pozivni oklic. Vorfnli — naklep.
„ bofer — budobni naklep.
Ciu liegt in bem Vorfa(jc bc» Ifjfitcrš — storilec kani.
Vorfnlsltd) — nalašč, premišljeno, s premislekom. SBorfdjrtit, jitm Vorfdieiit fomuien — prikazali se. pokazati se, na dan priti. Voririjicjiru 3cmaubcn (Mb — založili, zakladati koga
z denarjem. Vorfdjlng — predlog, nasvet.
llbcr Vorfciiiag — po nasvetu.
7 Uit
on SJoridjiag briugcu — nasvetovati. (Siiicit Sorfcijfag crftatten, nmriicn — nasve-(ovali, predlagali.
$urjd)lagcu — nasvetovali, predlagati. Siorjriilngc" uiib SBcidjungSrcdjt — pravica predlagali in podeljevali službe. „ -SBcrcrfitigter — vpravičen stavili predloge.
k predlaganju vpravičen. „ -Siftc — imenik predloženih. Sorjdircibcit — predpisali. 4>oridjreibuug — predpis.
3n Sioridjreibuug bringcn, ftcllen—pred-pisati.
2>or)djrift' CSScbot) — zapoved, ukaz, povelje, predpis, propis, pravilo. „ jpccicHc — natančnejši, posebni predpis. „ bcobndjten — držati se predpisa. „ crinffen — predpis izdati. „ fommt in 3(niuciibung — ravna se po predpisu.
„ (jat iit SCiuuciibiuig 511 fommcit — predpisa se je držati.
2?urfri|riftomiifug — po predpisu, predpisoma, kakor
je zapovedano. 3?urjdjrijteuiibrig — proti predpisu, predpisu nasprotno.
3$oridjnb — pomoč, pripomoč, potuha.
„ gcbcit, leifteu — pol uho dali, dajali. $orjd)ub(rijtuitg — dajanje potulie, poluha. $orjd|itjo —naprednina. naprejščina, ponapredščina, predplačilo, predujem.
©cjolbuiigi- obcr Ui)(jming4t)orf(fjuf£—predplačilo plače ali mezde. „ unticrjiitžiid^er — brezobrestna ponapred-ščina.
770
3>orfdjufo bis juni iBelnufc uott *tuei Trittljeiien — predplačilo do dveb tretjin. „ 'Hajfe — posojilnica. „ ■ ©eidjcift auf SBertpairiere obcr Starcu — posoda. po soje vanje na vrednostne papirje ali na blago.
„ 'State — obrok predplačila, ponaprcdščine. „ »Slnten riidftiiitbige — na dolgu ostala odplačila ponapredščiue. ,, -SScreilt — posojilno društvo. „ «lueife — predplačilo, predplačiloma, napred-ninoma.
Vorfdjiitom — izgovarjali se s čim. izgovore delali. „ cin .vritibentiš — izgovarjati se z namišljenim zadržkom.
¡BorgrfdnUjtcr ^ciit^c priča, na katero se kedo lažno opira; navidezna priča. &orjr(jcu — prevideti, preskrbeti.
„ jid) — varovati se. pazili. Vorjriteu — pred koga postavili, predpostavili, na čelo postaviti.
„ jid] ciiteti ^tuccf — izbrati si namen. „ (uorjicljett) — dali komu prednost. iSor fid) neljeit — ili, godili se.
Tic Scrljaublung ift nor jirfi grgangcu— razprava se je vršila, razpravljalo se je. Tir Sicrlianblimg geljt uor jid; — razprava se vrši, razpravlja se. S>ic Sicrfmnblung tuirb uor fid) gelien — razprava se bo vršila, razpravljalo se bo. $>or|id)t — previdnost. Opreznost.
iViit »orfidjt — previdno, oprezno, pazno. Unter entfpredjeubcit Sorfiditcit — pod primer-liiini opreznostimi. s primerno opreznostjo. SSorfidjtcn beobadjten — opreznosti izpolnili, pazili.
771
$orjirf)tc<miif:rcgrl naredba opreznosti, previdnosti,
Si o r fi rf| to 1| n I b cr, forfiditaiucife — iz previdnosti. zaradi vede varnosti.
varnostna naredba. ®or|iti — predsedstvo, predsedovanje.
„ fiiljrcit — predsedovali, predsednik bili. ©urjitsruber — predsednik, ©orjorge — skrb.
„ troffen, boiforgctt — poskrbeti, preskrbeti. i>orivaiui — priprega. 2>orivn«iie*3iil)r — priprežna vožnja. „ ®c6ur — priprežnina. „ »Sciftcr — priprežnik. „ 'Seiftung — dajanje priprege, pripreganje. „ 9Jdjmcr — najemnik priprege. „ s4>fcrb — priprežni konj. „ »^jSreiS — priprežnina. „ stntiun — priprežna postaja. „ -SBcrgittung — odmemba za priprego. „ -SSagcu — priprežni voz. ,, «SBcfen — priprežništvo. ©orjpirgelii — koga mamili, slepiti, z obljubami pitati, ©oripicgrluug — pretveza, slepilo.
„ fnlid)C lažnjivo prigovarjanje, ©orftiutb — načelstvo, načel ništvo. starejšinstvo. 2iorfteljcn cinem SI nt te načelovati. predstojnik bili uradu.
3iorftcf)nib — zgornji, prejSnji. !Surftcl|cr — načelnik, predstojnik, ©orjtrliuug — riačclslvo, naeelnišlvo, starejšinstvo. ©orftrllcu ((iiniucubitiigcu mudim) — vgovarjali, prigovarjali, opominjati. „ igdilcr borijoitctt) —očitati. „ (rcprafcnticren) — namestovati, zastopati, ©oritrllung ((Siumcitbitngi — vgovarjanje, vgovor, opomin.
48*
772
Vorftcllnng liftigc zvilo prigovarjanji'. „ (SRcdjtšmittcI I —opozoritev. „ etjcntiiell 9icnir« — opozoritev oziroma rekurz.
Vorftclluugcu (in Gljefadjcn) — opominjanji!, prijazni opomini.
SBorftcrbrn — umreti prod kom drugim. Vorftrcrfcit ©elb, jtc^c borfdjicjicit. Vorftiibiiim — pripravljalni, osnovni nauk. Vurtljcil — korist, prospeh. „ (©croinu) — dobiček. „ gettiejicn — korist uživati. „ grtualjrcn — dobiček dajati.
Su ¡JemaiibrS Vortijeil — komu na korist. Vort()iill|nft — koristen, prospešen. Vi« r trn g — govor, predavanju.
„ bcr ©riiubimgsfojtcii — prenos uslanovilnih stroškov.
Sortriige bcr ?)?artcicn • ■ govori stranek. Vortrngcu — razlagali, razkladali, predavali. „ ftlš Slctiuum — prenesti kot aktivum. „ Sorfdjliigc — nasvete razlagati. Vortrctru — naprej stopiti, pred koga stopili. Voritbcrgclicub — začasen.
Voriibcrgcljcubc Seftimmung — začasno določilo.
Variutterfitrijuug — uvodna preiskava. Vorurtliril — predsodek. Vorurrfnlirrtt — uvodno postopanje. Vunjcrmiidititiš — naprejšnje volilo. Vorucrtrng — predhodna pogodba, uvodna pogodba. Voriumib — pretveza, izgovor.
tlnter bcm Vorumubc — izgovarjajo se, z izgovorom.
Uiiter fcincm Vorlunnbc — z nobenim izgovorom. z nobeno pretvezo.
773
Soriucifcu — pokazati. Suriurijuug — pokaz. ¡i>urtuciibru, ficijc Porfdjufeni. Surtucrfcn — očitati, oponašali. opouesti.
„ ijur Soft iegcm — kriviti, dolžiti. Suruiicgcu — pretegovati, premagovati, prevagovati, več bili.
Sormiffcn — znanje, vednost, videnje.
Oilite ineiit SJiortuiffen — brez moje vednosti, brez mojega znanja.
Sorrourf — očitek, očitanje.
Hurjcidiitru Scftimmungen— dajati, označiti, naznačili določbe, določila.
Sorjcigcn — pokazati. !Sor;',cigcr — imetnik, pokazuik. ^orjriguug — pokaz, pokazovanje.
„ gcgeit — ako se pokaže, proti pokazu. Sorjcitig — prezgoden, pred časom. 3>0r;jicl)cit —prednost ilali pred drugim, kaj bolj cenili
od drugega. Surjuittttcr — prednja soba. predsoba. Harjug — predstvo, prednost.
„ Ijflbcn — prednost imeti, prekositi koga, odlikovali se pred drugimi. SJorjugj^oft — postavek, lirjatev ki ima prednost, prednostna lirjatev. fr »^Jcdji — prednostna pravica. „ «9icd)t unter bett .$l)potl)cfavgiau6igcru — prednostna pravica med knjižnimi upniki. SJtit Horjug§rcd)t auSgcftattet — previden s prednostno pravico, iinajoč prednostno pravico.
Sorjugotucifc — posebno, sosebno, zlasti.
Stuiprudi nuf tiorjugšiocife 33cfricbiguitg — pravica do prednostnega poplačila.
784
3$or;,uglidj— odličen, izboren, poseben, (adv.) odlično, posebno, sosebno. zlasti. Ser 9iid)ter foff uovgiigfidj crftc&cn — sodnik naj pred vsem pozveduje, naj zlasti oveduje. Sotnitt — glasovatelj. volani. Boticrc« — glasovati. Staticrung — glasovanje. Sotnm — glas.
„ iit ber SDiiiioritat gebiic6citc8 — v manjšini ostali glas.
SBnlgnrmimc — domače ime, po domače, vzdev.
w.
2£nd)C — straža.
„ offentlidje — javna slraža. „ fteficu — bili na straži. „ "SBcgieitung — stražno spremstvo. „ -SBclcibigiuig — razžalitev straže. 28ndj«Goinmcmbnitt — slražni poveljnik. „ »Eorpž», »S'8rpcr — stražno krdelo, stražarstvo,
slražni zbor. „ »®icnft — slražna služba. „ -SDiaim — čuvaj, stražnik. „ '5Diaiuiirf)aft — stražniki, stražno moštvo, slrai-nišlvo.
„ »Crgnn — slražni. čuvalni organ. „ »^erionate — stražno, čuvaluo osebje. „ -^Softcit — straža. „ -¿iiitmcr — stražnica. iiJndjcu ii&er ctioaS — čuti nad čem, paziti na kaj. kaj
na skrbi imeli. 3@(irf)inuifctt — pazljivost, paznost. 2$rid|tcr — stražnik, čuvaj. varh. SJndjtmciftcr — stražmešter.
775
SUnbc — meča. £>abcitbciit — piščal. 93nffc — orožje.
„ crgrcijcu — prijeli za orožje. 25flffcn»Šcfi() — posesl orožja. „ -Sicnjt — služba z orožjem, orožna služba. „ "ffiijig — sposoben za orožje. „ ' ©nttuug — vrsta orožja. „ »©Clualt — bojna sila. vojna sila. orožje.
2Rit ihiluciibung ber aSciffcngciunlt — z vojno silo. z orožjem. „ »9?af8 — orožni list. „ -patent — orožni patent. „ 'trngcu, bn§ — nošenje orožja, nošnja orožja. „ -UDung — orožna vaja. S^njfncn — oborožiti.
iOiit tieumffuctcr §nub — oborožen, z orožjem. 33ngnmt — tehtnica, tehtalni urad. &l(ignujtnlt — tehtalni zavod. $$ngc ((Sciuidjt) — utež. „ (Snftrumcnt) — tehtnica. „ 'Salfen— gredeljnica. „ ==6iclb — tehtalnina. „ ■ ;)ettci — tohtnični lisi. ^ngcit etumS — drzniti se, upali se.
OJcuingtcž ©efdjaft i iiinggeidioft) — opravilo na srečo.
9ŠJngcU'®i'ib — voznina.
„ •Sdimicb — kovač za voze. ,, 'Stanbgclb — vozovna stojina. SjJiigcr — tehtalec. SBJni,l _ volitev.
9iad) cigcncr SSafii po lastni volji, po lastnem izboru, kakor si kedo sam izbere. 3$m ftcijt bic !©alji ju (frči) — na voljo mu je, na izbor mu je dano. volili more.
7 70
(iS fjfingt udu ber SSalji ab — dano je na voljo, odvisno je ud volje.
;}ur 5isnf)( bcrcdjtigcn ■ dajali volilno pravico. Turcf) SSJofji bevufcu — poklicali z volilvo. Skalil ijnben — smoli si izvoliti.
Sic S5?af)l pornelimcu — volitev izvršiti, voliti. „ -?Cct — volitev. „ -9(ct (Stfjriftjtncfi — volilni spis. „ -SCugcicgcuIjeitcu — volilno stvari. „ »Hmtafjmc — sprejem izvolitve. „ -9iuS|ti)reibung — razpis volitve. „ »bcrccijtigt jeitt — volilno pravico imeti. „ •Scrcijtigung — pravica voliti, volilna pravica. „ -93cjir! — volilni okraj. „ »©rubcr — pobratim. „ •©rnbcrjdjaft — pobratimstvo. „ -(Sertificnt — volilno potrdilo. „ »(iontniiffar — volilni komisar. „ -CSomiuiffioit — volilna komisija. „ -Sitem — posinovitolji, pohčeritclji. „ »SrgcbuiS — izid volilvo, volilni izid. „ cfai)tg (actib) — zmožen voliti, voliv. „ «fiifjig (pajjiu) — zmožen voljen biti, voliven. „ ©nng — volitev.
cinem jtocitcu SBajjigang fdjrcitett — volitev ponovili. „ ©cfrfjrift — volilni posel. „ "®cjetj — volilni zakom „ '(Mruppc — volilna skupina. „ -ftanbimtg — volilno opravilo, volitev. „ »Šatcgoric — volilna kategorija. „ »Stiitb — posinovljenec, pohčeijenka. „ itorper — volilni razred. „ «Scgitiniation — volilna izkaznica. „ «Socnf — volilnica. „ «SDtann — volilni mož.
i /1
2Š>(ifjl=2)iaimcrliitc — imenik volilnih mož. „ «9)iiittcr — posinovileljica, pohčeriloljica. „ -Orbnung — volilni red. „ »Drt — volilni kraj, volišče. „ «periobc — volilna doba. „ «Redit — volilna pravica. „ »Redit nctiucž mib pajjit>c3 — pravica voliti in voljen bili.
„ -Redit nužiibeit — vršili volilno pravico. „ -2d)iuefter — posest rima. „ 'Soljit — posinovljenec. „ «Sprtidj — geslo. „ «Stimule — volilni glas. „	- volilni dan.
„ -Icrmin — volilni rok. „ «Urite — volilna posoda. „ -Stoter — posinovitelj, pohčeritelj. „ -ffiermiidjtitig — volilo na izbor. „ -©erfaittmlung — volilni shod. „ -ScttcI — volilni lisi. 33iil|lbnr — volivcu.
„ jein — volivcu bili. S$iil|ll>nrfcit — volivnost. 33til)lcit — volili.
„ (attžfudjen) — izvolili, izbrati. SSfiljicr — volilec.
i, Giajfe — volilni razred. „ Sifte, Sscrjeidjni» — volilski imenik, imenik volilcev.
Skaliti — blodnja, domišljava, domišlija. domišljaj. &*nl)ttrtt — meniti, domišljali si. SSitlpifiitit — blaznost.
¡5» 3S?a^itfimi ticrfattcn zblazneli. S3nl)itjiiutig — blazen.
2ŠJnl|r, n!8 limijr bctiaupten — za resnično trditi.
Siir lunljr liciltcn — za resnično imeli, verojeli.
3ii luoijv mir ©ott fjeifc — tako mi Bog pomagaj! tako mi pomoči božje! 9\>ni|rcit — hraniti, varovati.
„ baS Hmtžgcficimniž—uradno tajnost varovati. „ fciu Sledit ■ - v moči hranili, varovali svojo pravico. s-h>nl|rijnit — resničen, ^atirljnftigfcit — resničnost. 9$(tl|rljrit — resnica, istina. ii? n l| r l| c i t o c r i 1111 c r 1111 g — opomin na resnico.
vJincli Doraušgegaugener SSnfjr« ijeitSerinnerung — opomnivši poprej na resnico, da naj govori resnico.
&*flf)mrf)mcH — zapazili, zaznati, spoznati, izprovideli.
„ bic SBefugmjfe — skrbeti za pravice. &*<tljrucl)imtug —opazba, zapazba, zaznavanje, čutenje, izprevid, izprevidba. SfuS cigener 2Ba$rueljimmg — iz lastne opazbe, iz lastne spoznavc. Sciito SBnljrncfjimingcii bcifiigat— svoje opazke pristaviti.
Siadj gemadjter Sinfintcfjmung — r.n-znavši. spoznavši. „	ber Siitercjfcn — poganjali se za koristi.
4£nljrHcfjmttHgS«9?eniiogcit — dušna zaznavnost.
©djnnidjc bcS SMjnteijmiingSbermtjgend — slabost dušne zaznavnosti. 3&ni|ridjcutlidj — verojeten. (adv.) verojetuo, brž ko ne. nemara.
SSaijrfpradj ber ©efdjtuotiten — porotniški izrek, i^ntiruitg — varstvo, obvarovanje.
„ bc» 2lnfcf)cn§ — obrana veljave. „ bež (Sigciitfjninš — obramba lastnine.
3ur SBnljrung bc-3 ©eteijc» — v obrambo zakona.
779
Unter SJBnfjriing bcr SRedjte— varujoč pravice, zavarovavši si pravice.
3ur 2Ba§rong ber iliedjtc — da pravice Škode ne trpe, v obrambo pravic. 3\>iil|ruug — vrednota. 2i*nl)r;',cid)cn — znamenje. SBnifc — sirota. SJniftit' — sirotinski.
„ ®mt— sirotinski urad. „ -Sluftait — sirotišče. „ »SBudj — sirolinska knjiga. „ (Snpitat — sirotinski kapital. „ linije — sirolinska blagajnica. „ -OJclbcr — sirotinski denarji. t, .vinu s — sirolišee. ,, «gtnub — sirotstvo. „ Sluljl — sirotinski stol. „ »SBcrmSgcn — sirolinska imovina. ,, -SBefen — sirotinstvo. JSnlb — gozd. „ Slntbeil — gozdni delež. „ «SiufjidjtSvcvjonalc — gozdni pazniki, logarji. „ iiiiuiunicut — gozdni delež. „ Snu gozdarstvo. n -$Begef)uug — gozdni obhod. „ «Ccjijjer — gozdni posestnik. t, »ffleftoitb — gozd, kar ga je. „ »SUraub — gozdni požar. „ -Kultur, 311V SBalbcultur gciuibmeter Soben — za
gozdne nasade namenjen svet. „ £uvd))d)[ng, ®urd)i;nu — preseka. 1, Gigcutljuui — gozdna lastnina. ,, 'Snclnoc — gozdni osredek. ,, -CSrljaitung — ohranitev gozda. „ -(iTtragžberedjuung — preračumba gozdnega donosa.
780
23al&*gi&dje — gozdni prostor. „ »grebci — gozdna kvara. „ »grcOfcr — gozdni kvarnik. „ ©nutb — gozdni svet.
„ *.y>ammcr — odkazno kladivo, gozdno kladivo. „ «.peger — logar. „ «Matafter — gozdni kataster. ,, -Snnb — gozdni svet. „ »Sidjtung - jasa. „ »iUtantet — gozdni zaščit, rob gozda. „ «■JladjlmtdjS — gozdno mladje. „ '"JiujjungSrcdjt — pravica gozdnega užitka. „ »Crbnuitg — gozdni red. „ «$citcctte - ■ gozdna parcela. „ *9tobung — krčba gozda, gozdni lazi. novina. „ «Srfiabcu — gozdna škoda. „ -Sdjabcncrfa^ — povračilo gozdne škode. „ «©djoiilllig — varovan gozd. „ «©djuie — gozdarska šola. „ «StaitbSluert — vrednost stoječega lesa. „ «Streitigfcit - gozdni spor. „ -Streu — listje, stelja. „ -Sfjeil — gozdni del.
„ »¡¡Scrltniftung — pustošenje gozda, opuslošba gozda.
„ *25$cibe - ■ gozdna paša. „ »SSicfc — gozdni travnik, laz. „ »SSirtfdjnft — gozdno gospodarstvo, gozdarstvo. sii>nlbnug — lesovje, lesovina, gozd. les.
sHaimicgung ber 3i$n(biutg —gozd v prepoved dejali.
Snubci uubcfdjoitener, untabcltinfter — neomadeževano
življenje, vedenje. $3nubclgntub — menjalno zemljišče, menjalka. iiJiuibclvuu — skesniua. i^niibcrbud) — potna knjiga, popolna knjižica.
781
&*nubcrgcuicrbc popolni obrt. ïHanbcriagcr - selilni sklad.
SSanbcritbcr .s^aitbciéagent — potujoči trgovinski agenl.
trgovinski oblioduik. &*nubfd)rnuf — vzidana omara, omara v zidu. 3$nugc — lic«?. îHiippCit - • grb.
„ nadjltedjen — posneti narisek grba. „ »©rief — grbovno pismo, grbovni lisi,
grbovnica. „ -Sericifjung podelitev grba. 4\Jnrc — blago. „ uerbotcuc ■ prepovedano blago. „ gcicjjmiiijtge — zakonu primerno blago, zakonito blago.
„ miner .'panbel gcicfetc — iz trgovine izključeno blago; blago s katerim se ne sme kupčovali. 5&nrcu Strtifct blago.
„ -2CuêfuÉ)r — izvoz blaga. „ «2Iu8gang6budj - knjiga prodanega blaga. „ ' Sejdmu ogledovanje blaga. „ SBrfc ■ blagovna borza. „ nnb Effectcn»S0rfc — borza za blago in vrednostne papirje, blagovna in efektna borza. „ «Einifificntion razredba blaga. „ »tionto — račun o blagu. „ -Kontrole — prigledovanje blaga. ,, -Ginfutjr privoz, dovoz, uvoz blaga. „ «(šiugniigvtmd) knjiga došlega, prejetega blaga. „ 'Srtlfirung napovedniea blaga. „ gfitjrer — voznik blaga. „ ©eirfjiift — trgovina z blagom. „ -.Çicnis — skladišče blaga. „ iinger — zaloga blaga. „ SWuftcr — vzoree blaga. „ -<prciè — cena blaga.
7S2
3Sarru*$robe vzorec blaga. „ -SRedjuung — račun n blagu. „ '©cl)ciit — lisi o blagu, blagovnica. „ • ©contro — blagovni skonlro. „ -©eilblllig — poSiljalev blaga. „ «©enfal — mešelar za blago. „ -Sorten ©contro skonlro blagovnib vrst. „ 'Transport — prevažanje blaga. „ «UmfaJj — razprodaja blaga, prevod blaga. „ «8Scr}c§Icijj — prodaja blaga. „ «Vcrjeiibung — razpošiljanje blaga. „ Verjicfimuig — zavarovanje blaga. „ 'SSerjeidjniž — zaznamek blaga. „ «Scrjollung — plačilo carini' za blago. „ »3cidjett — znamenje blaga. 3$nrueu — opomnili, posvarili, svarili, opominjati. &*nruuug — svarilo. ¡¡jJarnungS-Tafci — svariinira.
„ '3eid|i'it — svarilno znamenje, svarilo. Warrant — skladni lisi. warrant. Garten čakali, počakati.
„ (pflcgcn) — streči. Carter — strežnik, strežaj. ¡fi$artegel>iir, SEBartgelb čakarina. iiinrtcftiinbc gcjcfclidie zakonita ura čakanja. SStartuiig linb Vcljaiibluug fraufer Ifjicre — strežba in
leeba bolnih živali. SSfifrijC — perilo.
ii>afd|cn in Offcntiidjcn ©eturiffern — pranje v javnih vodah.
s^nfeuiuri|ter — konjač. konji-derec. iinfeiunciftcrei konjedernica. Staffer — voda.
3u Staffer uub ju Sanbe — po vodi in po suhem (kopnem), na vodi iu na suhem.
7S3
AiiftiMi 6ci ffijajfcr unb ©rob — postiti so ob vodi in krulili. 9»nffcr.9ibfiuf3 — odlok vodo.
„	'3ltiftuffc — odtoki vode.
„	»?(6li)i'lir — odvračanje vode.
„	«Sinlagcit — vodne naprave.
„	»Stnfniitiiiiuug fuiijtiicijc—umetno nabiranjevode.
„	"SBau — vodna stavba.
„	«©aufunjt — vodno stavitoljstvo.
„	«©auuntiTudjnmiig — vodnostavbno podjetje.
„	«Scbarf — potrebovana množina vode.
„	-93cf)filtcr — vodnjak.
„	<©i'uut}iiug — raba vode.
„	«ScunfoungSaujprudjc — vodorabne zahteve.
„	«SouujjuugSbcrrditigtcr—vpravičeneevodo rabili.
„	«©cnii|}UHgSrcdjt — pravica do vodne rabe.
„	«©crcdjtigtcr — vpravičenec vodo rabiti.
„	«©ctcdjtiguug — pravica do vodne rabe.
„	"©cfdjiibigung — poškodba po vodi.
„	»©ctt — struga, korito vode.
„	-©egugobcitrag — donesek za dobivanje vode.
„	«©ud) — vodna knjiga.
„	(Sntjicijung — odtegovanje vodo.
„	Jvaljrt — vožnja po vodi.
„	5yii[jr;,cug — plovilo, povodno vozilo.
„	Jviiidic — vodno površje.
„	«Sfretici — vodni jirestopek.
„	Alirdn1 — jarek, draga, zdražuica.
„	Wi'fnf)V — vodna nevarnost, nevarnost po vodi.
„	©nioffcufdjaft — vodna zadruga.
„	»Starte — vodokaz.
„	«Snuf, liatiiriidier — naravni vodni tek.
„	«Sauf (@Jra6cui — vodotok, vodoloč.
„	«Scituug — vodovod.
„	> Sritiiug-iiiuflcigo — vodovodna naklada.
rf	Scttuug3jcrt)itiit — vodovodna služnost.
781
28njfci>Sinic vodna črta.
„ 9Ji<tligcI — pomanjkanje vode. „ '=3Jiautiiobiir - brudnina. „ "SDiautftatiou — brodili) iska postaja. „ »aKcjjor — vodomer. „ -2Kflliic — mlin na vodo. „ - (flbcrfdjtueiiiimmg i — povodenj. t, 9iotf) (SMaiigrl) brezvodje, pomanjkanje vode. suša.
„ -SPfcitnig — vodnina. „ Cuniitiim — množina vode, vodna množina. „ 9u'd)t vodno pravo. „ rcdjtiid) — vodnopmven. „ «rcdltSaiigcIcgcitljcit — vodnopravna reč. „ rcd)tegcfe|j — vodnopravni zakon, zakon o
vodnem pravu. „ 9icgal — vodni regal. i, 9icfcrboir — vodosbramba, shramba vode. „ -Mine — mokra drča. „ «Sdiadit i Siv ©J — vodni prodih. ff ■ SdiabiMt njima po vodi, škoda po vodi, po
vodi narejena škoda. „ -Sdjcu — sloklost, steklina. „ "Sdmljliau vodovarslvena stavba. „ »Spniliuiltg višina zajezene vode, napele vode.
iifieridjrcitiuifl ber istopcripcnutiutg — voda preseže dopuščeno višino.
/f ■ Stanb — vodna višina, višina vode.
Ser ffiJaffcrftaiib fteigt — voda prihaja, rasle, nastopa.
Ser ffiajTcrjtaitb ffillt - voda pada, se uteka. SHcdjfehibcr 35n)icr)"tanb menjajoča se višina vode.
,t StaiibžgtnS — steklenica za višino vode. f, 3tmib>3f|iilie, julajfige dopuščena višina vode.
781
3Snffcr«Stnnbžim'fier — vodomcrski knl. „ »Straže — povodna pot. „ »©trcdc — vodna proga. „ ■■ ©tridjmcjjcr — vodomerski kol. „ • Sfjriiftocf — vododelni steber. „ »Sljrilung — dol i k-v vode. t, .-fibcridmfd — kolikor se še more vode oddali.
voda odveč, prebitek vode. „ »SicrjdjtucnbuHg — potrata vodo. „ 'Sorforgung — preskrba z vodo. „ "SBcrtualhnig — vodna uprava. „ -SBcg — vodna pot, povodna pot. „ -SBcrf — vodna zgradba, vodna naprava, vodar-nica.
„ «SSJcrfgbcftljrr — lastnik vodne zgradbe, naprave. SMjfcrig — vodčn, voileničeu. i\>cd|fcl (Scrnitbcruug) — proinemba, izprememba. „ in bcr Spcrfim — prememba v osebi. „ bcr ,§anb)djvift — razne roke. t, (Saufdj) ■ zameinba. „ t^cdifrlbricf) — menica. „ ncccpticrtcr — sprejeta menica. „ a ilritlnra gcftclltrr — neposredna menica. „ abfjaiibcn gcfoinmriuT " ocriorcncr ■ — izgubljena menica. „ nn cigcttc Crbrc — menica na lasten ukaz. „ auSiucirtigrr — vnanja menica. „ bomiciliccter — vdomovljena menica. „ rigcitcr — lastna menica. ,i trafficrt, cigrurr — trasirana lastna menica. ,i ffffligcr — dospela menica, dolekla menica. t, T al idic v nepristna, ponarejena menica. „ filtgicrter — izmišljena menica. „ fijr nulgcitcHtcr — menica na določen dan. „ fflrinlidjcr — redna menica. " gcjogritcr potegnjena menioa, polozka.
oi)
781
išicdjfcl notfjfribrnbiT — menica v sili.
„ prciclubicrtcr prekludovana menica. „ pnijubiciertcv — prejudikovana menica. „ protciticrtcr proteslovana menica. „ qnitticrtcr — pobotana menica. „ iTtouruicrter - ■ vrnjena menica. „ troffiertrr — potegnjena menica, polezka. „ trodcncr — suha menica. „ Utiformlidicr — v obliki pomanjkljiva menica,
neredna menica. t, tocvfallrncr — dospela menica. „ nuf anSlurirtigc ^Idjjc — menice na vnauja mesta.
„ aitf 3id)t — menica na vid. na poka/.. „ acccptiercn — menico sprejeti. „ aiteftcllcii — menico izdati. „ forgeben — menico oddati. „ bomicificrcit — menico vdomoviti. „ ciuiDfcn — menico poplačali. „ ait 3fciunnb girirrcit —prevesti menico na koga. „ iit Umiflltf fc(jcu — menico v oblek (med ljudi) spravili.
(SonuiiiffiouS «cttfrl — naročilna menica. Tnto 2L!cd)fei — menica a dalo, dalo menica, ftcficr SSedjfcI — izmišljena menica, slepa menica.
SDtorft SScrifjfcl — tržna menica. Medio-SBeiifcl — sredi meseca plačna menica. 4'frfe Sikdjfci — semanja menica.
Original Siccfifci izvirna i.....lica.
"¡Jjiafo ii!rcf)fri mestna menica, ^ritnn SUcdjfcI — prva menica, prima menica iHatcn Sirdjfel — menica na obroke, obročna menica.
9iccta !fiicd)icl — rekla menica. Mirit 3$rdifri — fiktivna, slepa menica.
787
Sfttmcffc — rimesa.
Sltctour'SBcdjfci, 9{iicftuciifcl — povratna, na-zajna menica.
Sccuubn 3ilcd)fcl — druga menica.
Sidjt SBcdiiii SBcdjfel mif Sidjt, a visla,
a piacere — menica na vid.
sJiad) Sidjt-SOScchfci — menica po vidu.
Solil SScdjiol — edina menica, sola menica.
lajvSBccfjicI — menica na določen dan.
Icrtia -SBcdlfci — tretja menica.
Srnfficft cigcner ©cifri — trasirana lastna
menica.
Hitimo SHec&fel - zadnjega dne meseca plačna menica.
SBcdjfcI-Slcccpt — sprejem menice, akcepl. „ 9lUoitgc — menični privesek. „ Slltfprud) — pravica po meničnem pravu, menična pravica. „ Ulrvrft menični zapor. „ Sluiiftcllcr — izdalnik- menice. „ »SJctvag — menični znesek. „ ©lanquctt — menična golica. „ SBfirgc — menični porok. „ (Sonto — menični račun. „ IS opic — menični prepisek, kopija menice. „ Gopicrbud) — knjiga za prepise menic. „ tSonrs — menični kurz. „ ISiiitnr — menjalno obdelovanje, kolobarjeuje. „ Jnplicnt menični dvojnik. ,i Srtiiinnifl — menično izrecilo. „ tSscompte — menični odbitek. „ fnl)ig — sposoben za menično obveza, menično
sposoben. „ gfiljigfrit — menična sposobnost. „ gorbcrinin — menična lirjatev. ,i • @cfd)rtft menično opravilo.
51*
781
3Scd)fcl*©iau£>iflcr — menični upnik.
„ -©ruitb — spoloviiisko zemljišče, spolovinn. „ »Sujjnbcr - imetnik menice. „ »Siage — menična tožba. „ "Sfrnft — menična moč. „ ni i ¡i — pu meničnem pravu. „ »mdfeigcr Slnfprud} — pravica po meničnem
pravu, menična pravica. „ -mSfjigc iVrlHublidjfnt dolžnost po meničnem
pravu, menična dolžnost. „ «9iotar — menični notar. „ -Crbitung — menični red. „ --^(ntj — menični kraj. „ »SJSroccfS - • menična pravda. „ tJroti'it — menični protest.
Sl'c^iciprotcftangcicgciiijcitcn — v stvareh meničnega protesta. „ -»{edit — menično pravo. ,t i'cd)t(id) — meničnopraven, po meničnem pravu.
„ nTdjtlidje ,3aljtuiigSaufiagc — meničnopravni
plačilni nalog. „ -SRegrcfSjdpiibiUT — dolžnik za menični regres. „ »Sftcitcm — kriva raba meničnega opravila, sleparsko izdajanje menic. ,, »Sadjcn — menične stvari. „ Sdinlb — menični dolg. „ Sdjnlbncr — menični dolžnik. „ »Senjiii — menični mešelar. „ 'Station meujevalna postaja. „ Stentpcl menični kolek. „ ■ StiTitiflfritai — menične pravde, menični spori. „ 'Sumim* — menična vsota. „ A<*crbiitblidjicit • - tncuična dolžnost. „ -SBcrfaljren — menični postopek, menično postopanje.
781
9S?cdjfcí«S?Crjfií)VUltn — menično zastaranje.
„ -Scvfcíjr — vzajemno občevanje, vzajemni promet.
„ »SScrfcfjr ($mibcl mit SSrdjfcln) — menični promet.
„ «Hcrpflicflteter — menični zavezanec. ,, "Si^cicH — menične stvari. „ -3af)luugrii menična plačila. iHcdjfcln ¡zmenili, menjati.
„ Sricfc — dopisovati si. 9^ed)fcl|citig vzajemen.
SSedjfelicitigc Igiiiroilfiguug — vzajemna privolitev, vzajemno privolilo. s&cd)ieljcitigf¿ 9icd)t — vzajemna pravica. 3$crf)fc(tuirtfd)aft — kolobarjenje. obdelovanje zemljišč jio kolobarju, po čredi, premenjevalno gospodarstvo. 2l*cdj$lcr — menjalec.
„ ■ (SJcfiLjnft — menjalski obrt. i&cfl - pot.
abminiftratiocn SBcgc — upravoma. iluf cicrtdjtíidu'iu 3Scgc -- po sodišču, sodno. 3m ^rocfižmcfle, im 9iccf|t$n>cge — s pravilo, pravdoma.
3m giitlidjcn SJcgc — z lepa.
Sm furjcn ¡SJcge — na kratko, naravnost.
Sm fdjrifttidjcn SL'cge — dopisoma.
SCuf bcnt SJegc ifjrcr uorgcfe^tcn Scljfivbc riubrigcu
- vpodali po svojem predslojnem olilastvu. Sen SSeg ber Siagc betreten poprijeti se tožbe. Sm S&cgc ílícdjtcii* — po pravdi, s pravdo. Šm ?s?cge bc-s SBorjionbcž — po načelništvu. ©troa$ 511 aScgc briugen — storiti, opraviti, učiniti kaj: doseči. 3£rgblribrit — ne priti, izostali. *-&>rgbriugung prenos, odnos, odvažanje.
7 90
33cgcbnu — naprava potov, naprava cest; gradnja
cest, poli. ?£cgfnlf, bctnt — kadar odpade. 9\>cggclb — cestnina.
iHcggcrcrfjtigfcit, SSJcgbicnftbarfcit — služnost steze.
pravica steze. 3£rglrguug eincS ftinbcS — izpoložba otroka. i^cgiiuiHt (®cbfir) — cestnina. SBcgincijtcr — cestni mojster.
itfcgriiumcn — spravili izpod nog, spraviti s pola, pro«
spravljati. SSegrffuinrr — cestar. SScgrcijjcn — odtrgali, odlomiti, odčesniti. itfcgfdjnffcii — odpraviti, odstraniti. s&n'gtpiilcu — ziniti, spravili, splakniti. s&cgftri)(cn — ukrasti.
„ jid) — izmuzati se, izmakniti se, skrivaj ndili. 35>cgtragnt — odnesli. SBcgtuctfcr — kažipot.
„ (fiiiijrcr) — vodnik, ^rg^rlirung — potroSek na poti, popotnica. 3Bei)r, bic — bran.
3idi jur SBeljr ftelicn — v bran se postaviti. „ bil» — jez. 2&cl)rburdjinje — jezova odprtina, preliv skozi jez. i\.H'l|rfiil|ig — vojevil. /fikljrgcjcti — vojni zakon. Stklirfroiic — gorenji rob jeza. SSdjrloe — brez orožja, neoborožen, brez branila. 3&d)r!ujigfd» stan, da se braniti ne more; brez-branilnost.
2idi im 3nftanbc ber SSdjriojigfdt obrr SBctuufStlofigfcit befinbctt — biti lak, da se branili ne more ali pa sam sebe ne zave; bilibrambe nezmožen in nezaveden. s&d|robcrbnlfcn gorenji tram jeza.
781
3s>ci|rvftid)t — vojna dolžnost. 3ilrf)rptlid|tt{i — vojni dolžnosti zavezan. &lcl|rfd)lcufc — zatvomica pri jezil. ii?cl|rftniti) — vojaški stan. sii>rljrucrbnnbc — skupine jezov. &lrl)ruorridjtung — jezovna naprava. SSeib — ženska. $Hcibcrlcl|ctt — ženski fevd. i^rtbcrftrnfniiftnlt — ženska kaznilnica, iikiblidj — ženski.
SBcibtidjc Silite ženska vrsta. SSciblidjc 9ind)fomiHcn)d)aft — žensko potomstvo. Sikibsprrfoii — ženska.
2\icid|ru bcm licueu Sefi^cr — umakniti s«; novemu posestniku. i\.kid)tl|ci(c — mečje, lakotnica. SHcibc paša.
Stritf SScibc — paša na viti. „ "©credjtigfcit, Sltcdit — pašna pravica. „ Crbmtng — pašni red. „ pilili — pašnik.
„ »SRed)t — pašna pravica, pravica do paše. „ Spcrrc — zapor paše. „ SBcrbot — prepoved paše, prepoved pasti. „ »Viri) — pašna živina. il»cif|crii ftd) — branili se, upirali se, ustavljati se. „ fid) cittcn 5j?oftcn nitviiirfimfii — branili se službe.
^riftcruitft — upor, upornost, upiranje. 3llcigmtiino=iiali — slučaj upornosti.
$vtn &irigerun<i3fatte • ako bi se branil, upiral.
„ (Uritnb — vzrok, zakaj se brani: vzrok upiranja.
2\>cil)c posvetitev, posveeevanje, blagoslov; red.
781
SBciljcu, hofjero, liicberc — visi. niži redi. i\>cil)biiri|iif — posvečcvalni škof. škof posvečevalec. SBeinflartcu — vinograd.
„ *$ail3djrn — vinčarija, zidanica. &Viuf)nubrl — vinska trgovina, vinotrštvo. s-l\>cinl)iitcr — vinogradni varh, čuvaj. S^ciutitojt — vinski raošl. iiiciujtcucr — davek od vina, vinski davek. SHcisnrtifrl dokazni člen. 48eifc način. „ ((ifciuoljnfjcit) — navada, Sega, običaj. 3« nefctjiidfier SBeifc — po zakonu. §cimlid)cr il?cijc skrivaj. skrivSi. Slitf omublirfic $3eifc — kakor je v kraju navada.
Sit bcr SBJcifc — tako. SKcijcu oCi»i>"ben nuj ben 9iedjt8lt)cg — napotiti koga
na pravdno pol. S\>citlUiQ povelje, ukaz, napotilo, napotek, naročilo. sJtad) SScijitiifl — kakor veleva, ©i» auf roeitcrc 2š?cifuitf| — dokler se kaj drugega ne zavkažo. „ crtfjciicil napotili, naročiti, naročilo dati. ^cijuii(|ourtl)ril inedsodba, dokazna sodba. 4\>citcrbctricb — nadaljni obrat. iScitcre Šiufjmuifl — nadaljna izjava. 2£citcrc«i, biS nuf loeitmS — doklbr se drugači ne zapove.
„ Skrfitljrcu nadaljno postopanje.
Cbm' loriterc® — vsakako, takoj, precej. SHcitcrbcfiirbmnifl — odprava, odpravljanje. &>ritcrbr(|rbuiift oddaja na drugega. 33citcnicrnu$cruttn olujevanje. nadaljna otujitev. i^citcrucrbrcititng — razširjanje. ^ritl(iiijig obširen. razSiren.
7'J3
$>ritliiufigcr SSonuanbtcr — daljni sorodnik.
2£citlnujig jcin — preveč govoriti, preveč besed imeli, biti preobširen, besedičiti. iSJcitlfiufiflfcit — obširnosl. SBcIicitfBriuig — valovit. 3\icitgciftlid|cr — svetni duhovnik. iiMtl|iiiibcl svetovna trgovina. &*rltlid) — sveten, posveten. Ssicltpoftucrciu - svetovno poštno društvo. iScrbctt ¡inn ffricgSbicitftc — nabirati za vojno službo. „ Solbatcii - ■ vojake nabirati. „ (StRiibdjen) — snubiti, iikrber — prositelj.
„ (Don iUhibdicu) — snubač. „ (Don (goibatcu) — nabiralec, iicrbung moli 9K(ibd)cit) • snubitev.
„ (Don Solbatcit) — nabor, nabiranje (vojaških novincev). SSerftc — ladjarnica, ladjctvornica. iderf — delo. „ (Scfjrift) — spis.
3šn ba>J 9iicrf ii-jjcit izvršiti.
$ic vrnub nnss SScrf iegen — tlela se lotiti,
dela se poprijeti.
3lim iikrfe ©cftctttcr — tisti, komur se je kaj naročilo, najela oseba, najeti. „ -Seftelicr — naročnik (dela). „ Jviiljvcr — delovodec, poslovodec. „ »Sfiltc — delavci. „ iDlcijkr — delovodec, poslovodec. „ 'Slatt, Stčittc — delavnica. „ Tail — delavnik.
„ SScrbingmiciSDcrtrag — pogodba za delo. 9Scrfc'3(ntn<)C — delavnica.
i, "Sejtjjcr — rudniški posestnik. „ 'Glcnojjeufijaft — rudarska zadruga.
781
2Scrf3=2eiter — delovodec.
„ -S8erl)rtitut3 — rudniško razmerje. „ -¡Borratf) (58. ©.) — rudniška zaloga. „ »53orcid;tuug — priprava za delo, delovna priprava. SScrt — vreden. „ fcilt — veljati, vreden biti.
9iid)t bor 9icbc lucvt fciu — škoda besed za to; to ni vredno, da bi se omenilo. „ ber — vrednost.
©cbraudjšroert — rabna vrednost. Saufdjlocrt — menska vrednost. 5Berbraudj3ttert — potrošna vrednost. „ bar erljaitcu — vrednost v gotovini prejel. „ gcbctft — vrednost pokrita. „ gciuedjfelt — vrednost zamenjal. „ in 9iod)nung — vrednost v računu. „ iit SBarcn — vrednost v blagu. „ in mir fcibft — vrednost v meni samem. „ anficrorbeutiidjcr — izredna cena. „ ber bcjonboren Sorliebe — vrednost posebne priljubljenosti. „ beelarierter — napovedana vrednost. „ orbcntiid)er — navadna vrednosl. „ -ilbfcfjreibung — odpis na vrednosti. „ -Stngabc — napoved vrednosti. „ '9(u»gieidjung bcgcljrcn zahtevali poravnavo vrednosti.
„ »©eftimmitng — določitev vrednosti. „ »83 etra g — znesek vrednosti. „ "Scciarotion — napoved vrednosti. „ -Effcctcu — vrednotnice, vrednostni papirji. „ "(Sutgang — izguba na vrednosti. „ -Erf)i3i;ung — povišba vrednosti. „ 'CSrmittinng — poizvedba vrednosti, ovedba vrednosti.
79i>
SScrt^apicrc — vreilnotnice, vrednostni papirji. „ 'jdidfeen — čislali, v mislili imeti, ceniti. „ »Scrlinitniš — vrednostno razmerje. „ »SSerininberung — znižba vrednosti. „ -^ciriieit — vrednostnica. „ -3oH — vrednostna carina. iScfcn (SBcjeitijcit) — bitnost, bistvo, bistvenost.
„ (Ictjcnbež) — bitje. &lrjcul)rit — bitnost, bistvo, bistvenost. i\Mcittlirfi — bistven.
3m 2L!cfentlid}en — v bistvu, v bitnosti. iicttbciucrt) — tekmovanje. SScttc — stava.
Sine Sikttc eingefjen — staviti. (Siitc SSicttc geroinnen — stavo dobili. &kttrrjd|nbrituirfirijrruiig — zavarovanje proti ujimam, zavarovanje proti škodi hudega vremena. iiMctjtig — važen, imeniten, tehtovit. 9\>id)tigfcit — važnost, imenitnost.
„ cincr 2ad)e — važnost kake stvari. iRJiicr — proti, zoper.
„ Scrmiitijcn — kar se ne pričakuje; nepričakovano, nenadoma. &Mbcrfnf|rcit — dogoditi se. prigoditi se, primeriti se, pripetiti se. „ Inffcn — skazali, storili. „ iflijen ©eredjtigfeit — po pravici ravnati s kom.
&Mbrrgcltcn — vrniti, povrniti, poplačati. SsMbcrftnge — protitožba. 5lMbrrlngc — zaženilo.
&Mbrrlrgrit — opovreči, ovreči, izpodbiti, ometati, izpodbijati.
„ (Si?iberinfle befteflen» — zaženili.
79C»
SiMbcrlcflcu bic Guitueubungm — izpnilbijali vgovore,
opovreči vgovore. SiMbcrlcftUtift — opovržba, ovrg, ovržlia. 4i?ibcrrntl)cu — odsvetovati. ii>ibcrrcd)tliri) — krivičen, brezpraven, protipraven. 5&Mbcrrcd)tlid)fcit — brezpravnost, krivičnost. iiibcrrcbc — vgovor. upor: odgovor, prerekanje. 2i>tbcrriif — preklic, oporeka.
Sluf SSibcrmf — daje moči preklicati, proti preklicu.
2\?ibcrritfcu — preklicali, oporeči.
„ ciuc Sdicniiiiig — oporeči, preklicali daritev. UlMbcrrnfiidj ■ ■ oporečen, prekliccn. SlMbcrrufourfitubc — preklicna listina. ilMbcrnifiuigc-tlngr — oporečna, preklicna tožba. isiibcrfad)cr — nasprotnik, zopernik, protivnik. SvMbcriflJfit jtdj — ]>o robu se staviti; ustaviti, ustavljati, upirati se komu. iVMbcrfcblidj — uporen, protiven, nasprotljiv. SiMbcrfcfolidjfcit, SlMberjeljunfl — upornost, protivnost. 5iMbcrfiuiiifl razumu protiven, nezmiseln, brezumen, nespameten.
SiMbrrjvriijti!) — uporen, trmast, trmoglav, nepokoren. &Mbrrjvciijtigfcit -upornost,trmoglavost,nepokornost. ilMbcrfpicl nasprotje, nasprotno.
©ibcrfpicl fiir ttrnljr fjnitcit — nasprotno za resnico imeli. 3*Mbcrfyrcd)Cit — vgovarjati, oporekati.
„ (Iciiijitcn) — tajiti, zanikati. 3&ibrrjprcd)cnb — protisloven, nasproten.
3id) fclbft ioibcriprcdjenb, im SBiber* iprndic mit fidj felbft — sam sebi nasprotujoč: nasprotuje samemu sebi. SMbcrjpruri) — protislovje, nasprotje; vgovor.
„ 'flfflcn ciitcn 3iifjiuiu'i§Iicii.,i)i i—upor (proti plačilnemu povelju).
781
3m 9Siberfpruct)c fciti, ftcfieii — navskriž I .¡ti. ne strinjati se. 33ibcrfprud) ¡legcu ritim 311 h t uiuiS bcfe fi i cinli-flcn -upreti se proli plačilnemu povelju. SŠJibcrftiuib — odpor, upor.
„ Iciftcn — upirali se. protiviti s«-, v bran se stavili.
SSibcrftrcbcub — nasproten, uporen. SiMbcrftrcit — nasprotje, odpor, upor, oporeka: navskrižje.
„ bcr Slltcreffcn — interesi so si navskriž. SfiMbcrftrcitett — upirati se, v odporu liili. nasprotovati. SHbcrftrcitcnb nasproten.
SLUbcrftrcitcnbc Stnfprudjc — nasprotne si tirjatve.
SiMbcriunrtififcit — zopernost, protivnosl, nadležnost. ilMbcnuillc — nevolja.
3Jiit SBibcvtuiUen — z nejevoljo, nerad, ne-voljno.
SiMbutcit, fid) — posvetiti se. lotiti se, poprijeti se.
„ dnem StintSiicfrfiaftc -uradno delo opravljati. &Mbmitug — odmeinba.
„ (©tiftinifll — zadušliina, ustanova. ¡Bibiitiutiltf-ttnrte, 3clicin nniiitiiriidj) - namembnica. „ •llrfiitibc — namenilnica; namenilna, od-menilna listina. {iMbrig — nasproten, protiven, odporen. SiMbrigciifiiHii — sicer, inače, inako. drugače, v nasprotnem slučaju. StMcbcriuiftcIluiifi — zopelna namestitev. 3ŠMcbrriuitritt cincž ©ffdjiiftcS — opravilo vnovič pričeli, ponovljeni pričelek opravila, ^iebrrnitfbau — zopelna zgradba. 2£icbcrnufital)iur obnova.
„	bc§ StrafocrfalirrnS — obnova kazen-
skega postopanja.
7(18
SSHcbcrnitfnaijmc eincr Untcrfii(f|iiitn — obnova preiskave.
„	einc» SicitcrS — služabnika vnovič v
službo vzeti.
3Sicbcrnufncf)mcu — obnovili.
Saš tmebcraufgciionimeite SBerfaljren — obnovljeno postopanje.
3$icbcrau$ful)r — vnovični, zopetni izvoz.
SlMcbcrniicdabung — zopetno razkladanje, zopetna izložba.
$?irbcrbrfn(iiguitg — zopet vsposobiti.
iSicbcrbcfctntng — zopetna oddaja.
&Mcbcrciufu(|r — vnovični, zopetni uvoz.
&Mcbcrciniofungšrcdjt — pravica rešilnega kupa.
&Mcbcrciuictutug iit bnt »origeit 2tanb — postavitev v prejšnji slan. „	gegen bcn Slbianf bon gfeijlen — po-
stavitev v prejšnji slan zaradi preteklega roka.
iSicbcrcinictmngo^kiudj — prošnja za postavitev v prejšnji slan.
¡Bicbcrcriiffnnng — zopetna o tvorb a, vnovič se odpre.
SSMcbcrcrftatten — povrniti.
SSMcbcrcrftnttnng — povračilo.
SiMcbcrgnbc — povračilo.
„ (Sicprobnctioii) — posnetek, posnemanje, ponova, ponavljanje, obnova.
3$icbrrf)rritclluug — poprava, obnova.
„	bcr Drbnnng — zopetna ustano-
vitev reda.
„	bc>3 borigen StanbeS — postavitev
v prejšnji slan.
33icbcrf)oicit — obnoviti, ponovili.
'SSicbcrliolt — ponovljeno, večkrat, opetovano.
iEMcbcrljolung — ponavljanje, ponovitev.
SlMcbcrljolungorail, ini — v drugo, v novič.
781
&Hcbrri}olittt(|$id)u(c — pouavljalna šola.
JfiJicbcrfnucn — preživati.
Sfiiicbcrfiiiicr — preživač.
SŠMcbcrfmtf — rešilni kup.
2\Hrbcrfnuf*rcd)t — pravica rešilnega kupa.
3i?icbcrfcl)rcub — ponavljajoč se, ponoven, ponavljalen.
SBieberlcIjrenbe Seiftungcii — ponavljajoče se dajatve, ponovne dajatve. SiHcbcrucriiiijtcruug — «opetna olujilev. iiMebcrurriutsgniuuiri — zopet na izdaja, zopelni po-ti-ošek.
ii>ict>crucrcl)ciid)iiug — zopetna ženitev, zopetna možitev.
SlMcbcrucrgcttiuig — vračilo, povračilo. SSHcbcrucrcuuguiiii — ponovljena zedimba, obnovitev združbe.
SŠMcfe — travnik.
SBtefcu^ainucifter — strokovnjak v obdelovanju travnikov.
„ -Sehjaffcnuig — napeljavanje vode ua travnike, namakanje travnikov. SKIb — divji.
SBilbca aBaficr — deroča voda, huda voda. aSilb, bal — divjačina. &Mlbbndj — hudournik.
„ 'SBerbciuung — zagradba hudournika, zagrajc-vanje hudournikov. aiMlb.SBo^t — lovišče. „ -Xicb, (gdpifcc — lovski tat. „ ®icbjtnl)[ — lovska tatvina. „ «@)atluug — vrsta divjačine. „ <2iijflbm — škoda storjena po divjačini. „ «©djuugcjcii — zakon o varstvu divjačine. „ -Sdioiijcit — prepovedani lovski čas. a 'Stoiib — divjačina, kar je je: stalež divjačine. mtie — volja.
781
Silit Sttffeit unb SBiffeit — z vedenjem in voljo koga.
2(h» freiim bilten — prostovoljno, dobrovoljuo, neprisiljen, sam.
SJibcr SSillcn — nehote, nerad, nehotomn. SSHUc lektor — poslednja volja.
„ abereinjlimiiieiiber — soglasna volja. iSMllcite fcilt — pri volji l.ili, hoteli, namerjavali, namenjen liiti. voljan liili, volja ga je. „ -Siiibevuttfl — izprememba volje. „ -?fufientitg — razodetba volje, pojav volje. „ -Scftimmiing (SBciueggnutb) — nakana, namisel. „ »(irfičiruitg — izraz volje. „ -fiiljig — sposoben svojo voljo imeti. „ »grcifieit — svobodna (prosta) volja. „ «ŠKadit — moč volje.
©ž iicgt in jcittcr 2Bilien8madit — na voljo mu je dano.
„ «SOicinuitg — mnenje, misel.
®ic SSJilifušmciiuuig ScmaubeS eittfjoicn — pra-šali koga za mnenje. „ *3iiditung — smer volje. „ -ilbcrctnftiiiuiutng — soglasje. ilMllfnl|rcu einetit Sinfudjen — privoliti v prošnjo, usli-
šali prošnjo, ugodili prošnji. &MUj(ifjrig — ugodljiv. vstrežljiv, vstrežen. &Mllfnl|ritug — privolitev, privolilo. &Mlligctt — privoliti.
&Mllfiir — samovolja, samovoljnost, svojevoljnosl. SlMIlfurlid) — svojevoljen, samovoljen, poljuben, lio-
toma storjen. $$titb«©cjd;nbigttttg — škoda po vetru. „ »Sntdi — polom po velrn. „ Siidjjc — puška veternjača. „ SJfautci — gozdni zaščit, gozdni rob. „ ^rotejt — protest v veter.
781
aSinfd — kot. zakotje.
„ »SOiojj — kotna mera.
„ *3djrabcr — zakotni pisar.
„ «Sdjreibcrei — zakotno pisarstvo.
„ -SBerfatjgcfc^aft — zakotna zastavljalnica.
28itttcr«grudjt, »©ctreibe — ozimina. ozimno žilo.
„ Borratf) — zaloga za zimo, zimska zaloga.
SBtttgcr — viničar.
SŠJirbcl — vreteneo.
„ -fiuodjcn — vretence.
„ -Siurpcr — plošček.
„ -3aule — hrbtenica.
SKMrfcu — delali, črniti, delovati.
©irflidj — resničen, istinit, dejanski, pravi.
SSirflidjfcit — resničnost, islinitost, istina, dejanstvo.
3lMrtinm — delaven.
„ (giltig) — veljaven.
©in OJefcjj roirb lnirffant — zakon slopi v moč.
SSirffnuifcit — delavnost, delovanje.
„ (Siitigfeit) — veljava, veljavnost, moč.
ŠDiit bcm Segiimc bcr SBirffnmfcit be3 ©c= ridjtc» — ko začne sodišče uradovali.
„ beg ©jccutionSlitciS — moč izvršilnega naslova.
„ bcr l>5cfd;tuoriicitgcrtdjtc — delovanje porot.
„ eineS ©cfcfoc» — veljava zakona.
Sfflit bcnt Bcgtnttc bcr 3Sir!famfcit cincr Bc-jiimmung — ko določilo v moč pride. 55ie SDBirffamlcit ticgimit — moč se začne, veljavnost se prične, moč zadobi. ®až 9tmt bcginut fciitc SSirffamfcit — urad prične svoje uradovanje, začne uradovali. 3n SSiirffoinfcit btcibcn — veljaven, v veljavi ostati.
SU 2
Sic SBirffamfeit ber Wefdjniornengcridite wirb jeittueilig eingeteilt — delovanje porot se začasno ustavi.
®ie SBirffamfeit erftreden - veljavnost raztegnili. razširili.
3"r SBirffamfeit eineä 2imte3 gcljört med opravila urada spada. SBirffamfeit babe» — veljali. Stufjer SBirffamfeit fejjeit — razveljaviti, ob moč dejali.
Sliijjer SBirffamfeit gefegt werben, treten svojo moč izgubili, razveljavljen bili, oli moč prili.
3n SBirffamfeit fefcen — v moč dejali. 3n SBirffamfeit ftcijcn — moč imeli. Sn SBirffamfeit treten — veljavo pridobili, zadubili, obveljali, v nioe priti, veljali začeli. &Wrfuug —■ učinek, vspeh, nasledek, posledek, posledica, moč. „ auffd)iebenbe — odloživa moč. „ reditiidje pravni učinek, pravna moč.
SDtit red)tšuerbiublid,cr SBirfuug — s pravno-zavezuo močjo. SVMrfungofeii — p' »Ime je.
„ felbftfinbigcr, übertragener — domače, izročeno področje. IfiMrfitugdos — brez moči.
Ir fein no imeli moči. 5Birreii — homalije, zmešnjave, spletke, itfirt !,^au8h)irt) gospodar.
„ (Wafttuirt'i — krčmar, gostilničar. 4lMrtfd)aft — gospodarstvo. 5iMrtid)nfto»?imt — gospodarski urad.
„ -©cantte gospodarski uradnik. „ -¡Betrieb — gospodarstvo. „ »guljrc — gospodarska vožnja.
803
2iMrtjdjnfts*rtuf)rer — gospodarski oskrbnik. „ '65e6aubc — gospodarsko poslopje. „ --• (^ic n o ff en j rf) nf t — gospodarska zadruga. „	— gospodarsko leto.
„ -SiSrpcr — kmetija. „ i^Iau — gospodarski načrt. „ -SRcdjltung — gospodarski račun. „ - ^ttJCtg — gospodarska stroka. &Mrtjd)njtlid) — gospodarstven, gospodarski. SiMrtolinu* — krčma, gosliluica. HMjfcu — vednost, vedenji-, znanje.
SRetneg SŠHjjenS — kolikor jaz vem. kolikor je meni znano.
9iad) Dcjtent SSijicn linb ©ctoiffen — po najboljši vednosti in vesti.
eciiicS SBtffcttž uub GvtnueniS — kolikor ve in se spominja. 3iMjjcii]d)iift — znanost.
„ (ffenntnii) — vednost, znanje.
Sr i) nt batiou SBiffenfdjaft — 011 ve o tem. &Mfjuijdjnjtlidr -- znanstven.
ffiiffcnfdjattlidje SScfaOigung — znanstvena sposobnost. &Mjjrutlidj — vedoč, vodoma, s prevdarkora, nalašč. SBittte — vdova. 3&Mhucn«0kf)fllt — vdovščiua.
„ *$en{ton — vdovska pokojnina. „ -Si(j — vdovsko slauišče. „ *2tfllib — vdovski stan, vdovstvo.
iviir bic Snitcr ifirc» SEJittucnftanbcS — dokler ostane vdova. „ uub ^aijcnberftdjerung — zavarovanje vdov in sirot.
3Sorijcu=53ctt — babine, otročja ]iostolja.
„ '^ettSfojtcn stroški babin, stroški otročje postelje.
51*
sot
S3ori)cn»©iatt — tednik.
„ (>3clb, »2o£)ii — tcdninn. „ 'SDiarft tedenski sojeni. „	— delavnik.
3i*udjitrriii — otročnica, porodnica. 2*01)1, bti3 — blagor.
„ (adv. rcdjt) • ■ dobro. prav. itfol)lffll)rt — blaginja. SHoljlgcfittct — blagonraven. 2\>ol)ll)nbcub — iuiovit. 2\>oI)llii)"tig — pohoten. v&ol|imriiuutg — mnenje. 1*ol)lftnnb -- blagostanje, sreča. ih>ol|ltl|nt — dobrota, dobro delo. %>i)l)(tl)(itigfcit — dobrotijivost, dobrodelnost. i$oljit!)(itigfcit8*9(nitnit — dobrodelni zavod. „ -SSerein — dobrodelno društvo. „ ^toccf — dobrodelni namen. iiof)iucrl)nItcn — spodobno vedenje, lepo obnašanje,
čedno zadržanje, it* o I) I u c r 1) n l tn 11 g c^cii g it is - spričevalo o lepem vedenju.
i^oI)(ucr)"tnitSru — namreč, da veš, da veste.
luoIjltjcrftnnbcncnSntcrejfe bes 9?ofl madjtgebcrš — v dobro razumljeno korist pooblaslilčevo. 33ol)ncu — prebivati, stanovati. &>ul)iibnr — za stanovanje pripraven. 2\>ol)iibarrC' Olcbdubc — za stanovanje pripravno poslopje. $>ul|iibrjtiuibtl|ril — slanoviški del, del slauovišča. 2\>ul)itgcl>iiubc poslopje za stanovanje, prebivalno
poslopje. &>ol)iil)nft — stanujoč, hivajoč. „ fcilt — stanovati, bivali. ,, in S fl i trn d) — stanujoč, bivajoč v Ljubljani. $t>ol)iiort bivališče, prebivališče, stanovališče.
781
Seinen JHiofjnort änbern — bivališče, stano-vališče izpremeniti.
4iol|ni)rt abgefonbertcr — ločeno slanovaliSče. SHuIpipnrtci — najemnik stanovanja. ^oliiijÜ! bivališče, slanovaliSče.
„ bcit orbcittlidjcit fjctben — redno stanovali, redno prebivati.
3\> olliutii g — stanovanje. 33ol|iiuugd'9(btljeiiimg — oddelek stanovanja. „ ■ Wuffünbigung — odpoved stanovanja. „ -©eitrng — priklada za stanovanje. „ ■ ©eftaubtfjeii — del stanovanja. „ 'Einrichtung — pohištvo. f, "Entidjnbigung — odškodnina, nagrada za
stanovanje. „ 'Weber slanodaj. „ 'tfJcnoffenfd)aft — stanovnlna zadruga. „ -Sccrfteljung — prazno stanovanje. „ SRiiumc — prostori stanovanja. „ i'ietbfci mena stanovanja, selitev. iHolfogritbc volčja jama. ^olfeiibrnd) ploha, naliv. 9jJort beseda. t, für Söort — <»d besede do besede, po besedah,
doslovuo. „ (®erfprcd;en) — obljuba.
2cin i>?ort geben — obljubili, besedo dati. Sein SBort holten besedo držati, mož beseda biti.
Sein SL'ort brechen, nidit fjaiton — besedo snesti.
iüiort ergreifen poprijeti besedo, govorili začeli.
SaS SBort erhalten — besedo dobiti. ®a» SSort crtfjeiien — besedo dali. ®nš ©ort verlangen — besede zahtevati.
781
Tnš Siíovt 3iirücf,5icf)cn — besedo nazaj vzeti, preklicati. íHurtlnut — besede.
Diod; bcm SBortfoutc — p<> besedah, ^iirtlid) — od besede do besede. 3$ortftrcit — besedovanje. aSudjcr — oderuštvo. 3xMiri)crgc|cti -- zakon o oderuštvu. SŠJudjcrcr — oderuh. 3xMtd|crifd) — oderuški. 2i?ud)cr^iitfctt — oderuške obresti. ÍSÍunbar^ncifuiift — ranocelstvo. almíbar;',t — ranocelnik. s&uubc — rana.
SiMirbc — čast, dostojnost, dostojanstvo. 5Sitrbcittrfi¡icr — dostojanstvenik. &Mirbcitt>erlcif)iutfi — podeljevanje dostojanstev. ÜlMirbigcu beu 3nf;aít ciitcr SScrJjanbíuitg — ocenjevati
vsebino razprave. itMirbijtfcit — vrednost, dostojnost, zaslužnost. &Mirbifiuit(j — ocena, ocenitev.
^fcibt bcr freien SSurbicjuiig it&erlaffcit — prepušča se svobodni oceni. „ bcr ©crncije — ocenjevanje, tehtanje dokazov.
SKMirfcl — kocka.
„ -Spicí — kockanje, igra na kocke. ^uriutraiifl)cit — črvivost, glistavost, gliste. SMirjcl fdjlagen— vkoreniuiti se, korenine pognati; korenine imeti. 3$ur¿}clftoí — parobek. SSMtt — togota, besnost.
„ (firmifficit i — steklost, steklina. Wntfranf — stekel. 3&ittucrbridjtig — stekline sumen.
SS07
Z.
Hnrfifl — nazobčan, zohčast. 8<tl)l — število, številka.
„ fortlaufenbe — zaporedna številka, tekoča številka. 3<if)l(ttiit — izplačevalnica, plačilni urad. 3nl)lbiir — plačen, izplačen.
35?ed)fci, luclijc nuf aRcffcn jaijlbar geftcttt finb — menice, ki so narejene, da se plačajo na sejmih. 8nl)16nr!cit — plačnost. 8nl)llotf — neštevilen, brezštevilen, nehrojen. 8<ti)lntciftcr — izplačevalec. 8nl)lrrid) — miiožen, mnogoštevilen, obilen. Snllltag (Eaffiertngl — plačilni dan, dan plačila, ^(iljlavparat — šlevna priprava. 8<il)lgclb — šlevnina. 8ril)liurrf — štelo. 8iil|Ic« — šteli, brojili, šleviliti. 8al|lcn — plačati.
„ -Sejeidjmntg — številno oznamenilo, oštevilba. „ *3rolgc — številni red. i, Drbmmg — šleyilna vrsta. i, -Sotterie — številna loterija. 8nl)lfr plačnik, plačevalec.
ildeinjoljtcv — edini plačnik, sam plačevalec. SBer fid) «iS Slffeinjaijler »erpfli^tft — kedor se zaveže, da sam plača. 8nl|lcr števnik. 8nl|luun — plačilo, plačevanje.
a Konto Saljtimg — plačilo na račun. „ Iciftcu — plačali, plačilo opraviti.
Bnljluugcn cinjtellcn, jujpenbiercii — plačevati prestati, plačila časno ustavili. SDČnuflcil ^afjtiutfl — zavoljo neopravljenega plačila, ker se ne plača.
781
3uv .ftafilung prajenticrcn — predložili v plačila. 3(il)lung — štetje, popis. 3a^(uugS'sKnluei]uug — plačilna nakaznica.
„ »Siufforbcriiug — plačilni ukaz, plačilno naročilo.
„ »Stuflagc, »Sinftrag — plačilni nalog. „ Stuflagc crluirfcn — plačilni nalog izprosili „ »Slufiagc crlaffcn — plačilni nalog izdati. „ -Scfc^I — plačilno povelje. „ »SBcjtatigung — plačilno potrdilo. ,, »SJogeu — plačilna pola. ,, »Solfctc — plačilna boleta, plačilna pokaznica. „ -(Sinftcliuug — preslanek, ustavitev izplačevanja.
„ »fatjig plačevit. „ »gaijigfeit — plačevitost. „ -grift — plačilni rok, plačilna doba. „ «Seiftuitg — plačevanje. „ -SJiittci — plačilno sredstvo. „ «SIfobaiitat — plačilni pogoj. „ »Crt — plačilni kraj. „ »^cviobc — plačilna doba. ,, "^flicljt — plačilna dolžnost. „ «pfiicf)tig — plačilu zavezan, plačali dolžan. „ -Stati, att — mesto plačila, namesto plačila, ilit ¿JafjluugSitatt anucijmcn — vzeli namesto plačila.
Sin ^af)iuug§ftatt geben — dati namesto plačila. ,, »Tog — plačilni dan.
tt
j
criuttt — plačilni rok, rok plačila.
„	-uiifiifjig — neplačevit.
„	"llnfabigfcit — neplačevitost.
„	-Unuermbgenljcit — nezmožnost plačati.
,,	-SBcrbiublicfjfcit — plačilna zaveznost.
KO!l
3Af)luuj}0«3$fcipre($en — plačilna obljuba. „ »SBitic — volja plačati. „ -3cit — čas plačila, plačilna doba. 3nl)iiirs imb gcgaljiiitcš Sljicr — domača in vdoma-čena, pitoinna in pripitomljena žival. — znb. „ -3irjt — zobozdravnik. „ "Sicifdj — dlesno. „ ■ fironc — zobov venec. „ »Subftanj — zobovina. Rmif — prepir, svaja, pričkanje, .^tipfrijcit jeziček.
^aubcrit — obotavljati se. omahovati, odlašati. .8(111« - plot, graja, seč. 8cri)r (8«iift) — celi, delavska družba. „ (3el)rung) — zapitek. „ (93. (iJ.) — zadružni rudnik. 8frf)id)itlb dolg na zapilku. Brlicnt — desetina. „ Siblofinig — odkup desetine. „ "®ittfrfiabig«itg — desetinska odškodnina. „ »Setftung — desetinska dajatev. „ -SRcdjt — ilesetinska pravica. 8rl)rgclb, ¿eljrpfennig — hranščina. Bcliritng živež, hrana. 3rl)r««go»Scitrng — prispevek za hrano. i, (Mb — hranščina. „ Mofto» — stroški za hrano. 3rid)cn — znamenje, znak. „ (piarlc) — znamka.
Ubcrgnbc burrf) ¿Jdcficn — predaja po znamenjih.
tt 'Stoimetfd) — tolmač po znamenjih. „ -Sprane — govorjenje z znamenji, jezik v znamenjih. 3cid)«ru — risati.
Slo
Sridjucu (bcjcidjiteit) — zaznamovali, označiti. „ (untcrfcrtigen) — podpisati.
1'lcticu jcidjncu - delnice podpisali. 3fid)iicr — risar. 3rid)iuui(( — obris, naris, risanje, fjcilicn Scmanbcn ciucr ^jnnbiung— dolžiti, krivili koga
kakega dejanja. 3cit — čas, doba.
Scincrjcit — o svojem času, nekedaj, svoje dni.
Siki BcitClt — pravočasno, za časa, zgodaj.
(Siitc 3citfattg - nekaj časa.
ISS ift an bcr — čas je.
SBon 3eit ju 3c*t — sedaj pa sedaj, časih, lu pa
tam.
fiirjcftcr 3cit — hrž ko brž. prej ko prej. „ ijnbeit — čas imeti, vtegnili.
Seine 3cit fjaben — ne vtegnili. „ a&fiirjcit čas kratiti. „ iajlClt — dati si čas. „ »Sttiauf — pretek časa. „ «9i6fd)mtt ■ razdobje. „ «Uitter — vek. doba. „ =31 uflumth — poraba časa. „ -Seredjuung — preračun časa. „ »Seftimmmig — določitev časa, časovno določilo. „ -liintfjeilung — razdelitev časa. „ »Srift — doba, čas. „ »ncindij — času primeren. „ C*icnoffc beg (Srbinficr» — vrstnik zapustnikov. „ Jpoitorar — časovnimi.
„ -lebcn» — svoj živ dan, svoje žive dni. do smili. „ Hcfiobc — razdobje, doba. „ Hintit — čas. doba.
Ši8 gum 3eityuitfte — do časa. „ -raubcnb — zamuden. „ SRcutm — razdobje, doba, čas.
781
Simerljalb be* flcfétjíidjcii BeitrniuueS — v zakonitem času.
3cit=3íedjnung (Kíjroitoíogie) — časoslovje, štetje let. „ -Síeíjinuiii (Scitbercdjitung) — iireračunjanje casa. „ -2á)rift — časnik.
„ -Hmftdnbe — položaj, okoluosli, razmere časa. Sid) iu bic íícitiiniftiiixt>c jdjiácn - udali se v razmere časa, ravnati se po časovnih razmerah. „ •SJcrfjiiltniffe — časovne razmero. „ »SBerlauf — i ne tek časa. „ »Scriuft — zamuda, izguba časa, potrala časa.
Dintc 3cit0crluft — brez zamude. „ -SBcrfauntniS — zamuda časa, dauguba. „ lucilig — začasen.
„ «lucife — časi. časih, tu pa lam, sedaj pa sedaj. Bcitig ■ časen.
Bcitiflc Sírrejtftrafc, Síevfcrftvafc — časna kazen zapora, ječe. Bcitlid) — časen.
„ (jriilj) — zgoden. Bcitniifi — časnik.
3citinig«!=2lbiiiiiiiftration — upravniStvo časnika. „ ' »SJiatt — časnik.
„ -CSipcbition — odpravništvo časnika, ekspe-
dicija časnika. „ -Snferatžgcbiir — plača za inserale. „ »flicbaction — yredniStvo časnika. „ »Sdjrciber — novinar, časnikar, novičar. „ "©tenipci — častniki kolek. „ -llutcrucfimcn — časniško podjelje. „ «SBcrtricb — prevod, prevedba. prodaja časnikov.
„ -S^efen — časnikarstvo. .Bcllc — sobica, celiea, izbica, slanica.
„ biiufic — temnica. .Scllcitgrjnugiii* - stanična ječa.
12
BcligciucOc — plelivo.
Bcrfalicit - razpasli, razsuti so. podreti se.
„ (getijciit fcill) ■ «1«-liti se. ločiti se. krojiti se. ®cr Scrtrng jcrfciflt — pogodita se zruši, ^crglicbrrtt (crortcrn) — razložili, razluali.
„ (fecicrcn) — raztelesiti, razparati. $cricgcu — razložili, razstavili. Scrlcgung — razlaganje, razkladanje.
„ bel ®ru(ffn^cS — razmet stavka, razložba stavka.
Bcrrctjien - ■ pretrgati, raztrgati, ^crrrifmug — razlrg.
Scrfd)lngcu (eiltc Itntcrfjnnblimg) — razdreti, razvreči. 3crjplittcru, bie Stimmen jcrfplittcvn jirf) — glasovi se
razcepijo. ScrftiSrru — razdreti, podreti. 3crjturitug — razdor, razrušba, podiranje, pokonča-vanjc.
^crftiirfclu — razkosati, razdrobili. 3crjtii(fcltuig, Berttjeiiung tum ©runbpcfen — razkosavanje zemljišč. Betici — lisi, listek.
„ «Sani — liankovniea; banka, ki bankovce izdaja. 3cngc — priča, svedok.
9Cugenjcugc — priča samovidec. Cfjrcnjcugc — samoslišec, priča na uho. 3cugcu=9tu§ingc — povedba priče. „ SeluriS — dokaz po pričah. „ (Šib prisega prič. „ ^ii^rcr - navodnik prič. „ Siiijruiig — navod prič. „ »Oebfir — pričnina. „ fiiftc — imenik prič. 3cugrujd)njt - pričevanje, svedočenje.
„ geben — pričati. Scugcitucrljur, .BcngeninTneijmung — zasliševanje pri«'-.
781
3curicnucrliiSr'?yr»tofoll — zapisnik o zasliševanju prič. 3cugcitjilittitcr — čakalnica za priče, soba za priče. Bcugrit (crjcugcit) — zarodili. zaplodili. ^ctiguis1 — spričevalo, svedočbu.
9(rntut8-3cugm3 — ubožni list. 9ttitteiioiigfcit8-3eugniS — spričevalo uboštva. Sittcn 3cugnia — spričevalo nravnosti. Scrntogciiš'3cugni» — spričevalo o imovini. „ ttblcgen — pričati, pričevali, posvedočiti. „ bcibvingcn — donesli spričevalo. „ -<)Jflid)t -- dolžnost pričanja, dolžnost bili za pričo.
„ »Steuipcl — kolek za spričevalo. Bcugfdjiuirb — kovač za orodje. Bcugung — zarodba. 3(uguug<>f(il|igfcit — rodilna zmožnost.
»crlnit bcr 3cugimgšfdl)igfeit — izguba rodilne zmožnosti.
3icgri — opeka. 3icgclbrcuurrci — opekarnica. Siciicitcr« — rejniki. 3icl|ftnl> — rejenec. rejenka. 8irl|Cit au fidi — na se vzeti.
„ in Veratfping — posvetovati se o čem. „ in Vrtmdit — ozirati se na kaj. uvaževati. „ ill (Šriudgnng - uvaževati. premislili. „ Scntnnbcn oor ©eridjt — postaviti koga pred sodišče.
„ cincit Oknbcu — izkopati, napraviti jarek. „ in bic Sfinge odlašali, odlagati. „ 9lu(}cii auS ciner 2adic — korist imeti od stvari. „ Scmanbeit ju SRntfjc — za svet prašati koga.
posvetovati sr s kom. „ jur ©trflfc kaznovali. „ in Untcrfudjuug v preiskavo vzeli. „ jur Vcrnntluortung - na odgovor pozvali.
781
3icl|c" ciitcn 2š?eci)]i'i nuf Sentonbeit — izdali menico na kuga.
„ iit Siucifcl — dvomiti o čem.
9ind) jid) jicficii slediti, provzročiti. Jas! 93erbrcrfjcii jicfit cinc Stcrfcrjtrafc ltadj ficfi — hudodelstvo se kaznuje z ječo. 3(cl)ii»n (Sotlojicfliiug) srečkanje, žrebanje, vzdihovanje.
Sicl — smoter, namen, namcmba.
Scrfauf aitf 3ici prodaja na upanje. 8irlcn uadj etiuaš — meriti kam. 8irrlid)fritcu ciner llrfmibc — oldičnosti listine. Siffcr — Številka. „ ?Cu]a(3 — nastavek številke. „ »mfifjig — po številkah, s številkami. „ -utiifjig bejttmmtc gorbenmg — po številkah določena tirjatev. „ »liiiijjig feftfteffcn — po številkah ustanovili. Biiucittirrtr* (ttcluidit preskušena utež. ^imiiirr — soba, izba. .
„ «Sirreft — zapor v sobi. — obrest.
SBcjtaubain» — najemnina, zakupnina, tir & p a tfj t,^ t n § — dedna zakupnina. SDiictjinš — najemnina, ^adjtsiu» — zakupnina. Šobenjinš — površnina. ,, »bitr — obresten; davku zavezan, davčen. „ «bnrfcit obreslnost. „ -Scfcuntni» — napoved najemnine. n -Eiaffc — najemninski razred. „ ISrtrng — dohodek od najemnine, najemninski dohodek.
„ "lirtragšbcfeiuitiiiš — napoved o najemninskem
dohodku. „ "gajfiou — napoved najemnine.
Slo
3"t$»tfufj, SOtnfi — obrestno merilo, obrestna stopinja. „ "Jpaug — v najem dana hiša, hiša, ki nosi najemnino.
„ -ftreujer - najemninski krajcar. „ »Stcuer — najemninski davek. „ -Ing — najemninski dan. „ »1nrtf — najemninska tarifa. „ «Snj.;e — mera obresti. „ -trageiib — obrestonosen. „ -SSiTbinbiidjfcit — obrestna obveza. „ -3icvljeimitrfjuini — zatajita najemnine. „ «Scrtrag — obrestna pogodba. t, -SBudjcr oderuštvo z obrestimi. Btnfrn — obresti.
„ bnrauf ijaftcitbc — obresti, ki se česa drže. „ -Stufpnid) — pravica do obresti. „ «Stnnjcifung — obrestna nakaznica. „ "SluSgteidj — obrestna izravnava. „ -Milžlftnnb — zastanek na obrestih, zastale obresti.
„ 'Sci)ctmng — prejemanje obresti. „ -Scjugžve^t pravica dobivati obresti. „ -Siidjei obrestna knjižica. „ -Goupon — obrestni kupon. „ -Sincafjieruiig — pobiranje obresti. „ '(fintoiiimcn — dohodek od obresti. f, -©litljnben — obrestna imovina. ,, »SRafs mera obresti, obrestna mera. „ '9iebltCtiou — redukcija, znižba obresti. „ OHurfftanb zastale obresti, obrestni zastanek. „ -SerforectjeH — obrestna obljuba. „ -Sfrtrag — obrestna pogodba. t, -3al)iuug plačilo, plačevanje obresti. a 3«^itlig8bogcu pola obrestnih plačil. 3>ufc«^iiifcn — obresti od obresti. Biftcrur vodnjak.
sir.
.ßögcrii — obotavljali se, odlašali, odkladati. ^iigcrnug — obotavljanje, odlaSanje, odkladanje, zamuda.
3üncntttgiV,iujcit — zamudne obresti, ^ügliug — gojenec, pitomec.
(9l6gnbc) — carina. ßoli-Mfertigung — carinska odprava. „ -9t6ga6c — carina. „ »3fntt — carinski urad. „ "iillltficfj — carinski.
„ ämtiidjc Abfertigung — carinska odprava. „ -ShtSfdjiufž — carinski izjemek. „ -Befreiung — carinska oprostitev. „ «Segiinftiguug — carinska ugodnost. „ -Scljanbiuitg — carinsko postopanje. „ -Scljbrbe — carinsko oblastvo. „ «SJcmeffung — odmera carine. „ »SiinbniS — carinska zveza. „ »EitrtcII — carinski karlel. „ «Scfroubatioit — prikratba, prikrajšba carine. „ »®icnft — carinska služba. „ Einigung — carinsko edinstvo. „ «EiniguugžDcrtrng — pogodba o carinskem edinslvu. „ Einucöutor — pobiralce carine. „ -Ermäßigung — znižba carine. „ »frči — carine prost. „ -grciljcit — prostost od carine. „ »Webict — carinsko ozemlje. „ -©ebfir — carina. „ »©cfolle — carinski dohodek. „ -Jčctua — carinska hiša. „ »i'iuic — carinska črta. „ »üinic (3ollgrctyci — carinska meja. „ Crbnuug — carinski red. „ HJflidjt — dolžnost carino plačevati. „ pflid)tig — carini zavezan.
817
^off'Siltl — carinski post a vek. „ ^|id)cv — carinsko varen.
„ »Sidjeriteliungšbcrfaljrcn - post o panje v zavarovanje carine.
„ ■-Strafic — carinska cesta. „ 'Tarif — carinska tarifa.
„ -Umgcfjnug — prikralba carine, izogniti se carini. „ »SBercin — carinska zveza. „ «fficrfafjrcn — carinsko postopanje. „ -¡Berfflrjuufi — carinska prikrallia. „ -Hrrtrag — carinska pogodba. „ «SBevtunltung — carinska uprava. t, «SBoifdjrift — carinski predpis. „ 'SScicu — carinstvo. „ \3nid)[iig — carinska priklada. 3ofl iiViafi. — palec, ^ollftnb — eolno merilo, pošet. .Solicit ^ciliaiibcu Taut—zahvalili se morati, biti komu
hvalo dolžan, zalivnlnos! skazovati komu. 3onc — pas.
Bubnu — prizidava, prizidek, ¿iubiuiru — prizidali. 3ubcrcitcn — pripravili. Bubrrritung — priprava, pripravljanje. 3«lirflcrn - priboljšali, zboljšali. ^itbrffcriuig — priboljšik. zboljšek. $ut>riitgcit — donesli, prinesti.
„ bic Seit — prebili, preživeti. „ ciučit Ticnft, cinc ^rajU — bili v službi, v vadbi.
Taš ucui ber wait ^ugcbrad)tc — kar j«-žena prinesla, ženin prinos. Bubitftc — pridalek, dodatek. privržek, doplačilo.
„ (llntcr|tuluiug) — podpora. 3iid)t fniitolidic — iloinače slrahovanje, domači red. domača pokora.
52
781
3 it d) 1i (žrjieljuitg) — izroja, vzgoja. „ (oott SSicfj) — reja. „ «Wcbict — plemenska okolica. „ -©etoait — oblast strahovauja. „ «$au3 — voza.
„ «Stier — bik plemenjak. plemenski bik. „ »SSicf) — živina za pleme, plemenska živina. 3iid)tigcu — pokoriti, strahovati, krotiti, kaznovati. 3udjtigung fOrp.rlidjc — tepenje. 3iid)tigniigorcd)t — oblast kaznovanja. 3uifcr — sladkor. „ *33cjtcucrung — obdačenje sladkorja. „ »CSrgeugung — narejanje sladkorja. „ »Snbrif — tovarnica za sladkor, sladkornica. „ -Diaffrnerie — čistilnica sladkorja. „ «Steuer — sladkorni davek. „ =Ste»crgcfc^ — zakon o sladkornem davku. Sucigitcit fidj — prilastiti si, prisvojiti si.
„ (toibmcu) — posvetiti, pokloniti, podariti. 3ucignung cittcr Sadje — prisvojitev, prilaslitov stvari. 3ucrfrunru — prisoditi. 3ucrfruuiitig — prisodba, prisojanje, dodelitev. 3ufnl)rt0jtrnjjc — dovozna cesta. 8ttfall — slučaj, naključba, prigodek. 3ufnllcit Scmanbem — pripasti komu. 3ufrillig — slučajen, nenaden, nepričakovan.
Biifalligc Seirfjabigung — slučajna poškodba. Šufalligeš (Sretgtiiš — naključba, slučajni prigodek.
Bufdltig (jingugcfomineue BtoiUiKititrfadje — vmesni vzrok, ki se je po naključbi pritaknil; po naključbi naslal vmesni vzrok. SitfaUigfcit — slučajnost. 3ufrrtigru — poslati, odpraviti. 3>tj(ud)t — pribežališče, zavetje.
19
3uflurijt neljiucit — pribežati, uteži sc h komu, zateči
se, iskali zavetja. 3ttftojd (bon SRittcIn) — prihodek.
„ bcS Sšiaffer» — pritok, dotok vode. »Jiifriebcii ftcllcu Scmnnben — zadovoljili koga, zadostiti mu.
„ fteKcu jid) mit etroaž — zadovoljiti se s čem,
zadovoljen biti s čem. „ - jteticnbe SScrtuenbimg —v zadovoljstvo delali. ,$ujrijtuufj — odlog. počak. ¿jiifiigcit — prizadejati, storiti. $ufitl)r — dovoz, privoz; dovažanje, privažanje. $ufiil)rcn — privesti, dovesti, pripeljati, privažati, dovajali.
„ ber gcfefetidjen 93cl)nitbiung — vzeti v razpravo po zakonih. £itg (Gifenbnlpi) — vlak.
3m	bcr SSerijmtbiung — med razpravo,
dokler razprava teče, dokler se razpravlja. 3m befinbtidj — tekoč, Se ne rešen. Bitgnbc — dodatek, pridatek, nameček, privržek. 3ugmtg — dohod, vhod, pristop. $ugiiitglidj — pristopen, dostopen, dohoden, odprl,
prost. 3ugcbcu — dodati.
„ (gcftnttcn) — dopustiti, pripustiti. „ (geftcfjen) — priznali. Bngcbnrfjt — namenjen. 3ugrl)or — pritiklina.
„ ciucr unbcmcglicticu Sndie — pritiklina nepremične stvari.
^ugrljorcu — spadati k čemu. pripadati, pristojati. bili
čigavo. BiigcUoo — razuzdan. Bitgcjrllrn jicfj — pridružiti se. Bugrjtniibrurrmnjiru — kakor je priznano.
52*
781
3iincft(iiii>iti* iSoiiCCiftoni — privolilo, dovolilo, privo-lilev. dopust.
3iigcjtrl)eu ctluas privoliti, dovolili, pripustiti kaj.
„ Srmanbett ctiuaS — dopustili komu kaj. 3ngctl|ri(t — prideljen. ^ltnctuirfcti — odkazan.
„ gur SCDnrtijciiuiig — v odsojanjc odkazan. 3ngsnnid)luto — sklad, stik vlakov. 3itpirl| — vpn-žua živina.
^ulinltcu eine Vcbingmig — doslati. izpolniti pogoj. „ bcu ■{aijiuugotag - doslati plačilni dan, držali so plačilnega dno. 3ul|iircr — poslušalec, ^nfnufcu — prikupili, dokupiti, ¿¡ufomnicn igc&fircii) — prislojali, spodobili se.
5er jugcfoinmene 2fuftrag — došlo naročilo. Tu1 sufominettbc Stdjtnng — dolžno spošlo-vanje.
®ic Sicrtretnng fommt ju — dolžnost je zastopati. „ faffcil — dali komu kaj. ^ufuuit — bodočnost, prihodnost.
giir bic 3»f«»fti i" 3»f««ft — v bodoče, v prihodnje, zanaprej, odslej, ^ulitftc — pridavek, priklad, priholjšek, doplača, do-
klada, prikladu. Siiliinglid) — Ziidosten. dovoljen. 8ulniig(id|fcit zadostnost, dovoljnost.
galh' bet 3"fti"iltidjfrit — ako zadostuje.
Tic 3«lfinglid)fcit bev 3id)crf)cit bcurtfjciit bas GJcridit nndi fciticm Srmcifcn — je li vamosl dovolj na ali ni. to presoja sodišče po svoji previdnosti. 3itlaf$, nadi 3"tai'-' bc# ©cfe^cž — kolikor zakon dovoljuje, dopušča.
781
3itlnjjcu — pripustiti, dopustiti, dovolili.
„ gum liibc, gur priifuitg — pripustiti k prisegi, k prcskušnji.
Btllnifig — pripustcu. dopuščen, dovoljen.
ift gutajfig — sme se. dopuščeno je. Wcgcn bicfe Eiitidjcibung ift fcinc lucitcrc ©e rnfimg nicljr gutSffig — zoper lo razsodilo ni več nobene pritožbe.
3alnjjitug — pripustitev, dopustitev, dovolitev.
„ bcš ©etucifcS — dopustitev, pripustitev dokaza, ^iilcitmigc-grnbcit — vodotok, vodoloč. Buuicjjrn — odmerili.
„ (beimcfffiti — pripisati. Buiuittclu — vročiti, izročiti, predali. B>tuuitl|cii Sciimtibcii — misliti kaj o kom. komu kaj
pripisovali, podtikali komu kaj. 3uunl)inc — rasi, prirastek, naraščaj. Sunninr — priimek.
3iutb»§BTjd)CU — vžigalica, vžigalni klinček, žvepleniea. „ .fiutrfjcii — strelna kapica. „ »SJZntcriatc, "-Stoff — netilo, vžigalo. „ SBarett — nelilno blago, vžigalno blago. Sunft — ceh. „ ' Sobe — cehovna skladnica. „ SRedjt — cehovno pravo. 3ungc — jezik.
3iinirf)tc madjcu — vničili. porušiti, razbili. 8iivrd|cnlnir — prišteven. 8in'fd)ciibnrfcit — prišlevnosl.
3>trrd)itcu — prištevati, pripisali, zamerili, za zlo vzeti. 3urrdiuitug ber Htjat ciiš ©erbrcdicu — prištevanje
dejanja za hudodelstvo. 3>trrd)ititugC'jnl)ig prišlevil. 3iirfd)iiuug'?jii()igfrit — prištevitost. 8»rcri)Mcgeii — vravnati, v red spraviti, vrediti, priredili.
781
Surcdjt-fiubeu ficfi in etltmš — iznajti se v čem, stvar razumeti. „ »iiiaciien — pripraviti, priredili. „ "trjcifen — opomnili, posvariti, pokarati. „ »SJcifung— opomin, pnsvaritev, posvarilo, ukor. 3>trcbcn — prigovugati, nagovarjati.
„ ungcftuiueš — silno nagovarjanje. 8«rcirijciib ifjinlauglidi) — zadosten, dovoljen. Sureifrfoftcu — potni stroški. S>irid)trn — pripravili, priredili.
iibcl jnridjtcn — grdo zdelati, hudo pohiti. 8uru(fbrl)nltcu bic Mjdjrift — pridržali prepis. 8urii(fbcl)nltuug — jiridrževanje, pridržha. 8uriidbcl)nltungsrrd)t — pravica pridržati. Simirfbringcit in ben borigen Stnnb — nazaj pripraviti
v prejšnji stan. Suriirtrrjtnttcn — vrniti. Sitriirfrrjtnttnng — vračilo. SitritiffiHjrcn (rebncicrcn auf Wcib) — preobrnili. 8«riirfgcbcu iftellcni — nazaj dati, vrniti. 8nnirfgcl)cit — peSati, hirati.
(Sin «cfdnift gdjt jiirurf — kupčija peša. Ter Sauf ift guriitfgegaitgcn — kup se je razdrl.
8nriirfl|nltm — zadržati, zadržavali, braniti. 3nriirfl)altuiig — zadržba, zadržavanje. Huriirflnjfcu -- oslavili, zapustili, ^iirudlrgcu — odložili, na stran dejali.
„ cin Siint — odpovedati se službi. „ ciitc SClljefge — zavrnili, na stran dejali ovado.
„ bic Mlnge tožbo vrniti. „ bas 24. 2cbcn§jnl)r — preživeli, dopolnili.
izpolnili 21. leto starosti. „ Stnbicn — izvršiti nauke, študije dovršiti. „ cincit S8cg — preiti, prehodili, prevozili.
23
Snriirflcgcit, jurflcfgcfcgtc Siftnuj -- pot, kar je je storjene, prehojena, storjena pot. — odložitev, odložha, odpoved, dovršitev. ¿uriitflcitiutg bc-3 uuDerbraudjtcit ^ribattuajfcrS — vpeljava neporabljene, iz zasebnih vod odpeljane vode v poprejšnjo strugo. 3urii(fit(tl|iitc — odvzetba.
„ (SEJibcmtf) — preklic, oporeka. SuritcfiirlimcH — nazaj vzeti, odvzeti.
„ ciuen Scfcfji — preklicati ukaz. „ ciite Sdicnfuitg — daritev preklicati. Suriiifrrrfjucu — nazaj računiti.
Som Ijcutigeu Toge suriicfgcredfjnet — od današnjega dno nazaj raouneč. 3"ni(fjd)irbrn einen (Sib — prisego zavrniti. 8uriirtjri)icl)mtg — zavrnitev. Burnrffcnbcu — nazaj poslati, vrniti. Snrurffclirtt — nazaj postaviti.
„ 3emanbcn- -manj ceniti, prezirali, v nemar puščati.
Suriirffclsuug in bic oorige Sage — postavitev v prejšnji stan.
3nrii(fjtcUeu — nazaj dati; vrniti. Bitriirfftcllmig — vrnitev, vračevanje. Snrnrftrctcn — odstopili, umaknili se, odjenjali. „ Ootu Sfaufc — odstopiti od kupa. „ »on ber ffierfoigung — odstopiti od pregona.
Bnriirfiucijcu — zavrnili, odpravili, odbili. „ ein Stnfiirijni — odbili prošnjo. „ ba§ Mlagcbegcfircn — zavrniti ložheno zahtevo. 3urii(fiorijuiig — zavrnitev. Siiriirfiuirfcn — nazaj segati.
®cfet?c loirfen nidjt juriirf -moč zakonov ne sega nazaj.
781
Snriid^aijlcu -- poplačati, povrnili.
^uriicfpjaljicub — povraten. 9iid;t jurucfjujatjicnbe Untcrftiijjungeu — nepovratno podporščine. Sitriidjicijru ciucu Stntrng — odstopiti od predloga, umaknili predlog.
2idj in ba» SeratjjungSjimmergitriidjteljeit — odili v posvetovalnico, umaknili se v posvetovalnico.
Siri; in bnš Sprtoaticbcu guriicfgifiicn — umaknili se v zasebno življenje. 3uf(igc — oboi, obetanje, obljuba. Bnfngctt (bcrfpreicit) — obljubiti, obečali.
9(uf bie 3ufagcnbftc SBeifc — kakor se najbolje zdi, kakor je najugodneje, najprimerneje. Siifaiitmcufnjjcu — vkup vzeli, obsedi, poprijeti.
„	fur-j — na kratko posneti in ponoviti.
3«fnmmcugcl|origc Strnffiidjc — skupaj spadajoča kazenska stvar. Sujnminciigcjcistcr fflnuciS — zložen dokaz. Sufnmmculjniig — zveza, sklad, stik.
„	liabcit — bili v zvezi.
3itfnmmcul)nugrub — v zvezi, zvezan, skladen; (adv.)
nepretrgoma, zdržema, po vrsti. „	CVjdEjteu — stikoma razložiti, po
vrsti povedati.
3ufammcnljdngcube Gtreitfadjcn — zvezane sporne stvari. Bufnuiiucnf)cftcu — sešiti. Biijnmmriifummcu — snili se. Bujaiiuuriifiiuft — shod, sestanek. Buinuttttcitlnuf — stekanje, vreva, naval. Bitjaiitmculaufrn — stekali se, zbirati se. Bufammrnlcgiing — zlaganje, skladanje.
„	bon Oiruubftiicfcu— zlaganje zemljišč.
$ u f a nun c n 1 c g n it g o=© e (uh-b c — zlagalno oblaslvo.
781
3uiammculc(|uu(|0«O)cbiit — zlagalni okoliš. „	»$fan — zlagalni črtež.
„	«ŠerfafjreH — zlagalui postopek.
„	»SScrfjanblititg — razprava o zla-
ganju.
3ufnmmcurcrf)tutt!g — seštevanje, seštetba. 3itfnmutcitrottcu fid) — skupiti se. 3 h f n nt in cu r o ttu tt g — skupljanje.
„	aufru$rcrifdje — puntarsko skup-
ljanje.
3iifnmmciifd|lngitug — zlaganje. 3ufntiiuicutd)rcibititg — sopisovanje, zlaganje. 3it|niuuicufctiuitg — sestava, sestavljanje. 3u|'niiimciiftciicH — sestaviti. 3>t|'aiiimcujtclluug — sestava.
3u|niitiucii|*toficu (auciiiaubcr grenjcu).....mejiti, mejašiti.
3ufniumriitrngru — znesli, nanesti. 3itfnmmcutreffcu — sniti se, sestali se, naleteti na koga, srečati se.
Sufamuieiitrcffenbc Straffadjcn — stekajoče se kazenske stvari. „	baš — sestanek.
Siifniiiiitriitrctcu — sniti se, zbrali se. 3it|nuimcinuirfcit (mitttrirfen) — vzajemno delovali, sodelovali.
3uiammentmr!en — po vzajemnem delovanju, po vkupni moči, sodelujoč. .Snfaiitmcttgafjicit — sešteli. 3iifniiiiitcn,vrl|bar — skrčljiv. 3u|nti — pristavek, dostavek, dodatek. „ (Cegicrmtg) — primes, primesek. „ «SIrtifcI — dodatni člen. „ -Scftimniung — dodatno določilo. „ »Srage — dodatno prašanje. 3«idjau,',en Scmanbcm cttnaS — nakloniti komu kaj.
781
Sufdlirforbiiiiiig — nameärevalni red. 3uftf)irf{rn — priložili, dodali, prilagali, skladati.
„ Oiclb — doplačati. Sitfrijlnti (nertdjtlidjer bei einer geifbietnngi — domik, prilrk.
„ (311 ciucr Steuer) — doklada. Siifrijlngeit (bei einer geiibietung) — domakniti, pri-
trkuiti. 3iifri)rribcit — pripisali. 3ufd)rribitug — pripis, ^lifdjrift — dopis. 3ufri)riftlidj — po dopisu, dopisoma. 3ufrf)itfä — dodatek, priilalek, priplačilo, doplačilo.
primečck, privržek, priliilek. Sufidierit — trilno obljubiti, obečati, zagotoviti. 3iffid)eruug — zagotovilo, trdna obljuba. 3«1Vred|cu — prisoditi.
„ Soften — stroške prisodili. „ Öiutf] — srčnost dajati, hrabrili, pogum delati.
„ ein fliedjt prisodili pravico. 3nfvntd) prigovarjanje.
„ geridjtlidjer --- prisodba. Siiftnub slan, stanje.
Cffentiidje ftnftiinbe — javne razmere. Sm iinftaitbc ber Srunfenfjcit — pijan, v pijanosti.
3nt Snftanbe ber ScluufStlofigieit—nezavesten, v nezavesti.
Scmaiib iit beti ßuftaiib ber Trunfenfieit öerfcjjcit opijanili koga. äuftnitbebriitguitg ftrciffälltgcr ^nbibtbiien — vjetba.
zasačha kazni vrednih ljudi, ^iiftnubctomnicii, ba» — vresničba, ustanovitev.
SBiš 31111t ßnftnubdoinmcn bes ©cfcfcci-dokler se ne izda zakon.
27
Sujtfiitbig — pristojen.
Bujtaubigfeit (Gompetcujl — pristojnost, oblast.
„ (.'¡pciinatšjuitfinbigfritj — domovinstvo. „ tieftrcitcu — odrekati pristojnost. „ crftredt j i d) — pristojnost se razteza.
3ur 3uftonbiflfcit bel ScjirfcgeridjtcS gc ijorcit — spadati pod sodno oblast okrajnega sodišča.
3)ic 3ujtaubigfeit fommt jeiicnt GJcridite ju — pristojno je tisto sodišče, ^ujtiiubigfcitogcmciubc — domovinska občina. Bujtriiru (gcbiircn) — pristajali, iti.
„ (o&Iicgen) ■ ■ dolžnost je, spodobi se.
®ic Scf^iuižfoffung ftefjt 311 — sklepanje pri-stoji.
Ttc gutjdieibuug ftefjt ^¡emanbcm ju — razsodba gre komu.
Sa» 9tcdit fteljt mir 311 — pravico imam jaz. ®ie Sadje ftefjt bciit OJcridjte JU — stvar spada pred sodišče, je izročena sodišču. ®fll Serfttljren unb bic Vlburtijcifung ftefit ju — postopanje in sodba pristoji, je izročena. Suftcllcit — vročili.
„ ju cigcueu £mubcu — vročili v lastne roke. „ dne ttinge vročiti tožbo. „ Semattb čine Urfunbc — izročiti komu pismo. „ mittciS 9tatljid)iagc8 — vročili z napisom. Suftcllcr — vročnik, vročevalec. SufteKuug — vročba, vročevanje, vročitev. 8ufteliuugo=?tulnieiš — izkaz o vročevanju. „ «Seftcitigung — potrdilo o vročitvi. „ *Scll)ci3 — vročilni dokaz. 1, "Sogen — vročevalna pola. „ «Sotc — vročevalni posel, vročevalec. „ 'Surf) vročevalna knjiga.
781
3uftcUuu(|ö*@c6ür — vručnina.
„ «Soften — vročilni stroški. „ •Sindjiueiss — vročilni izkaz. „ »Schein — vročilni list, vročilnica. Suftiiitiurn — pritrdili, privoliti. 3>iftintmung — privolitev, privolilo, pritrditev, pritrdilo, odobrilo.
illfit ßuftimmunii ber beiben §aufcr bes 9{cidi§ratf;cs finbc i d) anguorbucu, lote foiflt — s pritrdilom obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako. „ einholen — zadobiti privolilo, pritrdilo. „ cvtfieilen — privoliti, odobriti. 3u|tiiiiiitituji0erfl(iriiiif) - pritrdilno izročilu. 3'itfijrc — prikladek, dodatek. 3utt)cilcn — prideliti, oddeliti, odkazati, pridati. 3uH)eillUift — pridelitev, udkaz.
„ ber ©rbfrijaft — uilkaz dediščine. 3uti)iui, bnš — pripomaganje, sodelovanje, pripomoč.
Cfjite mein 3utf)un — brez mene. 3ittriir|Hdj — prikladen, koristen, v prid. ßntrnucn ^cmnubeii ettoo» — nadejati se česa od koga, mislili si kaj o kom, pričakovati kaj od koga. „ bnS — zaupanje. 3ntrcffcn (gefdjeljcu) — prigoditi se, primerili se, pripetiti so.
„ (ftimntcn) — zlagali se, skladali se, vjemati se. Über bn§ Sutreffen ber UJebingunnen finb (Sr-ljefmngen borjuneljmen — poizvo naj se, ovo naj se, so li izpolnjeni pogoji. 3utritt — pristop, dosto]).
„ 0011 Sidjt imb Saft — pristop svetlobe in zraka. „ freien önben — smeli li komu. „ flcftntten — pustili koga k sebi, pred se. „ Oerlocigern — pristop zabraniti.
781
Bitucrlrijjig — zanesljiv, gotov, nedvomen. Siiucrlnjjigfrit — zanesljivost, gotovost.
SDiit 3uueri(iiiigfeit — zanesljivo, go-lovu.
$iiuicl— preveč, čezmerno, čez mero, nad mero, odveč, ^iiuorfommcit — prehiteti, preteči.
3uttorfomntcitbe3 ("toidjt — iirehilelo, prehitevajoče sodišče. „ bn* — prehitevanje, prehitha. „ cntfdjcibct — prehitevanje odločuje. 3uiund)0 — prirast, prirastek, priraščaj.
„ »Slicdjt — pravica do prirasti. 3nni(irfjjcit — prilasti. 3uiungr — priklada, privržek. 3u>unrtcn — čakali, počakati. 3uiurilcu — časi, časih. 3itiucijcit odkazati, prideliti.
3>or GkridjtSbnrlcit gugeimcjcn — pod sodno nhlasl odkazan.
3nr ^nijlimg juivrijcn — plačilo prepustiti. 3ulurijuitg - odkaz, odkazovanje, pridelba, pridelilev.
giir bic Siiuer ber flumcijung — dokler je odkazan, prideljeii. 3itnirijiiiige*(£rfeiuitui$ geriditlidješ — sodno odkazno razsodilo.
3iiiurubru 3emcinb ctroaS naklonili komu kaj.
„ Wclbcr cincr ©cftimmung — obračati novce v kak namen.
3iiiuibrrl|nubrlii ber ©eftinuiumg, bcm ©efe^o — delati zoper določilo, zoper zakon. „	bn-j — nasprotno ravnanje, posto-
panje; nasprotovanje. 3itH)ibrrlnitjcii — nasproti bili. nasprotovali. 3" luijjrit t luni — naznanili, na znanje dati, poročali. 3n,i<tl|lcn — doplačati.
3u;,(il|lcu (SJclb — našteti, odšteti komu denar.
781
o» )U'l)cit 1'icfi - nakloniti si.
„ 3emnnben ju ctiuaei — privzoti, poklicati, porabiti koga k čemu. Bu^icljuuft — privzeliia. privzetek.
ffliit 3wsief)i"t(|, uitter gujte^uiin — s pomočjo, privzemši.
llntcr Sujic^ung ber ^olijci — s pomočjo policije.
llntcr Sugtcfjung trnu Sndjberftanbigcn — s pomočjo izvedencev, po izvedencih. Siuaitg — sila.
„ untmberfteljlidjer ■ - nepremagljiva sila. jftiunngltug — prisiljenee. Bwnn(i'i= — prisilen, posilen.
„ «Slnlefjen - - prisilno posojilo. „ 'ilrDeit — ])risilno delo. „ -StrbcitSanftalt — prisilna delalnica. „ »MuSfdjrciiuiug — prisilni razpis. „ «GurS — prisilni kurz. „ »©etodlt ■ ■ prisilna oblast. „ pilile — prisilna jopa, ovirnica. „ «Sage — sliska. „ «SRajjrcgel prisilna naredba.
3» Stuttngšntagreflcln 6cjiigt feitt — imeli oblast poprijeti se sile. „ »SRittel — prisilno sredstvo. „ »^|Sai§ — prisilni polili lisi. „ »SRcdjt — posilna pravica. „ «Siedjt ber ©rimbabtrctuug - posilna pravica
zahtevali, da se svet odstopi. „ «Seruitut - - prisilna služnost. „ «Vcrinfircn ■ - prisilno postopanje. „ «SSerfonf — prisilna prodaja. „ -Voliitrccfuiig — prisilno izvršilo. „ «23eg — posilna pot. „ «turije — prisilno, posililo, šiloma.
31
3iunitg$=n)cije Giitljcbung bon Slbgabcn - pi-Isilim pobiranje davka, ^lucrf — svrlia, smoter. „ (SCbfitfjt) — namen.
3«m ;}luctfc — v ime, v svrho.
bicfem i^iuecfc — v ta namen. 3um 3njeic bed SciucijeS — zaradi dokaza, v svrlio dokazovanja, v dokazilo. 3uni ;^]uecfc bcr Kontrole — zaradi prigleda, v prigled.
3«i" ^uiecfc bcr Unterjudinng — da so preišče. „ be8 SJcreincS — namen društva. „ bcr SBoruntcrjudimig — namen uvodne preiskave. 3uicrfbiculid| — namenu primeren. 3tticrfloo nepotreben. 3tt>crfmrijjig primeren, koristen. 3n>crtiiiajugfcit — primernost.
Sliis GJriinbcn bcr ^^ccfmdfjigfcit — zavoljo primernosti.
^lucrfiuibrig namenu nasproten, neprimeren, ne-prikladen.
3uicibriitbigc (Scjdjluijter — polnorodni brnijo in polim-rodne soslro, pravi bratje in pravo sestra. 8uiciScntig dvoumen. 3u>cibcutigfcit dvoumnost. 8iucicrlci dvoj, dvojen, dvovrsten. 8>ucijnd| dvojna t. dvojen.
■HHJcifndje Gijc — dvojni zakon. 3iucifnntvf - dvoboj.
3lucijd)ticibig — dvorezen, n.-i dve strani oster. 8>ucijcitig ilvoslran, na dve strani.
„ bcrbinblidjcS ©efdj&ft za obe strani obvozno opravilo. 8iučifcl — dvom, dvomba, dvojim.
Cljitc 8»ocifcl — brez dvoma, nedvomno.
781
Gtlung in 3toeifcí ¿ielicu — dvojili. dvomiti o čem.
9tus Kttlnfž beg $lucifei8 — ker seje dvomilo. 3ur SBcíjcbuug Uoit 3*oeifcín — da se dvomi odpravijo.
Išg fjttbcn fidi 3'ucifci crgcbctt — dvomilo seje, pokazale so se dvomnosti. (Sg ergcbeit fidi gegriinbete fltncifcl —po pravici se more dvomili. .Buicifclljaft — dvomen, dvomljiv, negotov, ^tucifcllu^ — brez dvoma, nedvomen, jj^nicifchi — dvomiti, dvojili. ^uicifcljitdjt — dvoinnost, dvomljivost, omahljivost. 8>"cig — veja, panoga.
„ beg Staatsbicnftcg — stroka, predel, oddelek
državne službe. „ »SBafjn — krilna, postranska železnica; krilo. „ »Gtablijfcmcut, »9iicbcriaifmtg — podružnica. „ »SBerein — podružnica, podružno društvo. Stucrdjfcli — prepona.
8>uicfp«lt, S^iftradjt — razpor, razdor, razprtija,
razkol. 3tuilliitgc — dvojčki.
3u>ingcu — silili, prisilili, primorati, prinudili. morati koga.
3»u¡írijcn*9(mt, 93eljorbe — vmesni urad. „ »Grfcnntnig — vmesno razsodilo. „ »(Vali — vmesni prigodek. „ -gfrage — vmesno prašanje. „ •Jjjnnbcl — posredna trgovina, prekupovanje. „ '.»pniibfer — prekupec. „ »SDtaucr — vmes stoječi zid. „ «9{num — vmesni prostor, presledek.
Sidjtc B^ui)J;euvaume, tidjtc Stugeubticfc — izpremnljaji, jasna doba, vedri Irenotki. „ 'SdHtbftation — vmes ležeča odgonska postaja.
781
}$Ujifdjcit*©pcbitCHr — vmesni špediter. „ »llrjadjc — vmesni vzrok. „ 'SSerfaijrcit — vmesno postopanje. „ s3eit — inedčasje, čas med . . .
3» bcr gtrnfrfjengcit — ta čas, med tem (časom).
„ ScUcnfiibftmij — medstauičnina. „ »¿oli — meddeželna carina. „ -3oiiinic — meddeželna carinska meja. 3»uift — razpor, svaja, razprtija. Btuittcr — dvospolnik, obojak. liermafrodil.
„ »SSicicn — obojakost; omahljivost, ^tuvlfftitjtrrbnrut — dvanajstnik. 8»oiHft, itt ber jtublftcn ©tiutbc v poslednjem trenutku.