Si a v. 226
Posamezna številka 20 stotin k
V Trstu, v soboto novembra 1920
Posamezna številka 20 stotink > letnik XIV
__ izvzemSt ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: unca sv. PranČlSka As'.5kega itev. 20, L nads^opje. — Dopisi naj st pošiljajo ured-
nBtva. — Ne frank !rana pisma sc ne	■ rokopi-đ m> «e — ^
fzdcjatelj In odgovorni urednik Štefan <J Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina
>t»a L 32.— In celo leto L 60.—. — Telefon itrean ~	11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v fiirokosti ene kolona (72 mm). — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 »tot„ osmrtnice, zalivale, poslanic« iii vabila po L L—. oglasi denarnih zavodo« stm po L 2. — Mali oglasi po 20 stol beseda, najmanj p« L 2* — Oglatfc naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tratu. Mika sv«. Frančiška AslŠkega štev. 20,1. nadstropje. — Tdeion uredništva in uprave 11.$?.
Petiitijeva politika — v pravičnosti!
Večkrat že sn*/ izrazili sva)« 2a£tfdv*n>e na
iceieLvu, do » La^Toratore« <v svoj-b kriti ću'n ast/avah jftede sed-ani/ega režima na zasedenem ozemlju po\danja, da eo se seda i razmere mnogo	v primeru- s ■prvotno vejašku flprava Čudno aaat i* hAa in naravno^ ne-«tzjum^vow »Ltvorator«« naravnost Hvali eni čas. ko )e tu ukazoval general Petita, in f-.r;n £jgo**ti smo nicaa njejgovo pranje, češ* >e rečen, general ubrai .pravo pot -n j*> tfreno p«:i ti-k<, prs.v'čncst, fnjf napr-am S>;va-Skmk ter da je zbliže vaj U>a nroroda našega tuzemna. Socijalisti utegnejo izrseiei sv»e več iranje tehtne r a^ioge za te evoi« trdit ve. fertze pretežno taktične naravi, ki pa ko iafci, ;Jb kta.fk-^nvalo ne rienuneano.
Morda bo ^už&a v pofcfcsrk). kar pršpove-<Suje sedaj v »Eri Nuscsvž« baron Lazzrrlna i« Latinje (v IsM o sodffta^ Sa»j nam je b:3 f$n plen>en:ta« coan km »ekd. v<«$a astrikih Gocitefcstov vo j>otero tajnik — generala PeUt---^a za časa njegovega) uradovania v Trsitu.
Baron Lazzarini jo .proaiavflfal generala PotnH:-fl*c# ko* voiafca. d.plcmata in upravrVe*;*, Iz-|?vOal Je, <f« -a na dan znragosftav^a tta^ie ni anoge? spuščat; v malo polst'ko sov-rcitara 3n c« £č>ov«nijaf k* bi b&a na^rjena prod SVokm idclavskto sKij-em; m to posebno ne iz rauj-^a, &er «oi vodštelrr in <JcJ deiavst-va rai^ežno pri-6ta'a k Italiji-, in to brez vsakega pridržka. Res-<ki£or! in idkrena. eta b'la teda^ u-dan<>5t sevolia-fistov i\apran>	— ?e po vdarteč baron Laz-
2rariof poroečeva^cu* £rt Nuove«.
Spontnjain se — i« nad f^-evai — s^-oijež® pr:-h<x5a na govci nen-orat, ko ®t«a Vita taan v Pueccbe. ia načeini'lc kovinarjev Ch iussi Jtrbn prvaika podtalne -đfem«8cracS5«^ stai az-jja.J^-la ćov e/co+otvu. kaiko cožclno je aV;u čiit-stvovanfc za kifDa Kiudu aa to ie n ^iašnj črurstva t-udi« po^kinec P?'?tonfi (tedanii vod&a e &c<c': f.ne demokrac<pe) Pa-ssi^li Vi«-iddber, k-, sta popoincaua ptn^hajala na fo;ta»t <v st-vareh d'eiavstv-ei, nista- n'^aiccr, v no-V.en!	izražala .pak pridržek glfeide -based
; J tfetetnj. Tu<J? Ttmrar se htraž I v pervrsem • ul^ansVein 3m'fi!<5. K<- aa nar&ščaJe ležkofie na &eševan"»u	-problema v Pariza m so
fi ,ta;.Sa Kcli važna go^p G barska vpražama. ru'ii It&l'jo, a»> ob dveh prAflcah načelniki1 so-i jjalistov k lastnega na^feu predstavi gcver-i'taacrabu, -sia so oipoearjaftt n.,-; zertrnaAna v-na-e?;a resvaran^a protf pra-,--~črt: skupnosti naryjd-jtčJI xalrtev ...
Tt> vse Je pripoveiavfJ porr»cavaicu lista • Kra Ntttn-a«' nededania j«a,iw>> l-udi'	ne
r, uno.) vrtdra isftrskJli sacij'fcs^ov n po em ta -d3k genercia Pet^ttfLp, Woa Laccta-nrin-'. Ko Atnamo p-»d oćra- hi- dejstva in	—
Soc?)aJis!t t fnr<V i>a jJoverna&ir»hu, ancnfeilst-čnt •prvaki grtrin-' -^ostj-e d'stoUun — potem oani stajalo razinni:ve hvale, ikx y'li pev* »Lavora-<lore« ^enera^j Pe:ittij». Rae»^cJe.'ifa Latizar^m-.;evt pa h: nas no zaauur.^a 1 r:\ioo, v*e i>e bi fcoc^al'<sit*čna nagi-^šaio .prav;6ncj,ti- Pelitti^eve ^ob', ^v1«' n-rtpfreau Slavancdit, 'ki ibk )e do-C.č celto z+Crevamro ni eni obem« na-reuoma. T^t rs že malcc preveč — poe?z5?e, k- .gre z i&ie.min prietr«? prek) pa\»ze — resnitoostl Res te kne'i Pef-trtr'i ob svo-ean prihodu v Trsi r ekc*?ko pr^azndh besed budi za iaas: >o enaki Mi v ve, o ipopolnr svobodS iive^3r%-^'a»}a »a i-se stranke brez a aczifee, da — ceio narodne znake smo s-medi jn-o^bedno i>e»m	no-Mt:. po firžaAkfh idfcab k'fc'b — StkrtaJ&ii dini! V par iterdnb so >;roćce z\'cne"e iui— minuio \ » Pač pa ije pri-šlo drngo šn kako Ji-u^atČno! Morat. «no začeti ,piti iz grenkega kelidia...
Toliko rcsn'cž na	na prav^Soo Lav-o-
ratora* o praPetHtt'eve politik* in o gbfcievantu obeh naro<ksv. P kanvnostr, ki »h ova-ja soc-V-rtrs* baron Lazzrrrm o odno&alih med t;cc:ialističn:n>I prvaki in ^vernaropatom za (asr, fene*^ia Pc^atija pa nam — tu-dj to n*>-ffrtno podčrra-c — kažejo v»iO o^abnost tistih za-t.ranwvaaj na račnn na4e depar toi^e, iki yc — fc-o w postale razmere res že neznosno — Sa v K m. a ne l»i tam čo*nu pr'tr?eval"' ali kai h\ ^.Iffa, mar\-eč a	radr ^u-'vče, ki st
tf-j^a^ajo našemu Budstvuf Ce so n'.1^' rant go-voiiii v oH kah, so pač ob'-caaie med civi-Uz'rantni lnhdmi fradi će>ar ,y>a iic>o pritožbe prav n^ regiibtle na	tež ), pa nam baron
Lazr.ar:nr nič ne	o lem, da b?
Pvrecber*?:. Chruss.V? :td. na gc vernatoiratu itda-r-fcaT'1 i pestjo cb intro in 80 pridn^al?}
Jadransko pogaicnlo
Ja^fKitoveii«kj delegati so odpotovali
LJUBLJANA, 5. Tiske .-ai iu-ad UMTMr^tPSTVa r-» vnaa>)e e ;deve >e iztda] včeraj sledečo uradno objavo: -Včerai^e predela "viada ura<feio pc-\ abilo iz Riina, n'| se prčno neposredna p^" rfa^anja v sv-rho reširve fadran^ke^ i vpraiajr^a. Jir*osh>ven«dc-	n sicer miirjsfoki pre*3
^eciri'k dr. Vesnić, nun:ster za. viwn'e zadel e ^Jr. Trumbč in m-\ni>ver Stojar* cd^otu^e^ noc<>, SprecinHaJ *h bo vo>- &al Izvedenec gene rs3 Kahafactović.«
I3ELGRAD. 5. Gc^poda Vcantč in Truinbič sta odpotovala danes v Italijo, kamor prideta v nedeljo.
Italijanski delegati odp««tu*e*o ▼ »oboto
KIM, Minister vziaofdt	grof Sfcrzc.
i mrinlster Bonom. Ln ost.".*:!' -čUni delegacije •JA pegaj^nja z Jujjos^avcu:, odpatisjejo v so-v Santo Mangber?^) LrJursko. Mmi^trsk predsedo k Gtolitii se bo udeteH .po^a^en^
Attauo. naan« v drugi f:<ri.
MJiktrski svet v Rim«
fUM, 3. V" dn}f	wet Je ckrfoč'1
po .katerr'h naj se ravna ital^jansk« iclegAcJ * .na pred^V^ačib pc.^anfii. M- rti str ■;#ai	GinSiit? že cpoxt>nl na pofivemb-
fH- 4<xat\o, xia se udeleži fir-gajani	'ujjo-
sJovensk. maaistndai prei^ednl: dr. VesnJč, mož všsoke nadarjeaio^t] tai ^aforazbe, ki }• bii ž» v »voji Bfiado«t>i \-ečkrat v Rimu, in a katerim sta ž« dobro znajia » dobe, ko ie oačeksvaj dr. Vesnš<5 tevfeiau srbskemu po$laca*tv<u v Finvu.
Danes se «e z>opct seiel ministrski arv^et, da razpravlja o zadali pcdiv.fc^Kvstii, Id tičelo pogađan.« v S^rvti Mar^herltt.
DVE STALIŠČI
LJUBLJANA, 5. Ust! objavljajo v fUvnHi obrislb lufiosloverake pogoje, pod katerimi bi bil mogoč sporazum ▼ srrko reiitve jadranske^ vpr»5anja V javnem se ti pogofi držijo takoimenovane Wllsono^re črte, poeeboo k«* se tiče meje v Istri. Reka saj bi bila maodvisna država tn ne bi smela imeti zveze z Italijo na kopnem. Albanija bi se priznata za neodvisno državo, do£!m trt moral Skadar pripasti Jugoslaviji. črnogorsko vprašanje Je se Jugoslavijo reSeno ne bi smelo biti predmet stvarnik pa* ga Janj.
.RIM, 5. Po poJnradmb vesteh se da sktepeil* da bo stavila italijanska delegacija pri sestanku z fagoslovcasko sledeče glavne pogoje: 1. Nedeljivost Istre in nedeljivost Julijskih meja. 2. Neodvisnost Reke, ld ntt bo zfccaaa z Italijo na knp&em. 3. ItaHjaraka suvereniteta aad Zadrom in SlbatsUkott. 4. Strateška Jamstva ob dalmatinski obali. 5. Ljudska oglasoraole v Crni gori. 6. Nedotakljivost albanski* mmjm is leta 1918.
Op. ured.: Kaior ye rarvitino iz gornji poroci, bo treba precej ddbre -voffe z ene al: dbu-£e strrioi, aV pa z obeh, afko nam kna SetožnU Boži-č prinesti fadratLikž mir, ir»rn, ld smo dobre volje.
D'AneunztJu poeta Ja Reka pretesaa
REKA. 5. Pretekk ^ e --^nija Đ'Anauo-
zije\ih aipioicev zased., rt e>v. Madka pri Bakru. TodC se ujcreniiSo takoj vse, da se po-sadka irfiiico brani. D'Annuazio arjan-^a, da je dai 2a«efsfe rt jv. -Marica tv^ed n^>resta<nih izzivanj z ^tsgosiovenske etrani, in da v bodoče lahko učmkovalo x>ratfak3 na hrvalako cbaj, ako 1» napadi na Jtabja nadco brodovje nda^e^-ali.
(D'Annum-^n je pofctato »a Reki vsfed vifin^ke blokade pretestv! cn vJče oddiiika.J
JogotiovensSo vojno rt kodnlna
BhLGRAD, 5. Predsednik jugoslovanske repara« carsko komisije v Parizu. Mato Boakorić. f« do5el v Bei^rad, da se sporazume z vlado ln dobi nova navodila za bodoča pogajanja a zavezniki v zadevi repar*cif«". Uredniftvo »Politike^ je naprtrsUo Bo-Ucovića 19. pojasnilo o namenu njegovega prihocji iet* o stanju, v katerem se nahaja iutfoslovooskn odškodninsko vprašanje. Pri tej priliki izjavil
Boiković: jV tacjih n »oži; osti smatram za potrebno. da ve naša iavnosi, k?i se dela, zlasti v vprn-ianiih, kš se tičejo predvsem naie države. Moram reći, da fo moj vtis, kolikor se tiče vprašanja cd-skodmao, zelo ugoden. Blazni ni treba imeti, ker so naži interesi zavarovani z besedilom po<H>dbe. Nesporno ic. da se vsak zaveznik bori za svoja interese, vendar pa se vrie medsebojne razprave o mejah -pioSnih interesov. Neodvisno od te^a ee vodijo pogajanja glede izvršitve pogodbe med Ravozntki v »vrho ureditve njihovih medsebojnih oinoJajev jleJe r«d*4itvp reparacij. Zrn nas posebej ima pomen ta drugi del pogajanj, ker leži v njili tvtišče vseh naaih namenov, po katerih se Ima določiti vsota, Id jo ic naSa dežela zaslužila.« — Na vprašanje, koliko odstotkov bi mogla dobiti Jugoslavija, je odgovoril BoSkovič: »Mi smo to poletje skupno a ostalimi zavezniki prevzeli obveznost, da pristanemo na zmaujSanje svojega deleža. V kolikor se bodo zmanjkala odstotki Francije Lu Anglije, se bodo zmanjšali tudi za aafto kraljevino. To srn }e zgodilo, da se pride do gotovej-šega uspeha, s katerim se more računati. Z o žirom na to, se imajo seveda odstotki spraviti v sklad e določenim sporazumom. Anglija je zmaaf* »ala svoje odstotke od 23 na 22%, Francije pa od 53 na 52%. Ta dva velika zaveznika sta se odrekla vsak po 3% svojih zahtev. Kot naravna posledica tega je prUlo tudi do zmanjšanja naiih odstotkov od 6 na 5'55%. Po tem sporazumu smo imeli iz prvih 153 milijard iz splofinega reparacijske^a sklada zajamčenih 5 55%, od prihodnjih 155 milijard ali več kolikor sc bo dobilo od Nemčije, pa ie za nas določenih 4'b9%. Seda) se vodijo nakuadna pogajanja, da se pride do pozitivnega rezaltata. Pri zaveznikih ae opaža razpoloženje za izenačenja odstotkov v celokupnem in ne v posameznih prejemkih. Na tej podlagi temelji tudi predlog, da bi priSli do povprečne vrednosti od 5%. NaSt dosedanji odno*aji z zavezniki, zlasti pa pismene obveznosti, na« potrjujejo, da bomo zadovoljni. To je samo vpraianje časa in nič več.«
Pred volitvami v Jugoslivm
ZAGREB, 5. Na z'grebške organizatore narodne rad'ka£oe stražo je 3x1 s spložnim c d bra vranjem sprejet odborov predlog, da se rnenuje za ucsćloa kand'4'itne Tiste za mesto Zagreb biv#: hrvatsfe' ban Ante iMibaknač.
ZAGREB, 5. Tukaj fe biLa ^up*£ina hrvatske zaedbnlce, na ks'feri sta	b n dr. Lag'nja rn dr. Lo^kovTtS. Po nicnidi .govorih sc b'li postakandidati brvatske z Jadnice z* vinovttisko Županju, (katere noslec Je ban J r. Lagin^a.
BELGRAD, 5. »Pol^ltka- piše pod naslovom: 9red vc?itvanr»: Min^ter za finance Kost a Sto-' novič je odpiatorvai v Bitci j raii aig^acne, ker bo tara najbrže kamdidrtrac. I >uba Davidov'č se «c vrnil čz Pečo v S koplje. V Krcgttevcu Je bil Tetb-an narodni pcsl aiec S. Ko*'č. No®Sec ra-•dikalnc testa v kraguiTevgkeni dcrožfu bo Joca fr ,-anovi<!. minfeber za zgradbe. Nikola Paitč odpa.-u^e to dar v B taJa^i*ko, kjer bo -acsHec -adikaine	Svetazar Pr'bfčević se j-utri
ne v Be^^rad z aj^taci^ke^a potoviajt ir Liki. L^i&an' so pom^l: poslansko /neslo irandr'itti Va^eri^aau Pribi-ČeviAi. BELGRAD, 5. -Pravdan poroi* iz Oaćeka,
-!a je i meta tasnika'; IsrvatsJca z»edn'<ca aba«* aia se Jo udele&j itsd"» ban dr. Ma'^ko Lngjnja^ ki ite tri db te} prit ki tudi izbran za nonilka kan.i i--.tne /iste <hrvalčke zaedaice.
BELGRAD, 5. »Fra«!** JavO^a Sttobnr-akega oknoija, dm bo msšiec denaikra^doe -kandidatne liste	a&riater Kosia Stuia-nović.
SPLIT, 5. Iz^enserankc^sdca skupina ye akfe-rtia prec&a^afd narodnim strankam <v IHimac^
to Se, domekrat^oi, Sudski, deiavgk* m rtKilkaini »rranki. da kacd'dira^o nosilca i'sta dr. Trumbi-ča, ker yc fcreba«, da komzi Da2mao4a za
volrte v* prvemu zanank^mi Tntn'^sru eaupanje m
da naglasi solrdemost e o^egnviro deltam. Predlog bo brez dvtoma sprelet.
Hrvatska raednkra sa osvoboditev Radića
ZAGREB, t V irvojfb oovih k^ervih prostorih je imela hrvatska saednca sestanek, na katerem ^e govoril dr. Walder o konatiatanti m o %-seb vprašanjih, ki eo v zvezi z \-oiitvam<. Za tem pg-edavanicm ;>e jfcrvor® post dr. Ante ld le na^fa^al ^etrebo, da se Stepen Radni izpusti na <svo4>okioi Govc-a^k -je rekel, da je ta zahteva v interesa tkžmne ide a*, isnel je v prisotnosti linijskega đsasScpmika večkrat priliko, govorćti s Radićem« rim- ,«e priie! do pi-epdčan>a, da ni Radić nškak fsnouždržavni eiemenr in da se janmost nehata v zaaott. ako sprarvira Radfćevo počf'tičrto dejnsvaič« v zvezo z its&3o a2r frankovci. Ravno Rad& ve osebno oiremogcftl vsak vodni ^mrazuns s frarrVcr.c^ ker se ne strinja z nJJhienrfcn pojnsovanienj o priznanju države. Po IzčrpftJKem ^vvtonu fe ie porveir4 da Je dr. Privid podvzel prt mero-da^nb	r ©e2g|*itt fkcffaike v s vrbo
os vdborTen^a Rat&ć*.-, Končno je podlag: Z, na) zbctrovaiicj skdeoefU' da adstovaio od vodstva krvatdke esednee, ar5 ukrene potrebno, da se Radić cproML Nafto je poA Pertič iz^vl da je ministar Kovačevi zahtevati to ie ▼ anlnfetr-skem svetu žn da le ban dr. Ls&tcga posredoval v istem zoniatu v Be2^Wu. Končna m zbo-Toveicč sprejeti nastopni sklep: Fo zttstičantfu razlogov dr. Ante Pave&fe in on njegov prod-lo^ Je sklenil sestaairic brvatrtce zaiednice v Zagrebu, da p:,rove -,txlitV(» hrvatake a^e^n^e, na: pedvzrtme drorake, da ^e fjcsl Stjepan Radić izpust:- tra ^vobdob
Za odpravo nepotrebnih praznikov t Ja^oslavlji
BELGRAD, 5. Min ^trstvo mi veao gta^llo gospodarska - Imančnemu adbo.'.u annnšstro-v predlog, da se ukisre večje	praer.?!oov,
da bt se s tam po^t&a!o tte^H^ devavmk dni.
Jugoslovanski delegati aa kooieread Zveza narodov
BELGRAD, 6. Ministrstvo za zunanje sK'.ari je imeotov Ao za deleča .© 21» konferenet Zveze nao-odov, iid ^ebo vr*ila 15. novembra v Ženevi, vseuč'4:£ko^a prof«sorj* v Ljubljani dr, Ivana peslainska dr.	Spala^kovlča
in -vsani'C'Skejfa	Zagrebu dr. La-
dl-siava Poii-6a.
Hala antanta
Ćelu proti povratku Habsbttržanov na Madžarsko
PARIZ, 4. OeSkoalovend^ MKMV ster za zunanje posle dr. Beri as i«e de^ai dopjaazku fcsta »Temps« med drugim, da bi Ceško«loven«ka rprejem Grške v jM So aotenta pozd^avrla pravtako žf-vaimov kaikev pr't^jcp Palčke. Po ureditvi te-|5nske^a vpraSanja ni nobenna-gpo-otstva
med Ćižškoslovenslio in Po^ko. .P J-'rtlka Male entente feaneJ.ji act črvedhd pcrjfciieb, zaskaj mir, red in veseVe do defa se ce bi nđcdar povrnili v SreJok> Evropo, ako ne bi bte vsi nan^di ti ver; en* o ne£zprem«nljlvos8 pogodeb. Dr. Be-neš je rekel da te povratefc Ral»buržanov na mailarakl presi«o4 poonanpS cr-sais foeder?^ za Malo ententoi
Čeikeslerenska a evrepaki mr
PRAGA, 5.	mbotesst vač čeak'b
il tacfv komisije za vnaaje atvara v narodni skupščini č eškoa^ofven^ki, su> Namc% podpirani od konmni^ta Skakalca (Abaf Ahi ni te anorda naš nekdanji tržalk' znanec iz časov N. D. O.? Prtp. ured.) predložili tri predloge, zahtevajače: objavo vseh razprav v tej komt^i$i; p,^edL'ož;-tev vseh spisov, tJčoCsk se odncsafe\- Ce^ka-slovenske z inozemstvom; In procfožttev vseh sp'sov o nrim S. Germamsketn. IVva dva predloga sta bifa odktenšena z 8 proti 7 {{lasom; tret§! pr >e b:» odobren, -ker je tudi predsednik komisije Nemec ^iasoval za predlog.
Ce>$ko5ik}venskio fiasc^iađe	»ostro od-
sotnost dra. ICramara m drugih članov komJ-srje, ki so bdiš oebotni; ba »e kierakađcev in .'Starcev, katerih odsotnost $e p-evzroč^a omenjeno glasovanje.
FrencUii »nO pevnlM Hibitartno«
PRAGA, 4. »Pravo Lidu« objavlja pogovor svojega pariškega dopisnika a neko odlično osebo iz francoskega mlmstrstva za zunanje stvari Izjavila je, da je treba smatrati za zlobne Izmišljotine vse vesti, ld pravilo, da žeti Francija vzpostaviti Habs-
buriana. Mogoča je — je rekla dotična oseba _
da bodo Madžari proglasili monarhijo, toda Francija ne dovoli nikdar, da bi izbrali kakega člana habsburike hiie, kar bi predrtavfala vzpostavitev taksne monarhija eaako nevarnost za svetovni mir, kot povrnitev Hohenzollerneev. Ravno tako nima Francija nič opraviti z monahisfa*čaim gibanjem na Bavarskem kakor tudt ne s načrtom podoma vike federacije.
Borbe nove Rusije za obstanek
listo inftnjt Vmielovtt M
CLTR1H, 4, Neka brzojavka <z Mpakve poroča« V krimskem odseku pritiskale «e nadale boUe-viika ćete na sovražnika, ki ee umika po hudih bojih proti polu toka.
CURIH. 4. Glasom neke arakojavke te Moskve, ro boHievifka četa savzale eCiae prt Perakopu.
IVMMttll MM Ml um ll lisni
LONDON, 4. I.otd Curzon ie poslal note v Moskvo v
ttab
matnih ednoiaiev z Ruš jo podrejena pogoju, da neha od ruske strani vsako protihrltansko rovarenje.
Mir n rt RnsUo In Pollsko ratificirali
HELSINGSFORST, t Dne 2. oormbra so biie zmenjsne listine, s katerimi je bila ratificirana pred-1 hodna mirovna pogodba med sovjetsko Rusiyo in Poljsko.
RasM protest proti ftnuncljadi generala ZclUovskega
CURIH, 4. Neka zrakojavka i* Moskve pravi, da je Izročil podpredsednik mirovne delegacijč poljski vladi noto, v kateri ie protestiral proti navzočnosti čet generala 2elihovskega na ruskem ozemlju, ker pomeni to kršenje prem'rnih pogojev.
ti vi jo določbam versaillesk« pogodbu gled« ms« Ačanskih branah in drugih oboroženih organizacij DcŽeloim predsednikom in okrajnim gla>srjsm je naloženo, naj razpustijo krajevne skupine organi zaoje sEschcric« in sličsih ter da naj preprvćajt nrih sestanke.
PoUska svojim padlim Junakom
Govor predsednika Daszyiaskegs.
VAR6AVA, 4. VfteraJ popoldne se je vrifc v Variavi veličastna svečanost v spomin padlih vojakov. Podpredsednik Dasrynskt je imel v imenu vlade govor, v katerem se je poklonil pred ranj-kimi vojaki. Doba, ki jo preživlja seda} Poljska — je rekel — fe največja v njeni zgodovini Po 100-letni sužnosti je Poljska spet priborila svobodo in neodvisnost. Za to se ima zahvaliti evropski vojni, vendar pa §e v večji meri svojim lastnim žrtvam in svojemu lastnemu naporu, v katerem Je z orožjem v rokah utrdila pravico do neodvisnosti. Narod se fo torej — je nadaljeval govornik —- ustvaril sam ln iz svofe moči je fcrrojeval svoto svobodo. časteč 3vofe hrabra junake, dokazuje poljsko ljudstvo e svojim postopkom, da fih jo vredno in 2 njimi naj se združi v naporu za svoio srečo in svojo veličino.
Zveza narodov ln Nemčljsb
STOCKHOLM, ft. Agencija »WoKf* iavljaa Kakor ?e izjavil Leon Bourgeois pariikemu zastopniku agencije »Nordizka Precs Ceatval*, ite ni re&e&o vpr&4aaje, ali se bo glavna skupička Zveze narodov v Ženevi bavila c sprejemom Nemčijo v Zvezo narodov. V francoskih krogih Zveze narodov želijo, da se o tem vpraSanju iiedaj Še ae razpravlja, ker bi to povzročilo mnogo težkoč. XihČe ni toga mnenja, da bi se Nemčija za vedno izključila iz Zveze narodov. Sedaj pa, ko vpraianje odškodnine Se ni reSeno, bi javno mnenje Francije in Belgije soglasno odklonilo sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Tak predlog bi v Ženevi povzročil resne tež koče, ld bi ogrožale obstoj Zveze rvarodov.
Zvezi narodov na znanje!
PARIZ, 5. Francoska in belgijska vbda ste sklenili poslati tajniku Zveze narodov dopis, s katerim ga obvestite o sklenitvi vojaške pogodbe med o« bom a državama.
Venlzelos o položaju
BELGRAD. 4. Iz Aten poročajo: Veaiacloaie »javil v ki agu prijatd;ev; Sttfa J erun je pred-vee^n treba cbdržati hu-a-dno kri. GrSka j-e bSa v nmo£o stražnefif fcr:zi, ko jo bbta preselcana na dvo5c £n ra>zen te^a paralizirana v4ed rw>-tran'uga razdora in Izdaje. Prvjsii ic iastopni;1^ ni emu naiV..j:ojene£a m nevtrainejui t^skr^ da bi bili vzdržni ?n raktičnč v svo>'.h jv-/inbkia.c 7a.1 j o ovenfcuelnh možnostib, posebno v vp^aian^u, kako bcio zadr/-;Jo posamezno prija tel;«rfce držav©, d^kicr se ne bo videla cista
4a je ta boj stniiksjea natanko pe kalrar prefieji da |e obnova aor-
GrŠke operacije proii kema!i»tom.
CARIGRAD. 4. Pri zadnjih vojaških operacijah co obstreljevale gržke ladje inesto Kara MosuL Pu poročilih tamkajinjih oblasti {e bilo uničenih 14 vasi.
Poraz keaalistov aa armenskem boflftčtf.
CARIGRAD, 4, Umik nacijonalističnih čet « armenske fronte se je spremenil v pravcati beg. Dc-legaoija, do3la is Augora, je pričela pogajanja z I set pašo.
Demonstracije proti mirovni pogodbi v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 3. Velika množica fe stala pred državnim zborom in je priredila demonstracije proti ratifikaciji mirovne pogodbe.
Obsojea! madžarski poročnik radi razžalitve romunskega polkovnika.
BUDIMPEŠTA, 4. Vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo rezervnega poročnika Janeseya na tri mesece zapora, ker je razžalil romunskega polkovnika Po pešca, načelnika romuske misije v Budimpešti. Sodišče je sprejelo kot olajJujočo okoliščino preganjanje, ki ga je moral pretrpeti obtoženec s svojo družino na Sedmograškem, s kot otežujoče okoliščine neprijetne posledice, ki bi bile lahko nastale za Ogr&ko radi cbtoženčevega zločina.
Francoski ujetniki o novi Rusiji
HELSINGSFORS, 4. Francozi, ki se vračajo 12 Rusije in ki so prispeli dne 23. oktobra v Helsings-fors, so izročili francoskemu zastopniku sledečo spomenico: Mi člani eno zadnjih skupin francoskih državljanov, katera je sestavljena od predstavnikov delavskega sloja, osvobojeni edino po zaslugi Vaiega odločnega nastopa dne 25. avgusta iz dežele strahovlade, sužnjusti in skrajnega progona, Vam izrekamo našo globoko hvalelnost. Zahvaljujemo se VaSi osebi, zastopnikom Francijo za bratski sprejem, ki smo ga imela na Finskem. Vračamo se na Francosko" s trdnim sklepom, da bomo delali za blagor očetnjave in da razsvetlimo delavske sloje o zlodeljih, ki so jiii pazljivo skrivali odposlancem. ki so bili prišli v Rusijo«, katerih pa smo mi bili priča.
Nemiko nnaastvo se organizira,
BEROLIN, 1. (Zakasnelo). Neko poročile Woll-fovega urada pravi, da so se sestale znanstvene akademije, univerze, tehnično akademije, zveza tehaifkih in znanstvenih dnižeb, družba za pospeševanje znanosti, ki se imenuje družba cesarja Viljema, in druiivo nemžkih zdravnikov in natura-Hstov v državni biblioteki v Berolinu ter ustaao-vi a med seboj začasni konaorcif nemške znanosti. Namen tega konscrcija je, uporabiti svote, a katerimi bo lahko razpolagal za skupne koristi nemških raziskovanj in delovati s pomočjo posebnega nuja m izkušnje oseb, ki eo člani koatordfa, sa ohranitev žhr^enakih temeljev nemiko znanosti. Dr. Lieber iz Mew-Yorka je izrazil evoje odobravanje taki organizaciji in izročil tudi v imenu ameriških učenjakov nemško narodnosti 50.00« mark aa upravo zveze.
NeatfJ* razpežca ebereiena Jreitva,
BEROLIN. 4. Z ministrsko naredbo 00 bile prepovedane organizacije >Escberie« v Prusiji, koz so m javni mir in varnost in kar eo pro-
IZ JUGOSLAVIJE
Spravna daritev v Celovcu. Piicjo nam iz Celovca: Proilo nedeljo se je vršila v Celovcu ve* lika «Iavnost. ^Koroška slavnost ^uuige, zahvala in pobratimstvai jo imenujejo -»Freie Stimmen«. Med drugim se |e darovala pod milim nebom slo' vesaa mata. ki jo je opravil Mm celovški škof Kar jo nato sledilo slovesnemu cerkvenemu opra-\ilu, pa je naravnost ganljivo. -Cannthia« (kot taka oblečena ženska) naatopi z dvema deklicam«, ono oblečena v nemSko, drugo v slovensko narod, no nošo, ter pozove Nemca in Slovenca, če hočeta
v	miru živeti med seboj, v delu in veselju. Naji torej š»topi pred n)o po en Slovenec le Nemec. Prizor ?a bogove je bil. ko je stopil širom naSe zemlje znani renegat in najbolj zagrizeni nemčuf Lut-schounig (Lućovaik) a lihpolja, ki naj bi predstav. I jal Sk>vcnca! — Nadaljr.o ceremonijo pobratimstva tega -Slovenca* s Ncmcem Wieaerlen», sc» zabelili s popevaojcm nemških nacijonalnih pesm* in z tiHeili klici. Netnci so »e naiir.ejali /opet enkrat iz srca. do solz. (Od tod rosne oči, ki o njili pišejo nemški listi). Slovencu, ki je vprašal po siav-nosti Nemca, zakaj niso pozvali enega izmed Muh 16.000 Slovencev, ki so bili glasovah za Jugosla* cifo, k pobratimi ji, fe odgovoril Neuiec: »Ko Jih pa &< bilo cravenU Ia aopet se je prav is črev nasmejal. Na vpraianfe. zakaj se niso psla tudi. slovenske pesmi in so ni klical tudi » živijoje odgovoril Nemec, da je šlo, kakor je videti, tudi brer tega. In pa. čemu komplikacij, kier jih nI treb«.
Ententni gospodje, ki so prisostvovali tej konic« diji, kažejo veliko andala za humor.
Kongres vseh fugoslovoaskth gostilni čar jev >e vrši dno 13. in 14. novembra v Belgradti. Na kongresu se bo obravnavalo o obrtnem, točarskern ia vinskem zakonu ter o. ustanovitvi zasebnih gostil* ndčarskih zbornic- Rarpravljalo »e bo -tudi vprašanje strokov-nih 5ol in vpraianje gostilmcarskega i» kavarniškega naraščaja. Na kongresu se bo izbraf poseben odbor, ki bo imel nalogo, da sestavi skupne nazive jedilom. Po kong. se priredi udeleien-ccm izlet v Stnederevo, da >! ogl^da^o anane »me-derevske vinograde.
Proračun Jugoslavije iskazuje HO mUi)<raov pri-manjkljaja.. Ta svota pa }e naznatna. ako ju primerjamo v drugih državah. Avstrija ima prunan-kljaja 10 miljard kron, Ptd^ska 40 niljard poljskih mark, Čcškoslovenska 3 miliorde čeSkih kron. Ogrska 12 miljard K, Nemčiia 27 nulj.jrd mark itd. Vt<e evropske države, Iti so bile količkaj prizadeto od vojne, lzvzcmši Anglija, izkazujejo ogromen primaakljaj v državnem proračuim. Jm^oslavrj« izkazuje neznaten pritrankljaj od 110 milijooo* dinarjev. K<.v nočemo javnosti ničesar prikrivati, pripominjamo titkoj, da bo primanldjaj naSih državnih financ bržkone večji &d 110 milijono*-; vkljub temu pa ostajajo državno Hnonco Jugosta*
vi	jo skoro najbtJjge od vseh držav, prizadetih v votoi. Po trm vidimo, kako ncoinovaBd so trd;t\-#. da je tam vse slabo.
Domače vesti
Čilatelicm. Ktr naiu prihajajo pritožbe, da io tisk nejasen, opozarjamo, da je temu vzrok trbrub-Ijenoat materijala, da bo pa la nepriiičnost kmalu odpravljena, ker pilspejo *koro naročenu nov® matrice. Prosimo torej le 5e nekoliko pcrfrpljooi«.
$e nekoliko spominov. Prejeli »mo: Pred »ekobko
dnevi ste priobčili v -Edinosti« nekaj zure« zuu-[fiviii in za ^ćdiAjc ča>se in sedanji rod res poui-nih spominov i2za volihis borbe v mesecu marcu 16<n, ki se je izvrSila tako porazno ^ta Slovence trž«lkega ozemlja. Žalostni in — kakor ste op4*all — pretresijivi spomini. Tudi jaz hranim nekolike sličnih spominov iz onih časov. Sodeloval sem n« mnogokaterem volilnem boju v severni Istri. In tudS ti moji spomini govore o tesnem zavernidtvu med tedaj gospodovalno stranko v Istri — meso od mesa in kri od krvi tržaške — in proslulo avstrijsko vlado. Kakor je bil r Trstu dogovorjen dvema čhuteljima načrt, po katerem so tržaškim Slovencem ugrabili državnozborski mandat, tako je bilo tudi v Istri zasnovano, da so zmagovaB tudi v čisto slovenskih občinah, kjer smo ra£un*ll na zuiago B absolutno gotovostjo. Zmagovale so volilne komisije, sestavljene po želji nasprotnikov in ob azistenci vladnih komisarjev. Volilne komisije so počenjale najhujše mahinacije in sleparije. Naše volilce, domačine, znane vsemu kraju, so odklanjali, češ, da njihova identiteta nr ugotovljen^. Za nasprotnike pa so glasovalo neupravičeno oseb* celo v imenu mrtvih. aU pa Hudi, kl iz raznih vrro. kov niso imeH volilne pravice. Pro-slule v tetn po^ gladu so biie volitve v pomjanski občini. Vl^dmD komisarji pa so vaikdar, ko se fe zgodiJa slsparija, stopali k oknu in gledali skozi okno v lepi evet, da le niso videli, kar ss jo godilo v vellluem Io^ kalu. Na neki volitvi je spričo takih očitnih nezakonitosti nastalo med našimi zavednimi in poštenimi volilcl takn ogorčenje, da je morala komisij«, p n skakat i skozi okno. — Nu tudi spoiutei nam. donaSajo tolažbo in vspodbude, kakor ate dobro nagiašaii. CKlrati nas morejo na naši hoji, povzro-čati grenke ure, iztrgati nam tudi kak inaadai, uli, duie, srca uauv na morejo utrgati in ne zlomiti volje. ZrtištK sa nas nvnog&krat, alk vstali šoto vedno zopet... Našim nasprotnikom velja nasproti nam tista znana: krh- ker si živ! Mi pa hočem« ostati Živt 9 polnim uverjenjom, da trsora^o pril> časi, ko ne bor»o več — krivi! To j«r ko zmag* naše pra vol
Demonstracija preti angleškemu konzulu v gledališču Verdi. Kakor 2e znano, je priobčit največji angleški lisi »Timess članek v katerem slika sedanje tržaško razmere. Ker izjavila dopisnik tbte »"Rniea«, da je dobil informacije o tržaških ra*. merah pri angleškem in amerikanskem konzulu, je zavladalo v nacijocabstičnih krojih proti tema gospodoma lahko umevno razburjanj«- V sredo fe družba BorelU-Pipemo predstavljala »Oadlnac Prage, medtem ko (e vojaška godba igrala patri-jotičae komande. V kraljevi loži se je udeležil pred« stavo tudi generalni civilni komisar MoscoiU, v me. <*tm loti pa grof Noriš, mestni komisar, in več dru« gib visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.; V priremlju se je že začetkoma opazila neka skupina, ki so jo po drugem dejanju med vzkliki »Živela Reka«, »ZiveU Dalmacija^ nemoteno peku neko patrijotično pesem. Po 23. uri pred zadnji«; dejanjem, so pe začeli kričati: rFuurf« in »abaaso« aa naslov angleškega konzula. Angleški konzuV g. HereUat Godfre?, se je mirno podal v atrij, Mar, )e vprašal pe vzroku teb nenadnih demonstracij, na kar je takof zapustil gledališče. Ta dogodek jo globoko vzaeauril oUinatve. Videle ae le nena-

1 UJ' NEC
Danilo Simnnović.
Zaide so m xbrr&ii jesenske racate v vcčko dr&co Kov IjevšikiJ* vasi, kjer ni bik> taJcli m«-samo ob raaLh fcutrifc, ampr* tudi Da veter, č*n zahaja «<Jnce m vedsko Javo-mvo koso. Zbira!« «o se, ker se i« razlrvate voda po cmi doterf, v katero t« vsako gorjiteo sedlo spuščajo svoje vrelce, cap rej drveč, potem mc-Mmo in tiho.
Čudno je b;lo posluga u ob <teai aačraam in \2ainem večeru cigansko pisem, posebno pa na tistih samotafli poteh, ki oo se vijugale okolo nizkih bret cev z ledenim m redkim g .vn<rv-jem. Po rr)rh bo s« večkrai txAi zvonci doroać« »vin«, ivirak m pctpovka. Čobanska, a£ ie£a večera je vse tsmnU&o ifcfkor od «*fruden*a.
Ljudte so &e sg>oni'nj2«li tudi cigana« ali samo na spomlad, ko zaimrgoleva po črnS zeani^j tudi thst-o, čeirair ee ni nridelati; aii, seda§ pt vse ui/ilimk> kadocr da poskiia nenavadne glaaove.
Na nekem ontuScu, pod ^arkm-o drago, 00-da'eč od nekoga mostTfca tn portofcsu polnega žab, «:<» je namectla. da pronofci, ciganska družba, ki s« Je — Bog ve kafco- — ?ak tsmte na svolem poletnem pc^vanju skozi mesteca dalmatinskega Zagorja. Ta drulbccn Je spominjala na ijalo last avte, ki >b je 2godnfa jesen zaustavila, da nreo d$potov?dot pak .se tolažijo frvrčafe. ko raajrJ*l<ja$o, kam bi aicrtie glavo pred t«ni meglami, kr napovedujejo rimo.
Male p!amenčke še le z axve4.cn« gr; ognja, ki so Hzal* vlažne ve^e, te bHo m«!« vjdeti radi še motne večerne svetlobe in nabranega dina oikok> tegr? neMrvad»«gai tabora, fcl M fe čuJa iz Tihega hrapaiva pesem irudn<h ob octreoi cv*et»;u, «e neukrotenćb go«i».
Tn »ta mi«d£ in eagan^ko dekte *ače!a cvmM
dvqj>cj nepoznani gospoderv« ki se je mcnerila tjakaj da b; fetmtk aava&aU darek, ki <se tu edeakor nista nadejal
Start;; gospod, opi an tt> pfcan, ie stal na potu Uioi	eozadovoljen« ker mora ča-
kati, detvm s« jc drt^s boRj teđtast čtorv>ek, zagJobe v b#xi ta 4*£n«tveos gavw stare ciganko.
Ko «e f« namera t enotak, da rt* eubnila pesem in lepetanje starice, rt slišal šuSteaje Ustja, Id je padalo s »tekel nad nftsm na ledaoo, v rarafc ćn r« rfatao pnt: $alu> JtSh fe biJ ta večer v potrii
Se ajtitraj v	ko $• starta ca£todaOa
Stanka, je xaklicala u ojpuM »Pmfc, mladenič. paJt ta povem, asfetj! «i tafao sansaften (n ci> ien.« T« |a	udo, tU aram tft je
b to pred mtnu d* M piaicy l t ofcL Air
motnem kiaju. ft pdlMl le^to, di tei«, kef nra poraO« o*^	(Mje)
IMI h MM VRltRk
LONDON, 4« Bila je imenovana nad ttrankaraka koaiiaija, ki ima izviti preiskavo v t'vTho da se najde kak način za organizacijo angleške uprave na Irskem. — Komisija bo tudi proučevala primerne ukrepe, s katerimi naj bi sa dosegla mirna rešitev spora.
DUBLIN, 3. Po raznih krajih na Irskem so se vršili številni napadi na policijo. — Ubiti so b.li 4 tgentje in več jih je bilo ranjenih.
LONDON, 4 Dasi se množijo boji proti angleS*im -avnim močem in oMastim ca Irskem, kaže statistika, da pojemajo politični zU Čini.
ZAHVALA
Zrn ganljive dokaze iskrenega sočutfa in za eno-gobrofao spremstvo k večnemu počitka ob priliki utrti aaiega nepozabnega očeta tn soproga
ANTONA
izrekaato ten patom najerčneflo znkvnlo mm.
(233)	Družina LAN P K.
sm računajo po Q stotink bm<ia. — N«|Bsa|!a pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Nafmanjta pristojbina L 4.—. Kdor Ute slnžbe plača polovičao cano.
1SCE SE posojilo 30CO L na dobro idočo trgovino proti dobrim obrestim za A tiri mesece. Ponudbe pod »Trgovka št. 80» oz upravo.	496
28 LETNA udova, z 500.000 L gotovine, želi znanja z gospodom primerne starosti. Ponudbe če mogoče s sliko pod »Sreča« na upravo. 497
ZA IZVOZ bombaževine za suknje A L 20'—, srajce 6 L 12'—, spodnje blače A L 12'—. Trunimcr, via Giulia 32.	498
KroJaSkl moHter
Anton Krušič
Iz Gorke
sc jg preselil u AjMlno,
ter se priporoča svoj.m cenj.
sBoavuan
mdao |Mi v fcmftorl latf. Cen. dvikd bsadmr jkoacmri )e, podnvSI neke ukaze, aapueCil gtWa-SMe te s afim vel vteoki Innfcriicnnr^i. fate h rfl todl grof Norte, medtem ko s« se nekateri vi-9okl nAcri^t dtriU v teia, drugi pn ee podali v atrf» te ee kratili a demonstmnH Zdete se T«, kakor da ae razburfen^o v kraljevi loto potaJča vsega ob-Zato jo stopil na oder odvetnik dr. Ciunta, da pofasa! obfinatvn vrrok demonstracije, opozar-fajoč aa članek v *Timeeuc m povdarjajoč, d* jm ^nglciki konrut odgovoren ta oni članek na škodo Italije. NagLalal fm todt dn ne bodo dopuičaH. da bi »e AngleCi eprehajali po triaSkih ulicah. Pred-«tava V sicer nadalfevala, ali velik del občinstva le le sapustli gledališče zaradi tega mučnega do-^udka. Laiki ll«ti Javljajo, de s« }« prezidifalni tajnik na gen. civ. komisarijatu, Faccini, podal pred-včcrejjinjini ne angleški konzulat, kjer je v imenu f"en- civiL komisarja izrekel obžalovanje na tem, *iar ev Je dogodilo.
Kako bo a rrolostaiaii Izpiti v Gorici? Doslej smo priobčili dve vesti, ki ste si bili v nasprotju glede datuma, kda< se bodo vriili zrelostni izpiti na gimnaziji in na učitelfliču v Gorici. Prva veet, dofila nam iz dijaJkega kroga, fe napovedovala, da se bodo tJ izpHi vrSi'i v januarju, aii februarju; druga, iloSla. nam od osebe, ki Je >poizvedovaJa na cKtI-rrem konrisarijatu, pa fc glasila, da sc bodo izpiti vršiH v prvi pciovici novembra. Sedaj pa nam prihaja tretK g!a>! od nekega, ki fe — kakor trdi — povprašal na ravnateljstvu učiteljišča. Tam da so mu rekli, da bo dosedaj objavljene vesti neosnovane ter da izda ravnateljsko učiteljišča s svojim podpisom tocad^vno obvestilo. Na vsak način pa da se bodo izpiti vriili v januarju a!i februarju-t.e dnevi in kra$ ee imajo ie doolčiti.
Vroinfm. Dijak f. G. ix Trsta Studira 3. tetnlk tidr-tcHiiča. Omenjeni je sirota brez očeta in rima nikogar, ki bi zanj izdatno skrbel. Nadarjenost in pridnost sta mu doslej priborila odličnjaStvo v goli. i Revež silno želi dovršiti učitelji&če in se potem posvetiti vzgoji na5e mladine na domaČih tleh Hrano bo dobival dobrotno proti 30 liram mesečno. 60 usn-.iljenih src naf bi neobvezno podarilo na mesec 50 vinarjem i" dijaku ho pomagarfb. Uprava rEdt-l nosti* ie prijazno dovolila, da bo pri njej ležal; rreeek, v katerega se lastnoročno mpiSe znesek Ln Irae. Račune bo pregledoval g. urednik M. Cotič.
Virgilij ^ček.
Pogrela se. Ivo Mrak, 14letni dijak, vi*oke vitke postave, okrogloličnega rdečega obraza, plavih las. svetlomodrih oči in slabih sob. Zapustil je svo-
}e starine v Ljubljani In se podal iz Škofjelofce čez 2ir ns. Idrijo ter namerava potovati proti Postojni. Oblečen je s sivo, precej ponošeno obleko in t rjavo obrabljeno rimsko suknjo; ima črne čevlje, btotako nogavice in rjavo čepico. Kdor vc o njegovem bivanju, na; sporoči, everrtuelno tudi brzojavno, o tem občinskemu tajniku Tomšiču v Postojni. odnosno nai ga tecnu izroči. Vsi stroSki se po\~mejo dotičniku.
Drv^vsns vtfti
Odbor ^šentjakobskega pevskega zbora« vabi za danes, v soboto 6. t. m. ob 8. uri zvečer, v dvorano »Delavskega k on sum. društva*., Campo S. Giacomo It. 5, vse pevce in pevke na jako važen pogovor. Sestanka se lahko udeležijo tudi drugi prijatelji društva in ljubitelji slovenskega pelja.
Telovadno druihro »Sokol« v Rojanu. Redna odborov* seja se vrli danes, 6. t. m. ob 20'30 v telovadnici Prosijo sc bratje in sestre odborniki (ce), da se je gotovo udeleže.
Cerkveni pevski zbor v Ricmanjik priredi jutri, v nedeljo, 7. t. m. ob 16. uri pevsko in godl-eno zabavo v prostorih Švarove gostilne. Vstopnine prosto. Prijatelji doma če zabave dobro dollif Svirala bo domača riemanjska godba. Na veselo svidenje jutri v Ricmanjih.
12 tržaškega ilvltenja
Dve žaloisrf o Stlrlb mesečin
Brate ubila — svoja lastna brata.
V bližini Kopra leži prijazna vas Strunjan. V vasi se nahaja velikansko posestvo, last vdove Marije Fondove. Njen mož je *a čivsa svetovne vojne umrl na boinih poljanah. Zapustil je svoji ženi celo po- j sestvo in poleg tega tudi osem otrok. Mati }c imela ' dosti nkrbi z otroci in tudi bolezen je večkrat: nadlegovala. Vslcd tega je prepustila svoje po-1 sestvo najstarejšemu sinu Juriju. Omenjeni Jurij je bil jako dober, toda skop gospodar. Videl in poznal jc U samega sebe, a drugim bratom je pustil jedva jesti doma. Ker je bil tak sebične*, so nastali v hiii vc4iki prepiri.
Norčava ljubezen.
Pred dvema letoma, ko je postal Jurij gospodar posestva, se jc zaljubii v najlepše dekle v vasi. Crez par mesecev pa je že pripeljal svejo izvo-IjenJco kot gospodinjo domov. Živel je ž njo v sreči in zadovoljstvu skoro do meseca maja tekočega leta. Njegova žena ga je tudi obdarila v teh dveh letih s potomci. To pa ni bilo Jurjevim bratotn všeč. samo Alojzij je bil izjema. Zaljubil se je v ženo svojega brata. Zasledoval jo je povsod, kjer jo je le mogeL Nekega dne je Jurij zapazil, da sc njegov mlajši brat preveč približuje njegovi f.eni. Poklical je svojega brata Alojzije na pogovor med Štirimi očmi. Tu mu je prepovedaL da bi sc drznil Ie Se enkrat brez njegove navzočnosti govoriti z' ženo. Alojzij si ni teb besed vzel k srcu. Ko jo fe neki dan slučajno našel samo. ji je celo prigovarjal, da bi z njim skupaj siotila nemoralen čin. Žena jc to penudbo kar najodločneje zavrnila. Sreča je bila tudi ta. da ni v tem ničesar povedala svojemu možu Juriju. Od tega dne je začel Alojzij zop.it bolt pogosto zasledovati Jurijevo ženo.
Prva žrtev
Dne 13. julija tekočega leta je sklenil Jurij napraviti v svoji hiši po poleti mir. Ko je enkrat dobil svojega brata na samem, ga je zabodel z nožem v srce. Ubogi Alojz je v nekaj minutah iz-dihniL Jurij je mrmral pri svojem mrtvem bratu, « katerega krvjo je imel svoje roke krvave, sledeče besede*. »Sedaj sem ti pokazal, kaj se pravi, ljubiti ženo lastnega brata.* Takoj nato je došla
ss odpeffall ▼ «foo Ce>
Strel te
Družina Fonda te m dobro slekla žalne oblake ca pokojnim Alofsifem, ko se )e ie zopet odigrala druga tekrigra. Navzlic temu, da fe en član dni« žine pod zemljo, drugi pa umira v Joči, vendar al
bilo miru v hiši. Sedaj je začel prepir med bratoma, 24letnira Ivanom in Jožefom. Obadva, Ivan is Jožef, sta hotela postati gospodarja. Kakor Jurij tako se je tudi Ivan poročiL Njegov bral Jožef mu je sedaj neprestano očitaL da je vzel za stanovanje s svojo ženo najboljše dve sobi ceie luS*. Včeraj pri kosilu se Jožef zopet razjed te reče svojemu poročenemu bratu Ivanu, da naj ae spravi iz one sobe. Češ. saj imata dovolj prostora v enL Iva« mu je mirno odgovoril: »Jožef, ti sploh ae veš, kaj govorii. Mislim, da v tvoji glavi ni vse v redil.« Kaj klspečeš, ko nc veš, kaj govoriš.*
Navzoča mati jc slišala ta prepir in ni dala prav nc enemu, ne drugemu, ampak jih je hotela pomiriti. Jožef je mislil, ko jih je mati samo mirila, da jc bolj naklonjena poročenemu bratu Ivanu. To je Jožefa tako razjezilo, da jo tekel v drugo sobo po puško. Prišel je zopet k mizi, kjer so bili ostali člani druiine pri koetlu. Iz oči Jožefa je švigal zverinski pogled maščevanja. Vzdigne puftko in ustreli svojega lastuega poročenega brata Ivana v glavo. Ivan se jc na mestu zgrudil mrtev na tla. Prihiteli so finančni stražniki in aretirali zverinskega brata.
Tako fe uboga družina Fonda v Štirih mesecih izgubila dva eina, a oba le vsled podivjanosti ostalih dveh bratov in vsled nesramnega poželjenja po imetju.
Kap ga fe zadela. Včeraj zjutraj so telefonirali
na rešilno postajo po službujočega zdravnika iz ulice Sv. Barbare št. 213. V omenjeni bili je stanoval Matija Stepančič, 53 let star. Včeraj zjutraj mu je bio posebno slabo. Zdravnik rešilne postaje ni mogel ubogemu človeku več pomagati Stepan-čič je preje umrl, nego pa je prišel zdravnik dr. Peperle v imenovano hišo. Zadela ga je bila srčna kap.
Odprte hišna vrata. Včeraj ponoči je opazil nočni čuvaj Franc Kirk, da so v ulici Sv. Frančiška Asiškega, hišna vrata iU 16 odprta, šel je v vežo in našel za vTati zaboj. V zaboju je bilo okoli 50 škatelj kondetiziranega mleka. Čuvaj je vzel zaboj in ga nesel na kvesturo, kjer ga dobi okradeni lastnik nazaj.
Nesreč pri delu. Včeraj dopoldne, okoli 12. tire je delal na kolodvoru v Rocolu 34 let stari Jožef RossL Ko je hotel priklopiti dva železniška voza, je burja tako močno pritisnila, da je vrgla siromaka med odbijača. Rossi se je nezavesten zgrudil na tla. Zdravnik rešilne postaje mu je dal prvo pcmoč, nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico.
V	Tiste, Mvsobra l*Ni Jadraaaka banka	465 CosuHch	901 Dalmatte	360
Gerotimich	1875
Libera Triestin*	693
Lloyd	1960
Lussino	' 2300
MartinclicU	335
Oceania	450
Prem uda	500
Tripcovich	525
Ampelea	620
Cement Dalmatfa	365
Cement Spalato	405
Krka	502 Taja vahrta aa tržaškem trgu
V	Trstu. 5, aovembra 1920. Neprepečatene krone	6'75— 7'— avstrijsko-nemške kron v	6'25— 6'50
češkoslovenske krone	31'- 32 —
dinarji	74*- 75'—
lep	43]- 4X25
marke	36'- 37*—
dolarji	27'60— 27'75
francoski franki	;	172*-172^50
švicarski franki	430*-435'—
angleški funti, papirni "	96'-96*50
angleški funti, dat*	115*-lli —
rubljl	22;-23 —
napoleoni	W-95*—
Švicarski teta*.
ŽENEVA. 2. Lira 23*30, marka t'025. av. krona 1*94, aagi. fant 21952, franc. frank 40*212, dolar 63775.
Dopisi
Iz Rihemberka. Kakor znano, se fe vršil dne 19. tept. t. I. pri nas cvetlični dan in nato zvečer koncert; izkupiček naj bi se porabil v narodne narnep«. Z ozirom na dejstvo, da se je cela prireditev vršila v imenu »Sokola« in »Kršč. soc. izobr. društva« — kar je bilo tudi razvidno iz nabiralnih p°l — je bilo pričakovati, da se nabrani denar sporazumno razdeli. To se pa ni zgodilo, pač p« i® neki tuk. dopisnik omenjal že parkrat le »Sokoliće« kot prirediteljice cvetličnega dne. ki so baje nabrano svoto same razdelile in sicer me6to na tri, na pet delov. G. dooisniku kot vsem prizadetim bi priporočal, naj bodo v prihodnje bolj dosledni, zlasti pa, kadar gre za skupne narodne prireditve. Gledajo naj, da bodo duhove blažili m s svo;im delovanjem pospeševali slogo. ne pa predvojni razkol.
Iz čmič. — Našemu nad vse ljubljenemu Antonu Bovcon na grobi Na v«e strani je veter zanesel, med Tvoje brate in sestre, sorodnike in znance, strašno novico, kot da bi iz jasnega treščila, o Tvoji nepričakovani smrti Res, okameneli smo. Pred par dnevi si bil še v veseli družbi, danes pa ležiš že na mrtvaškem odru. — Ni Te več med našimi vrstami. Ni nam mogoče verjeti, ali resnica je — in strašna za vse one, ki Tc so dobro poznali. Zapustil si vdovo in sedem nedoraslih otrok, zapustil ri tc večjo družino — sirote, ki si jim rad pomagal v potrebi. Zapustil si tudi Svoje mesto bla-gajničarja pri aurovizaciji — trud nepopJačan — požrtvovalni pot, ki Te je prerano privedel v grob. Prazno je Tvoje mesto podžupane, cerkvenega ključavničarja in predsednika živinorejskega odbora. — Uresničile so sc Tvoic zadnje besede: »Kakor živii. tako zast>tsU Bil si vedno vesel v naši družbi in ob uri odločitve Ti je preko obraza se razlil smehljaj. Počivaj mirno, preljubi prijatelj)
Zc tiskovni sklad „Edinost!"
V proslavo krsta n&šega Danila darovali; Danilo, ker jc malček 2 L. oče. ker ima sina 5 L. Kristina L 3'75. sitari ded. ker al mogel več luči gledati 2 L. stara mati z metlo L 2'25, Just, ker je prvikrat boter L 7'25, boterca Angela, ker ne pije žganja L 4'25. babica, ker je zakasnila L 2*45, vse stare matere, ker so Izostale L 3'50. stari oče, ker je odklonil harmoniko L 2'50, boter Bebino, ker ni prišel v našo družbo L 1*25. Dominče. ker je lumpal do polnoči L 3'25, PepČek Linščev, ker je preveč zavpil 9 svojim tenorjem L 2*50, Forčič F., ker je s svojim basom luč ugasnil L 2'50, Stan- j člč, ker ga je premalo pil L 2'50, Gabrijel, ker ne zna svirati 1 L. Olgica, ker ni hotela plesati L 2 75, Kovač, ker ni ponudil kave 1 L, Karolinca Rijavčeva L 1*25, pri igri pod roko plačal stari očka L 1*45, kuharica, ker ni ujela petelina L 2'35; skupno L 55'—.
Kranjec in hči po 1 L, kalabrež 1 L, Kocjančič Josip 5 L, žust 1 L, Jursiiiovič 3 L; skupno L 12'—.
Božidar Simčič 10 L.
Doscdaj izkazanih L 20.693*44; v današnjem Izkazu L 77'—. Skupao L 2fc770'44.
Jusosiooenl, z Jrajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"!
Zadnje vesti.
Stavki anlcitn radarjev končani
Izid referenduma tn sklep Izvrševalnega odbora
LONDON, 4. Sinoči so se seSIi zastopniki rudarjev, da sklepajo na p< diagi zaključkov referenduma. Do odloč.tve pa ni prišlo, ker ie mso bili d« šli iz vseh kra ;ev glasovalni podatki. Zadnji rezult ti so do^ni^li pocoo v noči. Skl^pn izd refe r. n uma rckaznje večino 79^5 glasov proti -prf^emu začasne pogodbe, ki so jo b«ti zasnovali sastopaiki rudarjev z vlado. -— Toda z oztrom na praktične okoliščme in na to, da bi bila za odlcčifr-v potrebna dvotretjinska m ne samo absolutna vrči a g asuvt je sklenil izviževalm odbor rudarske rvze avtoritativno, da se mora stavba iakl|UČ.ti. Izvrševalni odbor rti a s Ve .veze smatra s teru stavko končano, 1» je sklenil, da pozove brzo^vno mase rudarjev, naj se vrnefo v najkrsjS m času zopet na delo. N> izključeno, da se pnčue po nekod delo 2e danes
Glasovalca se je bilo udeležilo samo 75 odstotkov rudarjev. V šestnajstih okrajiu je b !a večina za sprt j -m dogovora, samo v šurih proti temu, v teh pa ogromna večina.
Kakor javlja agencija WoK je bilo pri glasovanju oddanih skupa] 684.045 glasov, o i trk 338.045 glasov za to, d * a»e sprej me prošli teden zasnovana pogodba a 346.000 glasov, torej 7955 več, proti t^mu.
Angleška javnost ugotovlja z zadoščt -njrm, da je znal izvrševalni odbor rudarske zveze kljub opoziciji ekstrrmnih el -mentov uveljaviti svojo ovtoriteto. — Na spi šao se sodi, da se bodo mase ukazom rudarske zveze pokorile in ne bodo s svojim nastopom oteSkočile pogajanj za končno vel savni dogovor, ki bo sklenjen v najbliži bodočnosti.
Ponedeljek bodo vsi rudarji aa deln
LONDON, 5. 1* raznih rudarskih sre-d šč prihajajo vesti, da se je delo v rud mkih deloma ie sinoČlpovzelo. — nes se je števil« delavcev, ki so s>t vrmii na delo. brez dvoma povečalo, splošnega in kooč»ovelja\«iega povzela d' ia pa javaoat ne pričakuje pred pone del, kom. Sicer pa si nihče ne de a iluzij, oa gre tu 2a delinitiven dogovoi. Gre samo za premirje, ki pa nosi v sebi kal dobrih sadov, tim boljiih, čim boljša bo voija med strankama, da pridejo v te) stvari, ki zadeva občnos^ do sklepnega m zadovoljnega zaključka. Pričakuie se, da bosta tekom mesecev, ki nas ločijo še od aprila, obe stranki napeli vse s ojo sile, da kar na>bulj razjasniti gospodarski po loža j diiave, tako da bo dobila paritetna komisija godna tla ta definitivno pomirjevalno delo.
LONDON, 4. Bile so odpravljene vse orne lit ve glede premoga, kar bo veljalo od 8. t m. naprej, Na železnicah se sptt začne normalni promet. Dela po rudnikih so sg spet lotili m ni bilo ni kakih incidentov.
Bilanca stavke
LONDON, 4. Agencija Reuter poroča: Po ludarski stavki povzročeni pomanjkljaj
Srem« iga se ceni na 14 milijonov ton. — udarska zveza je stavkujočim izplačala dosedaj a milijona funtov iterlingov (t. j. pribitžao aoo milijonov lir).
POSESTVO v Bistrici pri Mariboru, zraven posta]« na glavni cesti, obstoječe iz 17 oral, in sicer gozda, njiv, travnikov in vinograda, lepa stanovanjska hiia z 5 sobami, kuhinjo, dve kravi in drugo poljedelsko orodje, 350.000'— krem, Realitetna pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ul. 6. tel. 132.	490
sorojakora.
(232)
MALO posestvo v St. Ilju, d^e orali zemljišča, njiv, travnikov, h iS« z 3 sobami, kuhinjo, veranda in gospodarsko poslopje, 80.000'— kron. Kt«-lile t na pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ul. tel. 132.	491
PODLISTFK
GOSTILNA pri Fragerskeni, z 7 orali zemljišča, obstoji iz 5 sob, gospodarsko poslopje, vri ra zelenjavo, nekaj gozda. 3 krave, en konj in poljedelsko orodje, 300-OCO'— kron. Realitetna pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ul. 6., tel. 132.	492
TRIJE pisarniški pomočniki se sprejmejo na deželo. NatančnejSe pri upravi »Edinosti.« 444
OBČINSKI TAJNIK <s 16 leti službe, popolnom* samostojen delavec, s srednješolsko izobrazbo, zmoZen slovenščine, hrvaščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi, vešč računar, Želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Tajnik- na n-pravo.	495
VELIKA ZALOGA PAPIRJA razne vrste, papir-natih vrečič Itd. tvrdke Gastone Dollinar nahaja se aedaf Via Bachi it. 5.	489
ZLATO in srebrne krone plačam po najvišjih cenah. Albert Povli, urar, ulica Mazzini 46 (blizu drvenegu trga).	45S
IVAN KACIN, Gorica, via S. Antor.io 24. izdeluje harmonije ameri?kega zistema. uglašuje in prenavlja orgije, glasoviri«; itd. Piščalke za orgije, strun« za glasovirje vedno v zalogi. Kupuje gla-sovirje, harmonije, vljoliji« "itd.	44$
KUPUJEM srebrn denar po naji-iSjih cenah. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi it. 3.	44«
ZASTOPSTVO JUŽNE ŽELEZNICE
Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSUL1CH", Societž Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
M4«*'
»E
3
ZunlC & D.ri - Matulje
izvrstna Istrsko, dalmatinsko In Italijanska vina na debelo.
Cene zmerne. <3o$) Cene zmerne.
JADRANSKA BANKA
DeL glav.: K 3-'\0o0.000. Rezerve K 10,000 000 Belgrad, Celje, Dnbrovnik, Dunaj. Kotor. Kraoi, LJubtfana. «artbor, Metkovtč, Opa-tfja. Sarajeva, SpHt, Šibenik« TRST, Zadar,
Zagreb
Obavlja vse v bančno itrcko spadajoče posle.
■a braiiilne knjlikc ter )ili obrestuje pa • v beneogiro prometu po 4 /'..
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posebno ugodnih pogojih, U se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu sc nahajaj«:
Telefon : ttev. t46a. 17*4. 2«76
Blagajn« posluj* od 9 do «
OđiisM in p Ihajanle u'bKgv
Centralci kolodvor (Južna isleznica).
Odhodi:
015 O. E. v BtljJrud in Bukarešt skozi Sv. Peler
na Krasu, Logatec, Ljubljano in Zagreb. 1*30 B. na Dunaj skozi Videm, Trbiž. (Sain< poucdeljkih, sredah in petkih.
5'45 O. v Cervinjan skozi Bivio (Gradož).*
6'00 B. v Benetke (pr. 10 05).'
6'15 Pb. na Dunaj. (pr. 22 00) skozi Ljubljana
Gradec; samo v torkih, četrtkih in sobotah. 6*35 B. v Reko skozi Nabrdino, Divačo, Sr.
ter na Krasu.* 6'50 P, v Benetke (pr. 1815) »kozi Viden?. 8'50 P. v Reko, Logatec, Ljubljano. 10 50 B. na Dunaj (pr. 7'05) skozi Trbižj sam« v
ponedeljkih in četrtkih. 11*10 P. v Benetke (pt. 17*10) skozi Bivl«, Cervinjan (Gradež). 14*25 B. v Benetke (pr. 22*00) skozi Bivio, Videm, 15*00 B. do Logatca (zveza z Reko). 15'*0 O. do Logatca in druge postaje.* 17*35 Pb. do Rima (pr. 12*15) skozi Cervinjan, Benetke (pr. 2200). 17 55 Pb. do Vidma (pr. 21*15) skozi Bivio/ 18'20 P. skozi Nabrciiuo, Sv. Peter na Krasu, Reko/
21*00 L. E. Lloyd Ekspress (vozov J. reda) na Dunaj, skozi Ljubljano. Samo ob ponedeljkih. 23*00 P. v Benetke (pr. 4*42) skozi Cervinjan. 0*30 O. S. v Pariz, skozi Benetke, Milan.
Dohodi:
0*20 B. iz Benetk (od. 20 20) skozi Cervrujaa Tržič.
3'20 B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih In ne« deljah.
7'45 O. iz Logatca. Hebreiine, Grijana. 8*15 L. E. Lioyd Ektpress is Dunaja skozi Ljubljano, (Satno v četrtkih.j 8*35 O. iz Vidma (odh. 5'30) Gorice. Tržiča, (C«r-
vinjana, Gradeža). Grijana.* 10*10 P. iz Reke. St. Petra na Krasu, Nabrežlne, Grijana.*
11*30 B. iz Benetk (odh. 6*56) (Rim - Tnrin) »kot*
Červinjan, Bivio. 14*10 Pb. iz Rima (odh. 19*45).
1605 B. iz Dunaja (odh. 21*20) skozi Trbiž; samo
v sredah in sobotah. 16 35 B. iz Logatca, Sv. Petra, Divače. 1700 B. iz Benetk (odh. 945) Vidma. 18*35 O Iz Cervinjana (odh. 16*35). 19*35 P. iz Benetk (odh. 13*50) skori Cervinjan.* 20*40 P. iz Ljubljane, Logatca, Reke. Grijana. 21*00 Oe. iz Bukarešta, Belgrada, Ljubljane, Logatca (odh. 18*30). 2!'35 Pb. iz Dunaja (odh. 7*20) »kozi Gradec. Ljubljano; sarno v sredah, petkih, in nedeljah. 22*00 P. »z Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm, Trbiž 22*20 B. iz Reke. Sv. Pelra na Kra«u, Nahrezino. 23*45 S. O. iz Pariza (Londona) .Milana, Benetk.
KOLODVOR SV. ANDREJ.
Odhodi:
3*20 O. v Herpclje - Kozino, Kanlanar, Pulo.
5*40 M. v Koper. Bule, Poreč.
6*00 O. na Opčine. Prvačtao, AjdovSCino, G©.
rico. Podbrd»/ V*00 M. v Buje. Koper.
11*55 B. v Herpeljc - Kv/zino, Kanfanar, Pulo. 16*50 O. na Opčine, Prvačlno, Ajdovščina, Gorico, Podbrdo.* 17*10 O. v Kerpeljo - Kozino; iz llerpelj pospeiru
vlak do Kanfanara, Rovinja in Pul«. 17'20 M. do Kopra in Buj.
Dohodi; 8*25 M. iz Buj in Kopra.*
10*20 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovičine. Prva-Čine, Opčln.*
!0'45 O. iz Pule, Rovinja. Kanfanara in Hcrpeij.* 16*05 B. iz Pule, Kanfanara, Herpelj - Kozine. 16*30 M. ia Buj h> Kopi«.*
21*05 O. iz Podbrda. Goric«. Ajdovščine. Prva.
čine. Op čin. 21*55 M. iz Poreča. Buj. Kopra. 22'40 O. ia Pale, Ravinja. Kaalamara, Herps'n • FCct sine.
P. pospe S en, B- brzorlak. Pb. po»t>ti«n ferson vlak; E. ekspresni vlak. M. metan- O. omaih«** •J n« vozijo ob nedeljah.
MALI OGLASI
Plsisa OsrihsMI I«. I
prej Barricra — lelefon ttev. 3—29
Siij n liniji ii viziiji prarf mM Seldel & Neumann in »Slnger4 Gast & Gatser
ulora vHh petrebićl, tns^^^n'n^nuif«
^iSv1 FRBMCESCO BEDHK
popisviiaaia.	T u, Cain lU w