September 2014 brezplačno 03/2014 Štorski občan Vsak konec je priložnost za nov začetek Iztekajo se štiri leta našega delovanja v Odboru za izdajo časopisa, zato se oziramo nazaj, malo z nostalgijo, malo pa tudi z grenkim priokusom. Bili smo priča čudovitim zgodbam, ki smo jih srečevali pri zbiranju gradiva za naš časopis, mnoge izmed njih smo ubesedili in jih predstavili tudi vam, našim bralcem. Lepo se je zavedati, da je tudi v našem kraju in bližnji okolici toliko zanimivih, talentiranih, srčnih in pozitivnih ljudi, ki imajo kaj povedati in tudi pokazati, saj na koncu štejejo dejanja in dobra dela, ki jih posvetimo drugim. In če je časopis odraz drobcev resničnosti, ki nas obdaja, potem je Štorski občan dokaz, da je resničnost sestavljena iz lepih in manj lepih, včasih pa tudi napornih in krutih trenutkov, ki jih kljub temu skušamo sestaviti v lepšo in boljšo celoto. In kar je zapisano na papirju, ostane za vedno. Zavedati se moramo moči pisane besede in globljih pomenov misli, ki jih nizamo v javno občilo. Novinarsko delo bi moralo po definiciji biti neodvisno, uravnoteženo, etično neoporečno. A takšne standarde je v teh težkih časih težko vzdrževati, saj se vedno najde kdo, ki želi, da kak članek ne pride v javnost, ali kdo, ki želi neko objavo na vsak način spraviti na plano in tako do bralcev, v ozadju pa so vedno takšni ali drugačni interesi. Naš odbor se je po svojih najboljših močeh soočal z enimi in z drugimi, z združenimi močmi smo se trudili slediti najprej svojim, nato še splošnim standardom. Težava je bila včasih tudi v tem, da se standardi in merila etičnega med posamezniki razlikujejo, zato je treba iskati kompromise in v večini primerov smo jih našli. Seveda smo bili deležni tudi kritik in pritiskov tistih, ki so nas slabo razumeli, ali tistih, ki smo jim pokazali ogledalo. Trudili smo se biti ažurni in kritični, kadar je bilo to potrebno, seveda pa nismo skoparili s pohvalami in lepimi besedami o tistih, ki so si to zaslužili. Večino časa smo delovali kot enoten odbor, ki se je na svojih sejah znal nasmejati do solz, odbor, ki je skušal in želel prisluhniti našim bralcem, kot odbor, ki si ne dovoli zunanjih pritiskov. Žal pa se je naša enotnost v zadnjem letu zamajala in sesula kot hišica iz kart. Predsednik odbora je izgubil naše zaupanje in kljub pozivom ni odstopil s funkcije, zato ga je na našo pobudo razrešila ustrezna komisija. Z vršilcem dolžnosti predsednika odbora smo mandat pripeljali do konca, bogatejši za nekaj novih izkušenj. In izkušnje, tako dobre kot slabe, bogatijo naše življenje in nas učijo novih resnic, tako o sebi kot o drugih. In ker je vsak konec tudi priložnost za nov začetek, želimo novemu odboru veliko dobrih tem in odličnih člankov, da bo naš Štorski občan še boljši in da ga bodo Štorovčani še raje brali kot doslej! Odbor za izdajo časopisa Odbor za časopis na svoji zadnji seji pri JOKU Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI .........................................................................................................5 ZGODILO SE JE....................................................................................................................12 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................15 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................20 GOBARIMO SKUPAJ...........................................................................................................24 SREBRNE NITI......................................................................................................................25 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................26 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................28 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................29 VABILA................................................................................................................................31 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 03/577-41-06 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek: od 15.00 do 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru 2014 pričakujemo vaše prispevke do 15. novembra 2014. Odgovorni urednik: Jože Kragelj JOK Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenec. Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Spoštovane občanke in občani! Čas merimo v sekundah, minutah, urah, dnevih, letih…. Vsaka od teh enot je ena sama in neponovljiva. In na nas je, da jo kar najbolje izkoristimo. Pride pa tudi čas, posebej ob kakšnih obletnicah ali drugih življenjskih prelomnicah, ko se za trenutek ustavimo in zazremo nazaj ter pogledamo, kako smo svoj čas izkoristili. V življenju občine nastopi ena takšnih prelomnic vsaka štiri leta, ko se izvedejo lokalne volitve. Občine se zadnja leta soočamo z vedno novimi in vedno večjimi izzivi. Največji je gotovo ta, kako ob vedno manj sredstvih, ki so nam na voljo, ustvariti čim več. Številne reforme in gospodarska kriza občinam na pleča nalagajo številne naloge, ne pa tudi sredstev, s katerimi bi le-te lahko izpolnjevali. Zato je manevrskega prostora ali bolje rečeno sredstev, s katerimi bi krili investicije, vedno manj. Kljub temu lahko z zadovoljstvom rečem, da smo bili v zadnjem mandatnem obdobju uspešni. S pomočjo evropskih sredstev smo dozidali in rekonstruirali Vrtec Lipa, zgradili povezovalni kanal mod obema obrtnima conama in velik del kanalizacije v Kompolah, obnovili Kulturni dom in kanalizacijo Lipa, uredili Pot po Štorah, zgradili kozolec Pečovje – Laška vas… Poleg tega pa je bilo v infrastrukturo vloženih tudi veliko lastnih sredstev, s katerimi smo tako zgradili nov most v Mostah, povezovalni tlačni vodovod Laška vas–Šentjanž, rekonstruirali cesto Svetli Dol–Glažuta, zgradili 1. fazo vodovoda v Šentjanžu, večnamenski objekt v Prožinski vasi, uredili številne športne objekte itd. V tem letu je bila velika investicija tudi nakup Doma na Svetini, ki bo po več letih propadanja v naslednjih dneh ponovno zaživel. Obuditev in razvoj turizma je tisto področje, ki ima v naši občini še veliko možnosti za razvoj. Bogata železarska tradicija, naravna, kulturna in etnološka dediščina ter delovni ljudje, ki imajo marsikaj za ponuditi, so garancija, da nam na tem področju lahko uspe. Predlogov, želja in načrtov, kako naprej v občini Štore, je veliko. Čeprav je krmarjenje med željami in zmožnostmi včasih prava umetnost, pa kljub temu mislim, da nam je s trudom in zagnanostjo, predvsem pa s složnostjo, že marsikaj uspelo. Hvala članom občinskega sveta, podžupanu, članom odborov in komisij ter občinski upravi, poslovnim partnerjem, gospodarstvenikom, podjetnikom, društvom in ne nazadnje vsem občanom, ki so do sedaj kakorkoli pripomogli k temu, da se je naša občina razvijala tako na gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem, kot tudi na infrastrukturnem in drugih področjih. Čeprav so se naša mnenja ali pogledi kdaj pa kdaj razlikovali, smo vedno našli pravo - skupno pot, vse z enim ciljem. Ta pa je: čim več zadovoljnih in srečnih občanov. Skupaj se potrudimo, da bo tako tudi v prihodnje. Miran Jurkošek, župan 4 SEPTEMBER 2014 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 21. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 9. 7. 2014, ob 17.00 v veliki sejni sobi Občine Štore DNEVNI RED: 1. 2. 3. pregled in potrditev zapisnika 20. redne seje; seznanitev s potekom sodnih postopkov v zvezi z zadevo Hudournik; obravnava in sklepanje o Odloku o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine Štore – skrajšani postopek; 4. seznanitev s poročilom predstavnikov občine Štore v nadzornih svetih družb Simbio d.o.o. in VO – KA d.o.o.; 5. obravnavanje in sklepanje o ustanovitvi Družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom; 6. obravnavanje in sklepanje o spremembi imena objekta Almin dom; 7. obravnavanje in sklepanje o oddaji nepremičnin Almin dom v najem; 8. obravnavanje in sklepanje o Odloku o spremembi Odloka o proračunu občine Štore za leto 2014; 9. obravnavanje in sklepanje o Odloku o spremembah Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in volitve župana občine Štore; 10. obravnavanje in sklepanje o razpolaganju z nepremičnim premoženjem; 11. pobude in vprašanja. Pregled in potrditev zapisnika 20. redne seje Občinski svet je potrdil zapisnik 20. redne seje občinskega sveta, ki je bila dne 21. 5. 2014 ob 17.00. Seznanitev s potekom sodnih postopkov v zvezi z zadevo Hudournik Odvetnik Marjan Feguš, ki občino Štore zastopa v sodnih postopkih v zvezi z zadevo Hudournik, je člane občinskega sveta seznanil z dosedanjim potekom predmetnih zadev. Obravnava in sklepanje o Odloku o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine Štore Do sedaj veljavni Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Štore (Uradni list RS, št. 110/09) je občinski svet občine Štore sprejel konec leta 2009. V vmesnem obdobju so bili spremenjeni podzakonski predpisi, ki urejajo to področje, kar od občin zahteva uskladitev veljavnega odloka z državnimi predpisi. Odlok se je tako uskladil z Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), SEPTEMBER 2014 ki določa vrste nalog, katere se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in nekatere pogoje za oskrbo s pitno ter za lastno oskrbo s pitno vodo. Bistvene spremembe, ki jih je prinesla Uredba o oskrbi s pitno vodo glede na prej veljavni Pravilnik o oskrbi s pitno vodo se nanašajo na določbe v zvezi z lastno oskrbo s pitno vodo. Nova ureditev prepušča občinam, da svojo obveznost opremljanja določenih območij poselitve z javnim vodovodom izvršujejo samostojno, kar pomeni, da lahko zgradijo nov javni vodovod ali prevzamejo morebiten obstoječ zasebni vodovod v dogovoru z njegovimi lastniki. Prav tako uredba ne vsebuje obveznosti izvajalcev javne službe, ki bi se nanašale na zasebne vodovode. Občine morajo na svojem območju voditi evidenco tako javnih kot tudi zasebnih vodovodov. Ostale obveznosti v zvezi z zasebnimi vodovodi oziroma lastno oskrbo s pitno vodo pa so odgovornost lastnikov zasebnih vodovodov oziroma njihovih upravljavcev. Odlok se je uskladil tudi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13). Uredba določa predvsem zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev te javne službe. Osnovni podzakonski predpis, ki ureja odvajanje odpadne vode v vodno okolje in javno kanalizacijo, je Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). S sprejemom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) je nekje zaključena predvidena sprememba 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN predpisov, ki vplivajo na vsebino Odloka o oskrbi s pitno vodo ter Obravnavanje in sklepanje o oddaji nepremičnin Almin odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na dom v najem območju občine Štore. Občina Štore je, skladno z veljavno zakonodajo, na svoji spletni Občinski svet je predlagani odlok potrdil. strani ter v Uradnem listu RS št. 36/14, dne 23. 5. 2014 objavila javno zbiranje ponudb za oddajo objekta Almin dom v najem. Do roka, to je do 9. 6. 2014, sta prispeli dve ponudbi. Občinski svet je sprejel Seznanitev s poročilom predstavnikov Občine Štore v ponudbo podjetja IG – DAR. d.o.o. nadzornih svetih družb Simbio d.o.o. in VO – KA d.o.o. Občina Štore ima v nadzornih svetih družb, katerih soustanoviteljica je, svoje predstavnike. To sta g. Marjan Doberšek, ki je član nadzornega sveta javnega podjetja VO-KA d.o.o., in g. Goran Blatnjak, ki je član nadzornega sveta javnega podjetja Simbio d.o.o.. Oba sta člane občinskega sveta seznanila z dosedanjimi aktivnostmi organov, katerih člana sta. Obravnavanje in sklepanje o Odloku o spremembi Odloka o proračunu občine Štore za leto 2014 Občinski svet je obravnaval in potrdil Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Štore za leto 2014, s katerim se določa skupni obseg zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov. Obravnavanje in sklepanje o ustanovitvi Družbe z omejeno Obravnavanje in sklepanje o Odloku o spremembah Odloka odgovornostjo z enim družbenikom o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in volitve župana občine Štore Občina Štore je v preteklem letu obnovila Kulturni dom Štore, končujejo se dela z izgradnjo kozolca Pečovje – Laška vas, prav S spremembo Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov tako je bil v tem letu izveden nakup Doma na Svetini. Z vsemi temi občinskega sveta in volitve župana občine Štore je občinski svet le investicijami, poleg že do sedaj izvedenih na drugih objektih, so se tega uskladil z zadnjo spremembo Statuta občine Štore, s katerim se v naši občini močno povečale možnosti za razvoj športa, kulture je število članov občinskega sveta zmanjšalo iz 15 na 13. in turizma. Glede na to, da občina nima možnosti opravljati tržnih dejavnosti, je smiselno, da se ustanovi družba, ki bo prevzela izvajanje teh nalog in hkrati prevzela v upravljanje nekatere objekte Obravnavanje in sklepanje o razpolaganju z nepremičnim ter poleg netržnih opravljala tudi tržne dejavnosti, na podlagi česar premoženjem se bodo poleg pestrejšega dogajanja lahko povečali tudi dohodki. V nadaljevanju so tudi možnosti, da se na družbo prenese izvajanje Občinski svet je sprejel sklep o razpolaganju, s katerim se urejajo nekaterih komunalnih dejavnosti. Vsled tega je občinski svet odločal zemljiškoknjižna stanja med Mestno občino Celje in Občino Štore, in tudi potrdil Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ki izhajajo iz že leta 2000 sprejete delitve premoženja Javnega Športink d.o.o. z enim družbenikom, sprejel poročilo o stvarnem podjetja Komunala Celje. vložku in imenoval nadzorni svet družbe. Natančnejše obrazložitve in ostalo gradivo je objavljeno na spletni strani občine: www.store.si Obravnavanje in sklepanje o spremembi imena objekta Almin dom Člani občinskega sveta so obravnavali predlog, da se objekt Almin dom preimenuje, saj zaradi nedavnega odprtja hiše Alme Karlin v Pečovniku prihaja do zmede, za kateri objekt gre. Člani sveta so sprejeli sklep, da se objekt preimenuje v Dom na Svetini. Lidija Buser 6 SEPTEMBER 2014 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželj Pečovje že krasi kozolec P isali smo že, da je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje potrdilo sofinanciranje projekta »Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas – Pečovje« z akronimom »Kozolec«. Nosilec projekta Občina Štore in parterji KUD Folklorna skupina Kompole, PD Železar Štore, ŠD Kovinar Štore, ŠD Laška vas, KD Štore – LPZ, TD Štore, ŠKD Rudar Pečovje in Zavod Celeia Celje so upravičeni do koriščenja nepovratnih sredstev v višini do 29.999,05 EUR, kar predstavlja 50% vseh upravičenih stroškov. Izgradnja in postavitev kozolca je zaključena. Partnerji projekta bodo v prihodnjih septembrskih dneh z organizacijo prireditev oživili kozolec. Ne le prireditveni prostor, ki ga bodo krasile stojnice, temveč tudi prostor, kjer bo zbirka rudarstva in železarstva, bosta kozolcu prinesla prepoznavnost, ki jo boste lahko posamezniki in društva s pridom zkoristili za aktivno delovanje in povezovanje ter s tem ohranjali kulturno dediščino. Benja Hrvatič Vse zainteresirane obveščamo, da se lahko na tržnici predstavite kot ponudniki na tržnici, kot aktivni udeleženci ali spremljevalci. Prijave za sodelovanje na tržnicah, ki bodo v sklopu dogodkov ob otvoritvi, sprejemamo na Občini Štore na tel. št. 03/780 38 42. Tržnice so namenjene kmetijam, posameznikom, mladim, ki šele razvijate poslovne ideje in razmišljate o registraciji svoje dejavnosti ter želite svoje izdelke šele razviti in predstaviti. Vabljeni! SEPTEMBER 2014 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN NAPOVEDUJEMO IN VABIMO na tematske dneve »V JESEN POD KOZOLCEM« Lokacija: Pečovje – Laška vas Ponedeljek, 22. september 2014, ob 16.30    VAŠKA TRŽNICA - pestra ponudba lokalnih proizvodov PRIKAZ STARIH KMEČKIH OBIČAJEV LIKOVNA KOLONIJA (v okviru Alminih dnevov) Organizatorji: OBČINA ŠTORE, KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE, TD ŠTORE Torek, 23. september 2014, ob 16.30    VAŠKA TRŽNICA - pestra ponudba lokalnih proizvodov KMEČKE IGRE Z LIČKANJEM KONDICIJSKE PRIPRAVE IN ŠPORTNE AKTIVNOSTI V NARAVI Zbirno mesto bo pri nogometnem stadionu na Lipi ob 16.30, cilj: kozolec, predviden čas kondicijskega treninga 1 ura v obe smeri. Organizatorji: OBČINA ŠTORE, ŠD LAŠKA VAS, ŠD KOVINAR ŠTORE Sreda, 24. september 2014, ob 16.00     VAŠKA TRŽNICA - pestra ponudba lokalnih proizvodov ob 16.00 uri OTVORITEV ZBIRKE ŽELEZARSTVA IN RUDARSTVA V ŠTORAH V sodelovanju z Izobraževalnim centrom Štore - ob 16.00 NOVINARSKA KONFERENCA ob 16.30 JESENSKI BARBARIN POHOD ob 17.00 Zbirno mesto pod kozolcem, cilj: »Dom na Svetini«, predviden čas pohoda 2 uri v obe smeri. Organizatorji: OBČINA ŠTORE, KD ŠTORE 2000 – LPZ, ŠD RUDAR PEČOVJE Četrtek, 25. september 2014, ob 17.00    VAŠKA TRŽNICA - pestra ponudba lokalnih proizvodov PLANINSKI POHOD ob 17.00 Zbirno mesto pred prostori PD Železar Štore na Lipi, cilj: kozolec, predviden čas pohoda 40 min. PIKNIK za udeležence pohoda Organizatorja: OBČINA ŠTORE, PD ŽELEZAR ŠTORE Vljudno vabljeni, da s svojo prisotnostjo popestrite dogodke, ki se bodo v omenjenih dneh odvili pod kozolcem! Spremljajte podrobnosti dogajanj in ostale zanimivosti na spletnih straneh Občine Štore: www.store.si Projekt »Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas - Pečovje« (akronim: Kozolec) je sofinanciran s pomočjo Evropakega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Nosilec projekta je Občina Štore, partnerji projekta so: Društvo »Raznolikost podeželja« (LAS), KUD folklorna skupina Kompole, PD Železar Štore, ŠD Kovinar Štore, ŠD Laška vas, KD Štore LPZ, TD Štore, ŠKD Rudar Pečovje in Zavod Celeia Celje. 8 SEPTEMBER 2014 Izgradnja kanalizacije v naselju Lipa je končana Izvajalec del je bil uveden v delo in z deli pričel meseca maja 2014. Investicija, ki jo v višini 85% upravičenih stroškov sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, se je zaključila septembra 2014. Občina je ob zaključku investicije pridobila 1057, 2m novih kanalizacijskih vodov. Za fekalno odpadno vodo je zgrajeno novo omrežje, ki se bo priključilo na obstoječo kanalizacijo in preko nje na centralno čistilno napravo v Celju. V roku dveh let po zaključku investicije se bo na novo omrežje priključilo okoli 1980 prebivalcev naselja. Nova komunalna infrastruktura za odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo dolgoročno dvignila kakovost življenja prebivalcem naselja Lipa, saj eseca aprila 2014 je občina Štore s podjetjem Tomgrad iz Pod- se z njo izboljšuje kvaliteta površinskih voda, hkrati pa varuje okolje. četrtka podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo del izgradnje kanalizacije Lipa. Pogodbena vrednost znaša 460.922,71 EUR z DDV. Benja Hrvatič M SEPTEMBER 2014 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Pogovor s podžupanom občine Štore, Janijem Jurkoškom »Imam še veliko idej o izboljšanju našega življenjskega okoliša« L jubiteljski nogometaš, košarkar in odbojkar, vodilni delavec v najpomembnejšem štorskem podjetju in zadnja dva mandata podžupan naše občine – vse to je Jani Jurkošek. Njegovi načrti in želje za prihodnost so smeli, realizacija zadnjih let pa slabša, kot bi si želel, saj so finančni viri naše občine zaradi znanih razlogov oslabljeni. Zaradi dobre organiziranosti in podpore družine mu volje do dela še ni zmanjkalo. letih, pa še ni bilo mogoče? S stanjem naše infrastrukture zagotovo ne moremo biti zadovoljni (stanje cest, nezgrajeni pločniki, kolesarske poti, most Prožinska vas / Kompole / Draga), na področju komunale zamujamo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ne moremo sofinancirati izgradnje malih čistilnih naprav, nimamo primerne dvorane za športne dejavnosti otrok in občanov v zimskem času, oprema za zagotavljanje požarne varnosti je na minimumu, nismo v stanju odkupiti in komunalno urediti območij za širitev trgovsko-obrtne cone in stanovanjKakšno funkcijo pravzaprav ima podžu- skih gradenj in še bi lahko našteval. pan, razen da nadomesti župana, če se njemu kaj zgodi? Imate še kaj idej o ureditvi naše občine, ki Podžupan nima opredeljenih nalog z zako- še niso bile predlagane? nom ali statutom, temveč opravlja naloge Težko je reči, kaj je že bilo predlagano in kaj ali skrbi za posamezna področja, za katera ga ne, na katerem mestu, v kakšni obliki ... Sam pooblasti župan. V primeru odsotnosti župa- menim, da pri vodenju občine ni bistvo v na ga nadomešča in namesto njega predsta- inovativnosti župana ali podžupana, temveč vlja občino. v njunih voditeljskih veščinah, kar pomeni sposobnost poslušanja, sprejemanje različnih Katera področja ste prevzeli vi in kako idej in pogledov, spodbujanje občanov k soocenjujete svoje delo v zadnjih 8 letih? delovanju, komuniciranju z občani in drugimi V prejšnjem mandatu, ko sva bila podžupana subjekti v občini in potem na tej osnovi, ob dva, sem bil zadolžen za družbene dejavno- upoštevanju izkušenj drugih, oblikovati cilje sti, črpanje sredstev iz kohezijskih skladov EU in prioritete. Naslednji pomembni lastnosti iz programa 'Leader' in za področje KS Sveti- pa sta še organizacijska sposobnost in razuna, kjer sem bil hkrati tudi predsednik. V tem mevanje pojma racionalnost, kjer je potrebno drugem mandatu sem dodatno pokrival še uravnotežiti prednosti in slabosti. socialo, civilno zaščito in požarno varnost. Svoje delo je težko ocenjevati, še posebej Bi želeli biti podžupan tudi v prihodnje? zato, ker je potrebno upoštevati, s kakšnimi Sam nisem imel nikoli ambicij, da bi postal finančnih viri razpolagaš. Le-ti so bili po blo- politik, sem se pa že zgodaj aktiviral na lokadi računa v letu 2007 skromni, zato smo jih kalni ravni (leta 1996), saj v okviru svojih morali toliko skrbneje razporejati in uporabiti sposobnosti in zmožnosti želim pomagati pri le za najnujnejše stvari, da smo zagotavljali razvoju naše občine in našega življenjskega izvajanje osnovnih nalog, ki jih občini nalaga okoliša. Kako ali s kakšno funkcijo je manj zakon. pomembno, zagotovo pa je to najlažje s položaja župana, podžupana ali občinskega sveKaj ste si želeli urediti ali uresničiti v teh tnika. Za imenovanje podžupana mora biti 10 izpolnjenih kar nekaj pogojev, ki jih v veliki meri določijo rezultati volitev, druga stvar pa je možnost usklajevanja drugih obveznosti s funkcijo podžupana. V kolikor bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ponujene funkcije ne bi zavrnil, še posebej zato ne, ker se nam v finančnem smislu obetajo boljši časi. Kako usklajujete svojo službo in delo na občini? Ali kdaj trpi eno na račun drugega? To je povsem preprosto; družina se preživlja z mojim in ženinim osnovnim poklicem, zato je služba prioriteta, potem je delo na občini, sledi pa vse drugo. S primerno organizacijo časa ni potrebno, da trpi ne eno ne drugo. Kako na vaše udejstvovanje v službi in na občini sprejema vaša družina? Koliko otrok imate in koliko so stari? Zaradi moje pogostejše odsotnosti je večji del SEPTEMBER 2014 steje aktiven v malem nogometu, košarki in odbojki, več časa pa bi rad namenil tudi smučanju, kolesarstvu in tenisu. Poleg športa mi veliko sprostitev pomeni tudi delo okoli hiše, v gozdu in delavnici, kjer rad delam tako z lesom kot s kovinami. bremena glede otrok prevzela žena, ki razume mojo življenjsko filozofijo, v preteklosti pa sva bila dostikrat deležna tudi pomoči mojih in ženinih staršev. Sedaj so otroci že starejši (23, 19 in 12 let), tako da je vse skupaj dosti lažje. Kakšno delovno mesto imate v službi? Kot štipendist sem vse od diplome na univerzi zaposlen v podjetju Štore Steel, kjer že vrsto let opravljam funkcijo pomočnika glavnega direktorja, zadolžen sem za proizvodnjo in kakovost izdelkov. Kaj pa najraje počnete v prostem času? Že iz otroških let sem navdušen športnik in tako tudi danes z veseljem spremljam športne dogodke, rekreativno pa sem najpogo- Kako vidite Štore danes v primerjavi s časom pred dvajsetimi leti? To je obdobje, odkar imamo v Štorah občino. Občino Štore je proti volji takratnih krajanov Štor in Svetine določil parlament RS, takratni aktivisti na krajevnih skupnostih pa so menili, da je bolje ostati pod okriljem Celja. Pokazalo se je, da smo kar naenkrat imeli na voljo bistveno večja sredstva kot poprej, zato je bilo v tem obdobju realiziranih precej projektov, veliko priložnosti pa smo tudi zamudili zaradi naivnosti in samopašnosti vodilnih struktur v preteklih mandatih. Danes imamo tako obnovljeni šoli na Lipi in v Kompolah, praktično nov in bistveno razširjen vrtec pasivne gradnje, obnovljen in funkcionalen kulturni dom, nov trgovski center na Lipi, dom za starejše občane z varovanimi stanovanji, optično mrežo za širokopasovne povezave, plinovod, delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje in pa, kar je najpomembnejše za razvoj večjega dela Štor, nadvoz, ki nam je bistveno približal Celje in dostop na avtocesto LJ−MB. Pomemben pa se mi zdi tudi razmah društvenega življenja, ki nam s svojim delovanjem daje vsebino na kulturnem, športnem in socialnem področju. Varna pot šolarjev P ozdravljeni osnovnošolci in starši, poseben pozdrav pa velja našim prvošolčkom, ki ste letos prvič sedli v šolske klopi. Veliko otrok starši pripeljete varno do šole, precej pa je tistih, ki v hram učenosti prihajajo samostojno. Ti otroci morajo upoštevati veliko cestnoprometnih predpisov, da bi bila njihova pot v šolo varna. Nekateri prometnih predpisov še ne poznajo dobro, spet drugi so z mislimi še na pravkar končanih poletnih počitnicah, pri raznih dogodivščinah ter pri prijateljih. Njihova pozornost ni usmerjena na cesto in na morebitne nevarnosti, ki v prometu prežijo nanje. Prav zaradi tega se moramo vsi udeleženci v prometu truditi in pripoSEPTEMBER 2014 Kaj je prednost življenja v Štorah in kaj so slabosti? Prednost je zagotovo bližina največjih prometnic v državi (avtocestno omrežje in železnica), bližina mesta Celja, kjer je dodatno poskrbljeno za celotno srednješolsko in deloma visokošolsko izobraževanje, kulturne ustanove, bolnišnica … Pri tem pa nimamo težav s prometnim vrvežem in zamaški. Štore so postale kraj z izgradnjo železarne in prihodom delovne sile, ki so jo potrebovali v tovarni. Za večji del infrastrukture, družabno življenje, šport v kraju je še 30 let nazaj skrbela železarna, negativna vpliva bližine tovarne pa sta hrup in prah, ki sta z vgradnjo sodobnih čistilnih naprav prisotna v milejši obliki. Slabosti so tudi vsi tisti nerealizirani projekti, ki sem jih navedel v enem od prejšnjih odgovorov. Kako ocenjujete svoje sodelovanje z županom v vseh teh letih in ali so vajine sorodstvene vezi vplivale na vaše delo v dobrem ali slabem smislu? Moje sorodstvo z županom ima zagotovo več pozitivnih kot negativnih učinkov na vodenje občine. Sva si precej različna po značaju, strokovno delujeva na različnih področjih in imava stike z raznovrstnimi strokovnjaki, hkrati pa se dobro poznava v dobrem in slabem, zato se lahko uspešno dopolnjujeva. Manca Mirnik moči k večji varnosti naših otrok. Na pot je potrebno oditi pravočasno, da bo vožnja umirjena, strpna in varna. Ostalim udeležencem je potrebno dajati dober zgled z lastnim ravnanjem. Takoj po vstopu v avto se morajo pripeti voznik ter vsi sopotniki. Starši naj dovolj pozornosti in časa namenijo prometnovarnostni vzgoji svojih otrok. Povečana stopnja pozornosti naj bo v okolici šol in vrtcev ter na vseh prehodih za pešce, ki jih šolarji uporabljajo. Tudi letos bomo v prvih tednih v času prihoda in odhoda otrok v šolo zelo pogosto prisotni v njeni bližini, na vseh najbolj prometnih in izpostavljenih delih ceste. Prisotni bomo, da bomo pomagali pri vzgoji vaših otrok, umirjali in usmerjali bomo promet ter tako čim bolj povečali stopnjo varnosti. Rudolf Kresnik, vodja policijskega okoliša 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Poletne ustvarjalne delavnice J ulija so v Kulturnem domu Štore potekale ustvarjalne delavnice za osnovnošolce. Delavnic se je udeležilo 13 otrok, ki so bili navdušeni nad sproščenim in ustvarjalnim delom. Članice Društva upokojencev so jih naučile izdelovati rože iz krep papirja, voščilnice iz suhega cvetja ter jim pokazale osnove kvačkanja. Tako so nastali čudoviti šopki rož ter poletne kvačkane verižice. Poleg tega so izdelovali tudi različne izdelke iz papirja in se preizkusili v oblikovanju gline. Namen delavnic je bilo medgeneracijsko druženje – ustvarjanje s sta- 12 rejšo generacijo, kakovostno preživljanje prostega časa, razvijanje ustvarjalnosti, medsebojno sodelovanje ter prenos znanja starejših občanov na mlajšo generacijo. Delavnice je organizirala Občina Štore v sodelovanju z Društvom upokojencev Štore. Slednjim se najlepše zahvaljujemo za vso pomoč pri izvedbi delavnic. Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani občine Štore. Lucija Polak SEPTEMBER 2014 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Šentoščeva nedelja na Svetini T udi letošnja šentoščeva nedelja, kot domačini imenujemo prvo nedeljo v avgustu, ko je na Svetini nad Štorami največji romarski shod v čast Mariji Snežni, je minila v znamenju številnih romarjev, ki so tako v soboto zvečer kot v nedeljo obiskali Svetino in naše starodavno svetišče. Na same praznične dogodke smo se farani tudi letos pripravili po svojih močeh. Žene so iz pušpanovih vejic spletle okoli 150 m različnih vencev, s katerimi so okrasile notranjost cerkve, slavolok in mlaj. Cerkev in zunanji prostor sta tudi letos inovativno okrasila Fanika in Ivan Ulaga. Večino zelenja in cvetja so darovali domačini s svojih vrtov. Pletenje vencev, ki že več zaporednih let poteka v Svetlem Dolu, je dobrodošla priložnost za druženje faranov iz vseh vasi in zaselkov. Pomemben cilj pa je tudi prenos nekaterih veščin in kulturnega izročila na mlajši rod. K prazničnim pripravam sodi tudi urejanje okolja. Vas Svetina ima najbrž še srednjeveško zasnovo postavitve hiš in drugih poslopij, kar je svojevrstna znamenitost, posebno še v kombinaciji z nasajenimi lipami. Vas, ki da nekaj nase, je urejena in po slovensko ocvetličena. Veliko zaslug za urejenost okolja na Svetini ima gotovo občinska uprava, saj redno pošilja svoje komunalne delavce urejati poti, kositi zelenice, obrezovati lipe in urejati pokopališče. Zvesto in natančno delo komunalnih delavcev je zgled tudi za domačine, da pospravijo svoja dvorišča in okolico hiš. Sredi zelenice je praznik napovedoval tudi visoki mlaj, ki ga je tudi letos podarila Mestna občina Celje. Sobotno romarsko sv. mašo je daroval dekan Miha Herman iz Teharij ob somaševanju duhovnikov iz Celja. Spodbudne besede gospoda dekana so pozitivno okrepile duha marsikaterega romarja. Slovesnost se je zaključila s procesijo, v kateri so romarji s prižganimi lučkami pospremili Marijin tron. Domačini in romarji so se nato ob glasnih zvokih domače godbe zbrali pred župnijskim domom, kjer so bili postreženi s kozarčkom vina ali soka ter domačim kruhom in drugim pecivom. Praznovanje se je nadaljevalo z nedeljskim bogoslužjem ob 9. uri v lepo okrašeni cerkvi ob prepevanju Marijinih pesmi. Praznovanje je doseglo svoj višek s slovesno sv. mašo na prostem ob 10. 30 uri, ki jo je daroval celjski opat, generalni vikar Marjan Jezernik. Slovesnost se je zaključila s procesijo z Marijinim tronom, ki so ga nosili letošnji birmanci. Pri slovesnostih je s cerkvenimi pesmimi sodelovala domača godba na pihala. Naj lepo praznično doživetje še dolgo odmeva v vsakdanjem življenju domačinov in vseh romarjev na Svetino. Betka Vrbovšek Trojno praznovanje na Svetini M egla in občasen dež sta v soboto, 6. septembra, ovijala vrhove okoli Svetine v temno sivino, skozi katero ni mogel prodreti niti en sam sončni žarek. Kljub temu je bilo popoldne praznično obarvano, saj so se v vasi zbrali krajani, da obeležijo praznik Krajevne skupnosti Svetine, pohodniki osmega pohoda »Po Anzekovih poteh« in godbeniki kar SEPTEMBER 2014 treh godb na pihala. V starodavni cerkvi Marije Snežne so se lahko vsi, ki so to želeli, udeležili maše za žive in pokojne godbenike. Daroval jo je letošnji novomašnik Ivan Hrastnik. Po maši so se zbrali na igrišču pod nekdanjo šolo – krajani in pohodniki pod šotorsko streho, godbeniki pa postrojeni pred njimi, vsak s svojim instru- mentom v rokah. Glasno je zaropotal boben, zadonele so trobente, oglasili so se klarineti in vsi ostali instrumenti godb iz Štor, Laškega, Šentjurja in Svetine, ko so za uvod urezali koračnico Slovenci in Anzekovo Hribovsko koračnico. Povezovalka programa, Betka Vrbošek, je pozdravila župana občine Štore, gospoda 13 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Mirana Jurkoška, in župana občine Laško, gospoda Franca Zdolška, ter seveda vse ostale, ki ste se zbrali k praznovanju. Poudarila je, da je bilo tudi v letošnjem prazničnem dogajanju združenih več zadev. Najprej praznujejo krajani sami, saj Krajevna skupnost Svetina praznuje svoj krajevni praznik 29. avgusta kot spomin na ustanovitev prve šole na Svetini, na prihod prvega učitelja in s tem na začetek rednega osnovnega šolanja otrok na Svetini in v njeni okolici. Krajani smo zadovoljni, da se na Svetini zaključuje tudi 8. pohod po Anzekovih poteh. Veseli smo, ker se ohranja in krepi z vedno novimi pohodniki. S pohodom obujamo spomine na poti, ki jih je Ivan Ulaga, bolj znan kot Vrhovski Anzek, ubiral, ko je v vsakem vremenu hodil na vaje k laški in šentjurski godbi. Pred njim sta to počela že njegov ded Jože in oče Janez. Anzeku se je kasneje pridružil še njegov sin Ivan, sedanji kapelnik godbe na Svetini, in njegovi sestri. Vrhovski Anzek svojega glasbenega delovanja ni omejil samo na svetinsko godbo, pri kateri je bil dolga leta kapelnik, ampak je sodeloval, poleg laške godbe, še pri godbi v Štorah in Šentjurju. K pozdravnim besedam je bil najprej povabljen predsednik KS Svetina, Leopold Vrbovšek, za njim pa je spregovoril še župan občine Štore, Miran Jurkošek. Predsednik KS in župan sta izrazila zadovoljstvo zaradi tega, ker je v minulih štirih letih občini uspelo ohraniti vso infrastrukturo v KS Svetini v dokaj zadovoljivem stanju. Lahko smo veseli, da se čez dober teden ponovno odpira Dom na Svetini, ki je največji turistični objekt naše občine. Tudi za nekdanjo šolo in trgovino se obetajo nove rešitve, za katere upamo, da se bodo čim hitreje uresničile. Svetina z okolico je lepo urejena. Poleg domačinov, ki skrbijo za cvetje in3 urejenost domov, gre posebno priznanje za sprotno urejanje okolja delavcem komunale na Občini Štore, posebno še Branetu Mlakarju. Predsednik KS se je zahvalil županu in mu čestital za pogum, da je občina izpeljala projekt Dom na Svetini kljub temu, da je bil deležen kar precejšnjega nasprotovanja. Zahvalil se je tudi krajanoma Janezu Šepetavcu in Mojmirju Zajcu za nove kažipote ob glavni cesti in po zaselkih v okolici. V imenu pohodnikov in organizatorjev pohoda je spregovoril Vlado Marovt, predsednik Zveze kulturnih društev Možnar. Poudaril je, da poleg Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev Možnar, ki je glavni organizator pohoda, in prvih pobudnikov, družine Sikovšek iz Ojstrega, pri organizaciji in izvedbi pomagajo še: Občina Štore, Občina Laško, STIK Laško, Krajevna skupnost Svetina, Kulturno društvo Godba na pihala Svetina, Športno društvo Svetina in Gasilsko društvo Svetina. Vrhovski Anzek, žlahtni ljudski godec iz Svetine, kakor ga je poimenoval znani Laščan Jure Krašovec v knjigi z istoimenskim naslovom, se ni zapisal samo v srca domačinov, ampak tudi v srca Laščanov in tudi številnih drugih. O razlogih, zakaj občina Laško podpira organizacijo pohoda in druženja sosednjih godb, je nekaj več povedal župan Občine Laško, Franc Zdolšek. Uradni del prireditve je zaključil predstavnik Športnega društva Svetina, ki je predstavil društvo in napovedal tekmovanje v vlečenju vrvi, tekmovanje treh oblikovalcev lesa z motornimi žagami in srečelov. Zelo okusen golaž je spravil pohodnike in krajane kljub mrzlemu vremenu v dobro razpoloženje. Ansambel Dolenjski zvoki je s poskočnimi in z veselimi vižami skrbel za sproščeno in odlično vzdušje ter dobro voljo še pozno v popoldne. Betka Vrbovšek Ostali smo brez besed V mesecu počitnic je srce zastalo mladostni mamici in ženi Mileni Dobnik. Njena nenadna smrt je pretresla našo družino, brez besed pa je pustila tudi vse, ki ste jo poznali. Naš dom je ostal brez požrtvovalne mamice in predane žene. Njena materinska ljubezen je bila za nas samoumevna in brezpogojna. Mamica je tista, ki te ima vedno rada, te razume in čuti, tudi ko je jezna, ne more reči ne, je ena sama in v njenem srcu si vedno doma. Doma si tam, kjer te čaka predana žena. Vsak dan na novo spoznavamo težo treh vogalov, ki jih je podpirala, spoznavamo, na kaj vse nam ni bilo treba misliti, pa je bilo storjeno, kaj vse nam je pomenila. Zakaj je ugasnila luč našega življenja, sorodna duša, privlačna in ljubeča žena, zakaj sedaj, ko smo bili na konju - ne vemo. 14 V teh težkih trenutkih nam stojite ob strani prijatelji, vaščani Laške vasi in številni občani, ki vas nekaterih sploh ne poznamo. Čutimo, kot da se je dvignila armada z dobroto in solidarnostjo oboroženih ljudi, ki želite pomagati naši družini, da se ne utopimo v obupu in žalosti. Vaša podpora ostaja poleg Milenine smrti za nas druga nedoumljiva stvar. Hvala za vaš dar. Vaša podpora, molitev in dobre misli nam ne dovolijo, da bi padli in se predali. Za pomoč se zahvaljujem Občini Štore, župnikoma Mihi Hermanu in Stanku Gajšku, teharskim cerkvenim pevcem in Grmadi, družini Cmok in Romanu Dobrajcu ter vsem prijateljem, na katerih je stalo to veliko breme. Vrata našega doma so vam vedno odprta. Rad bi, da mi pomagate vzgojiti štiri enkratne Milenine otroke v dobre, prijazne in odločne ljudi. V njih lahko ljubimo vse, kar je Milena bila in kar bi še lahko bila. Majhne koščke doma, ki jih bomo pobirali po svetu, bomo shranjevali na mesto, kjer je bila prej samo ena in edina: Milena. Hvala vsem za te koščke. Neprecenljivi so. Dobniki SEPTEMBER 2014 Skupaj PGD Prožinska vas in PGD Teharje V slogi je moč. In res je tako. To smo dokazali tudi mladi gasilci iz PGD Prožinska vas in PGD Teharje, ko smo se skupaj podali na poletni tabor. V sredo, 2. 7. 2014, smo se skupaj odpravili na petdnevno letovanje na Rogli. Po prihodu smo se namestili v dom Jelka, kjer smo preživeli naslednje dni. Po kosilu smo se udeležili pohoda po škratovi deželi, kjer smo spoznavali gozd ter življenje, ki ga najdemo v njem. Dan smo zaključili z raznimi družabnimi igrami. Naslednje jutro smo se pomerili v gasilskih športnih igrah, po kosilu pa smo se odpravili po zelo dolgi poti na Lovrenška jezera. Tam smo spoznali mesojedo rastlino, okroglolistno rosiko, in ogroženo živalsko vrsto, alpskega pupka. Po vrnitvi smo se odpravili v disko, kjer smo se po napornem dnevu sproščali ob glasbi. Tretji dan smo pričeli s plezanjem po plezalni steni, kjer smo premagovali svoje višinske strahove, prav tako smo igrali tudi namizni tenis in biljard. Popoldan smo se urili v gasilskih veščinah, dan pa smo zaključili na igrišču z raznimi športnimi igrami. Naslednji dan smo se odpravili na bazen, kjer so pionirji opravljali veščino »PLAVALEC«. Dan smo nadaljevali s panoramsko vožnjo s sedežnico, kjer smo se prepustili lepotam narave. Preostali del dneva smo posvetili urjenju gasilskih veščin, zadnji dan pa smo se pripravljali na razstavo, ki je sledila popoldne. Za konec letovanja smo se spustili s sanmi in se tako polni adrenalina naužili hitrosti. Na koncu smo se vsi srečno vrnili domov, polni znanja, izkušenj in lepih spominov. Tamara Štor, Špela Kolar, Urška Dobovišek in Grega Vogrinc Strelsko občinsko prvenstvo Štor S trelsko društvo Kovinar Štore je 28. 6. 2014 organiziralo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Vse tekmovalce je s spodbudnimi besedami pozdravil župan, g. Miran Jurkošek, in otvoril tekmovanje. Pozdravne in spodbudne besede je izrekla še državna poslanka, ga. Sonja Ramšak, ki je tudi uspešno tekmovala. Tekmovanje je potekalo po starostnih kategorijah. V pionirski kategoriji od 7 do 14 let tekmovalcev ni bilo, saj so bili že na počitnicah. V mladinski kategoriji je tekmoval en tekmovalec, največ tekmovalcev pa je štela kategorija seniorjev. Zanimivo, da je v tej kategoriji nastopalo kar pet žensk. V kategoriji starejšega kova je bila konkurenca zelo močna. Veterani so dokazali, da se znajo boriti in so dosegli visoke rezultate. Najbrž zato, ker je strelstvo v Štorah zelo aktivno že več desetletij. Aktivni strelci društva nismo tekmovali, medalje smo raje prepustili občanom. Po končanem tekmovanju je župan čestital tekmovalcem in podelil medalje po kategorijah. Zlato medaljo med mladinci je osvojil Jaka Koren. Pri seniorjih je v močni konkurenci zlato medaljo osvojil Marjan Dobovišek, srebrno medaljo Milan Škoberne, bronasto pa je prejel Branko Senica. Nismo pričakovali, da bo v konkurenci veteranov sodelovalo tako veSEPTEMBER 2014 liko število žensk. Vse so obljubile, da pridejo tudi naslednje leto, mi pa bomo pripravili medalje tudi zanje. Pri veteranih so se najbolj izkazali: Stane Ivanšek, ki je osvojil zlato medaljo, srebrno medaljo je osvojil Milan Vrbajac, bronasto pa Milan Žibert. Po podelitvi medalj so naše pridne članice pripravile okrepčilo. Prav tako ni manjkala Vrbicina harmonika ter ostali inštrumenti naših članov. Seveda se je ob glasbi zaplesalo in zapelo. Članom se zahvaljujem za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Vidimo se naslednje leto v še večjem številu . Vlado Bogdanović 15 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Odprava na Monte Roso (4563 m) P o celotedenskem spremljanju vremena je naposled le prišel petek, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili osvajat (skoraj za vse pohodnike) prve štiritisočake. Za odpravo se nas je odločilo 9. S kombijem je prvi prišel Marko, ki je v Šentjurju pobral še Mileka, Marto, Nežo in Marjana, nato v Štorah še Valterja in Rajka, v Arji vasi Jožeta,v Lukovici pa še Majdo. Vožnjo smo nadaljevali do mejnega prehoda Fernetiči, se peljali po Padski nižini in dolini Aoste do mesta Alagna Valsesia (1212 m). Tu smo parkirali, se okrepčali, še enkrat preverili opremo in se podali proti žičnici. Odpeljali smo se do prve postaje PIANALUNGA (2046 m), nato naprej z gondolo do postaje PASSO DEI SALATI (2791 m), prestopili v drugo gondolo in izstopili na zadnji postaji PUNTA INDREN (3260 m). Razgled iz gondole je bil prečudovit. Taleči se sneg in led sta naredila naravne slapove, ki so v vsej svoji lepoti kazali, da je pod ogromno količino ledu in snega tudi skala. Počutje je kljub hitri spremembi višine ostalo dobro. Začeli smo z vzponom proti našem prvem cilju, koči CAPANNA GNIFETTI (3647 m). Ta del poti tehnično ni bil zelo zahteven. Smo pa v steni naleteli na nekaj italijanskih navez, ki se niso najbolje znašle. Da smo jim naredili prostor, smo ubrali obhodnice po nezavarovani poti, kar pa s takšno težo nahrbtnikov, ki so tehtali povprečno 18 kg, ni bilo lahko. Kljub temu se je vse dobro izteklo. Do naše koče smo hodili uro in pol, se razgledali naokoli in uživali v prelepi panorami večnega ledu in snega. V koči Gnifetti smo imeli rezervirano sobo. Ko smo uredili vse potrebne formalnosti in dobili sobo, smo se nastanili in razpakirali nahrbtnike. Del odprave se je podal na aklimatizacijo do sedla LYS in naprej do prvega štiritisočaka Piramide Vincent (4215m), ostali pa so se pripravljali na turo prihodnjega dne, pripravili in pregledali opremo ter opremili nahrbtnike z najnujnejšimi rečmi za naslednji dan. Ledenik nad kočo je bil v večjem delu dobro zalit, kljub temu pa je postregel s kar nekaj zahrbtnimi razpokami. V približevanju 4000 m nadmorske višine nas je večina prvič občutila omejitve, ko vzpon na vrh ni odvisen več od kondicije, želje in motivacije. Vrh Piramide Vincent (4215m) so dosegli Jože, Majda, Milek in Rajko. Sledil je hiter sestop v kočo in opazovanje počutja, ki se razen manjših glavobolov in kakšnega aspirina ni slabšalo. Večerja, smeh in nasploh dobro počutje ekipe je izboljšalo še tiste majhne višinske težave. Sledilo je spanje, budilka ob 5. uri, zajtrk, pogled na lepo sobotno jutro, temperatura -3°C. Že pred 7.uro smo bili v navezah in na poti proti sedlu Lys ter vrhovom Monte Rose. Dolga pot čez ledenike, ki se le počasi vzpenjajo, je nekaterim načenjala voljo, počutje pa je bilo veliko boljše, saj je hitra aklimatizacija, ki smo jo opravili prejšnji dan, uspela. Višino smo čutili kot rahel pritisk v nosu in blag glavobol. Občudovali smo prelepe obrise sonca in snega, ki sta tvorila neverjetno svetlobo in igro senc. Desno se je bohotil vrh Piramide Vincent (4215 m), levo naprej smo zagledali vrh Zumsteinspitze (4563 m), daleč na zahodu pa se je lepo videl Matterhorn (4475 m). Po štirih urah hoje smo prišli do Zumsteinspitzovega prevala. Odločili smo se, da splezamo najprej na Zumsteinspitze (4563 m). Vkopali smo nahrbtnike v sneg in se, 16 opremljeni s cepini in derezami, podali proti vrhu. Zumsteinspitze je ponudil lep zračen vzhodni greben, ki je zadnjih 50 metrov skalnat, kjer vsaj za nekaj časa pozabiš na pomanjkanje kisika. Na vrhu smo bili ob 11.15, kjer smo se slikali in nazdravili. Krasni razgledi z vrha so poplačali naš trud. Vreme pa se je na hitro spremenilo, spustila se je megla, pihal je mrzel severnik. Sestopili smo po grebenu do naših nahrbtnikov in formirali kolono. Odločili smo se, da se vzpnemo še na Signalkuppe (4554 m), kjer stoji najvišje ležeča koča v Evropi, Regina Margherita, kjer sta tudi laboratorij in observatorij. Tu smo se okrepčali z zelenjavno enolončnico, naredili nekaj posnetkov in sestopili po zelo strmem pobočju proti našemu tretjemu cilju, vrhu Balmenhorna (4167m). Na tem vrhu je kip Jezusa in bivak. Meglo smo pustili v višavah, tako da smo tu ponovno imeli sonce, vendar so se nam od zahoda približevali nevihtni oblaki. Po sestopu smo se hitro podali proti naši koči Capanni Gnifetti, kamor smo prispeli ob 15.30. Po krajšem počitku, pregledu in čiščenju opreme pa se je že ob 16.00 sprostila močna nevihta s sodro. Mi pa smo bili k sreči že pod streho, zelo veseli, da nam je »tura« tako lepo uspela. Malo smo proslavili, naredili analizo in povečerjali. Nedeljsko jutro je bilo popolnoma drugačno od sobotnega – megla, sneg, sodra, sren, dež. Vse to pa je spremljalo še močno grmenje in bliskanje. Po zajtrku smo se odpravili do žičnice na sedlo Punta Indren. Počakali smo na pravi trenutek, da se je ozračje umirilo, in šli mimo koče Mantova (3498 m), ki smo jo pri vzponu zaobšli čez steno. Vožnja v dolino je potekala tekoče, prestopali smo iz gondole v gondolo in prišli v dolino. Najprej smo se preoblekli, Marjan je odšel po kombi in prišel po nas. Naložili smo vso opremo in se vkrcali. Kmalu je spet posijalo sonce, mi pa smo se polni lepih vtisov odpeljali domov. Odprava je v vseh pogledih popolnoma uspela: prve izkušnje nad 4000 m, 4 osvojeni vrhovi nad 4000 m brez večjih aklimatizacijskih težav, dovolj lepega vremena in seveda nepozabna doživetja. Na Monte Rosi smo bili: Milan Javornik-Milek, Marta Močivnik, Neža Močivnik, Marko Artič, Marjan Marzidovšek, Jože Polanšek, Majda Prelec, Valter Jelen in Rajko Grosek. Valter Jelen in Rajko Grosek SEPTEMBER 2014 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Razpored tekmovanja v malem nogometu Občine Štore - jesenski del 2014 9. KROG: 5. 9. 2014, KOMPOLE 18:00 Legija : Maček Tisk 18:45 Ranivok : Pepe Jeans 19:30 Štore Steel : Kovinarstvo Plank Arhitekta Ojsteršek s.p prosti 11. KROG. 19. 9. 2014, ŠTORE 18:00 Maček Tisk : Kovinarstvo Plank 18:45 Arhitekta Ojsteršek s.p : Štore Steel 19:30 Legija : Ranivok Pepe Jeans prosti 13. KROG: 3. 10. 2014, ŠTORE 18:00 Pepe Jeans : Štore Steel 18:45 Maček Tisk : Ranivok 19:30 Arhitekta Ojsteršek s.p : Legija Kovinarstvo Plank prosti 10. KROG: 12. 9. 2014, KOMPOLE 18:00 Štore Steel : Legija 18:45 Pepe Jeans : Maček Tisk 19:30 Kovinarstvo Plank : Arhitekta Ojsteršek s.p Ranivok prosti 12. KROG: 26. 9. 2014, ŠTORE 18:00 Štore Steel : Maček Tisk 18:45 Kovinarstvo Plank : Pepe Jeans 19:30 Ranivok : Arhitekta Ojsteršek s.p Legija prosti 14. KROG: 10. 10. 2014, ŠTORE 18:00 Legija : Kovinarstvo Plank 18:45 Arhitekta Ojsteršek s.p : Pepe Jeans 19:30 Ranivok : Štore Steel Maček Tisk prosti Nogomet – tekmovalna sezona 2014/15 K ot je spoštovanim bralcem OBČANA že znano, se letna tekmovalna sezona v nogometu ne »pokriva« s koledarskim letom. Prične se vsako leto s 1. julijem tekočega leta in konča 30. junija naslednje leto. To pa ne pomeni, da tekmovanje poteka vseh dvanajst mesecev, ampak je sam tekmovalni del razdeljen na dva dela: na jesenski in spomladanski del. Pričetek tekmovanj je odvisen od lige, v kateri moštvo nastopa. Tako se je tekmovalna sezona 2014/2015 pričela v I. slovenski nogometni ligi v drugi polovici meseca julija, v drugih ligah v začetku avgusta, tekmovanje v MEDOBČINSKI LIGI MNZ CELJE, kjer bo nastopalo pet selekcij NK KOVINAR-ja, pa se prične konec avgusta. Kovinarja v ligah MNZ Celje odgovarja organizacijskim, kadrovskim, še posebej pa finančnim možnostim kluba. Upamo, da se bodo sčasoma tudi v Štorah izboljšali pogoji in da se bo znova ponudila možnost za ponovno sodelovanje v višjih nogometnih ligah. Zato je potrebno nadaljevati predvsem z večjim vključevanjem mladih in z zavzetim strokovnim delom z mladimi selekcijami. V tej tekmovalni sezoni bomo spremljali tekme ekip mlajših in starejših cicibanov, mlajših dečkov, kadetov in članskega moštva. Tekme na domačem igrišču bodo za vse mlajše selekcije ob petkih popoldan ter ob sobotah in nedeljah dopoldan . Tekme članov bodo ob sobotah popoldne. Termini tekem, za katere je že znan razpored, so objavljeVse selekcije so s pripravami pričele že v začetku meseca avgusta, re- ni tudi v koledarju dogodkov v občini Štore. dna vadba je bila prekinjena samo v mesecu juliju. Sodelovanje ekip Ladislav Kaluža SEPTEMBER 2014 17 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Dan odprtih vrat v gajski hosti Ž e tretje leto Konjeniško društvo Štore v mesecu juniju organizira dan odprtih vrat z željo približati te plemenite živali otrokom. Letošnje leto pa so si otroci poleg jezdenja in vožnje s kočijo lahko ogledali tudi podkovanje konj. Otroci so z barvanjem slikic konj prebujali svojo domišljijo. Poskrbljeno je bilo tudi za posladek, saj so se pekle slastne palačinke, ki so z domačo marmelado vsem odlično teknile. Prav tako ni manjkal ansambel Veseli jahači, ki je poskrbel za dobro voljo malo starejših obiskovalcev, za konec pa je zaplesala mladinska folklorna skupina iz Kompol. Člani konjeniškega društva z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je uspelo v gajsko hosto privabiti otroke pa tudi starejše, saj so bile nepretrgoma dolge vrste za jezdenje konj in vožnjo s kočijo. Obisk je bil letos veliko večji od pričakovanj in že se veselimo organizacije naslednje prireditve za mlado in staro. Ivanka Tofant 18 SEPTEMBER 2014 Na kolo, za zdravo dušo in telo K do ne pozna občutka, ko mora zapustiti ali se odreči tistemu, kar je zares lepo in se ponovno vrniti k ustaljeni rutini? Za zaključek brezskrbnih počitniških dni smo se v Laški vasi na pobudo predsednika Športnega društva Laška vas Branka Oberžana odločili, da si bomo zadnji dan počitnic, 31. avgusta 2014, popestrili s kolesarjenjem, ki smo se ga udeležili tako starši kot naši otroci. Vreme nam je bilo naklonjeno in zato smo se ob 10. uri zbrali pri Zakelškovi kapeli ter od tod krenili proti Kompolam mimo Most, se precej hitro približevali Hruševcu in naposled prispeli na cilj: v znano šentjursko slaščičarno. Poudariti moram, da smo imeli veliko srečo, saj je bil med nami zvesti član društva, veteran in ljubitelj starodobnih koles in motorjev, Karli Holcinger. Že zaradi njega smo lažje SEPTEMBER 2014 zavrteli pedala, saj smo verjeli, da bi v primeru težav s kolesom priskočil na pomoč. A tovrstnih nevšečnosti ni bilo. Bilo pa je veliko veselja, smeha otrok in dobrega občutka, da zmoremo speljati tovrstna »sosedsko-družinska« druženja, ki se v naši vasi vrstijo redno skozi vse letne čase. Ko smo se vračali iz Šentjurja nazaj v rodne Štore, nismo mogli mimo gostišča Špulcar v Kompolah. Otroška energija ne pozna meja in medtem ko so oni odrasli »privezovali dušo« so oni neutrudno tekali po gajski hosti. Ampak vendarle je bilo nekaj še bolj očitno. Lakota! Dandanes redkokdaj doživimo, da nas kdo od malih nadobudnežev pocuka za rokav, češ, kako zelo je lačen. No, pa niso le otroci slišali kruljenja v želodcu, tudi nam odraslim so se v mislih izrisovale podobe slastnih če- vapčičev, omamnega vonja po domačem kruhu in še bolj slastnem štrudlju! Blodnje lakotnikov na dveh kolesih so postale resne, ko smo končno prispeli v Žlajfo. Pridne vaške gospodinje so znova presenetile z odličnimi domačimi dobrotami. Med otroki je bilo slišati, da boljših čevapčičev pa še niso jedli; a ni čudno, ko pa so bili tako zelo lačni. Sledila je še igra košarke, naši mali raziskovalci pa so ponovno zrasli v zavedanju, da je najboljša igrača narava sama. Dan se je počasi približeval poznemu popoldnevu, ko smo odkolesarili proti domu, da bi se v miru pripravili na 1. šolski dan. Vmes, ko smo podoživljali vse lepe trenutke minulega dne, sem prisluhnil opazkam otrok, kako zelo dobra je bila hrana in kakšno odlično družbo so imeli. Zdi se mi, da so prav otroci najboljši kritiki v primerih, ko presojajo o ocenah določenega dogodka. Čedrži pregovor, da je vsak kruh dober, če si ga zaslužiš, in da je dober sosed pravo bogastvo, se nam vsaj v naši Laški vasi za prihodnost ni bati. Za prihodnjič pa…pridružite se nam oz. naredite tisto malo, kar vam bo vzbudilo smisel sobivanja v domačem kraju! Pa lep, tokrat kolesarski pozdrav! Boštjan Zakelšek 19 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Poletno razmišljanje o tem in onem, največ pa o hrani… N esmrtni Franc Kafka je izrazil globoko misel: »Mladost je srečna, torte, gibanico, potico in še kaj. Po statistiki (zopet v Delu) imamo Sloker zna videti lepoto in vsakdo, ki ohrani to sposobnost, nikoli ne venci od tujih jedi najrajši italijanske, takoj za njimi srbske (balkanske), ostari.« kitajske in druge. Glavne jedi, posebej še poleti, so: jedi z žara (čevapčiči, pleskavice), testenine (makaroni, špageti, njoki), ribje jedi, piščanČeprav je dandanes etika sodobne družbe denar in pridobitništvo, je čje jedi, jedi na žlico (golaž, bograč), pice, morski sadeži, dunajski in vendar v naših logih še veliko dobrih ljudi, ki hrepenijo po dobroti in ljubljanski zrezki, pečenka, riž (rižota, paella), divjačina itd. Zelo znan civiliziranosti. Najbolj žalostni ljudje, ki sem jih srečal v življenju, so bili je »leskovački roštilj«. Z njim v zvezi tale anekdota: v ranih šestdesetih tisti, ki jih nič ni resnično zanimalo. Lastnina in ugled ne povesta nič o prejšnjega stoletja je takrat mlada angleška kraljica Elizabeta obiskala kakovosti življenja. Kakovost je dobro ljubiti in polno živeti, uživati v so- našo bivšo skupno državo. Seveda so ji ponudili vse najboljše jedi, njej ljudeh, v kulturi, v hrani… Vse drugo je uničevanje finega tkiva med- pa je bil najbolj všeč ravno »leskovački roštilj«. človeških odnosov, ki nas dela ljudi. Naša prihodnost je v skromnosti. Za čevapčiče pravkar »bijeta boj« Srbija in Bosna, in izgleda, da bo v Ko se večer oženi z nočjo, vzamem v roke knjigo ali Delo, televizije skoraj svetu zavladal patent prve. V bistvu pa so tako razne pleskavice, čevapne gledam. Časopis mi da vse potrebne informacije. Kljub mnenju po- čiče, ražnjiče, kebab, baklave, burek in kajmak v naše južne kraje prinelitike, ki ga ne mara in ji je uspelo oklestiti naklado, je zame to najboljši sli Turki, enako kot je Napoleon prinesel francosko solato, šampanjec, slovenski dnevnik, korekten in objektiven, zato sem njegov naročnik že pariški zrezek, rogljiče, dolge štruce kruha. dvajset let. Zanimivo je dejstvo, da je v Štorah, ki štejejo 4.200 prebi- Slovenci se naj še tako otepamo balkanskih navad, mesnim dobrotam z valcev, naročnik le še Občina in en občan z Lipe. Sicer je treba brati vse, žara s srbsko-bosanskim pečatom se ne bomo nikoli odrekli. Bosanci pa tudi rumeni in verski tisk pa potem potegniti črto. In ostati objektiven. itak pravijo: življenje damo, čevapčičev in bureka pa ne. Zdaj pa je že čas, da se lotim kulinarike oziroma razmišljanja o njej. Našo kranjsko klobaso hočejo patentirati Hrvati, a tudi mi, Slovenci, niSlovenci imamo dobro hrano in sem spada kajpak dobra pijača. Ven- smo nikakršni angeli, saj smo pred desetimi leti patentirali ajvar, nepodar je naša »mokra kultura«, poraba alkohola namreč, ki ga pijemo na grešljiv dodatek pri vsakem pikniku, in Makedoncem, kjer je le-ta rojen, tvegan in škodljiv način, v samem vrhu EU, saj statistično popije vsak povzročili nacionalno žalost. Vsem, ki smo služili vojsko, jugo ali slovendržavljan Slovenije, starejši od 15 let, v letu dni 103 litre piva, 41,5 litra sko, je bil in je še najboljši srbski pasulj. Jesti ga je treba bolj redkega, vina in liter žganih pijač. Kakšen pa je naš odnos do hrane? Kakor kje. ker ima drugače »stranske učinke«. Zdaj je z dodano domačo klobaso Zopet statistično: hrano bolj jemljemo, namesto da bi jo sprejemali postal za nekatere »politično« moteč. Čeprav so ga tudi oni z rdečimi kot dar. V življenju sem se motal marsikje in srečal mnogo ljudi, tudi zvezdami na kapah radi jedli, ga zdaj ne marajo več, ker je to hrana take, ki so si za zavidljive poglede drugih opremili luksuzne kuhinje, naših agresorjev. Neumnost. Kam pa naj potem z ostalo »agresorsko« kuhati pa niso znali. Prevelik napor je bil seznaniti se z dejstvom, da je hrano, s pleskavicami, čevapčiči, ražnjiči, lepinjami, sarmami, baklavo, treba nekaj znanja in ljubezni, če hočeš določen pridelek spremeniti v bureki ? Kaj z golaži, paprikaši, »segedinarjem« in »šmornom«, ki so vrhunsko jed, v umetnost, harmonijo in simfonijo za čutila. Pet ducatov nam jih prinesli drugi agresorji s severa in vzhoda? kuharskih knjig trde vezave, razstavljenih na policah le za ogled, brez Kaj vse jedo ljudje po svetu! Eno najbolj ogabnih jedi, s katerimi sem uporabe ne pomaga. se v življenju srečal, je švedski »surstroemming«. To je znamenita jed, Saša Veronik (Reporter) je velik poznavalec hrane. Pravi, da post ni ki jo jedo zgolj Švedi. Gre za gnijočo ribo. Nastala je tako, ko je nekoč zdrav, da je stres za telo in dušo. Kdor rigorozno strada, oslabi srce. Raz- mornarjem, ki so želeli konzervirati ulov, zmanjkalo soli in so ribe kar strupljanje telesa je za Sašo neumnost, napačno prevzet industrijski zaprli v posode, zato so začele gniti. Kmalu je ta grozna jed postala speizraz. Gospod še pravi: dobra hrana z veliko sadja in zelenjave, redno cialiteta in danes jo prodajajo v konzervah. Vendar je treba paziti, da gibanje, zmernost z dobrim vinom in brez puhanja tobaka so najboljši konzerve ne odprete v prostoru, ampak le zunaj, saj je smrad, ki udari razstrupljevalci in čistilci telesa. Žal prevečkrat pozabljamo, da je zdrav- iz nje, neznosen. Če odprto in izpraznjeno konzervo odvržemo v smeti, je največji dar, ne smemo ga jemati samoumevno. lahko zasmradimo vso sosesko… Naša lepa deželica premore čist zrak, čiste vode imamo v izobilju in imamo dobro hrano. Različno po pokrajinah od Primorske do Prekmur- Kakorkoli že, najboljša je vendarle naša domača, mamina hrana. ja. Sam prisegam seveda na štajerske jedi in najboljšo, prleško kuhinjo. Najljubše predjedi pri nas so: juha, solata, narezek. Kot sladico po jedi imamo radi sladoled, jabolčni zavitek, sadje, kremno rezino, tiramisu, Jože Kragelj - JOK 20 SEPTEMBER 2014 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Norveški projekt pomoči onkološkim bolnikom v celjski regiji S poznanje, da je bolnemu človeku poleg medicinskega zdravljenja potrebna čustvena opora, je verjetno skupno vsem, ki se nas je bolezen vsaj malo dotaknila, bodisi direktno bodisi preko bližnjih. Bolezen lahko spremljajo zahtevni občutki, kot so bolečina, strah, osamljenost, ki jih je težko izraziti. In to ne samo tistemu, ki to diagnozo dobi, temveč tudi njegovim bližnjim. Raziskave in izkušnje kažejo, da je razvoj onkološke bolezni tesno povezan s težkimi in stresnimi življenjskimi dogodki, ki so se človeku dogajali pred tem. V Srečališču verjamemo, da lahko zmanjšanje stresa pomaga pri okrevanju ali vsaj poveča kakovost življenja. Z namenom, da preprečimo razvoj čustvenih težav zaradi telesne bolezni smo v društvu Srečališče začeli z izvedbo projekta Psihosocialne oskrbe onkoloških bolnikov ter dolgotrajno bolnih otrok in mladih v celjski regiji, katerega cilj je podpreti celotno družino, ki se sooča z rakom oziroma dolgotrajno boleznijo. Naša ciljna skupina pa so poleg onkoloških bolnikov tudi dolgotrajno bolni otroci, mladi ter njihovi svojci. Na podlagi projekta je tako psihosocialna podpora za bolne in njihove svojce v letih 2014 in 2015 brezplačno na voljo vsem tistim, ki se jih bolezen dotakne. Projekt v 90 % finančno podpira norveški finančni mehanizem, naši partnerji v projektu pa so Splošna bolnišnica Celje, Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani ter Diakonhjemmet University College (Oddelek za socialno delo in družinsko terapijo) iz Osla, Norveška. Predsednica društva Srečališče je socialna delavka Sabina Rožen, vodja projekta Podpora bolnim pa psihologinja Ana Miletić. Naša želja, da so v domači regiji na voljo brezplačne in strokovno vodene skupine, namenjene dolgotrajno bolnim in njihovim svojcem, je postala realnost z letošnjim majem. Trenutno je enkrat tedensko (ob ponedeljkih od 13.30 do 15.00) na Vodnikovi 13 v Celju odprt varen prostor, kjer je možno med ljudmi s podobno izkušnjo izraziti svoje doživljanje (od strahu do upanja), izkušnje in namere v procesu zdravljenja. Nudimo podporne in terapevtske pogovore za posameznike in družine omenjenih skupin in se ne bojimo ubesediti neprijetnih občutkov. Imamo znanja za ravnanje, kako se z njimi soočiti, ozavestiti, poiskati vire, videti svetlo plat. Srečujemo ljudi v različnih fazah bolezni in opažamo izboljšanje razpoloženja po pogovoru, v katerem ni treba paziti na sogovornika, kjer je možno deliti celotno zgodbo z ljudmi s podobno izkušnjo in predvsem, kjer se iščejo svetle točke in viri moči. Prav tako ustvarjamo mrežo za podporo bolnikom in svojcem v celjski regiji, zato k sodelovanju vabimo vse lokalne NVO, ki se ukvarjajo s podpornimi dejavnostmi ter so pripravljeni ponuditi svojo energijo in čas v podporo bolnikom in svojcem. Veseli bomo tudi raznih donacij, ki bodo podprle projekt in nam pomagale realizirati našo idejo. Zainteresirane vabimo, da nas pokličejo ali nam pišejo (srecalisce@ gmail.com) in jim tako pomagamo najti zanje najbolj primerno obliko podpore. Urša Ladstätter Nova pridobitev za KORK Štore D olga leta je bil prostor, v katerem domuje naša organizacija, zanemarjen in neuporaben. Zato smo člani prostovoljno sklenili, da bomo prostore temeljito prenovili,obnovili zunanji del fasade in usposobili za svoj namen. Občina Štore nam je priklopila bivše sanitarije na kolektor in nam tako omogočila sanacijo. Še enkrat smo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo vse. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil najbolj prizadevnim članom KORK-a: Mariji Plavčak, Silvi Tivadar, Idi Čoh, Janiju Pušniku, Rihardu Kresniku in Branku Žnidarcu, ki so vsak na svoj način pripomogli pri obnovi. SEPTEMBER 2014 Da bi se čim bolj približali ljudem, ki potrebujejo našo pomoč, smo se dogovorili, da bo vsak prvi petek v mesecu (razen julija in avgusta, ko so dopusti) med 15.00 in 16.00 tudi dan odprtih vrat. Ljudje si bodo v tej uri sami v skladišču poiskali, kaj potrebujejo, in stvari odnesli domov. V imenu KORK-a se zahvaljujem vsem krajanom, ki v Mercatorju na Lipi nesebično polnijo naš voziček. S temi »dobrotami« smo že velikokrat pomagali ljudem v stiski. Stanislav Štefanec 21 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN HappyMED.si nudimo svetovanje in izvajanje operacij ter posegov v estetski kirurgiji, zobozdravstvu, ortodontologiji in laserskih operacijah oči. Studio Esentija V starem mestnem jedru, na Gosposki ulici 2 v Celju, poleg frizerskega salona Aleksandra, je naša domačinka Andreja Knafelc odprla Studio Esentija, salon za kozmetične in terapevtske storitve. Svoje izkušnje si je nabirala skoraj 15 let, in sicer v wellnesih, kozmetičnih salonih, v privatni fizioterapiji, zobozdravstvu, kot vizažistka in predstavnica dekorativne kozmetike, inštruktor pilatesa… Po srednji medicinski šole je končala kozmetično šolo v Ljubljani ter kasneje diplomirala iz ekonomije. Je Bownov terapevt, končala je 7 stopenj Ayurvede ter pridobila ustrezen certifikat, izvaja japonsko vrisovanje obrvi, različne masažne tehnike… Pri svojem delu je spoznala različne wellness pristope in bila na številnih izobraževanjih posameznih kozmetičnih linij, ki jih uporablja v svojem studiu. Je mamica dveh otrok: Taja šteje 4 leta in pol, Jan pa je star 16 mesecev. Proti koncu druge porodniške se je predvsem zaradi velike želje po spremembi, individualnem pristopu do 22 Kaj uporabljate za oblikovanje telesa? Programe oblikovanja telesa smo v Studiu Esentija zasnovali na večletnih izkušnjah. Individualno svetujemo in oblikujemo načrt prehranjevanja, storitve ter stranko vodimo skozi celoten program do želenega cilja. Uporabljamo vakuumsko kavitacijo, limfno dreAndreja, od kod izvira ime Studio Esentija? Če sem iskrena, se še sama ne spomnim, od nažo, body wrapping in elektrostimulacijo. kod natančno ta ideja. Zveni mi pomirjujoče, verjetno je izpeljanka iz »esence« eteričnega Lahko na kratko opišete te programe oz. olja, ki ga rada uporabljam. Je pa »esenca« storitve? tudi bit vsakega živega bitja, nekaj, kar sevajo VaCaVite prestige oz. vakuumska kavitacija mali otroci, pozitivni in življenja polni ljudje, je aparat, ki predstavlja neinvazivno, nebolečo, varno in hitro alternativo liposukciji ter živali v naravnem okolju, rastline, kristali. hkrati tudi izjemno učinkovito anticelulitno terapijo. Po »domače« povedano, v podkožju Katere storitve ponujate? V Studiu Esentija nudimo naslednje storitve: razbijamo maščobne celice na majhne delce nego obraza in telesa, oblikovanje telesa, an- in jih kasneje z ostalimi storitvami »čistimo« ticelulitni tretma, japonsko metodo vrisova- iz telesa. Po kavitaciji je obvezna limfna drenja obrvi, protibolečinsko terapijo, Bownovo naža telesa, ki jo izvajamo z aparatom (preterapijo, manikuro, pedikuro (UV lakiranje), soterapijo). Ker limfa nima svoje črpalke, depilacijo, ličenje ter izvajamo različne vrste jo na ta način spodbudimo, da hitreje izloči masaž. V sodelovanju z medicinsko agencijo odpadne produkte in obnovi telo. Delujoč strank ter možnosti, da si ustvari »kotiček«, kjer lahko vse svoje znanje prenese na ljudi in se hkrati tudi sama še vedno izpopolnjuje in izobražuje, februarja 2014 odločila »iti na svoje«. SEPTEMBER 2014 limfni sistem pomeni učinkovito razstrupljanje organizma. Je posebej primerna storitev pri težavah z zatekanjem nog, bolečih nogah ter ob terapijah preoblikovanja postave. navzočih motenj, kot preventivno terapijo ali le kot sproščanje. S terapijo stimuliramo receptorje v mišično-vezivnem tkivu in s tem sprožimo samozdravljenje oz. telesu pomagamo, da »najde« ravnovesje in se postavi v Kaj je elektrostimulacija? svoj primarni položaj. Tako hitro zmanjšamo Elektrostimulacija je stimulacija mišic, s ka- mišično-vezivno napetost, vzpostavimo ravtero uspešno zmanjšujemo celulitne obloge, novesje v nevrološkem, hormonalnem, limizboljšujemo mišični tonus ter tako preobli- fatičnem in energetskem sistemu. kujemo svoje telo. Za katere vrste bolezni se uporablja Kaj je Body wrapping? Bownova terapija? Za odpravljanje celulita in oblikovanje telesa Pri dojenčkih za kolike in refluks, za zdravljeje zelo učinkovita metoda body wrapping oz. nje artritisa, alergij (npr. seneni nahod), astme povijanje telesa s posebno folijo po nanosu (kot dopolnilna terapija), za zdravljenje raizbrane kreme. S tem se pospešuje izločanje znih bolečin (npr. po poškodbah, ob motnjah vode in odpadnih snovi iz podkožnega tkiva. v mišično-vezivnem sistemu), ob bolečinah hrbtenice, v gležnju (zvini, artritis, zmanjšana Ali moramo ob tem biti na dieti? mobilnost), v kolenu, bolečine v stopalih, po Vsekakor ne, diet ne maram. Zagovarjam pet kapi (kot del rehabilitacijskega programa), obrokov na dan, ob tem pa je pomembno, ob krčih v mečih, ob kronični utrujenosti, ob kako jih razvrščamo in kdaj jemo kakšno vr- limfnih zastojih in detoksifikaciji, ob motnjah sto hrane. Jesti je treba manj mastno hrano z v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in veliko sadja in zelenjave, izogibati se moramo hormonalnem sistemu, sindromu karpalnega večjim količinam sladkorja, beli moki in alko- kanala, ob sindromu čeljustnega sklepa, ob holu. V program sem dodala prehransko sve- sinuzitisu in ob stresu, ob bolečinah v vratu, tetovanje, individualno vodenje prehranskih niški komolec, prekomerna mišična napetost, navad in sprememb. Svetujem na podlagi kot rehabilitacija. Pogosto se uporablja tudi pri večletnih izkušenj »iskanja zdravega načina lajšanju simptomov pri Parkinsonovi bolezni, prehranjevanja«, prehrane po krvni skupini, multipli sklerozi, sindromu kronične utrujenopravilne kombinacije obrokov, živil, pred- sti, depresiji in strahu. vsem pa se mi zdi pomembno, da stranke naučim jesti brez stradanja in hudih diet. Pri kakšnih težavah se Bownova terapija uporablja pri ženskah? Prvič slišim za japonsko metodo oblikova- Pri težavah z dojkami (limfni zastoj, ciste, nja obrvi. Mi lahko poveste kaj več o tem? boleče dojke, problemi z dojenjem), čustveni Japonska metoda oblikovanja obrvi je eden depresiji, glavobolih in migrenah, ob menizmed najbolj iskanih trendov pri nas in v strualnih motnjah in bolečinah, PMS, ob nesvetu, kar uporabljajo tudi svetovne zvezdni- plodnosti (kadar ni infekcij ali fizičnih blokad), ce. Pri tej metodi gre za estetski tattoo oz. za ob nosečnosti (bolečine v križu, otekanje nog, vrsto permanentnega make-upa, s katerim slabost), ob omotičnosti / vrtoglavici… ustvarim naravni videz »popolnih« obrvi, ki je obstojen do dveh let. Posamezne dlačice vri- Kdaj se izvaja protibolečinska terapija sujem s posebnim »mini rezilom« in vnašam hrbta in križa? pigment v povrhnjico kože. Protibolečinska terapija hrbta in križa se priporoča v primerih kroničnih ali akutnih boleKaj je Bownova terapija in kako delu- čin v hrbtu oz. križu. Izvajam jo v kombinaciji je? Bownova terapija je nenasilna in nežna s terapevtsko masažo, ultrazvokom ali elekmanualna terapija, ki jo lahko uporabim pri trostimulacijo. ljudeh vseh starosti, od novorojenčkov do starejših, od športnikov do nosečnic. Upora- Kakšen je odpiralni čas studia in kako se bljam jo za lajšanje bolečin, za zdravljenje že lahko stranke naročijo? SEPTEMBER 2014 V ponedeljek, sredo in petek je odprto od 9.00 do 16.00, v torek in četrtek pa od 13.00 do 19.00, sobote po dogovoru. Za obisk v Studiu Esentija se lahko naročite na telefonsko št. 041/576742 ali na facebook stran https://www.facebook.com/esentijastudio?fref=photo. Naj povem, da do 31. 10. 2014 dobijo 10 % popust na želeno storitev vsi, ki izrežejo naš kuponček in ga ob obisku prinesejo s seboj. S tem intervjujem sem pridobila veliko svežih informacij, se seznanila z novimi terapijami in novimi izrazi ter svoje znanje delila z vami, dragi bralci. Ker imam doma 13-letnico, ki ima »nekaj« mozoljčkov, ki ji »kvarijo« videz, sem ji podarila nego nečiste kože. Maja je ob koncu »tretmaja« dejala, da ni bilo hudo in da je ob masaži skoraj zaspala. Ker sem kot vsaka ženska radovedna in rada preizkusim novosti, sem se odločila preizkusiti nekaj iz ponudbe. Najprej sem se odločila za depilacijo bikini predela, ker sem upala na vročino in s tem obisk bazena. Le-ta je uspela, obiska bazena pa zaradi vremena nismo dočakali. Temu je sledila nega obraza, sestavljena iz površinskega in globinskega čiščenja, oblikovanja obrvi, nanosa seruma, masaže obraza in vratu ter nanosa maske. Bilo je božansko, a je prekmalu minilo. Nato sem si rekla, da me motijo »šlaufki« okoli trebuha in pasu. Moj dragi je dejal, češ kaj si »izmišljujem« in da je to »zelo drago« (saj poznate moške!) in »saj ne bo nobenega učinka«. Andreja me je izmerila in fotografirala, se z mano pogovorila in mi sestavila jedilnik priporočene hrane in obrokov ter mi dala ustrezna navodila. Po četrti storitvi pa je moj dragi dejal, naj s tem preneham, ker me bo kmalu pobralo in ne bo od mene nič ostalo. Ja, nikoli ni zadovoljen! Do konca programa me čaka še nekaj obiskov in mogoče bom imela postavo kot pred porodoma. Andreja, zahvaljujem se vam za pogovor in vas ter vaše »čudežne« roke toplo priporočam našim bralkam in bralcem. Daša Dolenec 23 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN G O BA R I M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN Pozdravljeni, gobarski potepini! R uski pregovor pravi: »Gobe imajo eno samo nogo, ne hodijo za gobarjem, ta jih mora iskati, za kar je z dvema nogama obdarjen!« Zato ruski narod »idjot za gribami.« Pol milijona nas je slovenskih gobarjev, ki tudi »hodimo za gobami« oziroma jih navdušeno iščemo. Lahko bi imeli celo svojo stranko ter se šli politiko, toliko nas je po nekaterih približnih ocenah. A mi gremo raje v gozd in se imamo lepše. Še posebej zato, ker je tu že jesenska megla, saj je prišel SEPTEMBER – PARADNI MESEC ZA GOBE. Zemlja je dobro ogreta, vlažnost v njej optimalna. Vsako leto je pričetek jesenskega gobjega »buma« nekje med 1. in 10. septembrom. V tem času napoči konec druge vegetacije drevja oziroma se v drevju nehajo pretakati življenjski sokovi, kar naj bi po stari gobarski teoriji spodbudilo rast mikoriznih, naših večinskih gob, ki živijo v sožitju (mikorizi) z drevjem. V povprečju je ta »bum« izrazitejši vsako drugo leto. Gobe pač imajo svoje skrivnosti in nas vedno znova presenečajo. Kakorkoli že – množično poženejo težko pričakovani boletusi – JURČKI, GOBE NAD GOBAMI. Najprej nas razveselijo borovi gobani, sledijo jim jesenski, ne dajo se še poletni kot tudi ne črni gobani. Nekaj časa rastejo vsi, stalnica so jesenski gobani. V prvi polovici novembra sezono zaključijo borovi gobani, ki so bili maja tudi naši prvi. Precej razširjena vrsta manj znanih užitnih gobanov je družina polstenk. Naj nas ne moti, da na pritisk in na prerezu rahlo pomodrijo. Značilno za vse polstenke je rumena barva trosovnice (pod klobukom). Beti so rumeno rdečkasti, klobuki pretežno rjavi. Sem spadajo mrežasta, rdečebetna, rdeča (rdeč klobuk) in najbolj kvalitetna med njimi – kostanjasta polstenka (kostanjevka), ki do novembra množično raste v nižinskih, pa tudi višinskih smrekovih in borovih gozdovih. Ima svetlo rjav bet, klobuk pa kostanjeve barve. Če že predolgo sramežljivo mahamo s prazno košaro, nas lahko rešijo gobani iz družine lupljivk. Pod macesni se množično pojavijo macesnove lupljivke (macesnovi gobani). Okusna goba, le sluzasto kožico in zastiralce je najbolje odstraniti že v gozdu. To naredimo tudi pri maslenki in ov24 čarki (slinavki). Malo manj kvalitetna je prožna lupljivka (kravjača), boljša pa peščena lupljivka (peščenka). Ti dve gobi so včasih uporabljali za krmljenje svinj in perutnine – toliko jih je. Vse imajo rumeno trosovnico. Na prerezu rahlo pomodrita le kravjača in peščenka. Macesnov goban ima oranžen klobuk, vse druge pa rjavega. Vsi naši jurčki, gobani, dedi, turki spadajo v družino cevark (oblika trosovnice). Nikar se jih ne bojmo! Največ jih je in na srečo se z njimi ne moremo zastrupiti. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da si »popestrimo« našo gobjo jed s kakšnim neužitnim – grenkim gobanom. Takšna sta grenki goban in žolčasti grenivec. Zelo vprašljiv pa je vražji goban. Klobuk je bledo lešnikaste barve, bet rdeč, trosovnica zelenkasto rumena. Na dotik modri. Vonj in okus ima neprijeten! Po vsakem okušanju katerekoli gobe vsebino izpljunemo! Strupen bi naj bil samo surov ali ne dovolj toplotno obdelan. KAJ PA NAŠE BOLJ EKSOTIČNE GOBE? Cigančki in užitne sirovke vzniknejo konec septembra tudi v nižinah. Prav tako črne (mrtvaške) trobente, ki jih, posušene in zmlete v prah, uporabljamo za dodatek juham, jemo pa lahko tudi sveže. Ob borih se pojavi borova gliva, zraščenka v obliki krogle premera do 30 cm in svetlo rjave barve. Podobna je cvetači in tudi človeškim možganom. Vse naše prašnice so mlade (belo meso v prerezu), užitne in okusne gobe. Dobre so v juhi, ocvrte na olju (vonj po jajcih), niso pa dobre za praženje, vlaganje in sušenje. Če najdemo mlado senožetno (orjaško) prašnico, lahko iz nje (do 1 cm debele rezine) paniramo odlične zrezke. Možek ali kozji parkelj ali rjavi maveljček je mlada okusna goba, le povrhnjico je treba odstraniti, prav tako bet. Dober je surov v solati ali vložen v kis. Do konca oktobra se pojavijo odlični zajčki, ki rastejo v šopih. Nabiramo sive in trdokožne (rjave), belih pa se izogibajmo, ker delujejo mutageno (spremembe v celicah). Oktober je čas za štorovke, ki se hitro starajo. Sredi oktobra pričnejo pod bori rasti zimske kolobarnice (sivke, tudi »jesenske marčnice«, imenovane zaradi podobnosti). Vse do prve slane rastejo na hribovskih travnikih, kjer ne gnojijo, velike vlažnice. To so krhke, čudovito rdeče obarvane gobice, zvončasto zgrbljenega klobuka (lističi) in prav tako rdečega, čisto spodaj belega beta. Podobne, tudi užitne, so manjše škrlatne vlažnice, ki imajo bet povsem rdeč. Obe rasteta v skupinah. MUŠNICE – OD TOD DO VEČNOSTI? Najbolj previdni moramo biti pri naši drugi veliki gobji družini – to so lističarke (pod klobukom so lističi). Sem namreč spadajo tudi vse naše najbolj strupene gobe, ki pa jih je na srečo dosti manj kot užitnih. Poleg že omenjene rdečkaste razcepljenke in pogubnega dežnička mislim predvsem na zloglasne mušnice – amanite. Ste vedeli, da je vsaka goba dobra za nekaj? Jurčki za vlaganje, lisičke za juho, »marele« za zrezke, mušnice pa za redčenje gobarjev. Se opravičujem za ta gobarski humor, ki ga imamo gobarji malo, pa še ta je pretežno črn. A pri mušnicah le ni vse tako črno. Na hrast in kostanj je vezana naša morda najbolj kvalitetna goba – knežja mušnica (amanita caesarea) ali blagva ali karželj. Žal je redka in zato zaščitena, najbrž zaradi nabiranja mladih »jajčk«, ki še niso oddale trosov. Je edina mušnica, ki ima rumene lističe. Od drugih mušnic je še nekaj užitnih. Problem pa je, da ima vsaka užitna goba svojo zelo podobno strupeno dvojnico in je nabiranje užitne citronaste kot tudi čokate mušnice lahko prava ruska ruleta za preveč pogumne gobarje. Za nepoznavalce je lahko usodna zamenjava s panterjevo, še huje s koničasto ali pa z zeleno mušnico, ki ima še svojo enako strupeno belo različico. Priporočam nabiranje dobro prepoznavne rdečkaste mušnice (purešnice ali bisernice), ki na pritisk ali ko kožico klobuka mestoma olupimo, počasi postane rožnate oziroma rjavkaste rdečkaste barve. Meso drugih mušnic je vedno belo (razen blagve). Surove bisernice ne smemo jesti. Iz klobukov (s kožico vred) pripravimo čudovite zrezke kot pri dežnikih. Od mušnic so bisernice najbolj pogoste gobe, če odmislimo strupene rdeče mušnice, ki v pozni jeseni naredijo s svojimi gobjimi risi (krogi) tako pravljičen gozd, da manjkajo le še palčki in gozdne vile. In takšnih ter podobno lepih gobjih prizorov vam želim v tej jeseni čim več. Drago Flis SEPTEMBER 2014 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Moja pot v jesen življenja I dejo, da napišem to krajšo zgodbo, sem dobil ob poslušanju pesmi Moja pot, sicer bolj znana v angleškem jeziku pod naslovom My Way. Zelo čustvena pesem, saj se ljudem ob poslušanju rade orosijo oči. Začetek poti se praviloma začne z rojstvom in zaključi s smrtjo. Ob rojstvu si sam, če seveda odštejem babico in po možnosti še dežurnega zdravnika. V zadnjem času je nekako bolj »moderno«, da je ob rojstvu otroka zraven tudi »hrabri« očka. Z marsikaterim ima zdravniško osebje potem večje težave kot s porodnico. V mojih časih to še ni bilo v navadi. Ko se poslavljaš od tega sveta, seveda odvisno od spleta okoliščin, si zopet sam. Sploh ne veš, da si šel k večnemu počitku. To vedo tisti, ki jih zapustiš. Od rojstva do smrti pa je kar dolga in težka pot. Na tej poti te praviloma osrečuje le manjše število ljudi. Tistih drugih, ki te davijo, morijo, grenijo in ti na vse mogoče načine otežujejo normalno življenje ter nenehno postavljajo pogoje in razne ovire, predpisujejo neumnosti, ki jim ni para, teh parazitov pa je nenormalno veliko, celo veliko preveč. Te poti bi lahko opisoval na vse mogoče načine, odvisno od vsakega posameznika in njegove sreče, ki mu je bila ob rojstvu položena v zibelko. Kolo življenja SEPTEMBER 2014 želim napisati. Kako sramotno nizke pokojnine imamo v naši deželi, o kateri smo pred leti sanjali celo o drugi Švici, in kako drage domove za ostarele imamo. Skoraj vsakemu oskrbovancu morajo priskočiti na pomoč s finančnim dodatkom občina ali svojci. Mislim, da v tej družbi ni normalno, da si človek po štiridesetih letih poštenega dela ne more sam plačati bivanja v domovih. Je pa tudi res, da so cene po domovih ekstremno visoke, kar pa je druga plat medalje. Še na nekaj želim opozoriti: na cene pogrebnih storitev. Človek se boji smrti ne samo zaradi izgube svojih najdražjih, ampak tudi zaradi pretirano visokih stroškov pogrebnih storitev, ki posledično nastanejo. Ali bo država na tem področju začela uvajati nadzor in delati red, težko sodim. Cene tovrstnih storitev so previsoke in v celoti pretirane. Že sam prevoz krste v Ljubljano in žare nazaj je tako visok, kot bi te peljali z zlato kočijo. Vsak gib, vsak korak in vsak obrat pogrebca zaračunajo posebej. Prav na vse te nepravilnosti sem pred kratkim opozoril politične stranke in nekatere pristojne službe v državi, v dokazilo pa priložil kopije računov, ki sem jih dobil od nekaterih obupanih ljudi. Na tej zadnji poti smo si na srečo vsi enaki, ne glede na politično barvo ali strankarsko In na koncu tisto, kar mi leži na duši in kar pripadnost. Srečko Križanec se ljudem različno vrti. Vseh podrobnosti se človek raje ne spominja. Slabi naj gredo čim prej v pozabo, lepe pa le ohranimo v najlepšem spominu in v tistem delu srca, ki je tem lepotam namenjen. Radujmo se življenju! O, kako lepa in božanska misel, ki pa se lahko kaj hitro spreobrne in vse postavi na glavo. Zimo, pomlad in poletje sem nekako prebrodil. Zdaj me čaka še jesen. Lahko bo lepa in razmeroma dolga. Bogata s plodovi otrok, vnukov in pravnukov. Srečen tisti, ki jih dočaka! Nekateri te sreče ne delijo z nami. Spominjam se solz mojega pokojnega očeta ob odhodu s tega sveta, ko je dejal, da nikoli ne bo dočakal vnuka. Pa ga res ni. To so žalostne zgodbe, ki jih piše naše življenje na svoji poti. Pot, ki jo prehodimo, pa je zapisana tudi v zvezdah. Čas, ki ga porabiš za izobraževanje in dolžino šolanja, je čisto odvisen od vsakega posameznika. Jaz nisem pretirano dolgo vztrajal po šolah. Takrat se pomena izobrazbe še sploh nisem zavedal. Samo da prideš čim prej do kruha, smo si dejali. Bili so čisto drugi časi. Ko sem začel delati, sem bil prepričan, da nikoli ne bom dočakal pokojnine. Tako dolga doba se mi je takrat zdela. Ko se ozrem nazaj, vidim, da je vse veliko prehitro minilo. 25 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Žetev in setev Osnovnošolski verouk, četudi bi bil popoln po času in kakovosti, more dati le semena, pridelke pa je treba vzgojiti s trudom in rednim razvijanjem v molitvi in bogoslužju, v spoznavanju in življenju iz vere, upanja in ljubezni. Želim, da bi bilo tudi letošnje veroučno leto korak k temu cilju za vse veroučence, pa tudi za njihove starše in družine, saj brez njihovega sodelovanja trud duhovnika in drugih katehetov nima nobenega smisla in poroštva, da bi iz njega kaj zraslo. Zato lepo vabim k sodelovanju. P o naših njivah so komaj utihnili kombajni, ki so žitno zrnje z njiv posredovali naprej: v skladišča, v mline, na trg. Zelo smo odvisni od žita, to je naša hrana, ta zrase in je ne izdelujemo v tovarni. A komaj se je moč malo oddahniti po pospravljanju in prodaji žita, že je treba misliti naprej: kmalu bo treba ponovno sejati, sicer ne bo drugo leto kaj žeti. In zato je treba na polje… Oranje, brananje, priprava orodja in semena za novo setev. Komaj si je čas oddahniti in zajeti sapo, že je treba naprej. Podobno kot na hribovski poti. Postanek je dragocen, a je le postaja na poti. Cilj pa je še daleč, visoko. šolanje. Seveda se ne učimo šolskih predmetov, formul, slovnice in drugih podatkov. Učimo pa se živeti. In ta šola ni nikoli končana, če je le človeško srce odprto in um pripravljen sprejeti modrost drugih. In v veri je prav tako. Tukaj gre še za globlja spoznanja, za odkrivanje božje modrosti, za spoznanja smisla življenja, upanja, sobivanja z drugimi, bogočastja in spoštovanja sočloveka, razumevanje sedanjosti in večnosti. Za vse: odrasle, mlade in otroke, za redne obiskovalce cerkve in za tiste, ki le priložnostno prestopijo prag cerkve, pa bo lepa priložnost poglobitve vere in pripadnosti evangeliju ter Cerkvi misijon, ki bo trajal od 6. do 15. marca 2015. To bo teden bogatega duhovnega dogajanja po vseh župnijah celjske dekanije. Lepo povabljeni. V tem času bi radi prebudili in poživili v sebi živ in oseben odnos do Boga in do bližnjih ter napredovali v veri, upanju in ljubezni. Miha Herman, župnik na Teharjah in v Kompolah Življenje je res nenehna pot. V naravi nas ciklus vsako leto tega spomni. Vedno znova je treba sejati. Ne samo spomladi: tudi čez leto, tudi jeseni. Ko pride zima, ni moč sejati. Tedaj živimo od posejanega in pridelanega. A to ne velja le za žito in pripravo kruha za telo. Zelo podobno je tudi duhovnem verskem življenju. Otokom se zdi, da so komaj odložili šolske torbe (starši verjetno to vidijo nekoliko drugače), že je treba spet v šolo. Saj znanja je toliko, da ga ni moč osvojiti v letu ali dveh. Še več. Ni ga mogoče v polnosti osvojiti niti v desetih, niti v tridesetih letih. Vse življenje je 26 SEPTEMBER 2014 Oratorijsko veselje na Teharjah Ž e peto leto je na Teharjah odmevalo oratorijsko veselje, smeh, pesem, igra in molitev. Od 8. do 11. julija 2014 se nas je ob oratorijskem liku – sv. Petru v veliko oratorijsko družino povezalo 52 otrok in 14 animatorjev. Vsak dan smo se zbirali med 9. in 16. uro in sledili pestremu oratorijskemu programu. Dan smo začeli z dvigom zastave in s petjem oratorijske himne. Ogledali smo si odlomek iz svetopisemske zgodbe o Petru in ob tem spoznavali, kaj nam sporoča za naše vsakdanje življenje in za rast naše vere v Jezusa. V delavnicah smo razvijali svojo ustvarjalnost, v popoldanskem času pa uživali v igrah premagovanja različnih ovir. Dogajanje smo popestrili z gosti – ob ribiču Petru smo najprej spoznali prava ribiča, ki sta nas obiskala iz Ribiške družine Voglajna in nas popeljala v svet ribištva, v naslednjem dnevu pa smo na oratorij povabili še »ribiča ljudi«, in sicer domačina Janka Rezarja, župnika v Velenju, ki nas je obiskal s skupino navdušenih animatorjev in nam predstavil, kako je spoznal, da ga Jezus vabi, da bi postal duhovnik in ljudi vodil k dobremu. Letošnja novost je bil celodnevni oratorijski dan za »veterane« oz. najstarejše udeležence oratorija. Odločili smo se, da bomo naredili konkretno dobro delo – obiskali ostarele v Domu Lipa. In res, s kitaro in harmoniko v rokah, z nasmehom na obrazu in dobro voljo v srcu ter pesmijo na ustih smo jim popestrili nekaj trenutkov. Navdušeni nad tem, da smo ostarelim na SEPTEMBER 2014 tako preprost, vendar iskren način polepšali večer, smo nadaljevali skupno druženje najprej ob samostojni pripravi večerje, večernem sprehodu in prijetnem petju ob ognju. Vsi oratorijci smo se zadnji dan odpravili na izlet – sprehodili smo se do teharskega grobišča in ob tem pomislili na vse, ki so v naši bližini veliko trpeli, potem pa pot v razigranem razpoloženju nadaljevali do podružnice sv. Ane. Oratorij smo skupaj s starši sklenili s sv. mašo v zahvalo Bogu za lepa doživetja in z željo, da bi oratorijske vrednote in stkane prijateljske vezi še dolgo bogatile naš vsakdan, ter s hvaležnostjo do vseh, ki so z dobro voljo in s pridnimi rokami kakorkoli prispevali k lepemu oratoriju – g. župniku, animatorjem, kuharicam, staršem, dobrotnikom in vsem drugim »skritim pomočem«. Ob misli na bogato doživeto oratorijsko dogajanje pa ne moremo mimo nedojemljive izgube naše zveste animatorke Milene Dobnik, ki se je spominjamo s hvaležnostjo za vsako njeno nesebično dejanje, s katerim je med nas prinašala sonce prijateljstva, za prijazno besedo, s katero nas je opogumljala, za iskren nasmeh, s katerim je znala ohranjati veselo razpoloženje, in za topel dotik roke, s katerim je ogrela marsikatero otroško srce. Hvaležni za njene ideje, zavzetost, odgovornost in za dragocen čas, ki ga je preživela z nami, jo bomo ohranjali v srcu in se trudili nadaljevati njeno predanost k dobremu. Cvetka Rezar 27 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN Nastop harmonikarskega orkestra 22. julija so v Domu Lipa Štore nastopili člani Harmonikarskega orkestra iz Rečice pri Laškem. S svojim nastopom so stanovalcem polepšali dan, ker so igrali slovenske narodnozabavne in ljudske pesmi, seveda pa ni šlo brez Golice. Ta dan je bil za prisotne nepozaben, saj se bodo o tem dogodku še dolgo pogovarjali. Sladoledni dan N a vroč poletni dan se prileže sladoled. Tako smo v Domu Lipa Štore v drugi polovici meseca julija izkoristili lep sončen dan za sladkanje s sladoledom. Stanovalci doma so se skupaj z zaposlenimi zbrali na domskem vrtu, saj nas je podjetje Rustika pogostilo s toliko sladoleda, kolikor smo ga lahko pojedli. Da je bilo druženje ob sladoledu prijetnejše, pa je poskrbel harmonikar Mitja. Snežana Batljan Druži nas ljubezen do živali P rav prijetno je bilo druženje v našem domu starejših občanov Lipa, ko sva z dolgoletno članico Društva prosti mučenju živali Celje, gospo Vido Mohar, obiskali skupino tamkajšnjih oskrbovancev. Gospa Vida živi v Domu ob Savinji, zato je svojim vrstnikom v Štorah urico druženja polepšala s pogovorom in z recitiranjem svojih pesmi o živalih. Oskrbovanci so z zanimanjem prisluhnili njenim izpovedim ljubezni do živali, prav tako pa so tudi sami dodali kakšno svojo pri- godo z ljubljenčki, za katere so skrbeli pred prihodom v Dom. Gospa Vida jim je povedala, da občasno s priboljški poskrbi za domsko mucko, na sprehodih po parku pa še vedno rada poboža kakšnega kužka, ki ji pride naproti. Vse to jo pomirja, ohranja zdravo in srečno. Gospa Vida je s svojim obiskom in »recitalom« razvedrila marsikaterega oskrbovanca, zato je požela velik aplavz, v dar pa kot zahvalo prejela »domače« ročno izdelano darilce. Verica Štante Obvestilo – Brezplačna pravna pomoč Spoštovani občani, obveščamo vas, da lahko v prostorih občine Štore vsako sredo med 16. in 17. uro koristite brezplačno pravno pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo). Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040/842-014). 28 SEPTEMBER 2014 Počitniške EKO novice N apočil je čas počitnic. Polni energije in zanosa smo se odpravili na morje in na zaslužen oddih. Vendar to ne pomeni, da je bila zato naša skrb za EKO vrt kaj manjša. Vsak dan smo zavzeto spremljali rast in razvoj naših rastlin in skrbeli zanje. Obirali smo priaslužene prideleke, pulili plevel, zalivali gredice s pomočjo naših kanglic, … skratka se trudili, da je naš EKO vrt dobro uspeval. Pridelke smo radovedno tipali, jih vonjali in tudi okušali. Ob rednih obrokih v vrtcu (kosilu) smo si pripravili različne solate in tako poskusili okusno zelenjavo, pridelano z lastnim trudom (paradižnik, kumare, …). In če verjamete ali ne, je bila naša zelenjava najbolj okusna na svetu. Kristina Ludvik Lošdorfer in Zinka Grobelnik Skupaj smo si ogledali grah, česen in čebulo. Poglejte, kako čudovit krompir smo pridelali! Za konec pa še en poletni pozdrav! SEPTEMBER 2014 29 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Cici planinci osvojili Mrzlico K ot vsako šolsko leto smo tudi letos cici planinci organizirali družinski zaključni izlet. Povabili smo starše, sestre, brate in stare starše, da se ga udeležijo skupaj z nami. Zgodnja jutranja ura, ko smo se zbirali pred vrtcem, ni obetala lepega vremena, a se je letošnjega izleta udeležilo rekordno število pohodnikov. Nabralo se nas je za dva avtobusa! Med vožnjo do Hrastnika se je že pokazalo sonce, naša cilja Kal nad Hrastnikom in Mrzlico pa sta nam podrobneje opisala naša vodiča, Betka in Valter Jelen. Hoja do Kala ni bila naporna, na koči smo imeli prvi postanek. Pot do Mrzlice pa je bila za marsikaterega cici planinca velik izziv, ki smo ga uspešno opravili. Razgled z vrha je poplačal ves trud. Ob vrnitvi na kočo na Kalu je sledila zahvala vodički Betki, ki skrbi za naše varne poti, udeleženci krožka pa so prejeli priznanja in darilca. Novo šolsko leto je tu, cici planinci pa že načrtujemo nove izlete. Ditka Rednak Koča na Kalu Vesele nogice na obisku pri zamaškojedu v vrtcu O troci so skupaj z vzgojiteljicami ustvarili »zamaškojede«, v katere so vse leto pridno prinašali zamaške ter tako sodelovali na natečaju »Zamaškojed«. Otroci in starši so bili pri tem zelo vestni in vztrajni. Ob koncu šolskega leta nas je obiskala predstavnica Veselih nogic, društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju. Nadvse so nam hvaležni za zbrane zamaške, s katerimi omogočijo otrokom potrebne terapije v bližini kraja bivanja ter možnost strnjenih terapij večkrat letno. Z druženjem in samopomočjo pomagajo staršem otrok, da sprejmejo otrokovo drugačnost in mu omogočijo čim lepše otroštvo. Šumi je za vse otroke pripravil sladko presenečenje, mi pa se bomo tudi v novem šolskem letu trudili zbrati čim več zamaškov in na ta način pomagali otrokom s posebnimi potrebami narediti prve korake na njihovi poti v lepšo prihodnost! Mihaela Jelenc 30 SEPTEMBER 2014 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« prireja v slovo 5. in v pozdrav 6. mandatu Občine Štore pevsko revijo »OD DRAVE DO SAVE«. Narodne in umetne pesmi bo zapelo 12 zborov iz Zasavja, Koroške pa do Maribora – jubilejno desetič (vsako leto v drugem kraju). Revija bo v našem KULTURNEM DOMU 4. oktobra 2014 ob 17. uri. Prisrčno vabljeni vsi občani in občanke. OSTI JAREJ (ostani zdrav in mlad) SEPTEMBER 2014 31 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Konjeniško društvo ŠTORE vabi vse ljubitelje konj 5. oktobra ob 15. uri na na hipodromu v gajski hosti v Kompolah. Ob 10. uri zjutraj bodo konjeniki odjezdili po običajni poti po občini ŠTORE. 32 SEPTEMBER 2014 SEPTEMBER 2014 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 33 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN KOMEDIJA TAK SI Pridružite se nam na »žlahtni komediji« 2014 po izboru občinstva v četrtek, 16. 10. 2014, ob 19. uri v KULTURNEM DOMU ŠTORE ZAGOTOVITE SI SVOJO VSTOPNICO ŽE DANES! CENA VSTOPNICE: 14 € Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse, italijanski turist in dementni profesor marksizma? Nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem. Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka, Bife Kegljišče (Cenc) Informacije so na voljo na tel. št.: 03/780 38 40 in 031/367 889 ali na e-mail: kultura@store.si 34 SEPTEMBER 2014 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN VABILO Mineva 6 let od hude nesreče Tomaža Glavača na smučišču v Avstriji. Rehabilitacija je bila huda in naporna, a se je vendarle srečno iztekla. Na podobni poti usode pa je žal tudi njegov sošolec Sašo Perc, ki zaradi hude prometne nesreče prav tako nujno potrebuje dodatno pomoč pri rehabilitaciji. Zato Tomaž Glavač skupaj s sošolci iz 9.a razreda Osnovne šole Štore (generacija 2007/2008) vabi na dobrodelni koncert, ki bo v petek, 17.10.2014, ob 19. uri v Kulturnem domu Štore. Nastopili bodo priznani narodnozabavni ansambli z gostoma Severo in Galom Gjurin. Vstopnice za dobrodelni koncert boste lahko kupili na običajnih prodajnih mestih. Že vnaprej hvala, ker boste tudi vi prispevali k Sašovem hitrejšem okrevanju. SEPTEMBER 2014 35 Občina Štore, vinogradniško društvo Polič Štore, kmetija Kroflič in ŠKD Rudar Pečovje VABIJO NA MARTINOVANJE, ki bo v torek, 11. 11. 2014, od 15. ure dalje pred trgovskim centrom Mercator na Lipi, kjer boste lahko degustirali mlado vino. VLJUDNO VABLJENI! OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« KULTURNI DOM ŠTORE SEZONA 2014/2015 Informacije: Občina Štore, 03/780 38 40, 031 367 889, tajnistvo@store.si GLEDALIŠČE KU-KUC VSI OTROCI SVETA 24. 10. 2014 ob 17. uri PIK PAK IN PRINCESKINA SKRITA ŽELJA 21. 11. 2014 ob 17. uri PRAZNIČNA VILILANDIJA Božična predstava z božičkovanjem 19. 12. 2014 ob 17. uri VSE NAJBOLJŠE ZATE EKO POD SMREKO 30. 1. 2015 ob 17. uri 27. 3. 2015 ob 17. uri Organizatorji: Občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore Vpis abonmaja in prodaja posameznih vstopnic za leto 2014/2015 poteka na Občini Štore in 1 uro pred predstavo Cena abonmaja otroci: 15 EUR Cena abonmaja odrasli: 15 EUR Cena posamezne predstave: 5 EUR Otroci do 2. leta imajo brezplačen vstop, njihovi spremljevalci pa plačajo ceno abonmaja oz. posamezne predstave. Letošnji abonma vključuje tudi božično predstavo z božičkovanjem, zato tistim, ki bodo kupili abonma, ne bo potrebno posebej kupiti vstopnic za božičkovanje. Info: 03/780 38 40, 031 367 889 tajnistvo@store.si ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT OBČINA ŠTORE, KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE, TD ŠTORE TEMATSKI DNEVI »V JESEN POD KOZOLCEM« PONEDELJEK 22. 9. 2014 ob 16.30 uri PEČOVJE - LAŠKA VAS Občina Štore 03/780 38 42 OBČINA ŠTORE, ŠD LAŠKA VAS, ŠD KOVINAR ŠTORE TEMATSKI DNEVI »V JESEN POD KOZOLCEM« TOREK 23. 9. 2014 ob 16.30 uri PEČOVJE - LAŠKA VAS Občina Štore 03/780 38 42 OBČINA ŠTORE, KD LPZ ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE TEMATSKI DNEVI »V JESEN POD KOZOLCEM« TEMATSKI DNEVI »V JESEN POD KOZOLCEM« TEKMA ČLANI KOVINAR : ŠOŠTANJ PRVENSTVENA SREDA 24. 9. 2014 ob 16. uri ČETRTEK 25. 9. 2014 ob 17. uri SOBOTA 27. 9. 2014 OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV REGIJSKO VETERANSKO SREČANJE ŠTORE DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE OBČINA ŠTORE, PD ŽELEZAR ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE PEČOVJE - LAŠKA VAS PEČOVJE - LAŠKA VAS Občina Štore 03/780 38 42 Občina Štore 03/780 38 42 STADION NA LIPI kovinar.store@siol.net SOBOTA 27. 9. 2014 ob 11. uri SVETINA – VAS NA IGRIŠČU Srečko Križanec 040 614 330 DRUŠTVENA TRGATEV IN RAZSTAVA GROZDJA DRUGA POLOVICA SEPTEMBRA KOMPOLE Stane Ferenčak 041 903 567 ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE TEKMA ČLANI KOVINAR : ZREČE PRVENSTVENA SOBOTA 4. 10. 2014 STADION NA LIPI kovinar.store@siol.net ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« REVIJA PEVSKIH ZBOROV »OD DRAVE DO SAVE« KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKA KONJENICA KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE BLAGOSLOV KONJ PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE POHOD DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE LETNO SREČANJE UPOKOJENCEV TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ALMINI DNEVI NA SVETINI OBČINA ŠTORE IN ŠKD RUDAR PEČOVJE KOMEDIJA TAK SI SOBOTA 4. 10. 2014 ob 17. uri NEDELJA 5. 10. 2014 NEDELJA 5. 10. 2014 NEDELJA 5. 10. 2014 PETEK 10. 10. 2014 ob 15. uri NEDELJA 12. 10. 2014 ob 10. uri ČETRTEK 16.10.2014 ob 19. URI TOMAŽ GLAVAČ S SOŠOLCI IZ 9. A RAZREDA OŠ ŠTORE – GENERACIJA 2007/2008 DOBRODELNI KONCERT ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE TEKMA ČLANI KOVINAR : ŽALEC PRVENSTVENA PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE KOSTANJEV PIKNIK OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« VSI OTROCI SVETA ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB in OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO KOMEMORACIJE PO PARTIZANSKIH GROBOVIH TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE NOČ ČAROVNIC DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE MARTINOVANJE – STOJNICA NA LIPI OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« PIK PAK IN PRINCESKINA SKRITA ŽELJA OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE PETEK 17. 10. 2014 ob 19. uri SOBOTA 18. 10. 2014 SOBOTA 18. 10. 2014 Radica Kragelj 040 842 008 konjeniskodrustvostore@gmail.com PO OBČINI ŠTORE 041 644 363 PROSTORI DRUŠTVAGAJSKA HOSTA konjeniskodrustvostore@gmail.com KOMPOLE 041 644 363 Rajko Grosek TOSC 051 384 837 Mirko Vešligaj KULTURNI DOM ŠTORE 031 518 312 turisti@vstorah.si SVETINA Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 Občina Štore KULTURNI DOM ŠTORE 03/780 38 40 KULTURNI DOM ŠTORE KULTURNI DOM ŠTORE Jani Glavač 041 648 986 STADION NA LIPI kovinar.store@siol.net Valter Jelen 041 815 159 Občina Štore PETEK KULTURNI DOM ŠTORE 03/780 38 43 24. 10. 2014 ob 17. uri tajnistvo@store.si SREDA Srečko Križanec KOMPOLE SVETINA 29. 10. 2014 ob 16. uri 040 614 330 PETEK turisti@vstorah.si TELOVADNICA NA LIPI 31. 10. 2014 ob 16. uri Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 TOREK Stane Ferenčak PRED MERCATOR CENTROM NA LIPI 11. 11. 2014 od 15. ure dalje 041 903 567 Občina Štore PETEK KULTURNI DOM ŠTORE 03/780 38 43 21. 11. 2014 ob 17. uri tajnistvo@store.si PRED DRUŠTVENIMI PROSTORI STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE REGIJSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU SOBOTA Z ZRAČNO PUŠKO 22. 11. 2014 ob 14. uri STRELIŠČE ZA ZRAČNO PUŠKO ŠTORE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE POTOPISNO PREDAVANJE PROSTORI TD, UDARNIŠKA 10 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE MIKLAVŽEV NOČNI POHOD ŠKD RUDAR PEČOVJE BARBARIN POHOD KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE MIKLAVŽEVANJE OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« PRAZNIČNA VILILANDIJA Božična predstava z božičkovanjem PETEK 19. 12. 2014 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« in KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI SOBOTA 20. 12. 2014 ob 17. uri LAŠKA VAS OSNOVNA ŠOLA ŠTORE GLEDALIŠKA PREDSTAVA KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV TRADICIONALNI KONCERT z gostom EDVINOM FLISERJEM TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK SEPTEMBER 2014 NOVEMBER PETEK 5. 12. 2014 SOBOTA 6. 12. 2014 ob 8. uri SOBOTA 6. 12. 2014 SREDA 24. 12. 2014 dopoldan PETEK 26. 12. 2014 PONEDELJEK 29. 12. 2014 ob 18. uri SREDA 31. 12. 2014 opoldan OBRONKI PEČOVJA PEČOVJE – TROBNI DOL PO OBČINI ŠTORE KULTURNI DOM ŠTORE TEHARJE KULTURNI DOM ŠTORE ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 Vlado Bogdanović 041 438 805 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 Valter Jelen 041 815 159 Leonida Cmok 041 353 404 konjeniskodrustvostore@gmail.com 041 644 363 Občina Štore 03/780 38 43 tajnistvo@store.si turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 Mojca Rožman 031 874 736 konjeniskodrustvostore@gmail.com 041 644 363 Matej Mastnak 040 692 830 turisti@vstorah.si 39 Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Kol edar dog od kov d ruš t ev o b či n e Št o r e 2 0 1 4 ŠTORSKI OBČAN 40 SEPTEMBER 2014