Robinzoni. (Igrica v treh dejanjib. — Spisal Svečan.) (Konec.) II. prizor. Prejšnja. Veharjev oče {vstopi.J Oče (vrže klobuk na mizo.) Vse zaman! Letal sem okoli, kakor bi bil neumen; pa nikjer ni najmanjšega stedu o olrocih. Ta pravi, da jih je videl tam, — oni zopet trdi, da jih je srečal di ugjž, — in vsakomur se Je dozdeva, da so bili naši in Mlinarjevi; 2daj pa verjemi, komur hočež . . . Ponoči se jih ne da nikjer iskati; počakati moramo do jutri zjutraj; potem se bo videlo, kak6 in kaj. Jaz mislim, da v zemljo se niso udrli. Veharica. Vso noč naj bi čakali! In otroci, Bog ve, kje zmrzujejo in trepečejo od strahu in glada. Mlinarica. Jaz jih grem sama iskat, če noče drug z mano, in ne jenjam prej, dokler jih ne najdem. Oče. Ali bodite pametni, mati mlinarica! Jaz upam, da kaj hudega se otrokom ni zgodilo, in Ce Bog da, najdemo jih jutri zarano. Sploh pa, kod jih hočete zdaj iskati? Kaj veste, na katero stran so se obrnili ? Mlinarica. In če ne grem, vem, da od skrbij vso noč ne bora mogla zaspati, — oh, ti otroci! Veharica. Kaj tacega mi še niso naredili, kolikor ludi m\ delajo preglavice. 06e. Radoveden sem le, kaj jih je izvabilo iz sobe. Morali so imeti kakšen poseben namen. -*3 126 Sm- Veharica. To jaz tudi mislim. Gotovo so se napravljali na kako nenavadno pot. Vaša dva, mati mlinarica, sta imela silno veliko kruha s seboj. Mlinarica. Tak6? Jaz ga jima nisem nifi rezala; se je pa že France, ta paglavec, sam predrznil. In po navadi si ni kaj tacega nikoli upal storiti; vselej je lepo prosil kruha. 05e. Kar so vzeli s seboj, bodo hitro pojedli. N6, in kadar jih prime glad, se pa sami vmejo in prosijo odpušfianja. Veharica. Ob, da bi le res bilo tako . . . Ali ne trka nekdo? 05e. Naprej! 1 III. prizor. Prejšnji. Stari ogljar. Ogljar. Malo pozno prihajam k vam, pa nikar ne zamerite. 06e. 0, le sedite, oče ogljar. Kaj pa bote novega povedali? Ogljar. Hm, vprašal bi vas, ne zamerite, — ali so vaši otroci doma? Veharica (Jntro.) Naši otroci? Ali kaj veste o njih? Mlinarica (Mtro.) Oče ogljar, brž povejte, — kje so? Ogljar. Hm, kmalu bi se vam bili izgubili vaši otroci. To ste gotovo skrbeli zanje! Veharica. Ali kje pa jih imate? Povejte vendarl 06e. Kje pa ste jih iztaknili? Ogljar. Pomislite, sredi gozda! Veharica in mlinarica (prestrašeni.) Sredi gozda! Oče. Kako pa so prišli tjii? Ogljar. Kak6? To ste jim gotovo doma kaj posebno hudega storili: pobegniti so vam hoteli, pa so se izgubili; sreča, da sem se ravno tedaj vračal domii. sicer ne vem, kaj bi bilo z njimi. Veharica. Ti ubogi otroci! Mlinarica. Revežil 06e. Oj, ti potepuhi! Ogljar. Vsi so se tresli od straha, — seveda: ponoči; in lačni so že bili. Mlinarica. Laeni! Kaj pa, saj niso nič večerjali, — ali, kje jih imate? Veharica. Tega nam še zdaj niste povedali. Ogljar. Hm, veste, bojž se in nikakor si niso upali z menoj v biSo . . . Jaz bi dejal, da jih nikar preveč ne kaznujte; že fako so dovolj pretrpeli . . . Tam zunaj stojž. (MHnarica in Veharica pohitita iz sobe.) IV. prizor. Veharjev oče. Ogljar. 06e. V gozdu ste jih torej našli, — kam pa so vendar hoteli ? Ogljar. Kam so hoteli? Meni so pravili tako zmedene reči, da jih nisem bil v stanu razumeti: ta je sanjal o Robinzonu, oni o cukrenih hišicah, ta o morju in ladijab, 6ni o Bog ve oem — no, pa saj vam bodo sami razložili — tu jih imate. V. prizor. Prejšnja. Mlinarica, Veharica. Ivan, Mirko, France, Lojze. Veharica (vodi m roko Ivana in Mirka.) Ali kod sta vendar hodila, otroka tnoja — in kakšna pa sta? Vsa umazana m blatna. Mlinarica (pricle s Francetom in Lojzetom) Saj se ves tieseš, Lojze. In France, roke imaS mrzle kakor led. Oče (strogo Ivanu in Mirku.J Kod sla se potepala? Govorita! -*g 127 5*- Ivan CpoMekne.) Oče, prosim Vas, odpustite, jaz sem vsega kriv, jaz sem jih zapeljal. Mirko ftucli poldekne.) Oie, odpustite, jaz sem tudi kriv, kajti jaz sem jih tudi zapeljal. 06e. Torej vidva sta pregovorila Franceta in Lojzeta. France. 0 ne, midva 6va sama žla. Mlinarica. Torej ste vsi jednako krivi. Ivan. Ne, oče; samo mene kaznujte, Mirka pa nikar, zakaj on ni hotel iti. Veharica. Ali kam ni hotel iti? Kam ste se bili vendar napotili? Ivan. Oče, ali ne bodete riič hudi na Mirka? 05e. Zdaj le vstanita. (Vstaneta.) Najprvo razloži, Ivan, kam ste hoteli; o kazni bomo že potem govorili. Ogljar. Meni se zdi, ne zamerite, Vehaijev oče, da bi hila kazen odveč. Reveži so bili v gozdu že tako od straha na pol mrtvi. Veharica. Torej, povej Ivan, zakaj ste pobegnili? Ivan. Meni je bilo dolgčas, ko ste naju z Mirkom v sobo zakleuili. Oče. Ce bi bil v šoli zual, pa te ne bi zaklepal. Ivan. Oh, oče, saj se bom zdaj zmirom pridno učil. Veharica. Le naprej pripoveduj, Ivan! Kam ste hoteli pobegniti? Ivan. Na morje, kakor Robinzon. Mlinarica. Na morje, — kaj si vsega ne izmislijo. .1 Oče. Kaj pa si vendar hotel na morju? • '¦, Ivan. Da bi našli otok, kjer bi lovili ribe in na ladije hodili. 1 Veharica. Kaj nisi vedel, kako daleč je do tja, kako velik je goztl? Mirko. Pa smo mislili, da dobimo v gozdu cukreno hišico. > Lojze. Tako, kakor tisti, ki ga je čarovnik preganjal, pa se je v gozdu izgubil. : Oče. Takč je torej ta stvar! — Zdaj me pa posluSajta! Vidva sta ušla skozi okno. \ France in Lojze. In midva. Oče. Potem ste izginili na skrivnem in se nisle zmenili za skrbi, ki ste nam jih na- pravili. (luanu in Mirku.) Ali vse to vama odpuščam brez kazni, in ne samo odpužčam, da, še celo dovolim vama, da se vrneta zopet brez strahii, odkoder sta prišla. Če vama je doraa hudo, preberita si in pojdita na morje, ali kamor hočela. Sta li zadovoljna? Ivan. Oh, ode, nikar, nikar; lepo Vas prosim, pustite naju, da ostanera doma. \ Mlinarica (Francetu in Lojzetu:) Vidva smeta tudi z njima. kadar se vama Ijubi ... i Ali bi šla rada? France. Joj, mati, jaz že nikdar več. j Lojze. Mati, jaz tudi ne. J Mirko. Saj bom priden, oče, samo od doma me nikar ne pustile! = Oče. Prej si pa silil drugam. ,-j Mirko. Uh, a drugod je strašno! 1 Lojze. In nihče nam tam ni dal vefierje. » Veharica. Skoro bi bila pozabila, da so otroei lačni; že od opoldne niso ničesar jedli. j Mlinarica. In mi stojimo tukaj, pa ne, da bi šli domii večerjat. j Ogljar. Jaz sem tudi obsedžl, kakor bi irael za večno tukaj ostati. i (Veharica reze medtem pri mizi Jcruh in dd Ivanu in Mirku vsakemu kos.J Oče. Oče ogljar, nocoj ostanite pri nas, kajti zelo hvaležni smo Vam, da sle nam pri- vedli nazaj naše Robinzone... fOtrokom.) Zapomnite si, vi mali Robinzoni: dom