bostnrna plačana v gofovtof
Posamezna številka VSO Din
Leto L
Izhafa vsak petmk n Uredništvo in uprava v narodnem domu " Rokopisov ne vračamo
Maribor, 2f. iuliia 1933
Vei/a na mesec po pošti dostavlien Oin 6'—. za inozemstvo Din 10’— Oglasi po tarili
Sfev. 8
Žrtve kapitalizma
Pred kratkim je bila v nekem listu objavljena vest: Sinoči okrog pol 7. ure je v samomorilnem namenu skočila z državnega mosta v Dravo 25-letna tkalka Zora S., zaposlena v Thomovi tovarni. Deroči valovi so jo za kratek čas pogoltnili in zopet vrgli na gladino. V tam. hipu Pa se je približal nesrečnici trgovec Dobrajc s svojim čolnom in jo spravil na breg. Poklicani reševalci so obupanko takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki rešili. Na mostu se je ob tragičnem dogodku nabralo precej radovednega občinstva, ki je pomilovalo nesrečno dekle,..
Navadno listi pri vsakem poskušenem samomoru tudi povedo ali vsaj domnevajo njegove vzroke, ki se pripisujejo pri Vladih ljudeh ljubezni, sicer pa prepiru V družbi, alkoholu itd. V gornjem prime-ru pa vzroka niso navedli, zato ga hoče-"no navesti mi: Zora S, je hotela v smrt, ker s svojimi dohodki, ki znašajo Din 400—- mesečno, ni mogla več živeti. Pri tem od daleč ni računala s tem ,da jo bodo rešeli in potegnili iz vode. Dokaz te-nnu je dejstvo, da si je izbrala skok z 20 nnetrov visokega mosta, kjer je vsaka rešitev le golo naključje. Kadar greste čez ta most, se ustavite v sredini !n poglejte v globino! V glavi se vam bo zavrtelo in hoteli bi poznati človeka, ki ne •n priznal, da se za prazen nič nihče ne 'khoči, da bi se vrgel v tako globočino.
Za vzroke nesrečnice, ki ni dekle, marveč vdova z dvema otrokoma, smo izvedli, ker je po naključju ostala pri živ- > betiju. V smrt jo je gnala beda. Koliko!
je takih, ki gredo v snrrt in nimajo VeČ prilike, da bi nam sporočili motiva syojega dejanja! Eni se zastrupijo, drugi s* Poženejo kroglo v glavo, tretji si nataknejo zanjko okoli vratu, četrti skočijo
marveč lastniku tovarne, ki vrže na cesto toliko delavcev, za kolikor poseduje novi stroj večjo kapaciteto. In kar jih ostane v tovarni, ne dobijo izplačanega niti 25% vrednosti svojega dela, vse drugo pobaše moloh kapitalizem v svoje nenasitno žrelo. Ali se je ob takih razmerah čuditi, da delavstvo vse glasneje zahteva, da se onemogoči izkoriščanje s tem, da postanejo zasebna proizvajalna sredstva skupna last, da bodo kot taka služila skupnosti, ne pa peščici milijonarjev? AH ni dolžnost činlteljev, ki regulirajo naše državno življenje, da delovno ljudstvo zaščitijo pred kapitalizmom? Ali ni naša zahteva v interesu države, naše srčno ljubljene Jugoslavije, ki jo, kadar priderejo hudourniki bodisi z juga ali severa, ne bo nihče drugi ščitil, kakor prav naše delovno ljudstvo, kajti milijonarji bodo kot vojni dobičkarji tudi v vojni mislili samo nase in na pomnožitev svo-jega imetja.
IV MiMi/ /iidMk • Jtffji' 5* h «
^am amrir	Fsf U v mmaor
~K*rlARS 1.0‘tMvsf M . K smmn*.
K» rtMit*. ivsjs simam* »v-I -rt*	sa*, in mtakmaa.
•a »m	«isnr$£& m
-5' dne ta jMcaaar	z tSmAks*, -
rsasn, mmsems:	'aw..t'
"SM« Smrmkk	,.4/s-s
*■	saSK"*
>»=^i mnmaa	jr*-
etmea. « -/t ta#	jp&amfctr*-
<***" ni 'isBk&u	m*fr**>
ircsm.'	sRBSaBosK- '
mtt Rssmsu^Met vprvša&i v
rt 'M	& mSaptf "**■
m zr ' 2©^	' /' •	Aft t*.	•
♦ m0ao0 /Mfi te/ct* 1	^
«• i	s (frf ■ *
'h tk	smjM mtm* *v*
m šmmu
•3fc«» fCMHl I ta "MJUflBB iflSi;,
iste* oakjm tie&zitafv-
a
■ i m 'a -las i m
'lijtfT fr ’ S
vte • pUmrn k M »M J t k vkma, m 0 Jš&i
a«1« ml to
:*eskk m	wmzM9 C *»■ s:
i« amtist SsisSi sffiS manmast m
Treba je najti možnosti, kako zaposliti neštete brezposelne, ki umirajo od gladu. Nadalje je treba omogočiti, da zamorejo delavci in nameščenci s svojimi prejemki živeti. Ali se mora zvišati zaslužek, ali pa znižati cene življenjskim potrebščinam. Drugega izhoda ni. Vse države se bavljo s temi najvažnejšimi problemi, baviti bi se morala z njimi tudi naša, v Vi 'V,' ‘/■•v	In da povemu odkrito, v
Jugoslaviji kot pretežno poljedelski državi ne bi bilo treba, da ljudje umirajo od lakote in da iščejo odrešitve v smrti, bi #*!	kv.%'4^ "It V/.*
,'Si\
Naše zaključne besede so sledeče: Za
nami je čas, ko sta tvorila ročni in duševni delavec dva, povsem ločena in nasprotujoča si stanova. Razmere so do^ vedle do tega, da sta oba obubožala. Ne gledata več drug drugega po strani, mar. več si stiskata roke, svesta si, da se razmere toliko časa ne bodo Izboljšale, dokler ne poseže v tok dogodkov združeno delovno ljudstvo. Organizacije delavcev vseh strok, organizacije državnih in zasebnih nameščencev, organizacije železničarjev, občinskih uslužbencev, stanovanjskih najemnikov itd., na plan, da ne postanemo vsi skupaj žrtve kapitalizma!
v vodo itd. Skoro ne mine dan, da ne bi čitali o samomorih iz ljubezni, ljubosumnosti, družinskih prepirov itd. Lc glavni Vzrok teh samomorov se ndkako sramež-hvo zataji. Je to beda, strašna beda, tira ljudi naravnost v smrt. NI stano-Vanja, ni zaslužka, ali pa je zaslužek prenizek, da ne zadošča za najskromnejše Oljenje.
^ naše uredništvo je prišel, da potoži Svoje gorje, delavec, ki ima dva otroka in 600 dinarjev mesečnih dohodkov. Primanjkujejo mu sredstva za najemnino, za obleko, za šolske potrebščine otrok, za kurjavo itd. Kmalu za njim je prišel drugi delavec, ki je oče treh majhnih nfm lc s plačilnim listkom dokazal, daje prejei za tnesec junij, upoštevaje 5/» odtegljaj za bolniški fond, Uin 336.-— Če prvo omenjeni delavec z Din 600.— ne more izhajati, kar mu radi verjamemo, kako naj potem živi sled-?JI ? 336 dinarji. Kako naj plačuje na-{dtnuino, oblači in Prehranjuje svojo dru-2mo. In koliko je bednih družin s petimi! in več otroki! Otroci So bolehni in ,Se hh bo, če že niso okuženi, vsak čas ;otila jetika. Ali je potem Juda, če si ma-ere> kadar prosijo otročički za kruh, po-^a2ajo na ta način, da hm dajo vode. °do namesto kruha samo, da ima otrok želodec, da je potolažen in da vsaj v.ehutno pozabi na lakoto, če torej dru-jJ13, katerih hranitelji so zaposlen), ne j, foejo več živeti iti beže iz življenja.
. haj store številni brezposelni, ki ni-nikakega zaslužka?
.s-ela vrsta jih je, ki so postali nesreč-,1 m ne vidijo pred seboj drugega iz-jda kakor smrt- Njihove upe, njihovo t)r\s ’s str' neusmiljeni kapitalizem, Prvn * k* slično valjarju nadaluiie svoj hod po svetu in pokončuje ljudi, ki se 2j? ne morejo izogniti. Moderna tehnika 1 racionalizacija ne koristi človeku.
Strem!jenia mlade generaciie k
Mlada generacija, ki je izšla iz vojne, pa tudi ona, ki je dozorela v povoj ni dobi, prežeta ljubezni in zvestobe do Jugoslavije in orientirana v pravem socialnem smislu, je skrbno zasledovala dogodke, ki so nastali po preobratu. Za našo mlado' generacijo je bilo jugoslovanstvo kaj kmalu re-I šena stvar, ker je v nacionalnem pogledu že itak obstojalo, odkar so se združila naša tri plemena.
Veliko skrb pa povzroča mladi generaciji tretiranje takozvane nove jugoslovanske politike, ki ni pravilna, pa tudi ne iskrena. Ko se je na eni strani naglašalo, da ni več strank in da so likvidirane zlasti vse stranke, ki so živele pred šestim januarjem, je bilo za slepca vidno, da so to le besede. in nič drugega. Kajti izven grupacije v novo jugoslovansko stranko, so ostale kompaktne bivše politične skupine, iz česar sledi, da obstoja še vedno njih organizatorični sestav. Da pa ne bi bilo dvoma so dali novi stran ki tudi v imenu in naslovu izraz, da je sestavljena iz radikalnih, seljaških in demokratskih elementov. Edina v državi obstoječa stranka je tedaj v bistvu samo koalicija treb predjanuar-skih partij.
Mlajša generacija je na stališču, da je naloga vsake politike v paši državi, da posveča prvenstveno pažnjo produktivnemu ljudstvu, ki ga tvorijo kjnetje, agrarno in industrijsko delavstvo ter državno in zasebno name-
ščenstvo. in da posveča vso pažnjo socialni zaščiti omenjenih slojev. V času sedanje gospodarske krize, bi bilo potrebno uvideti, da neznatni začetki domače industrije, ob dejstvu, da se mednarodni industriji ne bo mogla postaviti uspešno ob strani, vzame carinska in druga zaščita in, da se zato industrijskim državam omogoči poljuben izvoz vsake industrije proti kompenzaciji izvora proizvodom našega poljedelskega gospodarstva. Na ta način bo mogla naša država plasirati svoje produkte, pomagati kmetu, ki bo na ta način mogel vnovčiti svoje pridelke in zopet dvigniti svoj življenjski standard, pri čemer bo velik del socialno potrebnih našel svoj kruh. Poleg tega pa je nujna potreba zaščititi tudi kmečko delavstvo, industrijsko delavstvo pa obvarovati pred izkoriščanjem kapitalizma. Nikakor se ne sme pospeševati razredni boj, in ne sme se pustiti vmešavati se meglenim internacionalam v naše delavske vrste, ker je internacionala le na papirju in zgolj sredstvo, privabljati delavstvo v nikomur koristne in celo nevarne skupine.
Močna Jugoslavija z upravo kot si jo narod sam želi, s prirodnim pospeševanjem jugoslovanskega edinstva, s skrajnim prizadevanjem pospeševati ter dvigati kmečki ter delavski stan. izključujoč pri tem vse pronon-1 sirane voditelje bivših strank, to je
glavna in načelna izpoved mlajše generacije.
Volja in težnja po konstruktivnem delu je danes v mladi generaciji tako močna, da hoče radikalno remeduro z vsem starim, trhlim in nevrednim. Nobena partija danes ne bo sposobna pridobiti današnje generacije s svojim programom. Po preobratu so vse naše stranke imele jugoslovanski program, v resnici pa so bile separatistične, amputaške in plemenske. Ker so očividno vsi ti prikriti nameni izgubili svojo opravičenost eksistence, so postale vse stranke, ki se ponovno pojavljajo, in rastejo ko gobe po dežju, na enkrat strašno socialne. Vsi programi novih strank so polni socialnih »šlagerjev«. in vendar je vse le pesek v oči. Nobena od teh strank ne bo uresničila niti ene točke svojega socialnega programa, dokler so vodje ljudje, ki so bili preje voditelji razpuščenih strank.
Danes ne zadoščajo nove stranke, ne vžigajo njihovi novi lepi programi. Mlajša generacija hoče novih ljudi, novih voditeljev močne roke in jasnega pogleda. Ljudi in voditeljev hoče, ki ne bodo ustanavljali strank in strančic, marveč ljudi, ki bodo zmožni voditi pokret nesebičnih značajev, ki bodo voljni uresničiti programe sodobnih potreb brez kompromisa in če treba tudi z žrtvami.
Taka je naša mlada generacija, polna aktivizma, in tako stališče zavzema v našem politčnem življenju*
Premišlievanie
Bil sem na grobeh. Križ poleg križa. Vmes se blešče spomeniki, razkošni družinski domovi, grobovi z raznimi frazami, ter zro propasti in po-zabljenosti nasproti prav tako, kot gomile onih, ki so brez vsakih spominkov, ki pa so nosili od zibelke do svojega zadnjega izdiha — križ, ker jim je bilo vse življenje ena sama trnjeva pot.
In zdi sc mi, da slišim, kako se nad njihovimi zapuščenimi, z osatom in pleveli poraslimi grobovi, razlega proti vsemirju vzdih zahvale za doseženi mirni počitek, ki ga v življenju niso poznali. Je pa mnogo takih, ki počivajo tu pod »kinči«, in ki so se bali večnega počitka. Tudi njih vzdih slišim, ali ta je drugačen, to je žalob-ni vzdih po izgubljenem raju na zemlji. To je krik obupa, ker so morali kloniti zakonom narave in zapustiti svoje rožnato življenje.
Sveti mir plava nad vsemi!
Odšel sem in si spotjo predstavljal, da imam vsega v izobilju, kaj bi storil za živeče bednike?
»Evo vam, bratje in sestre, ki ste v potu svojega obraza meni kopičili blagostanje, ker sem bil trdosrčen in se nisem zavedal, da vi trpite zame. Danes ste brez kruha! Tu imate! Vzemite si vsega! Vse vam dam iz srca, ker hočem uživat! pokoj, ker hočem, da se moje kosti ne bodo premetavale v grobu radi vašega in vaših otrok opravičenega prokletstva!«
Grenka solza mi je zastrla oko, ko sem se spomil bednih in umirajočih v revirjih ter bogatinov, ki nimajo srca . ..
Sirite ,80gtB0M!
Pridobivajte ji novih naročnikov!
Mariborska društva
Kdo bi verjel, da imamo v Mariboru 166 raznih društev? Res je, sto-šestinšestdeset jih imamo, potrebnih in nepotrebnih, in sicer 57 kulturnih, 26 športnih, šest nacionalnih, 60 strokovnih in 17 drugih. Na prvi pogled človeka razveseli, saj se v društvenem življenju zrcali kulturni napredek našega mesta. Toda, če bi našo javnost pobliže seznanili z vsemi mariborskimi društvi, bi bila presenečena in ne bi mogla verjeti, da so med temi društvi društva, ki so sovražna našemu narodu in naši državi.
V bežnih obrisih hočemo omeniti naj prej nekaj takih, ki ob vsaki priliki pokažejo sovraštvo do vsega, kar je jugoslovanskega, nekaj takih, ki še danes, po 15. letih našega osvobojen ja, vzgajajo svoje članstvo v nemško-šo-vinističnem duhu in love v svoje mreže tudi naše ljudi.
Med prvimi je nedvomno »Švabsko-nemška prosvetna zveza« (Schwa-bisch-deutscher Kulturbund), ki ji predseduje nemški odvetnik dr. Lo-thar M ti h 1 e i s e n. To društvo šteje okrog 700 članov, ki pa niso sami Mariborčani, ampak je polovilo ljudi iz vsega bivšega spodnještajerskega ozemlja. Čudne reči se slišijo zlasti zadnje čase o delovanju tega društva, za iskrenega in pravega jugoslovanskega nacionalista skoro neverjetne.
Da bo naša nacionalna javnost vsaj nekoliko informirana o delovanju tega nemškega društva, ji hočemo prikazati dejstva, ki so ugotovljena, obenem pa jo prosimo, da odloča o potrebi še nadaljnega obstoja tega društva. Švabsko-nemška prosvetna zveza ima svoje društvene prostore v Strossmajerjevi ulici št. 6. Poleg rednih in izrednih sestankov, ki jih nazivaj© familijarne, pa se zbrajo v društveni čitalnici otroci v starosti od 7 do 17 let redno vsako sredo in nedeljo in sicer ob sredah od 16—18, ob nedeljah, pa od 15.—17. ure. Na teh sestankih poučujejo otroke nemščino tri bivše nemške otroške vrtnarice Trude Stieggerjeva, Luize Zollneritsche-va in neka Fabianova, ki so si podelili otroke v tri skupine.
Prvo skupino otrok od 4 do 7 let uči Fabianova. V tej skupini je dvanajst otrok in sicer pošiljajo tja otroke vdova Megličevaiz Smetanove ulice svojega Kurta in Karlo, Bei-g o t t s Koroške ceste pa svoje tri otroke Štefko, Zofko in Gretko, Glase r s Koroške ceste svojo Sonjo, B e r g e r iz Vrazove ulice 3 svojega Erika, nadalje pošiljajo v ta tečaj svoje otroke rodbine S t e i n b a c h o-v a s Koroške ceste 90, Vračkova inšnuderlovas Koroške ceste, Kaiserjevaiz Vrbanove ulice in Fritzovas Koroške ceste.
V	drugi skupini so otroci od 7 do 10 let. To skupino podučuje Zollnerit-scheva. Otrok je 15 in sicer S c h auri t s c h e v i trije Frida, Kurt in Oskar, stanujoči Ob jarku 6, F r a n k 1-o v a dva Trude in UdO iz Vetrinjske ulice, M e g 1 i č e v đ Gretka s Koroške ceste, Albin F r i t z s Koroške ceste, Hrastnikova Use iz Studencev, Alojzij S t i e b 1 e r iz Slovenske ulice 22, B r a u n i t z e r j e-v a Ani iz Studencev, Č e p e j e v i trije Ani, Mici in Rosi (Čepe je zaposlen kot delavec pri Franzu v Melju), nadalje pošiljata v to skupino svoje otroke tudi familiji B a r 1 o v a in Kolenčeva, stanujoči na Vojašniškem trgu 2.
V	tretji skupini, ki jo vodi Stieggerjeva, je 16 otrok v starosti 11 do 14 let in sicer Megličev! trije Matilda, Helene in Margareta iz Damjanove ulice 8, Rieglerjeve Elfrida in Traute iz Gosposke ulice 58, B u r n dorferjeva Inge z Aleksadrove ceste 43, W a 1 1 n e r j e v a Traute iz Aleksandrove ceste 42, E h r m a n-o v i trije Štefka, Justi in Franc s Koroške ceste 83, B e r g e r Josipina iz Aškerčeve ulice 3, Meglitsche-v a dva Albert in Hubert s Koroške ceste, B e i g o t t Walter in K r o i s Leopold, oba s Koroške ceste 90 ter Blaznik Walter iz Gregorčičeve ulice 21.
Omenjene tri učiteljice pripovedujejo otrokom na sestankih nemške pravljice, jih uče nemščine, nemških pesmi in jih vodijo na izlete. Ob raznih prilikah jih obdarujejo, da bi otroke čim tesnejše privezale na društvo.
Dvomimo, da so vsi ti otroci nem-šk narodnosti, oziroma, da so njih starši Nemci. Trdno smo pa prepričani, da društvo nima v svojih pravilih označenega paragrafa, ki predvideva take tečaje. Če ga nima, je prekoračilo svoj delokrog in pričakujemo, da ga bo zadela ista usoda, ki je doletela tudi nekatere naše nacionalne organizacije!!!
Nadalje najdemo med mariborskimi kulturnimi društvi pevsko društvo »Liedertafel«, »Mannergesansverein«, »Frohsinn« in »Schlaraffio Marbur-ghio«. Čemu je potrebno pevsko društvo »Liedertafel«? Marsikateri nacionalist je že imel priliko doživeti, kako predrzni in kako sovražni so člani omenjenega društva našemu slovenskemu življu. Tudi marksisti bi že morali zdavna opustiti pevsko društvo »Frohsinn«, ker imajo svoje, kakor pravijo, »narodno-zavedno« pevsko društvo »Svobodo«. Sovražen nam je tudi »Mannergesangverein« in bilo bi smešno govoriti o njegovi »lojalnosti«. V »Schlaraffiji« sede nemški magnati, nemški kapitalisti, ki pa jih naša javnost že nekoliko pozna.
Med športnimi društvi prednjači v nemško-nacionalni predrznosti nemški športni klub »Rapid«, o katerem ne moremo trditi, da mu je glavno sport, marveč je to društvo bilo ustanovljeno zato, da ^vzgaja mladino v nemškem duhu. Žalostno pa je dejstvo, da je med »Rapidovci« tudi precej Slovencev, oziroma otrok slovenskih staršev. Kolesarsko društvo »Edelweiss« pa je zatočišče zagrizenih Nemcev in renegatov. Namen tega društva je vzdrževati vezi s sorodnimi društvi v Avstriji in zastrupljevati pod pretvezo skupnih izletov mariborsko slovensko okolico. Oblasti sicer ne, toda nam nacionalistom je dobro znano, kaj počenja ta gospoda in kako se obnaša na deželi.
Dovolj zaenkrat. Prihodnjič pridejo na vrsto druea društva, ki prav tako kvarijo narodno lice Maribora, čeprav se skrivajo pod lepimi slovenskimi imeni. Glede navedenih nemških društev pa opozarjamo naše oblasti: »Videant consules!«
Temelini vzroki brezposelnosti
Med številnimi socialnimi problemi'kih koristi brez potrebe dvigale valu-stopa najbolj v ospredje problem brez- to in tako povzročile težko gospodar-poselnosti. Proučevanje tega obsež-, sko krizo, ki je uničila milijarde na-
nega problema postaja vedno bolj pereče, pa kljub temu se ga pri nas hote ali nehote ne obravnava tako, kakor bi bilo to v interesu stvarnosti in resnice potrebno. Razni poklicni in nepoklicni skušajo osvetliti vprašanje brezposelnosti, toda njihove metode so vedno le enostranske, tako da si končni rezultati močno nasprotujejo-Ker je brezposelnost svetovno zlo, moramo istega zagrabiti iz svetovnega stališča. Količkaj dober poznavalec mora uvideti, da je treba temeljne vzroke brezposelnosti iskati prvenstveno v gospodarski neuravnovešenosti. Res je, da se težke socialne posledice brezposelnosti skušajo omiliti z raznimi podporami. Za omiljenje brezposelnosti same pa s tem ni prav nič storjeno. Nasprotno, težka bremena za podpore brezposelnim povečujejo nerentabilnost produkcije in s tem se ustvarja nova brezposelnost. Gotovo ni nobenega, ki bi bil proti da janju podpor. Umestna pa je zahteva tistih, ki so mnenja, da je treba zraven podporne akcije tudi vzporednih ukrepov za odstranitev ovir, ki povzročajo brezposelnost. Pri tem ne smejo odločati vplivi raznih interesen tov, ki vidijo samo svoje koristi in koristi nekaterih njih bližnjih skupin.
V naših navedbah se moramo dotak niti tako velike in očitne greške raznih držav, ki so v pričakovanju veli-
rodnega premoženja. Prav tako so skoro vse države zapirale zadnja leta carinske meje, ne upoštevajoč, da zaščita, ki utegne koristiti enemu sloju, prinaša drugim škodo. In prav carinski protekcionizem je eden glavnih krivcev brezposelnosti in obenem krivec krize kmetijstva v agrarnih državah. V tem pogledu se je že skušalo med prizadetimi državami doseči znosnejše carinske razmere, pa do da pes vsled nerazsodnosti ni beležiti vid nih uspehov. Naprej se od leta do leta ponavljajo nove zahteve po višjih zaščitni carinah. Agrarne države ne morejo izvažati presežka svoje produkcije, zato tudi ne morejo v toliki meri kupovati proizvodov industrijskih držav; le-te pa zopet smatrajo, da je radi ovir pri izvozu svojih proizvodov potrebna povečana zaščita agrarnih produktov. Ob takih razmerah ni čudno, če zavzame brezposelnost prav katastrofalne oblike.
Razne diskusije o problemu brezposelnosti nam kažejo, da se velika in najbolj važna gospodarska vprašanja presojajo površno. Žarišče teh diskusij je vedno le vprašanje omiljenja bede, povzročene po brezposelnosti, brez vsakršnega iskanja globljih vzro kov. Stvarna dejstva se izgubljajo v stranskih potih, v malenkostih in podrobnostih. pri tem se pa puščajo v nemar glavni momenti. Pri tem gre-
šijo v veliki meri tudi voditelji delavstva. V borbi za resnično korist delavstva, zanemarjajo resno sodelovanje pri proučevanju temeljnih gospodarskih problemov, katerih pamentna rešitev bi prinesla delavstvu največ koristi. Delavski voditelii bi se morali še z večio vnemo kot niih gospodarji zanimati za to. kako naj se odpravijo ovire v produkciji in zdravem gospodarstvu, kajti odprava teh ovir je prvi predpogoj za uspešno pobijanje brezposelnosti. Prav v tem pogledu se od strani voditeljev premnogokrat greši kar je vzrok, da imajo razni recepti za odpravo brezposelnosti tako klavrne uspehe.
Problem brezposelnosti ni enostaven. Treba je upoštevati številne faktorje, priti do temeljev temu socialnemu zlu, preden se lotimo ostalih vzrokov, ki pridejo pri tej boleči operaciji v poštev.
OPOZORILO!
V Smoletovi ulici št. 10 pri g. Glo-banu stanuje neki Karl Kellenhofer s svojo ženq Marijo, ki je avstrijski državljan. Je brez posla, v hiši pa nastopa tako, da so že tri stranke radi njega dobile odpoved, ker se posebno njegova žena poslužuje zelo čudne navade tožarenja pri hišnem gospodarju in celo ukazuje strankam, s kom sme kdo govoriti. Sedaj pa nekaj šušljajo, da namerava tega inozemskega prenapteža hišni gospodar postaviti za hišnika, oziroma upravitelja v svoje hiše. Dobro bi bilo, če bi temu gospodu Kellenhoferju naša oblast pretipala obisti in ugotovila če ima pravico bivanja pri nas. Kellenhofer je bil preje zaposlen pri tvrdki »Iris« kot modelni livar.
Naš železničar
trpi
Velike krivice se gode našim železničarjem. Trpita uradnik in delavec. Koliko je teh krivic, jasno priča 62 točk vsebujoča resolucija, ki je bila sprejeta na zadnjem kongresu nacionalnih železničarjev v Zagrebu. V zadnjem času se javnost o položaju naših železničarjev popolnoma napačno informira. Navaja se, da so prav železničarji tisti, ki so največje breme današnjim državnim financam.
Proti takim vestem pa naši železničarji najodločnejše protestirajo in ugotavljajo, da so prav železnice kljub težki gospodarski krizi ena redkih državnih ustanov, ki je ostala še vedno aktivna. In prav tista javnost, ki je širila take vesti o železničarjih, jim je že neštetokrat priznala, da so bili železničarji pionirji pri zgraditvi naše države, in da z izpostavljanjem svoje lastne osebne varnosti doprinašajo državi največ koristi izmed vseh ostalih panog državnega uslužbenstva.
So pa naši železničarji od vseh državnih uslužbencev najbolj zapostavljeni. Oni so okrnjeni vseh privilegijev, ki so si jih priborili tekom let in ki jim opravičeno tudi gredo, ker opravljajo najnapornejšo in najodgovornejšo službo. Železniški delavec je na robu propada in je njegov sedanji položaj nevzdržljiv in obupen. Največ krivic pa se je zgodilo železničarjem, ki so bili z zakonom iz leta 1931 izenačeni z ostalimi državnimi uslužbenci. Velike krivice so se zgodile železniškim uslužbencem po tem zakonu, ker pri prevedbi zakon ni upošteval službenih let, marveč le položaj posameznega uslužbenca, ki ga je imel takrat, ko je stopil ta zakon v veljavo. Ker nekateri uslužbenci niso napredovali po svoji sposobnosti in službenih letih, marveč v neštetih primerih le po protekciji, novi zakon teh krivic z odločbo prevedbe ni mogel izravnati. Zato imamo danes uslužbenca jz- 12 službenimi leti v istem položaju kakor uslužbenec s 30 službenimi leti. Znani so primeri, da je bil uslužbenec s 30 leti službe pomaknjen v pripravniško skupino.
In nešteto je še drugih krivic, ki so jih iznesli naši železničarji v svojih resolucijah, v katerih pozivajo merodajne činitelje, da zastavijo vse svoje sile, da vse zakonske določbe in določbe raznih pravilnikov uprava absolutno upošteva in da se v dvomljivih primerih tolmačijo v prid železniškemu osebju. Prav tako zahtevajo, da se vsi njihovi predlogi in resolucije, v katerih so iznesene vse težnje in krivice, ki se izvajajo, vzamejo v resen pretres in da ukrenejo merodajni činitelji, da se vse potrebno in zahtevano ugodno reši. Pričakovati je, da bodo merodajne oblasti upoštevale njih upravičene zahteve in da bodo popravile krivice, ki jih molče prenašajo danes naši železničarji.
Naši valenci
Pri mariborskih mojstrih in v tovarnah je zaposlenih stotine vajencev. So to sinovi in hčere slovenskih staršev. Ti vajenci pa pridejo v roke nemških (bolje: nemškutarskih!) mojstrov, pri katerih se nato prične »nemška dresura«. To se pravi: »uradni« jezik je izključno nemški in sčasoma postane tudi vajenčevo mišljenje nemčursko. In taki vajenci poznajo potem samo »nemške« strokovne izraze in često se jim niti ne sanja, da tudi slovenščina premore kaj sličnega, navadno celo boljšega. Vajenci vedo. kaj je »Mut-terl«, kaj pa je »matica«, bo vedel ma-lokdo. — Zato bi bilo na mestu, da bi vsaj po naših tovarnah in veleobratih morali mojstri in sploh vsi nastavljen-ci rabiti samo slovenske izraze. To bo pa mogoče le tedaj, če se bomo znebili raznih tuierodnih »specijalistov« in da bo prišel na njih mesta naš človek. Zato pa ... O naših vaiencih in njih vzgoji pa bomo ob priliki obširneje spregovoriili!
BRATJE! Ne pozabite da so marksisti v Italiji Avstriii in Nemčiji ta-ko.nzginili v mišje luknje čim jih m več obsevala milost vlade!
V Mariboru, 'đne '21\ VH. 1933.
* A t H

Stran 3.
Protekdia
Zaščitnik ali protektor je v splošnem vsak, ki pomaga drugemu (svojemu varovancu) z vplivom, zvezami, nasveti, materielnimi ali kakršnimikoli sredstvi, da doseže v človeški družbi ugodnejši položaj t, j. da dobi ugled, moč, službo, dobiček itd.
Protekcija je stara kakor človeški rod, poznajo jo vsi časi in narodi. Brez protekcije si človeške družbe niti misliti ne moremo. Starši so naravni zaščitniki svojih otrok; zanje store in žrtvujejo radi vse, da jim omogočijo boljšo bodočnost. V šoli podpira in ščiti učitelj (profesor) pridne in nadarjene dijake, daje jim nasvete, jih vspodbuja in jim često pomaga tudi materielno s tem, da jim preskrbi stanovanje, hrano, obleko, šolske potrebščine, instrukcije, štipendije in drugo.
Delodajalec ali predstojnik je čestokrat zaščitnik svojih uslužbencev oz. nameščencev, ker skrbi za njihov telesni in duševni blagor, jih podpira v njihovem stremljenju in jim pomaga do uspehov. Zaščitniki so vse državne oblasti, ki jamčijo državljanom za red in mir. Najvišji zaščitnik v državi pa je vladar, kajti zaščita državljanov in njihov blagor je njegova prva, najbolj vzvišena in najplemenitejša dolžnost. Ta protekcija izvira iz naravnih čuvstev, je izraz prave ljubezni do bližnjega. Ona se ozira na obče človeške koristi, je nesebična in sveta. Brez te protekcije bi se zmožni, pošteni in podjetni ljudje ne mogli uveljaviti in od nje je odvisen napredek vsakega posameznika, rodbine, države in vsega človeštva.
Poleg te prave in potrebne protekcije pa obstoji še druga škodljiva, nemoralna protekcija, k! izvira iz samoljubja, ki se ne ozira na zasluge in zmožnosti klijenta, ki ne vidi koristi družbe (naroda in države), marveč le rodbinske ali prijateljske zveze, politično ali konfesijonalno pripadnost, osebne simpatije in često celo svoj lastni materialni dobiček. Taka protekcija je krivična, vzgaja neznačaj-neže in škodljivce, ljudi, katerim ni mar socijalno čuvstvo, bratstvo in medsebojna ljubezen.
Taka protekcija ubija pri zapostavljenih vero v pravičnost, jim jemlje ambicijo in veselje do dela, vzbuja zavist in sovraštvo in tira tako narod, državo in človeško družbo v propad.
Žal, da tudi v naši domovini taki primeri krivične in škodljive protekcije niso redki in da so dosegli mnogi odlična in važna mesta ne vsled zmož nosti, delavnosti in značaja, marveč le kot sorodniki ali prijatelji mogočnih, kot pristaši te ali one politične stranke, kot hinavci in nizki petolizci.
Kdor čuti v resnici socialno in narodno, kdor ljubi svoj dom in rod, ne s puhlimi frazami marveč s srcem, kdor želi napredek in dobrobit našega naroda in države, kdor še veruje v ideale pravičnosti, bratstva in ljubezni vsega človeštva, se mora boriti z vsemi sredstvi zoper tako protekcijo in korupcijo, prav tako proti zaščitnikom kakor tudi proti nevrednim klijentom- Ta boj je tudi ena najvažnejših nalog našega glasila, ki hoče | biti vedno in povsod v resnici soci-lalno in nacionalno.
Delavci in nameščenci!
Narodno strokovna zveza je razdelila med delavstvo nabiralne pole. Delavci nabirajo s temi polami prispevke za gladu joče tovariše rudarje v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Potrkali bodo na vrata slehernega. Prosimo vse, naj dajo kolikor morejo. Vsak dinar je dobrodošel, je kapljica-ki bo lajšala strahovito bedo in gorje!
Matere! Pomislite samo na to, da umira v naših revirjih nad 30(10 ne-
dolžnih otrok. Izstradani in bledih obrazov s solzami v očeh Vas ti nedolžni otroci prosijo; Pomagajte! Dajte nam kruha! Lačni smo! Od lakote umiramo. Matere pomagajte!
Delavci in nameščenei, pomagajte! Pomoč je nujna! Nad našimi rudarskimi revirji plava smrt. Delavci in nameščenci ne dopustite, da umro tovariši in bratje od lakote!
Doma in na tuiem
Kongres vsedržavne stranke JRKD
Dvo/no zasiužkarstvo
Poleg drugih vzrokov brezposelnosti, je velik vzrok tudi pomanjkanje socialnega čuta onih, ki po nepotrebnem odjedajo kruh drugim s tem, da 'majo po dve službi. O dvojnem za služkarstvu se vedno precej piše. Z nasprotne strani pa prihajajo ugovori, da je to krivično in nesocialno in da ima vsak pravico do zaslužka. Vprašanje dvojnega zaslužkarstva je velike važnosti posebno za zasebno nradništvo, ker pri dvojnem zaslužkarstvu delavstvo ni toliko prizadeto, oziroma pri njem dvojno zaslužkarstvo skoro ne pride v poštev.
Kdo je dvojni zaslužkar? Dvojna 5aslužkarja nista delavec in njegova £ena, ki oba skupno zaslužita le toliko. da se skromno preživita. Tem ljudem gotovo ne smemo očitati dvojne-zaslužkarstva! Drugo pa je vpra-Sanje pri zasebnih nameščencih. Mesta zasebnih uradnikov zasedajo da-nes v velikem številu vpokojenci, ki Prejemajo polno penzijo 2000 do 3000 m. Ti So prav gotovo dvojni zasluž-Karji. Med dvojne zaslužkarje spadajo tudi vse one poročene žene, katerih možje unaj0 dobre in stalne službe. In tako dvojno zaslužkarstvo je treba odpraviti.
Zasebno name§čenstvo ima v Mariboru dve strokovni organizaciji, ki Pa se žahbog tega vprašanja resno še nista lotili. Nimamo Da namena delati očitkov organizacijama, marveč zasebnemu namešcens^u, se ne za_ y.eda svojih dolžnosti in jo y veliki ve-c'ni neorganizirano. In tu je vzj-p^ da nimata organizaciji dovolj moči, da bi °d oblasti zahtevali, da se ti nedostatki Popravijo in da bi oblast energično Posegla vmes ter prisilila^ Privatna Podjetja, da morajo odpustiti vse take artieščence, ki niso odvisni od zaseb--r? službe, ker imajo visoke pokojnine. ,.lcti sede po pisarnah še danes Iju-le, kj ne znajo državnega jezika. V obeni drugi državi se kaj takega ne jOKaja. Zato bodo potrebni energični oraki in dolžnost nacionalnih orga-Tl1Z-acP. l"6. Posvečati temu vprašanju ajvečjo pozornost. Odpustiti se mo-j iz_ pisarniških služb vsi inozemci ovojni zaslužkarji, ker imamo prav r strokah vrste brezposelnega na-
Privatni nameščenec pa se mora za-
Vsedržavna stranka JRKD je sklicala za 20. t: m. kongres v Beogradu-Kongresa se je udeležilo več ministrov in senatorjev ter okrog 2000 delegatov iz vseh krajev naše države. Kongres je otvoril začasni predsednik stranke bivši minister Nikola Uzuno-vič, generalni tajnik, minister dr. Kramer pa je v daljših izvajanjih orisal dosedanje delo stranke. Po verifikaciji delegatov in po nekaterih poročilih je povzel besedo predsednik Uzu-novič in naglasil, da je treba stranko krstiti z imenom, ki odgovarja njenemu programu in sicer v »Jugoslovansko nacionalno stranko«. Pri po-
poldanskem zasedanju je podal referat o programu Jugoslovanske nacionalne stranke bivši minister Jnrij Demetro-vič. Program je bil soglasno sprejet Prav tako tudi novi statut stranke. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika stranke dr. Nikola Uzunovic, za podpredsednika dr. Marinkovič, dr. Milan Srškič, dr. Kuraanudi, dr. Kramer, Ivan Pucelj, dr. Popovič, Maksimovič, Demetrovič, Matica m Kovačevič; v širši glavni odbor pa med drugimi tudi Rudolf Juvan, Ivan Tavčar, mariborski župan dr. Lipokl in dr. Rapotec.
AMERIKA ZA ZVIŠANJE MEZD IN
ZNIŽANJE DELOVNEGA ČASA.
Predsednik Združenih ameriških držav bo izdal prisilne odredbe za celotno ameriško industrijo, ki bo morala zvišati delavstvu mezde in znižati delovni čas, če ne bo prišlo do uvidevnosti kapitalistov. Roosevelt je na sta lišču, da se morajo mezde zvišati z istočasnim znižanjem delovnega časa, ker bi se le na ta način povečala kupna moč ljudstva in bi se na ta način
vedati svoje dolžnosti. Pristopiti mora ] najuspešnejše pobijala današnja kri-k svoji strokovni organizaciji in se za-j fca. Kedaj bodo to uvideli evropski nimati za svoj in svojih tovarišev po-s politiki ?
ležaj. Danes pa na žalost vidimo, daj KLAVERN KONEC FRANCOSKIH od zasebnega namescenstva m niti-
10% organiziranih, radi česar organi zaciji ne moreta načeti onih vprašanj, ki so za zasebno nradništvo največje važnosti. Zasebni uradnik ni tako dobro plačan in nima svojga položaja tako zasiguranega, da njemu ne bi bila
SOCIALISTOV.
V Parizu je bil te dni zaključen kon greš francoske socialistične stranke. Prejšnja leta so bili kongresi francoskih socialistov nekake manifestacije internacionalnega socializma, letošnji bil klavern in se je pretvoril v

jen način tudi Francozi prikopati k>*> ternacionalni socializem.
AMERIKA IN RUSIJA.
Ameriški finančniki so dovoHfi Rusiji šestletni kredit za nakup enega milijona bombažnih bal. Ruskim tovarnam je primanjkovalo sirovin in bo s kreditom pomagano obema 'deželama, zlasti pa Ameriki, kjer se bo položaj pridelovalcev bombaža znatno poboljšal.
BEDA TIRA LJUDI V SMRT.
Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je te dni delavec Franc Domitrovfc iz obupa ubil svojo ženo Marijo m sej nato obesil. Domitrovič je imel osean otrok m mu je pred tragičnim dogodkom njegov delodajalec odpovedal službo. Položa j v katerem sta živ da zakonca s svojimi otroci, je bil obupen. Zadnje čase sta oba zaslužila fe toliko, da sta komaj preskrbela otrokom košček kroba, da niso tanrli od gladu.
mora^ delati, če si hoče svoj položaj zboljšati, ramo ob rami z delavstvom. Zasebni nameščenec spada v skupno borbeno vrsto ročnega delavstva. Če pa bode hodil še nadalje ločeno od delavca in kazal ob vsaki priliki, da je več, kakor ročni delavec in da ne spada v njegov krog, je popolnoma gotovo, da bo njegov položaj vedno slab ši in si ne bo nikdar opomogel.

Mariborčani!
Današnjo številko »BORBE« smo poslali na ogled nekaterim Maribor-čanom. Prosimo vljudno vse, ki so prejeli naše glasilo, da postanejo naši naročniki. One pa, ki ga odklanjajo, vljudno prosimo, da nam »BORBO« zanesljivo vrnejo. Naša uprava bo vse, ki lista ne bodo vrnili, smatrala za naročnike in jim bo list redno pošiljala. — Uprava »BORBE«.
Zahtevajte „BORBO"
v vsakem javnem lokalu!
PREDRZNOST.
Konstatiramo, da tvrdka Braun na slovenska pisma odgovarja v nemškem jeziku. Ali nima nobenega slovenskega korespondenta? Če ga ni-ma, mu ga mi preskrbimo, če pa misli, da je mogoče kje v Rajhu, mu pa povemo, da mu tudi to željo lahko iz
Pismo iz Krčevine
Čas je, da se tudi iz naše Krčevine zglasimo v »Borbi«. Lepa je Krčevina, osobito pod Piramido, v Petrovem in nič manj Ribniškem selu; kadar ni prahu, je lepa tudi Aleksandrova cesta. Ni pa v tej občini vse tako, kakor bi moralo biti in bi moglo biti. Tako se n. pr. pritožujejo prebivalci Ribniškega sela in Vinarij, da se še do danes ni izvedla niti pričela elektrifikacija tega zaselja, dasi bi že tudi tukaj lahko davno zagorela električna luč. Reveži tarnajo, da občinski odbor nima srca in volje za omiljenje bede; tretjim niso po volji občinska pota, čeprav so jih ponekod zadnja leta že pre cej izboljšali.
Danes se hočemo baviti nekoliko z našim občinskim odborom, ki za današnje razmere in zahteve v celoti tudi ni takšen, kakršen bi moral biti. V njem sede nekateri možje, ki absolutno ne spadajo vanj, prvič ne zato, ker nacionalno niso povsem zanesljivi, drugič ne zato, ker nimajo razuma in agilnosti za delo obč. odbora v občini, ki je na zunaj takorekoč del mesta Maribora, in je samo še vprašanje časa, ko se bo priključila mestu. So pa v občinskem odboru tudi možje, sposobni za to in popolnoma na svojem mestu. Tem pa vsa čast!
Naši javnosti pa je več ali manj znano, da sedanji župan g. Alojzij P e k 1 a r, z nacionalnega vidika ni tisti, ki bi moral biti, da bi kot župan
polnimo. Takih^ predrznosti ne bomo' dajal vselej in povsod dober zgled več prenašali. Zapomnite si dobro to, svojim občanom. Ne vidimo ga pri
gospod Brauni	'nacionalnih prireditvah, ne zahaja v
našo narodno dražbo, preveč stifeo* in prijateljev pa ima z Nemci Opra-vičba, da je njegova žena Nemka, ne drži, ker v dolgi vrsti let Jugoslavije bi se že bila lahko naučila slovenskega jezika. Mnogo naših narodno zavednih občanov in sosednih meščanov se spotika na tem, da se pri županovih' doma in v njegovi dražbi navadno govori nemški. Še nam je v spominu, da ga je g. šolski upravitelj, sicer znani nacionalist, svoječasno pri okrajnem glavarju zagovarjal, kar ni bito umestno. Brez dvoma je storil to s stališča dobrih odnošajev med šolo in občinskim odborom, sicer bi zaslužil vso grajo.
Razven župana so v obč. odboru še' drugi možje, ki bi ne smeli biti v njem. Mogoče še upravni oblasti m znano, kako nečuveno je eden odbornikov grdil Sokola, dragi zopet imel pred nekaj leti konflikt s sodiščem, tretji pa da ni zmožen slovenščine in mu je treba na sejah tolmačiti in tako naprej. Imena za enkrat zamolčimo.
V teku je čiščenje in to je nujno potrebno. Želimo, da bi tega čiščenja KI deležen tudi naš krčevinski občinski odbor- Začne pa se naj pri — giavS
Od novega sreskega načelnika dr. Senekoviča pričakujemo in ga prosimo, naj posveti našemu obč. odboru vso pozornost ter izvrši čhnprej remeduro. Skrajni čas je, da se v obč. odbora vsi oni, ki ne spadajo vanj, nadomestijo ozir. izmenjajo z drugimi, nacionalno zavednimi in popolnoma zanesljivimi. Kdor ni absolutno z nami, je proti nam, in takega ne smemo tolerirati!
Naš pokret
Kakor inorskj val ie naš pokret. Zaganja se ob stene in pljuska ob čeri. Izpodjeda in ruši vse, kar je slabega in kar ni zdravega na našem narodnem telesu. Pod njegovim praporom se zbirajo množice, zbira se delovni narod, ki je najjačia opora državi. Naš pokret pozdravlja delovno ljudstvo, pozdravljajo ga nacionalisti, pozdravlja za sleherni pošten Jugoslovan. Kdor čuti zmami, v naše vrste, kdor ni z nami, je proti nam!
Maribor
Preteklo soboto in nedeljo je priredila Is SZ kar tri delavska zborovanja, kar je nov dokaz izredne delavnosti te delavske organizacije, v katero so sedaj oprte oči vsega delavstva. Je pa tudi dokaz, da se je delavstvo zavedlo velikega pomena skupnosti, ki daje moč in tako tudi uspeh v borbi za delavske pravice. In še nekaj nam potrjujejo ti sestanki; delavstvo je obrnilo marksistom hrbet, uvidelo je vso licemerstvo voditeljev te »rdeče falange«. In prav je tako! Le v naši organizaciji je moč in rešitev našega delavstva in le naša organizacija bo priborila delavstvu pravice, da bo res lahko živelo življenje, vredno našega, nacionalnega delavca.
Prvi sestanek je bil v soboto, 15. t, m. ob 14. uri v gostilniških prostorih g. Karnerja na Tržaški cesti. Udeležilo se ga je prav lepo število delavstva ushižbe-nega v tovarni Zelenka, — Sestanek je otvori! tov. Tumpej, ki je obrazložil smotre in naloge naše organizacije, njeno dosedanje delo in načrte. Glavna naloga NSZ je ščititi delavca in mu priboriti pravice, ki mu pripadajo. V njenem pokretu pa je tudi borba za avtoriteto našega jezika. Naš narod mora biti spoštovan in vpoštevan. ker le on je gospod t e z e m 1 j e !
»Prost mora biti; prost moj rod,
na svoji zemlji, svoj gospod!« je že pel naš veliki pesnik Gregorčič- Te besede se morajo slej ko prej uresničiti.
Za njim je vse navzoče pozdravil tov. Vojska. Dotaknil se je sramotno nizkih plač v tovarni Zelenka. Kulturen škandal je, da prejme starejši delavec, ki ima doma bolno ženo in kup otrok tedensko deset dinarjev plače. To je sramota, ki vpije v nebo in bo morala najti odmeva tudi še
kje drugje. — Besede tov. Vojske, so vzeli delavci z velikim odobravanjem na znanje. — Pri volitvi pododbora so bili izvoljeni sledeči, tovariši: Krepek Jože, Makoc Franc, Medved Maks, Dominiko Albert, Krajnc Ivan, Ranflt Oto, Tajhman Anton, Krepek Marija in Globovšek Anica. — H koncu se je oglasil k besedi še tov. Tajhman, ki je s solzami v očeh pojasnil svoj obupen položaj in svojo bedo-— Sestanek je zaključil tov. Tumpej s pozivom k delu za organizacijo in tako tudi za svojo boljšo bodočnost.
Zvečer istega dne je bil v gostilni »Pri Slavčku« sestanek delavstva iz tovarne Braun. Vse tri obširne sobe so bile nabito polne delavstva. Glavna točka zborovanja je bilo razpravljanje o ponovni redukciji plač v tovarni Braun. — Zborovanje je otvoril tov. T u m p e j. Poročal je o delu v organizaciji in o njenih dosedanjih uspehih nato pa je v krepkih izvajanjih obravnaval glavno točko dnevnega reda. Ob koncu razpravljanja so sc določili ostri in učinkoviti ukrepi proti zniževanju plač in proti škandaloznemu postopanju z našim delavstvom. Sramotno je, da se izrablja delavstvo na način, da zasluži dobra delavka štirinajstdnevno samo 100 dinarjev, od tega pa ji odtegnejo dober del še za kazni. Kako naj živi delavec 14 dni s tem denarjem, pa si naj ustvari sodbo javnost sama, — Naša organizacija bo ukrenila potrebno pri vseh oslasteh, ki bodo primorane zaščititi našega delavca- Konec mora biti teh krivic, izkoriščevalci našega naroda pa morejo prejeti zasluženo plačilo. Na sestanku je govoril tudi tov. Vojska, katerega izvajanja je delavstvo živahno aklamiralo.
V nedeljo, 16. t. m. pa je bil sestanek za delavstvo s Pobrežja. Vršil se je v
gostilni g. Štoka in je bil prav dobro ob-
iskan. Poročila sta podala tov. Tumpej in Vojska. Poročala sta o uspešni borbi naše organizacije za socialne pravice delavstva. Razkrila pa sta navzočim tudi vso puhlost marksističnih fraz, ki jih trobijo marksistični voditelji delavstvu. Te fraze pa so že tako obrabljene, da je delavstvo samo spoznalo ničevost marksističnega pokreta. Delastvo noče o marksizmu ničesar več slišati. Med delavstvom se marksistični voditelji ne smejo več prikazati, ker jih delavstvo nažene. Prišel je konec lažnivih prerokov!
NSZ bo še v teku tega meseca priredila sestanke tudi za delavstvo ostalih mariborskih in okoliških tovarn. Želimo, da bi vsa uspela tako sijajno, kot dosedanja!
Ptui
Nekam prestrašeno so pričeli naši ptujski nemškutarji stikati glave, ko se je pojavila v Ptuju naša »BORBA«. Mi nacionalisti imamo vtis, da jim ni nič kaj povšeči in kakor slišimo, imajo ze sedaj »rešpekt«. To nas samo veseli in jim za danes odkrito povemo, da ne bodo imeli več miru pred nami Počeli bomo energično akcijo in bomo v najkrajšem času pošteno obračunali z vsemi, ki gledajo vse, kar je slovenskega, zaničljivo in prezirljivo. Pripravljeno imamo ostro metlo, s katero bomo pričeli pošteno pometati. Prizanesli pa ne bomo tudi nekaterim ptujskim rodoljubom, ki se stalno družijo in bratijo s temi našimi sovražniki. Že danes jim povemo, da bomo pričeli energični boj za naše pravice. Vse pa, ki so našega mišljenja, pozivamo, da se pridružijo našemu pokretu in da se naroče na našo »BORBO«.
Tezno
Pridno se gibljejo naši nacionalni delavci na Teznem. Močne so že njihove vrste in le malo je takih, ki stoje še ob strani ali pa so v drugem taboru. Zelo zavedno je zlasti delavstvo Splošne stavbene družbe, kjer so skoraj vsi do zadnjega organizirani v Narodno strokovni zvezi, Naš pokret zavzema na
Teznem vedno večji razmah. V najkrajšem času pa bodo padle zadnje postojanke naših nasprotnikov. Nacionalno tezensko delavstvo, le naprej in naprej!
Naše pokopališče
Ce obišče človek naše njive miru, se ga lotevajo dokaj čudni občutki. Dragoceni nagrobni spomeniki z nemškimi napisi se vrste drug za drugim. Tujec, ki obišče naša pokopališča, je prepričan, da tu počivajo sami Nemci. Mi pa dobro vemo, da je pretežna večina teh, ki snivajp večno spanje, sinov in hčera slovenske matere. Do našega osvobojenja so imela naša pokopališča popolnoma nemško lice. Takratna mestna občinska uprava je strogo pazila nato, da se niso pojavljali na nagrobnih spomenikih slovenski napisi- Zabranjevala jih je celo pristnim Slovencem. Vse to pa samo zato, da bi tujec, ki je prišel k nam, bil prepričan, da je Maribor nem ški. Pokopališča so sveti kraji in Bog ne daj, da bi se jih drznil kdo oskruniti. Vendar pa bi bila sveta dolžnost mestne občine mariborske, da bi se po preobratu brigala za to, in da ne bi dopustila, da se slovenska imena na nagrobnih spomenikih tako grdo pačijo. Mariborska občina se mora zavedati, da so čestokrat nagrobni spomeniki merilo narodnostnih razmer. Naj imajo Nemci napise v njih materinem jeziku. Toda samo pravi Nemci. Renegatom pa naj občina to zabrani.
SLIČICA S TRGA . ..
Moderna gospa: Was kostet Salat? Kmetica: 2 glavci za 3 Din.
Gospa: Zu teuer!
Kmetica: Kako?
Gospa: Bldde Gans!
Kmetica: Ja res je!
(Gospa je pristna Nemka doma tam nekje z Dravskega polja in zna dobro slovensko. Njen mož pa se prišteva
bo •..)
Angleško
blago
najodličnejše kakovosti sodobnih snantk;
„Smarfex“
za praktične, solidne športne, promenadne in potovalne obleke.
„Ventex“
blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten občutek ter združuje eleganco, vSečnost In Izredno trpežnost.
,Pkcl trlply*‘
najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh najmodernejših ba jvah-
Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi
FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 9
m
Koroška cesta 19
%eUmm
za trgovino, obrt, industrijo, šole, urade, zasebnike izdeluje v priznani kvaliteti, hitro in po zmernih cenah P OD RA V S KA_ TISKARNA D._Z_0_. Z_. MARIBOR
Gregorčičeva ul. 8 - Tel. 20-38
„'Bcavd*
<zauaecva£mca Ulaci&OC'
■ .]
t
zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte! - Sprejemamo zastopnike.

iHSUi

<5>
Kreditna zadruga uslužbencev drža železnic v Mariboru
Prankopaneva ulica 34
daje posojila po 8%
sprejema vloge in obrestuje nevezane po 4% vezane pa po 572%
v$e vloge Izplačuje promptno
Železniiarii, poslužujte se samo Važe Kreditne zadruge
I
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt; predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Maribcffsk3
tiskarna <L d., peedstavnUf ravnatelj Stanko Detela M Maribora
*. •. at a. t * -