Si a v. 226 Posamezna številka 20 stotin k V Trstu, v soboto novembra 1920 Posamezna številka 20 stotink > letnik XIV __ izvzemSt ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: unca sv. PranČlSka As'.5kega itev. 20, L nads^opje. — Dopisi naj st pošiljajo ured- nBtva. — Ne frank !rana pisma sc ne ■ rokopi-đ m> «e — ^ fzdcjatelj In odgovorni urednik Štefan t»a L 32.— In celo leto L 60.—. — Telefon itrean ~ 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v fiirokosti ene kolona (72 mm). — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 »tot„ osmrtnice, zalivale, poslanic« iii vabila po L L—. oglasi denarnih zavodo« stm po L 2. — Mali oglasi po 20 stol beseda, najmanj p« L 2* — Oglatfc naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tratu. Mika sv«. Frančiška AslŠkega štev. 20,1. nadstropje. — Tdeion uredništva in uprave 11.$?. Petiitijeva politika — v pravičnosti! Večkrat že sn*/ izrazili sva)« 2a£tfdv*n>e na iceieLvu, do » La^Toratore« e rečen, general ubrai .pravo pot -n j*> tfreno p«:i ti-k<, prs.v'čncst, fnjf napr-am S>;va-Skmk ter da je zbliže vaj U>a nroroda našega tuzemna. Socijalisti utegnejo izrseiei sv»e več iranje tehtne r a^ioge za te evoi« trdit ve. fertze pretežno taktične naravi, ki pa ko iafci, ;Jb kta.fk-^nvalo ne rienuneano. Morda bo ^už&a v pofcfcsrk). kar pršpove-en:ta« coan km »ekd. v<«$a astrikih Gocitefcstov vo j>otero tajnik — generala PeUt---^a za časa njegovega) uradovania v Trsitu. Baron Lazzarini jo .proaiavflfal generala PotnH:-fl*c# ko* voiafca. d.plcmata in upravrVe*;*, Iz-|?vOal Je, ov«nijaf k* bi b&a na^rjena prod SVokm idclavskto sKij-em; m to posebno ne iz rauj-^a, &er «oi vodštelrr in 5t sevolia-fistov i\apran> — ?e po vdarteč baron Laz- 2rariof poroečeva^cu* £rt Nuove«. Spontnjain se — i« nad f^-evai — s^-oijež® pr:-h ob dveh prAflcah načelniki1 so-i jjalistov k lastnega na^feu predstavi gcver-i'taacrabu, -sia so oipoearjaftt n.,-; zertrnaAna v-na-e?;a resvaran^a protf pra-,--~črt: skupnosti naryjd-jtčJI xalrtev ... Tt> vse Je pripoveiavfJ porr»cavaicu lista • Kra Ntttn-a«' nededania j«a,iw>> l-udi' ne r, uno.) vrtdra isftrskJli sacij'fcs^ov n po em ta -d3k genercia Pet^ttfLp, Woa Laccta-nrin-'. Ko Atnamo p-»d oćra- hi- dejstva in — Soc?)aJis!t t fnra jJoverna&ir»hu, ancnfeilst-čnt •prvaki grtrin-' -^ostj-e d'stoUun — potem oani stajalo razinni:ve hvale, ikx y'li pev* »Lavora-e bi fcoc^al'o enaki Mi v ve, o ipopolnr svobodS iive^3r%-^'a»}a »a i-se stranke brez a aczifee, da — ceio narodne znake smo s-medi jn-o^bedno i>e»m no-Mt:. po firžaAkfh idfcab k'fc'b — StkrtaJ&ii dini! V par iterdnb so >;roćce z\'cne"e iui— minuio \ » Pač pa ije pri-šlo drngo šn kako Ji-u^atČno! Morat. «no začeti ,piti iz grenkega kelidia... Toliko rcsn'cž na na prav^Soo Lav-o- ratora* o praPetHtt'eve politik* in o gbfcievantu obeh naroI prvaki in ^vernaropatom za (asr, fene*^ia Pc^atija pa nam — tu-dj to n*>-ffrtno podčrra-c — kažejo v»iO o^abnost tistih za-t.ranwvaaj na račnn na4e depar toi^e, iki yc — fc-o w postale razmere res že neznosno — Sa v K m. a ne l»i tam čo*nu pr'tr?eval"' ali kai h\ ^.Iffa, mar\-eč a radr ^u-'vče, ki st tf-j^a^ajo našemu Budstvuf Ce so n'.1^' rant go-voiiii v oH kah, so pač ob'-caaie med civi-Uz'rantni lnhdmi fradi će>ar ,y>a iic>o pritožbe prav n^ regiibtle na tež ), pa nam baron Lazr.ar:nr nič ne o lem, da b? Pvrecber*?:. Chruss.V? :td. na gc vernatoiratu itda-r-fcaT'1 i pestjo cb intro in 80 pridn^al?} Jadransko pogaicnlo Ja^fKitoveii«kj delegati so odpotovali LJUBLJANA, 5. Tiske .-ai iu-ad UMTMr^tPSTVa r-» vnaa>)e e ;deve >e iztda] včeraj sledečo uradno objavo: -Včerai^e predela "viada uraven«dc- n sicer miirjsfoki pre*3 ^eciri'k dr. Vesnić, nun:ster za. viwn'e zadel e ^Jr. Trumbč in m-\ni>ver Stojar* cd^otu^e^ noc<>, SprecinHaJ *h bo vo>- &al Izvedenec gene rs3 Kahafactović.« I3ELGRAD. 5. Gc^poda Vcantč in Truinbič sta odpotovala danes v Italijo, kamor prideta v nedeljo. Italijanski delegati odp««tu*e*o ▼ »oboto KIM, Minister vziaofdt grof Sfcrzc. i mrinlster Bonom. Ln ost.".*:!' -čUni delegacije •JA pegaj^nja z Jujjos^avcu:, odpatisjejo v so-v Santo Mangber?^) LrJursko. Mmi^trsk predsedo k Gtolitii se bo udeteH .po^a^en^ Attauo. naan« v drugi f:nl na pofivemb- fH- 4i \-ečkrat v Rimu, in a katerim sta ž« dobro znajia » dobe, ko ie oačeksvaj dr. Vesnš<5 tevfeiau srbskemu po$laca*tvopct seiel ministrski arv^et, da razpravlja o zadali pcdiv.fc^Kvstii, Id tičelo pogađan.« v S^rvti Mar^herltt. DVE STALIŠČI LJUBLJANA, 5. Ust! objavljajo v fUvnHi obrislb lufiosloverake pogoje, pod katerimi bi bil mogoč sporazum ▼ srrko reiitve jadranske^ vpr»5anja V javnem se ti pogofi držijo takoimenovane Wllsono^re črte, poeeboo k«* se tiče meje v Istri. Reka saj bi bila maodvisna država tn ne bi smela imeti zveze z Italijo na kopnem. Albanija bi se priznata za neodvisno državo, do£!m trt moral Skadar pripasti Jugoslaviji. črnogorsko vprašanje Je se Jugoslavijo reSeno ne bi smelo biti predmet stvarnik pa* ga Janj. .RIM, 5. Po poJnradmb vesteh se da sktepeil* da bo stavila italijanska delegacija pri sestanku z fagoslovcasko sledeče glavne pogoje: 1. Nedeljivost Istre in nedeljivost Julijskih meja. 2. Neodvisnost Reke, ld ntt bo zfccaaa z Italijo na knp&em. 3. ItaHjaraka suvereniteta aad Zadrom in SlbatsUkott. 4. Strateška Jamstva ob dalmatinski obali. 5. Ljudska oglasoraole v Crni gori. 6. Nedotakljivost albanski* mmjm is leta 1918. Op. ured.: Kaior ye rarvitino iz gornji poroci, bo treba precej ddbre -voffe z ene al: dbu-£e strrioi, aV pa z obeh, afko nam kna SetožnU Boži-č prinesti fadratLikž mir, ir»rn, ld smo dobre volje. D'AneunztJu poeta Ja Reka pretesaa REKA. 5. Pretekk ^ e --^nija Đ'Anauo- zije\ih aipioicev zased., rt e>v. Madka pri Bakru. TodC se ujcreniiSo takoj vse, da se po-sadka irfiiico brani. D'Annuazio arjan-^a, da je dai 2a«efsfe rt jv. -Marica tv^ed n^>restaratfak3 na hrvalako cbaj, ako 1» napadi na Jtabja nadco brodovje nda^e^-ali. (D'Annum-^n je pofctato »a Reki vsfed vifin^ke blokade pretestv! cn vJče oddiiika.J JogotiovensSo vojno rt kodnlna BhLGRAD, 5. Predsednik jugoslovanske repara« carsko komisije v Parizu. Mato Boakorić. f« do5el v Bei^rad, da se sporazume z vlado ln dobi nova navodila za bodoča pogajanja a zavezniki v zadevi repar*cif«". Uredniftvo »Politike^ je naprtrsUo Bo-Ucovića 19. pojasnilo o namenu njegovega prihocji iet* o stanju, v katerem se nahaja iutfoslovooskn odškodninsko vprašanje. Pri tej priliki izjavil Boiković: jV tacjih n »oži; osti smatram za potrebno. da ve naša iavnosi, k?i se dela, zlasti v vprn-ianiih, kš se tičejo predvsem naie države. Moram reći, da fo moj vtis, kolikor se tiče vprašanja cd-skodmao, zelo ugoden. Blazni ni treba imeti, ker so naži interesi zavarovani z besedilom podbe. Nesporno ic. da se vsak zaveznik bori za svoja interese, vendar pa se vrie medsebojne razprave o mejah -pioSnih interesov. Neodvisno od te^a ee vodijo pogajanja glede izvršitve pogodbe med Ravozntki v »vrho ureditve njihovih medsebojnih oinoJajev jleJe r«d*4itvp reparacij. Zrn nas posebej ima pomen ta drugi del pogajanj, ker leži v njili tvtišče vseh naaih namenov, po katerih se Ima določiti vsota, Id jo ic naSa dežela zaslužila.« — Na vprašanje, koliko odstotkov bi mogla dobiti Jugoslavija, je odgovoril BoSkovič: »Mi smo to poletje skupno a ostalimi zavezniki prevzeli obveznost, da pristanemo na zmaujSanje svojega deleža. V kolikor se bodo zmanjkala odstotki Francije Lu Anglije, se bodo zmanjšali tudi za aafto kraljevino. To srn }e zgodilo, da se pride do gotovej-šega uspeha, s katerim se more računati. Z o žirom na to, se imajo seveda odstotki spraviti v sklad e določenim sporazumom. Anglija je zmaaf* »ala svoje odstotke od 23 na 22%, Francije pa od 53 na 52%. Ta dva velika zaveznika sta se odrekla vsak po 3% svojih zahtev. Kot naravna posledica tega je prUlo tudi do zmanjšanja naiih odstotkov od 6 na 5'55%. Po tem sporazumu smo imeli iz prvih 153 milijard iz splofinega reparacijske^a sklada zajamčenih 5 55%, od prihodnjih 155 milijard ali več kolikor sc bo dobilo od Nemčije, pa ie za nas določenih 4'b9%. Seda) se vodijo nakuadna pogajanja, da se pride do pozitivnega rezaltata. Pri zaveznikih ae opaža razpoloženje za izenačenja odstotkov v celokupnem in ne v posameznih prejemkih. Na tej podlagi temelji tudi predlog, da bi priSli do povprečne vrednosti od 5%. NaSt dosedanji odno*aji z zavezniki, zlasti pa pismene obveznosti, na« potrjujejo, da bomo zadovoljni. To je samo vpraianje časa in nič več.« Pred volitvami v Jugoslivm ZAGREB, 5. Na z'grebške organizatore narodne rad'ka£oe stražo je 3x1 s spložnim c d bra vranjem sprejet odborov predlog, da se rnenuje za ucsćloa kand'4'itne Tiste za mesto Zagreb biv#: hrvatsfe' ban Ante iMibaknač. ZAGREB, 5. Tukaj fe biLa ^up*£ina hrvatske zaedbnlce, na ks'feri sta b n dr. Lag'nja rn dr. Lo^kovTtS. Po nicnidi .govorih sc b'li postakandidati brvatske z Jadnice z* vinovttisko Županju, (katere noslec Je ban J r. Lagin^a. BELGRAD, 5. »Pol^ltka- piše pod naslovom: 9red vc?itvanr»: Min^ter za finance Kost a Sto-' novič je odpiatorvai v Bitci j raii aig^acne, ker bo tara najbrže kamdidrtrac. I >uba Davidov'č se «c vrnil čz Pečo v S koplje. V Krcgttevcu Je bil Tetb-an narodni pcsl aiec S. Ko*'č. No®Sec ra-•dikalnc testa v kraguiTevgkeni dcrožfu bo Joca fr ,-anovie jfcrvor® post dr. Ante ld le na^fa^al ^etrebo, da se Stepen Radni izpusti na okioi Govc-a^k -je rekel, da je ta zahteva v interesa tkžmne ide a*, isnel je v prisotnosti linijskega đsasScpmika večkrat priliko, govorćti s Radićem« rim- ,«e priie! do pi-epdčan>a, da ni Radić nškak fsnouždržavni eiemenr in da se janmost nehata v zaaott. ako sprarvira Radfćevo počf'tičrto dejnsvaič« v zvezo z its&3o a2r frankovci. Ravno Rad& ve osebno oiremogcftl vsak vodni ^mrazuns s frarrVcr.c^ ker se ne strinja z nJJhienrfcn pojnsovanienj o priznanju države. Po IzčrpftJKem ^vvtonu fe ie porveir4 da Je dr. Privid podvzel prt mero-da^nb r ©e2g|*itt fkcffaike v s vrbo os vdborTen^a Rat&ć*.-, Končno je podlag: Z, na) zbctrovaiicj skdeoefU' da adstovaio od vodstva krvatdke esednee, ar5 ukrene potrebno, da se Radić cproML Nafto je poA Pertič iz^vl da je ministar Kovačevi zahtevati to ie ▼ anlnfetr-skem svetu žn da le ban dr. Ls&tcga posredoval v istem zoniatu v Be2^Wu. Končna m zbo-Toveicč sprejeti nastopni sklep: Fo zttstičantfu razlogov dr. Ante Pave&fe in on njegov prod-lo^ Je sklenil sestaairic brvatrtce zaiednice v Zagrebu, da p:,rove -,txlitV(» hrvatake a^e^n^e, na: pedvzrtme drorake, da ^e fjcsl Stjepan Radić izpust:- tra ^vobdob Za odpravo nepotrebnih praznikov t Ja^oslavlji BELGRAD, 5. Min ^trstvo mi veao gta^llo gospodarska - Imančnemu adbo.'.u annnšstro-v predlog, da se ukisre večje praer.?!oov, da bt se s tam po^t&a!o tte^H^ devavmk dni. Jugoslovanski delegati aa kooieread Zveza narodov BELGRAD, 6. Ministrstvo za zunanje sK'.ari je imeotov Ao za deleča .© 21» konferenet Zveze nao-odov, iid ^ebo vr*ila 15. novembra v Ženevi, vseuč'4:£ko^a prof«sorj* v Ljubljani dr, Ivana peslainska dr. Spala^kovlča in -vsani'C'Skejfa Zagrebu dr. La- dl-siava Poii-6a. Hala antanta Ćelu proti povratku Habsbttržanov na Madžarsko PARIZ, 4. OeSkoalovend^ MKMV ster za zunanje posle dr. Beri as i«e de^ai dopjaazku fcsta »Temps« med drugim, da bi Ceško«loven«ka rprejem Grške v jM So aotenta pozd^avrla pravtako žf-vaimov kaikev pr't^jcp Palčke. Po ureditvi te-|5nske^a vpraSanja ni nobenna-gpo-otstva med Ćižškoslovenslio in Po^ko. .P J-'rtlka Male entente feaneJ.ji act črvedhd pcrjfciieb, zaskaj mir, red in veseVe do defa se ce bi nđcdar povrnili v SreJok> Evropo, ako ne bi bte vsi nan^di ti ver; en* o ne£zprem«nljlvos8 pogodeb. Dr. Be-neš je rekel da te povratefc Ral»buržanov na mailarakl presi«o4 poonanpS cr-sais foeder?^ za Malo ententoi Čeikeslerenska a evrepaki mr PRAGA, 5. mbotesst vač čeak'b il tacfv komisije za vnaaje atvara v narodni skupščini č eškoa^ofven^ki, su> Namc% podpirani od konmni^ta Skakalca (Abaf Ahi ni te anorda naš nekdanji tržalk' znanec iz časov N. D. O.? Prtp. ured.) predložili tri predloge, zahtevajače: objavo vseh razprav v tej komt^i$i; p,^edL'ož;-tev vseh spisov, tJčoCsk se odncsafe\- Ce^ka-slovenske z inozemstvom; In procfožttev vseh sp'sov o nrim S. Germamsketn. IVva dva predloga sta bifa odktenšena z 8 proti 7 {{lasom; tret§! pr >e b:» odobren, -ker je tudi predsednik komisije Nemec ^iasoval za predlog. Ce>$ko5ik}venskio fiasc^iađe »ostro od- sotnost dra. ICramara m drugih članov komJ-srje, ki so bdiš oebotni; ba »e kierakađcev in .'Starcev, katerih odsotnost $e p-evzroč^a omenjeno glasovanje. FrencUii »nO pevnlM Hibitartno« PRAGA, 4. »Pravo Lidu« objavlja pogovor svojega pariškega dopisnika a neko odlično osebo iz francoskega mlmstrstva za zunanje stvari Izjavila je, da je treba smatrati za zlobne Izmišljotine vse vesti, ld pravilo, da žeti Francija vzpostaviti Habs- buriana. Mogoča je — je rekla dotična oseba _ da bodo Madžari proglasili monarhijo, toda Francija ne dovoli nikdar, da bi izbrali kakega člana habsburike hiie, kar bi predrtavfala vzpostavitev taksne monarhija eaako nevarnost za svetovni mir, kot povrnitev Hohenzollerneev. Ravno tako nima Francija nič opraviti z monahisfa*čaim gibanjem na Bavarskem kakor tudt ne s načrtom podoma vike federacije. Borbe nove Rusije za obstanek listo inftnjt Vmielovtt M CLTR1H, 4, Neka brzojavka srjsm je naloženo, naj razpustijo krajevne skupine organi zaoje sEschcric« in sličsih ter da naj preprvćajt nrih sestanke. PoUska svojim padlim Junakom Govor predsednika Daszyiaskegs. VAR6AVA, 4. VfteraJ popoldne se je vrifc v Variavi veličastna svečanost v spomin padlih vojakov. Podpredsednik Dasrynskt je imel v imenu vlade govor, v katerem se je poklonil pred ranj-kimi vojaki. Doba, ki jo preživlja seda} Poljska — je rekel — fe največja v njeni zgodovini Po 100-letni sužnosti je Poljska spet priborila svobodo in neodvisnost. Za to se ima zahvaliti evropski vojni, vendar pa §e v večji meri svojim lastnim žrtvam in svojemu lastnemu naporu, v katerem Je z orožjem v rokah utrdila pravico do neodvisnosti. Narod se fo torej — je nadaljeval govornik —- ustvaril sam ln iz svofe moči je fcrrojeval svoto svobodo. časteč 3vofe hrabra junake, dokazuje poljsko ljudstvo e svojim postopkom, da fih jo vredno in 2 njimi naj se združi v naporu za svoio srečo in svojo veličino. Zveza narodov ln Nemčljsb STOCKHOLM, ft. Agencija »WoKf* iavljaa Kakor ?e izjavil Leon Bourgeois pariikemu zastopniku agencije »Nordizka Precs Ceatval*, ite ni re&e&o vpr&4aaje, ali se bo glavna skupička Zveze narodov v Ženevi bavila c sprejemom Nemčijo v Zvezo narodov. V francoskih krogih Zveze narodov želijo, da se o tem vpraSanju iiedaj Še ae razpravlja, ker bi to povzročilo mnogo težkoč. XihČe ni toga mnenja, da bi se Nemčija za vedno izključila iz Zveze narodov. Sedaj pa, ko vpraianje odškodnine Se ni reSeno, bi javno mnenje Francije in Belgije soglasno odklonilo sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Tak predlog bi v Ženevi povzročil resne tež koče, ld bi ogrožale obstoj Zveze rvarodov. Zvezi narodov na znanje! PARIZ, 5. Francoska in belgijska vbda ste sklenili poslati tajniku Zveze narodov dopis, s katerim ga obvestite o sklenitvi vojaške pogodbe med o« bom a državama. Venlzelos o položaju BELGRAD. 4. Iz Aten poročajo: Veaiacloaie »javil v ki agu prijatd;ev; Sttfa J erun je pred-vee^n treba cbdržati hu-a-dno kri. GrSka j-e bSa v nmo£o stražnefif fcr:zi, ko jo bbta preselcana na dvo5c £n ra>zen te^a paralizirana v4ed rw>-tran'uga razdora in Izdaje. Prvjsii ic iastopni;1^ ni emu naiV..j:ojene£a m nevtrainejui t^skr^ da bi bili vzdržni ?n raktičnč v svo>'.h jv-/inbkia.c 7a.1 j o ovenfcuelnh možnostib, posebno v vp^aian^u, kako bcio zadr/-;Jo posamezno prija tel;«rfce držav©, d^kicr se ne bo videla cista 4a je ta boj stniiksjea natanko pe kalrar prefieji da |e obnova aor- GrŠke operacije proii kema!i»tom. CARIGRAD. 4. Pri zadnjih vojaških operacijah co obstreljevale gržke ladje inesto Kara MosuL Pu poročilih tamkajinjih oblasti {e bilo uničenih 14 vasi. Poraz keaalistov aa armenskem boflftčtf. CARIGRAD, 4, Umik nacijonalističnih čet « armenske fronte se je spremenil v pravcati beg. Dc-legaoija, do3la is Augora, je pričela pogajanja z I set pašo. Demonstracije proti mirovni pogodbi v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 3. Velika množica fe stala pred državnim zborom in je priredila demonstracije proti ratifikaciji mirovne pogodbe. Obsojea! madžarski poročnik radi razžalitve romunskega polkovnika. BUDIMPEŠTA, 4. Vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo rezervnega poročnika Janeseya na tri mesece zapora, ker je razžalil romunskega polkovnika Po pešca, načelnika romuske misije v Budimpešti. Sodišče je sprejelo kot olajJujočo okoliščino preganjanje, ki ga je moral pretrpeti obtoženec s svojo družino na Sedmograškem, s kot otežujoče okoliščine neprijetne posledice, ki bi bile lahko nastale za Ogr&ko radi cbtoženčevega zločina. Francoski ujetniki o novi Rusiji HELSINGSFORS, 4. Francozi, ki se vračajo 12 Rusije in ki so prispeli dne 23. oktobra v Helsings-fors, so izročili francoskemu zastopniku sledečo spomenico: Mi člani eno zadnjih skupin francoskih državljanov, katera je sestavljena od predstavnikov delavskega sloja, osvobojeni edino po zaslugi Vaiega odločnega nastopa dne 25. avgusta iz dežele strahovlade, sužnjusti in skrajnega progona, Vam izrekamo našo globoko hvalelnost. Zahvaljujemo se VaSi osebi, zastopnikom Francijo za bratski sprejem, ki smo ga imela na Finskem. Vračamo se na Francosko" s trdnim sklepom, da bomo delali za blagor očetnjave in da razsvetlimo delavske sloje o zlodeljih, ki so jiii pazljivo skrivali odposlancem. ki so bili prišli v Rusijo«, katerih pa smo mi bili priča. Nemiko nnaastvo se organizira, BEROLIN, 1. (Zakasnelo). Neko poročile Woll-fovega urada pravi, da so se sestale znanstvene akademije, univerze, tehnično akademije, zveza tehaifkih in znanstvenih dnižeb, družba za pospeševanje znanosti, ki se imenuje družba cesarja Viljema, in druiivo nemžkih zdravnikov in natura-Hstov v državni biblioteki v Berolinu ter ustaao-vi a med seboj začasni konaorcif nemške znanosti. Namen tega konscrcija je, uporabiti svote, a katerimi bo lahko razpolagal za skupne koristi nemških raziskovanj in delovati s pomočjo posebnega nuja m izkušnje oseb, ki eo člani koatordfa, sa ohranitev žhr^enakih temeljev nemiko znanosti. Dr. Lieber iz Mew-Yorka je izrazil evoje odobravanje taki organizaciji in izročil tudi v imenu ameriških učenjakov nemško narodnosti 50.00« mark aa upravo zveze. NeatfJ* razpežca ebereiena Jreitva, BEROLIN. 4. Z ministrsko naredbo 00 bile prepovedane organizacije >Escberie« v Prusiji, koz so m javni mir in varnost in kar eo pro- IZ JUGOSLAVIJE Spravna daritev v Celovcu. Piicjo nam iz Celovca: Proilo nedeljo se je vršila v Celovcu ve* lika «Iavnost. ^Koroška slavnost ^uuige, zahvala in pobratimstvai jo imenujejo -»Freie Stimmen«. Med drugim se |e darovala pod milim nebom slo' vesaa mata. ki jo je opravil Mm celovški škof Kar jo nato sledilo slovesnemu cerkvenemu opra-\ilu, pa je naravnost ganljivo. -Cannthia« (kot taka oblečena ženska) naatopi z dvema deklicam«, ono oblečena v nemSko, drugo v slovensko narod, no nošo, ter pozove Nemca in Slovenca, če hočeta v miru živeti med seboj, v delu in veselju. Naji torej š»topi pred n)o po en Slovenec le Nemec. Prizor ?a bogove je bil. ko je stopil širom naSe zemlje znani renegat in najbolj zagrizeni nemčuf Lut-schounig (Lućovaik) a lihpolja, ki naj bi predstav. I jal Sk>vcnca! — Nadaljr.o ceremonijo pobratimstva tega -Slovenca* s Ncmcem Wieaerlen», sc» zabelili s popevaojcm nemških nacijonalnih pesm* in z tiHeili klici. Netnci so »e naiir.ejali /opet enkrat iz srca. do solz. (Od tod rosne oči, ki o njili pišejo nemški listi). Slovencu, ki je vprašal po siav-nosti Nemca, zakaj niso pozvali enega izmed Muh 16.000 Slovencev, ki so bili glasovah za Jugosla* cifo, k pobratimi ji, fe odgovoril Neuiec: »Ko Jih pa &< bilo cravenU Ia aopet se je prav is črev nasmejal. Na vpraianfe. zakaj se niso psla tudi. slovenske pesmi in so ni klical tudi » živijoje odgovoril Nemec, da je šlo, kakor je videti, tudi brer tega. In pa. čemu komplikacij, kier jih nI treb«. Ententni gospodje, ki so prisostvovali tej konic« diji, kažejo veliko andala za humor. Kongres vseh fugoslovoaskth gostilni čar jev >e vrši dno 13. in 14. novembra v Belgradti. Na kongresu se bo obravnavalo o obrtnem, točarskern ia vinskem zakonu ter o. ustanovitvi zasebnih gostil* ndčarskih zbornic- Rarpravljalo »e bo -tudi vprašanje strokov-nih 5ol in vpraianje gostilmcarskega i» kavarniškega naraščaja. Na kongresu se bo izbraf poseben odbor, ki bo imel nalogo, da sestavi skupne nazive jedilom. Po kong. se priredi udeleien-ccm izlet v Stnederevo, da >! ogl^da^o anane »me-derevske vinograde. Proračun Jugoslavije iskazuje HO mUi)se in sedanji rod res poui-nih spominov i2za volihis borbe v mesecu marcu 16 časi, ko ne bor»o več — krivi! To j«r ko zmag* naše pra vol Demonstracija preti angleškemu konzulu v gledališču Verdi. Kakor 2e znano, je priobčit največji angleški lisi »Timess članek v katerem slika sedanje tržaško razmere. Ker izjavila dopisnik tbte »"Rniea«, da je dobil informacije o tržaških ra*. merah pri angleškem in amerikanskem konzulu, je zavladalo v nacijocabstičnih krojih proti tema gospodoma lahko umevno razburjanj«- V sredo fe družba BorelU-Pipemo predstavljala »Oadlnac Prage, medtem ko (e vojaška godba igrala patri-jotičae komande. V kraljevi loži se je udeležil pred« stavo tudi generalni civilni komisar MoscoiU, v me. <*tm loti pa grof Noriš, mestni komisar, in več dru« gib visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.; V priremlju se je že začetkoma opazila neka skupina, ki so jo po drugem dejanju med vzkliki »Živela Reka«, »ZiveU Dalmacija^ nemoteno peku neko patrijotično pesem. Po 23. uri pred zadnji«; dejanjem, so pe začeli kričati: rFuurf« in »abaaso« aa naslov angleškega konzula. Angleški konzuV g. HereUat Godfre?, se je mirno podal v atrij, Mar, )e vprašal pe vzroku teb nenadnih demonstracij, na kar je takof zapustil gledališče. Ta dogodek jo globoko vzaeauril oUinatve. Videle ae le nena- 1 UJ' NEC Danilo Simnnović. Zaide so m xbrr&ii jesenske racate v vcčko dr&co Kov IjevšikiJ* vasi, kjer ni bik> taJcli m«-samo ob raaLh fcutrifc, ampr* tudi Da veter, č*n zahaja «oni'nj2«li tudi cigana« ali samo na spomlad, ko zaimrgoleva po črnS zeani^j tudi thst-o, čeirair ee ni nridelati; aii, seda§ pt vse ui/ilimk> kadocr da poskiia nenavadne glaaove. Na nekem ontuScu, pod ^arkm-o drago, 00-da'eč od nekoga mostTfca tn portofcsu polnega žab, «:<» je namectla. da pronofci, ciganska družba, ki s« Je — Bog ve kafco- — ?ak tsmte na svolem poletnem pc^vanju skozi mesteca dalmatinskega Zagorja. Ta drulbccn Je spominjala na ijalo last avte, ki >b je 2godnfa jesen zaustavila, da nreo d$potov?dot pak .se tolažijo frvrčafe. ko raajrJ*l tegr? neMrvad»«gai tabora, fcl M fe čuJa iz Tihega hrapaiva pesem irudncj nepoznani gospoderv« ki se je mcnerila tjakaj da b; fetmtk aava&aU darek, ki pfcan, ie stal na potu Uioi eozadovoljen« ker mora ča- kati, detvm s« jc drt^s boRj teđtast čtorv>ek, zagJobe v b#xi ta 4*£n«tveos gavw stare ciganko. Ko «e f« namera t enotak, da rt* eubnila pesem in lepetanje starice, rt slišal šuSteaje Ustja, Id je padalo s »tekel nad nftsm na ledaoo, v rarafc ćn r« rfatao pnt: $alu> JtSh fe biJ ta večer v potrii Se ajtitraj v ko $• starta ca£todaOa Stanka, je xaklicala u ojpuM »Pmfc, mladenič. paJt ta povem, asfetj! «i tafao sansaften (n ci> ien.« T« |a udo, tU aram tft je b to pred mtnu d* M piaicy l t ofcL Air motnem kiaju. ft pdlMl le^to, di tei«, kef nra poraO« o*^ (Mje) IMI h MM VRltRk LONDON, 4« Bila je imenovana nad ttrankaraka koaiiaija, ki ima izviti preiskavo v t'vTho da se najde kak način za organizacijo angleške uprave na Irskem. — Komisija bo tudi proučevala primerne ukrepe, s katerimi naj bi sa dosegla mirna rešitev spora. DUBLIN, 3. Po raznih krajih na Irskem so se vršili številni napadi na policijo. — Ubiti so b.li 4 tgentje in več jih je bilo ranjenih. LONDON, 4 Dasi se množijo boji proti angleS*im -avnim močem in oMastim ca Irskem, kaže statistika, da pojemajo politični zU Čini. ZAHVALA Zrn ganljive dokaze iskrenega sočutfa in za eno-gobrofao spremstvo k večnemu počitka ob priliki utrti aaiega nepozabnega očeta tn soproga ANTONA izrekaato ten patom najerčneflo znkvnlo mm. (233) Družina LAN P K. sm računajo po Q stotink bmpoizvedovaJa na cKtI-rrem konrisarijatu, pa fc glasila, da sc bodo izpiti vršiH v prvi pciovici novembra. Sedaj pa nam prihaja tretK g!a>! od nekega, ki fe — kakor trdi — povprašal na ravnateljstvu učiteljišča. Tam da so mu rekli, da bo dosedaj objavljene vesti neosnovane ter da izda ravnateljsko učiteljišča s svojim podpisom tocad^vno obvestilo. Na vsak način pa da se bodo izpiti vriili v januarju a!i februarju-t.e dnevi in kra$ ee imajo ie doolčiti. Vroinfm. Dijak f. G. ix Trsta Studira 3. tetnlk tidr-tcHiiča. Omenjeni je sirota brez očeta in rima nikogar, ki bi zanj izdatno skrbel. Nadarjenost in pridnost sta mu doslej priborila odličnjaStvo v goli. i Revež silno želi dovršiti učitelji&če in se potem posvetiti vzgoji na5e mladine na domaČih tleh Hrano bo dobival dobrotno proti 30 liram mesečno. 60 usn-.iljenih src naf bi neobvezno podarilo na mesec 50 vinarjem i" dijaku ho pomagarfb. Uprava rEdt-l nosti* ie prijazno dovolila, da bo pri njej ležal; rreeek, v katerega se lastnoročno mpiSe znesek Ln Irae. Račune bo pregledoval g. urednik M. Cotič. Virgilij ^ček. Pogrela se. Ivo Mrak, 14letni dijak, vi*oke vitke postave, okrogloličnega rdečega obraza, plavih las. svetlomodrih oči in slabih sob. Zapustil je svo- }e starine v Ljubljani In se podal iz Škofjelofce čez 2ir ns. Idrijo ter namerava potovati proti Postojni. Oblečen je s sivo, precej ponošeno obleko in t rjavo obrabljeno rimsko suknjo; ima črne čevlje, btotako nogavice in rjavo čepico. Kdor vc o njegovem bivanju, na; sporoči, everrtuelno tudi brzojavno, o tem občinskemu tajniku Tomšiču v Postojni. odnosno nai ga tecnu izroči. Vsi stroSki se po\~mejo dotičniku. Drv^vsns vtfti Odbor ^šentjakobskega pevskega zbora« vabi za danes, v soboto 6. t. m. ob 8. uri zvečer, v dvorano »Delavskega k on sum. društva*., Campo S. Giacomo It. 5, vse pevce in pevke na jako važen pogovor. Sestanka se lahko udeležijo tudi drugi prijatelji društva in ljubitelji slovenskega pelja. Telovadno druihro »Sokol« v Rojanu. Redna odborov* seja se vrli danes, 6. t. m. ob 20'30 v telovadnici Prosijo sc bratje in sestre odborniki (ce), da se je gotovo udeleže. Cerkveni pevski zbor v Ricmanjik priredi jutri, v nedeljo, 7. t. m. ob 16. uri pevsko in godl-eno zabavo v prostorih Švarove gostilne. Vstopnine prosto. Prijatelji doma če zabave dobro dollif Svirala bo domača riemanjska godba. Na veselo svidenje jutri v Ricmanjih. 12 tržaškega ilvltenja Dve žaloisrf o Stlrlb mesečin Brate ubila — svoja lastna brata. V bližini Kopra leži prijazna vas Strunjan. V vasi se nahaja velikansko posestvo, last vdove Marije Fondove. Njen mož je *a čivsa svetovne vojne umrl na boinih poljanah. Zapustil je svoji ženi celo po- j sestvo in poleg tega tudi osem otrok. Mati }c imela ' dosti nkrbi z otroci in tudi bolezen je večkrat: nadlegovala. Vslcd tega je prepustila svoje po-1 sestvo najstarejšemu sinu Juriju. Omenjeni Jurij je bil jako dober, toda skop gospodar. Videl in poznal jc U samega sebe, a drugim bratom je pustil jedva jesti doma. Ker je bil tak sebične*, so nastali v hiii vc4iki prepiri. Norčava ljubezen. Pred dvema letoma, ko je postal Jurij gospodar posestva, se jc zaljubii v najlepše dekle v vasi. Crez par mesecev pa je že pripeljal svejo izvo-IjenJco kot gospodinjo domov. Živel je ž njo v sreči in zadovoljstvu skoro do meseca maja tekočega leta. Njegova žena ga je tudi obdarila v teh dveh letih s potomci. To pa ni bilo Jurjevim bratotn všeč. samo Alojzij je bil izjema. Zaljubil se je v ženo svojega brata. Zasledoval jo je povsod, kjer jo je le mogeL Nekega dne je Jurij zapazil, da sc njegov mlajši brat preveč približuje njegovi f.eni. Poklical je svojega brata Alojzije na pogovor med Štirimi očmi. Tu mu je prepovedaL da bi sc drznil Ie Se enkrat brez njegove navzočnosti govoriti z' ženo. Alojzij si ni teb besed vzel k srcu. Ko jo fe neki dan slučajno našel samo. ji je celo prigovarjal, da bi z njim skupaj siotila nemoralen čin. Žena jc to penudbo kar najodločneje zavrnila. Sreča je bila tudi ta. da ni v tem ničesar povedala svojemu možu Juriju. Od tega dne je začel Alojzij zop.it bolt pogosto zasledovati Jurijevo ženo. Prva žrtev Dne 13. julija tekočega leta je sklenil Jurij napraviti v svoji hiši po poleti mir. Ko je enkrat dobil svojega brata na samem, ga je zabodel z nožem v srce. Ubogi Alojz je v nekaj minutah iz-dihniL Jurij je mrmral pri svojem mrtvem bratu, « katerega krvjo je imel svoje roke krvave, sledeče besede*. »Sedaj sem ti pokazal, kaj se pravi, ljubiti ženo lastnega brata.* Takoj nato je došla ss odpeffall ▼ «foo Ce> Strel te Družina Fonda te m dobro slekla žalne oblake ca pokojnim Alofsifem, ko se )e ie zopet odigrala druga tekrigra. Navzlic temu, da fe en član dni« žine pod zemljo, drugi pa umira v Joči, vendar al bilo miru v hiši. Sedaj je začel prepir med bratoma, 24letnira Ivanom in Jožefom. Obadva, Ivan is Jožef, sta hotela postati gospodarja. Kakor Jurij tako se je tudi Ivan poročiL Njegov bral Jožef mu je sedaj neprestano očitaL da je vzel za stanovanje s svojo ženo najboljše dve sobi ceie luS*. Včeraj pri kosilu se Jožef zopet razjed te reče svojemu poročenemu bratu Ivanu, da naj ae spravi iz one sobe. Češ. saj imata dovolj prostora v enL Iva« mu je mirno odgovoril: »Jožef, ti sploh ae veš, kaj govorii. Mislim, da v tvoji glavi ni vse v redil.« Kaj klspečeš, ko nc veš, kaj govoriš.* Navzoča mati jc slišala ta prepir in ni dala prav nc enemu, ne drugemu, ampak jih je hotela pomiriti. Jožef je mislil, ko jih je mati samo mirila, da jc bolj naklonjena poročenemu bratu Ivanu. To je Jožefa tako razjezilo, da jo tekel v drugo sobo po puško. Prišel je zopet k mizi, kjer so bili ostali člani druiine pri koetlu. Iz oči Jožefa je švigal zverinski pogled maščevanja. Vzdigne puftko in ustreli svojega lastuega poročenega brata Ivana v glavo. Ivan se jc na mestu zgrudil mrtev na tla. Prihiteli so finančni stražniki in aretirali zverinskega brata. Tako fe uboga družina Fonda v Štirih mesecih izgubila dva eina, a oba le vsled podivjanosti ostalih dveh bratov in vsled nesramnega poželjenja po imetju. Kap ga fe zadela. Včeraj zjutraj so telefonirali na rešilno postajo po službujočega zdravnika iz ulice Sv. Barbare št. 213. V omenjeni bili je stanoval Matija Stepančič, 53 let star. Včeraj zjutraj mu je bio posebno slabo. Zdravnik rešilne postaje ni mogel ubogemu človeku več pomagati Stepan-čič je preje umrl, nego pa je prišel zdravnik dr. Peperle v imenovano hišo. Zadela ga je bila srčna kap. Odprte hišna vrata. Včeraj ponoči je opazil nočni čuvaj Franc Kirk, da so v ulici Sv. Frančiška Asiškega, hišna vrata iU 16 odprta, šel je v vežo in našel za vTati zaboj. V zaboju je bilo okoli 50 škatelj kondetiziranega mleka. Čuvaj je vzel zaboj in ga nesel na kvesturo, kjer ga dobi okradeni lastnik nazaj. Nesreč pri delu. Včeraj dopoldne, okoli 12. tire je delal na kolodvoru v Rocolu 34 let stari Jožef RossL Ko je hotel priklopiti dva železniška voza, je burja tako močno pritisnila, da je vrgla siromaka med odbijača. Rossi se je nezavesten zgrudil na tla. Zdravnik rešilne postaje mu je dal prvo pcmoč, nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. V Tiste, Mvsobra l*Ni Jadraaaka banka 465 CosuHch 901 Dalmatte 360 Gerotimich 1875 Libera Triestin* 693 Lloyd 1960 Lussino ' 2300 MartinclicU 335 Oceania 450 Prem uda 500 Tripcovich 525 Ampelea 620 Cement Dalmatfa 365 Cement Spalato 405 Krka 502 Taja vahrta aa tržaškem trgu V Trstu. 5, aovembra 1920. Neprepečatene krone 6'75— 7'— avstrijsko-nemške kron v 6'25— 6'50 češkoslovenske krone 31'- 32 — dinarji 74*- 75'— lep 43]- 4X25 marke 36'- 37*— dolarji 27'60— 27'75 francoski franki ; 172*-172^50 švicarski franki 430*-435'— angleški funti, papirni " 96'-96*50 angleški funti, dat* 115*-lli — rubljl 22;-23 — napoleoni W-95*— Švicarski teta*. ŽENEVA. 2. Lira 23*30, marka t'025. av. krona 1*94, aagi. fant 21952, franc. frank 40*212, dolar 63775. Dopisi Iz Rihemberka. Kakor znano, se fe vršil dne 19. tept. t. I. pri nas cvetlični dan in nato zvečer koncert; izkupiček naj bi se porabil v narodne narnep«. Z ozirom na dejstvo, da se je cela prireditev vršila v imenu »Sokola« in »Kršč. soc. izobr. društva« — kar je bilo tudi razvidno iz nabiralnih p°l — je bilo pričakovati, da se nabrani denar sporazumno razdeli. To se pa ni zgodilo, pač p« i® neki tuk. dopisnik omenjal že parkrat le »Sokoliće« kot prirediteljice cvetličnega dne. ki so baje nabrano svoto same razdelile in sicer me6to na tri, na pet delov. G. dooisniku kot vsem prizadetim bi priporočal, naj bodo v prihodnje bolj dosledni, zlasti pa, kadar gre za skupne narodne prireditve. Gledajo naj, da bodo duhove blažili m s svo;im delovanjem pospeševali slogo. ne pa predvojni razkol. Iz čmič. — Našemu nad vse ljubljenemu Antonu Bovcon na grobi Na v«e strani je veter zanesel, med Tvoje brate in sestre, sorodnike in znance, strašno novico, kot da bi iz jasnega treščila, o Tvoji nepričakovani smrti Res, okameneli smo. Pred par dnevi si bil še v veseli družbi, danes pa ležiš že na mrtvaškem odru. — Ni Te več med našimi vrstami. Ni nam mogoče verjeti, ali resnica je — in strašna za vse one, ki Tc so dobro poznali. Zapustil si vdovo in sedem nedoraslih otrok, zapustil ri tc večjo družino — sirote, ki si jim rad pomagal v potrebi. Zapustil si tudi Svoje mesto bla-gajničarja pri aurovizaciji — trud nepopJačan — požrtvovalni pot, ki Te je prerano privedel v grob. Prazno je Tvoje mesto podžupane, cerkvenega ključavničarja in predsednika živinorejskega odbora. — Uresničile so sc Tvoic zadnje besede: »Kakor živii. tako zast>tsU Bil si vedno vesel v naši družbi in ob uri odločitve Ti je preko obraza se razlil smehljaj. Počivaj mirno, preljubi prijatelj) Zc tiskovni sklad „Edinost!" V proslavo krsta n&šega Danila darovali; Danilo, ker jc malček 2 L. oče. ker ima sina 5 L. Kristina L 3'75. sitari ded. ker al mogel več luči gledati 2 L. stara mati z metlo L 2'25, Just, ker je prvikrat boter L 7'25, boterca Angela, ker ne pije žganja L 4'25. babica, ker je zakasnila L 2*45, vse stare matere, ker so Izostale L 3'50. stari oče, ker je odklonil harmoniko L 2'50, boter Bebino, ker ni prišel v našo družbo L 1*25. Dominče. ker je lumpal do polnoči L 3'25, PepČek Linščev, ker je preveč zavpil 9 svojim tenorjem L 2*50, Forčič F., ker je s svojim basom luč ugasnil L 2'50, Stan- j člč, ker ga je premalo pil L 2'50, Gabrijel, ker ne zna svirati 1 L. Olgica, ker ni hotela plesati L 2 75, Kovač, ker ni ponudil kave 1 L, Karolinca Rijavčeva L 1*25, pri igri pod roko plačal stari očka L 1*45, kuharica, ker ni ujela petelina L 2'35; skupno L 55'—. Kranjec in hči po 1 L, kalabrež 1 L, Kocjančič Josip 5 L, žust 1 L, Jursiiiovič 3 L; skupno L 12'—. Božidar Simčič 10 L. Doscdaj izkazanih L 20.693*44; v današnjem Izkazu L 77'—. Skupao L 2fc770'44. Jusosiooenl, z Jrajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"! Zadnje vesti. Stavki anlcitn radarjev končani Izid referenduma tn sklep Izvrševalnega odbora LONDON, 4. Sinoči so se seSIi zastopniki rudarjev, da sklepajo na p< diagi zaključkov referenduma. Do odloč.tve pa ni prišlo, ker ie mso bili d« šli iz vseh kra ;ev glasovalni podatki. Zadnji rezult ti so do^ni^li pocoo v noči. Skl^pn izd refe r. n uma rckaznje večino 79^5 glasov proti -prf^emu začasne pogodbe, ki so jo b«ti zasnovali sastopaiki rudarjev z vlado. -— Toda z oztrom na praktične okoliščme in na to, da bi bila za odlcčifr-v potrebna dvotretjinska m ne samo absolutna vrči a g asuvt je sklenil izviževalm odbor rudarske rvze avtoritativno, da se mora stavba iakl|UČ.ti. Izvrševalni odbor rti a s Ve .veze smatra s teru stavko končano, 1» je sklenil, da pozove brzo^vno mase rudarjev, naj se vrnefo v najkrsjS m času zopet na delo. N> izključeno, da se pnčue po nekod delo 2e danes Glasovalca se je bilo udeležilo samo 75 odstotkov rudarjev. V šestnajstih okrajiu je b !a večina za sprt j -m dogovora, samo v šurih proti temu, v teh pa ogromna večina. Kakor javlja agencija WoK je bilo pri glasovanju oddanih skupa] 684.045 glasov, o i trk 338.045 glasov za to, d * a»e sprej me prošli teden zasnovana pogodba a 346.000 glasov, torej 7955 več, proti t^mu. Angleška javnost ugotovlja z zadoščt -njrm, da je znal izvrševalni odbor rudarske zveze kljub opoziciji ekstrrmnih el -mentov uveljaviti svojo ovtoriteto. — Na spi šao se sodi, da se bodo mase ukazom rudarske zveze pokorile in ne bodo s svojim nastopom oteSkočile pogajanj za končno vel savni dogovor, ki bo sklenjen v najbliži bodočnosti. Ponedeljek bodo vsi rudarji aa deln LONDON, 5. 1* raznih rudarskih sre-d šč prihajajo vesti, da se je delo v rud mkih deloma ie sinoČlpovzelo. — nes se je števil« delavcev, ki so s>t vrmii na delo. brez dvoma povečalo, splošnega in kooč»ovelja\«iega povzela d' ia pa javaoat ne pričakuje pred pone del, kom. Sicer pa si nihče ne de a iluzij, oa gre tu 2a delinitiven dogovoi. Gre samo za premirje, ki pa nosi v sebi kal dobrih sadov, tim boljiih, čim boljša bo voija med strankama, da pridejo v te) stvari, ki zadeva občnos^ do sklepnega m zadovoljnega zaključka. Pričakuie se, da bosta tekom mesecev, ki nas ločijo še od aprila, obe stranki napeli vse s ojo sile, da kar na>bulj razjasniti gospodarski po loža j diiave, tako da bo dobila paritetna komisija godna tla ta definitivno pomirjevalno delo. LONDON, 4. Bile so odpravljene vse orne lit ve glede premoga, kar bo veljalo od 8. t m. naprej, Na železnicah se sptt začne normalni promet. Dela po rudnikih so sg spet lotili m ni bilo ni kakih incidentov. Bilanca stavke LONDON, 4. Agencija Reuter poroča: Po ludarski stavki povzročeni pomanjkljaj Srem« iga se ceni na 14 milijonov ton. — udarska zveza je stavkujočim izplačala dosedaj a milijona funtov iterlingov (t. j. pribitžao aoo milijonov lir). POSESTVO v Bistrici pri Mariboru, zraven posta]« na glavni cesti, obstoječe iz 17 oral, in sicer gozda, njiv, travnikov in vinograda, lepa stanovanjska hiia z 5 sobami, kuhinjo, dve kravi in drugo poljedelsko orodje, 350.000'— krem, Realitetna pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ul. 6. tel. 132. 490 sorojakora. (232) MALO posestvo v St. Ilju, d^e orali zemljišča, njiv, travnikov, h iS« z 3 sobami, kuhinjo, veranda in gospodarsko poslopje, 80.000'— kron. Kt«-lile t na pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ul. tel. 132. 491 PODLISTFK GOSTILNA pri Fragerskeni, z 7 orali zemljišča, obstoji iz 5 sob, gospodarsko poslopje, vri ra zelenjavo, nekaj gozda. 3 krave, en konj in poljedelsko orodje, 300-OCO'— kron. Realitetna pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ul. 6., tel. 132. 492 TRIJE pisarniški pomočniki se sprejmejo na deželo. NatančnejSe pri upravi »Edinosti.« 444 OBČINSKI TAJNIK Kopi«.* 21*05 O. iz Podbrda. Goric«. Ajdovščine. Prva. čine. Op čin. 21*55 M. iz Poreča. Buj. Kopra. 22'40 O. ia Pale, Ravinja. Kaalamara, Herps'n • FCct sine. P. pospe S en, B- brzorlak. Pb. po»t>ti«n ferson vlak; E. ekspresni vlak. M. metan- O. omaih«** •J n« vozijo ob nedeljah. MALI OGLASI Plsisa OsrihsMI I«. I prej Barricra — lelefon ttev. 3—29 Siij n liniji ii viziiji prarf mM Seldel & Neumann in »Slnger4 Gast & Gatser ulora vHh petrebićl, tns^^^n'n^nuif« ^iSv1 FRBMCESCO BEDHK popisviiaaia. T u, Cain lU w