Več kot polovica obrtnikov ni obdavčenih Posebnost občlne Center \e, da med obrtnlkl pre-vfadu/e storltvena dejavnost, medtem ko /e profzvo-dne zanemarljlvo malo. Vse več }e tudl takšnlh, kl fih prištevamo med deflcltarne In jlh /e treba spodbufati, saj brez njlh skoraj ne moremo. V naši občini je bilo 5. maja le-tos prijavljenih 572 obrtnikov, go-stincev in avtoprevoznikov, ki za-poslujejo 885 delavcev (torej 1,5 po obratovalnici) in imajo 177 učencev. Večina delavcev je zapo-slenih v storitvenih dejavnostih, predvsem v frizerstvu, šiviljstvu, krojaštvu, čevljarstvu, v kemič-nih čistilnicah ipd. S posebnimi davčnimi olajšava-mi skuša občina Ljubljana Center spodbuditi razvoj deficitarnih de-javnosti, s čimer naj bi posredno omogočili večje zaposlovanje v obrtništvu. Med deficitarnimi de-javnostmi so steklarstvo, tapet-ništvo, dimnikarstvo, krojaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo, vulkaniza-cija, optika, pralnice in likalnice, pa finomehanika, elektromehani-ka za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, inštalaterstvo in elektroinštalaterstvo. Kar precej jih je,.ki potrebujejo precejšnjo spodbudo za nadaljnji razvoj. Nedvomno je zelo zanimivo, da davčna uprava kar 52 odstotkom obrtnikov ne odmerja davka, saj ne presežejo po družbenem dogo- voru doloCenega osebnega do-hodka; obdavčeni so namreč od presežka nad osebnim dohod-kom. Zadnje ease je bilo precej napi-sanega o tem, češ da je v obrtniš-tvu oziroma malem gospodarstvu še veliko možnosti za zaposlova-nje, vendar se s to ugotovitvijo obrtno združenje Ljubljana Cen-ter ne strinja. Poglejmo, zakaj. Po določilih kolektivne pogod-be o delovnih razmerjih med de-lavci in samostojnimi obrtniki so zneski najnižjih osebnih dohod-kov razvrščeni v 7 skupin - po strokovni izobrazbi. Večina de-lavcev, zaposlenih pri obrtnikih, spada v 4. skupino (delavci s kon-čano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu ali delavci s po-polno osnovno šolo in dveletno administrativno šolo), za katero je bil v letu 1981 predpisan najmžji osebni dohodek 9.411 dinarjev, v letu 1982 pa znaša že 12.325 dinar-jev. V proizvodnih dejavnostih (ko-vinsko-predelovalna, mizarska itd.) najbrž ne bo težav z izplače-vanjem dohodka, saj je bil v šte-vilnih primerih že sedaj višji. Vprašanje pa je, ali bo to možno v storitvenih, že zlasti v deficitarnih dejavnostih. Prav v teh namreč mnogim obrtnikom pripada ali imajo celo nižji osebni dohodek, kot ga morajo izplačevati pri njih zaposlenim delavcem. Zato lahko sklepamo, da bodo sami delali ne-koliko več kot doslej in ne bodo na novo zaposlovali delavcev. Morda bodo celo prisiljeni zmanj-ševati število zaposlenih, saj s po-višanjem cen svojih storitev (pre-dvidoma 16 odstotkov) ne bodo zmogli tega bremena. Pa tudi na to ne smemo pozabiti: na račun upadanja kupne moči, torje tudi strank, ki potrebujejo obrtniške storitve, bo verjetno upadal tudi njihov promet. Obrtniki so združeni v obrtno združenje Ljubljana Center. Po-leg zasebnih obrtnikov so v zdru-ženje vključene tudi proizvodne zadruge Galteks, Brana, Oprem-les, Slikoplesk in Tesarska zadru-ga. Znotraj združenja delujejo sekcije, kot na primer: gostinska, frizerska, avtoprevozniška, sekci-ja lastnikov boutikov, pripravlja-jo pa se še na ustanovitev zlatar-ske sekcije. Skupščina obrtnega združenja ima 53 članov, tekočo problemati-ko pa rešuje na izvršilnem odboru vsak mesec sproti. Vsak torek se sestajajo tudi odbori ožjega zna-čaja. Lani je združenje kupilo staro prazno stanovanje na Trubarjevi 5 in uredili so prijetne poslovne prostore. Člani lahko trikrat na teden dobijo tam informacije gle-de kreditov, odlokov, cenikov, preizkusov znanja, obrazložitve zakonov iz uradnega lista in še marsikaj, kar sami ne zmorejo. Pozimi je združenje organizira-lo novoletni sejem na Čopovi, ki je naletel med občani na zelo do-ber odziv. Februarja so priredili modno revijo. Največ aktivnosti je namenjene organizaciji kmeč-ke ohceti, kjer naj bi v povezavi s komitejem za turizem postavili 45 stojnic. Želijo tudi, da bi jim v okviru mesta dodelili ulico, kjer bi lahko postavili trajne lesene stojnice, ki bi služile za uveljavi-tev vseh obrtnikov (ti bi se menja-vali) in seveda za poživitev mesta. Možne lokacije bi bile Petkovško-vo nabrežje (kar je bolj dolgoroč-no), Gallusovo nabrežje ali pa Ribji trg. M. Z. V. K.