Zgodnj a
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 9. mal. travna 1880.
Eatoližk cerkven list.
Danic» izhaja vsak petek načeli poli, in velja po po.ti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tokarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl. ; ako zadene na ta dan prazn.k, izide Danica dan poprej.
List 15.
Umeri je Maksimijan, a naalednik njegov mu je bil v grozo vitosti kos, presegel ga je pa v zvijačnosti in prekanjenosti. Bil je to Decij, cesar pri kristjanih v slabem spominu.
Decij si stavi tudi nalogo, da hoče zatreti in iztrebiti kerščanstvo. Ker pa sprevidi, da z meritvijo kristjanov njegovi predniki niso mogli aatreti semena ker-ščanskega, si zmisli drugi način, ki bi ga morda prej pripeljal do cilja, namreč uničiti kerščanstvo. Prepovč tedaj, kristjane moriti, marveč ukaže, da naj jih počaai z raznimi mukami terpinčijo, češ, „meao je slsbo", gotovo bodo, vsaj nekteri, omagali. In ni ae zmotil zviti trinog. Bilo je oekaj kristjanov mlačnih, ki so mučeni darovali malikom; a velika večina kristjanov bila je zvesta svojim načelom in spoznavala očitno Kristuse križanega. Toda kratki so bili dnevi Decijeve, s kervjo in sols»mi napolnjene slave. Laktaccij pravi o njem: „Nekaj lčt pozneje (Decij je vladal od 1. 249—251) vstane neusmiljeni trinog, hoteč preganjati Cerkev. Koj po svojem nastopu jame divjati proti Bogu in njegovim spoznovalcem; a kmalu mora tuai on čutiti jtzo Božjo. Ko namreč gre s svojo vojsko proti Karpom, ki so prebivali po tadanji Daciji in Meziji, vjemč ga sovražniki z armado vred in končajo. Nikdo ni vedel za truplo cesarjevo, zato ga tudi niso pokopavali, kar je bila naj veča sramota rimskemu cesarju; oropan vsega orožja in dragocenosti, kakor se spodobi sovražniku Božjemu, bil je jed divjim zverinam in roparakim ticam."
Toda tudi po njegovi amerti morali ao bridke
* akušnje terpeti kristjani, kajti Decijev naslednik Vale-rijan ni bil nič boljši od njega. Pervi ukaz, kterega razglasi proti kristjanom, zahteva, da naj kristjani opustč službo Božjo, da se ne smejo zbirati skupaj; tega, so ve, da kristjani niso mogli storiti, niso smeli, a tudi niso hotli. Vsled tega morajo kristjani v pregnanstvo, v rudo-kope in v smert. Proti duhovnom in škofom razglaaf drugi ukaz, v kterem zapovč mašnike in škofe poloviti, pozapreti, v ječah jih mučiti in pregovarjati, da naj od-atopijo od svoje vere; in če so stanovitni, ds naj 8e pomorijo. Bilo je v tem času nekaj kristjanov v deržavnih službah; d* se je proti tem na vse mogoče načine delovalo, nam je jasno. Cesar ukaže, da naj se vsi vrad-niki, ki ae ne odpovedč kerščanstvu, odstavijo od služb, da naj se jim vzamejo deržavljanske pravice in vae premoženje; ako pa vse to nič ne izd4, naj se pokončajo.
Iz sužnoati rešeni, ali oproščenci, kakor jih imenujejo, morali ao zopet prestopiti v sužnji stan in zgubili ao prostost, ako so postali kristjani.
Cerkev — nepremagljiva.
(Dalje.)
Od 1. 235 do 238 je vladal Rimljanom Maksimijan; tadi ta je oakrunil avoj meč z dragoceno kervjo premnozih kristjanov.
Kakor po8kušajo dandanes sovražniki više poglavarje av. Cerkve apraviti na avojo stran in ločiti jih od sižega duhovstva, da bi razdvojili duhovščino in med tem prepirom imeli bogato žetev, enako je poskusil Maksimijan. Njemu gotovo niso bile neznane besede Kristusove: „Udaril bom pastirja, in čeda se bo razkropila." Ukaže toraj oznanovalce besede božje zapirati in mučiti. Raaločka niao delali nobenega; usmiljenja s sivo glavo niso poznali. Bilo je trinoško preganjanje, huda poskušnja oznanovalcem sv. vere. Je pa mar tudi dosegel Maksimijan svoj namen? Nikakor ne! Ozna-novalci se malo menijo za cesarjeve razglase, temveč, včrni besedam apoateljnovim: „Boga moramo bolj poslušati, kakor ljudi", oznanujejo neprenehoma z občudovanja vredno gorečnoatjo besedo Božjo po mestih in tergib, nosijo tudi luč sv. vere v naj skrajne in neznatne kote rimskega kraljestva. Duhovščini na čeiu bil je papež Poncijan, kteri je moral darovati tudi življenje aa Kristusa. Kazni in muke, ktere so se izverševale nad atanovitoimi duhovni, ao mnogoveratne. Nektere križajo, droge sašijejo v keže živalske, da smradu in pomanjkanja zraka konec atoré, in da ao zverine dobivale svoj delež, je nepotrebno omenjati. Načelo, ktero je imel cesar, je bilo: „Naj boljše sredstvo si prestol ohraniti in vterditi, je kri in železo." To svoje načelo je pa tudi natanko izverševal. Bil je grosovit trinog; zato ga celó poganaki pisatelji imenujejo Ciklopa, rekoč: „Hujše zverine ni bilo na zemlji, kakor je Makaimijan."
Toda tudi on ni ušel maševalni roki Božje pravice, tudi on mora alednjič spoznati, da je nad njim viši Gospod, ki ukazuje tudi cesarjem. Grozovitosti namreč, ktere je počenjal pri avojih podložnih, bile ao tolike, da Rimsko starešinstvo sklene cesarja odstaviti. Bil je ta tisti čas zunaj mesta; ko zvé, kaj se je z njim zgodilo, začne divjati in tuliti, zverini enak; pravijo, da se je v tem nečloveškem stanji zaletaval z glavo ob stene in se tako hotel usmertiti. Skiene umreti z armado, ktera mu je po nekaj ostala še zvesta/ a Bog tega ne dopusti. Vojak is njegove armade mu z mečem pritisne smertni udarec. Zares, „kakoršno življenje, taka tudi smert '1
To preganjanje pa ni doseglo obilnega aadd ker-voločnemu Valerijanu. Pregovor pravi: „V ognja se čisti sletč." V preganjanji se čistijo in vterjajo kristjani. Preganjanja bile so vterdile svestobo in vdanost kristjanov in le prav redki so bili taki, ki so odstopili od svete vere. Močni in stanovitni bili so škofje in da-hovni; ne ječe ne mnčenje ni prisililo svestib osnano-valcev, da bi bili molčali. Ostali so terdni, nepremagljivi, sgled vsem naslednikom. In kerščanski vradniki? So bili mar omabljivci in bressnsčajni kroboboroi, • *or tolikrat sedanjo dobo? Ne! Bili so tndi ti stat tni; raji sgubč slnžbo, premoženje, io tndi prostost raji sestavijo, kakor bi darovali malikom. Keričanski vojaki, prostaki in viii, bili so neomahijivi, cenili so više povelje Gospoda vsemogočnega, kakor veri nasprotne nkase svojih viših in vlsdarjev. Niso opora zbujali proti cesarja, kajti vera tega ne dopusti; a s veseljem in vdanostjo prenašali so dolge in grosovite muke. Bili so res pravi vojaki, vredni služiti v vojni Kristusovi
S kolikim navdušenjem in s kako vdanostjo so kristijani vse muke, tudi smert terpeli, sedostno nam kažejo sgledi tega časa. To vidimo pri Sikstu II, tedanjem papežu, pri njegovem dijakonu Lavrenciju. Tudi Ciprijan, ikof v Kartagi, je vaor katoliškega škofa.
Ko namreč peljejo papeža Siksta na moriie, biti Lavrencij jokajoč sa njim. „Kam greš, ljubi oče, bres svojega sina?' ga nagovori, ,.katn hitiš, blagi duhoven, bres svojega dijakona? Nikdar nisi opravljal daritve sv. maše bres svojega služabnika. Kaj je slabega v meni, oče? Sem ti li nesvčst? Poskusi me v novo in prepričaj se, sli si si isvolil služabnika, ki je vreden deliti vernikom Kristusovo Kri?"
Papež, giojsn s besedami serčnega mladenča, potolaži svojega ljubljenca, rekoč: „Ne bodem te sspustil, moj sin; huji skušnja, pa tudi slavnejši smsga čaka tebe, ki si sedaj v cvetu svojih lčt; s menoj imeli bodo usmiljenje saraci slabotnih let in sive starosti. Prišel boš kmali sa menoj!"
Potem ukaže papež Lavrencju, naj cerkvene denarje rasdeli ubogim, da se jih ne polastč vojaki po krivici. Sikst uaierje mučeniške smerti, Lavrencij pa spolni sadnjo njegovo voljo.
R mski načelnik sliši med tem časom, da je cerkev rimska vsled mnosih darov bogata, svč todi, ksko dragocene posode rabijo pri daritvi; ni čuda, da se mu pohlepnost vnema po teh dragocenostih. Pokliče sato k sebi Lavrencija in sabteva od njega, naj mu isroči cerkveno premoženje, rekoč: „Pritožujete se, da s vami terdo ravnamo in da vas močimo. Sedaj pa ne sabte-vam od tebe nobene muke, marveč nekaj, kar ti is proste volje meni lahko isročiš. Znano mi je, da vaši duhovni pri svojih daritvah v alatih posodah darujejo Bogu in da pri vaših poof čnih shodih gorijo sveče, nataknjene na svečnike is čistega slata. Todi verniki, kakor slišim, dajejo mnogo denarjev. Daj toraj na sahtevo cesarjevo denarje meni, da poplačam s njimi vojakom zastalo plačo. Vaša vera namreč vas uči, kakor včm, vsakemu dati, ksr mu pristoji; sspoveduje vam, dati tudi cesarju, kar je cesarjevega. Tvoj Bog, kakor čojem, ne dela denarjev, a prinesel tudi ni siatov is nebes. Dal vam je samo napovedi, denarja pa on ni imel. Delaj tedaj po sspovedib svoje vere in izroči mi denarje prostovoljno; bodi zadovoljen, da imaš mnogo naukov." *
Lavrencij odgovori načelniku: „Ne bom tajil, da je naša cerkev selč bogata, da še cesar nima toliko dragocenosti, kakor ta cerkev. Isročim ti s veseljem te saklade, prosim te samo tega, dovoli toliko časa, da s*oj posel in svojo obljubo gotovo in natančno spolnim." Načelnik ne umeva, o kakih sakladih mu Lavrencij go-
vori, sato mu serčno rad dovoli, misleč dobiti mnosih dragocenih sskladov.
Hitro prehodi Lavrencij mesto, poišče reveže in sspuščene ter jim veli, nsj se pred cerkvijo sberč. O določenem času pride res veliko itevilo nesrečnih beračev in revežev skopaj pred cerkvijo. V pervo versto postavi Lavrencij slepe s palico v rokah, ae da bi so i njo tepli, marveč, da bi jim bila vodnica; od sadej postavi kraljeve, nekteri imajo poškodovani koleni, drogi korakajo počaai s lesenimi nogami Prav sadaji bili ao reveži bres rčk, in gsrjevi. Ko so so vsi sošli, poišče Lavrencij mestnega načelnika in ga povabi, naj si ogleda dragocene saklade rimske cerkve.
Načelnik jese ostermi, ko ssgleds eelo tropo beračev. Ves raakačen aahteva od Lavrencija denarjev. Bil je namreč človek silno lakomen. Lavrencij mu mirno odgovori: „Tu so sakladi! Ti reveži so cerkveni sa-klsdi! Tii so njeni biseri in dragoceni kamni. Poglej te-ie Bogu posvečene device in vdove; Kristus se saredi njib raduje nad cerkvijo. Drusega bogastva cerkev nima; te-le pa isročim s veseljem tebi in oesarjn tvojemu v potrebno porabo."
Te besede so načelnika silno rasdražile: „Ti si upaš mene imeti ss bedaka!" Se li is mojih palic in šib tudi norčuješ? Dobro vem, kaj ti hočeš. Želiš namreč umreti, a motiš se selč, da bodeš kar naglo umorjen. Muke tvoje ti bodem podaljšal in poostril; da ti smert britkejši storim, ud aa udom mora giniti!"
Zdajci ukaže vojakom prinesti želeso; pod njim naložiti tlečega oglja. Vojaki slečejo svetnika in ga po-ložč na želeso, da bi tako slsgoma konec storil. Todn blagi Lavrencij, ko je silno želel mučeništva, ne čuti bolečin, kajti sv. Ambrož pravi: „Ko so okrog trupla svetnikovega švigali plameni gorečega oglja, hladili so žarki goreče ljubezni truplo, tako da ni čutil bolečin."
Ko že dolgo terpi ailne muke, s nekskim veseljem reče: „Sedaj me smete oberniti, ker na tej strani sem dovoli pečen."
Zdajci vsdigne Lavrencij svoje oči proti nebesam io prosi Boga sa spreobernjenje mesta rimskega: „Jesus, pravi, edini Bog, ti si isročil R mu svetovno vladarstvo; storil si to sato, da bi združil vse narode v eno celoto, v Cerkev katoliško. Naj se veodar Rim, gospodujoče mesto vesoljnega sveta, upogne sv. veri, da se bodo evangelij toliko ložeje širil po posamesnih pokrajinah. Odvzemi, o Gotpod, naj lepšemu mestu naj gerši madež, namreč malikovavstvo. Pošlji mu svojega angelja, da sposnA pravega Boga. Upati smem tega od tebe, Gospod, sej sta Tvoja aposteljna vsadila na tem mestu korenine sv. veri." Kmalu potem umeije Lavrencij. On, čaat in lepota katoliške Cerkve. Svoj pot je Bog nslišal njegovo molitev. Kajti nekteri rimski starešini, vojaki in drugi, ki so gledali Lavrencija in občudovali njegovo stanovitnost in gorečnost, so bili tako gin jeni, da so prestopili v Kristusovo Cerkev, vseli truplo svetoikovo nn rame in ga pokopali s vso častjo. To se je dogodilo leta 25tt. Kako je Rim postal ves keršansko-katolišk, to je znsno ravno tako, kakor to, da se bode enako is sedanje sužnjosti zopet vzdignil k toliko viši svitlosti, kolikor huje ga pokriva sedanja tema. (Dalje nasl.)
Sreta MMeiinsteo.
(Dalje.)
(Iz naj poslednjifih naznanil.)
Iz zahodnjega Tong-Kinga piše 28. mal. trav. 1879 apostol j ski namestnik Puginier, da zarad pomanjkanja pomočkov ne more več sprejemati novincev sa sv. kerst
▼ svojo napravo. — Daljo pravi: „Pota Božje bo v resnici neizvedljive. Prošnje sa sprejemanje v prid spreobernjenje so številniši postale v ravno tem trenutku, ko nam ni moč jih več sprejemati. Vedno nove, čisto poganske vasi želč sprejeti našo sveto vero... Nektere vasi, ktere pred komaj šest mesci niso imele ne enega kristjana, jih imajo sdaj 100, 150 in celó 200. Iz več krajev so me misijonarji in domačinski mašniki živo prosili, naj jim pošljem katehetov in denara.
Ravno v tem trenutku, ki poslednjič kaže, da bodo uslišane naše želje, ki merijo le na spreobernjenje poganov, sem prisiljen vse ustaviti! Lahko si mislite, kako mučen mi je moral biti ta neizogibni sklep, in koliko žalost dela mojim misijonarjem.
Pripoveduje tudi, da no naj večem delu njegovega misijona lakota razsaja. Na tisuče beračev lazi po deželi; po glavnih okrajiuah Nam-Dinh in Ninh-Binh jih je najmanj kacih šestdeset tisuč. Te izstradane derhali s tako silovitostjo prideró, kjer se kaka milošnja deli, da pri deljenji stotine isstradanih med seboj poteptajo in končajo. In ko niso več pomoči dobivali, so se v trumah pridervili in ropali po tergih. Po več krajih človek ne more očitno po poti iti, ako nima precejšnega števila tovaršev saboj. Misijon deli, kar premore, pa nemogoče je vsim kaj. Misijonar tudi prav goreče prosi molitve, ktere so misijonarji zdaj potrebni, da noben-krat ne takó.
Is južnega Tong Kinga piše misijonar Tessier 20. majnika 1879. Pravi, da v okraju Binh-Kvinh so pogani pred sedem leti bili precej premožni, sdaj pa je ves kraj kakor strašanski grob, ki vsak dan veliko ljudi požre. V enem mescu jih je čez 300 lakote po-merlo. Da bi prehudo lakoto utolažili, največ teh reve-žev gre v hribe iskat si kakih želiš in korenin, tam pa jih tigri dobé in tergajo. Pri tem pa vse kaže, da lakota bo še dolgo morila, ker Se zeleni riž se je na polji usu-sil, koruza in pozemljice is ravno tega vzroka niso mogle dozoreti.
Tudi tukaj bi se jih veliko število k naši veri spreobernilo, ako bi se jim mala milošnja kake 4 solde vrednosti na dan podeliti mogla. Bog vé iz hudega dobro izpeljevati; lakota spreobernjenje začenja in milost (gnada) jih doveršuje. Škoda pa, da sem primoran take, ki se za nauk oglašujejo, za nedoločen čas odkla-dati. Molite k ljubemu Bogu prav nridno za take in prosite ga, naj nam pomaga na posredovanje naše ljube Gospé Marije Tongkinške.
Iz vzhodnje Kočinčine naznanila pravijo, da tam še vedno lakota razsaja, posebno po okrajini Kvang-ngajski, kjer ste bili že dvé nerodovitni letini. V enem samem okraju je v 3 tednih 400 ljudi lakote pomerlo. V keršanski srenji Phitoc-Tho, ki ima 400 novokeršencev, jih je v 6—7 dneh umerlo 15. V neki majhni keršanski srenji s 150 dušami smo jih en dan morali 16 previditi s ss. sakramenti sa umirajoče. Kdaj bo konec terpljen^a, se ne vé, ker suša je požgala novo vsejani riž in žito po mnosih krajih ni moglo kaliti.
V vikariji Madraški se je pri vsi lakoti in boleznih katoliška srenja poslednje leta pomnožila za 10.000 duš. Nasledki lakote pa še niso premagani. Apostoljski namestnik Fennelly je lansko leto vstanovil dva nova misijona, v Maddigherry in Moodgul-u; na teh dvéh krajih samih je bilo 300 sirot oskerbovanih in 1000 odrašenih keršenih.
Misijonar P. Vil. Burno med drugim pripoveduje, da nekaj časa že hodita v njegovo napravo dvaKineza iz mesta Chio-be, ki sta is dveh raznih protestanških krivovérstev; nista pa sadovoljna, ker vidita needinost luteranskih verospovedanj, in hočeta prestopiti v katoliško Cerkev. Eden je sdravnik, drugi pa mojster ladijo-
tesarski. Ta dva posebno ljubita katoliško napravo, jo pogosto obiskujeta in izročujeta ondi zaveržene in v smert izdane otroke, ktere pobirata po raznih krajih, posebno pa jih ladijotesar oteva iz vode.
O kolikokrat moramo slišati, pravi misijonar še dalje, da nečloveški starši uboge male deklice žive po-kopujejo, in kakor koli ie to grozovito, vendar ne moremo tega počenjanja odverniti. Tudi naše poskušnje, smerti izpostavljene otroke oteti, nam velikrat prestri-žejo. Ta k 6 smo vidili malega otroka v košari viseti na drevesu, tam blizo pa je bila postavljena straža, da bi kristjanje ne mogli do uboge stvarice. Drugi otrok je v dežji cel dan po vodi plaval; o mraku smo skušali oba rešiti, kar se nam je tudi posrečilo. Ako enaka uboga deklica ima dobroserčno mater, se pač zgodi že, da ga zavije v kake cape in izroči beračici z nalogo, da naj ga nese v našo hišo; pa to se le malokrat zgodi. Veči del otroka kar na cesto veržejo, in požrč ga lačni pesi ali svinje.
Larretanske Manije r moMrah in premiitlevanfih•
(Dalje.)
Mati prečista — za nas Boga prosi!
PremiŠljevalna molitev za vse deviške duše.
čistost, o Marija, je ena izmed naj lepših Tvojih čednosti; neizrečeno jo l|ubiš, pri vseh ljudéh jo serčno najti želiš. Posebno goreče ljubiš blage duše, ki so Bogu in Tebi vedno čistost obljubile, kakor tudi vse, ki ta dragoceni zaklad še hranijo neokraden ia neoskrunjen. Kako pa tudi ne bi Ti ljubila teh srečnih duš, ko jih že jaz ubogi grešnik moram visoko spoštovati kakor prikazni z nebés. Ko vidim deviško dušo, kteri nedolžnost iz oči sije, priklonil bi se ji do tal in rekel: pozdravljena bodi kraljica: nevesta mojega Gospoda, Stvarnika nebés in zemlje! To je ona v resnici, dokler ima biser svete čistosti. O Marija, Mati prečista, za té tako vzvišene cvetice obojega spola, vsacega stanú in ysake starosti hočem danes pri Tebi prositi. Oh, dosezi jim to milost, da jim krona devištva nikdar z glave ne pade.
Začnem tam, kjer me naj rajše poslušaš, pri terp-ljenji Tvojega Sina. Spomni se, da je On tri in trideset lét v potu po obrazu, med potoki kervi, v bolečinah globokih rán in triurinega umiranja na križu oral in obdeloval tla svete Cerkve, da je vsadil zalo cvetlico devištva in čistosti. Ta cvet je od nekdaj zališal vert svete Cerkve in ga zališa še vedno, da si ravno sovražnik skrivno in očitno z vso jezo seje pogubljivo seme, da bi z njim zamoril to naj lepše cvetje. Temu sejavcu neutrujeno pomagata svet in hudo poželenje.
O varhinja devištva, o ljubeznjiva vertnarica svete Cerkve, ne pozabi na to cvetlico, ki je tako zeló občutljiva, da jo vsak strupen dih utegne smertno raniti. Glej, v koliki nevarnosti je: ob desni in levi gnjijejo grešniki v blatu svojih strasti, červ ostudnih pregréh jih razjeda in rezdeva; kako lahko bi se kuga prijela tudi tvojih lepih lilij. Kolika škoda potem Jezusu, tvojemu Sinu, ki ima naj večje veselje gledajoč na svoje snežno-bele lilije, na svoje čiste duše.
Če hudobnež poŠkodva ali ukrade umotvor slove-čega mojstra, takrat svet govori o neprecenljivi škodi in zgubi, in pa po vsi pravici. O kakšna škoda in zguba bi še le bila, ko bi sovražnik pokončal ali oskrunil umotvor Večnega moj otra! O lilija, ki danes še cveteš, jutri se posušiš in si v peč veržena; kolika škoda! Vari jih
toraj in brani, o Marija, kakor svojo lastno reč in posestvo.
Ko bi na širokem polji stal, kjer se sibljejo kakor valovi ie soreče sterni, pa bi privrela na njive nešte-vilna derhal, ali ne bi odvernil poteptanja, ko bi me kmetovalec prosil in bi to bilo v mojih moččh? Glej, o Marija, jas bi to storil, ki hudobno serce imam: mar Ti ne boš tolike škode odvernila, ki imaš milostno serce ? Gotovo to storiš; nobena deviška duša ne postane nesrečna, če le tudi sama prav goreče, zaupno in ponižno k Tebi za pomoč kliče, in se njeno serce ne ustavlja božjemu navdajanju in tvojim priprošnjam. O naj bo torej to izvoljeno žito, zlata deviška pšenica srečno spravljena v nebeške žitnice. Če ktera deviška duša te ver-stice v roke dobi, prosim jo, naj za pisatelja teh litanij pošlje k svojemu Ženinu kak Očenaš na njegov namen, ker molitev takih ne more drugač ko uslišana biti.
(Dalje Bledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Kranjska Lorcta.
Znano je, da so sveti Oče Pij IX blaženega spomina posebno ljubezen imeli do Marije prečiste Device. Bili so v svojih mladih letih v Loreti na Trškem v sveti hišici Marij ni, ki je bila pred blizo 600 leti po angelih tje prenesena, od svoje nude bolezni čudovito ozdravljeni. Od takrat so do Marije Device imeli še
Erav posebno hvaležnost. Slavna romarska cerkev s sveto išico v Loreti, kamor ljudje z vsih krajev sveta posebno radi popotvajo ter prav posebne milosti zadobi-vajo, jim je bila vedno še prav posebno pri sercu. Vsled te svoje velike ljubezni in hvaležnosti do Marije so družbi prevzvišenih gospodov, kterim je sveta hiša Ma-rijna v Loreti v varstvo in oskerbništvo izročena, s posebnim pismom oblast podelili, da smejo ktere koli cerkve Marijne po vsem keršanskem svetu (od kodar bi se za to prosilo) sveti hiši Loretanski tako pridružiti, da se v taki pridruženi cerkvi verni zamorejo ravno tistih milost ali duhovnih dobrot vdeleževati, kakoršne se v sveti hiši v Loreti zadobivajo.
To je v meni željo obudilo in me nagnilo, prošnjo vložiti, da bi se po tem načinu z omenjeno pravico po-družna ccrkev blažene Device Marije Lavretanske v Suši, Zaliloške fare, sveti hiši Marijni v Lorčti pridružila. Torej sem se z zadevno prošnjo obernil do imenovane družbe v Loreti, in potem s posebno prošnjo in ondi zahtevanim priporočilnim pismom od našega vis. č. mil. g. knezoškota Ljubljanskega naravnost v Kim, ker je predstojnik omenjene Lavretanske družbe, sedaj pre-vzvišeni mil. gosp. kardinal Nina. Tako se mi je ta zadeva vlekla še čez leto in dan. Preteklega mesca sušca tega leta pa sem prejel iz Rima zaželjeno diplomo (poterdilno pismo), io precej poslal našemu mil. gosp. knczoškofu za potrebno dovoljenje, in so jo z veseljem podpisali. Na verhu v diplomi je podoba Matere Božje Lavretanske z Jezuškom, a podobo svete hišice od an-
S¡lov nesene. Spodej je pa podoba Oznanjenja Devici ariji po angelu Gabrielu. Latinsko pismo, po kterem so v tej diplomi naznanjene milosti z odpustki, ki se posihmal v Suši, naši „kranjski Lorčti", dobivati zamorejo, pa tukaj poslovenjeno pridim v prilogi. Vsled tega pooblastilnega pisma se torej posihmai v naši „kranjski Loreti", kakor sedaj Sušo po pravici imenevati smemo in hočemo, popolni odpustki sadobiti zamorejo: v praznik rojstva Gospodovega ali Sveti dan, v praznik čistega Spočetja, Oananjenja in rojstva Marije Device, pa o spominu prenesenja svete hiše na Laško (ali 10.
grudna), in vdeleži se jih, kdor o teh dneh po vredno prejetih svetih zakramentih to cerkev obiše in v nji v namen sv. Očeta papeža pobožno moli. Nepopolne od-' pustke, vselej 7 lčt in 7 štirdesetdank (to je, 280 dni) pa zamore zadobiti o vsih drugih velikih praznikih Gospodovih in Marijnih, to je, na novo leto, svetih treh Kraljev, o Svečnici, o Veliki noči, Vnebohodu Gospodovem, o Binkoštih, Sv. Telesu, Vnebovzetji Marijnem ali včlikem Šmarnu, kakor tudi v praznik sv. Jožefa in sv. Ane in vdelezi se jih, kdor omenjene dni to cerkev obiše in v nji na papežev namen pobožno moli. V sveto hišico Marij no v Loreti na Laškem prav malokter zamore popotovati; sedaj pa se zamore v naši „kranjski Lorčti" (v Suši na Gorenjskem) ravno tistih milost in duhovnih dobrot vdeležiti, kakoršne se v sveti hiši v Loreti na Laškem zadobivajo. Hodite torej, pobožni častivci in častivke Marije Device, v našo domačo Lo-reto, pa bote veliko milosti in pomoči dosegli sebi in včrnim dušam v vicah. Vse pa naj služi v veči slavo Božjo, v Čast brezmadežne Device Marije, živim vernim v prid in blagor, in v obilniši pomoč dušam v vicah!
A. P. Zalilošku
Lavrencij od sv. Marije unstran Tibere v Rimu,
prevzvišen gospod mašnik-kardinal Nina, predstojnik sv. družbe Lavretanske.
Ko je s pismom apostoljskim presvetega Očeta papeža Pija IX, pričetim „Inter omnia", sveti družbi prevzvišenih in prečastitih gospodov kardinalov svete rimske cerkve, ki je sveti Lavretanski hiši ter njenemu imetju v varstvo in oskerbništvo predstavljena, in tadanjemu njenemu predstojniku bila oblast podeljena, tej sveti hiši, v kteri je Beseda meso postala, in ktera je po moči Božji iz Sirije najprej v Dalmacijo, potlej v Pičeno bila prenesena, od koder koli in ktere koli cerkve in molivnice pridružiti, v to, da se duhovnih milost tej prečastitljivi hiši po papeževi radodarnosti podeljenih vdeležijo, Mi kot predstojnik imenovane družbe, pa prošnjah častitega gosp. Antona Pmtar-ja, župnika čast. cerkve BI. Dev. Marije na Zalem Logu škofije Ljubljanske, ki v duhu pobožnosti do brezmadežne Device in Bogorčdice vnet preserčno želi, da bi podružna cerkev BI. Dev. Marije Lavretanske v Suši vdeleženju podeljenih milost bila pridružena, dobrotno naklonjeni, omenjeno cerkev tej presveti hiši v pomenu imenovanega pisma pridamo in pridružimo, namreč po tem načinu, da vsi verni kristjani obadvojega spola, kteri v spokornem duhu po dobri spovedi in vrednem sv. Obhajilu to imenovano cerkev pobožno obišejo in v nji za povikšanje svete rimske cerkve, za zatiranje krivover-stev in edinost keršanskih poglavarjev pobožno k Bogu molijo, pripisanih duhovnih milost ravno tako zamorejo deležni biti, kakor ko bi v tisto preblaženo Lavretansko hišo osebno prišli, in to sicer v praznik presv. rojstva Gospoda Našega Jezusa Kristusa, pa v praznik preči-stega Spočetja, Rojstva in Oznanjenja BI. Dev. Marije, kakor tudi ob slovesnem spominu prihoda svete hiše na Laško (10. grudna), ter zadobiti popolno odpušenje svojih grehov z odpustki, ki se po priprošnji tudi vernim dušam v vicah v prid oberniti zamorejo; ob druzih večih praznikih Gospodovih in Marijnih, kakor tudi v praznik sv. Ane in sv. Jožefa odpustek 7 lčt in 7 štirdesetdank (ali 280 dni) z naloženo ali sicer dolžno pokoro po navadi svete Cerkve. Vse te milosti, ki jih omenjena Lav-retanska hišica vživa, po moči nam podeljene oblasti, imenovani cerkvi v Suši damo in podelimo, po zadob-ljenem privoljenji domačega žkofijstva, in ako se vtem.
kraji nobeni enaki od Nas podeljeni odpustki ne dobivajo, in ako ta cerkev se nobenemu redu, društvu, vstavu, višji bratovšini in družbi, po kteri bi vdeležbo odpustkov prejemala, ni pridružena.
Dano v Rimu v Našem dvoru 26. vel. serp. 1879, v drugem letu papeštva presvetega v Kristusu Očeta in
Gospoda Našega Leona XIII.
L. Card. Nina m. p. Praef. Vidi: Chry808t0mua m. p.
Iz Ljubljane. {Bratovšina sv. Dizma za duše v vicah) Ta bratovšina je cerkveno vstanovljena v Ljubljani v stolni ali Šenklavški cerkvi in pridružena nadbratovsini, ki ima sedež v Rimu pri Mariji D. Monteronski.
Oltar sv. Dizma (zraven zakristije) je bratovski oltar.
Stolni gospod fajmošter (zdaj prjč. g. Ant. Urbas) je vodnik te bratovšine \n pri njem, ali pa pri drugem pooblastenem duhovnu (zdaj pri stolnem kapi. č. g. Jan. Porentu) se mora osebno zapisati, kdor želi pristopiti.
Bratovske ss. maše za uboge duše v vicah se bodo ob nedeljah in zapovedanih praznikih opravljale ob 3/t5
{>ri oltarji sv. Rešnjega Telesa, kakor dozdaj, ob de-avnikih pa zanaprej pri bratovskera oltarji sv. Dizma, in sicer perve tri dni v tednu ob 7, poslednje tri dni
pa ob 5.	....... ,
Bratovski oltar v stolni cerkvi je privilegiran vsak dan za vse ss. maše, ki jih opravlja kteri koli duhoven za mertve, tudi za take, ki niso bili v bratovšini.
Ta bratovšina je sklenjena tudi še z drugimi ne-številnimi duhovnimi dobrotami, ki so poznamnjane v dotičnih bukvicah. Ondi so povedane tudi pogoje k pristopu. Očitno je tedaj, kdor pristopi, da zamore prav veliko dobrega storiti za svoje lastne ranjce, kakor tudi sploh za duše v vicab, pa tudi s tem za svojo lastno prihodnost poskerbeti.
Iz pod Gorjancev. *) (f Č. g. J. Verščaj.) V če-tertek, 1. mal. travna, smovStopičah pokopali častitega gosp. Janeza Verščaj a, župnika v pokoju. Pokojni je bil župnik vStopičah čez 30 let. Dolgo že je bolehal aa nogah, in zavoljo tega, ker svojih dolžnosti v težavni fari opravljati ni mogel, se je podal pred 2 letoma v pokoj. Kadar sem ga v bolezni obiskal, zdel se mi je kot Job na gnojnem kupu; toda pri velicih bolečinah in več pritežnostih nikdo ni slišal pritožbe iz njegovih ust, marveč je bil prav vesel in zgovoren. Se le velikonočne praznike mu je zaperlo besedo. Ko smo truplo ranjcega od njegove hiše v cerkev spremili, stopijo na lečo prečastiti gospod Anton Mlakar, kanonik v Rudol-fovem, pokojnega sošolec, in v kratkih ter jedernatih stavkih razlože, kako v človeškem življenju veselju sledi žalost, in do glasnega jokanja gineio serca poslu-savcev, kterih je bila polna cerkev, kar priča, kako so ljubili pokojnega gosp. župnika. Bog daj, da bi tudi po njegovih naukih živeli. Po odpetih cerkvenih molitvah so služili gosp. kanonik sv. mašo z azistenco, potem se je truplo ranjcega zaneslo na pokopališče, kjer gi je bil sam prostor zbral in kjer mu počivata tudi že oče in sestra. Spominek je že napravljen, treba je le napisa. Duhovnov s 3 čč. Patri nas je bilo 11, med temi 2 sošolca pokojnega. Naj v miru počiva!
Iz Barija-Zvezde V Bosni, 1. mal. travna. Z veselim sercem Vam naznanim, da sem v samostan oo. Tra-pistov 15. sušca t. 1. došel, kjer so me precej sprejeli. Bil sem v gostovski sobi 4 dni, potem sem stopil v njih
*) Serena hvala čast. g. dop. sa poročilo!
red. Ponedeljek po veliki noči so me preoblekli P. sub-prior, ker P. priorja ni dom£, so na popotvanji. Dali so mi ime Fr. Salesij. Odkritoserčno Vam pa nasnsnim, da sa me ni skoraj boljšega kraja na svetu, kakor tukaj. Vedno se srečnega čutim, in Bogu bodi hvala, smem reči, da nisem bil še žalosten. Iz serca sem Vam hvaležen, da ste mi pomagali v ta kraj. Pa ni ravno tako hudo, kakor sem si mislil, I—ški so me bili zelč ostra-šili, da me je en čas skerbelo...., pa ni tako budo; jas se nimam nič pritožiti zoper red, da bi bil preojster. Opravilo pa imam, sedemkrat na dan iti v cerkev, kjer psalme prepevamo; 3 ure na dan tudi zunaj delam, aji na vertu, ali kje drugje. Spanja imam tudi zadosti; molčanje je pa najlažje; toraj Vas lepo prosim, da bi ee me kterikrat v molitvi spomnili, naj bi vedno stanoviten v dobrem, in bi me nikoli želja ven iti ne zmotila. — P. je prišel en teden popred doli, ko jaz, pa je že odšel v četertek pred sv. Jožefom.
Fr. Salezij Tomazin. *)
Iz Trebinja v Erceeovini. (Zidanje katoliške cerkve.) „Odbor za osnovu katoličkog hrama u Trebinju" (podpisani: dr. Fr. Ivanetič, Ivan Rukavina, Simun Doman-čič) naznanuje v pismu do vredništva Zg. Dan., da katoličani v Trebinju potrebujejo katoliške cerkve, ki naj bi se zidala za ondotnih nad 200 katoličanov, da bi imeli kam hoditi k Božji službi, Dobrovniški (Du-brovački) škof, preč. gosp. Ivan Zafron, ki je ob enem opravnik škofije Trebinjske, je v ta namen daroval lep denaren znesek, zraven tega še s svojim svetom in vplivom v družbi nekterih zasluženih svečenikov neu-trujeno dela za omenjeni namen. Da se pa delo popolno doverši, naj bi tudi daljniši bratje poslali po zmožnostih vsak svoj kamniček k temu prelepemu in imenitnemu delu južnih bratov, menijo gg. dopisniki. Bog blagoslovi njihovo delo; ni dvomiti, da se bode tudi marsikter Slovenec s kakim takim kamničem vdeležil zidanja pri Trebinjski cerkvi.
Iz Rima. (Francoski •poročnik pred sv. Očetom.) Sv. 05e so undan sprejeli francoskega poslanca io so v kratkem ogovoru naznanili v bistvu to-le: Z živo radostjo sprejmejo list ia rčk gosp. Desprez a, s kterim mu je zaupano poslaništvo pri Njihovi osebi in pri sv. Sedežu od strani blazega in velikoserčnega francoskega naroda. Pristavili so, da sedanji resnobni stan Francije Jih šiloma navdaja s raznimi skerbmi; da prizadevanje svetega Sedeža je bilo in bode ravno tisto, bodi si ▼ vgodnih ali protivnih okolišinah; in to je: pospeševati, zavetovati in braniti koristi katoliške vere, ktera je vera Francije in iz ktere izvira slava Franciji sami.
Počešenje.
Nebesa peva j te, Marijo slavite: Češena si Marija^ ti, Vsa polna milosti!
Naj revna zemlja vsa .
Ji vsak čas slavo cU: Češena itd.
*) Jož. Tomasin, dijak 3. gimn. razreda, pošten in dober mladeneč, ki so mu pa neke sa življenje manj rabne tvarine našo gimnazijo zaperle, si je izvolil stan, v kterem bode naše južne brate Bošnjake učil poljedelstva in drusth koristnih reči; utegne pa še tudi študirati, postati misijonar med daljnimi Zulovci v južni Afriki, ker v kratkem bodo oo. Trapisti tudi tam se vselili v prid ubozega neomikanega človeštva. Vr.
Vse duše, kar je vas, Povzdignite zdaj glas: Češena itd.
Veselje moje je Pozdravljevati te: Čeiena itd.
Is solsnosti doni
Vse ure in vse dni: Čeiena itd.
Ko me teži se reč, Zapojem tebi še: Češena itd.
Nadloge sladke so,
Ce tebe ljubimo: Češena itd.
Sovražna sgine moč, Ko sdibnem pevajoč: Češena itd.
Skušnjava vsa sbeži,
Kdar v sercu se glasi: Češena itd.
Tam čistost je domA,
Kjer pesem je serca: Češena itd.
Obupnosti tam ni,
Kjer vredno se glasi: Češena itd.
Ti rešiš grešnika,
Če k tebi se podi: Češena itd.
Nemile smerti meč Britkosti nima več: Češena itd.
Na večno bo vesel,
Kdor hvalo ti je piči: Češena itd.
Si mati Jesusa
Nas pekla rešila: Češena itd.
Ti spremiš k sodbi ga,
Kdor živ ti hvalo d 4: Češena itd.
Zročiš ga Jesusu,
Če zvesto služil mu: Češena itd.
Zato vsi pesmico V nebesih pojejo: Češena itd.
Marija, nam vsem daj Tam peti vekomaj: Češena itd.
F. Gaberc.
Mične in podučne.
Cerkvica In prek Hinavci,
(Ljudska pripovedka.)
Šumi zelena Sava po debru globoko, Na bregu gora dviga v nebč se visoko; Na gori stermi bela sameva cerkvica, Rodnici Božji sami na čast posvečena.
Do cerkvice ni pota, ne ceste vglajene, Vijč krog nje samo se pastirske stesice; Okolica je nusta, stermina krog in krog, Po skalnatih lazovih germovje in halčg.
Da kdaj na tem je mestu hram Božji sidal se, O tem nobena plošča, ne knjiga ne povč; Povedka le poljudska i tukaj ne molči, Pelji nas v prošle čase, tako nam govori:
Bil čas je, ko po Savi še rlule ladMe «o, Is kraja v kraj raslično previžale blagč.
Nis reko sta jih gnala, vdar vesla, reke tok, Navzgčr valčv parčvi in moč Človeških rčk —
Ob bregu pa je stala ponižno cerkvica, Rodnici Božji sami na čast posvečena. V zvoniku zvonček majhen je milo vsak dan pel, Trikrkt na dan k molitvi okčljčane je vnčl.
Brodnikom pa ošabnim ni mar bil zvčnov glas, Naznanjal ko je resno molitve sveti čas; Posdjavljali je niso tik cerkve veslajoč, Da-si njih krik po dolu je dramil tiho noč.
Poteklo mnogo Save po strugi bilo že,
Brodniško vendar sčrce brezbožno kolne Še. _
Ko nekdaj dan se nagne, zagerne v mrak se svčt, Zapoje svon tak milo, ko nikdar ne poprčd.
In glej! ko zor posije, kaj vidijo oči Brodnikov preoholih? — Na bregu cerkve ni! Umaknila čez noč je hudobnim se ljudčm, In dvignila se kvisko k bregčvom je stermčm.
Šumi še Sava bistra ob skalah se peneč — Tam mimo iste gore ne nosi ladij več. Nabrežna prejšnja cerkev na gori zdaj stoji, Pobožnike podbujs, brezbožnike svari.
N. C.
Ljubljanska škofija o pričetku leta 1813.
(Dalje.)
III.	Kočevje. Dubovnije L verste: Kočevsko meeto (a dek. sedežem, 3247 duš), Poljane (stari Terg pri Poljanah), Koprivnik »n Raka. Dubovnije II. verste: Stari log, Stara cerkev, Cermošnjice (župn. Juri Jonke), Kostel (fara pri Kostelu), Moselj in Osilnica. Dubovnije III. verste: Trava (Obergrass — sdaj menda Draga), Banjaloka, Spodnji log, Verh, Morovec, Pianina (Stocken-dort), Polj» niča in Polom.
IV.	S mama gora. Duhovni je I. verste: Smlednik (s dek. sedežem, dek. Jan. Kuhar), Mengeš (župn. Atan. Slibar) in Vodice (župn. Juri Čebul). Duhovnije II. verste: Šmartno pod Šmarno goro, Dol (Dolsko) in Ihan. Duhovnije III. verste: Št. Helena, Sv. Jakob pri Savi, Cernuče, Homec in Zapoge.
V.	Kranj. Duhovnije F. verste: Kranj (s dek. sedežem, 2772 duš, dek. Avg. Sluga, vikar Jož. Daga-rin), Cerklje, Sentjuri, Teržič in Naklo. Duhovnije IL verste: Komenda, Preddvor, Predoslje, Sv. Križ pri Ter-žiču, Podbrezje, Velesovo (kjer so imele združene bivše nune [Exnonnen] lastnega spovednika, Tom. Poklukar-ja), Kovor in Ljubno. Duhovnije HL verste: Dobriva, Uo-riče, Terstenik in Kokra.
VI.	K r a n j s k a g o r a. Duhovnija I. verste: Kranjska gora (z dek. sedežem, 1621 duš, dek. Mat Skuma-vic). Duhovniji II. verste: Jesenice in Dovje. Duhov-niji III. verste: Koroška Bela in Rateče.
VII.	Loka. Duhovnije I. verste: Šmartno pred Kranjem (z dek. sedežem, 3513 duš, dek. Andr. Zuder-man; ekspoz. pri sv. Joštu Fr. Julijani), Škotja loka (5333 duš, župn. Jem. Klemenčič; kapucinski samostan štel ie 9 oo. mašnikov in 4 laike), Selce in stara Loka (2910 duš, župn. Fil. Švarc, penzijonisti: Ant Ažbe, Jan. Inglič, Jern. Proj, Jož. Karlin). Duhovnije II. verste: Železniki (1592 duš), Sora, Kropa, Preska, Sorica in Zalilog. Duhovnije III. verste: Mavčiče, Sv. Lenart (654 duš, župn. Andr. Ažbe), Dražgoše, Ovsiše, Bukov-
aica io Loški Ursulinski samostan. Število nun tudi tukaj ni bilo naznanjeno (spovednik Fr. Svetic).
VIII.	Litija. Duhovniji I. verste: Šmartno pri Litiji (s dek. sedežem, 3387 duš) in Svibno. Duhovnije
II.	verste: Radeče, Dole, Šent Juri pod Kamom in Polšnik. Duhovnije III. verste: Kresnice, Prežganje, Dobovec, Stanga, Javorje in Janče.
IX.	Šmarija. Duhovnije I. verste: Smarija (z dek. sedežem, 2726 duš, dek. Kajejt. bar. Gallenfels baccalaureus; vik. dr. Jak. Zupan), Št. Vid pri Zati-čini, Višnja gora in Kerka. Duhovnije II. verste: Zati-čina, Šent Kocijan pri Turjaku in Turjak. Duhovnije
III.	verste: Žalina, Zagradec, Šentjuri pri Šmariji, Polica, Kopanje in Primskovo.
X.	Metlika. Duhovnije I. verste: Metlika (dek. Val. Peternel, 5300 duš), Černomelj, Semič, Vinica in Podzemelj. Duhovnija II. verste: Adlešiče. Duhovnija III. verste: Preloka.	*	(Dalje sledi.)
je rekel, da Frejoinetovo ministerstvo utegne le se kake 3 mesce obstati.
V teh okolišinah so tudi francoski vikli pastiiji, ki so vstanovili slavno katoliško vseučiliše v Angers-u, do duhovstva in ljudstva dali pastirski list, ki jih oser-čuje iu zagotovlja, da pri vsih zaderžkih ostane univerza s vsimi šolami.
Razgled po sveta.
Ha Kaiinski gori na Napolitanskem so se 4. t. m. pričele in 7. doveršile velike slovesnosti v spomin štir-najste stoletnice sv. Benedikta. Montecassino je naj slav-niši samostan benediktinskega reda. Ondi je sv. Benedikt spisal pravila reda benediktinskega, ki se je potem razširil po vsem svetu. Zato se ta kraj po pravici imenuje „benediktinski Sinaj". K poveličevanju te slovesnosti so pripomogli včrniki iz vsih delov sveti in tri leta so se delale, mnogotere poprave in zlepševanja za te svetično8ti. Škofje in drugi mašniki raznih stopenj iz raznoterih dežel so se zbirali na grobu očaka zahod-njih menihov. Sv. Oče sami so tje doli odpravili svojega poslanca in pevce Sikstinske kapele, pa podelili tudi posebne duhovne milosti za vdeleževalce. O tridnevnici ao pontificirali škofje in poslednji dan papežev poslanec Bartolini, kardinal prefekt za obrede.
Francosko. Ministru Frejcinet u se mora hudo pod nos kaditi, ker naj veljavniši časniki v Parizu obsojajo in hudo grajajo tisti zloglasni določili zoper jezuite in cerkvene redove. Tudi pošteni listi po okrajinah, kakor z enim glasom terdijo, da sta dekreta protivna svobodi, pravici, da se ne zlagata b posta voda j stvom olikane dežele, da ju navdaja dokončna in sovražna samovoljnost.
„Constitutionel", „La France", „Le Parlement", in drugi dnevniki, ki so zastopniki in tolmači tehtnih skupin iz parlamenta, so med vladnimi nasprotniki v ti reči.
Nekteri pariški časniki celo hočejo vediti, ko se zborovanje zopet prične, da se ne bode samo interpeli-ralo zoper obojno določilo od 29. sušca, temveč v senatu se bode še tuai nasvetovalo, da naj se vladi Freycine-tovi pravda napovč, ker je vstavo prelomila. Naj slav-niši pravniki terdijo, da po obstoječih postavah bi ministri morali iti v pregnanstvo, prefekti, ki so jim k prelomu pomogli, pa se odstaviti itd. Ta je prava! Tako naj bi se protila judovsko framasonska samovoljnost. „Civilisation" meni, da s takim počenjanjem se podpira kraljevska vlada, kajti 30 milijonov zatiranih Franco-kliče: „Sire (postavni kralj), rešite Vi nas!" Eden pruskih listov, ,.Hamb. Corresp.", liberalen list, ki se mu pogosto na uho šepeta iz Berlina, meni, da s tem so „plavi republikam" do dobrega odgospodovali; pervo djanje novih gospodov gambettovcev je bilo „delo slabosti", drugo „delo kratkovidne zaletavosti". Pervo meni neizdajo napadnika Hartmana, s čimur je tretja republika odbila edinega zaveznika, Rusa; drugo pa aati-ranje cerkvenih redov. Eden republikanskih glavaijev
Cvet in mui zveste molitve.
Zahvala.
Pet tednov me je terpinčil vsak dan velikrat grozno hod kerč; ko pa sem se jela priporočevati Naši i j. Gospej presv. Serca, me je jčl jen je vati in je adaj ponehal. Toraj bodi vedno češena Naša ljuba Gospi presv. Serca.
V	Ljubljani, 4. mal. travna 1880.	Fr. P.
Prošnje.
V	molitev priporočeni: Brat priporočen od svojih sester sa spreobernjenje. — Duhoven pastir posebno priporoča v molitev dober iaid duhovnih vaj, ki bodo od 24. mal. travna do 3. majnika t. i. — Deklina, ie več Ičt bolna, adaj pa še od mertuda nekoliko nadeta in torej v smertni nevarnosti, bodi goreče priporočena v molitev udom bratovšine N. lj. G. Uslišanje ae bo • polnim imenom nasnanilo. — Bolan mladeneč, kteremn nobene zdravila nič ne pomagajo, da bi ga Bog na prošnje Marije N. lj. G. in sv. Jožefa ozdravil hude božjastne boleani. Ako bomo uslišani, hočemo sahvalo očitno naznaniti. — Dva aakonska, da bi na prošnje Marije in N. lj. G. in av. Jožefa dosegla ljubi mir, kterega že toliko časa nimata.— Mladeneč, da bi dobil vgodoo službo. Zahvale se naananijo. — Neka bolna deklica. — Oseba v očesni boleani. — Neka nevarno bolna oseba aa zdravje, če je Božja volja. — Nekdo is Goriške okolice sa spolnjenje obljube dane 8. grudna 1874 na Sveti gori. Zahvala ae naanani, ako bode dobrota doeeiena.
Bi
Nameni in priporoČevanja pri sv. matt in sploh v molitvi za mesca mali traven 1880.
I. Glavna namena: Raasvitljenje postavodajal-cev in avetovalcev. Ta dan umirajoči.
U. Posebni nameni:
12.	mal. travna. Sv. Julij papež, t I. 352. Pripor.: Duhovnija Dovje (1232 prebiv.) živi in mertvi. Zatrenjo divjaštva in pobojev v deželi. Obvarovanje pred nepre-videno smertjo.
13.	Sv. Hermenegild, 181etoi mladeneč, umorjen od lastnega očeta sarad av. vere L 586 v Sevili na Španj-skem. Priporoč.: Živi in umerli duhovnije sv. Lenarta na Jesenicah (1377 prebiv.). Nekdo a boleznijo na oččb. Župani na Slovenakem v prid djanja aa katoliško iiv-
ljeoje.	_. .
14.	Sv. Lambert opat, t 1. 688. Priporoč.: Ljnb-niška duhovnija M. D. Pomočnice (671 d.), živi in mertvi. Ponižanje in osramotenje sapeljivcev. Katoliški duh po arenjah na Slovenskem.
15.	Sv. Lidvina, dev. na Holanškem, bolna 38 lčt, t I. 1433. Priporoč.: Fužinska duhovnija av. Lenarta (702 d.), živi in mertvi. Mir med družinami in eobivalci. Jetniki in bolniki.
16.	BL Benedikt Joief Labré, kmetišk sin, t S. 1783. Po njegovi priprošnji dosežene osdravljenja bolnikov ao anglikanskega pridigarja Thayer ja tako giaUe, da je prestopil v katoliško Cerkev in je ko mašnik
umeri ne Irskem L 1816. Priporoč.: Duhovnija M. D. ▼ nebo vsote v Lescah (590 d.), i. in m. Spreobernjenje neusmiljenih in terdoserčnih ljudi, posebno nekih pobi-javcev. Der čistosti sa mlsde in store.
17.	Sv. Rudolf, deček, od judov v mestu Bernu ne Švicarskem 1. 1287 od judov na skrivnem umorjen. Priporoč.: Duhovnija sv. Jan. Kerstn. v Zaspem (488 d.), i. in m. Dar pohlevnosti sa mladino in odrešene. Cerkev v Bosni in drusih južnih krajih.
18.	Tretja nedelja po vel. noči. Evsng.: Še malo in me ne bote vidili. (Jan. 16.) Sv. Apolonij, rimski svetovalec, od svojih sužnjev satožen, da je kristjan, obglavljen 1. 189 v Rimu. Priporoč.: Duhovnija sv. Trojice v Kamni gorici (1304 d.), ž. in m. Bolniki in otožni. Nedolžni sa varstvo pred risi in volkovi.
Listek za raznoterosti.
Volitve ljubljanske. V tretji rasred sta voljena narodna kandidsta gg.: J. Regali s 176 in dr. J. Derč s 175 glasovi. V II. rasred gg.: Lašan (289 glas.), Kal-tenegger (287), Burger (281), Čober (280); narodni so dobili: dr. Mošč 248, Graselli 242, Ravnihar 228, dr. Starč 227 glasov. Rasloček sa 38 glasov, memo lanskih 138 glasov. V I. rasred u včersj so bili isvoljeni: Dreo (116 glas.), Lesnik (115), Dežman (113), Šaffer (112); narodni so dobili: Pakič 93, dr. Papež 91, Tavčar 90, Ahačič 89 glasov.
lovi deželni predsednik g. A. Tinkler, je bil une
dni v Ljubljani; vernil se je sopet na Dunaj, kjer se od 6. t m. nadaljuje deržavni sbor, pa v kratkem zopet pride.
Dre masi za mešane glasove je g. Fajgelj učitelj na svitlo dal. Cena vsaki teh maš je 25 kr.; dobivate se v Blaznikovi tiskarni.
Pepetvanje ? Sveto deželo, v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, v Carigrad in druge kraje. Obhodil in popisal in na svitlo dal L. Jeran 1872. V osmerki in ličnem tisu in podobi — 413 stresi. — Knjiga, pod-nčna in sa kratek čas, se dobiva v katoliški bukvami — sdaj po 80 kr.
U Maribora. (Birmanje.) Zarad važnih vsrokov so se dnevi sa delitev sv. birme v dekaoiji na Dravskem polji pri naslednjih farab tako-le predrugačili: V št-Janžu na Dravskem polji bo sv. birma namesto 18. aprila, kakor je bilo poprej nasoaojeno, še le 29. aprila t. 1.; v Cirkovcih namesto 2. maja, 10. maja; na Ptujski gori namesto 3. maja, 11. maja; pri sv. Lovrencu na Dravskem polji namesto 4. maja, 12. maja t. 1.
Ogersko romanje. Dvajsetega tega mesca se množica imenitnih ogerskih gospodov iz Budapešte podi na božjo pot v Ritn; tam se \>odo poklonili sv. Očetu v imenu svojih katoliških bratov na Ogerskem, potem pojdejo še na božjo pot na Monte Cassino in dalje v Lourdes na Francosko.
Katoliška tiskarna na Kitajskem. Jezuitje imajo v Šangaju svojo tiskarno za kitajske tiskarije. Ni še dolgo tege, kar so isdali sbirko vsih postiv, ki so bile izdane od cesarjev in mandarinov v prid keršanstvo. V sbirko je bila vseta tudi pogodba med Francijo io Kioo, s katero se dovoli prosto spoloovaoje katoliške vere ▼ tako imeoovani „nebeški deržavi".
Poslednje novice. Na Jugu. še ne kaže na mir. Po eni strani se poroča bližnje porazumljenje med Černo-goro in Turčijo, po drugi se pa Albanci hujskajo na boj zoper Černogoro. V Bulgariji je odstopil ministerski predsednik. Med Rusijo in Kino boje žuga vojska f vendar so najposlednjiši naznanila mirniši. V Afganiji se sovražljivoBti med domačini in Angleži nadaljujejo. — Gladstone v razglasu do svojih volivcev obeta , da angleško prizadevanje liberalcev do zunanjih dežel bode politika mirti, pravice in sočutja do svobode. Gladstone je bil voljen v Midlothianu v derž. zbor. Dozdaj je voljenih 258 liberalcev, 153 konservativcev, pa 22 zunaj teh strank. — O zmagi Gladstonovi pravi „Unita", da njen nasledek bode velika sprememba v politiki, posebno zunanji. Kajti Beaconsfield je padel v tem trenutku , ko je menil doveršiti osnove, ki jih je prebrisano snoval že 6 let, zlasti zvezo avstrijansko-nemško, in oslabitev Rusije. To so bile tudi sanje kneza Biz-marka, ki se je zanašal na zmago konservativcev, da bi si zagotovil osnove, kijih je v svoje namene snoval, da bi berzdal namene nasprotnika Gorčakova. Vender pa ni znati, da bi liberalna zmaga prekucnila glavno» poslopje osnovane politike, ki je že v splošnem tiru.
tMmhmmmhe spremembe.
1 Ljubljanski Škofiji: Umerla sta čč. gg.: Jernej Dolžan, župoik Radoviški pri Metliki, io Ant. Rihar,. bivši kaplan v Planini, zdaj v Mavčičah. R. I. P.
V Teriaski škofiji: Investirana sta bila 1. mal. trav.: č. g. Čebular Fr. za Občinsko, in č. g. Novak Jože sa Povirsko dohovoijo. — Prestavljen je č. g. Matičič Fr. is Sežsoe sa duh. pom. v Predloko. — Umeri je č. g. Bernard Zupančič, župnik v Gerdem selu 22. sušca. R. I. P.
MMobrotmi darovi.
Za spominek f č. g. Pirca misijonarja: č. g. Jan» Porenta 1 gold. — Č. g. Ž. Bohinec 1 gl. — G. J. K. 1 gld. — G. J. S. 1 gld. — Gašper Jemec 50 sld. — Marija Jemec 20 sld. — Milg. stolni prošt Jožef Zupan 5 gl — Gosp. Tom. Pirnat 2 gl.
Za stradajoče na Notranjskem: Z Zalega Loga po č. g. župniku 6 gl.
Za stradajoče na Isterskem: Z Zalega Loga po č. g. župn. 2 gl.
Za stradajoče na Goriškem: Z Zalega Loga po č. g. župniku 2 gl.
Za pogorelce v Senožečah: M. J. 3 gl.
Za sv. Očeta: Z Zalega Loga po č. g. župnika 3 gld. 50 kr. — Č. g. Jan. Čadež 5 gl. — Is Smled» nika čč. gg. dub. in farmaoi 18 gld. 20 kr. io 1 staro petico, po č. g. župniku. — Neimen. 50 kr.
Za Bosno: Č. g. A. Jamoik is Sorice 2 velika tol. io 1 gl. sr. — Kranjskogorski farmani po č. g. župnika BI. Arteljnu 10 gl. - Čast g. Stao. Šraoc dva mašoa plajša s dotičoo robo na kelib itd.
Za Ciril-Metodove bratovšine misij one: Neimeoov. 1 gld.
Za razne misij one: Po po. gosp. proštu Jož. Zu^ paou 10 gl.
Za Božji grob v Jeruzalemu: Is Sorice po čast g. župo. A. Jamniku 3 gl. 30 sld.
Za sv. Detinstvo: Iz Polhovega gradca 20 gld.
Za stradajoče na Jutrovem: G. L. G. 9 gl.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tiskarji in saložniki: Joief Blaznlkori nasledniki v Ljubljani.