v Združenih državah
Velja za ra leto . • .	$6.00
Za pd leta .....	$3.<
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA *
largest Slovenian
S theUnitodSUto-
List slovenskih delavcev v Ameriki*
Iwocri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,
1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 124. — STEV. 124.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 28, 1935. — TOREK, 28. MAJA 1935
VOLUME XT.TTT, — LETNIK XLHL
NAJVIŠJE SODIŠČE PROGLASILO NRA ZA NEVELJAVNO
SKORO VSI DOSEDANJI USPEHI ROOSEVELTOVE AMINISTRACIJE SO NADVSE RESNO OGROŽENI
Odločitev najvišjega sodišča je napravila konec prisilnemu izvajanju NRA določb. — Kongres baje ni imel pravice poveriti predsedniku večjo polnomoč kot je po ustavi dovoljeno. — Važna posvetovanja v Beli hiši. — Odločitev je preči-tal predsednik najvišjega sodišča.
WASHINGTON, D. C, 27. maja. — Najvažnejše vladne agenture NRA, ki je bila nekako o-src je "New Deala", ni več. Najvišje zvezno sodišče je namreč soglasno razsodilo, da so pravilniki NRA neustavni.
Zaenkrat se še ne ve, kaj se bo zgodilo, in kako bosta ameriško gospodarstvo ter predsednikov "New Deal" prevedrila to katastrofo. Vlada in kongres sta od tega udarca popolnoma omamljena.
V Beli hiši se je vršila važna konferenca, katere so se udeležili načelnik NRA Donald Richberg, generalni pravdnik Cummings in generalni državni pravdnik Stanley Reed.
Po konferenci je pozval Richberg industrijalce po vsej deželi, naj opuste umazano konkurenco iri naj ne izrabljajo delavcev, dokler ne bo najdeno nadomestilo za NRA.
—	Vsled odloka najvišjega sodišča, — je izja-vil, — nam ni mogoče koga postavno prisiliti, da bi se pokoril določbam pravilnikov. Pravilniki so vsledtega izgubili svojo veljavo.
Devet članov najvišjega sodišča je iz dveh razlogov obsodilo NRA. Prvič je kongres poveril predsedniku dosti večjo oblast kot dovoljuje ustava, drugič ima pa vlada pravico kontrolirati le meddržavno trgovsko poslovanje, nima pa pravice kontrolirati trgovsko poslovanje po posameznih državah.
Nahitro sklicane konference v Beli hiši in kapi-tolu mečejo le malo luči na splošni položaj. Državniki in kongresniki stikajo glave in iščejo izhoda iz zadrege.
Načelniki neštevilnih oblasti, ki jim podrejena izvršitev pravilnikov, ne vedo, kaj početi. Zaenkrat je njihovo pravilo: — Počakati je treba. Mogoče pa ni tako nevarno in hudo.
Zbornični odsek za pota in sredstva, ki je pripravil predlogo za dveletno podaljšanje NRA, se je takoj sestal. Člani so se nekaj časa posvetovali, potem so se pa razšli, ne da bi prišli do kakih zaključkov.
Dvorana najvišjega sodišča je bilo nabito polna, ko je predsednik najvišjega sodišča Hughes, izrekel v imenu svojih osmih tovarišev usodepolno odločitev.
—	Nenavadne razmere utegnejo zahtevati nenavadne odredbe, — je čital Hughes, — ta dokaz pa ni več veljaven, če je treba opravičiti dejanje, ki je v nasprotju z ustavo.
Dalje bi mu ne bilo treba citati. Vsi navzoči so vedeli, da je zopet enkrat zmagala mrtva Črka postave.
Kongresniki in senatorji so različnega mnenja:
—	Ustava je rešena! — je vzkliknil republikanski senator Borah. Njegov demokratski tovariš King iz države Utah je pa dostavil: — Boga zahvalimo, da je tako.
Zelo značilna je izjava konservativnega senatorja White-a iz Marylanda: — Zdaj, ko so odpadle vladne verige, si bo gospodarstvo lahko opomoglo.
Odločitev najvišjega sodišča je tembolj značilna, ker je bila podana soglasno, ne pa kot je običajno, v razmerju 5:4.
General Hugh S. Johnson, prvi načelnik NRA,
Otroci žrtve stavkarskih nemirov
LAB0RITI PROTI OBOROŽEVANJU
Stranka laboritov je proti oboroževanju v zraku. — Hitlerjevi predlogi so podlaga za utrjen je miru v Evropi.
London, Anglija, 27. maja. V svojem uvodnem članku o mednarodnem položaju razpravlja londonski list 4Times' o razvoju zadnjih dni itn zattrju-je, da je angl. delavska stranka, ki jo še še pred nekaj tedni podpirala vlado v njunem načrtu za ojačenje v zraku, sedaj proti angleškemu oboroževanju. Po izjavi slovitega londonskega lista se delavska stranka zavzema za skrbno pro učevanjo za< tujega Hitlerjevega. govora, ki jo po njenem mnenju tako ugoden, da je po vsej pravici mogoče prieakovat i veliko izboljšanje splošnega poli t ienega položaja v Evropi.
Kot pravi i4Times", jo tega mnenja ves angleški narod in ne more razumeti, kako more neka velika stranka navzlic Hitlerjevemu govoru še vodno vztrajati pri svoji zahtevi, da so mora Anglija oboroževati. "Times" pravi, da je enakost v orožju mod državami najboljši porok za splošni mir.
Dalje izvaja "Times", da jo nameravana zračna pogodba različna »hI looarnske pogodbe, ker ne bi morala samo Anglija iti na pomoč Francozom in Nemcem, temveč bi morali tudi Francija in Nemčija v sili pomagati Angliji. Vsled tega je j h »t robno, da jo vsaka država, ki jn nlpišo tako ftogodbo. dovolj močna, da so zavaruje proti nenadnemu napadu.
DVA TEDNA PRI __MRTVI ŽENI
Joseph Shipulo je ležal poleg mrtve žene. — Prosil je duhovnika, da pogleda, kaj je z njo. Policija je moža odpeljala v opazovalnico.
Josip Shipulo, star ;">.'] let, j«1 dva tedna ležal poleg trupla svojo ").'{ lot stare ženo Marije, ki jo umrla naravne smrti v svojem stanovanju v Brook-lynu. Moža je policija odpeljala v opazovalnico v Kings County Hospital.
V petek je Shipulo prosil nekoga katoliškega duhovnika, da poghnla, kaj je z njegovo ženo, ker se mu zdi rudno, da neprestano "spi" in je ne more zbuditi. Duhovnik je šel ž njim in jo takoj s]H>znal, da jo žena mrtva. Smatral jo za svojo dolžnost, da jo f>oklical policijo. Ko je policija prišla, je moža s težavo prepričala, da je žena mntva, nakar je pričel jokati in se čudno vesti. Dr. Jar-moalskv je dognal, da. je bila žena že dva tedna mrtva. Ves čas pa je mož stanoval z mrtvo zono.
Shipulo jo mnogo let delal vozove za tvrdko Brewster in sn je prihrani! precejšnje premoženje. V postelji je policija našla $1(>20 v bankovcih, dva "Lilwrty bonda po $50 in hranilno knjižico z vlogo $-'Jf>0.
Tz moža ni mogoče izvedeti, ako ima kaj sorodnikov, katere sedaj policija išče.
SAMOMOR ZDRAVNIKA
TRGOVSKA POGAJANJA S SOVJETSKO RUSIJO
Miami, Fla., 27. maja. Znani zdravnik dr. II. C. Bab-eock se je usmrtil na vrtu svoje hiše.
Poleg njega so našli listek z napisom: — Vzrok tega dejanja: izgubil sem zdravje in pamet mi peša. Pozdravljeni!
TRUE GOVERNERJI RIBARIJO
Greenville, Me., 27. maja. — V soboto so ribarili v Mataga-mum jezeru trije govemerji: governor države Maine, Louis J. Brann, governor drž. Mas-sacussetts, James M. Curley, in governer Pennsylvanije, Geo. H. Earle.
Največ sreče je imel Earle, ki je ujel 35 funtov rib.
Washington, D. C., 27. maja. Državni tajnik Cordoll Hull je eno uro razpravljal z ruskim p<»slanikom Aleksandrom Tro-janovskim o ioni. kako bi bilo mogoče priti do kakega trgovskega sporazuma med obema državama.
Združeno države so sklenile trgovsko pogodbo za Brazilijo in čakajo, da jo brazilski kongres potrdi. V prvi vrsti je taj-ku Hullu ležeče na tem, da bi poti ugodnimi pogoji mogli ku-povati manganovo rudo, katere Rusija prideluje največ med vsemi državami na svetu.
Prejšnja pogajanja za trgovsko pogodbo z Rusijo so se razbila zaradi vprašanja ruskega dolga Združenim državam. Sedaj Hull in Trojanovski nista razpravljala o ruskem dolgu, temveč samo o »trgovini.
je izjavil: — Še vedno mislim, da bo mogoče uveljaviti postavo, ki bo v soglasju z ustavo ter bo vsebovala principe NRA. Ce ne bo tega mogoče storiti, lahko rečem, da so tri četrtine "New Deala" uničene. Isti principi se namreč tičejo tudi Agricultural Adjustment Administration in Wagner j eve predloge, čije svrha je, nanovo urediti odnošaje med delavci in delodajalci.
GOERING NA BOLGARSKEM
V Sofiji je bil slovesno, toda mirno sprejet. — Komunisti so protestirali proti obisku.
Sofija, Bolgarska, 27. maja. Nemški zračni minister general Hermann Wilhelm Gooring jo na svojem drugem "političnem ženitovanjskem potovanju", čegar nameni je pridobiti Bolgarsko za zaveznico Nemčijo v vzhodni Evropi, dospel v Sofijo.
General* Goering je prišel s svojo soprogo in spremstvom
v	treh areoplanih. Goering je sam vodil aeroplan s tremi motorji "Manfred von Richtho-fen'\
Na pozdrave *Heil Goering* je odgovarjal s prijaznim nasmehom ter je rekel, da ga veseli, da je zopet obiskal deželo, ki jo bila v svojem junaštvu vredna zaveanica Nemčije v svetovni vojni.
Trije bolgarski vojaški aero-plani so mu šli nasproti do mojo in so ga spremili v Sofijo. Na letališču so ga sprejeli naučili minister Todor Radev, promet, minister T<»dor. Koju-karov, ki je imel pozdravni govor. in nek zastopnik vojnega ministrstva.
Ko so bili izročeni Georingo-
vi	ženi in drugim ženam družbe šopki, so so nemški gostje peljali |h> okrašenih ulicah, koder so jo nabrala velika množica ljudi, v hotel Bulgaric.
Policija je izdala vse varnostno odredbe, da prepreči kake sovražne demonstracije, kajti bolgarski komunisti niso še |M>zabili in tudi ne odpustili Goeringu, ker j«' pri procesu proti požigalcem palače nemškega državnega zbora tako o-stro nastopil proti Indgarskomu komunistu Vladimiru Dimitro-vu, ki bolgarskim komuni- , stom velja za junaka. Na letališče jo bil dovoljen vstop samo proti vstopnicam. Policija in orožniki so zastražili vse u-licc, po katerih se je vozil Goering s svojim spremstvom. Polog tega pa se tudi niso peljali po običajnih ulicafti, »temveč so napravili velik ovinek.
Malo pred Goeringovim prihodom so komunisti priredili zborovanje v parku v protest proti Goeriingovemu obisku. Policija je naglo prišla v park in je s streli v zrak kmalu raz-gnala zborovalce.
Četudi je Goeri 11 gov obisk u-radno označen kot 'neuraden', vendar si je Goering takoj po prihodu v hotel nadel uniformo nemškega generala ter je obiskal nemško vojno pokopališče, kjer je v prisotnosti bolgarskega vojnega ministra generala Caneva položil venec. Generala je spremljala bolgarska častna straža in v paradi so bili vsi bolgarski generali.
Pozno popoldne je imel Goering poldrugo uro dolgo kon-
POMOŽNI POLICISTI SO NEVARNO POŠKODOVALI 25 OSEB
V Ohio in Oklahomi so se včeraj završili krvavi stavkarski izgredi. Pomožni policisti so oddali na mirne gledalce več strelov. Pri neki taki priliki je bilo ranjenih petindvajset oseb.
NEMČIJA IZBOLJŠUJE ARMADO
Največjo važnost polaga. na naglo premikanje vojske. — Motorna kolesa i n avtomobili bodo prevažali vojaštvo.
Berlin, Nemčija, 27. maja.— Nemško vojaško poveljstvo jima v svojem načrtu zelo hitro premakljivo infanterijo in arti-lerijo, da se bo .mogla premikati armada jm» so milj na uro po vsaki pokrajini, raznn jm> gozdovih.
Na vsaka dva vojaka bo prišlo po ono motorno kolo. vsled česar bo armada zelo gibčna in hitra.
Odprti avtomobili bodo prevažali veliko topove, veliki tovorni avtomobili bodo prevaža li po 20 vojakov, na fronti pa bodo tanki in oklopni avtomobili.
Nemčija ima izborne strate-gične ceste do vseh svojih moja. V slučaju vojne na več frontah nemška armada v najkrajšem času prepeljana 11a vsako mesto, kjer bo potrebna. Nagli aeroplan i pa bodo letali nad sovražnimi mesti in bodo razdejali ceste in železnice.
Posebno pozornost je nemško vrhovno poveljstvo ] m »svetilo tankom, katerih je več vrst. Na tisoče tankov, ki morejo naglo voziti po vsaki ]»okrajini, je mogoče izdelati v najkrajšem času.
V vojnem času bi se nam nudila naslednja slika: na fronto bodo vozili majhni avtomobili po štiri vojake. Ko pridejo na določeno mesto, bodo trije vojaki poskakali z avtomobilov, eden pa bo ostal v avtomobilu, da je pripravljen takoj voziti dalje, ako bi vojska prodirala. Obenem z malimi avtomobili bodo vozili tanki 75-mi-limeterske topove, strojne puške in posadko.
Posebno čuden izgleda vojaški tovorni avtomobil, ki ga jo pogosto videti v Berlinu in ki ima na vsaki strani po tri kolesa, nad njimi pa šest manjši koles, ki bodo tna slabih potih nadomeščala večja kolesa.
V	Canton, Ohio, stavkajo delavci Berger Manufacturing Company, ki je last Republic Steel Corporation. Pred tovarno je bilo precej nevarno poškodovanih, bodisi s streli, bodisi s krepelci, petindvajset o-seb, med njimi tudi j»etiiaj.-t šolskih otrok.
Vso te osebe niso imele s stavko nobenega stika.
Kot izjavljajo očividci, so se napadalci pripeljali v oklop-nem avtomobilu s kompanij-ske lastnine. Kakih (»etsto korakov vstran od tovarne so se ustavili in začeli z revolverji in puškami streljati v ljudsko množico.
Delavce je to početje tako razburilo, da so planili k oklop-nemu avtomobilu ter ga prevrnili v potok.
V	Pitcher, Oklahoma, kjer stavkajo organizirani kopači svinca in cinka, so vprizorili 1101111 ijski delavci pretečo demonstracije.
Denionistrantje so se zbrali j»r«*l erlavnim stanom unije ter hoteli |H»rušiti poslopje.
Ko so bili pregnani, so za p rotili, da so bodo vrnili z ojače-nji iz Miami, Okla., kar so je tudi zgodilo. Vrnilo se jih jo lot M). Vsi *so bili oboroženi s koli. Na rokavih, so imeli višnjeve trakove, da jih je bilo mogoče razločevati od organiziranih delavcev.
Governer Maryland je poslal v Pitcher dve stotniji na-rodne gardo.
TURKI UTRJUJEJO DARDANELE
forenco s kraljem Borisom, pozneje pa je ministrski predsednik Andrej Točev priredil v počast nemških gostov sijajen bankflt.
Sofija, Bolgarska, 2o. maja.
Turčija so je pridružila Nemčiji v kljubovanju proti prejšnjim zaveznikom ter je že u-trdila Dardanele v nasprotju z versaillsko mirovno pogodbo.
Turčija je Dardanele utrjevala še v času. ko jo evropskim državam zapretila, da jih bo utrdila, ako ne bo ustavljeno nemško oboroževanje. Na južnem delu morske ožino je Turčija zgradila ceste do strni e-gičnih postojank, na katere more v nekaj urah poslati svojo artilerijo, ki bi preprečila sovražnim ladjam, da polov« potopljene mine, katere bi Turki mogli položiti takoj, kadar bi hoteli zaproti ožino. Od Rusije je tudi že kupila več tisoč min in jih je naročila še mnogo več.
Anglija in Italija vidita v odločnem nastopu Turčije ruski vpliv. Zavezniki hočejo imeti odprto morsko pot v Črno morje za slučaj vojne s kako državo, ki meji na Čim o morje, kakor so Rusija, Romunska, Bolgarska in Turčija,
v
^abM
"ftLAB NARODA'
NEW YORK, TUESDAY, M A? 28, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
a
Glas Naroda"

Frank Sakoer, President
Owned aid Pnblfohod by
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Benedik, Treaa.
PS W. Kth Street.
tbo corporation «ad kMimm of above officer«: Borough of Maofaattan,	New York City. N.
"GLAS NA SODA" (Tain of the k'ooplo)
Day Except Simdayii and Holidays
lato valja sa Ameriko In
..................$6.00
fc ^ l^tA	$3.00
i^tft totft isiascsssstatssas
Za New Xork aa oelo leto......97.00
Za pol lata ...................$s40
Za tnosemsCTo sa odo lato...... $7.00
Za pol leta....................$3.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
__"Glaa Naroda" lobaja ssakl dan lsrsemftl nedelj la prasnlkor.
woplsl bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli yoffUJatl po Money Order. Pri spremembi krsja naročnikov, prosimo, da as nam tudi prejšnje bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
'GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea S—18'Jii
NEMŠKE KOLONIJE
Da N (-mri j a zahteva vrnitev izgubljenih kolonij, se je izvddelo šele sedaj, ko so se pričela nid Anglijo in Nem-čijo drploinaticna ]>osvetovanja, ki imajo namen natančneje proučiti mirovne predloge, katere je predsednik in kaaicler Hitler podal v torek v svojem govoru v nemškem državnem zboru.
rralhii krogi pravijo, da ji angleški poslanik v Berlinu Sir Erie Pliipps Obiskal nemškega zunanjega ministra, da od njega prejme jasnejše podatke o nekaterih točkah Hitlerjevega govora.
Zunanji minister baron Konstantin von Neurath je Sir Phipp*m povedal, da Nemčija ne zahteva kolonij sedaj. Hia je vztrajal pri tem, da bivši zavezniki na kak način priznajo Nemčiji pravi e o do njih, predno se bo zopet vrnila v Ligo narodov.
Nemčija je tudi obvestila Anglijo, da ne more prej razpravljati o kaki pogoflbi glede orožja, dokler ne dobi popolne vojaške enakosti z Rusije.
Baron von Neurath je rekel, da nemške vojske 550,000 mož ni mogoče smatrati za primemo, dokler ima sovjetska Rusija skoro 1,000,(HX> vojakov pod zastavami-
Z ozirom na enakost v zračni sili s svojimi sose-dami misli Nemčija, kot je rekel baron von Neurath, na rusko zračno silo, ki šteje 2300 vojaških aeroplanov, katerih večina je v Evropi.
To vprašanje je za Anglijo velikega pomena, kajti pO novem načrtu namerava Anglija imeti za svojo obrambo samo 1500 aeroplanov. Predsednik vlaMnega sveta Stanley Baldwin je v poslanski zbornici rekel, da je Anglija vzela za mero franeosko zračno silo, ker ne ve natančno, koliko aeroplanov ima Nemčija. Franeija ima 1500 aeroplanov doma in v severni Afriki.
Von Neurath pa je tudi Sir Pliippsn zagotovil, rla Nemčija tudi poTJneje, ako 'bi dobila nazaj kolonij«*, ne bi zahtevala večje bojne mornarice kot 35 odstotkov v sorazmerju z angleško mornarico
Angles k o-11 e i nš k a mornariška pogajanja se bodo pričela v Londonu v (desetih <lneh. Anglija je Nemčijo obvestila, da bo o izidu pogajanj z Nemčijo takoj poročala Franciji in Italiji. Londonska vlada smatra to z potrebno, ker vsako povečanje nemške mornarice presega določbe versaillske pogddibe.
Kolonije, katere je Nemčija izgubila po svetovni vojni, so:
Tanganyika v Vzhodni Afriki, nad katero ima pod Ligo narodov mandat Anglija-
Kamerun na zapadnem obrežju Afrike, ki je scVlaj pod mandatom Anglije in Francije. Ravno tako j<? tudi To-goland na zapadnem obrežju Afrike.
Nemška južnozapaldma Afrika, nad katero ima mandat pod Ligo narodov Unija Južne Afrike.
Kiau-čau na Šantimg polotoku na Kitajskem. Nad tem ozendjem je ddlbila Japonska nadoblast, totda je bilo po pogodbi leta 1922 v Washing!onu vrnjeno Kitajski.
Nemška posestva v Pacifiku: severno od ekvatorja Karolinški, Marsliallovi, Pelew in Ladrone otoki, nad ka-teriini ima maiidat Japonska. Južno od ekvatorja: Bis-marckovo otočje, Salomonovi otoki, Nova Gruineja pod mandatom Avstralije in otok Samoa pdčL mandatom Nove Zelandije.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
Iz Slovenije.
V duševni zmedenosti si je vzel življenje.
Ko jo pogledala dekla pri Ivaneiču Štefanu, gostilničarju in posestniku v*Velikih Laš-čali, v poslopje, kjer je tehtnica za tehtanje male živine, je z grozo opazila, viseti na vrvi, privezani za prečno tnimovje, svojega gospodarja. O grozni najdbi je takoj odbvestila bližnje sosede, orožništvo, občino in banovinskegn zdravnika. Na pomoč došli zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Vse okoliščine kažejo, da si je nesrečnik v trenutni duševno zmedenosti vzel življenje.
Ustreljen po nesrečnem naključju.
Mladi Močnik Jože, čevljarski pomočnik, doma iz Križ pri Tržiču, se je pred malim senatom zagovarjal zaradi uboja. 14. aprila na nedeljo ponori je oddal iz browninga strel proti kmečkemu fantn Janezu Per-ku v prsi, da mu je prestrelil srce. Perko se je na mestu zgindil mrtev. Poprej je bila vesela družba fantov v Zujkv novi gostilni v Snakovcm. Okoli 2.'?. so fantje zapustili gostilno brez prepira. Perko, Močnik in Perkov prijatelj Gro-gorc so odšli skupaj. Na cesti pri Seničnem pa je prišlo do usodnega incidenta med Per-kom in obtožencem.
Močnik, ki je videti mirnega značaja, se je zagovarjal s silo-branom, trdeč, da je stre] zadri Perka po naključju. Perko je bil navalil nadenj z nožem. Tedaj jo Moruik segol po samokres in hotel nasprotnika zastrašiti. Polko pa je Močnika pahnil tako, da je sam padel na tla in v tem trenutku se je sprožil browning. Ko je videl, da jo Perko padel, ga je Močnik pot i pal in vprašal: "Janez, kaj je s.teboj?" Nobenega odgovora. Takoj jo šel na orožniško postajo v Tržič in prijavil dogodek. Z orožniki se je nato odpeljal na kraj nesreče. Sam je plačal avtotaksi, da bi Perka odpeljali v ljubljanski* bolnišnico.
Vsi ostali dokazi in dejanski stan so govorili za to, da je obtoženi Močnik ros ustrelil Perka, s katerim si nista bila drugače v sovraštvu, le po izredno Ties rečnem naključju. Mali senat je Močnika popolnoma o-prostil od obtožbe.
Zvišana kazen za usmrtitev ljubice.
Ljubljansko okrožno sodišče je v marcu obsodilo mizarskega pomočnika Andreja Bošti-jančiča na »S mesecev za,pora, ker jo usmrtil ljubico po dogovoru in na prošnjo. Štefanija Mlinar jeva se je takoj zgrudila in kmalu umrla, dočim si jo A. Boatijančič skušal pognati
strel v glavo, pa mu je samokres odrekel. Državni tožilec jo prijavil priziv zaradi prenizki' kazni na apelacijsko sodišče, v katerem je poudarjal, da je H mesecev premalo, ker je obtožencec usmrtil osebo, sicer na njeno prošnjo, toda kljub temu je izvršil hudo zločin-stvo, ker bi se bil moral zavedati dalekosežnosti posledic takega dejanja. Apelacijsko sodišče je zdaj Boštijaaičičn zvišalo kazen na 18 mesecev zapora.
Dolgo iskani Marolt pod ključem.
Kakor ima štajerski del deželo svojega žalostno romantičnega junaka v osebi že čez mori* popularnega tatu in vlomilca Franceta Omerzo s Blanco, tudi lopa Gorenjska ni ostala brez svojega, čeprav se po ra-fi nira n i d mi osti in uspešnosti njegovi podvigi ne dajo primerjati s prvini. V teku zadnjih let, zlasti pa v teku zadnjih mesecev so bili po raznih krajih Gorenjski? doloma poiz-knšeni, deloma izvršeni vlomi, ki sta jih ljudski glas iti skrbno poizvedovanje orožnikov kmalu pripisala enemu samemu morilcu, UMU) rojenemu brezposelnemu čevljarskemu pomočniku Francetu Maroltu z Rihncga pri Bredi. 11. maja ji* na vso zgodaj zjutraj stražnik ustavil Marolta. ki ga policija išče že zaradi cele trume ovadb, v Slomškovi ulici. Policija ji' ]»odvzela obsežno preiskavo, mi t o pa bo a ret i ranča izročila sodišču. Med drugim je Marolt »»suniljen, da jo svoj čas poizkušal vlomiti v Lega-tovo restavracijo na Lescah, da je vlomil pri mesarskem mojstru Klavžu v Radovljici, pri trgovcu Šolarju na Brezjah in da je izvršil še kopo drugih tatvin.
Železniška nesreča na Barju.
Na križišču, kjer križa Pe-ruzzijeva pot dolenjsko železniško progo na Barju, bi prišlo kmalu do hude železniške nesreči', ki jo ji' preprečilo zgolj naključje. Jesihov hlapec (•esenj iz Rudnika se je peljal z vozom po Peruzzijevi poti že čez progo, ko jo pridrvel vlak, katerega se ji' konj ustrašil ter začel ritensko siliti z vozom proti vlaku. Voz se jo zadel v vlak in le za las je manjkalo, da nista prišla tudi hlapec in konj pod vlak. Vlak je vozu odtrgal zadnjo polovico. Hlapec in konj pa sta k sreči ostala noj »oškodovana.
Pogumen mladenič.
12-letui Milan Kovačič obiskuje šesti razred osnovni? šole v Radečah. Njegvoega očetu finančnega preglednika so lani u-
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen n vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam tamoremo d&ti najboljša pojasnila t« tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se tanpno obrnite na nas ta vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do taSnjega trenutka, ket predno se dobi it Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila t« eaaotovijamo Vam, da boste poceni in udobno potoval*
SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
CO.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
Naročite ga vri —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
5Slb WEST 18tn STRE EV New York City.
bili lia Kuniu. G. maja je šel Mi-nan obiskat svojo mater, ki se je nedavno preselila na Breg pri Celju, kjer ima njena sestra ltadljevo gostilno v najemu. Sredi igranja z otroki ob progi je Milan opazil, da sedi na progi neka .triletna deklica, nasproti pa je že dirjal brzo-vlak. Milan se ji' tedaj pognal navzgor po žlezniškom nasipu in v zadnjem hipu potegnil dekletce s proge. Strojevodja si je že za k ril oči, da ne bi videl groznega prizora, saj ustaviti ni več mogel.
Iz Jugoslavije.
Očeta je ubil, priredil gostijo in se z godci sprehajal po vasi.
V občini Stara Ješka pri IV-trovgradil ji' posestnik Salomon Magda v prepiru ubil svojega očeta »Jovana, s katerim se je že nekaj let prepiral za-radi neke njive. Oče in sin sta si' srečala na sejmu in ji' potom Salomon očeta povabi! k sebi na dom, kjer ga ji* pogostil z žganjem. Nagovarjal ga je, naj mu prepusti njivo in odstopi nekaj denarja, ki ga j«1 bil iz-kupil za svinje. O njivi ni hotel starec ničesar slišati in tudi denarji! mu ni dal, kolikor je zahteval. Proti večeru je prišel sin k očetu na dom, si' z njim prepiral ter ga naoslod ubil z nožem. Zločin si' je odigral brez prič. Salonu »n so je podal v vaški) gostilno, naročil sod piva, pogostil vse pivce ter naročil tudi godbi). Ko si' je v vasi do-znalo, kaj se je zgodilo s sta-j rim Jovanom, ji* njegov sin Še pijan z godci kolovratil po
vasi.
Sabotaža na zagrebškem vele-sejmisču.
Zagrebški zbor bo imel kot posebno atrakciji) sejem in raz-stavo rib. V propagand i stične
svrhe bodo prvič razstavljene žive morske ribe. Na tem delu sejmišča je bila izvršena sedaj nenavadna sabotaža. Po naključju ji' čuvaj opazil, da so cevi, ki odvajajo vtxlo iz akvarija in omogočajo njeno cirkulacijo, prerezane. Cevi je še pravočasno pregledal zaradi tega, ker je bil začuden nad velikimi mlakami po sejmišču. V najvišjem akvariju je iztekla že vsa voda in so ribe večinoma poginile. V nižjih akvarijh še ni bilo nobene škodo. Divjaška sabotaža je vso močno preseetila in vodstvo volosej-mišča bi) moralo sedaj uvesti nočno čuvarsko službi).
Zadnja razprava o strašnem zločinu v Trullovi hiši v Kar-lovcu.
Zagrebško okrožno sodišče je drugi«" razpravljalo o soudeležbi bivše železniške uradnice A. Trullove pri zavratiiem umoru njunega brata Viljema. Pri prvi razpravi so A del o obsodili na ir> let ječe, njeno mater pa na smrt. Ko ji' bila materi kazen izpreinonjena v 20-letno ječo, je bila obsodba Adele razveljavljena. Pri razpravi, ki Si' ji' vršila pred kratkim, je mati, ki so j«) pripeljali iz kaznilnico, z vso vnemo zagovarjala svojo hčer, trdeč, da se ni o-na niti dotaknila Viljema ne živega m* mrtvega. Trdila je celo, da jo ji' hči nagovarjala, naj sinu ničesar ue stori. Brat unwu'jenega pa ji* ostal pri svoji izjavi, da je tudi sestra kriva grozodejstva, ker ga ni preprečila. Zagovornik jo dokazoval Adolino duševno zmedenost in jm) kratkem posvetovanju je bila obtožen k a oproščena in izpuščena na prosto. Njena usoda še ni končno rešena, ker si jo državni tožilec vzel tridnevni rok za premislek.
Oproščonko j«* vzela v varstvi* neka zagrebška • »hitel j.
Huda nesreča
se je dogodila v Grocki oh l)u-navu pri tamošnjeni valjčnem mlinu. < >koli mlina sta so igrala enajstletni Blago je Ivkovič in devetletni Baneta Nišlič.
Otrokoma ji' bila prav posebno všeč os mlinskega kolesa, ki ji' molela iz zida in se vrtela, pa stil ji> začela loviti z rokami. Os ji' oba prijela za o-hleko in ju potegnila k sebi. Mlajši Baneta ji' bil toliko srečen, da ga ji' os zavihtela «>-koli sobo in ga vrgla nato nekaj metrov daleč na kup gnojil, večjega Blagoja pa jo vrtela in butala oh zid in tla, kjer je naposled, ko se ji* obleka raztrgala, obležal mrtev. Njegovega močno poškodovanega tovariša so prepeljali v beograjsko bolnišnico.
Peter Zgaga
k^iuHMPinfuuiiiiiiiM
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
W JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 .................... Din. 100
$ 5.25 ................. Din. 200
$ 7.30 .................... Din. 300
$11.75 ____________________ Din. 500
$23.50 ...............Din. 1000
$47.00 __________________ Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 9.35 .......... Ur 100
$18.25 _______________ Lir 200
$44.40 ......................Lir 500
$88.2« .......... Lir 10*0
$176.— .......... Ur 2000
$263.— .............. Ur 3000
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Sa tsplaSUo večjih zneskov kot sgora] navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovolj o Jemo ie bolje pogoj«.
UPLAČILA V AMKHIIUH DOLAKJIH Ca hplafllo
$ 5.— Borate podati $10.—
$15.— » •*
Nujna
......$ B.7B
......$10.85
------$18—
. ..... $2L—
...... $41-28
......$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem kraja lsplaftUo ▼ dolarjih.
pa CsMa Latter sa pristojbine $L—.
$40.— $50-
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glti Naroda"
SI« WBT IStfc STREET	NEW YORK, N. T.
V soboto, dne 1. junija bodo v Slovenskem Domu na Ži-beršali zopet z veliki* žlico zajemali. Saj ste menda črt.di prejšnji petek in včeraj v ogln-su.
Za dobro mero moram še jaz stegniti jezik, in bom vesel, če bi) moja beseda kaj k splošno-mu n-spohti pripomogla.
Vstopnina je nizka fbrjora-su in razmeram primerna. Z ono besedo, malenkostna, v primeri z dobrotami, ki jih bodo udeležonci deležni.
To bo v letošnji pomladni sezoni zadnja prireditev v dvorani, kajti prihodnja se bo vršila žo na prostem, menda gori ob Herkimer Road.
Doma rini bodo itak prišli, pa tudi rojakov iz oddaljonili naselbin no bo manjkalo, kajti iz okolice CoojH'rstowna proti severu ni nikdar pri jot n«' jšo vožnjo kot je v tem letnem času. I"verjeli sem, da se bo zbrala v soboto zveoor v Slovenskem Domu na Danube Street naj-prijetnojša kompanija.
Maslt tovo Ri'zo pa prosim, naj prišpara veliko eerfo črne kavo. Mogoče se bo zjutraj kar iznonada znašel v njeni kuhinji truden in potreben popotnik, ki j-o bo z veseljem in užitkom pon žil.
S prijatelji jo velik križ.
KtIrni človek, ki ima več prijateljev kot jih Dotrebuje, je tisti, ki sploh no potrebuj'* nobenega prijatelja.
\ starokrajskem časopi>ju čitam, da zbirajo za nagrobni spomenik nesrečnega mladeniča Kelnariča, ki je bil napol zasut v vodnjaku, in so ga množiee dvainsedemdi-sot ur ik; ?e<tamo reševale, pa ga ni-
i so moirle rešiti. t;iko tki je po-! stain reševalna akcija tehnični ; in obenem tudi kulturni škan-I del.
| Ali bi ne bilo lepšo, dostoj-liojše in bolj človekoljubno, če bi reševalci nekoliko bolj plju-| nili v roke in bi nesrečnika živega rešili, kot da mu sedaj po smrti postavljajo spomenik.'
Pa saj ga me |»ustavljajo njemu. Saj ga postavljajo brezbrižnosti in kriminalni zam i kril os t i pristojnih oblasti.
Vsa soseska je občudovala dvojčka.
Fantek-je živa slika svojega očeta — je pripomnil nekdo.
— Punčka ji' pa zvočni film svoje matere — ji' zasekundi-
rala pikra soseda.
*
l*o rojaku Ferjaim. ki t*e je ti' dni po opravkih mudil v New Yorku, mi je poslal prijatelj Joži' Zelene iz Waukegana, 111., dva zanimiva časopisna izrezka: sliki) osemdesoletnega zakonca, ki pestuje svojega par tednov starega otročička, in izrezek iz nekega ljubljanskega dnevnika, iz katerega razvitimi, da jo v Ljubljani advokat po imenu dr. Zgaga.
Advokatu Zgagi želim, da bi imel več sreče in uspeha v življenju kot ga ima njegov no-advokatski sointenjak Peter v New Yorku, glede osemdeset-letnega očanea, ki so positavlja s svojim otroci čem, pa pritrdim Jožetu in pravim: — Naj ima mož veselje.
O očetovstvu in materinstvu bo menda do konca dni veljaven star rimski pregovor: — Materinstvo je mogoče vedno neizpodbitno dokazati, očetovstvo je pa vedno dvomljivo, pa naj bo tisti, ki se smatra za o-četa, mlad ali star.
Ali z drugimi besedami rečeno: — Maiti ne more nikdar zatajiti materinstva, oče pa lahko včasi očetovstvo zataji.
"OLA S NARODA"
NEW 70RK, TUESDAY, MAY 28, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. 'ML
RODA RODA:
Ko sem imel dvaindvajset let, sem na inserat v 4' Figa roju " dobil službo tajnika pri gospodu Ogelu v Parizu. Bilo mi je ko v sanjali: Ko sem nani reč zjutraj prišel v tisti mračni ulici v njegovo mrko i»išo, me je stari gospod pogledal, jaz sem pogledal njega — in je dejal: "Lahko ostanete." — Niti zesede ne o pogojih, o dolžnostih.
Pa kar samega me je pustil. Prišel je neki sluga, vprašal sem ga, in je odgovoril: 44 Jaz prav tako malo vem, ko vi, go-spod. oC vas je gospod Ogel sprejel v s1užIh» za tajnika, te-da j boste pač zgoraj stanovali."
In sem čakal. Knjige so bile tu — pa sem bral. Prinesli so mi čaja. Ko se je znočilo, sem šel v spodnje prostore in dobil nekega slugo. Smehljaje se je dejal: "Gospod se bodo morali navaditi potrpljenja. Gospoda Ogela je težko dobiti za besedo. Pojdite vendar na sprehod!"
Tako približno čez teden sem dobil, prišedši domov, listek na mizi: "Go-.pod Oirel vas kličejo."
Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem stopil predouj. Dal mi je, da sem mu prebral nekaj pisem in kakor sem sklepal iz datumov, so ležala več tednov oiidi. Ko sem vse prebral, je dejal gospod Ogel: "11 vala."' In kakor da me od-lavlja. (T> je bil moj "tajniški** posel. di tu je imel gospod Ogel po-(!o>pod Ogel sploh ni odgo-sc»tvo. Dejal mi je: "Glejte, valjal na nobeno pismo. Saj da zberete kako družbo! Ob jih tudi dobival ni dosti. Koli- j sedmih zvečer bi kvartali."—-kor pisem se mu prebral, so Taki zahtevi skoraj ni bilo mo-bila sama trgovska priporoči-i ustreči. Pa sem imel izred-la brez vrednosti, pa dopis ra- 110 srečo: v Rovanu je v Ka-tlio postaje, pa majhni racu-jzini v nekem salončku zmeraj ni...)	j dobiti primerno družbo, ki ea-
Le kdo je bil prav za prav;ka takega povabila. Dobil sem ta gospod Ogel? Kakšne krvi?'neko prav brhko Parižanko — Francosko je po tuje izgovar jali je bila iz Budapešte? Dajal. Nekoč me je nagovoril pojlje zakonsko škotsko dvojico angleško — pa sem ga — dasijin nekega Tirolea. Ko sem vse sem Anglež — težko razumel, i po vrsti vprašal, je vsak pri-Ime Schmidt (v neki nemški I trdil: "Izvrstno!"
OLD OGEL
mesecu sem dobil na mizi izdatno 'plačo v kuverti.
Šofer! Ta je imel toliko dela ko jaz. In je bil takrat vstopil v službo. Krasno ameriški avto je stal v garaži — brez uporabe. Šofer je izpraševal slugi. Dejala sta, da se gospod Ogel bavi s knjigami, da je u-čenjak. Še isto uro so bile te besede potrjene. Gospod Ogel me je poklical in učenjak mi je zastavil dvoje vprašanj: — "Ali Rousseau še živi?" in "Ali je sonce večje ko luna?"
Nekega dne mi je naročil gospod Ogel: "Povejte šoferju. naj se pripravi za dolgo vožnjo — jutri ob osmih."
Točno ob tej uri smo z veliko prtljage in s slugo odpotovali. Kraj: "Lyon". Tu smo prenočili. Nato: "Nizza". Tema dvema besedama ni gospod Ogel vso pot nobene dodal. Šele v Nizzi je povedal natančnejši naslov. Zelo sem se začudil, videč, da je imel gospod Ogel tu imenitno vilo in še služabništvo.
Da sem se čudil? Saj se nisem mogel nič več čuditi. Več mesecev sem bil v tej >liižln, pa še nisem vedel, kako se moj gospodar prav za prav piše. Ne da bi mi ugovarjal, sem ga nazival Odžel, Bdšel in Ogel.
A v eni sami noči sem nenadoma izvedel, kako in kaj je z mojim gospodarjem.
Spet smo bili pri morju — \ Rovanu pri Bordeauxu. Tu-
: pa medved in jaz. Bil sem ži-jdane volje — ker se je gospod Ogel vendarle otajal in ker je bila Parižanka tako lepa. Imenitno smo igrali in se zabavali — kouec koncev — ob treh zjutraj — smo se razšli! Ti-rolec je izgubil *21K) angleških j funtov, jaz sem jih dobil 100. j Sram me je bilo, zares me je bilo sram.
Gosrpod Ogel je obsedel. D »1-;go je molčal, nato je spregovoril:
jc bil gospod Ogel razdelil karte, jih jasno in odkrito položil na mizo: temu te, onemu one.
Ostrmel sem. Kaj, kaj je bil gospod Ogel poglavar vseh sleparskih kvartopircev 1
Brez dvoma je ugenil, kaj se mi podi po glavi. Naglo je pograbil karte, se nasmehnil in dejal:
"To je bilo nekoč... Zdaj sem že zdavnaj v i>okoju. Že več ko dvajset let. Le časih me piči — pa si pripravim takle večer in mi ni žal nekaj tisočakov... Sicer se pa trudim, da popravim v starosti, kar sem zamudil v mladosti. Toda vi niti ne veste ne, kako težko 'je človeku, da se izobrazi brez pomoči!"
360 LET STARA ŽELVA
"Kar ste nocoj videli, se ,vam je brez dvoma čudno zde-ilo, mogoče vas je celo zelo raz-I burilo. Mene je pa silnozado-jvoljilo. Prav rad sem v takih [prilikah, časih celo zali repe ni m po njih — namreč: da sem pri | sleparskem kvartauju. Nikar , zardevajte — temu Tirolcu ni Škodilo, <La smo mu puščali kri! Pa čeprav bi mu — še kaj hujšega bo doživel! Zato — ker je tako otročje zaupljiv. Da ni niti videl, kako na debe-
K proslavi 251etnice vladanje angleškega kralja Jurija V. so se »brali iz vseh krajev širne ga angleškega imperija gostje, obenem pa prihajajo od vseli strani nešteta darila, ki naj pokažejo, kako priljubljen je angleški vladar m<*d ljudstvom. Eno najzanimivejših daril je gotovo želva, ki jo je poslala angleškemu kralju vladarica na otokih Tonga v Tihem oceanu kraljica Salothe.
To seveda ni navadna želva,
V /TT i T*\ a n "m T m				
ZAROČEN CA	€			J v
MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA				
Spisal: ALESSANDRO MANZONI				
15	i			
• lo ga je varala prebrisana Pa- saj bi se lie spodobilo poslati jrižanka! Oba Škota pa — vsa i vladarju tako velike države 'čast! To sta zares strokovnja-,tako skromno darilo, temveč ka On in ona sta si sezula po gre za staro, častitljivo želvo, en čevelj, brez dvoma sta ime-I ki predstavlja tuli lep košček Ia take nogavico, da so bili pr- j .-ti bosi. Saj sta si pod mizo j podajala karte s prsti in še z negami. Prekrasen sistem! —! Vendar jo treba, da se človek
zgodovino.
O želvah je splošno znano, da dočakajo v živalskem svetu najvišjo starost. Ta želva se
prošnji za podporo) sem mu moral črkovati. Na to pismo mi je velel poslati 1000 frankov — j »a šele čez štirinajst dni
Tedaj je bil gospod Ogel ves prerojen. Gostitelj prav za prav za zgled in ena sama prijaznost. ,Prekrasna pojedi-
pominja še slavnega angle-vadi pO več let v tem znanju, |Škega pomorščaka Jamesa
Cooka. Ko se jr Cook na svoji vožnji po morju ustavil leta 1774. prvič na tongajskib otokih, so ga sprejeli domačini zelo prijazno. Pred odhodom je hotel izkazati njihovemu kralju hvaležnost z darilom, pa ni imel v rokah nič drugega, nego to želvo, ki je bila že takrat stara 100 let. Podaril jo je kralju in želva je ostala na tongajske.m kraljevskem thorn do dandanašnjih dni, ko jo je sedanja kraljica po posebnem odposlanstvu poslala v
naporno delo, veste, od devt til; zjutraj do opoldne. Pa masaža je potrebna, treba je malo hoditi, veliko spati, imeti ' svežo oči, pa prisebnosti vsak hip. To mora iti ko blisk — si-(ter ne zaleže, ne uspe. Pred-j vsem: vaje! Pa kako sta si oba J lepo razdelila svoje delo: triki at je morala ona dobiti, nato je on prav nizko nastavil, 'ji pritihotapil karte, on je pa ■ izgubil. Ce je hotel pa on dobiti, je ona le malo stavila. Pa vse kar tako! Da je bilo ko nič! Resnično, ta dva sta mi dar angleškemu kralju. 3G0 let
bila všeč.'
Kar tako, kakor zamišljeno,
stara želva je pač vredna, da jo dobi v dar kralj.
pa brez podpisa. Dotični na j'na je bila. nikar ne zve, odkod je dobil i Nato smo sedli in začeli podporo!	'kvartati. Na desni in levi go-
Da jo bil gospod Ogel bogat j spodarja sta sedela oba Ško-— je bilo jasno. Zadnjega v ta, na desni in levi Parižanko
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

i
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ..........
(;ODČEVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena 1IIMOBE8KE IN GROTESKE. 180 strani. Ona
Tnla vez. Ona
12 KRATKOC'ASNIH ZGODBIC. 7U str. Cena
PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____
1*0L LITRA VIPAVCA, spisal Ftdgcl, 136 str. PKEDTRŽANI. PREŠKRN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..
SANJSKA KNJIGA ..........................
SANJSKA KNJIGA ..........................
SI jO VENSKI ŠALJIV EC. 90 strani. Cena......
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ..........
TO KRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsehnje tudi Saloifrro "Vse fiaSe").
180 strani. Cena ........................
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......
VESELE POVESTL 79 strani. Cena ..........
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena
.30 .25 .80 1.— .21 .50 .60
.25 .60 .90 .40 .90 .70 .30
M 1.50
.35 .45

ZRAKOPLO VNI SPORT
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
21« WEST Mth STREET * ~	NEW YORK, N. T.
*j*^M*mmm*mmmMmmwriBmmM± -wmmmmmmma
JLt
Skakanje s padali je zelo razvit šport sovjetske mladine. Na sliki vidite mladega delavca, ki je skočil s padalom s. poseb-I nega stolpa poleg tovarne aluminija pri reki Djeper.
Pri teli besedah je levi komolec uprl ob koleno, sklonil čelo v dlan in z desnico stisnil bra do in konec obraza, kakor bi hotel obdržati trdno združene vse svoje duševne sile. Toda tudi naj pozo rnejši preudarjanje mu je pomagalo samo v tem, da ga je še natančneje poučilo, kako je stvar nujna in zapletena in kako malo številni, negotovi in nevarni so vsi izhod:.
Vzbuditi malo sramu v don Abbondiju in pripraviti ga, da bi čutil, kako zelo zanemarja svojo dolžnost ? Sram in dolžnost je zanj prazen nič kadar se boji. Ali naj vzbudim strah v njem? Kakšna so moja sredstva, da mu vzbudim večji strali, nego je oni, ki ga ima pred strelom? Ali naj o vsom poučim kardinala in nadškofa in pokličem njegovo oblast na pomoč? Za to je treba časa. In medtem? In potem? Če bi ta nedolžna revica tudi bila poročena, ali bi to bilo uzda za tega človeka? Kdo ve, kako daleč bi se upali iti...? Postaviti se mu po ro-bu? Kako? Ah, če bi mogel, — je pomislil ubogi redovnik — če bi mogel pridobiti na svojo , stran svoje tukajšnje sobrate in redovnice \ Milanu!
| Toda to ni-tako navadna stvar; ostal bi na i cedilu. Ta človek se dela prijatelja samostanu, izdaja se za pristaša kapucineev. Ali se ni-o njegovi razbojniki že večkrat zatekli k nam? !Postaviti bi se moral či-to sani; povrhu bi me še imeli za nemirneža, spletkarja in zdražlmr-1 ja; in kar je še huje: s kakim poskusom ob ue-I pravem času bi morda celo poslabšal položaj ubogega dekleta.
Ko jo pretehtal dobro in slabo strani vso i različnih načrtov, so mu jo zdelo najbolje, da stopi pred don Rodriga samega, da ga s prošnjami, z grozotami posmrtnega in če mogočo tudi tostranskega življenja skuša pregovoriti, naj odneha od svojega nesramnega naklepa.
V najslabšem slučaju bo tako mogoče v -;»j natančneje spoznati, kako daleč gre njegova trma v tej umazani zadevi, še bolj razkriti njegove namene in se s tem okoristiti za lastno nasvete.
Medtem ko je redovnik tako premišljal, >«' je v vratih pojavil Renzo. ki ga iz vseli onih razlogov, kakoršne vsakdo lahko sam ugane, nikakor ni strpelo dolgo daleč od toga doma; a ko je videl, kako je oče zamišljen in mu obe ženski dajeta znamenje, naj ga ne moti, je obstid molče na pragu. Ko jo redovnik dvignil glavo, da razodene ženskama svoj načrt, ga jo opazil ter ga pozdravil z običajno prisrčnostjo, ki ji je sočutje dajalo š<? krepkejši izraz.
"Ali sta vam povedali, oče?'' je vprašal "Renzo z ganjenim glasom.
"Žal, da; in zato sem tu."
"Kaj pravite o tem lopovu... V
"Kaj hočeš, da rečem o njem? Zdaj ni čas govoriti. Kaj bi koristile moje besede? Tebi, dragi Renzo, pravim, da zaupaj v Boga in da te Bog ne bo zapustil."
"Bog blagoslovi vaše besede!" je zaklical mladenič. "Vi niste izmed tistih, ki mislijo, da reveži nimajo nikoli prav. Toda gospod kurat in tisti gospod doktor izgubljenih pravd..."
"Ne rahljaj zmerom tega, kar ti ne more služiti drugače, kakor da te po nepotrebnem vznemirja. Jaz sem le ubožen redovnik, toda ponavljani ti, kar sem že povedal tema ženskama : kolikor je v moji moči, vas ne bom zapustil".
"Ah, vi niste kakor posvetni prijatelj — žlobudrači! Ce bi kdo verjel zatrjevanjem, ki so mi jrli delali v lepih časih — ej, ej! Pripravljeni so bili dati zame svojo kri; branili bi me bili proti vragu samemu. A če bi bil imel kakega sovražnika. . . naj bi bil le kaj takega o-menil — kmalu bi bil tisti nehal jesti kruh. — Zdaj pa — ko bi vi videli, kako se umikajo..." Pri teh besedah je dvignil oči do očetovega obraiza, videl je, kako se mu je ves pomračil, in je spoznal, da je rekel nekaj, kar bi bil moral zamolčati. Hotel sem reči... s tem ne mislim.. . to se pravi, hotel sem reči..."
"Kaj si hoteli reči? In še to: ti si torej pričel kvariti moje delo, preden je bilo pričeto! Dobro zate, da si bil še pravočasno razočaran. In dalje: ti si šel iskat prijateljev... kakšnih prijateljev!... ki ti ne bi bili mogli pomagati, tudi če bi bili hoteli! In skušali si izgubiti Onega, ki ti sam more in hoče pomagati! Ali ne
veš, da je Bog prijatelj mučenih, ki vanj zaupajo? Ali ne veš, da kdor je slaboten, nič no pridobi, če pokaže kremplje? In če bi tudi...
Tu je krepko zgrabil Ronza za roko; njegov obraz se je, ne da bi izgubil svoje dostojanstvo, propregel s slovesno skrušenostjo, oči so se povesile, glas je postal počasen in kakor podzemeljski: "In če bi tudi... bila bi strašna pridobitev! Renzo, ali hočeš zaupati vame... pa kaj pravim vame borno človeče, ubogega redovnika.'. .. Ali hočeš zaupati v Boga?"
4tOj da!" je odvrnil Renzo. "On je zares Gospod."
44Dobro; obljubi, da ne l>oš nikogar žalil, da ne boš nikogar izzival hi se prepu-tiŠ meni, da te votlim."
'•Obetam."
Lueija je globoko zavzdihnil;!, kakor da se ji je zvalilo breiffe z ramen, in Neža je rekla: — 44 Dobri sinko."
"( iijte, otroci." j»- povzel brat < 'ri-toforo; "jaz pojdom še danes, da govorim - tem človekom. (V Bog gane njegovo s roe in da moči mojim besedam, dobro; če ne, nam o« pomore, da najdemo kak«> drugo sredstvo. \ i bodite medtem mirni in -kriti, ogiba j t«* eenčanja in ne kazite -o ljudem. Noe*»j a!i nnjka-neje jutri zjutraj me bo-te zopet videli.
Kakor j«« to izgovori-!, je prerekal v se zalivale in vsa hlago-iavljanja ter odšel. Napotil s«» j.- v samostan, do-pel je pravoča-no. da jo v zboru pol -ek-t<>. in po obedu -e je i>r/ odpravil na pot proti brlogu zveri, ki je ' »tel poskušati, alt bi jo mogel ukrotiti.
Don Rodrigova vila je stala osamljena ka kor kak opazovalen gradič na vrhu enega izmed liolinov, s katerimi je posejano ti-to brdo-vito nabrežje. K tej označbi pri-tavim brezim-nik. da jo bil ta kraj (bolje bi bil storil, da je enostavno zapisal njegovo ime) nekoliko vise nego vasica zaročoneov, kako tri miljo oddaljen od te in štiri od samostana.
Ob vznožju holma so je na njegovi južni strani v smeri proti jezeru dvigal kupček liiŠ, ki so v njih stanovali don Rodrigovi kmetje; to je bilo nekako glavno mesto njegovega malega kraljestva. %
Ce je človek le Šel skozenj, j«' bil brž poučen o položaju in šegah v deželi. < V jo pogledal v pritlične prostore, kjer so bila kakšna vrata odprta, je videl na >toni vso vprek obešene puške, velike trobente, kopače, grabijo, slamniki', mrežice in stekleničice smodnika.
Ljudje, ki jih je , srečava 1, so bili čokati in temnogledi možakarji z velikim, zvrnjenim, v mrežico zaprtim šopom las na glavi, starci, ki se je zdelo, da so tudi zdaj, ko so jim čekani že izpadli, še vedno pripravljeni, da se zarežijo s praznimi čeljustmi, če jih kdo le'količkaj podraži, ženske z nekam moškimi obrazi in inišičast-mi rokami, pripravnimi, da pomagajo jeziku, če bi ta sam ne zadostoval; celo z obrazov in iz kretenj otrok, ki so se igrali na cesti, je sevalo nekaj predrznega in izzivalnega.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
^-»Mitftt

OLA 8 NAROD A**
NEW YORK, TUESDAY, MAY 28, 1935
TH5S LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. JL
Mož v ognjeni peči
»»Roman iz življenja=««=2 Za "Glas Naroda" priredil: L H.
16
To ni bil navadni zajtrk v gozdu iz rok v usta, to je bila elegantna postrežba s srebrnimi kozarci, krožniki, noži in vilicami in konserve so nudile okusen prigrizek. Tudi rdeče vino je prišlo do veljave. Solnce je že vstalo, toda še ni imelo poletne moči razlilo je samo barvo čez drevje in se je lesketalo v vodi ter je dihalo toploto čez granitno pečino.
Juan zazpoloži jedila napolni kozarce in prične:
—	Zapisnik mojega očeta vsebuje tudi zgodovino mojega deda, in ta zgodovina je zopet del življenja vaše družine, l)ija. Skoro roman, bogat na romantiki in pustolovščinah. Posledice viharjev leta oseminštirideset so prisilile dva vro-čerkrvna dijaka, da sta se izselila. Dva barona, in sta tudi o stala svobodna, ko sta odložila svoje plemstvo, ali pa sta šele ]>ozncje postala v resnici svobodna. Agenti so jima svetovali, da se izselita v Brazilijo, toda tukaj sta okusila vso bedo u-bogili naseljencev in sta bila vesela, ko je leta 1850 izbruhnila vojna proti Argentini in njenemu diktatorjn Rosasu, in sta se mogla pridružiti ncmško-hrazilski legiji, ki je bila sestavljena iz ostankov šlezvig-liolštajnskc armade. Na podlagi svojih vojaških izpričeval sta bila nastavljena kot poročnika in sta se izkazala tako dobro, da sta bila čez dve leti že povišana v stotnika. Bitka na Montc Caceros je prinesla padec Rosasa in mir. Ponudili so jima, da še dalje ostaneta v brazilski službi, toda dala sta prednost prostosti in v advijenci pri cesarju Pedru sta dobila nagrado in obenem kot darilo zemljišče po svoji izbiri. Zakaj sta si tedaj izbrala ravno nepre-iskano dolino Ribeire, je tudi razvidno i/, zapisnika. Zopet j<» lomantika strašila v glavah mladih mož. Nekje sta morala slišati, da je v gorah Serre mnogo večje bogastvo zlata kot pa v Mines Geraes — stare listine to tudi potrjujejo — hotela sta tedaj kopati zlato, pri čemur je bila vabljivost jh> bogastvu mogoče manj močna kot pa želja po pustolovščinah. Obal sta se že poročila v Rio.
—	I>a, — pripomni Dija, — vem — dve dekleti, dve so-strieni — če natančnejše pogledava, sva si takorekoč v sorodstvu, vi in jaz. Toda to ne sme Škodovati najinemu prijateljstvu. Sedaj pa dalje. .Juan — družinsko zgodovino poznate boljše kot jaz. Torej, deda sta skupaj prevzela novo posest —
—	In po nekaj letih sta se ločila, — nadaljuje Juan. — ločila sta se brez prepira, po dobrem sporazumu. Zlata nista našla, in ker se je moj ded na sosednji zemlji hotel omejiti samo na poljedelstvo, se je tam naselil in ustanovil farmo AVest-falia, v spomin na deželo svojega pokoljenja. vaš ded pa. draga Dija, se je trdno oklepal upanja, da bo v svojih gorah enkrat vendar le zadel na zlato Kar pa se njemu ni posrečilo, se je posrečoilo vašemu očetu, kot znano ...
—	Nehajte, Juan, — sedaj morem sama voditi nit te zgo-dovine. Resnica je, moj oče je imel srečo, da je v posameznih drobih našel zlato, toda skoro vedno zvezano z bakrom in železom. Toda to je bil samo trenutni uspeli in so zelo pretiravali, ako so trdili, da bi si tedaj mogel pridobiti velikansko bogastvo. Kopanje je naenkrat odpovedalo, najbrže. ker so druge žile ležale v globočini, katerih ni bilo mogoče doseči.
—	To je mogoče, — pravi Juan, — na vsak način pa je vaš oče napravil prav, da je opustil nerodovitno deželo in se je oprijel pridelovanja železa... Toda o tem ne maram govoriti, temveč nekaj drugega, kar sem našel v zapisniku. Zadnji vpis je bil pet dni pred očetovo smrtjo in se glasi: — Ker som prepričan, da bo dolina Ribeire pri boljših prometnih po-tili imela sijajno bodočnost, zato jo potrebno združenje obeli farm Wostfalia in Oermania. Z ožjo zvezo družin Kaden in Zaler bi do tega samo prišlo . . .
Ko Juan to jhivo, ne pogleda Dije, izprazni kozarce in nastane kratek odmor v razgovoru, katerega tudi Dija ne prekine. Poj«' sardino, si z robcem obriše ustnice ter nato pravi:
—	Eno vprašanje, Juan. Kdaj je vaš oče to zapisal ?
—	Pet dni pred svojo smrtjo — saj sem že povedal, Dija.
—	In kako dolgo je že mrtev?
—	Enajst lot.
—	Tedaj sem bila stara štirinajst let, vi pa okoli osemnajst.
—	Natančno devet na jsst in pol.
—	Ali sto večkrat prebirali ta zapisnik?
—	Zelo pogosto. To je takorekoč moje domače sveto pilimo.
—	Tedaj bi mi mogli že davno povedati o praktičnem predlogu starega gospoda.
Sedaj se Juan upa sprejeti dekletov pogled. Njegovo oko jo 1o|k», temno zeleno iu v njem je poreden čar.
—	Sev<*da. — pravi, — pa vodno sem odlašal. Nisem vedel popolnoma, ali ljubim Manoclo Raventos ali Dijano Zaler-jovo. Toda od zadnje zime v Rio sem o tem na jasnem.
—	Tedaj pa prejmite moj blagoslov k poroki z Manoelo.
—	Hvaležno odklanjam. Moja izbira je pa<Ua na Dijo.
Dija dvigne kozarec in mu namigne.
—	Na zdravje, Juan! Ravno tako hvaležno odklanjam. Za družabno kui>čijo nisem.
Juan vstane, Dija pa obsodi. Juan stoji v solnčnem svitu, suh, mišičast, lep človek dobrega plemtoa. Nič divjak na zunaj, njegova zunanjost je bolj spominjala na idealne podobo na filmih.
—	Dija, cel )M>ložaj gledate z napačnim pogledom, — pravi Juan. — V resnici vas imam rad.
—	Toda jaz vas ne! — pravi in se zasmeje.
—	Bo že prišlo, prav gotovo ho prišlo — ali pa me morate zaničevati, ali pa sovražiti.
—	Bog obvaruj; vi ste moj <lobri prijatelj in prijeten družabnik, pa nič več.
Juan se maje v bokih kot bi plesal.
MARŠAL PILSUDSKIV VILNU
Pilsudski je bil doma iz Vil-na. Na item starem mestu, ki je bilo jabolko spora meti Poljsko in Litvo, je viselo maršalovo srce. Ko je general Želigovski z znano vojaško pustolovščino Vilno iztrgal Litvi, je izjavil Pilsudski, da je to najlepši dar, ki so mu ga poklonili poljski legijonarji... Očividci so slišali te besedo naravnost iz maršalovih ust.
Bilo je pred leti v Vilnu, ko so so zbirali bataljoni, katerim se ima Poljska zahvaliti za svoj obstoj. Vsako leto imajo poljski legijonarji svoj dan. Sestanek v Viljiu pa je imel še poseben pomen, kajti najavljen je bil prihod maršala Pil-sudskoga. To je bil "djadek" legionarjov, oče svojega ljudstva. živi mit poljskega naroda. Ob vesti, da pride Pilsudski v Vilno, je širom Evrope završalo, državnikom pa je zastal dill. Kako »tudi no! Napetost mod Poljsko in Litvo je doselila vrhunec. V Kovnti jo vladal Voldemaras. trmasti in svojeglavi diktator iz lasmi na-lik ježevim bodicam. Mož jo spuščal takšne protipoljsko govore. da jo bil Pilsudski zaradi jih vos iz sebe. Potrpežljivi maršal so jo spre vrgel v nasprotnega moža. A to so bile seveda samo govorico, kajti nihče ni vedel, kaj snuje in kuje maršal. Sploh jo Pilsudski mrzil vsakršno izpraševanje. Novinarjev ni rad sprejemal tudi njegovi ministri niso če-sto do zadnjega trenutka vedeli, kaj namerava in kaj bo. ukrenil.	i
Tako je bilo -tudi v Vilnu. Do maršalovega prihoda ni nihče vedel, kaj so go izcimilo iz to-1 ga obiska. Legijonarji pa so so zbirali v hotelih in restavraci-j jali. koder so se razlegalo vesele ' IM'smi ob polnih čašah vina. j Rožljale so sabljo, natakarice so imele vesele uro ... Potom j jo vse skupaj utihnilo kakor bi odrezal. Kazalec na uri so je pomikal naprej, vsak čas je imel dospeti Pilsudski. Ko je poljski prometni minister ponudil maršalu poseben vlak. je
Pilsudski zaklel in sedel v potniški vlak.
Mrzil je pomp kakor vedno. Zavračal je sito življenje in meščansko udobje. Takšen je bil vodja Poljske: vse osladno, izumetničeno mu je bilo tuje. Ko jo Pilsudski izstopil na postaji v Vilnu, se ni spremenila nobena guba na njegovem o-brazu. Neka deklica mu je izročila šopek cvetlic. Maršal je zamrmral: 4'Mar sem ženska, da me sprejemajo z rožamif" Takoj o maršalovem prihodu je mesto spremenilo svoje obličje. Oficirji so zapeli svojo odprte ovratnike, tesneje privezali sablje, odmisli steklenice in kozarce. Vsi so se ust ni-mili pred "djadkom'% kajti njegova vera je bila vera Poljske. njegovo besede so učinkoval«' kakor zakon.
Ljudstvo ga je ljubilo takšnega kakor je bil. To se jo najočitneje pokazalo na zgodovinskem vojaškem zborovainju v Vilnu v Redutnem gledališču. Nastala jo življenjsko nevarna gneča, da so si ljudje morali s komolci krčiti pot skozi dvorano. Colo ministri so se morali na ta način boriti za prehod. Potem pa je nenadoma vse u-tihnilo. Ljudi je prestrujilo kakor električna iskra. Policiji ni bilo treba niti dvigniti roke, kajti spontano, vdano se je je-la množica umikati nekomu, ki jo stopal skozi dvorano v plavi vojaški uniformi. Bil jo Pilsudski. Pokrivala so sama od sebe odletela z glav.
Na odru so sedeli maršalovi paladini. Mrgolelo je čopov ob častniških sabljah redov in zvezd ter znakov vseh vrst na rokavih. General Želigovski, ki jo Vilno iztrgal Litvi, je sedel v prvi vrsti, ]m>log njega je bil general Rydz-Smigly, naslednik Pilsudskega v vojski. Dvorana jo bila polna vojaštva, edini civilisti med legionarji so bili domači in tuji novinarji.
Ko jo stopil Pilsudski v dvorano, jo vse zaorilo od navdušenih klicev. Oficirji so potegnili močo iz nožnic. Gozd srebrnih nožev jo zakipel na kri-
"GLAS NARODA" pošiljamo v sfaro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Cfjo
šku. Maršal jo stopal elastično na oder. Iinol jo na sebi preprosto legijonarsko uniformo brez distinkcij, edini znak. ki ga jo nosil, jo bil srebrni legijonar-ski trak. Množica ga je i>o-zdravljala. On pa je stal na o dru in čakal, da se pomirijo njegovi častilci, z rokami v žepu. Potem je nastala tišina. Kaj bo povedal?
Vsakdo ga je videl v obraz ! in tako na odru stoječ, se je zdel j glodalcem mnogo n znatnejši kakor si ga je predstavljala ] razgreta domišljija. Nihče pa . s oni mogel odmakniti času j mogočnih maršalovih obrvi, ki so bile kakor raščene na čelu. Razodevale so nekaj trdega in odločnega. Da, Pilsudski j«' bil tedaj že resnični diktator.
Ce se je obrnil malo v stran, se je pokazala podobnost njegovega profila z Nietzseheje-vini. Tip je bil popolnoma sl«>-Ivanski, skoroda ruski, kretnje
I pa so mu bile docela vojaško. J Govoril je kratko, odsekano, govoril skoro v svoje košato brke. Ta mož je besedoval kakor kakšen romantik. V začetku jo povzdigoval ljubezen do matere, ki jo jo poveličeval ka-, kor ovengelij. Potem je prišel na stara drevesa v Vilnu, začel opisovati njemu tako ljubo ]>o-krajino in pripovedoval, kako je tukaj doraščal iz dečka v moža. Dejal je: "Moje Vilno, drago mesto, kjer sem obisko-j val prokloto rusko šolo ..." In ( potem, obrnjen k legijonarjem: "Vi ste mi poklonili to mesto !v dar, ki som po njem tolikanj
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 11« WEST 18th STREET NEW YOKEL, H.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LOTOV, KB-^ERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
n,»liiniii«iiiiti;ii«imim!ii»ii;mii»i;»i.;iii
2X2ZL
^wumm
SHIPPING NEWS
MAJA:
IVrcii^aria v Cuerlnmrg
JUNIJA:
1. Lafayette v Havre 5. Washington v Havre
7.	Norinandie v Havre
8.	Europa v Bremen
Conte ill Savo i a v ( Iv nor l:;. Majestic v Cherbourg II. lm-wcii v Bremen
15. Rex v Genoa
Champiain v Havre
ID. Manhattan v Havre
Berengaria v Cherbourg
20. Lafayette
Norinandie v Havre -(». Aqnitania v Clierixiunc Ili' «le France v Havre Majestic v Cherbourg Eurupn v Bremen Conte di Savloa v Gcai«
JULIJA:
.*{. Washington v Havre Saturnia v Trst
5.
10.
11. 1H. 17.
1». LM. 23. 1!0.
27. 31.
nremen v Bremen Champiain v Havre Bex v Genoa Ik':?nKaria v Cherbourg: Norinandie v Havre Aqnitania v Cherbourg Kit ropa v Bremen Conte Grande v Goods Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa Bremen v Bremen B« ■rengarla v Cherbourg Chainplaln v Havre Washington v Havre Normandie v Havre
VA2NO ZA
I
hrepenel, ko sem bil zaprt v magdoburških kazamaitali. Prinesli sto mi Vilno na bajonetih. Kakšno krasno darilo!"
Politična senzacija je proti pričakovanju izostala. Pilsud-|ski se niti z besedo ni dotaknil Litve in Nemčije. Pripovedoval jo anekdoto iz svojega vojaškega življenja in se zasmejal vedno šele potem, ko j o kakšno prigodo končal. V loži pa jo tiho in neopazno sedela | njegova žena Aleksandra s 1 hčerkama Vando in Jadvigo. kateri jo maršal naravnost oboževal. < >1» tej ženi in hčerkah je zasijalo maršalu nekoliko pozno večerno solnce družinske harmonije in sreče.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati 44 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! 1 ))|
VELIKE IZGUBE KITAJSKIH KOMUNISTOV
Nanking, Kitajska, 27. maja. Vladno vojaške oblasti naznanjajo, da so vladno čete, ki su bore proti komunistični armadi v provincah ICunan, Ilupeli in Sočvan, 16. in 17. maja v bitki v bližini Lugsana pobile 2 tisoč komunistov. V tej bitki je bilo 20,<>00 komunistov.
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačamo naročnina, 1'rva številka pomeni mesec, dru-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
(Dalje prihodnjič.)
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Eni i na; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr
Cena .......................
l.r.o
KRIŽEM PO JCTROVFM
4 knjige. 599 »".rani, s slikami
Vsebina :
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romel; Pri SSamarih; Med Jezidi
Cesa .......................
PO DIVJfcM S17RDISTANU
4 knjige, 594 slrani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Bej. iz SvCe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .......................
PO DEŽELI SKIPET A RJE V
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju	Cena ........._________......
SATAN IN IŠKARIOT
13 knjig, s slikami, 1704 strani
Vsebina:
Izseljene!; Yuma setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sreta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West 18th Street
1.50

Izdajalec; Na lovu; S|iet na divjem zapadu; Besen i milijoni; Dediči
Cena ........................3.5«
V GORAH BAlJiANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Simen; Zaroka z zaprekami; V golob-ttjaku; MolianiL>daiiskI svetnik
Cena ........................1.50
WINI.TOV
i:: knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadli; Za življenje; Nfio-čl. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Zi detektiva: Med Komanei In A pači; Na n>>rarnili i>otih ; Winnetovov roman ; Sans Ear; Pri Komančili; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena —...................3.50
ŽITI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegovn poslednja pot
Cena ----------------------1.50
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
1.50
KUGA V ZADNJIH LETIH
Po podatkih iz neke francoske medicinsko revije je bila zabeležena zadnja leta kuga v Mandžuriji, v portugalski An-gori ter v Kenvi in 1'gandi v Afriki. V 'Mandžuriji je izbruhnila poleti 1933 hujša epidemija kuge, nego je bila ona v letu 1920. Samo zaregistri-ranih žrtev je bilo v avgustu l.ViG. Infekcija je bila zelo nagla. Inkubacijska doba, kolikor se je dala ugotoviti, je znašala 5 do 7 dni in od prvega odkritja znakov bolezni do smrti je minilo največ 36 ur.
V Aiigori traja epidemija kuge, ki so jo najbrž zanesli iz d i ugili krajev mornarji, z majhnimi presledki že od leta 1921. Umrljivost je pa tu majhna, znaša samo 40%, in le v nekaterih krajih in ob gotovem času doseže 60%. Kuga v 1'gandi in Kenvi že pojema. Zdravniki so jo podrobno proučili in ugotovili, da jo res prenašajo podganje bolhe, vrste xenopsila clieopis in xenop-*ila ibrasiliensis.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanstafn
COLORADO:
Puehlo, Peter Callg, A. Saftl© Walsenhurg. M. J. Bayuk
INDIANA :
Indianapolis, Louis Bunich
ILLINOIS:
Chicago. J. Revčlč, J. Lnknnlrfi Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcer* in Illinois*
Jollet, Mary Bambich, Joseph rlr» vat
I« Salle, J. Spellch Mascnntali. Frank Angnstln North Chicago, Jože Zelene
KANSAS:
Ciirard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MABYLAND:
Kltzmlller, Fr. Vodoplver Steyer. J. ferne (za Perma-W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chisliolm, l'rank Goufe Ely, Jos. J. Pesbel-Eveletli, Louis Gou2e Gilbert, Louis Vessel Hibbing John PovAe Virginia, Frank Ilrvatlch
MONTANA:
Boundup, M. jI. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaba, P. Broderlek
NEW YOBK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla
OHIO:
Itarherton, Frank Troha Cleveland. Anton Bohek, ('has. Kar* linger, Jacob Besni*. John Sl»pnlk Girard. Anton Nag«xle Lorain, Louis Balant, John Kuna * še
Warren, Mrs. f Bacbar Youngstown. Anton KIkelJ
OBEGON:
Oregon City, Ore.. J. K obla r
PENNSYLVANIA:
Brought on, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezovee Export. Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaaln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TanielJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeech Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West AUIs, Frank &kak Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Bock Springs, Louis Taochar Diamond vllle, Joe Bollch
Vsak zastopnik lz&* potrdila ta sva* ta. katera Je prejel. TMttffcu rtja kM topla
UPRAVA "GLAS NARODA"