izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ , letnik 25, ljubljana, 1981 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ,letnik25 ,str. 139-208, ljubljana, september 1981,udk528=863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Boris Bregant Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna naročnina za nečlan~ Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Tiska: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 850 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Problematika o medrepubliško-pokrajinskem sodelovanju na področju geodetske dejavnosti s predlogi za spremembo oblike sodelovanja (Milan Naprudnik) - Računalniško senčenje reljefa Slovenije (Andrej Bilc, Andrej Brvar, Darko Tanko) - Prostorska izmera spomeniških zgradb (Dušan Mravlje) - Izdelava in pomen pregledne karte SR Slovenije v merilu 1 : 250.000 (Branko Rojc) - Gospodarjenje s prostorom in nastajanje novih planskih Stran 141 142 144 150 155 dokumentov v občini Krško (Franc Jenič) 161 - Geodetska terminologija 165 - Predlog strokovnih izrazov - področje daljinskega zazna- vanja (Tomaž Banovec) 166 - Predlog strokovnih izrazov - področje kartografije (Jože Rotar) 170 - Nove merilne metode (Teobald Belec) 172 Mejni ugotovitveni postopek in urejanje mej v sodnem postopku (Stanko Pristovnik) 174 - Geometrično središče Slovenije - GEOSS (Peter Svetik) 178 - Inž. Herman Potočnik leta 1929: Proučevanje zemeljske površine iz vesolja (Sandi Sitar) 182 - Strokovna ekskurzija na razstavo ob XVI, mednarodnem kongresu geodetov v Montreuxu v dneh od 12.8, do 16.8,1981 (Darko Marušič) 184 - XVI. Mednarodni kongres geodetov, Montreux,od 9, do 18,8,1981 (Ivan Golorej) 185 - Pregled zveznih, republiških in občinskih predpisov (Peter Svetik) 187 - Pregled kartografske dejavnosti v drugem polletju 1980 in prvem polletju 1981 (Jože Rotar) 195 - In memoriam (Jože Rotar) 197 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE. 198 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 201 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 203 IZVLEČKI 207 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TO· THE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - Problems in interrepublic - provincial cooperation in geodetic sphere of action with propositions for the form alternation of cooperation (Milan Naprudnik) - Computer hill shading of terrain model of Slovenia (Andrej Bilc, Andrej Brvar, Darko Tanko) - Spatial surveying of buildings - national monurnents (Dušan Mravlje) - Elaboration and role survey map of SR Slovenia at the scale l : 250,000 (Branko Rojc) - Regional policy and forrnation of new cornmune and urban area development plans in commune of Krško (Franc Jenič) - Ceodetic terminology - Proposition of prores~ional terms - sphere of remote sensing (Tomaž BanoveC). - Proposition of pro_fess1onal terms - sphere of cartography (Jože Rotar) 141 ·142 144 150 155 161 165 166 170 - New measuring methods (Teobald Belec) 172 - The process of boundary definition and boundary regulation in proceeding of the court (Stanko Pristovnik) 174 - Geometrical center of the republic of Slovenia - GEOSS (Peter Svetik) 178 - Ing. Herman Potočnik in the year 1929: The study of Earth surface from the Universe (Sandi Sitar) 182 - The professional excursion at the exhibition at the 16 th International congress of Surveyors in Montreux beetwen 12th and 16 th August 1981 (Darko Marušič) 184 - The 16th International congress of Surveyors, Montreux, beetwen 9th and 1sth August 1981 (Ivan Golorej) 185 - The overvie-w of the federal, republic and cornrnunity regulations (Peter Svetik) 187 - Overview of the cartographic activities in second half-year 1980 and first half-year 1981 (Jože Rotar) 195 - In memoriam (Jože Rotar) 197 NE\'I REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 198 NE\'IS AND CURIOSITIES 201 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS, SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 203 ABSTRACTS 207 UREDNIŠTVO BRALCEM v prvi letošnji številki smo zapisali, da je to jubilejno, petindvaj- seto leto izdajanja Geodetskega vestnika. Obenem pa je to tudi petin- dvajseto leto, odkar imamo uredniki težave pri urejanju našega glasi- la, saj nas stalno pestijo težave zaradi pomanjkanja prispevkov in novic o delu geodetov v SR Sloveniji. Lahko ugotovimo, da so v lanskem in letošnjem letu geodetska društva, čeprav ne vsa, dobro delala vsaj pri evidenci članov Zveze geodetov Slovenije. Žal smo prepozno dobili, od nekaterih pa sploh še nismo do- bili, podatke o številu čl~nov. Tako smo zaradi premajhne naklade ko- maj utegnili razposlati 2. številko GV vsem članom. Po zadnjih podat- kih moramo razposlati 810 številk Geodetskega vestnika. Odločili smo se, da naklado GV povečamo od 750 na 850 izvodov. če nam je uspelo kolikor toliko urediti evidenco članov ZGS, bi bilo prav, da bi se društva in seveda vsi člani ZGS zavzeli, da bi razši- rili krog sodelavcev GV. Predvsem pogrešamo prispevke o raznih novo- stih na Geodetskih upravah in v delovnih organizacijah, o delu druš- tev itd. To so novice o novih publikacijah, kartah, instrumentih, o medobčinskem sodelovanju geodetov itd. Pogrešamo tudi prispevke naših kolegov, ki so zaposleni izven geodetske službe - v različnih gradbe- nih in projektantskih organizacijah. Skoraj ni prispevkov z naših šol za geodete - kakšne težave imajo s kadrom, učbeniki itd. Prav bi bilo, da bi se vsi potrudili, da bi bila vsebina Geodetskega vestnika zanimiva za nas vse. To bomo dosegli le s skupnimi napori . ... Urednik GV 1 41 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 IZ ZNANOSTI IN STROKE Milan NAPRUDNIK* PROBLEMATIKA O MEDREPUBLIŠKO-POKRAJINSKEM SODELOVANJU NA PODROČJU GEODETSKE DEJAVNOSTI S PREDLOGI ZA SPREMEMBO OBLIKE SODELOVANJA S sprejemom ustavnih amandmajev k zvezni ustavi v letu 1971 je preneha- la vsa pristojnost federacije na področju geodezije. Do takrat so se centralistično urejevale vse zadeve, od splošno upravnih, nadzorstvenih do tehničnih, v zvezi z osnovnimi geodetskimi mrežami, topografskimi na- 'l črti in zemljiškim katastrom. Skladno s spremembo ustave je bila v letu 1973 ukinjena Zvezna geodetska uprava. Z ukinitvijo Zvezne geodetske uprave se je prenehalo z izvajanjem dolo- čenih geodetskih del, ki so skupnega pomena za celotno državo. Ker s sodelovanjem republiških in pokrajinskih geodetskih uprav ni prišlo do dogovora o nadaljevanju te skupine geodetskih del in ker bi bila sicer potrebna določena koordinacija v federaciji v zvezi z nalogami, ki ne- posredno ali posredno vplivajo na geodetsko dejavnost v republikah in pokrajinah, so po uskladitvi stališč republik in pokrajin v letu 1977 sklenili izvršni sveti republik in pokrajin "Dogovor o zagotovitvi so- delovanja na področju geodetske dejavnosti" z namenom, da se zagotovi stalna oblika sodelovanja, usklajevanja in uresničevanja skupnih intere- sov na področju geodetske dejavnosti, in sicer pri: - medsebojnem informiranju, - planiranju in programiranju geodetskih del, izdajateljski dejavnosti, znanstveno-raziskovalnem delu, - hrambi in uporabi geodetske dokumentacije, sodelovanju z zveznimi in mednarodnimi organi gih držav. in organizacijami dru- i 1 i i ~ 1 l " i • t 1 1 1 l Po štiriletnem delovanju medrepubliško-pokrajinskega kolegija moramo oce- l niti, da je sodelovanje med republikami in pokrajinama na področju geo- detske dejavnosti nezadovoljivo. Odvija se le v medsebojnem informira- nju, na ostalih področjih pa praktično ni sodelovanja: Dela na osnovnih geodetskih mrežah - nujnost izvedbe je bila ugotov- ljena na več sestankih in posvetovanjih jugoslovanskega znacaJa, se nadaljujejo le parcialno. Po dveh letih razprav so republike in pok- rajini naročili le dve manjši raziskavi. Prekinjena dela v letu 1972 se še vedno ne nadaljujejo organizirano in celovito, tako niso izko- riščene meritve oziroma le-te propadajo, v katera smo po vojni vloži- li velika ?redstva. - Povezovanje z vojaško geodetsko službo ni smotrno; republike in pokra- jini koordinirajo ločeno z Vojaškogeografskim inštitutom tudi zadeve, ki so evidentno v interesu federacije kot celote (koriščenje vojaških kart, usklajevanje pri programiranju ipd.). Zaradi tega prihaja do ra- zličnih rešitev po republikah in pokrajinah, kar otežuje koordinacijo na nivoju federacije, na drugi strani pa smo oblikovali ločen sistem vojaških in "civilnih" geodetskih kart, kar se v končnih posledicah izraža v dodatnih obremenitvah proračunov družbenopolitičnih skupno- sti; (opomba: večina evropskih držav izdeluje enotne kartografske os- nove, ki se z minimalnimi dodatnimi obdelavami predelujejo namensko za vojaško oziroma "civilno" uporabo). - V celoti zaostaja povezovanje s posameznimi resorji, ki so v pristoj- nosti federacije ali pa se urejajo z medrepubliško-pokrajinskim do- *61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava Mag., dipl.ing.geodezije, direktor RGU Prispelo v objavo: 1981-09-30 142 GV 2 5 ( 19 8 1 ) 3 \ govarjanjem (področja geo-znanosti, infrastrukture, varstva okolja ter deloma tudi kmetijstva in gozdarstva). Razvoj teh dejavnosti s sistemom družbenega planiranja v okviru federacije sicer usklajujemo, v podatkovnih osnovah (kartografske osnove, bilance zemljišč), ki so bistveni pokazatelji za načrtovanje teh dejavnosti~·pa smo neorgani- zirani in zaostajamo. - Pri pripravi različnih predpisov in gradiv na nivoju federacije, ki so neposredno ali posredno pomembni za geodetsko dejavnost le-ta ni prisotna. Zaradi tega prihaja do manj racionalnih rešitev tako v fe- deraciji kot tudi v republikah in pokrajinah; v zadnjem času to zla- sti velja za statistične popise ter izdelavo katastra vodnih virov. že samo dejstvo, da odločajo na nivoju federacije različni zvezni or- gani in organizacije o zadevah pomembnih za geodetsko dejavnost ima za posledico različne med seboj neusklajene rešitve. - Končno nismo organizirani v mednarodnem povezovanju in v praksi rešu- jemo izmenjavo podatkov s sosednjimi deželami ali pa obveznosti Jugo- slavije v širšem mednarodnem povezovanju docela neorganizirano, vča­ sih pa tudi neuspešno. V ZVEZI S TEM JE REPUBLIŠKA GEODETSKA UPRAVA PREDLOŽILA IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE POSEBNO POROČILO. IZVRŠNI SVET JE POROČILO OBRAV- NAVAL NA SVOJI 75.SEJI, DNE 1.10.1981 IN SKLENIL, DA POŠLJE ZVEZNEMU IZVRŠNEMU SVETU, DA SE ZA PODROČJE GEODEZIJE V OKVIRU DOGOVORA O SODELO- VANJU IN USKLAJEVANJU DELA V ZVEZI Z NALOGAMI IN DELI SKUPNEGA POMENA NA POSAMEZNIH PODROČJIH (UR.LIST SRS, ŠT. 12/80), USTANOVI KOORDINACIJSKI ODBOR. Osnovna naloga koordinacijskega telesa bi bila organizacija izvedbe so- delovanja in usklajevanja dela na področju geodetske dejavnosti med re- publikami in pokrajinama ter federacijo in njenimi organi. Zaradi zah- tevnosti in možnosti izvedbe nalog bi bilo potrebno, da ima sekretar ko- ordinacijskega telesa rang funkcionarja. V koordinacijskem telesu naj bi poleg predstavnikov republik in pokrajin ter predstavnika Zveznega izvršnega sveta sodeloval tudi predstavnik Zvez- nega sekretariata za ljudsko obrambo. Na sejah pa bi glede na dnevni red, sodelovali tudi predstavniki drugih zveznih teles, Zveze geodetskih in- ženirjev in geometrov in združenja geodetskih delovnih organizacij. Koordinacijsko telo bi skrbelo zlasti za: - planiranje in programiranje točk osnovnih geodetskih mrež (astronomsko- geodetske, gravimetrične, trigonometrične l.reda in nivelmajske mreže velike natančnosti), - izdelava preglednih kart SFRJ in zbiranje, obdelava in publiciranje do- ločenih podatkov potrebnih za načrtovanje na nivoju federacije, - hrambo in uporabo geodetske dokumentacije točk osnovnih geodetskih: mrež, - sodelovanje z zveznimi organi in organizacijami ter za sodelovanje z mednarodnimi organi in organizacijami, - določanje minimalne natančnosti izmeritve zemljišč za minimalno vsebi- no in enoten prikaz elementov v načrtih in kartah, - izdelava tehničnih in drugih predpisov, ki so skupnega pomena, - koordinacijo znanstveno raziskovalnega dela. - V okviru koordinacijskega telesa bi se izvajala tudi koordinacija med vojaško in "civilno" geodetsko službo glede programiranja in izvajanja osnovne geodetske mreže ter topografskih in preglednih kart. GV 25(1981)3 143 Andrej BILC* Andrej BRVAR*·* Darko TANKO* RAČUNALNIŠKO SENČENJE RELIEFA SLOVENIJE Srečno naključje je hotelo, da smo na začetku leta 1980 vsi trije dela- li na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS pri podobnih delih in se pri tem tudi osebno dobro razumeli. Ideja senčenja reliefa na osnovi digitalnega modela reliefa (DMR) se je rodila iz našega dela. Pri snovanju strokov- ne, kartografske plati senčenja smo se oprli na švicarsko kartografsko šolo s prof.Imhofom na čelu, znana pa nam je tudi študija, ki jo je le- ta 1973 kot disertacijo objavil dr. Kurt Brassel pod naslovom: Modeli in poizkusi avtomatizacije senčenja reliefa.***Dr.Brassel je dosegel dobre rezultate, ki so nedvomno znani vsaj nekaterim geodetom v Slove- niji. Kljub temu nismo kopirali njegovih matematičnih in računalniških postopkov, temveč smo razvili nove, nekoliko enostavnejše in prilagoje- ne opremi, ki smo jo imeli na voljo. Pri opravljanju drugih nalog smo prihranili nekaj računalniških sekund in se lotili dela. Po proučitvi problema smo deloma vsak sam, deloma pa vsi skupaj izdelali kartografs- ko in grafično rešitev ter postavili pogoje, ki jih je bilo treba izpol- niti. Naslednjo stopnjo je pomenila matematična obdelava, ki ji je sle- dilo programiranje in testiranje. Prvi rezultati niso bili ravno ble- ščeči, vendar so pokazali, da smo na pravi poti. Zasnovano tehnologijo senčenja reliefa na osnovi DMR je praktično preizkusila tov. Antonella Stopar v svoji diplomski nalogi: Računalniško senčenje reliefa, ki jo je uspešno zagovarjala na geodetskem oddelku FAGG. V analizi rezultatov pravi: "Če primerjamo oba načina senčenja - računalniško in ročno - lah- ko vidimo, da je pri računalniškem senčenju relief bolj verno prikazan. Dobimo več detajlov in reliefnih oblik kot pri ročnem senčenju, kjer je relief bolj generaliziran, oblike so bolj izglajene in prisoten je tudi subjektivni faktor. Računalniško senčenje ima še eno prednost. Ker po- teka izračun osončenja in risanje senc na računalniku, lahko zelo hitro izdelamo senčenje reliefa za različne vpadne kote svetlobe in z izborom ali kombinacijo dobimo najboljši efekt. Računalniško senčenje je tudi cenejše od ročnega, ako je DMR predhodno.izdelan." "' Digitalni model reliefa Digitalni model reliefa se kot oblika prikazovanja površine zemlje upo- rablja, približno 20 let, v Sloveniji pa ga poznamo od leta 1973, ko je bil prvi takšen model izdelan na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS, ki ga je takrat vodil inž.Tomaž Banovec. Prednost DMR pred drugimi oblika- mi shranjevanja in prikazovanja podatkov o zemljinem površju - reliefu - je v možnosti matematičnih (računalniških) obdelav, s katerimi lahko do- sežemo enake rezultate kot z drugimi metodami prikazovanja reliefa (pla- stnice, kote, črtkanje), kažejo pa se tudi še nove možnosti. Danes ima Slovenija DMR 500 (medsebojna razdalja med točkami z znano višino.je 500 m, točke tvorijo pravilno mrežo) za celo republiko in za precejšen * 61000,YU, Ljubljana Inštitut geodetskega zavoda SRS Avtorji članka in opisane tehnologije Andrej Bilc, dipl.ing.geod. **Andrej Brvar, dipl.ing.mat., Republiška konferenca ZSMS Darko Tanko, dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1981-06-17. *** Originalni naslov: Modelle und Versuche zur automatischen Schraglichtschattierung. 144 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 del tudi DMR 100 (30 %). DMR 100 se je najprej izdeloval kot nadaljeva- nje akcije, ki je dala DMR 500, ni bila dokončana. Kasneje je bilo več podobnih akcij, v katerih je bil izdelan DMR za različna manjša območja, nekatere občine so naročile DMR 100 tudi kot osnovo prostorskih delov srednjeročnih planov. DMR z večjo gostoto (50, 20, 10) se je izkazal za uporabnega tudi pri projektiranju posegov v prostor. Praktični zaključki in primeri Razvita tehnika računalniškega senčenja reliefa uporablja kot osnovo možnosti elektrostatičnega risalnika Versatec in obsežne knjižnice pro- gramov za delo z navedenim risalnikom.Delovni postopek se začne, ko ima- mo v računalniku shranjene podatke o točkah DMR. V prvi fazi se za vsa- ko elementarno ploskev (celico) DMR izračuna kot med vektorjem svetlo- be, ki je bil predhodno izbran, in vektorjem normale na ravnino. Iz te- ga kota se izračuna faktor osvetljenosti elementarne ploskve, ki se za- piše na magnetni trak. Le-ta se dalje obdeluje s programi za risanje, ki izračunanim faktorjem O$vetlitve prirede ustrezno grafično sliko. Kvaliteta oziroma popolnost grafične predstavitve zemljišča s senčenjem je v našem primeru odvisna od gostote grida DMR. V splošnem velja, da daje gostejši grid boljšo sliko, če predpostavljamo, da je gostejši DMR tudi višinske natančnejši. Poizkusi so pokazali, da lahko izboljša- mo grafični prikaz tudi z zgoščevanjem grida z interpoliranjem novih točk, ne da bi povečali natančnost. Seveda je tako izboljšanje omejeno uporabno. Drug pomemben element je kvaliteta same risbe, ki naj bi bila že v začetku kar najbolj podobna poltonskemu senčenju. To dosežemo z iz- biro primerne skale znakov (pik), ki v čim več stopnjah podajajo prehaja- nje iz svetlih v temne tone. Tretji faktor je fotolaboratorijska obdela- va originalov, ki jo sestavljajo: pomanjševanje v ustrezno merilo, ki naj bo vsaj štirikrat manjše od merila originala, zlitje črnih in belih polj v poltonsko (prelivajočo se) sliko in rastriranje. V našem primeru smo uporabili DMR 500, DMR 100 in DMR 50. Na osnovi DMR 500 je bil izdelan relief cele Slovenije, ki je neposredno uporaben, če spregledamo nekaj napak, ki bi jih pri "proizvodnem" delu še odpravili, za merili 1:750.000 in 1:1.000.000 ter manjša, pogojno pa tudi za meri- li 1:500.000 in 1:400.000, ki pa že zahtevata retušo, ker s samo foto- grafsko obdelavo še ne dobimo sivega tona. DMR 100 je uporaben za sen- čenje reliefa na kartah v merilu 1:100.000 in pogojno v merilu 1:50,000. Za slednje bi morali z interpolacijo zgostiti DMR 100 v DMR 50, ni pa nujno, da povečamo natančnost. V prilogi k temu članku je primer senčenja reliefa na osnovi DMR 100 v merilu 1:100.000. Izdelala ga je tov. Antonella Stopar, prikazuje pa območje severno od Idrije. Drugi primer je relief Slovenije, narejen po DMR 500. Za ta relief sta izdelani dve senci, ki sta najprej prika- zani vsaka zase, tako, kot sta bili izrisani, le da sta pomanjšani v merilo 1:1.000.000, nato pa še dokončno obdelani in združeni. Prikazana tehnika in primeri senčenja reliefa ne pomenijo dokončne ob- like te tehnologije in bodo kasneje nedvomno še izboljšani. Sam pristop k nalogi je bil v veliki meri inovatorski, naš osnovni namen,pa je, da bi tudi na tem področju našli resne uporabnike, ki bi bili pripravljeni nadaljevati po poti, ki smo jo nakazali. GV 2 5 ( 19 81 ) 3 145 Slika 1: Primer senčenja reliefa z uporabo DMR 100 v merilu 1 : 50.000 Vzet je iz diplomske naloge tov. Antonelle Stopar. 146 GV 2 5 (19 8 1 ) 3 Slika 2: računalniško senčenje reliefa Slovenije v merilu 1 osvetlitev iz smeri severozahoda 1.000.000, Slika 3: Računalniško senčenje reliefa Slovenije v merilu l osvetlitev iz smeri severovzhoda 1.000.000, ' 1 Slika.4: Senčenje reliefa Slovenije v merilu 1 : 1.000.000, dobljeno po fotografski obdelavi, rastriranju in združitvi obeh senčenj, prikazanih na slikah 2 in 3. Dušan MRAVLJE* PROSTORSKA IZMERA SPOMENIŠKIH ZGRADB l. UVOD V zadnjih nekaj letih sem sodeloval pri izmeri in izdelavi merske do- kumentacije za nekatere spomeniške objekte. Najprej bom v splošnem opisal postopek izmere in izdelave merske doku- mentacije za spomeniške objekte, nato bom opisal dela pri izdelavi mer- ske dokumentacije za Ljubljanski grad, kar je bilo naše najobsežnejše takšno delo. Merska dokumentacija je osnova za vsa dela pri vzdrževanju, umetnostno zgodovinski analizi, gradbeni ekspertizi, sanaciji, obnovitvi in urba- nistični ureditvi spomeniških zgradb. Obseg merske dokumentacije je odvisen od oblike in pomena spomeniškega objekta, od stanja, v katerem je, in od predvidenih posegov. 2. OPIS IZMERE IN IZDELAVE MERSKE DOKUMENTACIJE Kompletna merska dokumentacija spomeniških objektov obsega: a} topografski načrt objekta z njegovo širšo okolico v merilu 1:1000, b} topografski načrt objekta z njegovo bližjo okolico v merilu 1:200, c) tlorise objekta v vseh nadstopjih v merilu 1:50, d) prereze objekta v merilu 1:50, e} načrte fasad objekta v merilu 1:50, ali 1:100, f) načrte arhitektonskih detajlov manjšega obsega v velikih merilih 1:25 do 1:1 (portali, plastike, freske, oltarji, vodnjaki}. Vsi ti izdelki so v obliki originalnih načrtov, matric in reprodukcij. Objekt je s to dokumentacijo prostorsko definiran. Situacijsko je defi7 niran s topografskimi načrti in tlorisi. Višinsko je definiran s prere- zi in načrti fasad. Na podlagi navedenega osnovnega merskega materiala je možno prikazati objekt po želji v poljubni projekciji za njegovo dodatno prostorsko u- podobitev: v poševni, aksonometrični, izometrični in perspektivni pro- jekciji, ali pa izdelati makete. Iz fotogrametričnega materiala je mož- no izdelati anaglife. Navedena dela je možno izvršiti s klasičnimi geodetskimi merskimi meto- dami ali pa fotogrametrično, in sicer: dela pod točkama a) in b) delo- ma aero ali deloma terestrično fotogrametrično; dela pode) in f) v ce- loti terestrično fotogrametrično, dela pod c) in d) pa deloma terestrič­ no fotogrametrično. Ad a) Topografski načrt objekta z njegovo širšo okolico v merilu 1:1000 je možno izdelati klasično ali aerofotogrametrično, v posebnih primerih terestrično fotogrametrično. * 61000,YU,Ljubljana,Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Dipl.ing.geod., vodja oddelka za fotogrametrijo. Prispelo za objavo: 1981-09-10 150 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 l j ~ osnova izmere je poligonska mreža s povečano natančnostjo, ker služi tu- di za navezavo vseh ostalih del v večjih merilih. sam objekt je treba izmeriti klasično zaradi njegove predstave v načr­ tu 1:200 s prizemnim tlorisom skozi celo stavbo. Meritev za a) in b) je ista, po natančnosti prirejena za b), razlika je samo v obsegu. Ad b) Topografski načrt objekta z njegovo bližjo okolico v merilu 1:200. Snema- nje in izdelava načrta ima poudarek na vseh detajlih objekta in okolice. Na načrtu je prikazan prizemni tloris skozi celo stavbo. Ab c) Tlorisi objekta v vseh nadstropjih v merilu 1:50. Stari zgodovinski gradbeni objekti imajo pogosto zelo zamotane in nepravilne oblike. Na eni strani je tak že sam način starih gradenj (oboki, stebri itd.), po- leg tega pa so se navadno s časom opravljale razne dozidave, prezidave in obnovitve. zato z enostavnimi meritvami (fronte, diagonale), kjer bi morali za po- vezavo prostorov in etaž med seboj predpostavljati npr.: stalno debeli- no zidu ene stene, vertikalnost in raven potek zidov; ne bi dobili pra- vilnih oblik stavbe: tlorisov posameznih etaž in etaž med seboj. Zaradi tega je osnova prostorske izmere sistem, ki je neodvisen od stavbe: po- ligonska mreža, ki je razvita skozi vsa nadstropja. Na tlorisih je prikazan: horizontalni prerez skozi stene na taki viši- ni, da gre skozi vrata in okna; gradbena izvedba tal (če so tla odkrita), stropov in sten (loki in oboki v zvrnjeni legi). Na podstrešju se poleg ostalega posname tudi celotna strešna konstrukcija. Metode detajlne izmere so: polarna, ortogonalna in za majhne prostore križne mere. Posnamejo se vse bistvene točke, ostali drobni detajli se konstruirajo na podlagi odmeritev. Višine vseh bistvenih detajlnih točk se določijo z nivelmajem. A.d d) Prerezi objekta v merilu 1:50. Vertikalne prerezne ravnine se izbirajo tako, da podajo čim boljšo predstavo zgradbe v vertikalnem smislu. Te ravnine morajo iti skozi najpomembnejša mesta stavbe. Zaradi tega je v tlorisu ravnina posameznega prereza lahko tudi lomljena oziroma pre- maknjena. Projekcija je pravokotna na glavne odseke prereznih ravnin. Načrti prerezov se izdelujejo tako, da se iz izdelanih tlorisov prev- zamejo dolžine. Višine so neposredno merjene z nivelmajem ob meritvi tlorisov. Ad e) Načrti fasad objekta v merilu 1:50 ali 1:100. Načrte fasad je možno iz- delati na podlagi direktnih meritev na fasadi, na podlagi stereofoto- grametrične izmere ali na podlagi enoslikovne fotogrametrije. Fasadne načrte ravnih fasad imamo lahko tudi v obliki fotomozaikov. Ad f) Načrti arhitektonskih detajlov se lahko izvedejo v velikih merilih pred- vsem v obliki narisov. Za snemanje teh detajlov so najprimernejše foto- grametrične metode. 3. MERSKA DOKUMENTACIJA ZA LJUBLJANSKI GRAD Izdelana je bila v letih 1969-1970 in 1976. leta (fasade). Za potrebe idejnega in glavnega projekta obnove Ljubljanskega gradu so bile izdelane tele podlage obstoječega stanja gradu in njegove okoli- ce: GV 2 5 ( 1 9 81 ) 3 1 51 a) topografski načrt v merilu 1:1000 za širše območje, b) topografski načrt v merilu 1:200 za ožje območje, c) načrti tlorisov v merilu 1:50 po posameznih etažah z višinskim koti- ranjem vseh pomembnih točk, d) fotomozaiki fasad v merilu 1:50, e) prereze v merilu 1:50 je na osnovi podatkov iz c) izdelal naročnik sam. Grad je bil v času izmere v primernem stanju za tako delo:,razen manj- šega dela v njem ni bilo več stanovalcev, prostori so bili izpraznjeni, tla so bila odstranjena do osnovne gradbene izvedbe v obliki obokov. Ad a) Iz obstoječih katastrsko-topografskih načrtov v merilu 1:1000 je bila izdelana enotna matrica. Reprodukcija je bila izvedena s tiskom. Ad b) Izmera za izdelavo topografskega načrta 1:200 je bila povezana z izmero za izdelavo tlorisov zazidave gradu v merilu 1:50. Osnova za izmero je bil zaključen poligon okoli gradu, iz katerega so izhajali trije poligoni, ki so šli skozi stavbo v pritličju in kleti ter se stikali na dvorišču. Detajlna izmera je bila opravljena polarno z istočasnim nivelmajem. Iz- delani sta bili direktno matrici za dve barvi, reprodukcija je bila iz- vedena s tiskom. Ad c) Tlorisi zazidave gradu po posameznih etažah v merilu 1:50 z višinskim kotiranjem pomembnih točk. Osnova izmere so bili poligoni, ki so potekali od osnovnih poligonov v zaključeni obliki v vsakem nadstropju. V posamezni prostor so vodili tudi slepi poligoni. V posamezne kletne ali druge s poligonom nedostop- ne prostore se je prenesla situacija poligonskih točk z žeblji skozi stropne oboke oziroma stopnice. Viši~e projiciranih točk so bile dolo- čene z nivelmajem po stopniščih. Detajlno situacijsko snemanje je bilo opravljeno polarno zc:i. glavne toč­ ke detajla. Ostali drobni detajli so bili določeni in konstruirani s frontami in križnimi merami. Da bi bilo možno iz tlorisov dobiti vse situacijske in višinske podat- ke za posamezne prostore, nadstropja in celo stavbo, so načrti tlorisov vsebovali tudi vse bistvene višine za detajlne točke. Zaradi tega je bi- lo treba z nivelmajem višinsko posneti detajle. Pri izmeri so bile izdelane situacijske skice in višinske skice v obli- ki narisov za vsako steno prostora. Stropni in talni elementi izven ste- ne so bili prikazani v projekciji nanjo. Tlorisi v merilu 1:50 z višinskim kotiranjem vsebujejo: a) horizontalni prerez skozi stene v višini oken; gradbeno izvedbo tal (oboki); gradbeno izvedbo stropov in sten (loki in oboki so prikaza- ni v zvrnjeni legi); b) vpisane so glavne mere prostorov, oken in vrat; c) višinske kote so vpisane za vse pomembne točke. Ker so dane tudi visine točk, ki so na isti vertikali, je pri vsaki vi- šini še vpisano, na kaj se nanaša (tla, okno spodaj, vrata, prag, strop itd.) • Izdelane so bile direktno matrice za tri barve: črna - situacija za ste- ne pod ravnino horizontalnega prereza in za tla; zelena - situacija za elemente na steni nad ravnino horizontalnega prereza (zvrnjeni oboki na stenah)- in za strop; rjava - horizontalne mere in višinske kote. 152 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 r t- J 1; 1 i l r Ad d) Fotomozaiki fasad v merilu 1,So so bili izdelani na podlagi snemanja s stereo kamero ali fotoaparatom, odvisno od možnosti za snemanje. 1 -.,,~ .] 1 '\::·"'a:.g . .,. . e" i it----- -. o . ,, -t"_ ;r / / // . ..,V, . d./ / 1 ! ------ PRILOG/\ 1, Tloris v merilu l,so z Višinskim kotiranjem, grajska kapela in stolp (etaža 1). Enobarvna reprodUkcija. GV 2 5 (19 8 l ) 3 153 PRILOGA 2: Fotomozaik dela fasade v merilu 1:50 (pomanjšava na 1:200). Branko ROJC* IZDELAVA IN POMEN PREGLEDNE KARTE SR SLOVENIJE V MERILU 1:250.000 (PK 250) 1. Kartografski sistem v SR Sloveniji v prejšnjem desetletju je bil za SR Slovenijo značilen hiter razvoj kar- tografije in razširjena dejavnost geodetske službe. v Sloveniji srno se začeli dogovarjati o enotnem kartografskem sistemu preglednih kart že pred petnajstimi leti. Prvotno je bil sprejet sistem kart: PK 200, PK 400, in PK 800, ki pa je bil v naslednjih letih deloma modificiran. Kot prva je bila do leta 1969 izdelana začasna karta SR Slovenije v me- rilu 1:200.000 v dveh delih (vzhodni in zahodni del), ki ju je bilo tre- ba zlepiti. Karto srno pripravili na Inštitutu po naročilu Republiške ge- odetske uprave na osnovi stare karte v merilu 1 : 200.000 - VGI, v več variantah. v naslednjih letih - do leta 1972 - je bila izdelana PK 400 z generali- zacijo karte PK 200. Ta karta je zaradi priročnega formata (70 x 50 cm) in merila izredno široko uporabna. Merilo 1:400.000 že omogoča sorazme- rno dobro in natančno prostorsko opredeljene prikaze. Na njeni osnovi so bili izdelani številni tematski prikazi geodetskih in prostorskihele- rnentov,ternatski prikazi za prostorsko planiranje,za vodno gospodarstvo, za ilustracije raznih študij in raziskav (arheologija) in mnogo drugih. Karta je bila ažurirana leta 1976. Zaradi moderne tehnologije izdelave karte (precizna gravura, fotostavek in drugo) in modernega koncepta vi- zualne komunikacije jo je bilo mogoče tudi pomanjševati in povečevati, celo do merila 1:100.000, ne da bi trpela njena kvaliteta! Med drugim je bila PK 400 povečana v merilo 1:250.000 in tiskana v enem kosu s prikazom krajevnih skupnosti Slovenije. Za tako imenovano publikacijsko karto je bilo prvotno merilo 1:800.000 spremenjeno v 1:750.000; v tem merilu srno izdelali pregledno karto Slo- venije v formatu A3 (publikacijski format). Tudi ta karta se je pokazala za zelo uporabno; PK 750 je doslej najbolj uporabljena karta v publikacijskern merilu. Na njeni osnovi je bilo iz- delanih več kot 300 tematskih kart, predvsem za potrebe prostorskega pla- niranja in geodetske službe. Več kot polovica vseh tematskih kart je bi- la·izdelana na Zavodu SRS za družbeno planiranje. Uporaba teh kart se je razširila še na mnoga druga področja: vodno gospodarstvo, cestno gospo- darstvo, meteorološka služba, radio in televizija in druga. Karta je bi- la tudi pomanjšana v merilih 1:1.000.000 in 1:2.000.000 in je služila za potrebe statistične službe in v druge namene. Kartografski sistem bi se moral nadaljevati z nornenklaturnirni kartami v merilih 1:100.000 in 1:50.000. TK 50 bo za SRS izdelal Geodetski zavod Slovenije v srednjeročnem ob- dobju 1981-85, problem TK 100 pa še ni rešen. Začasno bo možno uporabiti za TK 100 topografske povečave nove karte Slovenije v merilu 1:250.000. * 61000, YU, Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Jamova 2 Magister kartografije, vodja kartografskega oddelka IGF. Docent kartografije Geodetskega oddelka VTOZD GG. GV 25 1981)3 155 Trenutno zapolnjuje to vrzel v sistemu preceJsnJe število kart občin v merilih 1:50.000, 1:75.000, 1:100.000, 1:120.000 in 1:130.000, ki jih izdelujeta Geodetski zavod Slovenije in Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo kot osnovne in pregledne karte občin ter kot publikacijske karte. Te karte služijo v večini občin kot osnova za prikaz prostorskih komponent družbenega plana. Te karte so javne in v splošni uporabi! Sistem se nadaljuje s kartami TK 25/G VGI - RGU SRS in konča s TTN 5 in TTN 10. Večina kart sistema služi za razilične namene. Naj jih nekaj naštejem: - prostorsko planiranje in izdelava urbanističnih načrtov, - statistične raziskave in prikazi, - register območij teritorialnih enot, - projektiranje, - izdelava mestnih načrtov in turističnih ali planinskih kart (kot os- nova ali osnovni kartografski viri). Vzdrževanje je zelo pereč problem vseh kart tega sistema. PK 400 in PK 750 deloma vzdržujemo in ponatisnemo približno na štiri le- ta. Vzdrževanje TK 25 je med nalogami v planskem obdobju 1981-85. Vzdrževanje (reambulacija) TTN 5 in TTN 10, ki zlasti na gospodarsko in poselitveno intenzivnih območjih hitro zastarevajo, pa poteka vzporedno z izdelavo novih listov. 2. Nova pregledna karta SR Slovenije v merilu 1:250.000 Po daljših razpravah smo se na pobudo uporabnikov v letu 1980 odločili za izdelavo nove pregledne karte SR Slovenije v merilu 1:250.000. To merilo je bilo izbrano predvsem zato, ker se da tako prikazati območje celotne republike v formatu A-0 in tiskati v enem kosu. Zaradi svojega merila in funkcije pomeni karta izredno zanimiv znanstve- ni problem in izziv. Projekta smo se lotili na inštitutu z vso potrebno resnostjo. Najprej je bilo treba rešiti problem osnovnega kartografskega vira. Najprimernejša karta za ta namen je bila TK 200 VGI. Zato se je naroč­ nik (RGU SRS) povezal z VGI in dobil dovoljenje za uporabo te karte, iz- daje iz leta 1973, kot osnove za izdelavo PK 250. Odkupljene so bile astralonske kopije reprodukcijskih originalov listov kart za območje SRS. s tem je bila dana dovolj solidna, natančna in sodobna osnova za izdela- vo PK 250. Za kvalitetno in čimbolj nemoteno izdelavo karte je bilo treba sestaviti natančen in podroben redakcijski načrt, ki je moral temeljiti na znanst- venih osnovah moderne kartografske znanosti, ter podroben terminski in finančni načrt.Formiran je bil redakcijski odbor,ki se je takoj lotil dela. 2.1. Vsebina redakcijskega načrta Območje kartiranega ozemlja je bilo glede na merilo in format karte de- finirano tako, da je zajelo celotno republiko ter dele SR Hrvatske ~n sosednjih držav z upoštevanjem principa geografske celote, pomembnih prometnih povezav in izhodišč (Rijeka, Sisak, Udine, itd.) in prikazom slovenskega etničnega ozemlja v sosednjih državah. Slovensko etnično ozemlje v Italiji, Avstriji in na Madžarskem smo zajeli skoraj v celoti, razen Porabja v Avstriji, ki ga ni mogoče prikazati. Dalje je bilo definirano število reprodukcijskih originalov. Elementi vsebine bodo ločeni po naslednjih reprodukcijskih originalih (barvah): 156 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 1. hidrografija (modra): stoječe in tekoče vode, vodni objekti in poja- vi, letališča, žičnice, hidronimi; 2. relief I. (SEPIA): plastnice, pogojni znaki reliefat 3. relief II. (SIVA I.): senčenje; 4. relief III (SIVA II.): senčenje (dupleks); 5. situacija in okvir (siva III. morebiti rjava): ceste, naselja, okvir, kartografska mreža; 6. opis in del situacije (ČRNA): notranji opis (toponimi, oranimi, horo- nimi, kote, signature), zunanji opis (rnedokvirna vsebina, naslov, merilo, legenda, kolofon), železnice; 7. meje upravnih občin (vijoličasta): meje UO, oznake sedežev občin, ra- ster republiške in državne meje. Tak način ločitve vsebine,pa tudi izdelava posameznih delnih originalov (npr. ločitev cestnih komunikacij in nase,lij) bosta omogočala različne kom- binacije elementov karte tako po vsebini kot po barvah pri kasnejši upo- rabi karte za različne namene, predvsem kot osnove za tematske prikaze. za karto je bila prevzeta projekcija osnovnega kartografskega vira, to je Gauss-Krilgerjeva projekcija. Obravnavano območje je skoraj v celoti v 5.rneridianski coni, razen ozkega pasu na vzhodnem delu, ki je v 6.rne- ridianski coni. Izbrani so bili pomožni kartografski in nekartografski viri,npr.: TK 50 Avstrije in Italije, GK Avstrije, karte in študije o dvojezičnih kra- jevnih imenih, TK 25, TTN 5, TTN 10, mestni načrti, popisi prebivalstva, imeniki naselij, seznami zaselkov in drugo. Izdelana je bila detajlna študija načinov prikaza in generalizacije po- sameznih elementov karte, iz katere navajam le najzanimivejše podatke. Hidrografija Odločili srno se, da direktno, brez generalizacije, prevzamemo reproduk- cijske originale hidrografske mreže TK 200. Elementi hidrografske mreže in objekti so bili najprej reducirani z ozirorn na zahteve Pravilnika o podatkih, ki jih ne smejo vsebovati kartografske publikacije, namenje- ne za javno rabo (akvadukti, vodni izviri, cisterne, vodni rezervoarji in podobno) • S sodelovanjem območnih vodnih skup~osti je bila hidrografska mreža pre- verjena in dopolnjena, prav tako hidronirni. Posebej so bile preverjene manjše vodne površine (jezerca), ki so po vojaških kriterijih prikazane preveč poudarjeno. Konture dvojnih vodnih tokov so bile izbrisane, na novo gravirane in vkopirane v reprodukcijski ori~inal. Relief Relief bo na karti prikazan s kombinacijo geometrične in plastične meto- de ter s pogojnimi znaki in kotami. Obravnavani relief je izredno heterogen; obsega visokogorski (alpski) svet, alpsko predgorje (sredogorje), gričevnat svet, panonsko nižino, kras in primorje. Plastnice in deloma pogojni znaki bodo zaradi racio- nalizacije in visoke kvalitete direktno prevzeti iz reprodukcijskih ori- ginalov TK 200. V posameznih primerih bo potrebno premikanje izohips (ozke doline) za- radi prikaza in generalizacije drugih elementov (ceste, naselja, železnj- ce). Samostojno bo izvedeno senčenje reliefa na osnovi predhodne natanč­ ne študije značaja reliefa. Zaradi poudarjanja plastike bo izdelan dup- leks senčenja. Zaradi precejšnjih neujemanj višinskih podatkov o kotah (TK 200, PK 400, TTN 5, 10) borno podatke vzeli iz TK 200 s preverjanjem okoli 200 naj- pomembnejših višinskih točk, za katere je bilo ugotovljeno, da je na to- 157 GV 2 S ( 19 81 ) 3 pografskih kartah podana višina signala (stebra), ne pa terena; za precej točk oznaka ni na najvišjem mestu (vrhu). Komunikacije Ceste bodo kategorizirane in prikazane z linijskimi signaturami v 7 ka- tegorijah. Na osnovi poskusov je bil izbran prikaz s trojno in dvojno,za ?.katego- rijo pa z enojno linijo (kolovozi,poti,izjemoma pešpoti). Izhajali smo iz uradne jugoslovanske cestne kategorizacije (magistralne, regionalne ceste) in občinskih odlokov (lokalne ceste). Redukcija oziroma izbira cest 6. in ?.kategorije izhaja iz zahteve, naj ima vsako prikazano naselje na karti cestno povezavo. Z linijsko signaturo bodo prikazane tudi železnice. S pogojnimi znaki bodo prikazani objekti na železnicah in cestah (potaje, predori, nad- vozi .•. ) , letališča, pristanišča in žičnice. Naselja Na karti bodo prikazana uradnih'podatkih drugih in deli naselij. naselja, ki so to po Imeniku naselij SFRJ in po držav, ter zaselki, mestom priključena naselja Na celotnem območju karte bodo naselja prikazana v naslednjih 12 katego- rijah po številu prebivalstva: l. nad 150.000 prebivalcev 2. od 50.000 do 150.000 3. od 10.000 do 50.000 4. od 5.000 do 10.000 5. od 2.000 do 5.00Q 6. od 1.000 do 2.000 7. od 500 do 1.000 8. od 200 do 500 9. od 100 do 200 10. pod 100 11. zaselki (Kategorije so izbrane empirično, vsaka kategorija vsebuje naselja določenih tipov in funkcij) 12. deli naselij in mestom priključena naselja. Ena najtežjih odločitev redakcijskega odbora je bila odločitev o nači­ nu prikaza naselij. Končno smo se po študiju tujih kart te vrste (nemške nizozemske in italijanske karte PK 250) ter potreb, namena in funkcije nove karte odločili za prikaz naselij do 5000 prebivalcev s krožci, več­ jih pa s tlorisi. Pri tem seveda nastane problem lociranja centra naselja, posebno obcest- nega in raztresenega, ki jih je v Sloveniji veliko število. Pri tem upoštevamo: geometrični center (težišče), center najgostejše zazidave, politični, kulturno-zgodovinski in komunikacijski (cestna po- vezava) . Za našo republiko že obstajajo podatki o "centroidih" naselij, ki pa bodo v datoteki zaradi različnih kriterijev pozneje korigirani na osno- vi izdelane karte PK 250. Na karti bodo brez redukcije (pač pa z drugimi načini generalizacije) prikazana vsa naselja prvih 8 kategorij. V 9. kategoriji (100-200) bodo nekatera naselja na območjih najgostejše naselitve reducirana. Naselja 10.kategorije (do 100) bodo močneje reducirana. Cenzus redukcije bo od- visen od gostote naselitve in pomembnosti naselja. Prikazani bodo tudi zaselki (11. kategorija) na redko naseljenih območjih karte in pomembni zaselki. 158 GV 25(1981)3 Meje Prikazane bodo državne, republiške in občinske meje. Uporabljeni bodo konvencionalni linijski znaki in barva (vijoličasta in črna). Podatke črpamo predvsem iz registra območij teritorialnih enot (ROTE) za Slovenijo, ki je grafično prikazan na kartah v merilu 1:25.000 na topo- grafski osnovi TK 25/G VGI - GU SRS (pokalonske kopije).· Državno mejo z Italijo je treba korigirati z oziram na osimski sporazum in prikazati novo definirano mejo po morju. Notranji opis Toponimi bodo vpisani za vsa kartirana naselja z ustreznimi tipi in ve- likostmi pisav (krepke velike črke za večja, tanjše in majhne pisave za manjša naselja). Uporabljene bodo pokončne blok pisave; kompozicija bo izvedena dosledno ho~izontalno in po načelih intraparalelizma. Na dvo- jezičnih območjih v Sloveniji in na Hrvatskem bodo vpisani toponimi v obeh jezikih po uradnih podatkih (statuti občin) z oziram na priporoči­ la ICA in Kartografske sekcije Združenih narodov ter na slovensko Odred- bo o pisanju dvojezičnih imen. za dvojezična imena v Italiji, Avstriji in na Madžarskem se ravnamo po istih načelih. Tu so podatki hujši problem, ker so le fragmentarni (raz- ne karte, študije, knjige). Hidronimi bodo vpisani (modra barva) za tekoče in stoječe vode ter vod- ne objekte s kurzivno blok pisavo po velikostih glede na kategorijo ozi- roma red ali velikost pojava. Opisi stoječih vod bodo postavljeni horizontalno, opisi tekočih pa bodo sledili generalizirani smeri vodnega toka. Za dvojezična območja obsta- ja malo virov; vpisani bosta obe imeni. Oranimi bodo vpisani za gorske masive, pogorja, vrhove, sedla, prelaze in druge orografske oblike in pojave. Z oziram na kategorije po velikosti in pomenu pojava bodo uporabljene kurzivne blok pisave (velike ali male črke) različnih velikosti, Na dvojezičnih območjih bosta vpisani obe imeni; obstaja pa malo virov. Imena bodo postavljena za vrhove horizontalno, za pogorja pa po genera- lizirani smeri pojava. Horonimi bodo vpisani po podobnih načelih s pokončno blok pisavo. 2.2. Matematična osnova Karta bo izdelana v Gauss-Krugerjevi projekciji, v 5.meridianski coni. Del oz-arnlj a na vzhodu je v 6. meridianski coni. Del ozemlja na zahodnem robu karte v Italiji bo prikazan s transformaci- jo v 5. meridianski coni. Merilo karte je 1:250.000. Matematično je definiran okvir karte, ki je del pravokotne koordinatne mreže. Izračunane so modulirane G.K. koordinate presekov pravokotne koordinatne mreže (10 km x 10 km) in modulirane G.K,koordinate kartografske mreže (mreže paralel in meridianov) z gostoto 15' x 15'. 2.3. Tehnologija izdelave in reprodukcija karte PK 250 Prva faza tehnologije izdelave karte PK 250 je izdelava kartografskih originalov, naslednja pa izdelava reprodukcijskih originalov, GV 25(1981)3 159 Za izdelavo kartografskih originalov je treba fotografsko pomanjšati iz merila 1:200.000 v merilo 1:250.000 kopije reprodukcijskih originalov osnovnega kartografskega vira (TK 200). Ti filmi (s poliestrsko bazo) bodo nato montirani v celoto na osnovi pre- cizno kartirane pravokotne koordinatne mreže in mreže oslonilnih točk (trigonometrijskih točk I., II. in III.reda). Medsebojno ujemanje vseh elementov karte bo od začetka do tiska zagoto- vljeno z dosledno uporabo enotnih ali enakovrednih materialov (plastič­ ne folije: pokalon 0,20 mm) in z uporabo preciznega mehaničnega narav- nalnega sistema (Klimsch Perforex). Za izdelavo modrih kopij in reprodukcijskih originalov bo uporabljena bikromatska kopija. Linijski elementi karte bodo gravirani po načinu po- zitivne gravure na gravurne folije Saphir firme RENKER s safirnimi gra- vurnirni iglami Astrascribe in pripomočki za tangencialno vodenje. Za izd~lavo mask za vkopiranje rastrov borno uporabili folije za stripa- nje Rubylith firme ULANO. Vsi znaki in opis bodo izvedeni s fotostavkom; za nekatere znake smo sami izdelali posebno šablono. Znaki in opis bodo izdelani na striping filmu in montirani na folije pokalona z voskom. Senčenje bo izdelano z grafitno tehniko na poliestrsko folijo s predpo- stavko generalne severozahodne osvetlitve in lokalnimi modifikacijami smeri. 3. SKLEP Izdelave karte smo se lotili konec leta 1980 in jo bomo končali na za- četku leta 1982. V zvezi z izdelavo karte PK 250 se je kljub precejšnjim izkušnjam slo- venskih kartografov pojavilo nekaj teoretičnih in tehnoloških proble- mov, ki smo jih - upamo - uspešno rešili v fazi priprave; manjše prob- leme rešuje redakcijski odbor sproti v dogovoru z naročnikom. Že v prvih fazah nastajanja je zbudila karta PK 250 veliko zanimanje. Zavod SRS za družbeno planiranje je pripravil na osnovi začasnih delov- nih gradiv nekatere tematske prikaze elementov prostorskih komponent družbenega plana SRS za obdobje 1981-1985. Tematike so bile razmnožene z diazokopirno tehniko. Za izdelavo začasnih osnov smo izvedli rastriranje linijskih elementov s specialnim rastrom za linijske elemente PR-54-50-XX, kar se je izka- zalo za izredno praktično za take primere razmnoževanja kart. Nova pregledna karta PK 250 SR Slovenije bo zelo široko uporabna. V prvi vrsti bodp za potrebe geodetske službe in širše družbene potre- be izdelani na njeni osnovi prikazi geodetskih evidenc (razdelitve na liste načrtov in kart) in teritorialno-političnih razdelitev: meje up- ravnih občin in katastrskih občin; za potrebe statistične službe meje krajevnih skupnosti in statističnih okolišev. Karta bo služila pri družbenem planiranju SRS kot glavna osnova za pri- kaze stanj v prostoru in prostorskih komponent družbenega plana. Uporabljale pa jo bodo tudi druge pomembne organizacije za svoje prika- ze in študije: Zveza vodnih skupnosti,·· Slovenska akademija znanosti in umetnosti in drugi. z izdelavo raznih izsekov bo karta uporabna pri regionalnem in medobčin­ skem planiranju in putiliciranju stanj in planov. Z ozirorn na značaj karte - karta bo javna (vsebina in njen prikaz sta prilagojeni tej zahtevi) - pa bo karta v celoti ali njeni posamezni iz- 160 GV 25(1981)3 seki z malenkostnimi predelavami in dopolnitvami uporabna tudi kot pre- gledna turistična karta, pregledna planinska karta ali avtokarta. Tako široka uporaba je omogočena zaradi sodobne zasnove po novih krite- rijih vizualne komunikacije in uporabe moderne kartografske tehnologi- je. Franc JENIČ* GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN NASTAJANJE NOVIH PLANSKIH DOKUMENTOV V OBČINI KRŠKO Družbeni razvoj in spremembe, nova zakonodaja, širše planske odločitve, napredek urbanistične teorije in ne nazadnje potrebe v zvezi z realiza- cijo razvojnih ciljev in programov v občini so vplivale na odločitev, sprejeto s srednjeročnim planom občine Krško, da je treba v obdobju 1976-1980 novelirati osnovne urbanistične dokumente in na novo izdela- ti imenovani prostorski plan občine. Med najpomembnejšimi problemi in vzroki, ki so narekovali novelacijo urbanističnih dokumentov, kaže omeniti naslednje: - Bistveni element, ki vpliva na bodoči prostorski in družbenoekonomski razvoj, so z zakonom opredeljene zahteve po zaščiti kvalitetnih kme- tijskih zemljišč in zagotovitvi pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva. Na Krškem polju, ki je osrednje, največje in najkvalitetnejše kmetij- sko območje občine, se križajo interesi kmetijstva z interesi števil- nih drugih porabnikov: rastoče potrebe po izkoriščanju gramoza, varo- vanje zalog pitne vode, rekonstrukcija prometnega omrežja, zahteve po industrijski coni in vse večji pritiski za poselitev. - Veljavni urbanistični dokumenti še niso bili usklajeni z dolgoročnimi razvojnimi načrti organizacij združenega dela, samoupravnih skupnosti in krajevnih skupnosti; temeljna vprašanja o prostoru so bila obrav- navana zgolj sektorsko. - Lokacija jedrske elektrarne z vsemi spremljajočimi omejitvami ni bist- veno vplivala na koncept bodoče poselitve in celovito urejanje je še dodatno narekovalo nujnost ažuriranja prostorskih dokumentov. Spoznali smo tudi, da je dosedanja nepovezanost združenim planiranjem in nepovezanost s sistemom delegatskega odločanja povzročila, da mno- gih dobrih rešitev ni bilo mogoče realizirati, mnogo tega, kar je nas- tajalo, pa je nastalo stihijsko. Ker je naše delo sovpadalo z nastaja- njem nove republiške zakonodaje o sistemu družbenega planiranja, smo se dogovorili, da bomo sestavljali nove dokumente na podlagi zveznega Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, istočasno pa tudi skladno z intencijami republiške zakono- daje. * 68270, YU, Krško Geodetska uprava. Ing.geod., načelnik GU. Prispelo za objavo 1981-08-04. GV 25 (1981) 3 161 Iz že obstoječih gradiv je bilo razvidno, da bodo prostorski plani (se-. daj prostorski deli družbenih planov) občin nadomestili urbanistične programe družbenopolitičnih skupnosti. Delo pri pripravi dokumenta smo razdelili na posamezne planske dokumente (smernice, elemente, dogovor, plan), ki terjajo široko samoupravno in družbeno verifikacijo oziroma dvofazno izdelavo (osnutek-razprava-predlog) in strokovno gradivo, ki je potrebno za pripravo posameznih planskih dokumentov. Taka delitev dela je narekovala sodelovanje planerskih delovnih orga- nizacij (Projektivni biro IGM Krško in Urbanistični inštitut SRS) pri pripravi ustreznih strokovnih gradiv in kasneje variantnih predlogov ter oblikovanje delovnih teles v izvršnem svetu in občinski skupščini, da bi strokovno in politično vzpodbudila in usklajevala akcijo plani- ranja pri nosilcih planiranja, tj. v krajevnih skupnostih, tozdih, si- sih. Prav nosilci planiranja so imeli še posebno pomembno in odgovorno nalogo, saj so v vseh fazah nastajanja dokumentov, od anketiranja, us- klajevanja do sprejemanja, oblikovali vsebinsko komponento faznih do- kumentov. Decembra 1978 je Skupščina občine Krško na seji vseh treh zborov spre- jela Smernice prostorskega plana občine. Sestavni del smernic so tudi idejnopolitična izhodišča za oblikovanje in izvajanje prostorske poli- tike razvoja občine kot politična usmeritev pri načrtovanju prostorske- ga razvoja posameznih dejavnosti. Smernice so predvsem družbenopolitični dokument skupščine,ki je nastal na osnovi strokovnih gradiv ter široke, organizirane javne razprave. Izraža oceno razvojnih možnosti, okvirno razvojno politiko ter izbor prioritetnih ciljev in nalog, pomembnih za prostorski vidik planiranja. S tem dokumentom, idejnopolitičnimi izhodišči in strokovnimi gradivi je bila dana prva planska orientacija in osnova za pripravo elementov za sklepanje dogovora o temeljih plana in kasneje plana. Zdelo se nam je pomembno, da v vsebini smernic poudarimo naslednje: l. Osnova in izhodišče planiranja prostorske politike v občini Krško je policentrični razvoj. V skladu s tem se na področju politike poselitve opredeljujejo tri osnovne smeri: a) oblikovanje in razvoj večjih središč z razvojem industrije ter razvojem potrebnih funkcij in družbenih dejavnosti, b) razvoj središč krajevnih skupnosti in večjih naselij s potrebni- mi dejavnostmi in funkcijami, c) oblikovanje in razvoj naselij s primarno funkcijo intenzivne kme- tijske proizvodnje. 2. Na področju kmetijstva je treba v načrtovanju prostorskega razvoja zagotoviti zaščito najboljših kmetijskih površin kot primarnih ob- močij za moderno kmetijsko proizvodnjo in intenzivno proizvodnjo hrane. V zvezi s tem ima Krško polje poseben položaj zaradi primer- nosti in ekoloških pogojev za moderno kmetijsko proizvodnjo ter hkra- ti funkcije varovanja osrednjega vodnega rezervata. 3. V načrtovanju politike prostorskega razvoja je treba: - upoštevati dolgoročnejše cilje razvoja, - pri nadaljnji urbanizaciji zavirati preveliko disperzijo naselitve, - zaustavljati proces praznjenja višinskih predelov, - odločno preprečevati stihijo v izrabi prostora. 4. Prostorsko planiranje je treba uveljaviti kot neločljivi sestavni del družbenega planiranja,z razvojem v prostoru zagotoviti ekološko skladje z naravo in težiti k socialni varnosti vseh prebivalcev ter zmanjševanju socialnih razlik. 162 GV 25 (1981) 3 Naslednja faza dela - priprava elementov nosilcev planiranja - je sov- padla z obdobjem priprav srednjeročnih družbenih planov in s tem tudi sprememb rokov za izdelavo prostorskih planov, ki naj se delajo sočasno s pripravo družbenih planov za obdobje 1981-85. V skladu z novim Za- konom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije so se spremenili tudi nekat6ri planski dokumenti, ki srno jih prvotno predvidevali za pripravo prostorskega plana občine. Predvideni osnutek oziroma predlog prostorskega plana je prostorski del osnutka oziroma predloga družbenega plana občine 1981-85. Nerešeno je ostalo vprašanje obravnave in sprejemanja izdelanega osnut- ka dolgoročnega prostorskega plana, ki naj bi nadomestil sedaj veljavni, vendar zastareli urbanistični program občine. Ocenili srno, da je nesmi- selno, da bi v tem prehodnem obdobju, tudi zaradi nedorečene zakonoda- je, na področju urejanja prostora sprejemali z družbenim planom občine samo srednjeročni prostorski del, kot temeljni dolgoročni prostorski planski akt pa velja urbanistični program iz leta 1968. V občini Krško srno se odločili, da borno na podlagi predloga Republiške- ga komiteja za družbeno planiranje v okviru razprav in sprejemanja druž- benega plana občine vključili kot sestavni del tudi gradivo prostorski del družbenega plana za obdobje 1981-85 s komponentami dolgoročnega raz- voja. Dolgoročni prostorski del družbenega plana vsebuje tiste usmeritve, ki jih je treba upoštevati kot dolgoročni cilj družbeno-ekonomskega razvo- ja v prostoru in lahko v celoti nadomesti zastareli urbanistični pro- gram občine. Ob tem pa ne smerno prezreti nujnosti,nadaljnjega kontinuiranega procesa planiranja, kar pomeni izdelavo izvedbenih prostorskih aktov, spremlja- nje, dopolnjevanje in soočanje planskih elementov z novimi spoznanji ob pripravi dolgoročnega družbenega plana občine Krško. Čeprav smo v minulem planskem obdobju pripravili in sprejeli še mnoge druge dokumente, ki omogočajo urejanje prostora, menimo, da pomeni na- stajanje prostorskega plana oziroma prostorskega dela družbenega plana občine "revolucijo" v načrtovanju izrabe prostora, to pa pomeni, da smo nekdanji bolj ali manj ozek način planiranja odprli in pritegnili k odločanju širok krog delovnih ljudi in občanov. V tem obdobju nastajanjR omenjenih dokumentov srno posamezna spoznanja že oblikovali v samostojne dokumente, kot na primer: razvoj naselij za centre krajevnih skupnosti, za katere ne borno izdelali urbanističnih načrtov in z občinskim odlokom opredelili posameznih prostorskih odlo- čitev. Sočasno pripravljamo tudi urbanistični načrt mesta Krško in oko- lice in načrt prenove starega mestnega jedra. Ob tem kaže poudariti, da se ionovno srečujemo z zastarelo še veljavno zakonodajo o urbanističnem planiranju, in bosta priprava in sprejemanje teh dokwnentov ponovno pomenila "oranje ledine", za družbenopolitično skupnost pa večjo porabo časa in sredstev. Namesto sklepa naj povemo, da srno na celotni poti od porajajočih se želja do izbranih ciljev spoznali, da delovni človek "želi in hoče" sodelovati pri urejanju in oblikovanju prostora in da je naša skupna naloga in skrb, da še naprej v okviru širokega družbenega dogovarjanja iščemo sožitje vseh porabnikov prostora tako, da zagotovimo prednost širšim družbenim in predvsem dolgoročnim interesom. Vredno se nam zdi poudariti, da se je v širokih in zavzetih javnih raz- pravah pri sprejemanju dokumentov pokazala vrednost in funkcija karto- grafije. Po našem mnenju (ne samo geodetski aspekt) so razprave dosegle svoj pravi smisel prav na račun kartografskih prikazov vsebine družbene- ga plana, posebno še prostorskega dela. GV 25 (1981)3 163 Menim, da kartogtafija (v našem primeru občinska) ponuja kot medij mo- goče še neslutene možnosti razvoja in povezav med strokovnim delom in sistemom odločanja, seveda pa moramo najprej oblikovati ustrezno banko prostorskih podatkov ter metodologijo in tehnične faze dela uskladiti z zahtevami interdisciplinarnega dela. 164 GV 25(1981)3 GEODETSKA TERMINOLOGIJA Vse širša uporaba geodezije na raznih področjih človekove dejavnosti - posebno tehnične in upravne - ter splošni razvoj znanosti in tehnike sta zelo razširila strokovno izrazoslovje, ki ga danes uporabljajo geo- deti, je zapisano v predgovoru Večjezičnega geodetskega slovarja. Slo- var je v letošnjem letu izšel pri Zvezi geodetskih inženirjev in geo- metrov Jugoslavije. Nedvomno je izid tega slovarja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju in razvoju geodetske stroke. Namen tega prispevka ni oceniti slovar, pač pa opozoriti, da ob izidu ugotavljamo, da smo za strokovno geodetsko terminologijo premalo sto- rili. Ena izmed splošnih ugotovitev ob izidu slovarja pa je tudi ta, da je naš slovar prevod Večjezičnega geodetskega slovarja FIG iz leta 1964. Medtem pa je stroka že zelo napredovala, uporabljajo se nove me- tode, s tem pa tudi novi strokovni izrazi. Pri bežnem pregledu slovarja sem opazil, da tolmačenja (razlage) gesel s področja kartografije niso upoštevala spozn2nj oziroma tolmačenj,ki so v Večjezičnem kartografskem slovarju Mednarodnega kartografskega združenja (ICA) iz leta 1973 in ki je preveden tudi v hrvatskosrbski jezik (izdala Geodetska fakulteta Univerze v Zagrebu 1977,leta). Kot sem že omenil, pozdravljam izid Večjezičnega geodetskega slovarja. Ob tem pa bi rad opozoril, da naj bo to vzpodbuda za sprotno in stalno delo pri strokovni terminologiji. To misel je navedel v pismu uredništ- vu Geodetskega vestnika tudi tovariš Tomaž Banovec, ki je poslal tudi predlog nekaterih poslovenjenih terminov s področja daljinskega zazna- vanja - teledetekcije. Ta predlog objavljamo v Geodetskem vestniku z željo, da bi ga geodetski strokovnjaki dopolnili in dali nanj tudi svoje pripombe! Mislimo, da je to tudi priložnost za objavo nekaterih strokovnih karto- grafskih izrazov, ki sva jih s kolegom Petrom Svetikom objavila v mla- dinski reviji Pionir (letnik 1979/80). Seveda pa tudi pri teh geslih želimo, da bi geodetski strokovnjaki dali svoja mnenja in pripombe in jih poslali uredništvu Geodetskega vestnika ali pa kar predlagateljem. Skrb vseh geodetov naj bi bila, da bi bil tudi naš strokovni jezik čim~ bolj čist, pravilen in jasen! GV 25(1981)3 Urednik GV J. Rotar 165 Tomaž BANOVEC* PREDLOG STROKOVNIH IZRAZOV-PODROČJE DALJINSKEGA ZAZNAVANJA Te 1 e detekcija, daljinsko zaznavanje (Fernerkungung ali Re- mote Sensing Teledetection) pomeni skupino postopkov, ki omogočajo z opazovanjem ali merjenjem z velikih razdalj zbirati podatke o fizikalnem stanju zemeljske površine, morja ali atmosfere. Praviloma pridobivamo podatke na podlagi elektromaqnetnega valovanja, ki izhaja iz opazova- nega objekta in ga merimo v zraku ali iz vesoljskih objektov (platform). Za podrobnejše označevanje postopkov daljinskega zaznavanja služijo ti- le izrazi: aktivno: pasivno: multispektralno: mul ti temporalno: analogno: digitalno: senzor - tipalo: s tem označujemo postopke, pri katerih je elektro- magnetno valovanje povzročeno v sistemu (platfor- mi), ki istočasno služi za snemanje (npr. radar); za postopke, pri katerih zaznamujemo samo narav- no elektromagnetno valovanje od objekta (navadna fotografija); za postopke, pri katerih sprejemamo podatke isto- časno v več spektralnih območjih in če jih tudi analiziramo in obdelujemo v več spektralnih ob- močjih; za postopke, pri katerih podatke zajemamo v raz- ličnih časovnih presledkih, le da jih skupaj ob- ravnavamo; za postopke, pri katerih zajete podatke ~erimo in pridobimo v fizikalnih količinah predelane ali pa samo zapisane; za postopke, pri katerih zajemamo podatke v eno- tah (števnih) in jih tako tudi obdelujemo. to je tehnični sistem, ki sprejema elektromagnet- no valovanje, ga meri in shranjuje merske podatke v obliki, primerni za izvrednotenje oziroma pre- nos. Detektor - sprejemnik, reciver: to je sprejemnik sevanja, ki oddaja mer- ske signale odvisne od sprejetega elektromagnet- nega sevanja. Kanal (tand): Signatura: Spektralna signatura: • * to je spektralno območje, v katerem dela senzor. s pojmom kanal največkrat opišemo spektralno ob- močje multispektralnih senzorjev, s pojmom band pa spektralno območje za mikrovalovne senzorje. to je skupina lastnosti, ki ločujejo en material ali objekt od drugih. to je neki material ali objekt tipična odvisnost stopnje refleksije od valovne dolžine (npr.: sto- 61000,YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za statistiko. Dipl.ing.geodezije, direktor zs. Prispelo za objavo 1981-01-06. 166 GV 25(1981)3 Tekstura: Mul ti spektralna kamera: Tipalo - Scanner Abtaster: Vrstično tipalo - Line-Scanner - Zeilen - Abtaster: Konično tipalo: Termalno tipalo - Therrnal - Abtaster, Infrared Scanner, Infrared Line Scanner~ Multispektralno tipalo: Frekvenca tipala - Abtastfrequenz - . Scan Rate: Mikrovalovna tipala - Mikrowellen - Abtaster, Scanning Microwave Radiometer: Stransko usmerjeni radar - Seitensicht Radar, Side Looking Airborne Radar, SLAR: Opazovalni kot alfa: Polje otipanja (n ornega) ; Abtastfeld Omega ali Field of View: ječe vodne površine v IR tehniki so.črne). to je za neko majhno površino tipična maloobli- kovna krajevna razdelitev merjenih podatkov. to j2 kamera ali sistem kamer za istočasno sne- manje geometrično praktično identičnih fotograf- skih slik v več spektralnih območjih. to je sistem za sekvenčno sprejemanje in regis- tracijo elf-ktrornagnetnih valovanj. Tipa se z op- tičnimi, mehaničnimi ali elektronskimi sredstvi na ta način, da se iz posnetih podatkov lahko vzpostavi slika predmeta. · vrstično tipalo je naprava, ki neko opazovano po- vršino otipa v ravninah pravokotno na smer lete- nja (sistem LANDSAT). to je tipalo, ki neko površino, namenjeno snema- nju, potipa vzdolž konusa in njegovega plašča. to je tipalo, ki služi samo za zajemanje toplot- nih žarkov (približno od 3 do 14 milimikronov). Vendar je ta pojem treba uporabljati previdno, ker so se uveljavili nekateri sinonimi. to je tipalo, ki sprejeto valovanje zajema in shranjuje v več spektralnih območjih. to je število postopkov otipanja v časovni enoti; pri vrstičnih tipalih je to na sekundo. to je tipalo, primerno za sprejemanje mikrovalov- nih žarkov. Pripomba: Pasivno mikrovalovno žarčenje je,stro- go vzeto, tudi termalno žarčenje. Vendar je zara- di temeljnih razlik v tehnologiji zamenjava sko- raj nemogoča, to je radarski sistem, ki preslikuje (otipava) pokrajino stransko od smeri gibanja platforme. to je kot med vertikalno smerjo in smerjo, pod katero opazujemo neki kos površine. Pripomba: pojem opazovalni kot je treba uporablja- ti previdno, ker lahko v različnih smislih raz- lično razumemo njegov pomen. Taka definicija omogoča, da ga lahko pri vsakem opazovanju podat- kov nedvomno uporabimo, to je kot, prečno na smer letenja, pod katerim: otipuje tipalo. Pri vrstičnih tipalih je to eno- stavno dvojni maksimalni opazovalni kot alfa. Pripomba: Pojem opazovalno polje moramo podobno ko~ opazovalni kot uporabljati previdno. Izraz opazovalno polje je analogno uporaben tudi v fo- togrametriji (fotografiji) pod izrazom slikovno polje. GV 25(1981)3 167 Kot odprtosti - nffnungswinkl, mali omega - Instantaneous Field of View: Prekrivanje vrstic; Zeilenuberdeckung, Overscan: Vrstični deficit; Zeilenklaffung; Underscan: Terenska natančnost; Gelande - Auflosung; Ground Resolution: Smer leta; Flugweg; Ground Track: Slika; Bild; Image: otipana slika: / radarska-slika: telev~zijska slika: infrardeča slika: termalna slika: mikrovalovna slika: radarska slika: 168 to je kotna velikost za označbo prostorskega ko- ta, ki sprejema na nekem tipalu ustrezue žarkov- ne signale. Pripomba: Označba (kot) trenutno vidno polje v tem primeru ni smiselna, ker bi šlo v takem pri- meru za konstantno velikost • . pomeni stransko prekrivanje vrstic nekega vrstič­ nega tipala (podobno kot v fotogrametriji). to je stransko pomanjkanje prekritja v dveh vrs- tah letenja vrstičnega tipala. to je linearna količina, ki pomeni velikost naj- manjše enote oziroma površinskega elementa, ki jo naše žarčenje še lahko razlikuje. to je tlorisna projekcija smeri leta neke letal- ne naprave ali vesoljskega vozila. to je površinska predstavitev lastnosti objekta po nekih pravilih preslikave. Za sliko ni dobro uporabljati izraz posnetek, ker so v nekaterih normah, npr. din 18760, že uporabljeni pristopi k zajemanju podatkov (Aufnahme). Za boljše spoz- navanje lastnosti neke slike in njenih sestavin bi lahko po potrebi predstavili s temile pojmi: a) za opisovanje snemalnih tehnik neke slike: zračna slika, če smo že sliko naredili iz le- tala s tipali ali podobno.Fotografski postopki v tem primeru so posnetki (slikar dela sliko, fotograf pa posnetek). če bi bila ta slika sestavljena iz podatkov, ki smo jih prevzeli s tipalom ali podobnim sistemom; če bi slike- elemente sestavili s pomočjo radar- skih naprav; opozorilo: pri uporabi bi lahko primerno uporabi- li tudi preciznejši izraz stranska radarska slika. če so slikovni podatki (podatki ali elementi) se- stavljeni s pomočjo televizijskega sistema; b) za označbo spektralnih območij bi lahko upora- bili tele opise slike: če je bila posneta v infrardečem spektru, bliž- njem ali daljnem; pripomba: v srednjem infrardečem območju zaj'eti podatki se včasih imenujejo tudi termalnii v mnogih primerih s sestavljanjem izrazov določi­ mo preciznejše izraze npr.: infrardeča zračna sli- ka se lahko nanaša na infrardeče območje snemanja; če je bila vzpostavljena v srednjem infrardečem območju; če je bila slika sprejeta s pasivnim sistemom v mikrovalovnem območju; če je bila vzpostavljena s pomočjo aktivnega sis- tema v mikrovalovnem območju; GV 25 (1981) 3 pripomba: radar torej označuje tako·snernalno teh- niko kot tudi spektralno območje; rnultispektralna slika: če je v več spektralnih območjih istočasno zaje- tih več podatkov; c) za označevanje nacina vzpostavljanja slike lahko ločimo: posnetek se lahko uporabi ana- logno; črno-belo sliko: če pridobimo črno-belo sliko; barvno sliko: če imamo ustrezen barvni ponovno vzpostavljen original ali izvleček iz originala v približno naravnih barvah; barvno infrardečo sliko: če v tem primeru v več barvah blizu naravnih dobimo sliko v več spektralnih območjih; največ­ krat je to v območju bližnje infrardeče svetlo- be; enako gosto sliko - ;.\.quidensiten: barvne densitornetrične slike: racio slike: zračne platforme, satelitske platforme, Informacije (podatki) o objektih; Objekt- inforrnation; Ground Trouth, Ground Data, Sea Truth: kadar dobimo eno ali več stopenj gostote neke slike posebej ločeno; če dobimo v več stopnjah iste gostote sliko z različnimi barvami; če je razmerje v različnih spektralnih območjih pridobljenih podatkov postavljeno kot ekspresio- nirana slika; d)za označevanje nosilcev senzorjev ločimo: če srno snemali z letala, in če srno snemali iz satelita. to je od zajemanja podatkov neodvisna informa- cija o vrsti, načinu, stanju zemeljske površine, morske površine ali atmosfere neodvisno od tega, kdaj in kako je bila ta informacija dobljena Primerjava s pokrajino;to je kontrola in izpopolnjevanje ovrednotenih Gelande vergleich; rezultatov na terenu oziroma primerjava z real- Field Check, Ground nim objektom (vzorčenje ali komparacije na te- Check: renu). Ob tem sem sistematiko in vecJi del izrazov povzel po članku J.Albertz iz Darmstadta: Vorschlage fur eine einheitliche Terrninologie in der Fernerkundung. Članek je izšel v Bul - 4:1977 na straneh od 119 do 127. Če bo moj predlog dobro sprejet, bo potrebno določeno usklajevanje tu- di v okviru SFRJ ali v okviru Jugoslovanske akademije' v Zagrebu, kjer .smo organizirali tudi take aktivnosti. Upam in želim, da borno to izred- no dinamično področje obvladovali strokovno dovolj utemeljeno, korektno in s posebnim ozirom na razvoj teh tehnologij. GV 25 (1981)3 169 Jože ROTAR* PREDLOG STROKOVNIH IZRAZOV - PODROČJE KARTOGRAFIJE Kartografija Cartography Kartographie Karta- Map Karte Impresum o karti (kolofon) - Imprint Kartenimpressum Karta - topografska map, topographic Karte,topographische Karta - tematska Map, thematic Karte, thematische Karta, osnovna Grundkarte Karta, temeljna Psase, topographic Karten grund Karta, izvirna Map, source Qellen karte Karta, izvedena Map, derived Karte abgeleitete Karta, službena Map, official Karte, amtlidn * je znanost o zgodovini, načinih prikaza, izdelave, uporabe in vzdrževanja kart. Obravnava grafične pri- kaze površine Zemlje in drugih vesoljskih teles kakor tudi razna stanja in pojave v zvezi z njimi. je zmanjšan, posplošen in s posebnimi znaki pojas- njen kartografski prikaz površine Zemlje ali osta- lih vesoljskih teles na ravnini kot tudi prikaz ob- jektov, stanja in pojavov, povezanih s temi površi- nami. po zakonu obvezni ali drugi podatki o izdelavi in tisku karte. To so podatki o organizaciji, ki je izdelala karto, podatki o kartografskem materialu, zaupnosti, tisku, nakladi itd. je karta z velikim številom informacij o krajev- nih razmerah prikazanega območja in prikazuje pred- vsem naselja, prometnice, vode, oblikovitost zem- ljišča, vegetacijo in druge pojave, potrebne za orientacijo, dopolnjene z opisom karte (zunanji in notranji opis). je karta, ki prikazuje pojave in stanja netopograf- ske vrste a) je karta v več listih, izdelana neposredno iz podatkov (topografske) izmere (TTN-5, TTN-10); b) je karta, ki služi kot osnova za reševanje ni- za vprašanj, povezanih z življenjem in delom ljudi. Med drugim služi kot osnova za izdelavo kart v manjših merilih; je karta, ki služi kot osnova za izdelavo in pri- kaz glavne vsebine tematske karte. a) karta, ki služi za izdelavo drugih kart; b) karta, ki p:rwič prikazuje neko znanstveno ali enkratno spoznanje; . c) karta, ki služi kot vir informacij za proučeva- nje zgodovine. je karta, izdelana iz drugih kart s pomanjšavo ali generalizacijo (posploševanjem) ali z uporabo obeh postopkov. je karta, katere izdelava in izdajanje spadata v delovno področje določenih javnih ustanov. 61000, YU, Ljubljana,Republiška geodetska uprava. Dipl.ing.geod., v.d.vodja skupine za GPD, stati- stiko in kartografijo. Prispelo za objavo 1981-07-28. 170 GV 25(1981)3 Karta, pregledna Obersichtskarte Karta, horografska Map, chorographic Karte, chorographi- sche Kartogram Map, diagram Kartogramm Karta, delovna Map, base Arbeitskarte je karta, izdelana v merilu 1:200.000 in manjših merilih (do 1:1.000.000). karta v majhnem merilu (1:1.000.000 in manjše) ,na kateri so prikazani večji deli zemeljske površine brez posebnega poudarjenja posameznih elementov karte. je splošen naziv za vse tematske karte, na katerih so prikazani statistični podatki. Tematski prikaz je shematski, vendar v čim točnejših sorazmerjih. je karta, v katero se med izdelavo nove karte vna- šajo tematski kartografski elementi ali druge infor-- macije. Karta,avtomatizirana je karta, izdelana s pomocJo računalnika, avtomat- skega čitalca koordinat (digitizer) in avtomatske- Digitalkarte ga risalnika (plother). Karta, numerična Map, numerical Karte, numerische Karta,računalniška Map, lineprinter Zeilendruckkarte Original, montažni Original (delovni), kartografski Original, kartni Karten original . Original, tiskarski (reprodukcijski) (založniški) Fair Kopiroriginal je karta, izdelana po enem izmed avtomatiziranih postopkov in z uporabo shranjenih podatkov, ki so bili dobljeni s terestričnim, fotogrametričnim ali kartometričnim opazovanjem (merjenjem). Vsebina je prikazana s številkami. je tematska karta, za katero je določena tema ob- delana v računalniku. Kartografski prikaz je izve- den prek izhodne enote - tiskalnika, risalnika. Kot grafični znaki se uporabljajo znaki na tiskal- niku (črke, številke) ali risalniku. je sestavljenka (lepljenka) iz različnih kart, re- duciranih v merilo nove karte. Namenjen je za iz- delavo nove karte. je izdelan na prozorni foliji. Na tem originalu se prostoročno izriše vsebina nove karte (avtorski original) • brezhibno izrisana določena vsebina karte, ki se tiska v eni barvi. Služi za izdelavo reprodukcij- skega originala . brezhibno izrisana določena vsebina karte, ki se tiska v eni barvi in služi za izdelavo tiskarske plošče (forme). Izris je na spodnji strani prozor- nega nosilca (plastični foliji). Gesla in tolmačenja so prevzeta iz Večjezičnega kartografskega slovar- ja (Višejezični kartografski rječnik - GFS v Zagrebu 1977). Tolmačenja gesel v Pionirj-u (letnik 79/80) se deloma razlikuje od navedenega tek- sta, saj je bilo treba za pionirje tekst prilagoditi njihovemu pozna- vanju kartografije, GV 25 (1981) 3 l 7.l Teobald BELEC* NOVE MERILNE METODE Pred kratkim se mi je ponudila priložnost, da sem se lahko udeležil tri- dnevnega seminarja v zahodni Nemčiji, na katerem so obravnavali inercial- ni merilni sistem (Inertial Survey System = ISS) kot geodetski instru- ment za merjenje. V letalski navigaciji so inercialni sistemi že dalj časa znani in slu- žijo za navigacijo. Spoznanja in izkušnje pri uporabi so prevzele neka- tere firme proizvajalke (Litton, Ferranti, Honeywell), ki v zadnjih pe- tih letih že proizvajajo instrumente po istem fizikalnem principu za geodetska merjenja. Za bralca ne bo odveč, če na kratko opisem princip dela ISS. že Newton je v svojem drugem zakonu ugotovil, da sila, ki deluje na telo, to telo pospešuje, in sicer sorazmerno z velikostjo sile ter v isto smer, kot deluje sila. Ta princip je v bistvu uporabljen v inercialnih instrumen- tih. Ker pa želimo meriti premike v našem geodetskem sistemu, to je v smereh koordinatnih osi x, y, z, potrebujemo tri merske sisteme. Tako sestoji vsak sistem iz akceleratorja (sestoji iz znane mase, ki je pri- trjena na spiralna peresa, in registratorja premika te mase pri premiku instrumenta, ker masa vztraja v svojem položaju), iz žiroskopa (vrtavka, ki ima nalogo, da sistem zadrži v orientirani smeri) ter iz računalnika (ki je majhno čudo, če pomislimo, kaj vse računa). Celoten sistem je težak ca. 100 kg,za pogonsko energijo ima elektriko in ga je možno mon- tirati v helikopter ali avto. Postopek merjenja pričnemo na geodetsko znani točki. ISS kalibriramo, to je instrument orientiramo v koordinatnem sistemu. Merjenje poteka ta- ko, da helikopter ali avto na novi točki ustavi, registrirajo se koordi- nate (tudi na magnetni trak), odmik vertikale in spr~memba gravitacije. Helikopter med merjenjem lahko lebdi v zraku, "centrira" pa se s poseb- nim grezilom, ki ga spusti na tla. Če bi postopek merjenja nadaljevali, bi zaradi žiroskopov oziroma njihovih fizikalnih lastnosti dobili napa- ko velikosti 0,03° (geografske stopinje) na uro. Takšna natančnost je za geodetska merjenja absolutno nesprejemljiva. Zato je bil izdelan po- seben postopek, imenovan ZUPT (Zero Velocity Up Date), pri katerem vsa- ke 3 do 5 minut sistem ustavimo, pri tem pa ne smemo imeti odklona. Tako dobimo mnogo večjo natančnost. Če opazovanja ponovimo in ne uporabljamo predolgih poligonov (traverze naj bodo dolge 100-200 km) ter vmes še kalibriramo instrument na znanih točkah, dobimo natančnost: 6X = + l,0m, AY = ± 1,2 m ter Ah=± 0,3 m. Dvakratno opazovanje te napake-(raz- polovi) pomanjša za polovico. Pomembno je, (da razumemo) ,da. ISS uporabimo kot instrument za merjenje med znanimi točkami (seveda za naše pojme v velikih razsežnostih,_npr. na blokih 150 km x 300 km). Te znane točke so lahko triangulacijske ali pa Dopplerjeve (določene s pomočjo satelita), katerih natančnost je pod 1 m. SPAN-System firme SPAN INTERNATIONAL, Arizona, ZDA (strokovnjaki tega podjetja so imeli referate, vodili razprave in odgovarjali na zastavlje- na vprašanja) je bil razvit iz sistema LITTON in so z njim v zadnjih 5 * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SR Slovenije. Dipl.ing.geodezije, direktor GZ SRS. Prispelo za objavo 1981-06-10. 172 GV 25(1981)3 letih že dosegli lepe operativne rezultate. Ta sistem je finančno 2- do 3-krat bolj učinkovit kot klasične metode. Tako so v Kanadi določali 3.000 točk, stroški za točko so znašali 700 dolarjev, po klasični metodi bi znašali najmanj 1.500 dolarjev. Prav takšen je tudi prihranek priča- su. Uporabnost ISS je mnogostranska. Tako ga je .SPAN uporabljala že :za tri- angulacijo l. in 2.reda, oslonilne točke, delo za kataster, inženir- ske meritve (pipe-lines) in izmere železnic. Tako so prednost tega sis- tema očitne: hitrost merjenja, nižji stroški, skoraj neodvisnost od vre- mena, nedostopnost ne moti itd. Tako niti ni presenetljivo, da je napoved strokovnjakov glede uporabe ISS zelo optimistična, saj pričakujejo, da bodo zelo hitro dosegli natančnost merjenja 1-2 dm. In tudi trditev, da je ISS, kombiniran z Dopplerjem, velika bodočnost (Nemci imenujejo ISS "Zauberkasten"). "Če se lahko premikaš, lahko meriš", je geslo, veljavno za ISS. Strokov- njaki firme SPAN so nam nazorno pokazali postopek merjenja, opozarjali na pomembne organizacijske momente (ISS rabi energijo, vsaki 2 uri ga je treba polniti, izkoristiti vsako minuto razpoložljivega časa - tirne is money! - priprava goriva za helikopter na določenih mestih itd.). Rezultati se obdelajo v namiznem računalniku, ki ima čitalec magnetnega traku, vse pa je prilagojeno temu, da to lahko počneš v hotelski sobi. Celotni ISS se ne prodaja, temveč ga uporabnik lahko najame skupaj s tremi strokovnjaki. Helikopter (najboljši BELL RANGER), oprema, ener- gija in gorivo so skrb naročnika. Vedno znova me preseneča, s kakšnim enostavnim, jasnim in neposrednim razmišljanjem je firma SPAN prišla do raznih zaključkov(npr. ta, da sistema ne prodajajo, da podučujejo, kako napraviti plane leta čimbolj racionalne itd.). Ameriška poslovnost in enostavnost se zrcali že v sami pogodbi: to je tiskan formular, v katerem so cene tudi že tiskane. Moram priznati, da me je ob primerjanju tega, kar sem videl in slišal in stanja v geodet- ski dejavnosti pri nas doma oblila zona! Še nekaj o stroških: Stroški transporta ISS iz Arizone do kateregakoli pristanišča v ZDA: 20.000 dolariev. Vsak dan transporta od tega prista- nišča dQ dežele, kjer naj se opravi meritev: 4.350 dolarjev. Vsak dan dela s sistemom (7 ur): 5.450 dolarjev. Vsaka presežena ura: 400 do- larjev. Še en zanimiv podatek: točka je določena v 1 do 4 minutah, pač glede na medsebojno razdaljo, in še natančnost meritev: odprta traverza: zaprta traverza: 1:10.000 + 10 cm 1:20.000 + 10 cm dvojno zaprta traverza: 1:40.000 + 10 cm. Še mnogo zanimivih tehničnih in drugih podrobnosti bi lahko nadrobil, Veselilo me bo, če se bo kakšen radoveden kolega podrobneje pozanimal za to novost. Tudi nekaj literature je na voljo. Moji zaključki ob tej nadaljnji razvojni stopnji merilnih postopkov so: l. Opisani sistem pomeni novo tehnologijo merjenja in je vsestransko konkurenčen vsem klasičnim načinom določanja koordinat točk, še po- sebno na velikih območjih. 2. Proizvajalec sistema ga ni pripravljen prodati, temveč pri meritvi sodelovati! (Ali ne "diši" to .po naši delitvi dela in sredstev?). 3. Proizvajalec sistema prevzame vso odgovornost za pravilnost in na- tančnost rezultatov. 4. Primer nakazuje nov način managerskega pristopa, pa tudi miselnega pristopa k delom geodetskega znašaja. Klasične oblike organizacije GV 25(1981)3 173 so v zatonu. 5. Organizacija je prefinjena, enostavna, brez napak in dosledna. 6. Velja načelo: biti soliden, zadovoljiti naročnika, natančnost merje- nja stane. 7. Sistem je uporaben še posebno v deželah v razvoju, kjer se kartograf- ski fond šele ustvarja. Prav ta ugotovitev je zaskrbljujoča saj se kapital specializirano pripravlja za prevzem raznih del v deželah v razvoju, v katere smo mi nameravali izvažati naše storitve. Sodelovanje na opisanem seminarju mi je ponovno potrdilo osnovno raz- vojno načelo Geodetskega zavoda SRS, da bomo lastno prihodnost ustvarja- li le na podlagi širokega, dolgoročnega gledanja in ocenjevanja pojavov in stališč okoli nas. Stanko PRISTOVNIK* MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK IN UREJANJE MEJ V SODNEM POSTOPKU Zakon o zemljiškem katastru (Ur.l. SRS, št. 16/74) je uvedel ugotavlja- nje posestnih meja v posebnem postopku, ki ga vodi občinski geodetski organ. Imenuje ga mejni ugotovitveni postopek. Postopke ureditve meja vodijo tudi sodišča na osnovi pravnih pravil pred- vojnega nepravdnega postopka, in sicer kot obnovo ali kot popravo meja. Zakon o zemljiškem katastru ni jasno opredelil, v kakšnem razmerju je mejni ugotovitveni postopek do sodnega nepravdnega postopka urejanja mej. Zaradi tega sta Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun ter Republiška geodetska uprava pripravila skupna stališča in jih posla- la temeljnim sodiščem in občinskim geodetskim upravam. Da bi se s temi stališči seznanili tudi geodeti, ki sodelujejo v sodnih postopkih kot izvedenci, objavljamo ta stališča tudi v Geodetskem vest- niku. l. Mejni ugotovitveni postopek v razmerju do sodnega nepravdnega po- stopka za ureditev mej Zakon o zemljiškem katastru (Ur.l. SRS, št. 16/74) je v poglavju ugotav- ljanje in zamejničenje posestnih meja v členih 11 do 17 uvedel nov post- topek ugotavljanja posestnih meja med parcelami različnih lastnikov ozi- roma uporabnikov - mejni ugotovitveni postopek. V 33.členu dopušča zakon možnost prenosa posestnih meja v naravo, tako, kot so označene v zemljiš- kem katastru (mapna meja). Na podlagi 35.člena tega zakona je Republiška geodetska uprava predpisala še Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76). To so nova pozitivna določila, ki urejajo ugotavljanje mej v posebnem upravnem postopku, ki * 61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava. Dipl.pravnik, svetovalec direktorja Prispelo za objavo 1981-08-07. 174 GV 25(1981)3 ga vodi občinski geodetski organ. Osnovni pogoj za ugotavljanje posest- nih meja, tako v mejnem ugotovitvenem postopku kot pri prenosu posestnih meja v naravo po podatkih zemljiškega katastra, je soglasje prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov. če soglasja glede poteka posestnih meja ni oziroma se nesoglasje ugotovi med postopkom, posestne meje ni mogoče ugotoviti v upravnem postopku. Soglasje oziroma nesoglasje glede poteka posestne meje se ugotovi z zapisnikom. Ne glede na obstoj soglasja o poteku posestne meje vodijo sodišča postop- ke ureditve meje na osnovi pravnih pravil zakona v sodnem nepravdnem po- stopku, in sicer kot obnovo ali kot popravo meja. Določbe Zakona o zemljiškem katastru ne opredeljujejo dovolj jasno, v kakšnem razmerju je mejni ugotovitveni postopek kot upravni postopek do sodnega nepravdnega postopka urejanja mej. Ta z~kon sicer ne določa, na kakšen način naj sodišče ureja meje, nalaga pa mu dolžnost, da mora o vseh končnih odločitvah posestnih meja obvestiti pristojni občinski geodetski organ in da morajo biti tudi v sodnem postopku ugotovljene po- sestne meje zamejničene s trajnimi znamenji. Intervencija sodišča je predvidena v primeru, da ni doseženo soglasje glede poteka posestne me- je. Zastavlja se vprašanje, ali in v kakšni meri je ugotavljanje posestnih mej v upravnem postopku temeljni pogoj za urejanje mej v sodnem nepravd- nem postopku ali pa gre za dva ločena postopka in je strankam na voljo, da sprožijo ureditev meje bodisi pred sodiščem ali pred upravnim orga- nom. Zakon teh vprašanj ne opredeljuje in jih bo treba rešiti v predvideni noveli Zakona o zemljiškem katastru kot tudi v predvidenem Zakonu o ne- pravdnem postopku. Tudi sedanja praksa sodišč ni enotna. Nekatera sodišča vlogo, ki paj bi jo odigral mejni ugotovitveni postopek glede urejanja mej v sodnem nepravdnem postopku,precenjujejo in zahtevajo v vsakem pri~ meru predhodni poskus poravnave v mejnem ugotovitvenem postopku, čeprav je spor glede meje očiten. Druga sodišča so do mejnega ugotovitvenega postopka indiferentna in vodijo postopke obnove in poprave mej ne ozi- raje se na možnosti, ki jih ponuja mejni ugotovitveni postopek. Dobesedna razlaga Zakona o zemljiškem katastru se nagiba k tolmačenju, da gre za dva ločena postopka, vendar taka razlaga nasprotuje ciljem in namenom, zaradi katerih je bil mejni ugotovitveni postopek uzakonjen. Take razlage tudi ne bi bilo možno zagovarjati z vidika sistemske ure- ditve reševanja mejnih sporov. V Zakonu o zemljiškem katastru je izrazito poudarjena poravnalna vloga mejnega ugotovitvenega postopka. Prizadete stranke se glede poteka pose- stnih meja sporazumejo pred upravnim organom, svoje soglasje pa potrdijo s podpisi v ugotovitvenem zapisniku, ki ga overi občinski upravni organ. Tak sporazum lahko tolmačimo kot poravnavo, sklenjeno pred pristojnim up- ravnim organom. Dosedanja petletna praksa dokazuje, da se številna neso- glasja glede poteka posestnih meja odpravijo v mejnem ugotovitvenem po- stopku, neredki pa so tudi primeri, da so se stranke sporazumele za me- jo, ki jo je geodetski organ v naravi pokazal na podlagi podatkov zemlji- škega katastra (mapna meja). To je posledica zaupanja strank v podatke zemljiškega katastra in v strokovno usposobljenost geodetskih organov za pravilno ureditev posestne meje. V postopku urejanja mej v sodnem nepravdnem postopku gre v pretežni ve- čini za spore, pa tudi predloge, ki nimajo značaja spora in ki jih stran- ke želijo urejati na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Ali ima neka mejna zadeva značaj spora ali ne, pa se praviloma opredeli šele po op- ravljenem merjenju. Zato pa daje upravni postopek, kakršen je mejni ugo- tovitveni postopek s podatki, s katerimi razpolaga in s strokovnostjo organa, ki ta postopek vodi, večje možnosti kot sodni postopek. Izhaja- joč iz tega, je tudi za stranke cenejši, predvsem pa tudi bližji nače- GV 2 5 ( 19 81) 3 175 lom naše družbene ureditve o sporazumu urejanja sporov. Iz navedenih razlogov naj bi bil v zadevah urejanja mej primarno pristo- jen geodetski upravni organ. Šele če v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v postopku prenosa posestnih meja v naravo po podatkih zemljiš- kega katastra ni dosežen sporazum o meji, bi bilo pristojno sodišče. Stališče Glede na to, da Zakon o zemljiškem katastru nima izrecne določbe, ki bi razmejevala upravni in sodni postopek urejanja mej, in ker predvidoma v kratkem času še ne bodo izdani novi predpisi (novela Zakona ozemljiš- kem katastru, Zakon o nepravdnem postopku), menimo, da se zaradi enot- nega posloVanja sodišč in geodetskih upravnih organov urejanje mej, in sicer tako obnove kot poprave mej, prepusti v primarno reševanje občin­ skim geodetskim organom v vseh tistih primerih, ko spor glede meje ni očiten, in sicer z naslednjimi dejanskimi stanji: a) mejnikov ni, potek meje pa med mejašema ni sporen; b) mejniki so tako poškodovani, da bi utegnili postati povsem nespoznav- ni; c) en mejaš zatrjuje določeno mejo, drug mejaš te meje ne priznava, ne zatrjuje pa določene drugačne meje; d) mejnikov ni, meJasa pa se ne moreta sporazumeti, kje meja poteka, nobeden pa ne zatrjuje določene meje. Šele ko v postopku geodetski upravni organ ugotovi nesoglasje med stran- kami glede poteka posestne meje, prevzame te zadeve sodišče. Ne glede na mejni ugotovitveni postopek se v sodnem nepravdnem postop- ku rešujejo mejni spori, ko: a) vsak mejaš zatrjuje določeno mejo tako, da ti meji okepata sporni mejni svet, noben mejaš pa se ne sklicuje na poseben pravni naslov, ki bi mu dajal pravico do spornega mejnega sveta; b) mejaša zatrjujeta različni meji, toda vsaj en mejaš uveljavlja pose- ben pravni naslov, ki bi mu dal pravico do spornega mejnega sveta. 2. Sodne poravnave ,"na mapno mejo" in prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra Sodne poravnave na tako imenovano "mapno mejo" so problematične, preden je geodetski strokovnjak pokazal, kje v naravi poteka mapna meja, to je meja, ki se v naravi ugotovi na podlagi podatkov obstoječega zemljiške- ga katastra. Po 33. členu Zakona o zemljiškem katastru sme geodetski organ prenašati posestno mejo v naravo tako, kot je označena v zemljiškem katastru, le pod določenimi pogoji. Poleg formalnega soglasja prizadetih lastnikov za vzpostavitev posestne meje po podatkih zemljiškega katastra mora biti izpolnjen še tehnični pogoj zanesljivosti katastrskih podatkov. V 3. točki ,navedenega člena je postavljen pogoj, "da za območje parcele v po- stopku obstoje zanesljivi izvirn.i.. numerični podatki prehodno opravljenih zemljiško-katastrskih meritev, oziroma da so obstoječi zemljiško-kata- strski načrti toliko zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpo- staviti posestno mejo s p~edpisano natančnostjo". če geodetski organ nima numeričnih podatkov, je dolžan zanesljivost načrtov pred prenosom posestne meje preveriti na zemljišču s primerjavo skladnosti načrtov z dejanskim stanjem v naravi. Če ugotovi odstopanja, ki presegajo predpi- sano dopustno mejo, se prenos ne sme izvršiti. Nadaljnja značilnost postopka prenosa posestnih mej~ naravo po podatkih 176 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 zemljiškega katastra, ki ga opravi geodetski upravni organ brez posre- dovanja sodišča, je soglasje strank, ki mora trajati ves čas postopka. Predhodna izjava strank, da se strinjajo s takim prenosom, še ne pomeni, da se stranke že vnaprej strinjajo tudi z mejo, ki jo bo geodetski organ pokazal na terenu. če katerakoli stranka s prenešeno mejo ni zadovoljna, se mora postopek ustaviti. Navedeni pogoji oziroma značilnosti sicer ne vežejo sodnika pri vodenju postopka urejanja mej, treba pa bi jih bilo upoštevati v primerih, ko stranke privolijo v mejo, ki naj bi jo geodetski organ v naravi pokazal na podlagi podatkov zemljiškega katastra - poravnava "na mapno mejo". Pri realizaciji sodne poravnave "na mapna mejo" se večkrat zgodi, da geodetski organ ne more realizirati take poravnave. Neredko se primeri, da stranki na sodišču sicer skleneta poravnavo na mapno mejo, po opra- vljenem prenosu posestne meje pa sta razočarani, ko spoznata, da kata- strska meja precej odstopa od uživalne meje. Navadno prizadeta stranka onemogoči geodetskemu organu zamejničenje tako ugotovljene meje. V ta- kem primeru geodetski organ postopek zamejničenja posestne meje ustavi, ker ni pristojen za izvršbo sodne poravnave. Stališče Predlagamo, naj sodniki ne navajajo strank k temu, da bi se poravnavale na mapno mejo, ki naj bi jo geodetski organ šele pokazal. Tako poravna- vo naj bi dopustili le za območje, kjer je bila že izpeljana nova izme- ra, v ostalih primerih pa le, če ima geodetski organ numerične podatke. GV 2 5 ( 1 9 81 ) 3 177 Peter SVETIK* GEOMETRIČNO SREDISCE SLOVENIJE - GEOSS (Projekt VAČE 81) Upam, da ga ni med bralci našega glasila, ki ne bi vedel za Vače, za arheološka najdišča pod Krono, za znamenito. vaško situlo in druge pred- mete, izkopane pri Vačah. Mnogo manj pa je znano, da je prav blizu Vač, komaj 1700 metrov proti zahodu ali 250 metrov južno od Spodnje Slivne, tudi geometrično središče Slovenije, V poslovnih razgovorih med Geodetskim zavqdom SRS in občino Litija je predsednik občinske skupščine tov. Jože Drn_ovšek omenil "središče" Slo- venije, ki da je domnevno v bližini Vač. S tem je seveda izrazil tudi tiho željo, da bi Geodetski zavod SRS to domnevo še strrdtovn,S> preveril. Direktor Geodetskega zavoda SRS tov. Teobald Belec je t~j želji takoj prisluhnil, saj je neposredno povezana z geodetsko službo. Ko me je po- vabil k sodelovanju, je tudi mene to takoj pritegnilo. Bilo :je aprila 1981. Zamisel je vzklila in začela dozorevati. Toda najprej :ie bilo tre- ba določiti "središče" Slovenije. Bodo rezultati potrdili domnevo? Naloge se je lotil z njemu lastno pedantnostjo, natančnostjo in vest- nostjo tov. Marjan Jenko, dipl.inž.geod. Težišče SR Slovenije je dolo- čil z grafično analitično metodo, znano iz statike, z izračunom površin po ozkih, vzporednih pasovih. Za pasove je prevzel kar razdelitev na liste TTN. Tako je dobil 110 vertikalnih trapezov, širokih 2,25 km, in 54 horizontalnih, širokih 3,0 km. Na osnovi sedmih trigonometričnih točk je odpravil sistematski pogrešek in po znanih formulah izračunal Gauss- Krugerjeve koordinate težišča SR Slovenije: y = 486 090 m, x = 5 108 460 m Srednji pogrešek pri tem izračunu znaša 0,05 km. S transformacijo je nato izračunal geodetske geografske koordinate in s približnim, vendar za te namene dovolj natančnim popravkom vrednosti, doboljenih na Astro- nomsko-geofizikalnem observatoriju v Ljubljani, je dobil tudi geograf- ske koordinate: f = 46°01 '09'' A = 14°50' 14;' Geometrično središče SR Slovenije torej leži nekol'iko severneje od 46. vzporednika in malo zahodneje od 15.~9.qldnevn:ik.a v obč:i.ni Litija in v krajevni skupnosti Vače. Tako je bili domneva potrjena •. ,. :1:,L Po izračunu geometričnega središča SR _Slove'riije•·se -.je že 11.5.1981 zbrala v Sp. Slivni inic.i,ativna skupina,. ki je ):iiJp; pripr.avt:l_ena ljubi- teljsko (amatersko) zastavi ti vse svoj_e_ spqsobnos"t:;1_\, ::·da · b'i · središče tu- di fiz1čno označili in s tem poudarili ·1:ako·'njegov- strokovni kot turi- stični in kulturni pomen. Osebno pa mi· je .bilo takoj ;ijasno,,. da bo samo obeležje GEOSS premalo, da ga je treba povezati<• z }žnami;!n:i1tos'ttni širše okolice. Pobuda je bila na omenjenem se·stanku v ·cel,9t.i•' spreje~a in do- polnjena z mnogimi podrobnejšimi in konkretnimi. pred.logi. Sprejel sem zadolžitev, naj gradivo za širše območje celovitej)e: ·ob,delam,. in tako sem do 1.7.1981 izdelal predlog projekta z naslovd~VA;ČE 8L Na novo us- tanovljeni koordinacijski odbor ga je z manjšimi dopolnitvami na seJi dne 16.7.1981 v celoti sprejel in s tem iastavil tudi že operativno de- lo. V nadaljevanju podajam kratek izvleček iz projekta;~{ ga,~adolženi čla­ ni koordinacijskega odbora že podrobneje obdelujsjb, pripravljajo pod- robne izvedbene načrte. *61000, YU, Ljubljana, Center SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko dipl.oec. 178 GV 25 (1981) 3 Elaborat celotnega projekta VAČE 81 obsega podrobnejše idejne rešitve postavitve obeležja GEOSS, obnovo in revitalizacijo levega brega Save od Zagorice do Zasavske gore s postavitvijo označb in kažipotov, izde- lavo vodnika, prospekta, spominkov in karte ter široko publiciranje med krajani in v širši slovensk~ javnosti. Osnovni namen projekta je oživitev območja, ki ima vrsto nacionalno po- membnih krajev in dogodkov (NOB, arheološka najdišča, rojstni kraji po- membnih Slovencev itd.), ki je v geometričnem središču Slovenije, ki ima lepe razgledne točke, prijetno klimo in izredno okolje, primerno tako za rekreacijo kot za oddih. Območje je blizu Ljubljane, razprosti- ra se na štiri občine (Litija, Domžale, Ljubljana-Moste-Polje in Zagor- je) in lahko ponudi delovnemu človeku poleg potrebne rekreacije še pri- jeten oddih in kulturna doživetja. Vrsta predvidenih manifestacij (smu- čarski tek v središču Slovenije, oddaje radioamaterjev iz središča Slo- venije, Dnevnikov dan v srcu Slovenije, letni shodi geodetov, arheo- logov, pionirjev, tabornikov in drugih), kar bo postala tradicija, pa bo še povečala združevanje prijetnega s koristnim. Projekt je razdeljen na štiri samostojne, vendar med seboj tesno pove- zane in soodvisne podprojekte: l. GEOSS - geometrično središče Slovenije, ki leži pod Sp.Slivno, Skrom- no obeležje bi geometrično središče, os ali srce Slovenije trajno oz- načevalo in mu dalo strokovni, kulturni in turistični pomen. Prav središče Slovenije je pobudilo zasnovo kreacije projekta širšega ob- močja Vač. 2. Območje Vač, ki obsega sploščen trikotnik: Sp.Slivna - Vače-Krona naj bi fizično manj sposobnemu obiskovalcu ob prijetnem sprehodu ponudi- lo tri znamenitosti: središče Slovenije, Vače in arheološka najdišča pod Krono ob komaj 3 km dolgi poti. 3. Transverzala Kamniško-zasavskega odreda, ki sega od Zagorice do Za- savske gore v dolžini okoli 17 km, je primerna za enodnevni rekrea- tivni izlet in ponuja vrsto znamenitosti: rojstni kraj matematika Jurija Vege, središče Slovenije, Vače, arheološka najdišča pod Krono, pomnike iz prve in zlasti druge svetovne vojne, sakralne spomenike, lepe razglede, kasneje urejena smučišča in podobno. Transverzala bo potekala predvsem po peš poteh. 4. Spremljajoče dejavnosti (spominki, obeski, razglednice, vodniki,pro- spekti, kažipoti in podobno), ki naj našemu delovnemu človeku in tu- ristom pomagajo spoznavati lepote, znamenitosti in osebne koristi tega območja ter ga navdušiti za obisk. S temi podprojekti je v celostni projekt, ki smo ga po svetovno znanih Vačah poimenovali kar "VAČE 81" vključena: športna dejavnost (smučarski teki, skoki in druge zvrsti), planinska dejavnost (planinska pot, koče, vrhovi), rekreacijska dejavnost (izbira med večjo ali manjšo potjo za rekreacijo), kulturna dejavnost (spomeniki, rojstne hiše pomembnih Slo~ vencev, kulturne prireditve), zgodovina (NOB, daljna preteklost), ar- heologija (najdišča pod Krono), znanstvo (Jurij Vega), geodezija in geografija (središče Slovenije, trigonometrična točka, smeri neba, geo- grafske in pravokotne koordinate), znane peš poti (evropska, slovenska, Badjurova, mladinska), razvoj kmečkega turizma in turizem v najširšem smislu ter še kaj. Po časovnem planu, v katerem so globalno obdelane vse aktivnosti, za- čenši z letom 1981, je največja intenziteta predvidena v letu 1982, V glavnem pa bi moral biti projekt realiziran do srede leta 1983, ko bo- mo slavili 200-letnico izdaje prvih Vegovih logaritmov in 40-letnico ustanovitve Kamniško-zasavskega odreda, V začetku je največja intenzi- teta namenjena realizaciji podprojekta GEOSS, ki naj bi bil tudi najprej realiziran. Vzporedno pa bodo potekale predvidene aktivnosti za ostale 179 GV 2 5 ( 1 9 81 ) 3 podprojekte. Projekt tako globalno, vsebinsko in časovno razčlenjuje vse dejavnosti širšega območja, podrobneje pa jih bodo precizirali izvedbeni načrti. Okvirna finančna sredstva za izvedbo celotnega projekta znašajo nekaj nad dva milijona din. Pri tem niso upoštevani funkcionalni stroški in vzdrževanje stanja, prav tako pa tudi ne stroški nekaterih del, ki se financirajo iz drugih virov (športni tereni, planinska koča, gostišča, kmečki turizem). V letu 1981 bi bilo treba zagotoviti okoli 15 %, v le- tu 1982 okoli 65 % in v letu 1983 okoli 20 % vseh sredstev. Združevanje sredstev naj bi potekalo po posebnem dogovoru med občinami, ozdi,društ- vi in drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. Izdelave projekta so se lotili navdušeni posamezniki, meja 1981 povsem ljubi t_elj sko, Izvolili so koordinacijski odbor petih članov kot nepo- . sredno operativno delovno telo, ki ima še širšo delegatsko sestavo, ka- tere člani naj bi bili predstavniki sodelujočih organizacij (sofinan- cerjev). Pokroviteljstvo nad delom in realizacijo projekta prevzema OK SZDL Litija. Vse dosedanje delo, s projektom vred je bilo izvedeno v režiji posameznikov. Tudi vse zadolžitve posameznikov v projektu te- meljijo na prostovoljnem delu. Ena izmed pomembnih nalog za uspeh projekta je tudi široka populariza- cija v javnosti in med krajani. Ta naloga uspešno poteka. Zanimanje za projekt je očitno, saj se pridružujejo vedno novi ljubitelji, ki ga že- lijo obogatiti. Projekt je zasnovan dinamično: vsak nov predlog ali po- buda je zaželena, prav tako novi sodelavci. Že v tako kratkem času je bil večkrat dopolnjen, in prepričani smo, da jih bo tudi v prihodnje. V tem prispevku kaže posvetiti nekaj več pozornosti podprojektu GEOSS, ki je za nas geodete še posebno zanimiv. Po naključju je lokacija geo- metričnega središča prav idealen kraj, travnik grebena z razgledom pro- ti jugu (Savi) s kotom okoli 50° in proti severu (Kamniške planine) s kotom okoli 70°. Zemljišče je že zagotovljeno, za kar~je poskrbel načel­ nik Geodetske uprave Litija tov. Vinko Belko, SO Litija pa bo jeseni sprejela še odlok o zaščiti vedute. Prav tako je že posneto zemljišče v merilu 1:100 za izdelavo podrobnega izvedbenega načrta, za lokacijsko dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Približna lokacija je razvidna iz priloge. Osnovne zahteve obeležja naj bi bile: realna lokacija, enostavna,cene- na in čimbolj trajna izvedba, ponazarja naj SR Slovenijo, geodetsko službo in glavne strani neba. Urejen prostor naj bi obsegal pravokotnik, velik približno 8 x 10 metrov. V sredi naj bi bil izdelan model Slove- nije, velik približno 1 x 2 metra. Sredi tega modela bi bila vertikalna koničasta os, visoka nekaj metrov. Ob straneh bi bili štirje stebriči na glavnih straneh neba, na katerih bi bili tudi osnovni zapisi: geo- grafske in geodetske koordinate, nadmorska višina, naslov in pomen obe- ležja, datum postavitve in drugi podatki. Ob straneh bi postavili tudi dve klopi, sam prostor pa bi s treh strani omejevali stebriči z veriga- mi. Zamisel je morda bolje razvidna iz priloge. Brez dvoma bo obeležju treba dodati tudi status trigonometrične točke višjega reda. Tako bo imelo tudi trajen strokovni pomen. Vizure so do- volj proste. Na hribu v neposredni bližini pa je na višini 831 m cerkev z razgledom v krogu 360°, ki ho lahko ekscenter te točke. Ne gre prezre- ti tudi, da bo veduta zaščitena in da bo obeležje trajnega značaja. Sredstva za postavitev obeležja so ocenjena na okrog 1 milijon dinarjev. Združile bi jih geodetske delovne organizacije in geodetska upravna služ- ba. Po časovnem planu naj bi bilo obeležje postavljeno sredi leta 1982. Zato bo potreben hiter sporazum o združitvi sredstev in o vseh drugih zadevah, povezanih tako s postavitvijo kot z rednim vzdrževanjem obelež- ja. 180 GV 25 (1981) 3 N,lJ se omenim, da za obeležje GEOSS že v dosedanjem izredno kratkem ča­ su od zamisli in zorenja projekta vlada izredno veliko zanimanje, ki se bo z vecJo popularizacijo še povečalo. Tako je Dnevnik že pripravljen vsako leto septembra organizirati Dnevnikov dan v srcu Slovenije(njego- va vsebina bo še dodelana), smučarski klub Litija pa prvi smučarski tek v središču Slovenije, ki naj bi postal tradicionalen, in Radioamaterski klub Moravče oddaje iz središča Slovenije. Druge možnosti pa sem tudi že navedel. Verjetno bo tudi vsaj del 15.geodetskega dne potekal v središču Slovenije. Tudi pionirje borno v okviru revije Pionir leta 1982 popeljali tja. Za nas geodete pa je transverzala Kamniško-zasavskega odreda od Za- gorice prek središča Slovenije in Vač do Zasavske gore še posebno pomemb- na. Vključuje rojstni kraj Jurije Vege, ki ima za razvoj geodetske stro- ke mnogo zaslug. Poleg tega bomo leta 1983 praznovali z odkritjem spome- nika v Zagorici dvestoletnico izdaje njegovih prvih logaritmov. Naj bral- ce ob tej priložnosti opozorim, da je pri Mladinski knjigi izšla o Vegi posebna k~jižica izpod peresa Sandija Sitarja, ki bi morala biti v vsa- ki geodetski organizaciji. Menim, da je celoten projekt zlasti za našega delovnega človeka, ki mu moramo za doseganje maksimalnih delovnih učinkov in osebnega zadovoljst- va ponuditi čim več športno-rekreativnih in duhovnih dobrin ter počitka in prijetne narave, družbeno upravičljiv in prepotreben, še posebno, ker leži območje v neposredni bližini večjih industrijskih in naselitvenih središč. Geodetska služba pa se s projektom pridružuje tudi kulturnim, rekreacij- skim in športnim prizadevanjem in s tem dokazuje, da ni sama sebi na- menjena. Več duhovne kulture in širše družbene razgledanosti pa potre- bujemo tudi sami, mar ne, drage kolegice in kolegi? Saj srno svoj čas poznali celo naziv kulturni geodetski inženir. GV 25 (1981)3 181 Sandi SITAR* INŽ. HERMAN POTOČNIK LETA 1929: PROUČEVANJE ZEMELJSKE POVRŠINE IZ VESOLJA Leta 1929 - od prvega letalskega motornega poleta je minilo šele 26 let, do prvega obkroženja Zemlje po vesoljskem prostoru pa je manjkalo še 32 let - je izšla v Berlinu knjiga Das Problem der Befahrung des Weltraums, ki je že nekaj let med poznavalci splošno priznana kot eno temeljnih del iz pionirskega obdobja raketne tehnike in načrtovanja vesoljskih pole- tov. Kot avtor je bil naveden neki Hermann Noordung, zato je bila iden- tifikacija pravega avtorja težka in dolgotrajna: leta 1961 je dipl.inž. Vlado Ribarič izrazil sum, da utegne biti Herman Potočnik, ki se je kot avtor knjige skril za psevdonimom Noordung, slovenskega rodu. Nato se je počasi razkrilo, kdo je pravzaprav Potočnik-Noordung. Danes je jasno, da gre za pionirja astronavtike slovenskega rodu in za enega naj- naprednejših strokovnjakov na svojem področju v dvajsetih letih našega stoletja. Herman Potočnik se je rodil leta 1892 v Pulju, kjer je njegov oče dr. Jožef služboval kot zdravnik v avstrijski mornarici. Mati pa je bila Minka Kokošinek, po rodu iz Vitanj, rojena v Mariboru. Herman, ki mu je že kmalu umrl oče, je preživel otroštvo v rojstnem kraju, vojaško akademijo je opravil v Modlingu, udeležil se je prve svetovne vojne {pred vojno je bil poročnik, po njej stotnik) nato pa se je vpisal na dunajsko tehniško visoko šolo in je diplomiral kot inženir raketne tehni- ke. Ni se zaposlil; živel je pri bratu na Dunaju in se je popolnoma po- svetil svoji stroki. Zbolel je za tuberkulozo: v tekmi s smrtjo je snoval svoje edino knjižno delo. V bedi, osamljenosti in na smrt bolan je v letih 1928/29 napisal tekst in izrisal sto ilustracij ter skic; dočakal je izid svojega dela, nato pa je še istega leta - 1929. sedimentrideset- leten umrl. Potočnikova knjiga Problem voznJe po vesolju - pri Tehniški založbi Slo- venije pripravljata inž. Ribarič in pisec tega članka izdajo komentira- nega prevoda te knjige - je bila kmalu po izidu v širših krogih zavrnje- na kot neuresničljiva fantazija, ožji krogi in med njimi najbolj tisti okrog Hermanna Obertha pa so jo sprejeli kot genialno delo. Kasneje so velike osebnosti astronavtike priznale, da jim je služila kot učbenik, spodbuda in vir idej pri njihovem lastnem delu. Zlasti laskave so oce- ne Potočnikovega pomena, ki sta jih izrekla na primer Wernher von Braun ali Leonov. Pri tem pa Potočnikova knjiga ni le zgodovinsko zanimivo de- lo, marveč sega s svojimi drznimi, toda točnimi napovedmi celo prek na- šega časa v prihodnost astronavtike. 188 oštevilčenih strani obsegajoča knjiga je razdeljena na 62 poglavij. Začetna so posvečena problemom gravitacije in rakete kot najbolj primer- nega vesoljskega vozila. Potočnik je izdelal natančne načrte za vzpon, polet in pristanek vesoljske rakete, pri čemer je predvidel že tudi upora- bo raketoplana. Podrobno je proučil pogoje za življenje in delo astronav- tov v vesolju - leta 1980 mu je mednarodni kongres vesoljske medicine v Munchnu priznal prvenstvo pri sistematični zastavitvi in načeloma pravil- nih rešitvah takšnih vprašanj. Potočnik je pisal tudi o umetnih satelitih in je dal natančne izračune za geostacionarni satelit - syncom 1 so le- ta 1963 izstrelili po 34 let starejših Potočnikovih računih. V sklepu knjige je nadrobno razpravljal o koristih, pa tudi nevarnostih, ki jih *61000, YU, Ljubljana, Ljubljanski dnevnik Novinar, urednik Prispelo v objavo 1981-09-25. 182 GV 25 (1981) 3 prinaša človeštvu prodor v vesoljski prostor. Zadnje strani njegove knji- ge obravnavajo probl~m dosegljivosti tujih nebesnih teles. Potočnik je bil prepričan, da bo Luno in bližnje planete mogoče doseči s tehniko, ki jo bo mogoče predvidevati že v njegovem času. Glede dosegljivosti zvezd pa je zapisal, da bo v ta namen treba obvladati drugačno energet- sko tehnologijo (jedrsko, fotonsko) in da se zanaša na Einsteinovo rela- tivnostno teorijo in krčenje časa v bližini svetlobne hitrosti. Kljub izrednim posameznim rešitvam (geostacionarni satelit, s sončno ener- gijo oskrbovana vesoljska postaja z umetno težnostjo itd.) pri Potočniku najbolj preseneča njegovo celostno obvladovanje problematike, saj je iz- delal celovit strateški načrt za postopno prodiranje vse globlje v ve- soljski prostor. Kasnejše izpolnitve so v največji možni meri potrdile Potočnikove napovedi, najbolj drzne pa še čakajo na realizacijo. Med oblikami praktične uporabe okoli Zemlje krožečega umetnega satelita je Potočnik v posebnem poglavju pisal tudi o opazovanju in proučevanju zemeljske površine iz vesolja. S pomočjo orjaških teleskopov, ki jih zaradi breztežnosti in odsotnosti moteče atmosfere v vesolju ne bo tež- ko graditi in uporabljati, bo mogoče z vesoljske postaje spoznati in raz- iskati sleherni košček zemeljske površine - je pisal leta 1929. Ekspedi- cije v daljne kraje ne bodo več potrebne. Kartografija bo dobila povsem novo podlago, saj bo fotografija iz vesolja obvladovala tako sleherno podrobnost kot celoto dežel in kontinentov. Notranjosti Afrike, Tibeta Sibirije in polarnih območij bodo postale prav tako znane kot najbolj proučena in najgosteje naseljena območja. Ladijsko plovbo bo mogoče us- merjati iz vesolja, ladje bodo tako pravočasno dobile opozorila o bliža- jočih se neurjih. Ker bo iz vesoljske opazovalnice mogoče naenkrat pre- gledati tretjino neba nad Zemljo, bo to dalo meteorologiji povsem nova izhodišča za vremenske napovedi. Potočnik pa je opozoril tudi na možno izrabo vseh teh možnosti v vojaške namene. Natančna opazovanja zemelj- ske površine iz vesoljskih razdalj bodo odkrila opazovalčevim očem vsa vojna dogajanja že v pripravljalni fazi. Vesoljske naprave pa bodo lah- ko Wdi najstrašnejše orožje, na primer zrcalo, s kilometrskim premerom ki bi zajemalo sončne žarke ter jih koncentriralo v žarišču na zemeljski površini. Potočnikova knjiga je dandanes ohranjena le v nekaj skrbno hranjenih iz- vodih. Do izida slovenskega prevoda se bo mogoče o njej natančneje in- formirati v reviji Življenje in tehnika, letošnji letnik, številke 7-11. GV 25(1981)3 183 Darko MARUŠIČ* STROKOVNA EKSKURZIJA NA RAZSTAVO OB XVI. MEDNARODNEM KONGRESU GEODETOV V MONTREUXU V DNEH OD 12.8. DO 16.8.1981 V času od 9.8. do 18.8.1981 je v švicarskem mestu Montreux potekal XVI. mednarodni kongres geodetov. Ob tej priložnosti je bila organizirana tu- di razstava tehničnih dosežkov s področja geodezije, katere ogled je Zanimanje za ogled razstave je bilo veliko, saj se je ekskurzije udele- žilo 90 geodetskih strokovnjakov iz SR Srbije (2), BiH (13), SR Hrvat- ske (.24) in SR Slovenije ( 51), k temu pa je gotovo prispeval tudi program potovanja, ki je obetal ogled dobršnega dela Alp in alpskih dežel. Že prvi dan smo se lahko prepričali o tem, ko smo zapustili skrbno ob- delano in urejeno pokrajino, posejano s skoraj nepreglednimi površinami monokultur, vzdolž avtoceste, ki poteka prek Benečije in Lombardije,ter se znašli v Dolini Aoste pred prvimi vrhovi Zahodnih Alp. Razlike glede na nižinski predel Severne Italije je bilo posebej občutiti ob sprehodu po že starorimskem naselju Aosti, katerega arhitektura se je že prila- godila alpski pokrajini. Še isti dan smo na prelazu Veliki St.Bernard prestopili italijansko-švi- carsko mejo ter se spustili k megličastemu Ženevskemu jezeru. Dopoldanske ure naslednjih dveh dni smo izkoristili za ogled razstave v Montreuxu, seveda pa ni bilo dovolj časa za poglabljanje v vsa področja geodetske dejavnosti, prikazane na razstavi. Tako si je vsakdo, glede na svoje specifično področje poiskal najzanimi- vejše dele razstave ter si jih podrobneje ogledal. Nedvomno pa je bilo mogoče v tem času dobiti splošen vtis o tehnični ravni in smeri razvoja naše stroke. Popoldanske ure smo zapolnili z ogledi naselij ob Ženevskem jezeru in nekaterih njihovih znamenitosti. Strma obala severnovzhodnega dela jezera skopo odmerja življenjski pro- stor. Racionalna izraba prostora se še posebej kaže v gostih plantažah vinske trte in glavnih prometnicah, ki so pomaknjene na najtežje dostop~ na območja. Kljub temu pa se celotna arhitektura nevsiljivo staplja z gorato okolico, ki tako množično privlači turiste. Četrtega dne smo zapustili Ženevsko jezero in se iz francosko govoreče­ ga dela Švice napotili v Bern. Tam smo si v naglici ogledali stari del glavnega mesta na desnem bregu reke Aare. Ob njej smo nadaljevali pot po razgibani osrednji Švici, mimo Thunskega jezera do Interlakna, zna- nega letovišča in izhodišča za plezalne ture, kjer smo videli v meglo zaviti snežni Jungfrau, ter preko Luzerna in mimo številnih jezer pri- speli do kneževine Liechtenstein. Tako smo ta dan lahko vsaj bežno spoznali velik del dežele, o kateri je v geografskih knjigah zapisano, da je nastala iz "večne zveze" med kantoni. Uri, Schwyz in Nidwalden leta 1291, ostali kantoni (še 19) pa so se pridružili ko~federaciji postopoma, do leta 1815. Tako danes ob- sega Švica 41288 km s 6 milijoni prebivalcev, ki govore štiri razli- čne jezike in se ukvarjajo pretežno z industrijskimi panogami, kot so izdelava aparatov, instrumentov, ur, tekstilno in kemično industrijo, z živinorejo, turizmom, obdelavo diamantov in bančništvom. *61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava ing.geod., svetovalec 184 GV 2 5 ( 1 9 8 1 ) 3 Četrt.i dan se je končal šele pozno zvečer z ogledom prireditve ob oblet- nici ustanovitve kneževine Liechtenstein in obletnici rojstva njenega kneza v središču glavnega mesta, pod slikovito utrdbo na pečini nad Vaduzom. Peti dan smo si na poti skozi Avstrijo bežno ogledali industrijski Inns- bruck tei se prek gorskih prelazov v Vzhodnih Alpah in Južni Tirolski spustili v Pustriško dolino, kjer nas je znano ime reke, ob kateri smo se peljali opomnilo, da je že čas za urejanje nakopičenih vtisov. Ivan GOLOREJ* XVI. MEDNARODNI KONGRES GEODETOV, MONTREUX, 9. do 18.8.1981 XVI. mednarodni kongres geodetov, ki ga je organizirala Švicarska geo- detska zveza v dneh od 9. do 18. avgusta 1981 v lepem letoviškem mestu Montreux ob ženevskem jezeru, je za nami. Napraviti je treba sklepe in ugotoviti koristnost takega kongresa. Geslo kongresa je bilo: "FIG (Mednarodna geodetska zveza) izpolnjuje svojo mednarodno obveznost". S tem želi in hoče vsa mednarodna skupnost geodetskih inženirjev in teh- nikov zagotavljati skrb za obstanek, varnost gospodarskega napredka, ohra- nitev življenjskega prostora in zdravega okolja, socialno izravnavo, za- dovoljstvo in mir vsem ljudem v vseh deželah sveta. Te naloge in obvezno- sti so skušali na osnovi medsebojne izmenjave mnenj in stališč kar najbolj uresničiti tudi z delom na tem kongresu. častni komite kongresa so sestavljali: dr. Kurt Furgler, predsednik Švice in člani: - predsednik kantona Vaud, - predsednica skupščine kantona Vaud, - predsedniki iz šolstva in posameznih geodetskih zvez, častni predsed- nik FIG prof.dr.S. Bertschman in častni člani: Marcel Baudet in prof. dr. W.Bachmann, - predsednik FIG: prof.dr. H.Mathias, - direktor kongresa: prof. A.Jacquet. V biroju FIG je delalo še 7 članov in v kongresnem vodstvu 10 članov. Med kongresom so udeleženci prejemali vsak dan bilten z vsemi potrebnimi obvestili in napotili. Vsak udeleženec si je lahko nabavil tudi posrebreno ali pozlačeno spomin- sko medaljo iz brona. Filatelisti so prišli prav tako na svoj račun s kongresnimi ovojnicami. * 61000,YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava. Dipl.ing.geod. GV 25 (1981) 3 185 Mednarodno geudetsko zvezo je ustanovilo manjše število deželnih geodet- skih zvez že leta 1878. Število članic se je ves čas večalo, zastoja v napredku in razvoju zveze sta bila le v času obeh svetovnih vojn. Do sedaj so bili organizirani taki kongresi v naslednjih mestih in v na- slednjih časih: l. v Parizu od 18. do 20.8. leta 1878 2. v Bruslju od 6. do 10.8. leta 1910 3. v Parizu od 15. do 18.10. leta 1926 4. v Zurichu od 11. do 14.9. leta 1930 ~. v Londonu od 18. do 21.7. leta 1934 6. v Rimu od 5. do 10.10. leta 1938 7. v--Lausanniod 22. do 27.8. leta 1949 8. v Parizu od 28.7. do 6.9. leta 1953 9, v Scheweningenu od 28.8. do 4.9. leta 1958 10.na Dunaju od 24.8. do 1.9.leta 1962 11.v Rimu od 25.5. do 5.6. leta 1965 12.v Londonu od 2.9. do 12.9.leta 1968 13.v,Wiesbadnu od 1.9.do 10.9. leta 1971 14; v Washingtonµ od 7.9. do 16.9. leta 1974 15. v Stockholmu od 6,6; do 14.6. leta 1977 16. v Mon'treuxu od 9. 8. do 18. 8. leta 1981 Naslednji, to je 17. mednarodni kongres geodetov pa bo poleti leta 1983 v Sofiji v Bolgariji. Direktor kongresa v Bolgariji prof.dr. Vasil Peevski pričakuje števil- no delegacijo jugoslovanskih geodetov s prikazi geodetskih izdelkov in dokazili o visoki stopnji napredka jugoslovanske geodetske dejavnosti. Šestčlanska bolgarska delegacija si je na tem kongresu gotovo zbirala in nabrala bogate organizacijske izkušnje. Vsekakor bi tak kongres lahko primerno in kakovostno organizirali tudi jugoslovanski geodetski strokovnjaki, saj so prostorske možnosti (kon- gresni center Sava v Beogradu) še boljše kot marsikje drugje. Seznam prijavljenih udeležencev, ki je navajal stanje 15.julija 1981, izkazuje 1092 prijavljenih udeležencev (ki so vplačali kotizacijo po ca. 400 Sfr). V zadnjem mesecu pa je prispelo še najmanj 500 uradnih prijav. Tudi. jugoslovanski geodeti so se prijavili v dokajšnjem številu. V seznamu jih je navedenih 12, dodatno pa se je prijavilo še najmanj 8 kolegov. Žal med njimi ni bilo nobenega geodeta iz Slovenije, zato bomo podatke o samem poteku kongresa in tudi celotno gradivo lahko dobili od kolegov iz drugih republik. Glavna dejavnost kongresa poteka po posameznih komisijah. Osnova dela v komisijah so naročeni referati, ki so natisnjeni v posebnih knjižicah; te prejmejo udeleženci ob vpisu. Referate, koreferate, pisane razprave, poročila itd., poslane med kongresom, dobijo udeleženci v predalu (vsak udeleženec ima številko in v sprejemnem uradu svoj predal, kjer se mu zbira zakasnelo gradivo) ali pa pred dvorano pred začetkom dela ustrez- ne komisije. Uradni jeziki pri delu komisij so trije (angleški, francoski in nemški) s stalnim simultanim prevajanjem. O koristnosti takih mednarodnih srečanj geodetov z izmenjavo mnenj, sta- lišč in izkušenj ni treba niti govoriti. Novosti, izboljšav, sprememb, dopolnitev postopkov, izpopolnitve instrumentarija, priborov in opreme je bilo opisanih in prikazanih toliko, da bo treba kar nekaj časa, d~ bi vse te novosti dojeli in razumeli. 186 GV 25(1981) 3 organizacija kongresa je bila brezhibna in vso pohvalo za to zaslužijo kolegi - švicarski geodeti. Organizirati in izpeljati kongres z blizu 2000 udeleženci, ki so prišli z vsega sveta, ni lahka zadeva. Poleg te- ga je treba pripraviti prostore in sodelovati pri organiziranju razstav instrumentov in priborov, geodetskih izdelkov in dosežkov, posameznih raziskovalnih institucij svetovnega slovesa, vse to zahteva od organiza- torjev največje napore. Organizacija strokovnih ogledov, strokovnih potovanj med kongresom in po njem kakor tudi reševanje vseh tekočih zahtev udeležencev, nepredvide- nih zapletljajev in težav sta bila opravljena v zadovoljstvo vseh. Peter SVETIK* PREGLED PREDPISOV (zveznih, republiških in občinskih), ki neposredno ali posredno zadeva- jo geodetsko službo S pregledom predpisov zopet nadaljujemo z zamudo, ki bo po vsej verjet- nosti tudi v prihodnje naša stalna spremljevalka. Tokrat s 4. trimesečjem zaključujemo pregled za leto 1980, za l. in 2. trimesečje leta 1981 pa smo ga združili. 4. TRIMESEČJE 1980 ZVEZNI PREDPISI Zakon o dopolnitvi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije - UL SFRJ, št. 66-987/1980 REPUBLIŠKI PREDPISI Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji - UL SRS, št. 30-1466/1980 Zakon o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbe- nem planu SR Slovenije - UL SRS, št. 33-1605/1980 Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985 - UL SRS, št. 33-1615/1980 * 61000,YU, Ljubljana,Center SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko. Dipl. oec. GV 2 5 ( 19 81 ) 3 187 OBČINSKI PREDPISI Odlok o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje in Laško - UL SRS, št. 31-1510/1980 (CELJE) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k.o. Krška vas - UL SRS, št. 32-1553/1980 (CELJE) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zemljišč na območju desnega brega melioracijskega kanala, ki je meja zazidalnega načrta Trzin-Mlake - UVD,. št. 18/1980 (DOMŽALE) Odlok o preimenovanju katastrskih občin v občini Dravograd - MUV, št. 18-237/1980 (DRAVOGRAD) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k.o. Šentvid, za katerega se izdeluje zazidalni načrt - UL SRS, št. 28-1421/1980 (GROSUPLJE) Sklep o pooblastitvi komunalne skupnosti občine Grosuplje - Samoupravno enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem za opravlj~nje storitev s pod- ročja geodetskih del - UL SRS, št. 28-1423/1980 (GROSUPLJE) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, št. 32-1560/1980 (GROSUPLJE) Odlok o spremembi imena katastrskih občin - UO KP, št. 25/1980 (KOPER) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih na- menjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega na- črta žusterna III - I.etapa - UO KP, št. 30/1980 (KOPER) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, na katerem se pred- videva izdelava zazidalnega načrta Planina III - UV Gor., št. 26-273/1980 (KRANJ) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, na katerem se pred- videva izdelava zazidalnega načrta komunalne cone Primskovo II - UV Gor., št. 26-274/1980 (KRANJ) Odlok o spremembi imen katastrskih občin na območju občine Lenart - UL SRS, št. 28-1937/1980 (L,ENART) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega z.emljišča ali gozda - UL SRS, št. 26-1345/1980 (LITIJA) Odlok o spremembi imen katastrskih občin - UL SRS, št. 26-1346/1980 (LITIJA) Sklep o pooblastitvi delovne skupnosti skupnega servisa SIS - enote za urbanizem in gradbeništvo - za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega urejanja in gradbeništva. Razvojnega centra Celje - za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja in Geodetskega zavoda Celje ter Geodetske uprave Skupščine občine Šentjur za opravljanje poslov zakoličevanja gradbenih objektov na območju obči­ ne Šentjur pri Celju - UL SRS, št. 25-1315/1980 (LITIJA) Odlok o spremembi imen katastrskih občin na območju mesta Ljubljana - UL SRS, št. 28-1411/1980 (LJUBLJANA MESTO) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - UL SRS, št. 26-1348/1980 (LJUBLJANA-BEŽIGRAD) 188 GV 25(1981)3 Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namempnosti kme- tijskega zemljišča ali gozda - UL SRS, št. 32-1572/1980 (LJUBLJANA MOSTE-POLJE) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelaciji zemljišč, graditvi in spremembi kulture zemljišč za območje ŠS Podutik II.faza - UL SRS, št. 32-1577/1980 (LJBULJANA-ŠIŠKA) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delu območja k.o. Branoslavci, Radoslavci, Logarovci in Krušnici v občini Ljutomer - UO MS, št. 22-175/1980 (LJUTOMER) Odlok o spremembah območij in imen katastrskih občin v občini Maribor - MUV, št. 16-216/1980 (MARIBOR) Odlok o spremembi imena katastrske občine - UL SRS, št. 30-1495/1980 (MOZIRJE) Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na Prvaškem polju - UO NG, št. 13/1980 (NOVA GORICA) Odločba o uvedbi komasacije • - UO NG, št. 13/1980 (NOVA GORICA) Odlok o preimenovanju katastrske občine št.Maver - UO NG, št. 13/1980 (NOVA GORICA) Odlok o dopolnitvi odloka o razglasitvi -splošne prepovedi prometa z zem- ljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spre- membe kulture zemljišč, ki jih bo obsegal zazidalni načrt za ureditveno območje B-10 v Žabji vasi - SDL, št. 20-156/1980 (NOVO MESTO) Odlok o spremembi imena katastrske občine - SDL, št. 20-157/1980 (NOVO MESTO) Odlok o spremembi imen katastrskih občin - UO OP, št. 18-15 7 /19 80 '(ORMOŽ) Odlok o spremembi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ure- dite~ dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij - UO KP, št. 30/1980 (PIRAN) Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v občini Radlje ob Dravi - MUV, št. 18-242/1980 (RADLJE OB DRAVI) Odlok o preimenovanju katastrskih občin v občini Radlje ob Dravi - MUV, št. 18-243/1980 (RADLJE OB DRAVI) Pravilnik o postopku in pogojih za prodajo kmetijskih zemljišč v občini Radlje ob Dravi - MUV, št. 15-209/1980 (RADLJE OB DRAVI) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zem- ljišč na območju zazidalnega otoka zajetega v zazidalnem načrtu Vrbnje k.o. Mošnje - uv Gor., št. 23-249/1980 (RADOVLJICA) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zem- ljišč na območju zazidalnega načrta Zaloše k.o. Zaloše - UV Gor., št. 23-250/1980 (RADOVLJICA) Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom na območju občine Ravne na Koroškem - MUV, št. 18-248/1980 (RAVNE NA KOROŠKEM) Odlok o medobčinski geodetski upravi v občinah Dravograd, Radlje ob Dra- vi in Slovenj Gradec - MUV, št. 20-270/1980 (SLOVENJ GRADEC) GV 2 5 (19 81 ) 3 189 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o cenah za geodetske storitve v občini Slovenska Bistrica - MUV, št. 16-220/1980 (SLOVENSKA BISTRICA) Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistri- ca - MUV, št. 16-229/1980 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - UL SRS, št. 32-1590/1980 (ŠENTJUR PRI CELJU) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v Žireh - UV Gor., št. 21-229/1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij - uv Gor., št. 21-230/1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o spremembi imen katastrskih občin - UV Gor., št. 22-240/1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, št. 25-1316/1980 (ŠMARJE PRI JELŠAH) Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na Imenskem polju v KS Podčetr­ tek - UL SRS, št. 31-1516/1980 (ŠMARJE PRI JELŠAH) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na dolo- čenem območju k.o. Imeno in k.o. Sedlarjevo - UL SRS, št. 32-1592/1980 (ŠMARJE PRI JELŠAH) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na določe­ nem območju k.o. Dobležiče in k.o. Virštajn - UL SRS, št. 32-1593/1980 (ŠMERJE PRI JELŠAH) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe na- membnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UVZ, št. 12-24/1980 (TRBOVLJE) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par- celacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč - SDL, št. 21-171/1980 (TREBNJE) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč - UVV, št. 14-82/1980 (VELENJE) Odlok o spremembi imena katastrske občine Florjan pri Šoštanju - UVV, št. 14-83/1980 (VELENJE) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, usmerjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič - UL SRS, št. 29-1459/1980 (VRHNIKA) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih,na­ menjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log-Mole - UL SRS, št. 29-1460/1980 (VRHNIKA) Odlok o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje za območje Partizanskega klanca in Razkovca - UL SRS, št. 29-1461/1980 (VRHNIKA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UVZ, št. 12-29/1980 (ZAGORJE) 190 GV .25 (1981)3 l. IN 2. TRIMESEČJE 1981 ZVEZNI PREDPISI REPUBLIŠKI PREDPISI Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 - UL SRS, št. 1-1/1981 Zakon o naravni in kulturni dediščini - UL SRS, št. 1-3/1981 Zakon o spominskem parku Trebče - UL SRS, št. 1-4/1981 Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 - UL SRS, št. 1-13/1981 Zakon o stanovanjskem gospodarstvu - UL SRS, št. 3-220/1981 Odlok o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1981 - UL SRS, št. 4-243/1981 Odlok o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1981 do leta 1985 - UL SRS, št. 10-494/1981 I Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o 1kmetijskih 'emljiščih - UL SRS, št. 11-583/1981 / Družbeni plan Socialistične republike Slov~nije za obdobje 1981-1985 - UL SRS, št. 12-729/1981 j /, Družbeni dogovor o financiranju sanacije, povečanju zmogljivosti, vz- drževanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank in nadelavi planinskih potov v obdobju 1981-1985 - UL SRS, št. 16-900/1981 Zakon o Triglavskem narodnem parku - UL SRS, št. 17-936/1981 Pravilnik o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk - UL SRS, št. 18-980/1981 Popravek zakona o Triglavskem narodnem parku - UL SRS, št. 18-1477/1981 Popravek zakona o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije - UL SRS, št. 2-246/1981 OBČINSKI PREDPISI Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta Medlog - UL SRS, št. 15-858/1981 (CELJE) Odlok o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje in Laško - UL SRS, št. 1-60/1981 (CELJE) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere ve- lja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij - UL SRS, št. 2-167/1981 (CERKNICA) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za ob- GV 25 (1981)3 191 mocJe zazidalnega načrta Vavpča vas, Draga ter Pod gozdom v Črnomlju - SOL, št. 12-92/1981 (ČRNOMELJ) Sklep o ceni geodetskih storitev - UVD, št. 3/1981 (DOMŽALE) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k.o. Lomanoši - UO MS, št. 8-82/1981· (GORNJA RADGONA) Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za katastrsko občino Lomanoše - UO MS, št. 27-247/1981 (GORNJA RADGONA) Odlok o izvedbi melioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izve- denih melioracijah na območju "Ratike" v k.o. videm in k.o. Podgora - UL SRS, št. 2-178/1981 (GROSUPLJE) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, o prepovedi parcelacij zemljišč na ureditvenem območju Šared - UO KP, št. 8/1981 (IZOLA) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč na ureditvenem območju nase- lja Šared - UO KP, št. 18/1981 (IZOLA) Odlok o cenah za teodetske storitve - UL SRS, št. 1-71/1981 (KOČEVJE) Odlok o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetij- skih ali gozdnih zemljišč - UO KP, št. 17/1981 (KOPER) Popravek popravka odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pra- vic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazi- dalnega načrta Cerklje S-5 - vzhodni del - UV Gor, št. 8-91/1981 (KRANJ) Odlok o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju - uv Gor.,št. 9-108/1981 (KRANJ) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju ob potoku Lokavec in pritoku Oreho- vec in delu katastrskih občin Smednik, Raka in Senuše - SDL, št. 17-137/1981 Odlok o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje in Laško - UL SRS, št. 1-60/1981 (LAŠKO) Odlok o spremembi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stano- vanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Litijske Dobrave - UL SRS, št. 1-88/1981 (LITIJA) Odlok o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 11-669/1981 (LITIJA) Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Ljutomer - UO MS, št. 12-137/1981 (LJUTOMER) Odlok o varstvenem pasu okrog zajetij pitne vode pri krajevnih vodovodih na območju občine Ljutomer - UO MS, št. 12-138/1981 (LJUTOMER) Odlok o izvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju 18 Požeg-Ješenca v občini Maribor - MUV, št. 10-143/1981 (MARIBOR) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskih zemljišč - SDL, št. 5-32/1981 (METLIKA) Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine Metlika o začasni sploš- ni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišč - UL SRS, št. 7-349/1981 (METLIKA) 192 · GV 2 5 ( 19 81 ) 3 Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 1-125/1981 (MOZIRJE) Odlok o splošni prepovedi graditve, prepovedi parcelacije in prometa z zemljišči za območje Nazarje in Žlabra za katerega se predvideva izdela- va zazidalnega načrta - UL SRS, št. 1-126/1981 (MOZIRJE) Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kom- pleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci - Nuskova - UO MS, št. 2-21/1981 (MURSKA SOBOTA) Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota - UO MS, št. 15-159/1981 (MURSKA SOBOTA) Odlok o združitvi katastrske občine Novi Beznovci in katastrske občine Stari Beznovci v katastrsko občino Beznovci - UO MS, št. 15-161/1981 (MURSKA SOBOTA) Odlok o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota - UO MS, št. 25-231/1981 (MURSKA SOBOTA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter graditve in spremembe kulture zemljišča na območju, kjer je v izdelavi zazidalni načrt "območja osnovne šole in športne rekrea- cijske cone v Renčah" - UG NG, št. 6/1981 (NOVA GORICA) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zem- ljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - UG I,JG, št. 7/1981 (NOVA GORICA) Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za melioracije na delu katastr- skih občin Sodinci, Savci, Bratonečica, Strjanci, Mala vas in Vičanci - UV OP, št. 11-93/1981 (ORMOŽ) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na območju delov katastrskih občin Bratonečice, Savci, Strjanci, Mala vas, Vičanci in Sodinci - UV OP, št. 11-9 4/19 81 (ORMOŽ) Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kmetij- skih kultur na območju polotoka Seče - UO KP, št. 5/1981 (PIRAN) Odlok o spremembah odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spLemembe kulture na zemljiščih in na območju občine Piran - UO KP, št. 8/1981 (PIRAN) Odlok o izvedbi melioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izved- beni melioraciji na območju dela k.o. Šmihelj - UO KP, št. 12/1981 (POSTOJNA) Sklep o cenah za geodetske storitve v občini Ptuj - UV OP, št. 8-67/1981 (PTUJ) Sklep o soglasju k najvišjim cenam za geodetske storitve v občini Radlje ob Dravi - MUV, št. 15-202/1981 (RADLJE OB DRAVI) Odlok o javnem zelenju v občini Radovljica - UV Gor., št. 18-206/1981 (RADOVLJICA) Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gra- ditve in spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega načrta po- čitniških hišic na Goreljeku k.o. Boh. Češnjica - UV Gor., št. 19-221/1981 (RADOVLJICA) GV 2 5 ( 19 81 ) 3 193 Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih,,, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju za- zidalnega načrta Poddobrava v Begunjah - UV Gor., št. 19-222/1981 (RADOVLJICA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremernbe kulture zemljišča na območju, kjer je predvidena izdelava ZN poslovne-obrtne cone Lesce-Radovljica - uv Gor., št. 19-223/1981 (RADOVLJICA) Odlok o spremembi imena katastrske občine (k.o. Sv.Gregor v Slemena) - SDL, št. 1-8/1981 (RIBNICA) Odlok o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 10-568/1981 (SEVNICA) Sklep o trasitvi vodovoda Brestovica pri Komnu-Lipa-Komen-Sežana - UO KP, št. 5/1981 (SEŽANA) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zavarovanju Škocjanskih jam - UL SRS, št. 11-702/1981 (SEŽANA) Odlok o razglasitvi splošne porepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zem- ljišč - UL SRS, št. 11-711/1981 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o uvedbi melioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po iz- vedbi melioracij na območju dela k.o. Slovenske Konjice, dela k.o. Konjiška vas in dela k.o. Tepanje - UL SRS, št. 18-1014/1981 (SLOVENSKE KONJICE) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka - UL SRS, št. J8-1015/1981 (SLOVENSKE KONJICE) Odlok o splošni prepovedi gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Urban v Gorici pri Slivnici - UL SRS, št. 6-335/1981 (ŠENTJUR PRI CELJU) Odlok o splošni prepovedi parcelacije in prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Planina pri Sevnici - UL SRS, št. 16-923/1981 (ŠENTJUR PRI CELJU) Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gra- ditev za območje zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi - I.faza - uv Gor., št. 16-179/1981 (ŠKOFJA LOKA) Dopolnilna odločba k odločbi o uvedbi komasacijskega postopka na melio- riranem območju kmetijskih zemljišč v delu k.o. Mirna in delu k.o. Os- trožnik - SDL, št. 1-10/1981 (TREBNJE) Odlok o cenah za geodetske storitve - WV, št. 6-55/1981 (VELENJE) Odlok o spremembi območja katastrskih občin Bevče in Velenje - UVV, št. 8-92/1981 (VELENJE) Odlok o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje za del naselja Bevke - UL SRS, št. 16-931/1981 (VRHNIKA) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev individualnih stanovanjskih hiš - UVZ, št. 5-9/1981 (ZAGORJE OB SAVI) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih na območju zazidalnega načrta za Šmatevž - UL SRS, št. 16-934/1981 (ŽALEC) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih na območju I.faze zazidalnega načrta za Škafarjev hrib - UL SRS, št. 16-935/1981 (ŽALEC) 194 GV 25(1981) 3 Jože ROTAR* PREGLED KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V DRUGEM POLLETJU 1980 IN PRVEM POLLETJU 1981 Kartografska dejavnost in izdelki so se v letu 1980 in začetku letošnje- ga leta zelo povečali. Žal zaradi nerednega pošiljanja obveznih izvodov tiskanih kart Republ~škemu arhivu geodetske dokumentacije nimamo popol- nega in točnega pregleda vseh novih izdelkov. V tem času je bil v mnogih občinah v razpravi in sprejet prostorski del družbenega plana občine, prav tako pa tudi republike. Običajno so bili tematski prikazi planov na publikacijskih kartah. Družbeni plan SR Slo- venije je bil prikazan na štirinajstih tematskih kartah v publikacijskem merilu. Karte so bile tiskane v nakladi 30.000 izvodov, kar je za slo- venske razmere zelo dosti. Nesporno je dejstvo, da je kartografija v SR Sloveniji kljub majhni pod- pori doživela velik razvoj in da razvoj te dejavnosti nenehno narašča. Odkar smo objavili zadnji Pregled (GV 3/80) ,se je predvsem povečalo šte- vilo kart občin v merilu 1:50.000 in kart občin v publikacijskih meri- lih. Ne smemo pa prezreti tudi večjega števila turističnih in planinskih kart ter načrtov mest. Na kartah in načrtih se vse bolj uporabljajo tudi podatki novih evidenc ROTE in EHIŠ. Predvsem pri načrtih mest se vedno bolj uporabljajo po- datki EHIŠ, saj načrt s hišnimi številkami pridobi pri informativni vred- nosti. Gozdna gospodarstva pa pri svojih kartah kot tematiko prikazujejo tudi parcele (pretis preglednih katastrskih načrtov). Žal nimamo na voljo vseh podatkov, koliko in katere karte so bile tako izdelane (za GG Postojna, Tolmin, Kranj in druge). V Pregledu ne moremo - zaradi pomanjkanja podatkov - objaviti, koliko tematskih kart je bilo izdelanih za prikaz družbenih planov občin. Po meni znanih podatkih so publikacijske karte občin uporabili za prikaze v naslednjih občinah: Domžale, Šiška, Žalec, Murska Sobota, Kranj, Tr- žič, Maribor, Žal podatkov oziroma publikacij nimamo na voljo in ne ve- mo, kakšni so tematski prikazi oziroma kakšno je število tematskih kart in naklada publikacij. Prosimo načelnike geodetskih uprav v občinah, naj nam po možnosti poši- ljajo vsaj po en izvod družbenih planov, v katerih so uporabljene publi- kacijske karte občin. Še bolje pa bi bilo, če bi poleg publikacije pos- lali tudi obvestilo, ali so pri kartografskih publikacijah tudi sodelo- vali. PUBLIKACIJE OBČINA DRAVOGRAD V PROSTORU; 25 tematskih kart; večbarvni tisk, format A3; priprava in kartografska izvedba: Medobčinska geodetska uprava Slo- venj Gradec in IGF; tisk IGF 1981; založila SO Dravograd; naklada 150 izvodov. * 61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava. Dipl.ing.geod. v.d. vodja skupine za GPD statistiko in kartografijo. Prispelo za objavo 1981-08-10. GV 2 5 ( 19 81) 3 195 NAČRTI IN KARTE ROGAŠKA SLATINA - načrt mesta; večbarvni tisk, izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, .1980. LJUBLJANA - načrt mesta; večbarvni tisk, izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. GROSUPLJE in okolica - načrt mesta; večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. LITIJA, ŠMARTNO - načrt mesta; večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. KRANJ - načrt mesta; večbarvni tisk; izdelava in tisk Inštitut za geo- dezijo in fotogrametrijo, 1980. NOVA GORICA - načrt mesta; večbarvni tisk; izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1981. MURSKA SOBOTA - načrt mesta; večbarvni tisk; izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1981. 1:50.000 KARTE OBČIN LOGATEC - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. LJUBLJANSKE OBČINE - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. KOČEVJE - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1981. MOZIRJE - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS, tisk ČGP Delo, 1980. ŠMARJE PRI JELŠAH - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. SEŽANA - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1981. PUBLIKACIJSKA MERILA - format A3 - KARTE OBČIN JESENICE - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS, tisk ČGP Delo, 1980. RADOVLJICA - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP De- lo, 1980. KRANJ, TRŽIČ - večbarvni tisk; izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1980. TRŽIČ - bečbarvni tisk, izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo, 1980. TRŽIČ - večbarvni tisk, izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fo- togrametrijo, 1981. RADLJE - večbarvni tisk; izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fo- togrametrijo, 1980. PTUJ - večbarvni tisk; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo, 1980. MURSKA SOBOTA - večbarvni tisk, izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1980. TOLMIN - večbarvni tisk, izdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fo- togrametrijo, 1980. 1:750.000 Manj razvita območja v SRS - večbarvni tisk; izdelala ZDP in IGF, zalo- žila Republiška geodetska uprava,naklada 500 izvodov,tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1981. 196 GV 2 5 ( 19 81) 3 IN MEMORIAM UMRL JE KARTOGRAF IVAN SELAN V dnevnikih srno dne l.oktobra 1981 zasledili žalostno novico, da je v 79. letu starosti umrl znani slovenski kartograf-samouk Ivan SELAN. Verjetno skoraj ni Slovenca, ki se ne bi srečal z njegovimi kartami. Skoraj vsi srno njegove karte uporabljali v šoli in seveda tudi v pro- stem času. Poleg šolskih kart je izdelal tudi množico raznih drugih kart - planinske, turistične in širšemu krogu morda najbolj poznano avtokarto Slovenije. V tem trenutku še ne moremo oceniti vpliv kartografa Ivana Selana na razvoj slovenske kartografije. Lahko pa rečemo, da je bil zaradi mno- žice kart in posebne tehnike izdelave, predvsem za popularizacijo kart v javnosti njegov vpliv ogromen. Mislim, da ni dosegljiva tehnika izdelave kart, ki jo je Ivan Selan dosegel z enostavnimi pripomočki - peresom, lupo in mirno roko. Da so njegove karte dosegle tako uporabnost in kvaliteto pa je predvsem zato, ker je kartograf Ivan Selan vložil v svoje delo ne samo svoje tehnične sposobnosti temveč predvsem del sebe, ker je opravljal svo- je delo s srcem! Naj nam bo kartograf Ivan Selan za vzgled pri našem delu! J. Rotar GV 25 (1981) 3 197 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE OBVEŠČANJE IN ODLOČANJE - posebna številka 1981 Revija za vprašanja informacijsko-komunikacijske in dokumentacijske de- javnosti v delegatskem sistemu OBVEŠČANJE IN ODLOČANJE, ki jo izdajata Republiški INDOK center in Dopisna delavska univerza Univerzum v Ljub- ljani, je pred kratkim izdala posebno številko o vlogi informatike v spreminjanju sestave gospodarstva. Na skupno 77 bogato ilustriranih straneh revije so objavljeni naslednji prispevki: - Uvodnik - J,Virant: Opredelitev informatike in njen razvoj doma in na tujem - T. Banovec: Informatika in strukturne spremembe - M.Krisper: Vpliv informatike na razvoj družbenega sistema informiranja - C. Bavec: Skupne baze podatkov družbenega sistema informiranja - B. Justin: Javno omrežje za prenos podatkov - S.Kosmina: Informatika in poslovni procesi - S. Štante: Planiranje in informacijski sistem - J.Peklenik: Računalnik v delovnih procesih in sistemih - E.M.Pintar: Informacijski sistemi v raziskovalni dejavnosti - J.Virant: Izobraževanje kadrov za potrebe računalništva, informatike in informacijskih sistemov L.Perko: Slovenski uporabniki AOP v razmerah ponudbe domače in uvo- žene računalniške opreme - F.Križaj: Sodelovanje med računalničarji in uporabniki V tem obvestilu ni moč podati niti najbolj grobe predstave vsebine te posebne izdaje. Zapišem lahko le to, da so prispevke pripravili strokov- njaki z bogatimi teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami, da predstavlja publikacija sintezo ali zelo celovit pregled s področja informatike. Ob- ravnava tako stanje kot razvoj, vsebino in tehnologijo, izvajalsko in uporabnikovo plat. Brez dvoma bi to številko revije morali imeti vsi delavci v geodetski službi, ki se ukvarjajo z računalništvom in informatiko ter najmanj vsi vodstveni in vodilni delavci. Naročite jo lahko pri DDU Univerzum, 61000 Ljubljana, Parmova 39, p.p. 106 (telefon 555-432). P. Svetik PREGLED PREDPISOV S PODROČJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 30.9.1981 l. Zakoni - Zakon o zemljiškem katastru (Ur.l. SRS, št. 16/74) - Zakon o geodetski službi (Ur.l. SRS, št. 23/76) - Zakoni in drugi predpisi, ki se posredno dotikajo zemljiškega kata- stra - Zakon o enotni matični številki občanov (Ur.l. SRS, št. 1/80) 2. Podzakonski predpisi - Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur.l. SRS, št. 2/76) 198 GV 25 (1981) 3 - Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Ur.l. SRS, št. 28/79) - Določbe glede zemljiškega katastra v Pravilniku o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin.parcel pri iz- meritvi zemljišč (Ur.l. SFRJ, št. 8/70) Določbe Pravilnika o razgrnitvi podatkov izmeritve in katastrske kla- sifikacije zemljišč (Ur.J.. SFRJ, št. 47/69) 3.Obvezna navodila - Navodilo za poslovanje in postopek občinskih geodetskih organov ob reševanju zahtev za prenos posestne meje v naravo - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 45/G-13/1-76 z dne 8.9.1976. - Navodilo o nekaterih tehničnih normativih za izvedbo zemljiško ka- tastrske izmere - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 45/G-23/1-76 z dne 20.8.1976. Začasno navodilo o vzdrževanju izmere na področjih, kjer je izmera iz- vršena s fotogrametrijsko metodo - izdala Zvezna geodetska uprava pod št. 05-1534/1 z dne 16.11.1965, - Zaračunavanje geodetskih upravnih taks in stroškov - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 423-1/1-74, z dne 27.1.1975. - Uvedba magistralnih in regionalnih cest v zemljiško-katastrski operat z dne 2.7.1974 in tehnični pogoji za izmeritev posestnega stanja novih in rekonstruiranih regionalnih in magistralnih cest - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 45/C-23/1-74 z dne 2.7.1974, pod •št. 45/G-30/1-77 z dne 9.6.1977 pod št. dopolnitve 45/G-30/2-1977 z dne 3.8.1977. - Navodilo o izpeljavi sprememb v zemljiško-katastrskem operatu - izda- la Geodetska uprava SRS št. 45/G-15/1-79 z dne 20.2.1979. - Navodila za poslovanje in izvajanje določb zakona o spremembah in do- polnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih glede vrisa 600 m izohipse in zaračunavanje - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 010-3/1-76 z dne 5.7.1981. - Navodilo za administrativno poslovanje z vlogami strank - izdala Geo- detska uprava SRS pod št. 45/G-27/1-76 z dne 7.9.1976. - Navodilo o obravnavanju katastrskih kultur in ostalih vrst rabe pri snemanju železnic - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 45/G-9/1-74 z dne 2.4.1974. - Navodilo za vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov večjih meril, zemljiško-katastrskih načrtov in topografsko-katastrskih načrtov - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 45/G-31/1-78 z dne 15.3.1978. - Navodilo za postopek pri odpravi deljenih katastrskih občin - izdala Geodetska uprava SRS pod št. 021-25/1-78 z dne 26.9.1978. · - Tehnično navodilo o ·vzpostavljanju posestnih meja parcel oziroma mej- nih znamenj po izgradnji plinovoda - izdala Republiška geodetska upra- va pod št. 45/G-30/1-81 z dne 19.5.1981. - Navodilo o varovanju in hranjenju gradiva zemljiškega katastra.- izda- la Republiška geodetska uprava pod št. 032-1/5-81 z dne 25.6.1981. - Navodilo o povečevanju oziroma pomanjševanju temeljnih topografskih, topografsko-katastrskih in zemljiško-katastrskih načrtov - izdala Re- publiška geodetska uprava pod št. 45/C-29/1-81 z dne 20.7.1981. - Ugotavljanje in določanje mej po zakonu o zemljiškE;!m katastru vodno- su do urejanja med v sodnem nepravdnem postopku - izdala Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun in Republiška geodetska uprava pod št. 711-1/81 z dne 21.7.1981. GV 25 (1981) 3 199 4. Pravna pravila Pravilnik za državno izmero III.del iz leta 1958. Topografski in kartografski ključ iz 1.1964 s poznejšimi dopolnitva- mi. Pravilnik za vzdrževanje katastra VII/II iz leta 1930. Seznam pripravila: L.Andolšek 200 GV 2 5 ( 19 81 ) 3 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI IMENOVANJE DIREKTORJA REPUBLIŠKE GEODETSKE UPRAVE Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 72. seji dne 17.septembra 1981 ponovno imenoval mag. Milana Naprudnika dipl.ing.geodezije za direktorja Republiške geodetske uprave. J. Rotar IMENOVANJE NA VDO FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA Svet Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je na svoji 6. redni seji dne 18.6.1981 imenoval doc. Petra Šivica, dipl.ing.geod. za dekana Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. F. Vodopivec IMENOVANJA NA VTOZD GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 8. redni seji dne 17.6. 1981 imenoval za predstojnika VTOZD gradbeništvo in geodezija tov. izr. prof. dr. Florijana Vodopivca, dipl.ing.geod. Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 3. redni seji dne 17.9. 1981 sprejel sklep o izvolitvi dr. Florijana Vodopivca, dipl.ing.geod. v naziv izredni profesor za'predmet Geodezija II. Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 7. redni seji dne 16.4. 1981 sprejel sklep o izvolitvi ar.Andreja Pogačnika, dipl.ing. v naziv izredni profesor za premdete: Urbanistično planiranje, Numerične metode v prosstorskem planiranju, Seminar prostorskega planiranja in Urbanizem. F. Vodopivec SPREJEM PRI M. RIBIČIČU Predsednik RK SZDL je 30.9.1981 sprejel delegate koordinacijskega odbora projekta Vače 81 in se z njimi zadržal v razgovoru dobro uro. Delegati so tov. Ribičiča podrobneje informirali o projektu Vače 81, po- sebej o geometričnem središču Slovenije in mu izročili celotno gradivo projekta. Tov. Ribičič je z zadovoljstvom ugotovil, da je projekt za Slovence po- memben in mu velja posvetiti vso skrb, saj simbolizira stoletna priza- devanja za zedinjenje Slovenije, ki smo jo dosegli šele v NOB. Pohvalil je prizadevanja vseh ljubiteljev tega projekta, še posebej geodetoif in obljubil vso pomoč, saj združuje vrsto duhovnih in rekreativnih vrednot ob minimalnih vlaganjih. P. Svetik ODDELEK ZA FOTOINTERPRETACIJO PRI GEODETSKEM ZAVODU SRS V letu 1980 je bil med Republiško geodetsko upravo in Geodetskim zavo- dom SR Slovenije sklenjen dogovor o oblikovanju in delu oddelka za fo- tointerpretacijo. Njegova glavna naloga je razvoj in popularizacija upo- rabe daljinskega zaznavanja na območju SR Slovenije. v ta namen odde- lek: GV 2 5 (19 81 ) 3 201 vodi in daje na vpogled evidenco o aero in satelitskih posnetkih in omogoča naročanje njihovih kopij in povečav; - nudi možnost izdelave testnih in demonstracijskih primerov uporabe fotointerpretacije na instrumentariju oddelka; - omogoča usposabljanje s praktičnim delom na instrumentih; sodeluje pri planiranju cikličnega aerosnemanja, razvoju in uvajanju novih tehnik daljinskega zaznavanja. Storitve oddelka so za uporabnike brezplačne v obsegu, ki ga predvide- va letni program del, za katerega zagotavlja sredstva Republiška geo- detska uprava. Oddelek je za stranke odprt vsak torek in četrtek od 7.30 do 12.ure. Podrobne informacije dobite pri tov. Bilc Andreju na Geodetskem zavodu SR Slovenije, Ljubljana, Šaranovičeva 12, ali po telefonu: 327-861. A. Seliškar 25 LET ZAVODA ZA KARTOGRAFIJO V ZAGREBU Na Geodetski fakulteti v Zagrebu je bila 24. in 125.septembra 1981 pro- slava 25-letnice Zavoda za kartografijo, združena s posvetovanjem o kartografiji. Zavod za kartografijo, ki je bil ustanovljen 1956. leta, se je razvil iz kartografskega laboratorija, ustanovljenega že 1948, leta pod vod- stvom prof.Kreizigerja. Velik vpliv na ustanovitev Zavoda pa je imela tudi katedra za kartografijo, ki je bila 1953. leta ustanovljena pod vodstvom prof.Borčiča. V preteklih 25 letih je Zavod razvijal predvsem pedagoško, znanstveno in strokovno dejavnost. Rezultati dejavnosti Zavoda so med drugim 8 doktorskih disertacij, 5 magistrskih del in prek 130 diplomskih nalog s področja kartografije, izdelava kart SR Hrvatske in mestnih načrtov ter izdaja Večjezičnega kartografskega slovarja. Na posvetu so bili podani naslednji prispevki: - dr. P.Lavrič: 25 let obstoja Zavoda za kartografijo dr.N.Frančula: Dejavnost Zavoda na področju avtomatizacije v karto- grafiji v letih 1971-1981 - dr.A.Neumann: Pomen generalizacije v kartografiji dr.R.Ogrissek: Kartografija kot znanost dr.I.Klinghammer: Uporaba računalnika pri izdelavi kartogramov in - dr.M.Miškovic: - ar.M.Miškovič: - mr.D.Čankovič: diagramov Analiza in sistemizacija kartografskih metod O pomenu in nalogah naše zgodovinske kartografije ~ Kartografska zbirka Narodne in univerzitetne knjiž- nice (NSB) - ar.M.Peterca: Terminologija v standardizaciji zemljepisnih imen - dr.F.Racetin: Novi koncepti pri izdelavi novih pomorskih kart v me- rilu 1:300.000 - V.Kos: Kartografska dejavnost Geodetskega zavoda SR Slove- nije - mr .B.Rojc: Izdelava in pomen pregledne karte SR Slovenije v merilu 1:250.000 - mr.M.Zdenkovič:Določitev entropije reliefa na, nizu topografskih kart. Naštete referate.bo Zavod za kartografijo izdal v posebnem zborniku. O pomembnih novitetah iz referatov bomo še poročali. Kolegom iz zavoda želimo še veliko delovnih uspehov. J.Rotar GV 25 {1981) 3 202 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE PODPISANA DVA SAMOUPRAVNA SPORAZUMA Iz Biltena št. 8, priloge IT novin z dne 3.8.1981 povzemamo, da so sklad- no s 120. in 121. členom Ustave SFRJ republiške in pokrajinske ZIT, zve- zne strokovne zveze IT in zvezna interdisciplinarna društva IT sprejela dva samoupravna sporazuma in sicer: l. samoupravni sporazum o združitvi v ZITJ in 2. samoupravni sporazum o kadrovski politiki v ZITJ Prvi sporazum opredeljuje splošna načela o načinih uresničevanja nalog skupnega značaja in koordinacije delovanja posameznih zvez, medsebojne- ga sodelovanja, informiranja, nastopanja na mednarodni sceni, organizi~ ranja posvetovanj in izobraževanja nasploh, sodelovanje pri izdajatelj- ski dejavnosti in podobno. Opredeljuje pa tudi organe ZITJ, njeno delov- no skupnost, 14. april kot dan inženirjev in tehnikov, združevanje sred- stev in delovanje ZITJ nasploh. Drugi sporazum podrobnej.e opredeljuje kadrovsko politiko ZITJ, mandate in sestav predsedstva in njegovih organov, vlogo predsednika predsedst- va in vrstni red po republikah in pokrajinah, vlogo sekretarja in podob- no. Oba samoupravna sporazuma je podpisalo 23 zvez, in sicer: - 8 republiških in pokrajinskih ZIT - Zveza geodetskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije - Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije - Zveza strojnih in elektrotehničnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije - Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije - Zveza IT. gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije - Zveza kemikov in tehnologov Jugoslavije - Zveza arhitektov Jugoslavije - Zveza IT prometa in zvez Jugoslavije - Zveza IT tekstilcev Jugoslavije - Zveza IT za zaščito materialov Jugoslavije - Zveza kmetijskih IT Jugoslavije - Jugoslovansko društvo za mehaniko in podzemna dela - Zveza društev za mehaniko Jugoslavije Jugoslovanska zveza organizacij za razvoj kvalitete in zanesljivosti Zveza društev za razvoj standardizacije Jugoslavije K obema sporazumoma pa se lahko priključijo še druge zveze. P. Svetik GV 25(1981)3 203 ZAPISNIK (izvleček iz zapisnika) 2. seje IO društva geodetov Maribor in direktorjev geodetskih uprav Gornja Radgona 26,6,1981. Seje so se poleg članov IO udeležili še načelniki geodetskih uprav, direktor GZ Maribor, namestnik direktorja RGU in predstavnik ZGS ter načelnik oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve obči­ ne Gornja Radgona tov. Edo Metličar. Dnevni red je bil naslednji: l. Otvoritev seje 2. Obravnava problematike dogovora o srednjeročnem planu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981-1985 in njegovem uresničevanju 3. Organizacija geodetsko upravne agronomske službe v SV Sloveniji 4. Pregled sklepov zadnje seje IO 5. Razno Sprejeti sklepi na seji: K 2.) Problematika dogovora o srednjeročnem programu geodetskih del za obdob- je 1981-85 in njegovo uresničevanje. Sklepi: Udeleženci razs1rjene seje Društva geodetov Maribor sprejemajo infor- macijo predstavnika Republiške geodetske uprave o poteku aktivnosti pri sprejemanju dogovora o srednjeročnem programu geodetskih del 1981- 1985 na območju SR Slovenije in njegovem uresničevanju ter predlagajo, da RGU stori vse, da bo dogovor čimprej sprejet v izdelanem besedilu in s tem zagotovljena kontinuiteta izvajanja geodetskih del v SR Slo- veniji in posameznih občinah v tem srednjeročnem obdobju. - Izvršni odbor društva ugotavlja, da je skupaj z RGU in ZGS v danem tre- nutku potrebno prispevati čimveč, da se kadrovsko vprašanje geodetske upravne službe v SRS ustrezno reši v okviru aktivnosti, ki že poteka- jo v cilju uskladitve državne uprave z določili novega zakona o siste- mu državne uprave. - Glede predloga RGU o bodoči organizaciji, združevanju posameznih geo- detskih uprav v medobčinske, izvršni odbor meni, da je pred dokončnim izoblikovanjem splošnega stališča, potrebno vsestransko analizirati racionalnost povezovanj, predvsem pa realne možnosti teh z ozirom na stanje dosedanje organiziranosti. - V novelacijah geodetskih zakonskih predpisov (Zakon o geodetski služ- bi) je v skladu z obstoječo oziroma bodočo organiziranostjo geodetske službe, dosledneje opredeliti pristojnost opravljanja geodetskih sto- ritev. - Glede na obstoječe potrebe po modernizaciji geodetske upravne službe IO društvo predlaga posameznim geodetskim upravam SR Slovenije, da si v te namene poleg rednih proračunskih sredstev poizkušajo zagotoviti dodatno koriščenje sredstev lastne realizacije (geodetske storitve). K 3.) Organi:tacija geodetsko upravne agronomske službe v SV Sloveniji Sklepi: - IO društva predlaga GZ Maribor, da za potrebe opravljanja geodetsko agronomskih upravnih del v SV Sloveniji razpiše dela in naloge agro- noma. 204 GV . 2 5 ( 19 81 ) 3 Udeleženci seje - Predstavn~ki občinskih geodetskh upravnih organov in Geodetskega zavoda Maribor se dogovorijo, da GZ Maribor za potrebe po- krivanja stroškov del in nalog upravno agronomske službe takoj izdela predlog dogovora o skupnem pokrivanju nastalih stroškov glede na pri- padnost zadev po posameznih občinah ter~ga vsem občinam posreduje v obravnavo in podpis. · K 5.) Ekskurzija članov GO Maribor bo v Beograd združena z ogledom Vojaškogeo- grafskega inštituta. GV 25 (1981) 3 Po zapisniku pripravil J. Rotar 205 UDK 528.932.4:681.322 Izvirna študija 912(084.3) :681.3=863 Računalniško senčenje Digitalni model reliefa, Slovenija BILC, Andrej*; BRVAR,Andrej**; TANKO, Darko* *61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS **61000 Ljubljana, YU, Republiška konferenca ZSMS RAČUNALNIŠKO SENČENJE RELIEFA SLOVENIJE Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3,p.144; 4 sl. Podana je uporaba digitalnega modela reliefa (DMR) za kartografski prikaz reliefa s senčenjem. Kakovost sli- ke je odvisna od gostote pravilne kvadratne mreže, ki mora biti za merilo 1:100.000 100 x 100 m. Senčenje reliefa za različne vpadne kote svetlobe je mogoče hi- tro izdelati. Računalniško senčenje je cenejše od roč­ nega, če je predhodno izdelan DMR. GV - 173 UDK , 9 12 ( O 8 4 . 3-15 ) ( 4 9 7 . 12) = 8 6 3 Karta merila 1:250.000, Slovenija ,ROJC, Branko B. Bregant Strokovno poročilo 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo IZDELAVA IN POMEN PREGLEDNE KARTE SR SLOVENIJE V MERI- LU 1:250.000 (PK 250) Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3,p.155 Prikazana je vsebina redakcijskega načrta, matematična osnova in tehnologija izdelave. Karta bo izdelana na začetku leta 1982 in bo uporabna tudi kot osnova za različne tematske prikaze, Široko bo uporabljena pri prostorskem planiranju; z majhnimi dopolnitvami in pre- delavami pa bo uporabna tudi kot pregledna turistična karta, pregledna planinska karta ali avtokarta. GV - 175 B. Bregant UDK 528.489:719:725/728 =863 Posebna področja izmere, zaščita stavb MRAVLJE, Dušan Strokovno poročilo 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo PROSTORSKA IZMERA SPOMENIŠKIH ZGRADB Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3.p.150,l načrt, 1 fotomozaik Opisana je izmera in merska dokumentacija spomeniških zgradb. Za določitev tlorisa nadstropij, stavb je upo- rabljena geodetska izmera s poligonske mreže. Kot primer je prikazana merska dokumentacija Ljubljan- skega gradu. GV - 174 B. Bregant UDK 711.2(497.12)Krško =863 Strokovno poročilo Regionalno prostorsko planiranje, Krško JENIČ, Franc 68270 Krško, YU, Geodetska uprava GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN NASTAJANJE NOVIH PLANIN- SKIH DOKUMENTOV V OBČINI KRŠKO Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3, p.161,1 ~arta Navedeni so vzroki za sklep, da je treba novelirati ur- banistične dokumente; nakazane so novosti v metodologi- ji izdelave, katerih bistvo je pritegnitev širokega kroga delovnih ljudi in občanov k odločanju. Občinska kartografija daje možnosti povezave med stro- kovnim delom in sistemom odločanja. GV - 176 B. Bregant 1 buildings protection MRAVLJE, Dušan 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo· SPATIAL SURVEYING OF BUILDINGS - NATIONAL MONU~..ENTS Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3,p.150, 1 plan., 1 photo mosaic surveying and surveying documentation of buildings - national monuments is described. For obtaining a pla- nimetric representation of individual floors surveying from a traverse is used. Asa case model the documentation of Ljubljanski grad is presented. GV - 174 UDC 711.2(497.12)Krško =863 ,Regional planning, Krško JENIČ, Franc 68270 Krško, YU, Geodetska uprava B. Bregant Report REGIO~AL POLICY AND FORMATION OF NEW COMMUNE AND URBAN AREA DEVELOPMENT PLANS IN COMMUNE OF KRŠKO Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3, p.161.,lmap The reasons for the decision to updaten the commune and urban area plans are stated; changes in methodo- logy are presente'd with the aim to involve a wide cercle of working pe_ople and, commune members to take part in decision-making. · By commune cartography the communication between pro- fessional work and decision-making is established. GV - 176 B. Bregant -J...1.."-\VV'7•...JJ .vu.1..J-O0..) Computer hill shading Digital terrain model, Slovenia BILC, Andrej*; BRVAR, Andrej**; TANKO, Darko* *61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS **61000 Ljubljana, YU, Republiška konferenca ZSMS COMPUTER HILL SHADING OF TERRAIN MODEL OF SLOVENJA, Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3,p.144,fig.4 The use of digital terrain model for chartographic dis- play of land forms with hill shading is given. The quality of the picture depends on quadrate grid densi- ty which at the scale cf 1:100.000 is 100 x loom. The hill shading can be done in a short tirne for different directions of light. Computer shading is cheaper than non-automated if digital terrain model has been elabo- rated previously. GV - 173 B. B:r:egant UDC 912(084.3-15) (497.12) Report Map at the scale 1:250.000,Slovenia, ROJC, Branko 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo ELABORATION AND ROLE OF SURVEY M.AP OF SR SLOVENIA AT THE SCALE 1:250.000 (PK 250) Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)3, p.155 The contents of map editing, projection, scale, and production technology are presented. The map will be finished by the beginning of 1982. It will be usefull asa base map for different thematic maps. It will be widely used in regional planning; with small alterati- ons and corrections it could become a useful tourist map, mountaineer map or road map. GV - 175 B. Bregant