PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ii, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
- PP 559 ? (4 linije)
ii
S -
^vorec	}io 1
lel. (04S1	85723
ČEDAD
Stretto D	20
Tel. (0432.
Poimina plačana v gotovini Abtx postite 1 grappo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 218 (12.543)	Trst, torek, 16. septembra 1986
Sola: pravica do izbire
PAVEL PETItICIG
Ne bom uporabil izraza »zgodovinski«, ki se pogosto po nepotrebnem uporablja vsakokrat, ko se v Benečiji zgodi kaj novega. Rekel bom le, da je vstop šestih otrok v prvi razred osnovne šole v slovenskem šolskem središču, kjer se bodo učili slovenskega jezika in kjer bo pouk potekal tako v slovenščini kot v italijanščini pomembna novost.
Poleg tega šo se 1. septembra že tretje leto prvič odprla vrata dvojezičnega vrtca, ki ga letos obiskuje 20 malčkov iz naših družin. To je pobuda, ki se je v našem življenju že zasidrala in ki ima v tem trenutku tudi dobre izglede za razvoj v naslednjih letih.
Te pozitivne novosti se porajajo prav v trenutku, ko je kriza krajevnih državnih šolskih institucij izredno globoka; če jo hočemo le kratko označiti lahko rečemo, da izhaja iz hudo zmanjšanega števila šoloobvezne populacije in drastičnega zapiranja vrtcev in osnovnih šol v hribovskih 'vaseh. Kriza pa je seveda tudi kulturnega značaja, česar se zavedajo tisti učitelji na državnih šolah, ki so bolj odprti in skušajo razbiti ledeni oklep enokulturne in enojezične vzgoje.
Dejstvo, da se danes začenja slovensko izobraževanje v prvem razredu osnovne šole, pa čeprav v privatni šoli, ni nastalo samo od sebe. V Nadiških dolinah je že prej prišlo do spontanega kulturnega gibanja, do naporov za kulturno poživitev prebivalstva. Tu so šolske izkušnje Slovencev na Tržaškem in Goriškem, tu so tudi deset in več let trajajoče specifične pobude za otroke (ki jih vodita predvsem študijski center Nedi-ža in zavod za slovensko izobraževanje) tu je tudi stroga in vendarle vzpodbudna analiza nove gospodarske, družbene in kulturne situacije v Beneški Sloveniji.
Vzorec, ki je izšel iz te analize, je bil nasprotje »citadele«, utrjene na načelih in domišljave v svoji dopol-njenosti, toda oblegane na nasprotnem polju. Nasprotno, šlo je za živo središče, odprto vsem pri iskanju boljšega, sinteze med utopijo najboljšega in možnim. Ponujen je bil interesu družin lok didaktičnih in pedagoških izkušenj: glasba, kultura, gledališče, izrazne dejavnosti itd.
Z inštitutom za slovensko izobraževanje in njegovimi izkušnjami ima danes slovenska skupnost v Italiji instrument, ki je sposoben opredeliti in konkretno izvajati programe dvojezične šolske dejavnosti, ohraniti odprte stike z desetinami in desetinami dni-žin, vzdrževati odnose s pedagoškimi in raziskovalnimi inštituti v deželi in v Sloveniji.
S tem pa si je vsekakor slovenska skupnost v Italiji prevzela nemajhno breme. Takšna struktura, ki bremeni skoraj v celoti slovensko skupnost,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V prizivu oprostili še Franca Califana in
drugih 114 obtožencev
Oprostilna razsodba za Enza Tortoro: ni delal s kamoro in prodajal mamil
NEAPELJ — Bivši televizijski zvezdnik En-zo Tortora je povsem nedolžen: ni bil vpleten v zločinske dejavnosti Cutolove »nove organi-zirame kamore« in tudi v razpečevanje mamil ne. Tako so razsodili prizivni sodniki in s tem postavili na glavo prvostopenjsko razsodbo kolegov, ki so predsedniku radikalcev naložili 10 let zaporne kazni. Predsednik sodnega zbora Rocco ter prisedna sodnika Morello in Ricci so vrh tega oprostili vsake obtožbe znanega kantavtorja Franca Califana, prvotno obsojenega na 4 leta in pol ječe, češ da je prekupčeval z mamili, in drugih 114 obtožencev (od skupno 191). S prvostopenjsko razsodbo z dne 17. septembra 1985 jih je bilo 137 obsojenih na razne zaporne kazni, 102 pa sta bila oproščena. Utemeljitev včerajšnje razsodbe bo znana približno čez poldrugi mesec.
Značilno je, da so prizivni sodniki oprostili tudi »skesanca« Giovannija Mellusa, glavno pričo proti Tortori in Califanu, ki se je sam obtožil, ko je zatrdil, da je obema lastnoročno dobavil mamilo; zdaj tvega še prijavo zaradi obrekovanja. Sodniki prav tako niso resno upoštevali izjav drugega »skesanca« Sal-vatoreja Sanfilippa, ker ni bilo mogoče preveriti njegove verodostojnosti. V resnici je prizivna razsodba hud udarec za zagovornike izkoriščanja tako imenovanih skesancev v sodnih obravnavah, ki se je začelo s procesi proti teroristom, kot je bilo slišati v reakcijah po-
litičnih in drugih osebnosti na nepričakovani razplet prizivne razprave.
Tajništvo PLI vidj v razsodbi obnovitev načela, da je obtoženega treba imeti za nedolžnega vse dotlej, dokler se ne dokaže njegova krivda; to pa ni mogoče brez pravih dokazov, a pričevanja skesancev niso dokazi, če ni moč preveriti njihove verodostojnosti. Liberalec Facchetti zato zahteva odstop preiskovalnih sodnikov in tožilcev s prvostopenjskega procesa. PSI ocenjuje oprostitev Tortore kot zmago socialistov in radikalcev, ki so od vsega začetka zagovarjali njegovo nedolžnost, in hvali prizivne sodnike, ker so ljudem vrnili nekaj zaupanja v sodni sistem. MarteUi pa pravi, da se s to razsodbo boj za »pravično pravico« ni končal. PSDI trdi, da pomeni oprostitev Tortore »obsodbo politike o uporabi skesancev«, DP pa zahteva ukinitev te prakse. KD izjavlja, da je sodstvo kljub zunanjim pritiskom in polemikam še zmerom sposobno ocenjevati stvari samostojno in Piccoli je poslal Tortori brzojavko s čestitkami. KPI naglaša neupravičenost kampanje proti sodstvu kot takemu, dodaja pa, da je seveda nujno treba odpraviti vse njegove napake in žrtvam krivičnih sodnih ukrepov priznati odškodnino. Radikalci so razsodbi nazdravili s šampanjcem že v poslanski zbornici, a Tortora je iz stanovanjskega pripora v Milanu (na sliki AP s hčerkama) dal intervju za TV Canale 5, polemično pa ga jdrekel vodstvu TG1 RAL (dg)
Bomba na pariški prefekturi ranila 52 ljudi, enega smrtno
Pariz ponovno tarča teroristov Francija omejila dostop tujcev
PARIZ — Mednarodni terorizem ponovno napada Zahodno Evropo. S posebno zagrizenostjo se loteva Francije oziroma njenega srca — Pariza, Tu se atentati vrstijo kar dnevno. Včeraj je peklenski stroj na prefekturi ranil 52 ljudi, enega smrtno. V nedeljo je prišlo do atentata v »Pubu Renault«, restavraciji, vključeni v reprezentančno prodajalno znane francoske avtomobilske tovarne v bližni Champs Elysees. Teroristi so bombo skrili v šop cvetja in z njo ubili policaja ter hudo ranili drugi dve osebi. Od začetka meseca so v glavnem francoskem mestu zabeležili drugi dve podobni teroristični dejanji, medtem ko je eno za las spodletelo.
Francoski premier Jacques Chirac je v nedeljo napovedal vrsto ukrepov, med temi uvedbo vizumov za vse tuuje državljane, ki bodo hoteli v Francijo, razen za tiste iz držav članic EGS in iz Švice. Poleg tega je francoska vlada sklenila, da bo uporabila vojake za straženje meja in letališč. A med ljudmi vlada napetost in se jih mestoma polašča panika. Sinoči so teleprinterji po vsem svetu raznesli vest, da je bombni atentat prizadel,neko kavarno v Latinski četrti, kmalu nato pa so jo demanti-F čili
Do včerajšnjega atentata je prišlo nekaj pred 14. uro. Počila je bomba, ki je bila nastavljena v uradu za izdajanje vozniških dovoljeni na pariški prefekturi. Ranjenih je bilo 31 uslužbencev in 21 drugih ljudi. Eden, je v bolnišnici podlegel ranam, drugi trije pa so v živ-
ljenjski nevarnosti. Peklenski stroj je bil srednje moči, podoben tistim, ki so jih atentatorji uporabili v prejšnjih dneh. Izvedenci menijo, da bi teroristi lahko nastopili na hujši način, se pravi z močnejšimi naboji. Zdaj naj bi nastavljali manjše bombe na nevralgične točke francoskega velemesta, predvsem da bi dokazali, kako obvladajo položaj.
Odgovornost za atentate si lastita predvsem dve bliž-njevzhodni skupini, in sicer »Partizani pravice in svobode« ter »Odbor za solidarnost z arabskimi političnimi jetniki« (CSPPA). Slednji zahteva izpustitev zlasti treh jetnikov iz francoskih zaporov. Med njimi je domnevni vodja »Libanonskih revolucionarnih oboroženih oddelkov« George Ibrahim Abdalah, ki je bil obsojen na 4 leta zaradi terorizma in ki mu bodo sodih še zaradi drugih podobnih obtožb. Zanj se zanima tudi italijansko sodstvo, med drugim tržaško, tako da je italijanska vlada napovedala francoski zahtevo po njegovi ekstradiciji.
Zaradi uvedbe vizumov je včeraj energično protestirala Avstrija, druge države, med temi ZDA, pa so izrazile razumevanje. O terorizmu, ki posebno prizadeva Francijo, a tudi ZR Nemčijo (v noči med nedeljo in ponedeljkom sta bila atentata v Mtinchnu in Sinsheimu, na srečo brez žrtev), so včeraj razpravljali zunanji ministri EGS v Bruslju, 25. septembra pa se bodo nujnost-no sestah notranji ministri evropske dvanajsterice v Londonu.
Mifculic na sejmu v Zagrebu
ZAGREB — Jugoslavija je izpolnila vse zapadle obveznosti do tujine in za približno pol milijarde dolarjev zmanjšala državni dolg, medtem ko so devizne rezerve na tisti ravni, o kateri je Jugoslavija dosegla sporazum z Mednarodnim denarnim skladom.
To je izjavil predsednik ZIS Branko Mikulič v razgovoru z direktorji več kot 80 delovnih organizacij, ki so obenem tudi največji jugoslovanski izvozniki. Pristavil je, da bo Jugoslavija še nadalje redno izpolnjevala vse svoje obveznosti do upnikov in samostojno izvajala svojo gospodarsko politiko.
Srečanje izvoznikov s predsednikom ZIS je organizirala Gospodarska zbornica Jugoslavije prvega dne mednarodnega zagrebškega jesenskega velesejma, ki najbolj dokazuje poudarjeno izvozno usmeritev jugoslovanskega gospodarstva.
Države EGS sprejele omiljene sankcije proti Južni Afriki
»loj« na Thatcherjevo se države Evropske gospodarske skupnosti niso ‘Sod?<^an0juI^te‘^S&dr*‘si««a> n, ra™ žunana^mni-
^u^aSis s?Siele„sS!rv
ekla, železa in zlatnikov, kar predstavlja komaj 5 odstotkov juznoafnskega zvoza v EGS. Zaradi nasprotovanja Zahodne Nemčije in Portugalske pa te niso mogli sporazumeti o bojkotu uvoza premoga, s čimer bi zares pr ;adeli Pretorio, saj ta predstavlja kar 15 odstotkov skupnega ^voza Jume Afrike v zahodnoevropske države. Ministri se morajo se dogovoriti o naci-’ih in postopkih izvajanja teh omiljenih sankcij.
»Europa Genti« v Venetu
NA 3. STRANI
Svečano proslavili 150 let Tržaškega Lloyda
Ob prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Costan-teja Degana so včeraj v Trstu proslavili 150-letnico ustanovitve in delovanja Tržaškega Lloyda. Slovesnosti na ladji Apulia so se udeležili najvidnejši predstavniki tukajšnjih oblasti NA 4. STRANI
Danes na naših športnih straneh
Tudi ta vikend pestro
Tudi ta športni vikend je bil dokaj pester. V okviru proslav ob 20-letnici svojega obstoja je ŠD Sokol priredilo v Nabrežini zelo uspeli košarkarski maraton, v katerem so Sokolovi igralci premagali reprezentanco ostalih naših društev. Bliža se začetek nogometnih amaterskih prvenstev in naša nogometna moštva se nanje pripravljajo z nastopi na turnirjih. Tako sta bila tudi turnirja v Doberdobu in Zdravščini. V deželnem pokalu je Gaja ugodno presenetila z zanesljivo zmago proti Chiarboli, Vesna pa je igrala neodločeno s S. Marcom. Naš motociklist Robi Hmeljak je postal jugoslovanski prvak v razredu do 125 ccm, lep uspeh pa sta zabeležila Poletova kotalkarja Nicoletta Sossi in Mauro Rener na državnem prvenstvu v Rimu.
Sossijeva in Rener sta zasedla odlično četrto mesto, kar je presenetljivo, ker sta tokrat prvič tekmovala med člani, poleg tega pa sta intenzivno pričela s treningi šele pred dobrim mesecem.
■v	v
• Sola v Spetru
V zaključnem govoru tajnika KPI na festivalu v Milanu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je anomalija, ki jo bo treba postopno odpravljati. Ni sprejemljiva niti v nedogled vzdržna situacija, v kateri država vidi in se dela, da ne vidi, sliši in se dela, da ne sliši. Zlasti če se bo center v Špetru uveljavil, tistemu, ki »je« država, ker je na vrhu ustavnih organov, ne bo več mogoče sklicevati se na trideset let stare papirje, na prazne jraze, na nepristojnosti ali na izsiljevanja.
Če bi parlamentarne komisije, vlada in parlament v celoti zares upoštevali načelo, po katerem so država državljani, in po katerem so v našem primeru Slovenci v Italiji in država isto, tedaj bi bil zares, blizu »zgodovinski« trenutek državne šole za slovenslco manjšino na Videmskem.
In na to čakamo, ker more le država zagotoviti, z občutnimi finančnimi obvezami, šolskimi sedeži in učnim osebjem, strukturo, ki naj bo popolna in razporejena na ozemlju. Medtem pa, kot je kazno, ne Stojimo križem rok.
Ponavljamo. Rešitev vprašanja slovenskega izobraževanja v naši pokrajini mora izhajati koncepta, da se pravici reči NE pridruži pravica reči DA. Ljudje nočejo? Vprašanje je staro, medtem ko se je naša družba spremenila. Prvič: ljudem je treba omogočiti, da stvarno izbirajo, toda brez prevar in pasti, ki izničijo izbiro. Drugič: uresničitev popolnega šolskega sistema v srednjem roku sprejemamo, toda s pogojem, da izhaja iz pozitivnega in korektnega predloga. Tretjič: narečja kot izhodišče ni mogoče zamenjati z narečjem kot ciljem, kot trdijo tisti, ki zagovarjajo smešno tezo, da bi bil SLOVENSKI JEZIK strupen oblak, smrten za SLOVENSKO NAREČJE. Če trtič: šola naj nudi stvarne možnosti za dobro učenje tako slovenskega kot italijanskega jezika.' pri vsem procesu pa naj sodelujejo tisti, ki vlagajo v to srce in glavo, pri upravljanju in preverjanju naj sodelujejo ljudje, ki doživljajo stvarnost slovenske manjšine odprto in konstruktivno.
PAVEL PETRICIG
Natta zelo oster do petstrankarske vlade hkrati pa odprt do sodelovanja na levici
MILAN — Alessandro Natta je z govorniškega odra na milanskem festivalu Unita pozval komuniste, naj zaupajo v moč in v bodočnost partije, hkrati pa opozoril vso italijansko' levico, da je napočil čas globokih in korenitih sprememb pri vodenju države, kar zahteva enotne nastope naprednega gibanja, posebno socialistov in komunistov. Generalni sekretar KPI je pred ogromno množico, ki se je zbrala v parku Sempione, skušal podrobno prikazati in oceniti vse najbolj aktualne probleme, s katerimi se soočata Italija in mednarodna skupnpst, ne da bi pri tem pozabil nekatera vprašanja, ki žulijo notranje življenje v KPI. Profesor iz Imperie, ki ne slovi kot dober govornik, je v Milanu bolj kot navdušil, predvsem prepričal komunistično množico, ki si noče zakrivati oči pred določeno kri-
zo rasti KPI, potrebuje pa samozavest in predvsem zaupanje v lastne moči. Natta se je v nedeljo verjetno izkazal kot najbolj »laični« komunistični voditelji povojnih let, govoril je brez ideološke zagnanosti in bil ob vsakem problemu zelo konkreten, od časa do časa tudi hudomušen, nikoli pa retorik ali demagog.
Komunistični 'sekretar je bil oster do Craxijeve vlade, istočasno pa zelo spravljiv do socialistov. Rekel je, da po julijski, krizi ne moremo več govoriti o pravi vladi, ampak samo o politični zmedi, ki temelji na nizkotnih kompromisih in na zagonetnih spletkah. Težko je zato govoriti o vladnih programih ali o vladni politiki, kot jasno dokazuje nedavni osnutek finančnega zakona, proti kateremu bo KPI vodila ostro opozicijsko bitko. Ta zmeda koristi predvsem demokristjanom, medtem ko se ostali vladni partnerji šele sedaj počasi zavedajo, da jih De Mita spretno poriva v kot. Tudi socialisti so marsikaj zgrešili, je podčrtal Natta, mnogi v PSI pa se sedaj zavedajo napak ter odkrito razmišljajo o perspektivah te stranke, ki se morajo hočeš nočeš uokviriti v perspektive celotne levice. KPI bo prispevala k temu »razmišljanju« znotraj Craxijeve stranke in je pripravljena za dialog na levici, ki je danes »nujen in potreben«, kot je tudi občutljiva za sodelovanje z vsemi ostalimi demokratičnimi komponentami, posebno s katoličani.
Posebno pozornost je govornik posvetil perečemu vprašanju jedrskih elektrarn in ponovil previdno stališče, ki ga partija zagovarja vse od nesre-
če v Černobilu. KPI pričakuje zaključke državne konference o energiji in pravi, da je treba sedaj najprej zagotoviti popolno varnost v obstoječih centralah, istočasno pa temeljito razmisliti o umestnosti »jedrske poti«. 0 tem naj se izrečejo ljudje, najboljše s posvetovalnim referendumom, v skrajnem primeru pa tudi z ljudskimi referendumi, ki jih KPI v parlamentu ne bo ovirala, medtem ko je odločno proti referendumom o vprašanjih sodstva.
Na liniji vsedržavnega kongresa v Firencah je Natta postavil v ospredje »laično izbiro« italijanskih komunistov, »ki se ne bojijo na stežaj odpreti vrat in oken« ter iščejo stike in sodelovanje z vsemi evropskimi levičarskimi silami in hočejo, da te sile priznajo KPI kot polnopravno komponento te levice. Velik poudarek je
Natta namenil dogajanjem v svetu, posebno po zadnjih krvavih dogodkih v Pakistanu in v Turčiji. KPI je brezkompromisno proti terorizmu in proti vsakršnemu »nasilnemu reševanju« odprtih vprašanj, ne gre pa pozabiti vzrokov takih izpadov, ki izvirajo in krize na Bližnjem vzhodu, posebno pa iz nerešenega palestinskega vprašanja.
Natta, ki je pripravil govor skupno s člani partijskega tajništva, je v Milanu konec koncev skušal stvarno dokazati, da KPI res ni tako »izven politične igre« kot menijo nekateri, in kot je med posvetovanji za sestavo nove vlade rekel tudi socialistični tajnik. Sodeč po ploskanju; s katerim je občinstvo sprejelo tajnikov poseg, lahko rečemo, da je KPI verjetno v »politični igri« bolj kot vse druge stranke.
SANDOR TENCE
Velik uspeh festivala Unita
MILAN — Vsedržavni festival komunističnega glasila, ki se je zaključil v nedeljo zvečer, je po še nepopolnih podatkih obiskalo več kot tri milijone ljudi. V šestnajstih dneh se je v parku Sempione zvrstilo več kot sto prireditev, okroglih miz in vsakovrstnih zabavnih in kulturnih pobud, ki so privabile na festival ljudi vseh starosti in tudi raznih političnih nazorov.
Od. politikov so prišli v Milan Spadolini, Martelli, Nicolazzi, Altissimo in številni drugi, med glasbeniki pa so želi največji uspeh Venditti, De Gre-gori, Dalla in Gino Paoli, ki so bili deležni odobravanja ne samo mladih, ampak tudi »nostalgičnih« štiridesetletnikov. Najbolj polemično je bilo gotovo srečanje s Pannello, ki se je uradno predstavil kot »urednik radikalne radijske postaje«, najbolj obiskano pa. srečanje med predsednikom RAI Za-volijem in lastnikom Canale 5 Berlusconijem. Med vsemi pa bo gotovo najbolj zadovoljen blagajnik KPI, saj so dohodki festivala krepko presegli tudi najbolj optimistična pričakovanja.
Prihodnje leto bo državni festival Unita v Bologni in bo posvečen 50-letnici smrti Antonia Gramscija. (ST)
Naravna katastrofa je zahtevala najmanj 20 mrtvih in okrog 300 ranjenih
Včeraj je nov močan potresni sunek prizadel južno Grčijo, zlasti luško mesto Kalamato
ATENE — Na južnem Peloponezu se je včeraj zemlja spet močno stresla. Ob 14.41 po krajevnem času (ob 13.41 po našem) so zabeležili sunek z jakostjo 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici, ki jih vsega šteje devet. Najhujše posledice je ponovno utrpelo pristaniško mesto Kalamata. Zrušile so se mnoge zgradbe, ki jih je prizadel katastrofalni sunek v soboto zvečer. število smrtnih žrtev je sinoči naraslo na 20, a to ni še dokončen obračun, saj je malo upanja, da bodo našli pri življenju najmanj 7 ljudi, ki jih pogrešajo. Huje in laže ranjenih je skupno bilo okrog 300.
Včerajšnji sunek je bil le najmočnejši izmed tresljajev, ki si z manjšimi presledki sledijo od sobote dalje. Potresomema postaja v Atenah je izračunala, da je epicenter potresne dejavnosti še vedno v Mesenijskem zalivu, čeprav se pomika globlje v Egejsko morje. Po mnenju strokovnjakov se bo zemlja tresla še najmanj deset dni, zaradi česar so oblasti pozvale prebivalstvo Kalamate in oko-
lice, naj se ne vrača v svoje domove. Temu se je treba zahvaliti, da se ob včerajšnjem sunku ni povečalo število žrtev.
Reševalci so bili na delu tudi ves včerajšnji dan. Svoje napore so osredotočili na ruševine dveh večnadstropnih stavb v središču mesta, v katerih je bilo največ mrtvih in ranjenih. V njih so včeraj našli komaj 10 dni staro dete, ki je čudežno preživelo. Rešila ga je skupina Francozov,
Grška vlada je odredila izredno stanje na vsem področju ob Mesenijskem zalivu. Med Atenami in Kalamato so vzpostavili zračni most, prek katerega so v prizadeto mesto poslali zdravniško in drugo pomoč. Potresen-ci so našli zasilno streho pod vojaškimi šotori in na vojaških in civilnih ladjah, ki so zasidrane v pristanišču. Grške oblasti prejemajo izraze solidarnosti iz številnih delov sveta. Pomoč so ponudile zlasti sosednje države. Zanjo se je grška vlada že zahvalila, poudarila pa je, da je z lastnimi silami popolnoma kos položaju.
Novembra v Avstriji predčasne volitve
DUNAJ — Kancler Vranitzky je včeraj izjavil, da bo vodstvu socialistične stranke predlagal razbitje koalicije z liberalci in predsednika Waldheima pozval, naj novembra skliče predčasne politične volitve, ki bi sicer bile spomladi 1987. To je kanclerju narekovala nedeljska izvolitev nacionalista Jorga Haiderja za vodjo liberalne stranke, ki jo je prej vodil podkancler Norbert Steger. Volitve bodo domnevno 23. novembra.
V krogih blizu socialistične stranke menijo, da je Haiderjeva izvolitev spravila v nevarnost koalicijo med socialisti in liberalci, ki se je itak že oslabila po volitvah leta 1983 z odstopom Kreiske-ga. Isti krogi menijo, da se po predčasnih volitvah utegne obnoviti zamisel o povratku k široki koaliciji med tremi strankami, ki so zastopane v parlamentu, to je med socialistično, liberalno in ljudsko stranko (demokristjani).
Podražitev sladkorja in olja v Jugoslaviji
BEOGRAD — Po sklepu zveznega izvršnega sveta sta sladkor in olje od včeraj dražja za 54 odstotkov. Toda kot poroča Tanjug, je ZIS hkrati tudi sklenil, da zmanjša trgovske marže: nižje bodo za tretjino. Tako bo odstotek podražitve za potrošnike vendarle milejši.
Ob sklepu so še sporočili, da s tem rešujejo slab materialni položaj proizvajalcev in pridelovalcev.
Tolažba pa je vsaj v tem, da so proizvajalci zahtevali še veliko višje povečanje cen — pa se ZIS ni uklonil. .. (dd)
Izraelski premier na obisku v ZDA
WASHINGTON — Izraelski predsednik vlade Simon Peres je prispel na uradni obisk v ZDA, kjer se je včeraj pogovarjal z zunanjim ministrom Georgeom Shul-tzom, predsednikom Reaganom in obrambnim ministrom Weinbergerjem. Predmet pogovorov so bila vprašanja, ki so bila na dnevnem redu nedavnega srečanja Peres -Mubarak, zlasti možnost sklica mednarodne konference o miru na Bližnjem vzhodu, ter dvostranskega sodelovanja, pri čemer se Izrael poteguje za večjo finančno in vojaško pomoč ZDA. Po pogovorih v Washingtonu se bo premier odpravil še na obisk v Kanado.
Občni zbor Confemili o vprašanjih manjšin
RIM — Državni odbor Zveze jezikovnih manjšin v Italiji (Confemili) je na letni skupščini v Rimu podal obračun dela v pretekli delovni sezoni in odobril program pobud, ki jih bo uresničil v sodelovanju s komponentami posameznih manjšinskih stvarnosti ter mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Na rimski skupščini je tekla beseda o programu Confemili in tudi o nekaterih aktualnih problemih, ki zadevajo manjšinsko življenje, posebno pa zakonsko zaščito teh skupnosti. O takozvanem okvirnem zakonu, ki ga bi morala v kratkem obravnavati poslanska zbornica, je poročal furlanski poslanec Arnaldo Baracetti, medtem ko je Bojan Brezigar govoril o odprtih vprašanjih zaščite naše manjšine.
Udeleženci občnega zbora so formalno v zvezo sprejeli nove člane ,med temi tudi Stojana Spetiča, Ivana Bratino in Edvina Švaba, ki bodo skupno z Brezigarjem, Pavlom Petricigom in Marino Ceme-tig zastopali našo skupnost v tej prestižni organizaciji. V novo vodstvo zveze pa tokrat žal ni bil izvoljen noben Slovenec. Na zasedanju je tekla beseda tudi o načrtovanem mladinskem festivalu evropskih manjšin, ki bi moral biti na sporedu sredi prihodnjega leta v naši deželi.
SANDOR TENCE
Jankowitsch in Magnago o ureditvi pravic Nemcev na Južnem Tirolskem
INNSBRUCK — »Sem optimist in si obetam, da bo Craxijeva vlada, ki je pokazala tako odločnost pri reševanju italijanskih političnih in gospodarskih vprašanj, znala storiti tudi velik korak naprej pri avtonomiji Južne Tirolske,« je dejal včeraj avstrijski zunanji minister Jankovvitsch po običajnem srečanju kontaktnega odbora obeh tirolskih dežel, na katerem je sodelovala tudi delegacija SVP pod vodstvom Magnaga. »Čudovito bi bilo, če bi ob 40 letnici sporazuma Gruber - De Gasperi uredili vprašanje nemščine na južnotirolskih sodiščih,« je pristavil minister, ki se bo srečal z Andreottijem 10. oktobra v Firencah.
Nekoliko manj optimist je bil Magnago, ki je še odprta vprašanja orisal na sestanku z avstrijskimi rojaki pred bližnjim srečanjem z ministrom za 'dežele Vizzinijem in podtajnikom Amatom v R;mu.
□ BUKAREŠTA — 'Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je včeraj spet s najavil, da bo vlada še letos razpisala referendum o 5-odstotnem skrčenju ^stroškov za obrambo in ravno tako 5-odstotnem zredčenju vojaščine, kot je predlagal državni delavski svet. Sklep o izvedbi ljudskega glasovanja za uresničitev tega enostranskega koraka je državnik napovedal pravzaprav že med nedavnim obiskom predsednika grške vlade Papandreua v Bukarešti.
Ceausescu je to ponovil med včerajšnjim govorom ob začetku šolskega leta 1986-87. Dotaknil se je vprašanja svetovne razorožitve in obnovil romunski predlog za osnovanje posebnega načrta, po katerem naj bi države članice Varšavskega pakta in Atlantske zveze skupaj sedle za pogajalno mizo in se začele pogajati tako glede zmanjšanja jedrskih potencialov kot tudi glede .uravnovešenega 25-odstotnega skrčenja obirambnih izdatkov, vojaških čet in ^kemijskega pa še konvencionalnega orožja v naslednjih petih letih v obeh |blokih hkrati.
V slovenskem šolskem centru v Špetru
Na letališču Brnik in v Ljubljani
Končno se bodo učili brati in pisati v materinem jeziku
ŠPETER SLOVENOV — Že nekaj dni pred uradnim začetkom šolskega leta je bilo v slovenskem šolskem centru v Špetru Slovenov nenavadno živahno. Včeraj zjutraj so namreč začeli s poukom šolarji prvega razreda osnovne šole, od začetka meseca pa je že v teku pouk v vrtcu.
Slovenski šolski center v Špetru je z letošnjo uvedbo osnovnošolskega pouka povsem zaživel, energije in napori, ki so bili vloženi v pedagoško delo pa so obrodili tudi važne rezultate, kot dokazuje vpis: dvajset malčkov obiskuje dvojezični vrtec, šest šo-larčkov pa je prvič prestopilo prag osnovne šole.
Kot kažejo fotografije, jih je učiteljica pričakala z dvojezičnim napisom in sploh bo šola v Špetru, pa čeprav gre za privatno pobudo, izredno zanimiva in nova izkušnja v tukajšnji in bolj na splošno v vsedržavni stvarnosti, saj gre, če se ne motimo, za prvi poskus dvojezičnega pouka. Kot že v vrtcu se bosta tudi v šoli vrstili dve učiteljici, ki bosta poučevali v slovenskem in v italijanskem jeziku z integriranim programom. Skratka šola je logično nadaljevanje izkušnje, ki je začela pred dvema letoma z dvojezičnim vrtcem in ki je že omogočila med prebivalstvom drugačen odnos do slovenskega jezika.
Šola v Špetru pa ni nastala iz niča: njenemu rojstvu so botrovale dolgoletne izkušnje Študijskega centa Ne-diža in Zavoda za slovensko izobraževanje poletnega specifičnega dela z beneško mladežjo, botrovala jim je prav tako bogata izkušnja glasbene šole, natečajev v narečju.
Z včerajšnjim dnem se je začela nova, pomembna faza. In dosedanji uspehi so porok za to, da bo poskus nedvomno bogato obrodil.
Na slikah: trenutka prvega šolskega dne beneških malčkov.
Velike proslave v spomin na letalca E. Rusjana
LJUBLJANA — V petek, soboto in nedeljo so se odvijale na letališču Brnik in v Ljubljani različne prireditve v počastitev rojstva Edvarda Rusjana, prvega slovenskega in jugoslovanskega letalca, ki je v začetku tega stoletja skupaj z bratom izdelal vrsto letal ter z njimi tudi letel najprej v Gorici in nato v Zagrebu ter Beogradu, kjer je tudi padel in umrl.
Časovno je prva prireditev bila v petek zjutraj, ko so pred letališko zgradbo na Brniku odkrili doprsni kip iz mavca — delo mladega umetnika iz Kranja Štoklja — ki v dovršeni tehniki predstavlja Edvarda Rusjana s pilotsko kapo na glavi. Slavnostni govornik je bil komandant letalskih sil, ki je opisal Rusijanovo življensko pot in pionirske trenutke jugoslovanskega letalstva, ki se je razvilo v treh smereh: potniško transportno, športno in
V Venetu velika prireditev »Europa Genti«
Evropa, ki išče svojo staro identiteto Evropa, ki si želi novih, skupnih poti
vojaško, kjer dozoreva trenutek, ko bo Jugoslavija gradila tudi lastna nadzvočna letala.
Sledila je otvoritev razstave, ki na petindvajsetih panojih prikazuje delo in uspehe Edvarda Rusjana, makete njegovih letal, njegove sodelavce in knjige, ki so o njem bile napisane. Ta del razstave s kakšno vzporedno pobudo bosta ZSŠDI in ZSKD prenesli sredi novembra meseca v Gorico. Spodobi se, da se mesto, kjer je Rusjan opravil svoje odločilne korake v letalstvu, spomni sovjega someščana. Omeniti pa je tudi treba, da se je Rusjan rodil v Trstu, kjer je preživel svoje otroštvo.
Letalska razstava na Brniku je obsegala tudi druge zanimivosti v različnih oddelkih: letalski motorji, leteče tarče, radiovodene makete potniških letal, prava letala najrazličnejših velikosti od zmajev in jadralnih do dvo in štirisedežnih ter do helikopterjev, ki jih uporabljajo za reševanje in za urejanje prometa ob konicah. Posebej so bile razstavljena sredstva za proti zračno obrambo: male ročne in prenosne rakete, velike štiritirne pošasti, avtomatični malokalibrski dvocevni in trocevni topovi, lahka letala, helikopterji Gazela in Mi—8 ter reakcijska letala Galeb, Jastreb, Super Galeb, Orel in Mig 21.
BENETKE — Od Bassana do Cas-telfranca, od Verone do Chioggie, od Asola do Benetk je danes vse živahno. V ospredju pozornosti pa je predvsem Evropa z njeno zgodovino, z njenimi ljudmi, z njeno tradicijo. Živopisana Evropa, ki išče svojo vlogo v svetu, ki se sooča z izzivom prihodnosti, ki v svojih kulturnih in narodnih koreninah išče novih življenjskih sokov.
V	Benetkah in v Venetu je namreč začela manifestacija Europa Genti, ki jo je organizirala dežela Venelo pod pokroviteljstvom ministrstva za zunanje zadeve in s sodelovanjem uprav dvajsetih občin. Ves teden bo tako Venelo prizorišče srečanj, okroglih niiz, kulturnih prireditev, razmišljanj, predvsem pa bo stičišče ljudi Evrope, ki bodo lahko izmenjali izkušnje in mnenja, predvsem pa se bodo lahko med sabo spoznali s pomočjo univerzalnih govoric kot so glasba, ples, likovna umetnost, ki nedvomno spodbujajo stik, željo po poznavanju, željo Po dialogu.
V	Benetkah in v mestih, ki bodo v teh dneh prizorišče važne pobude, se je zbralo okoli dva tisoč predstavnikov raznih evropskih dežel, ki razpravljajo o problemih in perspektivah starega kontitenta prav izhajajoč iz deželnega zornega kota, ki je po mnenju prirediteljev najprimernejši za dolgoročno sporazumevanje širšega dometa. To je že pokazala izkušnja delovne skupnosti Alpe-Jadran, v kateri sodelujejo dežele različnih držav
in družbenih ureditev in rešujejo skupne probleme ljudi. Prav deželna optika je pokazala, da je mogoče premostiti togosti in ozkosti, ki na državni ravni še vedno bremenijo staro celino in ji preprečujejo, da bi bila v večji meri kot doslej kos izzivom sedanjega časa predvsem pa prihodnosti.
»Ko smo pred dvema letoma začeli razpravljati o tej pobudi,« je ob otvoritvi naglasil predsednik dežele Venelo Carlo Bernini, »so bili odnosi med Vzhodom in Zahodom slabši kot danes. Sedaj pa smo tik pred srečanjem med EGS in SEV, madžarske dežele vstopajo v skupnost Alpe-Jadran.« V boljšem mednarodnem vzdušju spredanje vezi ne več med državami pač pa med ljudmi lahko spodbudi in pospeši pot gradnje nove Evrope.
In ta Evropa, ki se v teh dneh sooča v Venetu, je kot izhodišče za razpravo in načrtovanje vzela prav narode in narodnosti z njihovo konkretno specifiko, z njihovo kulturo in tradicijami. Začela pri koreninah s simpozijem na to temo.
Poročevalec Gaspare Barbielini Amidei je v uvodni besedi naglasil, da spoznavanje in uveljavljanje krajevnih kultur, njihov upliv na istovetnost Evropejcev lahko pospeši v postindustrijski Evropi gospodarski razvoj, uredi družbena ravnovesja in pravičnost. Elektronska revolucija je premešala karte razvoja in ohromila togost odnosov med centrom in periferijo, s tem
pa ovrednotila ustvarjalnost. Spoznavanje lastnih korenin, mimo vseh lo-kalizmov, provincializmov in nacionalizmov, pa lahko postane skupni cilj Evrope ljudi, ki se razlikujejo po tradiciji, identiteti, izkušnjah, vendar lahko imajo nekaj skupnega v zavesti in želji, da uresničijo nekaj novega, ne v nasprotju s starim pač pa izhajajoč iz teh korenin, z njihovim ovrednotenjem in z željo, da se stara protislovja
in nedoslednosti popravijo in odpravijo.
Sociolog Ulderico Bernardi pa je s svoje strani naglasil, kako so številni evropski narodi oblikovali neko kulturno osnovo, ki je premoženje vseh evropskih držav navzlic krajevnim specifičnim izrazom in manifestacijam. In prav na tej osnovi narodi Evrope, ki so zabredli v krizo zaradi individualističnega značaja tehnološke in znanstvene civilizacije, lahko skušajo obnoviti svojo identiteto. (VT)
V	petek zvečer je bil v ljubljanski Filharmoniji slavnostni koncert, na katerem so nastopili orkester RTV, pevski zbor letalske šole iz Sarajeva, ženski pevski zbor iz Branika pri Novi Gorici in trije pevci solisti. Slavnostni govornik je bil Franc Popit, ki je povezal v svojem posegu pionirsko delo Edvarda Rusijana s sedanjim tehnološkim izzivom, pred katerim se nahaja jugoslovanska družba.
V	soboto in v nedeljo popoldne pa je bil spet na letališču Brnik letalski miting, ki je vsaj za en razred preseg vse dosedanje. Nastopili so zmajarji z motornimi in brezšumnimi zmaji, padalci, ki so skočili iz helikopterjev, jadralna letala, helikopterji so prikazali reševanje ponesrečencev, motorna letala so nastopila v akrobatskih točkah, prav tako reakcijska v posameznih nastopih Galeba, Jastreba, Super Galeba, Orla in Miga. Zadnjo, najzanimivejšo in najnevarnejšo točko je izvedla skupina Leteče zvezde. Gre za skupino šestih Jastrebov, ki jih pilotirajo inštruktorji letenja z vojaške akademije v Zadru. Zmožnosti te skupine se bližajo svetovnemu vrhu na tem področju.
Tridnevne prireditve so torej predstavljale dostojno oddolžitev stoletnemu jubileju. Potrudili se bomo, da ne bo stoletnica rojstva Edvarda Rpsjana ostala neopazna v mestu njegovega ustvarjalnega napora.
RUPEL ALDO
Philipp Vandenberg i
Hetera
Medtem ko je govoril, so se približali črno oblešeni hiagi v dolgih oblekah in visokih koničarskih kapucah na 9lavi, ki jih je veliki kralj vedno vodil s seboj celo skupino. Pred prestolom so se vrgli drug za drugim na tla in prvi rned njimi je začel govoriti: »Gospod, veliki kralj, bogovi Pošiljajo pomembna znamenja. Ena izmed kobil med sveti-hii konji je namesto žrebeta povrgla zajca.«
»Zajca? kako more konj prinesti na svet zajca?« Kserks ih državni velikaši so strmeli v maga in zahtevali pojasnilo.
Toda v črno oblečeni se je branil, da še nobeden izmed Učenjakov ni nikoli slišal za takšen premer, tako da tudi v hobeni preroški knjigi ni razlag za to. Le eno zanesljivo orži: Perzijci bodo doživeli neverjetne stvari.
Noč je ležala nad Delfi. Kot bel disk je visel mesec nad dolino Pleistosa. S skalnatih pobočij Fedriad je peneča se voda bučno padala v globino. Le tu in tam je pretrgal grozljivo tišino na pobočjih razklane skalnate doline rig osla ali nestrpno kopanje konja pred gostilnami okoli svetišča.
Z vsega sveta so prišli ljudje, ko je svetišče na robu prepada po zimski odsotnosti boga Apolona iz dežele večne pomladi spet odprlo vrata. To se je zgodilo sedmi dan meseca bisiosa in privabilo na tisoče ljudi, ki so tu odložili svoje skrbi in stiske, iskali nasvet za poslovne in ljubezenske probleme, pa tudi odposlanstva iz vseh držav, ki so tukaj dobili nasvet glede vojne ali miru.
Za visokimi okenskimi votlinami svečeniške hiše na robu svetega okrožja se je videla plapolajoča luč. Na kamnitih klopeh, postavljenih v obliki podkve, je sedelo šestnajst orakelj skih svečnikov, plešastih, v grobih hitonih, in strmelo v kodrastega sužnja v sredini. Na spodnji strani sedežev je zavzela svoje mesto Periala, višja svečenica ve-deževalke Pitije. Dva izmed svečnikov sta vstala kot na tajno povelje, potegnila bleščeča se noža, stopila k sužnju in mu začela v šopih rezati lase. Tretji je nazadnje gladko obril sužnjevo glavo. Drugi so zdaj postali nemirni, vstali so
s sedežev in naredili krog okoli pomilovanja vrednega bitja. Da, zdaj se je čisto razločno videlo: na lobanjski koži tega sužnja so bila drobna tetoviranja, pri Febu Apolonu, bile so grške pismenke!
»Od kod prihajaš, tujec?« je nenadoma vzkliknil visoki svečenik Shedios z močnim glasom. Suženj ni odgovoril. Nemo je strmel predvse. Saj sploh ni mogel odgovoriti, ker je bil gluhonem. Shedios je zadovoljno pogledal po krogu — drugi sveti možje so se smehljali. Shedios je prijel sužnjevo glavo in Periala je prišla bliže s plapolajočo svetlobo oljne svetilke. Shedios je jecljaje prebral: »Kserks na pohodu. Tisoč krat tisoč vojščakov. Petdeset krat sto ladij. Atene bodo porušene. Delfom bo prizanašeno. Naj se vas usmili Apolon.«
Pisar je zapisal sporočilo na voščeno tablico. Potem so izročili višjemu svečeniku za laket dolge klešče, na njihovem koncu je žarel kamen. Medtem ko sta dva svečnika držala sužnja, je Shedios pritisnil razžarjeni kamen na mut-čevo lobanjo. Ta se je vzpel, dal hripav glas od sebe in se zgrudil nezavesten. Shedios je pogledal kožo na glavi mučenega, ali so odstranjene vse sledi obvestila, potem pa je dal znak, naj sužnja odnesejo. Vse to očitno ni posebno ganilo nikogar izmed navzočih, saj je spadalo k delfskemu vsakdanju.
Medtem ko so uslužbenci iz protesta zoper sedanjo krizo oklicali stavko
Na že ”upokojeni“ ladji Apulia včeraj proslavili 150 let ustanovitve in delovanja Tržaškega Lloyda
Na trajektni ladji "Apulia", ki je bila zgrajena pred komaj petimi leti, a jo je pred nekaj meseci zaradi gospodarske nerentabilnosti že dočakala "upokojitev", je Tržaški Lloyd ob prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Degana včeraj proslavil 150-letnico delovanja. Kljub osebnostim, ki so se udeležile slavja, kljub praznični' preobleki ladje, se včerajšnji praznik ni mogel otresti moreče zaskrbljenosti o nadaljnji usodi tržaške pomorske družbe. Da bi tudi pred ministrom in pred predsednikom zavoda IRI Prodijem opozorili na vse bolj poglabljajočo se krizo podjetja, so uslužbenci Lloyda oklicali včeraj triurno stavko.
Njihov sindikalni predstavnik je med govorom opozoril vladne in tukajšnje politične oblasti na nevzdržno stanje podjetja, na nadaljnjih tisoč odpustov, ki grozijo mornarjem in uradniškemu osebju. Eden od mornarjev, ki je v mornarski uniformi nekdanjih
Lloydovih potniških ladij "stražil" ob vhodu v trup ladje, nam je — potem ko je prebil 22 let na vseh morjih sveta in ga je sedanja kriza prisilila na kopno, ker na morju ni več dela — z žalostjo v očeh napovedal, da je bila včerajšnja slovesnost "slovo od Lloy-da"...
Ta zaskrbljenost je prišla do izraza tudi v posegih govornikov na uradni svečanosti 150-letnice Lloyda. Tako je predsednik tržaške pomorske družbe Vittorio Fanfani omenil nejasne perspektive za prihodnost družbe. V svojem pogledu v zgodovino Lloyda je zazrl nekaj kriznih obdobij, ki so spravile Lloyd skoraj na kolena. Sedanje stanje je tako konkretno primerjal s stanjem leta 1936: državni poseg je takrat omogočil razvoj in razcvet italijanski mornarici in tržaškemu brodarju. Ob koncu drugega konflikta je premogel Lloyd le tri ladje, kljub temu pa si je opomogel. Fanfani je nato omenil preustroj ladjevja s potniškega na blagovni promet in "magični trenutek" ob uvajanju prevozov kontejnerjev. Fanfani je - kot so to storili tudi poznejši govorniki - uvidel rešitev iz sedanje krize v novem zakonu o preureditvi državnih plovnih družb, ki pa že dve leti čaka v parlamentu.
Župan Arduino Agnelli je podčrtal predvem tesen odnos med Tržaškim Lloydom in Trstom. Ta povezanost je
prišla na dan predvsem v kriznih obdobjih (izrecno je omenil stavko kurjačev leta 1902); glede sedanjega položaja je izjavil, da "predstavljajo prav zaposleni delavci tisto kategorijo, v luči katere je treba soditi vsak ukrep v prid Tržaškemu Lloydu", pri čemer je bil deležen aplavza prisotnih.
Predsednik pokrajine Gianni Mar-chio je potrdil, da je položaj tržaške pomorske družbe delikaten in težaven. O tem pričata protest uslužbencev in redukcije tržaškega brodovja. Omenil je težave, ki so preprečile vključevanje zasebnikov v družbo, nadalje težave pri dogovarjanju z vsedržavnimi organi. Po njegovem mnenju mora torej praznik služiti za razmislek o bodočnosti Tržaškega Lloy-'da.
Po posegu predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, ki je omenil vlogo in pomen Tržaškega Lloyda za našo deželo, je predsednik IRI Romano Prodi v odgovoru županu Agnelliju (le-ta se je v svojem govoru obregnil ob dejstvo, da so bili za časa predsednikovanja bivšega župana Bar-tolija v upravnem svetu Tržaškega Lloyda štirje Tržačani, sedaj pa ni nobenega) podčrtal negativne efekte "objektivnih razdvojenosti Trsta". Prav neenotnost v tržaških vrstah hromi delo v korist tržaške pomorske družbe in Trsta samega. Nadalje je načel
vprašanje zaledja Trsta. Z novimi cestnimi povezavami z Avstrijo se bo vloga našega mesta spet povečala, Lloyd pa bo imel pri tem nove možnosti za razvoj.
Sindikalni predstavnik Gianpiero Montanari je v svojem govoru opozoril, da je proslava 150-letnice Lloyda v sedanji luči lahko le anagrafski podatek brez vsake vsebine in perspektive. Bodočnost tržaškega brodarja je črna: tisoč delavcem pretijo odpusti, medtem ko zakon, ki naj bi rešil italijansko trgovinsko mornarico, čaka na boljše dni.
Uradni govor na slovesnosti je imel prof. Luigi De Rosa, ki je podrobneje opisal delovanje Lloyda v teh 150 letih
Minister za trgovinsko mornarico Degan je skušal odgovoriti na obtožbe na račun zavlačevanja vlade. Dejal je, da celotno mornarsko področje preživlja hudo krizo. Vlada bo usmerila svoje napore prav v odobritev zakona za reorganizacijo italijanske mornarice (odobrili naj bi ga še v teku tega leta, je obljubil) in za okrepitev pomorskih prevozov.
Minister Degan je nato predal priznanja, ki jih je podelil upravni svet Tržaškega Lloyda v spomin na uspešno delovanje v sklopu družbe. Posmrtna priznanja so prejeli bivši predsednik upravnega sveta Lloyda Gianni
Bartoli, glavni ravnatelj kap. Guido Cosulich in mornar Giuseppe Millo, spominski kolajni pa so podelili kapitanu dolge plovbe Carlu Rutteriju in Fulviu Rizziju Mascarellu.
Uradno slovesnost je sklenil film o zgodovini in o sedanjem delovanju Tržaškega Lloyda, ki ga je v režiji Pie-ra Panizona pripravil deželni sedež RAI. Pred slovesnostjo na ladji so v palači Tržaškega Lloyda odprli razstavo o zgodovini poštnih pošiljk z ladij Tržaškega Lloyda, popoldne pa je bilo v muzeju Revoltella odprtje razstave o 150-letnici tržaške pomorske družbe.
Incident med županom in novinarji
Med sprejemom po slovesnosti na ladji Apulia je prišlo do incidenta med tržaškim županom Agnellijem in nekaterimi prisotnimi novinarji. Župan se je znesel nad novinarji in predvsem nad deželnim sedežem RAI, češ da ne posredujejo korektnih informacij.
Deželno združenje novinarjev in uredniški odbor deželnega sedeža RAI sta sinoči s protestno noto ostro ožigosala tako početje župana, in to še predvsem, ker je prišlo do incidenta med javno manifestacijo.
Ministrove
cvetke
Minister Costante Degan vodi ministrstvo za trgovinsko mornarico komaj nekaj mesecev. Pred tem je bil minister za zdravstvo. Prav njegova velika skrb za zdravje Italijanov (hotel je prepovedati kajenje na delovnih mestih in v javnih lokalih) je verjetno prisilila italijanske politične veljake, da so poskrbeli za njegovo premestitev. Sodeč po njegovem nastopu na proslavi 150-letnice Tržaškega Lloyda pa zamenjava ni bila najboljša.
Minister Degan je že v uvodu govora na ladji Apulia zamenjal Tržaški Lloyd za Lloyd Adriatica. Prisotni so se lahko kmalu zatem prepričali, da ni šlo za klasični freudovski lapsus. Ko je minister drugič omenil Lloyd Adriatica, je med občinstvom že završalo, ob tretjem "lapsusu" pa se je na ministra neusmiljeno usul plaz žvižgov in krepkih medklicev.
Degan je osuplo prekinil govor ter se skušal opravičiti prisotnim. "Novo ministrstvo sem prevzel komaj pred nekaj tedni. Sedaj se šele učim novega izrazoslovja, novega pravopisa," je dejal in se nato potrudil, da je v nadaljevanju govora Tržaški Lloyd ostal res tržaški.
Kljub temu vzbuja ministrovo neznanje nemajhno zaskrbljenost: če je namreč minister Degan potreboval kar poldrugi mesec (minister za trgovinsko mornarico je postal 1. avgusta letos), da je ločil pomorsko družbo Tržaškega Lloyda od zavarovalne družbe Lloyd Adriatica, si lahko le mislimo, koliko časa bo še minilo, predno se bo lotil reševanja velikih problemov, ki pestijo italijansko mornarico in z njo tudi Tržaški Lloyd.
Pobili naj bi jih kakih 15 tisoč
Občina napovedala vojno mestnim golobom
'Ali so tržaškim golobom ure štete? Vse kaže da so, saj jim je občinska uprava napovedala vojno, da bi z drastičnimi metodami zredčila vrste nedolžnih krilatcev.
Že pred časom je Občina naročila "štetje" mestnih golobov in ugotovila, da jih je kar 40 odstotkov okuženih. Odtod sklep, da je treba golobe zdesetkati. Vprašanje so dali na dnevni red občinskega odbora, ki je formalno sprejel sklep o izvedbi prve faze "dokončne rešitve" vprašanja mestnih golobov. Neka specializirana družba jih bo do decembra letos polovila 9000 in jih pobila, za kar bo prejela nekaj več kot 25 milijonov lir. V drugi fazi - do marca 1987 - pa naj bi jih uničili nadaljnjih 6000 za skupen strošek 37 milijonov lir. Glede na upravno politično krizo je odbor odločal s pristojnostmi, ki bi jih običajno imel občinski svet, ki pa ob tej priložnosti o naklepih uprave sploh ni bil obveščen.
Naklepu so se uprla naturalistična združenja, v imenu katerih je občinski svetovalec Paolo Parovel pozval župana, naj ne podpiše konvencije s firmo, ki naj bi golobe uničila, ker bi urasničitev načrta lahko pomenila celo kaznivo dejanje, poleg vseh drugih nepravilnosti, ki jih vsebuje odborov sklep. Seznam teh nepravilnosti obsega kar pet gosto tipkanih strani dokumenta, ki ga je Parovel poslal
županu. Najvažnejši ugovor pa je v tem, da se načrtuje iztrebljenje golobov brez izvedbe resne študije o njihovi dejanski obolelosti oziroma škodljivosti. Posledica tega je, da bodo pobili skoraj polovico golobov ne glede na to, če so zdravi ali bolani, saj konvencija z zainteresirano firmo sploh ne predvideva tega razločka. Povsem jasno pa je, da bo v tem primeru razmerje med zdravimi in okuženimi ptiči tudi po množičnem iztrebljenju ostalo nespremenjeno.
Veliko pomislekov vzbuja tudi način, kako nameravajo golobe pobiti. Pri tem je zanimivo, da sklep odbora govori samo o tem, da bodo golobe "polovili", ne pa, da jih bodo tudi pobili, kar pa nasprotno piše v konvenciji z zainteresirano firmo, ki nosi sugestivno ime Tmmagine e natura". V njej je namreč pojasnjeno, da jih bodo polovili z mrežami, jih zaprli v škatle (po 15 golobov v eni škatli) in jih nato ubili s kloroformijem. Naturalistična združenja so mnenja, da gre za vse prej kot neboleč način, in očitajo občinskim možem, da se sploh niso pozanimali, ali obstajajo modernejši in manj krvavi načini iztrebljenja.
V sedanjem upravno-političnem kaosu v tržaški občini je epizoda morda nepomembna, toda tudi v takih relativno majhnih stvareh se lahko spozna omika nekega mesta. Tudi če golobi nimajo volilne pravice, (tm)
Dva učenca barkovljanske šole med nagrajenci likovnega natečaja
Komaj dva dni nas ločita od začetka novega šolskega leta, pa že beležimo lepo in prijetno vest za našo šolo in za vso slovensko narodnostno skupnost.
Barkovljanska osnovna šola »F. S. Finžgar«, ki ne prejema prvič takšnih ali drugačnih nagrad, ima tudi tokrat med svojimi učenci dva, ki sta prejela nagrado na natečaju »Pennello d'oro «, enemu najbolj priznanih natečajev, na katerem lahko s svojimi risbami sodelujejo učenci od prvega razreda osnovne šole do tretjega razreda nižje srednje šole.
Organizatorji so prejeli na tisoče risb iz vseh krajev Italije za tokrat 29. natečaj; med temi so izbrali 100 najboljših risb, za katere so prejeli 6 nagrad učenci osnovnih šol iz Milj in Trsta in naše šole iz Barkovelj.
Tokratna nagrajenca sta Martin Turk, ki bo letos obiskoval tretji razred in pa Matija Jogan, ki bo tokrat v četrtem razredu, medtem ko je šola odposlala na natečaj 18 risb učencev 1., 2. in 3. razreda.
V nedeljo, 7. t. m., je bilo v kraju Maser, to je okrog 6 km od Montebel-lune nagrajevanje, ki je bilo prijetno in prisrčno, kot so pač vedno takšne slovesnosti, ko so protagonisti otroci. Vsi nagrajenci so prejeli lepo diplomo, pa še mapo za risanje in škatlo barvic. Svečanemu delu prireditve je sledil še sprejem z malico v telovadnici srednje šole v kraju Maser.
/-n v •	•	•	,	| »v^vv	• tv •
Srečanje z ministrom o križišču pri Devinu
Minister za javna dela posl. Nicolazzi je prejšnji teden med svojim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini sprejel občinskega svetovalca social-demokratske stranke iz Nabrežine Gianattilija Certa. Na srečanju je prof. Certo prosil ministra za javna dela, da bi se zavzel za ureditev križišča med državno cesto št. 14 in pokrajinsko cesto v Devinu, ki je posebno nevarno in mu izročil tudi kopijo planimetrije, kot je predvidena po novem regulacijskem načrtu devinsko-nabrežinske občine. Minister je zagotovil svoje zanimanje tako za realizacijo načrta kot za pridobitev potrebnih finančnih sredstev.
• Venec desetih orgelskih, komornih in zborovskih koncertov, ki se pod vodstvom Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove odvijajo v sklopu Glasbenega septembra, je tudi letos naletel na izreden odmev.V četrtek, 18. septembra, ob 20.30 bo v Luteranski cerkvi koncert »Salzburškega tria«, ki ga sestavljajo violinist Lavard S. Larsen, pianist Nicola Frisardi in violončelist Ramon Jaffe. Na sporedu bo Mozart, Beethoven in Saint—Saens.
Kmetijski dnevi 86 v znamenju množične udeležbe občinstva
V Boljuncu je bil v nedeljo res pravi kmetijski praznik
Nedeljska kronika beleži zelo živahen in pester dan na prizorišču Kmetijskih dnevov. V nedeljo, že- v zgodnjih popoldanskih urah se je začela proti gledališču France Prešeren valiti reka ljudi. Trume obiskovalcev so oblegale stojnice; prodajalci medu, sira, kramarji, stand Tržaške knjigarne, gojitelji rož in prostovoljci v kioskih za pijačo in jedi na žaru so imeli polne roke dela. Močno v slast je šel odojek na žaru, ki so ga pekli mesarji iz Kočevja.
Velika množica ljudi je v popoldanskih urah s posebno pozornostjo prisluhnila koncertu godbe na pihala Heraklith Akustisch iz Ferndorfa na avstrijskem Koroškem. Godbenike je na Kmetijskih dnevih gostil Pihalni orkester Breg iz Doline. Pred časom je namreč vzpostavil prijateljske stike, ki so obrodili sad prve izmenjave. Dolinski godbeniki bodo namreč vrnili obisk prihodnje leto junija meseca. Člani pihalnega orkestra Heraklith Akustisch so se v nedeljo dopoldne
poklonili žrtvam fašizma in nacizma ob občinskem spomeniku v Dolini in položili venec. Tam jih je uradno pozdravil župan občine Dolina Edvin Švab. Ob zaključku popoldanskega koncerta so si župani in predstavniki prijateljskih in pobratenih občin izmenjali darila in spominske plakete, gostje pa so enoglasno ugotovili, da odnašajo iz Boljunca od gostoljubnih občanov nepozabne vtise.
Kot zanimivost naj povemo, da je letošnje Kmetijske dneve, tako kot lani, odlično oskrbel z ozvočenjem znani čarodej iz Sežane Mario Pogačnik. Press Center Kmetijskih dnevnov je poleg vsega drugega izdal še štiri številke posebnega (dvojezičnega) biltena in poskrbel za več direktnih prenosov radia Trst A in radia Opčič-ne. Kmetijski dnevi so se uradno zaključili včeraj zvečer z okroglo mizo o pokušnji vin (poročamo na drugem mestu). V zadnjem večeru zabavnega sporeda pa je spet igral ansambel Pomlad iz Ricmanj, medtem ko je v nedeljo zabaval občinstvo ansambel Cikcak iz Kopra.
Danes je na prizorišču vse v razsulu, saj udeleženci - podjetja, tvrdke in posamezniki - odnašajo svoje stvari. Praznik in sejem sta nepreklicno mimo; začenja se čas obračunov in iskanja novih poti za prihodnje izvedbe Kmetijskih dnevov.
Prisrčno srečanje s predstavniki pobratenih občin
Med dogodki, ki so se zvrstili v nedeljo, gre še posebej omeniti srečanje med prireditelji Kmetijskih dnevov in zastopniki pobratenih oz. prijateljskih občin. Srečanja so se polnoštevilno udeležile vse povabljene delegacije, kot zanimivost pa naj povemo, da so na njem bili prisotni tudi predstavniki nekaterih občin, ki nimajo uradnih stikov s tukajšnjimi krajevnimi upravami. To sta bili avstrijsko koroška občina Ferndorf od koder so doma godbeniki, ki so v nedeljo popoldne nastopili v kulturno-zabavnem delu Kmetijskih dnevov in občina Cerknica, katerekmetovalci imajo že nekaj časa stike z zadružnim hlevom "Dolga krona" iz Doline. Poleg predstavnikov iz omenjenih občin so se srečanja udeležili še zastopniki občin Buje in Ilirska Bistrica, ki sta pobrateni z občino Devin-Nabrežina, Koper in Mar-zabotto, s katerima imata prijateljski sporazum občini Milje
in Dolina, Logatec (pobratena je z Repentabrom), nadalje Kočevje, ki je pobrateno z Dolino, sežanska občina, s katero imata stike zgoniška in dolinska uprava in nazadnje Celovec, ki ima prijateljske vezi s tržaško občino.
Goste je v uvodnem posegu pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov Mihalič, za njim pa je spregovoril J. Vodopivec, ki je navzočim delegacijam predstavil potek in pomen letošnje štiridnevne manifestacije. Predstavniki občin so nato orisali položaj kmetijstva v posameznih krajih, ob tem pa-svoje izkušnje na tem področju; med razpravo (vodil jo je I. Tuta) je bilo med drugim govora o odnosu med prebivalstvom in kmetijstvom, v ta debatni okvir pa je bilo vključeno vprašanje zaščite naravnega okolja, ki je bilo zlasti prisotno v posegih tukajšnjih občinskih upraviteljev. Razpravljale! so se dotaknili tudi vprašanja razvoja te panoge v skladu s potrebami ljudi in to še zlasti mestnega prebivalstva; v tej zvezi so bili zanimivi posegi predstavnikov občin, kot je n.pr. Celovec, ki so obogatili razpravo in tako pripomogli, da je imela nekoliko manj uraden značaj. Na srečanju-je vsekakor izstopala različnost podanih izkušenj in mnenj, to pa je vsekakor razumljivo, saj so bili udeleženci iz različnih krajev; jasno je, da so zato tudi predstavili različna gledišča na vprašanja.
Po debatnem srečanju so si predstavniki prisotnih delegacij ogledali prizorišče Kmetijskih dnevov, zatem pa so odšli na obisk v miljsko občino. S krožno ladjo so nato šli po tržaškem zalivu in si med drugim ogledali pristaniške objekte, v večernih urah pa so zopet dospeli na prizorišče Kmetijskih dnevov, kjer so jim prireditelji izročili spominska priznanja.
Tudi sinočnja pokrajinska seja odložena
Današnji dan (verjetno) odločilen za rešitev dolge politične krize
Tudi sinočnja seja pokrajinskega sveta je bila odložena; ob predvideni uri je bilo namreč v sejni dvorani poleg predsednika Marchia še osem svetovalcev, kar je premalo, da bi se seja lahko začela; v sejni dvorani se je ob 20.30 predstavilo 6 komunistov, 1 misovec in predstavnik neodvisne levice. Predsednik Marchio je na začetku sporoči, da so mu načelniki svetovalskih skupin KD, PSI, PSDI, PRI in SSk pred sejo sporočili, da se je njihove skupine ne bodo udeležile, ker že ni prišlo do sporazuma za nadaljnje upravljanje krajevnih ustanov. Naj še dodamo, da se Lista za Trst ne udeležuje pokrajinskih sej, ker predsednik Marchio vztraja na svojem mestu in še ni odstopil.
Po ponovni odložitvi seje je načelnik svetovalske skupine KPI Martone izjavil, da odložitev razkriva vse bolj odgovornosti, ki si jih prevzemajo svetovalci, ki ne spoštujejo svojih dolžnosti. Martone je tudi ugotavljal, da se je na Pokrajini o konkretnih problemih zadnjič razpravljalo in sklepalo na seji, ki je bila 22. aprila. Pri tem je tudi zelo kritično opozoril, da odborniki sklicujejo seje pokrajinskega sveta, katerih pa se potem ne udeležujejo in kar je najbolj zaskrbljujoče pa je to, da je tak postopek že postal ob'čajna praksa. Svetvalec Martone je tudi poudaril, da bi bilo po državnem zakonu treba predložiti proračun do 15. septembra, da bi lahko pokrajinska uprava bila deležna četrtega obroka finančnega prispevka iz državne blagajne za nekaj več kot 3,5 milijarde lir. Ker tega prispevka ne bo prejela, ugotavlja Martone, se bo morala poslužiti bančnih posojil z od 17 do 18 odstotno obrestno mero, da bi lahko bila kos raznim obveznostim, kot so na primer plače uslužbencem.
Pokrajinska seja je bila torej odložena, jutri pa se bo sestal občinski svet. Očitno je, da se v teh urah odvijajo mrzlična pogajanja za izhod iz sedanjega kriz-
nega stanja. Po vrsti bilateralnih sestankov bi se sino>-či, ob 18.30, morali sestati predstavniki šeststrankarske-ga deželnega zavezništva (KD, PLI, PRI, PSDI, PSI in SSk) in Liste za Trst; vendar pa je bil tudi ta sestanek odložen. LpT je namreč sporočila, da so nekatere od teh strank zaprosile za odložitev, zaradi česar bo ta sestanek na sporedu drevi, vedno ob isti uri, na sedežu LpT, ki je tako vse bolj in ponovno vključena v politično igro.
Določena negotovost pa obstaja glede današnjega sestanka v Rimu, na katerem naj bi se zbrali predstavniki državnih, deželnih in pokrajinskih vodstvenih organov, da bi skušali razvozlati tržaški vozel. Napovedano je bilo, da se bodo le-ti ponovno sestali ob 10. uri na sedežu urada za krajevne ustanove pri Krščanski demokraciji v Ul. Botteghe oscure. V popoldanskih urah se je iz vrst petstrankarskega zavezništva razširila vest, da bo tudi ta sestanek odložen na poznejši datumi; v večernih urah pa smo izvedeli, da je bil sestanek odložen le za nekaj ur; predstavniki teh strank naj bi se sestali ({»raba pogojnika je obvezna, saj je v sedanji situaciji vse možno!) na istem sedežu v popoldanskih urah, ob 16.30.
Že dejstvo, da se petstrankarsko zavezništvo ponovno zateka v Rim je jasen dokaz, da so njegovi predstavniki na krajevni ravni nezmožni, da bi lahko .razvozlali ta vozel. Sicer pa tudi od tega sestanka ni moč pričakovati čudežnih rešitev. Spori med strankami deželne koalicije na tržaški ravni so dokaj zaostreni; stolček župana je namreč za vse te stranke zelo privlačen, zaradi česar se okrog njena bije zelo oster boj, tudi z zahrbtnimi udarci.
Po vsej verjetnosti pa bo prav današnji dan odločilen, tako v pozitivnem (z dosego večinskega sporazuma), ali v negativnem (s praktičnim nadaljevanjem krize, ki bi v kratkem privedla do komisarske uprave) smislu. (A.S.)
Srečen povratek udeležencev spominskega izleta v Auschwitz
V noči med soboto in nedeljo so se srečno vrnili udeleženci spominskega izleta v Auschvritz, ki ga je skrbno pripravil poseben koordinacijski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED v Trstu, brezhibno in, v zadovoljstvo vseh udeležencev, pa do potankosti izvedla turistična agencija GLOBTOUR iz Ljubljane.
O samem obisku Auschvritza (Os-vviecim po poljsko) bomo objavili posebno reportažo v našem dnevniku. Udeleženci izleta bodo to prav gotovo razumeh. Ni namreč mogoče go voriti v enem samem članku, niti reportaži o tem, kar smo videli in doživeli v tem, prav gotovo največjem nacističnem taborišču in to združiti s tem,, kar smo- prej in potem videli lepega, zanimivega na tem osemdnevnem popotovanju.
Pokrajinski odbor ANED v Trstu je ta izlet načrtoval za mesec junij, Im bi se ga bilo udeležilo veliko mladih, saj je bilo to spominsko potovanje v prvi vrsti namenjeno njim. Nesreča v Černobilu je organizatorjem izleta prekrižala načrte; morali so ga prenesti na september, ko so bili še nekateri mladi zaposleni z raznimi izpiti, ali pa so končali svoje počitnice.
Dela, skrbi in težav pri pripravi tega izleta torej ni manjkalo. Koliko ur so prireditelji izgubili, da so ponovno sestavili vse spiske udeležencev, poskrbeli za potrebne dokumente in o-pravili še vrsto del, zna vrednotiti le tisti, ki je kdaj že sodeloval pri organizaciji skupinskih izletov.
Glavni namen izleta je bil seveda
V TRSTU USTANOVILI KLUB UNESCO
Naše mesto se je z včerajšnjim dnem tudi uradno pridružilo Svetovni zvezi klubov UNESCO, organizaciji, ki združuje med seboj osemdeset držav.
Za kraj slovesne otvoritve in predstavitve novoustanovljenega kluba so si funkcionarji izbrali Časnikarski krožek, za predsednico tržaškega kluba UNESCO pa je bila izvoljena Au-relia Gruber Benco. V svojem uvodnem govoru je spregovorila o dejavnosti in ciljih kluba. Tržaški predstavniki UNESCO nameravajo svojo dejavnost začeti kar takoj. Prvi cilj bo približati smernice te mednarodne organizacije mladimi K bodočim načrtom pa spada prav gotovo boj za varstvo našega okolja.
Slavnosti se je udeležil tudi predsednik državne Zveze klubov UNESCO, diplomat Giorgio Ciraolo. Prisotnim je z zadovoljstvom povedal, da je že več let upal, da se bo Trst, mesto ob meji, pridružil vsedržavni federaciji. Natančneje je nato orisa' smernice te vsedržavne organizacije, ki se ne naslanja le na sodelovanje med državami na znanstvenem področju, pač pa zaobjema vse človeške aspekte. V bistvu gre za politično organizacijo, za skupno dejavnost med državami. k: se borijo najpomembnejši cilj človeštva — mir.
Generalna sekretarka državne iede-
racije UNESCO je ob koncu opomnila vse predstavnike tržaškega kluba na dejstvo, da ta mednarodna organizacija ni namenjena le državam in njihovim voditeljem, ampak vsem ljudem, ki ji želijo dati svoj prispevek.
Predstavnica Časnikarskega krožka Fulvia Costantinides je med pristoni-mi pozdravila mladega princa Thurn und Taxisa, ki bo v novem klubu UNESCO zavzemal mesto častnega predsednika.
Ob 20.30 v Bazoviškem domu
Drevi zborovanje PSI o problemih teritorija
Lokacija sinhrotrona na področju Bazovice, gradnja hitre ceste pri Pa-dričah in Trebčah ter na splošno problemi, ki so povezani z razlaščanjem slovenske zemlje na Krasu so glavne teme, o katerih bo govor na dreviš-njem javnem zborovanju, ki ga prireja tržaška federacija socialistične stranke. Manifestacija bo v Bazovici in sicer v Bazoviškem domu, začela
Stekla je glasbena pobuda Repentabor
V nedeljo je bil prvi letošnji koncert v sklopu glasbene pobude »Repentabor«, ki ga pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata skupina Gallus consort in Deželni sedež RAI v Trstu.
Koncert je v umetniškem smislu izredno uspel, izredno pa je bila uspešna pestrost in lahkotnost programa. Publika je skladatelje iz 18. stoletja kot so Miiller, Devienne, Cimarosa in Cambini, predvsem pa priljubljena Haydna in Mozarta izredno lepo sprejela. Po začetni zamisli bi se bil moral nedeljski popoldanski koncert odvijati v cerkvi na Repentabru, vendar so člani skupine Gallus consort povsem pravilno odločili, da bodo raje nastopali v akustičnem Kraškem muzeju v Repnu, ker so želeli glasbi nuditi tudi primemo okolje. V glavnem so nastopajoči izvajali lahkotnejše motive znanih skladateljev, »divertimente«, ki že od svojega nastanka dalje niso bili namenjeni za koncertne dvorane, ampak bolj za vrtne prireditve. Ljubitelji glasbe so se prvemu koncertu »Repentabor« odzvali v precejšnjem številu, čeprav je bilo Slovencev bolj malo.
Organizatorji želijo obenem opomniti občinstvo,, da bo naslednjo nedeljo v Luteranski cerkvi v okviru glasbenega srečanja »Repentabor« nastopil svetovno znan flavtist Frans Briiggen.
pa se bo ob 20.30. Prisotni bodo deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone, pokrajinski tajnik stranke Augusto Seghene in tržaški župan Arduino Agnelli. Razpravo bodo vodili člani slovenske komisije socialistične stranke, ki vabijo zainteresirano prebivalstvo naj se udeleži zborovanja o tako važnih problemih, ki zadevajo ne samo krajevno ampak celotno slovensko narodnostno skupnost.
■v
Se o sinhrotronu po Radiu Opčine
V okviru torkovih oddaj, ki jih po Radiu Opčine vodita odv. Bogdan Berdon in občinski svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel, bo danes kot gost v studiu raziskovalec Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru dr. Marvin, ki je tudi član Svetovnega sklada za varstvo narave WWF in ki bo med pogovorom s Pa-rovelom anticipiral nekaj zanimivih podatkov in mnenj o sinhrotronu, ki jih bo sicer obrazložil med posebno tiskovno konferenco. Le-ta bo predvidoma na sporedu v soboto, 20. septembra.
Z včerajšnje okrogle mize na Kmetijskih dnevih
obisk taborišča Auschvritz.
Vendar so organizatorji poskrbeli, da so si izletniki ogledali v osmih dneh, kolikor je potovanje trajalo, marsikaj lepega in zanimivega. Tako so med drugim videli in obiskali lepa in zanimiva mesta, kot so Krakov? na Poljskem, Brno, zlato Prago, Češke Budjejovice na češkem in Gradec ter Salzburg v Avstriji.
Toliko lepega so videli, toliko lepega doživeli na obisku teh prekrasnih krajev, da bo trajalo prav gotovo še precej časa, preden bodo vse te svoje vtise in spomine uredili.
Vreme je bilo udeležencem izredno naklonjeno, saj jih je samo en dan presenetil dež. Videli in obiskali so številne znamenitosti, takšne, da jih prav gotovo ne bodo pozabili. Pa še na družabnost niso organizatorji pozabili, tako da se je med udeleženci ustvarilo res dobro tovariško vzdušje, ki jih je zbližalo, tako ob prijetnih, kot tudi ob zelo bolečih in žalostnih trenutkih.
Vse te misli in vtise je v svojem poslovilnem govoru združil, v imenu koordinacijskega odbora ANED, Viktor Bogateč, ki se je zahvalil agenciji GLOBTOUR, vodji izleta Heli Kolman, vodiču Mitji, ki je že lani spremljal bivše internirance na proslavo 40det-nice osvoboditve v Buchemvald in šoferju Sergiju iz Pirana, ki je res dobro izpeljal vožnjo, dolgo 2600 km.
N. L.
»Trouver Trieste« na malem ekranu
V zaprtem muzeju Revoltella velike lesene embalaže »hranijo« ostanke razstave »Trouver Trieste«. Mega razstava, ki bi morala obkrožiti svet in mu predstaviti naše mesto, je torej obtičala v tem najbolj luksuznem tržaškem skladišču.
Pereča tematika »Trouver Trieste« bo ponovno v ospredju mestne pozornosti danes in v četrtek, v ospredju državne pa oktobra. To so namreč termini v katerih bo tretja italijanska televizijska mreža predvajala dve polurni (ki bosta za državno predvajanje združeni v enourno oddajo) reportaži o Trstu v Parizu. Naslov oddaje, ki jo je pripravila in sestavila Marina Silvestri, »Una scontrosa grazda«, zgovorno predstavlja tržaški poskus kulturnega uveljavljanja na tujem. Marina Silvestri je zato pripravila, s pomočjo snemalcev Rajmonda Gros-jeana (Pariz) in Sergia Ferrarija (Trst), časovno okrnjen, a presenetljivo izčpren prikaz truda, ki ga je mesto vložilo v sporno »Trouver Trieste«. Tržačani ne bi smeli prezreti te Silvetrine oddaje, saj bo verjetno to edina priložnost (sicer kdaj celo prijetnejša od originala), da si lahko pogledajo razstavo »Trouver Trieste«.
Jutri srečanje tržaških gasilcev s kolegi iz Umaga
Tržaški gasilci bodo jutri gostovali svoje kolege iz Umaga. Dopoldne jih bodo sprejeli v Miljah, kjer jim bodo z gasilskim motornim čolnom pokazah
zaščitenega porekla kraških vin
Priznanje
V včerajšnjih večernih urah je bila še zadnja okrogla miza na letošnjih Kmetijskih dnevih. Tema, ki so jo obravnavah je bila posvečena pokušnji vin, kot stični točki med pridelovalci in odjemalci, srečanja pa se je z razliko od prejšnjih debatnih srečanj udeležilo dokajšnje število lju-
di. Debatnemu srečanju je predsedoval podtajnik tržaške trgovinske zbornice Iginio Vascotto, poleg njega pa so se ga udeležili še predsednik Združenja pokuševalcev iz Furlanije Julijske krajine Marcello Pillon, nabre-žinski vinogradnik Nevo Radovič in predsednik Združenja »Sommelglier«
Valter Filipputti.
Takoj naj povemo, da je bilo srečanje na dobri strokovni ravni in da je od vseh dosedanjih razprav bilo nedvomno najkvalitetnejše. Izhodišče je bilo nedavno izglasovanje dekreta o priznanju zaščitenega porekla kraških vin, ki pomeni, kot je poudaril
predsedujoči na okrogli mizi, važno prelomnico v našem vinogradništvu. Mimo tega pa je v ospredju bil vsekakor pristop odjemalcev in vinogradnikov do ocenjevanja vin, posledično pa seveda razhajanja, ki se s tem v zvezi neizogibno pojavljajo. O kriterijih ocenjevanja vin je nazorno spregovoril enolog Pillon. Iz zornega kota pridelovalcev pa je svoje mnenje prinesel mladi nabrežinski vinogradnik Nevo Radovič. Podobno kot Filipputti, ki je spregovoril za njim, se je dotaknil vprašanja sodobnih načinov pridelovanja vin, razčlenil pa je tudi potrebe sedanjega tržišča in novosti, ki so stopile na dan v zadnjih letih. Skupna točka predavateljev pa je bila seveda vloga vsakdanjega potrošnika in s tem v zvezi tudi čedalje večja konkurenca na tržišču. Srečanje se je zaključilo z obširno razpravo, pri kateri je sodelovalo precej vinogradnikov. (I. V.)
Srečanje o šolstvu
Drevi ob 19.30 bo na prazniku »U-nita in Delo« pri Sv. Jakobu javno srečanje z naslovom »Šolsko leto 1986 -87: položaj v Trstu«. Nastopili bodo odgovorni za šolstvo pri komisiji KPI Giorgio Depangher, pokrajinski svetovalec Stelio Spadam in občinski svetovalec Andrea Spaccini.
naftni terminal in v bistvu celotno »delovišče« tega pomorskega odseka gasilcev. Po kosilu se bo ob 14. uri začel turnir v balinanju, štiri tržaške dvojice se bodo pomerile z umaškimi, sledilo bo nagrajevanje zmagovalcev in družabni večer z zakusko.
Tečaji 150 ur
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sporočajo, da se bodo tečaji 150 ur za dosego diplome nižje srednje šole pričeli v ponedeljek, 22. septembra s skupščino vseh vpisanih, ki bo ob 18. uri na sedežu ENAIP v Istrski ulici 57.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila
Ivana Sirk vd. Sosič
(JOHANA CAVALOTVA)
Pogreb bo jutri, v sredo, 17. t. m., ob 16. uri od spomemka v Nabrežini.
Žalujoči otroci z družinami, vnuki, pravnuki in nečaki.
Križ, Nabrežina, Tržič, Lugano,
16. septembra 1986
Manifestacija bi zaslužila večjo odmevnost
Aleksij Križman je član Pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov in zastopa občino Repentabor. Te dni je bil na prizorišču precej aktiven in ob zaključku letošnje hiarufestacije smo ga povprašali za prvi obračun letošnje izvedbe, čeprav smo še pod neposrednim vtisom doga-Jimja. Torej, Aleksij, če potegnemo sklepno črto pod Kmetijske dneve 1986, kaj lahko rečemo v Lahko rečemo, da je manifestacija uspela, kljub težavam predvsem finančnega značaja in pa tehničnim za-Pivkam, ki so nam onemogočile razstavo goveje živine m Prašičev. Dokaz, da je manifestacija uspela, je bilo agroirtno število obiskovalcev v nedeljo in popoldne in zve-2fr tvr njihovo zanimanje okrog stojnic in razstavljenih trojev in kmetijskih pripomočkov. Na žalost pa moram gotoviti, da je bilo zelo malo zanimanja s stram itali-janskih sredstev obveščanja. Predvsem tržaški dnevnik ^ Piccolo bi nam lahko posvetil več pozornosti in nam tem pomagal, da bi manifestacija imela večjo odmev-nost tudi v mestu.
Se ta formula Kmetijskih dnevov izčrpala? Bo trebno poiskati nove oblike organizacije?
,Ne, formula se ni izčrpala, potrebno pa jo bo izpopolniti z eventualnimi drugimi posegi. V tem trenutku ne vem še točno s čim, verjamem pa, da se jo lahko še zelo obogati z dodatki, ki bi pritegnih pozornost kmetov, strokovnjakov in obiskovalcev.
Kdaj bodo Kmetijski dnevi dobili v pokrajini in deželi tisto odmevnost, za katero se organizatorji trudijo?
To se bo zgodilo, ko bo politična volja na pokrajinski, predvsem pa na deželni ravni. Ko se bo v Trstu razjasnile politične razmere, ko nas bo samo mesto Trst podprlo, kot je v naših pričakovanjih, takrat bomo tudi na deželni ravni dobili pravi prostor. Seveda pa je odvisno tudi od naših kmetov samih — in tu malo razširim okvir zastavljenega vprašanja — čim bolj bodo naši kmetje aktivni, na različnih področjih, čim več bo prošenj za nove dejavnosti, tem večje bodo možnosti za finansiranje. Vsekakor zaenkrat dežela ne kaže posluha za kmetijstvo v tržaški pokrajini in — če se povrnemo na Kmetijske dneve — dokler bomo še vedno čakali, da bo Kmetijske dneve obiskal deželni odbornik za kmetijstvo, je to znak, da se nezanimanje morda že sprevrača v alergijo...
Umetnostna galerija Kraške hiše je odprla vrata nove sezone
Sprehod po kraških borjačih skozi akvarele Velikonje
V soboto je umetnostna galerija Kraške hiše v Repnu ponovno odprla vrata. Kot prva v novi sezoni se je ■predstavila s svojimi novimi deli tržaška likovnica goriškega porekla Mihaela Velikonja, ki je v tej galeriji zadnjič razstavljala pred dvema letoma. Mihaela Velikonja je v tržaškem likovnem svetu znana kot slikarka naivne smeri in je pravzaprav prva uvedla v tržaško likovnost tehniko in slog, ki je zelo blizu hlebinski šoli: slikala je, oziroma slika preproste podeželske motive v olju na steklu.
Tokrat pa se je predstavila povsem drugače. Pripravila je tematsko razstavo z naslovom 'Kraške osmice". In tako se v galeriji Kraške hiše ob njenih slikah sprehodimo po nekaterih kraških vaseh, mimo kraških domov in borjačev. Vendar tokrat Mihaela Velikonja ni svojih motivov nanesla v olju na steklo, pač pa je za to razstavo pripravila kakih dvajset akvareli-ranih risb, ki prikazujejo motive iz posameznih kraških vasi, kot na primer borjač v Praprotu s skupino pivcev okoli mize v senci drevesa, ali dva pivca s steklenico pri vodnjaku v Zgoniku, ali tudi skupino moških, ki odhajajo z osmice in med njimi sta harmonikar in tamburaš. Tudi ta motiv je iz Zgonika, vtem ko nam sosednji motiv iz Samatorce prikazuje kmetico, ki je prignala kravo na pojilo. Motiv iz Saleža pa prikazuje babico, ki na dvorišču pripoveduje otrokom zgodbice.
In tako bi mogli ob razstavljenih	kod komaj zaznavno obarvano z vod-
delih stopiti še v Repen, Repnic in še	nimi barvami. V okvir te arhitekture
kako drugo kraško vas, toda že iz do-	in tipičnih kraških dvorišč, po doma-
slej povedanega izhaja, da se likovni-	če borjačev, pa likovnica vnaša tu in
ca ni strogo držala naslova svoje raz-	tam kako človeško figuro, ki v večini
stave, namreč »Kraške osmice«, kajti	primerov ustreza njenemu slogu naiv-
v mnogih primerih vidimo le kraški	ne likovne govorice,
motiv brez za osmico značilne vsebi- Dokaj številnemu občinstvu, ki je ne.	napolnilo galerijo, je o likovnici in
Za vso razstavo pa veljata dve ka-	njeni ustvarjalnosti spregovoril tržaš-
rakteristiki: Velikonjeva na zelo pre-	ki likovni mojster in kritik Milko
prost način prikazuje značilno kraško	Bambič, razstavo in razstavno sezono
arhitekturo, ponekod tudi s skrlami	pa je v imenu zadruge Naš Kras odprl
prekrite hiše in vse to je blago, pone- dr. Drago Gantar.	(fre)
Gostovanje nabrežinskega zbora I. Gruden
včeraj-danes
Mešani pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine je konec prejšnjega tedna gostoval v Dornberku, kjer se je v okviru praznika grozdja in vina, ki je bil v soboto in nedeljo v tem kraju, udeležil tradicionalnega srečanja pevskih zborov. Srečanje so priredili ob občinskem prazniku Nove Gorice. Poleg nabrežinskega zbora so se srečanja udeležili še zbor »Lipa« iz Šempasa ter mešani in moški zbor iz Dornberka. Nabrežinski zbor je na prireditvi nastopil v zaključnem delu sporeda, pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka pa se je predstavil z izborom šestih umetnih in narodnih motivov iz repertoarja lanske sezone. Pevci in pevke so nastopili v prostorih tamkajšnjega društvenega doma, glasbenemu delu sporeda pa je sledila družabnost.
Še nekaj besed o delovanju zbora v letošnji sezoni. Zbor je začel z vajami prejšnji ponedeljek, pravkar pa je v polnem teku akcija za pridobitev novih pevcev in pevk. Z razliko od znanih težav, ki so pestile pevsko dejavnost v začetku prejšnje sezone, je izhodiščni položaj za delo letos nedvomno boljši. Glede bližnje bodočnosti pa kaže, da je v načrtu nekaj nastopov že v prihodnjih mesecih. Zbor seveda vabi vse tiste, ki jim je petje pri srcu naj v čimvečjem številu okrepijo njegove vrste.	IV.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 22.15 Follia d'amore, dram., ZDA 1985, 110'; r. Robert Altman; i. Kim Basinger, Sam Shepard, □ NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La lantas-tica sfida, dram., ZDA 1985, 105'; r. Števen Spielberg, i. Kurt Russel NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II porno poker di Ciciolina, porn., □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla line, dram., ZDA 1985, 100’; r. Andrey Konchalovsky; i. John Voight, Erič Roberts.
EDEN - 15.30, 22.00 Morbosi vizi della čarne, porn., □ □
GRATTACIELO - 16 00, 22.15 Scuola di polizia III.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Taron e la pen-tola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Walt Disney.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.00 Power, dram., ZDA 1985, 103'; r. Sidney Lumet;
i.	Richard Gere, Juhe Christie.
FENICE - 15.30, 22.15 Grosso guaio a China Town, fant., ZDA 1986, 115’; r. John Carpenter; i. Kurt Russel.
MIGNON - 17.00, 22.15 Desiderando Gi-ulia, □□
ALCIONE - 16.00, 22.10 Fandango, dram., ZDA 1985; r. Kevin Reynolds, i. Kevin Kostner, Yudd Nelson.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Speriamo che sia femmina, dram., It./Fr., 12T; r. Mario Monicelli, i. Liv Ullmann, Cat-herine Deneuve, S. Sandrelli.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., 113’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger
RADIO - 15.30, 21.30 Deborah la bambo-la bionda, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
razna obvestila
Odbor Slavističnega društva obvešča, da bo prva letošnja seja jutri, 17. septembra, ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo razprava o udeležbi na zborovanju slavistov v Ljubljani, o nalogah SD v šolskem letu, ki se pričenja, o predstavitvi beril Nade Pertotove in drugem.
V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA, ki bo obsegal teorijo o risbi, teorijo o kompoziciji, barvno teorijo in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora. Tečaj je zamišljen kot alternativna oblika 9. bienala likovnikov amaterjev. Vpis je odprt vsem, ki jih zanima ustvarjalno delo nasploh. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine do 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure ali na ZSKD št. 767303.
Godbeno društvo Nabrežina vpisuje nove člane v Glasbeno šolo. Lekcije se pričnejo po 21. septembru. Zainteresirani naj se zglasijo ob ponedeljkih ali četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih (Nabrežina 106/c) za vpis in podrobnejše informacije.
Vzhodnokraško godbeno društvo "V. Parma" s sedežem v Trebčah obvešča vse vpisane učence in njihove starše, da bo pričetek pouka v društveni godbeniš-ki šoli jutri, 17. septembra, ob 15. uri. Prosimo starše, da se otvoritvenega sestanka z učitelji zanesljivo udeležijo zaradi podrobnejših pojasnil o pouku pihal, trobil in tolkal. Obor godbe.
SKD Barkovlje sporoča, da bo danes, 16. t. m., ob 20.30 seja glavnega odbora. Jutri, 17. t. m., ob 20.30 se bo v barkov-Ijanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nadaljeval nogometni turnir. Nastopili bosta ekipi Vrzote in Dinamo od Gašperetov. Vabljeni.
Danes, TOREK, 16. septembra
LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 4.11.
Jutri, SREDA, 17. septembra
ROBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 3.13 najnižje -57 cm, ob 9.48 najvišje 48 cm, ob
15.44	najnižje -29 cm, ob 21.24 najvišje 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
22,4	stopinj, zračni tlak 1017,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Martinello, Luca Sancin, Giulio Alberto Scichilone, Federico Battig, Aaron Sagheb, Martina Filiputti, Kail Cernecca.
UMRLI SO: 83-letna Angelica Ferne-tich vd. Civitin, 72-letni Romeo Lenar-duzzi, 73-letni Miroslave Svagelj, 72-let-ni Silvano Maffioli, 76-letni Giovanni Schiavone, 60-letni Luciano Socchi, 78-letna Valeria Piciga, 84-letni Bruno Gruliš, 68-letni Ettore Micari, 86-letni Fran-cesco Schromek, 84-letna Antonia Valente, 83-letna Maria Luigia Mistero, 71-let-ni Salvatore Salvioli, 72-letna Giorgina Marši.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 15. do sobote,
20. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja LOVRA INKRETA.
V	umetnostni galeriji Malcanton -
Ul. Malcanton 14/A je do 29. 9. odprta razstava tržaškega slikarja FUSCA.
V	Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo "Kraške osmice". Urnik: ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30.
Tržaški glasbeni september - V četrtek, 18. septembra, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi bo nastopal SALZBURŠKI TRIO: Lavard Skou Larsen - violina, Ramon Jaffe - violončelo, Nicola Frisardi - klavir. Na sporedu Mozartove, Beethovnove in Saint-Saensove skladbe.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe "REPENTA-BOR". V nedeljo, 21. septembra, ob 18. uri v evangeličansko-luteranski cerkvi FRANS BRUGGEN - kljunasta flavta. Na sporedu skladbe skladateljev J. van Eyck, Ortiz, Bassano, Virginiano, Rebel, Shinohara in Bach.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 15. 9. 1986	
	1 390 —		8.
Nemška marka 		686.—	Švicarski frank 		847,—
Francoski frank		208.—	Avstrijski šiling		97,—
Holandski florint		607.	Norveška krona 		190,—
Belgijski frank		32,—	Švedska krona		201,—
Funt šterling		.	2.070,-	Portugalski eskudo		9,—
Irski šterling		. 1.880,—	Španska peseta		10,—
Danska krona		180.	Avstralski dolar 		810. -
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar		2,75
Kanadski dolar 		. 1.000. -	Drobni dinar		2,75
	!#ET3!JTO!J		
			
Danes, 16. septembra, ob 16.30 v TRŽAŠKI KNJIGARNI
URADNA PREDSTAVITEV GALEBOVEGA ŠOLSKEGA DNEVNIKA
Prisrčno vabljeni učenci, dijaki, učitelji, profesorji in ravnatelji slovenskih šol.
SLOVENSKO STALNO, „ GLEDALIŠČE V TRSTU
BALETNA ŠOLA
□	Za vse, ki so jo že obiskovali, in za tiste, ki so obžalovali njeno ukinitev
□	za plesno .izobrazbo, gracioznost in vitkost
□	za srečanje z gledališčem in novimi prijatelji!
Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka 1. oktobra 1986 ob 15. uri.
Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
šolske vesti
Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete otroke za' šolsko leto 1987/88 in šolsko leto 1988/89. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1 v torek, sredo in četrtek od 16. do 17. ure.
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol v Trstu sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši ob 10. uri se bodo dijaki zbrali na posameznih šolah in začeli z rednim poukom.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se vsi učenci zberejo v četrtek, 18. septembra, ob 8.30 v šolskih prostorih. Šolske maše pa se bodo vrstile s sledečim umikom: šola Ribičič ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu, šola Gregorič ob 9.30 v cerkvi na Kolonkovcu, šola Kette ob 11.15 v kapelici v Ul. Marconi, šola Širok ob 9.30 v cerkvi sv. Vincenca, šola Grbec ob 17.30 v škedenjski cerkvi.
Didaktično ravnateljstvo Opčine sporoča, da se začne reden puk na šolah na Opčinah, v Bazovici, v Gropadi, v Trebčah, na Proseku, v Križu in na Repentab-ru v četrtek, 18. t. m„ ob 8.30. Otroci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev.
Srednja šola L Cankar sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ob 11. uri naj se vsi dijaki zberejo v šolskih prostorih.
Srednja šola L Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši pridejo učenci na šolo.
Ravnateljstvo nižje srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Sv. Križa sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9. uri v župni cerkvi na Proseku oz. v Sv. Križu. Po maši ob 10. uri se dijaki zberejo na šoli.
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo začetek šolskega leta v četrtek, 18. septembra, in sicer: Sv. Ivan - učenci pridejo ob 8. uri v šolo, ob 10. uri gredo v spremstvu profesorjev k šolski maši; na Katinari - šolska maša bo ob 9. uri, učenci gredo v šolo po maši.
Ravnateljstvo državne srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča dijake, naj se zberejo 18. septembra ob 8. uri na šoli.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec sporoča, da se začne šolsko leto 1986/87 v četrtek, 18. t. m.. Pouk se začne isti dan ob 8. uri, šolska maša bo ob 11. uri.
Celodnevna osnovna šola iz Milj sporoča učencem in staršem, naj se zberejo v četrtek, 18. t. m., ob 8.30 v šolskih prostorih.
Srednja šola S. Gregorčič iz Doline
sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9.30 v Dolini. Po maši se učenci zberejo v šoli, kjer bodo razporejeni po razredih, ter dobili prva navodila.
izleti
Sindikat upokojencev CGIL - Opčine
priredi 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet v EMILIO ROMAGNO z obiskom hiše-spomenika bratov Cervi in ogledom mesta Marzabotto. Vpisovanje na sedežu v Narodni ul. št. 69 - tel. 214222 (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure) in na sedežu Sindikata upokojencev CGIL v Nabrežini ob uradnih urah. Cena izleta 95.000 lir.
Društvo Slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v San Marino in okolico, v četrtek, 18. septembra, ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Prosimo točnost.
Sekcija PSI Dolina organizira v nedeljo, 5. oktobra, enodnevni izlet v prijateljsko občino Marzabotto ob Dnevu komemoracije žrtev nacističnih pokolov. Vpisuje v večernih urah Klavdijo Kofol -Boljunec, tel. 228425 ali 228740.
PD Kolonkovec priredi v nedeljo, 21. septembra, izlet v Šmarješke Toplice. Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpisovanje od 8. do 12. ure (tel. 818067).
_________gledališča________________
CANKARJEV DOM
SLOVENSKI TEDEN v okviru SREČANJA LJUDI IN REGIJ EVROPE - do 21. t. m. v Castelfrancu Veneto (Italija).
Danes, 16. t. m. - Otvoritev razstave umetniške fotografije Toneta Stojka -Koncert skupine Ouatebriga in Janija Kovačiča.
Jutri, 17. t. m. - Projekcija filma Karpa Godine RDEČI BOOGIE.
V	četrtek, 18. t. m. - Koncert ansambla Savinjskih sedem.
V	petek, 19. t. m. - Koncert Tria Lorenz
V	soboto, 20. t. m. - Koncert ansambla Šok
Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli
Organizator Svetovalni center Ljubljana
Velika dvorana
V	petek, 26. t. m., ob 20. uri: OTVORITVENI KONCERT- Simfonični orkester iz Utaha (ZDA). Dirigent in solist Sil-verstein Joseph.
Mala dvorana
V	petek, 19. t. m., ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin.
Srednja dvorana
Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film.
V	sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Nova Gorica
V	sredo, 17. t. m.: Pier Paolo Pasolini ORGIJA; režija Mario Uršič. Gostovanje PDG v Skopju.
mali oglasi
KUPIM rabljeno cyklette v dobrem stanju. Tel. 747736.
LETOŠNJI ABSOLVENT Trgovskega tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Absolvent".
PRODAM ovalno mizo in šest stolic za
150.000	lir. Tel. 741670.
PRODAM stanovanje 80 kv. m, okolica Domjo: 2 spalnici, kuhinjski kot, dnevna soba, shramba, kopalnica, balkon. Tel. 228390.
ODDAM V NAJEM skladišče, 70 kv. m, pri Domju. Tel. 228390.
PRODAM enonadstropno otroško posteljo, stajco, mizico za previjanje, posteljico za kampiranje in še voziček. Tel. 818182 v večernih urah.
PRODAM mlado kozo. Tel. 200760.
SPREJMEM V SLUŽBO pošteno žensko za hišna dela in oskrbo vojnega invalida. Tel. 040/575436.
OSMICA v Borštu je odprta pri Zaharju.
14-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka. Tel. 281244.
PRODAM 30 stotov grozdja (20 črnega in 10 belega) v Štarancanu. Telefonirati v večernih urah na št. 78269.
IŠČEM hišno pomočnico. Tel. 0481/86349.
URADNIKA-KNJIGOVODJO zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro "Podjetje".
PRODAM leseno kad, 14 hi in 2 soda. tel. 231851.
PRODAM alfa sud sprint 1500, letnik '82, rdeče barve. Tel. 231851.
DEKLE stara nad 30 let ali FANT z opravljeno vojaščino, z večletno prakso, dobi zaposlitev kot knjigovodja v trgovini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodja".
IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z opravljenim vojaškim rokom, dobrim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
LANSKA ABSOLVENTKA trgovskega tehničnega zavoda "Ž. Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Telefon 211622 v jutranjih urah.
slike, ki niso le spomin
Usoda Ljudskega doma in svetisca na Skalnici
Na sliki z dvojezičnim napisom je znana stavka, o kateri smo zadnja leta precej brali y povezavi z novim Kulturnim domom v Gorici. Kljub temu mi ostajajo še vedno veliki dvomi, ali današnji najstniki vedo, kjer je točno bil goriški Trgovski dom. Po drugi svetovni vojni je dobil dvojezičen naslov, da bi simboliziral nov položaj in novo težnjo: skupina in enakopravna prisotnost v posoškem prostoru. Nove težnje so trajale pičlih osemnajst mesecev. Potem smo se vrnili na staro. Prepišimo, kar piše na hrbtni strani razglednice, ki je bila tiskana v 10.000 izvodih:
'4. novembra 1926 so fašisti v Gorici zaplenili Ljudski dom'
T. maja 1945 ga je Jugoslovanska armada vrnila goriške-mu ljudstvu'
'6. novembra 1946 so ga ljudstvu odvzele ameriške vojaške zasedbene oblasti v Gorici'.
Druga slika prikazuje svetišče na vrhu Skalnice, ki je po prvi svetovni vojni drago zlasti številnim svojcem padlih na Soški fronti in ki so znotraj svetišča razobesili številne ex voto. Dokazi nekega dogajanja in neke prisotnosti. Pred več kot desetletjem je prišlo na novogoriški strani tudi do poskusa, da bi romarsko in turistično točko ovrednotili. Pobuda ni bila uspešna in vzpenjača je skorajda pozabljena. Vendar ni nihče še oporekal ali zakril znakov že omenjene prisotnosti. Naravno in normalno za narodnostno mešano ozemlje.
Kje pa je kakšen znak na Trgovskem oziroma Ljudskem domu, da ga je namreč gradila v središču mesta slovenska narodnostna skupnost za svoje družbene potrebe? Dejstva je treba zakrivati, zamolčati jih je treba, da se nove generacije čudijo, ko smo prisiljeni dokazovati svojo prisotnost. Tri zastave na balkonu tretjega nadstropja pa so postale zgodovinski greh. Ker so skupaj namreč jugoslovanska, slovenska in italijanska zastava. Javno mnenje so prepričali, da je osvoboditev bila okupacija, ker potvarjajo dejstva: ljudska vojska naj bi se bila kar na lepem pojavila zadnji trenutek. Nič o ilegali, nič o OF že leta 1941, nič o prevozih hrane in tehnike, celo nič o Goriški fronti leta 1943.
ALDO RUPEL
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Brez pozdravov in uvodov...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
1.	Gu Gu - Ljubil bi se
2.	Julian Lennon - Time will teach us ali
3.	Steve Winwood - Back in the high lite again
4.	Wham - The edge of heaven
5.	Madonna - Papa don’t preach
6.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
7.	Daryl Hall - Dreamtime
8.	A-ha - Train of trought
9.	Level 42 - Lessons in love 10. Brian Ferry - Is your love strong
enough
Tudi sami ste lahko opazili, da je sprememb cela kopica... Niti en sam komad ni ostal na istem mestu kot prejšnji teden, kar je seveda krasno... Gu Gu so spet na vrhu, tokrat z Ljubil bi se. Julian Lennon je na drugem mestu s Time will teach us ali, popolna novost je tudi komad Steva Winwooda Back in the high lite again... Duo Wham je izdal že svojo zadnjo LP ploščo The final, o kateri ste že lahko prebrali v rubriki Nove plošče, ki jo pripravlja moj tržaški kolega Boris Devetak... Pri nas sta na zelo solidnem četrtem mestu s komadom The edge of heaven... Novost tudi na sedmem mestu, ki ta teden pripada Darylu Hallu, komad pa za zasanjane - Dreamtime... Ostalo je konstanta. Preden vam povem, da se imejte skrajno lepo, naj vas spomnim še na glasovnice...
Z nagradami sodelujejo še:
f.rc" (Tgh sr,,..,
Iskra TOZD Eleklroakuatlka
Selana
/O


Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............. ...............................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:............................................................'...
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
10.30 Film: II fantasma delFopera (r. Robert Markowitz, i. M. Schell,
J. Seymour, M. York)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
12.55	Nanizanka: Taxi - Taxi 804
13.30	Dnevnik
14.00	Film: II cobra (fantast., ZDA, 1944, r. Robert Siodmak, i. M. Montez, J. Hall)
15.30	Dokumentarec: I robot italiani
16.00	Nanizanka: I ragazzi della via De Grassi - Ida gira un film
16.30	Risanka: Moncicci
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanka: LTsola del tesoro
17.55	Nadaljevanka: Grandi speranze
18.45	Informazione e potere
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Quark speciale
21.25	Nadaljevanka: Storia d'amore e damicizia (6. in zadnji del)
22.25	Dnevnik
22.35	Glas. odd.: Disco "in" Europa
23.35	Dnevnik
23.50 Dokumentarec: Ruote di fuoco
T1# RAI 2	[
11.15	Nadaljevanka: Clayhanger
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Naniz.: La signora e il fantasma
15.10	Film: Alto, biondo e con sei malti interno (kom., Fr. 1971, r. P. Richard, i. Pierre Richard)
16.55	Dokumentarec: Monografie
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.00	Nanizanka: Sherlock Schmidt e compagnia
18.20	Športna poročila
18.30	Nanizanka: II commissario Kds-ter - II riposo forzato
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Film: II figlio di Giuda (kom., ZDA, 1960, r. R. Brooks, i. B. Lan-caster, Jean Simmons)
22.50 Dnevnik - večerne vesti
23.00	Filmske novosti
23.05	Informativna oddaja: II linguag-gio dei luoghi (7. in zadnji del)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: La trappola (dram., Fr. 1975, r. Pierre Granier-Deferre, i. Lino Ventura, Ingrid Thulin)
■ |	RAI 3
13.20	Nadaljevanka: Orgoglio e pregi-udizio (2. del)
14.30	Dokumentarec: Grotte
15.00	Tečaj francoskega jezika
15.30	Dokumentarec: Delta
16.30	Dokumentarec: La scienza delle acgue (1. del)
17.00	Dokumentarec: Dal gioco all'in-formatica (1. del)
17.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.30	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Panorama inter-nazionale - II West di Charles Marian Russel
20.30	Športna oddaja: Juventus un fenomene in bianco e nero (1. del)
21.30	Koncert: Mozart e Salieri
22.30	Dnevnik
23.05	Film: Conta fino a tre e prega (vestern, ZDA 1955, r. G. Sher-man, i. Van Heflin, Joanne Wo-odward)
Ir RTV Ljubljana
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored
18.00	Periskop
18.45	Risanka
19.00	Danes - Celjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Ivo Brešan: Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju - gledališka predstava SLG Celje
22.10	Svet na zaslonu
22.55	Dnevnik
»Alto, biondo e...« bo na sporedu po RAI 2 ob 15.10
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: Risanke, nanizanka Otroci z otoka in dokumentarec Sedmi kontinent
18.00	Nadalj.: Ljubezen in oblast
19.00	Odprta meja
V Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki:
ŠPETER — prvi dan pouka za šolarje iz Benečije
TRST— proslave ob 150-letnici Tržaškega Lloyda
TRST — razstava kiparja Lovra In-
REPEN — razstava Mihaele Velikonja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Mesto danes
20.00	Glasbena oddaja
20.25	TV novice
20.30	Film: Za dolar slave (vestern)
22.15	Nogometna tekma, v odmoru
TVD vse danes
22.20	Nadaljevanka: Melodrama
23.40	Košarka
[_ gg CANALE5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
0.20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.10 General Hospital
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanka: Lou Grant
13.00	Znanstveni tednik: Big Bang
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec:	Il
mondo intorno a noi
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
20.30	Film: lo so che tu sai che io so (kom., It., 1982, r. A. Sordi, i. A. Sordi, M. Vitti)
^2.50 Nanizanka: Mississip-pi - Crisi dldentita
23.30	Športna oddaja: golf
0.50 Nanizanka: Sceriffo a
New York
[JSL RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
■10 Film: Il prigioniero della miniera (pust.,
ZDA, 1954, r. H. Hatha-way, i. Gary Cooper) .00 Nanizanki: Mary Ty-Ter Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke V-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra .30 Nanizanke: La famig-lia Bradford
.30 Film: La duchessa del-1'Idaho (glasbeni, r. Robert Z. Leonard, i. Esther Williams)
.30 Nadaljevanka: Febbre
d'amore
18.15 Kviz: Cest la vie 18.45 Kviz: Il gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s angels - La seduta
20.30	Film: Novecento -
Atto II (dram., It., 1976, r. Bernardo Bertolucci, i. Robert De Niro)
23.30	Nanizanke: La legge di McClain - Il piccolo testimone, 0.20 Vegas in ob 1.10 Switch
[^|J~iTALIA1	|
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder Woman, 10.45 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.35	Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Truck dri-ver
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-gicaEmi
20.30	Film: La pantera Rosa colpisce ancora (kom., 1974, r. Blake Edwards,
i.	Peter Sellers)
22.40	Nanizanka:	Mike
Hammer
23.40	Športna oddaja: Foot-ball campionato NFL
1.15	Nanizanka Banacek
vano
TELEPADOVA
11.00	Nanizanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste
13.00	Risanka
15.00	Nanizanka: Anche i ricchi piangono
16.00	Nanizanka: Andrea Celeste
17.30	Risanki: Belle e Sabas-tien, Kimba
19.30	Nanizanka: Mork & Mindy
20.30	Film: Dillinger (Krim., 1973, r. John Milius, i. Warren Oates)
22.30	Nadaljevanka: I mise-rabili (2. del)
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Ouelle stupide vecchie scarpe (kom., 1983, r. Gilbert Cates, i. Sharn Gless)
1.30 Nanizanka: Missione impossibile
j ^ TELEFRIULI
13.00	Film: Il marchio di kriminal (pust., 1967, r. Fernando Cerchio, i. Glen Saxon)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec
20.40 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
22.00	Nanizanka
22.30	Dnevnik
23.30	Rubrika: Il salotto
23.30	Nogomet B lige
f TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.2&—8.00 Dobro jutro po naše: koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Morje, zibelka človeštva; 8.30—10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Iz sence večnosti; 10.10 Koncert; 11.30—13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00: Dramska vetrovnica - Zgodbe ob meji: "Dirka"; 13.20 Glasba po željah; 14.10—17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovenka; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol;
9.05	Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Odskočna deska; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nok-
turno; 23.00—4.30 Nočni program -glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00-	13.00 Prenos II. programa RL;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Mladim poslušalcem; 17.40 Popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-
12.00	Prisrčno vaši; 8.15 Flashback;
9.00	Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-2O.OO Popoldanski spored; 15.45-
19.30	Splash; 16.33 Blitz; 17.45 Metal healt; 18.33 Iz klasičnega repertoarja;
20.00-	6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranja matineja, vodi Majda;
19.00	Informativna oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
V svojstvu podtajnika pri Ministrstvu za industrijo
Podtajnik Santuz včeraj prvič uradno na obisku v Gorici
Zaključen 5. mednarodni violinski natečaj
Švicarju prva nagrada R. Lipizer
Na prvem uradnem obisku v Gorici, odkar je prevzel novo dolžnost podtajnika pri ministrstvu za industrijo, se je včeraj mudil poslanec Giorgio Santuz. Na sedežu Trgovinske zbornice je imel daljši pogovor s predsednikom , dr. Enzom Bevilacguo in člani odbora. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik pokrajine prof. Silvio Cumpeta ter goriški župan Scarano ter parlamentarca Battello in Rebulla.
Tako kakor je bilo pričakovati, so v pogovoru razpravljali o postopku za odobritev novega zakona o goriški prosti coni, o izvajanju paketa Altissi-mo ter zamudah, ki se kažejo pri tem, o financiranju s strani Evropske investicijske banke, izgradnje avtoceste med Vrtojbo in Razdrtim. Največ pozornosti so, kakor je bilo tudi pričakovati, namenili obravnavi številnih vprašanj v zvezi z novim zakonom o goriški prosti coni, ki naj bi ga parlament vendarle odobril v prihodnjih mesecih. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua je posebej naglasil, kako je bilo na krajevni ravni med predstavniki vseh družbenih in gospodarskih sil doseženo soglasje o vsebini in obsegu novega zakona. Bevilacgua je zatem predstavniku vlade obrazložil novosti predloga, ki je bil izdelan na krajevni ravni, ob upoštevanju spremenjenih splošnih in gospodarskih razmer ter ciljev, ki naj bi jih dosegli. Predsednik Trgovinske zbornice je dejal, da gospodarski operaterji čakajo na skorajšnje točne in definitivne ukrepe, da pa je osnovnega pomena dolžina trajanja novih norm, ki naj bi jih izglasovali čimprej. Opozoril je tudi na znatno zamudo pri izvajanju paketa Altissimo, bodisi kar zadeva samo razpolaganje s finančnimi sredstvi, bodisi kar zadeva tolmačenje glede možnosti koriščenja ugodnosti s strani obrtnikov.
Govor je bil nadalje o pomenu izgradnje in ustrezne povezave prometnih struktur v pokrajini in deželi (av-toporto, tržiško pristanišče, letališče, železniško vozlišče v Červinjanu itd).
V razpravo, ki je sledila, so posegli tudi poslanec Rebulla, ki je posebej orisal celotno problematiko, senator Battello, ki je podčrtal, da je treba čimprej nadoknaditi zamude, predsednik pokrajine Cumpeta, ki je proti preprostemu podaljšanju še za eno leto, obstoječega zakona o prosti coni, župan Scarano, ki je podtajnika povabil na srečanje s celotnim občinskim svetom.
Podtajnik, ki se bo čez teden dni spet mudil v Gorici, tokrat se bo ude-
ležil strokovnega posveta o gospodarstvu, je zagotov.il, da bo poskrbel za pospešitev parlamentarnega postopka za zakon o prosti coni. Najprej naj bi se razprava pričela, morda že v prihodnjih tednih, v senatni zbornici, kjer je že osnutek KPI na isto tematiko, zatem pa v poslanski zbornici.
Manj učencev na Tržiškem
Na osnovnih šolah na Tržiškem bodo v. nastopajočem šolskem letu imeli približno deset odstotkov manj učencev kakor lani. Prijavljenih je namreč 2487 otrok, medtem ko jih je bilo lani 2774. Spričo takega stanja bodo v novem šolskem letu na celotnem območju imeli devetnajst razredov manj. V zgoraj navedenih podatkih so vključeni tudi učenci didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu, ki je pristojno tudi za osnovne šole v sovodenjski občini. V 3 letih se je število otrok v osnovnih šolah znižalo za nad 35 odst.
V četrtek se ponovno prične pouk na šolah. Zato je nakupovanje knjig, zvezkov in ostalih šolskih potrebščin eno važnejših opravil velikega števila dijakov oz. staršev, ki za to niso poskrbeli že v prejšnjih tednih. Knjigarne so v teh zadnjih dneh prepolne odjemalcev, zato lahko domnevamo, da kar precej dijakov čaka za nabavo knjig prav poslednje dni. Tako se zgodi, da marsikateri dijak prične šolo brez nekaterih učbenikov.
Problem, ki večkrat pesti dijake pa tudi je razpoložljivost knjig. Večkrat se zgodi, da knjiga poide in je nato ne ponatisnejo. To spravi v hudo zagato tudi profesorje, ki morajo zato pripraviti dijakom nekaj svojih zapiskov, če le hočejo kolikor toliko v redu izpeljati do konca šolskega leta zastavljeni učni program.
V	nabito polni dvorani avditorija se je v nedeljo zvečer s proglasitvijo zmagovalcev in slavnostno akademijo najboljših letošnjih violinistov zaključil 5. mednarodni natečaj za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. Prva nagrada je zasluženo šla 31-letnemu Švicarju Alexandru Dubachu. Ne gre sicer za prav mladega violinista, zlasti če upoštevamo, da ima Dubach več kot dvajsetletne izkušnje, saj je s študijem violine začel pri sedmih letih starosti in že dve leti kasneje osvojil prvo nagrado na državnem natečaju v Lausannu. Od tedaj je že neštetokrat nastopal kot solist po Evropi in Aziji ter žel nekaj pomembnih mednarodnih priznanj.
V	finalnem nastopu za Lipizerjevo nagrado je zaigral Bachov koncert v D-duru, op. 77, in koncert Čajkovskega prav tako v D-duru, op. 35. Kot zmagovalec goričkega natečaja je ob denarni nagradi prejel violino mojstra Roberta Lanara iz Padove ter pogodbe za vrsto koncertov po Italiji v prihodnjih treh sezonah.
Kakšna je letos situacija s slovenskimi učbeniki na goriških slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah? Se tudi tokrat, kot še vedno doslej ob začetku šolskega leta, ponavljajo stari problemi v zvezi s težavami pri nabavi in nerazpoložljivostjo potrebnih šolskih učbenikov? Da bi izvedeli kaj več o teh problemih, smo obiskali slovenske šole v bivšem semenišču v Ul. Alvia-
IKT
Že znana je letošnja novost, da bodo dijaki prejeli učbenike, ki jih izdaja Uprava za slovenske učbenike kar na šoli. Te učbenike so si doslej morali nabavljati neposredno v Trstu, kar je povzročalo nemalo težav in izgube časa ob začetku šolskega leta. Letos se torej vsaj v tem pogledu obetajo razveseljive novosti.
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko nam je tajnica Bruna Petruša povedala, da so res pred kratkim dobili iz Trsta veliko pošiljko šolskih knjig. Knjige bodo na razpolago vsem dijakom, ki bodo letos obiskovali njihovo šolo. Prodaja bo potekala v prvih šolskih dneh. Zanjo bodo skrbeli profesorji sami. Povedati pa je treba tudi, da je velika večina predpisanih učbenikov iz drugih založb, zato bo večji del nabavljanja knjig še vedno potekal v knjigarnah.
Na klasičnem liceju Primož Trubar nas je seznanil z novostjo prodaje nekaterih knjig kar na šoli tehnik Oskar Ušaj. Povedal nam je, da so v zadnjih julijskih dneh dobili iz Trsta 16 različnih knjig za skupnih 1706 izvodov. Tudi tu bodo prodajali knjige kar sami profesorji ob začetku šolskega leta. Denar, ki ga bodo nabrali, bo šel v šolski sklad.
Nekoliko bolj na dolgo smo pokramljali na učiteljišču Simon Gregorčič z ravnateljico Majdo Corsi. Pove-
Da je bil letos natečaj, kljub številčno skromni udeležbi (nastopilo je le 17 violinistov) na visoki kakovostni ravni, priča dejstvo, da so letos po dveh letih spet podelili prvo nagrado,
Zmagovalec Alexandre Dubach
dala nam je, da je stanje, kar se tiče slovenskih učbenikov, izredno kritično. Res je, da bodo letos prodajali več šolskih knjig - teh je dvanajst za skupnih 652 izvodov - kar na šoli in da bo zato marsikomu prihranjeno potovanje v Trst, toda žal je teh knjig premalo. V teku treh let bodo že vse razprodane.
Postavlja se še drug problem. Knjige, ki jih izdaja Uprava za slovenske učbenike, trenutno ne zadoščajo realni potrebi. Matematičnih knjig sploh ni. Večina profesorjev bo morala pripraviti zapiske in jih razmnožiti kar v šolski režiji. Zato bo nujno, da bo Višje šolsko skrbništvo v čimkrajšem času odobrilo prevod ali spis več novih prepotrebnih knjig.
Tik pred začetkom šolskega leta ti in drugi problemi še vedno pestijo slovenske šole. Kot vedno torej, novo leto - stari problemi, (m. č.)
Neuspeh
koncerta za Afriko
Obračun prvih dveh večerov desetdnevnega sporeda Gorizia ali show v dolini Koma res ni navdušujoč. V soboto je stotine mladih čakalo razočaranje, ker je njihov idol Zucchero (Adelmo Fornaciari) ostal brez glasu in bil zato prisiljen odpovedati koncert. Precej klavrno je bilo tudi v nedeljo, ko naj bi nastopilo več kot trideset skupin in pevcev na koncertu "for Africa". Zaradi neprimernega ozvočenja, odpovedi nekaterih skupin in maloštevilne publike tako koncert kot izkupiček nista dosegla ravni, ki so si jo nadejali organizatorji.
Spored prireditev ali show se bo drevi, nadaljeval ob 21.30 z nastopom pevca Mianija, ob 17. uri pa bo v telovadnici turnir v ženskem malem nogometu.
PRI osporava gradnji novega slovenskega šolskega centra
Goriški republikanci imajo vrsto pomislekov glede predvidene gradnje slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini. To vprašanje je bilo eno od osrednjih tem na zadnji seji goriškega vodstva te stranke, poleg vprašanj v zvezi z upravljanjem avtoporta. Po mnenju goriških republikancev, naj bi bil center prevelik v odnosu na šolsko populacijo. Ob tem se republikanci obregnejo še ob novo srednjo šolo v Doberdobu, ki da je prevelika v odnosu na potrebe. Posredno predlagajo tudi, naj bi za potrebe slovenskih šol uporabili stara poslopja v raznih krajih mesta, ki vidno propadajo. V podkrepitev svojega negativnega stališča do nameravane gradnje novega šolskega centra, republikanci navajajo tudi psihološke razloge, saj bi bili dijaki, zbrani na enem samem kraju, povsem ločeni od dmgih. To seveda ne drži, ker bi nekatere šole in vzgojno varstvene ustanove ostale izven centra.
Glede upravljanja avtoporta pa so republikanci zaskrbljeni nad naraščajočimi stroški, medtem ko dohodki naraščajo počasneje. Vprašanje bolj uravnovešenega poslovanja bo treba zato ponovno preučiti.
Novo šolsko leto, a stari problemi glede nabave knjig in učbenikov
Pozitivna novost v možnosti nabave nekaterih knjig kar v šoli
Pri KZE večjo vlogo zdravnikom
Črn konec tedna na cestah
Večjo vlogo zdravnikom pri odločitvah v zdravstvu. Tako zahtevo postavljajo zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, včlanjeni v sindikat ANAAO. V kratkem, (26. septembra) bodo namreč volitve v novo medobčinsko skupščino KZE, na Deželi pa trenutno preučujejo področni načrt preureditve javne zdravstvene službe na Goriškem, ki ga bo treba, kakor je slišati, nekoliko popraviti.
V zadnjih tednih so se predstavniki sindikata ANAAO sestali s predstavniki vseh strank (razen PSDI) ter razpravljali o ukrepih za izboljšanje razmer v zdravstvu. Predstavniki vseh strank, tako je rečeno v poročilu za tisk, so soglašali s potrebo, da se zdravnikom nudi večja možnost vplivati na odločitve. Sindikat ANAAO predlaga, naj bi novemu upravnemu odboru KZE pridružili nekakšno posvetovalno-tehnično komisijo, v kateri bi bili zdravniki, zaposleni v raznih oddelkih in službah. To bi bil tudi konkreten dokaz v pogovorih izražene politične volje po spremembah, ki so glede upravljanja zdravstvene službe, nujne.
Tri osebe so bile ranjene, od teh ena zelo težko, v dveh prometnih nesrečah, v soboto ponoči, oziroma v nedeljo zgodaj zjutraj. V bolnišnici na Kati-nari je na zdravljenju 17-letni Dino Codermaz iz Podgore, Ul. Brigata Cu-neo 3/1, njegovo zdravstveno stanje je še zmeraj zelo resno. V goriško splošno bolnišnico pa so prepeljali 21-let-nega Alessia Canesina, prav tako iz Podgore, Ul. Cotonificio 23. Oba sta se peljala v avtu, ki ga je upravljal Cane-sin in ki ga je, po silovitem trčenju v betonsko ograjo, vrglo na železniški
tir. Nesreča se je zgodila v soboto, nekaj pred polnočjo, na cesti med Krmi-nom in Koprivnim, ki poteka vzporedno z železnico. Zaradi nesreče je bil približno eno uro prekinjen tudi železniški promet.
Na državni cesti med Gorico in Vidmom pa se je v nedeljo zgodaj zjutraj ranila 55-letna Videmčanka Virginia Schiavi. V Mošu je z avtom silovito trčila v železobetonski drog javne razsvetljave. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju deset dni.
ki si je na predzadnjih dveh natečajih po mnenju žirije ni zaslužil nihče med nastopajočimi. Podelili so tudi ostale nagrade, razen tretje. Drugo je osvojil 25-letni Američan Lyndon Daniel Taylor, četrta je šla komaj 17-let-nemu Danielu Nodelu, Rusu po rodu, a z bivališčem v Nemčiji, peto pa je osvojil 27-letni Francoz Etienne Pfen-der. Brez nagrad sta ostala finalista Poljak Hubert Pralicz, ki zaradi slabosti ni mogel nastopiti na finalnem koncertu in Beograjčan Mateja Marinkovič, ki je ostal brez nagrade, ker je - v nasprotju z določili pravilnika -pri nastopu imel pred seboj partituro.
Obračun prireditve je torej, glede na njeno umetniško raven, dober. Manj razveseljivi so podatki o zanimanju občinstva z izjemo finalnih nastopov, ko je violiniste spremljal varšavski simfonični orkester. Pri tem pa se nujno postavlja vprašanje koordiniranja v prirejanju raznih glasbenih manifestacij, ki si v teh septembrskih tednih sledijo brez predaha.
Iz bolnišnice
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj opoldne v Štandrežu, v križišču ulic Ticino in San Michele, je bil laže ranjen 55-letni Silvano Battisti iz Sovodenj. Z motorčkom, na katerem se je peljal iz Gorice proti Sovodnjam, je zadel v avto, ki je nenadoma pripeljal iz Ul. Ticino in ki g;a je upravljal 20-letni Maurizio Kuštrin. V bolnišnici so Battistiju nudili prvo pomoč.
razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, ob 19. uri, odprli razstavo kipov in risb Mirsada Begiča. Na slovesnosti ob odprtju bo govoril umetnostni zgodovinar in kritik Andrej Medved.
šolske vesti
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol obveščajo, da se bo pouk pričel na vseh šolah, v četrtek, 18. t. m., ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo na posameznih šolah. Pred tem bo šolska maša v malem semenišču, ob 8.45.
Na zavodu ITI, kjer je tudi slovenska sekcija, se bo pouk pričel v četrtek, 18. t. m., ob 8.30, na triletnem tečaju pa v petek, 19. t. m. ob isti uri.
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko se bo pouk pričel v četrtek s šolsko mašo ob 10. uri v kapeli, zbirališče ob 9. uri v telovadnici. Dijaki, ki bodo obiskovali sekcijo šole v Doberdobu bodo imeli mašo v tamkajšnji cerkvi, ob 10. uri. Zbirališče ob 9. uri v osnovni šoli v Doberdobu.
Starši otrok vrtca v Rupi, naj se v
četrtek ob 9. uri zberejo pred vrtcem v Rupi, kjer bodo prejeli podrobna pojasnila od vzgojiteljic. Od 19. septembra do zaključka del bodo otroci obiskovali vrtec v Sovodnjah. Učenci slovenskih osnovnih šol goriškega okrožja, naj se zberejo v četrtek, ob 8.30 na posameznih šolah.
razna obvestila
Duhovnija sv. Ivana in vodstvo
SGS vabita na Duhovna srečanja, v Zavodu sv. Družine: danes ob 15. uri za osnovno in nižjo srednjo šolo, jutri ob 15. uri za višjo šolo.
______________kino________________
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 3«.
VITTORIA 17.00-22.00 »Biancheria intima per signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Possiedimi in-tensamente«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Mimoidoča iz Ulice Sans Souci«.
DESKLE 19.30 »Nevami posel«.
Pa kaj smo hoteli, ko je bil prav ogenj, skupaj s sekiro, edino orožje, s katerim smo razpolagali proti bližaniu zveri. Preden se je znočilo se je tudi nebo spet pooblačilo.
Ko smo naslednje jutro - bila je sreda, 2. julija - pomolili nos iz šotora, nas je namesto kakega medveda sprejel izreden oblak komarjev in nadležnih mušic. Bilo je vlažno in bližal se je dež. Po zajtrku sva z Marnom začela s prenosom prvega dela tovora. Najprej je prišel na vrsto en kanu, nato drugi, potem pa še živež in preostala oprema. Začelo je še grmeti in deževati. Ne vem, kolikokrat sva šla čez vzpetino in potem spet nazaj. Vse od desetih zjutraj pa do polpetih popoldne je trajalo to romanje pod dežjem, ki nam ni prizanesel niti za kratek čas.
Končno smo le postavili šotore na drugi strani, v bližini jezera. Legli smo spat kaki dve uri. Ko smo vstali je še rosilo. Kljub temu smo začeli sušiti naše cunje ob ognju, na katerem smo nato tudi spekli kruh. Počasi so se nam vračale moči: uro za uro smo si stalno pripravljali kaj za pod zob, tako da smo nadoknadili vso porabljeno energijo. Rinaldo, ki je med potjo izgubil pipo in pokadil vse cigarete, si je skušal pomagati tako, da je tobak za pipo ovil v košček toaletnega papirja in pridobil res svojevrstno cigareto. Žal mu to ni uspelo, pri tem pa je najbolj trpelo njegovo živčno ravnovesje. Okrog enajstih smo zaspali ob spremljavi dežja, ki se je nenehno odbijal na šotorskem platnu.
Pred nami sta bili še dve veliki oviri. Prva je bila v ponovnih skokih, drugo pa so predstavljale "nepopustljive" brzice. S tem čudnim izrazom (v francoščini: intransi-genti) so bile brzice označene na karti. To naj bi pomenilo, da so še neraziskane in po vsej verjetnosti tudi neprehodne. Njihovo razdaljo, približno 750 metrov, bi v tem primeru bilo treba spet prehoditi in opremo ponovno pretovoriti skozi gozd.
Prav nič nas ni veselila misel na to možnost, sa] se nam je obetalo kar dvojno prenašanje opreme po suhem:
pri skokih in nato še pri brzicah. Že res, da sta ti dve točki bili še zadnji oviri na naši poti po reki, ki steče potem precej gladko naprej, vendar to nam ni bilo v posebno tolažbo.
Tisti večer sem v dnevnik napisal: »Danes sreda, 2. julija, zvečer. V celem dnevu smo napredovali 800 met-rov.«
Jutro, ki je napočilo v četrtek, 3. julija, je bilo kot ponavadi oblačno. Šele sedaj, ko smo bili dovolj spočiti, smo lahko opazovali čudovito naravo, ki nas je obdajala vse naokrog jezera. Slap, ki je bučal vso noč, je bil videti sedaj nekoliko ovit v meglo, ki se je počasi dvigala nad jezero. Odrinili smo in po niti enem kilometru plovbe smo že bili pri "stopnicah". Spet vsi skupaj na suho, spet se otovoriti in še enkrat nositi vso opremo skozi skoraj neprehoden gozd.
Pod skoki, tam, kjer bi morali kanuja spet položiti v vodo, se je breg spuščal proti vodi z zelo strmim meliščem-Niti najmanj nismo imeli namena, da bi še dlje upogibali hrbte pod težo opreme. Zato smo si izmislili neke vrste teleferiko: kanuja z vso opremo vred smo s pomočjo vrvi počasi spustili kakih 50 metrov niže.
V posebni sekciji »dogodek« Beneškega festivala
»Splošna listina o Čilu« režiserja Miguela Littina
Pinochetovo maščevanje po neuspelem atentatu se stopnjuje. Vojska, ca-rabinerosi, tajna policija in fašistične tolpe smrti se kruto izživljajo nad civilnim prebivalstvom. Te dni so v Santiagu zaprli na desetine ljudi: demokratične in protirežimske predstavnike, duhovnike, tujce. Umorili so novinarja Joseja Carrascoja, zaprli dopiš-ništva tiskovnih agencij Reuter in Ansa.
11. septembra zvečer je RAI 1 posvetila posebno oddajo 13. obletnici golpeja v Čilu. Časnikar Alberto La Volpe se je v studiu pogovarjal, preko satelitske zveze z Buenos Airesom, s čilskim senatorjem Jorgejem Lavande-rom, ki se je le za las rešil pred zadnjimi aretacijami in s pisateljem Ernestom Sabatom, ki ga je argentinski predsednik Alfonsin imenoval za predsednika komisije za desaparecido-se.
Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da oddaja ni bila kaj prida, da nas je ta prekooceanski dialog precej razočaral, kajti tako vprašanja kot odgovori, so izveneli nekam rutinsko in nestvarno.
Mnogo zanimivejša v tem trenutku in tembolj dragocenejša se nam je zdela priložnost, ki jo je nudil letošnji, pravkar končani beneški festival. V posebni sekciji »Spazio libero degli autori« smo lahko gledali film v španski produkciji Acta general de Chile (Splošna listina o Čilu) čilskega režiserja Miguela Littina. Film je bil posnet v Čilu in dokumentira leta diktature in sedanjo podobo te nesrečne južnoameriške dežele.
A posteriori lahko rečemo, da je bil to pravzaprav edini »filmski dogodek« festivala, čeprav ga ni niti Rondi niti prisotni novinarji niso pravilno in ustrezno ovrednotili. Ko smo gledali Acta general de Chile v mali Volpije-vi dvorani (še pred atentatom), smo se počutili nelagodno. Vrstile so se znane slike in prikazni preteklosti, raznobarvni fleši s sedanjosti. Z domotožjem smo se spomnili na sedemdeseta leta, na solidarnost in angažiranost v prid čilskega ljudstva, na glasbo Violete Parra, na Intillimane. Podobno kot protagonist Morettijevega filma Blanca. Kaj je ostalo od vsega tega danes?
»V začetku leta 1985 je čilski režiser Miguel Littin - ki je na seznamu petti-sočih izgnancev, katerim je prepovedan povratek v domovino - prišel skrivaj v Čile in tu posnel v šestih tednih preko sedemtisoč metov filmskega traku o stvarnosti svoje dežele po dvanajstih letih vojaške diktature«. Tako predstavlja Gabriel G. Marguez drzen Littinov podvig v svoji najnovejši knjigi »La aventura de Miguel Littin clandestino en Chile«, ki je izšla prav te dni tudi v Italiji pri milanski založbi Mondadori.
Littin je bil skupno z Raulom Rui-zem eden glavnih predstavnikov čilskega filma za časa Allendeja: v Italiji smo videli pred leti njegova La tierra prometida in Actas de marusia. Leta 1971 je postal celo direktor državnega podjetja Chile film. Bil je znana in priljubljena osebnost čilskega kulturnega in družbenega življenja, zato je moral Po golpeju v izgnanstvo.
Ko se je vrnil, da bi snemal ta film, se je moral preobleči, da ga ne bi prepoznali. »Srečal sem svojo mater na ulici. Pogledala me je in me ni spoznala...« Pri tej nevarni in pustolovski filmski akciji so sodelovale tri evropske ekipe, ki so dobile dovoljenje oblasti, da snemajo »lepoto dežele« in tudi nekaj domačih cineastov.
Sam Littin opredeljuje svoje delo kot »pričevanje o tem, kar je danes Čile. Onstran simbola, po katerem je znan po vsem svetu, sem skušal prikazati mesta, pristanišča, ljudi, življenje, kot jih vidi izgnanec, ki hodi spet po svoji zemlji po dvanajstih letih odsotnosti.«
In res v 215 minutah tega dokumentarca, ki je poezija in reportaža hkrati, se vznemirjujoče spajajo podobe preteklosti s sodobnimi pokrajinami in liki.
Optimistične, z upanjem navdihnjene izjave in pričevanja demokratičnih aktivistov, žena desaparecidosov, rudarjev, mladih, ki so odrastli v letih diktature, beguncev, ki so se vrnili, celo samih Pinochetovih policajev... Vsi imajo v spominu obdobje pred diktaturo, svetli lik predsednika Allendeja, vsi čutijo, da se bo sedanje mračnjaštvo kmalu končalo.
Po drugi strani, so bile še posebno sugestivne sekvence, ki so prikazale
npr. kordiljero, ki je »materia original« (G. Mistral) čilske zemlje. Pampo, ki je sinteza te dežele, ker povezuje puščavo z morjem. Zapuščeno hišo Pabla Nerude, ki jo je dal Pinochet zapreti, a je vseeno zelo obiskana od strastnih ljubiteljev velikega avtorja pesnitve Čanto general.
A najbolj nas je prevzel zadnji del, ganljiv portret predsednika Salvadora Allendeja. Pričevanja njegove vdove, njegove osebne tajnice in drugih najzvestejših sodelavcev in še zlasti zadnji tragični dokumentarni posnetki jutra 11. septembra 1973, ko je Allende ostal sam, s svojim pogumom in dostojanstvom, v predsedniški palači La Moneda, proti premočnemu sovražniku.
RAI je že odkupila pravice za ta film, res zamujena priložnost, da ga ni predvajala takoj prav v teh dneh!
Davorin Devetak
Iz gline trpeči človek
V TK Galerij razstavlja kipar Lovro Inkret. Razstava še ne pomeni uradnega odprtja nove sezone, vendar nam predstavlja dokaj zanimivega in kvalitetnega avtorja. Kipi in reliefne "slike" prikazujejo človeka v globoki in univerzalni stiski. Iz gline se rojevajo majhne pošasti, ki žarčijo strah in tesnobo. Klasični modeli lepega se drobijo v Inkretovih "gmotah". Vsekakor gre za razstavo, ki zahteva od obiskovalcev koncentracijo, to pa je razlog več, da
si jo ogledamo.
novost na knjižni polici
Dve novi knjigi iz zbirke Dotik
O knjigah zbirke Dotik, smo že pisali. Besedila erotične tematike so pomemben segment svetovne literature in spremljajo vso zgodovino romana, pravi Državna založba v prospektu za te knjige. Roman naj bi v svojem začetku predstavljal celo sinonim za ljubezensko erotično pripovedništvo. Kasneje sicer ni bilo več tako in tudi danes ni. Toda erotični romani predstavljajo posebno zvrst literature, ki omikanemu bralcu ne bi smela biti tuja. Posebno še, če gre za tako izbrana dela, kot jih slovenskemu bralcu predstavlja Državna založba v zbirki Dotik. O dveh knjigah novega letnika, ki so izšle na poletje, smo že poročali.
Pred seboj imamo še dve knjigi. Ob njih ostaja še vedno odprta kritična dilema: ali gre res za pravo literaturo, za umetnost ali za pornografijo, kot nekateri omalovažujoče označujejo te knjige. Najbrž bo resnica nekje v sredi. Nekatera dela na to tematiko so umetniške stvaritve, za druga pa ostaja vprašanje odprto. Svojo sodbo si bo pač ustvaril vsak bralec sam, kakor je morda bolj ali manj tenkočuten, bolj ali manj literarno izobražen in tak ali drugačen v pogledu estetskih meril. Dve knjigi, ki sta pred nami tega vprašanja ne bosta razrešili, morda bosta še bolj odprli razkorak med eno in drugo literaturo.
Rocco in Antonia:
Krilati prašiči
Naslov ne pove ničesar, vsaj ne povprečnemu bralcu. Prevajalec in pisec spremne besede Jaša L. Zlobec ga razlaga na koncu knjige, ni pa ta razlaga niti bistvenega pomena. Tudi avtorja (moški in ženska) nista znana, saj je delo pred desetimi leti izšlo kot plod dela omenjenih dveh avtorjev. In tudi roman je napisan v obliki pisem, ki si jih izmenjujeta mladoletna Rocco in Antonia, sodobna dijaka iz Rima. Gre torej za zamudništvo v izdaji teksta, ki je ob svoji originalni izdaji vzbudila veliko zanimanje po vsej Italiji, pa celo prepovedana je bila nekaj časa. Očitno gre za zamudništvo, poudarja
pisec uvoda, zamudništvo, ki je za nas tako značilno na vseh področjih kulturnega dogajanja. Živimo v času, ko se mlad človek lahko socialno emanci-pira dokaj pozno. Mladostnik živi in mora živeti v svetu, ki ga usmerjajo starši, šola in razne institucije odraslih. Ena redkih stvari, s katerimi mlad človek lahko razpolaga, je njegovo telo. Spolnost je pri mladem človeku torej kompenzacija njegove nesvobode. S svojim telesom, s spolnostjo sam razpolaga in pri spolnosti lahko svoje učitke celo deli z drugimi. In tako naj bi bilo tudi pri nas, kjer roman na to temo spolnosti mladih ljudi, dobivamo desetletje za drugimi. Najbrž pa ne prepozno, kajti delo bo gotovo zelo odmevno tudi pri naših mladih ljudeh; zanimivo bo za odrasle, saj jim odkriva svet mladih, problemi pa so podobni po vsem kulturnem svetu.
Oba mlada avtorja medsebojnih pisem sta mlada človeka, obiskujeta srednjo šolo v Rimu. V pismih se pogovarjata o lastnih doživetjih doma, v šoli in o njunem medsebojnem ljubezenskem razmerju. Oba izhajata iz levičarskih družin, sta levičarsko usmerjena in angažirana, kritična do meščanskega reda; torej oba spoznavata, da je tudi levi, torej drugačni prostor, struktuiran in organiziran kot svet osovražene meščanske družbe. To velja za starše kot za mlade, zanje morda še bolj. In tako se nam ta pripoved kaže kot kritična analiza sveta izpod peresa dveh mladih ljudi, poskus kti-tičnega samopremisleka mlade generacije.
Poudarek je na prikazu spolnih izkušenj in doživetij, nič manj pa na prikazu družbenopolitičnih razmer.
Kritika je odkrita, jasna, odločna, prikazni ljubezenskega življenja brez licemerstva. V ljubezni se mlada dva razideta. V kritični analizi sveta pa si ostajata enotna. In zato je ta roman zanimiv in daleč presega okvir erot-nične literature. Res je, da je mogoče ta roman brati na različne načine, da je mogoče v njem poudariti družbenokritične ali pa erotične odstavke. Toda ne glede na to ostaja to zanimivo napisano delo v obliki pisem tudi za slo-
venske bralce privlačno berilo, ki s svojo iskrenostjo, živostjo in neposrednostjo učinkuje na bralca. Obenem pa gre za delo, ki daje plastično podobo časa in razmer ter stiske in upe mlade generacije v njem.
Piene Louys:
Tri hčere svoje matere
Ime francoskega pisatelja Pierra Lo-uysa ni neznano slovenskim bralcem. Ta pisatelj (1870-1925) je avtor poslovenjenega romana Ženska in možicelj, sicer pa je napisal več romanov in knjig poezije. Roman Tri hčere svoje matere so v Franciji izdali postumno, šele leta 1970. Prevajalec Branko Mad-žarevič je dodal dve spremni besedi francoskih urednikov, ki prikazujeta življenje pisatelja, ki se je šestintridesetleten umaknil za zavese svojega stanovanja in je v petinpetdesetletu svojega življenja umrl duševno razvr-van in strt.
Zapustil pa je dvoje neznanih tekstov, od katerih je pričojoči roman izšel sprva pod pultom, kasneje pa javno. Kritiki poročajo, da naj bi bil roman kruta šala na račun pisateljeve žene, obeh svakinj in tašče, najbrž pa to ne bo točno. Pisatelj je opisal svoja prva pretirana nagnjenja do prostitutk, ki jih opisuje v romanu. V njem gre za prikaz erotičnih doživetij s prostitutko in njenimi hčerami, prav tako prostitutkami, ki jih je v to pripravila njihova mater.
Kaj naj bi se še vse skrivalo za tem tekstom, pa bo moral bralec sam uganiti in si pomagati z uvodom. Če mu verjamemo, in če ne ostaja samo opravičenje sicer velikega pisatelja. Delo je namreč napisano tekoče, zanimivo, privlačno, v bistvu pa ostaja prazno. Slovenski bralec bo najbrž ostal ob njem bolj hladen vse drugačen kot ob romanu dveh mladih ljudi iz Rima.
Sl. Ru.
Zaključilo seje srečanje pisateljev na Štatenbergu
V	nedeljo se je na gradu Štatenberg zaključilo 23. srečanje slovenskih pisateljev, ki so razpravljali na temo "Književnost in izobraževanje". Šlo je vsekakor za zanimnivo in dokaj pomembno temo. Nikomur ne more biti vseeno, kako se v šolah učijo slovenščine in slovenske književnosti. Pisatelji so pri tem že kar neposredno zainteresirani. To velja seveda za vse šole, čeprav je na Štatenbergu beseda tekla o šolah v matični Sloveniji.
Odziv pisateljev na srečanje je bil letos nekoliko manjši, nastopili pa so tudi predstavniki republiškega zavoda za šolstvo, republiškega komiteja za izobraževanje, prosvetni delavci in še nekateri, ki se od bliže zamimajo za šolsko problematiko.
Vsi so se strinjali glede dejstva, da kvaliteta pouka materinega jezika in tudi književnosti pada, ob vse manjšem številu ur, ki so namenjene slovenščini. To se že pozna, saj je znanje učencev manjše in manjše bo znanje bodočih učiteljev. Znanje o domači literaturi je skrčeno tja do obdobja narodnoosvobodilnega boja tako, da dijaki ne vedo, kaj se dogaja v sodobni književnosti.
Govor je bil tudi o bralnih značkah in tudi tu so se prisotni strinjali, da bi bilo potrebno spremeniti nekatere vsebinske smernice značk.
Pisatelji so govorili tudi o temi, o kateri naj bi govorili prihodnje leto. Padla je zamisel o tem, da bi se lotili odnosov med literaturo - etiko in bralcem.
V	Slovenski Bistrici je bil literarni večer, pisatelji pa so se udeležili tudi slovesnosti ob jubileju generala Maistra na Zavrhu pri Lenartu.
V Beogradu pričel 20. Bitef
Od 14. do 28. septembra se bo v Beogradu in drugod po Jugoslaviji odvijal jubilejni 20. Bitef (Beograjski mednarodni teaterski festival), na katerem se bo zvrstilo 17 izbranih uprizoritev. Premiere in reprize prinašajo gledališčniki iz Danske, Japonske, Poljske, Sovjetske zveze, .Španije, Švedske in ZR Nemčije, domače gledališče pa bodo ponudili Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada! Narodno gledališče iz Subotice ter ljubljansko Gledališče sester Scipion Nasice! Slednje bo uprizorilo svojo avantgardno predstavo "Krst pod Triglavom", ki je svoj čas dvignila precej prahu v gledališkem svetu.
Namen tega jubilejnega gledališkega festivala je, da bi ponudil kaj od najboljšega in najnovejšega, prikazanega na gledaliških odrih po svetu. Čast odigrati tristoto premierno predstavo je to pot pripadla, kot rečeno, ljubljanskemu Gledališču sester Scipion Nasice, ki je sicer na Bitefu že star znanec, saj je že dvakrat gostovalo. Druga premiera bo pripadla moskovskemu Hudožestvenemu teatru, slovitemu MHAT, ki se bo predstavil z "Utvo" Čehova v režiji Jurija Efremova. Dan pozneje, neposredno pred naslednjo predvideno premiero bo na vrsti Compagnie Jerome Dechamps iz Pariza, s delom "To je nedelja". Odigrali jo bodo dve uri pred japonskimi umetniki iz Yuki-za teatra iz Tokia, ki je bilo ustanovljeno v 17. stoletju. Ti bodo prikazali svoj prvi poskus predstavitve Shakespearovega "Macbetha". Naslednji večer pa bo na sporedu stara znanka Bitefa La curada de Sevilla s predstavo "Bikova koža".
V Subotici, kamor se bodo gledalci lahko odpravili z avtobusi bo najprej na odru predstava "Madach komentarji" v izvedbi Narodnega gledališča v Subotici Režiser Ljubiša Ristič je delo pripravil po tekstu madžarskega pisca iz sredine prejšnjega stoletja.	3
Tudi švedsko gledališče je že star znanec Bitefa, saj se predstavlja že tretjič-Ingmar Bergman s Kungliga dramatiska teatern iz Stockholma bo odigral Strindbergovo Gospodično Julijo . Isti večer bo za premiersko publiko na sporedu Schauspiel iz Koelna s Kvartetom Heinerja Muellerja v režiji Dimitra Gočeva. Svojevrstno predstavo je pripravila gledališka skupina Moebius Go iz Toronta,
„!>^r^aZ, pIeČs‘avo Vls?ke domiselnosti izražene z univerzalnim jezikom gibanja m plesa. Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada bo prikazalo popu-larno dramo o Koštani z nekaterimi dodatki in podaljšanim naslovom 'Koštana, sen, krik . Teatr Studio iz Varšave pa prihaja v Beograd z dvema predstavama in sicer z Brechtovo Opero za tri groše" in 'Počasno zatemnitvijo slik".
V I. kolu italijanske nogometne lige
Udinese le četa prizadevnih fantov
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Zagrebčani že četrti
Že po prvem kolu italijanskega nogometnega prvenstva je vse jasno. Kot da bi šlo za vnaprej pisan scenarij: Ju-ventus je pač šarmantna dama svetovnega nogometa, Udinese pa četa prizadevnih fantov, sicer malce živčnih in polnih dobre volje, a nič več od tega. A to se je vedelo že pred tekmo, ki smo jo v nedeljo gledali na lepem stadionu Friuli, tokrat obogatenim s pisano množico, ki je spodbujala z vsemi glasilkami »domače« žogobrcar-je, čeprav je treba reči, da niti nasprotna masa ni bila od muh. Juvento-sovi navijači so se lahko veselili, pristaši furlanskega prvoligaša pa so se morali po tekmi potolažiti le z običajnimi pikniki na prostranem parkirišču in tako pozabiti na vse tegobe, ki sedaj pestijo Udinese ter počakati na prihodnje leto, ko bodo imeli v B ligi veliko več zadoščenja.
Gospe iz Turina se ni bilo treba niti napudrati, da bi osvojila furlansko prestolnico. Nadela si je samo rumeno obleko in že s tem omamila domače, ki so se nadvse trudili, da ne bi podlegli njenemu šarmu. Samo dvakrat je
Platini je v Vidmu »počival«
potrkala na vrata in že se je domači stolp zrušil. Samo Graziani je histerično upal v naklonjenost sodnika in sreče, a to je bilo premalo, da bi nevešči mlinar - Udinese - napravil tudi dobro moko. Skratka vse je bilo jasno in logično, tudi to, da se je Platini skorajda pomešal med gledalce oziroma menil,
da je s prijatelji na nedeljskem izletu na zelenem travniku. Šlo je torej za miren videmski popoldan, za boj palčka z velikanom. Ta biblijska povest pa se je končala kot znamo. Če ne bi David v Empoliju in Milanu opravičil svojega slovesa, bi si že mislili, da je še Sveto pismo izmišljeno. Še sreča, da so čudeži še možni, kajti v Vidmu po čudežu še zdaleč ni dišalo...
IZIDI 1. KOLA: Avellino - Fiorenti-na 2:1; Brescia - Napoli 0:1; Empoli -Inter 1:0; Milan - Ascoli 0:1; Roma -Como 0:0; Sampdoria - Atalanta 1:0; Torino - Verona 2:1; Udinese - Juven-tus 0:2.
LESTVICA: Juventus, Napoli, Ascoli, Empoli, Sampdoria, Avellino in Torino 2; Como in Roma 1; Inter, Atalanta, Fiorentina, Verona, Brescia in Milan 0; Udinese -9.
PRIHODNJE KOLO (21. 9.): Ascoli-Empoli; Atalanta - Roma; Como - Torino,- Fiorentina - Sampdoria; Inter -Brescia; Juventus - Avellino; Napoli -Udinese; Verona - Milan.
(M. Čuk)
NOGOMET: v italijanski drugoligaški konkurenci
Triestino čaka vse težje prvenstvo
Cremonese — Triestina 1:0 (1:0)
STRELEC: v 21. min. Nicoletti
CREMONESE: Rampulla, Garzilli, Gualco, Citterio, Montorfano, Torri, Lombardo, Bongiorni (v 70. min. Finar-
Romanova odsotnost se je občutila
di), Nicoletti, Bencina, Chiorri (v 55. min. Pelosi), Violini, Giorgi, Žmuda.
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Sal-vade (v 46. min. Scaglia), Dal Pra, Cos-tantini, Menichini, De Falco, Orlando, Di Giovanni, Strappa, lachini (v 81. min. Bravin).
Triestina je začela svoje četrto zaporedno drugoligaško prvenstvo na ne preveč spodbuden način, saj je po pravzaprav še kar solidni igri tesno izgubila. Takoj je treba dodati, da so pri tržaški ekipi manjkali kar trije standardni igralci in sicer Romano (izključen) ter poškodovana Cerone in Či-nello.
Ekipa iz Cremone pa je poleg tega sicer krasen gol v svoji izvedbi dosegla po neregularni akciji, saj si je pred odločilnim strelom nasprotnikov napadalec Nicoletti očitno pomagal z roko. V drugem polčasu pa je tržaška ekipa celo izenačila s Scaglio, vendar pa sodnik zadetka ni videl. Tržaški napadalec je namreč prestregel žogo nasportnikovega vratarja ter ga zanes-
ljivo premagal. Sodnik pa si očitno ni mogel predstavljati, da bo Rampulla tako... neroden in akciji ni sledil.
Kakorkoli že, tudi sodniške napake spadajo... v igro, Triestina pa navsezadnje vseeno ni razočarala.
NEDELJSKI IZIDI: Arezzo - Caglia-ri 2:1; Bologna - Catania 0:1; Cremonese -Triestina 1:0; Vicenza - Taranto 1:0; Lecce - Campobasso 1:0; Messina -Bari 0:0; Parma - Lazio 0:0; Piša - Mo-dena 0:2; Sambenedettese - Genoa 2:2; Pescara - Cesena 1:1.
LESTVICA: Modena, Catania, Cremonese, Vicenza, Lecce in Arezzo 2; Bari, Cesena, Genoa, Parma, Messina, Pescara in Sambenedettese 1; Taranto, Campobasso, Bologna in Piša 0; Triestina -4; Cagliari -5; Lazio -8.
PRIHODNJE KOLO (21. 9.): Bari -Parma; Cagliari - Vicenza; Campobasso - Bologna; Catania - Cremonese; Cesena - Arezzo; Genoa - Pescara; Lazio - Messina; Modena - Lecce; Taranto - Piša; Triestina - Sambenedettese.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Zagrebški Dinamo je tudi po 6. kolu prve jugoslovanske nogometne lige edino nepremagano moštvo, pa čeprav so morali Blaževičevi »poprečne-ži« (tako jih imenujejo, ker med njimi ni zvezdnikov) tokrat v goste k Partizanu. Zagrebčani so derbi v Beogradu dobili z 2:1, vodili pa so celo z 2:0. Na lestvici še vedno vodi skopski Vardar, ki nima negativnih točk, Dinamo pa je, kljub šestim točkam minusa, že 4.
Derbi v Beogradu si je ogledalo
40.000	gledalcev, ki so videli zelo soliden nogomet. Z gibljivo igro so blesteli predvsem Zagrebčani ter njihova motorja Mlinarič in Munjakovič, razred zase pa je bil vratar Ladič, ki je ubranil 11-metrovko ter še niz izredno nevarnih strelov.
Vratar Ladič, ki je prišel iz druge lige, je zdaj nedvomno vratar številka 1 v Jugoslaviji. Dinamo je seveda senzacija prvenstva. Trener Blaževič pa je spet prva osebnost prvenstva tako kot pred štirimi leti, ko je z Zagrebčani po 20 letih osvojil naslov. Toda treba je reči, da je imel veliko bolj zveneča imena. Oba gola za Dinamo je tokrt dosegel gluhonemi Bogdanovič, ki je prišel iz drugoligaša Splita, zanimivo pa je, da mestni prvoligaš Hajduk zanj ni pokazal nobenega zanimanja. Strelec za Partizana je bil pet minut pred koncem Vučiče-vič.
V tem kolu je bil tudi drugi derbi v Splitu, kjer sta Hajduk in Crvena zvezda igrala 1:1. Povedel je Hajduk z golom reprezentanta Bursača, izenačil pa je Musemič, ki je vstopil v nadaljevanju. Igra ni bila na posebno visoki ravni, Beograjčani so očitno štedili moči za spopad v pokalu prvakov s Panathinaikosom. Spličani pa imajo tako ali tako bolj skromno moštvo. Ri-jeka se je v Titogradu hrabro borila, toda poraz je bil neizbežen, saj je Skoblarjevo moštvo gol dobilo že po 20. min. Tokrat je zablestel sarajevski Željezničar, ki je v Vinkovicih prekinil neougodno tradicijo in zmagal. Režiserja zmage pa sta bila Škoro in Mihajlovič, ki sta dosegla vse tri gole. Vardar je z golom Pančeva v Subitici vodil že z 1:0. Domači pa so izenačili tri minute pred koncem.
Priština in Sarajevo sta še edini moštvi brez zmage, Sarajevčani so bili tokrat z Osijekom za razred boljši, toda izkoristili niso nobene priložnosti, gostje pa edino.
Srečko Katanec (Partizan)
V drugi ligi je Maribor častno izgubil s Proleterjem v Zrenjaninu z 1:3, vijoličastim pa je kazalo že bolje, saj so bili v prvem polčasu, ko je Obra-dovič izenačil s strelom s 25 m, celo boljši. S porazom je Maribor zdrsnil prav k repu prvenstvene lestvice.
IZIDI 6. kola 1. ZNL: Spartak - Vardar 1:1 (0:1), Radnički - Sutjeska 1:1 (1:0), Hajduk - Crvena zvezda 1:1 (1:0), Velež - Priština 3:1 (0:1), Sarajevo -Osijek 0:1 (0:0), Dinamo (V) - Željezničar 2:3 (1:1), Partizan - Dinamo (Z) 1:2 (0:1), Budučnost - Rijeka 2:0 (1:0), Slo-boda - Čelik 5:0 (2:0).
LESTVICA: Vardar 8, Radnički in Hajduk 7, Dinamo (Z), Sloboda, Osijek, Spartak 5, Partizan, Budučnost in Dinamo (V) 3, Velež 2, Sutjeska, Crvena zvezda in Priština 1, Željezničar 0, Rijeka in Čelik -2, Sarajevo -4.
Prihodnje kolo (21. t. m.): Čelik -Spartak, Rijeka - Sloboda, Dinamo (Z) - Budučnost, Željezničar - Partizan, Osijek - Dinamo (V), Priština - Sarajevo, Crvena zvezda - Velež, Sutjeska -Hajduk, Vardar - Radnički.
IZIDI 6. kola v 2. ZNL: Proleter -Maribor 3:1 (1:1), Kikinda - Rudar 2:0 (1:0), Šibenik - Novi Sad 0:1 (0:1), Lectar - Split 1:1 (0:0), Famos - Vrbas 1:1 (0:1), Dinamo - Borac 5:0 (2:0), Vojvodina - Iskra 4:1 (1:0), Jedinstvo - Mladost 3:1 (0:1), Sloga - GOŠK Jug 0:2 (0:0).
LESTVICA: Vojvodina 10, Kikinda, Novi Sad in Leotar 8, Dinamo, Šibenik, Famos in Iskra 7, GOŠK Jug, Proleter in Jedinstvo 6, Borac in Rudar 5, Vrbas, Mladost in Maribor 4, Split in Sloga 3.
Prihodnje kolo (21. t. m.): GOŠK Jug - Proleter, Mladost - Sloga, Iskra -Jedinstvo, Vrbas - Dinamo, Borac -Vojvodina, Split - Famos, Novi Sad -Leotar, Rudar - Šibenik, Maribor - Kikinda.
KOŠARKA: v nedeljo v Gorici na finalnih srečanjih turnirja Alpe-Adria
Slavje Benettona, Ljubljančani drugi, Goričani razočarali
V nedeljo pričetek A-l in A-2 lige
Turnir Alpe-Adria je za nami. Deželni prvoligaši pa bodo že v nedeljo zaposleni v državnem prvenstvu. V A-l ligi bo videmski Fantoni prvo kolo odigral v Bologni, kjer se bo spoprijel z Yogo, ki je kot Videmčani letos napredovala v A-l ligo.
V A-2 ligi bo goriški Segafredo prvo prvenstveno srečanje odigral na svojem igrišču. Spoprijel se bo z neugodnim moštvom Viole iz Reggio Calab-rie, ki ga vodi bivši trener Stefanela Santi Puglisi. Tržaški Stefanel, ki je končno rešil tudi vprašanje drugega Američana, bo v prvem kolu igral v Mestrah proti Pepperju.
Tržačani pa bodo že drevi zaposleni v italijanskem pokalu. V Trevisu se bodo pomerili z močnim Benettonom.
NOGOMET: evropski pokali
Jutri začetek bojev na evropskih igriščih
Jutri bodo srečanja prvega kola v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih, v katerih bodo seveda zaposlene tudi italijanske in jugoslovanske ekipe.
V	pokalu prvakov bo Juventus pred lažjo nalogo. Turinčani bodo namreč igrali v Islandiji proti amaterskemu moštvu Valurja. Beograjska C. zvezda bo že v uvodnem srečanju pred težko preizkušnjo. Spoprijela se bo namreč z grškim Panathinaikosom, ki ima v evropskih pokalih bogato tradicijo.
V	pokalu pokalnih prvakov bo Roma odigrala prvo srečanje proti Zaragozi doma. Glede na nedeljski prvenstveni nastop proti Comu bodo morali Rimljani igrati mnogo bolj prizadevno, da bi lahko ugnali neugodne Špance. Mostarski Velež se bo podal v Budimpešto, kjer ga čaka izredno nevarni Vasas.
V	pokalu UEFA bo italijanskim predstavnikom trda predla. Torino se bo podal v Nantes, Napoli bo sprejel, v goste francoski Toulose. Doma bosta igrala tudi Fiorentina in Inter. Florentinci se bodo spoprijeli s portugalsko Boavisto, Milančani pa z grškim moštvom AEK. Medtem ko bo Hajduk proti ciperskemu moštvu Ofi verjetno pred lahko formalnostjo, pa bosta Partizan (proti Borussii iz Moenchenglad-bacha) in Rijeka (proti Standardu iz Liegea) pred izjemno težko nalogo.
Ekipa Benettona iz Trevisa je osvojila letošnji košarkarski turnir Alpe-Adria. Igralci Benettona so namreč v velikem finalu povsem zasluženo in prepričljivo premagali Smelt Olimpijo iz Ljubljane. V malem finalu pa so slavili igralci Klosterneuburga z Dunaja. Premagali so domačine Segafreda, ki so na tem sklepnem delU turnirja popolnoma razočarali.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Segairedo - Klosterneuburg Dunaj
67:74 (32:41)
Segafredo: S. Mitchell (2:2) 14, Cor-paci, Marušič (1:2) 5, Gilardi (5:10) 11, Sala (2:2) 4, Devetak, Borsi (2:3) 4, Stra-maglia 12, Bullara (6:6) 10, C. Mitchell (3:6) 7.
Klosterneuburg: Seifert 10, Ulk 5, Steinpichler, Zderadicka (1:4) 8, Brov-cek, Karasek 2, Matyas (1:1) 16, Fritz, Hajda (1:6) 12, Payton (5:7) 13, Koch (2:6) 8.
PON: Karasek (33), Seifert (39), Mat-yas (40), Stramaglia izključen v 40. min. 3 točke: Matyas 3, Stramaglia 2, Ulk, Zderadicka in Hajda 1.
Dunajčani so v malem finalu popolnoma zasluženo premagali slabe Gori-
čane, ki so igrali zdaleč pod lastnimi sposobnostmi. Gostje so bili v vodstvu skozi vse srečanje. V obrambi so igrali dokaj zbrano, v napadu pa so zadevali kot za stavo. Igralci Segafreda so predvajali zelo poprečno in dolgoča-seno košarko. Le v 29. minuti jim je uspelo približati se nasprotniku na sami dve točki zaostanka (49:51). Toda v nadaljevanju so zopet popustili, trdoživi Dunajčani pa so s Matyasom na čelu izkoristili slab večer domačinov in zmagali.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO Benetton - Smelt Olimpija
97:76 (47:35)
Benetton: Bortolon (0:1), Jacopini (2:3) 26, Morrone (1:4) 3, Vazzoler 4, Sottana, Perry (1:1) 7, Marietta, Croce, Casarin (0:2) 6, Norris (6:7) 36, Minto (5:5) 15.
Smelt Olimpija: Mičunovič, Rupnik (2:2) 2, Meh, Zdovc (0:1) 4, Polanec, Tovornik (2:2) 9, Hauptman 11, Todorovič
(2:2) 4, Vilfan (8:9) 20, Kotnik (5:5) 23, Durišič 4.
PON: Todorovič (25), Minto (36). 3 točke: Hauptman 3, Vilfan, Jacopini in Casarin 2, Tovornik 1.
Igralci Benettona so v velikem finalu prepričljivo premagali Jelovčeve varovance, ki jim tokrat ni šlo preveč od rok. Ekipi sta si bili enakovredni le do 14. minute, nakar so igralci iz Trevisa ojačili tempo igre in začeli so polniti nasprotnikov koš z neverjetno natančnimi meti s srednje in večje razdalje. Igralci Olimpije so nekoliko nemočno prisostvovali pravemu »sho-wu« Američana Norrisa, ki je bil za Ljubljančane nerešljiva uganka. V drugem polčasu so igralci Benettona dokončno porušili še poslednji up Smelta Olimpije, najvišje vodstvo pa je v 34. minuti znašalo že celih 30 točk prednosti (85:55). V poslednjih minutah je Ljubljančanom le uspelo nekoliko ublažiti sicer pekoč poraz. V vrstah Benettona sta izstopala Norris in Jacopini, med igralci Olimpije pa je omembe vreden le Kotnik, ki se je enakovredno boril z nasprotnikom.
M. Čubej
totip
-1. —	1.	Chiola As	2
2.	Drobnj Om	1
2.	—	1.	Panenzio	2
2.	Damietta Sol	X
3.	—	1.	Dingone	1
2.	Bechamel	2
4.	—	1.	Darkish Gar	2
2.	Talstar	1
5.	—	1.	Amaranta	X
2.	Spinkhill	1
6.	—	1.	Wienerstrasse	1
2. Delvinito	' X
KVOTE
12 ( 21 dobitnikov) 18.807.000 lir 11 j 452 dobitnikov)	850.000 lir
10 (4322 dobitnikov)	87.000 lir
totocalcio
Avellino - Fiorentina	1
Brescia - Napoli	2
Empoli - Inter	1
Milan - Ascoli	2
Roma - Como	X
Sampdoria - Atalanta	1
Torino - Verona	1
Udinese - Juventus	2
Arezzo - Cagliari	1
Cremonese - Triestina	1
Lecce - Campobasso	1
Messina - Bari	X
Parma - Lazio	X
KVOTE
13 ( 21 dobitnikov)	264.288.000
12 (894 dobitnikov)	6.208.000
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (21.9.): Ascoli - Empoli; Atalanta -Roma; Como - Torino; Fiorentina - Sampdoria; Inter - Brescia; Juventus -Avellino; Napoli - Udinese;Verona - Milan; Cagliari - Vicenza; Campobasso -Bologna; Catania - Cremonese; Cesena - Arezzo; Taranto - Piša.
V kategoriji do 125 ccm Hmeljak prvak
• V nedeljo je zamejski motociklist Robi Hmeljak na Grobniku osvojil tudi zadnjo preizkušnjo jugoslovanskega državnega motociklističnega prvenstva v kategoriji do 125 ccm in tako zasluženo osvojil državni naslov.
Hmeljak, ki nastopa z ekipo Novega mesta, je tokrat tekmoval s svojim rezervnim motorjem, saj je na poskusnih vožnjah pokvaril svoje najboljše vozilo. V prvi vrsti je startal njegov glavni konkurent Pintar, vendar ga je Hmeljak prehitel že v tretjem krogu. V petem je slednji celo padel, tako da mu je bila pot do naslova odprta.
Vrstni red 4. preizkušnje : 1. Robi Hmeljak; 2. Brane Rokavec (Trebnje);
3.	Damir Štirba (Nova Gradiška).
Končna lestvica prvenstva : 1. Hmeljak 57 točk; 2. Janez Pintar 39; 3. Brane Rokavec 32.
Od sobote na nedeljo v priredbi nabrežinskega Sokola ob 20detnici društva
Lep uspeh košarkarskega maratona
ŠAH: SINOČI V LENINGRADU
Nova zmaga Kasparova
LENINGRAD — Razen velikih presenečenj je povratni dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in Karpovom odločen: Kasparov je namreč zmagal tudi v sinočnji 16. partiji (v 41. potezi) in vodi že s 3 točkami razlike (9,5:6,5).
Bele figure je sinoči imel Kasparov, ki je to prednost dobro izkoristil, kar je sploh značilno za ta dvoboj, v katerem črni še ni zmagal. Do konca sedaj manjka le še osem partij in Karpovu ostaja vse manj možnosti, da nadoknadi zamujeno. Zato bo moral seveda več tvegati s črnimi figurami, kar bo njegov položaj gotovo še bolj otežilo. Predvideno je namreč, da igrata 24 partij, če prej eden ah drugi ne zbere šestih zmag. Po 24 partijah bo prvak tisti, ki bo imel več točk oziroma tisti, ki bo prej zbral 12,5 ah 13 točk. Če bi bil rezultat 12:12, bi Kasparov seveda naslov obdržal. Kot vidimo torej, ima Karpov res malo upanja.
Žaljgirisu medcelinski pokal
BUENOS AIRES — Potem ko je v polfinalu visoko premagal zagrebško Cibono kar s 104:77 (45:40), je Žaljgi-ris iz Kaunasa v finalu odpravil še argentinsko ekipo Ferrocaril s 84:78 (45:46) in tako so sovjetski košarkarji osvojili letošnji medcelinski pokal. V malem finalu je Gibona premagala brazilsko moštvo Corinthiasa s 119:97 Danes o Palermu
PALERMO — Na ministrstvu za turizem bo danes sestanek, na katerem bodo skušah najti rešitev za. zapleteno vprašanje Palerma. Sestanka se bodo med drugimi udeležili ministra Capria in Vizzini, župan Orlando ter zastopniki italijanske nogometne zveze in igralcev.
Jadranj’e: pokal prijateljstva
KOPER — Na sklepni jadralni regati za pokal prijateljstva v razredih »evropa» in »420« je v razredu »ev-ropa« zmagal v Koprskem zalivu domačin Jure Orel, končni zmagovalec pokala pa je Paolo Sain iz Tržiča. V razredu »420« sta zmagala Rečana Grego - Smokvina, pokal pa sta osvo-
Sokol — Ostala slovenska društva 1821: 1759
SOKOL SKUPINA A: Sedmak, Pan-gos, Ušaj, Rosati, R. Stanissa, Pupis, Bagozzi; SKUPINA B: A. Gruden, A. Terčon, M. Pahor, Devetak, W. Stanissa, Golemac; SKUPINA C: Koja-nec, Velussi, P. Bussan, D. Busan, Klanšček, D. Pahor, Žbogar, Stanissa; SKUPINA D: Rauber, Caharija, N. Pertot, M. Terčon, Vidoni, Pavlina, Svetlič.
OSTALA SLOVENSKA DRUŠTVA — SKUPINA A: Furlan, Jankovič, Tul, Ferluga, Canciani, Vecchiet; SKUPINA B: D. Orzan, N. Orzan, Battello, Košuta, Kocjančič, Kovačič; SKUPINA C: D. Starc, L Starc, Sterni, Dolhar, A. Gruden, W. Ban; SKUPINA D: M. Pertot, Barini, Uršič, Lippolis, Civardi, Persi, Venier.
SODNIKI: Stano Kojanec (Sokol), Devan Košuta (Polet), Jure Krečič
jila državna prvaka Antonaz in Gla-vina iz koprskega Jadra. V regati za klubsko prvenstvo Jadra v olimpijskem razredu »470« sta zmagala brez odbitne točke Antončič in Borštnar.
Mladinske igre treh dežel
VIDEM — Jutri in v četrtek bodo v Čedadu mladinske igre treh dežel, na katerih bo skupno nastopilo kar 300 mladih tekmovalcev in tekmovalk v atletiki, košarki, rokometu, tenisu, namiznem tenisu, sabljanju in streljanju.
Capria, Carraro in Ricchieri v Gorici
VIDEM — Okrogle mize, ki bo obravnavala amaterski šport in ki bo 23. t. m. v Gorici, se bodo udeležili tudi minister za turizem, šport in prireditve Nicola Capria, predsednik GONI Franco Carraro in predsednik vsedržavne amaterske hge Antonio Ricchieri. Tako je včeraj izjavil deželni odbornik za šport Mario Bran-cati med predstavitvijo 1. nogometnega turnirja dežel s posebnih statutom, ki bo od 22. do 26. t. m. v naši deželi.
(Jadran), David Perini (Kontovel).
V nedeljo ob 19. uri se je v Nabrežini zaključil košarkarski maraton, Id ga je organiziralo športno društvo Sokol ob finančni pomoči domače hranilnice in posojilnice v okviru proslav 20-letnice ustanovitve nabrežinskega društva. 24-uma tekma se je pričela seveda v soboto ob isti uri. Po predstavitvi ekip je sledil enominutni molk v spomin na mladega Fabrizia Marega, ki je pred kratkim tragično izgubil življenje, nato pa so košarkarji resno začeh z dolgim igranjem.
Čeprav prireditev ni imela nikakršnega tekmovalnega značaja, velja o-meniti, da smo bih priča srečanju med dvema izredno enakovrednima e-kipama. Domačini so od vsega začetka rahlo vodih. Prednost pa so ob poslednjem sodnikovem žvižgu povečali na pičlih 62 točk in tako tudi zmagah dolgo srečanje. Poleg številne publike, ki je imela na razpolago
RIM — V nedeljo se je v Mentani pri Rimu zaključilo absolutno državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. V konkurenci parov sta nastopila tudi Poletova kotalkarja Nicoletta Sossi in Mauro Renar, ki sta iz mladinske kategorije prestopila v seniorsko in sta tokrat prvič tekmovala med člani.
Če smo za Sama Kokorovca — zlasti Po uspehu na evropskem prvenstvu nekje pričakovali, da bo odločilno posegel v boj za prva mesta, tega ne bi mogli reči za Poletovo dvojico, saj sta Nicoletta in Mauro začela resno trenirati šele pred dobrim mesecem. In vendar je bil njun nastop pravo presenečenje tega prvenstva, saj sta zasedla več kot odlično četrto mesto in pustila za sabo tekmovalce, ki so bili lani člani državne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Že v »short« programu, ki odloča o uvrstitvi v jakostno skupino, sta bila odlična četrta in enako uvrstitev sta potem dosegla tudi v tekmovalnem programu. Pred njima so le trenutno najboljši
kar 24 ur odprt kiosk, je tekmovalce stalno spremljala pri igranju vesela glasba. Tudi na tem košarkarskem maratonu je ponoči precej močno deževalo, kar je nekoliko zaustavilo ritem igre, saj je postalo igrišče precej nevarno. Kljub temu na srečo resnih poškodb sploh ni bilo.
Ponoči so se gostje med kratkimi pavzami pogostih v šotoru, kjer so zadremali za uro ah dve. Domačini pa so kot organizatorji skrbeli, da se vse izteče v najboljšem redu.
Zjutraj pa se je ponovno vse norma-hziralo. Spet so pričeh soditi pravi sodniki. Prav v teh urah se je v tekmo vključila tudi skupina igralcev Kraškega zidarja, ki se je logično borila proti domačinom. Po kosilu pa se je na Sokolovo igrišče prikazalo celo sonce, tako da so igralci v tem srečanju igrah prav v vseh vremenskih pogojih, manjkala je le ostra burja. Kot v prvi uri igranja, so tudi v zad-
pari v Italiji in sicer Trevisani - Me-zadri, Lugli - Visentini in Marin -Brenna, mnogo znanih imen pa se je uvrstilo za Poletovo dvojico.
Če upoštevamo, da se Nicoletta in Mauro lani nista udeležila državnega prvenstva in da sta letos prestopila v seniorsko kategorijo, tedaj je to gotovo izjemen uspeh. Pri sodnikih, trenerjih in publiki sta s svojim izvajanjem, zlasti pa s svojim stilom, ki je značilen za Poletovo kotalkarsko šolo, zapustila odličen vtis in sta bila takoj po tekmovanju že povabljena v Bologno, kjer bosta 6. januarja prihodnjega leta nastopila v svetovno ehto kotalkarskega športa. Prejela sta številne čestitke, prav tako pa tudi njuna požrtvovalna trenerka Zdenka Hrovatin.
Nicoletta Sossi in Mauro Rener se odslej lahko potegujeta za proboj v sam vrh te športne zvrsti. Od njiju samih oziroma od njunega dela pa je odvisno, ah bosta v tem uspela.
nji, od 18. do 19., nastopile vse skupine, vsaka po 15 min.
Ob zaključku srečanja je predsednik ŠD Sokol Antek Terčon imel krajši govor, v katerem se je iskreno zahva-hl vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspešnemu izteku te prireditve in še podelili dva pokala. Borovec Dario Kovačič je prejel priznanje kot najboljši igralec 24 ur klošarke. Pokal najuspešnejšega strelca pa je odnesel domov Jadranov košarkar S. Rauber, ki je kot pravi Nabrežinec seveda nastopil s Sokolom. Bralce naj ponovno spomnimo, da se bodo proslave ob 20-letnici ŠD Sokol zaključile v nedeljo, 21. t. m., v nabrežin-ski občinski telovadnici, kjer bo ženski odbojkarski turnir, katerega se bodo udeležile ekipe Bora, Kontovela, Sloge in Sokola. Domače društvo seveda vabi vse športnike tudi na to prireditev, o kateri p»a bomo še porot: ah v naslednjih dneh.
SKI ROLKE: NA ITALIJANSKEM DP
Naši zastopniki povsem solidni
V nedeljo so rolkarji Devina in Mladine opravih peto preizkušnjo državnega prvenstva. Tekmovanje je bilo v kraju Guiglia Modena in je bilo odhčno organizirano. Na dobro izpeljani progi se je pomerilo 230 rolkarjev. Naši zastopniki so se res lepo odrezali, še najviše p»a se je uvrstila Roberta Sardoč, predstavnica Mladine, ki je osvojila izredno dobro 3. mesto. Rezultati:
SENIORES ŽENSKE: 1. Maria Rosa Turi (L2) 25’4”2; 3. Roberta Sardoč (Mladina) 28’01”9; CICIBANI: 1. Glauco Maffei (L2) 9’25”3; 5. Andrej Legiša 10’55”2; 17. Andrej Mervič 13’09”1; 18. Dean Peric 13’09”4; 19. David Širca 13’32”2 (vsi Devin); MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Massimo Mi-cheh (L2) 20’10”4; 6. Andrej Antonič 24’26”1; 17. Ervin lori 27’18”9; 23. Rajko Žečevič (vsi Devin) 29’28.
Canč italijanski prvak
BARI — Paolo Gane je italijanski prvak v tenisu. V nedeljo je v finalu premagal Aprihja s 7:6, 6:4, 6:3.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Kotalkanje: na italijanskem DP
Poletov par presenetil
Hud padec Iva Doljaka
Nogomet: po nedeljskih tekmah v deželnem pokalu
Vesne in Gaje ne bo v drugem kolu
Gaja - Chiarbola 3:1 (2:0)
GAJA: Milkovič, M. Grgič, Gojča, M. Rismondo, Gabrielh, Alfieri, Stran-ščak (v 46. min. Križmančič), Borto-lotti. Vrše (v 76. min. B. Grgič), Salvi, Kalc.
STRELCI: v 8. min. Kalc, v 42. min. Vrše, v 53. min. Pohdori, v 89. min. Alfieri.
Srečanje je bilo živo, dopadljivo, Gaja pa je verjetno odigrala svojo najlepšo tekmo doslej in je pokazala, da se je že precej uigrala. Potem ko so padriško - gropajski nogometaši bili precej slabi v sredo proti Primorju, so tokrat dobro, zbrano odgovorili. Ustvarili so si res številne priložnosti in z nekoliko več natančnosti bi bila zmaga lahko še višja.
Kljub zmagi pa se Gaja ni uvrstila v drugo kolo. Za sabo je namreč
imela en poraz in en neodločen izid in je tako zasedla drugo mesto za Edile Adriatico.
S. Marca - Vesna	0:0
VESNA: Savarin, Tucci, S. Sedmak, N. Sedmak, Coccoluto, Basiaco, Švab, Potasso, Petagna, Pisani, Pichierri.
V precej enakovredni tekmi je kriška Vesna izbojevala neodločen rezultat. Križam so sicer pokazali nekaj več od domačinov, ki jim ni nikoli uspelo zaposliti kriškega vratarja Sa-varina, saj sta bih pred njim nepro-bojni obramba in vezna črta.
Tokrat je v kriški ekipi manjkala napadalna konica, saj so bih R. Can-dotti, Bruno, Guštin in Kostnapfel odsotni zaradi poroke soigralca Fabia Candottija. Vesna se je zato ponaša-
la s svojo močjo predvsem na sredini in v obrambi, kjer pa ji nekoliko počasnejši in tehnično manj pripravljeni nasprotniki niso bih kos. Križani so si ustvarili tudi nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih žal niso znah učinkovito zaključiti. (A. Kostnapfel)
NOGOMET: POKAL Ž. RACE
Drevi v malem finalu Gaja-San Marco
Drevi ob 20.30 bo na proseškem igrišču mah finale nogometnega turnirja za Pokal Ž. Race, ki ga prireja ŠD Primorje. Gaja ho namreč igrala proti San Marcu.
Veliki finale med Primorjem in San •Giovannijem pa bo v četrtek ob 20.30.
Nadvse uspešen konec tedna kolesarjev lonjerskega kluba Adria je v nedeljo zasenčil hud padec Iva Doljaka, ki si je na dirki zlomil ključnico ter tako predčasno zaključil sezono, v kateri je bil stalno v ospredju, med protagonisti. V nasprotju s to neprijetno novico pa je prepričljiva zmaga Hafnerja in Cerasarija na sobotni dirki parov na kronometer za kriterij Triveneta v organizaciji trgovine koles Čuk iz Gorice. Na progi iz Tržiča do Gradeža in nazaj sta Hafner in Cera-sari postavila nov rekord proge in pustila za sabo tudi favorita Turcata in Gemina iz Trevisa, ki sta nastopala v mlajši kategoriji. Lonjerska dvojica je s časom IPOl” na 31 km za skoraj minuto izboljšala lanskoletni rekord proge s povprečno hitrostjo 45,350 km na uro. Njuno slavje sta dopolnile še dvojice Macarol - Lenaršič (9.) ter Poropat - Marušič (11.) v starejši kategoriji ter Doljak in Zakotnik, ki sta se v mlajši kategoriji
uvrstila na 3. mesto s časom 41’56”.
V	nedeljo pa so Ion jenski vozači nastopih na krožni dirki na Proseku, ki se je tragično zaključila za Doljaka, ki je že v prvem izmed šestih krogov pred Gabrovcem nerodno padel in je moral v tržaško bolnišnico. V starejši kategoriji pa so se »belo - modri« izkazali, saj je bil Hafner v zaključnem sprintu drugi za zmagovalcem Valop-pijem, Cerasari, ki je bil stalno na begu, je prispel v sprintu ubežnikov na cilj kot 6., 7. je bil Kunaver, ki je do tedaj kontroliral zasledovalce in jih nato premagal v sprintu. V skupini pa je prispel tudi Macarol, ki si je tako pridobil še nekaj točk na lestvici za pokrajinsko prvenstvo, kjer pred zaključkom vodi Cerasari, skupno s Tržačanom luradom.
V	nedeljo bo na sporedu še zadnja preizkušnja za pokrajinsko prvenstvo na krožni progi po Krasu s startom ob 10. uri v Zgoniku. (R. Pečar)
Nogometni turnirji na Goriškem še vedno v polnem teku
V pričakovanju prvenstva, ki bo steklo zadnjo nedeljo v mesecu, se tudi na Goriškem vrstijo nogometni turnirji. V Doberdobu je domače športno društvo priredilo memorial Severina Devetaka, na katerem so nastopile ekipe Primorca, Brega, Fin-cantierija in Mladosti, v Zdravščini Pa so Sovodnje in Juventina sodelovale na turnirju Barbieri.
MEMORIAL S. DEVETAK
Mladost - Primorec 0:1 (0:0)
MLADOST: elemente, Lakovič, Devetak, Semolič, S. Devetak, Pahor, tVandolič, Gergolet, Argentin, Sclau-sero, Lavrenčič (Bruni, D. Lakovič,
Košič).
PRIMOREC: Leone, Carota, Milkovič, Florean, Čuk, Kralj I., Kralj II., Jpanziani, Bacchia, Husu, Fakin (Bela-fontana, Milkovič, Borelh, Carli).
STRELEC: Husu.
Srečanje je bilo v prvem polčasu dokaj umirjeno in pravih akcij za S°1 skoraj ni bilo. V nadaljevanju Pa so gostje zaigrali odločneje in s
Husujem izkoristih napako kraške o brambe.
Fincantieri - Breg 6:5 po 11-me-
trovkah (0:1, 2:2)
BREG: Hrovatin, Tul, Olenik, Cor-batti, Pavletič, Germani, Jež, Fer-folja, Albertini, Klun, Tul (Sturman, Sanzin, Jerman).
STRELCA za Breg: Albertim m Klun.
Ekipa Brega je zamudila edinstveno priložnost, da bi se uvrstila v veliki finale doberdobskega turnirja. Brežani so namreč že vodih 2:0, kar pa ni bilo dovolj za zmago, tako da so jih Tržičani dohiteli in bih nato natančnejši pri streljanju 11-metrovk.
Finalni tekmi za 3. in 1. mesto bosta v nedeljo, 21. septembra in sicer po naslednjem sporedu: ob 15.30 Mladost - Breg; ob 17.15 Primorec - Fincantieri.
TURNIR V ZDRAVŠČINI
Juventina in Sagrado bosta v nedeljo igrah za 1. mesto na turnirju v Zdravščini. Štandrežci so v zanimivem
srečanju (za ekipo je igralo nekaj obetajočih mladih domačinov) prema-gah Poggio, Sagrado po je odpravil Sovodnje, ki se bodo v nedeljo potegovale za 3. mesto.
Juventina - Poggio	2:1 (1:0)
JUVENTINA: Marušič, Chizzohni, Travagin, Costa, Krpan, Medeot (Ser-mino), Russo (Brajnik), Cingerh, Mar-vin (Šturm), Lauri, Del Negro. ■ STRELCA: Marvin in Cingerh Sovodnje - Sagrado	1:5 (1:1)
SOVODNJE: Gergolet, Gulin, Hmeljak, Bicciato, R. Petejan, Sambo, Čevdek, M. Fajt, Černigoj, A. Fajt (Florenin, Gomišček, Košič). STRELEC za Sovodnje: A. Fajt.
V tem tednu hodo slovenske ekipe igrale še nekaj tekem. V okviru turnirja v Zagraju se bodo jutri ob 22. uri srečale Mladost in Sovodnje. Tekma bo dokaj pomembna za Sovodenj-ce, ki bi z zmago lahko računah na osvojitev prvega mesta.
Juventina pa bo jutri odigrala prijateljsko tekmo v Moši.
Ekipi 01ympie memorial B. Frandolič
Na memorialu »B. Frandohč« (turnirju v moški in ženski odbojki, ki ga prireja KD Kras Dol - Poljane) je v moški konkurenci zmagala šester-ka 01ympie, ki je v finalu za končno 1. mesto s 3:0 odpravila ekipo Vrha. Tretji je bil O. Župančič in 4. Pev-ma - Oslavje.
O turnirju bomo še poročah.
Gorizia izpadla
Gorizia — Tombolo 1:1 (1:0)
GORIZIA:	Ermacora, Grazzolo,
Marchesan, Giacomin, Macuglia, De Marco, Deganis (Fierro), Lazzara, Voljč, Giacometti, Grop.
STRELEC za Gorizio: Grop.
Gorizia je z remijem na domačih tleh proti Tombolu izpadla iz nadaljnjega dela italijanskega pokala.
obvestila
ŠZ DOM OBVEŠČA da so treningi minibasketa - propagande ob torkih od 14.30 do 16.00, ob četrtkih od 16. do 17.30 in ob petkih od 14.30 do 16. ure.
SK DEVIN
obvešča vse člane in prijatelje smučanja, da bo v drugi polovici oktobra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Smučarji bodo imeli na razpolago priznane učitelje. Za datum začetka tečaja in za razne informacije ter pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbornike ah vsak torek od 20.30 dalje na društveni sedež v Praprotu (tel. 200236).
KK BOR —
ODSEK ZA MINIBASKET obvešča, da se bodo tečaji v minibas-ketu pričeh v ponedeljek, 22. t. m. Vsi zainteresirani se lahko direktno vpišejo na treningih. Začasni spored: i-gralci letnika 1977 in mlajši v ponedeljek in sredo od 14.30 do 16.00; letnika 1975 in 1976 v torek od 14.30 do 16.00 in v petek od 16.00 do 17.00.
KD LIPA
organizira rekreacijo za odrasle. Kogar zanima, naj pride v petek, 19. 9. ob 20.30 v Bazovki dom.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka^0.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG
16. septembra 1986
Po pisanju britanskega Economista
Prebivalci Evrope vedno bolj stari
Nizek prirastek značilen za Zahod in Vzhod
Boj proti alkoholizmu v SZ
Sredi noči vodka po dvojni ceni
Demonstracija ekologov v Anziu
RIM — Ob prihodu angleške ladje Mediterranean Shearwater, usposobljene za prevoz jedrskih odpadkov elektrarne v Latini, so v pristanišču Anzio pripadniki mednarodne ekološke organizacije Greenpeace pripravili demonstracijo, ki se je je udeležilo nekaj plovil in več stotin oseb, ki so se zbrale na pomolu, kjer naj bi ladja pristala. Organizacija za varstvo narave je ladji poslala nasproti dve jadrnici in en gumenjak. Čeprav so patruljni čolni policije, karabinjerjev in pristaniške kapitanije zadrževali čolne proč od britanske ladje, je gumenjaku vendarle uspelo pripluli do ladje. Z njega so, z rešilnim pasom, skočili v vodo trije demonstranti. V rokah so držali napis "Nočemo jedrskih prevozov". Policija jih je spravila v čoln in tako omogočila ladji pristanek.
Poskus oviranja pristanka britanske ladje je na pomolu spremljalo nekaj stotin "zelenih". Policija jih je zastraži-la, časnikarjem, fotografom in televizijskim snemalcem pa je prepovedala dohod na pomol.
Kakor hitro so jo privezali, je ladja, ki so jo pripadniki tega mednarodnega ekološkega gibanja že junija ustavili pred pristaniščem Civitavecchia, pričela razkladati kontejnerje, v katere bodo zložili izrabljene uranove palice jedrske elektrarne Latina, da jih odpelje v Saellafiled v Veliki Britaniji, kjer jih bodo predelali in pridobjeno snov uporabili za pripravo jedrskih bomb.
Nekaj časa kasneje je pristaniška kapitanija povabila v svoj urad demonstrante, ki so skočili v vodo, in predsednika italijanskega oddelka Greenpeace.
Demonstranti so hoteli opozoriti na nevarnost jedrske nesreče in zaporo JE v Latini. Napovedali so nove akcije na odprtem morju. Med demonstracijo je bilo v mestu zaprtih kakšnih 30 odstotkov trgovin.
Ribiči v protestni manifestaciji niso sodelovali, ker so jim zagrozili, da bodo varstveniki narave odšli, oni pa bodo morali ostati in si še naprej z ribištvom služiti kruh.
Varstveniki narave zahtevajo od občinske uprave v Anziu, ki jo vodi republikanec, v njej pa so še PSI, KPI in PSDI, naj prepove prevoz jedrskih odpadkov iz Latine do Anzia, okoli 70 km poti. Ponoči je bilo pred JE Latina mirovno zborovanje, da bi preprečili natovarjanje jedrskih odpadkov.
LONDON — Evropa se stara: ne starajo se samo njene opeke in malta, ampak tudi njeni prebivalci. Evropejci so starejši kot prebivalci ostalih celin. In sicer zato, ker se ljudje drugje hitreje razmnožujejo, število prebivalcev v mnogih evropskih državah pa ostaja nespremenjeno ali celo upada.
Na podlagi takšne demografske sedanjosti londonski Economist piše, da se bodo bodoče generacije čudile, zakaj so Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija in Francija danes omejevale, namesto da bi pospeševale priseljevanje.
Po istem viru so Jugoslavija, Španija, Grčija in Malta edine evropske države z uravnovešenim prirastkom, odnosno je ničen, ker ni niti "pribitka" in niti "izgube".
Upadanje števila prebivalstva ni značilnost Zahodne Evrope. Poznajo ga tudi na Vzhodu, kjer vlade poskušajo z ukrepi odpraviti ta minus.
Economist vidi vzrok za pojav v mestnem načinu življenja, želji po udobnosti, kontracepcijskih sredstvih, zaposlenosti žen in uveljavljanju njihovih pravic in svobode.
V nekaterih državah sodijo, da zmanjšanje populacije ublažuje vprašanje brezposelnosti, toda Economist izpodbija to tezo in navaja pirimer Hongkonga, ki ima gosto naseljenost in visoko stopnjo zaposlitve.
Časopis dodaja, da bo v ne tako oddaljeni prihodnosti veliko praznih delovnih mest, če ne bodo vnesli robotizacije v tovarne in pisarne.
Če naj se ohrani sedanje število prebivalstva, bodo po pisanju lista Evropejke morale letno roditi 2,1 otroka na leto. Razen v Španiji ni v nobeni evropski državi tako plodnih žena. Najmanj rodijo Nemke in Danke, komaj 1,4 otroka na leto. Največji prirastek imajo Turki in Albanci, 22 in 1,4 odstotka.
Staranje bo Evropo drago stalo. V odnosu na za delo sposobnega prebivalstva se veča število upokojencev. V ZRN so po 4 upokojenci na 10 Zaposlenih, do leta 2030 pa se bo ta odnos že izenačil. Evropa ne bo v odnosu do drugih celin samo vedno starejša, ampak bo tudi vedno bolj "maloštevilna". Sedaj je šest evropskih držav med 20 najbolj naseljenimi na svetu: to so SZ,
ZRN, Italija, Velika Britanija, Francija in Turčija. Toda leta 2020 bosta ostali samo dve in še ti azijski: SZ in Turčija. Isto velja za velika mesta. V začetku tega stoletja je bilo 10 evropskih mest med 20 najštevilnejšimi mesti na svetu. Sedaj sta samo dve, London in Pariz, leta 2000 bo samo še eno.
MOSKVA — Sredi noči v Moskvi ni težko najti steklenice vodke, če ste zanjo pripravljeni odšteti dvojno ceno od tiste, po kateri se prodaja v trgovinah.
To svojevrstno uslugo sta odkrila časnikarja lista Trud, glasila sindikatov, ki sta se sredi noči odpravila na lov nezakonitih trgovcev.
Nočna prodaja alkoholnih pijač je pričela cveteti po letu 1985, ko je Gorbačov, izvoljen za predsednika sovjetske partije, napovedal boj alkoholiz-
mu. Časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač in dvig njihove cene sta povzročila nastanek dolgih vrst pred trgovinami, še preden so jih sploh odprli. Poleg tega se je zvišalo število zastrupitev z alkoholom, pripravljenim na kemični način, zelo pa se je tudi povečalo število nezakonitih prodajalcev alkohola.
Kako deluje mehanizem nočne prodaje alkoholnih pijač, sta časnikarja Truda ugotovila neko noč, ko sta krožila po neobljudenih cestah. Tako sta odkrila, da poteka prodaja na zelo preprost način. V bližini parkirnih prostorov taksijev "trgovec" ustavi svoj avto in čaka na klienta.
Ko se pojavi, ga povabi v avto in odpelje. Prodaja poteka na štiri oči, med kratkotrajno vožnjo. Nihče je ne more spremljati ali opazovati. Tako spretnih prodajalcev, pravita časnikarja, ni mogoče zalotiti pri delu. Kljub temu pa so posejme policijske patrulje, ki dobile nalogo, da zatrejo to trgovino, dosegle nekaj vidnih uspehov.
Ti policaji se kot navadni "klienti" predstavijo prodajalcem. Tako so od začetka leta samo. v eni moskovski četrti zalotili 50 prodajalcev. Tri so obsodila sodišča, proti ostalim pa so sprejeli upravne ukrepe, vendar njihovega značaja niso opisali.
Po pisanju teh časnikarjev, se je zaradi novih ukrepov proti nezakonitim zaslužkom ta pojav občutno skrčil. Časnikarja obsojata nezakonite prodajalce alkoholnih pijač, ki pripadajo predvsem izobraženejšemu sloju; ponavadi so to učitelji in tehniki. Ta posel počenjajo predvsem zaradi večjega zaslužka. Z njim bi si radi kupili zadružno hišo, avtomobil ali pa novo pohištvo. "Prav gotovo ni revščina tisto, kar te ljudi sili v takšna kazniva dejanja«, sta še zapisala časnikarja v Trudu.
Priprava na življenje
Če se bo tako dobro znašel z velikimi pujski, ko bo odrasel, kot se sedaj z majhnimi, mu v življenju ne bo težko
Irwin vrgel puško v koruzo Umor v stanovanju časnikarja
OVERLAND (ZDA) - Ameriški kozmonavt James Irwin, ki je organiziral več ekspedicij na goro Ararat, kjer naj bi po biblijskem izročilu po vesoljskem potopu nasedla Noetova barka, je vrgel puško v koruzo. V Overlandu v Kansasu, je sporočil, da se odpoveduje nadaljnjemu iskanju barke.
Irwina, ki je 1971. leta s hojo po Luni postal slaven, so skupno s sedmimi člani odprave aretirale turške oblasti in ga obtožile špionaže.
»Naredil sem vse, da bi opozoril na Noetovo barko«, je izjavil 57-letni nekdanji kozmonavt, sedaj pastor.
PARIZ — V stanovanju znanega francoskega časnikarja Yvesa Mourousija so našli umorjenega postrežnika Gerarda yacarija "Lola"; na tleh je ležal nag in z razbito lobanjo. Časnikar je za umor izvedel po radiu, ko se je z avtom peljal v Lione, kjer je ob 13. uri v živo oddajal poročila.
Mourousijevo stanovanje preurejajo in je v njem vedno veliko delavcev, je povedal časnikar, zato tudi ne ve, kdo je prišel vanj in če je kaj ukradel.
"Lolo" se je včeraj vrnil nekoliko pijan, je povedal, zato ga je tudi oštel, toda pri tem je tudi ostalo.
L . TAKO, VIDU;, LUU6A I^OUA ŽENA, JEM D03EI-, DA SEM P03-TAU ODVEČ NA TEM SVETU... KER irvlAOO MLADI PRAVICO DO JSREtENIEGA -ZlVUClENnA., Tl Nl-TEM HOTE-L VEC BITI V WA-
Poletijo do za raziskave idealne višine 35-40 kilometrov
S stratosferskimi baloni ceneje do uspeha kot z raketami ali letali
RIM Ni nujno, da je potrebno vesolje vedno raziskovati samo z raketami in sateliti. Program Odiseja, ki ga skupno izvajajo specializirane italijanske in francoske firme, je pokazal, da se veliko bolje obnesejo stratosferski baloni. Njihova dobra stran je v tem, da letijo v tistih zračnih plasteh, ki jih ne dosežejo niti letala (12-15 km) in niti rakete (250-350 km), torej nekje na višini 35 do 40 km.
Balone uporabljajo za preučevanje žarkov gama, ki jih oddajajo pulsarji, in X žarkov. Balone spuščajo pri Tra-paniju, na opuščenem vojaškem letališču. Ta kraj je veliko primernejši od drugih krajev na svetu (primer Texa-sa), ker v višjih legah poleti pihajo trajni vetrivi v smeri vzhod-zahod in je balone več desetin ur mogoče opazovati, ko preletijo tudi na tisoče kilometrov. To pa pomeni, da merilne naprave na teh balonih spustijo na zemljo na območju Sredozemlja ali Atlantika. Nekateri so leteli celo do pacifiške obale. Razmišljajo tudi o tem, da bi jih za daljše ekspedicije pošiljali do Kitajske, vendar bi bili s tem povezani politični problemi prevelika ovira.
Balkoni so izdelani iz 12-13 tisočink milimetra debelega polietilena in imajo od 300.000 do največ dveh milijonov prostorskih metrov. Baloni s 300.000 kubičnimi metri lahko ponesejo v atmosfero tudi do ene tone koristnega materiala. Raziskovalni programi imajo za cilj preučevanje kratkovalovnega sevanja, ki zaradi zemeljskega ozračja, ki deluje kot filter, na človekovo srečo ne pride do zemlje.
Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj so znanstveniki za ta opazovanja izbrali za balone, je v stroških. Vesoljska raketa Shuttle ponese vsak kg in-
štrumentov v vesolje za 15.000 dolarjev, balon pa za nekaj stotin dolarjev. Program, ki se poslužuje rakete, izdelajo v 4-5 letih, za balonski polet pa priprave trajajo poldrugo leto.
Med znanstveniki, ki sodelujejo pri tem programu, je tudi prof. Flavio VValdner, sedaj dekan fakultete za znanstvene vede v Vidmu. Leta 1980 je sodeloval pri raziskavi žarkov X kozmičnega izvora. Njihov balon je potoval 24 ur. V dveh urah je dosegel
višino 40 km. Najprej je letel proti Palermu, pristal pa je v Španiji, v bližini Madrida, kjer so dali navodila za spus-titev inštrumentov na zemljo.
»Pri pristanku so polomili oljko«, je povedal prof. Waldner, ki je v zvezi s potovanjem balona povedal tudi še drugo zanimivo vest, da je nek dnevnik v Barcelloni zapisal, da so na nebu videli NLP hruškaste oblike. Ko prebrali to vest, smo si rekli: To smo pa mi.