UREDNIKOVA BESEDA BAZENI DA ALlI V javni razpravi o osnutku programa III. občinskega samoprispevka so se izoblikovale predvsem tri značilnosti. Prva ugotovitev je, da je osnutek programa naletel med občani in delavci na splošno podporo, saj se vsi zavedamo, da nam boodo zgrajeni objekti prinesli novega in boljšega. Z uspešnim glasovanjem 11. novembra letos bomo izpričali našo enotnost in težnjo za napredkom, tako kot smo to storili že velikokrat doslej. Druga ugotovitev iz javne razprave je splošno želja oziroma zahteva po racionalni gradnji objektov, ki naj bodo predvsem tipski in v prvi vrsti funkcionalni, ne pa predstavljanje razkošne arhitekture ali — tako je bilo slišati v razpravi — izživljanja načrtovalcev. Tretja značilnost, ki je bila opazna zlasti v Litiji, pa so predlogi občanov za vključitev plavalnega bazena v program samoprispevka. O teh predlogih bom v tej rubriki navedel nekaj misli in ugotovitev, saj je plavalni bazen zlasti v teh poletnih in vročih dneh še posebno aktualna tema razgovorov med občani. Gre za pokrit bazen, ki naj bi ga zgradili v okviru Iportno-rekreacijskega kompleksa Ježa v Litiji, oziroma pri bodoči novi šoli na Ježi. V idejnih rešitvah Ježe je takšen bazen sicer načrtovan, vprašanje pa je ali naj ga vključimo v program samoprispevka ali ne. Za vključitev bazena v program govore mnoga dejstva, predvsem pa naslednja: več kot deset let je Sava že neprimerna za kopanje, ob njenih bregovih pa se je včasih zbiralo vse staro in mlado. Pouk plavanja, ki je v osnovni šoli programiran v 4. razredu, je silno težko izvajati. Ta pouk izvajamo delno na Debelem rtiču pri Ankaranu v okviru letovanja otrok, deloma pa z obiski bazenov drugih krajih. Zaradi tega je v naših šolah ogromno otrok, ki ne znajo plavati, prikrajšani pa so tudi za bolj zdrav razvoj, saj je plavanje izredno koristno za otrokov telesni razvoj. Nenazadnje pa so tu še občani, ki se želijo rekreirati s plavanjem. Druga plat tega vprašanja pa je naslednja: izgradnja takšnega bazena niti ne bi bila najhujši problem, težave bi nastopile pri vzdrževanju takšnega objekta. Izkušnje pri takšnih bazenih v drugih krajih povedo, da so stroški vzdrževanja zelo visoki in da se povsod otepajo z izgubami. Pa tudi obisk obačnov v bazenih nikjer ni tolikšen, kot je bilo pričakovati. Kaj bomo torej storili? Ali prisluhniti željam (in potrebami) in bazen zgraditi ter si s tem nakopati hude težave z vzdrževanjem bazena ali se temu problemu raje izogniti, če bi se že odločili za prvo, se postavljajo tudi vprašanja o tem, ali bazen graditi samo za potrebe šole ali tudi za občane. Mislhn, da bi pri tem, če bi se že odločili za gradnjo, morali gledati na reševanje problema v celoti — torej graditi bazen tudi f šaroko uporabo. Seveda pa bo nujno že pred gradnjo opredeliti, keko bomo bazen vzdrževali in od kod bomo črpali sredstva za to, kar velja tudi za vse objekte. Če tega problema na bomo rešili že pred odločitvijo je bolje, da v program III. samoprispevke bazena ne uvrstimo. Seveda pa moramo Imeti v mislih tudi dejstvo, da vseh objektov vendar ne gradimo za nekaj let, ampak a daljše obdobje. 22. SEPTEMBRA SE DOBIMO PRI POGONIKU NA PROSLAVI POGONIK 79 OB 35-LETNICI PARTIZANSKIH NAPADO NA PROMETNE KOMUNIKACIJE V teh dneh v hišnih svetih in zborih stanovalcev poteka intenzivna razprava o sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija. Z ekonomsko stanarino, ki naj bi bila v celoti uveljavljena 1986. leta, bi zagotovili normalno vzdrževanje obstoječeg, stanovanjskega fonda, ki je s sedanjo stanarino že dalj ogroženo. V stanovanjskih hišah se opravijo le najnujnejša vzdrževalna dela, sedanja stanarina pa še zdaleč ne zagotavlja 100 % letne amortizacije stanovanjskih enot, kot je družbeno priznana življenjska doba normalno zidane :■»:•:* VAČE razgibano kulturno življenje Na Vačah že dolgo obstajata dramska skupina in pevski zbor. Zaradi izrednega interesa krajanov za kulturne prireditve smo v preteklem letu sklenili še bolj organizirano pristopiti k zadovoljevanju potreb po kulturi v našem kraju in zato smo 4. oktobra 1978 ustanovili Kulturno umetniško društvo „Lipa" Vače, ki pa zaradi nekoliko kompliciranega postopka še ni registrirano. Ime smo našemu društvu izbrali po grbu lipe, ki je že več kot 500 let grb trga Vače. Zadali smo si bogat kulturni program in ob zaključku letošnje sezone ugotavljamo, da smo ga realizirali in ga celo presegli z nekaterimi dodatnimi nalogami, kot so n. pr. čitalniški večeri, organizacije koncertov in podobno. S prirejanjem čitalniških večerov smo začeli vzpodbujati predvsem domače avtorje pesmi, skečev in novel, katerih dela so izredno zanimiva, iskrena in izpovedujejo željo za razvoj našega kraja, navezanost na domačo zemljo, kakor tudi medsebojno ljubezen in povezanost med krajani. Odziv avtorjev, kakor tudi občinstva, je izredno ugoden. Dvorana, v kateri naj ne bi bilo več kot 100 ljudi, da bi lahko normalno sledili prireditvi, je zmaraj nabito polna in izračuni nam kažejo, da imamo zmeraj okoli 180 poslušalcev, vsaj 1 /3 pa je krajanov, ki se ob začetku prireditev razočarani vračajo domov, ker si niso uspeli priboriti prostora v dvorani. Krajani so bili izredno navdušeni nad izbiro nastopajočih gostov na naših treh čitalniških večerih, od katerih je bil prvi posvečen 100 letnici rojstva Antona Lajovica, drugi obletnici smrti Franceta Prešerna in tretji dnevu žena. Gostovali so: priljubljena slovenska in gledališka in TV igralca Dare Ulaga in Janez škof, avtorji pesmi: Franci Lakovič Franci Kopitar, Vlado Garantini in Jože Sevljak ter sekstet iz Litije, ki je v takšni zasedbi prvič javno nastopal. Poleg gostov pa so se predstavili tudi domači avtorji: Franci Zore, Peter Juvan, Karel Jurjevec in Anka Kolenc, ki so s svojimi prispevki predstavili Vače in življenje na Vačah, kakor tudi delo in življenje kulturno umetniškega društva; vseskozi pa je bila prisotna tudi misel •:•:•:•:•:• %•:•:•&•:*:•:•:':• GABROf komunalna dejavnost Krajani KS Gabrovka to že takoj po drugi svetovni vojni želeli, da bi jim zasvetila električna luč. Ta želja se jim je začela uresničevati v letih 1952, 53 in 54, tako da ima sedaj vsaka vas oziroma vsako gospodinjstvo elektriko. . Električno omrežje je tako obsežno, da so krajani do sedaj zaradi slabe napetosti morali zgraditi tri nove transformatorske postaje in s tem ojačali napetost. Ravno v tem času pa je v gradnji četrta transformatorska postaja v zaselku Štorovje, na katero bodo vezane vasi Štorovje, Hohovica, Podpeč, Javorje in Nova gora. Vse te postaje so bile zgrajene iz samoprispevka krajanov in prostovoljnega dela. Tudi sedanja v Štorov-ju se gradi iz samoprispevka krajanov in s prostovoljnim delom prebivalcev omenjenih vasi. Na celotnem teritoriju KS sta sedaj ostala brez električne energije le dva posestnika, in ao v kraju, imenovanem VPIS NAJBOLJŠIH UČENCEV V ZLATO, BRO- SREBRNO ALI NASTO KNJIGO BRA2EVALNE NOSTI LITIJA IZO-SKUP- na praznik, ki mu je bila posamezna prireditev posvečena. Poleg navedenega smo sodelovali tudi pri krajevnih proslavah ob dnevu mrtvih in ob občinskem prazniku, sodelovali pa smo tudi na pustnem karnevalu, kjer smo zasedli 2. mesto. V mesecu marcu smo uprizorili komedijo Cvetka Golarja z naslovom Matajev Matija, s katero smo gostovali v Hotiču, Pečah, Kostrevnici, Šentlambertu, Kolovratu, Gabrovki, Podkumu in Kresnicah, doma pa smo komedijo uprizorili dvakrat. Na gostovanjih smo navezali prijateljske stike z vsemi dramskimi skupinami in nekatere od njih (Kostrevnica, Šentlambert in Podkum) so nam že v tej sezoni vrnile obisk. Med največje in nepozabne dogodke v pravkar minuli sezoni pa štejemo uprizoritev monodrame Toneta Partljiča z naslovom Nekoč in danes — domača naloga za enega igralca, s katero je bil na željo izvajalca Dareta Ulage in avtorja Toneta Partljiča simbolično položen temeljni kamen k izgradnji nove dvorane na Vačah. Skupno z združenim moškim pevskim zborom Hotič in Kresnice smo imeli koncert v Jevnici, pred tem pa smo organizirali podoben koncert, na katerem sta nastopila ženski pevski zbor iz Jevnice in združeni PZ Hotič — Kresnice na Vačah. Naš pevski zbor je nastopil tudi na občinski pevski reviji v Gabrovki. Poleg moškega pevskega zbora, ki že veliko let uspešno sodeluje na vseh prireditvah našega kraja, smo v letošnji sezoni zaradi izrednega interesa žena ustanovili tudi ženski pevski zbor, ki se je pod vodstvom Ivana Grma celo zimo marljivo pripravljal za nastope v naslednji sezoni. **)Ob zaključku sezone smo organizirali samostojni kulturni program ob srečanju pobratenih krajevnih skupnosti Tabor Ljubljana in Vače ter kulutrni program ob proslavi 35-letnice Kamniško-Zasavskega odreda, ki je bila na Slivni. Pripomniti je potrebno, da je na skorajda vseh prireditvah našega društva sodelovala tudi šolska mladina, s čimer se je pokazala velika prizadevnost in globoka želja tova-rišic in tovariša na osnovni šoli Vače, da bi tudi mlademu rodu vcepili nujo po zadovoljevanju potreb na kulturnem področju. Izobraževalna skupnost Litija je dala v Razpravo osnutek pravilnika o vpisu najboljših učencev v zlato, srebrno ali bronasto knjigo Izobraževalne skupnosti Litija. V njo bi vpisovali najboljše učence osnovnih in srednjih šol občine Litija. Pogoji za vpis v posamezne knjige so naslednji: Vpis v zlato knjigo: a) učenci osnovnih šol, ki so v vseh razredih, vključno z zaključnim razredom, imeli odličen uspeh in vzorno ali primerno vedenje, b) učenci srednjih šol, ki so v vseh razredih srednje šole, vključno z zaključnim razredom, imeli odličen uspeh in vzorno ali primerno vedenje. Vpis v srebrno knjigo: Vpisani so učenci osnovnih in srednjih šol, ki so v tekočem letu dosegli odličen uspeh in vzorno vedenje. Vpis v bronasto knjigo: Vpisani so učenci osnovnih in srednjih šol, ki so pri svojem šol- Pusti Cerovec nad novim streliščem v Reki. Ta dva posestnika pa sta oddaljena od dosedanjega elektro omrežja {Noja gora) 2 km. KS Gabrovka ter pripravljalni odbor za gradnjo TP v Storovju je sprejel sklep, da tudi tema dvema posestnikoma omogoči in priskoči na pomoč, da dobita že dolgo let zaželeno električno energijo. KS je v ta namen pripravljena organizirati solidarnostno akcijo za izkop jam, posek drogov ter poskrbeti za potrebno dokumentacijo. Pripomniti je' treba, sa sta bila ta dva posestnika tudi med NOB na strani naprednih sil in so bile njune domačije mnogokrat zatočišče in zavetje pratiza-nom, kjer so se nahranili in dobili razne informacije. Krajani KS Gabrovka se zavedajo, da jim je le z napredkom omogočen lepši jutrišnji dan. skem in obšolskem delu pokazali veliko mero prizadevnosti in družbene aktivnosti. V bronasto knjigo so vpisani učenci, ki imajo primeren učni uspeh in primerno ali vzorno vedenje. Za vpis v bronasto knjigo lahko šola predlaga največ toliko učencev, kolikor jih predlaga za vpis v zlato knjigo. Postopek za vpis v knjige bi vodila komisija za priznanja pri Izobraževalni skupnosti Litija. Komisija bo vpisovala v knjige na podlagi razpisa in na predlog šol. V bronasto knjigo pa bo lahko komisija vpisala posamezne učence tudi na lastno pobudo ali na pobudo drugih organov izobraževalne skupnosti oziroma na predlog ZSMS. Na dan vpisa v knjige prejmejo učenci pismena priznanja o vpisu v knjigo, ki so zlata, srebrna in bronasta. Priznanja bodo podeljena na svečan način v Valvasorjevi sobi na gradu Bogenšperk. Predvidevamo, da bi prvi vpis opravili že v letošnjem letu za učence, ki so zaključili šolsko ituu 1978/1979. Naslednja podeljevanja priznanj pa bi bila ob zaključku šolskega leta. Izobraževalna skupnost Litija bi pričela z vpisom v te knjige ob letu jubilejev: — 60-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije — 60-letnice revolucionarnih sindikatov, — 60-letnice ustanovitve SKOJ-a. Knjige bodo shranjene v trezorju Izobraževalne skupnosti Litija in bodo razstavljene na dan vpisovanja, ob slovenskem kulturnem prazniku; ob dneh posameznih šol, če jih praznujejo; po dogovoru pa se bodo knjige lahko razstavile tudi ob drugih svečanih priložnostih. Osnutek pravilnika, ki ureja vpis učencev, bo v javni razpravi do 10. oktobra 1979. Posredovan bo vsem razrednim skupnostim, pionirski organizaciji, svetu staršev šole, mladinski organizaciji in vsem družbe-no-političnim organizacijam v občini Litija. M. Kastelic V nedeljo, 24. 6.1979, je bila na Slivni nad Vačami proslava od 35. letnici ustanovitve Kamniško-zasav-skega odreda. Proslave so se udele žili mnogi preživeli borci tega odreda, mladinci iz OO ZSMS in drugi delovni ljudje. Po pozdravnem govoru predsednika SZDL Litija, tov. Mira Kaplje, je prebral slavnostni govor tov. Stanislav Karo, bivši komisar odreda. Po proslavi so odkrili obeležje, ki je posvečeno ustanovitvi KZO, delo akademskega kiparja Franca Kopitarja iz Zagreba. t: if m to Zaključilo se je še eno šolsko leto, šolska vrata so se zaprla, učenci in učenke pa že uživajo šolske počitnice. Vložili so mnogo truda in dela, da so ob prizadevanju učiteljev dosegli tako dobre učne rezultate. Tudi na šolah zaključujejo svoje delo in evidence za minulo šolsko leto. Učenci osnovnih šol na področju občine Litija so dosegli naslednje rezultate: Št. učencev (%) Izdelalo (%) Ni izdelalo (%) LITIJA MŠ 871 (100) 856 (98,28) 15 (1,72) PŠ 289 (100) 285 (98,61) 4 (1.830) SKUP.: 1160 (100) 1141 (98,36) 19 (1,64) ŠMARTNO MŠ 535 (100) 527 (98,52) 8 (1,48) PŠ 111 (100) 111 (100) SKUP.: 646 (100) 638 (98,58) 8 (1,42) GABROVKA MŠ 168 (100) 167 (99,40) 1 (0,59) PŠ 116 (100) 108 (93,10) 8 (7,40) SKUP.: 284 (100) 175 (96,83) 9 (3,16) MB LITIJA SKUP.: 65 (100) * 61 (93,84) 4 (6,16) VSE SKUPAJ: 2155 (100) 2115 (98,14) 40 (1,85) Po šolah je bil dosežen naslednji učni uspeh: LITIJA ŠMARTNO GABROVKA MB LITIJA SKUPAJ: odličen prav dober dober zadosten nezadosten 226 358 355 202 19 128 145 203 150 8 46 72 101 56 9 3 19 24 15 4 403 594 683 423 40 M. K. z obiska delegacije v kataloniji V taj številki Glasila občanov pričenjamo objavljati zapiske sekretarja sekretariata Zveze sindikatov Slovenije tov. Ivana Godca iz Litije o obisku delegacije Zveze sindikatov Slovenije v Španiji oz. Kataloniji. Zapiske bomo objavljali v nadaljevanjih. O Španiji sem vedel zelo malo. Seveda človek pozna del njihove zgodovine osvajalcev in špansko državljansko vojno ter nekatere turistično-folkorne zanimivosti, npr. bikoborbo. A vse to je za poznavanje moderne Španije malo ali nič. Tega sem se zavedel takoj, ko sem se začel pripravljati na obisk delegacije ZSS v Kataloniji. Podobne ugotovitve sta imela tudi Jože Pefinik, predsednik sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije in Boris Kralj, pred- i. prvi vtisi in namen sednik občinskega sindikalnega sveta Koper; tako je bila namreč delegacija sestavljena. Potem ko sem prebral materiale o strukturi političnih strank in sindikalnega gibanja f Španiji in Kataloniji, sem se šele popolnoma zavedel, kako velika je razlika med sistemom samoupravnega socializma pri nas in kapitalistično družbo, ki je poleg tega še pravkar živela v pogojih fašizma. Namen obiska naše delegacije je bil vrniti obisk delega- IZ KULUK NEZADOVOLJIV OBISK — Prvega junija je bil v Valvasorjevi knjižnici na Bogenšperku koncert resne glasbe, kjer sta se predstavila violončelist Tomaž Sever iz Ljubljane ter pianistka Smiljka Isa-ković iz Beograda. Čeprav sta navdušila maloštevilne poslušalce, se organizatorji vseeno apraiujajo, kaj naj storijo, da bodo te prireditve bolje obiskane. V juliju in avgustu se nam ponuja priložnost, da na Bo-genšperku slišimo nekatere umetnike, ki bodo nastopili v ljubljanskih Križankah, toda obstaja bojazen, da se bo slika obiskovalcev nedavnega koncerta ponovila. NAVDUŠENI GOSTJE — Sredi junija je obiskalo Dom „Tisje" in Bogenšperk nad 70 članov Rdečega križa krajevne skupnosti „Milan Česnik" iz Ljubljane. Spotoma so se za krajši čas ustavili v šmarski šoli, kjer so jih podmladkar-ji prisrčno pozdravili, jim izročili vizitke ter jih seznanili z zgodovino kraja; mladi glasbeniki pa so poskrbeli za prijeten kulturni program, ki je navdušil goste. JUBILEJNI TABOR — Zadnjo junijsko nedeljo smo lahko slišali v Šentvidu pri Stični največji slovenski in jugoslovanski pevski zbor, s katerim je zapel tudi dolgoletni prvak beograjske Opere ter velik osebni prijatelj našega Ladka Korošca — basist Miroslav govornik in je govoril v slovenščini, zato so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili. Na desetem jubilejnem taboru je sodelovalo nad 180 pevskih zborov iz vse Slovenije s 5.500 pevci, ki so ob spremljavi sedmih godb zapeli 10 pesmi, vsako pod vodstvom drugega dirigenta. Eno izmed njih je dirigiral tudi zborovodja šmarskega „Zvona" Janko Slimšek. Prireditev je pomenila za vse nastopajoče izredno doživetje, zato je škoda, da so iz naše občine sodelovali poleg Šmarčanov le še pevke in pevci štirih zborov: iz Gabrovke, Jevnice ter Hotiča— Kresnic. SREČANJE OKTETOV ciji Delavskih komisij Katalonije, ki je bila na 9. kongresu ZSS lani v jeseni, in obenem malo globlje spoznati vsebino in oblike prizadevanj delavskih komisij za pravice španskih delavcev. Poleg tega so nam iz Beograda in ZSJ sporočili, naj poskušamo navezati stike tudi z generalno zvezo delavcev (UGT) - drugim sindikatom po velikosti. To da je v našem interesu kot tudi v interesu delavskih komisij, ki svzavzemajo za poenotenje akcij z drugimi film „Mož, ki je prišel na zemljo"; to je pripoved o neznancu, ki iz vesolja pride na zemljo po rešitev za svoje ljudstvo, ki umira zaradi pomanjkanja vode. Za njim se bosta zvrstila dva francoska filma: najprej kavbojka „Spet sedma četa", nato pa kriminalka „Kam s truplom?". 25. in 26. avgusta bodo ljubitelji kavbojk videli ameriški film „Zakon sovraštva", v katerem nastopa znani igralec Charlton Heston. Zach Pravo zbeži iz zapora, kjer je bil zaprt zaradi ropa in hoče poiskati upokojenega šerifa Sama Burgadea, ki je kriv za smrt njegove žene Indijanke. Najprej sicer ugrabi šerifovo hčerko Suzano, nadaljnji načrti pa se mu posrečijo ... Omenjenega igralca bomo skupaj z igralko Avo Gardner videli še v ameriškem spektaklu „Potres", ki ga bodo vrteli v šmars-kem kinu 22. in 23. septembra. To ji prTža3ej^rXbs~7fnge1eš"fj5r"v'eilli del mesta spremenil v ruševine; pri izdelavi filma so uporabili posebno zvočno tehniko, ki nam strahote te naravne nesreče še bolj približa. Filma ne priporočamo otrokom do desetih let ter rahločutnim gledal cem. Zadnji film v septembru nosi naslov ..Maratonec"; študent si z vadbo maratonskega teka reši življenje, ko se zaplete v skrivnostne naklepe nacističnega zločinca. Pred tema filmoma bomo v septembru videli še tri: 1. in 2. 9. ameriško vohunsko zgodbo „Trije kondorjevi dnevni", teden dni pozneje fantastični film „King kong gorila, nato pa še priljubljenega pustolovca „Robina Hooda", ki bo zanesljivo navdušil mnoge obiskovalce vseh starosti. Boris Žužek USPEL KONCERT — ŠKD ..Zvonček" Šmartno je za zaključek tekmovanja za Levstikovo bralno značko, kjer je sodelovalo nad 300 mladih bralcev, priredil 13. Junija koncert, kjer sta se predstavila sedmošolka Alenka Bernik - klavir in gost iz Ljubljane — mladi violončelist Pavle Rakar, ki sta na tekmovanju v Mariboru zmagala med mnogimi tekmovalci v teh instrumentih, in njuna pedagoga - prof. Heleno Hrenovo ter prof. Matijo Lorenza ter jim zaželeli še veliko in njuna pedagoga — prof. Heleno Hrenovo ter prof. Matijo Lorenza ter jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjih nastopih. PRIJETEN VEČER - Letošnjega 15. junija se bodo člani domske skupnosti v Domu Tisje še dolgo spominjali. Potem ko so pevci Šmarskega okteta in folklorne skupine Centra srednjih šol iz Domžal začeli zaključno slovesnost za osmošolce v avli imarske šole, so se odpeljali še v Črni potok, kjer so na ploščadi v parku zapeli in zaplesali. Poslušalce so imeli povsod: na klopeh v parku, na ploščadi in na oknih. Pevci in plesalci so jih tako navdušili, da so ostali v njihovi družbi še precej časa po nastopu. FILMSKI KAŽIPOT sindikati. Iz Zagreba smo proti Madridu poleteli v lepem sončnem vremenu z boeingom 727. Poleg posadke je bilo v avionu še enajst potnikov. Verjetno je res težko racionalno planirati polete avionov, a nekako mi še vedno ne gre skupaj takšna vožnja z varčevanjem goriva. Cena redne vozovnice je seveda temu primerno visoka. Polet je bil miren in ko smo zagledali špansko obalo in nato leteli v notranjost proti Madridu, se nam je potrdila slika Španije, ki jo človek pozna iz geografije. Gre za pretežno hribovito deželo, zemlja je obdelana, a izsušena. Španija je dežela sonca, dežja je malo. Mesta in vasi so urejene. Lep je pogled na geometrično urejene nasade oljk. Ko smo čakali avion za Barcelo no, smo se pogovorili o namenu obiska. Tovariš Čačinović pa nas je še dodatno čakali na avion za Barcelono, smo se pogovorili o namenu obiska. Tovariš Čačinović pa nas je še dodatno s seznanil z novejšimi dogodki v Španiji. Dela na veleposlaništvu v Madridu je vse več, ker se Španija odpira svetu, interes Jugoslavije pa je tudi vse večji. Kljub temu je ekonomsko sodelovanje šele na začetku in bi morali storiti mnogo več za nadaljnji razvoj odnosov. V Barcelono smo odleteli takoj, ko se je nabralo dovolj potnikov. Madrid in Barcelona sta povezana z zračnim mostom. Sprejem v Barceloni V Barceloni nas je pričakal Jose Tablada, ki smo ga poznali že iz obiska v Sloveniji. Z njim sta bila še tovarišica in tovariš, ki oba profesionalno delata v delavskih komisijah. Kasneje se je izkazalo, da sta istočasno tudi voznika. S svojima avtomobiloma sta nas nato vse dni vozila na sestanke in pogovore. Sprejem je bil enostaven in prisrčen; z gostoljubnostjo so hoteli napraviti vtis domačnosti. Takoj smo ugotovili tudi to, da so zelo neposredni in da v njihovem vedenju ne bo nobenega formalizma. Pozna se vpliv, da še ni dolgo, kar so prišli iz ilegale. Opazili smo tudi to, da čas - ni najpomembnejši faktor pri njihovem delu. Tako smo tudi v vsem času obiska, kljub popolni točnosti Slovencev, na skoraj vse sestanke prihajali z zamudo. Nastanili so nas v hotel Manila v centru Barcelone. To ni nov hotel, a je vzorno urejen. Sobe so velike in čiste. Tovariš Tablada nam je takoj predložil tudi predlog programa našega obiska. Videli smo, da je program zelo obsežen, da je v njem predvidena vrsta srečanj z delavci in obiskov tovarn. Že iz predloga programa se je videlo, da imajo resen namen našo delegacijo seznaniti s čim bolj konkretnimi problemi njihove borbe za pravice delavcev. Malo se nam je zdelo čudno, da so že kar za naslednji dan predvideli naše srečanje s predstavniki UGT, a povedali so nam, da je to tudi v njihovem interesu. Program smo sprejeli tak, kot so ga nam predložili. Kasneje se je izkazalo, da so ga pripravili tako, da so v posameznem kraju, kamor smo prišli v času našega obiska, opravili še druge pogovore in sestanke in tako obisk delegacije izkoristili za delovne dogovore. Na večerji smo spoznali generalnega sekretarja delavskih komisij Katalonije Joseja Luisa Lopeza Bulla. Daje vtis razgledanega in sposobnega političnega delavca. Z nami je bil tudi Jose Marija Rodriguez Rovira, član sekretariata, ki je imel pozdravni govor na 9. kongresu ZSS v Mariboru v imenu vseh tujih delegacij. Pogovarjali smo se predvsem o razmerah v Kataloniji in Španiji. Zelo odprto so govorili o svojih uspehih in težavah. Jedli smo seveda ribe, kar se je ponavljalo vse naslednje dni. Večerja se je zavlekla pozno v noč. Tako smo spoznali, da je v Španiji normalno iti spat ob enih ali dveh. Delovni čas pa se zjutraj začne temu primerno kasneje, ob devetih ali desetih. (Nadaljevanje v naslednji številki) kiparji -samo rastni II Na 3. koloniji kiparjev — samorastnikov v litijski občini se je letos zbralo 5 kiparjev: Košir Drago — Sodražica Lesan Alojz — Trbovlje Kreže Jernej — Trbovlje Kristan Milan - Ljubljana, Baumkircher Janko — Litija. Kolonija na prostem, kar pod kozolcem, je trajata 10 dni. Pokrovitelj 3. kolonije je bila nč n, f/ifirrf »i- cvilim«* i IaIU Vsi udeleženci so ..obdelovali" les. Na kolonijo so prišli že pripravljeni in z izdelanimi skicami, zvesto pa jih je spremljal tudi njihov mentor. Torej delali so, si pomagali z nasveti in si nabirali izkušenj. Takšne — delovne - sem zmotila in prav radi so pokramljali z menoj. Izvedela sem mnogo zanimivega in sama spoznala, da to delo ni prav nič lahko in da ni prav nič enostavno iz hloda narediti čudovitega pastirčka, šolarja, pa ženico ... Vseh 5 kipov, ki so jih izdelali v tej koloniji, pa ostane šoli in bodo krasili park pred šolo Dušana Kvedra v Litiji na Graški Dobravi. Torej šola in ne samo šola, vsi Litjani smo pridobili na kulturi in ta oblika je res perspektiven dejavnik za podružbljanje kulturne zavesti. . . Mojca Tudi ta kip co osnovne bo krasil okoli-šole v Litiji. — Letošnjega dvodnevnega srečanja oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem se je udeležil tudi Šmarski oktet. Prvi večer je 40 omenjenih ansamblov priredilo koncerte v osmih krajih Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Šmarčani so s še štirimi okteti peli v Škocjanu pri Novem mestu, drugi dan pa naj bi bil po povorki v Šentjerneju skupen nastop vseh sodelujočih. Zal je slabo vreme prireditev onemogočilo in pevci so se morali po sprevodu na hipodrom raziti. »LIPA« IN »ZVON« V ČRNEM POTOKU - Ob izteku sezone sta bila gosta v Domu „Tisje" pevska zbora iz Litije in šmartna. „Lipa" je sodelovala na srečanju članov domske skupnosti s svojci, ki je bilo 24. junija. Zvon pa jih je obiskal na predvečer državnega praznika — dneva borca. UJDIS - Poslovna skupnost za izgradnjo Trg revolucije 11, 61420 Trbovlje Naš proizvodni program: ELEKTRO VAROVALNI MATERIAL ELEKTRO VEZILNI MATERIAL ORODJE ZA MONTAŽO VEZILNEGA MATERIAL PRENAPETOSTNI ODVODNIKI OD 0 5 DO 126 kV KLJUČAVNICE ZA ALUMIN. VRATA Priporočamo vam naše kvalitetne izdelke. Telefon št. 061-821-833 telex št. Mehat 35-138 Obrtnik i i i SLAVKO ŠINKOVEC, W-*j Litija L-LJ Grbinska cesta 38 OBJAVLJA ....... PROSTO MESTO učenca S.S.S: v gospodarstvu SSS: za izučitev poklica „POLAGANJE M® VSEH VRST W$ PLASTIČNIH m® IN KERAMIČNIH OBLOG". beogradska banka ljubljana čestita vsem občanom in delovnim ljudem občine Litija ob 22. juliju — dnevu' vstaje slovenskega naroda in tudi v bodoče pričakuje uspešno posovno sodelovanje z občino Litija — Tokrat vas bomo seznanili kar z dvomesečnim filmskim sporedom, saj Glasila občanov v avgustu ne bo. Zadnji počitniški mesec, to je av gust, bo začel angleški fantastični GIP BETON - ZASAVJE TOZD KOMUNALA Litija razpisuje prosta opravila in naloge: 1. SAMOSTOJNI VZDRŽEVALEC JAVNEGA VODOVODA Pogoji: KV vodni instalater, 3 leta del. izkušenj, odslužen vojaški rok, lasten avto Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GIP BETON-ZASAVJE, TOZD KOMUNALA Litija 61270 LITIJA, Valvazorjev trg 3 Razpis velja 14 dni od objave. Vse krajane LITIJE in ŠMARTNA obveščamo, da se je naše društvo vključilo v republiško tekmovanje za lepši izgled mest v Sloveniji. Istočasno smo že opravili prvo ocenjevanje za zlato, srebrno in bronasto rožo za lepši izgled Litije in Šmartna. Sledita še 2 oceni. Vsem, ki sodelujete pri tej humani akciji, da preživljate svoje proste in delovne ure v lepo urejenem okolju, se za sodelovanje zahvaljujemo. V tekmovanje je vključena celotna občinska infrastruktura od tovarn, prometne urejenosti kraja in cest, urejenosti pokrajine in kraja, urejenost kulturnih vrednot, urejenost spomenikov NOB, urejenost javnih lokalov in njih oko-lice, parkov in zelenic, blokov in lastniških stanova/ vrtovi in balkoni. Okrasite hiše in bloke s cvetjem, to je naša paro/a! Turistično društvo Liti novo strelišče Strelstvo je v zadnjih letih pridobilo dva nova objekta. To je strelski dom v Šmartnem pri Litiji in v zadnjem času lepo strelišče za vojaško puško v Veliki Reki. Strelišče se nahaja med Grmado in Novo goro. Dostop do strelišča je od križišča v Veliki Reki. Ta dva objekta pomenita veliko gospodarsko družbeno vrednost. I. K. NOVOST ZA OTROKE V blagovnici „Centromerkur" smo se odločili, da bomo med drugim blagom, namenjenim našim najmlajšim, tokrat prodajali tudi nove „BABY" hlačke in plenice hkrati. Ta NOVOST bo razveselila mamice in jim omogočila, da bodo imele več prostega časa za svoje malčke, otrokom pa ugodje in prijeten nasmeh. Zadovoljite svoje otroke in sebe, pričakujemo vaš obisk! emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI ROKOMET izreden uspeh mladink rk usnjar Mladinke RK Usnjar so v preteklem prvenstvu pod vodstvom trenerja Živka Gnjatiča dosegle izreden uspeh, saj so zasedle 3. mesto v SR Sloveniji. V republiški mladinski ligi -jug so zavzele drugo mesto in si s tem pridobile pravico nastopa v zaključnih tekmovanjih. Prvoplasirani ekipi iz vsake izmed štirih republiških lig sta se uvrstili v nadalnje tekmovanje. Mladinke RK Usnjar so bile uvrščene v polfinalno skupino, kjer so igrale še ekipe OLIMPI-JE, MAKOL in SEŽANE. Polfi-nalni turnir je bil odigran v Šmartnem, lestvica pa je bila naslednja: Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v finale, ki je bilo prav tako v Šmartnem. Lestvica rep. lige - jug: 1. MIRNA 2. USNJAR 3. RADEČE 4. LISCA 5. STOPIČE 6. NOVO MESTO 7. ZAGORJE 8. BREŽICE 1. OLIMPIJA 2. USNJAR 3. M AKO LE 4. SEŽANA 14 14 14 14121 1215:11425 1411 1 2 184:115 23 14101 3152:11821 14 8 1 5 189:146 17 3 1 10 149:166 6 (-1) 14 3 0 11 136:164 6 3 1 10 93:188 4 (-2) 3 011 129:173 4(-2) 3 3 042:256 3 1 0 33:37 2 3 1 0 34:39 2 3 1 0 27:35 2 Rezultati finala: USNJAR : ŠKOFIJE OLIMPIJA : MIRNA MIRNA : USNJAR ŠKOFIJE : OLIMPIJA 9:16 (7:8) 21:4 (8:1) 10:16 (6:8) 15:16(7:7) Vrstni red prvih štirih ekip prvenstva SR Slovenije za mladinke: 1. OLIMPIJA, 2. ŠKOFIJE, 3. USNJAR, 4. MIRNA tudi starejši pionirji in starejše pionirke so zaključili s tekmovanjem v občinski ligi TUDI ST. PIONIRJI IN ST. PIONIRKE SO ZAKLJUČILI S TEKMOVANJEM V OBČINSKI LIGI Končna lestvica občinske lige v rokometu za starejše pionirje: 1. Šmartno 12 9 2 158:118 20 2. Dole 12 6 1 130:110 13 3. Litija II. 12 5 1 155:160 11 4. Litija I. 12 2 0 86:141 4 Najboljši strelci: Grom (Š) 90golov. Kres (L) 59, Šuštar (D) 56, Kotar (D) 36, Fele (L) 28 itd. Starejše pionirke: 1. Šmartno 2. Litija 3. Dole 4. M. Borišek Najboljše strelke: 12 10 1 12 6 1 12 6 1 1 130: 52 21 5 b5: 60 13 5 96: 69 13 12 0 1 11 12:152 1 Lavrič (D) 51 golov, Perme (S) 44, Gorišek (L) 32, Žlahtič (Š) 27, Žunič (L) 27 itd. V obeh ligah so nastopale ekipe šolskih športnih društev. KOŠARKA uspešne I k0šarkarice Litijske košarkarice so po končanem prvem delu prvenstva • republiški ligi - zahod pod vodstvom trenerja Toneta Lebingerj; zasedle zelo dobro 3. mesto in imajo velike možnosti, da tudi ot koncu prvenstva zasedejo eno izmed prvih štirih mest, kar orno goča nadalnje nastopanje v republiški super ligi. Lestvica po prvem delu je naslednja: 1-Alpina 7 7 0647:33514 2. Sava 7 5 2421:408 10 3. LITIJA 8 5 2 430:378 10 4. MENGEŠ 8 4 4 454:514 8 5. JESENICE 844469:561 8 6. GOSTOL 8 2 6420:525 4 7. TOMOS 8 0 8 339:459 0 NOGOMET občinska liga Prejšnji mesec se je končalo tekmovanje v občinski nogometni ligi v kateri so tekmovale ekipe osnovnih organizacij ZSMS. Ligo je vodil nogometni klub Litija, ki pričakuje, da se bo v naslednjem prvenstvu za to tekmovanje prijavilo še več ekip. Lestvica je naslednja: 1. Hotič 2. Ribče 3. Šmartno 4. Dole 5. Dolina 6. Gradec 7. Sava 8. Gabrovka 9. Polšnik 10. Tišje 18150 18 142 18103 18 94 18 18 18 18 18 18 3 84:31 30 2 74:38 3C 5 68:37 23 5 61:58 22 6 61:52 20 9 56:59 16 6 1 11 45:57 13 5 3 10 39:62 13 4 2 12 37:67 10 1 1 16 21:83 3 84 72 50 let nogo v litiji 1 104 Letos praznujemo 50-letnico organiziranega igranja nogometa v Litiji, ki hkrati pomeni tudi obletnico športnega delovanja na splošno. V okviru nogometnega kluba Litija tečejo intenzivne priprave na Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hsupt man, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik). Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vidic, Predsednik časopisne g* sveta: Slavko Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: BEP— Dnevnik, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice^ Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v Občini ^TRpiacriS M Bom. praznovanje te obletnice, saj je v bogati športni zgodovini Litije prav nogomet tista panoga, ki zaradi dolgoletne tradicije tudi danes privlači največ občanov. Pokrovitelj nad proslavljanjem 50-letnice nogometa v Litiji bo litijska Predilnica. Pri NK Litija je bil ustanovljen poseben odbor za pripravo proslav, ki ga vodi predsednik kluba Jože Mirtič. Poleg prikaza celotne dejavnosti nogometa v občini, bo organiziran tudi močan nogometni turnir, na katerem naj bi sodelovala tudi ena izmed naših prvoligaških ekip. Turnir bo predvidoma organiziran v septembru. Pripravljajo tudi slavnostno sejo kluba ob 50-letnici in pa odkritje spominske plošče na nogometnem domu v spomin na padle nogometaše-partizane. Nogomet oziroma nogometni klub v Litiji je bil namreč že pred vojno tudi zbirališče napredno mislečih ljudi, kar se je pokazalo tudi med NOB, saj se je cela ekipa nogometnega kluba aktivno vključila v partizanske vrste med NOB. prireditve ob 50-letnici nk litija stop 4 tekme na enem igrišču ob istem času, — Nogometna tekma NK Litija: NKOlimpija - Ustni časopis in razgovor z igralci in vodstvom NK Olimpija ter ponovna oživitev kluba prijateljev Okjmpije, 27. september: Nogometni turnir članskih ekip: sodelujejo predstavniki Dolenjske (Novo mesto). Gorenjske (Kranj), Štajerske (Elkroj Mozirje) in NK Litija 28. september: Slavnostna seja — ob 50-letnici delovanja kluba s podelitvijo svečanih priznanj. Z.četek oktobra: Mednarodna tekma rekreacijske ekipe NK Litija z zamejci 8. september: nogometni turnir pionirskih ekip: NK Litija, NK Apnar Kresnice, NK Enotnost Jev-nica 15. september: nogometni turnir šolskih športnih društev: ŠŠD Litija, ŠŠD Šmartno, ŠŠD Dole-Ga-brovka, ŠŠD Osnovna šola Milan Borišek Litija 20. september: nogometni turnir mladinskih ekip: NK Domžale, NK Hrastnik, NK Trbovlje, NK Litija 21. september: — Odkritje spominske plošče padlim nogometašem med NOV, — 100 pionirjev nastopa — propagandni na-