PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTL i 1 - Uredniški In u pravniški prostori NÔ7 South Lawndale Ave. Offtco of Publication: 2«57 South Lawndale Avo Telephone. Rockwell 4904 LETO—YEAR XL líele je SUS ï SfXVwn. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 30. SEPTEMBRA (SEPT. 30). 1S4S SubecrlpUon S9.00 Yearly ŠTEV. -NUMBER 192 Acceptance tor nailing et cpoeial rata of UN. Act of Oet I. Ulf. authorised on June 4. lilt. Belgijski premier Spaak napadel Sovjetsko unijo Dejal je, da ima komunistične pete kolone v vseh državah. Francoski zunanji minister Schuman zahteval akcijo o berlinski krizi Pariš. 29. sept.—V dramatičnem govoru pred generalno skupščino Združenih narode^ je Paul-Henri Spaak, socialist, predsednik belgijske vlade in zunanji minister, napadel Sovjetsko unijo. Govoril je direktno sovjetski delegaciji. Dejal je, da sovjetska politika je predrznej-ša, nego je bila politika ruskih carjev, da preti svetu s strahoto in tragedijo nove vojne. "V vsaki državi, ki je repre-zentirana tukaj, je komunistična peta kolona," je rekel Spaak. "Hitlerjeve organizacije so bile v primeri s komunističnimi petimi kolonami gibanje deških skavtov. Bojimo se Rusov, kadar naglašajo ln zagovarjajo zastarelo dbktrino absolutne narodne suverenitete. Osnova naše politike je bojazen, ne bojazen strahopetca, temveč bojazen človeka, ki gleda v bodočnost. Bojimo se Rusije, ki je izšla iz druge svetovne vojne kot mogočna osvojevalna država in sedaj govori o nevarnosti imperializma." Spaak je omenil dežele, ki so prišle pod Sovjetsko unijo. Dejal je, da sovjeti sedaj zahtevajo izključno posest Berlina. "Vi hočete Porurje," je rekel pred ruskimi delegati. "Zdi se nam, da ste že na bregu reke Rene. Ako boste še nadalje sabotirali organizacijo Združenih narodov, se bo zrtiitlif '7 * Belgijski premier je ostro obsodil ruske napade na Marshal-lov načrt. "Brez tega načrta in ameriške pomoči bi bila zapadna Evropa izgubljena," je dejal. "Marshallov načrt reprezentira politiko Wilsona in Roosevelta, ki je dv§krat v 25 letih poslala ameriške vojaka v zapadno Evropo in jo rešila uničenja." Po implikacijah je Spaak opozoril Rusijo, da bo Amerika poslala oborožene sile na pomoč za-padm Evropi. Spaak se je pridružil svarilu britskega zunanjega ministra Ernesta Bevina? da bo morala Sovjetska unija prevzeti odgovornost za atomsko vojno. Delegati so večkrat prekinili Spaaka s ploskanjem, ko je v svojem govoru udrihal po Sovjetski uniji. Andrej Višinski, ruski pomožni zunanji minister in načelnik' sovjetske delegacije, ni bil v palači Chaillot, kjer zaseda generalna skupščina, ko je Spaak govoril. Višinski je prej v svojem govoru obdolžil Ameriko, da se pripravlja za agresivno vojno proti Rusiji in da oborožuje za-padne evropske države. K. U. Kisilev, besednik Sovjetske unije, je odgovoril belgijskemu premierju. Dejal je, da se podpihuje vojna psihoza v organizaciji Združenih narodov. Amerika je udeležena v oboroževalni tekmi in ustvarja občutek neizbežnosti nove vojne v mišljenju ljudi. Francoski zunanji minister Robert Schuman je podprl Spaaka. Zahteval je akcijo Združenih narodov o berlinski krizi, katero je povzročila ruska blokada, kontrolo štirih velesil berlinske administracije, denarstva in prometa. Naglasil je, da se zapad-ne države ne bodo odpovedale svojim pravicam v Berlinu in se odločno upirale ruskemu priti» sku. Wallace oplazil obrambnega tajnika Dejal je, da pomaga oljnim kompanijam Dallaa. Tex.. 29. sept.—Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, je v svojem govoru v tem mestu u-drihal po obrambnem tajniku Forrestalu. "Dejal je, da pomaga ameriškim oljnim kompanijam pri grmadenju profitov z izkoriščanjem oljnih polj v arabskih deželah. Njegove roke ao umazane s krvjo. "Forrestal in njegov , wall-streetski krožek sta nagrabila ogromne profite v vojnem öa-su," je rekel Wallace. "Ako boste gledali na Forrestalove roke, boste opazili, da so umazane s krvjo moških, žensk in otrok, ki so bili ubiti v borbi za demokracijo in svobodo na Srednjem vzhodu. Padli so v borbi proti arabskim oljnim kraljem in a-meriškim oljnim kompanijam. Operacije kraljev in kompanij so v ozadju komunističnega stra-v šila in ogrožajo obstoj Združeni^ narodpv." Wallace je v svojem govoru obsojal zapostavljanje zamorcev in one, ki podžigajo rasno sovraštvo. Udaril je po republikanski in demokratski stranki in dejal, da sta obe pod kontrolo Wall Streeta in mogočnih kor-poracij. Nove obdolžitve proti Nemki Vojaški sodnik prevzel odgovornost za znižanje kazni Washington. D. C.. 29. sept.— Vojni tajnik Rovall je dejal, da bodo nove obdolžitve dvignjene proti nacistki lisi Koch, da ne bo izpuščena iz ječe, Ona je vdova komandanta jetniškega taborišča pri Buchenwaldu in vojna zločinka. Na prvi obravnavi pred ameriškim sodiščem je bila obsojena na smrt, potem ji je bila kazen znižana na dosmrtno ječo in lani na štiri leta zapora. Nedavno je bilo objavljeno naznanilo, da bo prihodnje leto izpuščena iz ječe. kar je izzvalo vihar protestov. Proti odločitvi ameriških vojaških oblasti v Nemčiji so protestirali celo nekateri kon-gresniki. Rovall je dejal, da se je obrnil do generala Luciusa D Clayja, ameriškega vojaškega governor-ja v Nemčiji, naj mu svetuje, ali *o možne druge obdolžitve proti Nemki. Izjavo je» podal po zaslišanju pred senatnim odsekom, ki preiskuje ozadje zadeve. Načelnik odseka je senator Ferguson. republikanec iz Michigana Polkovnik Cleo E Straight, vojaški sodnik, ki je znižal kazen Nemki K'»ch na štiri leta Ječe. je dejal, da prevzame vso odgovorni«! v tej zadevi.. Dostavil te. da je njeflffVa vrni či«ta pred I logom. Akci ja proti ¿on-grešniku Thomasu Preiskava ipionaže premeščena v Milwaukee Washington. D. C« 29. sept.— Pomožni federalni justični taj nik Alex M. Campbell je naznanil akcijo proti kongresniku Thomasu,„načelniku odseka za neameriške aktivnosti, ker je izrekel obdolžitev, da sta Roosevelt in Truman štiri leta prikrivala evidenco o ruski špionaži v Ameriki. Thomas je zahteval tudi pojasnila od justičnega de-partmenta, zakaj ni odredil pro-sekucije proti špionom. William W. Remington, bivši uradnik v trgovinskem department^ ki je bil obdolžen nelojalnosti in zveze s špioni, je na znanil, da bo vložil tožbo proti Elizabeti Bentley, ki ga je na zaslišanju pred kongresnim odsekom obdolžila, da je bil član komunistične stranke. Remington Je bil suspendiran Domače* vesti V' Is Dotroiis Detroit.—Dne 11 sept. je u mrla Francea Babic h, članica društva 121 SNPJ^ stara 54 let. Tukaj sapušča mota, dva sinova, štiri hčere in dve sestri, v starem kraju pa 80-letno mater in dve sestri. Pokopana ja bila civilno.—Ignats Refeovs se nahaja v bolnišnici Grace, kjer se je moral podvreči težki operaciji radi žolčnih kamnov,—Katy Pe trioh pa je bila operirana v grlu ln ae že dobro počuti. Oba sta člana društva 1?1. Pri društvu je še več drugth bolnikov in članstvo je, proteno, da jih obiskuje in tolaži. Rojenice Neffs, O.—Virginia Poch, članica druttva 4 SNPJ in. hči družine Florian Piahek, je porodila prvorojenko in a tem zagotovila društvu novo članico. la Cleveland» Cleveland,—V CeUinwoodu je po dolgi bolezni umrl Water V. Pierce (Pire), atar 31 let, rojen v Rockdalu, 111. Zapušča starše in štiri sestre, od teh tri poro čene.—Marie Kale» žena Antona Kalca iz Euclida, se nahaja v bolnišnici Inglesid«, Home. čilno izjavo o stališču Francije napram Nemčiji. Dejal je nuni drugim, da Francija ne bo mogla preprečiti podviga Nemčije kot vojaške sile. Pridobila bo Ostra kritikä ruskih teoretikov Borba jih obdolžila jalovega dogmatizma Belgrad. 29. sept—Ruski teo retiki marksizma *> tarča oatre kritike v Borbi, glasilu jugoslo vanske komunistične stranke Dva tabora v organiza-ciji Združenih narodov Moskva, 29. sept.—Ruski listi so komentirali govor britskega zunanjega ministra Ernesta Be- _ , . . vina na zasedanju generalne T° J* P™ v 11- skupééine. Združenih nam*», «tu (xikar se je K^ipforma za- Be vin j en apa d e 1 3ovjeUkoT.nl. P,etl5 v 1 marUlom T,tom jo ln jo obdolžil, da ogroža mednarodni mir. Ruski listi trdijo, da je Bevin dvignil možnost razdelitve Združenih narodov na dva ta bofa. Ameriška leteča trdnjava ee razbila Fairbanks, Alaska, 29. sept.— Ameriška leteča trdnjava je treščila na tla in se razbila na otoku Shemya. Ta je v grupi Ale-utskih ptokov v bližini Alaske. Poročilo pravi, da se je deset članov posadke rešilo, trije pa so pogrešani. kot urednik trgovinskega depart-menta potem, ko Je Bentley izjavila pred člani odseka, da j« komuniat. Bentley je bila članica komunistične stranke in pred odsekom je nastopala kot glavna priča. Thomas je dejal, da ga pretnja jiističnega departmenta ni za-strašila, Naglasil je, da bo preiskava proti špionom premeščena v Milwaukee. NOTE SOVJETSKI VLADI ALARMIRALE FRANCOSKO LJUDSTVO Parts. 29. sept.—Note, katere ški državni tajnik Marshail po-so zapadne države naslovile sov- tisnila Schumana v zagato. Iz-jetski vladi, so alarmirale fran- razll Je mnenje francoskih urad cosko ljudstvo in • povzročile strah. 'Note vsebujejo obdolžitev, da ruska blokada zapadne ga Berlina ogroža mednarodni mir. Veliki naslovi nad poročili v listih ao izražali razumljiv strah zaraoi razpleta dogodkov "Akuten , konflikt med zapadom in vzhodom" in "Pogajanja z Rusijo so se razbila" so kričali na slovi. Dasi je zunanji minister Robert Schuman podal izjavo, da je fionta zapadnih držav trdna in da bo o berlinaki krizi razpravljal varnostni svet Združenih narodov, prevladuj« mnenje v Patizu, da so se zapadne države prenaglile. Diplomatski komentator Per-tinax je dejal, da sta britski zunanji minister Bevin in ameri- nikov. ki so za sklenitev kompromisa s Sovjetsko unijo. Pertlnax je izjavil, da zateka nje k varnostnemu svetu Združenih narodov ne bo dodalo nobene sile oni, katero Amerika in držav* v zapadni Evropi že po sedujejo. lahko pa bo poostrilo berlinsko krizo. Pariški in londonski listi od prto izražajo dvom, da bi varnostni svet Združenih narodov izravnal berlinsko krizo in kon flikt med zapadom in vzhodom "Velesile so zdaj prišle v novo in resno fazo v dolgotrajnih pogajanjih." piše londonski list Times "Nihče ne more biti op tlmističen glede končnega izida Vse. kar lahko stori varnostni in drugimi voditelji Jugoslovan ske komunistične strenke. Uvodnik v Borbi uključuje analizo aovjetakih doktorjev marksizma. Pod uvodnikom sta črki M. P., kar pomeni, da Je avtor Mole Pijadc, član Politbi roja in dekan jugoslovanske komunistične stranke. On je ^il avtor drugega vašega dokumenta pred izklj učenjem stran ke iz Kominforme. Vseboval Je trditev, da so Jugoslovani izpo polnili Marks-Leninovo tehniko diktature proletarijata z razteg nitvijo števila mannih organiza cij, na katerih sloni in funkcio nira diktatura proletarijata Uvodnik očita ruiikim teoretikom, da ao obrnili hrbet življen ski roelnosti sedanjosti, našli zavetje v prošlosti in so krivi jalovega dogmatizma. Pijade ugotavlja, da so bili Ru si parallzirani v svojih lastnih revolucionarnih preizkušnjah prošlosti in da vsled tega ne mo rejo videti sedanjih problemov Pijade je omenil dva članka, ki sta bila nedavno objavljena sovjetskem maga/inu BtAjševlk teoretičnem glasilu osrednjega odbora ruske komunistične stranke. Članka mu služIta kot podlaga argumentov proti ru sklm teoretikom marksizma. Dodatno znamenje, kako čuti jo Jugoalovani v »poru a Komin formo, je razkril general Peko Dapčevič/član generalnega šla ba On je dejal, da bo ojačanje jugoslovanske armade najboljši odgovor sovražnikom ljudske demokracije in ds izdajstva ne katerih častnikov ne bodo povzročila konfuzije v armadi. Progresivci bodo šli pred sodišče , Cikatka policija razbila zborovanje Chlcago.—Progresivna stranka je naznanila, da bo šla pred federalno distriktno sodišče in argumentirala, da nekatere provizije državnega volilnega zakona so kršenje federalne ustave. Odločila se je za nadaljevanje borbe, da pridejo njeni kandidata na glasovnico v Illinoisu pri volitvah v novembru. Profesor Curtis MacDougall, kandidat progresivne stranke za zveznega senatorja, je dejali "Progresivna stranka vztraja pri trditvi, da ao provizije državnega volilnega zakona, ki določajo, da je potrebnih najmanj' devanja med Nemci za vspbata 200 podpisov na peticije v vsa- vitev narodne enotnosti, kem izmed 50 okrajev, da pride jo kandidati nove stranke na glasovnico, kršenje druge in četrte določbe brvega člena in štirinajstega amendmenta federalne ustave. Državni volilni zakon ni ustaven, ker določa samovoljne, nezmerne in diskriml-nacijske omejitve pravic volil* cev do glasovanja za kandidate njihove izbire." Odvetniki progresivne stranke bodo pozvali federalno sodišče, naj izreče odločitev o vprašanju ustavnosti državnega volilnega zakona. Pred sodišče bodo Šli petek. . < Čikaška postojanka Unije za ameriške civilne svoboščine Je protestirala pri županu Kennel-yju, ker je policija razbila zborovanje progresivne stranke v poslopju na Madisun st. in Karov, ave. Protest je v imenu postojanko poslal županu fidgar Bernhard. On pravi, da Unija za ameriške civilne svoboščine ne podpira nobene politične stranke, brani pa pravice držav Janov do svobodnega zborova nja i ji govora. Francija ne bo mogla preprečiti dviga Nemčije Ustanovitev konfederacije cilj francoske • politike. Zavezniška kontrola Porurja London. 29. sept.—Visok fran- možnost, da bodo Rusi ustanovi-coaki uradnik Je na privatnem |j centralno nemško vlado v Ber-aeatanku s časnikarji podal sna- ,|nu Welmiiru tU p. v Leipzigu. V tej vladi bosta morda Wilhelm Pieck, vodja nemške komunistične stranke, in bivši feldmaršal von Paulus, nacionalist, čigar ar- Kompromig med Titom in Kominformo napovedan London, 29. sept,—Konni Zli liacus, levičarski laborit ln član parlamenta. Je po ,poviatku iz Belgreda v I¿»ndon napovedal da bo sklenjen kompromis med maršalom Titom. Rusijo in Ko minformo On je imel razgovor s Titom v Belgrsdu. Dejal je da bi zapadne države storile ve liko napako, ako bi se zanašale na trdil ve tn pričakovale neso morda pet ali deset let pred mM(je so bile poražene v bitki z ožlvljenjem nemške vojaške sile. ■ Hu„j pH SulingradUi .'Temelj. Njegova ideja je, da bi usta- no vprašanje je, kateri del Nem-novitev sistema decentralizirane — vzhodni ali zapadni — bo vlade v Nemčiji povečala prlza-' lme, V9*jo prjvlačnoet," je dejal, "Amerika in VelikaNBritanlja se zanašata na ekonomako boga-"Francija je izgubila upanje,! g| Rui(ljtt na nem4kl n§. da bo dobila reparacije od Nem-' clo»,allrem čije," je dejal. "Is tega razloga I ne bo pritiskala za internaciona-1 Uradnik je napovedal, da se lizactjo Porurja in za odrezanje pogajanja ne bodo razbila. Ako Porenja od Nemčije. Njen cilj je bi ite, se bi morale ameriške ln zavezniška kontrola industrij v ( britske čete umakniti iz Berlina, Porurju in ustanovitev nemške .toda znano je, da hočejo ostati konfederacije, Amerika in Ve-, tamkaj. Na konferenci ne bo Komunisti pomaga■ jo republikancem Izjava predsednika Trumana na shodu Oklahoma City. Okla., 29. sept Predsednik Trunran Je na shodu v tem mestu dejal, da ao ko munisti aktivni v kampanji za izvolitev republikanskega predsednika v pričakovanju, da bo iz volitvi sledil ekonomski polom in ojačil mednarodni koQiuni /ern. ki prospeva v svetovnem kaosu. "Ameriški komunisti," Je re-< 15,000 oseb. ika Britanija sta za spojitev [prišlo do sporazuma med štirimi okupacijskih con. Francija bo velesilami o glavnih problemih, imela potrebna sredstva v poga- ¡ __ janjih z Ameriko in Veliko Britanijo." Francoski uraonlk ju omenil kel Truman, "pomagajo guvernerju Dcweyju s podpiranjem progresivne strank« ln njenega predsedniškega kandidata Wal-lacea. To delajo, ker hočejo oši-bitl demokratsko stranko in omogočiti zmago republikancem pri volitvah v novembru, I Republikanska stranka Je za veznica komunistične stranke v tej deželi. Komunisti hočejo republikansko administracijo, ker računajo, da bodo njene reakcionarne smernice vodile v kon-fuzljo in borbo." V svojem govoru je Truman zagovarjal rekord svoje adtnlni stiacije v borbi prdti komunizmu. Kongresni odsek za neameriške aktivnosti je obdolžil, da i svojo neodgovorno publiclteto daje zaupne Informacije agentom tujih držav. Republikanci ovirajo prizadevanja demokra tov v borbi proti komunizmu. Skušali so uzurpirati ustavne funkcije federalnih sodišč In ve-leporot. Razkrili niso nobene evidence o špionaži, ki ni že znana federalnemu detektivskemu biroju. Z napadi na znanstvenike ovirajo izvajanje atomske ga programa. Shoda, na katerem je Truman govoril, se je udelefilo okrog KAMPANJA ZA VEČJO AMERIŠKO POMOČ EVROPSKIM DRŽAVAM Wsshington. D. C.. 29 s«|it,— 'obeh ustanov. Tretja letna seja mednarodne! Člani štaba administracije za banke in mednarodnega sklada ekonomuko kooperacijo so raz se je pričela v Washingtonu v atmosferi nove kampanje, da zapadne' evropske države dobijo večjo finančno pomoč iz ameriške blagajne Stafford Crlpps, britski finstič-nt minister, Je v svojem govoru naglasil, da razpoložljiva sredstva mednarodne banke ne za-doktujejo za dovršitev ekonom *kc rekonstrukcije zspadmli «v ropskih držav. Izrazil )• hvale* krili, da bo irn«l Hoffman razgovore z repre/erilantl zapadnih eviopsklh držav. Stališče slednjih je, da so te države upravičene do večje ameriške pomoči. Cripps je obiskal tudi Williams M, Martina, načelnika federalne izvozne-uvozrie banke Poročilo pravi, da je Crlpps zm oži v-Ijenje posojilno - najemninskega programa Representan!« zapadnih <*v- nost Ameriki za velikodušna |>" ropaklh dftlV J« v imenu pted-moč-, zeeno pa Je naglasil, ds ml- nednika Trumana po/dr avli fe-lijarde ameriških dolarjev hej der ein! zakladnik Snyder De* Ojačanje britskih oboroženih sil Zenike v pomožni vojftiki službi London, 29, sept. — Govorice o možnosti izbruha vojne so sledile naznanilu obrambnega ministra A. V, Alexandra v parlamentu, da se je Velika Britanija odločila za ojačanje oboroženih sil Minister j« dejal, da je program oboroževanja in pripravljenosti potreben, ker organizacij» Združenih narodov nI prinesla miru svetu, Alexander jo raskrll, da bo oborožena sila štela 025,000 mot I. januarja prihodnjega leta. Kekrutacija bo pospešena, da so poveča oborožena sila. Program določa povečanje produkcije bojnih letal, vojaških motornih vozil, orožja vseh vrst in streliva. Alexander Je dejal, da bixlo orožne In municljske tovarne obratovale s polno paro. Poveljstvo bojne mornarice bo zvišalo število mož sa 100,000 v prvih mesecih prihodnjega leta Mornarični ln letalski častniki v rezervi bodo pozvani v aktivno službo Letalska sila bo »prejemala tudi ženske za pomožna dela. Anthony Eden, pomožni vodja konservativne strank« in zu nanji minister v bivši vladi piemeiija Churhcilla, je vprašal vlado, kakšne korake bo pod vzela, če se bo medntrodna situscija poslabšala, Odgovoril mu je Herbert Morrison, podpredsednik vlade. Dejal je, da vlada posveča'vso pozornost progi amu oboroževanja In da bo informirala parlament o detajli». "Priznati moramo dejulvo, da se naša upanja glede hitrega po-vratka miru niso uresničila," Je rekel Alexandar "Naša pomika mora biti oenovana na načelu kolektivne zaščite. Upali smo, da bomo zgradili tako za ŠČJto skozi organizacijo Združenih nerodovr Sedaj je Jasno, da smo še daleč od cilja." bodo dovolj, da se Velika Britanija in zapadne Evropa postavita n« trdne ekonomske noge Cripps je po noji obiskal Paula G Hoffmena. načelnika adminl st racije za ekonomsko koop*»rs )al ji' med drugim, da sedaj širil je»rto, koliko bo motala Amerika priNpevstl za ekonomsko okrevanje in lehabllitacijo za-panih evropskih dtZav Zapadne evropske dt>ave do- njo. Razpravljala sta d imané, bivajo ameriško pomi C*. ILM u cele leto. »4.7» m p« leta; m ImiiibIi 111« tor HM UaAAed SšoSaa lanespl CM—f 1 «ai NM pes yNT, Calcage u4 Ceefc Ceunty MM pw T**' ■111J« pes year. se m vieiaje. Ilsknptol lllwiri tmUm (I wsml IM.) m emeje pošiljatelja I» v slaêaju. M to pMtoiB ted article* will MI k» »tur jiar«. pom. »k. «m to b7 -H Ui FBOIVITA . WT Uka Uwiidc Xt«w Chicago 2». Tfllnale Pluoanje na demokracijo Berlinska kriza, ki odmeva že zadnje tri mesece, bo torej prišla pred Varnostni svet in najbrže tudi pred generalno skupičino Združenih narodov, ki zdaj zboruje v Parizu. Torej bo še hrupa in trušča, da se bo treslo vse ozračje. Danes sicer ne mislimo pisati o tem, marveč o neki drugi zadevi, ki kriči in smrdi do nebo in o kateri bi bilo tudi dobro, do bi se bo vila generalna skupščina. V mislih imamo politiko "denacifikacije" v zapadnih nemških conah, zlasti v ameriški. Ta politika smrdi do neba In ironično bije v obraz ne samo milijonske žrtve, katere ao nociji pomorili v svojih koncentracijskih taboriščih in človeških klavnicah, marveč tudi slehernemu zavezniškemu vojaku, ki je padel v boju proti nacijski Nemčiji. Ironično bije v obraz tudi vse svojce padlih vojakov, še glasneje pa bije v obraz sleherno demokratično miselnost, zlasti pa še borne poganjke demokracije v Nemčiji. O "denacifikacijski" politiki, ki jo zasledujejo zapadne sile v svojih conah, je bilo zadnjih par let napisanih že nešteto komen torjev in poročil, med njimi tudi precejšnje število nekompllmen-tornlh. Pri čitanju teh poročil je marsikdo zmajal z glavo, ae čudil veliki "naivnosti" okupacijskih oblasti, ali se pa lahko tudi zgražal nad njimi. ★ Vsakemu, ki ae količkaj ¿anima za svetovne dogodke, zlasti še za denacifikacijo Nemčije, je lahko znano, da je ta politika v zapadnih conah in posebno še v ameriški zelo šepasta in kruljeva. Vsakdo je ¿o lahko čita! ali slišal, kako je bil U ali oni nacijski prvak in Hitlerjev pomočnicah pa skupino istih oproščena pred posebnimi okupacijskimi ali nemškimi "denaciflkajskimi" tribunal!. Organi ameriškega javnega mnenja se »icer dosti ne j>eča-jo z denacifikacijo Nemčije, marveč te vesti le beležijo kot kroniko, v kolikor sploh pridejo v javnost. Več, mnogo več prostora in čaia in energije posvečajo "komunistični" in ruski "nevarnosti". Vzplamtevanje strasti proti komunizmu, Sovjetski Rusiji In "rdeči nevarnosti" jim je veliko bolj pri srcu. Zalo ameriški organi javnega mnenja zadnje mesece tudi niso napravili nobene senzacije radi oprostitve večine direktorjev nemškega kemičnega trusta I. (i. Farbenindustrie in jeklarskih kai telistov, ki so bili 100'« soudeleženi v Hitlerjevem političnem aparatu in vojni mašini. Vsi so bili moralno in mnogi tudi aktu alno soodgovorni za nacgskei vojne zločine. /Toda večina teh bogatih in mogočnih nacijsklh kriminalcev se je pred ameriškimi vojaškimi sodišči oprala, manjšina pa je dobila le nekaj let zapora za svoje zločine Na primer od 23 direktorjev I. G. Farbenindustrie jih je bilo 12 ali 13 oproščenih vsake krivde, ostali pa so dobili povprečno po štiri leta zapora. Ker je v tem vštet tudi preiskovalni zapor, bodo tudi ti kriminalci v prihodnjih par letilj na svobodi. &e bolj efektivno so ae izmazall nacijski jeklarski baroni. Herr Schacht, Hitlertev finunčni genij In angel, pa je bil zadnjič popolnoma oproščen tudi no nemftkem "dcnaciflkacij skem" sodišču, kakor je bil pred pur leti oproščen na znani ob ravnavi nacijsklh velekriminalcev v Nuerenbergu. Jugoslovani pa se najbolj spominjajo sodnega procesa v Nue renbergu proti nekemu nemškemu generalu, ki je v Srbiji uka zal pomoriti tudi tisoče talcev /.a umor enega samegu hltlerjevc ga vojaka. Ameriški sodnik Wennerstrom ga je zadnjo po ml ud oprostil, češ da moritev partizanov in njih pristašev ni bil noben zločin! Svojo razsodbo je ta "demokratični" (pa še kako!) sodnik utemeljil takole "Talce je dnvoheno streljati, a nemški vojaki so bili žrtve sovražnika, ki gu niso mogli pripraviti do odkrite borl>e . , ,M * Po najnovejši logiki in "denacifikacijski" politiki umeri&ke oku bactjske oblasti v Nemčiji je bilo "dovoljeno" moriti tudi naclj yke žrtve po koncentracijskih taboriščih in človeških kluvnlcah. Vsaj si ne moremo drugače razlugutt akcije, s katero je generul Clay, vrhovni poveljnik ameriških okupacijskih sil in glavni čl nitelj "naše" politike v Nemčiji, odobril pomilostitev lise Kocho-v«* ene največjih nacijsklh sadist k al » sadistov. Pomilostitev te nactjske zločtnke smrdi do neba in bije v obraz vso demokratih no Amerik«», ves demokratični svet lise Koch ie bila kmalu po okupaciji Nemčije obsojena na do smrtno ječo radi svojega ogabnega zločmstva in brezmejnega sa dirmo. Kakor pravt odvetnik William Denaon, ki je vodil obravnavo proti njej kot vojaški tožilec. bi bils obsojena na smrt. ds ni bila noseču Todu tadi nerojenega otroka sodišče tega ni storilo. lise Koch ne bo mogočo h|»nninjal tudi marsikak čltatrlj teh vrstic, kajti je bila ob caau piočesa tudi ameriški javnost! predstavljene v v»ei svoji liestijalnl nagoti. Ona )c bila "gospodinja" (in še kakšna') v zloglasnem Huchenwaldu, kjer so imeli nacl|i-, svojo človeško ve le klavnico. Nien mož herr Koch, SS-ovski polkovnik |>a je bil "gos|M>dar" Huclienwalda. kjer so nacljl Iz "manjvrednih" ljudi delali tudi milo Oba sta bila največja sadista in uganjala nSjveoteni okrasila svoje stanovanje. Kakoi pravi odvtUitk Deitson njen toziteij. ni bila v sled te 'SjlaàûvL JULÔJJV naurfbifL Beseda starega socialističnega agitatorja II. Hermlnle, Pa. — V prvem delu dopisa, sept vprašal, kdo je za-krivil Mpjno? Ali morda • Sta-^ lin? Ali Tito? Zakaj Norman Thomas kritizira t« dva voditelja? Njemu je zelo komunizem na poti, vendar pa je bil prvi, ki se je začel bratiti z njim* vsaj tako so Ra dolžili socialni demo-kratje, zato so st odcepili od socialistične stranke,- Prav zato ima Norman Thomms prav malo ptavice kritizirati in dolžltl Wallacea enakih postopkov. Henry Wallace ne prikriva svojega stališča. V članku v reviji New Republic, katere je bil urednik, jo odkrito dejal, da želi, da vso radikalne in liberalne skupine pomagajo zgraditi tretjo stranko, katera bi bila neodvisna od starih kapitalističnih strank, katere kontrolira Wall Street Torej ta stranka naj bi bila ljudska stranka, stranka miru in socialnih reform. Ako bi ta stranka uresničila program svoje platforme, zakaj naj bi bili razni socialisti in pro-gresivci nevoščljivi? Komunisti so storili pravilno, ker niso nominirall svojih kandidatov, kar pomeni, da ne napadajo kandidate progresivne stranke, kot nekateri socialisti in liberalci, drugič pa so komunisti dobri agitatorji in ne zlezejo jpod klop, kot nekateri naši višji kolegi. Žalostno je, kako so socialisti napadali Sovjetsko unijo, ki je edina marksistična država na svetu. Nekateri so imeli prav, ko so trdili, da so mnogi socialni demokrati Izdali delavski razred. Učili so nas potrpljenja, da se ^kapitalizma ne mo še zamenjati za socializem Well, meni to ne Wre v glavo,, dn^Si morali nekafe^-ijtntje^trpeti In stradati, dočim drugi imajo vsp-ga preveč. Tudi v Ameriki ni vso rožnato in statistika kaže, da je 20 odstotkov ljudi, ki ne morejo kupiti mleka za svoje otroke. V pekel s tako pravico! Iz zgoraj navedenih v/pokov sem se trdno oprijal progresivne stranke in agitttm ter ko-lektam vfce povsod*a uresničenje naprednih idej, kot so začrtane v platformi progresivne stranke. Radi mene bo Norman Thomas vseeno prejel kakih 50.000 glasov. TI nam ne bodo škodovali, obenem pa bo s tem ustreženo tistim, ki vztraj no hočejo biti to, kur so. Mene so dobro iztreznlll nekaj let pred smrtjo, pa če mi kdo te besede zameri ali pa ne. Delal sem dovolj dolgo in me ne briga kdo bo vladal čez 50 let. Moje skromno mišljenje je poetalo tako. da je potrebno že danes, čimprej iztrgati dobičke iz rok požrešnih kapitalistov. Pojdimo na delo, dokler ne bo prepozno! Smrt fašizmu, svobodo in bratstvo narodom! Ustanavljajmo klube progresivne stranke in jih obdržimo za stalno. Dne 19. septembra sem se u-deleiil v Plttsburghu demonstracije rudarjev in jeklarskih delavcev. Osnovali so se odbori zs Wallacea v raznih okra Jih. Za majnarje je predsednik lokala v Hillsu sli Lawrencu Prüll so tudi iz Oh ta in W Vir-ginlje Reaolucije obeh skupin so bile »«»glasno sprejete, nam-» reč da njih unije podpirajo Wallacea in progresivno stranko Velik aplavz je žel govornik I/ee Ptesman iz New Yorka. prav tako Paul Robson Zadnji je tisti dan nastoptl na treh shodih — v New Yorku, Chica gu in Plttsburghu. Krsnarslci delavci (epodnja slika) demonstrirajo v lfew Yorku proti kongresnemu odseku, ki Jo obdolžil krznarske unijo CIO, da Je po* "komunistično dominacijo". Nt zgornji sliki t sredi )o ion Oold, predsednik unijo Fur k Loather Workere C(0. ▼ ras govoru k «nilskimi voditelji. Gold So nastopil prod kongresnim odsekom In Je priznal, da Jo komuftffct. taeno pa Jo ¿lanom odeeks rekel, da nimajo pravico isprašovatl članov unijo o njihovi politični pripadnosti. Na tem mestu apeliram za veliko udeležbo, ko bo 18. oktobra govoril Wallace v D. Oardenu v Plttsburghu, ki ima 6,000 sedežev. Pridite vendar na svetlo tudi Slovenci! Dne 19. septem-ra sem v Pittsburghu srečal mo brata in sestro Bartol iz Strabane. Kje ste bili pa ostali? Saj je vendar na tisoče slovenskih premogarjev in prav tako jeklarskih delavcev. w Kaj pa vam je? Ali se bojite poseči v žep za progresivno stranko? Ali se morda koga bojite? Če bi kdo radi tega izgubil delo, kar je malo verjetno, saj imamo danes brezposelnostno zavarovalnino! Pred mnogimi leti, ko smo se hrabro borili za delavske pravice, še nismo imeli brezposel-nostne zavarovalnine, pa smo kljub temu pogumno dejali bos-su, ako nas on noče, bomo pa prodali svoje pridne roke drugemu, nakar smo šli s trebuhom za drugim kosom kruha. Starši, povejte to vašim sinovom in hčeram, ki nimajo toliko koraj« že kot bi jo morali-imeti, ali kot smo jo imeli mi. Ta visoka "na-obražena'' mladina pravi, da je za kapitalizem, pa se ne zaveda, da predno bo . poteklo pet let, jo bo tisti ljubi kapitalizem pognal na ceato ali pa v novo svetovno vojno. Fantje, čitajte knjige in ne žoltega časopisja, pa boste našli vzroke bolezni kapitalističnega sistema. • Rad bi napisal še nekaj, ali bom pustil za pozneje, ko se bom vrnil iz Chicaga. Vedite tisti, ki živite v naši okolici, da sem bil 29. avgusta izvoljet) za finančnega tajnika progresivne stranke za Westmoreland-okraj. Pooblaščen sem tudi pobirati članarino in prispevke za kam panjo tretje atranke. Prav tako kolektam za shod. ki se bo vršil 18. oktobra v Pittsburghu. Torej, bratje in sestre, glejte da se nam uresničijo dobre m nje Nikar ne stojte na strani v teh kritičnih časih. Pojdite na delo za progresivno stranko začno pa za mir! (Konec! A. Zornik. Nekoliko ocvirkov za Jakca Cleveland. — Zadnje čase se urednik A. D. jako zanima za moje dopise in jih rad čita. To je znamenje, da so bolj zanimivi kot pa njihove puhle in laž njive kolone, katere pišejo ti u-redniki za svoje nevedne Čita-telje. Urednika A. D. najbrže zejjo boli,,. ker., se uaši rojaki močno navdušujejo in delajo za progresivno stranko, katera* je na braniku za zajezitev fašizma. Ti puhli uredniki so prej naklonjeni nacifašizmu 'lu)t pa a-meriški demokraciji. Se vedno se spominjamo, ko je eden teh. urednikov pred leti agitiral za ustanovitev kluba proslulega '.'očeta" Coughlina, kar pa "Se mu ni posrečilo. Kaj je vse počenjal demagog Coughlin pred vojno in med vojno, vemo vsi, vsaj je bila prisiljena nastopiti proti njemu ameriška vlada. Tedaj Amerika ni bila samo proti komunistom, ampak tudi proti fašistom, danes pa prega nja samo komuniste, ne pa faši ste, ki so veliko bolj nevarni, naši demokraciji. Seve,'nevarni niso taki demokraciji, ki jo zastopa Vatikan in uredniki A a Zadnjič pa jc urednik tega svetovnega trompihelna prero koval, da Wallace ne bo dobil niti par milijonov glasov in da je zastavil celo svojo srajco. Ubogi siromak, bojim se, da boš moral okrog hoditi brez srajce in kazati svoja zalita reberca Neki rojak je svetoval, da bi se za vsak slučaj pričele zbirati po naselbini stare plenice, is katerih se naj bi naredilo jedilo, ki bi bolje teknilo kot pa njegova srajca ... Mi namreč nismo tako hudobni,'da bi mu želeli, da bi se zadavil, ko bi goltal svojo srajco. Torej, tovariš Jaka, dober tek! Za nameček pa bomo še malo dodali "munšajna", ki so ga producirali v času prohi-bicije iz raznih Odpadkov. En "štamperle" bo pomagal prebavi. Ker so stare srajce že precej izprane, je namreč nevarno, da bi povzročile zaprtje. Naj še dodam, da sem prepričan, da bo v Jaka ostal pri besedi, rjamreč da bo zrezal svojo srajco na kodčke in jo snedel. To bo storil po volitvah, ko se bo izkazalo, da bo Wallace dobil več glasov kot je prerokoval Jaka. Torej se naj pripravi* na salato . . . Dober tek! J. F. Dura. Balinc&rska tekma v Slovenskem delavskem centru Chicago. 111. _ V nedeljo, 3. oktobra, se bo vršila balincarska tekma na balinišču Slov. del. centra, 2301 S. Lawndale ave., Pričetek tekme ob desetih zju traj. Iz Waukegana so voditelji balincarjev pri Slov. nar. domu sporočili, da se bo udeležilo tekme deset skupin, ki bodo sto-procentno pripravljene spoprijeti se za prvenstvo s čikaškimi skupinami. Seveda to velja za moške in ženske skupine. Čika ški balincarji moškega in ženskega spola! Roka vicaT je" vržena, naš ponos pa zahteva, da jo poberemo in jo skušamo dati nazaj, od koder je prišla. Da pa ne bo brez zabave med tekmo in po tekmi, bodo pa skr beli igralci iz-Milwaukeeja, in siicer Pulovi fantje, katere že večinoma poznate, če ne od prej, pa od zadnjega dneva SNPJ Milwaukeeju. Za vse se bo ser-viral tudi obed. Obed in ples bosta v zgornji dvorani SDC Na balincarje v Chicagu in okolici apeliramo, da se priglasijo za tekmo, drugi pa pridite in se zabavajte ter dajte korajžo svojim lastnim tekmovalcem. Vas vabi— Družabni klub SDC. Prispevajte v obrambni sklad! Val darovi s« obrambo Enako* pravnoail. Proevote in Proletar-ca naj se pošiljajo na naslovi John Pollock. 14465 Lakeland Blvd.. Euclid 23. Ohio. Br. Pollock Jo blagajnik obrambno-ga aklsda. it svoje knminalnc perverznosti obsojena na doannrtno ječo. marveč radi "bolj konkretnih" dokazov ker so pričo dokazalo, da je jetnike s svojo btkovko pretepala do smrti ali jih "na pregledu" hladnokrvno streljala Zato je ob čaau obravnave zaslovela kol "sadistična llee", Tn sadistično lise je amertika vojaška oblati zdaj pomihiatlla na štiri leta zapora, kar pomeni, da bo prihodnje leto itpuščena na «vohodn. Dekret za njeno pomllnatitev Je podpisal sam general Clav, armadnt tajnik ftnyall pa uda) pravi, da proti tej instanci ni prtriva' Tako v imenu "demokracije" pljujejo na de-, mokracijo' "— _ Doo Mana untie filmskih Sotavctv CTO t masira m s na ¿lavah oposorjata obêtnstvo no a Hei Broadway * Now Yorku na dolsfvo. da ao filmski magnsti odklonili pogajanja a unijo. "Jakec in fižolovo steblo91 Cleveland. O. -r Pred nekaj dn»vi sem sporočil javnosti» da bomo imeli v avditoriju SND na St. Clair ave. priliko videti lutkovno igro, ki jo bo podal Shirley Breitweit pod avspicijo dramskega društva Ivan Cankar korist sklada za nabavo potrebščin za otroško bolnišnico v Sloveniji. Danes pa naj navedem v kratkem še nekaj podatkov o tej izredni predstavi. Lutkovna igra "Jack and the Bean-stalk" ali "Jakec in fižolovo steblo" je v štirih slikah. Prvo dejanje je na cesti, drugo Jakcev dom, tretje Velikanov dom vrhu fižolovega stebla, četrto spet Jakcev dom. V igri nastopijo sledeče osebe in živali: Jakec, deček; Buttercup, krava; Vila; Jakcova mati; Janey, Jaksova sestrk; Velikan; Velikanova žena; kokoS, ki nese zlata jajca, ih petelin. Pravljica pripoveduje o revni toda pošteni delavski družini, ki se le s težavo preživlja. Končno jih razmere pritirajo do kraja, da so primorani prodati edino kravo, Buttercup, ki jih je doslej zalagala z mlekom in maslom. Hudo jim je, ko se poslavljajo od dobre krave, ko jo* Jakec odpelje na semenj na prodaj. Na poti sreča Jakec Vilo rojenico, ki kupi kravo, pa ne za denar, pač pa za tri čarodej ne fižole. Vila pouči Jakca, naj te fižole posadi. Ko zraste fižolovo steblo do neba, bo na vrhu.palača, v kateri prebivata Velikan in njegova žena. Ta dva imata kokoš, ki nese zlata jajca. Jakec ima nalogo splezati po fižrlovem steblu prav na vrh v to palačo in se polastiti te kokoši ter jo prinesti domov, da bi odslej v Jak-cevi hiši nesla zlata jajca. Velikan je pa zelo nevaren, saj je ljudožerc.in mu prav posebno: teknejo otroci, ki jih pohrusta s kostmi in kožo, če jih ulovi. Jakec res «pleza po fižolovem steblu na vrh do neba in v Velikanovo palačo, kjer se skrije v velikem kotlu. Ko pride prilika, ulovi tisto kokoš in jo srečno prinese na zemljo in domov. Kmalu nato se vrne domov tudi krava Buttercup. S tem postane Jakcova družina srečna in odslej imajo vsega dovolj. Lutke operira Mr. Breitweit s pomočjo svoje družine. Vse kretnje in akcije so točno spremljane z govori teh lutk. Igra je zelo zanimiva za mlade in stare. Vstopnina je samo 25c za osebo, enako tudi za otroke. Predstave bodo štiri in si lahko poljubno izberete čas, ki vam najbolj ugaja. Biti morate točno na mestu, ker ni časa odlašati s predstavami in se bo vselej igra pričela točno ob napovedanem času. Pomnite, da se ta lutkovna igra vrši v petek 1. oktobra ob 4. uri, popoldne. Pojdite za spremembo enkrat pogledat lutkovno gledališče, saj je vstopnina nizka, zabave boste imeli pa mnogo od tega> Tudi namen je plemenit. Dramsko druitvo Ivan Cankar poda letos dne 5. dec. Cankarjevo dramo "Kralj na Betaj-novi", v spomin 30-letnice smrti pisatelja Ivana Cankarja in v proslavo 30-letnice obstanka dramskega društva, ki nosi njegovo ime. Igro režira Joe. Skuk. eden izmed ustanoviteljev društva. Ob toj priliki ae bo izdalo tudi primerno apominsko knjigo z oglasi. Za nabiralca oglasov je bil izvoljen Jos. Sircel in društvo ga priporoča, da mu greste pri tem delu na roko, kolikor pač morete. Morda bo ta zadnja obletnica društva, če se bo vse teko krčilo v bodoče, kot sedaj kaže Zato vas že sedaj vabim, dragi rojaki tn rojakinje, da nas obiščete v nedeljo. 5. decembre Predstava bo samo ob 3. url popoldne Vstopnina Je v pred-prodaji 85c. prt blagajni ns dan predstave pa $1 za osebo Vstopnice bodo poslane tudi na društva. da nam pomagata kaj v naprej razprodati Za vse dobro sodelovanje se priporočamo In že kar naprej zahvaljujemo Erasem Gorahe. Razgledi po stari dombvfni (Poroča Franjo Aleš iz Ljubljane) LJUDSKO GOSPODARSTVO Socialistična, preobraz» Iba jugoslovanske industrije in kmetijstva . Razvoj kapitalizma v stari Jugoslaviji je pripravil predpogoje za uspešni prehod v socializem. Dokaj je bil razvit promet, kreditne ustanove, trgovina in tudi razne panoge industrije. Že v zgodnjem času je nastala koncentracija proizvajalnih sredstev, zlasti pa finanene-ka kapitala v rokah malih skupin kapitalistov. Razmeroma dobro je bila razvita tudi organizacija dela. Buržuazija, ki je feksptoatirala jugoslovanske delovne ljudi, se je takoj med o-kupacijo najtesnejše povezala z okupatorji, da bi branila svoje egoistične interese, tudi za ceno narodne veleizdaje. Ti pogoji so močno vplivali, ko je ljudska revolucija'strmoglavila razred kapitalistov in veleposestnikov, na preobrazbo gospodarstva v socialistični smeri. Delavski razred je prevzel na podlagi zakonov in gospodarskih uredb z razmeroma hitrem času in brez velikih težav vodstvo v velikih in sred njih kapitalističnih podjetjih. Tako se je izvršila socialistična preobrazba industrije, prometa in trgovine, in iz vseh teh panog je bil v kratkem času ustvarjen socialističen gospodarski sektor, ki je bil načrtno dirigiran od najvišjih forumov ljudske oblasti. Socialistična preobrszba kmetijstva pa gre v novi Jugoslaviji počasnejšo pot. Tu so druge oblike in druge metode in seveda tudi počasnejši tempo. Milijonske množice malih posestnikov, ki so že v teku narodnoosvobodilne borbe tesno sodelovale delavskim razredom in pošteni-. mi rodoljubi, niso bile razlaščene, zakaj med delavskim razredom in kmetskimi- mallthl po sestniki obstoja tesna zveza, ki je bila ustvarjena v letih domovinske vojne. Ta vera se je po osvoboditvi še bolj poglobila, Mali delovni kmetje se danes pridružujejo graditvi socializma na prostovoljni osnovi. V novi Jugoslaviji obstoja približno dva milijona malih kmečkih posestev. Ta posestva so ne samo mala, nego tudi razkosana in tehnično zaostala. Kmetijsko dela je še vedno težko, medtem ko je • storilnost majhna in delovni ljudje zaradi tega ne morejo s hitrim tempom napredovati materijalnp in kulturno. V primerjavi z donosom žita na enega prebivalca s Kanado, Argentino in Dansko je celo dva in polkrat večji, v večjih industrijskih deželah pa en in polkrat večfc kakor v Jugoslaviji. Ker malo posestva težko ali sploh ne zmagujejo stroškov za primerno ali moderno kmetijsko orodje, je jasno, da s primitivtiimi sredstvi ne morejo doseči take proizvodnje, kakor jo dosegajo v modernih kapitalističnih, agrarnih državah Ta mala kmečka pasestva tudi neracionalno izkoriščajo zemljo ker pridelujejo predvsem samo za svoje potrebe Od avoje skupne proizvodnje dajejo ko maj 30'/i v obliki presežka tr« Medtem ko je industrijsks proizvodnja že leta 1946 presegla predvojno višino in se bo letos. kskor je predvideno, povišala za SO'J, je kmetijska proizvodnja šele letoa komaj doseg-ls predvojno povprečno v žitih in živinoreji. Socialistična preobrazba jugoslovanskega kmetijstva zahteva zaradi mslo posestniške strukture. dsljši proces. Ne samo, da bo potreben temeljit prelom v proizvodnji, potrebno vzporedno napredovanje z raz vojem Industi ije in proizvajal nih aredstev. ki eo potrebna kmetijski obdelavi. Industrija m* laže razvija, lahka industnjs oskrbuje podeželje a proizvodi široke potrošnje, strojna, te/ka industrija oa ustvarja podlago za socialistično preobrszbo kmetijstva s tem. ds dsje kmetijstvu več,- orodja, kmetijskih strojev, gradbenega materijala, umetnega gnojila itd. Tudi denarna sredstva se zbirajo iz industrijske akumulacije za izved" bo socializacije vasi. Pri preobrazbi na vasi imajo veliko vlogo sedanja državna velepo-sestva ter kmetijske strojne postaje. Trenotno obratuje 450 dižavnih veleposestev, ki imajo nad 300,000 ha obdelovalne zemlje. Ta posestva oskrbujejo mesta in industrijska središča, obenem pa so vzgled modernega in razumnega agrotehničnega kmetovanja. Mal< kmetski posestniki nenehno vstopajo v kmetijske zadruge, ki jim omogočajo racionalnejšo izrabo strojev in s tem omogočajo večjo proizvodnjo. V pomoč kmetijskim zadrugam so državna veleposestva s semeni, stroji, nasveti i. t. d. Kme tijske strojne postaje pa so si gurna podlaga za tehnični1 na predeki V letošnjem letu je kmetijsko zadružništvo napravi lo velik korak naprej v svojem razvoju z gradnjami številnih zadružnih domov v vseh šestih ljudskih republikah Federativ*-ne Jugoslavije. Ti zadružni do-ftiovi postajajo gospodarska in kulturno-prosvetna središča po deželja, ki bodo odigrali važno vlogo pri kulturnem dviganju delovnih kmetov ter večanju kulturne ravni jugoslovanskega kmečkega delovnega sloja. Socialistična preobrazba jugo slovanskega kmetijstva danes temelji na državnih velepose-stvih, kmetijskih strojnih posta jah, zadružnih domovih in kmetijskih delovnih zadrugah. V tem razvoju za pridobivanje boljših življenskih pogojev prebivalstva na vasi so si zagoto vili delovni kmetje vodstvo \ zadrugsh in v ljudski oblasti na vasi.^V rokah držijo vse pozicije, Tci jim omogočajo uspešno borbo proti ostankom kapitali ličnih elementov, ki se doseda; Še niso hoteli vključiti in se sprijazniti s socialistično pre obrazbo kmetijstva. na višino Nova jugoslovanska proizvodnja na gospodarskih razstavah v inozemstvu Nova jugoslovanska industrij ska proizvodnja je v letošnjem letu dosegla na 15 mednarodnih velesejmih veliko priznanje in občudovanje pri številnih prija teljih in simpatičarjih nove Ju goslavije. Pr«»f te dni je raz stavila številne proizvode na tržaškem velesejmu, kjer je u-rejen posebni del živilske razstave. Postavili so štiri hišice narodnih motivih predstavljajoč Slovenijo, Srbijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Z velikimi uspehi je sodelovala Jugoslavija na mednarodnih velesejmih v Stockholmu, Utrechtu, Dunaju, Bariju, Pragi, Plovdivu itd. Številni obiskovalci velesejmov so spoznali na razstavljenih predmetih kemijske, živilske, gradbene in druge industrije, kakovost in smotrno urejenost ljudskega gospodarstva, ki je vključilo v svoj delovni proces vse jugoslovanske delovne ljudi. Jugoslavija je z razstavljenimi industrijskimi proizvodi pokazala svojo težnjo k le boljši povezavi in izvedbi trgovinskih zvez s številnimi državami Posebno velik uspeh Je bil dosežen na razstsvl v Bsriju, Ita-lija, kjer je Jugoslavija nudila dokumentarno sliko svoje lesne industrije, usnjsrske, jfalanterl-je. steklarakth in kemičnih proizvodov, tobaka In drugih preparatov. V Plovdivu. B*»lgari-ja, je meril razstavni prostor Jugoslavije preko 1000 kvadratnih metrov, ter je bila jugoslo-vanska razatava poleg razatav-nih predmetov Sovjetske Zveze deležna največjega zanimanja. Številni inozemski obiskovalci so se mogli prepričati o strokov-ni sposobnosti in zmogljivost1, jugoslovsnskih delsvcev, * ter spoznati veličastni napredek v tazvoju jugoslovanske induat rije Tudi veliki stroji, ki so bili izdelani že v drugem letu petletke In katerih delovni proces Je bil prikazan v plastičnih grafikonih, fotografijah i. t. d., so dokumentirali gigantsko voljo jugoslovanskih delovnih ljudi, da se gospodarsko osamosvojijo od inozemstva. Ljudsko gospodarstvo v Jugo slsviij se razvija pod načrtnim in socialističnim vodstvom. \i teh razlogov so dokumentirani, azstavljeni industrijski proizvodi na mednarodnih velesejmih prikazali Jugoslavijo kot naglo se razvijajočo, z gospodarsko zmogljivostjo. Stara Jugoslavija je sicer sodelovala na mednarodnih velesejmih. toda udeleževala se je komaj šestih velesejmov v inozemstvu. Nova Jugoslavija pa prikazuje na še večjih mednarodno pomembnih gospodarskih razstavah svoje velike uspehe, nspore delovnih ljudi in napredek v ljudskem gospodarstvu, kar daje solidne pogoje za široko proizvodnjo, nove izume in s tem večji žlv-Ijenski standard delovnega človeka. • • Ljubljansko barje bomo zopet osuševali Vlada ljudske republike Slo venije je Aa predlog ljubljanskega ljudskega odbora za mesto in okolico odobrilo 1 milijon dinarjev za razna osuševalna dela na ljubljanskem barju. Na konferenci, na kateri so pretresali današnje stanje kanalov, potokov in jarkov, so razm^triva-1 i predložen načrt obnovitvenih del. Ljubljansko barje bo postalo zaradi zazidave severnih, vzhodnih in zahodnih predelov mesta veliko področje; iz katerega bodo krite potrebe v preskrbi velike Ljubljane. Z velikimi investicijami, melioracijskimi deli bo v prihodnjih letih spremenjeno ljubljansko barje v cvetoči vrt. Dosedanje kislo in z mahom pokrito zemljišče bo spreme njeno v plodno obdelovalno zemljo. Ljudska Fronta in njene organizacije pripravljajo se daj popularizacijo za očiščeval na dela. Osnovali bodo prostovoljne delovne brigade, ki bodo načrtno sodelovale na osuševalnih in očiščevalnih delih z vsestransko pomočjo vsega prebivalstva. Glavna dela kakor košnja tn čiščenje rebri, potokov1 in kanalov ter čiščenje manjših jsrkov, bodo opravili prostovoljci. POLITIČNI PREGLED POROflLOODBORA ZA SVOBODO TISKA (Poroča John Pollock, blagajnik) Cleveland. — V zadnjem po-1 Amalia F. Kaluža $10 za dru- li.l>Ln> rtitnirtl» Utvvi TIA <šNP.l ročilu je bila tiskbvna pomota, za kar naj društvo 616 8NPJ v Los Angelesu, Csl., oprosti. V poročilu se je glasilo, da je društvo darovalo vsoto $10, v res niči pa je prispevalo $100, katere te poslala mrs. Mary Kotch nik. Hvala ln posnemanja vredno! Iz Milwaukee, Wis., pa sem prejel poštno nakaznico za vsoto $15 in pismo sledeče vsebine: "Dragi prijatelj: 'Tukaj pošiljam $15 za obrambo svobodnega tiska. Naj-prvo sem se namenil poslati le $5 v ta namen, toda Čisto pri prosta slovenska pamet mi je pa št vo 728 SN P J Od društva 124 SNPJ iz Forest City, Pa., $2487, poslal John Murnich prebitek veselice $13.37, po $2 prispevala Jacob Cempre in John Murnich, sedem po $1 in eden 50 centov. Za društvo 192 SNPJ, Mil waukae. Wis., poslsls mrs. Mary Vasil $10, katere so prispevali: Valentin Verticil in žena $5; po $2 Mary Zagožen in Mary Vasil in eden $1. V uradu Enakopravnosti nabrano $17, izročila mrs. Julia J Pire zu aledeče: «Po $5 so prispevali James Gross, Geneva, Ohio In Joe Merhar. Grove- velevala, da napredno slovensko wood Ave., Cleveland. Ohio; Ob prvi obletnici svobodnega slovenskega Primorja Pred letom dni so jugoslovanske čete prekoračile Morganovo linijo ter zasedle meje, ki so bile določene z mirovno pogodbo v Parizu. Večji del tajcozvane Julijske Krajine se je združil s Slovenci in Hrvati v okviru svoje matice Jugoslavije, Stiristo-petdeset tisoč ljudi je dobilo svojo nacionalno svobodo za 7362 kvadratnih kilometrov se je po večala Jugoslavija. 80,000 Slovencev pa Je še ostalo v Ita liji. Primorski Slovenci so se v tem letu učinkovito vključili v slovensko oziroma jugoslovansko skupnost. Njihov delež v gospodarstvu iti v kulturnem prizadevanju se uveljavlja vedno bolj in bolj. Številni so primeri udarništva, lacionalizaci-je, izumov i. t. d. med primorskimi delavci. Veliki so napo ri vseh delovnih ljudi Primor ske pri izpolnjevanju gospodarskega načrta in veliki so njihovi prispevki z novimi ln boljšimi načini dela. s prihranki materijala, električne energije, denarja in zelo potrebnih deviz. Vsi so dokazali svojo pripravljenost zs žrtve pri izgrsdnji so cializma. Posebno zavednost pa kažejo kot čuvarji zapadne slovensko - Jugoslovsnske meje ter stoje budno na straži ptoti imperializmu Prva obletnica Je razveaeljiv dokaz gospodarake ustvarjalno sti nacionalno in socialno osvobojenih slovenskih Primoree v. j ki so preje tol>ko let ječah podi fašističnim nasiljem. Nov pritisk proti koroškim Slovencem Pred svetovno Javn«»tjo nastopajo avstrijski vladni pred-j stavnlki ter pripovedujejo o časopisje v tej deželi iglu veliko vlogo. In prav tako tudi friahceta Gabrovšku skupina, katera imš zaslombo od vatikanske kombinacije, Jaz in nu tisoče drugih Slovencev smo pu navadni ljudje, in naši interesi so interesi navadnih ljudi, ne pa ljudi, ki ao v strahu pred pravico pribežali v to deželo. "Nas, ki amo šli tez vse križe in težave priseljencev, pa bi radi vkleniii v starokrajske verige strahu in peklenskega po gubljenja, a ne bo šlo, brace . . . "Naše napredno lasopisje nas drži stran od klerikalne zavisti in verig. Torej je naša sveta dolžnost, da to časopisje podpiramo, da držimo in tudi obdržimo. "Zato sem si pa mislil sam pii sebi: petak Ai dosti, primakni še dva' in tako pošiljam tri petake. "Prav med narna/ečeno, vsak napreden in zaveden rojak v Ameriki bi lahko prispeval vsaj deseta k v ta namen, ker dobri listi so ogledalo naroda Največja želja reakcije je, uničiti časopisje in s tem zatreti vsako napredno gibanje. "Vas vse pozdravljam! Max, Kodel." Hvala za pozdrav in le verjemi, da se nam še ni skisalu pamet. Torej, kuj pravite vi resnicoljubi pri A. D.*» I* šo kričite v puščavo in plujte v svojo skledo. Pravijo, du laž ima kratke noge, in da ni nobene pesmi tu-ko lepe, da se ne bi izpela, torej kur naprej po vaši rimski cesti.« Mi pa gremo svojo pot; je odprta knjiga brez vsakega zaatora! Od društva Bistrica št. 03 SNPJ, Rillton, Pa., posla! Louis Sinister $10. Joschp * Durn poslal $45.80, izročeno pri podružnici 48 San-HH v Clevelandu, Ohio; mrs. Frances M ver (Bosi le) Izročila Anton Novlan, Minor Itd., $3 Anton Zorntk, Herminie. Pa., $2 in dva posamezna iz Cleveisn* da po $1, Joseph Okorn k E. 88 St., $5; mrs. Mary Zavrl z Metla Ave., $10; John Krebel pa je izročil $5, katere je prispevala mrs. A. Ju petič. Frank Tegel ln Sum Debeljak iz Belle Vernona, Pa„ vsak po $5, poslal Frank Tegel. Za Federacijo društev SNPJ za vzhodni Ohio ln zapsdnn West Virginijo poslal Joseph Skoff $5. Po $5 sta prispevala Valentin Malier in Anthony Stupnr, Pueblo, Colo., poslala mrs. Hose Ha dovich. ^ Mirko G. Kuhel, Chicago, III., poslal $65, poslano na glavni u rad Sansn od sledečih: Društvo 41 SNPJ, Irwin, Pu., $32; po $5 od društvu 101 SNPJ, Greensboro, Pu , od društva 841 SNPJ, Shirkievllle, Ind., od Antona Zakrajšek, Buffalo, N. Y„ Frank Puncer, Milwaukee, Wis., Frank Luzbi, Chicago, III., Jacob Blutt, Sonotpa, Cal., Mary Domlchel Salt Lake City, Utah, $2, in od encgu $1. Na tajnico odboru Josephine Tratnik pösluno od društva 273 SNPJ, Sheldoh, Wis., $12, Frank Kopinu, EucIWTOHio izročil $5. John Potokar, Chicago, III., poslal $80, nabiralca John Po-toknr In Frank Udovich. Društvo NatAdni vitezi št. 39 SNPJ prispevalo $50; po $5: Agnes Cvetko, Frank Udovich in društvo Zarja; po $3; Frank Dem-shar in John Potokar in devet po 91. Iz Mtamija, Flrf,, poslal Anton Wozel $5. Iz Strabanu, Pa., poslala mm Frances Bartol $27, prispevale Progresivne Slovenke krožek 18 $25, in mrs. Anna Strle $2. V imenu odbora najlepša hva la vsem, ki jim je pravica nod stranko in zuvistjo! ženske v ameriškem političnem življenju ' Letošnje poletje je minilo sto let. odkar so rnune ženske voditeljice kot Susan B. Anthony, Elizabeth Cady Stanton. l.ucretia Mott In Lucy Stone Blacksvsll «¿klicale v Seneca Fallau. N, V, konvencijo, nu kuteri je bila postavljena zahteva za enakopravne pravioe žensk, vkljueivši pravico glasovanju pri volitvah. Voditeljicam so se posmehovali tako I ------- moški kot ženske in v odgovor e „ ««predsednice vseh n« njihovo delovanje so im po- ^ ■ J h ^^ ^ navijali star nazor, da žensk« f ^ spada v kuhinjo osir. V dom ter Ubrana za načelni- da b. poliUčno delovanje ženske \ * J#m4k (wlbori dmo. oropalo njlhoveženskosli knhv^lJe a n§ šilo dom. Vsi taki in podobni1 ' argumenti pa niso ustrašili po gumnih borltcljic r* žensko politično enakopravnost. Delovale so naprej ln že letu 1889 so dosegle, da je država Wyoming uzakonila polno žensko politično enakopravnost. S tem je ta držuvu dobila priznanje, du je bila prva, ki Je dala ženskam polno emancipacijo. Njenemu zgledu so sledile že drugi' d ris Ve Uhlje. Leta 1878 je bil predložen kongresu osnutek ženske volilne pravice, (oda tozadevni amendment je bil dodan ustavi šele 20 avgustu 1920 Ta 19 ustavni dodatek določa, da "volilna pravica ameriških državljanov ne bo v 7.ed, državah zanikana ali omejevana nikomur na podlagi spolu" Tako je umerišku žena poštnin polno enakopravnu v vseh državuh dežele. "veliki svobodi", ki da jo uži vajo koroški Slovenci. Med tem pa avstrijski« in britanske oblasti izvajajo politične akcije proti slovenskemu prebivalstvu v Gornjem Rožu, kjer so izvedli velike teroristične racije motoriziranimi četami policije in orožnlštva S pravimi gesla povskunl metodami eo izvršili mnogoštevilne pieiskave pu Slovencih, da bi Jih ustrahovali in štrli nacionalno zavest Pred nedsvntm so avstrijski oblssti vpeljale plenjenje celo strokovne llterutuie ln časopis ja, ki prihaja Iz Jugoslavije Ta ko je cenzura na Koroškem zaplenila zadružni stiokovni list "Naša zadruga", ki Jo je naro čila Zveza slovenskih koro ških zadrug v Celovcu, na željo svojih zadružnikov. Taki ln številni slučati Ilustrirajo "svo bodo" koroških Slovencev v Av striji. Toda vse to nasilje ne bo moglo* zadušiti osvobodilne borbe koroških Slovencev zs priključitev k Jugoslaviji. MOČI ZA TRGOVINO Na Hrvatskem so priredili v vseh okrajih trimesečne tečaje xa prodajulce, ki bodo zaposleni v zadružnih in drugih prodajalnah Razen tega ao prlre $25, katere so darovali sosedje v spomin ob smrti njene mate- MQVE gfROKOVNE le Frances Bostlč Po $5: Frank Mihelič in žena v sponin pokoj nega Louisa Ivanca, Louls Ku-ferle v spomin Franka Polan ca; Joseph Tomšič $3; po $2 Jo-seph Mikluvčlč ln Fronk Kržlč iz Genove, Ohio; Juliju Počkaj $1.80 in dva po $1. Frank Fende od podružnice 108 Sunsa, £uclld, Ohio, Izročil $3: za Fr. Demšarja, W. 61 St. $2 in od enega $1. Minku Alchh, Chicugo, 111., poslala $10, katere je prispevala mrs. Rose Sajovid Iz Gowande, N Y., poslala Od tistega časa dalje se je jh>-služevalo svoje volilne pravice čedalje vsč žensk, tako da danes sodiju, du glusuje pri volitvah več žensk nego moških. Po stuti-stiki U. S. Bureail of the CeAsus bo luhko glasovalo v letošnjih predsedniških volitvuh o krog 94,841,000 državljanov in od teh bo 48,155,000 žensk ter samo 48,-880,000 moških, Sicer pa so ženske tudi drugače ukljvne politično. Izkazale so se dobro kot politično delsvke ln kot voditeljice, Pri volitvah samih so upo-slene v volilnih prostorih kot vpianvnlke ln pregledovalkc. V političnih knmpunjoh pa so čedalje bolj delovne in najti jih je v Važnih pozicijah nu gluvnlh Ntanlh strank. - V državnih lil narodnih odborih večjih strank se žtnska aktivnost veča, vendar še nI mogoče reči, du so dosegle "10-50" ali cnukopruvno reprezeiituciju v vseh držuvah, Demokratska strunku je kmulu po sprejetju dodutku ženske volilne pravice priznulu ženskam pravico delovanja v svojih vrslult s tem, da je duta pogoje zu enakopravno repretentacljo v svojem narodnem odboru Republikanci so I, 1924 sledili zgledu demokratov. Knukfi število repiezentucijc pa sevedu še ne pomeni, du Imajo ženske v stranki tudi enakopruv-no besedo v oblikovanju političnih smernic stranke. Polagoma pa doblvujo odgovornejše pozicije V predsedniških volitvah I. 1044 so bile ženske prvič Ime- blikanski konvenciji so imeli žensko tajnico. Se bolj vidno igrajo v novi progresivni strun-ki. Ženske imajo tudi poslunsku mesta, sedem jih je v zvezni po* sluiuki zbornici, u 200 v rajnih državnih zbornicuh širom dežele, mnogo jih zavzema odgovorim in vužnu mesta v mestnih in drugih krajevnih upravah. V Portlundu, Ore., jc bilu pred krutkim izvoljena ženska nu župansko mesto, v Clintonwoodu, Vu„ pa bodo la mesec dobili izključno žensko občinsko upravo. V Orsss Laktu, Mu h., je bilo devet žensk ponovno izvoljenih v občinsko upravo. Med ženskami, izvoljene v politične ali javne urade, so učiteljice, kakor tudi ženske iz resnih drugih poklicev —dvs sta že prababici. Ženske se kot volilke najbolj zanimajo za socialno blaginjo in mir. Pomagale so izvojsvati pomoč sturim in onemoglim ter ne-zaposlenim, organizirale so klube in organizacije, ki se brigujo /n izboljšanje političnega položaju in podvig državljanske zavesti. I.lgu ženskih volllk štej« 83,000 članic in pred*t«vlju 800 krajevnih ženskih skupin. Ob-stujujo pa še druge take žensk«? organizacije, ki pričajo, da je ameriška žena precej napredu-vala na političnem polju od ča-su konvencije v Seneca Fallau 1. 1848, Njlhovu vlogu v bodočnosti bo ŠA večja, (Con»mori Council) dlll še enomesečne tečaje zu vodje trgovskih podjetij. Nu tečajih se uči 7859 tečajnikov, V mariborski hidrocentrali so se zavrteli stroji Maribor. Zgraditev marl- J zapornicami rvllati gladino vo boiske hidroceiilrele je eden de na primerno višino, V štirih največjih uspehov našega boja urah potem, ko so spustili šest za socializem med prvo pellet ¡ desettonsko zapornico, je voda ko, Zato tudi delovni ljudstvo spremlja vse delo na Maribor-skem otoko /. največjim zanimanjem. Ko je bil med kongre som KPJ s takšnim uspehom pred rokom montiran velik tur-bogeneiator, je bil to /laall pie-prtcljiv doka/, da bomo zmagovito končali iMnlxi za aotlall doseglu potrebno gladino. T» duj so luhko odprli gilo pred turbino. Pritisk vode na /a |x>rnico pred tem grlom Je btl tako silen, da so jo mogli I« težavo "odtrgati" / dvigalom ki ima zmogljivost 150 ton Na|>o/-l| je slovesen tienutek Vse oči firlaotnlh V tuibinski ZA IZBOLJŠANJE KMETIJ. SKIH ZEMLJIŠČ V BOSNI IN HERCEGOVINI Pokrajine v Bosni in Hercegovini so doalej v kmetijskem pogledu najbolj zaostale v vsej državi. Nikjer drugje nI bil tako ni*ek donos. Letos so se lotili v okviru ukrepov 'za pospeševanje kmelljatva tudi velike akcije, da preizkusijo tla v vseh pokrajinah. Ugotovili bodo, kje so tla revna na apnu. V ta namen bodo napravili nad 4000 poskusov. Zu upnenje ima lioanu In Hercegovina dovolj primernega apnenca. Največ poskusov bodo napravili v prnja-voi skem, kladuškem, modri-škem in loparskem okraju. Kmetijsko ministrstvo Je prire dllo tečaj za inštruktorje, ki bodo (»omagali množičnim in zs-družnim organizacijam na terenu pri Izboljševanju zemljišč. V OGULJNBKEM OKRAJU , (HRVATSKA) ORGANIZIRALI OBNOVO KMEČKIH Hit Po letošnjem programu morajo «graditi 744 hiš, 118 |>oslopij pa popraviti. Do konca meseca so obnovili že 878 hiš. Ogulln-skl okiaj Je zelo reven. I .epe uspehe pri obnovi ao dosegli samo, ker so se že v začetku leta dolu o pripravili na gradbeno sezono in du so delali po bri gadriem sistemu. Skoraj vse gradivo pridobivajo v samem okraju Ogulinskl okraj pred-nje«i po oigunl/acljl obnovitvenega dela vsem okiajern na Hrvatskem. /en, |>ne 8 t m, pa so začeli dvorani so se uprle na roke in preizkušati hidromehanične n«-| ženlrjs, ki je premaknil vzvod ■g« neratorja Prvi poskusi Tienutku tišine je »ledll pravi prave so bili uspešni. Izkazalo se je, da ao naši mladi atrokovnjakl dobro opravili svojo nalogoi Velik preizkus doslej največjega turbogenerator ja pri nas pa je bil V ponedeljek pote*» Prvič se je začela vrteli mogo* vihar navdušenih kil« < ti veliki generator. Pil prvem preizkusu so «*J krili manjšo napako glavu ne ke^a vijaka je bila za dve »lo tinki mtilmeliu C) piedolgu na turbina V treh presledkih| Vijak ao Izmenjali. Pri nadulj. po dvajset minut je turbogene , njih p in strokovnjakov tovsrne "Rade,tez nekaj i električno energijo preizkusiti, so morali najprej z tovarnam ln številnim krajem FORMULA S 66 HITRA . - - POZITIVNA VARNA *ff POMOČ!! ra lM»|rClnr in neradnvoljnoati povrni^en« ud rtet» fttte — IttinorrliMid» (Pllrsl N« ifrajl» sel N« i k»p»i un«nliiajteL-- Nr lallašajtet NaroČila si FORMULO S ti te rfanas. SiiMlit» M «S tU* tm« In nailnv ra U «4io*led je rekla Silno resno: "Tudi take matere so." Da, Olgica, tudi take matere so . . . Ta otrok tu, Olga, nima imena in ne stariev, pa mu je treba zasaditi na grob rož, teloha in trubentic, ki se zdaj tako lepo razcvetajo. Ali pa ima vendarle ime? Ne naie vsakdanje, po stariih izbrano in pri krstu dobljeno, temveč drugačno, na eni strani preprostejie, pa vendar tako čloVeiko, tako veliko in tako lepo? Ali ne leži tu pokopan tisti človeiki otrok, ki vedri ljudi vse življenje in ki mu je povsod, po vsem svetu sreča ime? Da, sreča leži tu pokopana, zato ker ae je nekomu zahotelo, da bo ubijal ne tolikanj človeka, kolikor bolj njegovo borno srečo. Sreča leži pokopana tam v gorah v mračnem gozdu, sreča, ki jo pokrivajo dolgi mehki lasje in kjer na vrhu cveto trobentice in teloh in kjer je v skorjo stare bukve zarezan droben križ. Sreča leži pokopana tam v gorah in na grob te pokopane, ubite sreče atare raskave roke osivelega deda nosijo vedno prvega in najlepiega cvetja in v osiveli glavi ter v rahlo utripajočem srcu se vrtinčita misel in občutje, kako* straien čas je priiel za ljudi, ko človeku ni več dovolj, da ubija samo človeka, temveč da ubija najprej in predvsem njegovo preprosto člove-iko srečo , . . OB ZIDU Katka je stala ob zidu. Roke je imela zvezane. na hrbtu. Nikakor pa ni hotela, da bi ji zavezati tudi oči. To milost so ji izkazali.' Na prsih, nad umazanu strgano bluzo, v katero so jo po sili oblekli, ji je visa velika tablica s preprostim napisom: "Ich bin Bandit." Prek visokega zidu, ob katerem je stala, so visele veje sliv. Na teh vejah je bila jesen. Listje je domala že odpadlo, le nekaj ga je ie, zelenoumazanega in rjavega, viselo na vejah. Na prostrano pravokotno dvoriiče, ki je bilo do polovice zagrajeno z zidom, z druge polovice pa z mrkim rjavim visokim poslopjem, je padalo bledo, medlo, a prijetno sonce. . Moralo bi se že zgoditi, a je priilo nekaj vmes in tako je Katka podaljšala svoje življenje, morda za nekaj minut, morda celo za pol ure, kakor se bo pač uredilo, kar je zavleklo vso stvar. Nekaj korakov pred njo so stali v vrsti vojaki s puikami na rami, mrtvo so boličali predse, včasih si kaj poiepetali, a nato spet stali kakor sohe. Poveljujoči pod oficir je pohajkovM pred njimi, kadil cigareto za cigareto.in se dolgočasil, se oziral po nekaj ljudeh, ki ho stali ob poslopju, predvsem po mladi, kričavo oblečeni dami, ki je kazala svojo nestrpnost in ponare-jenost s kretnjami rok. Pri tem so mu brodile neumnosti po glavi, dasi se mu je zdela zoprna, ampak kaj drugega nI imel početi in konec koncev, njegovo življenje je osredotočeno na dolgočasno opravljanje z raznimi Katkami ip njej podobnimi, ki so pruv tako stali ob zidu s svojimi tablicami na prsih, ter jih izživljanje, ki je moglo ie edino ne-kuj nuditi človeku v tem brezupnem kraju, kjer bi bilo trebu vsem ljudem po vrsti obesiti na vrat tablice z napisi "Ich bin Bandit" tčr jih kratkomalo postaviti k zidu. Skoraj nič manj ni sovražil ljudi ob poslopju, teh, ki so priili gledut Katko in njene ob zidu. Tudi tistim bi on obesil tablice nu vrat in rad hi videl tistu nestrpno, smeino damo, kako bi se vedla pred tem zidom Kuj hoče videti? Tisto mlako krvi, ki se bo ru/.lila po pesku? Ali tisto, kuko ne Katka zvrne po tleh? Kuko bo s prsti grebla po pesku? Kako se bo zvijalu? Vse to je dolgočasno, pusto. Vse te ceremonije so neum-/nost. Revolver opravi to mnogo bolje kakor ti bedasti vojaki, čemu dvoriiče? čemu vae te ceremonije? Zaradi tiste bedaste babnice in ie drugih, ki bi radi videli, kuko sv bundit zruii? (Dalje prihodnjič) zamorec petra velikega A. S. Puškin (Nadaljevanje) III. Kakor je Kil obljubil, je Peter drugi dan piebudll Ibrahimu Petra v senatu, kuko |e tum tuz-pruvljul / Buuirjlinum in Dol-goiukitti. s kutetimu je preieie gleduje pievodc tujih pisateljev .iJi kako obiskuje tovarne trgov-enskcm fail j utrjeval pomorsko veličino Ku-ku, kateremu je »ant poveljeval >«>1«' Vidi I gu ic * Teofunom. Dvorjani so obkrožili Ibrahiina |(»uvi ilont Huilnskim it) Kopje in m- trudili vsak po svoj« d.i vm-m kuko \ muh oddihu pre-bi izkazali novemu ljubljen« u svojo naklonjen«»št Naduti km ■/ Menjilkov mu je prijateljsko stisnil roko. fceremeljejev je povpraševal po svojih |>ertikili znancih. Golovin pa ga je pove-' delavni» u kjei .< ibljejo zgolj vil na kosilo Temu vzgledu m J stroji, k jim i« v .«k HeUvcc pod-sledill tudi drugi in tako )e bil j vržen dolo»«ni tmi redu in /apo-Ibiahlm povabljen nu obed« kar plen pil svojem delu Čutil je za mesec dni. ¡tudi sanici'» , t>, obvezanega. Ibrahim je preživljal enolični I*1* ti v njegovi afriiki krvi in vročo solze so sc nabirale, da zdaj zdaj navro po njegovem črnem obrazu. Neko jutro je sedel v svoji pisarni. obložen z uradnimi spisi, ko iznenuda /učuje glasen pi>-zdrav v francoskem jeziku. Ibra him se je živahno obrnil—in mladi Koisukov, ki ga je bil pustil v Puruu v burji visoke druži*-. ga je objel z veselim vzklikom "Pravkar sem prispel." je roke! Korsukov, "in že sem pritekel naravnost k tebi. Vsi naii pariški znanci te pozdravljajo in Jim je žal. da al nd&el Grofica L. Je nat«H.*il«, naj te povabim za vsuko ceno,—nu. tu je pa njeno ptsmo." Ibiahlm je strahoma zgrabil pismo in pogledal znani rokopla naslov a. da kar lastnim očem ni verjel "Kako mmh vesel." je nadaljeval Kmvakov 'da m* nisi umrl od dol ■«* a |.u t« m h.irb.ii • ki-n» {'vtiugiadu! Kaj pa puviiv tvU? S čim se bavijo? Kdo je tvoj krojač? Ali imate vsaj opero?" Ibrahim je raztreseno odgovarjal, da car zdaj ves čas dela v ladjedelnici. Korsakov se je zasmejal. "Vidim," je rekel, "da tokrat) nisem prav priiel; drugikrat se bova do sitega pogovorila; grem j se predstavit carju." Po teh bèseduh se je zasukal na eni nogi in pohitel iz sobe. Ko je bil Ibrahim sam, je hlastno odprl pismo. Grofica se mu je nežno pritoževala in ga oitevala zsradi hlimbe in nezaupljivosti. "Praviš," je pisala, "da ti je moj mir dražji od vsega na svetu, Ibrahim! Ko bi to bilo res, mar bi me mogel izpostaviti stanju, v kakrino me je pahnila nenadejans,vest o tvojem odhodu? Bal si se, da bi te utegnila zadržati: verjemi, da bi vso svojo ljubezen znala žrtvovati tvoji sreči in tistemu; kar itejei sam za svojo dolžnost" Grofica je zaključila pismo s strastnim zagotavljanjem ljubezni in ga je rotila, naj vsaj kdaj pa kdaj piic, če že ni upanja, da bi se kdaj spat videla. Ibrahim je pismo dvajsetkrat prebral in strastno poljubljal drage vrstice. Plamenel je od nestrpnosti, da bi zvedel kaj novega o grofici, in se je odpravil v udmiralstvo v nadeji, da bo tam ie zatekel Korsakova; tedaj pa so se vrata odprla in se je pojavil sam Korsakov. Že se je bil predstavil càrju—in je bil kakor jx> navadi videti zelo zadovoljen s seboj. "Entre nous," je rekel Ibrahi-mti, "car je prav čuden možak; zamisli si, A sem ga zatekel v nekakšnem platnenem jopiču na krovu ladje, kamor sem se moral povzpeti s svojimi poročili. Stal sem na pletenih lestvah in nisem imel dovolj prostora, da bi se spodobno priklonil, pa sem se docela zmedel, kar se mi ie vse žive dni ni primerilo. Vendar, ko je car prebral spise, me je pogledal od glave do pete in f(a je okus in eleganca moje obleke bržčas prijetno iznenadi-la; vsaj nasmehnil se je in me povabil k danainjemu sprejemu. Ampak jaz sem v Petrogradu docela tuj; v šestih letih odsotnosti sem popolnoma pozabil tu-kajinje navade. Prosim te, bodi mi vodnik, pridi pome in me predstavi!" Ibrahim je privolil, pri tem pa hitel obračati pogovor na tisto, kar ga je bolj grelo. "Torej, kako je z grofico L.?" "Z grofico? Izprva je bila se veda hudo žalostna, ker si od potoval; nato pa seje kajpak po malem utolažila in si izbrala no vega ljubimca, vei koga? Dol gega markiza R. Kui si pa iz buljil te svoje zamorske oči? Mar se temu čudii? Kaj ne vei, da dolgo žalovanje ni človeku v krvi, ie zlasti ne ženski? Dobro pretehtaj vse to, jaz pa se bom počil od poti. Nikar ne po zabi priti pome! Kukini občutki so Ibrahimu napolnili duio? Ljubosumje? Divja jezu? Obup? Ne, marveč globoka, tegobna žalost. Ponavljal Jc v sebi: "To sem vna prej vedel, to se je moralo zgo ditl." Nato je odprl grofičino pismo, ga vnovič prebrsl, sklonil glavo in se grenko razjokal. Dolgo je jokal. Solze so mu olujittle srce. Pogledal je na uro in videl, da je čas oditi. Ibrahim je zelo želel, da bi se to pot izmotal, toda sprejem je bil službena reč in Peter je strogo zahteval prisotnost svojih bližnjih. Preoblekel se je in iel po Korsakova. Korsakov je aedel v domači ha Iji im prebiral francosko knjigo. "Kaj, tako zgodaj?" je rekel,! 1/ I ____i, ko je zagledal Ibrahima.' /Vfl TODU SVetü "Zaboga," je odgovoril Ibra-him, "saj je že pol iestih, zakasnila bova; brž se obleci pa greva!" Korsakov je pohitel in pričel na vso moč zvoniti. Pritekli so sluge, urno se je oblačil. Francoz, njegov posebni strežnik, mu je prinesel čevlje z rdečimi pe tami, plave žametne hlače, rdečkast jopič, obiit s pentljami; v predsobi so lasulja brž popudra 11 in jo prinesli; Korsakov je vtaknil ostriženo glavo vanjo, zahteval sabljo in rokavice, se zasukal kakšnih desetkrat pred zrcalom in rekel Ibrahimu, da je nared. Sluge so jima dali plaiče iz medvedjega krzna in popeljala s*a se v Zimski dvorec. Korsakov je obsipaval Ibrahima z vpraianji. Katera je prva lepotica v Petrogradu? Kdo je na glasu prvega plesalca? Kak ples je zdaj v modi? Ibrahim je nejevoljno stregel njegovi radovednosti. Medtem sta prispela do dvorca. Spredaj na trgu je stalo že mnogo dolgih sani in starinskih pozlačenih kočij. Pri vhodu so brbljali brkati ko-čijaži v livrejah; tekači, bleičeči se v lažnem zlastu, s perjem in kučmami; huzarji, paži, nespretni konjarji, obloženi s plašči in mufi svoje gospode. Spremstvo, ki je bilo po pojmih bo-jarjev te dobe neobhodno. Ko so zagledali Ibrahima, so vsekri-žem iepetali: "Zamorec, zamorec, carski zamorec!" Naglo je popeljal Korsakova skozi to% pisano množico slug. Dvorski strežaj jima je na širo-ko odprl vrata in sta stopila v dvorano. Korsakov je osupnil... Veliko dvorano so razsvetljevale lojenke, ki so mrko gorele V oblakih tobačnega dima. Veljaki s plavimi lentami čez prsi, poslaniki, tuji trgovci, gardni častniki v zelenih opravah, la-djedelniiki mojstri v kratkih suknjičih-in pisanih hlačah so se gibali v množici sem in tja ob nenehnih zvokih godbe na medeninasta pihala. Gospe so sedele ob strani; mlajie so se ble-ičale v polnem razkoiju mode. Zlato in srebro se je svetlikalo na njihovih opravah; iz gizdavih iirokih kril so se dvigale kakor stebelca njihove vitke poatave; žlahtno kamenje se je bleičalo v uiesih, v dolgih kodrih in o-krog vratu. Veselo so se obračale na desno in na levo pa pri- Dr. Fraatlaek Behounek Za mlada sem si predstavljal konec sveta nekje daleč na severu, kjer je večen sneg in led, kjer je morje vedpo zamržlo in kjer ni ljudi ne živali. Pozneje pem dobil jasnejie. obrise o severnem tečaju, a tudi to je brž izginilo iz spomina. Namesto prvotne predstave mi je severni tečaj jx>stal kraj na povriju zemlje, kjer se je vsa romantiK* spremenila v dolgoletno borbo za osvojitev. Nikoli nisem mislil, da bom nekoč resnično prispel na ta skoraj nedosegljivi kraj zegieljske oble. Toda v življenju se kdaj pa kdaj izpolnijo tudi tiste želje, ki se jih nismo upati niti na glas izreči. In tako se je zgo4ilo, da sem bil nekega dne—bilo je to v času bele jx>larne noči med 23. in 24. majem 1928—eden izmed sestnajstih ljudi posadke na zračni ladji, ki je krožila nad severnim tečajem. ' Imeli smo za seboj večurni polet od Kingsbaya do Špicber-gov* kjer smo organizirali nai polet nad severni tečaj. Nismo poleteli v ravni smeri. vHoteli smo najprej raziskati ocean med Špicbergi in Grenlandijo. Brž ko smo preleteli ozki pas svobodnega morja, ki se kakor temna proga približa belim obalam Spicbergov, smo se znašli nad zamrzlim polarnim morjem. Kamor koli je seglo oko, sam neskončni led, le tu pa tam se je na njem črnil vijugast trak svobodne vode. Po dveh urah poleta smo splašili krepkega severnega medveda, ki se je bil mirno napotil k širokemu pasu morja na lov, na zajtrk—nad ribe in radovedne tjulenje. Truič naših motorjev ga je zmedel; osupel je sedel na zadnjo plat in naglo vrtel glavo za naio prečudno orjaško ptico, ki se je dvigala visoko nad njim, nato pa je spet strmel v te-motno senco naše zračne ladje, ki se je neslišno plazila, ro ledu. tujci, ki so važno kadili iz svojih lončenih pip in praznili lončene vrčke. Po mizah so bile razpostavljene steklenice piva in vina, usnjene tobačnice, čaie punca 'in »ahpvske deske. Za eno izmed teh miz je Peter kockal z nekim plečatim angleškim pomorščakom. Prisrčno sta si Ni bilo videti, da bi ga bilo strah, marveč le bil nekam začuden, da se je vendar naiel nekdo, ki ga je vznemiril v njegovem nepreglednem kraljestvu. Se preden smo imeli medveda za seboj, je že spet ¿stal in nadaljeval svoj sprehod, ker se mu pač prikazen v zraku ni zdela vredna nadaljnje pažnje. Tale medved je bil edino živo bitje, ki smo ga vso pot srečali. Na severnem tečaju je bike grobna tiiina. Zamrzlo morje je bilo prav takino kakor kjer koli niže proti jugu—bel sneg, na katerem nisi videl niti ene stopinje—tu pa tam grički zelenka-, stega ledu in dve ali tri vijugaste proge odprtega morja. Drseli smo po ozračju nad tečajem, v medli svetlobi polnočnega sonca, ki ga je zakrivala megla; objemala je nas vse. Pripravili smo zastave, da bi jih spustili toa severni tečaj. Nekdo od posadke je navil gramofon in kabine radiotelegrafista se je čul klepet Morsejeve abecede: po radiu smo sporočali vsemu svetu, da letimo nad severnim tečajem. Tudi jaz sem poslal pozdrav svoji domovini — in ta pozdrav je prispel po nekaj urah preko Tatre v Prago. Trije izmed nas so hoteli tu izstopiti in ostati nekaj /dni na tečaju. Radi bi bili pregledali in preizkusili marsikaj, česar ne moreš natančneje dognati, ako letiš v zračni ladji. Toda pristanek ni bil mogoč. 2e je pričel razsajati snežni metež in kdo bi vedel, kako dolgo bo trajal in ali bi se pogumnim ljudem sploh še posrečilo vrniti se v pravi čas. In tako smo prebili nad severnim tečajem polni dve uri, venomer v zraku, nato pa smo spet odrinili proti jugu v svoje pristanišče. , "Kolikšen napredek!" se je navduševal mlad^novinar, ki je letel z nami. "Pet in trideset let se je boril Peary, preden je s sanmi in pasjo vprego prispel na severni tečaj, naša pot pa ni trajala niti tri in dvajset ur!" Toda usoda nas ni hotela kar tako lahkotno izpustiti iz svojih pesti. Smrt nas je spremljala vse od severnega tečaja in le po* lovica od nas se je vrnila v domovino. izkazovala čast s puhanjem točkovale kavaiirjev "in pričetka bačnega dima in car je bil tako plesa. Gospe v letih so se tru-1 presenečen ob nepričakovanih dile, da bi zvito združile novi'P°tezah svojega nasprotnika, da način oblačenja s preganjano Korsakova ni opazil, čeprav se starino: čepci so spominjali na je venomer vrtil okoli njiju. Ta krzeno čepico carice Natalije Ki- čas nek» rej*n KosP°d z vel1» rilovne, plašči pa so nekoliko spominjali na sarafan. Bilo je videti, da so pri teh na novo vpeljanih plesnih zabavah prisotne bolj z začudenjem kakor zadovoljstvom in so grdo pogledovale žene in hčerke nizozemskih pomoričakov, ki so bile oblečene v groba, progasta platnena krila in rdeče jopice, pletle nogavice, se smejale in se pogovarjale kakor da so don?a. Ko je strežaj zapazil oba nova gosta, je pristopil k njima s pivom in čaiama na pladnju. Korsakov se kar ni mogel prav raz-gledati. "Que diable est-ce que tot cel?" je polglasno vpraial Ibrahima. Ibrahim ni udrlal nasmeška. Carica in' veliki knež-ni, bleičeče z lčpoto in «obleko, so se sprehajale med ipalirji gostov in se z njimi ljubeznivo pogovarjale. Car je bil v drugi sobi. Korsakov bi se mu bil rad pokazal in se je komaj prerinil skozi gnečo, ki je venomer valovila. Tam so sedeli večidel TISKARNA S.N.P.J. — sprejema vas- v liškarško obri »padajoča dela Tiska vabila za veselice In shode, vtzitnloe. časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, alovsAkem, ilsikt. aogleikem jeziku In drugih-...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V «VOJI TISKARNI .... Vas pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerno, unijako delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P R! N T E R Y UM S« S. Launsdal» Aeenee - . Chleejo SI Utloeto TU SOC|W|LL kim šopkom na prsih naglo vstopil in gromko oznanil, da se je ples pričel, nakar je spet šel, za njim je šlo mnogo gostov, med njimi tudi Korsakov. (Dalje prihodnjič.) FARM FOB SALE One of Berrien County's best 20 acre fruit farms. 3 bedfoom home, light, water. Near highway, store, and school. Must be seen to be appreciated. Write: M. BARANCIN, Bridgman, Michigan DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE' Kadar pilote Proevetl ali ▼ glavni urad 8NPJ, ne pozabite ▼ naalovu napraviti pofine številke 23 aa beeedo "Chicago"/ Na kuverti vselej sapiiltet Chicago 23, 111. To ho olajšalo delo na čikaild polti, nam pe po-speillo doatavllanje polt«. "PROSVETA" 1S37 S. LAWMDALE A VE. Chicsgo 23, 111_______________ Vala naročnina na "Proaveto" je potekla z dnem. .IS. : V slučaju, da ie od strani upravnlitva kakšna pomota, tako) obvoetlte, da ao Uta popravil Z bratskim posdrsvom ZA UPRAVO "PROSVET!" TIS CENE LISTU SOi TS **ftadZk*Ía... MS S fedeika In 4.4S S tednike la lil 4 tednike lo SJS S tednika* Is Ze Evropo Jet Dnevnik SI 1.00 — Tednik S2.20 Iipelaita spodnji kupon, prileüte potrebne vsota deserte all Ordée v péaasu la al naročile Proa voto. Met kl Je 4.7S V ailisio sluteju ae ve* hat S n— Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki se prlitetl. preneha blU član SNPJ, ali ie aa preeeli proč ed družine In bo zahteval sam tvoj list tednik, bode moral tisti ¿lan is dotitae družine, ki Je tako skupno naročena aa dnevnik Prerveto. u takoj nameniti upravnMtvu Hala, la obenem doplačati dotitao vsoto listu Proaveta. Ako te»a ne store, tedaj mora upravnlitvo inftetl datum ta to vaoto naročniku ali pe uateviU dnevnik PROSVETA. SNPJ