Iz delovanja mladinskega sodnika. 0 tem predmetu je predaval y soboto, dne 16. t. m., gospod deželnosodni svetnik Fr. M i 1 č i n s k i v Ijubljanski porotni drorani, kjer se je zbralo mnogo pravnikov, tudi z dežele, nadalje nebroj učiteljev, ?eč pa tudi slušateljic. Posebno sodstvo za mladino se je pričelo šele lansko leto v naši državi. Mladinski sodnik pri okrajnem sodišču ljubljanskem je gospod svetnik Milčinski. Zarjimivo je bilo torej predvsem za pravnike zvedeti, kako ravna sodnik y kazenskem postopanju z mladioo, da zadene novega duba; obnovno je vezan še na atari kazenski zakon. Izborno je g. svetnik Milčinski že uvodom svojega predavaDJa označil razliko med rednim kazenskim sodnikom pa ined mladinskim sodnikom. Kazenski sodnik sodi vobče le kazniro dejanje, mladinski pa človeka, ki ga najprej hoče do dobrega spoznati, da mu potem določi pravo kazen, pravo zdravilo, ki obeta poboljše?alea učinek. Eednercu sodniku se posel konča s sodbo, mladinskemu pa se večkrat šele pričenja, ker kazea mu je le eno izmed vzgojevalnib. sredstev. Mladinski sodaik je bolj varstveni sodnik nego kazenski; kazenska oblast 7 njegovih rokah mu le dviga ugled in rpliv na mladega zanikrneža. V jasnem in duhovitem govoru je potem predavatelj razlagal, kako si je pridobiti jasnost o telesni iu dučevni kakovosti mladostnika, jasnost, ki je podlaga pravični sodbi, še bolj pa pravilnim nadaljnim vzgajalnim ukre- pom. Marsikak stari nažin prozvedb je zavrgel in poiskal si novih, uspešnejših potov. Silno zanimivo je slikal kazensko razpravo zoper mladostnika, odnosno ugotovitey dejanskega stanu. Govoreč o tem, kaj je mladostnemu obdolžencu prišteti y krivdo z ozirora na stanje njegovega duševnega razvoja, je ostro kritikoval sedanji kazenski zakon, ki ne pozna nezrelosti duha pri mladih ljudeh, ki zahteva celo od mladine, da naj pozna vsako [določbo kazenskega zakona, akoravno se niti tistirn, ki imajo maturo v žepu, ne saoja o kazenskem zakonu. Strogost kazenskega zakona siloo ovira mladinsko vodstvo, odnosno provzroča neenakomernost prakse, ki se pa hoče in raora razviti v novem duhu. Predavatelj je uadalje raipravljal o kaznih za mladino; tudi te po obstoječem sakonu niso prave ia mladinski 6odrjik si mora pač pomagati, kakor ve in zna, da dožene vzgojevaloe namene. Krasne slučaje poboljšanja je naredel zaradi kazni Mzapirališča", ki se na Kranjskem ne izvršuje y sodnih zaporih, ampak y salezianskem zavodu, a je v istini le kazen po imenu, sicer pa dobra vzgoja. Tako je svetnik Milčinski y 1 '/2 ure dolgem prostem in živprn govoru nanizal nepregledno vrsto zanimivosti za pravnika, odgojitelja in človekoljuba. Burno ploskanje je zadonelo po dvorani, ko je Milčinski završil svoje predavanje, PredBednik društva ,,Praynika", ki je priredilo to predavanje, dr. Danilo Majaron, je med splošnim odobravanjem izrekel gospodu sodnemu svetniku iskreno zahvalo in pmnanje, obenem pa naznalil, da je predavatelj spisal 0 istem predmetu razpravo, ki se y BSloy. Pravniku" priobči celotno, pa tudi posebe ponatisne, ker ni le odlieen donesek k domači pravni literaturi, ampak je po svoji splošni važnosti za rešitev zanemarjene mladine yredDa, da se z njo kolikormoči narod seznaui. Mi to namero odobrayarno. Izrekamo samo željo, naj bi se dotični ponatisk mnogobrojrjo razpečal med učiteljstyo, ki iraa pač največ prilike, da tudi v tem primeru stoji reševalcem nesrečne mladiae s svetom in dejanjem ob strani.