252. številka. Ljubljana, v soboto 3. novembra. XVI. leto, 1883. I shaja, vsak dan «iM>r, izimfti nedelje iii praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele sa vae leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., s Joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za po6iljanje na dom računa ae p 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden krat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. —- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Franu Kolmaua hifii „Gledaliftka stolba". U pravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. „Narodna Tiskarna" izplačuje od 1. novembra 1883 naprej proti oddaji zadnjih dveh kuponov dividendo za leto 1882, in sicer po 4 gld. od delnice. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .......3 gld. 30 kr. „ jeden mesec ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja; Za četrt leta .......4 gld. — kr. n jeden mesec.......I „ 40 „ ZJprtivništvo „Slov, Naroda**'« Celjski porotniki. Ker vsled zadnje zapleube ne kaže, v nameravanem tiru dalje razpravljati to vprašanje, hočem sedaj s suhoparnimi številkami samo še pokazati, kako je sestavljen imenik za 1. 1883. Vsaj številke govore dovolj glasen in zanimljiv govor, kateremu ne treba komentara. Omenil sem že, da je predsednik c. kr. okrožnega soda v Olji, g. Heinricher, v BS. P.u poročal, da je v letnem imeniku za 1883 1. 117 porotnikov a kmetov, da torej ni res, da bi se primeroma preveč porotnikov iz mest in trgov jemalo. *) Glej „Slov. Narod14 fit. 243. z dne 23. okt. t 1. Poglejmo Hi torej, kaka je razmera mej porotniki iz mest in trgov, in mej porotniki s kmetov. V glavnem imeniku stoji 558 imen. kur pomeni, da je VBeh (glavnih) porotnikov 5 5 8. Ker je kmetskih porotnikov, kakor g. Heinricher sam pripoveduje, vseh 117, mora biti porotnikov, ki neso kmetskega stanu, oziroma, ki so meščanje in trzanje 441, ali drugače rečeno, na kmetsko prebivalstvo pride 6 mož več nego Jedna petina, na meščansko in tržansko pa skoraj četiri petine. Zelo zanimiva postane pa ta razmera, če jo primerjamo s Številom moškega prebivalstva. Po številjenji z dne 31. grudna 1880 je na Spodnjem Štajerskem 208.173 mož, izniej katerih bo 40, k večjemu 50.000 tržanov in meščanov, tako, da bo kmetskega (moškega) prebivalstva 160 do 170.000; z drugimi besedami: zadnjih sodo četiri petine, prvih pa jedna petina. č1e primerjamo te Številke s Številom porotnikov, opazimo, da tržansko in meščausko (moško) prebi valstvo, katerega je jedna petina, daje skoro četiri petine porotnikov, kmetsko (moško) prebivalstvo pa, katerega so četiri petine, le Jedno petino porotnikov. Razmera je torej ravno naopak. Kdor pozna naše kmetsko, potem pa meščansko in tržansko ljudstvo, vedel bode, da slednje nasproti prvemu nikakor ne reprezentuje inteligence; nasproti, tmš kmet ka?e toliko zdravega razuma in trezne razsodbe, da se lahko z večino meščanov in tržanov meri ter vse one, ki neso višjih Šol dovršili, daleč prekosi. Še bolj zanimljivo je, če pogledamo, kako so meščanski in tržanski porotniki razdeljeni na posamezna mesta in trge. Maribor, ki ima moškega prebivalstva 9 3 3 7, ima porotnikov 137, to je več ko jedno četrtino vseh porotnikov, ali 2 0 mož več, kot jih ima 160 do 170.000 kmetskega prebivalstva. Na 68 Mariborčanov pride že jeden porotnik; na--sprotno pa pride jeden porotnik še le na 1368 do 1453 kmetov. Ptuj, ki ima menda 2 00 0 moških prebivalcev, šteje porotnikov 2 6. Sv. Lenart v Slov. Goricah, mali tržic" s kacimi 3 00 (moškimi) tržani, ima porotnikov 10. Narodno Središče, velik trg, ki postavi do 100 volilcev za deželni in državni zbor, šteje porotnikov: 1 (jednega), in ta je nek Nemec, jedini v trgu, ki se je priselil s Pruskega. Ker so kmetje Slovenci, meščanje in trzanje pa večinoma Nemci ali vsaj nemčurji, je razmera mej Slovenci (porotniki) in Nemci skoraj ista, kakor mej tržanakimi in meščanskimi ter mej kmet-skimi porotniki. Za porotnike so morajo, pravi postava, na Spodnjem Štajerskem jemati taki, ki znajo oba deželna jezika . . . nwelche vvegen ibrer Verstttndig-keit, EhrenhaftVgkeit, recbtlicher Gesiunung und Charukterfebtigkeit, sovvie in mehrsprachigea L a n d e r n dure h i h r e s p r a c h 1 i c h e V e r-wendbarkeit iiir das Amt eines Geschvvornen vorzuglich geeignet i rseheinen." (§. 9. in 14. odstavek 1. postave z dne 23. maja 1873, državnega zak. br. 121.) V „Slov. Narodu" z 22. avg. št. 191 je pisal nek porotnik, da sta pri glavnej obravnavi proti Krajgarju,* ki nemške besedice ne ume, dne 31. jul. t. 1. vprašana dva porotnika nama rekla, da ne razumeta nič slovenski. V zadnjej tožbi proti nSlov. Gospodarju14 razlagal je g. Heinricher porotnikom s slovarjem v rOki (kakor poroča „StMsteirische Post" z dne 27. okt. St. 86. in kar nam potrjujejo tudi gospodje, ki so bili navzočni) pomen besede „izgnan" (zarad katere je bil „Slov. Gosp.H obsojen), ker je mnogi ne.so razumeli. — LISTEK. Dubrovski. (Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Drugo pog la vj e. (Dalje.) Šabaškin je odšel poklonivši se skoraj do tal; precej je on začel delovati v tej zadevi in vsled njegove spretnosti dobil je ravno čez štirnajst dnij Dubrovski povabilo iz mesta, da mora priti k sodišču in priuesti one papirje, po katerih pripada njemu selo Kistenjovka. Andrej GavriloviČ je ostrmel, in še tisti dan pisal je za odgovor dosti surovo pismo, v katerem je objasnil, da je dobil selo Kistenjovko po pokojnem očetu, da jo poseduje po pravu nasledstva, da Trojekurova to nič ne briga, da je vsako tuje poseganje na njegovo lastnino — intriga in goljufija. To pismo napravilo je jako prijeten utis na dušo prisednika Šabaškina; videl je prvič, da je Dubrovski le malo izurjen v pravdah; drugič, da Člo- veka tako togotnega in neprevidnega ne bo težko pripraviti v najneugodnejši položaj. Andrej Gavrilovič, hladnokrvno pregledavši dano vprašanje, je izprevidel, da bo treba temeljitejše in obširnejše odgovoriti; precej je spisal temeljito pismo, pa pozneje se je pokazalo, da še ni zadostovalo. Pravda se je vlekla. Prepričan, da ima prav, ni se Andrej Gavrilovič dosti brigal za to; ni ga veselilo, pa tudi mogel ni okrog sebe posipati denarjev, norčeval se je iz podkupljive vesti črnilnega rodu in misel, da bo postal žrtva kake intrige, mu še prišla ni v glavo. Trojekurov je ravno tako malo mislil, da dobi začeto pravdo. Šabaškin je delal zanj, strašil in podkupoval sodnike, krivo razlagal in zavijal vse mogoče ukaze. Kakor koli je že bilo: 18 . . leta dne 9. februvarja dobil je Dubrovski od mestne policije povabilo, javiti se k okrožnemu sodišču, da izve" njega razsodbo v pravdi mej njim, poročnikom Dubrovskim in generalom en chef Troje-kurovim zaradi prep rljivega posestva, in podpiše, ali je zadovoljen ali ne. Še tisti dan podal se je Dubrovski v mesto; na poti ga je došel Trojekurov; prevzetno sta pogledala drug druzega, in Dubrovski je zapazil hudoben smehljaj na obrazu svojega protivnika. Prišedši v mesto ustavil se je pri znanem kupcu, prenočil je pri njem in drugi dan oglasil se je pri okrožnem sodišči. Nikdo se ni zmenil zanj; za njim prišel je Kiriln Petrovič; uradniki sa ga pozdravili z globoko udanostjo, primaknili so mu stol iz spoštovanja k njegovemu činu, letom in debelosti; on se je usel, Andrej Gavrilovič h« je pa stoje naslonil na zid. Nastala je globoka tišina, in tajnik začel je čitati z močnim glasom razsodbo sodišča. O njenej vsebini govoriti ni treba. Prisednik je ustal in z nizkim poklonom obrnil se je k Tro-jekurovu ter poprosil ga podpisati predloženi papir. Zmagovalno vzel je iz njegove roke pero, in podpisal je pod razsodbo sodišča svojo popolno zado-voljnost. Vrsta je prišla na Dubrovskeg«. Tajnik podal mu je polo; pa Dubrovski stal je mirno, povešajofi glavo. Tajnik je ponovil svoje zahtevanje: n|odpisati, ali je zadovoljen ali ne, in ako on, proti pričakovanji, čuti po svojej vesti, da je njegova stvar Večkrat se pripeti, da porotniki v Celji sodijo O deliktih, ki segajo v politiko, namreč, da Nemec ali .liberalec" toži Slovenca n. pr. zaradi razžaljenja Časti v kakem listu; zatorej bi bilo gotovo prav za nimljivo pregledati in prešteti porotnike, koliko jih je pristašev narodne stranke, in koliko jih je pristašev nemške ali rliberalne" stranke. Ali ker bi k temu treba bdo mnogo poizveda-vanj, ki stanejo dokaj časa, in ker ta letni imenik velja še samo do konca tekočega leta ter dobimo v kratkem imenik za leto 1884., ki se ta mesec naredi, počakajmo do tedaj. Kakor hitro dob;m nov letni imenik, bodem te razmere preiskal ter rezul tate priobčil. I. D. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. novembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije povzame v ponedeljek zopet svoje delovauje ter bodi obravnaval ordinarij vojskine potrebščine. —Odseki ogerske delegacije pa bodo svoje delo skoro zgotovili ter že prihodnji teden v skupnih sejah predlagali proračune. — Okupacijski kredit za Bosno še ni prišel v nobenem odseku v razgovor. K tej predlogi in pa h bosenskemu budgetu bode državni finančni minister pl. Kal lav dodal ekspoze o položaji v okupiranih pokrajinah. V ogerski delegaciji pride bosenska zadeva že začetkom prihodnjega tedna na vrsto in ondu bode imel pl. Kallav priliko izraziti se o navstalej novici, da se v Hercegovini zopet pojavljajo roparske čete. — „Nem zet" ve poročati, da se v krogih delegatov snuje izlet v Bosno, kateri naj bi se vršil pod vodstvom pl. Kallava in z udeležbo avstrijskih in ogerskih delegatov Iz hrvatskih krogov v Zagrebu prihaja vest, da se bode novi ban imenoval že v prihodnjih štirinajstih dneh. O osebi novega bana se ne pripoveduje ničesar zanesljivega, le toliko se domneva da bode za generalom Rambergom postavljen kak neaktiven general na čelo hrvatska j deželne; upravi. Hrvatski sabor pa t>o ima sniti okoli Božiča. Novi gubernator na Reki postane grof Avgust Zichy, kakor se je to že dlje časa trd lo. Cesar je namreč vzprejel ostavko dozdanjega guber-uatorja grofa Geze Szapary-ja ter imenoval reče nega Zicby ja njega naslednikom. Dotični ročni pismi se bodet', kakor poroča „Budap. Corr.", takoj prihodnje dni objavili v uradnem listu. % nanje «Iržave. Srbska skupščina se hoče prej sklicati, kakor je bilo s početka nameravano, in sicer še to leto. Nova vlada želi namreč kmalu najti priliko, da pouči skupščino o financijalnem stanu kraljevine, predloživši jej budget za pnhodnie leto. Deficit je baje v teku zadnjih let narastel na deset milijonov frankov. Novi kabinet pa da se je odločil v vseh slojih javne uprave kolikor le možno štediti ter s tem ustrezati željam opozicije. Ni nemogoče, da ravno jednakost stališča v financijalnem vprašanji napravi nekak most za bodoče sporazumljenje vlade z večino skupščine. — Minister vnanjih stvarij se je v sredo povrnil v Belgrad ter zopet prevzel svoje posle. — Delnice narodne banke se pridno sub-skribirajo; do včeraj je b lo podpisanih 34.000. To rej se je že 14 000 akcij preveč subsknbiralo. O presrčnem vzprejemu francoskega poslanika na ruikem dvoru priobčuje „Gaulois" v torek naslednji telegram iz Insterburga: „ Predvčerajšnjim je bil admiral Jaures pri carji Aleksandru III. v poslovilnej avdijenci vzprejet. Povabljen na intimen dvorni obed sedel je ob desnici carice, dočim je car sedel ob desnej strani gospe Jaures. Minister notranjih stvarij grof Tolstoj napil jena zdravje caijevo; na to pa car ustane in reče k zastopniku Francije: „Povzdignem čašo ter napi vam v prospeh francoskega raroda, našega odkritosrčnega in intimnega prijatelja". Vsi navzočni odgovore stoječ z navdušenimi „Ura!"* Orkester v sosednji sobani zagode „MarseillaisoJ, katera se doslej še nikdar ni čula ob navzočnosti cara in oficijalnega ruskega sveta. Potem pije admiral Jaures na zdravje carjevo in njega rodbine, ter na prihodnjost ruskega ljudstva, „naravnega zaveznika Francije". Po dinerji imel je car daljši pogovor s francoskim poslanikom in svojim ministrom vnanjih stvarij, pl. Giersom." Tonkinška debata v fraitcoskej kamor i je končala s sijajno zmago vlade, katera je posebno pripisovati posredovanju prvega ministra Ferry ja. Vzprejel se je predlog Bert-ov s 339 proti 160 glasov, glaseč se: „Kantora odobruje naredbo, katere je storila vlada, da obrani čast in prid Francije, zaupajoč njenej neupogljivosti in previdnosti, da izvede obstoječe pogodbe." Vender pa bode to debata zahtevala svojo žrtev, namreč ministra vnanjih Htvarij Oh al lemel -L acour-ja, čegar portfelj prevzame potem sam Ferry. — Zadeva na Madagaskarji se tudi bliža svojemu koncu. Admiral Galiber poroča namreč iz Tamatave via Zanzlbar, da žele Ho vas-i stopiti v dogovore. Admiral in komisar francoski sta že pričela predpogovore z odposlanci vlade Hovasov. — Prejšnji poveljnik v Ton ki n gu, general Bouet, se je časnikarjem izra/il, da je prišel vlado poučit 0 pravem stanji in jej predočit potrebo novih žrtev, ako se hoče polastiti dežele. Potrebova'o se bode najmanj 10 000 mo/, posebno pa konjice. General je opazoval, kako so se Kitajci neprestano koncentrovali na severo- goče si pripraviti mirno bivališče. Vsako drugo sta-nišče bi v Šmariji ne ugajalo. Bodimo pozorni, da nam lulika pšenice ne spridi! Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 26. oktobra. (Konec.) V imenu finančnega odseka poroča mestni od* bornik g. Vaso Petričič o prošnji g. J. Regalija, da bi mu mesto prodalo 600□ sežnjev zemljišča poleg javnega mestnega kopališča in mlina v Koleziji, da bi Bi tam sezidal hišo in napravil vrt. Za ta kos zemlje ponuja 300 gld. Poročevalec pravi, da mestni magistrat ne priporoča razkosavati lepo arondirano posestvo, kakor je kolezijsko, katero nakupljeno z velikimi stroški služi javnim zdravstven i m namenom vsega Ljubljanskega prebivalstva. Poročevalec meni, naj se prošnja ne usliši. Tudi finančni odsek je bil z magistratom popolnem jednega mnenja in predlaga z ozirom na to, da bi zamogel posestnik tako blizu kolizejskega posestva delati nadlege in da se zna v najkrajšem času isti prostor porabiti za napravo parka, da se prošnja ne usliši. Mestna odbornika Peterca in Kleiu nas vetu je ta, da bi se prošnji ustreglo. Mestni odbornik g. Žužek pravi, da ni sprva imel misli ugovarjati proti prodaji tega dela posestva, a ko se je sam na lici mesta prepričal, kako stoje razmere, mora se pač z vso odločnostjo izjaviti proti prodaji. Posestvo je sedaj lepo arondirano in vprašati se mora, kateri gospodar bi od lepo ograjenega posestva hotel prodati parcelo, če se mu še tako dobro plača. Vsak gospodov, ki svetuje v prodajo željene parcele od kolezijskega posestva, ne pozna lege posestva, ako bi jo poznal, moral bi vzhodu Tonknga," ter jih eni na 10 000. T. Kitajci ravno tako proti vsakej prodaji glasovati, kakor so izvežbani po nemškem načinu ter jih vodijo Ev ropci. Iz njihovih utrjen j je Bouet izpoznal, da so poveljniki Nemci. Na prostem se Kitaici ne drže d w ^ nnancnega odseka, da bi dolgo, a za nasipi Be bijejo hrabro. O kitajskem . . „ "ttLi , ° M , , , bodo storil to govornik. Mestni odbornik dr. Dolenec je tega mnenja, umešavanji Bouet ne misli resno. Dopisi. pravična, ako namerava v po zakonu določenem času pritožiti ue na višjem mestu. M Dubrovski je molčal .... pri tej priči privzdignil je glavo, oči so se mu zasvetile, udaril je z nogo ob tla in porinil je tajnika proč s tako silo, da je ta pal, zgrabil je čtnilnico in vrgel jo v pri Bednika. Stražniki so pribežali zaslišav&i hrup, in s trudom so se ga polastili. Vlekli so ga ven in posadili na saui. Trojekurov šel je ven za njim, sprem-ljevan od vsega sodišča; nepričakovana zblaznost Dubrovskega napravila je silen utis na njegovo domišljijo; Bodcev, ki so se nadejali njegove hvaležnosti, ni spoznal za vredne jedne prijazne besede; brž se je odpeljal v Pokrovsko, na skrivnem ga je mučita vest in ni ga popolnem zadovoljila zmaga njegovega sovraštva. Dubrovski je mej tem ležal v postelji; okrajni zdravnik (ne baš nevednež) puščal mu je kri. stavil mu je pijavke in spmjske muhe; zvečer se mu je zboljšalo, in drugi dan so ga odpeljali v Ivistenjovko, ki že skoraj ni bila njegova. ^Duljo prih.) vsi mestni odborniki imeli priliko ogledati si omenjeno parcelo. Mestni odbornik J. N. Horak ne more pritrditi prodaji. Vsaj je Ljubljansko mesto zadnja leta Iz levnlce 2. novembra [Izv. dop ] Ker že itak preveč svojega posestva prodalo, naj se ohrani dandanes hoče vse študirati, navstal je v mestih vsaj to, kar mesto še ima. tak proletarijat nemškutarskih študentov, da ga že Poročevalec g. V. Petričič izjavlja se proti Sevčani občutimo. Dijaki, katerim se neljubi studi - vsem nasprotnim odsekovim predlogom. Mestu ni rati ter se pripravljati na pošteno prihodnje življe- nikaka sila prodajati svoja posestva, najmanj pa nje, se klatijo po svetu, nadlegujejo ljudi ter bera- 1 mali kos tako lepo arondiranega posestva, kakor je čijo predrzno za vsakdanji kruh. Ali kaj, ko bi taki kolezijsko, kjer je, kar je treba zmirom v pošte* nemarni študentje bili na*i ljudje; renegat je so jemati, javno kopališče, in ker nobeden dober go-Taki potem ljudstvo nadlegujejo, naj ga vzprejme za spodar ne dovoli, da se ugnezdi v njegovi zemlji kacega „Nothlehrerja" ter mu obljub u je, da bode že učiteljsko skušnjo naredil. Taki onemogli in leni študentje potem mladino pačijo, da ne zna ni slovensko ne nemško. Taki lenuhi se večkrat po Sevniških ulicah sprehajajo, mesto da bi šli v kako kovačnico si kruha služit. Srenja pa, ki ima na to gledati, da se red in mir ohrani, bode morala takim potepuhom posvetiti. Kateri človek še ima količkaj poštenja, se tacih ljudij skrbno izogiblje. Nemcem pa svetujemo, da naj svojo vejačo, kadar bodo pšenico čistili, obrnejo še na katero drugo stran, da ne bodemo samo Sevničanje njihovih smetij dobivali. Iz Smarlje pri .Jelšah 31. oktobra. [Izv. dop.] Dolgo časa že delamo na to, da tukaj Čitalnico dobimo; pa kakor pri vsakem podjetju rado, so bile tudi pri nas nekake nesložuosti, zaradi katerih — da jih ni bilo — bi mi Šmarčani že zdav-nej imeli Č talnico. Sedaj pa se Čitalnica resno snuje. Da bi pa tudi pravi kraj za Čitalnico dobili, na tem je, reči moram, dosti ležeče. I/.bera ti si ne moremo. Čitalnica je in mora biti društvo le za sebe, nemoteno ol nepoklicanih in tako uredjeno, da vsaki ud zamore, kolikor na voljo, Čitati vsakovrstne časopise, ki se v Čitalnici nahajajo. To pa je le v privatnih sobah mogoče in nikdar v gostilniških. Jedino za našo Čitaliiiško svrho pripravno stanovište zamore nam le vsem znani in v narounej reči zasluženi narodnjak gospod Janez Andrluh prepustiti v svojem privatnem poslopji. Ondu jedino jo mo- drugi posestnik. Pri glasovanji se ne vzprejme predlog mestnega odbornika g. Peterce, pač pa z veliko večino predlog finančnega odseka. Mestni odbornik gospod V. Petričič poroča v imenu finančnega odseka o ponudbi g. Klije Predo-viča, glede najema tehtnice v mestnej klavnici in o ponudbi prostora pred njegovo novo sezidano hišo nasproti mestnej klavnici, katero hoče g. Predovič mestu brezplačno prepustiti v najem, ako se na ta prostor premesti prašičji somenj. Poročevalec gosp. V. Petričič nasvetuje v imenu odseka, da se ponudba zaradi brezplačnega prostora za prašičji somenj ne vzprejme, tehtnica v mestnej klavnici pa da g. Predoviču v najem, ako plača 450 gld. na leto ter si mesto pridrži, najemuino o določenem obroku odpovedati, in da položi najemnik g. Predovič kavcijo. Mestni odbornik dr. vitez Bleiweis-Trsteniški nasvetuje, da se z ozirom na to, da Ljubljansko mesto s 1. januvarjem vzame v najem užitnino, rešitev te ponudbe odloži, čemur zbor pritrdi. Mestnim detektivom dovoli se za letošnjo revizijo pasjega davka nagrada, vsacemu po 10 gl. Udovi magistratnega svetnika Matije Jerasa dovoli se 350 gld. letne penzije. Razen tega pa mestni zbor sklene jednoglasno, v priznanje mnogoletnega uspešnega delovanja umrlega Jerasa, poplačati iz mestne blagajnice pogrebne stroške v znesku 221 gld. 55 kr. jy^"~ Dalje v prilogi. "^Hl 252. 3. novembra 1883. V imenu stavbenega odseka poroča g. odbornik Žužek o vprašanji č. kr. vojnega miniaterstva zaradi naprave pohištva in upeljave v projektovano novo kasarno. Poročevalec izjavlja, da bi stroški za napravo pohištva znašali 14.000 gld, za upeljavo plinove svečave pa 2400 gld. Ko bi se novo projektirano poslopje za vojašnico razsvetljevalo s petrolejem, stalo bi to vsako leto 1000 gld., razsvetljava vojašnice s plinom pa le 700 gld. Poročevalec tedaj nasvetuje, da se prepusti mikup hišnega orodja za dovo vojašnico vojaškemu eraru, sklene se pa, da se vojnemu ministerstvu zagotovi, da mesto ob svojih troških napelje v vojašnico plinovo svečavo. Ko je vprašal odbornik g. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, je li umestno sklepati o notranjej opravi, predno se zua, se li bode zidHa vojašnica, in je župan odgovoril, da treba o teh vprašanjih prej vojnemu miniBterstvu odgovoriti, da se potem sestavi mešana komisija, ki naj določi stavbo nove vojašnice, in ko je mestni odbornik g. Horak iz lastne praktične vednosti odsvetoval, da bi Ljubljansko mesto se obvezalo napraviti hišno opravo, — vzprejmo se odseka predlogi jednoglasno. Mestni odbornik gosp. V Petričič poroča v imenu stavbenega odseka o prošnji gospoda Rudolfa Kirbischa, ki gre na to, naj bi mu mestni zaBtop dovolil, da prihodnjo vzpomlad, ko začne pre-sidavati svojo hišo, isto pomakne v gledališkej stolbi za pol metra naprej. Poročevalec nasvetuje, da se prošnja odbije, ker bi se ulica v gledališkej stolbi zožila, in bi v soseščini gledališča bila nevarnost za ogenj še večja. Gospod župan Grasselli, oddavši predsedstvo gosp. podžupanu P e rtu ni, pravi, da se ne sklada z odsekovitn predlogom, nego da bode nasvetoval drug predlog. Konečna rešitev prošnje gre c. kr. deželnej vladi, katera ima odločevati o vseh stavbah v bližini gledališč. Nevarnost se zaradi malega prostora, kateri želi g. Kirbisch, ne bo pomnožila, občinstvo prišedši iz gledališča se ne bode zaradi tega gnetilo, gašenje gorečega gledališča pa tudi ne bode težavuejše, kajti skušnje uče, da vsako gledališče, ako goreti začne, tudi pogori, da ostane le vnanje zidovje. V interesu olepšave mesta pa bi bilo, da posestnik hiše, ako se mu dovoli razširjenje, sezida lepo dvonadstropno hišo, ki bi bila kinč kongresnemu trgu, dočim se utegne zgoditi, da ga njemu ne ugnjajoč sklep mestnega zbora ustraši tako, da sploh ne zida. Gospod župan tedaj predlaga, naj se pred sklepom popraša vlada za mnenje. Mestui odbornik g. Hribar se protivi nasvetu g. župana. Povsod v mestih, kjer se kaj zida, gleda se na to, da se napravijo večji prostori za ulice. Tudi za gledališče je nevarnost ognja večja, ako se ulice zožijo in tudi za druge sosedne hiše pomnoži se nevarnost ognja. Poročevalec g. Vaso Petričič, zagovarjajo odsekov predlog, pravi, da tudi z ozirom na že po umrlih trgovcih V. C. Zupanu, Resmanu i. dr. nameravani most na Kongresni trg ne gre dovoljevati, da se gledališke stolbe ulice zožijo. Pri glasovanji vzprejme se odsekov predlog. Potem se javna seja sklene. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za notranjo popravo in streho farne cerkve v Rovtah 200 gld. in občini Laže za napravo vodnjaka 100 gld. — (Iz mestnega zbora Ljubljanskega.) V včerajšiijej seji mestnega zboia Ljubljanskega razpravljalo se je mestnega fizika dra. Kovača zdravstveno poročilo za 1. 1881. Poročevalec, mestui odbornik dr. vitez Bleiweis-Trsteuiški pravi, da je poročilo ttmeljito in dobro, a boljši utis bi napravilo, ko bi ne presegalo meje dostojnost i. O predlogih, vsled poročila g. dr. Kovača stavljenih po policijskem odseku, prične se jako važen in interesanten razgovor o sanitarnih zadevah mesta Ljubljanskega, o čemer še poročamo. Najbolj interesantuo pa je, kar je povedal gosp. župan Grasselli, namreč to, da mestni fizik dr. Kovač v svojem poročilu dosledno toži mestni magistrat, da neče slušati njegovih nasvetov, da je pa mestnega fizika dra. Kovača le malokdaj videti v se jah magistratnega kolegija, pri katerih bi tudi on imel biti prisoten. Pri tacih sejah je mesto, kjer naj bi dr. Kovač navajal svoje pomisleke, in prišlo bi se istim v okom. Tudi o pnevmatičnem sistemu iz-praznenja stranišč, o napeljavi vodovoda je bilo slišati mnogo novega in veselega, posebno kar je povedal načelnik odseka za vodovod, gosp. Hribar. Ravnatelju g. L. Belnrju povišala se je funkcijska doklada od 100 gld. na 150 gld. Prošnja g. Korzike, da naj bi bila proti dovoljenju mestnega zbora pri novo sezidanem njegovem poslopji na Vrtačah zidana ograja namestu Železne, se ni uslišala in ima Korzika podreti nepravilno napravljeni zid in ga namestiti z železno ograjo. V tajnej seji na svetuje se za službo laboranta na c. kr. višji realki g. Skalija deželnemu odboru v imenovanje. Dalje izvolijo se v tajnej seji, da gredo v Gradec ogledat si upravo mestne hranilnice in užitninskega zakupa mestni odborniki gg. Hribar, Bajer, Klein in Ledenik. Nadrobneje poročamo v prihodnjih listih. — (Spomina vredno.) V zadnjej številki „Kresa" navaja g. Fekonja, kako se je Stanko Vraz izrazil o prevodu slovenskih narodnih pesnij od H. A. Griina. Stanko Vraz pisal je tako: „Sie ge-fallen mir sehr gut. Aber ich hiitte nicht geg'aubt, dass Herr Graf dieser beschrankten Idee vom Patriotismus anhaogt. Er nennt sie „Krainische Volkslieder". Als wenn die Krainer eine eigenthtimliche Menschenrace \viiren. Ich hab' mich schon oft ausgesprochen, mtindlich und schrift-lkh, dass die Volker nur durch das gott-liche Zeichen der Sprache, nicht aber durch vvillkiirliche politische Grenzen geschieden sind." — (Ljubljanskega „Sokola" redni zimski „jour fixitt) pričnejo se zopet prihodnjo soboto dne 10. t. m. v Gaiaer-jevi pivovarni na sv. Petra cesti. Reditelj prvemu Jour-fbtu" je skupni odbor. — Kakor običajno pretekla leta, sklenil je odbor tudi letos zopet prirediti dne 5. dec. t. 1. javni Sokolski Miklavžev večer v prostorih čitalnične restavracije s petjem, vojaško godbo, gledališko predstavo, komičnimi prizori in z nastopom skupine sv. Miklavža s spremstvom. — Več o tem večeru naznani se ob svojem času po listih in plakatih. Na zdravje! Odbor „Sokola" — (f „Ljudski glaaM.) Naši čitatelji so se preverili, da nesmo radi omenjali tega lističa, ki je nosil na čelu ponosno ime „Ljudski glas" z jednakim opravičenjem, kakor „canis a non canendo". časnikarska - dolžnost nas veže, javiti, da ga ne bode več. Še v 8. dan oktobra obetal je, da ga bode v bodoče „na leto jedna številka več, kakor do zdaj/ a pri tej obljubi se je menda pre-tegnil in po njem je. Umrl je tedaj z lažjo na ustnih, neskesan, uespokorjen. Nas ta vest ni prav nič iznenadila, ker smo Že davno znali, da je revež v agoniji, da mu mora prej ali slej sape zmanj kati. R. L F. I — (Gospod Martin Zarnik), nadučitelj in vodja trirazrednej ljuskej šoli v Trnovem pri Ilirskoj Bistrici, obhaja 6. novembra t. 1. petindvajsetletnih svojega učiteljskega službovanja in narodovega izobraževanja. — Njemu v čast prirede ta dan gg. učitelji Trnovsko-BiBtriške doline banket. — (Iz Gradca) se nam piše: Gospod Josip Jenko, utričuik slavnega skladatelja Davorina Jenka, je napravil 29. oktobra t. 1. izpit iz klasične filologije za višjo gimnazijo z izvrstnim uspehom. — (Gosp. Ivan Šorli) imenovan je konci-pistom pri namestništvu v Trstu. — (Prememba v posestvu.) Gospa Marija Podobnik, trgovka in posestuica v Šent Vidu pri Zatičini, kupila je graščino Vinogorico pri Trebnjem, da se laj lastnina gospe Antonije Schufer-jeve. Kupljena graščina bode se pri dražbi 12. t. ni. prodajala na kose. — (V 2 urah iz Ljubljane vZatičiuo.) Pred dvema dnevoma sklenila se je stava: Gosp. T. pelje se iz Ljubljane, izpred nekdanje krčme nPri zaponi" do krčme „Pri PoličanskiJ v Zatičini v dveh urah. Stava znaša 50 gld., vožnja pa se mori vršiti tekom t. m. — (Družbe sv. Mohorja knjige za leto 1 88 3.) so naslednje: 1. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina Jožefa. Popisal Janez Volčič, duhoven Ljubljanske skorije. II. snopič, str. 145—304. — 2. Cecilija. Cerkvena pesmarica. Po naroČilu „Cecilijinega društva v Ljubljani" uredil Anton Forster. (124 cerkvenih pesnij z besedami in napevi). 3. Zgodovina sv. katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Spisal dr. Ivan Križanič, profesor bogoslovja in 8eminiški podvodja v Mariboru. — 4. Slovenski Pravnik. Pouk o najpotrebniših zakonih. Spisal dr. Ivan Tavčar v Ljubljani. 5. Slovenske Večernice za pouk in kratek čas. 6. Koledar družbe sv. Mo-hora za prestopno leto 1884. — Vse te knjige znašajo 70 tiskanih pol in ker je vseh družabnikov 28 390 (skoro 4000 več nego lani), pride 170.340 izvodov (1,987.300 tiskanih pol) mej narod slovenski. Druzbinih dohodkov bilo je letos 32.050 gl. 91 kr. — Iz teh številk in kratkih podatkov razvideva se blagodejno delovanje Mohorjeve družbe, ki je zares uzorna in zasluži, da vsak narodnjak skrbi za njen še večji razvoj. — (Čitalnica Mariborska) ima jutri ob l/a 8. uri zvečer zopet Jour fixeu. — (Slovenska posojilnica v Gorici) prav dobro napreduje. Pristopajo že ženske, služkinje s svojimi prištedenimi novci. — (Li terarno-zabavno društvo „Triglav" v Gradci) ima drugo redno zborovanje v torek 6. novembra v gostilni „Zum BierjackeP, Sackstrasse, ob 8 uri večer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. „ Jurij Benko", dijak na univerzi, predava g. Čulk, št. jur.; 3. Kritika; 4. Razgovor o Preširnovi slavnosti. Zahvala. Ljubljanski gospodje pekovski mojstri so danes tukajSnjega ubožnega zavoda blagajni izročili petdeael Koldluur jcv, katero so mej soho] nabrali vsled tegu, ker so letos opustili Uozdaj običajno deljenje prošic. To se objavlja in za blagotvorno darilo ob jednem izreka najtoplejša zahvala Od mestnega magistrata ljubljanskega, v 81. dan oktobra 1883. Mestni župan: (»rasselli. Tujci: dne 2. novembra. Pri Sloun: Oollinek z Dunaja. — (Irilcu iz Bač. — pl. Ilaidegg iz Trsta. Pri Itlalltil: VVeinborger, Kockensteiu z Dunaja. — Seplak iz Trsta. Mfteorolotfićuo poročilo. a 0« Čas opazovalna Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. i* Š oi 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 748-20 mm. 741*46 mm. 74174 mm. + 28 J0 + 94'C -f- 6-0° C si. svz. Si. 8VZ. sl. svz. d. jas, ja». obl. 0-00 mm. dežja. Srednja temperatura -f- (iT0, za 0 9° pod normalom. IDuLriaos^a "borza, dne 3. novembra t. 1. fIsvtfim tele^Tarienu poročilo.; Kapima reuta.......... 78 gld. 75 kr. Srebrna renta ... ..... 79 40 n 9s V 90 rt 30 840 — Kreditnu akcije...... . . 279 _ London . .... 120 15 — ■ — Napol. ......... 9 m 65V. m C. kr. cekini ... ... .-> 71 Nemško marke ..... 59 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 25 Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 168 — ■i . avstr. zlata renta, davka prosta. . 99 ■ 10 n Ogrska zlata renta «J' ...... 119 ■ 60 p A »1 n n n .... 87 M 05 H 85 • 45 r 5°/„ titajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 — n Dunavu reg. Bročke 5°/0 . . 100 gld. 114 75 " /.nuli. obč. avstr. 4,/i°/u zluti zast. listi . 119 25 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železuice 102 80 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 75 16H 75 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 25 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 n _ Tranimway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . 223 9 20 A Št. 15 179. (703-2) Razpis službe. Pri Ljubljanskem mestnem ruagistiatu je izpraznjena služba druzega m.»u i%t r.i(iic;ii svetnika z letno plačo 1400 gld. ia pravico do dveh v pokojnino uStevnih 10°/0 petlttnic. Prosilcem za to, e v en t u val no za službeno mesto magristratnoga (ajuifiti. s katerim mestom je združena letna pleča 1200 gld. in pravica do dveh v pokojnino uHevmh 10"/u petletnic, je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti za višje upravno službovanje, o dozdanjem poslovanji in pa o poluem znanji slovenskega in nemškega jezika uložiti do 30. novembra lttS3. pri podpisanem magistratu, in s;cer onim, ki so v javnej službi, potom predstojeće gospodske. mestni magistrat v Ljubljani, v 30. dan oktobra 1883. Župan: Grasselli. Naznanilo. Usojam se naznanjati p. n. občinstvu, da sem odprl danes dne 3. novembra v svojej hiši v Kranj i na velikem trgu št. 3 Potrudil se bodem z dobro .jedjo in pijačo ustreči vsakteremu. V Kranj i dne 3. novembra 1883. (7io) Peter Mayr jun. Restavracija n strelišči blizu Rožnika. Usojam se si. občinstvu naznanjati, da sem prevzel restavracijo c. kr. pri v. deželnega strelišča blizu Rožnika in vabim si. občinstvo k obisku restavracije. Dobra kava, čokolada. Auerjevo marčno pivo. zdrava bizelj-sltii vina. izvrsten refoftk, mrzla in gorka Jedila bodo vsikdar na razpolaganje čestitim gostom. K mnogobrojnomu obisku vabi (709—1) V. Gerčar. Ze 44 let izkušeno! Najboljše in najcenejšo vino čisteče, posebno pa vino zboljšujoče sredstvo jo pristna francoska žolča (galerta). — Dobiva se vedno pri .%. Ilarlmami-n, v Ljubljani, v Tavčarjevi niši. (495—14) Navod za uporabo brezplačno. Najnovejša iznajAba. Ure, kažoče datum, idoče na sidro (glej podobo), pri kojih se vsak dan datum sam naravna, s čudovitim kazališČem, ki se še celo po noči sveti, s pristnimi zlatimi številkami. Te nove, v Triebergu pri Genfu v najnovejši čas izumljene ure imajo ploščnato steklo, v ognji pozlačen <>kvir, lepo graviran, kolesišče je medno z jeklenim gonilom. Razpošiljajo se te ure, oskrbljeni; i verižico in pripadki, za poakuinjo po 2 gld. 90 kr., dvanajsto-rica za 30 gld. — Za točni tek, mesečno svetlobo kaza-lišča pridejana je vsakej uri pismena garancija. Razven tega so v zalogi Oenfske remontolr-ure po 25 do 75 gld., kakor tudi vsake druge baze nove >n staronemike ure v tisočerih izvodih. Za 15 kr. v markah pošilja se album s 300 uzorci zastonj. I |^ Dovoljujejo se tudi plačila na obroke. Naslov: (687—4) Uhren-Allianz aus Genf, Hafneisteig 3, Wien. INirls! London! Čujte in strmite! Oskrbništvo mase. ladrane ..velike anglo-britiske »rebrnlnMke tovaru«1" prodaje vso čiherno robo (tod pravo ceno. Ce se pošlje ali poštno povzame 8 gld. 70 kr., dobi se lična niizna oprava iz čistega najfinejšega anglo« briliMkega srebra (katera je veljala prej več kot 40 gld.) in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstim jeklenim rezilom, 6 pristnih anglo-hritiški srebrnih vilic iz jekla, 6 masivnih anglo-britiško srebrnih žlic, G finih anglo-britiško srebrnih žličic, 1 teška anglo britišba srebrna zajemalnica za juho, 1 masivno anglo-britiška srebrna zajemalnica za mleko, 6 izvrstnih anglo-britiško srebrnih rožnih podstavkov, 6 namiznih anglo-britiško srebrnih žličic za poj už nI k, 6 pristnih anglo-britiško srebrnih vilic za pojužuik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih čašie za jajca, G najfinejših anglo-britiško srebrnih žličic za jajca, 1 krasen anglo-britiško srebrn podstavnik 30 cm. dolg. 1 cedilo za čaj, najboljše vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, 61 kosov, ki veljajo le 8 gld. 70 kr V dokaz, da moje oznanilo ■■ ni al«»par*lio, ■■ se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj ; torej je vsako naročilo brez risice. Kdor noče tedaj dobiti dobro in solidno blago, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne do J. H. Ratinowicz-a, Dunaj, Central Depot der Anglo-Brit. Silberfabrik 11., Sehiflamts-(634—2) gasse 20. SuH/.ilui prašek za našteto orodje dobiva se tudi pri meni, po 15 kr. škateljica. Filijale: v Pa rizi. Londonu. požar v V noči dno 30. p. m. unela se jo velika tovarna za ure in bisere lastnika Frneesco Finenzo & Ire i »h v 4* etilu, ua Š* icarskem, ter se Genfski požarni sraži ni posrečilo omejiti ognja, nego je bilo v osmih urah, ker je močan sever pihaj, vse-koliko tovarniško poslopje in tudi poleg ležeča stanovalca delavcev upepeljeno. Z velikim trudom pa se je rešilo iz spodnjega stropja 2463 najfinejših žepnih ur in pristnih zlatih kinčev, in ker jo beda delavcev, ki mo brez strelie iu krulit*., srce presresujoča, je kompanija sklonila oteto blago izročiti Dunajske) hiši, da v 30 dneh poproda vse ure in bisere, samo proti povrnitvi stroškov za najfinejše gravirane pokrovce od ur, za regulovanje in pri vsaki uri se nahajajo močno pozlačeno verižico, torej skoro §m~ zastonj, -^jj da se le ubogim delavcem izplača zaostali zaslužek iu tako kolikor možno polajša občna lakota. Torej se čestiti čitatelji v imenu siromašnih delavcev opozarjajo na to, da se tako ugoden kup ne ponuja vsak dan in da celo prekupci lahko dosežejo zdaten dobiček pri tem blagu tedaj naj bi vsaki oe tudi ne za lastno potrebo uporabil to priliko in nakupil doli zaznumeuovauih ur in kinčev kajti samo fini pokrovci teh ur iu eleganten facon kinčev so stali toliko, kolikor se zdaj zahteva za vso vkup. Naslednje ure in kinči imnjo se prodati v 30 dneh. 350 žepnih ur na valjček iz najfinejšega franco-double-zlata, ali pa z dobro posrebrenim niklje* vim pokrovom, najfinejše gravirane in giljoširane I dobro potlačeno verižico, zlati facon, fino na minute repasiranc. Vse vkup samo gld. 4.90; taiste iz pravega 131otnega srebra, po c. kr. uradu puneirane, težko pozlačene, samo gld. 0.50. Iste cilinderure iz pravega 14kar.it nega zlatu, punebane, prej -15 gld. edaj za slepo ceno samih 16 gld. 250 ur na sidro iz najfinejšega francoskega double-zlata ali pa z dobro posrebrenim nikljevim po-kiovom fino gravirane in giljoširane, na 15 pristnih rubinih tekoče, s preciznim kolesiščem, kazalcem za sekunde in krasno verižico, fino repasirane, samo 7 gld Iste ure na sidro iz pravega 131ot-nega srebra, puneirane in pozlačene, samo II gld. 200 Washingtonskih remontoir-ur iz dobro po-srebrenega niklja ali doublo-zlata, navijočih se brez ključka, 7. mehaničnim premikanjem kazalcev, fino na sekunde regulovane, s preciznim kolesiščem, najboljša ura ua svetu, cena s krasno verižico samo gld. H..1©. 180 srebrnih remontoir-ur iz dobrega 13lotnega srebra, puneirane, navijačih se brez ključka, z mehaničnim premik.i njem kazalcev, plosnatim steklom, emajliranim kazaliečem in sekundnim kazalcem, na minuto regulovane, izvrstna ura. Prejšnja cena 25 gld., zdaj za slepo ceno 13 gld. Za pravilni tek se jamči 5 let. 217 pravih z.atih prstanov s pomire enimi bri-Ijauti, v vseh velikostih, pristno 6kar. zlato, v finem baržunastem zabojčku, samo po gld. 3.75. 184 parov briljantnih uhanov ali bunčic v pristnem 6kar. zlatem okvirji, s krasnimi biseri v finem baržunastem zabojčku, par samo gld. 1.50. 164 medaljonov iz francoskega double-zlata, z umetnimi biseri, samo gld. 2.50. 150 butičarc za naprsje ali ovratnike iz pravega 6kar. zlata, punciranih, s krasnimi ponarejenimi biserji, z zabojekom vred samo po gld. l.HO. 250 gumbic za srajce iz pravega 6kar. zlata, s čudovito lepo ponarejenimi biseri po gld. I .HO. Vsi kinči so tako krasno brušeni in imajo tako lep blesk, da se ž njimi lahko prihrani vsak pristen kiuč, ki staue toliko vsoto. Naročila po pošti ali telegrafu, ki se zvršujejo samo po poštnem povzetji ali s pridejano vsoto, naj se pošiljajo na Scliweizer-Uliren- und Gold-waaren-Vertretungsliaus (633-2) TXT x 2E2 2ST Leopoldstadt, Sc h iff a m t s g a ss o 20, Dober domač kruh W^ 11:1 vs»U"o bode podpisana kakor do zdaj tudi za naprej prodajala in zagotovlja najboljšo postrežbo. Krub bode pekla odslej v lastnej peči. Spoštovanjem Hrabrija, Omah.en, (712) v LJubljani, Stari trg it. 12. t, Sphiff; Zoper jetilio! Radgostski univer&aEni čaj rožnovsai maho-rastlinstl celtličU, priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nie in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.__ Javna zahvala. Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem. Čestiti gospod! Po dostanoin nevarnem pljučnem vnetji mučil me ie cele tri leta suhi kašelj in ponavl ajoča se hrlpavost Pretočeno jesen postalo je inojo žalostno stanj t tako hudo, da sem cele kosce strjone krvi izkas jai in trpel sem pri tem zarad probavljan ja in telesne slabosti. mr/Jico iu pomičnem me Jako slabe-čem potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konsiatiral je začetno jetiko! I o dolgem brezvspešnem zdravenji poskusil som vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Radgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo liže mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suhega in žgečega kadjnuja Vas*« K žnovske oettUčke. V kratkoj dobi zboljsalo se je moje brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakoršnega ozdravljenja nij upal. — Kašljanje nehalo je popolnem, ravno tiko nijsem več kri pljuval iu nehalo jo tudi ponočno potenje, povrnil se je z* pot tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo je mojo slabo telo zopet poprejšnjo krepost in olasticiteto. Komaj po štiritednom uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svoje ozdravljenje poleg Bogu jedino le Vašim pripomočkom. Prosim \ aše b.atforo.ljo mojej »tarej materi, katera uže štiri le:a trpi na srčnem bodenji in teškem dihanji, priposlati proti poštnemu povzetku dva paketa tega čaja in -avuo toliko škatljie m.iho-rastlinskih ce tličkov, iu želim iz srca, da bi ta i/.vrstni lek in ne drago hišno -/.dravilo zasluženo splošno prip >-znanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni 1 'M 'J' Ivan Celerjn9 kaplan. V Corkovici (na Čškeui). Od toga po zdva v niskoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veljA za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtlič-kov 54» kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posebe. Kadgo»tMk i univerzalni čaj iu Kožnovskl uiaho-rattlliuttki «ellllčki dobivajo se vedno lo v lekarni J. Meivherta v Rožnovi na Moravskom), in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p u. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mavr v LJubl|anl, VV . Kbnig v M h ri boru. S. M111 e 1 b a c h in J. Cejbok \ Zagrebn, BarmherzigeBriider iu A Nerl red v Cradei, A. M aro k in J Knpfor-schmied v i «-ljl, O. Uussheiui v l.i|»ui<-i. C a r 1 G r a b a c b e r v Muraii, J. 111 i u g v Kot-teuiuauu9 \V. Tburuvvald v Colovul. Zalog*© napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajaluicah materijalnoga blaga. y»W l>oktor Horstova jedino prava voda za oči, prinjena natanko po starem rodbinskem receptu tega Bveiovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljonje in vzdržanje vida v vs.i-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari priBad na očeh, pege na rolnioi in kašo t. r odpravi sitno solzonic Izvirna steklenica t navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava so dobi Mamo naravnost iz lekarne v kopolišei Rožnavi šjbV ItocnovMki cvet za živee9 hitro iu trajno o .dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrsre slab«.si v živcih in kitah, Izvirna skleuica 70 kr. av. v., /a kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi samo naravnost iz lekar:ie v Rožuavi ^Moravska). t»93—1) 11 Slika pesnika S. Gregorčiča, kakerina jo b-ia v 12.—14. številki „Škrata", dobiva se na fin in močen papir tiskana v „Narodnoj tiskarni" — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Takoj delujoča. Uspeh zajamčen. i #3» Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali, ispalili in osivelih lasrli. Uspeh po večkratnem močnem u trenj i zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. Ghrolioli v I trnu. š' ijulttjnmi se dobiva pri g. JEtđvmt^Šm lftahr-ut v Trstu lekar Pavel Rocca; r Gorici lekar C. Cristoffoletfi; r Reki lekar C. Šilhavg; v Celji A. Krisper ; v Mariboru ./. Martinz. SHT~ Vi sleparija! ~W (696—1) Sadna drevesca za presajanje popolnem sposobna, prodaja po nizkcj ceni (697—8) • losip Jare v !Vfe petletnic po 50 gld. Prodniki za to službo naj svoje, dostojno s spričevali obložene prošnje po svojem neposrednem uradnem predstojntstvu do 30. novembra pošljejo deželnemu odboru kranjskemu Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 29. oktobra 1888 Deželni glavar: Thurn. Pivovarna bratov Kosler-jev. -marčne pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—39) ALOJZIJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Berolin. IVAN HOPF, c- kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Eunaji. St. Peterburg. Ivuna I IoII'ji Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemu oslabljen ju, bolečinam v prsih in želodcu, susici, red-kej krvi in nerednim opravilom spodnjetelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 5(3 kr. I v1iiio 1 I <> II ii Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hriparosti, zaslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek iti varstveno znamko pristnih sltd-nib bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 80, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narod ne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. - John Erlc Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan Iloilev Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na j>rsih in plučah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za ufcivati. — V flaeonih po 1 gld. in po 60 kr. I van 1 Eoffovi« Sladna čokolada. Jako redil trt in krepilua za tmi\to slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer jo znati vanje kavo ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj V« klg. po l-KOgl., 90 m (JO kr. ; sSVjj »/, klg. 240 gl., 1 BU gl. in 1 gl. Proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabi jen j h, sušici, slabe j prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. Ustanovljeno 1847. Izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu založniku skoro v Meh evropskih niiv« rinor. I»uiih| l.9 TuvaruiNka /.ulo^a: Cirahen, Urila iirrnlrasNe H., lovnma : <»ralM>u- liol', llraUIKTMlrMNN«' 't. Priznavanja in naročila visečih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokoiti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Kriedrich, kr. visokost princ Wales-ki, princesa de Ligne, vojvodin j a Oldenburška, princesa Reuss, gč. pl Ferenczv, čitateljica Nj. veličanstvu nase presvetle ceaarice, angleška bonne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternich, Clain-tiullas, Karacsi>nyi, llatthvunvi, Komtner, nj. vzviš. fem. Filipovič, grof Wuruibrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. liainherger, Sehrdtter, Schtiitzler, Granichstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovih sladnih preparatih ('.draviino pivo iz sladnega i/.ločka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vesele. (Satnolastno izrečene besede ozdravljenih.) Vašo blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem žrlotleiiem kalaru in kitNlJi: zaman so bili vsi leki, dokler neeem rabil Vaših izvrstnih Ivan Ifoffbvih sladnih preparatov. Čez nekaj mesecev izostane kašelj, tek se vrne, in moje zdravja je bilo po Vašem Ivan Hoftbvem zravileom pivu iz sladnih izločkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem p-iložim zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svotu. Mezokovacshaza. I>r. A loj /.i | Nagy, župnik. Vaše visokorodje! ProBim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Hoftovega zdravilnega piva iz sladuih izločkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate, prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883. IU. ]»1. 1'eielil, vodjev-a soproga. Zdravniško priznsirLje- Častno mi je Vam naznanjati, da so p* -i CD TJ OD O O* 00 w »-I po O O CD cc P* »-j O i—« O Pari.««, j liondoii. j ltiMliiii|x-si,(. | Ctradeo. | llainbur«;-. | Frankobrod na n. | ,Ww-Vork. ft Najtidanojše podpisani naznanja prečastitej duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom, da je za umršiui gospodom Matejem Schreiner-jeni, pasarjem in srebra, jem, prevzel njega jasarsto in sreljrarsko otri s celo zalogo vred. Mnogo let bivšemu vodji de-laluice poko nega mojstra mi bode vedno najprvo prizadevanje, da dobro in pošteno postrežem Ča-btitim p. n. naročnikom. Izurjen v vseh delih te stroke prejemljum v izdelovanje in pop avo najfinejša dela iz srebra in družili kovin, bodisi da treba eerkveno in drugo orodje na novo v ognji pozlatiti, posreberniti ali Bploh popraviti. Imajoč iako obilno zalogo lepo in solidno narejenega cerkvenega blaga: nioiiNtrsnu, keli-hov, clbori|« mnogovrstnih svi><'uikov in sve« lilnle, raznoterih krlžev in knnoiiNkili tabel etc. zamorom takoj vsakemu v popolno zadovoljstvo postreči. Naročena dela zvršujejo se v vsakeranera zlogu, natančno po nakazanem obrisu, točno in kolikor možno v nizko ceno. (711 — 1) Z odličnim spoštovanjem se priporoča LAVOSLAV TRATNIK, naslednik ia iltojcm Niiireincr-jeiii pasarjem in ■itbrarjcm ST7-. I=etra. cesti št. 27, 4,--[ftg ^-----.Tti^rth-T«^^-----' c_1. CD O ubl — 5' 7? t—t. Go" & O »-3 fad lloljai uit vauh iHidubiiili iidoDcov, nćmujo to pmtilju nič mkatllji f H" "etn ; ineje *> rabijo j.oner bolnimi v or«iuiili spoilnj«»m dola telntin, prnliajaliio mrzlico, bolezni i.u koži, v moi-JRUth in ćen»ke boluzni; čistiju kri in •••lil«, odpravljajo Mul«. Ni k* sdravilu, ki bi bilo boljšo Lit pri toin popolnem iii'~l..nlijiM. /.opor gotovi Tir vieh bolezuij. Kor ho poslutlknrjonc, uživajo jili ra
  • kr. pošljuino franko jedon /uvituk. Bergerjevo medicinično o iz smole priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim Usponom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroi ičen in lnskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj r.a glavi in bradi, pege, fcolrine, rtlee iimh, ozcbljino, pott nje nog. — Kerjcerjevo milo Is Nino!*- ima |0°/{ koneentr. sun.ic is lesa ter se stvarno od vsega druzega mila Is smole, ki se V trgovini nahaja, ia/.likuje. — Da se prelcmijenju isogue, zaliteva naj se odlučno lt«»ri;erje% o milo Iz tduo. - -li se pazi na znano varstveno marko. Pri Irtlovrtil nili polt ii ili bol«-/ii i li rabi se mestu mila ii smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s 1 vedno sunui lC«'ri(4*rJevo milo i/, smole iu žvepla, ker so InoieuiHks ponarejanja neuspešni izdelki. Kot iiiilrj-.«- milo is »1»«» • za odstranjenje vsuh ■ K'rislipsi s J it a polil zoper <>(>i I■« na glavi in kozi otrok in kot uepresežno koametiČno milo za umivanje iu kopanje pri vsakdai j«»j rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 3b glicerina ter tino diši. (44—iJl) Jeden komad velja 35 kr. z brosurco vred — Glavno zalogo ima lekar II ELL v O I* .% \' I. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Cllavue salone pa imajo: V 1-Jul»lj»»ui pri gg. lekarjih J, S v o b oda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Moeevji. J. Brauue, V KrNkem J. 11 o m e k e r. V Idriji J. Warto. V KrauJI K. Savni k. V n.iiiji Jos. lieneš. V Novem mestu D. Kizzoli. V lCu Proseiic lzdatelj in odgovorni urednik Makao A rini 8. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'