75 J u t r o.
Tun po nebi siiijom zvezda plava,                          V dvor petčlin z družbo prikoraka,
Svitln zvezda, blažena danica,                                 Treptie dviiknt, fcrifcrat s perutnico:
Kad&r božja vzbuja se narava,                                 Eur zapoje. kura kukodaka,
In si mijo s hladno roso lica.                                 Kazkopava po smeteh z nožico.
Solnce rano h goram bb dvigtije,                            Mače k višku v lok ae nagrbljava.
Po oblacih živo luč razliva,                                    Z repoin, priskakavši, maha psiček;
I)a snežnikom glave ozarjiije                                   V hlev pastirfiek še zaepau pritava,
Ter zlati se potlej gozd in njiva.                            C&ka paSe krava in volifiek.
Jiitro dabne, brzo vse zagiblje,                               Žena tdkaj, moi se tam pokaže,
Ptica trdbi si v grinovji krila,                                 S6dar glasni vže nabija sode;
Odletevai v vejah spet se ziblje,                              Vozu hlapec lt'u kolčsa. maže,
Glasovito propevaje fiila.                                         Pojde v goro po jelove hltide.
Ztoh cerkveui v sveto pesen breiikue,                     A z motiko dekia v polje zeba,
D61 jn gora z jekom odgoyarja;                              Potoglave delajoč koraie;
KakoTalo s kladivom zazvenkiie,                             Vsaka v dimi zakadi se Btrelia,
Ki je v roci trdej gospodatja.                                 Dim se vije nebu pod oblake.         ^^
Kar je spalo v sladkotihej nbii,                                          ''t^^^
V Stim zbudi se, v hrtip iii ropotanje,                                  ^^H
A človeka zopet skrb naskdči, Prej vtopljena v dobrodejao apanje.