GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXVIU LJUBLJANA J970 lilcoriščanje gozduv Mednarodni simpozij o mehanJzaciji v izkoriščanju gozdov, pro[. ing ZdravKo Turk............■......................157 Pi'oblemi mchEiniKii-aiija izkoriščanja gozdov v ,Jugoslaviji, prof. ing. Zdravko Turk...................................213 Gozdne škode, ki jiti povzročajo zgibni traktorji, in njihovo preprečavanje, prof. dr, Ernst Pestal ............. . ...........224 Me;liani2irano lupljenje lubja jelke in smreke, prof, ing, Zdravko Turk . , . 283 Mednarodni strokovni simpozij in velesejemska razstava nTehnika v gozdarstvu» v Münclienu, ing. iMarjan Lipoväek . ,,..,,,,.. 305 šolstvo, kadri in društvena dejavnost Ob dvajsetletnici gozdarskega Študija na ljubljanski univerzi, prof, ing Fi-anjo Rainer ,..,,.....,....................................1 Mednarodni seminar na Finskem o izobraževanju in urjanju gozdnih delavcev za delo s stroji, ing. Viljem Garmuš . ................164 Upokojeni gozdarski inženirji iii teliiiiki s-o obiskali kras, ing,Milan Ciglar 174 Mladina pogozduje, ing, Franjo Jurhar............. . , > . 240 Strokovni izpiti za gozdarsko stroko, ing. Franjo Jurhar . .......242 Enajsto republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v sniuCanju, ing.Milan Ciglar .........................242 Zanimiv sestanek upravnega odbora Zveze IT CtPL v Skofji Loki, ing, Milan Ciglar..................................245 Občni zbor Zveze IT GIPL Slovenije, ing Jože Z o r k o . . ..........305 Razno Jurkloštrska gospoščina in njeni gozdovi, prof.Janko Orožen ...... 181 Sodobna gozdarska dejavnost na slovenskem krasu, ing, iVlarjan Sebcnik 20S Ali imajo nezadostno proučeni in prenagljeni administrativni predpisi tudi neugodne ekonomsko-finani;ne posledice za gospodarjenje z goy.dovi, ing. Boris K r- a s n o v . . ..... ............ ...... 235 Zborovanje vzhodnoalp.skih in dinarskili fitoeenologov, ing, Ivo Puncer, ing.Mitja Zupančič....................... . . 238 Majevnikov Jipovec, ing. Franjo Sgerm................... 298 Orjaškega drevesa Wa\TOna ni več, prof. ing. Ivan K 1 e ra e n Č i č . , . , . .^05 Strokovno slovstvo Pomemben prispevek k uporabi statističnih metod v gozdarstvu in lesarstvu, prof. ing. Martin Co k i . . , , ....................., 175 Knjiga o vplivu mineralnih gnojil na fenološke in nnorfoloSke lastnosti nekaterih gozdnih drevesnih vrst, ing. Marjan Pavšer . ..... ... 176 Ravnovesje v naravi, prof. ing. Franjo Rainer ......... , . 177 Knjiga o gozdni higieni, dr, Marjan Zupančič ...............177 Varstvo gozdov bi-ez diklor-difenil-trikloretana, ing. Sonja H o r v a t - M a r o 11 I7B DDT je odslužil, prof. dr. Duäan Mlinšek..................179 Nadaljnje mehaniziranje gozdnega dela ob nem.ško-švedskem sodelovanju, prof. ing. Zdravko Turk............................180 Sečnja s hidravličnimi škarjami in radijsko vodenje vlačenja lesa, prof. ing, Zdravko Turk.....,.................. .....180 Dva pomembna jezikovna priročnika, Janez Gradišni k..........245 Človek proti naravi — v opomin in svarilo, ing. Milan Ciglar...........247 Nauk o arealih (noriatično-historična geobotanika), ing. Dušan R o b i č . . , 250 Raziskave o izdelavi in spravilu borovega industrijskega dolgega lesa, ing. Marjan Lipoglavšek...........................250 O apomiksisu, ing. Evgenij Az.ai"ov......... ... .........251 Italijansko gozdarstvo, ing, Sonja H o r v a t - M a ro 1 t . .......... 251 Domače strokovne revije, dr, Miran Brinar.................252 Pismo uredniškemu odboru, prof. dr. France Avčin.............312 Nova Leibundgutova knjiga, prof. dr. Dušan Ml in Sek.................311 Sortiranje gozdnih semen, ing, Evgenij Azarov.. .............314 Avtorji Ahačič Janez .... ......................101 Avčin France.................. ...........83, 312 Azarov Evgenij . , ..................,.,.. 251, 3l4 Brinar Miran...................,....,...... . . 252 Cajnko Tugomir................................ 5 Ciglai- Milan . ....................12, 53, 174, 243, 245, 247 Cokl Martin ...................................... . 175 Debevc-Lesjak Rozka............................ . 112 Dolinšek Hubert ......................... .111 Duffield John................. . , ......... . . 257 Garmus Viljem ................164 Gašparšič Franc .........................,..,.. 121 Gradišnik Janez . . . , ......................... .245 Horvat-Marolt Sonja........................ 171, 173, 251 Jordan Drago ................................108 Jurhar Franjo.............................. 240, 242 Klemenčič Ivan....... . ................... . .305 Knez Anton....................-..............266 Korber Branko................................104 Kotar Marjan . .........................141, 202 Kra.snov Boris .................................235 Lipoglaväek Marjan....... ..................... 250, 305 Mlmšek DuSan.........................- 5, I). 96. 179, 314 Ogrin Dušan ............................_..,. 47 Orožen Janko.................................181 Pavser Marjan..................................176 Penca Janez ....................................5 Perko Franc..................................185 Pestal Ernst..................................224 Peteri in Stane................................. 70 Petrič JoZe................................... 75 Prelesnik Anton................................109 Puncer Ivo................................ . 153, 238 Ramer Franc................ ......... .... i, 177 Rebula Edvard...... ............... ........... 165 RobiČ Dušan .................................250 Seliškar Albin................................ 6 Sgerm Franjo , . . ..................... ............ Sebenik Marjan ...............................208 Soštarič Mirko................................. Turk Zdravkü......................... 157, 179, 180, 215, 283 Zurko Jože......................................307 Zupančič Marjan . . . . .......................169, 177 Zupančič Mitja...................... .......153, 238 OB DVAJSETLETNICI GOZDARSKEGA ŠTUDIJA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo biotehniške fakultete v Ljubljani (foto: F. Rainer) v ickačem Studijskem letu 1969—1910 poteka dvajsei let, od kav so začela predavanja na novo ustanovljenem go^xl^^rskeln oddelku Biotehniške fakultete univerze v Ljubijuni. Z njhu je sedaj pod isto sti'eho in povezan i' smotrno organsko celoto tud> Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Razvoj gozdarske vede, ki je podlaga napredku gozdnega in iesriega gospodarstva, ter veliko pomanjkanje gozdarskih strokovnjakov po vojni sla zahtevala tako najvišjo pedagoško-zntmstveno ustanovo, da bi lahko V gozdarsko prakso hitreje prenašali sodobne metode dela in tehnologije. Slovenijo pokrivajo goz.dovi skoraj do polovice njene povr.šine, zato imajo v našem gospodarstvu in 1-' Življenju nasploh izredno velik pomen. Spozmanje temeljitih prvin o vplivu gozda na življenje človeka in družbe ter obratno je vzpodbudilo sodoben razvoj gozdarstva^ ker je ta vpliv lako daljnosežen, da po svojem pomenu daleč presega vrednost gmotnih koristi, ki nam jih daje gozd v obliki lesa. Naslednje spoznanje, da pruodna gozdno bogastva ni neizčrpno in neuničljivo, temveč da je treba z. njim smotrno ravnati in ga ohranit.i tudi bodočmi rodovom, je rodilo prve zamisli načrtnega gospodarjenja z gozdovi. Z novuiii spoznanji bioloških pogo/ei' ter tehničnih in gospodarskih temeljev za pravilno ravnanje ; gozdovi m za njihovo imotr\io uporabo ter izkoriščanje so bili porojeni tudi prvi zametki gozdarske z.nanosti in Študiju, Gozdarstvo se je koi gospodarska dejavnost začelo v evropskih deželah razvijati Šele proti koncu jevdolne dobe, saj so bili gozdovi leda j povečini še last fevdalcev. V tedanjih razmerah jc bilo tudi nase kmečko I j ud sivo ie v sponah thičimstva pod tujo nadvlado, kulturno zaostalo in gospodarsko odvisno, zsto se tedaj še ni mogla vzbuditi zavest o raznolikem, splošnem po-n-ieiui smotrnega gospodarstva z gozdovi. jvoi.'« miselnost se je začela v našem ljudstvu oblikovati šele po marčni revoluciji leta 1848, ko slovenski kmetje z zemljiS'ko odvezo dobili last skoraj tri četrtine gozdov. S lent je bila sicer ustvarjena tvarna podlaga .slovenskega goztlarstva, vendar pa so po revoluciji in sledečih hudih vojnah nastale gospodarske stiske, ki so zelo prizadele naše kmete. Njihova posestva so se vse bolj drobila, gozdove so preveč izkoriščali pa tudi iz nevednosti 50 jih pustošili. Zalo je bilo potrebno razviti n)ed ljud-stvoni kulturno-prosvetno, izobrazevabio in propagandno delo, kar je bila naloga gozdarske sekcije tedaj ustanovljene Kmetijske družbe zci Kranjsko (1865), Takrat so na Snežniku usta^iovili tiidi prvo sloi>ensko dveletno gozdarsko šolo, namenjeno kmečkim fantom (1868), ki pa se je zaradi pritiska nazadnjaških in protinarodnih sil obdržala le sedem let. Tako se je pričelo pri nas prav pred sto leti, 1-' dobi narodnega prebujanja, tnnogo obetajoče slovensko gozdarsko šolstvo, najv.enjeno napredku kmečkih gozdov. Pouk o g02.darstvu so pozneje vpeljali tudi v slovenske kmetijske šole. NüSi gozdarski .strokovnjaki so se vse do konca prve svetovne vojne šolali na Dunaju, vendar pa tedaj zlepa nisu mogli dohiti zaposlitve donici, ker so v službo sprejemali predvsem tujce. Po prvi svetovni ^'ojni je v novi jugoslovanski državi dohilo gozdarstvo na Slovenskem 7iov polet e dolokom mladih strokovnjakov z gozdarskih fa-kuhei v Zagrebu in Beogradu. Razmalmilo se je živahno gozdarsko prosvetno in izobraževalno delo, namenjeno boljšemu gospodarjenju s krnetikimi gozdovi, ki naj bi zajezilo njihovo propadanje. Tudi zaostala lesna industrija in trgovina z lesom sta s svojim Špekiilantstvom prizadejali kmetom velika škode. Spričo mnogih protislovij in gospodarskih stisk so nesebična pnzade- \rinia za gospodarski d\>ig nagega gozdar siva le s teiavo vodi! a do uspehov, šele leta 1931 so usianovili v Mariboru iiižjo gozdarsko solo. Tam je 193S. leia začelo izhajali tndi pivo slovensko, napredno gozdarsko glasilo Gozdarski vesinik. V tem obdobju so slovenski gozdarji s svojimi razpravami gradtli temelje za razvoj sodobnejša gozdarstva, ki je bilo tednj navezano predvsem na siovensicega kmeta. V našem ljudstvu se je tedaj okrepilo spoznanje o daljnosetne^n pom zna gozdov. Odsev te miselnosti je presenetljivo daljnovidno dejanje dr. Josipa C. Oblaka, tedanjega ljubljanskega odvetnika, ki je v svoji oporoki iz leta 1926, to je kmalu po ustanovitvi slovenske tmiverze, zapustil le-tej tudi svoj gozd na Brezovici pri Ljubljani z določilom, da naj bo ^osnova gozdarski fakulteti, ki se ima ustanoviti v Ljubtja}n' raziskovalno delo tudi strokovnjaki iz gozdarske operative, to pa nalaga f a kult en še intenzivnejše pedagoško in znanstveno delo in organizacijo raznih vr^t podiplomskega spopolnjevanja strokovnih kadrov. Oh gmotni podpori gozdnogospodarskih organizacij prireja jakidteta na inštitutu in na terenu Številne strokovne seminarje tudi i* drugih naših republiktüi. Težnje za hitrejšt napredek gozdatstva se pa v praksi srečujejo z dej-stvavi, da je velik del naših gozdov last malih kmetov in je zato čez mero razdrobljen. Potrebno je najti pot, kako pritegnili tudi kmete, da hi z voljo sodelovali pri naporih za sodobnejše gospodarjenje z gozdovi. Sodobno gozdarstvo obsega dve najznačilnejši kom.ponenti; najprej biološko področje dela, ker je na njem ?.a.inovano vse sodobno gojenje in varstvo gozdov, drugo področje obsega gozdarsko tehnologijo pri porabi in izkoriščanju gozdov, ki svojem proizvodnem procesu uporablja novo ielmiko, mejianizacijo in sodobne delovne metode. Vse gozdarske dejavnosti morajo biti med seboj skladno povezane in določene z dolgoročnim gospodarskim načrtom, ki upošteva načela ustreznega ekonomskega učinka, ne sme pa prezreti drugili blagodejnih učinkov in vloge gozdov v vsakem območju. Taka očrtane naloge goz.darstva usmerjajo tudi študij in raziskovalno delo }ta fakulteti in inštifutu po usklajenem idejneni programu obeh povezanih ustanov- S študijem gozdarstva je na biotehniški fakulteti smotrno povezan tudt Študij lesarstva za izobraževanje visoko kvalificiranih strokovnjakov za našo lesno industrija. V dvajsetih letih obstoja je na gozdarskem oddelku biotelmiške fakultete diplomiralo 445 inženirjev, od tega 408 gozdarjev in 37 lesarjev. V kratkem obdobju dvajsetih let svojega obstoja sta gozdarski oddelek in inštitut biotehniške fakultete s svojim maloštevilnitn zborom J4 učiteljev, J2 raziskovalcev in J3 asistentov opravila pomembno pionirsko delo v našem gozdarstvu. Povezana z najboljšimi strokovnimi silami v praksi se razvijata v žarišče in gibalo najnedka v naiem gozdarstvu in lesarstvu. Mladi strokovnjaki prenašajo znanje v prakso in ga bogatijo s svojimi izkušnjami in dognanji, iz njih pa naj črpa tudi pedagoško in raziskovalno delo nove pobude "t-oci. P^qC ji^g Franjo Rainer Janez Sibila: Topolov gaj, ülje, 1962. S prve ju"oslüvanikL' razstave Gozd in les v likovni umelnosli v Slovenjem Gradcu 634,0.907.1,4 GOZD IN OKOLJE Kot vselaj dosle}, je Uicli lelaSnji seniinaf iz gojenja gozdov, ki ja bit tokrat opredeljen z nazivom i^Gozd in okolje«, vzbudit pn gozdnogospodarski opera/ivi veliko pozornost. In ne brez saj se v njem lotevamo pomembne in še neraziskane tematike. Zato bodo pobude s seminar j a za boljše upoštevanje Številnih splošno koristnih funkcij gozdov vplivale mi razširitev delovnega torišča darjev z dosedanje enostranske usmeritve le h kubikn na osvajaiije novih, po Kslatjenem mišljenju sicer obrobnih, vendar z gozdom življenjsko povaznih področij. Brez tvornega sodelovanja gozdarjev ni mogoče itspeSno raz.viji:tti splošnih junkcij gozda. Zgrešeno bi bilo, če bi matična stroka pri leni izpustila iniciati\>o iz svojih rOk. Sä posebej pa je temaiika seminarja pomembna, ker je sedanja ureditev gospodarjenja z gozdovi pravkar i» Stroki javrti presoji. Takšna vsestranska osvetlitev .iplošnodrnibenega pomena gozdov je prispevek k pravihiemti vrednotenju temeljnih izhodišč skupnega gospodarjenja z t'semi gozdovi, ki izhajajo iz upoštevanja prav takšne vloge in pomena gozdov, kot je bila obravnavana na seminarju Ing- T. C a j n k o direktor Poslovnega združenja gozdjiogospodai'skih organizacij Dolenjski goz.davL sodijo po merilih, ki so običajna za zaloge, prirastek in ettii, med najslabše v Sloveniji. Zato je toliko pomembneje, da jc seminnr ^Gozd in okolje^t potekal na Dolenjskem, saj je še močneje utrdit prepričanje, da je gozd p0)nemben činitelj i' našem življenju in da je zaradi blagodejnega vpliva na naše okolje njegova vrednost neprecenljiva. Opozorilo na takšno vlogo gozdov pomeni j?omoč človeku, ki bo v gozdu vje pogosteje iskal počitka in moči, hkrati pa si bodo naši gozdovi in gozdarji pridohdi novih prijateljev in zaveznikov za uveljavljanje naravi naklonjene gozdarske politike. Ing. J. P e n C a direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto Gozd postaja vse pomembnejši del človekovega okolja; s tem se zelo spreminja vsebina gozdarstva. S to novo vsebino so biti podrobneje seznanjeni slovenski gozdarji na seminarju v Dolenjskih Toplicah oktobra J969. Seminar so organizirali Biotehniška fakulteta, Poslovno idritienje gozdnogospodarskih organizacij in Gozdno gospodarstvo Novo me.^to. Trajal je štiri dni in se ga je udeležilo 28 gostov ter 74 slušateljev. Na seminarju so bile sprejete sugestije, ki so bile obravnavane referatih, ler ugotovitve in sklepi, ki bi jih mogli povzeti takole- Gozdarstvo i' SSovstiiji je izrazita usmerjeno k oblikovanju takšnega gozcht, ki js pozitivna sestavina človekovega okolja, zato je razumljivo, da so ndeletenci seminarja z aktivnim sodelovanjem pokazali visoko raven poznavanja problematike in zanimanja to~ vrstna vprašanja. Za usp&šno nadaljnje delo na obravnavanem področju pa je potrebno: 1. Znanstveno zasiaviti nz obravnavati problematiko gozd — okolje. 2. Sproti seznanjati gozdarje iz prakse z novimi ."i poznan ji ria področju gozd — okolje — rekreacija. 3. V ia namen je potrebno na gozdarskejTi instituttt biotehniške fakiUtete ustanoviti odsek za raziskovalno delo na področju gozd — rekreacija. Hkrati pa je potrebno sirom po Sloveniji osnovati mreio gozdarskih strokovnjakov, ki bi skrbeli za pospeseno prenašanje i)i uveljavljanje novih tovrstnih idej v praksi. 4. Gozdarstvo mora na vsem slovenskem prostoru pieiti od pionirskega delovanja na področju gozd (narava) — rekreacija k aktivni pridobitniSki dejavnosti (turizem v )iajširšem pomenu besede), V bodoče naj se gozdarstvo učinkovito uveljavlja v vseh institucijah, kjer se načrtujeta slovenski ntralni prostor in f.ivljenje v njem, saj gozd prekriva polovico Slovenije in je naše prebivalstvo Z njim trdno vzročno povezano. ,5. Gozdarstvo se mora z odkaiovanjem gozdnega drevja na ns-go?.dnih z.emljiščih ponovno uveljaviti kot soodločujoči faktor pri oblikovanju pokrajine zunaj gozda. 6. V strokovnih glasilih in v drugih javnih občilih je potrebno dati močan poudarek publicističnemu delu na letno gozd — okoljs. Prof. dr, D. M] i usek predstojnik katedre za gojenje gozdov 612 ; 634.0 907 GOZD IN REKREACIJA (Poglavje uporabne Eiziologije) Prot. dr. Albin S e 1 i š k a r (Ljubljana ) Ko se postavlja vprašanje, kakšen pomen ima gozd za človeka, ki išče ustrezno okolje za rekreacijo, se že ob prvi misli na primeren odgovor kar usLije kopica lepih in prijetnih dodatnih oznak gozda. Teh deloma že banalnih, včasih tudi nenavadnih in presenetljivih epitetov ne bom ponavljal. V celoti pa dokazujejo, da pobudi doživetje gozdnega okolja v človeku ogromno Čustveno potidarjenost. In ta je trdno asociirana z imenom gozd v vsem izražanju pogovora, šole, literature, umetnosti in pesmi To dejstvo čustvene poudarjenosti bi že moglo predstavljali koristen napotek k odgovoru na prej postavljeno vprašanje. Odgovor bi mogla dati analiza občutkov človeka v gozdnem okolju. Delo naj bi opravil psiholog. Ako bi taka analiza obsegala tudi preiskavo občutkov po zadovoljivo opravljeni rekreaciji in pred njo, bi utegnili tako dobljeni izsledki predstavljati končni odgovor. Za kri Ličnega vprašcvalca pa tak odgovor ne bo zadovoljiv. Zakaj nc? Ker je tu beseda rekracija, beseda, ki se pogosto uporablja, dostikrat napačno. Za naše namene je nujno, da ta izraz kar trdno zgrabimo in preizkusimo na njegov pravi pomen. Dobesedno pomeni rekreacija »nuvo ustvarjanje« «novo rojstvo« »prerodi te v« »popotno ozdravljenjea .— eno od teh ali pa \'se skupaj in še kaj podobnega. Čeprav se beseda naslanja na staro mistiko, si pod rekreacijo predstavljamo materialni proces, ki se nekje in a' nečem dogaja in ki značilno poteka. Kaj je rezultat tega procesa: nekaj živega, kakor da je nanovo nastalo, mlado, sveže, polno življenja. Ti izrazi kažejo, da tu ne bo imel besede psiholog, temveč biolog. Temu prepustimo analizo — ne ob^rutkov, temveč materialnih procesov. Tisti, ki pozna pota moderne biologije, se bo itstraSik no, sedaj pa gotovo pride molekularna biologija. Ne, ker to bi pa res bilo za lase privlečeno (v oklepaju povedano, takšen poskus razlage je že kar običajen: v nekem popularnem člankn o učinkih gozda na Človeka so imenQ\'ani ionizacija, ozon, 1'itoncidi itd., torej molekularni faktorji pa nič drugegal). še o rekreaciji, komu je potrebna? Bolniku? Ne, dokler je še bolan, šele po ozdravljenju, saj tu rajši uporabljamo izraz rekonvalescenca, zopetno ozdravljenje. Pač pa je rekreacija potrebna Še zdravemu človeku, ki je zaradi težavnega življenja in obremenitve z delom že blizu stanja, ki m več zdravje. Kaj pa je zdravje in kaj Je bolezensko stanje? A.li je mogoče namesto teh bledih besed uporabiti drugačno, bolj eksaktno oznako, ali je inogoče to povedati z izrazi, ki niso veljavni samo za človeka, temveč sploSno za vse živo? Odgovor je pritrdilen, Da ga pravilno podamo in razumemo, moramo seči prav do korenin biološkega mišljenja. Pred več kot sto leti je francoski fiziolog Claude Bernard razdelil vse žive organizme v tii razrede: take z »latentnim življenjem« brez očitnih znakov življenja (npr semena), druge z noscilirajočim ži^'ljenjem'^, v katerih je aktivnost in intenziteta življenjskih procesov variabilna in docela odvisna od pogojev zunanjega sveta, končno tiste s »konstantnim ali svobodnim življenjem«. V teh ostanejo ži.vljenjski procesi stalni in očitno neodvisni od sprememb v okolju. Organizmi v tem razredu imajo »notranje okolje«, ki se ne ■spreminja, Četudi se spremene pogoji zunanjega sveta. V resnici je potrebno razlikovanje dveh vrst okolja: zunanje okolje, v katerem so organizmi (milieu exterieur) in notranje okolje (milieu interieur), v katerem žive akfivna tkiva, življenjski procesi se ne odigravajo v zunanjem miljeju (zrak, voda, morje), lemveč v notranjem tekočem okolju, ki ga predstavlja krožeča organska tekočina, ki obdaja m obteka vsa tkiva. Claude Bernard je "bil pionirski raziskovalec mnogih fizioloških funkciji izločanja želodčnega soka, deloi-anja jeter, regulacije telesne toplote. Širjenja in oženja žil ja pod vplivom vazomotoričnih živcev. Eksperimentalno delo ga je povsod privedlo do spoznavanja neposrednega okolja delujočih tkiv. Cini bolj je to preiskoval in čim natančnejše merilne metode je uporabljal, tembolj je spoznaval, da je notranje okolje zelo odporno proti zimanjim vplivom. Kakor da bi bilo fiksno, stalno. Tako je prišel do znane formulacije: »La fixite du milieu interieur est Ja condition de la vie Jibre, independente«. Stalnost notranjega okolja je pogoj za svobodtto in neodvisno življenje. Bolj primernega in bolj določnega stavka o bistvenem življenjskem procesu ni napisal fiziolog ne prej ne slej. Mehanizem, ki to stalnost omogoči, je tisti, ki zagotovi v notranjem okolju vzdrževanje vseh pogojev za življenje celic. Stalnost okolja predpostavlja tako doi'rsenost organizma, da se morejo zimanje spremembe vsak trenutek kompenzirati in ura\'iioiTiočiti. Pa ne tako, da bi bila žival indLferentna na-sprati zunanjemu svetu, nasprotno, ona je tesnem in smiselnem stiku z njim in to na tak način, da ravnomočje izvira iz stalne in natančne kompenzacije, kakor da ga je vzposfavihT najobčutljivejša tehtnica. Poznejša fiziolo.ška preučevanja so dala Še več dokazov o regulacijskih sistemih za stalnost notranjega okolja. Nastala je potreba, da se stanja, ki jili Je Claude Bernard opisoval z mnogimi lepimi besedami, označijo bolj na kratico. Arneri.ški Fiziolog W. B. Cannon je leta 1929 uvedel izraz »homeostasis« ali »homoiostasisif, kar pomeni enakšno, stalno stanje. Značilen je naslov knjige: «The Wisdom of the Body«, Modrost telesa, Celotna življenjska aktivnost organizma je tista, ki upravlja stanje homeostasis s pomočjo svojih kontrolnih sistemov To so koordinirani fiziološki procesi, v katerih vzajemno sodelujejo možgani in živčevje, predvsem avtonomno ali vegetativno živče\'je, pljuča, jetra, ledvice, vranica, srce in krvni obtok, žleze z notranjim izločevanjem. Organizmi, ki so zgrajeni iz silno nestalnih in labilnih snovi, so se nekako naučili metod za vzdrževanje s\-oje notranje stalnosti v pogojih, ki bi sami po sebi povzročili popolno zmedo ali uničenje. Tako npr. more človek nekaj časa vzdržati suhi vročini I15—128"C, ne da bi se telesna temperatura bistveno dvignila nad normalno. Arktični sesavci v mrazu —35 "C ne k^ižejo padca telesne temperature, Zmožnost odpora pa ni samo proti zunanjim vplivom. Zelo pomemben je odpor proli notranjim motnjam. Tako npr. se pri maksimalnem mižičnem naporu v 20 minutah producira toliko toplote, da bi beljakovine v telesu tako zakrknile kot trdo kuhano jajce ■— če se ne bi ta toplota v regulacijskih procesih sproti odstranjevala. Tudi bi takšen napor nakopičil tolike količine mlečne kisline v mišicah, da bi se v kratkem času porabile vse alkalijske snovi v krvi, ako ne bi posebni kemijski procesi sproti preprečevali to nesrečo. Na kratko; organizem sesavca morejo naenkrat ogrožati nevarne spremembe v zunanjem svetu in enako nevarne motnosti v telesu samem — in vendar živi tlalje in opravlja vse funkcije s prav majhnimi vznemirjenji. Prej povedana trditev, da se je nestabilna snov, iz katere smo zgrajeni, nekako naučila trika, kako vzdrževati stalnost, ni brez osnove. Vse to je pridobitev postopne evolucije. To dokazuje že primerjanje tunkcij dvoživk, plazilcev, ptic in sesavcev. Edino višji vretenčarji so pridobili neodvisnost od omejitev, ki jib nižjim žival i ni predstavlja mraz. Termoregulacija je zelo znana in človeškemu občutju najbližji primer vzdrževanja .stalnosti notranjega okolja. Nadaljnji primeri so: ktslinsko-bazič-no ra\ nomočje v krvi, osmotski tlak, koncentracija sladkorja m ionov Na \ K , Ca v krvi. Ta stalnost ni absolutna, normalno te konstante lahko vari-irajo. Ko so pa zunanje obremenitve prevelike, se more notranje oKoJje silno spremeniti. Tako more npr. padec koncentracije glukoze v krvi od 100 na 3(1 mg v 100 ml, odklon kalcija v serumu od 10 mg na 5 ali 15 mg v 100 ml, Sprememba koncentracije vodikovih ionov od normalnega p H 7,4 na 7,0 ali 7,a povzročiti nezavest z nevarno.iätjo bližnje smrti. Regulacija notranjega okolja je pri človeku bolj natančna kot pri živalih, Got.ovo je boljše okolje mužgan bistveno omogočilo človekovo mentalno superiornost. Regulacijski procesi v raznih organih nastopijo v istem času, ker pridejo do organov pobude po živčni in krvni poti. Prvo predstavlja simpatični sistem avtonomnega živčevja, drugo izločki iz sredice nadledvičnc žleze {adrenalin, noradrenalin). Oboje skupaj je simpatiko-adrenalni sistem. Zunanji vplivi, ki ogrožajo homeostasis (mraz, anoksija, preobremenitev, poškodbe), sprožijo v tem sistemu tako imenovano alarms ko reakcijo. Porazdelitev krvi se spremeni, žilje v delujočih organih in v srcii se širi, drugod se oži, frek-\'enca srcn se zviša, srce izvrže več krvi, glikogen v jetnh se pretvarja v glukozo. tako dobi kri več pogonske snovi, utrudlji\'ost mišic se zmanjša, bronhiji se širijo, delovanje želodca in črevesa se ustavlja, zcnica se širi, dlaka se najeii itd. Vse te reakcije vidimo na živalili, ki so po vzdražeiiju pripravljene za borbo ali tudi za beg, podobno je to pri človeku. Drugo ime za opisano reakcijo je reakcija pripravljkinosti, reakcija v stiski. To je samo nekaj primerov za ponazorite\' pojma homeostasis, V skoraj vsakem poglavju fiziologije bi mogli najti nadaljnje pamere. V vseh bi ugotovili isto osnovo regulacije: princip povratne zveze (feedback). Ko je v sistemu odklon v eno smer, se pojavi reakcija v nasprotni smeri, Čeprav je pojem homeostasis nastal kot fiziološki koncept, vendar ni omejen na to znanost. Že Cannon je mislil, da je homeostasis splošen princip vzdržc\'anja, regulacije in kontrole v vseh ravnomočnih sistemih, ki jih prizadevajo motnje, tudi v socialnih in industrijskih. Ni čudno, da so biologi uporabili ta pojem za ravnojnočne življenjske skupnosti, ki jih preučuje biologija, posebej še ekologija (biocenoze). Samoupravljaini princip negativne povratne zveze pozna tudi tehnika. Razvila se je posebna znanost kiberneiika {od grške besede kibcrnetes — krmar, torej krmarjenjti, upravljanje), ki preučuje liomeostatične sisteme, tako tehnične kot biološke in njihove regulacijske mehanizme. Sodelovanje matematikov, fizikov in biologov je dalo kibernetiki kvantitativne osnove, Matematične metode omogočajo natančnejše karaktensiike kiberneLskih sistemov in njihovih homeostatskih mehanizmov, na drugi strani pa razvijanje tehničnih metod upravljanja predvsem z uporabo elektronike. Vse, kar je bilo povedano o stalnosti notranjega okolja m o homeostasis, je priprava za odgovor na vprašanje, kaj je zdravje, Odgo\'or; prava in dobra homeostasis. Ponovno je treba naglasiti, da to ni nelco fiksno stanje, temveč živa igra zelo dinamičnih samoupravljalnih procesov, ki vzdržujejo stalnost notranjega okolja pn najrazličnejših zimanjih spremembah Upravičeno vidimo v človeku, če upoštevamo \'se možnosti njegove dejavnosti, najpopolnejši homeostatski sistem. Tudi v naravi vidimo sisteme, ki jih smemo imenovati homeostatske (ali po drugem izražanju kibernetskc). Do njih ali \'anje se zateče človek instinktivno, kadar je njegov homeostatski sistem ogrožen ali pomanjkljivo delujoč. Tak sistem je goiovo ocean, morje. Ze njegova kemijska sestava je silno stalna, četudi se vanj izlivajo reke in odpJalce, četudi iz njega izhlape ogromne količine vode. Vemo, da je celo naSa kri v osnovnem kemizmu podobna morski vodi. Da je morje in njegoi-o okolje zelo prikladno za rekreacijo, jc dobro znano. človeku kot suhozemskemu organizmu je dosti bhžji nadaljnji homeostatski sistem v naravi, to je gozd. Znana ravnomočja v gozdu so celotni toplotni in vodni režim, vse ras rje in živalstvo v njem, Tu more človek živeti in počivati poljubno dolgo. Gozd mu more dati gradivo za bivališča in še rastline in živali za hrano. Homeostaza v homeostazi — to naj bo razlaga za dejstvo, da je človek od davnih časov instinktivno iskal in tudi našel pribežališče in skrivališče v gozdu, (Za pojasnilo primer nekega drugega ravnomočja v navnomočju: pozimi morete jed ohraniti da)j časa vročo v topli hiŠi kakor pa zunaj). »In silva salus« — v gozdu zdravje, v gozdu odrešenje — to je parola iz davne preteklosti, a je še vedno veljavna Človek, ki se poda iz mesta in industrij skill bivališč v gozd, menja predvsem okolje, iz slabScga pride v boljše. Na človeka delujejo faktorji gozda, kar le deloma prav poznamo. Uspeäno pa je to delovanje le v primeru, da je lo res pravi gozd, že daleč proč od pošasti, ki se, podobna silno dolgim krakom hobotnice, izteza iz mest vsepovsod: asfalt in nafta in njeni očiščeni in oksidirani derivati. Tam nastaja biološko bojišče, v katerem počasi pa gotovo podlefüjo najbolj svojstveni organizmi okrajine. Tako ozemlje, v katerem je stalno odmiranje, more sicer še služiti turizmu, za pravo rekreacijo pa m več prikladno. Človek živi nekaj Časa v gozdnem okolju — ali je to že prava rekreacija? Snovi v telesu se izmenjajo, presnavljanje se gotovo izboljša To bi imenovali pasivno rükreacijo. Kaj je šc potrebno, da bo aktivna in res prava? Gibanje, razgibavanje — bi rekli. Gotoi'o, to bi moglo krepiti mišice in dihanje, toda to še ni \'se. Nekaj manjka. Spomnimo se, kaj Je hoineostasis. Keka niožnost dinamične reaktivnost/. Kako bi to izboljšali, kako bi vzpostavili prvotno elastičnost hoineostatičnih mehanizmov? Vse to je zaradi preobremenitve aii po življenju v neugodnem okolju mogoče že zelo oslabelo. Odgovor: tako kot. vse žive sisteme in mehanizme, z vajo in vežbanjem, in Še bolj določno povedano, z izzii'anjem bometistatskega reagiranja, z doživljanjem stanja borbene pripravljenosti, z doživljanjem alarmske reakcije. To zveni kot majhna vojna napoved, pa je v resnici zelo miroljubna dejavnost. Tmenujeino jo sport. Tudi Iti hočemo biološko misliti, ker le tako pridemo do prai-ega razumevanja te dejavnosti. Včasih so rekli, da je šport začasna vrnitev v igrivo dejavnost prvotnega človeka, začasni pobeg iz nezdravega vsakdanjega okolja v naravnejše m prijetnejše. Pozneje so našli njegovo pravo bisL\'o v tekmoi^alnem in borbenem momentu. Bist\'eno v športu je hitro in uspešno premagovanje nepredvidenih zaprek, ovir in težav. To pa je \'eč ali manj malo prej opisana fiziološka reakcija pripravljenosti in alarmska reakcija. To doživljamo v sebi, ko smo v gozdu že na navadnem sprehodu v sicer znanem ozemlju. Tudi dobro znan gozd nam je po daljšem presledku tuj in nov, saj je to živa združba, v kafer i se slalno nekaj spreminja, Vedno smo pripravljeni, da pri naslednjem koraku naletimo na oviro m zapreko. Občutje ob ponavljajočih se stanjih pripiavljenosti in hitrih reagiranj je tisto, kar napravlja takšna potovanja v gozdu vabljiva in mikavna To je podobno zadovoljnemu občutju športnika, občutje ki izvira \i stalnega vežbanja reaktivnosti avtonomnega živčevja. Tako že sama hoja po gozdovih z raznovrstnim in menjajoči m se zemljiščem predstavlja aktivno rekreacijo. Mogoče bo kdo Še vseeno rekel: bistveno je to, da v gozdu doživi jatn vrsto občutkov, izvirajočih iz lepih, prijetnih in zanimivih opazo\'anj, to so pa čisto psihična dogajanja. Fiziolog bo seveda ugovarjal. Navedel bo stavek iz stare filozotlje: nič ni v intelektu. kar m prej bilo v čutih in čutilih Da morejo biti občutki človeka v gozdu zelo specifični in nenavadni, to dobro vemo. Razlaga za to pa je preprosta: čutila so v stanju simpatikovega vzburjenja nekako bolj občutljiva. Zenica v očesu se pri razburjenju razširi, kar olajša zaznavanje najmanjših premikov. V slabši luči moremo videti zanimiv optični pojav, ki mu pravimo gledanje strahov in ki temelji na različnih občutij ivostih centralne in periferne mrežnice. Doživljanje strahov gozdu more bifi subjektivno resnično, Tudi akustične pojave v gozdu doživljamo s pri-oslrenimi čuti vsako na svoj način. Vemo, da jih nI moč prav opisati in po dati niti z izrazi pesniškega jezika niti s ioni muzike, V stanju lahnega vzbur- jen j a je obtok v možganih boljši, Nekako bolj pozorni smo nji vsa dogajanja v okolici, bolj napeto vse opazujemo, hitreje se v nas zgrade asodacijske zveze. Tako nekako igraje prodiramo v skrivnosti gozda, kar seveda tudi prispeva k občutju zadovoljstva v rekreaciji. FOREST AND RECREATION (Summary) The importance of forests for liuman ret^reation might be explained by considering this retationshjp as a biological phenomenon and by applying to it suitable expi^essions of biological thought and language. First of all the state of healLh in a hiiman beinc might be designated as constancy of his internal environment. As Claude Bernard pointed out, this is the condition for a free and independeni: life. Later on a shorter word for this fundamental biological state was introduced by Cannon — homeostasis. Dynamic self-regulating processes serve to maintain this constancy or to return the internal environment to normal, should it get out uf control. This is also the real process ot recreation. The self-regulating proces.ses are maintained by activities of the automatic nervous system. The same term ^^homeostasis« can also be applied to the biological control system as it appears in the forest as a whole and in its ecological communities. There is no need for much speculation in order to undersland that an insufficiently effective homeo-static system might be most efficiently restored in another homeostalic system. Thus the importance of forests and woods for human recreation is proved. By living and dwelling in the forest the human body is exposed to influences uf the forest climate which lias beneficial effects on functions of the skin, on respiration and circulation. This is a state of passive recreation. The active recreation is achieved by movement and by walking in the forest. This simple activity implies all essential features of real sport: fighting and mastering obstacles and une^;pect-edly occurring difficulties and hence resulting pleasant feelings of satisfaction.. Physiologically, all this means a very sound and useful activity of the autonomic nervous system as the chief regulatory mechanism of homeostasis. The natural biological environment in forests with its optical and acoustical properties con tributes also to the emotional and mental well-being. Ö34.0 945 (497,12) IMPERATIVI IN RAZVOJNE PERSPEKTIVE GOZDARSTVA V SLOVENIJI Prof-dr. Dušan Mlinšek (Ljubljana) Gozdarsivit je pros I ar na klasičnem področju pioizvoclnje omejen. Ob tej proiz-voclnji pa smo itslvarili izredno pionirsko delo — ohranili sino naravno pokrajino. Spremenimo se iz pionirjev v ra--vitejšo gospodarsko organizacijo! Razvija j nio »roh na gozdarskct« področja, npr. silva turizem, in po icj poti krepimo gozda rs Ico jedrn — gozd in njegove fiinkcije! Gozdarstvo üznacujeia dolgoročnost, ciljev in razmeroma počasno obua-čanjii kapitala. Na velike teža\'c naletimo, kadar želimo izraziti celotno delovanje in učinkovanje gozda kot naravne tvorbe, čeravno vemo, da sta prisotnost in funkcioniranje gozda izredno pomembna, Nestrpneži in neučakana družba zato z gozdar&tv'om niso zadovoljni. Zato smo todi ena od redkih fizjemnili) držJiv v Evropi, kjer gozdarstvo ni deležno nikakršne družbene denarne podpore. Malodušje se loteva tistega, ki mu manjka idej in ki lebdi na podpovprečnem miselnem nivoju in je enostransko strokovno vkalupljen. Ob -Spoznanju, da so proizvodnji lesa začrtane zgornje meje, se dilema Se bolj zaostruje. Povečaje količinskih prirastkov je dokaj ozko omejeno. Stopnjevanje vrednostnega prirastka je sicer prožnejše, vendar pa je pogojeno z daljšimi časovnimi razdobji. Povečevanje prirastkov s pomočjo osvajanja novili površin p;i je povezano s problematično velikimi investicijami, s kakršnimi gozdarstvo ne razpolaga. Skratka, dolgoročnost, omejena proizvodnja lesa, teža\'nejša prilagodljivost gozdarstva, jspodrivanje lesa z njegovih klasičnih pozicij ter nadomeSčanje z umetnimi snovmi pomenijo oteževalno okol-nost. Po drogi strani pa se postavlja brezpogojna zahteva po prisotnosti »vedno zdrai'cga«, tj negovanega gozda. Zaradi takSnili pogojev in zahtev moramo iskati nove, prožnejše poti, ki zagotavljajo izhod iz situacije, značilne za gozdarstvo v vsem evropskem prostoru. Kaj imamo in kaj ustvarjamo? S čutom alpskega človeka za gozd in za naravo sploh, posebej pa se z napori gozdarstva v povojnem obdobju smo oblikoi'ali gozd^ ki ni namenjen v prvi vrsti le pridobivanju lesa. Z gozdnogojitvenim konceptom nege na principii individualnosti in s težnjo k negovalni rabi smo ustvarili gozd, ki pomeni bistveno komponento pri oblikovanju okolja v slovenskem prostoru. Zaradi ustvarjalnega odnosa gozdarstva do gozda je pokrajina pridobila na vrednosti. Doseženi so pogoji za uspesnejSi razvoj drugih gospodarskih dejavnosti kakor todi tistih s posebnim gospodarskim značajem. Funkcije gozda se vedno bolj krepijo. Saj postaja »luslvarjalna prisotnost gozda" v našem okoijii ob negovalnem konceptu ravnanja s to naravno tvorbo vedno učinkovitejša, Tn vendar občasno nastajajo konflikti rncd gozdarstvom in družbo. Kadar ne znamo izraziti idealov in smotrov, ki nas vodijo, so ta navzkrižja subjektivna, kadar pa — vkljub spoznajo o pestrosti rastišč — ukrepamo preveč standardno in uniTormno, so ta nasprotja objekiivnega značaja S prisotnostjo naravnega gozda ustvarjamo prebivalcem dežele zdravo okolje. Izboljšujemo razmere za uspešnejšo rast kmetijskih kultur. Deto-\'anju gozda na kmetijska tla in kulture moremo na določeni)! rastiščih pripisati enako ali pa Se večjo vrednost kot umetnim gnojilom. Z negovanjem gozda uravnavamo vodni režim, zato je smešno, da mora gozdarstvo odvajali posebne prispevke vodnogospodarskim skupnostim, saj je vendar znano, da gozdarstvo s svojim režimom gospodarjenja absolutno največ prispeva našemu vodarstvu. Oblikovan in gospodiu"jen gozd pa pomeni posebno pomoč turizmu, zlasti nekaterim njegovim zvrstem. Z zdravim gozdom, s pestro oblikovano zgradbo sestojev in z mrežo gozdnih cest smo naredili pokrajino privlačnejšo. Šele sedaj je gozd prisoten v vsej svoji veličini, moči in učinku na človekovo du-ševnosl, na njegovo sprostitev in ustvarjalnost. Gozdarstvo v Sloveniji je s svojim napieclnim gozdnogospodarskim konceptom pionir, ki pripravlja prostor »razvitejšemu«, »dinamičnejšemu«, npr, turističnemu podjetju, ki bo ustvarjene pogoje izkoristilo najprej st-bi v prid. Usoda pionirjev pa naj bi ostala pionirska in bo res taksna, tudi če se ne bomo tega. pravočasno zavedli. Gozdarstvo v Sloveniji pa nima in ne more imeti zgolj pionirskega značaja. Spoznati mora možnosti za razvoj na svojih obrobnih področjih in ga mora usmeriti v korisl gozdarstva in go7da. Upravičeni in primorani smo razvijati silvaturizem, ker obstajajo zanj pogoji, ki sino jih v veliki meri onrogočili in jili ustvarjamo sami. Gozdarji prekrivamo s svojo strokovno mrežo vso Slovenijo, posebm intenzivno pa povsod tam, kjer je delež gozdov večji, tj. približno na 70''« slovenskega ozeimlja. Obvladamo prostor, za katerega trdimo, da je glede rastižcne pestrosti evropsko enkraten, vendar pa tega ne znatno izkoristiti zaradi 5>gozdarskih plašnic«. Na razpolago imamo marsikaj, česar gozdarji drugje v Evropi nimajo: območja, prostor, ugodno okolje in človeka, ki ima posluh za turizem. Gre za gozdnogospodarska območja, torej za teritorialne enote z velikimi rekreacijskimi objekti, kjer je mogoče zastaviti rekreacijski koncept in ga realizirati tako v lokalnem kot tudi v infrastrukturnem pomenu. V teb leritorialno-konipleksnih gozdnogospodarskih območjih ležijo rekreacijsko pomembne enote, kot so npr. Pokljuka, Jelovica, Velika planina, Pohorje, Zgornja savska dolina, Gorjatici, Rog, Bohor, Dinaridi ud. — vendar pa so nas zaradi naše okornosti in zaverovanosti v »les« že marsikje prehiteli. Zavedati se moramo, katere in kakšne možnosti se nam ponujajo. Pridružujemo se evropskim ugotovitvam, da je gozdarstvo v svojem centralnem področju ogroženo zaradi splošnega svetovnega položaja. Gospodarsko šibka družba, kot je naša, ne zna, noče in tudi ne more nuditi materialne podpore za reševanje krize, ki preti. Posebne težave nastajajo pri nas pri organizaciji gospodarjenja z gozdovi neodvisno od problemov evropskega gozdarstva. Gozdnogospodarske organizacije so toge tvorbe z nezdravo in hipertrofično razvito strukturo uslužbencev, ki so bili sprejeti kot brodolomci z raznih zadružnih ali podobnih institucij ali pa so v preteklem administrativnem obdobju zrasli pod pretvezo raznih lažnih potreb in neprave humanosti. Naši gozdni obrati ali gozdna gospodarstva se v bistvu ne razlikujejo od administrativnega koncepta sorodnih arhaičnih gozdnih uprav iz davnine. Temu primerna je tudi miselnost, bodisi pisarja, bodisi inženirja-uradnika. Qd družbe ne pričakujemo pomoči, ker še za šole ni denarja, čeravno je gozd prav tako potreben učinkovite družbene skrbi in podpore kot šolstvo. Naša naloga je, da najprej pod svojo streho uredimo razmere in z lastnimi silami ter s strokovno i skr ost jo razvijemo razširjeno gozdarsko dejavnost, da prttegujemo širša družbena sredstva in najdemo izhod na »zeleneni nivoju«- Kaj storiti Razvi-janje robnih področij Razbremenimo dosedanje centj-alno gozdnogospodarsko toi-išče »na k u biku« z razvijanjem gozdarsko-obrobnih podroiij za krepitev gozdarske središčne dejavnosti — »gozdarstva v gozdu«! To narekuje položaj gozda in gozdarstva v našem okolju. Pri tera ne gre za »izvotlitev« stroke, temveč nasprotno — za njeno okrepitev, Robno podi'ocje je v prvi vrsfi turizem z rekreacijsko aktivnostjo gozdarja, oprlo na gozd, Kajti človekove potrebe niso omejene. Njegov stik z gozdom posiaja vedno tesnejši, Obiskovanje narave in še posebej gozda postaja življenjska potreba. Obiskovalci občutijo to potrebo, vendar pa pogosto ne vedo, kaj bi gledali, kfiko prisltihnili in mislili. Gozdar jim mora pomagati kot vodnik in jih neprisiljeno, vendar pa učinkovito usmerjati. Razvijajmo »silvaturizenur s posebnim poudarkom na rekreacijo v gozdu, v njegovem območju, v gozdnati pokrajini, v pristni, nedotaknjeni naravi! Pri tem mislim na liojo po neizhojenih novih poteh, ko vnašamo sodobne pripomočke v naravo tako, da jo ohranimo nedotaknjeno in vanjo pritegujemo tisto vrsto ljudi, ki iščejo sprostitev in oddih v temnozelenem a m bi en tu. V jiokrajini, ki se naglo razvija, pa se gozdarju ponuja vedno širša dt;-j a vnosi zunaj gozda, kjer deluje kot sooblikovalec pokrajine ter ozelenjuje in oblikuje okoije ob novih naseljih in objektih Med drugim imam pri tem mislih že odvzeto nalogo soodločanja pri odkazilu gozdnega drevja na ne-gozdnih tleh. Pomembne so tudi druge naloge: Gozdarstvo našega krasa ima ugodne perspektive za širokopotezno proizvodnjo novoletnih jelk in zelenja iglavcev za prostrano zaledje, ki ga pomenita Trst in velik del Ttalijc. Ce se v ZDA splača z zahoda prevažati na vzhod novoletne jelke, bo to Še znosneje pri naših miniaturnih relacijah. Pozabljamo tudi na možnosti vključevanja pri projektiranju in izvajanju melioracijskih, pogozdoval ni h in podobnih del v drugih deželah- Jugoslavija Je naravni prostor, ki je zaradi svoje prirodnosti in pestrosti /a evropsko rekreacijo tako privlačen in pomemben, kot so za ZDA pomembni razni rekreacijski objekti z nedotaknjeno divjino, ki zavzemajo skupno površino, približno enako ozemlju Jugoslavije. Te predele so morali Američani izločiti, »rezervirati« in jih posehej urejajo v reicreacijske namene. V našem prostoru je Slovenija zaradi svoje lege ob vratih v Srednjo Evropu in v MedIteran že posebno privlačna. Nove dejavnosti ne smejo nastajati z birokratskimi režijskimi obremenil-vami, ampak naj razbremenjujejo kubike lesa. če zaposlitrio delavca npr. v mrtvi sezoni pri smučarski vlečnici ali pod., bomo režijo na les zmanjšali, četudi delavec neposredno ni ustvaril nobenega dobička. Za vsako preusmeritev, v našem primeru razširitev, so potrebna znatna sredstva. Ob startu so gozdnogospodarske organizacije Ti nančno dovolj močne za uresničevanje naštetih nalog. Pri tem naj nagiasim, da v sedanji situaciji zgolj denarna poinoč ne more pomenili »ustvarjalnega kapitala«. Takšen more biti sprva le lasmi kapital, le iskra v nas samih, le ta more zagotoviti gibanje in uspešen razvoj. Ustvarjal nosi i prvo mesto in temeljita reorganizacija Šele z razširitvijo nase dejavnosti nastajajo pogoji za korenitejše reorga-nizacijske spremembe in za kadrovske premike, ki so neogibni, če žehmo gozdarstvo pospešeno razvijati. Z razširitvijo dejavnosti je inožen odtok .sposobne delovne sile s »kubika« v novo domeno, ne da bi pn tem nastajali socialni problemi. Mislim na dclavce v gozdarski administraciji, Prav tako pomembno pa je spoznanje, da so v naših strokovnih vrstah delavci, ki bi bili na obravnavanem robnem področju nmogo učinkovitejši, kot so v ožjem gozdarstvu. Z možnostmi za takšne premike bi odprlj vrata mehanografiji, ki ic trka na vrata. Taku bi bili prizadeli zadovoljni, hkrati pa bi poenosta vili poslovanje in pospešili razvoj svoje stroke. Gozckir&tvo pa mora skupno z razširjeno dejavnosijo oslaii v bodoče celota, od katere Si: robne dejavno-su ne smejo odcepiti, ker le v združeni obliki lahko napreduje, Za uspešno uresničevanje ideje je potrebno pritegniti tudi strokovnjake s področja lu-rizma, psihologe in pod. za stalne delavce v gozdarst\'u. Gozdarji morajo za bip pozabiti, da so gozdarji, odvržejo naj zeiene plasnike, ker drugače ne bo mogoč vdor novih idej z drugih gospodarskih in negospodarskih območij Gre za prennke kvalitati\'ncga značaja, ki pa so izvedljivi ob vrsti pomembnih predpostavk. Dospeli smo v razvojno obdobje, ko spoznavamo, da stroj m kapital. Nas kapital so ideje in ustvarjalnost, združena z izkuSnjami. Dandanes naj se plačujejo, tj, nagrajujejo ideje, ne pa birokratsko poslovanje in izživljanji;. Le prai'ilno izbiranje in izkoriščanje kreativnosti, kombinirano z i^knänjanii, je zagotovilo za uspeh gozdarstva »v gozdu in na njegoi'em robu«. Za določeno idejno bogato ustvarjalno delo\'anje, združeno z izkušnjami, pa je po trcbno; t. ustvarjEilno okolje, 2. mladi kadri, 3. vodilni delavci Širokega formata, Znano in dokazano je, da so mladi ljudje bogati idej, njihove tovarne idej delujejo s polno paro v primerjavi s starejsimi, pri katerih vrelec idej usiha. Le-ti pa so bolj izkušeni in znajo svetovati in presoditi vrednost določene ideje. Ob harmoničnem usklajevanju, medsebojnem priznavanju idejno bogatega in starejšega izkušenega, nastaja okolje, ki spodbudno deluje na miselne proeese in na uresničevanje konstrukti\'nih idej, ki pospešujejo razvoj, Vprašujem vse vodilne kadve, ali je pri njih ust\'arjaino okolje prisotno, ali pa morda nekateri zavirajo razvoj nehote, ker o tem niso dovolj razmiš Ijali? Odgovor ni potreben. Kajti ne obračam se na debelokožce, za katere vem, da zavestno ubijajo ideje in s tem dokazujejo, da niso sposobni razvijati stroke. V mislih imam večinsko tenkočutno elito v slovenskem gozdarstvu, ki naj razmisli o nadaljnjem razvoju gozdarstva in o novih konstruktivnih organizacijskih oblikah Ugotavljamo namreč, da mladi kadri Kljub razmeronra ugodnim materialnim razmeram niso zadovoljni Znani so primeri. da bi mladi strokovnjaki radi odšli drugam, če bi našli kakšno drugo delovna mesto. Tega nezadovoljstva pa ni pripisovati materialnim razmeram, temveč slabemu delovnemu ozračju, kjer se načrtno ubija polet mladega strokovnjaka, kjer ima razvoj le kuii.sni značaj, za kulisami pa sta praznina in strokovna stagnacija, torej ra^-no nasprotno od ustvarjalnosti, ki bi omogočala, da bomo kos novim nalogam. Tan^, kjer takšno stanje Traja že dalj časa, »kap zamori« doseganje želenega. Takšno gozdno gospodarstvo je podobno klasični kmetiji, kjer veija načelo: »meni luč, lebi ključ«. Novi gospodar prevzame posestvo osivel, brez idej in zgolj z izkužnjami ter brez ustvarjalne energije — kmetija pa životari naprej. Naši mladi kadri s svojimi idejami so drago pridobljeni kapital stroke. Njihova ustvarjalno.st je neogibno potrebna za razvoj in za preoblikovanje stroke v novih razmerah. Ne do-puščajmo, da bi bili deležni usode »mladega« gospodarja na kmetiji! Nase naloge so prevelike, da bi smeli potratno ravnati z mlado delovno silo. No V) cilji, ki si jih zastavljamo, zahtevajo zato v gozdarstvu povsem nove organizacijske oblike, ki bodo vzbujale in krepile ustvarjalnost z izvirnimi idejami, ki so v bolj ali manj latent nem stanju prisotne v vsakem človeku. Nova organizacijska oblika mora omogočiti optimahio izrabo individualnega ustVEirJalnega in idejnega potenciatü. Zagotoviti je ireba sistem samostojnih delovnih nnest, kjer lahko vsak pokaže, kaj zmore in 7na. Po drugi strani pa mora nova organizacija omogočili strojno in mehanografsko opravljanje vseli rutinskih nalog, ki jih je na pociročju gozdnega gospodarstva mogoče skon-centrirati na enem ali morda na nekaj mestih. Sedanja organizacija gozdnih obratov vsega tega ne omogoča. Hierarhične lestvice z ostanki preteklosti, kjer delajo vsi vse in nihče nič z »referenti« in »pomočniki«, ni oiiolje, kjer bi se mogla čim popolneje uveljaviti individualna ustvarjalnost, za katero pa je neogibno potreben nenehen dotok mladih kadrov. Tega pa v gozdarstvu ni, 7.aio se dogaja, da sposobnejsi odhajajo; pritegujejo jih razvitejše, dinamičnejše široke, V okviru gozdnih gospodarstev je potrebno osnovati več samostojnih delovnih mest za strokovno, organizacijsko in znanstveno delo z minimalno administratorsko zasedbo. Poleg tega pa morajo zaživeti v pravem pomenu besede servisi za rutinska dela, ki jih v gozdarstvu ne manjka. Tako tisti, ki želi ustvarjati, ne bo obremenjen z rutinskim delom, ali pa bodo takSne njegove naloge le majhne. Sodobni komunikacijski priponiočki so tako zelo razviti, da sta teritorialnosit in velik manipulacij ski prostor, ki sta bila .se do včeraj značilna za gozdarstvo, postala nebistvena. Zato tudi stroga teritorialna organizacijska oblika izgublja na pomenu in predstavlja neučinkovito režijo. Tam, kjer ni mogoče organizirati več samostojnih delovnih mest, je potrebno uvesti teamski način dela. Team ima svojo vrednost, čc so v njem za skupno mizo združeni producenti idej z izvajalci in organizatorji. Miza pa mora biti okrogla, ker hierarhična lestvica s serijo podrejenih in s skupinami nianj ali bolj nadarjenih itd. ni zagotovilo za medsebojno zadovoljstvo, vzajemno spoštovanje, priznavanje in za perspektivnost pri delu. Ob takšni organizacijski obliki je mogoče in potrebno vpeljati korekten režim vrednotenja in priznavanja individualnega dela. Vsak mora tispehe svojega dela videti, ocenili, pokazati in dobiti tudi ustrezno priznanje. Kajti priznanje je v naših razmerah več vredno od materialnih dobrin. Centrala gozdnega gospodarstva mora delovati kot koordinator, kot ustvarjalec rezul-lante, da delo ne bi obtičalo pn nepovezanih komponentah. Nove organizacijske oblike, zasnovane s povsem novih zornih kotov, bodo zaživele ob pritegni U'i sposobnih delavcev iz drugih strok. Kajti znano je dej s Ivo, da neprizadeti opazovalec s področja tuje stroke pogosto več vidi kot »ozkotirnU strokovnjak v matični stroki. Z razširitvijo gozdnogospodarske dejavnosti bo spodbujen polet, ustvarjeni pogoji za hitrejši napredek, Za\'edam se, da start k takšni razSiritvi in poglobljenemu strokovnemu delu v prvih začetkih v materialnem pogledu ne bo povrnjen. Toda če se tega ne lotimo, začetka ne bo nikoli, stroko pa si bomo morali odpisati. Bojim pa se, da je sedaj v gozdarstvu vkljub njegovi revščini se vedno preveč prebogatih podjetij, ki bi doumela, da je potrebno spoštovati in pospeševati ustvarjalno delo. Le tako bo mogoče reševati vprašanja, za katera sedaj trdimo, da so «problemi«. Probleme se rešuje z idejami, zato morajo le-te biti prisotne. Prisotne pa so le tedaj, če jih gojimo. Gojimo pa jih z izbiro in z oblikovanjem ustvarjalnega okolja. Z novimi nalogami, z novimi pogledi na človekovo ustvarjalnost in zato tudi z novimi organizacijskimi prijemi se kaže kadrovanje kvantitativno in kvalitativno v povsem novi luči. Zato pri sedanjem tempu in perspektivah razvoja niso vzdržne »klasične« metode planiranja strokovnih kadrov, ker zavajajo stroko v stagnacijo. Občutna ja polreba po novem gozdarst\ u v gozdnati pokrajini Icot delovnem labur^toriju. Storiracj to, česar marsikje drugod ne zmorejo, ker nimajo 7ri to naravnih pogojev. V novem gozdarst\'U gozdar ni več le »lesno« orientiran, temveč je prav tako »humano« usmerjen, ker to zahte\'aio čas in socialne razmere v sedanji družbi. V podkrepitev trditvi, da je jutrišnji dan že domala včerajšnji in da ni časa za zamujanje, niij navedem prispodobo, ki sem jo povzel iz revije Ney Scientist 1969, o časovnem razmerju meri dobami in dogodki v zgodovini zemlje in človei^a, predoceno z enim koledarskim letom: Januar, februar, inarec — zemlja brez življenja, obdobje ero- zije, april — poj^v enoceliearjev, julij — prve suhozemne rastline, september — inückti in prvi dinozavri, 31. december, nekaj ur pred 12. uro — pojavi se človek, december, 5 mmut pred 12, uro — prva civilizacija, 31. december, 20 sekund pred 12. uro — Kolumb odkrije Ameriko, 31. december, ob 12. uri — leta 1969—200Ö. Zlata vloga gozdarstva ni le pridelovati les brez uničevanja gozdov, ampak celo s krepitvijo gozda in njegove moči. Ugotavljamo, da smo to zamisel v Sloveniji uresničili, že več truda pa bo potrebno, da se bo ta zamisel uspeäno razvijala in i' praksi Sc bolj uresničevala. DIE IMPERATIVE UND PERSPEKTIVEN IN DER FORSTWIRTSCHAFT SLOWENIENS (Zusammenfassung) Die Furütivinschaft in Slowenien besitzt ttnen Waldraum am t,ibergang von Mitteleuropa zum Milielineer. Diese Wälder we rde m sorgsam geptlegt, Dadurcii entsiand ein Waldkliraaambient, welclies das Land in rekreativCT Hinsieht noch verlockender macht Die Furstwirtschaft zeigt sich hier als Pionier, welcher den Nährboden tiir den Tourismus und für hochentwickelte Rekieationsmö^Hchkeiten vorbereitet, Die Forstwirtschaft selbst aber geriet dabei in eine immer schwierigeit: finanzielle Lage. Im vurllegendem Aulsatz wird der Vorschlag gemacht: Die Forst-i\'irtschal[ soll den von ihr selbst vrbereHelen Boden des Tourismus ausnützen und ihre Randgebiete im Sinne des »Recrealion-Service« entwickeln. Dadurch wird der Eni teles t me ter en 11 aster und durch Tourismus das Geld für die Kräftigung dei Forstwirtschafi und für den Wald erlangt. Die gegenwäi iis-e forstliche Organisation ist eben den konventionellen wie auch den neuen Aufgaben nicht gewachsen. Denn diese neue Foi-stwirtschalt kann sich nur erfolgreich entwickeln, wenn der kreative Gedanke und immer neue Ideen das For.stwesen befruchten. Die gegenwärtige Verwaltungsform, belastet im Prinzip, noch immer mit ihrer arhaisthen BeanUenleitcr, kann keine Umwelt für die Pflege von Ideenquellen und kreativer Tätigkeit hervorrufen. Es müssen Organisa-ticmsfornien mit vielen selbständigen Stellen enlstehen, wo der jnnge, ideenreiche Forstmann sein kreatives Wirken mit f^ilfe von ebenso kostbarer Erfahrung seines iilteren Kollegen zeigen kann. Es kann nur diejenige Organisationsform befürwortet werden, wo die Idee saint der Erfahiung ständig neue Erfolge hi-voibringt und den gesunden Wald und dadurch die Forstwirtschaft fördert NALOGE GOZDARSTVA PRI OBRAVNAVANJU REKREACIJE V MARAVI Ing. Milan Ciglar (Ljubljana) 1. Rekreacija v naravi — življenjska potreba civiliziranega človeka in sodobne družbe ) Revolucija tehničnega napredka — ekspanzija prostega čaau Tehnični napredek sedanjega stoletja, še posebno pa nagli industrijski razvoj v zadnjih dveh desetletjih sta korenito spremenila načm življenja in potrebe po življenjskih dobrinah sodobnega človeka. Vsestranska industrializacija in avtomatizacija človekovega dela, silovita urbanizacija najširšega prostora, razvoj prometnih zvez in najrazličnejših komunikacijskih sredstev so korenito spremenili dimenzije ter značaj človekovega življenjskega prostora in časa, Življenje človeka in družbe lako izstopa iz Lisočiel.ja veljavnih naravnih okvirov in se podaja na smela samostojna pota. Ali pa je temu res tako? Ali nista človek pa tudi družba le del nenehno in večno se spreminjajoče nara\e, morda njena najvišja oblika, toda še vedno samo njen del, ne-razdružno podrejen njeninn absolutnim in nespremenljivim zakonitostim? Ali človek ob svojih prvih korakih v vesolje ne gleda presmelo v prihodnost in hkrati pozablja, da je v tisočerih stvareh še vedno nebogljeno bitje, ki o premnogih osnovnih zadevah življenja nt- ve kaj prida več kot njegov davni prednik. tisti, kj se je nekoč po docela naravnih poteh in zakonitostih odmaknil od skupnega popotovanja skozi čas s predniki sedanjih opičjakov in ju ubral po poteh samosvojega odločanja Do tega pa, da bi prestopil kot svoj gospodar nepremakljivo črto naravnih zakonitosti, ki uravnavajo njegovo življenjsko okolje, pa je gotovo še zelo daleč. Zato se more umišljanjc lastne veličine in neodvisnosti v naravi človeškemu bitju še zelo, zelo maščevati. Ker živimo sredi razburkanega tehničnega in industrijskega razvoja, največkrat ml i ne občutnno velikih sprememb, ki bi jih v času in prostoru nekoliko odmaknjen opazovalec lahko iz dneva v dan zazna\'al. Zalo je prav, da kdaj pa kdaj sežemo po starih statističnih pregledih in navidez suhoparne ter dolgočasne številke, ki govore o nekdanjih dneh, primerjamo s sedanjimi-Za takšne primerjave, ki človeku včasih hkrati odpro tako oči — kakor usta, so še posebno primerne številke iz dežele največjega tehničnega in industrijskega napredka — ameriških Združenih držav. To Se posebno 2ato, ker tudi druge dežele z manjšo ali večjo zamudo stopajo po istih poteh tehničnega razvoja. Število prebivalstva v Združenih drža\'ah ni le fantastično naraslo, ampak se je tudi njegova struktura temeljilo spremenila, kot je razvidno iz Labele. Seveda je potrebno pri tem upoštevati, da podeželsko prebivalstvo sedaj m več identično s kmečkim prebivalstvom in da postajajo razlike med podeželskimi in mestnimi naselji vedno manjše, ponekod pa jih sploh ni. Vendar pa takšna povprečja ne povedo vsega, saj je koncentracija prebivalstva v raznih predelih Združenih držav zelo različna. Tako dosega v srednjih atlantskih državah 120 prebivalcev, a v goratih predelih na zahodu manj kot 3 prebivalce na kvadratni kilometer Leto Skupno šte\'ilo Mestnega prebivalstva Podeželskega prebivalstva v 000 000 v % v 000 1 v % ISOO 1850 1900 1950 5.308 23.192 75.999 LS0.697 322 Ö 3.544 15 30.160 40 SS.927 5^ 4.986 94 19.648 85 45.835 60 č!.770 41 Hkrati s spremenjenim načinom živjjenja se je spreminjala tudi starostna sestava prebivalcev. Nad 45 let starih prebivalcev je bilo leta 1S90 — H^-d, 19[}0 — 18%. 1910 — 19%, 1920 — 21%, 1930 — 23%, 1940 — 27%, 1950 — 28,4%. Vse to je gotovo posledica spremenjenih delovnih in žiiOjenjskih razmer, zi'isanega življenjskega standarda. Prav v zadnjih desetletjih so spremembe najbolj očitne, ko so hkrati tudi zaslužki na prebivalca najhitreje naraščali. Leta 1930 je znašal povprečni zaslužek 1.025 dolarjev, 1950. leta 1 450 dolarjev, za leto 1975 pa predvidevajo povprečni zaslužek ze 1.700 dolarjev, pri čemer seveda niso upoštevani le zaposleni, ampak vsi prebivalci. Tam nekje, kjer so bili v Združenih državah leta 1930, smo približno sedaj pri nas v Sloveniji, za dosego njihove sedanje veje najbrž ne bomo potrebo-t-ali 39 let. Pripominjam, da je v navedenih primerjavah vrednost dolarja reducirana na njegovo vrednost iz leta 1952. Ob enaki redukciji je ?.na.5ala v Združenih drŽavah vrednost ene ure dela leta 19,30 — 1,42 dolarja, 1940 — 1,87 dolarja, 1950 — 2,46 dolarja, 1960 — 3,01 dolarja, predvidoma pa bo znašala leta 1970 — 3,46 dolarja in leta 2000 — 4,33 dolarja. To naraščanje je posledica povečane produktivnosti dela. Tudi delovni čas se je zelo skrajšal. Leta 1930 je znašal povprečni tedenski delovni čas 48,2 ure, 1940 — 43,4 ure, 1950 — 41,S ure, I960 — 40,1 ure, predvidoma pa bo leta 1970 — 38,1 ure in leta 2000 — 35,0 ur. Kakšne so äele razhke, če primerjamo stanje pred sto leU! Tedaj je človek delal 74 ur na teden, 84 ur je porabil zii nujne življenjske opravke, predvsem za spanje in hrMjenje, in le 10 ur mu je ostalo za prosto razpolaganje, največkrat za nedeljski obi^k cerkve in gostilne. Trava revolucija je nastala glede prometnih sredstev, posebno glede osebnih avtomobilov. Teh je bilo v Združenih državah leta 1900 — 8000, 1910 — 458.000, 1920 ~ 8,132,000, 19.30 — 22,973.000, 1940 — 27,372.000, 1950 — 40,185.000. Sedaj sc bliža to število ze 60 milijonom. Vse ic spremembe so ustvarile no\' način življenja, nove prol^leme, ki si jih pred dvemi, tremi desetletji ljudje sptob .še niso zamišljali- »Kako in kam s prostim časom?« Pred desetletji bi takšno \'prašanje ^thudilo začudenje in smeh, v sodobni družbi pa postaja i'edno pomembnejše, njegovo reSevanje pa sega globoko v njene korenine, tako glede nenehne rasti splošnih produktivnih potencialov kakor tudi glede tesne povezanosti s socialnimi, mo-ralno-etičnimi, družbeno-političnimi in drugimi osnovami sodobne družbe. Kot bi se pred dvemi tisočletji odmevajoči krik rimskih ulic »Panem et circensesl'i znova porajal, sicer v drugi obliki in v drugačnih razmerah, a vseeno prett'c in grozeč razmajati temelje sodobne družbe in njenih ustanov. Takšno je pač dialektično protislovje človekovega dejanja in nehanja. In pri nas, v naši odmaknjeni, še mirni, I ali ko bi dejali provincialni ožji domovini? Ali nas vodi pot prav tja, kjer se je znašel človek Ameriki? Ali pa sploh Se živimo v odmaknjenosti in spokojnosti? Moramo se 7.ami-sliti in pomislili, kako bo tudi pri nas jutri, čez deset, dvajset, trideset iet. Tudi pri nas se je v :?adnjem desetletju marsikaj izpremenilo. Naše ulice in promet so drugaCni, kot so bili do nedavnega; spreminjajo se tudi nase želje po življenjskih dobrinah. Ni mogoče zatajiti, da smo hote ali nehote vedno bolj vključejii v silovito reko nenehnega popoiox^anja, ki se razliva preko Ei'rope, Za primer naj nnvedem, kako so nas zadnjili Iridetelih letih obiskovali tujci. Leta 1938 jih je bilo v Ji.igosta\'iji na obisku 287.000, leta 1948 smo ugotovili te 61,000 lujih tu ris Lov, pač zaradi takratnih povojnih razburljivih razmer, leta 1956 smo se že močno po.siavljali pred si'etom s 394.000, za letos pa pravijo, da jih je prišlo k narn ze kar 14 milijonov' (!K Kje so tu sorazmerja? In kaj bo šele v prihodnje, če upoštevamo, da tudi domači ljudje \'edno bolj in bolj potujejo. Zato naj bomo tudi pri nas pripravljeni na lakžno ekspanzijo, ne, eksplozijo prostega časa, ki se je ?.e letos pokazala v LakSnem neslutenem obsegu, šl* posebno, iier prihaja ogromna večina tujih popolnikov v našo državo le skozi naša slovenska vrata. Po svoji geografski legi Slovenija ni obrobna dežela našega drža\'nesa prostora, arnpak leži v osrčju tistega dela Evrope, kjer se križajo in stekajo najrazličnejše poti in silnice. Kot tak.šna ne bo iTiogla ostatj izvzeta iz splošnih razvojnih tokov. Zato mora biti pripravljena, da bo s svojimi prirodnimi možnostmi in pa zaradi svoje lege postala v prihodnje kot celota rekreacijski prostor za domače in še posebej tuje množice. Kajti rekreacija v naravnem okoljti že daleč prednjači pred ostalimi zvrstmi oddiha, 2. Kaj je rekreacija v naravnem okolju Pojem «rekreacija« lahko razlagamo na različne načine. Po približnem prevodu naj bi pomenila obnovo človekovih duhovnih in telesnih moči v presledkih med njegovim osnovnim delom, s katerim ttstvarja sebi in družbi, katere član je, življenjske dobrine. Včasih mislimo pri tem bolj na zabavno plat človekovega uveljavljanja v prostem času, včasih na njegovo aktivno ali pasivno sodelovanje v igrah ali športu. Načinov rekreacije je vsekakor nešteto; skoraj v vsakem bi mogli zaslediti dvoje osnovnih obeležij; fizično in mentalno. Kljub svojemu nasprotju se obe obeležji medsebojno dopolnjujeta in nikakor ne izključujeta. Tako pomenila tele.sni napor in utrujenost včasih za umskega delavca idealen du-fiovni od poč i tek, a povečan umski napor za pretežno fizičnega delavca še kako koristno dopohiilu njegovemu razmeroma enoličnemu življenju. Pra\' pri rekreaciji v naravi sta obe sestavini vedno in povsod prisotni. Tako planinec-alpinist ob svojem vsekakor velikem telesnem naporu prav gotovo vseskozi doživlja naravo tudi z estetske plati, včasih ta celo prevladuje. Umeinik, es te t, ki želi v zgodnjem jutru z vso dušo doži\'eti vrh gora sončni vzhod in porajanje novega dne, tega .seveda ne more brez fizičnega, včasih velikega, napora. In znanstvenik, ki zbira in proučuje daljnih prostranstvih kamenine aii ra^stllnske vrste, tega ne more brez premagovanja telesnih naporov, včasih žeje, vročine ali mraza, Clo\ek je kljub svojemu tehničnemu in civiliziranemu okolju le naravno bitje. Petsto tisoč let je minilo, kot računajo zgodovinarji, kar se je jel zavedati samega sebe iu se ločevati od ostalih, v drugo smej' razvijajočih se sesalcev In teh zadnjih sto industrijskih let ali celo zadnjih nekaj tisoč let, ko lahko govorimo o zgodovinskih kulturah, prav gotovo ni moglo sprementti njegovih naravnih zasnov, starih pet stotisočletij, in Se tistüi od prej, ki so se zbirale v njegovih dednih lastnostih in lastnostih njegovih prednikov skozi milijone let Od dne, ko se je prvič postavil na zadnji nogi in se pokonci Skibno negovani in na načelih naravnosti zasnovani .sestoji vzbujaj□ obiskovalcem občutek t.navnovešenosti, U-ajnosli in vitalnosti, in sicer tako glede obdajajoče jih narave kot tu ni njihove lastne notranjosti hodeč, ogledoval po ol^olici, od k ni" so njegove lot^e z vstran stil ^či m i palci z njegovo zavesijo prijele kot orodje v roke prvi kamen ali palico, je minilo še mngo tisočletij, da je parni stroj prvič nadomestil silo njegovih mišic. In lo jc bilo šele včeraj Docela umetno okolje, kjer živi velemestni človek si'edt industrijskega hrupa in dima, sredi živčnega pehanja za napredkom in zvigi^-vanjem standarda (kdor zaostaja je povožen!), vsekakor neogibno škodljivo \'pliva na njegovo zdravstveno, telesno in duhovno počLitje, saj je vse to, kar ga obdaja in v čemer živi, v neposrednem nasprotju s tem, kaj' inu je dala narava in kar jc trdjio zasidrano v n j ego veni bistvu. Zato žeii velemestni človek nazaj k naravi in k naravnemu življenju, ne da bi se sam zai^edal Ic^a svojega hotenja, saj je to zakoreninjeno v njegovi podzavesti. Življenje v naravi, gibanje in doživljanje naravnega okolja mu postajajo nujnost, ki se z razvojem teJmike in civilizacijc sama stopnjuje, 2 vedno večjim deležem prostega časa pa postaja iz dneva v dan realnejša prav za vse socialne strukture sodobne družbe. Se ni tako daleč čas, ko so ob nedeljah, edinem pj'osteni dnevu, mesta oživela, ulice so bile polne od ranega jutra do poznega večofa, polne so bile kavarne, zabavišča in lokali vsake vrsle. Sedaj pa je podoba mest ob prostih dnevih docela drugačna Največje prestolnice postanejo tedaj prava puščava, pa ne ^amo poleti, ampak tudi pozimi. Ob le m se takoj postavlja vprašanje, ali človek spričo okolja, v katerem živi in dela, sploh še zna živeti v naravi, ali sploh zna izkoristiti vse možnosti, ki mu jih ta nudi, ne glede na objektivne možnosti in pogoje, v katerih živi. Najbrž večina ljudi tega niti ne zna, niti ne more. Še posebno to velja za tiste socialne plasti, ki jim to onemogoča njih materialno stanje Sodobna organizirana dnižlja zahle\'a, dii je tako, kot je organiziransi njena proizvodnja življenjskih dobrin, organizirana tudi rekreacija. Seveda pa je ta organizacija v svojem bistvu nasprotna tisti, ki uravnava in obravnava naše delovne procese. Le-ti v svoji neizprosni in nepoduhovljcni natanč-nonsti človeka silijo in vk lepa jo v neustavljiv delovni tok in trosijo njegove telesne in umske ustvarjalne sile. Toda organizirana rekreacija mora ravno nasprotno krepiti in omogočati njegove individualne sposobnosti ter želje po osebni dejavnonsti, mora aktivnn prispevati Ji graditvi njegove osebnosti. To pa nikakor ni niti preprosta, niti lahka stvar. Poleg določenega gmotnega stanja družbe in hkrati tudi določene kulturne ravni .^o za ves kompleks uveljavljanja, ki ga razumemo pod pojmom organizirane rekreacije, potrebni äe drugi pogoji. Predvsem je to naravno okolje, usklajen in uravnovešen prostor v najširšem pomenu besede med urbaniziranimi in industrijskimi predeli na eni in kmetijskimi, gozdnimi ter ostalimi, prirodnemu stanju bližnjimi zemljišči na drugi strani; na voljo mora biti vrsia gospodarskih dejavnosti, ki neposredno ali posredno skrbe za zadostitev tehničnih pogojev rekrearije, pa seveda ne nazadnje sposobno vod.stvo, ki mu je v različnih oblikah in na različnih ravneh zaupano vodenje človeka kot posameznika pa tudi najširših plasti prebivalstva. In ker lahko trdimo, da devet desetin rekreacijskega uveljavljanja v naših, denimo, srednjeevropskih razmerah, poteka v okrilju gozdov kot najvišje stopnje razvitega uravnovešenega prirodnega okolja, tedaj je prav gotovo docela umestno, če si že v začetku zastavimo vprašanje, kakšne so pri tem obveznosti in naloge gozdarstva in gozdarjev. Težko si je namreč zamišljati njihovo ne prizadetost ali kvečjemu še obrobnost v tako živo potekajočih procesih, omejenost le na ožje, lahko bi dejali, klasično delo za proizvodnjo lesa. Res da smo pri nas gozdarji v te procese še premalo vključeni, ali pa ponekod sploh še ne. Vendar tega ni jemati preveč tragično, saj smo tudi na drugih področjih žjvljenja komaj na začetku tistih poti, ki bodo v prihodnje terjale od gozdarstva več neposrednega prizadevanja in vključevanja pri orgfi-niziranju rekreacije v naravi A prav je, da se na to pripravimo in postopoma uvajamo, Tudi drugje je bilo stanje podobno, marsikje pa so v razvoju eel o za nami. V Ameriki, za katero lahko trdimo, da so glede organiziranja rekreacije v naravi daleč na prvem mestu, ni bilo v začetku drugače. Njih je razvoj celo prehire) in so mu morali slediti ravno gozdarji z velikimi in hitrimi koraki, če so hoteli obvladati mnoga vprašanja, a marsikje je bilo že prepozno. Ponekod se za visoko ceno trudijo, da bi vzpostavili v obsežnih predelih takšno naravno stanje, kakršno je bilo pred devastacijami najrazličnejših vrst, ki so jim nemalokrat botroi'ali tudi prepodjetniški gozdarji. A vprašanje Je, če je takžiia pot nazaj povsod sploh Šc mogoča. Zato moramo tembolj ceniti svojo prednost, ki je v domala popolnoma ohranjenem naravnem okolju, posebno kar se tiče gozdov, v kompleksno organiziranem gospodarjenju z gozdovi in pa v kadrih, ki bi Jih imeli za to lahko na razpolago Izku.^nje drugih, bodsii pozitivne, bodisi negativne, naj bi nam prihranile nepotreben Irnd in stroške. Zato imamo za potrebno in nujno, da se gozdarstvo aktivna in morda na čelu vključi v prizadevanja za organizirano rekreativno uveljavljanje v naravi, in sicer najprej z naslednjim; -— z raziskovalnim delom na tako pestrem in v marsičem neznanem področju, s skladnosrjo svojih oblik in z mogočnostjo svoje višine ter širine navdaja lahko gozd obiskovalce z najglobljimi estetskimi obiutki — z vključevanjem rekreacijskih programov in načrtov v svoje gozdnogospodarske načrte aH pa s sestavljanjcin posebnih, z gozdnogospodarskimi načrti območij usklajenih programov za rekreacijo v naravi, — z vzgojo posebej izbranega strokovnega kadra ali takšnega, ki bi se poleg redne gozdarske dejavnosti bavil tudi s problematiko rekreacije v naravi. II. Problematika rekreacije v naravi in raziskovalno delo Izreden pritisk množic nekatere naravne predele zaradi rekreativnega izkoriščanja prostega časa je porodil v družbeno-političnib skupnostih, pri urejevalcih širšega prostora, Izkoriščevalcih naravnih dobrin, zlasti gozdarjih, pri nacionalnih ekonomistih, zdravsi\'cnib in sociahnh službah in se marsikje vrsto vprašanj, doslej neznanih, a hkrati aktualnih, ki terjajo ustreznih odgovorov in rešitev. Predvsem zaradi neznanja, nestrokovnega in hkrati neznan s t vencga reševanja določenih, povečini kompleksnih problemov, prihaja do neogibnih navzkrižij med javnimi interesi in gospodarskimi organizacijami, ki tako ali drugače izkoriščajo prostor in naravne dobrine. Slehernemu gospodarstveniku naäega časa, ki gleda ludi v prihodnost, je sex'eda jasno, da je pogoj za napredek vsake dejavnosti znanstveno in raziskovalno delo, Sele na podlagi znanstveno zbranih osnovnih informacij o obstoječem in prejšnjem stanju določenih pojavov ter z njihovo analizo jc mogoče izbrati teineljna izhodišča za smotrna gospodarska ukrepanja, ne !e za büznjo, ampak tudi za daljno prihodnost. Gospodarjenje brez znanstveno zasnovanih izhodišč je v sedanjih pogojih gospodarskega in tehničnega razvoja zelo tvegano, če že ni samo po sebi obsojeno na neuspeh. Vse to velja še loliko bolj za tako dinamično in nenehno se razvijajoče področje, kot so turizem, I'ekreacija, izraba prostega časa m vse, kar spremlja le pojave. Pri raz is koval iicm cJelu na Leni področju že v začetku ugotavljamo izredno pestrost probleino\^ saj gre pri lem v bistvu za študij mnogih, med seboj kompleksno po'vezanili ali pa nasprotujočih si dejavnikov, interesov in možnosti. Ka področju rekreacije in proučevanja izrabe prostega časa se zastavljajo problemi v zelo širokem spektru, proučevanja pa so navezana na različne znanstvene pnnoge_ KoL je široko polje raziskav^ tako je tudi pestra sesta\'a raziskoi'alcev. saj morajo biti It z različnih znanstvenih področij. a vsi hkrati seznanjeni s skupno problematiko in z medsebojnimi zavisnostmi Iz množice problemov moremo Še posebej izbrati naslednje kategorije: — ekonomsko problematiko, vključno problematika programiranja, — problematiko varst\'a narave, — psihološko problematiko človeka in družbe, — medicinsko in higiensko problematiko, — problematiko gradnje objektov in naprav ter proizvodnje opreme za rekreacijo. 1. Ekonomska vprašanja Raziskovalcu se zastavljajo predvsem zelo zamotana vprašanja o vrednotenju rekreacijskega prostora. Pri tem pa ne gre samo za študij neposrednih stroškov za gradnjo in \'zclfže\^anje jiosameznili rekreacijskih objektov in za .študij o rentabilnosti naložbe kapitala, ampak tudi za proučevanje širših in splošnih koristi, ki izhajajo iz smotrno zasnovane rekreacije najširših plasti delovnega prebivalstva. Saj je Z rekreacijo povezano povečanje produktivnosti, širjenje kulturnega obzorja, zboljäanega zdravja prebivalstva, s tem pa zmanjševanje stroškov za zdrasti'cno in socialno zavarovanje itd. Rekreativno u^^eljavljanje in izkoriščanje naravnega iirostora za rekreacijo nikakor ni izoliran pojav, ampak leži v zvezi 7 mnogoterimi dejavniki in silnicami v skupnem prostoru. Proučevanje optimalnega izkoriščanja življenjskega prostora je zato tudi za nas osnovnega pomena, in obratno, nf moremo si zamisliti sodobnih raziskav, ki so v zvezi s sestavljanjem regionalnih plajiov, brez upoštevanja rekreativnih dejavnosti. Sodobna ekspanzija naselij, spremembe v popuilaci|ah, uveljavljanje sodobnih tehničttili sredstev v vsakodnevnem življenju, vse to je v neposredni ]iovezano.sti z rekreativnimi vrednotami, bodisi v pozitivnem pomenu medsebojnega spopolnjev'anja, ali pa v negativnem pomenu medsebojnega izključevanja. Pri prostorskih raziskavah bo zlasti pomemben studi j o prednostih posameznih interesentov pri izkoriščanju skupnega prostora, saj se bo treba marsikje odločali, ali bomo določene dele prostora izločili za te aii drtige namene, ali pa jih bomo mogli izkori.šeati hkrati. Prav tovrstne študije so dale v dežeiah z najvišjim gospodarskim raz\^ojem presenetlji\'e rezultate; kažejo se namreč ^'edno večje prednosti izrabe prostora za turizem in rekreacijo, 2. Vanlvo narave Osnova ^'arstva narave je vsekakor temeljito pozna\'anje vsega naravnega in\'entarja oziroma naravnih dobrin, ki so nam dane na voljo določenem prostora, hkrati pa poznavanje njihovih medsebojnih odvisnosti v kompleksu naravnih zakonitosti. Izhodišče za to nam nndijo meteorologija in klimato- Igre v [laravitcm gozdnem okolju, na soncu in svežem 2ral;u, so posebno privlačne; za staro in mlado logi ja, geologija, pedologija, botanika, fiLocenologija, zoologija itd., predvsem torej osnovne biološke vede. Pri študiju varstva narave pa gre predvsem proLiČevanje lakSnili načinov izkoriščanja prostora in naravnih dobrin, ki nc ogrožajo naravno obstojnost v njeni pn'obifni in zdravi obliki. Ne Je izkoriščanje naravnih dobrin, ampak tudi rekreacija sama, zlasti še, če je rezLiltat pritiska velikih množic na naravo, npr. v bližini velikih mest, lahlco kvarno ali celo uničujoče vpliva na stabilnost naravnih zako-niiosti. Morda pri nas spričo retativno majhnih urbanih koncentracij to\'rstnih posledične zazna\'amo v tolikšni meri, da bi že sedaj pomenile resen problem, a ponekod v Zahodni Evropi in v Ameriki so zaradi pritiska ljudi in pomanjkljivih možnosti la vzdrževati je osnovega reda de vast i ran t že kar celi kompleksi, ali pa so degradirani na nižjo biološko in estetsko obliko; .s tem so ie^-eda hkrati zmanjšane njihove rekreativne možnosti. Pri tem gre zlasti za pravočasno in smotrno ureditev prostora, zato moramo biti Ludi sami pozorni na takšne pojave. Bližina velikih industrijskih naprav in središč uničuje z zastrupljajočimi plini, s tonami prahtt in rekami odpadnih voda bližnjo in daljno okolico. S tem je ogroženo ludi zdravo okolje in človekovo zdravje. Ker pod pojmom rekreacije v naravi ne moremo razumeti le počitniških in podobnih potovanj v daljne in še nedotaknjene predele in pokrajine, ampak tudi možnosti vsakodnevnega stika 2 naravo, pa naj bo le na zelenici sredi mesta ali v parku ob njegovem robu ler v zeleni, du roba mesta segajoči okolici, potem je jasno, da se moramo pri svojih mziskavali lotevali tudi teh zelo težavnih vprašanj, saj gre v večini primeroi' za nasprotja, ki so najbolje izražena v vprašanju nekega našega tovarniškega direlctorja; »Kaj hočete; ali kruh ali sveži zrak? Obojega vam ne moremo dati,« 3. Psihologija človcim in dl^uib^ tef rekreacija To izredno zanimivo in kaj malo raziskano psihološko področje terja nenehno spremljanje in poglobljene raziskave. Spričo sprememb človekovega dela, zlasti zaradi vedno večjega poudarka na njegovi intelekLualni plati se spreminjata seveda tudi obseg in značaj človekove rekreacije. Skupaj s proučevanje perspektivnega razvoja proizvajalnih sil je potrebno študirati perspektivni razvoj rekreativnih dejavnosti, saj je ie-ta podlaga dolgoročnemu programiranju. Zc v uvodu smo omenili, da je v sedanjih razmerah, toliko bo tj pa to velja za prihodnje, edino smotrna le organizirana oblika rekreativnega uveljavljanja v naravi. S tem v zvezi pa je potrebno posebej upoštevati psihologijo posameznika, zlasti še psihologijo množic. Nedvomno zavisi ta vrsta rekreacije in njen namen od starostne strukture prizadetih, saj bo le-ta vsekakor različna ne le zaradi telesnih, ampak tudi mentalnih sposobnosti in potreb pri mladini in drugačna, denimo, pn upokojencih. Potrebe po rekreativnem uveljavljanju so pri različnih socialnih plasteh, prz različnih delovnih skupinah in poklicnih kategorijah tako v fizičnem kot intelektualnem pogledu različne. Smotrno zasnovana rekreafivnii politika bo zagotovo zasnovana na tovrstnih raziskavah in analizah. Že IZ navedenega izhaja, da se vodstvo rekreativnih centrov ne more zaupati ljudem brez posebne izobrazbe in brez ustreznih sposobnosti in lastnosti. 4. Mefhcinska in higie.nstca vprašanja Vzporedno z medicino m higieno dela je potrebno seveda proučevali tudi vprašanja, ki so v zvezi z medicino m higieno rekreacije. Predvsem gre za proučevanje stimulativnih učinkov različnih vrst rekreativnega vpliva na posamezne skupine prizadetih iz različnih starostnih, poklicnih, fizično in umsko sposobnih skupin, Ureditev rekreacijskih prostoro\-, še posebej organiziranih taborjenj, zdravstvena zaščita in preventiva so poroki za uspešen potek rekreacije in tovrstnn vprašanja ne kaže zanemarjati 5, Objekti, naprave in oprsnm m rekreacijo Organizirana rekreacija zahteva gradnjo raznovrstnih objektov in naprav, ki naj omogočajo popolno in kar najbolj racionalno ter koristno izkoriščanje prostega časa za rekreacijo. Pri tem mislim na razne stanovanjske zgradbe □d hotelov do počitniških hišic, gradje cest, poti in drugih prometnih napra*', Sliki na desni strani: Samotno drevo v prostoru vzbuja v nas občutek IrajnosLi, A že dvoje dreves nista več to, kar bi liili sami po sebi, ampak nova celota, nov svet. Podobi sta iz panonskega sveta in okolice Ljubljane (Folo: M. Ciglar) !ia postavljanie znako\', obvesLiL, lkonicali« nepotrebnih gneč. Naj posebej poudarimo še potrebo po redu in snagi, ki ju sele na koncu zagotovimo s sankcijami, prej pa je treba obiskovalcem omogočiti uporabo sanitarnili naprav in posod za odlaganje smeti. Sicer bo v kratkem vsevprek nastala podoba, kakršno srečujemo že desetletja na našem edinstvenem Sorskem polju, ki je žal spremenjeno na obeh straneh glai'tie ceste v smetišče in gnojišče. Res je, da je smetarska služba v gozdti kaj zamudna in draga st\-ar, zato pa je bolje, da prej poskrbimo za ureditev osnovnih higienskih razmer. Ob naših poteh in cestah so mesta, od koder je posebno lep razgled po širni okolici, lep pogled na posamezno goro, slap, sotesko, ali kako drugo naravno posebnost. Obi.skovalce je treba na to opozoriti, posebno še motorizirane popotnike, sicer bodo prezrli najlepša doživetja. Na takšnih mestih naj bi bile postavljene po možnosti tudi m.ize tn klopi, seveda tudi napisi, ki bi pojasnjevali to, kar je vredno ogleda. Naj pri tem poudarim estetski videz takšnih opozoril, zlasti še usklajenost z okoljem; seveda je potrebno upoštevati tudi trpežnost za vremenske razmere; morda bi jih kazalo pozimi zaščititi, hkrati pa zavarovati pred morebitnimi poškodbami neodgovornih zli k ovce v, kar bo seveda najtežje. Besedilo na napisih in opozorilih naj bo skrbno izbrano jn jedrnato, po možnosti in potrebi tudi v tujih jezikih. Takšni naj bodo tudi kažipoti na križi£Čih, Pri tem naj se spomnimo na kaj slabo navado nekaterih naših gozdarjev, ki se jim bodisi zaradi pretirane skrbi za sleherno drevo, bodisi (in najbrže Lo!) iz malomarnosti ne da posekati dre.vja, ki zastira poglede na razglednih mestih, posebno tisto, ki je na takšnih mestih na novo zraslo in se razbohotilo. Tako izgubljamo marsikatero prej znano in upoštevano razgledi šče. Za opozorilo obiskovalcem na posebnosti določenih območij ali na krajevne znameniiosti, bodisi riaravne, narodopisne ah zgodovinske, so zlasti primerni majhni muzeji na kraju samem. Nekaj zelo posrečenih takšnih muzejev v Sloveniji že imamo, naj omenimo nadvse primeren muzej na Osan-karici o Pohorskem bataljonu. Razen obeležjem narodnoosvobodilne borbe bi mogli posvetiti večjo pozornost tudi drugmi zgodovinskim obdobjem, še posebej narodopisju. K.ako imenitno bi učinkoval na obiskovalce vpogled v življenje in delo nekdanjih gozdnih delavcev. Ureditev nekdanjih brun;n-ric in zbirka starega orodja in opreme ne bi bila težavna naloga. Prav tako bi na marsikateri stari kmetiji našli prostor za ureditev »kmečkega« narodopisnega muzeja z ustrezno zbirko. Kaj lahko bi bilo v kalcem našem gozdarskem .sredi.šču uredili preprostejšo zbirko, ki bi prikazovala naravne značilnosti tistega predela, morda glavne živalske in rastlinske vrste, kamenine in morda še kaj, kar bi na hitro omogočilo informacije o tamkajšnji narai'i, zgodovini ali življenju, K obveščanju in organiziranemu \'odenju obiskovalcev sodi seveda tudi ustrezna literatura, Še zlasti namenom rekreacije prilagojene gozdne karte, ki hi pregledno predočevale vse vrste prometnih z\'ez, cest in poti, ter bi imele označene vse turistične in rekreacijske objekte, kot npr, hotele, taborišča, prostore iz. piknik, počivališča itd. Vsekakor ne bi bilo težko ustrezno prilagoditi sedanje gozdne karte v merilu 1 :25 000, ali drugačnem. i. Ekoiio)ttsk(i podlaga načria o izn:ibi rekreacijskega prostora Izvetiba obravnavanega prngrama brez ekonomske podlage je seveda dokaj dvomljiva. Zato so potrebne najprej solidno pripravljene ekonomske analize, tako glede rentabilnosti določenih ukrepov, še posebej ob primerjavi z drugačnim izkoriščanjem prostora, kakor tudi glede virov in načinov Einansiranja določenih investicij ter kritja tekočih stroskov. Gozdarstvo ima pri finansiranju določene prednosti, saj povečini že ob\'laciLije celoten prostor v zvezi z gospodarjenjem 7. gozdovi, mnoge deja\'-nosti gozdnega gospodarstva v ožjem pomenu besede pa nikakor niso v navzkrižju z izvajanjem rekreacijskega programa, anipak se z njim dopolnjujejo, Se posebej se to izraža v raz\'itejših in z gozdnimi fondi bogatejšili ter finančno trdnejSih gospodarskih območjih. Vseh investicij seveda gozdarstvo samo le ne bo zmoglo; sploli pa smo v dosedanjih izvajanjih večkrat ugotovili, da se uspešna izvedba programa rekreacije v naravi tiče širšega kroga interesentov iz gospodarstva, pa tudi zunaj njega. Zlasti investicije v gostinske in trgovske objekte bodo najbrž ob solidnem sodelovanju z gozdarstvom pre\'zemaU negozdarski interesenti, čeprav ne izključujemo tudi lastnih investicij. Zadnje čase se pri gozdarjih samih že slišijo o lem prvi glasovi. Pri nadaljnjem stopnjevanju turistične ekspanzije, kakršni smo bili priča v Jugoslaviji zadnje leto, bodo tudi banke pokazale pri nalaganju v turizem in rekreacijo več razumevanja kot dosedaj. ko so bile usmerjene le v nekatere najbolj, pa čeprav le kratkoročno rentabilne gospodarske panoge, aH pa so usmerjali njih vlaganja drugačni, tudi politični interesi. Za gozdarstvo pa bodo v ekonomskem pogledu seveda najpomembnejši neposredni dohodki. Sem sodijo pristojbine za izkoriščanje tabornih prostorov, za parkiranje, prostorov za piknike, cestne pristojbine, vstopnine, pristojbine za \'odstvo po rekreacijskem prostoru in podobno. Morda na lo doslej še nismo navajeni, ker preprosto ne znamo ceniti tega, kar se nam za izkoriščanje naravnih bogastev in lejiot kar samo ponuja, v urejenem gospodarskem prostoru pa je tudi v ekonomski sovisnosti. In Še nečesa ne znamo upoštevati: v-sakdo rad plača in dobro ptača tisto, kar mu je všeč in čc spozna, chi je z.a svoj denar dobil tisto, kar je pričakoval, ker mu ie bilo vnaprej obetano. Denimo, da imiimo v iriglavsko-bohinjskem kotu, vključno Pokljuko in Jelovico, urejene in asfaltirane vse ccste, tudi večino gozdnih, nadalje urejene prostore za kampiranje, počitniške hišice, ustrezno rekreacijskim jiotrebam prilagojene holele, Še posebno dobro začrtane smei'i za popotovanja bodisi z a\'lomobili, bodisi peš, na razpolago potrebno vodstvo in še kaj, potem si ne bi nihče, niti tujec, niti domači obisko^'alec^ pomiŠljal plačati za vse usluge ustrezno pristojbino, ki seveda ne bi smela biti oderuška, ampak prilagojena tako plačniku, kot tudi tistemu, ki bi jo pobiral Seveda pa nismo upravičeni pobirati pristojbine za uživanje naravnih lepot, ne da bi pri tem obiskovalcem nudili svoje usluge. Naravnost sramotno bi bilo, če bi na primer pobirali cestnino za ceste preko Pokljuke in Jelovice, ko je v poletnem času sleherni avlo odet v oblake prahu in popotnik nima opazovali ničesar drugega kol strahovito cestno razdejanje, bolj občutljivi lastniki avtomobilov pa so v nenehnem strahu za svoja vozila. Primer dokaj urejenega stanja lahko spoznamo pri naših sosedih Hrvatih na Plitvičkih jezerih, kjer si noben obiskovalec ne pomišlja plačati pri vstopu v nacionalni park vstopnine, ki ni posebno cenena, kajti poslovi se z zavestjo, da je za svoj denar nekaj dobil. Pri tera seveda ne mislimo le na pri rodne lepote, ampak na možnost urejenega ogledovanja tega nadvse lepega gozdnega predeia. In Plitvice so rentabilne. Težave pa imajo drugje, zlasti pri investicijah za sanacijo nekaterih škodljivih posledic, ki so nastale zaradi povečanega navala tujcev, avtomobilizma, in ki se že kažejo z nekaterimi degradacijskimi procesi. Podobnih možnosti, kot so na Plitvicah, imamo v Sloveniji vsekakor več in devet desetin teh je najbrž v rokali gozdarjev. Navedena dejstva se morda zde komu preveč optimistična, preveč odmaknjena in iluzorna, toda prepričtin sem, da nastajajo naši pomisleki zlasti zaradi pre.slabega poznavanja stanja drugod in pa zaradi na.5e preozke vklenjenosti v lastne probleme znotraj gozdnogospodarskih območij, v probleme, ki si jih največkrat ustvarjamo sami, ali pa so posledica naše lokalne zaprtosti. Pregled gozdarskih strokovnih revij zadnjih petih let, ne le ameriških, ampak tudi evropskih pa tudi zbornikov raznih gozdarskih inštitutov nas kmalu prepriča, kako iz dneva v dan narašča pomen gozdov za rekreacijo. Tako je v Švici, v Zahodni Nemčiji, v Avstriji, v Holandiji in drugje. V številnih prispevkih so obravnavani ti problemi z različnih gledišč, povsod seveda ludi z ekonomskimi utemeljitvami, vsi pa so si edini, da gozdarstvo ob razmahu rekreacije v naravi oziroma v gozdu ne more ostajati neprizadeto. Ne le zato. ker tako lahko najde nov vir svojih dohodkov, ampak, ker je največkrat edino poklicano, da začne reševati tovrstna vprašanja zaradi svojih prednosti in pogojev, v katerih deluje. Prepričan sem, da tudi pri nas ne more biti drugače. Povzetek. Spričo neslutenega tehničnega napredka v zadnjih desetletjih, še posebno v zadnjih desetih letih, povečanja produktivnosti in zboljšanja življenjskih razmer najširših množic se poraja v širokem prostoru gospodarsko razvitejših predelov vrsta problemov v zvezi z rekreacijo č)ovekoi'ih telesnih in intelektualnih sil ob naj smotrnejši izrabi prostega časa. Sama po sebi se je tako pojavila težnja po rekreaciji v naravi, kjer so sodobnemu človeku, živečemu in delujočemu v umetno ustvarjenem okolju tehnične civilizacije na voljo najboljše možnosti za počitek in obnovo telesnih ter duševnih sil. Naravne dobrine, kot so lepota in skladnost narave ter pokrajine, objektivne možnosti za človekovo gibanje na prostem, znanstveno, umetniško in drugačno intelektualno izživljanje, kj jih v dosedanjih gospodai-skih procesih nismo upoštevali in tudi ne opazili, prihajajo vedno bolj do veljave. Marsikatere produktivne sile naše družbe so se usmerile k mnogoterim dejavnostim, ki so neposredno ali posredno v zvezi z izrabljanjem človekovega prostega časa; tega pa je — skladno s povečanjem produktivnosti njihovega dela — vedno več in več. Ti pojavi se izražajo vedno jasneje tudi v naši državi in seveda — našim specifičnim raznieram ustrezno — tudi v Sloveniji. Rekreacija v naravi je spričo našega prirodnega značaja največkrat istovetna z rckreacijo v gozdovih. Prav to nalaga gozdarstvu določene obveznosti, hkrati pa mu omogoča izkoristiti tudi v ekonomskem pogledu tiste možnosti, ki mu jih nudi na zelo širokem poprišču organiziranje turizma in rekreacije v naravi, Slovenija ima pri tem velike možnosti zaradi svoje dokajšnje naravne ohranjenosti, zlasti ohranjenosti svojih gozdov ter mnogih naravnih lepot, ki postajajo vedno bolj upoštevane v človekovi zave.sti. Geografsko je neposredno povezana z gospodarsko najbolj razvitimi predeli Evrope, hkrati pa teče prav skozi njo široka reka turislov s severa in zahoda proti Jadranskemu morju. Ne gre zanemariti tudi lastnih domačih potreb po rekreaciji 1' naravi, tako naše republike, kot vse države. V širok kompleks terciarnih dejavnosti, ki so nastale v zvezi s turizmom, z izrabo prostega časa in z rekreacijo v naravi, se vključuje tudi gozdarstvo. Sedanji razvoj gospodarskih sil dorna in po svetu terja, da se te^a loti z vso strokovno prizadetostjo in na podlagi znanstvenih in strokovnih sklepov ter anaJiz, in da zacetniško ne prepušča razvoja samega sebi Sedaj je za to še Čas, toda Že v bližnji prihodnosti bi moglo biti prepozno in bi iniciativo prevzele druge dejavnosti, ki imajo za to slabše možnosti, manjše strokovne izkušnje, zlasti v pogledu obravnavanja zakonitosti pri izkoriščanju naravnih dobrin. To bi Slo pa seveda na škodo gozdarstva in gozdov. Izkoriščanje naravnih dobrin in prostora za turizem in rekreacijo mor^ biti ekonomsko utemeljeno. Zato je potrebno gospodarskim vprašanjem te nove zvrsti našega uveljavljanja posvetiti Še posebno pozornost Pri tem ne gre le za ozko pridobitniško mi.selnosl in s komercial iz i rano ponujanje naravnih dobrin v uporabo, ampak za najširše vrednotenje vseh koristi in veljav, ki nam jih nudi tako Širok kompleks uveljavljanja, kot je rekreacija v naravi. Le tako se bomo lahko odločali za takšno ali drugačno izrabo naravnih dobrin ne le gozdarji med seboj, ampak tudi v sodelovanju z tlru-gimi interesenti (kmetijstvom, industrijo, energetiko, prometom). Kot zahteva znanstveno proučevanje tega delovnega področja širok krog znanstvenikov najrazličnejših zvrsti, prir-odnih, tehničnih, medicinskih in ekonomskih, tako morajo biti poleg gozdarstva vključene v tovrstne gospodarske procese tudi druge panoge. iMeogibno je njihovo sodelovanje že pri programiranju kakor tudi pri izvajanju sprejetih programov. Pri tem programi ne smejo upoštevati Ic kratkotrajnih koristi, ampak morajo s Ione i i na splošnem razvoju gospodarstva v perspektivi, s lem v zvezi pa na vedno večjem razmahu turizma in rekreacije; to pa se bo neogibno kazalo s povečanim pritiskom na naša naravna območja. Pri tem gozdarstvu ne bodo pripadale le ožje gospodarske naloge, ampak bo moralo marsikje prevzeti tudi vodilno vlogo pri vodenju in uvajanju turistov v naravno rekreacijo najširšem pomenu besede. Zato bo moralo svoj prostor ustrezno opremiti, poskrbeti za nazoren pouk in opozorila, in za to dejavnost angažirati svoje najboljše strokovnjake. Morda se bo Že v bližnji prihodnosti pokazalo, da se bodo morali nekateri med njimi posvečati samo tem vprašanjem. Nekatere naših ugotovitev so za sedaj na videz preuranjene, preveč odmaknjene od sedanjega stanja našega gospodarstva, morda se zde celo ilu-zorne in nerealne, a pogled okrog sebe, zlasti še v industrijsko najbolj razvite dežele Evrope in Amerike pokaže, da so problemi, ki jih navajam v svojih izvajanjih, tam že nastali, da so jih ponekod uspešno znali rešiti, ponekod pa so bili z ukrepanji že prepozni in jih je čas že prehitel. Nam morda tega ne bo treba, Če se bomo pripravili na posledice tega, kar prinaša še večji vzpon našega gospodarstva, povečan tehnični napredek, industrializacija, urbanizacija, povečan delež prostega časa. Saj ne moremo živeti izoliram kot na samotnem otoku in biti zaverovani sami vase, zadovoljni sami s seboj in s svojim, sedaj Še zelenim bogastvom. Pripravljajmo se zato tudi na no\'a potal AUFGABEN DER FORSTWIRTSCHAFT BEI DER ERHOLUNG IN DER NATUR (Ziisamtnenfassuiig) Der ungeahnte technische Fortschritt der letzten Jahrzehnte, die Steigerung der Produktivität, Verbesserung der Lebensbedingungen der tireitcn Vollvsmasstn in den \v'jrtschaftlich entwickelten Gebieten bringt eine M<;nge von Problemen mit sich, unter anderem das Bedürfniss racli Wiederherstellung von verbrauchten psychischen und physischen Kräften des Menschen soxvie das Problem der Freizeit gestallung. Als Ausgleich zur künstlichen, technisierten und zivilisierten Umce-bung bietet sich dem Menüclien die beste Erholungsniüglichkcit in der Ireieii Natur. Die Güter der Natur wie z.B. Nnturschönheiten, hai'munische Landschaften, objektive Möglichkeiten für vissenschafrlichc, künstlerische und andere intelti;-tiieile Tätigkeiteji, die wir bisher kaum beachtet haben., kommen mehr und mehr zur Geltung. Viele produktive Kräfte unserer Gesellschaft befassen sich mittelbar oder immiitelbaj" mit der Freizeitgestalltung. Denn mit der wach.sender Produktivität wird auch die Freizeit langer. Erscheinunaen dieser Art machen sich in Jugoslawien und auf ihre spezifische Art in Slowenien mehr und mehr bemerkbar. Die Erholung in der Natur ist oft gleichbedeutend mit der Erholung im Walde. Fm- die Forstwirtschaft ergeben sich daraus gewisse Verpflichtungen und auch Möglichkeiten den Fremdenverkehr und die EihojLing zu fi'ganisicren. Slowenien hat diesbezüglich gute Aussichten, wegen seiner noch gut erhaltenen Natur und der vielen .Naturschön he i ten. Ein riesiger Strom von Touristen fliesst jedes Jahr aus den wirtschaftlich hochentwickelten Länderen zuc Adriatlscheii Küste. Aber auch Erholungsbcdürfni.sse im eigenem Lande sind nicht zu vernacli-lässigen. In das weile Gebiet der Dienstleistungen, die im Zusammenhang mit dem Fremdenverkehr, der Freizeitgcstalliung und Erholung entstanden sind, sehliesst sich auch die Forstwirt-^chafi «in. Die heutige wirtschafviiche EntwickUing im In- und Ausland erfordert, dass sich die Forstwirtschüft auf Grund von wissenschaftlichen und fachlichen Analysen mit diesen Problemen au.seinandersetzt. Die Entw icklung d.nrf keineswegs sicli selbst Überlassen werden. Bs ist noch nichl zu spät, es kann aber in Initiative naher Zukunft geschehen, dass die von jenen übernommen wird, die geringere taehliclic Erl'ahrung und Wtrniger Möglichkeiten hinsichtlich der Ausnüf/ung der Naiurgütjr besitzen, und das zum Nach teil der Forst wir t schüft und der Wiildtrr, Die Ati.snützung der Maturgiicer und des nalürlichen Raumes für Fremdenverkehr und Erholung miisä wirtschaftlich begründet sein. Der wirlscJiaflliehen Seile dieser neuen Tätigkeif ist volle Aufmerksamkeit zu vidmcn. Dabei geht es nichl um Gewinnstreben, sondern um eine breite und richtige Verwerfung der gegebenen Möglich ketten. Das soll in Zusammenarbeit mit anderen In tei'e ssier ten Wirischadsi^woigen geschehen (Li\nd\virtschaft, Industrie, Ener^^etik, Verkehi t. Auch die i ssen schüft liehe Bearbeitung dieses Gebietes erfordert eineri breiten Kreis von Wisscnschaülern aus dem naturwis.senschaUlichen, medizinischen, technischen und ökonomischen Bcreich, Die Zusammenarbeit bei der Aufstellung und AusCühiur.g der Programme ist dringend. Die Piogramme sollen nichl nur die r»ugenblicklichc Lage berücksichtigen, sondern die Kuklinttige wirlschaltliche Enl-wicklung und der wachsenden Djuck auf die Natur, den zunehmenden Fremdenverkehr und E rhol 11 ngsbedü rfnis.se, Die Forstwirtschaft wird dabei nicht nur eine enga wirtschaltliche Aufgabe haben, scindern eine sehr wiehiiiie Aulgabe bei der Einführung von ToiuisLcn diL* ntitüriiche Umgebung übernehmen müssen. Eine enisprechende Ausstattung des fontwirtschnftUchen Raumes wird deshalb notwendig sein. Es wird tür eine an schauliche BekJirung zu sorgen sein und da sollen die besten Fadikräfle aus der Forstwirt.schaft zur Verfügung stehen. Einige von ihnen werden sich vielleicht iichün in naher Zukunft nur diesen Problenien widmiiii müssen. Einit;e der angeführten Feststellungen scheinen vom heutigen Stand der Entwicklung weit entfernt zu sein. Aber ein Blick in die wirtschaftlich hochentwickelten Gebiete Europas und Amerikas zeigt, dass die genannten Probleme manchmal rechtzeitig erfasst worden sind, dass aber manchmal die Zeit erbarmungslos weiter gegangen ist und man mit den nötigen Massj^ahmen schon ^u spät war. Die Folgen der Industnalisicriing und der Urbanisierung dürfen Lins nicht überraschen, denn wir leben nicht isüliert von der übrigen Welt. 634.0.907,1 POMEN GOZDOV ZA OBLIKOVANJE KRAJINE Mirko S o š t a r i č. (Maribor) I. Na simpoziju n problemih perialpskih gozdov v Sloi-enjeni Giadcu Je leta 1,962 dr. Leibtindgui v svojem referatu opozoril, da gozd ni samo zelena njiva za proizvodnjo lesa, ampak da ima gozd šir.si, družbeni pomen xaradi svojih s iranski h učinkov ko L regulator klime, vodnega režima podtalnice in vodotok Ol', kot ve t rob ran in strelovod ter kot rekreacijski dejavnik V obdobju civilizacije, avtomacije in mororizcicije postaja Človek vse bolj nsedeci iiomo sapiens«, ki mu vedno nuiniijse postaja gibanje v naravi in na zraku za dojiolnitev ži\'ljenjskega ciklusa in za fiziološko kompenzacijo se-sednja pri deiu, polo\'anju ali pri zabavi — kjer se ne giblje, ampak le še sedi. Hkrati s skrajsarijem delovnega Časa ostaja dt;lQ\'nemLi Človeku vedtio več prostega časa in humanisiičiii družbi ne more biti vseeno, ali delavec ta prosit čas prebije v zakajeni krčmi pri kar tan j tt in pijači ali kot sedeč t gb-dalec kakšnih sotiobnih gladiatorskih iger, kjer se razgiblje kvečjemu tedaj, kadar da s pestmi po hrbtu sogledalca duška svoiemu razočaranju, ali pa čc; delavec prebije svoj prosti čas v zeleni naravi na svežem zraku ob aktivnem gibanju. To aktivno gibanje ne pomaga le regiinerirati jnišičevje in druge organe človekovega telesa, ampak vzpodbuja tudi k opai',o\'anju snovanja narave, rasti in odmiranja, borbe za obstanek in naporov za kolektivno delo (čebeie, mravlje), kar posebno pri mladim bisUi dar opazovanja, razvija sposobnost za samostojno razmišljanje, za delo in razisko\'anje ter s lern vzvratno vpliva Ludi na oblikovanje značaja. Seveda si človek plemenitejših čustev ne privzgoji v zanikrni in nasme-Leni krajini, ampak pokrajini z estetskimi vrednotami, v takšni, ki se ujema in sklada s človeškim povzdignjenim mišljenjem in čustvovanjem, o nekaterih problem i Ii estetike krajine bom spregovoril v nadaljevanju. Prej pa moram opozorili na vedno bolj pereč pojav, ki spremlja sodobno naglo pomežčanjenje prebivalstva, motorizacijo in beg ljudi z dežele v mesta, namreč na obratni tok, na beg ljudi nazaj v naravo v prostem času. Ta vzvratni tok ljudskih množic zavzema orjaške razmere in bruha v naravo milijone ljudi, ki zanjo niso vzgojeni - zato jo nepopravljivo pustošijo. Kjer se pojavijo cii'ilizirani Huni, ostanejo kot posledice pohojene trate, pogo-riSča, smetii5ča, polomljeno grmovje, okleščeno drevje, opustošene cvetne trate. Nihče ni poskrbel, da bi ta velelok sodobnih »mestnih ciganov«, ki ne spoštuje tuje lastnine, primerno opozoril na obnašanje v naravi, jih vzgojil in pripravil primerne prostore v naravi za šotorcnje, kurjenje, parkiranje, igranje in sprehajanje — vse to jc prepuščeno stihiji in prav gozdarji najbolj občutijo njene usodne posledice. Na simpoziju o varstvu narave in oblikovanju krajine v Piranu, .spomladi 1965 sem v enem od referatov opozoril na zdravstveni učinek gozdov, posebej pa omenil, da imajo določene drevesne vrste tudi baktericidni in fitoneidni učinek ter da vsebujejo gozdna tla plesni z antibiotičnimi učinki. Nadalje sem Še opozoril na znanstveni, vzgojni, gospodarski in estetski pomen gozdov. II. O estetskem pomenu gozda in o prirodnem varstvu je poročal Ludvik Dimitz že leta 1909 na zborovanju Kranjsko-primorskega gozdarskega društva v Tržiču. V poročilu povzema zgodo^'ino gozdarstva in parkovnega oblikovanja zlasti z vidika gozdne esteiikc. Obravnava spomenike narave in varstvo zdraviliških gozdnih okolij, že takrat je opozarjal na neumestno.st postavljanja reklamnih tabel, razpravljal je o bioloških in estetskih dejavnikih, o takratnem stanju uarstva narave ter o problemih, o katerih sedai — po 60 letih — znova razpravljamo! Leta 195[ je v Beogradu izšla knjiga ing. A. Krstiča o oblikovanju krajine in urejanju parkovnih gozdov. Iz teh podatkov je razvidno, da je bil pri gozdarjih vedno živ čut za estetiko krajine in gozdov ter tudi za varstvo narave, saj je prav gozdar, ing. A. Sivic poslednja lela svojega življenja posvetil tem problemom. Gozdarji so bili torej prvi varuhi narave pri nas. Po drugi plati pa so spel gozdarji tisti, ki s podiranjem drevja včasih uničijo kak naravni spomenik ati s sečnjo na golo skazijo krajinski pejsai; prav zato smo zamteresirani, da bi bili gozdarji kot neposredno učinkujoči dejavniki seznanjeni tudi s problemi varovanja estetskih vrednot naše domovine, za katero smo v preteklosti veliko žrtvovali Pomen estetike krajine za rekreacijo nam bo najlaže dojeti ob naslednji banalni primerjavi; če meščan za zabavo lovi ribe ob žuborečem potoku v gorskem gozdu, je to čisto drugače, kot če namaka trnek v ribnik s stoječo zasmrajeno vodo v poplavni nižini brez gozda. Tudi sprehod v naravi vzdolž gozdnega roba čisto drugače učinkuje kot hoja po brezd reve sni pokrajini; prav zato so gozdarji v Zahodni Nemčiji uredili in markirali t. i. učne poti. ki izletniku ne nudijo samo telesnega gibanja v naravi in po gozdnem zraku, ampak ga vodijo skozi zanimiva gozdna in krajinska območja, ki služijo tako tudi Študiju in vzgoji. IVIenda je najstarejša taka izletniška učna pot t, i. Rcnnweg v Thüringiji, dolga 170 km (podobna naši planinski transverzalni poti), ki jo je vzdrzevalo posebno združenje že pred prvo svetovno vojno. Turist, ki bo spoznal namene in težave gozdarjev, bo upošteval tudi pravila gozdnega bontona: ne kuri gozdu, ne kriči in ne plaši divjadi, ne poškoduj drevja, ne lomi grmovja, ne odmetavaj smeti, ampak jih za sabo pospravi! Dandanes se, žal, civiliziranci obnašajo v naravi, kot. da 1:a ni last nikogar in kot da za njimi na tisti kraj nihče več ne ho priäel na izlet. Posebno ogroženi so gozdovi v bližini mest, t. i. zeleni pasovi, in vzdott glavnih turističnih cest, jezer, ob razglediščih in izletiščih. Okoli mest so zlasti pogoste sečnje, povsod pa vidimo kurišča, smetisČa in poškodovana drevesa. Zeleni pasovi mest zahtevajo poseben način gozdarjenja, ki ustvarja čim pestrejšo sestavo gozdnih združb, razen tega pa ohranja posebno slikovite primerke, kot npr. panjevec, krivenčasta, rogovilasta ali zraščena drevesa, duplarice za gnezdenje ptic pevk, pestro cvetoče drevesne vrste ali take, ki v jeseni živo obarvajo listje. Seveda pa tudi ohranitev gozdnega grmovja v robovih in prizanasanje izredno starim, četudi že nekoliko hirajočiin drevesom, šteje med nadela pejsažnega gozdarjenja. Ta sistem gozdarjenja še ni mogoče imenovali vrtnarjenje, vendar pa zahteva od gozdarja, da iTednoti drevo ne le po kubikih lesa, ampak tudi kot spomenik narave. Definicijo pejsažnega (krajinskega) gozdarjenja v naravnih, parkovnih ali rekreacijskih goj:dovih bi mogli opredeliti takole: »Gojitveni ukrepi z upoštevanjem .sodobnih gozdnogojitvenih načel in ob posebnem upoštevanju estetskih in atraktivnih vidikov«. V teh gozdovih bi načeloma upoStevali naslednje pogoje, ki jih stopnjujem od blažjih do občutnejših posegov v gozd: Ohranitev; t, pestrosti vrst, gozdnobioioško utemeljenih, tudi negospodarskih vrst, 2. raznovrstnosti sestojev, 3, podrasti z zelmi in 4. gozdnega roba (grmovnice, zlasti cvetoče, pestrobar\'ne ali pestroplodne, trnaslel. Varovanje: 5. redkih vrst (dreves, grmov, zeli), 6. panje vccv, duplark, rogovilastih in krivenčastih primerkov, 7. drevesnih veteranov (ludi votlih ali brez vrha), orjakov, za določeno vrsto izrednih (debelih, visokih) primerkov, 8, sptičkov, viharnikov, rakastih, slikovitih tvorb (orglaste smreke). Oblikovanje: 9. odpiranje razgledov iz gozda navzven, zlasti z raz-gledišč, počivališč m poti; 1Q, ustvarjanje in ohranjanje planj in trat v gozdu ali odpiranje pogledov na posebne primerke, skale, slapove: estetsko kombiniranje planj in trat s terensko konfiguracijo (vizuelno oblikovanje prostora in trodimenzionalnosti); 11. varovanje solilerov, živic, skupin zunaj sklenjenega gozda, zlasti po dominantnih legah (na holmih, terasnih robovih ali na odprti ravnini) in ob vodah; 12, nobenih sečen j na golo, v jedrih, v kulisah, v gozdnem robu, temveč samo prebirülne, sanitarne (higienske) ali obzirne gojitvene sečnje. Urejanje — opremljanje: 13. sprehajalnih ali učnih poti, kažipotov in markacij, poučnih tabel ali opozoril, 14. počivališč (klopi, hlodi, kamni, strešico in dr.), 15. vodnih zajetij, kurišč, sanitarij in pod. ter 16. parkiri.sč, šotorišč, igrišč itn. Iz navedenega sledi, da moramo posegati v gozdove zgolj gozdnogojitveno in ohranjevalno, lahko pa tudi oblikovalno ali celo urejevalno, kar je primerno zlasti za zelene pasove mest in za »rekreacijskec gozdove. Pri gorskih kmetijah je nekoč, kot moremo še danes ugotoviti pri pohorskih kmetijah, bila živa tradicija ohranitve izrednih hišnih lip ali starih smrek, jelk in bukev, ne samo kot mejašnic in semenskih dreves, ampak tudi zaradi hišnega ponosa. Med tem ko so se ohranila stara sol i ter na drevesa v Panonski nižini (hrasti, lipe, topoli) pred vsem kot strelovodi in senčnice, so bila v alpskem svetu stara posamična drevesa pri hišah zlasti strelovodi in vetrobrani ob močno izpostavljenih grebenskih domačijah. Sedaj je večinoma že pozabljen siari domači običaj, da so sadiii drevesa v spomm kakega hišnega dogodka, poroke, rojsiva, smrti, srečnega ozdravljenja ali vrnhvii iz vojne. Pozabljeno pa je tudi oboževanje raznih zlih in dobrih duhov v starih drevesih, ki je pa pustilo sledove v gorskein svetu v na\ adi, da še dandanes obešajo znamenja na drevesa (posebno v spomin kake nesreče) ali sadijo drevesa ob znamenjih, kar je značilnost slovenske krajine. Zanimivo je, da so v Rakovcu na Pohorju leta 1S51 ob binkostih žan-dai ji morali posekati sirtreko, h kateri so domačini romali v množicah, ker •^e je bojda na njej prikazala Marija. Podoben primer se je zgodil pri Buč-kovcih v Prlekiji, kjer so leta 1890 morali posredovati vojaki in so smreko prav tako posekali — z njenimi ireskami pa so podeželski krošnjarji še vso zimo »kšeftanli« po Prlekiji in Prekmurju. Ko smo že pri misticizmu, bi spomnil se na nekatere fenomene: ko so stari Grki gradili svoje templje že iz kamna, so še vedno posnemali lesene konstrukcije ostrešij v arhitravih, stari Egipčani so tempelj.ske stebre oblikovali ko L nekoč v obliki snopa f rs tike. In srednjeveške gotske katedrale "i. vitkinn stebri ladje, ki se v svodu razpredejo v križno rebrovje, kaj ne spominjajo na debla v lipovem gaju in na veje. kt se prepletajo v krošnjah? Vec kot očividno je, da so .se graditelji prvih svetiSč še spominjali svetlih gajev, kjer so žrtveniki stali kar med drevesi. Tako vidimo, kako so bili naši pra-predniki navezani na drevje in na tehniko gradnje h lesa. Dandanes pa nas zanimajo jiredvsem estetski iičinkL dreves in gozda v krajini Upoštevati moramo, da so soliterna drevesa v odprti pokrajini brez gozda izredni estet.^ki oblikovalni faktor, saj v dvodimenzionalni ploskoviti ravnini šele drevesne navpičnice ustvarijo tretjo dimenzijo in v Lis prostora. Pri tem upoštevajmo Se to, da ta drei'esa ne dajejo le .senco na pt^ljn po delu počivajočini ljudem in živalim, ampak so tudi zatočišča in počivališča koristnih ptic, posebno ujcd, ki z visokega vrha prežijo na škodljive poljske rovke. Gozd prevladuje pri nas v gorski pokrajini, po nižinskem svcUi pa je v manjšini. Zato je v nižini gozd nc le pomemben čini tel j biološkega ravnotežja, ampak tudi izredno važen faklor pri oblikovanju estetske podobe krajine. Na^iprotno pa so v močno gozdnatih gorah z monoton i jo iglasEih gozdo\" prav odprte njivske in travniške planjave tiste, ki prekinjajo dolgočasno enoličnost go;(dov, Tn gre torej za estetski kakovostni obrat. Zato jc razumljivo stremljenje varuhov narave in krajmc", da bi v nižini ohranili stara in solitiii-na drevesa, drevesne žii-ice in zaplate, v alpskem svetu pa obvarovali gorske kmetije pred opuščanjem oziroma zaraščanjem z goščavo, ki bi estei-sko osiromašila gor.^ki svet. Opuščanje gorskih kmetij pa ni samo estetski, gospodarski in socialni problem, ampak prav pri nas Sloveniji posebno pereč narodno-obrambm kompleks problemov: večji del naše narodne meje jioteka po gorskem svetu, velik del krneli j leži gorah, tam so korenine narodne vitalnosti in regene-racijske spo.'iobnosti. Končno ne tiinemo pozabili, da je bil prav gor.ski kmet preteklo.sti najtrdnejši zaveznik v letih narodnoobrambnih bojev in v obdobjih navalov krvoločnih hord od Obro\' in Turkov do vdora plenečib tolp v zadnji vojni; prav gorski kmetje so omogočili uspešno narodnoosvobodilno vojno, ilcleč svoje skromne zaloge z borci in tvegajoč pri tem življenje svojih družin — s tem pa problem gorskih kmetij prerašča že etično-moralne sfere. Ob upoštevanju navedenih dejstev se Uidi nasi \'oja5ki strategi že spia-Žujejo, kako se bomo branili v bodoči vojni, ko bi se bilo treba umakniti v gore in gozdove, če ne bomo imeli trdne prehrambene in obveščevalne baze v gorskih kmetijah, ki bodo v doglednem času vsaj do polovice opustele? Dejstvo je, da gorski kmet nikoli ni živel samo od kmetijstva, ampak 5i je \'edno poiskal kakšno komplementarno zaposlitev, zlasti pozimi, bodisi z živinorejo in prevozništvom, oglarstvom in žagarsivom ali z delom v gozdu, delno pa tudi z domačo obrtjo, Gozd torej našim gorskim kmetijam ni bil samo postranski zaslužek, ampak zimska dopolr5ite\' celoletnega delovnega ciklusa, III, Opozoril bi še na eno premalo upoštevanih dejstev, tj., da je prav gozd najboljši konservator arheoloških in zgodovinskih spomenikov, prazgodovinskih nahajališč, gomil, gradišč, zgradb in cest. Kjer so gozd posekali, so kmalu izginili tudi ti spomeniki. H koncu naj še naštejem nekatere gozdne probleme, ki prav tako posredno ali neposredno zadevajo estetiko slovenske podobe krajine. Gozdne preseke za žičnice, vlečnice, telefonske vode, \'isokonapetostne daljnovode in pod. zavzemajo v Sloveniji že velike površine, cenim, da najmanj 6000 h;^, vendar so ta zemljišča najbolj zanemarjena in zaplevljena kot posledica nc-estetskih in surovih posegov v podobo krajine. Poleg tega da se z njih širijo škodljivi pleveli in razni paraziti, se marsikateri sklenjeni gozdni predeli razdrobijo. da ne zagotovljajo vee tistega biološkega minimuma, ki je potreben za uspešno gospodarjenje. Ce bi v te preseke posadili vsaj ustrezno gromo\'je in nizke listavce, bi gozdu vrnili gozdni rob, zatrli plevel, ki škoduje tudi gozdu, hkrati pa bi ustvarili čebelje pašnike, gnezdišča za koristne ptice ter krmo za divjad, ki ne bi bila več toliko napadalna v mladih nasadih, ker bi našla na presekah slastnejšo krmo. Poseben problem so posledice industrijskih plinov v aipskih dohnab. Dokler so industrijski obrati v preteklih stoletjih bili še majhni, seveda niso tako škodljivo vplivali na gozdove. S povečanjem proizvodnje, z zboljšanjem proizvodnih postopkov, ki dopuščajo tiporabo manj čistih rud, z nadomestitvijo oglja topilpištvu s koksom, ki vsebuje žveplo, z uvedbo LS-postopka (vpihavanje kisika v konvertcrje) se je tudi izredno povečalo zastrupljanje zraka s plini fSO^, CO2, fluorovodik, ferioksid in dr.). Ti plim ob hkratnem pojavu toplotnih obratov v alpskih kotlinah povzročajo katastrofalno propadanje gozdov v okoljih naših velikih indu.strijskih obratov ter seveda tudi biološko in estetsko degradacijo alpske pokrajine Tudi mnoge gorske gozdne ceste so zeio robati posegi v krajinske predele, zlasti useki, zemeljski nasipi pa tudi betonski mostovi. Z malo obzirnosti in iznajdljivosti bi mogle manj izstopati iz krajine. Menim, da so nasi predniki, večinoma neuki, znali graditi lepše mostove in brvi, kot jih sedaj srečujemo npr. na Pohorju. Nadalje pomeni zaradi gradnje cest sproženji erozija tudi gospodarsko škodo v gozdovih in večje stroške za vzdrževanje cest — ne le za nekaj let, ampak morda za celo stoletje. Razumljivo je, da ne moremo zahtevati, da bi gozdarji gozdo\'ih ustvarjali tehnične umetnine. Tudi naši predniki so gradili predvsem ftmkcionalno in iz avtohtonih materialov ter preprosto, prav v tem pa je skrivnost lepote — jjreprosto.st, združena s funkcionalnostjo, pomeni genialnost. Prav zaio občudujemo stvaritve naših prednikov: genius loci je ustvaril našo slovensko Lajči Pandur: Drevesa v jeseni, olje, S prve jugoslovanske razstave Gozd in les v likovni umetnosti v Slovenjem Gradcu krajino z žulji in znojem, prenašajoč izkušnje iz roda v rod skozi tri tisočletja, ki so ustvarila to našo edinstveno domovino. Gotovo ni naključje, da je propagandno knjižico »Za naš les«, izdano ob prilik] ljubljanskega velesejma 1936, krasila naslednja Prošnja gozda: Človek! Toplota tvojega ognjišča sem v mrazu zimskih noči, prijeten hlad v poletnem soncu, — Sleme sem tvoji hiŠi, deska Lvoje mize, postelja, na kateri spiš in les, iz katerega gradiš ladje. — Držaj sem tvoje motike, vrala tvoje staje, les tvoje zibelke in rakve. — Jaz sem dobri kruh, cvet lepote in zdravja kraja. Usliši mojo prošnjo: ne uničuj me! Naj večno Šumijo gozdovi domači .., DIE BEDEUTUNG DES WALDES BEI DER GESTALTUNG DES LANDSCHAFTSBILDES (Zusammenfassung) Die Bedeutung des Waldes bei der Gestaltung des Landschaftsbildes war bereits Gegenstand der Symposien über die Probleme der perialpiiien Wäider in Slovenj Gradec im Jahre 1962, besonders im Referat Ur. Leibundguts, und in Piran 1965. gewidmet dem Schutze und der Gestaltung der Kultur-Landschaft. Bereits im Jahre 1909 berichtete L. Dimitz. in Ti^Žiu bei der Jahrestagung des Krainisch-künsteiiländischen Förstervercines über die Esthätik des Waldes im Zusammenhange mit der FreitzeitigesiaUtung; diese letztere wird in der Zeil der Uber stiirmttn Zivilisation immer n'ichtijier tür die Gesundheil der Menschheit, Der Erziehung des Stadtmenscheii zum guten Benehmen in der Namr muss man ebenso em Augenmerk zuwenden, nebst dem aber die Wald- und Freie-Landschaft esthätisch gestallten; man kann die Walder entweder mit nur sehr umsichtigen Eingriffen pflegen imd schützen, oder mit energischen Gesialtungs massnah men tür die neuen Zuwendungen vorbereiten bzw. umgestalten. Der Etn?.elbaum hai eine ebenso wichtige Aufgabe bei der Gestalfiing des Landschaftsbildes ^vie eine kleine Waldflache in offenen Niederungen; im Gegensatz dazu ist es aber in der Berg-Waldlandschaft wichtig, die freien Flächen der einzelnen Bauerhöfe zu eihalten. Die Landflucht von den Bergbauemhöfen verursacht demnach, neben anderen schon bekannten folgen, auch esthütische Prii-bleme Die technischen Eingriffe in den Walci (Hoclispannungsleitungen und Waidschneisen, Lufrvergiflung durch Rauch und Gase, besonders schwerwiegend in den Alpentälern wegen der oft vorkonimenden Temperaturinversionen, Svrassenbauten und andere) sind ein wichtiges biologisches, landschafts- und waldesthatisches Problem. Der Wald ist zugleich auch ein wichtiger Konservator von archeologischen Fundstütten. 719:712 21 GOZD IN PODOBA KRAHNE Doc- ing, Dušan Ogrin (Ljubljana) Na petem ameriškem gozdarskem korigresu je dekan fakultete za naravne vire z Uni\'er2e v Michiganu dejal: »Moderna civilizacija bi lahko sha jala brez lesa, nikakor pa ne brez gozdov«. Ta pogodljiva teza seveda ne zmanjšuje gospodarskega pomena gozda koE vira lesa, pač pa poudarja, da se težišče premika na druge funkcije gozda, ki su bile doslej bodisi manj aktualne aH pa smo jim pripisovali Je obrobni pomen. Naraščanje prebivalstva, povečane potrebe človeka v sferi proizvodnje, stanovanja, prometa in zlasti njegova velika mobilnost vodijo k vse hujši obremenitvi prostora z rabo, ki je iz dneva v dan raznovrstnejša in zahtevnejša. Proslor postaja, že v kvantitativnem smislu, kot določena količina, ki jo je mogoče konzumirafi, ne pa povečati, vse bolj pomembna vrednota. Se pomembnejše pa bodo njegove strukturne lastnosti, značaj njegovih prvin in tudi njihovo medsebojno razmerje. Gozd je tako glede kvantitativnega deleža kol po svoji naravi v prostoru današnjega in še bolj jutrišnjega dne ena najvažnejših prvin. Njegov pomen nenehno narašča, zato narekuje drugačno miäljenje in ravnanje, tako v okvirih gozdarstva samega in v interakciji z drugimi dejavnostmi in prostorskimi prvinami. Prj tem je posebnega pomena, v kakšnih pojavnih oblikah, i? kakšno morfologijo se bo pojavljal v našem krajinsko tako raznolikem svetu. Namen tega prispevka je opozoriti na ta vidik, na vizualne lastnosti gozda, ki daljnosežno odiočajo o podobi krajine in s tem tudi o kvaliteti .širšega prostora. Glede na zastavljene okvire seminarja in začetni značaj tovrstnih preudar- janj se sestavek- omejuje na temeljno infoi'macijo, ki. bo v tekstualnem podajanju, brez ustreznega i lust racij skega diapozil ivnegu gradiva, manj nazorna. Tudi nam na tem področju še manjka polrebiiili lastnih izkušenj v našem krajinskem prostoru. Obeta pa se dober raz\'oj v tej smeri, kar 7ago-tavlja orientacija slovenske gozdnogojitvene Šole, ki je spoznala, da so po-mcmbnusine dimenzije gozda prerasle okvire klasične gospodarske panoge in da bo gozd ob produkciji lesa tudi prepotrebno veJiko področje rekreacije, oddiha in hkrati ustrezen oblikovalnL člen življenjskega okolja. Tako naravnana bo kos \'sem probjeinom, ki se bo z njimi soočal naš gozdni prostor že v neposredni prihodnosti, kar nakazuje že. prograrn graditve cestnega omrežja v Sloveniji, S lo usmeritvijo ima gozdarska stroka kvalifikacijo in pravico, da se polneje angažira v urejanju in varstvu krajine in pri prostorskem načrtovanju na raznih ravneh. Kako pomemben je gozd kot sestavina krajinskega prostora, kaže pozornost, ki mu jo v tem smishi izkazujejo po svetu. Pred nekaj meseci je bil v Londonu simpozij na te)iio »gozdarstvo in oblikovanje krajine«. V ZDA se pojavljajo predlogi za formiranje posebne strokovne usmeritve »landscape forestry« fpejsažno gozdarstvo), govorijo že o »environmental forestry« ipd. Tako se končno uresničujejo prizadevanja, ki so jih deloma nakazali že pej-sažisti 18, stoletja, na gozdu pa temeljiteje razčlenil Heinrich von Salisch v svojem klasičnem delu »Forstästhetik« iz 1. 1885, Likovno gledano .sestavljajo krajino ploskovne in prostorninske, volumensie prvine, predstavlja torei tridimenzionalni sistem, grajen iz »praznega^ (po Cezannu negaiivnega) in »polnega« prostora. Odprte, ploskovne pi"vine so travne in vodne površine, ki močno reflektirajo, odsevajo in zato delujejo l šenj prilegajo biago valovitemu svetu, V naši zemljepisni širini je značilna in prevladujoča listopadna dendroflora s pretežno srednje dinienziouirano listno teksturo in mehko iiiansirano barvno skalo vegetacije, VcCje razlike, bodisi v habitusu, zgradbi ali barvi listja, kot npr, pri nekaterih iglavcih, delujejo kot poudarjeni odkloni, ki ob znatnejšem kopičenju lahko delujejo v krajini neskladno in celo tuje. Tako je raba iglavcev v iisšein krajinskem prostoru delikatno vprašanje (da ne bo nesporazumov: kot \'sa izvajanja v tem sestavku se tudi to nanaša zgolj na vizualno plat in ne posega v gospodarska ali gojitvena vprašanja). Razmerje med iglavci in listavci bistveno prispevka k značaju krajine in oblikovanju njene podobe. Kako dalec to lahko gre, pričajo čisti nasadi iglavce\', ki jih na srečo lahko pri nas imamo ?a preživele, v Veliki Brilaniji, klasični deželi pejsažnega oblikov-anja, pn po\'zru-čajo ^nane, hude probleme. Dex'astirana območja so pogozdiii preie/.no z iglavci (vodilna vrsta sitka), navpdno v geometrijskih \'zorcih, kar je neo^ibnu piNvedlo do odbijajoče hladnih, enoličnih, brezizraznih krajin Iglavci ne delujejo povsod Inko kot v mehkih zelenih krajinah »liričnega' tipa, iiakršne prevladujejo pri nas V gorskem s\'etu, kjer živa skala daje krajini napet, dramatičen izraz, je trdota iglavcev povsem nevtralizirana v ravnovesju dveh, po osti-ini izenačenih prv'in. Enako je na kamnitem krasu V Primoiju. kjei' prevladuje modrina morja in iteba in je ozračje nasičeno 7- bleščavo rezko svetlobo, se iglavci pojavljajo v svetu ostro izraženih kivt-J ins ki h elementov, s katerimi sc zadovoljivo asimilirajo Tudi je treba pribiti, da teh izvajanj ni mogoče enaki meri prenašati na \'se pri nas razširjeno Iglavce, Za smreko in jelko ter črni bnr veljajo v celoti, medtem ko je treba macesen in tudi rdeči bor zaradi znatne fizionomske različnosti izločiti Iz te kategorije. Krajini, ki impresionira s svojo skladno podobo, je vedno lastna enotnost, značilnost, ki jo pogrešamo pri devastiranih ali kako drugače prizadetih krajinah. Pojem enotnosti je sicer nekoliko teoretičen in ga je težko razlagali brez konkretnih ponazoritev, je pa za razumevanje problematike krajtnskeg.i oblikovanja neogibno potreben. Vsekakor je eno In ost najlaže opredeliti pri naravnih krajinah, katerih sestavine in vzorec gradnje so znani in bolj ali manj ustaljeni, teže ji je slediti v kulturnih krajinah, ki so izpostavljene večji dinamiki menjav. Krajina izkazuje enotnost tedaj, ko sioni na ritmu naravnih topografskih značilnosti. To je bish'cno obeležje vseh velikih krajin, v katerih se vse prvine, reliefne in vegetacijske ter eventualno antropogene, podrejajo skupneitiu oblikovalnemu vzorcu, kateremu pa je izhodišče naravna topografska tlenjenosl krajin Tako izpeljava ceste \ valovitem svetu s traso, Ici kolikor mogoče sJedi topografiji in se z manjžiini radiji ogiba usel;-merah vsebinsko no bi terjala posebnega truda in tudi ne posebnih stro5ko\". Seveda bi morah pri tem razlikovali, ali gre za stare udeležence ali za mladino, ker obema skupinama hkrati ni mogoče prilagoditi telesnih naporo\ in trajanja hoje. Pomembno pa je, da se V.si udeleženci le drže v skupini, da se njihova vrsta na poti ne razvleče, ker bi to precej zmanjSalo koristno'ii in nazornost takšnega potovanja. Morda bi bilo primerno računati tudi z različno stopnjo izobrazbe ali pa z različnimi nagnjenji. Pot mora biti pripra\'-Ijena tako, da je vremenske razmere ne morejo bistveno ovirati, da .so ob izredno neugodnih okolnostih mo^^oče spreminicvalne \'anante, posebno z vključevanjem prevozov. Udeleženci naj bodo primemo opremljeni, a za vsak primer mora biti na razpolago Ludi določena oprema. Pomembno pri tem je \'naprejšnje obveščanje vseh udeležencev o sami poti, bodisi da se lahko odločijo za to ali ono varianto, bodisi da že vnaprej pi'cbero ali drugače ]5oiiče o stvareh, ki jih bodo na poti srečavah. Zato je primerno izdajati opise poti, če je mogoče s slikovnim in karinim gradivom, 7. vsemi vsebinskimi in tehničnimi podatki. A ker ni vsak voljan udeleževati se skupinskih izletov in je marsikdo bolj nagnjen k samotarskim popotovanjem, mu lahko to zagotovimo z opisi poti in pa z njihovo dobro oznako. Gozdne markacije, kažipoti in opozorila naj bi preprečila, da tudi posameznik ne bi izgubljal časa z islcanjem poti in bi ga znaki privedli na najzanimivejša mesta. Pogosto bi taksne poti mogli navezovati na najbolj znana in urejena planinska pota. Upam si trditi, da v Sloveniji ni predela, kjer gozdarji ne bi mogh pripraviti taksnih poli, polnih posebnosti in zanimivosti, ki so vredne ogleda, Ter se tako vključiti v äirsi koncept turizma in rekreacije v naravi svojega območja Prepričan .'sem, da bo za takšne organizirane izlete živahno zanimanje, zlasti v turistični Sezoni, ko si tujci želijo tudi takšnega nadvse zanimivega, koristnega in zlasti cenenega uveljavljanja ter razvedrila. Seveda pa bi morali takšne izlete pripraviti Ludi s potrebno propagando in opozoriti na možnosti, ki jih nudijo. Glede prirejanja takšnih izletov ima pri nas nekaj izkušenj edinole Planinska zveza, največ Planinsko društvo l.jubljana-Matica. Od aprila do oktobra odhaja vsako nedeljo na pot dvajset do sto planincev, udeleženci pa so najbolj zadovoljni z izleti, kadar ni na vrsti samo zabava in edinole hoja po planmskem ali gozdnatem svetu, ampak če zvedo kaj novega in jim zna kdo povedati kaj o stvareh, ki jih srečujejo na poti. Toliko laže bi bilo to doseči z vnaprej pripravljenimi in dobro organiziranimi izleti, 5, Avtomobilski popotniki Ob tolikšni gostoti gozdnega cestr>ega omrežja, kalcršna prepreči a vse gozdnate predele Siovcnijt;, gotovo ne bi bilo prav, če ne bi privabili v naravo in gozdove tudi motorizira nega turista. Še več, tu je v sedanjih življenjskih pogoj i It, Ico odločata o človekovih možnostih hkrati hitrost in razpoložljiv čas, večkrat edino mogoč način Pri tem pa nam mora biti že v začetku jasno, da ima motorizacija v naravi svoje racionahie meje, ki bi jih bilo treba proučiti in tudi avtomobiliziranega turista aH popotnika pravilno omejili, saj nam bo za to In^aležen, Vožnja po gozda ne more biti sama sebi namen; temu lahko rabijo le boljSe in solidne ceste, kjer inore navdušen športnik preizkušati sioje in motorjeve sposobnosti, ne smemo mu pa tega dovoliti v naravi, njemu in drugim v prid ali škodo. Potovanje z avtotnobilom v naravi naj nas !e pripelje od mesta do mesta, ria poti naj bo več ogledovanja in manj vožnje. Ce je le mogoče, naj bo vožnja 7. avtomobilom kombiniratia s pešačenjem. Opozorilo, ki naj prikaže napore jiozdarstva pri obnovi in premenah slabih gozdov (nasad na Vahti, GG Novo mesto) Za takšno izletniško, rekreacijsko uveljavljanje pa moramo seveda svoja gozdna območja primerno urediti in oprejiiiti Zlasti so potrebne dobre glavne ceste, ki popotnika spoh lahko pripeljejo v naravo. Bolje je imeti manj cest, I'cndar pa tiste solidne, po možnosti aslaltirane, kot pa gosto mrežo kolo-\'ozov. To seveda velja s turističnega gledišča, ki je nekoliko drugačno od potreb izkoriščanja gozdov. Nikakor pa ni treba istovetiti gozdnega prometnega omrežja, ki je namenjeno turizmu, s tistim, ki naj rabi za prevoz lesa. število cest, k t so na voljo turistom, bi kazalo raje omejiti. Za vsako območje, lahko tudi za več območij hkrati, bi bilo potrebno pripraviti dobro pre- mišljen načrt takšnega omrežja, ki naj bi zajelo najzanimivejše predele in bi zadrževalo popotnika pri posebno zanmiivih tili znamenitih objektiin naravnega ali i^uUurnozgociovinskega značaja. Omogočalo naj bi taksna popotovanja, da se turistom ne bi bilo treba vračati po istih poteh, skratka, da bi spotoma Čim več videit. Primerno bi bilo pripraviti več predlogov z vsemi podatki itinerarja, da bi si mogli turisti sami izbrati najustreznejšo pot, izdati bi bilo treba pregledne zemljevide, kjer naj hi hili razen cest označeni vsi prostori, kjer se je vrtidno ustavljati; vsebovali naj bi znake za posamezno zvrst znamenitosti in seveda tudi za turistične objekte in naprave, Cisto drugače, kot je to pri nas v navadi, bi bilo potrebno opremiti ceste s kažipoti in opozorilnimi napisi na Jiajprometnejših vozliščih v gozdnih središčih pa tudi s preglednimi zemljevidi, morda kot pokrajinske panorame. Kako težko se marsJkje pri nas znajde avtomobil is t, npr. v Trnovskem gozdu, na Rogu ali Snežniku! Se tako veSč poznavalec terena labko zaide, kaj šele popotnik, ki se prvič nameni v neznane predele. Kako poredki so napisi na križiščih, ki bi povedah, kam vodijo pota, da ne omenjanio tistih, ki naj bi opozarjali na morebitne znamenitosti. In vendar so ob stroSkih za gradnjo in vzdrževanje cest za to potrebne le majhne investicije. Za dobro urejeno pot, tako opremljeno in vzdrževano, bi vsakdo, ki bi rad na poti spoznaj kaj novega in kdor želi prispeti do cd ja po zanj najprimernejših variantah, rad odštel tudi cestnino. Le v takšnem primero bi bili gozdarji upravičeni na tak prispe\'ek. Spričo naraščajoče molorizacije in tujega turizma, ki se bosta v prihodnjih letih se stopnjevala, nabrani zneski ne bi bili majhni, saj se Je zdaj dogaja, da obišče npr. Pokljuko, Jelovico ali Pohorje na stotine, v nedeljah celo jia tisoče avtomobilov. Avtomobilski turizem v naravi pa zabteva seveda tudi .svojo tehnično opremo. Sem spadajo poleg bolj aii manj prometnih naprav in opozorilnih tabel prostori za parkiranje tam, kjer se ustavljajo tuiisti, npr. ob gostinskih objektih, pri krajevnih znamenitostih. Nadylje so pomembni urejeni prostori za piknik, ki so z avtomobilskim turizmom v najtesnejši zvezi. Tam, kjer je obisk največji, nikakor tie smemo pogre.sati posod za odpadke in pa saniianj. Prav ta oprema je pogosto zelo kočljiva naloga, za katero doslej še nismo našli prave rešitve. Spomnimo se za primer na naše največje smeti.Šče ob cesti med Medvodami in Kranjem pa na kopice odpadkov okrog naših najbolj znanih pikniških postojank. Preprosto ni nikogar, ki bi skrbel za red glede snage v nsu-avi. Najprej je treba seveda pripraviti posode za smeti in opozorilne table z vzgojnimi napisi; le tako bomo mogli navaditi popotnike, da ne bodo metali iz avtomobilov v obcestne jarke ali pa kar na cesto vsega, kar jim je odveč. Glede tega so naši pešci planinci že veliko bolj vzgojeni; to je dokaz, da visok življenjski standard še ne pomeni I'isoke osebne kulture. V sJtrajnih primerih bi lahko takšnim nekulturnim obiskovalcem čiščenje tudi zaračunali, Kljub temu pa bo treba še pospravljati; temu sc nt bomo mogli izogniti. Poljudno strokovno aii poljudnoznanstveno organizirani avtobusni izleti bi lahko veliko pripomogli k spoznavanju gozdov in narave, likrati pa bi poučili tudi nestrokovnjake o gospodarjenju z gozdovi, z urejanjem širšil; vprašanj kmetijstva, s krajinskim urejanjem in podobnim. Izleti naj bi bi i i zvezani še z ogledom zgodovinskih znamenitosti, muzejev, zbirk, pridruženo pa naj bi jim bilo kako predavanje ali umetniški nastop. Slovenija je za takšne, morda tudi celotedenske izlete ob strokovnem vodstvu in ob tehnični izvedbi turističnih agencij izredno primerna. Gotovo bi takšni izleti privabdi širok krog udeležencev, lako domačih kot tujih. Važna je seveda temeljita priprava, vodstvo nafiih prominentnili strokovnjakov t gozdarskega pa tudi drugih področij in seveda ustrezna propaganda, V sezoni naj bi takšne izlete redno prirejali, saj popotniki z avtobusi niso preveč prizadeti s spremembami vremena. Ne dvomim o uspehu in u zadovoljstvu udeležencev s takšnim izletom, če je )e-ta dobro pripravljen. 6. Propagiranje gozdarstva in varstva narave Gozdarstvo kot panoga in gozdarji različnih stopenj izobrazbe nima.jo v naSi skupnosti in družbi tiste veljave, ki bi jim pripadala po njihovem opravilu, tj- po neposrednem obvladovanju in urejanju riaravnih zakonitosti na polovici slovenskega ozemlja, Ce pa upoštevamo še širše funkcije gozdov, potem sega njih skrb tudi preko gozdnih meja na druga področja. Razlogov za to je več. Gozdna posest in gozdarska služba sta bili nekoč istovetni s tujčevim fevdalnim m velikoposestniškim režimom ter s tem v zvezi z raznimi policijskimi ukrepi. Poinembno je bilo poznejše kapitalistično odiranje revnega kmečkega prebivalstva od lesnih trgovcev, v povojenem času pa premnogi administrativni in birokratski ukrepi in odločitve glede gozdov, gozdarstva, zadrug itd. Vse to nt utrjevalo priljubljenosti gozdarjev med širokimi plastmi prebivalstva. Tudi zadnje čase v tem pogledu ni kaj prida drugače, .Marsikateri leh očitkov so seveda neupravičeni, ker izvirajo iz preslabega poznavanja problemov v naravi sami kakor v gozdnem gospodarstvu, kjer ie srečujemo z vrsto protislovij. Zdaj očitajo gozdarjem preveliko s komercial i-ziranost in pohlep po dobičkih h gozda (gozd raste sam brez gozdarjevega truda!), zdaj spet pretirano sentimentalnost in romanticizem, ko se branijor udariti po gozdovih zaradi kratkotrajnih koristi te ali one lesnopredelovalne panoge. Ekonomisti nam očitajo, da smo starokopitni in premalo smeli pri svojih odločitvah, ko je treba v dinamičnih časih tudi tvegati in vreči na tržišče robo, kadar je konjunktura, nato pa spet Čakati na boljše čase. Tako naj bi močno posegli v naše lesne zaloge, jih vnovčili, z delom denarja pa investirali velike pogozditve s hitro rastočimi tujimi drevesnimi iTstami in tako v kratkem nadomestili znižani prirastek lesa. Ne da bi se spuščali v zavračanje takšnih in podobnih glasov, opozarjamo na dve dejstvi. Prvo je, da takšni kritiki ne poznajo naravnih zakonitosti v najširšem pomenu, zlasti ne kompleksnih bioloških zakonitosti širokega prostora, drugo pa leži v spo- Na najbolj obiskovanih krajih v gozdu so zelo po-lične opozorilne table osnovnimi podatki o gospodarjenju z gozdovi gozdno G^SPOOiHSHUHOTi ■p O L J 1 N t POQilKlDGÜSPDOiKM]!) tKHHlLDGJ 235100^'-- - , mlitopgimsiemo^-m i- iHSlOISPOHEHIHEV liOBltPOSEBH imROWNlH 10& ho GOZDOV. GÜIDHIH CESl IHIHI] 79hm gdziiüo eosp.nailof1estdi369 znanju, da smo si gozdarji za takšno neobiektivno kritiko precej sami krivi Krive pa niso toliko našt; napake, čeprav .seveda nase delo ni bre?, njih, kolikor rcfirsvilnc sodbe izvirajo h naravnost frppantne brezbrižnosti za glaMve, ki se žirijo okrog nas in o nns, in pa iz pomanjkanja zavesti, da je doUnost nas strokovnjakov, ki gospodarimo z gozdovi, prcdočiti v pj'avi luei najširšim množicam in ludi našim politikom ler ekonomi'^tom pomen gozdov, tj., da so sestavni del našega naravnega prostora in da brez njih ni mogoča gospodarska, v zvezi 2 njo pa seveda tudi ne kulturna in nrvcionalna samobU. Posredne koristi gozdov so mirno neposrednih koristi (pridobivanje lesa) neprimerno pomembnajše, vendar pa jih doslej nismo znali pravilno vredno! i Li, razen lejia pa morda niso bile za sodobno gospodarstvo in družbo dovolj neposredno 7azna\'ne. V bodoče pa bo zaizotovo drugače. Zalo postaja vedno pomembnejša naša dolžnost propagirati gozdarstvo in varstvu narave. Marsikatere, morda večino leli nalog bomo najlaže izpolnili s svojim vključevanjem v sodobne tokove turizma in rekreacije v naravi, tako kot je navedeno v prejšnjih razglabljanjih, Gozdarji bomo imeli prav pii najširših kulturnih krogih in izobraženih ljudeh svoje najboljše zavezniko glede osno\-nili stališč o naravi in tudi glede gospodarjenja z gozdovi, če bodo — tako z dobre kot e slabe strani — poznali naša načela in težnje v gozdnem gospodarstvu. Ljudje se zaCudeni ustavljajo ob vehki poseki in njihova prva misel ji; ponavadi: gozdarji so krivi, leer si tako kujejo dobiček, Ca bi ob cesti mogli prebrati, da je to in 1:0 gozdno gospodarst\'o na tej površini, ki meri toliko in tobko hektarjev, začelo obnavljati prestaro in zakrnelo goščo in zato porabilo toliko in toliko milijonov in da bo čez trideset, petdeset ali sto let tati^ nov gozd z boljšimi lastnostmi ter da je to delo namenjeno pravzapra\' našim zanamcem, potem bi na račun gozdarstva letelo veliko manj pikrih pripom.l). fn če bi namesto poročila, ki smo ga brali v naših časopisih, kako so gozdi^.i dela^'ci praznovali likof, ko so podrli najvišjo in naj obilnejšo jelko v gozdu, zvedtli iz dnevnikov, da so gozdarji tam in tam določeno drevo, ki je do/Jvci^) m preživelo še iz časov Marije Terezije in Napoleona, opremili 7 ustreznim napisom mimoidočim v pouk in opomin O človeški minljivost j, potem bi gotovo ugled tamkajšnjih gozdarjev pri ljudeh zrasel. Ko bi gozdarji na primer v bližini velikih mest skupaj z mestnimi očeti dosegli, da bi sleherni mladoporočeni par takoj po svoji poroki v bližnji okolici zasadil na posebej za to določenih zemljiščih svoje drevo, morda tudi troje dreves, seveda ob njih vodstvu in skrbi, potem bi se ljudje pogosto vračali na tista mesta, morda s svojimi otroci, premišljevali o tem, kako raste drevo in kako se pri tem sami spreminjajo, razen tega pa bi se navzeli tihega spošto\'anja do nara\e in tudi gozdarje bi znali ceniti. Seveda pa vsa ta gozdarska propagandas t ična dejavnost (izraz morda m najustreznejši) ne bi smeta biti kampanjska pa tudi ne vsiljiva, zato pa vedno in povsod v taksni ali drugačni obliki prisotna. Ob sodelovanju s strokovnjaki s področja varst\'a narave, spomeniškega varstva, urbanisti, hortikulturnimi društvi pa s planinci, tabo!-niki J t d, bi drug drugega pri s\'ojem delu izpopolnjevali. Povzetek Spričo svojega strokovnega dela, ki je v najtesnejši povezanosti z naravo in naravnimi zakoniiostttii, je gozdar ob toko^-ih in silnicah, ki se vedno očitneje porajajo sodobni družbi in ki se kažejo s splošnim pritiskom na naravo in z iskanjem razvedrila v naravi, zavezan v teh procesih aktivno p regle d ni zemljevid zname-nitosli, prüitielnili zvez in turističnili ubjektov nai omogoča obiskovalcem hitro orientacijo in izbi m zaželene poti (Gozni obrat Poljan?: GG fJovo mesto) sodelovati- Poleig tega, da mora gozdarstvo omogočiti rekfeaniji v ntira\i fisie osnovne pogoje, ki jili terja sodobni način življenja, pa se mora gožilar kot strokovnjak in kot učitelj zavestno vključiti v dogajanje. Sodobnega človeka, ki je po eni strani sfim del narave, po drugi strani pa produkt tehmziranega in civiliziranega okolja, je treba v marsičein znova naučiti, kako opazovati naravo, Jo razumeti in posebej še doživeti Skupaj z drugimi strokoi'njaki, ki so hkrati seveda tudi v/^gojitelji-peda-gogi, prevzema gozdai' svoje obveznosti pri poučevanju o naravi, .'ie posebno pri poučevanju o gozdovih in njihovih nalogah. Posebno pomembno bo nj;-jiovo sodelovanje pri delu 2 mladino, hkrati pa bo uvajal v gozdove tudi odrasle obiskovalce gozdov. Prijemi za to nalogo so kaj različni: organiziranje in vodenje posebnill dciovnih-rekreacijskih taborov, vodenje izletov in popotovanj, povečini ali v povezavi s prometnimi sredstvi, predavanja, publikacije in obveščanja a gozdovih in gozdarstvu. Gozdarstvo je kot gospodarska panoga samo za to neposredno zainteresirano. Kaj lahko bo s\'oje gozdnogospodarske ležnje po-vezrdo tudi s težnjami ttjrizma in rekreacije, seveda ob pravilnejn airokovnet,i razumevali j ti. To tem bolj, ker prav tovrstna dcja\'nost ni odvisna od posebnih stroškom' ali dragih investicij, koristi pa so takojšnje, čeprav se morda ne bodo vedno dale izrazili s številkami, tako kot tudi pomena gozdo\' za nacionalni obstoj in gospodarstvo nikoli ne bo mogoče oceniti z denarno \'redno-5ijo S tem pa mora seveda računati tako družba kakor tudi gozdarstva .>;an"i(3. DER FORSTMANN ALS LEHRER UND BEGi,ElTER DER BESUCHER IM WALDH (Zusarnmenfassiiiiß) Die heutige Entwicklung der inenschlichcn Gcsellscliaft führt zu einem allft!-m ei lie m Diiick aut die Landschaft und Natur Die Erhulung in der nyliirücher Umgebung wird für den Menschen immer nötiger, Forstleute, die beruf lich mit der Natur und ihren Gesetzen zu tun haben, weiden deshalb verpflichtet liei dieser Entwicklung aktii' mitzuwirken. Die Forst\virtsehaU soll die VorausseLounge 11 schaffen um den Menschen der heutigen Zeit die notvvendige Eihoiung in der Natur zu ermöglichen, Der Forstmann soll als Fachmann und Lehrer diese Entwickler a bev^'ussl mitgcstaltcn. Der heutige Mensch, einerseits selbst ein Kind der Natur, undtrerseits ein Produkt der zivilisierten und technisicrLen Umgebung, hat meisti^ns verlernt, wie die Natur 2u beobacliten und zu verstehen ist. Zusammen mit Fachleuten aus anderen Richtungen übernmimt der Fovstmarin sicine erzieherische Aufgabe, besonders was Wälder und ihre Bedeutung betrifft-Er soll sich vor allern der Jugend widmen, da Erlebnisse in der Jugendzeit für diia spätere Leben entscheidend sind. Gleichzeitig soll er auch bei den Erwachsenen Verständnis für den Wald erwecken. Diesem Zweck kann folgendes dienen: Organisation und Führung von besonderen Arbeits- und Erholungslagern, Führung von Ausflügen und Reisen, wo möglichst viel zu Fuss gegangen wird. Vorträge und VeröLfentlichungen über Wald und Forstwirtschaft. Die Forstwirtschaft als Wirtschaftszweig ist nur unmittelbar daran interessiert. Die forstvvirlschaftlidien Bestrebungen lassen sich leicht mit den Bestrebungen dos Fremdenverkehrs und der Erholung verbinden, wenn das richtige fachliche Verständnis vorhanden ist. Diese Tätigkeit erfordert keine hohen Kosten und Investitionen, und das bei sofortigem Nutzen. Dieser Gewinn lässt sich schwer in Zahlen ausdrijcken, wie auch die Bedeutung des Waides für die nationale Existenz und Wirtschaft nicht mit Geld anzugeben ist. Davon muss die Gesellschaft, wie auch die Forstwirtschaft Rechnung tragen. 119:712.1. ZAVAROVANA NARAVA Slane P e t e r 1 i n (LjuViljanal Pojeni in definicija Naše stoletje je rlalo nekaj novih strok, ki jih ni mogoče \i vrsti ti v nobeno od klasičnih ved, ker so i^rtizito interdisciplinarne. Mednje sodi tudi dejavnost. ki jo danes poznamo pod imenom varstvo narave (nemško: Naturschutz, angleško; nature conservation), V zadnjem času zasledimo nekaj poskusov, da bi le) dejavnosti dtili posebno ^itroko^'no ime. Tako predlaga W, Goetel (1%6) ime iisozologija«, L. K, Sapoiiiikov fl969) pa pci-dobno DStj.siekoiogija« (iz grščine: »sozo« — varujem, ohranjam; »oikosir — dom, bivali.šče; »logos« — veda), MisoJ o potrebi varovanja narave oziroma njenih delov se je najprej porajala pri tistili strokah, ki miajo naj\'ec neposrednih stikov z naravo: biologija, gozdarstvo, geografija, geologija idr. Danes ni več moč trditi, katera naj bi bila temeljna sestavina naravovarstvene dejavnosfi. Varstvo narave v sodobnem jjojmovanju niti ne moremo več šteti med čiste naravoslovne stroke, ker vključuje že gospodarske, mediciitske, tehniške in humanistične veje. Definicij, kaj je varstvo narave, je precej. Ena med njimi je lahko tudi tale; Varstvo narave je dejavnost, ki uravnava človekovo razmerje, do narave; prizadeva si ?.a ohranjanje naravnega ravnotežja, smotrno izkoriščanje narava i a njenih dobrin, ohranjanje naravnih pogojev za človekovo življenje in razvedrilo in zavarovanje posameznih delov narai-e, ki so posebnega znanstvenega, kulturnega aii vzgojnega pomena. Ce si zaradi boljšega pregleda dovolimo grobo poenostavi ie\', potem lahko varstvo narave delimo v tri glavne smeri: a) varovanje naravnih znamenitosti, znanstvenih posebnosti ali redkosti (»klasična« smer varst\^a narave); b) gospodarno {racionalno) izkoriščanje naravnih dobrin (»gospodarska« smer varst\'a narave, razvila zlasti v ZDA); C) oblikovanje in urejanje krajine (»urbanistična« smer varstva narai'e). Naša tema zajema sanno prvo od naštetih komponent, čeprav se vse tri med seboj prepletajo in so v praktičnem delu med seboj tesno povezane. Kratka zgodovina Prva varstvena prizadevanja, ki so se pred več kot sto leti pojavila v srednjeevropskih deželah (predvsem pod vplivom znanega Rous sea ujevega gesla »nazaj k naravi«), so bila namenjena naravnim znamenitostim in krajem s posebno naravno lepoto. V drugi polovici prejšnjega stoletja je pobudo prevzela Amerika, ki je leta 1872 dobila prvi narodni park (Yellowstone N, P-)- Takšna oblika varstva je postala zlasti primerna za tiste dežele, ki so imele se dovolj nedotaknjene narave. Edino na ta naČin so lahko ohranili ogrožene alriSke sesavce, ki potrebujejo velik življenjski prostor. Južnoafriška republika ima največji narodni park na svetu (Krügerjev n. p. meri okrog 19.000 km- ali skoraj toliko, kot vsa Slovenija). E\Topa, ki je bila zibelka varstva narave, je morala nazadnje priznaii, da so narodni parki zelo primerna in popolna varstvena oblika. Leta 1909 je Švedska razglasila prvi evropski narodni park Peljekaise na L.aponskem, Kmalu so ji sledile tudi druge evropske države. Leta 1924 smo Slovenci dobili France Slana; Stara i^aga, olje, 1962. S prve jugoslovanske razstave Gozd in les v likovni umestnosti v Slovenjem Graticu svoj ftAlpsKi varstveni park«, prvo zavarovano območje te \Tsie v Jugoslaviji. Alpski varsivüoi p:irk v Dolini Triglavskih jc^er sicer Se ni bil pravi narodni park, ker ni imel zadovoljive pravne podlage. Šele leia 1961 je bilo to ou-iTioijc pono\'no ;ia\'arovano in nekoliko razširjeno v »Triglavski narodni park«. Ltta 1922 so bile Sloveniji ?.a\'arovane prve redke ali ogrožene rastlinske vrste. Pop(jlocjSe predpise o \arslVLi narave, na podlagi katerih je bila moč zavarovati pokrajinska območja in naravne znameniLosti, smo dobili se!e po drugi vojni. Takrat je bila ustanovljena tudi poklicna služba za varstvo narave, ki je ostala do danes povez;ina s službo "^a varstvo kulturnih spomenikov, Novo kvalitetno in k\'antitetno spremembo priča kujemo od posebnega zakona o varstvu narave, ki naj bi po natanko deseiletnih pripravali zagledal beli dan v letošnjem letu. Kaj varujemo Varovanje pokrajinskih območij in naravnih znamenitosti, ki ga bomo obravnavali v naslednjih odstavkih, ni edina oblika \'ar5Evcne dejavnosti. Večina varstvenih prizadevanj nima za edini cilj zavarovanje predelov ali spomenikov, temveč — kot smo že na začetku dejali - urejanje odnosa človeka do narave Vsak predlog za pra\'no zavarovanje mora biti skrbno pretehtan in sele, če se ugotovi, da je to edini način za ohranitev naravnih vrednot aÜ sploh za preprečitev njiho\'ega uničenja, predlagamo njego\'o za\'arovanje. V osnutku zakona o varstvu narave je navedenih Šest varstvenih skupin. Prve iri obsegajo pokrajinska območja, naslednje tri pa naravne pojave (objekte) in ■znamenilosti, Waiodni parki V osnutku zakona o varstvu narave najdemo naslednjo definicijo; Za narodne parke se razglasijo večja, naravno zaključena, preležno prvobitna pokrajinska območja posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo po--seben narodni, kulturni,, znanstveni ali rekreacijski po men , Zavarovani predeli, ki smejo nosili ta naslov, morajo izpolnjevali vrsto zahtevnih in mednarodno določenih pogojev, NaJjircJ mora bili območje, ki naj postane narodni park, dovolj veliko, popolnoma ali skoraj nedotaknjeno, V njem ne sme biti gosjiodarskega izkoriščanja, ni dovoljen lov niti ribolov. Vendar pa mora bili narodni park odprt ljudem, ki najdejo v prvobitni naravi otldih in niirno razvedrilo. Zato Je v narodnem parku dovoljeno zgraditi nujna zavetišča, poti in druge naprave, ki slu/ijo navedenim ciljem. Za narodni park je obvezno, da ima posebno upravo in čuvajsko .službo. Pole;i strogo zavarov'anega jedra trna lahko narodni park tudi širsi varovalni pas, kjer vlada milejši varstveni red in kjer je dovoljeno primerno gospodarsko izkoriščanje. Vendar pa so še vedno izključeni kvarni posegi, V Sloveniji imamo sedaj en sam narodni park, Triglavski narodni park, Ce upo.stevamo navedene pogoje, je malo verjetno, da bi se še kje našJo območje, ki bi ustrezalo takšnim zahtevam, realno pa Je misliti na razširitev Triglavskega narodnega parka. Norm'ni rezcrmU Definicija: Za naravne rezervate se razglasijo manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene Naravni rezervati so navadno manjša, nekaj do nekaj sto hektarov obsegajoča območja, ki uživajo Strogo varstvo, V njih je popolnoma prepovedano ali ustrezno omejeno gospodarsko izkoriščanje — pač v skladu z namenom, zaradi Icaterega je bil rezervat zavarovan. V naravnih rezen'aiih skusamo ohraniti koščke divje narave za znanost in za naše zanamce. Doslej imamo zavarovanih le malo naravnih rezervatov (npr pragozd na Donački gori, ostanek nižinskega dobovega pragozda v Krakovskem gozdu, vrh Notranjskega Snežnika nad gozdno mejo itd.). Za zavarovanje Je predvidena še cela vrata naravnih rezervatov: pragozdni ostanki na Pohorju, Gorjancih in Rogu, Zadnji kraj na Cerkniškem Jezeru zaradi bogate ptičje favne, posebne vegetacije in kraških poja\'ov, dalje visoka barja na Pokljuki, Jelovici in Pohorju, rastišča redkih rastlin (npr. rumeni sleč pod Gorjanci m pri Sevnici) in nahajališča ogroženih živali. Krajinski parki Defmicija: Za krajinske parke se razglasijo večja, naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno aii knltivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti, krajinske lepote, kulturni spomeniki in spomeniki člo vekovega dela in ji dajejo poseben značaj ter imajo rekreacijski pomen. Ta skupina predstavlja naj milejšo in hkrati ohlapno definirano obliko zavarovanja. Sem spadajo vsa lista območja, ki niso niti prvobitna in mmajo posebnih znanstvenih redkosti, vendar bi jih želeli ohraniti v njihovi značilni podobi kot zatočišča za oddih v naravi. Od zavarovanih območij sodita npr. v to skupino dolina Topla pod Peco in Robanov kot, od tistih, ki so šele predlagani za zavarovanje, pa naj za primer naštejemo doline Soče, Krke. Kolpe, Iške itd., dalje greben Pohorja, območje Krasa, predlog dvostranskega parka {z avstrijsko Koroško) na Karavankah in Savinjskih Alpah itd Naravni spomeniki Deiinicijai Naravni spomeniki so posamezni objekti ali skupine objektov žive ali nežive narave, ki imajo zaradi značilnih oblik ah redkosti poseben kulturni, znanstveni ali vzgojni pomen. Med spomenike žive narave sodijo stara in krajevno značilna drevesa, za spomenike nežive narave pa innamo npr. slapove in soteske, jame in brezna, jezera, skale, presihajoče studence in druge redkosti ali posebnosti narave, Kot primere zavarovanih naravnih spomenikov naj navedemo stari lisi nad Solčavo oziroma v Stranah pod Nanosom, sotesko Mlinarica v Trenti, skalo Iglo v Savinjski dolini, Mariborski in Blejski otok itd, O najštevilnejši skupini naravnih spomenikov, tj, o starih in znamenitih drevesih, še vedno nimamo popolne slike, zato jih Je le malo zavarovanih HortikiiUurni spomeniki Delinicija: Hortikuiturm spomeniki so kulturno pomembni objekti na področju vrtnega m parkovnega oblikovanja. Tudi ta skupina je precej pestra in kot predmet varovanja narave celo nekoliko sporna; z enako pravico jo namreč lahko štejemo tndi med kulturne spomenike. Naj naštejemo nekaj zavarovanih hortikuHui-nih spomenikov; arboretum Volčji potok, alpinum Juliana v Trenti, grajski parki v Mokricah, Tišini, Murski Soboti, park v Sežani, jiarkovni gozdovi Straža na Bledu, v Rogaški Slatini itd. Sem sodijo tudi posamezna eksotična drevesa (npr, siare sekvoje, ciprese ipd,), drevoredi in mestni parki, Zavarovatie vrsie Dcfinicija; Redke in ogrožene rasLlinske in živalske vrste ter njihovo razvojne oblike, ki imajo znanstveno, gospodarsko, esttJtsko ali vzgojno vrednost. Za razliko od prejšnjih kaiegorii varujemo ogrožene rastline ali živa i i tako, da zavamjeino celo vrsto, bodisi na območju vse Slovenije (npr, pUi-nika, Človeška ribica), ali pa samo na določenem območju (npr, dlakavi sleč na rastiščih zunaj Alp, potonika je zavarovana v občini Sežana itd.) Danes imamo z republiškim predpisom zavarovanih 56 I'astlinskih vrst, od živali p.i vse jamske členonožce in mehkužce, človešliu ribico, dalje želvo sklednico ter nekaj vrst hroščev in metuljev. Skupna površina zavarovanega ozemlja v nagi republiki znaša danes komaj okoli 8500 ha ali 0,42% ozemlja Slovenije. S tem od.stotkom smo precej pod jugoslovanskim (1,4S%) in globoko pod srednjeevropskim povprečjem (npr. CSSR 2,96"!!, Švica 6%). Vendar današnje stanje zavarovanih objektov in površin niti zdaleč ne ustreza resničnim naravnim vrednotam, ki jili ima naša republika, še manj pa stopnji ogroženosti njene narave in krajine. Ce bi uresničili vse sedaj znane predloge, bi morali zavarovati (seveda v različno strogih režimih) &e okoli 3000 km-, tj. nacionalnega ozemlja, Slovstvo Goetel, U'., 1966: Sozologia — nauka o ochronie przyrody i je) zasobriw. Kümos (Pnlska), A IS (5), 47.^—82. SJitiposhmkov I Sapoiytikov)^ l^.K.; l%9: The Science of Nature CenscrvaUon. Biological Conservaiion (Elsevier), vol. 1, no, 4. 272—74, Zakon o varstvu narave (predlog z datumom 30. 9. 1969), Skupščina SRS. protected mature (Snminary) To the many departments which have materialized m our century we may also add the activity of Nature Conserve l on. For this interdisciplinary branch serval names have lately been proposed. The author proposes one of the possible dcl'i-nitions for nnrure conservation; Nature Conservation is an □ctivity that reuulatcs the relations of man towards nature; it strives to keep the natural balance; for a reasonable exploitation of nature and its re.sources for the preservalion of natuiil conditions for human lite and recreation; and for protecting those fe£)tin-es 'jf nature that aie of .scientific, cuhural or educational significance. Further on the author gives a short histoi-y of conservational efforts in the world and in particular in Slovenia, The author provides L he de£iiiition and exp]aT5ation of conservational groups as it is lo bo found in Ihe Act of the Slo-veiiie law of nature conservaiion. Protected areas: 1, National parks, 2. Nature reserves. 3. Countryside paiks. Protected natural objects: 1. Natural monuments. 2. Horticultural monuments, 3. Protected plant and animal species. In Slovenia only about 0,42''.i of the entire ten-itory is protected. It amoufs to SSOOha. Noiv it is planned to protect an additional .3000 kmwhich would, iii all, amount to 6,6% of our national tcrrilcry. 634.0.627.3 (497.128) PROGRAM ZA UREDITEV GOZDXIH PREDELOV V REKREACIJSKE IN GOZDNOPROPAGANDNE NAMENE NA NOVOMEŠKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Ing, JG2e Pelrič (Novo mesto) Dolenjska je valovito in izredno razgibano območje, ki se razprostira med Sa\o in Kolpo. S severa in severovzhoda segajo nanjo Vhodne Alpn-s svojim gričevjem, z juga in jugovzhoda pa Dinarski gorski sistem. Dolenj-s'ka je na jugu in vzhodu (Bela krajina in Krško polje) äiroko odprta proti Panonsk-i nižini. Pri tern jo delno zapirajo Gorjanci, ki so geološko in tek-Lonsko zelo zanimivi, Pravokotno na dinarsko smer potekajo globoke prelomnice, ob katerih prihajajo na dan zdravilni topli vrelci, kot so Cateäkc, Šmarješke in Dolenjske Toplice. V vzhodnem delu Dolenjske so značihii tudi številni kraški pojavi. Dolejijska leži 7ia stiku mediteranska in kontinejitalne klime. Poprečna količina padavin se zmanjšuje v smeri severozahod—jugovzhod, pri čemer je najmanj padavjn v Beli krajini. Tam je letna temperatura nekoliko višini, pomlad pa se začne dva do tri ledne prej kot v ostalih predehh Slovenija; Poleg razgibanosti sveta in pestrih klimatskih razmer dajejo Dolenjski svoj pečat tudi gozdovi, saj pokrivajo več kot polovico ozemlja (51,4%) na območju desetih občin. V gozdovih prevladujejo listavci, na splosno pa sa skoraj vsi gozdovi mešani. ?ri tem je treba omeniti ludi tipično belokranjsko pokrajino 2 njenimi sLcljniki in belimi brezami, temačne gozdove na Rogu in s košenicami pretrgane bukove gozdove na Gorjancih. V davni zgodovinski preteklosti ji bila Dolenjska na razmeroma visoki kulturni stopnji, o čemer pričajo Številne izkopanhic iz časov Keltov in Rimljanov. Mjeno ozemlje je bilo važno prehajalisče jz Vzhodne in Srednje Evrope v Zahodno Evropo in v Sredozemlje. Po njem so v času Rimljanov potekale vaSrne vojall:e in trgovske ceste, ob njili pa so se razvile številne naselbine. V času fevdalizma sn na Dolenjskem nastali številni gradovi, tako da je dolina Krke dobila ime »dolina gradov«. Prebivalstvo sc je tedaj ukvarjalo pretežno s kmetijstvom, za drugo polovico 18. stoletja pa je značjlen tudi razvoj rudarstva in lopilnistva (lužine). Ker so dolenjsko železnico (Ljubljana—Movo mesio—Karlovac) zgradili šele pred I, svetovno vojno, jc razvoj industrije močno zaostal. Tako je bila v stari Jugoslaviji Dolenjska med pokrajinami, ki so se najpočasneje razvijale kljub naravnim bogastvom, kot so les, premog in rude ter kljub razpoložljivi delovni sili, ki je morala zaradi pomanjkanja dela odhajali v tujino s trebuhom za kruhom. Po osvoboditvi je na razvoj dolenjskega gospodarstva močno vplivaki njena šibka razvitost in huda prizadelost med okupacijo. Po obnovi porušenih naselij, šol, komunikacij in po težkih gospodarskih razmerah, nastalih zaradi gospodarske blokade z Vzhoda, ko so zaradi močnih sečenj dolenjski gozdovi zelo trpel), se je intenzivnejši gospodarski razvoj Dolenjske začel šele po letu 1952. Od leda j je nastala vrsta obratov, ki su bistveno vplivali na nadaljni gospodarski razvoj, gradile pa so se tudi ceste, med njimi je najpomembnejša avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb, ki so jo zgradili leta 1958 in jc na Dolenjskem odprla vrata turizmu, 't zgradhvijo te ceste in z naraščajo rim avtomobilizmom je doslej malo znana in zapri a Dolenjska sedaj vse bo i j obiskovana, zlasti še po postopni rekonstrukciji ceste Novo mesto—Metlika— Črnomelj—Vinica, ki se v Novem mestu odcepi od avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, nato pa vodi preko Gorjancev in slikovite Bele krajine do slovensko-hrvatske meje na Vinici, kjer se priključi avtomobilski cesti Zagreb—Reka. Promet po tej cesti zaradi ugodne zveze z morjem zadnje čase zelo narašča. Zaradi ugodniii prometnih zvez je Dolenjska postala naravno zaledje ali, bolje rečeno, rekreacijski prostor za dva velika gospodarsko-politična centra, Ljubljano in Zagreb. V lepotah Dolenjske iščejo prebivalci velikih mest oddih in razvedrilo, hkrati pa je zaradi razvoja turističnih objektov omogočen gospodarski napredek pokrajine. Tudi struktura prebivalstva na Dolenjskem se je zadnje ča.se y.e]o spremenila v korist mestnemu prebivalstvu, in sicer zaradi razvoja industriie v večjih središčiii, kot so Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje in Mimo, Tako je tudi /.a tamkajšnji živelj, ki pretiči ves delovni teden med štirimi stenami, postala rekreacija življenjska potreba. Privlačnost Dolenjske se je začela 2 zdravljenjem v termalnih vrelcih. Tako Dolenjske Toplice omenjajo zgodovinski viri že leta 1483 (kapiteljski arhiv v Novem mestu), ob koncu 18. stoletja so odkrili iir kmalu nato začdi izkoriščati tudi vrelce v Cateskih in šmarjeških Toplicah, V te toplice so se hodili zdravit ljudje iz bližnje in daljne okolice. Tako so bili zdravilni vrelci začetna osnova turizma na Dolenjskem, Današnji obiskovalci Dolenjske, ki žive i' utripu modernega tehničnega razvoja, pa si želijo za svojo rekreacijo veliko več. Na Dolenjsko jih poleg termalnih '/dravilišč, ki so povečala svoje kapacitete in zgradila zunanje bazene, privlačita topla Krka in Kolpa, razvaline znamenitih gradov, planinske postojanke, prijazne zidanice v vinogradih itd. Veliko obiskovalcev pa si želi vsaj za nekaj ur odpočili od mestnega vn^eža in se zato zateče v senčne gozdove. Tako 50 gozdovi na Dolenjskem vedno bolj obiskovani in predstavljajo neizčrpen vir za vse.stransko rekreacijo našega delovnega človeka. Tudi gozdarji moramo pripomoči, da bodo obiskovalci naših gozdov našli v tein naravnem okolju vse tisto, kar jih privlači in kar jim omogoča vsestransko rekreacijo. Sedanji človek na svojem delovnem mestu v tovarni ali pa v svojem bivališču v stolpnicah sredi mestnega vrveža pogreša mir in sveži zrak, zatu si želi vsaj za nekaj časa odpočiti ušesa in se nadihati svežega zraka. Oboje pa lahko najde v gozdovih. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali naj prihaja v gozd le zato, da bo pod košatim drevjem našel v poletni vročini pri-jeien hlad, se morda malo sprehodil in se zopet vrnil domov, ali pa naj spozna vrsto zanimivosti, ki jih skrivajo gozdovi. Prav gotovo bo zadovoljnejši zapuščal gozd, poln prijetnih vtisov, če bo videl to ali ono naravno zanimivost, se seznanil s podatki o gospodarjenju 7 gozdovi itd. Pri tem pa se začne poslanstvo gozdarjev, ki morajo obiskovalca načrtno usmerjali in mu na primeren način pokazati vse tisto, kar bi ga utegnilo zanimati- Ta naloga gozdarjev je pri nas, žal, še zelo zapostavljena. Vse premalo se sliši glas gozdurjev, ki gospodarijo s tako obsežnimi gozdovi in ki skrbijo za trajno ohranitev tega naravnega bogastva. Preveč smo navajeni poudarjati neposredne koristi gozdov in operirati z lesno zalogo, prirastki in posekanimi kiibiki, premalo pa znamo opozarjati na kompleksno vrednost gozda, ki se kaže z neposrednimi in posrednimi koristmi. Slednje dobivajo zaradi naraščajočega življeiij.skega standarda prebivalstva vedno tehtnejši pomen, ceprar Jih ni mogoče tako oprijemljivo izraziti s številkami kot prve V t.em pogledu bomo morali gozdarji napraviti odločen korak naprej, kei' se skcr lahko primeri, da nas bodo prehileli drugi, ki znajo bolje vrednotili posredne koristi gozda (turistični objekti), čeprav smo za to v prvi vi'sti mi poklicani. S tega aspekta smo se dolenjski gozdarji lotili načrtnega usmerjaaja obiskovalcev gozdov. Prvi tovrstni koraki so resda še okorni in skromni, pomenijo pa dobro voljo in premaknitev z mrtve točke. KTaSe gozdove, zlasti ob prostih sobotah iri nedeljah precej obiskujejo tuji turisti in domaČe mestno prebivalstvo ter gostje, ki se zdravijo v terma Iniji zdraviliščih V tem pogledu prednjačijo gozdovi na Gorjancih, ki su zaradi svoje lepote in privlačnosti našli svoje mesto že v Trdinovih »Bajkah in povestih o Gorjancih«. Kdor obiSče Gorjance in uživa v njihovih naravnih lepotah, se ne bo čudil, zakaj jih je Trdina opisoval s tako Ijube^jiijo, pa čeprav so gorjanski škratje in vile v njegovih bajkah samo plod ljudska fantazije. Po številu obiskovalcev nič ne zaostaja predel Kočevskega Roga, ki je postal znan v času NOB in predstavlja s svojimi spomeniki (Baza 20, partizanske bolnišnice in številna grobišča) pravi muzej nase socialistične revolucije in ljudskega odpora proti okupatorju. Pomembni so tudi obisko\'alci gozdov v okolici zdravilišča Dolenjske Toplice, ki na krajših in daljših sprehodih iščejo v gozdu zlasti mir koi dopolnilo pri svojem zdravljenju v termalnem zdravilišču. Ce na Dolenjskem upoštevamo le VII. novomeško gozdnogospodarsko območje, kjer z gozdovi (76.000 ha) gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mestOj potem so gozdovi na Gorjancih, Kočevskem rogu m v okolici Dolenjskih Toplic najbolj obiskani. Te gozdne predele lahko po atraktivnosti uvrstimo na prvo mesto. To je tudi razlog, da smo se, čeprav v skromnem obsegu, lotili najprej njihovega urejanja. Postopoma nameravamo urediti tudi ostale predele v okviru našega območja, pri čemer nas bo vodilo števi\o obisko\'alcev v določenem okolišu in njihovo zanimanje za pri rodne znamenitosti gozda. Taka razvrstitev gozdov glede na atraktivnost Je pri načrtovanju potrebna že zaradi tega, ker zaradi začetnih težav, neizkuSif)iosti in omejenih finančnih možnosti ne moremo urediti celotnega območja hkrati. Za zado\'oljitev potrebe po rekreaciji moramo poznati želje in okuse različnih kategorij obiskovalcev gozda. Glede na obravnavane gozdne predele, ki jih po privlačnosti uvrSčamo na prvo mesto, bi obiskovalce lahko razdelili takole: I, Motorizirani ali nedeljski turisti se zatekajo od blizu in daleč v go-zdo\^e, da bi se v njih vsaj za nekaj ur popolnoma sprostili. Največkrat so to družinski izleti, združeni s krajšim .sprehodom skozi gozd, nabiranjem gozdnih sadežev, igrami na prostem in z znkusko na raznju. Takih izletnikov Je naj\'eč na Gorjancih, ki se odlikujejo po Lern, da so gozdni sestoji na gosto pretrgani s prijaznimi košenicami in vabljivimi jasami, ki ojnogoeajo lep razgled v dolino in primerne prostore za igre na prostem. Število obiskov je odvi.^no od letnega časa in vremena. Ob vročili pojetnili dneh je na Gorjancih ob cesti Vahta-Gospodična-Miklavž in 5<.r\'avi kamen-Trdinov vrh tudi po 70 in več osebnih avtomobilov z družinskimi izleniiki Družine, ki se podajajo na lak nedeljski izlet na Gorjance, si pu svoje iščejo razvedrila. Nedavna prireditev na Miklavžu, ki je imela naslov »Kresna noč med gorjanskimt oglarji«, je privabila nad 1500 obiskovalcev, kar Je dokaz, kako ljudje z veseljem spremljajo stare gozdarske običaje, 2. Spomenike jz NOB na Kočevskem Rogu navadno obiskujejo večj^ skupine (šolski in sindikalni izleti), ki se pripeljejo z avtobusi do Baze 20, si tam ogledajo lesenjače, gredo nato peš do bolnice Jelendol in nazaj ter se končno vrnejo z avtobusom v dolino. Ti obiski so pogosto kombinirani s kopanjem v odprtem bazenu v Dolenjskih Toplicah. Število obiskovalcev jc največje v Času šolskih izletov, letno pa doseže 50—60.000. Značilno je, da se ti izletniki po ogledu Baze 20 in bolnice Jelendol ne zadržujejo dolgo v gozdu. Sploh je za roški predel značilno, da tja ne prihajajo nedeljski izletniki, ker je tam manj razglednih točk in primernih prostorov za igre na prostem, 3. Gostje, ki so na zdravljenju v Dolenjskih Toplicah, navadno hodijo na krajše izlete v okoliške gozdove (zdraviliški park), nekateri pa se napotijo tudi na daljše ture proti Rogu, Riglju (vinogradi), Starim žagam, Meniškini steljnikom in podobno. Po večini so to starejši ljudje, ki iščejo na svojih sprehodih predvsem miru in tiživajo ob naravnih lepotah. 4. Ostali obiskovalci gozda so precej raznoliki in prav tako številni, Sem sodijo razne e-kskurzije šolske mladine, ki pridejo v gozd zlasti zaradi iger v naravi (športni dnevi)- Clane planinskih društev srečamo na poteh Trdinove transvcrzale, ki povezuje Novo jTiesto-Frato-Sotesko-Komarno vas-Mirno goro-Jugorje-Gospodično-Polom-Kostanjevico-Pleterje-Otočec in Trško goro. Trdinova pot vodi skozi lepe gozdne predele in je zato prav z vidika rekreativne vloge gozdov zelo primerna. Med obiskovalce naših gozdov prištevamo tudi polharje. Zadnje čase je polharija poslala zelo priljubljen način rekreacije v gozdu, saj so bukovi sestoji na jesen zadnje Čase dobesedno preplavljeni s polharji. Tudi lovstvo je na Dolenjskem zelo razvito, posebno lov na medvede v Kočevskem Rogti privablja veliko obiskovalcev. Vsaka od navedenih kategorij obiskovalcev naših gozdov potrebuje spt'.-cifično rekreacijo. Nedeljskim motoriziranim izletnikom gre predvsem za sprostitev in zabavo v naravi, Obiskovalci Baze 20 si želijo ogledati spomenike iz NOB, Rekonvalescenti v zdravilišču iščejo v gozdu predvsem zdravja in miru. Clani planinskih društev s hojo po gozdovih utrjujejo svojo telesno kondicijo. Šolskim otrokom je gozd lahko učni objekt, iahko pa tudi prostor za igre na prostem, za daljše pohode in podobno. Pragozda na Pečkah in Gorjancih prideta v poštev za znan.stveno izživljanje. Lahko bi našteli še vrsto načinov za rekreacijo v gozdu, kot so taborenje, smučanje, telesno delo, fotografiranje, slikanje itd., vendar je treba za smotrno načrtovanje proučiti, katere vrste rekreacije si različne kategorije obiskovalcev gozda želijo. V ta namen smo med gosli v zdravilišču Dolenjske Toplice napravili anketo o tem, kaj si želijo ob obisku gozda. Izid ankete je pokazat, da je prišlo v zdravilišče 63% gostov zaradi zdravljenja, 37% pa zaradi rekreacije in počitka. Svoj prosti čas med bivanjem v zdravilišču izkoriščajo gostje tako, da jih 35% odhaja na krajše, 45% pa na daljše sprehode v okoliške gozdove. Tisti, ki imajo svoja lastna prevozna sredstva, teh je 20%, obiščejo v prostem času spomenike NOB na Rogu, N'a vprašanja, kakšne vrste rekreacije si gostje želijo ob obisku gozdov, jih je 55% odgovorilo, da jim je do opazovanja narave in njenih posebnosti, 45% pa si utrjuje v gozdu telesno kondicijo s hojo in igrami na prostem. Med obiskom v gozdu goste najbolj zanima gozdno rastlinstvo in živalstvo (55%), malo manj zgodovinski podatki o dogodkih v preteklosti (38%), najmanj pa podatki o določenem objektu v preteklosti (7%). Od gozdnogospodarskih značilnosti obiskovalce najbolj zariimajo splošiu podat.ki o življenjski sliki goi:da (l^H), maaj pa podatki o lesni zaiogi, prirasr.ku in gozdnogojilvenih opravilih (26"'n) Od bioloških ^načilnosTi gozda je na prvem mestu zanimanje za posebna drevesa (SS^-is), sledijo pa zgodovina drevesnih vrst in sestojev (26%) ter škodljive žuželke in glivico (19%). Na ^-praSanje, kako bi bilo potrebno opremiti gozd in posamezne objekte v njem, je 35% anketirancev odgovorilo, da je potrebno urediti gozdne steze, ki bt vodile mimo prirodnih znamenitosti, 25% si želi, da bi bile prirodne znamenitosti prikazane z eksponati in napisi, 18%, da bj uredili razgledne točke, 13% vodnjake in studence ter samo 9% da bi uredili taborišča in ognjišča. Teh nekaj skopih podatkov iz ankete pove, kakšni so okusi in želje določene kategorije obiskovalcev gozdov. Pri opremi objektov smo seveda upoštevali te želje, v prihodnjem letu pa bomo podobno anketo opravili tudi med nedeljskimi obiskovalci Gorjancev in med ekskurzijami, ki prihajajo na Bazo 20, Zanimivo je omeniti predlog, ki ga je dalo nekaj anketirancev v Dolenjskih Toplicah, da bi gozdno gospodarstvo zs zdraviliške goste organiziralo izlete v roške gozdove, ki naj bi bili združeni s primernim predavanjem o posebnostih v gozdovih. Eden od anketirancev je v svojem predlogu napisal tudi naslednje; »Strinjam se, da opremite posamezne objekte v gozdu, toda vsa ta oprema mora biti izdelana z občutkom dn harmonije v priredi. Naše lepe gozdove najbolj kazijo nev2gojeni posamezniki, ki jim dovoljujemo vstop v gozdove. Ti povzročajo materialno škodo in z odmetavanjem odpadkov rušijo estetsko podobo gozda. Zalo je potrebna poglobljena vzgoja otrok doma in v £oli, potrebno je organizirati ludi razne izlete skupaj z gozdarji.» Takih in podobnih predlogov je v anketi še več; iz tega lahko sklepamo, da imajo ljudje zelo dober posluh za lepote naših gozdov, 2e dejstvo, da so obravnavani gozdni predeli po svoji zgradbi zelo pestri, odpira široke možnosti opozarjati obiskovalce gozda na to ali ono prirodno znamenitost. Ta pestrost se ne kaze le z različnimi rastiščnimi t.ipi gozdov, ampak tudi z raznovrstnimi zgodovinskimi posebnostmi, izraženimi že z poimenovanjem določenih gozdnih predelov (Vahta na Gorjancih, Vinska pot, Fabrov križ na Rogu itd.> in z znanimi zgodovinskimi dogodki, ki so se na tern ali onem kraju odigrali v bližnji ali daljni preteklosti. Na videz drobnih, vendar pa za obiskovalce gozdov zelo zanimivih objektov je v gozdovih dovolj. Potrebno jih je samo izbrati, primerno opremiti in jih posredovati obiskovalcem. V ta namen zadostuje ponekod že skromna opozorilna tabla ali kažipot, ki opozori obiskovalca na določeno znamenitost. Stara orjaška drevesa, drevesa posebnih oblik, sestoji z veliko lesno zalogo in prirastkom, umetno osnovani nasadi, redke drevesne in grmovne vrste, zdravilna zelišča, gozdni škodljivci, vse to zanima našega obiskovalca. Ce ga bomo primerno usmerili, da si bo mogel vse to ogledati, se bo vrnil iz gozda zadovoljen in obogaten z novimi spoznanji o skrivnostih narave, To ga bo pritegnilo, da se bo ponovno vračal v gozd in da bo znal ceniti njegovo veliko naravno bogastvo. Na podlagi proučitve potreb raznih kategorij obiskovalcev smo izbrali take objekte, ki bodo zanje najbolj zanimivi. Tako bodo nedeljski turisti najbolj zadovoljni z ureditvijo kurišč in razglednih točk, nekatere bodo zanimali gozdnogospodarski podatki, druge pa prirodne zanimivosti. V območju, ki je pri nas najbolj obiskano, smo v prvem planu izbrali najzanimivejše objekte tn smo jih primerno opremili. V nadaljnjem prizadevanju za in'editev drugih predelov, ki bodo prišli na vrsto kasneje, bomo že razpolagali z določenimi izkušnjami, tako da bo izbor mnogo lažji. Naravnih in drugili zanimivosti je v naših gozdovih veliko, treba jih je le odkriti in pri gozdarjih vzbuditi zanimanje za ureditev gozdov v »netesne namene«. V l;em pogledu smo šele začetniki, zato je razumljivo, da se ne da kar cez noč \'sega narediti. Na naši Vi gozdnih obratih imamo razen starejših revirnih gozdarjev, ki podrobno poznajo duiocene goi:dne predele in vse zna menitosti, tudi mlajše gozdarje, ki so sposobni za organizacijo. Starejši gozdarji so izbrali primerne objekte in jih opremili. S takim delom bomo nadaljevah" tudi v bodoče, ko bomo urejali ostale gozdno predele. Pri vsem tem je treba poudariti, da .smo pri našem strokovnem kadru naleteli na razumevanje. čeprav si za sedaj še ne moremo obetati neposrednih materialnih koristi od zastavljenega programa. Kljub temu pa podjetje pričakuje, da bo začeta akdja prine.sla določene koristi vsaj s tem, da bodo obiskovalci gozda znali ceniti delo gozdarjev in da bodo povzročali v gozdu čmi manj škode. V bodoče bo treba dela zastaviti tako, da bo podjetje imelo tudi določene materialne koristi. Morebiti bo v zvezi s to nalogo potrebno razSiriti poslovanje podjetja (gostinske usluge, vlečnice na smučiščih). Pri takem razmišljanju se zastavlja vpraSanje, zakaj npr. določeno gostinsko podjetje zgradi, denimo, nekje sredi lepo nrejenega gozdnegji okolja gostinski objekt, pri tem pa se nc zaveda ali pa noče vedeli, da tak-objekt brez gozdnega okolja ne bi mogel prosperirati. Zakaj ne bi takega a m bi en ta izkoristili tudi gozdarji, ki moramo žc itak skrbeti za gozdove? Misel je morda nekoliko drzna in pre-uranjena, vendar pa zasluži pozornost. Na splošno je .materialna osnova novomeškega gozdnogospodarskega območja zelo šibka, saj je znano, da sodi to območje med najrevnejše v Sloveniji Tako stanje i;(;haja iz protislovja med ustvarjenimi sredstvi in tistimi, ki bi bila potrebna za izboljšanje slabih gozdov (polrebe po obsežnih gozdno-gojilvenih delih, gradnji cestnega omrežja, nakupu mehanizacije itd.l Kljub temu pa se da tudi s pičlo odnierjenimi sredstvi marsikaj narediti za ureditev gozdnih predelov v »netesne« namene. Potrebno se je le organizirano in načrtno lotiti dela i]i uspeh prav gotovo ne bo izostal. Za končni cilj smo si izbrali nalogo predočiti vsestranski pomen gozdov za človeka in družbo. Skušamo utrditi splošno prepričanje, da so gozdovi nase veliko nara^'no bogastvo, ki ne služi samo proizvodnji lesa, ampak daje tudi neprecenljive posredne koristi. Poudarek dajemo rekreacijski vlogi gozdov, pomembni zlasti ob povečanem razvoju tehnike in rastočem življenjskem standardu. Hkiali smo skušali na razne načine na splošno razširiti spoznanje, da gozd ne raste sam od sebe, ampak, da za njegov razvoj vlagajo gozdarji veliko truda in sredstev. Za dosego tega končnega cil|a. smu si postavili več etapnih ciljev, ki so med seboj prostorno, časovno in oblikovno ločeni, S teritorialnega in časovnega vidika srno se najprej odločili za ureditev predela Gorjancev, Roga m okolice Dolenjskih Toplic Pri tem nas je vodila frekvenca obiskovalcev güzdo^^ Ti okoliši so tudi po atraktivnosti na prvem mesln Pozneje bodo prišli na vrsto tudi drugi predeli {okolica Šmarjeških Toplic, gradu Otočec, razvalin gradu Hmelj tli ka, planinskih postojank na Minn gori. Miklavžu, Gospodični itd.), ki sedaj še niso tako zelo obiskani, vendar pa je pričakovati, da se bo z nadaljnjim razvojent turizma sčasoma obisk (udi tam povečal. Tako smo si postavili pl,3n [., ki smo ga letos realizirali, in plan IT, ki ga bomo skušali uresničiti prihodnjih letih, s tem da bomo za ureditev vsakega pi^cdela izdelali poseben načrt. Z oblikovne ali. bolje rečeno, organizacijske plati smo si etapne cilje ratdeljli glede na različne prijeme, ki jih bomo postopoma uresničevali glede jia razpoložljive možnosti. V prvi fazi bomo iz\'edli med šolsko mladino učinkovito propagando o vsestranskem pnmenu gozda. S tu akcijo bomo začeli prihodnjo pomlad, ko naslaja ny našem območju velika nevarnost pred gozdnimi požari. Podjetje bo I'azpisaio nagrade zči najboljše pismene izdelke o koristni \'logi gozdov. V poštev bodo prišli višji razredi vseh osemletk na našem območju. Tako bomo med učenci vzbudili zanimanje za gozdove, jim predočili njihovo vsestransko koristnost, hkrati pa opravili Široko propagando za varstvo gozdov pred požari Podobnih možnosti za propagandne akcije je na pretek. V pošiev pride organizirano vključevanje šolske mladine in tabornikov v gozdnogojitvena dela, kot je pogozdovanje in podobno. Takih akcij je bilo na našem območju že veliko, vendar je šlo v vseh primerih zgolj za zaslužek tega ali onega šolskega razreda, ki je rabil denar npr. za organizacijo izleta ali za ekskurzije. Ce bi bila taka akcija ustrezno priprav Ijena in združena s primernim predavanjem o pomenu gozda, bi bil njen učinek veliko večji. Zato smo se odločili, da bomo takim akcijain v bodoče posvetili vso skrb. Med smotrno povezovanje Jiiladine z gozdarstvom sodi npr. tudi ozele-njevanje in urejanje okolic spomenikov in grobišč iz NOB ter snovanje spominskih gozdov m parkov tam, kjer so potekali pomembnejši dogodki sz NOB, Pod strokovnim vodstvom gozdarjev bi mladina lahko zasajala in urejala šolska dvorišča, vrtove, naselja, javne objekie itd. Prav tako bi bilo mogoče uresničiti zamisel, da bi npr. vsak ciciban ob sprejemu v pionirsko organizacijo ali pa pionir ob sprejemu v mladinsko organizacijo zasadil po eno drevesce. Tako bi nastali pionirski in mladinski spominski gozdovi ali parki, Za uresničitev \'seh teb oblik obstajajo vse možnosti od potrebnih .strokovnih kadrov do sadik in drugega materiala. Potrebno bo le temeljito proučiti vsakega od navedenih prijemov in navezati tes)ie slike z mladinsko in pionirsko organizacijo, ki se bosra pra'V' gotovo odzvali pobudi in tako bo mogoče med mladino izvesti zelo učinkovito prop:igando o gozdarstvu. Uspeh takih akcij bo še večji, če bo pod je l je razpisalo pi'imerne nagrade, ki naj bi se podeljevale po \ naprej določenih kriieiNjili, kot so število posajenih sadik, zasajena površina, estetska podoba urejenega prostora itd. Za la namen smo v naših drevesnicah, ki rnei ijo skupno 28 ha, že začeli vzgajati sadike, primerne za snovanje lepotičnih nasadov in drevoredov. Njiliovo pridelovanje bomo še razširili in dopolnili, tako da bomo lahko ustregh različnim okusom. Letos spomladi smo pridelali veliko sadik domačega oreha, vendar smo jih le s te?,avo mogli posadili. Ker bo prihodnje leto taksnih sadik še več na razpolago, se ukvarjamo z mislijo, da bi jih porabili za akcijo Sulskc mladine in upokojencev. Naslednji etapni cilj je načrtno usmerjanje, opozarjanje in intomiiranje obiskovalcev gozda na pri rod ne znamenitosti in na gozdnogospodarske ter druge značilnosti določenega predela V prvi lazi smo to že storili v navedenih gozdnih predelih, ki so najbolj pogosto obiskani. S primerno opremljenimi objekti, opozorilnimi napisi, podatki itd. skušamo pri obisko\'alcih doseči [o, da bodo z obiska v gozdu odnesli čim več vtisov, S tem bo njihova rekreacija popolnejša. S postavitvijo kurišč in z uredi L vi jo primernih parkirnih prostorov^ ob njih bomo nedeljske turiste usmerjali tja, kjer ne bo nevarnosti za nastanek požara ali druge škode. S tem da smo prikazali, koliko deia je bilo potrebno v nasadu smreke, da je dosegla dimenzije, primerne za novolelna drevesca, bomo prav gotovo zmanjšali krajo takih drevesc, obiskovalce pa poučili o vrednosti gozda Op remi Jan je objektov smo morali prilagoditi željam in potrebam obiskovalcev gozda. Ker pa njihov okus in potrebe razen pri gostih iz zdravilišča Dolenjske Toplice (ankeia) se niso dovolj proučene, smo za začetek opremili različne objekte tako, da bomo zadovoljili različne okuse. Pozneje bomo morali dati poudarka tistim objektom, ki bodo obiskovalce najbolj zanimali Ce bomo tako postavljene smotre dosegli, bodo od tega imeli koristi obiskovalci gozda in podjeije. Prvi bodo svojo rekreacijo v marsičem dopolnili, saj se bodo poleg običajne sprostitve v naravi seznanili tudi z marsikatero znamenitostjo, podjetje pa bo imelo zadoščenje ob spoznanju, da ljudje znajo ceniti gozd in da zato povzročajo v njem manj škode. Cilji so torej jasni in dosegljivi, vendar pa nam manjkajo še potrebne izkušnje, čeprav je začetek težak jn skromen, smo prepričani, da bo zamisel zaživela. Precej nalog, ki sodijo k rednemu gospodarjenju z gozdovi, smo na našem območju pravzaprav že prej opravili, toda vse ie nenačrtno, ker se pač nismo ravnali po jasno opredeljenih ciljih. Za ohranitev raznih znamenitosti v gozdu gre zasluga zlasti tistim gozdarjem, ki so na njih opozarjali iz lastnih nagibov, oprtih na navezanost na naravo m gozd. Letos smo zbrali vse takšne, na videz drobne podatke, jih obdelali in dopolnili. Pri tem gre za slara. mogočna drevesa {kraljica Gorjancev in kraljica Roga), za redke studence na kra.škem svetu, za drevesa posebnih oblik, za pragozda na Gorjancih in Pečkah itd. V zvezi s tem smo vsem revimim gozdarjem naročili, naj tudi v bodoče pravoča.sno opozorijo na vsako morebitno posebnost, na katero bi naleteli pri svojem vsakdanjem delu, nato pa naj skrbijo, da se bo ohranila. Za izpolnjevanje teh nalog niso potrebni dodatni stroški, saj so sestavni del gozdarjevega vsakdanjega opravila. Sem moramo prišteli tudi ureditev in vzdrževanje okolice delavskih koč, logarnie, sedežev gozdnih obratov in gozdnih drevesnic, Tudi pnmerno upoštevanje nekaterih znamenitosti pri trasiranju gozdnih cest in stez ne bo povzročalo bistveno večjih izdatkov, Pri trasi ranju steze, ki vodi na vrh Roga, smo upoštevali lagodnost hoje, hkrati pa .smo stezo speljali ob zanimivih sestojih. Medtem, ko je izvršitev nalog, t;i sodijo v okvir rednega gospodarjenja z gozdovi, razmeroma lahka, pa zahtevajo nove dodatne naloge več truda in denarja. Zalo je njihova temeljita proučitev še toliko pomembnejša. Pri tem gre za primerno opremo izbranih objektov in za izdelavo različnih pripomočkov, ki jih bodo predstavili obiskovalcem. Zavedamo se, da sami napisi, kažipoti in eksponati ne morejo nadomestiti žive besede, ki bi določen objekt privlačneje približala obiskovalcem. To pomeni, da bi morah imeti na razpolago primernega vodnika — gozdarja, ki bi občasno vodil skupine obiskovalcev skozi določen gozdni predel in bi ob izbranih objektih razložil njihove zanimivosti. Prišli smo do spoznanja, da bi tak način prišel v poštev na gozdnem obratu Podturn za obiskovalce Baze 20 na Rogu. Če bo določeni skupini obiskovalcev do takega vodnika, ga bo iahko dobila na gozdnem obratu, seveda, če bo to svojo željo pravočasno sporočila gozdnemu obratu. Tako se bodo mogli obiskovalci spomenikov iz NOB seznaniti tudi s prirodnimi gozdnimi znamenitostmi Za vodenje šolskih poučnih ekskurzij kjerkoli pa bi mogel dati na razpolago vodnika katerikoli naših gozdnih obratov. Pri ureditvi Gorjancev smo opremili objekte ob cesti Vahta—Miklavž; pn tem smo dali Ležišče na ureditev kurišč, opremili pa smo tudi nekatere objekte in namestili smerokaze. Pri ureditvi ro.škega predela smo uredili objekte ob cesli Podturn—Baza 20—Pudsteniee—2aga Rog, zlasti pa okolico upravnega poslopja gozdnega obrata v Podturnu, Pri ureditvi okolice Da- le nj skill Toplic smo se za sedaj omejili le na postavi Lei' kurišč in opremo nasadov. Razmišljali smo tudi o izdelavi posebnih pripomočkov, kot je gozdnogospodarska karta Z vrisanimi zanimivostmi, kratek prospekt s skico predela in s poglavitnimi podatki o podjetju ter brošura o pragozdu na Peč k ali. 2al, podjetje za to nima razpoložljivega denarja, zato je ta načrt za sedsj ostal se pri zamisli, Prepričani smo, da se bodo v bodoče tudi za take pripomočke našla sredstva. Obiskovalec, ki se je namenil dodobra spoznati npr, predel Roga, bi take pripomočke lahko kupil na gozdnem obratu. Potem, ko smo na terenu izbrali obiekte, smo temeljito proučili, kako naj jih opremimo, da bi čim bolj upoštevali prilagojenost okolju. Ali smo imeli pri tem vedno srečno roko, je za sedaj še težko presoditi. Prav gotovo mar sikie nisnno izbrali najboljše reSitve, ker smo se pač opirali le na lasten preudarek. Veliko bi nam pri tem mogli koristiti umetniki. EIN PROGRAMM FOR DIE ERHOLUNG S WAL D WIRTSC H,AFT 1,W GEBIET DER FORSTDIREKTION NOVO IWESTO (Zusammenfassung) Im südostlichen Slowenien, in UnEerkrain ist mehr als die Hälfte der Landflache mit Wäldern bedeckt. Diese Pflanzendecke sowie die Flüsse Krka und Kolpa urd die Termalbäder ziehen Besucher an. Die Aufgabe der Forstleute besteht so in der Bewertung aller Güter des Waldes, einschliesslich Wohlfahrtwirkungen, Im zunehmendem Strom der Besucher findet man Leute mit verschiedenen Interessen: motorisierte Sonntagluuristen, Besucher von historischen Denkmalern. Bade-und Kurgaste und überhaupt alle, die in der Natur Erholung und Bctä[igüti;j suchen, Erholung in der Natnr setzt die Einrichtung des Raumes voraus. Ausserdem hoben die Forstleute die vielseitige Bedeutung der Wälder für die menschlicne Gesellschaft anschaulich vorzustellen. Zu diesem Zwecke sind zwei Pläne evstcilt woi'den. Der erste Plan ist im Jahre 1969 in den Waldgebieten von Gorjanci und Rog sowie in der Umgebung des Kurortes Dolenjske Toplice verwirklicht \TOrden. Zu dieser Einrichtung gehört folgendes, permanente Feuerplatze, Plcnic-Platze, verschiedene Wegweiser, Schilder mit Informationen über Sehenswürdigkeiten und mit Informationen über forstliche Tätigkeil, Neben der geordneten Eiholungs-täiigkeit ist die Eiziehung der Besucher nicht zu vernachlässigen. Erholung im Walde setzt auch ein gutes und kultiviertes Verhältnis zur Natur voraus. 39.3 ; 719.3.009 HOMO CONTRA NATURAM Prof, dr. France Avčin (Ljubljana) Zlepa se mi kako predavanje ni upiralo tako zelo, kot predavanje o odnosih Človeka do Narave, čeprav sem si ga naložil prostovoljno. Saj je zlepa ni tčme, ki bi bila tako kritična, tako neposredno aktualna in hkrati tako malo znana, Dvojega se bojim ob tem. Prvič vem, da človek ničesar ne sliši teže kot kritiko dosežkov svojega razuma, svojega ponosa, svoje — domišljavosti. In še nekaj drugega me plaŠi; strahotna obsežnost te snovi, saj ga že ni dogajanja, kjei' danaSnji tiov&k ne bi grešil proti svoji maLeri Naravi. Za [D bi bilo potrebno ne eno, temveč kar vrsta predavanj. Ta pomisiek bo in ukrotil nemara tako, da se bom lotil in napisal o tem problemu "knjižico še letos ter s tem po svojili močeh prispeval k popularizaciji znanja o razmerju, bolje rečeno o nesorazmerju Človek : Narava. Pravzaprav bi moral o teh stvareh govoriti biolog specialist, pnrodoslovno društvo pa mi je naložilo, da naj se v tednu varstva Marave pobrigam predvsem za odnose med Naravo in tehniko, ker sem pač tehnik. Toda tehnikov je dandanes brez števila, tehnika je ogromno področje in je tako pravzaprav vseeno, kakšne vrsle tehnik govori, Narava pa jc samo ena, edina enovita, vsem ljudem skupna. Menim, da bi te osnovne stvari mora! dodobra poznati prav vsak omikan človek, seveda še toliko bolj vsak tehnik in tudi £isti filozof, žal, da ni tako. To me je nagnilo, da si le drgnem govoriti. Pripomogle je dejstvo, da mc današnja osnovna človekova problematika na Zemlji ^rize in trpinči že le La, vse odkar se Narave zavedam kot celote, naše tu na Zemlji in one v brez-krajnem Vesolju. Znanstvenik ne sme verjeti ničesar in nikomur razen pristni znanosti, najmanj pa sam sebi, pri čemer mora biti vseiej za pol režima naprej pred svetom. Tudi zato moramo in bomo govorih odkrito, brez o\'in-kov na levo ;n desno in brez olepšavanj, ne da bi si zapirali oči m glavo kot noj tiičali v pesek, temveč z eno besedo — akademsko. Z resnico se moramo pogledati i? oči v oči, pa naj bo še tako kruta. In ta resnica o odnosu Človeka do Narave na njegovem planet k u Zemlji je kruta. Prepričan sem, da se je vsi bolj ali mani že zavedamo, saj nas že tepe, ne vem pa, če se je zavedamo v.si v zadostni in pravi meri. Človek namreč največkrat le stežka doume neotiplji^'o bodočnost ter pravilno presodi blišč in bedo tega svcia. Človek je poklican za pov.sem nezaslišane stvari, nezaslišano pa je tudi, kaj s stvarmi počne, prai' z vsako, ki se je dotakne njegova roka s svojim orodjem iz Pandorine skrinjiee, Z njim se brezskrbno igračka po telesu Narave, misleč, da je njen absolutni gospod in edini gospodar. To orodje je njegova znanstvena tetmika. Človek pa se je doslej ranil Se s prav vsakim orodjem, ki si ga je bil skoval, Zato si to orodje in hkrati orožje najprej malo oglejmo. Komaj tri desetletja so potekla, odkar se je znanost dvignila iz vsakdanjega postranskega »hobbyja«, konjička iTialošte\'iInih kabinetnih intelektualcev do glavne sile v svetovnih dogajanjih. Najpomembnejše rešitve, ki vplivajo na življenje stoterih milijonov ljudi Sirom po sveto, se sučejo okrog čiste znanosti in njene aplikacije — tehnike!. Napredek znanosti v praksi ni več možen brez napredka tehnike in obratno. Ce pa se danes posledice znanstvenega napredka vse bolj obračajo proti človeku, m kriva tehnika sama, temveč tisti, ki jo nespametno uporabljajo ali celo brez^-estno israb Ijajo v ozke, do.stikrai osebne namene, čeprav na škodo soljudem, svoji okolici in s tem — v končni Fazi — tudi sami sebi. Svei, ki vidi v odkritosti in poštenju luksus slaboumnih idealistov, se nekega dne morn zrušiti. Glavno gibalo za dejanja preicžne veČine ljudi je namreč še danes, žal — dobiček, na jpri jetnejši zi'ok še vedno — šelestenje, toda ne listja v gozdu, temveč velikih bankovcev. .Mogočnikom med njimi in družno z njimi fabrikantom orožja edinim ne gre v račun integracija današnjega vse manj.šega sveta v eno samo, znanstveno, smotrno in pravično vodeno enoto, edino, kar ta človekov svet še i ah ko reši strahotne katahzme, ki ji vse hitreje dni v objem, propada, hujšega ocl smrti individuov, saj gre za to, tia se človeški rod resnično in dokončno izbriše z obličja Zemlje. NajJiuje pri rej nevarviosii pa je, da se je sploh ne zavedamo. Prihaja namreč počasi, korak za korakom, iz dneva v dan neopazno, iz IcLa v lelo pa vendarle zaznavno za količkaj odprte oči. Povprečni človek ne vidi dlje kakor od ust do nosa m noče vidctj dlje; govori mu, kolikor hočeš, nič ga ne gane v njegovi udobni lagodnosti, ne rak ne inCarkL, niti ne smrt. Vidi samo sebe, še v smrti. Tako človekovo življenje v tem izgubljenem raju ni le boj z materijo, temveč tudi in predvsem boj z njegovo lastno pomanjkljivo zavestjo in vestjo, z ozkostjo njegovih vse bolj enotirnih možganov. Tempo v naraščanju nevarnosti za člove.ški rod pa vsa leta po vojni po vsem svetu raste tako vrtoglavo, da se vse bolj pozna tudi v naši doslej se dokaj naravni Sloveniji, tem »vrtu Evrope«. Civilizacija, standard, mamon so zavzeli tudi naše najvišje oltarje in vse se jim mora umikati, človek in zemlja. Cas je, da listi, ki so še razsodni, še jasno vidni, zatrobijo alarm in začno reešvati, kar se rešiti dan. Tega jc namreč pri nas na srečo še mnogo; še lahko Evropi rešimo njen vrt. Se mnogo lahko otmemo jekleni, mrzli pošasti naše dobe; tehniki, zlorabljeni v neukih in Špekulantskih rokah. Kaj je tehnika? Tehnika je reforma Narave, ki želi dobiti to. česar v Naravi ni, kar pa Človek po svojem mnenju nujno potrebuje. Tehnika je človeka dvignila in ga ločila od živali. Tehnika, Človek, udobje so navsezadnje sinonimni pojmi. Tehnika je Človekovo prizadevanje, kako človeka reSi[i naporov. Tehnika pa je tudi ustvarjanje vsega odvečnega v Naravi, tako danes kot v pradavnini paleolitika. Homo sapiens je postal animal instru-meiitificiens, homo faber pa se spreminja v anirnal destruens, S svojimi jn-strumenli gleda čez obzorje, ki mu ga je dodelila Narava, saj njegovim strojem obzorje ni omejeno. V tem pa je njih nevarnost. Z njirni je Človeku uspelo postaviti medse in Naravo, iz katere je izšel, tako gost pas povsem tehniškega ustvarjanja, da le-io postaja že Nadnarava, nadstavba, novotvorba na njenem živem telesu. Ta sonarava že ni več orodje, ki naj Človeku pomaga, sprevrača se mu v cilj sam, v idol, fetiš, obenem pa, kakor trdi .sam, v »tirana, ki zasužnjuje vse bolj in bolj«, Bonci tehnike, tehnokrati postajajo iz nekdanjih svečenikov svoje vede nenatančni, nevestni, hlastni in neodgovorni homunkulusi, demagogi, človečki ozkega obzorja, strogo omejene specializacije Ozki strokovnjaki in takšno Strokovnjaštvo namesto ljudi širokih pogledov in prijemov so človeštvu prav tako nevarni kot brezvestni poli liki Zato se tudi srečujejo tako pogosto na istem odru, oboji igralci velike tragedije Človeka, 5>gospodarja« Zemlje. Dobro iih je označil tisti, ki je dejal, da je »kenguru konj, kot bi ga naredili — strokovnjaki« I jiPolet v Vesolje je triumf uma, a tragičen debakel pameti^i, jc sodil in obsodil sloviti fi?,ik Max Born, Strokovnjaki so bili tisti, ki so se drznili ob prvem umetnem satelitu za reklamo vreči v svet parolo »Vesolje«. Pa bi bilo potrebno več časa kakor za življenje vseh dosedanjih človekovih generacij, da bi ušli Osončju samo iz iVllečne ceste, naše Galaksije, tudi če bi potovali s svetlobno hitrostjo! Človek pa niti Zemljini težnosti še ni res povsein ušel. Velik je Človekov napuh in drago ga že plačuje. Da ne bi doživel obsodbe, da mlatim prazno slamo, naj navedem vsaj nekaj najznačilnejših dejstev — čeprav samo kvalitativnih — iz Človekovega početja z Naravo, z neživo in živo in s samim seboj. Človek se je prjčel dvigati nad Naravo, jo obvladovati — vsaj tako misli — taki'ai, ko si je napravil prvo orodje: bet, kamen na krepelcu, kameno sekiro, pozneje koščeno, bronasto, železno, že s tem jt: pričel vladati živalim, svojim »manjšini bratom«. Orodja so postala orožja, ko je izumil še sulicü in zlasti lok, napravo, ki je v tisočletjih pobila več živali kakor vse puške doslej. Njemu na srečo se nobena od mesojedih živali ni specializirala za ]ov nn Človeka, čeprav je kaj mačehovsko opremljen, sicer bi ga bilo že tiikrat konec. Kaže, da je njegov zadah vsemu divje živečemu živalskemu svetu tako priskuten, tako ogaben, da se ga — razen v obrambi — lotijo Le skrajni sili, ico si ne morc'jo več uloviti poštene hrane. Tigri ljudožerci so nesrečne invalidne živali, ki se le še tako lahko prež i ve. Hkrati pEi jc pračlovt;k že takrat napravil prvi korak proti svojemu lastnemu uničenju, ki mu grozi danes; lotil se je gozda, vira vsega življenja na kopnem, sprva s sekiro, pozneje z ognjem, sprva svojemu rodu v obrambo, pozneje za svoja polja Dandanes pa ga uničuje predvsem v svojem slepeni pohlepu po dobičku. Zgodovina goi^da ie zgodovina cii'ilizacije oziroma kulture, če imamo s tem izrazom v mi.slih vse človekove stvaritve, saj latinski glagol »colere« pomeni »gojiti, ustvarjati«. Človekova kultura se pričenja s krčenjem, to je z uničevanjem gozda, obstala pa bo, če bo obstal tudi gozd Ce ne, bo propadla do kraja s svojim stvariteljem vred. Največje čudo na Zemlji je namreč živa snov. Prav vsa živa sno^' do najvišje organizirane, du Človeka, pa je vsaj na kopnem do kraja odvisna od majhne, a prečudovite žive tovarne — od navadnega zelenega lista, torej predvsem od gozda Listno zelenilo je listi kamen modrilt, lJarava je kot celota živ organizem, ki je brez izjeme v ravnotežju z s e m i s o j i m i 1 n d i v i d u i. Biolo.ško ravnotežje je tedaj stabilno le do neke meje, nato pa postane nepopravljivo labilno. Temu stanju se bližamo na vse številnejših področjiii. Današnja Narava, tako zelo motena, je v biološkem pogledu bolna, njen kužni bacil in virus pa je izrojeni člen njeni verigi zix'ljenja — Človek. Mi smo — z ekološkega vidika — podivjan organ narave, enako kot rakava tvorba na zdravem tele.sn. Poglej)no na kratko, kaj vse počenjamo. Vse živo na svetu se umika pred vesoljno kobilico — Clovekorn, Množenje človeštva poteka vzporedno z uničevanjem vsega sveta, mrtvega in ii vega, Krivulja tega porasta je pričela vznemirljivo strmo rasti: vsako sekuntlo sta na svetu za zdaj le dva človeka več. Kaj zato, bo kdo rekel! Toda dan ima 86.400 sekund, na dan je torej kakib 170000 ljudi več. Na leto pa je to 60 milijonov, več kot difa odstotka današnjega prebivalstva sveta. Porast (yi sledi časovno z leti (x) funkciji: v — 1.02^. Do leta 2000 se, če vzamemo N — 33, število Ijndi podvoji, če ne nastopijo kaki regulativi. Po sto letih (x = 100), pa se število po tej neusmüjeni potenčni krivulji obrestno obrestnega računa poveča zc oscnmajstkrat, V tem je glavni problem in glavna nevarnost za človeka na Zemlji: v njegovem lastnem bvezglavnem, norem razpiojevanj u. Da je pa Še h;ije, se to vesoljno plojenje nadaljuje brez prave selekcije. V nemoteni Naravi poskrbe njena ostra selekcijska cedila, da nezdravo ostaja ob strani, naprej pa koraka le zdravo, z najkrcpkejŠimi na čelu. Daleč smo od vsakršnega rasizma, a pomena zdravje evgenike ne morenlo zanikati. Pot do otroka bi morala in smela ill le skozi klinične laboratorije. K sreči je že vse \-eČ pametnih ljudi, ki se odpovedo želji po svojem lastnem otroku, če vedo, da bi inu dali .slabo popotnico na pot v življenje, zaj je tako le med prosvetljenci, neiika raja pa se povsod po svetu veselo množi naprej. In prav te je največ. Živali znajo li ravna vat i število potomstva glede na možnosti za preživljanje in preživetje. Divja svinja mladiče raj& pred časom spovrže, ko da bi jih postavila v svet:, kjer bi gladovali in poginili. Podobno naš mail polh: če kaže, da tisto leio ne bo žira, si ne privošči mladičev. Takih pritnerov je brez števila. Le človek ne vidi nič, ker noče videti. Te venomer rastoče milijarde terjajo hrane. Ker je plodne zemlje manj in manj — vsako leto je propade nekako 7.a površino današnje Bolgarije — in ker za nastanek nekaj centimetrov humusa, te žive prsti, potrebuje Narava kakih tisoč leT in ker je največji porast prebivalstva vprav v deželah, ki že sedaj stradajo, bo probjem kmalu poslal nercSlJi\', Do leta 2000 bi bilo treba trikrat toliko hrane, kot je je danes, pa kakovostna bi morala biti in po svetu enakomerno porazdeljena. Svetovno potnanjkanje hrane pa je predvsem v pomanjkanju proteinov kot gradiva in vitaminov kot netiva, za ogljikove hidrate kot gorivo za zdaj Se ni tako hudo. Upanje, da bo na pornoč priskočilo morje, ki pokriva dobrih 70 odstotkov Zemlje, je jalovo: morja zmorejo komaj za kako desetmko vseh kalorij, kolikor jih potrebuje človeštvo danes, če jih izkoriščanno roparsko kot doslej. Svet pa je tudi žejen, žejen vode Več kot človeku za pijačo in za rast hraniv je terja njegova industrija, razvijajoča sc eksplozivno kakor on sam. Jvo Andrič je zapisal: »Velika je grijehota dirati u živu vodu!« Staro orientalsko modrost je po\'edal H am u rabi, kralj babilonski: »Pripeljal sem vodo in napravil, da puščava cvete.« 2iva, zdrava \'oda je namreč obenem s soncem m ogljikom vir vsega živega. Žeja tega sveta po vodi postaja vprav neizmerna Prazni so upi, da bi kdaj dobili dovolj sladke vode z desalmizacijo, pa čeprav pritegnemo na pomoč vso jedrsko energijo, kar je je danes na voljo. Se le ukročeno jedrsko zlivanje — fuzija devterija in vodika, bi dokončno rešila Clovekoi' problem energije in s tem tudi vode, Zato pa si ho Človek moral najprej ustvariti Sonec v malem. žejni svet dela z dragoceno vodo — zibeljo življenja — kot z vsem drugim: zlorablja jo strahotno, vse bolj in bolj. Bistro vodo izvirov kvari v njenih tokovih 7. odplakami vseh vrst in tudi, ko je še v zeinlji, s tem, da le-to zastruplja s pretirano in napačno uporabo hcrbicidov, pesticidov, super-detergentov, z intenzivnimi umetnimi gnojili, fertilajzerji, zadnje čase pa celo z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, kar združeno lahko zajamemo v eno samo ime; hominicidi. Vse več nekoč bistrih rek se sprevrača v umazane kloake, vse več \Telcev postaja neužitnih, ker bioloSko ne morejo več razkrojili vse novodobne nesnage. Staro pravilo, da se voda očisti, če steče le čez kamne tri, že zdavnaj ne drži več. Iz vse več vodovodnih pip že smrdi po kloi'u, pa tudi tej metodi so postavljene meje uporabnosti. Taka voda še za britje ni dobra, kjer neki za pitje. Kar pokusite jo v kakem Parizu, Hamburgu, WashingLonu! Tako je dobro razumljiv izrek pokojnega Johna Ken-nedyja: »Noben uspeh znanosti, tudi prvi Človekov korak po Luni ne bo večji kol ekonomična predelava slane vode v sladko!« Tisto, kar drži \'odo na Zemlji in smotrno upravlja njen večni tokovni krog, sta Sonce in rastlinje, zlasti gozd. Korenine drevesa imajo skupaj na tisoče kilometrov dolžine, vežejo pa nekaj sto litrov vode na vsak kvadratni meter tal pod krošnjo. Krošnje varujejo tla, eno četrtitio padavin zopet pre-hlapijo nazaj. Zato je pomembna beseda Astakova (Cisto nebo): »Kjer sekajo gozd, lete iveri«, Lete nam naravnost v glavo: v ZDA nastopa na izkrčeni zemlji erozija že na več kot lOO milijonih hektarov, to je tisoč štirjaških kilomeLrov. 27 milijonov se jih od lega že izpreminja v pravo puščo, puščava bo še sledila. Nezadržana voda in neovirani veter odneseta na leto okrog pel milijard ton humusa. To je kocka s stranico svojega poldrugega kilometra, že kar velika goral Sahara napreduje vsako leto za cel kilometer na .svojih robovih. as Kaj so posledice, vemo prav dobro ra\'no mi, Satno na Kras je ireba iti ali v Dalmacijo, V zadnjih dveh tisočletjih so vsi od Rimljanov do Benečanov izsekavali in dodobra izsekali te naše kraje tako, rfa Jim nekod ni pomoči. Na leto je treba milijardo kubikov lesa samo za papir na svetu, za skladi sče, doigo, visoko Ü1 .široko po en kilometer, in to vsako leto za lO'^ii več. Samo za newyorsko Časopisje mora pasli po 5000 zrelih dreves na dan! Zato, da se poleg bore nekaj teksta ponuja in hvaličt mirijada industrijskih izdelkov i In \'se vei teh izdelkov izdelujejo iz papirja, zadnje Čase tja do oblek in krožnikov, ki jih po uporabi kar odvrzcä. Pa si iz računajmo ta letni porast za v funkcijo y = I,!'''. Videli bomo, da bo treba komaj sto let, ko bo sDzd le Se pravljica, z njim pa hnmus — rudna zemlja!. Če bo res prišlo tako daleč, če ne bo kaka pametna sila äe pravočasno zgrabila za zločinsko roko člo\'eka — samouničevalca, se bo pričelo \'eliko umiranje kof plaz, če se ne bodo hirajočega človeštva že prej usmilile degeneracijske bolezni ali pa se bo imičilo kar samo s kako jedrsko \'ojno, to generalsko generalno rešitvijo problema populacijske eksplozije. Skoda, da so iznašli «čisto« jedrsko bombo, nečiste so se patološki bojazeijneži še bali .., Umetni gozdovi, na primer monokullure iglavcev^ so močno mrtvi, divjad v njih ne more živeti brez človekove pomoči. Gole njive les so, skladišča hlodovine in cehiloze. Humusa konsumu-ajo več, kot ga ustvarjajo, iglice pie-prečujejo pronicanje vode v tla in so kotišče škodljivih žužeJk, Taki gozdovi niso biološko uravnoteženi, le mešani gozd je lahko zares pravšnji, dobri gozd. Ta pa gospodarstvenikom vsaj doslej ni bil po volji, premalo je donosen, premalo daje lesa in s tem dei'iz, tega prekletstva vseh držav v razvoju, vseli primiti\'nih ali korumpiranih režimov s sodi brez dna Rešitev za \'sak gozd je največja donosnost ob optimahii biomasi. Slovenija je zazdaj še srečna, gozda imamo še čez 50%, čeprav kakovost ni več taka, kot bi morala biti. Gozdarji vam na tihem in vsak zase priznajo, da sekamo čez prirastek »Ic Lokalno«, v celoti pa ne in nas gozd po obsegu celo raste. A ta »lokalno« je zato tembolj nevaren, kajti (am je ravnovesje že omajano, v gorskih krajiln ponekod že kar nepopravljivo in erozije tal ne zaustavlja nič veČ. Če moramo sploh kaj varo\'ati ko L puniico svojesa očesa, potem moramo varovati gozdove, vsakega zase, vsako drevo in vse skupaj. Venomer rastoče prebivalstvo pa poleg svoje nekontrolirane rasti dela ^e drugo, podobno katastrofalno napako, zapušča zemljo, mater vsega živega, in množično naseda miku mesta, velemesta. »goijTivi kači«, kot je dejal že Prešeren. Trdo, a zdravo delo na grudi zapuščamo, ne pridelujemo več zdravih naravnih hrani v, temveč bi vse hotelo častiti modernega malika in Maloha' stroj! Nepremišljeni politični režimi vse lo le podpirajo, pametni pa Človeku pomagajo ostati na zemlji. Nazaj namreč noče domala nihče, v mestih in industrijskih centrih v njih ali okrog njih pa se duševno izgublja in zdravstveno propada. Velemesta so lud i raj osamljenosti- kdor hoče biti zares sam, ne v Pleterje, ne v samostan, kar v New York, Los Angeles, London! Vse te cjtadeie, ta super mesta, metropole, jate mest, kol v Porurju, vse te mojstrovine arhitekture, vse te if zmage« ctvilizacije so — če jih pogledamo 7 višine —■ kot gnojni tvori na živem telesu Narave. Skalni golob se je preselil mesta, ker se tam počuti kot v domači skalni pusči. Nad temi človeškimi mravljišči brez zdravega reda mravelj so industrijski dimniki, avtomobilski izpuhi in moderna kurja\'a na olje usL\'arili pokrovko iz plinov in prahu. Plin CO, ogljikov monoksid, strop brez vonja, ovira organizem, da bi sprejemal kisik, in tako lahko spodreže vsak organski razvoj. Pridružuje se mu še žveplov ci\'oJcis SOi. ki da z vlago v končni fa/i žvepleno kislino, hud korozLv. Dodajmo k temu še svinčev tetraeti! iz superbencinov, nepotrebno zapravljanje in zastrupljanje, če bi se avtomobilisti zadovoljili z nekaj skromnejšimi, manj nen'oznimi motorji na navaden bencin. Skrajni čas je, da sedanji nezdravi motor z notranjim izgorevanjem nadomesti kaj zdravju nenevarnega. Pridružijo se še saje in lobakov dim zakajenih prostorov, Vse skupaj počasi, a zato tem zanesljiveje spodkopuje življenje, pripravlja pot degeneraciji celic zaradi pomanjkanja kisika in sončnega sevanja. Po enem dnevu po Parizu se vrneš domov ves zastrupljen. Prometniki ne zdrže v službi več kot dve uri, potem morajo pod šotor s kisikom! Se huje je lahko v slabo prevetrenih kotlinah in Ljubljana leži v taki korlini. Kamor koli pogledamo, povsod se nam potrjuje osnovno spoznanje; Razvoj človeštva je bolezenski biološki proces v ži\'-Ijenjski celotnosti enovite Narave. Človek živi v velemestih nenaravno, tudi kar zadeva prehrano, J4rana postaja \'5e bolj )>indQstrijska«, denaturirana. konservjrana in žc naprej napol pripravljena. Kmalu bo sploh napravljena umetno, kar je ideal prehranske »industrije«, Takšno Inrano kuhamo potem še enkrat, da v njej zatrdu uničimo čim več življenjsko važnega. Človek je edino bitje, ki si hrano pred zaužitjem temeljito pokvari. Kuhanje je tu prvi korak, a drugače jesti že ne znamo več. Napad na zdravje pomeni tudi dolga vrsta kemikalij za konser-viranje, polepšanje, obarvanje, popravo okusa, vonja. Cez 500 jih je preštela zdravniška komisija v ZDA, polovico od tega več ali manj strupenih! Vsa ta kemija moti funkcijo encimov in s tem gradnjo in delovanje celic. Rak je pa bolezen celic. Podobno je s pijačami: voda je že lako domala povsod klorirana; vina so že po\ečitii več ali manj umetna, celo v Tranciji; sloviti laški chianti je povečini znano in priznano delo kemije: tako jc pač cenejši, kol de bi rasel na muhasti trti ,..! K temu pa pride še novo zlo, tako imenovane »strong drinks«, močne žgane pijače, ki so do kraja umetelno delo kemije. Le pivo je št; iz nekam naravnih snovi. Podobno je z živalsko hrano, najvažnejšim \'irom proteinov: danes imamo že industrijsko kure t i no, brujlerje, bekone itd Te živali ponekod sploh nikdar ne vidijo Sonca, pitajo jih Strojno na tekočem Iraku, s pretirano vitaminsko hrano in ženskuni hormoni, da bi bile bolj tolste. V Franciji stane Tiavadna, Irda športna kura s kmetov dvakrat toliko, kol najlepša mehka industrijska p Uta, isto \'elja za jajca, Francozi že vedo zakaj! Snežno bula ameriška moka jc le še škrob, beli sladkor Je še krislal kot kuhinjska sol, pa še vitaminskih prispevkov terja od telesa, kjer naj se spremeni v energijo, žitom in riž-j poberemo % zrn tisto, kar je na njih najdragocenejše, te »otrobe« pa pokr-mimo svinjam. Vsi taki grehi se v telesu nabirajo in kopičijo, pa zaradi zgrešene hrane ni čudo, Če mu nekega dne tkivo podivja, Najdragocenejši vir proteinov, divjad, pa človek preganja s slastjo in strastjo, s prirojenim atavističnim sovraštvom. Treba je videti npr. Lahe, Špance, celo nekatei'e Francoze, kako zverinsko podivjajo, če jim pride v roke nesrečna ptica! Človek danes ne ubija več za prehrano, zaradi ubijanja samega si inaže roke s krvjo živali. Lc pravi lovci rešujejo in goje čudovite divje ž!i'ati, kjer jim je le mogoče, da se ohrani njih stalež v mejah, prikladnih za obe strani. Človek pobija živali v zadnjih paradiži!) Afrike, Azije, Južne Amerike, Kanade, na zemlji, v morjih in v zraku. Nekaj s tu vrst je iztrebil samo vretenčarjev, še več kot 10Q0 vrst pa je v nevarnosti. Le dva primera! Tjulenje množično pobijajo v Kanadi, z beti in še živim mladičetn slačijo «dragoceni« kožuh, res dragoceno meso pa zavržejo. Leopardi dajejo svoj lepi kožuh damam, ki menijo, da Je v njih kaj veljajo. V tem imajo mogoče prav. čudovita »zver« leopard je eden najvažnejših regulatorjev v zii'ljenj-skem ravnotežju velike tropske divjadi, če skušajo danes ohraniti divjad v nacionalnih parkih, je to zgolj klavrna miloščina veliki Naravi. Na srečo so mladi afriški režimi že ugotovili, da divjad — to meso na nogah — lahko prinaša lepe devize, npr. 250 ifi za 50 glav počez, pa smo bot! V veliki meri so tudi korumpirani. Zato so jim devize seveda nujno potrebne, In tako bo k sreči menda te uspelo UNBSCIJ dokazati jim, da je naravno meso na kopitih in par ki jih mnogo — do štirikrat! — donosnejše od kilave goveje črede pastirskih narodov, pa Še tal ne uničijo. Povrh lahko Še roke držiS križem, evropski bogataši pa se ti klanjajo, samo da lahko streljajo, ti junaški lovci. Tako je nekaj upanja .da se bo naravni biotop v črni Afriki pet minut pred dvanajsto le ohranil. Rešil ga bo — pohlep po dobičku! Zopet reductio ad absurdum ...! človekovo življenje zunaj Narave je nezdravo Še v drugačnem pogledu: izključiti skuša sleherni zdravi telesni napor, vsako telesno delo. Zraven pa pojemo po trikrat toliko, kot bi energetsko potrebovali. Človeško telo je zgrajeno za napore, cclo za velike. Človek je tekaško bitje. Črnci, Abesinci to še dokazujejo, 50 kilometrov in več tečejo zdržema. Mi pa negibno presedimo po cele ure pred televizijo, ne vedoč kam bi s prostim časom. Tako postaja naše mišičevje iz leta v leto bolj atrofirano, zakrnelo, oslabljeno, zlasti hrbtno, ki res nima več dela, le kdo Se kaj no.si dandanes! Kako malo mladine se dandanes še navdušuje za tako imenovane težke športe: orodna telovadba, dviganje uteži, kolesarjenje, tek in smučanje na dolge proge, turno smučanje itd.! Še manj jih mikajo panoge, ki so hkrati težke in nevanie npr. alpinistika. In vendar za mlado in staro ni niČ bolj zdravega, kot je dober dolgotrajen telesni napor ob krepkem potenju v prosti naravi. Le lahki in hitri športi še viečejo, npr, smučanje ob žici, dirke z motornimi vozili ipd. Posebni »športniki« pa so nogometni navijači, ki si opajajo živce ob samem gledanju dveh enajsteric plaČauih idolov množice: stari rimskt cirkus v moderni obliki! Rimska .surovost namesto grške kulture! Tudi kulturnost terja napore m delo, le-tö pa je dandanes vse manj popularno. Saj celo duševno delo pričenjamo zaupati in prepuščali svojim strojem. K sreči gre to le do določenih meja; saj stroj končno le ne more misliti. Le ojačevalnik našega uma je lahko. Posledice zanemarjanja naravnih funkcij telesa se kažejo v vrsti civilizacijskih bolezni, npr. hernia disci, obolelost hrbtenične hrustančevine. Človeška hrbtenica bi morala biti s kitami in mišičevjem trdo opeta kot jambor z vrvmi. Sedaj pa je vse to vezivo postalo ohlapno. Žalosten je pogled po kopališčih na današnjo tiemuskulozno mladino, zlasti ameriško: same dolge suhe preide' In na slovitih tamkaj.šnjih Icpoticali je kar polovico umetnega: zobje že od mladih let, grudi gumaste ali polnjene s silikonom, dojile itak ne bodo, itd., itd. Pogled v slednjo univerzitetno čiialnico pove, da Že pol mladine nosi očala. Zobovje razpada zgodaj, pač mma več dela, kaj bi potem, organizem se prilagaja udobni, že napol pripravljeni in predelani hrani, le kdo šc kaj grize! Organ za organom degenerira, toliko bolj, kolikor višja je stopnja civilizacije. «Znanost je tako napredovala, da praktično ni več zdravega človeka«. Človek pa je že pozabil, da je za vse bolezni najboljše zdravilo trdna volja ob zdravem življenju v Naravi po načelu »Medicus curat. Natura sanat«. Zdravi se z neštetimi sintetičnimi zdravili, požira vseh \'rst pilule na tekočem tral;u in se tako še bolj za.itiuplja. Požira po duc:ate različnih zdravil hkrati, zlasli starejäl ljudje; za želodec, za kri, za srce, za spanje, p roll revni i itd., pri tem pa ne ve, kakšno je medsebojno delovanje tolikerih zdravil, Odpravlja posledice, za vzroke pa se ne pozanima in mn zanje ni mar Povzročitelji bolezni pa so se že naučili, da se sproti prilagajajo Človekovim »zdravilom«, Domala 40% prostovoljno umrlih se je zapletlo v hudičev krog odvisnosti od me di k amen Lov in mamil, iz katerega so nazadnje izbrali en sam izhod, svoj poslednji. Cela vrsta civilizacijskih bolezni, izvirajoči h iz zgrešenega, od matere ]Niarave vse bolj ločenega življenja, ze uničuje Človeka: motnje krvnega obtoka, srca, želodca, Jeter, ledvic, pljuč, mezgovnih poti, žolča in žlez; debelost, nevroze, nespečnost, zoboboU, Čiri na želodcu in dvanajslerniku, infarkti, revnie, putike, vseh I'rst alergije! Sproti pa se rojevajo nove bolezni ali v novih oblikah pojavljajo stare. Največ takih nadlog je pri ljudeh z najvišjim standardom! Med vojno je vse To vsaj na osvobojenem ozemlju za čudo nekam izginilo. Bili smo lačni, a zdravi kot dren, same od sebe so se zacelile strahotne rane in ozdravile neverjetne obolelosti- ?.elodčni čir, od Česa neki, kje pa! Eden glavnih krivcev je vsepovsod pričujoči hrup. Svoje viSke doseza v neznosnem, že ubijalnem gromu reakcijskih nadzvočnih letal, ubijalnem ne le za človegki sluh in živčevje, temveč tudi za živalski svet, saj na svoji poti npr. pobije ptičja jajca. Današnji hrušč in trusč povzroča pretirano razdra-ženost, tegobe, pomanjkanje miru, občutek osamljenosti- Neprestana živčna preobremenitev povzroča različne motnje v živčevju in s tem lahko v vsem organizmu. Vse je iz tečajev, duSa in telo. Napočila je doba psihiatrov Kako vse drugače je v resnični Naravi, ki se je človek ni dotaknil: Vse Življenje teče v prosti Nar^Lvi normalno — brez pretresov. Tudi smrt tako, živali so utrujene celo za smrt, kajti življenje se hrani z življenjem. Za življenje Človeka v Naravi ni primere. V nemoteni Naravi poteka s e naravno, to je brez motenj, vrste ž i j o prilagojene med seboj, \'5e zahteve so izpolnjene, ni izklju-če^^anja iz .splošnega ravnovesja; z eno besedo — raj! Doseči nas civilizirani način življenja, loda brez motenj, pa bi bilo mogoče edinole, če bi bih tehnično sposobni prav vse njegove funkcije preuriiditi na naslajajoči novi sistem. Zato pa bi morali znati umetno ustvarjati življenje. Doslej nismo res ustvarili niti ene same zares žive celice in je ne bomo kljub vsem posilstvom nad biologijo, si upam reči. Organizem se skuša prilagoditi razmerain, ki so mu bile vsiljene, a tu so meje, čeprav neostre. Na primer kajenje; vsi telesni organi bi se morali naučiti sprejemati fenol, karbolno kislino, arzen, kreozol, nikotin, tobakove pline in dim kot nekaj naravnega, \ut hranivo. Tega pa nočejo, upro se in slednjič poginejo. Vsaka nescnotrna sprememba organskih zi\'ijenjskih funkcij ali normalnih organskih snovi je p o v e z a ii a z r a n o v e s n i m i motnjami celote. Se z nečim človeštvo grdo greši proti Naravi: s preganjanjem naravnih nagonov, zlasti nagona po ohraniti i \'rste. V Naravi je pač tako, da vrsta propade. Če ji ohromi nagon po ohranitvi. Velja namreč: resnično ravnotežje življenja je možno le, če so naravni nagoni nemoteni. Človek je iz te elementarne zalUeve umetno napi-avil kočljivo in upo-glaviljio« vprašanje, ko je te osnovne stvari vUoval v zakone, kot jih še naravno živecj narodi ne poznajo, urejajo pa Jili vendarle na zdrave načine. Tako je Človek s svojo kulturo seveda nezadovoljen. Najbolj lipi popuberteina mladina, zlasti (fe ne doSivi drugega kol šolo ulice. «Pancrotični de.lirij današnjega časa je eno samo hrepenenje po absolutnosti« je poSteno zapisal krščanski socialist, filozof, partizan in pesnik Edi Kocbck, »po naravnosti« bi njegovo absolut nos t tolmačit jaz naturalist. Eros je bednim in lačiiiiTi, podobno kot v civilizaciji izgubljenim, še zadnji izhod, poslednja vrsta nazaj do Marave; do nülcdanjih Človekovih jonaštev, do nevarnosti osvajanj v boju za pvevla-danje, do lova; seks ie edino junačenje, ki današnjemu mlademu človeku še ostaja, odkar se mii podirajo vsi ideali, padajo vsi bogovi in jili nadomeščajo ceneni idoli. Ne čudimo se tedaj mladim, ne obsojajmo jih kar počez, če se iztirijo iz uglajenUi tirov. Ob sami nadomestni hrani se šc stara glava upre, kaj šele mlada duša. Najprej poglejmo pred svoj lastni prag in pome-timo svojo lastno zlagano moralo vsakršne vrste, potem šele obsojajm.j mladim njihov beat, norenja, seksualne ekscese, ves ta slepi pobeg ra7.vredno-tenega mladega človeka. Mlada dnša je čista, zato ceni in terja čistost človeških odnosov in si je želi. Otrok j£ čista, uravnovešena Narava. Ce današnji mladostnik to ni več, bo lega kriv današnji starostnik Mi stari smo krivi, če zna mladina svoia početja upravičiti in utemeljiti samo z izjavo »ko nam je pa tako strašno dolgčas«, če ji edino še droge ä la LSD s svojimi umet.no povzročenimi euforijanii morejo pričarali raj na zemlji. Tako se potem sem ter tja iztiri do ki'aja, do mladinske kriminalnosti, od labke do hude, oboje pa vselej v zabavo, iz radovednosti in iz želje po uveljavljanju, tja do množičnega ubijanja povsem ncdolžnili slučajnih žrtev, »da bi videl, kako to je!« ali »oa bi se vedelo, kdo sem!« Mnogo smo jirn vzeli, dali pa malo ali nič. Ta svel smo jim pač odčarali do kraja. Oni pa si ga žele začaranega, skrivnostnega, mikavnega. Ne Čudimo se tore j, skuša j mo raje popravljati, kar se popraviti da, a najprej sami pri sebi. 2ele si pa tudi uveljaviti se, kakorkoli, često 7.R vsako ceno. Biolo.ška nujnost je to, gon vsega mladega Ce je zadušena, sledi upor proti družbi, staršem, človekovim navadam in pravilom. Poskrbimo, da se to nujno uveljavljanje uresniči v zdravi smeri, pa ne bo postalo škodljivo. Alpinizem npr. je taka pot, potrditev lastne osebnosti, pa tudi ta že sili v dobičkarske ekscese. Tak je tedaj ta Človekov »vrli novi svet«. Aldous HuxJcy ni svojega iiErave new world« napisal le kot karikaturo, vse več je v njem obtožbe m žalostne prognoze, če nam je prav ali ne. Pod Človekovo roko se pač vse izrodi, [udi najsvetejše in najnaravnej"še. Razravnoteženi smo, že daleč prek še treznih meja, Nara\'na je pra\'ica vse Narave, vseh njenih sestavnih Členov, da delujejo za vzdrževanje ccloi'itega ra\'-n o v e s j a vseh nasproti vsem. Človek pa vsem osnovnim spoznanjem navkljub posiaja v Naravi vse bolj tujek, corpus alienum. Zato se mu čedalje bolj bliža popoln kaos, iz leta v leto za večji korak. Kamorkoli se obj-nemo, povsod se zaletimo v isti zid velike splošne norišnice, v kateri živimo. Brezvesten politik tega ne sliši rad. Da mu posel uspeva, mora biti vse žitje in bitje njegovih »prostovoljnih« privržencev lepo, napredno, razvojno, zdravo. To ni težko, saj ljudje svoje lastne katastrofe že videti nočemo, kaj šele razumeti, ničemur se nočemu odreči, ničesar narediti zase, kajti treba bi bilo navadnih korakov. Tako vse rajäi prenašamo strupe, bolezni, duševni razkroj, telesna degeneracijo, lakoto in vojno, raka in infarkt, vse rajŽi, kot da bi zares prisluhnili kritiki civilizacije, svojega ponosa, ki je naša bližnja katastrofa. Človeštvo je že kar navajeno, da v bližajočem se popolnem opustošenju slavi svoj — dosežek! Slika ni le siva, slika postaja že črna. Se bolj črna bi bila, če bi naša kvalitativna izvajanja podprli še kvantitativno. Večina piscev o teh stvareh je preveč obzirnilT, prcmelikih, prevljudnih. In äe ti doživljaja, kar bo sedaj, ko sem povedal na ves glas, doletelo tudi mene: nApostol Narave, fanatik zdravja, Eantast, profesor, navdušen trap z eno besedo!« Nič zato! Tisti, ki si usodo sveta jemljejo v zakup, ne vedo ali nočejo vedeti, da je resnična naloga politikov ohraniti bodočim rodovom življenjske razmere zdrave in boljše, kot so bile zanje in za njihove sodobnike. Najhuje pa je, da dandanes na svetu ni resnične vesoljne avtoritete z eksekutivno močjo, da bi takšen razvoj življenja zavrla. Le nešteto strokovnjakov vseh vrst je, brez čvr^ite delovne povezave, kot kolesje gonilnika brez osi in goniJa. Toda varstvo Narave in človeka pred Človekom pa ~ kot vidimo — nikakor ni kak idealističen hobby, brezpomemben konjiček konservativnih posebnežev. Ciovek bi moral stati pred Naravo in s tem pred življenjem kot pred nečem, kar mu je sicer nedoumljivo — saj je sam le njegov delček — a je neskončno večje kot vse njegovo delo vseh časov skupaj. Zato je vredno ne le spoštovanja, temveč tudi pokorščine in vsega občudovanja. Natura vincitur parendo. V vsakih mladih doječih prsih je več znanosti, kot so jo napisali vsi Einsteini sveta; več skrivnosti, kot so jo doumeli vsi filozofi sveta; in več lepote, kot so jo izklesali vsi Michelangeli svetal Ko se ob vsem tem vprašamo, kaj sedaj, ali je Še kje kak izhod iz slepe Liliee, v kate.ro se vse bolj panično gnetemo ljudje, kaj naj odgovorimo? Izhod je, toda en sam; nazaj je treba! A kdo bo ukazal umik, tako da ga bodo ubogali vsi? V tem je vprašanje »to be oi" not to be« današnjega človeka. Navedimo le nekaj ukrepov, ki bi bili nujni, neogibni. — Skrajni čas prihaja, da strmo krivuljo človekovega porasta upognemo vsaj v vodoravnico, lokalno in v celoti. Dovolj nas je že na svetu! Človek mora prenehati z razširjeno reprodukcijo, da uporabim naš imenitni gospodarski žargon, zadovoljiti se mora z enostavno. Pasti morajo vsi moralni, verski, rasistični, prestižni, skratka vsi nenaravni predsodki. V pametnih deželah natalnost že pada, a kaj ko nespametni prevladujejo na celi črti! — Z vsemi sredstvi si moramo ohraniti zdravo prst, živi humus, kjerkoli še obstaja in kjerkoli še lahko nastaja. Z njo stoji in pada človeštvo. Najzanesljivejši garant zanjo pa je gozd. Torej moramo gozdu posvetiti naj resnejšo skrb, rešiti ga vseh špekulacij z njegovimi bogastvi. — Plodno zemljo sme obdelovati le Človek, ki jo res razume in ljubi, ki Se živi z njo in v njej. Le tak je ne bo kvaril, pa naj jo obdeluje intenzivno ali ek.stenzivno, individualno ali kolektivno. Ljubezni do zemlje ne nadomesti kemik, kakor tudi Narave ne tableta. — Človeka mora Človek pričeti zdraviti na duši m na telesu, če mu je pi'av ali ne. Najti mora svojo pot nazaj k pramateri Naravi. Ze če ga — izgubljenega v betonskih ječah irt asfaltnih džunglah civilizacije ■— poučimo in prepričamo, da Naravi ni in nikdar ne bo absoluten gospod, da je za zdaj )e njen najviše razviti člen v verigi vesoljnega življenja, smo storili veliko. Če ne verjanne, mu pokažimo zgubaiie sloje gora, vulkane, povejmo mu, da je potresov na dan kar sto, pa bo postal skromnejši. Na čudni ladji se vozimo po nedoiimljivem Vesolju! Pokažimo mu zvezdnato nebo in vsaj eno noč mesec naj bi v ljubečem objemu prespal na prostem, ob golem telesu svoje PratnaLere, Vbc to in vse drugo, kar bo še potrebno, če naj Človek zapusti svojo sedanjo pot V propad, pa se ne bo zgodilo nikoli, če si bo družbo še naprej krojil tako klavrno kakor doslej. Za Človekom se od paleolitika naprej vleče ena sama neprekinjena sled krvi in razdejanja. Le po taki poti so ga znali voditi njegovi dosedanji voditelji, samozvani aU izvoljeni. Ni upanja, da bi kdaj postali drugačni, če se le malo ozremo po sedanjem smešno razdvojenem svetu. Samo oblast, dobiček, prestiž in bogastvo imajo 5e ceno, Človek sam pa je zgo)j sredstvo za doseganje teh ciljev Izjeme so sila redke. Homo homini lupus, še vedno! Tako ne bo nikdar bolje, dokler se človekov svet iie združi v eno samo celoto, tako enovito, kot je enovita Narava; dokler se z njo ne zlije v neločljivo uravnovešeno enoto. Vsak korak civilizacije bo moral biti premišljen, odobren ali zavržen glede na varstvo Narave m človeka pred človekom, ne glede na trenutne koristi kogarkoli. Zato pa bo krmilo človekovega sveta moralo preiti v roke resnične znanosti, vse obsegajoče in vse urejajoče, enako pravične vsem individuumom, enako nepristransko presojajoče vsak Človekov korak v Naravi, v roke Znanosti, ki bo ČIo\'eka vselej tismerjala le k Naravi in nikoli proti njej. Utopija, fantazija, nnesijanst\'ol? Kar hočete, a do tega bo prišlo, ker bo priti moralo. Če nič prej, pa tedaj, ko bo na svetu čiovek človeku stopal po petah, ko se bo Človek duši) v lastnem govnu, ko bosta otrok materi tn mati otroku pregriznila vrat za goli obstanek. Ce se ne bomo vdali, če rešilnih ukrepov ne bomo izpeljali, tedaj bo nekega dne ves širni svet pretresel krik groze: »Veliki Pan je mrtev!« In takrat se bo pričelo veliko uiTiivanje Človeka, povsod, nezadržno in neudržljivo. Zakaj ravnovesje med Človekom m Naravo, preostalo za njim, bo poruSeno dokončno in nenadomestljivo, na vsej fronti življenja. Za Človeka, ki bo stopil čez rob gnezda Življenja vrh visoke gore, ho preostalo le še, da zgrmi v prepad brez dna. Takrat se bodo zbrale za njim še preostale živali in ugotovile: »Da je Človek izumrl, je za nas pravzaprav sreča in rešitev. Ker pa je bil od nas vseh na tem planetu daleč najviše razvito bitje, je vendarle obžalovanja vredno, da ga ni več. Mogoče bo znova treba čakati nnilijon let, da se bo zopet moglo iz nas iz\'iti in razviti bitje, kot je bil ČLOVEK«. HOMO CONTRA NATIJRAM (Zusamme.nfassuiig) Der Autor hat in seinem Vortrag sehr Liberzeugend und nachdrücklich au.sein-andergeselzt, wie .sich der Mensch von der Natur mehr und mehr entfernt hat. Die Fortschritte der Technik haben dem Metischen ein Gefühl der Wacht ond des Stolzes gegeben und er fühlt sich als Herrscher über die Nu tur. Doch ist seine Existenz von den Vorgängen in der Natur abhängig. Die ungestörte Natur, mit ihren Kräften und Lebewesen, befindet sich im Gleichgewicht. Durch jeden unvernünftigen Eigriff wird das Gleigewicht gestört. Nicht mir ein Vorgang in der Natur vi/ird dadurch getroffen, sondern die ganze Natur in ihren gegenseitig ab- häng i gen Kriiften. Dio En l\v leaking des Mensclien bedeuLet eine gcwaltigi; Störung des oaiürjichen CJeidigewidites. Vom ökologischen Standpunkt nus gesehen, ist die Menscliheit ein verwildefer Bestandesteil der Natui-, ein Krebsgeschwiir .nn dem sonst gesunden Leib. \'on den wichtigsten Problemen soll da.s Problem der Ernährung und der sinnlosen Vermehrung der MenscltJicit süwie die Verschmutzung von Luft und Wasser genannt ^Verden. Die Menschheit dränge panisch in eine Sackgasse und die Rettung aus dieser Lage kaiin nur in einem Rückzug g«ucht werden. Da schlügt der Autor Toigendes vor: — Die wilde Mehrung der Menschheit, d\c som bei keinem Lebewesen finden ist, soll aufhören, — Die Pflanzendecke der Erde und der fruchtbare Boden müssen unbedinr,: Znansiveno izživljanj s: opazovanje nariiue in njenih posebnosti na geološkem, petrografskern, biološkem, ekološkem področju itd. KreipiiEv fizičnih kondicij: hoja, fjlezanje, veslanje, igra v naravi, labo-renje, ježa, smučanje, fizično delo v gozdu itd. Iziivlianje iia kulturnem podmčjii: slikanje, Fotografiranje, ročno delo itd. Vrste rekreacije v naravi moremo razdeliti tudi na aktivno rekreacijo (mlaj.si ljudje) in pasivno rekreacijo (starejSe generacije). Pri naštetem gi'e 7,a zelo zahteven šludij, in šele ta študi j odpira in pokaže i^su širino spektra in možnosti aktivnega in pridobitnega uveljavljanja gozdarjev na tem področju. Trdim, da je te vrste študij gozdarju kot .športniku, priklenjeneniu na naravo, izredno blizu, Sele študij rekreacije kot znanosti omogoča spoznavanje in pravilno vrednotenje rekreacijskih potencialov, ki jih nudi in skri\'a gozd s svojim okoljem. Zato je potrebno vzporedno z Študijem metod rekreiranja inventarizirati in valorizirati rekreacijski potencial gozdnogospodarskih območij. Potrebno je izdelati metode in z njihovo pomočjo zbrati vse dane in ustvari j i ve posebnosti ia zanimivosti (rastiščne, biološke, gozdne, Floristične, gozdnogospodarske posebnosti, objekte itd.). Na podlagi vsega zbranega je potrebno kategorizirati in valorizirati območje in njegove dele, ugotoviti »rekreacijsko režo« določenega gozdnega predela, upoštevati koristne ideje, njihovo izvirnost in nato načrtovati. Načrtovanje pa postane lahko nerealno, če hkrati nismo upoštevali realnih možnosti prizadetega gozdnega gospodarstva. Pravihia ocena ekonomskega, zlasti pa ustvarjalnega potenciala je podlaga za načrt in za njegova uspešno izvedbo. V prvi vrsti je potreben strokovni kader, to pa ne more biti gozdarski inženir, ki je zdrknil na raven »Jesnega pisarja« in ki je pred svojo diplomo zadnjič drzai v rokah strokovno knjigo. Zaželen je idejno bogat strokovnjak, ki se giblje na relacijah gozd ; kultura, gozd : šport in ki ne vidi v gozdarstV'U k )>štemplanja kubikov«. Razumljivo, da lahko tovrstne strokovnjake razvija le ustvarjalno vzdušje v vrstah vodilnih kadrov v gospodarski organizaciji. Torej, gozdnogospodarska organizacija mora biti v bistvu naklonjena vsaki vzpodbudi in pripravljena na progres. Določitev ciljev Kol na vseh področjih človekove dejavnosti veljajo tudi na obravnavanem področju splošna pravila načrtovanja. Temeljitemu žtudiju potreb in osnove sledi določanje cilja, Le-ti imajo dolgoročni in etapni značaj. Cilji morajo biti realtii in učinkoviti. Naj naštejemo nekatere, zlasti iidelne« ciljc, npr.: — pridobitev učiteljstva in šolskih otrok za razumevanje gozda in gozdarstva v mestu A; — informiranje izletnikov, letoviščarjev, rekonvalescentov in podobnih o zanimivostih gozda in gozdarstva, npr. na pogorju Rog; — usmerjanje nedeljskih izletnikov skozi gozdne predele zaradi sezna-najnaja z gozdom in zaradi zmanjševanja škode v gozdu, npr. na Jelovici; — rekreiranje obiskovalca in ustvaritev pridobitniške dejavnosti v Po kofpju in podobno. Prepričan sem, da živimo že v obdobju, ko pričenja gozdarstvo pripravljati objekte in investirati tudi v različno direktno pri-dobitiiisko dejiivnost. Določanje ciljev ima študijski značaj in zahteva resne priprave. Pri tem se je Ireba zavedati, da so delni cilji labko zelo raznoteri — seveda, če je prisotna zadovoljiva količina fantazije. In prav nič ni napačno, če od številnih idej, ki npr. ponazorujejo etapne oziroma delne cilje, nekatere mejijo na območje nerealnega. Bolje je, če je med mnogimi idejami nekaj slabih, kot pa so idejna revščina in capljanje po izhojenem ter resignirano opazovanje, kako nas drugi prehitevajo po novih, torej se neizhojenih poteh. PfOiiči!ev in določitev milog Pri iskanju poti za dosego cilja velja isto načelo kot pri določanju ciljev. Cim več možnosti in poti proučimo, tem zanesljiveje bomo cilj uspešno dosegli. Tovrstne naloge moremo razdeliti na dve skupini. Najprej nas zanima, kaj je mogoče storiti v okviru rednega gospodarjenja z gozdovi. Gre za naloge, ki ne zahtevajo novih izdatkov. Opravmio jih lahko pri skrbnejžem in bolj proučenem izvajanju vpeijanih in nujnih del. Naj naštejem nekatere: skrbnejše trasiranje in izvedba ter oprema gozdnih cest in vlak ob upoštevanju rekreacijskih vidikov; puščanje in ohranjanje raznih posebnosti v gozdu (drevesa, motivi v skalnem si'Ctu iid.) pri sečnji in pri drugih posegih v gozdu, kulturna ureditev okolice gozdnih stavb brez vsiljn'ega kiča. Določitev nalog ?.a vse delavce v gozdu od fizičnega do intelektualnega glede varovanja poseb-noti v gozdu in glede skrbi za privlačno podobo gozda. Takšnih in podobnih nalog je mnogo, zalo za njihovo izvršitev niso potrebni posebni napori, tem- več le nekoliko manj mlačnosti oziroma več volje, ki so jo glede tega že kazale starejše generacije gozdarjev. Posebne naloge zahtevajo äe skrbnejše priprave. Saj gre za razširjeno aktivnost in za nova vlaganja. Spekter Leh nalog je lahko zelo širok, tj, od skromnih pripomočkov, ki so lahko zelo učinkoviti pa tja clo investicij, recimo gostinskega značaja. Med začetne naloge prištevamo npr.: — usposabljanje gozdarjev — učiteljev — vodičev, pripravljenih za vodenje različnih skupin skozi gozdove; — opremo gozda, gozdnih objektov in njegovih delov z različnimi ponazorili {table, kažipoti, napisi, ki povedo, koliko določeni sestoj prirašča, napis, ki razloži, kako določeni gozd uravnava vodo, zanimivosti določenega drevesa itd.). Med posebne pripomočke lahko štejemo gozdnogospodarske karte, ki pa so opremljene z dodatnimi znaki, tako da takSno karto lahko uporal^lja tudi obiskovalec gozda. Pregled tovrstnih pripomočkov navajam na koncu. izve-dba. nalog Pred izvedbo nalog je potrebno skrbno izdelati načrte za vsak pripomoček ob upoštevanju celotnega programa Po potrebi bo zaželen tudi razgovor z arhitektom, ki pa mora vsaj nekaj vedeti o ekologiji gozda. Vsa oprema mora biti prilagojena naravnemu okolju in ne sme biti vsiljiva. Zato je skrbno razmisliti o obliki, materialu in funkcionalnosti predmeta glede na predvideno lokacijo. Ker ni mogoče izvesti vsega čez noč, je potrebno določiti prioritetno zaporedje za izvrševanje nalog in načrte v teku njihoveg;i izvajanja funkcionalno dopolnjevati. Pregled pripomočkov (Oprema gozda in obiskovalcev) Zgodovinski podaiki: — o nastanku gozda, — o nastanku sestoja, — o nastanku drugih objektov, — o stanju gozda na določenem objektu v preteklosti, — o osnovanju sestoja in o njegovih mejnikih, navezanih na zgodovino Človeka. Rastišče, opis: — petrografskih značilnosti, — kamenja, fosilij, — ekoloških značilnosti, — združb {reliefni pregled), — talnih profilov, korenin itd. Gozdnogospodarske značilnosti o proizvodnji le^a, opis: — prirastkov, — živih zalog lesa, — pogozdovanj, — življenjske slike gozda, — značilnosti in pomena drevesa, — pomena enega ha gozda, — nege gozda s sečnjo, — gozdnogospodarskega nnmcna v določeni gozdnogospodarski enoti. Biuloške značilnosii, prikaz: — škodljivih insektov, — škodljivih glivic, — plodišč drevesnih gliv, — posebnih dreves »ipersonatije«, — drevesnih, grmovnih vrsv, — zgodovine drevesnih vrst, — zanimivosti o živalih (npr, ptičji svet, zveri, glodavci, itd.: Število, znaki, äkoda itd.). O^udii opvema i.' gozda: — prikaz neprimernih navad ob.stkovalcev, gozdnih delavcev, goz-darjev. Druge naprave: — ciimp -— prostori, ognjišča, (z zjiačihiim vzgojnim okoljem), — \'odnjaki, izviri, — posebne steze, — posebna razgledišča, — oprema cest (upoštevali že pri projekiiranju), — smetišča, sanitarije, — prikaz žage (npr. na Rogu), — prikaz partizanskih zf^kloniSč s pomočjo prirode ild. Priprava objektov za igre in delo obiskovalcev: — iskanje zanimivih objektov v gozdu (zornimiva. drevesa. zanimi\ i sestoji, zanimive geolo.ško-geogratske posebnosti), — delo v gozdu (pogozdovanje, podiianje drevja, nega j.'ozda), — vaje z otroci v gozdu o čem zanimivem (neprisiljeno), — organizacija ntiravnega igrišča (v najširšem pomenu). Žapni pripomočki: — gozdnogospodarska karLa (program kampiranja), — splošen vodnik skozi revir, območje, pogorje itd. (posebej z gozdarskega stališča), — vodnik za zbiranje posebnosti, — pragozd in njegove značilnosti (vodnik), — knjiga o sloven.skem gozciu, — svetovalec za kampiranje v gozdu itd. liINIGE RATSCHLÄGE FtlR DIE AUSFERTIGUNG UND AUSFÜHRUNG DER PLÄNE AUF DEM GEBIETE DER DIENSTLEISTUNGSFUNKTIONEN DER W.^LDER (Znsanmren fassu n g) Der Aufsatz enthalt tie.s generelle Planungsshema für die Einrichtung der Waldgebiete und dci-en Wälder für Rekreationszwecko und liir das Propagieren der Wälder und der Waldwirtschaft. Das Planungsshema richtet sich nach der üblichen Planungsmethodik. Es werden zuerst Grundlagen erforscht: Rekreationsdiszi plinen, Eignung und Bewertung dea Waldgebictes für Rckreaüonszwccite, inaic-lielle und personale Verhalfnisse der Forstunternelimen. Die Zielsetzung bezieh! sich 1 auf den indirekten Nutzen und 2. auf den direkten Nurzen, Wobei unter dem indirtkten Nutzen die Orienliuruiig, die Führung und die Beleblung der Waldbesucher verstanden wird. Unter deni d i rek len Nutzen wird die aktive Betätigung auf dem Gebiete von Silvü-Tourismris \erstanden. Es (ogf die Fest-legting der Aufgaben und der W^tie, welche zum Ziele fijhreii sollen, Diese Autgaben werden in zwei grosse Gruppen eingeteilt, wobei unter die eine Gruppe diejenigen Aufgaben fallen, weiche im Bereiche der regulären Tätigkeit des Forstmannes ausgeführt: werden können, i:)je zweite Gruppe stellt die zusätzliche Tätigkeit Fürstwirtschaft dar. Die Ausfuhrung der Aufgaben beider Gruppen wird einzeln besprochen. Es (^airde auch eine Übersichr der Hilfsmittel auigeitelk, mit vv'elehen Forstmann zusätzlich direkt oder indirekt den Wald und seine Funktionen propagieren seil. PRISPEVKI IZ DISKUSIJE hig. Jaitcz Ahctčič: N e k ti j misli o pogojih 7.i\ razvoj turizma enoti Zali log kranjskega gozclnogospotlür.skega območja. Kranjsko gi>?dnegospodarsko območje ubsegn ozemlje Ireh obelnskih skupščin: Kranj, Skofja l.oka in Tržič ter zajema doline TrziSke Bisiricc, Kokre, Poljanske in Selške Sore ter vmes ležečega Kranjskega in SorškegLi polja. Orografsko Je zelo razgibano ter rastišCno in reliefno pestro. Izredno je slikovito po vrstah )n razporedi I\'i rastlinskih kultur kakor tudi po ubra-nizaciji človeških prebivališč. Doline omogočajo odprtosi na vse strani. Na območju se stekajo tri glavne vpadnice v Slovenijo iz severozahodne Evrope, Prek Ljubelja, Jezerskega vrha in po cesti Kranj—Jesenice prihaja vsako leto pretežni del potniko\' iz zahodne Evrope, Selška in Poljanska dolina pa povezujeta območje s Primorsko in sosedno Italijo Območje je tririsLično 7anirni\0 L udi zaradi bližnje Ljubljane ter razvitejših predelov Gorenjske in sosednje Avsirije. Gozdnogospodarska enuta Zali log zajema zgornji del porečjti SeUke Sore; v glavnem gre za dolini Davsčice in Sore, ki ju obdajajo vrhovi BlegoSa, Porezna, Lajnarja in Ratitovca, visoki nad 1500 m. Pokrajina je zelo razgibana, saj od oinenjenih dolin vodijo na vse stiani grape, polne iz\'iro\' in potokov. Gozdna vegetacija pokriva 70'*'o površine, ij. 7300 ha, Gozdovi .so večkrat prekinjeni s kmetijskimi kulturami, Davča predstavlja tipičen primer raztresene vasi s posameyiimi kmetijami Na ostalem delu območja pa so lepo urbanizirana, svojevrstna gorenjska naselja (Zali log, Potok, Sorica, Dan je itd.), ki so ohranila svojo prvotno podobo še do danes. Obravnavana enota je razmeroma lahko dostopna, saj jo prepleta 54 km cest, Ce upoštevamo še obstoječe poti in steze, znaša odprtost gozdov 33 m na ha. Ozemlje je prek Petrovega brda povezano s Primorska, prek Sorske planine z Bohinjen^ in Jelovico, prek iMartinj vrha s Poljansko dolino in skozi Železnike s preostalim delom Selške doline, S kratkim podaljškom ceste iz Potoka hi bila mogoča povezava s Črnim kalom in Blegošem. Mogoča je povezava tudi z zgornjo Poljansko dolino (Zctina, Leskovica), predvidena pa je tudi s Pri- morsko prek Cerknega. Cesie so pretežno makadamske in so zadovoljivo vzdrževane. V obravnavani enoti Zali log je 5100 ha gozdov in Je pripadajoče prebivalstvo pretežno navezano na dohodek iz gozda; 263 posestnikov seka povprečno po 15 m-' iglavcev in Um'' listavcev na leto, le u^ije izkoristijo vsako leto nad 100 m-' lesa. Gozdovi so razdrobljeni na 1569 parcel. Do 1 ha gozda ima 26 posestnikov, do 5 ha 79 posestnikov, do 10 ha 107 posestnikov; popreček na posestnika znaSa 13 ha gozda in pomeni največje povprečje med vsemi enutarai gozdnega obrata. Lesna xaloga je 105 m'' iglavce\' in 66 m® listavcev na ha. Debelinsko razmerje je na.^lednje: 52% do premera 30 cm, do 50 cm in 4''« nad 50citi in kaže, da gre za gozdove, potrebne nege. Podatek, da je v enoti 900 ha gozdnih zemljišč pretežno poraščenih z grmovjem in slabimi panjevci, opozarja^ da so za melioracijo potrebna velika vlaganja. Gozdni posestniki dobijo vsako leto za les povprečno po 75 milijonov starih dinarjev (4-letni povpreček}. Drugi vir dohodkov je kmetijstvo, ki je dalo leta 1968 37 milijonov starih dinarjev. Od tega odpade več kot 90'Jo na dohodek od živine, Nadmorska višina nad 600 m, strmine in na drobno razpar-celirana zemljišča v sedanjih razmerah onemogočajo intenziven razvoj te panoge. Drugih pomembnejših virov zaslužka ni. Analiza prebivalstva je pokazala, da v vsaki hi.ši živijo povprečno le 4 ljudje, da se le eden aktivno ukvarja s kmetijstvom in gozdarstvom, da sta povprečno pri vsaki hiši dva neproduktivna člana (stari ljudje, otroci) ter, da se povpreČeno en član prežiiOja od dela zunaj posestva (v prostem času dela doma). Potrebno je upoštevati, da je v sosedni enoti 2elezniki. oddaljeni 15 km, zelo dobro razvita industrija. Ozejnlje obravnavane enote je bogato naravnih jn kulturnih znamenitosti. Davška in Dajnarska grapa ter Številna potočja so izredno slikovita. Flora Ratitovca in Porezna je zelo bogata glede na količino in vrste. Živalski svet je pestro zastopan; za lov so dobri pogoji. Ledeniški groblji pri Dajnah in Sorici dajeta pokrajini svojevrstno podobo. Posebna znamenitost tega predela skrilolomi nad 2a)ini logom, kjer so pridobivali strešno kritino, ki se je uporabljala širom po Sloveniji, Na obravnavanem predelu se pL'stra geolo.škn struktura zelo prepleta, zato nahajamo zelo raznovrstna tla m številne rastlinske združbe. Teren je razgiban in ponuja pestre pokrajinske motive, ki jih je upodobila umetniška roka slikarja Groharja. Njegova rojstna hiša ter skromni muzej sodita med Številne kulturne spomenike te pokrajine, Bogato kulturno preteklost izpričuje Gačnikova zbirka plastik ljudske umetnosti v župnišču v Sori^:i. Gotska podružnica sv. Marka v Spodnjih Danjah se po obliki in položaju izredno vključuje v pokrajino. Mikavna in zanimiva je .stara arhitektura naselij in prebivališč. Etnografsko su zanimive poslikane kaSče, zidani stebri kozolcev ter skrilaste strešne kritine, Zcio zanimive so Zgornje Dan je, Jti so najvišji zaselek v Sloveniji, Nekatere kmetije in predele sta upodobila slikar Grohar in pisatelj Tavčar. Stara gostilna Podroštu je omogočila prvo srečanje dveh velikanov slovenskega impresionizma, Jakopiča in Groharja. V isti hiSi je bila tudi stara, daleč na okoli znana kovačija (go-/tlarsko orodje). Nektlanja rudarska mrzlica je zapustila sledove v Potoku, skozi katerega so tovorih železno rudo iz Poljanske doline v luži ne na Selškem, Stari viri omenjajo celo fužino v Potoku, ki naj bi jo postavil furlanski podjetnik iz Železnikov. Po vsej pokrajini so raztresena razna znamenja, ki pričajo o nekdanjih krajevnu pomembnih clogocikili. Oblikovno in vsebinsko so zelo pestra, razmeroma dobro ohranjena in vzdrževana. Zanimivi so tudi ostanki raznih gospodarskih naprav, ki jim je šele zadnji Čas odvzel uporabnost. To so ostanki mnogih potočnih žag, mlinov m pri^prostih, toda domiselnih naprav za opravljanje raznih del na kmetijah. Krajevni običaji pri dclu^ počitku, zabavi in raznih dogodkih v domovih in vaseh, prikazujejo izvirnost in bogato iradicijo tamkajšnjih prebivalcev, ki jim je življenjski prostor vtisnil izvirne značilnosti. Mlajša zgodovina je zapustila v tem predelu številne širše pomembne spomenike narodne revolucije. Tu se je zadrževal Pokrajinski komite partije in OF za Gorenjsko, tu je bila podružnica znane bolnice »Franja«, tu je delovala pokrajinska komisija VOS, tu je bil sedež gorenjskega vojnega področja. Legendarna Prešernova brigada je bila ustanovljena pri »Marenkovcui* v Potoku. Omembe vredna je tudi partizanska tehnika pri »Spann« v Davči. Turistična dejavnost se v obravnavanem predelu pojavlja šele v skromnih obHkah. Gosti so večinoma le prehodni, iz Primorske, Bohmja ali Ljubljane, zato so skromne gostinske in prenočitvene kapacitete le slabo izkoriščene, Nekoliko več stalnejših gostov je v planinskem domu na SorŠki planini (Soricij. Nadrobnejša študija pogojev za razvoj ttirizma pa nam pokaže, da v tem predelu obslajajo možnosti za uspesen razvoj le dejavnosti, zlasLi kmečkega turizma s poudarkom na pokrajinski izvirnosti z domačim gorenjskim kmečkim okoljem, ki more mestnemu človeku omogočiti okrepitev. Približna kalkulacija za primer, če bi vsaka hiša uredila 4 ležišča za turiste, nam pokaže, da bi za polovično prenočnino, kot jo sedaj plačujejo turisti na kmetih v sosedni Avstriji, pri 30% zasedenosti i\' Avstriji dosegajo do 40%) dobili enak dohodek, kot ga dajejo sedaj les in kmečki pridelki skupaj. Razvoj počitniške dejavnosti na podeželju je pogojen z naslednjimi okol-nostmi: geografski položaj, naravne razmere, kulturno bogastvo itd.; gozd in urejeno okolje, ki nudila možnost za aktivno in pasivno rekreacijo; vedno v^ečje zahteve človeka po fizičnem in psihičnem usposabljanju izven delovnega časa; naraščajoči življenjski standard — potovanja niso več lulcsus; prosti čas postaja vedno aktualnejše socialno vprašanje; dobra komunikacijska povezanost posestev, vasi oziroma krajev; motoriziranost prebivaLstva — dobra pok ret nos t; vedno režja prodaja kmečkih proizvodov; slabo izkoriščene slanovanjske možnosti na podeželju; majhne investicije za usposobile v prebivališč; izraba zaledja mestnecra prebivalstva Slovenije in drugih republik, ki ho 7- naraščajočim standardom vedno bolj iskalo tudi takšne oblike porabe; izkoriščanje že obstoječih tokov turistov h tujine, ki vsako leto potujejo skozi naše kraje; boljša izraba položaja turistično razvitejše sosedne rtalije in .Avstrije. Od razvoja turizma na podeželju moremo pričakovali: vključevanje podeželja v terciarne gospodarske dejavnosti; nove oblike dela na posestvih, ki so zlasfi pomembne za ženski spol, ki ga je sedaj najtežje pridobiti za ži\'ljenje na kmetiji; povečanje dohodka na kmetijah od dopolnilnih oblik dela ter od porabe lastnih pridelkov, ki se vedno težje vključujejo \ tr/no gospodarstvo; dohodek od investicijskih vlaganj v stavbe in komunikacije; možnost donosne zaposlenosti Uidi za starejše ljudi in za takšne z zmanjšano telesno sposobno.-; t jo za ležka kmečka dela; zmanjšanje migracije hribovskega prebivalstva i ji s tem ublažitev propadanja kmečkega okolja; pospeševanje specializacije v kmetijstvu; vzpostavljanje osebnih konlakov je naj- boljši pogoj Z3. spoznavanjti ljutli in odstranjevanje probjeniov. ki nastajajo kot posledica nepopoltie, enostranske in napačne obveščenosti prebivalstva; organska dopolnitev razvitejših turističnih centrov (Bled, Boiiiiijl; ust\'ar-jn7ije pogojev za zahtevnejše in donosnejse oblike turizma. NaČft zji razvoj turizma v obravnavanem primeru naj bi predvideval ni etape, Prva naj bi vsebovala; turistično izobraževanje prebii'alstva in gozdarskega kadra; ohranitidv in označitc\' naravni!) znamenitosti; organizirano sodelovanje in sevinanjanjc javnosti z melioracijskimi deli v enoti ('dan pogozdo-i'arija); ureditev in usposobitev obstoječih gozdarskih objektov za počitniške dejavnosti. V drugi etapi bi pred\'ideli; vrednotenje določenih vasi, zaselkov ali kmetij glede možnosti za počitniško dejavnost; širjenje komunikacijske mreže (ceste, poti, steze) tudi s turističnega \'idika; trasiranje izletov; ureditev parkirnih prostorov; ureditev kampingov; označitev komunikacij; organiziranje vodniške in posvetovalne siuÄbe, Za tretjo etapo bi določili lastne in\'esticije ali investicijsko sodelovanje gozdnogospodarske organizacije iia določenih interesnih področjih, zlasti glede vrednotenja pogojev za turizem na SorŠki planini. S turističnim izobraževanjem prebiva]st\'a bi aktivirali dejavnost tistih, ki imajo smisel za takšno delo, hkrati pa bi nevtralizirali tiste, ki nasprotujejo u\ajanju tovrstnih novosti. Pri vzgoji strokovnega kadra bi upoštevali spoznanje, da strokovnost ozkega profila ne vodi k uspehu. Poudarek bi dali na oblikovanje osebnosti z etično osnovo in na spoznavanje posebnosti turizma. Izobraževanje prebivalstva bi oprli zlasti na preda\'anja, ekski.irzije in tečaje. Na predavanjih bi predočili razvoj turizma v naprednejših deželah, ra/cn tega pa bt obravnavali npr. še takšne teme: na kaj moramo paziti, ko preurejamo oziroma gradimo hišo in gospodarsko poslopje; le urejen dorn in okoije sta privlačna za gosta; kako sprejmeš gosta in pripraviš dom za počitek; inventarizacija in vrednotenje bližnje m daljne okolice; predeli za aktivno in pasivno rekreacijo. Predavanja naj bi bila opremljena s s!ika\TiiiTi materialom in naj iic bi presegala 1 do 1 W tire. Predavatelj mors bili usposobljen za diskusijo, kraj in čas predavanja pa prilagojena krtijevnim razmeram. Zaradi boljšega kontakta je potrebno dajati prednost manjšim skupinam udeležencev. Ekskurzije in izleti naj bi praktično pokazali dosežke na področju turizma tloma, zlasti pa v sosednjih deželah (poudarek n:i kinečkem turizmu). Z udelcženci bi bilo potrebno preživeti krajšo dobo (bolje večkrat) na kmetijah z že vpeljano turistično cleja\'nostjo. Ekskurzija ntora imeti delovni značaj in potekati po določenem programu pod dobrim strokovnim v'odslvom, ki naj bi udeležence opozarjalo na potek dogajanj prek celega dneva na poses ti'U, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Kratki tečaji področja gostinstva, gospodinjstva, administracije itd. naj bi praktično pokazali določena dela, npr. uporaba hladilne skrinje (globoko zmrzovanje za kmečki turizem), ureditev dnevnega in nočnega prebivališča, dopisovanje z gosti, razne načine propagande itd. Jn^. Branko Korber: Ureditev območja gozdnega obrata L u č e v r e k r e c i j s k e namene. Gozdni obrFit Luče s 4297 ha družbenih in 3651 ha zasebnih gozdov leži na prelomnici s red »gorskega in visokogorskega, izrazito alpskega s\'eta v Gornji Savinjski dolini, kjer so akumulirane naravne lepote do takšne mere, da jih je mogoče i/.koriSčati v turistične in rekreativne namene. Levo: Po daljši hoji skozi gozdni mrak jasa pričara popotniku nesluteno spremembo in vedro emocijo, še zlasti, če je na takšnem kraju, od koder pogled zaplava v daljavo in tam odkriva plastiko dotlej zakritih gorskih gmot. Desno; Ob žolni ni na žlamboru slehernemu ljubitelju narave zastane korak, popotniku se pri tem utrne misel o vabljivih skrivnostih gozdnega življenja (foto: Jože Poznič) Obravnavano območje leži ob poti v svetovno znano Logarsko dolino in lučka pokrajina postaja poleg ostalih predelov Gornje Savinjske doline vedno bolj zanimiva za nedeljske izletnike, ki ob dela prostih dnevih vse močneje polnijo njene doline in gozdove ter iščejo tam mir in možnost oddiha. Ž bodočim cestnim povezovanjem tega alpsJ^ega sveta z Ljubljansko kotlino, z avstrijsko Koroško, z ravenskim in mariborskmn industrijskim bazenom bo občasni naval na mirne doline in gozdove lučke pokrajine narastel do neslutenega obsega. Odločitev podjetja GLIN Nazarje, da uredi lučko pokrajino, je utemeljena, saj kot gospodarska organizacija dominira nad celotnim gospodarskim potencialom Gornje Savinjske doline. S tem želi podjetje zadovoljiti nekatera temeljna zakonska določila, ki imajo svoj izvir v ustavi, saj ta določajo, da so gozdovi pod posebnim, z zakonom določenim varstvom in so zaradi svojih splošno koristnih funkcij dobrina splošnega pomena. Hkrati bo smotrna ureditev lučke pokrajine v rekreacijske in gozdno propagandne namene mnogo bolj kot sicer privabljala v svoje okrilje številne obisko\'alce iz mest. S tem bomo razen omenjenim načelom zadostili tudi določilom, 40. člena republiškega zakona o gozdovih, ki za\'ezuje gozdnogospodarske organizacije, da morajo gospodariti z gozdovi občanov tako, da pri tem vzbujajo interes kmečkega prebivalstva za sodelovanje v gozdni in kmetijski proizvodnji ter v drugih dejavnostih, te pa so v primeru lučke pokrajine predvsem turizem z vsemi svojimi raznolikimi oblikami. Tako izrabljfi gozdarstvo tudi primerjalno prednost turizma in s tem pomaga ohranjevati naravno in gospodarsko ravnotežje prizadetega območja. Lučka pokrajina je del Slovenije, ki leži v osrčju Evrope Ui meji na de-fele, kjer hiter telinološki razvoj skokovilo spreminja včerajšnje odnose in takorekoč vsakodnevno usnjarja nove. Zato trditev, da bodo ljudje v večjem številu obiskovali mirno lučko pokrajino, lahko podkrepimo z mnogimi dejstvi. število prebivalcev pri nas in okoli nas je in bo tudi v bodoče hiLro naraščalo, pri tem pa bo delež mestnega prebivalstva vedno večji. S hitrim gospodarskim napredkom pri nas in v Srednji Evropi stalno rastejo tudi realni zaslužki in ljudje lahko vedno več denarja porabijo za dopuste in izlete v naravo, s tem pa se širi tudi krog izletnikov. Z novimi stroji in sodobno organizacijo se produktivnost dela hitro veča in ljudje imajo vedno več prostega časa za oddih in dopuste, ob hitrem razvoju motoi'izaeije ter javnih transportnih sredstev in gozdnih cest pa lahko hitro in razmeroma pocent pridejo iz mest v gorske gozdne pokrajine. V mestih so ljudje stlačeni na majhriem prostoru, ozračje je onesnaženo od industrijskili in izpušnih plinov, vse to in stanovanjska stiska sili ljudi, da se vedno bolj zatekajo nepoki'ar-jeno prirodo. Brez posebnih tveganj smemo Srednjo Evropo zaradi podobnih gospodarskih gibanj primerjati 2 ZDA, kjer se je zaradi izrazite rekreativne vloge gozda povečal obisk v t. i. nnacionalne gozdove« v komaj 35 letih od 5 na 70 milijonov, strokovno pretehtane prognoze pa kažejo, da se bodo ti obiski povečali v letu 1975 na 230 milijonov, v letu 2000 pa bodo dosegli .številko 600 milijonov. Splošne ugotovitve o vzrokih za postopno večanje obiskovalcev gozdov veljajo tudi za lučko pokrajino, vendar je potrebno vsaj poskusno ugotoviti sedanje in bodoče potrebe obiskovalcev obravnavanega predela. Ugotovitve bodo imele le omejeno vrednost, ker ne razpolagamo s podatki o obisku gozdov, in zato lahko pripeljejo do zelo tveganih sklepov. Sele sistematično zbiranje podatkov o nagibih in uveljavljanju obiskovalcev v gozdu, predvsem pa o okoljih, iz katerih prihajajo, lahko pove več o njihovih potrebah. Obiskovalci lučke pokrajine bodo ljudje, ki jim je območje le sredstvo za dosego drugih ciljev, kot je npr. Logarska dolina. Ti bodo doživeli samo bežen stik z lučkimi gozdovi. Večje zahteve bo imel obiskovalec gozdov, ki želi lučko pokrajino bliže poznati kot nedeljski izletnik. Ta išče estetsko okolje, lepe razgledne točke in motive za svoj fotoaparat. Ker se zadržuje na potovanju dalj časa, ga zanimajo se krajevne zanimivosti, tudi npr. pitna voda, njegovo oko pa se že ti,stavlja na določenih gozd rtih objektih in njegov kritični duh začenja razmišljati o smotrnosti in nesmotrnosti določenih gozdarskih ukrepov. Naslednja zvrst obiskovalca je človek, ki je prišel v lučko pokrajino z določenimi nameni, kot so nabiranje gob, lov in ribolov, taborenje v naravi ali pa smučanje. Te obiskovalce zanimajo določeni objekti ali vsaj nekateri deli obravnavanega območja. Stopnje spoznavanja gozda bodo pri raznih obiskovalcih zelo različne, od kratkega pogleda iz avta na gozdno pokrajina pa vse do temeljitega spoznavanja lučke pokrajine, ki lahko traja več tednov in se ponavlja več let zapored. V obravnavano območje je zajet gorski in visokogorski svet porečja Savinje, pretrgan z dolgimi in ozkimi dolinami od Igle do FužinSka pod Strugami. Nad tem svetont dominirata osamljena, kopasta, proti vrhu gola Raduha in Travnik na levem bregu Savinje, desno od Savinje pa prehaja lučka jiokra- jinn v mogočen alpski s vel Savinjskih Alp z Ojstrico in kraško planoto Ko-rošice, ki se spušča strmo v do]ino Podvolovljeka. V tem sredogorskem in iilpskem svetu se skladno prepletajo gozdovi in krče vi ne, na katerih so velike kmetije, pokrajino pa pcstrijo svetle lise v gozdu, kjer so bili nekoč pašniki in novine, ki pa jih danes v glavnem že zarašča mlad gozd. Načrtovani objekt dopušča torej dovolj možnosti za vsestransko izživljanje ljudi v prirodi^ slasti v gozdu. Ureditev območja mora izhajali iz realnjh materialnih možnosti, obseg dela pa naj bo uskiajen s številom strokovnjakov, ki imajo smisel in voljo, da želeno tudi uresničijo, GI.IN Nazarje mora biti kot gozdnogospodarskn organizacija in bodoči izvajalec programa zainteresirana, da z trezni mi ukrepi zasleduje ožje gospodarske cilje in z njimi propagira gozdarstvo, pozabiti pa ne bi smela na al'innacijo lučke pokrajine v sklopu Gornje Sa\'ini' ske doline kot turisiičnega območja, ki ima vse pogoje, da se hitro uveljavi. V okviru rednih nalog gospodarjenja z gozdovi je potrebno dosledno slediti smernicam za gospodarjenje, ki jih na novo predpisujeta zlasti prila-godjfvena elaborata zasebnih in družbenih gozdov za lučki gospodarski enoti. Njihovo dosledno izvajanje omogoča širšo sproščenost pri izvajanju vscii gozdnogojitvenih ukrepov, zlasti v za.^ebnih gozdovih, kjer se tehnika gojenja spreminja od mesta do mesta. Ugotovitev, da večina gozdov ni prebiralnili, da je za dele teh gozdo\' v upravičenih primerih predvidena postopna obnov,^ in je pri tem možno uporabiti razne načine malopovršinske gojitvene tehnike, močno govori v prid mišljenju, da bodo ti gozdovi, gospodarjeni po takšnih načelih, vedno bolj poudarjali slikovitost pokrajine, Pri tem nosijo izvajalci elaborata veliko odgovornost. Pri načrtovanju gozdnih prometnic in stavb morejo projektanti in izvajalci teh del mnogo pripomoči ohranjevanju naravnih lepot in pokrajinskih značilnosti s tem, da ne rušijo naravnega ravnotežja, gozdarji pa morajo z občutkom za lepoto pokrajine puščati značilna drevesa, ohranjati ob kmetijah starodavne lipe in tise ter urejati okolico svojih gozdarskih koč in logar-nic. Interesantno bi bilo proučiti možnost, da bi gozdni obrat v turistični sezoni omogočal turistom bivanje v prostih gozdarskih kočah, seveda za primerno plačilo. Osrednja naloga, ki jo mora opraviti gozdarska operativna služba, je seznanjanje gozdnih obiskovalcev z osnovnimi načeH gozdnega gospodarstva na določenih in dobro izbranih objektih. V lastnem interesu in v interesu stroke je potrebno pokazati obiskovalcem gozda, s tem pa naši javnosti na izbranih, lahko dodstopnih gozdnih objektih načine gospodarjenja in te opremiti z dobro sestavljenimi opisi, na katerih bodo najosnovnejši podatki o gozdnem obratu LuČe na vhodu v Lučko pokrajino, u različnih gozdnogojitvenih vrstah obratovanja kot sta npr. prebiralno in sltupinsko postopno gospodarjenje, o gozdnogojitvenih ukrepih, zlasti o postopnem obnavljanju zrelih sestojev ter negi gošče, mladja, letvenjaka in drogovnjaka, o obnavljanju novin, kjer s precejšnjimi materialnimi Žrtvami vključujemo v gozdno proizvodnjo grmišča in opuščene novine, Povečan obisk izletnikov v lučke gozdove prinaša s seboj tudi stopnjevano nevarnost gozdnih požarov. Zato je potrebno usmerjati nedeljske izletnike na določene prostore, kjer bo nevarnost požarov majhna in kier bo možno v kritičnih obdobjih organizirati tudi nadzor in učinkovito kontrolo. Takšni prostori, ki morajo sami po sebi vabiti izletnike, morajo biti na primernih krajih in morajo ustrezatt najosnovnejšim zahtevam udobja, higiene ter morajo biti primerni za pripravljanje hrane na žerjavici. Ti »družinski kemping prostori« morajo biti zgrajeni iz priročnega gradbenega materiala, zlasti pa ceneni. Večino naäteiih nalog, predvsem pa prostorno orientacijo izletnikov v lučki pokrajini bomo dosegli tudi 2 opremljanjem vseh gozdnih cest s primernimi smerokazi, ki bodo opozarjali m gozdarsko dejavnost in na krajevne ?namemtosii in vodili v doslej malo znane ali pa neznane predele. Z opozorilnimi znaki ob cestah in poteh bomo obiskovalca seznanili z zanimivimi gozdnimi objekti, z lepimi razglednimi točkami, z etnografsko zanimivimi kmetijami, s kraškimi jamami, s It ra tka z vsem, kar lahko vzbudi zanimanje. Glavno tehnično pomagalo za opozarjanje na objekte in za informiranje o njihovem namenu bo v gozdnem obratu Luče napis na primerni leseni tabli ali smerokazu, na svoj način izdelan tako, da bo čim bolj prilagojen naravnemu okolju in usklajen s sploänimi načeli estetike. Ing, Dvago Jordan: Nekaj misli o programu za ureditev gozdnih predelov v rekreacijske iti gozdnopropagandne namene na postojnskem gozdnogospodarskem območju. Notranjska je že od nekdaj privlačna za človeka, željnega oddiha v .scnci prostranih kompleksov strnjenih, temnih gozdov. Lov na visoko dii^jad in zverjad, občudovanje moči neokrnjene prirode in sprostitev duha v neomejenem prostoru, pomenijo za današnjega človeka šc večjo potrebo kot nekoč, Z ohranjevanjem naravne sestave gozdov in s pravilnim načinom gospodarjenja lahko gozdarji največ prispevamo k napredku teh dobrin. Gre za poseben način uveljavljanja gozdarstva kot gospodarske panoge, ki je posredno vedno prisoten, vendar le v naši podzavesti. Potrebno je, da svoje tovrstno delo ovrednotimo. Program za ureditev gozdnih predelov v rekreacijske in gozdnopropa-gandne namene ima na postojnskem gozdnogospodarskem območju svoje značilnosti, ki so — na kratko povzete — naslednje. Gozdovi snežniško-javor-niškega masiva predstavljajo obrobje strnjenega gozdnega kompleksa, ki pora šča D mars ko gorovje. Ta o kol nos t je po eni strani vtisnila pečat človeku, ki tu zi\'i, po drugi strani pa s svojimi posebnostmi privablja tujca. Zanimivo je, da na Notranjskem človek obiskuje gozdove v d\-eh raznovrstnih predelih, v bližnjem m oddaljenejšem. Pu eni strani ljudje množično obiskujejo gozdove tam, kjer so jim najbližji, tj. v bližini naselij, zlasti pa neposredno ob cestali. V predelu Postojnskih 1'rat, ob cesti Ljubljana—Postojna je npr. poleti v.sak dan zelo veliko avtomobilov s potniki, ki so željni počitka in po utrudljivi vožnji stopijo v gozd, kjer ostanejo večkrat tudi cele dneve. Vedno \'ečji je obisk Cerkniškega jezera. Rakovega Skocjana z ljubljanske strani, pa Svinščakov in samega vrha Snežnika z bistriške strani. Po drugi plati pa imamo opraviti z zahtevnejšimi obiskovalci gozda, s takšnimi, ki želijo vedeti kako »drevo raste«. Ti zaidejo globje v gozdove, ,se dalj časa zadržujejo v njih in se želijo čim bolj približati naravi. Tako pogosto v odročnih predelih gozdov srečujemo ne le domačine, ampak tudi tujce, zlasti Italijane Za pravilno usmerjanje gozdnih obiskovalcev gozdov, zlasti pa za njihovo vzgojo glede spoznavanja nara\'e, sta na območju postojnskega gozdnega gospodarst\a predvidena dva objekta, ki naj bi se ustrezno opremila. v predelu Postojnskih vrat, med Planino in Postojnu (Mačkovec), ob cesti Ljubljaua—^Reka—Trst, so ugodna mesta za ustavljanje Iuris tov, bodisi nedeljskih izletnikov ali pa takih, ki potujejo bolj za kratek čas, vseeno pa želijo čim več videti in spoznati. Dela\'sko naselje Mašun je znana točka, ki jo obiskovalci gozda radi obiskujejo, zlasti zaradi značilne lege sredi obsežnih gozdnih kompleksov. Tu bo urejen majhen muzej s starimi zapisk.i o razvoju gozdarstva in gozdov na tem območju, razstavljeno bo starinsko gozdarsko orodje itd. Tako bo krajinski park Mašun s svojo urejeno okolico mogel postati center, kjer se bo mogel vsak seznaniti z nekdanjo in sedanjo dejavnostjo gozdarjev. Za razliko do drugih predelov Slovenije, zlasti pa Gorenjske, Pohorja in Dolenjske ,so notranjski gozdovi za sedaj manj obiskani, vendar pa se takšno stanje postopoma spreminja. Zato moremo obiskovalce teh gozdov še pravočasno usmeriti na zaželena mesta in jih na primeren način poučiti o gozdarski dejavnosti. V nadaljnih akcijah za pospeSevanje »gozdarskega turizma« bomo skušali privabljati ljudi v gozd, pri tem pa jih bomo pravilno vzgajali, da bodo spoznali »kako drevo raste«. Ing. Totie Prelesnik: Možnosti izkoriščanja gozdov v Western gozdnogospodarskem območju za rekreativne na-ni e n e. Za VI, güzdnogospodai'sko območje je značilno opustošenje pokrajine med drugo svetovno vojno. V celih predelih so bile vasi požgane, se posebno pa na Kočevskem, ki so ga zapustili kočevski Ncmci. Vasi s slovenskim živ-Ijem so po vojni večinoma ponovno zaživele, kočevske vasi pa je v veliki večini začel preraščati gozd. Vojno opusto.Šenje je zapustilo posledicc, ki vplivajo na možnost izkoriščanja pokrajine, v rekreativne namene. Del območja, ki je najbhžji Ljubljani, tvori pravzaprav njeno zaledje. Del VI, g. g. o., ki leži v občini Ljubljana ViČ-Rudnik, urbalno ureja ljubljanski urbanistični zavod in onemogoča stihijsko izkoriščanje pokrajine Gradijo se že vikendi ali pa se stari kmečki objekti preurejajo v tak namen, Gozdarji moramo v tem predelu predvsem skrbeti za pravilno gospodarjenje v gozdovih, ki dajejo pokrajini lepoto, skupaj z vključenimi vasmi ter zaselki. NajveC-lahko storimo z gradnjo gozdnih cest, ker so za rekreacijo najprimernejši predeli najslabše dostopni. Opisani predel se podaljšuje na območje Ortneka z Grmado in v pokrajino proti zahodu. Na Grmadi se že grade vikendi. Menda obstoji načrt za ureditev tega predela v turistične namene. Možnosti za io so velike, vendar pa še ni niti ceste za dober dostop niti primernega gostinskega objekta itd. Gozdovi v okolici Grmade so manj zanimivi za obiskovalce, ker gre večinoma le za pašnike Na drugi strani doline ob Ortneku bi bilo potrebno označiti poti v predelu žrnovec, ki vodijo proti vasem v okolici Sv. Gregorja in proti Sodj-ažici. Neobdelan je ge vrh Žrnovca z razvalinami ortneškega gradu in z delno obnovljeno cerkvico, kjer so že začeli z restavralorskimi deli, vendar so jib prekinili. Nedvomno najzanimivejši in turistično pomemben je predel Travne gore, podaljšan vse tja do vasi Gora, do Loškega potoka, Lazca in Podpreske, Za samo Travno goro je že izdelan načrt za turistično ureditev, predvsem za ureditev naselja vikendov, ki se že gradi. Manj pa je storjenega za ureditev ccloLnega kompleksa, ki nudi idealne možnosti za razvoj vseh vrst smučanja pa tudi oddilia poleti. Popolnoma neobdelnn je äe predel med Travno goro in Loškim potokom ter Podpresko, ki po lepoti prekaäa neposredno okolico Travne gore. Tam sta zgrajena gozdna cesta in daljnovod. Ta predel doslej sploh Se ni bil obiskovan, čeprav je zelo pester. Valovito, vi tačasto, dolomitno pokrajino po-ražSajo travniki, ki jih prekinjajo manjši ali večji gozdički iglavcev in listavcev. Proti vzliodu Ln severu prehaja la svet v gozdove Jelenovega žleba in Travne gore in predstavlja idealen kompleks za rekreacijo poleli in pozimi. Za začetek bi bili potrebni kažipoti, ker sedaj redko kdo najde pot. Za večje ureditve pa bi bila potrebna široka akcija, ker so vsi travniki in bližnji gozdovi zasebna last. Gotovo pa je, da bi bil dohodek od izkoriščanja teh zemljišč v rekreativne namene večji, kot pa ga daje skromna koSnja, ki bi Še vedno ostala. Tudi tukaj lahko gozdarji največ koristimo z vzdrževanjem in gradnjo gozdnih cest, ki bi bile še potrebne za povezavo Travne gore s tem predelom. Doslej najbolj obdelan je predel Stoj ne, ki ga je Planinsko društvo že pred leti opremilo s kažipoti in inarkacijami. Označene so tudi poti do glavnih naravnih znamenitosti. Gozdarji smo pri tem pomagali le toliko, da smo podarili planincem kočo, ki so jo preuredili v prijetno planinsko postojanko. Skrbimo tudi za primerno vzdrževanje gozdnih cest na Stojni in pomgamo pri vzdrževanju koče V oddelku, ki leži v dolini in že sedaj služi meščanom za oddih, smo gozdarji na lastno pobudo uvedli režim gospodarjenja z rekreacijskim namenom gozda. Sedaj najbolj obiskan predel Kočevske je Rog oziroma le neposredna okolica Roške ceste. Velik del obiskovalcev Kočevja pride ali zapusti mesto po Roški cesti. Zato bi jih morali že v mesiu z veliko skico okolice opozoriti, kam lahko gredo. Od Kočevja do žage Rog moramo cesto primerno urediti, Kažipote smo ze postavili, nekatere bo že potrebno, vendar bomo o tem še razmislili, ker vseh gozdnih predelov ne moremo odpreti obiskovalcem. Z nasipi bomo še opozorili na naravne znamenitosti in nekatere značilnosti gozdnega gospodarstva. Razmišljamo, da bi ob Roški cesti uredili panoje, ki bi prikazovali di\'jad, polšji lov, užitne gobe itd. Uredili bomo prostore za oddih ob vsej cesti. "Izvršitev vseh teh nalog pa je seveda odvisna od razpoložljivega denarja in volje do tega dela. Dolina Kolpe je tisti predel na Kočevskein, ki ima največ pogojev za razvoj turizma. BisLra reka in lepa pokrajina nudita vse, kar potrebuje Človek, željan oddiha. Manjka pa iiajpoglavitnejSe ■— cesta iz Kočevja do Broda in dalje ob Kolpi proti Cabru ter na drugo stran proti Dolu, Turizem bi zagotovo prinesel v vasi Kolpske doline več življenja in bi preprečil njihovo sedanje izumiranje. Dejstvo je, da bi se že sedaj lahko marsikaj naredilo, čeprav je cesta ozka in vijugasta. Turistično društvo bi lahko kot občinski organ sku]5aj s prebivalci ob Kolpi storilo marsikaj. Gozdarji imamo dovolj dela v gozdovih in ne moremo posegati tudi na čisto nezgodne predele. Idej gozdarjem ne manjka, saj se porajajo, bržko začnemo z delom. Upravičena pa je naša bojazen, ki jo potrjuje dosedanje obnašanje obiskovalcev gozdov, da bomo pogoslo doživljali neuspehe. Zato moramo hkrati z urejanjem gozdov v rekreativne namene izobraževati vse, ki v gozdove zahajajo. Nujna je zlasti akcija na šoUih na način, kot je bil obravnavan na seminarju, Razea tega pa je potrebno vse obiskovalce z napisi pa tudi z literaturo opozarjati na gozd in na obnašanje v njem. Ing. Huberi DoUn&ek: Primer u r e d i 1 v e gozdnih predelov okolici Raven na Korošlccm v rtkreacijske namene. Okoliškemu prebivalstvu in slučajnemu obiskovalcu koroškili gozdov želimo predstaviti go?.d, 7, vsemi njegovimi značilnosuni in znameniloätmi ter delo v njem. Gozdarstvo in gozd želimo aktivno vključiti v rekreativne namene in s tem zadostiti novim nalogam, ki stoje pred nami. Pri pripravljalnem proučevanju smo poskušali analizirati, kateri ljudje obiskujejo naše gozdove. Pri Tem smo ugotovili, da imamo opravka s tremi kategorijami obiskovalcev: s turisti oziroma planinci, ki hodijo po transverzalni planinski poti; nadalje gre za delovne ljudi s področja Raven in Mežiške doline, ki hodijo v nedeljah v gozd in tam iščejo oddiha ter nabii-ajo nove moči za delo v tovarnah in pisarnah; tretja vrsta obisko\'alcev pa so Šolarji oziroma dijaki gimnazije, ki bi se radi v gozdu česa naučili. Z razmeroma skrommmi sredstvi, ki so nam na razpolago, bi radi vsem obiskovalcem našega gozda nudili kar največ. To bomo dosegli tako, da bomo uredili objekte, ki bodo na nevsiljiv način predočevali gozd in na.še delo v njem ter seznanjali obiskovalce s koso ni naSe domovine in njegovimi znamenitostmi ter da bomo pomagali usmerjati mladino k spoznai^anju narave. Razen tega nameravamo seznaniti planince na slovenski transverzali s podatki o gozdnem obratu in jim na razglednih točkah predstaviti značilnosti tega predela. Nedeljske turiste, ki so večinoma motorizirani, bomo skušali usmeriti v določene okoliše in jih tam seznaniti z gozdom in z delom gozdarjev v njem. Šolarjem in dijakom pa bomo pomagali pri učenju biologije, botanike, zoologije itd. V la namen nameravamo opraviti na.iilednja dela: urediti na.slednje objekte ob transverzalni poti: klopi na razglednili točkah s panoji, opremljenimi s podatki o gozdovih gozdnega obrata Ravne; smreko\', macesnov in javorov nasad, ki leži ob poti, bomo opremili s podatki; ob poti proti vrhu UršJje gore bomo omejili manjšo ploskev z značilnimi in redkimi rastlinami; na vrhu Plešivca, kjer sc odpira lep razgled na vse strani, nameravamo na dveh ali treh krajih pritrditi macesnove piohe z vgraviranimi smermi krajev in nekaterih značilnosti na Koroškem (plinsko območje v Žerjavu in v Ravnah, Prežihovina). Objekte za nedeljske turiste bi uredili takole: Za motorizirane obiskovalce nameravamo pripraviti dve izletniški točki, in to Navrske ledine in Obret.a-novo. Gozdne ceste so že opremljene s kažipoti, nova križišča pa bomo se dodatno opremili. Uredili bomo nekaj kurišč, jili založili z drv mi. Pripravili bomo še smetiSča na ta način, da bomo izkopano jamo pokrili z bruni, za odlaganje smeti pa namestili votel štor. Od Ledin do Obretanovega nameravamo urediti sprehajalno stezo, ki bi morala biti markirana, na začetku pa še označena s podatki o trajanju in težavnosti sprehoda. V Kotljah ob Rimskem vrelcu, kjer se zbira največ turistov', bomo postavili orientacijsko tablo z označemnrii potmi in zanimivimi točkami, kot so: rojstna hiša Prežihovega Voranca, Prežihovina, IvarŠko jezero itd. Ureditev objektov na Navrškem \-rhu in parka ob gimnaziji v Ravnah bo obsegala naslednja dela: Izdelali borno sprehajalno stezo od gimnazije po pobočjili Navrškega vrba do na.selja Cečovje, ob njej pa na več mestih postavili informativne objekte. V bližini gimnazije bomo označili drevesne in grmovne vrste s tablicami s slovenskimi in latinskimi imeni. Ob stezi bomo posta\'ili kamenje s podatki o vrsti kamenine in njeni sesta\'i, v bližini pa bomo uredili \'itrino z I ubada r jem (irisekti. ličinke, deli lubja), ki povzroča v ravenski okolici znatno škodo. Ob poseki, ki je nastala v zvezi s Škodljivim delovanjein industrijskih plinov, bomo postavili napis s podatki o njenem nastanku, o opravljenih gojitvenih delih, o stroSkih in o količinah žveplovega dvokisa, ki uhaja dnevno v zrak in uničuje vegetacijo. Ob siezi namera^'amo postaviti Še tablo s podobami strupenih gob, ki jih sprehajalci ne smejo nabirati- Obiskovalca Raven bomo skušali z obvestilnimi napisi privabiti v Gozdarski muzej, kjer se bo seznanil z zgodovino gozdarstva in dela v gozdu. Na ta način bi obiskovalcu predočih še razv oj gozdarstva. Vsa opisana dela, ki jih bomo izvedli z manjšimi izdatki, so skromni začetki približevanja gozda in gozdarstva širši družbeni skupnosti. Predvsem mladini bi hoteli predstaviti gozd, življenje in delo v njem ter ji tako od vsega začetka privzgojiti ljubezen do narave in vsega, kar je z njo povezano. Pozneje, Če bomo zbrali dovolj denarja, bomo lahko opremili opuščene logar-nice in jih spremenili v gostinske objekte, ob njih pa gradili smučarske žičnice, vlečnice itd. V zimski sezoni bomo tam lahko zaposlili že ostarele gozdne delavce in jim tako olajšali delo, Zdi se nam prav, da si gozdarji tudi na ta način prizadevamo čim bolje izrabiti socialne lunkcije gozda. Ing. Rozka Debevec-Lesjak: K'ekaj misli o ureditvi go;^dnega predela RuŠe-Osankarica v rekreacijske in gozdno propagandne namene. V našem, z industrijo bogatem, območju je potreba in težnja po sprostitvi ter krepitvi telesa in duha v prirodi še posebno velika- Med rekreacijsko zanimivimi predeli vsekakor prednjači Pohorje, Privlačen je sicer tudi Kozjak z lepimi razgledi tti pestro pokrajino, vabljive so blage Slovenske gorico in razčlenjene Haloze, zanimiv je Boč in končno tudi nižina ni brez privlačnosti. Toda med vsemi predeli ima Pohorje izredne pogoje za razvoj v rekreacijski center, predvsem so to; bližina mest in večjih naselij, lahka dostopnost poleti in pozimi po cestah in z žičnicami, ne preostra klima, številni domovi in kode ter zimskoŠportne naprave. Tako je Pohorje vabljivo pozimi predvsem za smučarje, poleti pa za planince, tabornike, izletnike, avtomobiliste. Urbanistično je urejen zaenkrat le del Pohorja. Za poletni turizem skrbe planinske koče in domovi, ki so posebno na vzhodnem Pohorju številni. Letos pa je Zavod za urbanizem v Mariboru izdelal tudi. elaborat »Analiza in program razvoja zimskega turizma na Pohorju«, ki obsega izredno velikopotezni projekt zimskega športa za tri območja: vzhodno, srednje in zahodno Pohorje Izvedba tega načrta bi bistveno spremenila sliko Pohorja. Vsi ti projekti obravnavajo le del Pohorja. So pa še neurejeni, obširni gozdnati predeli, ki jih noben program ne zajema, postajajo pa vedno privlačnejši za obiskovalce vseh vrst. 2 izgradnjo gozdnih cest je postalo Pohorje dostopno tudi obiskovalcem, ki /.a napornejšo pot niso navdušeni ali sposobni, V poletni sezoni so naši pohorski gozdovi polni avtomobilov, ki iščejo mirnejših kotičkov. Ker je zelo gozdnato in zaobljeno, ima vzhodno Pohorje le malo razglednih in sončnih mest, posebno, ker so gozdne ceste speljane prek kapitalnih gozdov. Tem bolj je torej cenjejia in obiskana vsaka ravna jasica vzdolž cesle ali na odcepih, četudi spričo Stalnega dvigovanja prahu zaradi avtomobilov ni najbolj primerna za piknik. Čeprav je s cestami že z.elo prepredeno, vendar najdejo na Pohorju svoj mirni kotiček tudi ljubitelji samote, taborniki in planinci. Aleksander-Cibe Jere-jnic: Gozd, olje. 1962. S prve jugoslovanske razstave Guzd in Iss v likovni umetnosti v Slovenjem Gradcu Številni so tudi Iransverzalci, saj je začetek s!ovens)ve planinsice t ran s verza le v Mariboru. Posebno množično pa je Pohorje obiskano ob sponninskih dnevih NOB Ter v času šolskih izletov. Vsem tem obiskovalcem je v naSih gozdovih potrebno uredili bivanje čimbolj prijiitno, da se bodo pono\mo in radi vračali v naravo; zadrževati je treba obiskovalce na določenih mestih, da ne bodo predstavljali stalne nevarnosti za gozd; seznanjati jih je potrebno z gozdom in okolico, posredovati jim osno\'ne podatke o našem delu in o preteklosti gozdarstva. Naš progj'am ureditve Pohorja v rekreacijske in gozdnopropagandne namene pa daje ureditvi predela Ruše—Osankarica nesporno prednost. Ta del Pohorja je namreč zelo znan in lahko dosilcipen, zato ga ob lepili nedeljah obišče vet sto avtomobilistuv in planincev. Upoštevajoč sugestije obiskovalcev, smo v tirediLev' vključili iiaslsdnje objekte: Glede na potrebe rekreacije smo za piknik in kampiranje določili Bajgol, Piklerco in Črno jezero, za urjenje v plezanju Jelensko peČ, za samotarje in za planinske izlete pa Tiho jezero, Med naravne spomenike smo uvrstili pragozd nad Lobnico, Globokarjeio jelko tn Cebejevo smreko. Kot zgodovinskim spomenikom smo dali poudarek Osankarici in Trem žebljem Gozdarsko zgodovino izpričujejo drča na Lobnici, gozdarski muzej na šu-mikti in drva rs k a koča. Propagandni značaj imajo razna opozorila, npr. na dendroloSki vrt Uršankovo in drugi napisi ob cestah. V zvezi z rekreacijo so za piknik in kampiranje najprimernejša mesta ob vocii, ki jih je na Pohorju na pretek. Bajgot in Piklerca ležita ob potoku Lobnici na nadmorski \'išini ok. 1000 m. Obe mesti sta zelo obiskani in primerni posebno za piknik, ležita ob cesti in imata tudi prostor za parkiranje. Neugodno je le^ da cesta ni asfaltirana. Vendar so to edini ravni, suhi, sončni količki ob potoku v tej okolici. Črno jezero je umetnega izvora, zgrajeno kot vodni rezervoar za napa janje lobniške drče. Leži na nadmorski višini 1199 m. Obdano je s Številnimi pritlikavimi bori in s šotnim barjem. Dostopno je le po pešpoti 1 Osankarice in od Treh kraljev, V jezeru so postrvi, gospodari pa z njirn Zveza ribiäkih družin Maribor. »Jelenska peč« se imenuje skalovje nad Lobnico v bližini ceste Ruše—Sumi k. Kot izredno gozdnato in zaobljeno ima Pohorje le malo mest, kjer bi se alpinisti vadili v plezanju. Zato služi Jelenska peč že sedaj ružkim plezalcem za urjenje v lej veščini. Tiho jezero, inienovano tudi »Falslci tajht« je opuščen ribnik v izredno mirni pohorski pokrajini z vsemi njenuni značilnostmi: smrekovimi sestoji, borovjem, šotnim mahom in barjem. 7.aenkrat je ocl glavnih proinetnic odmaknjeno, v bližini teče le planinska pot. Za ureditev teh objektov bi bilo potrebno opraviti naslednja dela: asfa! tirati cesto do prostorov za piknik in urediti ter razširiti parkirišča in sezidati tam več kurišč, urediti izvire, ki jih je povsod dovolj; izkopati jame za odpadke, Jih prekriti in občasno razkuževati; postaviti preproste klop; (bruna) in niize; na primernih mestih urediti sanitarije; na Bajgotu ob vodomeru izkoristiti obstoječi bazen za kopališče in urediti okolico; na Črnem jezeru povišati brano in zgraditi preprost splav ter popraviti mostnice preko zamočvirjenih mest; za otroke urediti peskovnike in preproste gugalnice; postaviti »škorjence«, tj. preproste kolibe iz lubja, ki bi bile tudi zatočišče pred dežjenij namestiti krmilnice, da že prt otroku vzbudimo čut do ptic; na cesti pri odcepu proti »Jelenski peči« postai'iti kažipot; odcep proti Tihemu jezeru označiti le ob planinski markirani poti in ne pri kamiouski cesti. Na vsak način je namreč potrebno rezervirati kak kotiček za ljubitelje tniru in no-dotakneje pri rode, zato nanj ni potrebno posebej opozarjati. Ob jezeiu samem pa je položiti Ic nekaj bvun za klopi. Med naravne spomenike sodi ziasti pragozd nad Sumikom, ki obsega strmo skalnato pobočje nad potokom Lobnico okrog slapa Sumika. Predel je izj-edno slikovit in tnikaven za znanstvenika, planinca, es tet a in ljubitelja Ante Zupan; Lov. intarzija. S prve jugoslovanske razstave Gozd in lei v likovni ujnetnoKti v Slovenjem Gradcu Ive Subic: Kolona v gozdu. olje. S prve jugoslovanske razstave Gozd in Jes v Slovenjem Gradcu prirode. V skalovju so znane »Ravbarske pe;ii« jn značilni »Trije hiebi« V pečevju nad sotesko se zadržujejo tropi gamsov, V divjini nad Lobnico nahajamo redke rastline. Pobočja porašča mešan sestoj jelke, bukve in smreke s primešanimi plemenitinii listavci, Niso redka drevesa, debeja piek ] m. Sestoj ima v glavnem pragozdno obliko, vpliv človeka se pozna le v neposredni bližini potoka, kjer so črpali material za \'zdrževanje drče. Po potoku Lobnici je bila namreč speljana vodna »riža«, ki je bila do leta 1959 glavna spravilna naprava v ruskem pohorskem bazenu. Ob zgornjem robu pragozda poteka kamionska ce.sia in odpira pogled vanj, Z odločbo Skupščine občine Maribor (Medobčmski uradni vestnik št. 13Č2-I.S2) je bil pragozd in gozd ob Lobnici v skupni izmeri 50 ha razglašen za gozd s posebnim namenom. Odločba prepoveduje v pragozdu vsako sečnjo, v preostalem zavarovanem delu pa dopušča le sanitarne sečnje. Vključitev pragozda v ureditveni program nam ne bo naložita dodatnega dela. Kot park mora ostati čimbolj nedotaknjen. Vanj \'odita dve stezi po levem in desnem bregu Lob nice Pri vstopu na Bajgot že stoji kaži po I, delo domačina umetnika Teržana. Podobno znamenje bo postavljeno tudi na drugem koncu pragozda oh kamionski cesti Zelo potrebno je opozorilo na pragozd ob kamionski cesti z napisom o bistvu pragozda, ker so bile na račun neizdelanega lesa v tem objektu že letele kritike napoučenih. V bližini k am ionske ceste Ruše-Sumik s La dve drevesi izrednih dimenzij: Globokarjeva jelka (obseg 525 cm) (vižina 50 m) in Cebejeva smreka. Pri odcepu s kamionske ceste je potrebno postaviti kažipote, drevesi pa opremiti s potrebnimi, podatki, V naž načrt ureditve obravnavanega območja so vključeni tudi zgodovinski spomeniki, med katere sodi zlasti Osankarica z bojiščem Pohorskega bataljona. Ta spomenik NOB je že urejen, prav tako tudi dostop do njega. Na Osankarici je tudi urejena spominsko soba Pohorskega bataljona. Ker so obiski ob spominskih dneh množični, je potreben velik parkirni prostor, treba ga bo pa obdati, tj. zamaskirati z drevjem in grmovjem. Tudi okolico Osankarice je potrebno urediti, ozeleniti. Pohorski gozdovi so izrazilo črni gozdovi, zato bo popestritev z avtohtonimi listavci (breza, jereb i ka, javor) očesu prijala. Tudi objektom, ki se nanašajo na zgodovino gozdarstva, bomo posvetili potrebno pozornost. Kot že omenjeno, je ob Lobnici vse do leta 1959 obratovala vodna drča. Vse naprave za tako spravilo lesa so zdaj propadle, dehio pa je bila drča takrat demontirana. Za ohranitev te zgodovinske naprave nameravamo obnoviti ok, 100 m drče na Bajgotu ob prostoru za piknik. Na Bajgotu bi tudi postavili tipično drvarsko bajto, ki bi po potrebi lahko služila za bile. Njeno oskrbovanje ne bi bilo težavno, ker so bližini nastanjeni gozdni delavci z družinami, ki bi lak opravek prevzeli. V koči na Sumiku bi uredili gozdarski muzej, kjer bi obiskovalce sezna-Tijah z zgodovino pohorskega gozdarstva, z načini spravila, z gozdarskim orodjem, z glažutarstvom, z ogljarjenjem, s kameninami in karmiolomi. Zaenkrat obstoji le maketa lobniške drče in gozdarske bajte. Ureditev te zbirke sodi seveda med dolgoročne načrle, pritegniti pa bo treba tudi za to specializirane strokovnjake, Z zbiranjem eksponatov za naš muze.j pa bo potrebno začeti takoj, da staro orodje ne propade. Tudi obnove lobniške drče se bo treba lotiti čimprej, dokler še žive delavci, ki so vešči tega dela. Ker je kočrt na Sumiku nastanjena, bi razkazovanje zbirke ne bilo težavno. Večje skupine, šolske izlete pa bi po prejšnji prija\i vodil jjozdar. Ivan Cobal; Spomin, monotipija. S pi've jugoslovanske razstave Gozd in les v likovni uincliiosti v Slovenjem Gradcu Z delom na področju propagande ^a gozd je treba začeti že prt šolarjih. Pri tem imamo že nekaj izkušenj, vendar pa bo potrebno tovrstno de!a^'nost še poglobiti in z njo nadaljevati. Obsežno propagcmdno akcijo med jnladioLt je leta 1967 vodil dnev'nik »Večer« v tedenski priJogi »7 dni«. Na iniciativo inž, T. Fabjana, upokojenega gozdarja, je objavil natečaj za najboljši prispevek Šolarjev v koristih gozda in o uporabnosti lesa. Odziv med mladino je bil nepričakovano velik. Prihajali so prispevki posameznikov in razredov. Koini.sija z inž. Fabjanom na čelu je ocenila in izbrala več nalog, ki so bile nagrajene s prispevki gospodarskih organizacij. Prvo nagrado je dobil 4. razred osnovne šole Franca Rozmana iz Maribora, nagrado — tridnevno oskrbo 25 učencev na Osankarici — pa je prispevalo Gozdno gospodarstvo Maribor, Pod vodstvom razredničarke in dveh gozdarjev so nagrajeni obiskali bojišče Pohorskega bataljona, Črno jezero in Sum i k Prav zanimivo je bilo po vsakem takem izletu pregledovati vtise udeležencev v sliki in besedi. S težavo smo jim razložili, zakaj je gozd nad Lobnico pragozd, čeprav ni kač in ovijalk. Seveda so bili njihovi najmočnejši vtisi z izleta k Črnemu jezeru in z nepričakovane vožnje s kombijem, vendai" pa so odnesli s seboj tudi prepričanje, da je Škodljivo vrezovati in i ci a le v drevje in da se markacija z rastjo drevesa ne odmika od tal proti vrhu. Nad dnevi, preživetimi v gozdu, so bili vsi navdušeni. Posebno mestni Šolarji ne poznajo niti naših glavnih drevesnih vrst S tem v zvezi smo sodelovali pri urejanju okolice novozgrajene šole, kjer so otroci sami posadili sadike domačega gozdnega drevja Pri pogozdovanju nekatere šole že več let sodelujejo m si s tem prislužijo denar za šolske i7;lete. Pomagajo tudi v gozdnih drevesnicah. Čeprav zahteva delo s takimi neveščimi močmi boljši nadzor in se ga zato pogosto otepamo, je vkljub temu trud dobro naložen. Mladina se bo zavedala, s kakänimi napori so gozdni nasadi osnovani. Da bi pri šolarjih vzgajali smisel za gozd, bi bilo potrebno urediti domač dendroloski vrt na Ur.šankovem nad Rušami. Osnovan je bil pred ok. 20. leti z glavnimi drcvestiiiTii vrstami^ domačimi m udomačenimi in očitno kaže razlike v tasti in potrebah pü svetlobi. Nasad bi s sodeloviinjem šolarjev razširili, vse drevesne vrste pa etiketirali z domačimi in latinskimi imeni. Ker Je UrŠankovo v neposredni bližini RliS, bi ga lahko obiskovali ob športnih dnevih, posebno, kef ie nasad iia velikem, le dulnu pogozdenem travniku, primeren ludi za igro. Z zanimanjem in kritično pa opzajujejo gozd in naše delo v njem odrasli, posebno s tare j si obiskovalci. Razglabljajo, kaj pomenijo bele in rdeče pike na drevju, zakaj so jih črte na dreve.sih napeljale v neprehodne jarke. Tem tjodo namenjeni panoji z razlago naših osnovnih znakov, zlasti v zvezi z gospodarsko razdelitvijo. Seznanjali bi jib tudi z vzroki naših ukrepov v gozdu. Ker je Poliorje večinoma poraslo z čistimi umetnimi smrcko\'imi nasadi, bi na karakterističnih rastiščih navedli tudi pri rodno gozdno združbo. Jeseni so naši gozdovi polni gobarjev. Njim bodo namenjene table z narisanimi glavnimi užitnimi in podobnimi strupenimi gobami. Na izpostaif-Ijenih mestih bi postavili ludi opozorila za ravnanje med nevihto. K iiapisoin sodi tudi opozorilo na nevarnost požara in na red na objektih. Seveda bi pri vstopu v objekt ob kamionski cesti pritrdili tudi pano s podatki o zanimivostih na objektu. Večino zamišljenega programa bi bilo mogoče izvesti brez večjih stroško\' ob rednem delu, večinoma iz sredstev za varstvo gozdov (kot preventiva). Obnovitev dela drče, postavitev drvarske bajte in ureditev gozdarske zbirke pa bo dolgotrajnejše in dražje opravilo. Zbiranje prispevkov od cestnine in prodajanje prospektov bi bila za sedaj še neutemeljena. Prvo in najvažnejše delo pri tej naši novi nalogi pa bo obuditi in okrepiti v nas gozdarjih »nelesno« miselnost. Potrebno bo čiin prej ustanoviti specializiran posvetovalni center, ki bi nain pomagal pri reševanju specifičniii problemov, ker se zavedamo, da bo naše ddo izpostavljeno kritiki tudi veščih projektantov, obi.skovalcev Pohorja, beitrage der diskussion (Zusammenrassung) Ing.iami. Almčič: Einige Gedanken über die Entwicklung des Fremdenverkehrs in der Forstdii-ektion Kranj — Forsibetrieb Zali log. Die Zahl der Erholungssucheiideri in der freien Natur wird immer grosser. Die Grundlage dafür sind in der Urbanisierung, in der zunehmenden psychischen Belastung der Beschäftigten sowei im -/unehnierden Lebensstandard zu suchen. Die geographische Lage Sloweniens, mit seinen natürlichen Besonderheiten ist einmalig. Der Wald in der slowenischen Landschalt ist eine wichtige Voraussetzung für die Erholungstätigkeit. Der Forstbetrieb Zali log (7300ha) in der Forstdirektiou Krarj besitzt gute ■Möglichkeiten für die Entwicklung der Erholungswirtschaft. Hier ist das typischi; Oberkrainer Bauern-jVlilieu vorhanden. Die Bauern könnten durch Fremdenverkehr ihre Existenzgrundlage verbessern, und der Wald würde sich damit in den Dienstleistung.ssektor einschliessen. In der Entwicklung des EremdenVerkehrs sind nielirere Stufen vorgesehen. Eine entsprechende Ausbildung der Bauernbevölberung und der Forstleute ist die erste Stufe zu diesem Ziele. Verwertung der Bauernsied-lurgen und Dbrlrer ist die zweite Stufe dieses Planes, Die letzleStufe sieht die Investing tionsbeteiligung der ForstwirtschnFt und die Einriclitung der Almgcgeiid auf Soj-ška planina vor. Weuers Kind Voi'trage, E>;kursit>niii1 und Au'sliildungslause voigiisehen, ill les mit dem Zwecks;, den Frenidenvci'itehr und die damit verbundeTiün Tätigkeiten zu föi'dcrn. /iij,'- Brauka Kor her: Ein plan für die Erliolungswaldwiriscliaft im Foi'stbeiri^b Luče. Die ständig zunehmende Zaiil von Touristen und RrholungssHcIienden im gebiet von Luče hat die Atisarbcitung eines Planes für die Erliolungswaldwirtschaft i'eianlasst. Dieses Gebiet liegt an der Grenze iwisclicn Mittel- und Hochgebirge im oberen Sfivinja Tal. Durch neue Strassenverbindungen mii den benachbarten Gebieten ist es gut zugänglich und besitzt fijr Eiholuiigszwecke gute Voraussetzungen. Nach dfn gesetzlichen Beaiimmtingen ist der Wald ein Gut von allgemeiner Bedeutung;, Die Ausarbsitung dieses Planes ist deshalb einer forstwü'Lschattlichen Organisation übertragen worden, [m Planentwurf wird betont, dass in der heutigen Zeit Waidgebiele einer grossen Besucherzahl zugänglich sind. Besucher werden nach ihren Interessen gegliedert, da in diesern Gebiet eine vielseitige ErholungEtätigkeit möglich ist. Auch die ökonomische Seite des Problems wird behandelt. Die Kosten sollen im Verhältnis zum envavieten Nutzen stehen. In den Besuchern soll das Verständnis fijr die >Jatur und die Tätigkeit des Försters geweckt werden. Schon eine konsequente Durchführung der vorgeschriebenen waldbaulichen Richtlinien wird die Landschaft vielgestaliiger und atraktiver maehen. Weiters sind fnformationsschildcr und Wegweiser notwendig, um die Besucher zu Aussichtspunkten, Karstgrotten, interessanten Bauernhöfen usw, zu tühren, Für Wegweiser und Schilder ist HoU als iVlaterial vorgesehen, damit sich diese möglichst gui in die natürliche Umgebung einfügen, hig. D> ago Jordan: Einige gedanken über das Programm der Erliolung.'jwald-wirtschaft in der Forsidirektion Postojna. Die Wälder von Notranjska sind ein Teil des zusammenhängenden Wadlgebiete'; im Dinarischen Gebirge. Sie werden schon lange wegen der Hochwildjagd besucht und heute sind sie ein Ort der Erholung für entspannungsbedürftige Werktätige, In der zunehmenden Zahl der Besucher finden wir Touristen, die in die siedlungsnahen Wälder mit Au los ziehen und jene Naturfreunde, die sich tiefer in die Wälder begeben. Mit dem Zwecke, die Besucher richtig zu Führen und vor allem den heutigen Menschen zu emem lichtigen Naturverständnis zu erziehen, wurden im Bereich der Forstdirektion Postojna zwei ein gerichtete und ausgestarete Erholungsgebiete vorgesehen: in der Gegend von Postojnska vrata an der Strasse Ljubljana—Rijeka und Ljubljana—T liest; und che Gegend um die Waldarbeitersieci-lung Mašun im Sneznik-Berggebiet, Im Vergleich zum übrigen Slowenien shid diese Wälder noch wenig besucht. Das bedeutet, dass man den Busuehersirom noch richtig lenken und erziehen kann. Ing.J'oiic Prelesnik: Möglichkeiten für Erholungswald^virtschaft in der forstwirtschaftlichen Region VT. Die forstwirtschaftliche Region VI bietet der Erholungswaldwirtschaft unbegrenzte Möglichkeiten. Diesem Zwecke dient jetzt nur die unmittelbare Umgebung von Ljubljana, zum Teil auch die Gegend um Grmada bei Ortnek, Travna gora, und dem Fl us s Kolpa. Die meiste Fläche bleibt iedoch unausgenützt und ohne Einnchtungspian, Dassf^lbt glit für die ausgi^spiochenen Waldcebitiie, So wird das durch die Suasse erschlossene Rog-Gebiet nur wenig ausgenülzt, Forstleute liönnen zur Üinrichiung der Landschalt viel durch den WaldsErassen-baii beitragen sowie mit der Einrichtung von Waldgebieten zu Eiholuiigs:iweclc^Lcsiuk: Die Erholungswirtschafl im Waldgebiet Ruše— Osankarica. Das Gebiet Ruše—Osankarica i.st nur ein kleiner Teil des Gebietes der Forstdirektion Maribor. Es ist wegen seiner Icichten Zugänglichkeit und vieler Sehenswürdigkeiten sehr besucht. Hier soll mit der Erholungswa Id Wirtschaft begonnen werden, Die gewonnenen Erfahrimgen sollen der Fortsetzung und Erx^^eiterung der Arbeit in anderen interessanten Teilen des Gebietes dienen Damit will man auch den Anforderungen des sich entwickelnden Fremdenverkehrs gerecht werden. Das meiste des vorgesehenen Piane sist ohne grosse [nvestitionen, mit den Mitteln des ForsiSchutzes auszuführen. Mehr Zeit und Kosten erfordern Arbeiten, wie die Erneuerung einer alten Holzrise und HoLihauerhülte sowie Schaffung einer forstliehen Sammlung. Es ist verfrüht Geldmittel von Stras.sengebühren und dem Verkauf von Prospekten zu erwarten Es ist vor allem notwendig das Blickfeld der Forstleute zu erweitern und ihnen die Bedeutung des Waldes im Dienstleistungsektor begreiflich zu machen. Die Gmndung einer zentralen Beratungsstelle für diese spezielle Problematik wird für notwendig gehalten, denn diese Arbeit wird der Kritik von erfahrenen Projektanten und Besuchern des Pohorje-Gebietes ausgesetzt sein. 634.0.624.3 : 625 : 628 RENESANSA KONTROLNE METODE Ing. Franc Ga^peršič (Postojna) I. Povojne tendence v gozdnem gospodarstvu Slovenije ter vloga načrtovanja gozdne proizvodnje V povojnem razvoju gozdnega gospodarstva Slovenije je dozorelo spoznanje, da se naše gozdarstvo mora vkliučiti v gozdnoproizvodne tokove Srednje Evrope. Izhod je v intenzivnem gospodarjenju z gozdovi ob močnem poudarku na socialnorekreativni vlogi gozda. Kot vsa Srednja Evropa tudi Slovenija ne more izkoristiti prednosti cenene množične proizvodnje, ki je npr. mogoča v skandinavskih deželah in ZSSR, zato je dosegljiva le druga alternativa, tj. orientacija k proizvodnji čim boljže kakovosti. Pot k temu cilju pa vodi le prek intenzivnega gospodarjenja z gozdovi ob naslonitvi na zdrav prirodni gozd m na prozno uporabo gojitvene tehnike. V Sloveniji obstajajo tudi drugi pogoji, ki naravnost lilijo k intenzivnemu gospodarjenju z gozdo\'i, kol so npr, geografska lega, tehnična opremljenost gozdov, razvita lesnopredelovalna industrija, socialnorekreativni pomen gozdov ter razpoložljiv strokovni kader. Gojenje gozdov mora kot osrednje torišče gozdne proizvodnje ob taliisnih razmerah dati izreden poudarek poglobljenosti in zlasti načrtno-s ti. Tu želimo posvetiti svoja razmišljanja prav vprašanjem in vlogi načrtovanja gozdne proizvodnje v sodobnem intenzivnem gospodarjenju z gozdovi. Brez dinamičnega prizadevanja za dosego in kontrolo ciljev SI je težko zamisliti učinkovito proizvodnjo, ki je tako dolgoročna, kot je ravno gozdna. Celotno načrtovanje gozdne proizvodnje navadno delimo na kratkoročno, ki ima bolj taktično operativni značaja tj. na tako imenovano detajlno gojitveno načrtovanje, ki si prizadeva doseči k rat ko ročne j Še, »etapne cilje«, ter na srednjeročno in dolgoročno, ki je že bolj strateško in ga navadno zajemamo s pojmom urejanja gozdov ter stremi k splošnejšim ciljem gozdne proizvodnje. Slednje ima glede na dolgoročnost gozdne proizvodnje še poseben pomen pri dinamičnem doseganju ciljev (strategija). Ne glede na taksno delitev pa predstavlja načrtovanje gozdne proizvodnje celoto, tj. kontinuiran proces, čeprav vsako uporablja drugačne prijeme m sredstva. Obe vrsti načrtovanja sta med seboj povezani in vzajemno odvisni. Nič ne koristi se tako dobro nadrobno načrtovanje in skrbno ukrepanje, če nam ni jasen končni cilj. Analogno si ne moremo obetati uspeha od strateško slabo zasnovane vojaške operacije, naj si za njeno taktično izpeljavo še tako zelo prizadevamo, V zadnjih desetih letih se je v slovenskem okviru gojitveno načrtovanje zelo uveljavilo in je postalo bolj ali manj že splošna potreba. Skladno z doseženo razvojno stopnjo pa bi moralo prav sedaj načrtovanje v obliki urejanja gozdov sprejeti novo vsebino in s 1em postati boljše, Ce do tega ne bo prišlo, bodo nastale škodljive posledice. Večina slovenskih gozdov — vsaj v prvi etapi — je urejenih, znani so nam gozdni fondi, in to je zelo pomembno glede porabnikov in sploh za smotrno gozdnogospodarsko politiko, Živimo v dobi revizij teh osnovnih načrtov. Ce bomo revizijske načrte sestavljali po istih načelih, oa katerih so zgrajeni osnovni, potem to — preprosto povedano — pomeni, da na zelo drag način ponavljamo "i n v e n t a r i z a c i j o«. Vsekakor bi takšno početje pomenilo anahronizem glede na razvojno stopnjo, ki smo jo že dosegli. Ce naj urejanje gozdov napravi korak naprej, da ne bo zaviralo razvoja, mora neogibno prevzeti vsebino kontrolne metode v njenem najširšem pomenu 2e takoj po vojni smo si na tem področju zastavili za cilj kontrolno metodo (27, 36i, Njeno uporabo predpisujejo tudi sedaj veljavna določila za urejanje gozdov v SRS. Kontrolne metode pa ni mogoče vpeljati v gospodarjenje 2 gozdovi deklarativno, za to je potrebna določena razvojna stopnja, posaßina organizacija gozdarske službe, dobra kadrovska zasedba ter spremenjena miselnost o urejanjn gozdov in o njegovi organizaciji. Moji pogledi na to vpraSanje izhajajo izključno iz razmer v družbenih gozdovih postojnskega gozdnogospodarskega območja. 2. Razvojna pot načrtovanja g07.dne proizvodnje do kontrolne metode Zaradi pogosto preozkega in enostranskega razumevanja kontrolne metode se je potrebno ozreti po razvojni poti načrtovanja gozdne proizvodnje in na njej poiskati mesto i>k o n t r o 1 n e metode« v sodobnem intenzivnem gospodarjenju z gozdovi. ZaČe.tki načrtovanja na tem področju segajo celo v stari in srednji vek. Načrtovanje je narekovala skrb za trajno oskrbo mest zlasti 7. drvmi. To prvotno načrtovanje je bilo bolj uravnavanje donosov tega, kar je »bog dal« ob strogem upoštevanju Trajnosti, Pravo načrtovanje gozdne proizvodnje z elementi vrednotenja rastiSč (plodnostih, s skrbnim opredeljevanjem ciljev ter preudarnim predpisovanjem poti za dosego teh ciljev se je razvilo relati\'no pozno. Predominantno načelo tega prvotnega načrtovanja je bit strogi princip »trajnosti donosov«, njegov namen pa le dosledno uravnavanje trajnosti donosov glede na čas in prostor, medtem ko je bilo njegovo izvajanje čisto š ab 1 o n s k o. Na osnovah precej ozko in togo pojmovanega načela trajnosti donosov je zrasla klasična Sola urejanja gozdov. Njene osrednje značilnosti so: strogo itt okostenelo poj m o van časovni in prostorni red, pavšalne metode sestoj nega gospodarjenja (sečnje na golo ali pa oplodne sečnje na velikih površinah), izdelava zelo togih sečnih načrtov, pavšalna uporaba donosnih tablic ter poizkusi podrejanja narave nespremenljivo določenim okvirom. V to šolo, ki se je zlasti uveljavila na nemških tleh, sodi tudi znana teorija maksimalne zemljiške rente, ki naj bi bila dosegljiva z gojenjem čistih enodobnih sestojev. Povečano povpraševanje po lesu in deficitna lesna surovina v Srednji Evropi ter velike katastrofe v umetno vzgojenih čistih sestojih iglavcev so povzročile takratnim gozdarjem veliko skrbi in pomislekov, zato se je klasična ureditvena doktrina gojenja čistih enodobnih sestojev vedno bolj umikala spoznanju, da leži rešitev v prirodnera gozdu, tj. v optimalnem izkoriščanju prirodnih sil. Od samih začetkov načrtovanja gozdne proizvodnje pa ni šlo za posebno gojenje gozdov kot osnovo gozdne proizvodnje, ampak zgolj za časovni in prostorni ure d«, ki inu je bilo vse drugo podrejeno. Z naraščajočo potrebo po lesu se je zastavilo vprašanje maksimalnega in trajnega izkoriščanja gozdnih rastišč ter sodobne gojitvene tehnike, sloneče na zakonitostih razvoja prirodnega gozda. Ta smer je našla svoj ideal v pri-rodnem mešanem raznodobnem oziroma prebiralnem gozdu. Prehod k intenzivnim oblikam gospodarjenja z gozdovi je v zgodovini urejanja gozdov zaznamovan 2 rojstvom Gurnaud-Biolleyeve ideje kontrolne metode. Urejanje gozdov po kontrolni metodi se je otreslo klasičnih togih ureditvenih shem. s tem da se je poglobilo v podrobno proučevanje in usmerjanje proizvodnega objekta — gozda. 3. Bistva Blolleyeve ideje Po Biolleyevi zamisli je sestoj z vso svojo zgradbo »proizvajalno sredstvo«, medtem ko je rasliäce kol celota (kompleks klima — tla) »proizvajalna sila«. Učinek gozdarjevega prizadevanja s ns e č n j o« je opazen tako na sestoju (struktura ter popolnost sestojne zgradbe, tako horizontalne kot vertikalne) kot na stopnji i-zkoriščanjs prirodnih sil rastiSča (plodnosti). Trdno merilo za pravilnost postopka s sestojem je prirastek po količini, vrednosti ter trajnosti. Vedno je torej pričujoč osnovni cilj: maksimalna ter trajna proizvodnja vrednosti. Naloga urejanja gozdov po kontrolni metodi je proučevanje in kontroliranje razmer, v katerih se razvija prirastek. Urejanje gozdov po Biolleyevi zamisli odločno zavrača togost in shematiziranje ter pavšaliranje, ki je bilo tipično za klasično urejanje gozdov. Urejanje gozdov po kontrolni metodi se prilagaja vsakemu gozdu, kontrolna metoda ga spremlja v vseh trenutkih njegovega razvoja, ona ga raziskuje, v vsakem sestoju zajema vsa gospodarska dogajanja, neprestano kontrolira sestoj ne le glede sečnje, ampak glede vseh ukrepov, ki se v njem vršijo (Biolley). Urejanje gozdov je inštrument za spoznavanje razvoja gozda s ciljem, da se dosežejo najboljši gospodarski rezultati (1Ü). Kontrolna metoda se ne omejuje strogo le na ureditveno področje, ampak pomembno posega tudi v ključno proizvodno torišče, tj. v gojenje gozdov, s tem pa že prerašča od čisto ureditvene metode v prefinjeno sodobno metodo gospodarjenja z gozdovi na splošno. V primerjavi s klasičnimi metodami pomeni kontrolna metoda tudi visoko stopnjo organizacije proizvodnje lesa na panju; v proizvodnjo vnaša duh pozitivizma, Bioileya posebno zanima listo stanje sestoja, ko le-ta doseže maksimalno vrednostno proizvodnjo ob kontinuiranem naravnem pomlajevanju in more takšno tudi trajno obdržati. Temu stanju pravi «uravnoteženo stanje sestoja«. Ker pa je le-to mogoče doseči )e v razmerah skupinsko-razno-dobnih in prebiralnih sestojev jelke—bukve—smreke, je bila uporaba klasične oblike kontrolne metode navezana skoraj izključno le na takšne sestoje. K razpravi okrog teh vprašanj .se bomo vrnili še pozneje. Bistva genialne Blolleyeve ideje čas ni spremenil, bolj so se spremenila sredstva in metode njenega uresničevanja. 4 Oinejenost in pomanjkljivosti prvotne Biolleyejeve kontrolne metode ter razvoj njene ideje Glavna pomanjkljivost originalne Biolleyeve kontrolne metode je v tem, da se preozko naslanja na prirastek, Učinek pravilnega ali pa nepravilnega poseganja v sestoj nneri namreč s prirastkom, ki ga kontrolira v zelo kratkih časovnih razmikih 5—6 let. Pozneje je bilo dokazano, da povzročajo tako pogoste meritve prirastka povečane stroške, hkrati pa tudi prccej zmanjšujejo natančnost (17). Pri določanju prirastka na kontrolni način se namreč izredno neugodno prenašajo napake od lesne zaloge, tj. od elementa, iz katerega se računa prirastek na prirastek. Tudi relativno majhne napake glede količine lesne zaloge lahko zelo vplivajo na natančnost prirastka. Kadar pa so napake pri določitvi lesne zaloge večje^ je prirastek že tako zelo napačno izračunan, da rezultat ni več uporaben. Velikost te napake je sicer obratno sorazmerna s površino odsekov (oddelkov) in z razdobjem med meritvama, vendar pa je pri široki uporabi te metode v praksi potrebno zelo skrbno in natančno meriti zaloge kot ludi evidentirati posekano drevje, da bi bila napaka pri ugotavljanju prirastka še v znosnih mejali. Pri presoji originalne Biolieveve metode in kritiki njene preozke naslonitve na prirastek Knuchel (8) navaja, da je prirastek odvisen od naslednjih treh vpli^'I^ih skupin: od rastišča, od vremena in od gospodarjenja. Prvi dve skupini dejavnikov določa narava in njih ne moremo spreminjati. Gozdar vpliva na gozd in s tem tudi na prirastek le prek tretje skupine, tj, s pomočjo »g o s p o d a r J e n j aa. Kntichel in Favre (6} sta posebej raziskovala vpliv klimatskih fluktuacij na prirastek in sta ugotovila, da more biti le-ta tako pomemben, da po^'sem ziamegli vpliv gospodarjenja. ßiolley je upošteval vpliv »gospodarjenja« preozko, le neposredno in časovno omejeno. Obetal si je, da bo pravilnost svojega postopka s sestojem tudi takoj kontroliral na prirastku (zato so tudi obhodnjice kratke in meritve zelo pogostne). Zvezo med prirastkom ter postopkom s sestojem je upošteval le v ožji zgradbi sestoja (velikost in struktura lesne zaloge itd.). Pri tera je prišel v očitno zagato, ko si je postavil za cilj maksimalni prira.-itek pri minimalni zalogi, ki ga lahko trajno zagotavlja. Znano je namreč, da minimalne le.sne zaloge ne morejo biti ambient ugodnemu razvoju vrednostnega prirastka, ki je končno merilo za uspešnost proizvodnje. Biolleyeva zamisel ^kontrole« je tudi v časovnem pogledu preozka. Sestoj namreč ne reagira na prirastek takoj po opravljenem ukrepu, ko pa se vpliv pojavi, se uveljavlja skozi daljše razdobje. Biolley bolj kontrolira »ožje gojitveno tehnične vplive« na prirastek, ki se morda res razmeroma hitro pokažejo in delujejo relatvino manj časa; gre torej za bolj laktično kontrolo proizvodnje (prirastka). V lako zapleteni biološki zgradbi kakršna je gozdna bioeenoza, prirastek ni odvisen le od ožji h gojitveno tehničnih elementov sestojne zgradbe (npr. od velikosti in strukture lesne zaloge), ampak tudi od množice po večini Še neznanih bioloških vplivov, Sem sodi zlasti struktura po drevesnih vrstah v prirodno mešanih sestojih, biološka konstitucija tal itd. Sprememba elementov ožje sestojne zgradbe s »sečnjo« posega izredno pomembno tudi na bioloäko področje vplivov, vendar se očitni zunanji znaki teh sprementb (npr. z upadanjem prirastka ali celo s liziološkim pro padanjem drevja) pojavljajo šele z določeno zamudo. Tipičen primer za to so mešani gozdovi jelke—bukve na Visokem krasu masiva Snežnik—Ja\'ornik. V teh gozdovih se je močno favoriziranje jelke na račun bukve začasno pokazalo celo s povečanim prirastkom. Pozneje, ko je ta umetno oblikovana tvorba »biološko o s 1 a b e 1 a«, pa je začel prirastek izredno naglo pešati. Tega padca prirastka pogosto ni mogoče pojasniti s spremembo v ožji sestoj ni zgradbi (npr. velikosti lesne zaloge). Spremenjena biološka konstitucija gozda ne vpliva na prirastek takoj in neposredno, ampak le posredno in z določeno zamudo; vpliv je bolj prikrit, dolgotrajnejši in posledice težko popravljive. Takih pritajenih vplivov ne moremo sproti registrirati s »kontrolno metodo«, ko pa jih odkrijemo, je že prepolno. Navadno so v začetni fazi maskirani in jih je težko registrirati, ko pa se očitno pokažejo z oslabitvijo vitalnosti in S padcem prirastka, gre že za zelo globoke biološke spremembe v biocenozi. Biollcyeva kontrolna metoda skuSa v prebiralnem gozdu doseči nekakšno mirovanje dinamičnega ravnovesja, tako med sečnjo in sestojem kot tudi v seslojni zgradbi sami (nepretrgano pomlajevanje), stremi k dosegu t. i, jfStanja uravnoteženosti«. Sam pojem »uravnoteženost i« pomeni do določene mere tudi poenostavitev in 20ženje izredne dinamike v zgradbi gospodarskega gozda. Spričo takšne poenostavile ne preseneča dejstvo, da se Biolleyeva metoda omejuje bolj na «taktično kontrolo«. Gospod arslvi gozd \-edno spremljajo burne j ši razvojni procesi kot pa je t. i, stanje uravnoteženosti, Zlasti se drastično uveljavljajo v primeru visoko-kraških mešanih gozdov jelke—bukve—smreke. Dejavnike, ki preko posegov v gozd s sečnjo neposredno ali posredno vplivajo na proizvodnjo (prirastek), moramo upoštevati veliko bolj na Široko, ker je pri tem prav gotovo udeležena poleg drugih vplivov tudi cela lestvica še slabo znanih bioloških Čini-teljev. Vpliv teh dejavnikov je časovno širši in se ciklično ponavlja, V takih razmerah se moramo še bojj poglobiti v širino vplivov reakcij na sečnjo, imeti jih moramo kolikor toliko pod kontrolo in jih kar se da obvladovati. Taka kontrola ima na vsak način širši značaj, tako glede števila in Širine vplivov, zlasti pa Se časovno (dolgotrajnost); to je v določenem pomenu tudi »strateška kontrola«. Zaradi zelo dragih in pogostnih meritev tei načelnih in konkretnih pomanjkljivosti je ostala uporaba kontrolne metode v originalni üiolleyevi obliki omejena na gozdove, kjer jo je uvedel Biollev ter njegovi ožji sodelavci in nasledniki, zlasli Favre (6). Nadaljnji razvoj je šel za tem, da so se odstranjevale prvotne pomanjkljivosti ter poenostavljal Biollevev zapletem račun prirastka. Nastale so številne variante kontrolne metode (Winklerjeva, »Grau-biinden«, Reyeva itd.), s katerimi se je njena miselnost razširila po velikem delu Švice in Francije. Druga smer, v katero se je razvijala kontrolna metoda in so jo ubrali zlasti Francozi (Schaefler, Gazin, D'Alverny) (38), pa je opustila prirastek kot glavni m edini oslon. Zastopniki te smeri upravičeno trdijo, da je na osnovi sprememb prirastka zelo tvegano že kratkoročno sklepati in dajati določene smernice. Ta struja skuša doseči svoj ideal (maksimalno in trajno proizvodnjo vrednosti) na podlagi izkušenj in kritike z izhodiščem v samem sestoju. Osnovni poudarek daje iskanju in postopnem doseganju t. i. »uravnoteženega stanja« na poti k idealnemu stanju prebiralnega gozda Zastopniki te variante kontrolne metode so si izbrali ideal v sami zgradbi sestoja m ga raziskujejo s pomočjo frekvenčnih krivulj (od tod je ta varianta kontrolne me lode dobila tudi svoje ime — »Methode du controle par les courbes«). V tem idealu sta vsebovani dve ideji: 1. ideja trajnosti (trajno pomlajevanje, pravilno in kontinuirano vraščanje, pravilna struktura po debelinskih razredih); 2, ideja največjega dohodka (maksimalna vrednostna proizvodnja). Razen informacij, ki jih ta varianta kontrolne metode dobiva iz kontrole prirastka, se močno naslanja na strukturo prebiralnega gozda ob primerjavi dejanskega in uravnoteženega stanja, konstruiranega na osnovi Uocourtovega zakona. Kontrolna metoda je bila tista, ki je dal:\ spodbudo in zamisel celi vrsti gozdarskih strokovnjakov, da so začeli študirati in raziskovati »racionalno zgradbo prebiralnega gozda«, ki naj bi dajal trajno največje donose (Liocourt, Francois, Meyer, Mitscherlich, Prodan). Na osnovi izgospo-darjenih vzornih prebiralnih sestojev so poizkušali njihovo strukturo aproksimirati z matematičnimi pripomočki. Čeprav so bili ti poizkusi dobro-namernij so imeli pozneje tudi škodljive posledice in so zapeljali na stranpoti. Ni se mogoče znebiti občutka, da je navedene avtorje pri raziskovanju urav noteženega stanja prebiralnega gozda zelo obremenjevalo precej strogo (ozko razumevano) načelo trajnosti v prcbiralnem gozdu; le-to ima svoj poseben pomen pri mali pose.sti. Podobno se je tudi ideja prebiralnega gospodarjenja in prebiralnega gozda rodila iz potreb drobne kmečke posesti. Uravnovešeno stanje ni nič drugega kot popolno ravnotežje med izkoriščanjem in obnovo sestoja (Schaeffer, Gazin, D'Alverny) (32). Očitno je, da ima tako mišljena uravnovesenost popolnoma drug pomen, če gre za večjo posest, kjer pride do medsebojnega izravnavanja med površinami. Gospodarjenje na mali kmečki posesti z zahtevo po vsakoletnih donosih je lerjalo posebno strukturo gozda. Slabe posledice te struje so se pokazale v tem, ker je ureditvena praksa tako aproksimirane »m o d e 1 eprvega« in začenja vedno znova, Pri kontrolni metodi pa se nova spoznanja le dodatno kumuHrajo in dograjujejo; to pa je pri tako zahtevnem in dolgoročnem proizvodnem procesu, kot je proizvodnja lesa na panj ti, izredno pomembno. Informacijska vrednost podatkov izohrane revizije (premerbe) je veliko manjša, kot v primeru, če je ta revizija povezana z idejo kontrolne metode v nekakšen kontinuiran film o razvoju gozda in vsi podatki premerbe predstavljajo le določen podaljšek registriranih in kontrolnih razvojnih trendov. O vsebini filma vemo kaj malo povedati, če smo gledali le določene njegove izolirane izsečke, torej le določene scene. Gospodarjenje po kontrolni metodi je od revizije do revizije [z vedno več podatkov) vedno zanimivejše in uspešnejše, Cim daljša je doba kontrole, tem zanesljiveje poznamo razne tendence razvoja, tako da je naša pot za dosego proizvodnih ciljev vedno jasnejša in trdnej.ša, tveganje pa čedalje manjše. Solidna kontrolna metoda pomeni za »gospodarjenje« z gozdom tudi nek trajen »nemir«, nenehno pričujoče vprašanje — zakaj? Cim daljši zgodovinski film imamo vedno pred seboj, tem manjša je nevarnost, da bi se pri gospodarjenju udali kakšnim dogmam in še tako silnim «modnim« tokovom ter zablodam. Izredno primerna ilustracija te misli so obsežni družbeni gozdovi jelke-bukve snežniškega masiva, za katere je na razpolago zelo bogata dokLimcntacjja za celih preteklih 100 let (7). Ce bi bili ti podatki že prei obdelani in bi bili takšni ažurno na vpogled, kot to omogoča kontrolna metoda, bi verjetno prej spoznali »problem«, tako pa smo mirno živeli v idili prebiralnega gozda. Kontrolna metoda po eni s'trani samodejno zahteva visoko stopnjo osebne odgovornosti pri gospodarjenju z gozdom, po drugi stram pa jo vzgaja; film razvoja sestojev se ne da zabrisati, naslednikom je vedno na vpogled iji jih opozarja Vpogled v pretekle razvojne procese (»razvojni film«), ki ga omogoča kontrolna metoda, pa hkrati izredno spodbuja iniciativo in ustvarjalni polet tudi pri neposrednih izvajalcih del (pri tehničnem kadru, ki odkazuje drevje za sečnjo ter vodi gojitvena opravila). 7. Kratka predstavitev usnežmSke« kontrolne metode Slovenci se ne moremo ponašati z bogato gozdarsko tradicijo, zato je tem bolj potrebno strokovni javnosti prikazati izvirni poizkus uporabe kontrolne metode na domačih tleh. Težko bi bilo dognati, pod kakšnim vplivom je ta metoda nastala, najverjetneje gre za čisto samostojen poizkus, podobno kot v Pogačnikovem gozdu na Pohorju. Biollevevo delo o kontrolni metodi je bilo objavljeno pozneje (1920. leta), se pozneje pa Eberbachov nemški prevod te knjige (1923). Iniciativo za to povsem originalno obliko kontrolne metode lahko s precejšnjo gotovostjo pripišemo takratnemu direktorju in tehničnemu vodji snežniških veleposestniških gozdov H. Schollmayer ju. Zanimivo je, da je vodenje gospodarskih knjig predpisal že taksator Bretschneider leta 1891, vendar pa je bil njegov način urejanja klasičen, takšen, kakršen je veljal za enodobr.e gozdove, Schollmaver f33) pa je v navodilih za urejanje gozdov iz k ta 1906 — očitno pod močnim vplivom Hufnagla — uvedel preokretnico v načinu gospodarjenja s temi gozdovi; prešlo se je na prebiralno gospodarjenje. Omenjena navodila odločno zai'racajo nenatančne metode ugotavljanja lesne zaloge in prirastka zelo heterogenih prebiralnih sestojih Visokega krasa (primerjalne ploskve ter cenitve). Predvidevajo popolno premerbo sesiojei' icr zelo solidno ostalo dendrometrično osnovo, kot npr, zanesljivo ugotavljanje prirastka po metodi izvrtkov, podiranje modelnih dreves za ugotavljanje natančnih deblovnic, starosti dreves, višinskega prirastka ter strukture sortimentov. Navodila posebej poudarjajo pomen kontrole gospodarjenja s pogostimi revizijami. Schollmaver je tudi opisno nakazal način kontrole prirastka v sumami objiki na osnovi podatkov izmerjenih lesnili gmot v sestojih ter knjižene količine posekanega lesa v medohdobju. Navodila poudarjajo, da morajo hiti vsi podatki meritev tef kontrole tako zbrani in obdelani, da omogočajo pozneje vpogled v preteklost. Čeprav se nikjer izrecno ne govori o kontrolni metodi, sc je z izvajanjem teh navodil izoblikovala čisto posebna razvojna pot »snežniške kontrolne metode« (27) Kratko navajam le nekatere tehnične podrobnosti te metode: Pn revizijah gospodarskega načrta iz leta 1912 (1924, 1936, 1953) so bili prisiljeni zaradi izredne neustaljenosti višinskih krivulj (7) večkrat spreminjati lokalne tablice. Pri zadnji reviziji leta 1963 je bila uvedena uporaba tarif. Evidenca sečen j, ki se vodi za nekatere gospodarske enote od leta 1891, izkazuje čisto lesno gmoto po sonimentih, ne kosmate mase po drevesih na osnovi prsnega premera. Od 1936, do 1944, leta se je evidentiralo tudj število posekanih dreves po drevesnih vrstah in debelinskih razredih. Po drugi svetovni vojni gre zahvala starim gozdarjem, ki so službovali v teh gozdovih, da kontinuitete niso prekinili. Od prvih povojnih revizij naprej se spet vodita evidenci ü Številu posekanih dreves po debelinskih stopnjah ter o gozdnogojitvenih delih. Od leta 1964 naprej se za vsak revir obvezno vodijo tudi kroniko. Čeprav je bila na opisani način v navodilih iz Jeta 1906 predpisana kontrola prirastka po oddelkih, se je le-ta izvajala le zelo grobo za cele revirje in rabila le za grobo kontrolo prirastka, določenega po metodi izvrtkov. Podatki o sečnji so se s pomočjo faktorjev preračunavali tz čistega v kosmato. Pri povojnih revizijah se je za nekatere gospodarske enote že računal prirastek po sumarnem obrazcu kontrolne metode oddelčno ter se je primerjal s prirastkom, ugotovljenim po metodi izvrtkov. Razlike so precejšnje, zlasti pri listavcih, kjer dela hude težave precejšen vrastek čez meritveni prag. Pričakujemo, da bomo na osnovi natančnejše kontrole števila posekanih dreves — vsaj v okviru večjih odsekov ter oddelkov — v bodoče dognali zanesljivejše rezultate o prirastku, izračunanem po kontrolni metodi. Iz omenjenih Schollmayerjevih navodil je razvidna tudi težnja k oblikovanju normalne strukture prebiralnih gozdov. Uporabljena je Hufnaglova predstava normalnega stanja prebiralnega gozda z enako površino lemeljnic po debelinskih razredih. Kot vzor take strukture je posebej analiziran oddelek 39 a v revirju Leskova dolina, in sicer že v samih navodilih na osnovi podatkov popolne premerbe ter številnih modelnih dreves in podatkov o pn- Slika 3. Osvobojeno pomladi tveno jedro smreke. Oddelek 17a v reviriu MaŠun ffoto; t,. Nastran) rastku, ki jih je avtor ugotovil z jzvrtjd. Zanimiv je nadaljnji razvoj strukture tega odseka po podatkih poznejših preinerb Razvoj strukture Števila dreves po debelinskih razredih je za iglavce jo listavce razviden iz tabele št. 1. Gibanje števila dreves na hektar Leskova dolina odd. 39 a F = 58.27 ha Debelinski razied (cm) Leto premcrbe 1912 1924 1936 1953 1963 igt. 1 lisi, igi- list. igl. 1 list. igl 1 list. igL list. 10—20 3J6 134 192 76 186 BS 167 90 122 82 20-30 92 25 97 29 95 .33 89 39 74 43 30-40 15 71 1,5 74 12 82 21 70 29 40—50 .■53 7 6 47 3 57 6 55 11 nad 50 7 I 12 2 13 1 33 3 ^2 s Skupno 52S 182 409 128 415 137 427 159 363 17D Tabela 1 V razdobju 1912—1963 je izredno upadel delež jelke v nižjih debelinskih razredih ob istočasnem povečanju njene udeležbe v višjih debelinskih rai;.-redih. če razvoj strukture prikažemo s frekvenčno krivuljo, vidimu da imamo leta 1912 opraviti s precej dobro padajočo krivuljo Liocounovega tipa, medtem ko stanje leta 1963 opozarja na enoslojno in enomerno strukturo, Njen bodoči razvoj najbolj zgovorno napoveduje dejstvo, da je sestoj praktično brez mladja (glej sliko st. 1!). Sečnje v obdobju 1912—1963 so raz-\'idne iz razpredelnice (kosmatih m^/ha). Leto Iglavci Listavci Skupaj 1912 1920 1928 1936 1948 1956 11,0 78,6 108,4 3,9 85,3 81.6 0,3 6,5 25,0 0,6 0,3 11,0 78,9 114,9 28,9 85,9 81,9 Povprečno je biio v obdobju 1912—1963 posekano na leto 7,09 m'' iglavcev ter 0j63 m-^ listavcev kosmate lesne gmote na ha. Razvoj strukture lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih je razviden iz grafikona št. 1. Struktura, ki jo je predstavljal oddelek 39 a revirja Leskova dolina leta 1912, je povprečje za relativno veliko površino 58 ha ter je izraz tedanjega stanja v dolgoročni ter zeJo burni razvojni dinamiki teh gozdov (7). V ilu- stracijo navajamo nekaj primerov, kako tudi relativno grabi podatki o strukturi po drevesnih vrstah ter debelinskih razredih nakazujejo pomembne razvojne trende, Grafikon št. 2 kaže količino in strukturo sečen j v razdobju 1891—1963 ter razvoj strukture sestojev v razdobju 1912—1963, skupaj za 2 rastiščno-vegetacijska tipa. Gre za tip gozda jelke-bukve na globokih rjavih gozdnih tleh, kjer je bukev izredno konkurentna in osvajalna ter za ta tip gozda jelke-bukve na zelo ekstremnih tleh, kjer nxsprotno bukev ni ofenzivna, Zaradi stare notranje razdelitve sestojev ter zaradi mozaidne pomešanosti obeh gozdnih tipov, žal, obeh tipov ni bilo mogoče ločiti, da bi bila predstavitev popolnejša. RAZVOJ STRUKTURE LESNE ZALOGE [/ OBDOBJU 1912-1963 ODO. 39a C LESKOVA ÜOUNA) m/ha 500 280 AGO 300 200 100 252 270 L09 i 59 1912 192ii 1936 Grafiltoii 1 1953 1963 leto premerbe Frekvenčne krivulje in grafikoni lesne zaloge kažejo, kako je s favoriziranjem jelke naraščal njen delež v vseh debelinskih razredih na račun sečnje bukve. 2e po letu 1925 so opazili, da pomlajevanje jelke ter njeno vraäcanje čez meritveni prag zelo zaostajata, namesto jelke se je začela v gozdnih tipih na globokih rja\'ih gozdnih tleh (obratovalni razred C) zelo intenzivno pomlajevati bukev. Vse je kazalo, da tega pojava ni mogoče preprečiti; očitno bi bilo treba v bodoči strukturi teh sestojev računati z vodilnim deležem bukve. Morali bi korigirati zastavljeni gospodarski cilj, tega pa nismo storili, ampak so precej naivno modrovali, da je v spodnji etaži sestojev premalo svetjobe, ki bi pospeševala pomladitev jelke, zato so predvideli intenzivno sečnjo podrasle bukve z ogiarjenjem (glej grafikon Št. 2!). Gre torej za cilj, ki je popolnoma zgrešil prirodni razvojni trend tega gozdnega tipa. Uspeh je bil nasproten od pričakovanja, namesto jelke je spet bujno pognala bukev, vendar tokrat slabSe kakovosti z velikim deležem panjevcev. Z nadaljevanjem ustaljenega šablonskega prebiranja se je kakovost bukve v teh sestojih zelo poslabšala. Šele sedaj smo se lotili oblikovanja tako nastalih mladih bukovih sestojev ter njihove nege, torej z veliko zamudo (glej sliko št. 2!), Grafikon št. 3 na enak način kaže razvoj mešanega gozda jelke-smreke-bukve (A.-F. lycopodietosum), ki porašča večje zaprte, hladne kotline z veliko zračno vlago, kjer pripada bukvi v primerjavi z jelko in smreko podrejena vloga. Iz grafikona je razvidno, da je bila sečnja listavcev v zadnjih 70 letih relativno majhna. To dokazuje, da listavci tu tudi v preteklosti niso bili obilneje zastopani. Struktura po debelinskih razredih in drevesnih vrstah v obdobju 1912—1963 je relativno stabilna. Po večjih sečnjah takoj po prvi svetovni vojni, ko so bili ti sestoji ponekod močneje presvetljeni, se je začela po letu 1930 smreka zelo intenzivno pomlajati in podobno kot v prejšnjem primeru nadomešča jelko, ki ima izredno malo naraščaja. Rev:Ma^un OBRATOVALNI RAZRED., D" \/lSm POSEKOV 1/ OBDOBJU 1890-1963 TER RAZVOJ STRUKTURE 1912-1963 Irtni ECQC r - POSEK PrmEKIARJV OeOOBJUlMOHSS; J03 5; 35» PVA HA ,ii,LD£jOK; STAWJU !3t3 9151 171* 1113» POVPHEtM letni PKEh TO HEtCs.mj o 15 075 iSO 1 II III IV U Grafikern 2 I It III tv v Rev.-.Malun OBRATOVALNI RAZRED, Vism POSEKOV V OBDObJUim-W ter razvoj strukture 1912-1963 JODO ■;F>05EK W HEKUfiU VOBDOejUlSSOISW KS lU 361 h-PVViNA ZALCGO PO 5UNJLI LETABtl llKlJJtlllV ifsOTFBEtM LETMI PDSEKTO HEklAHU Jil !5S IST ij^fOVP tSSO 16S6 läM l^üä ISItJ 191S 19!Ü 13 !5 1330 1935 WO 13« ISS D 1955 1MD 1365 IMC m.___ ©Ä 1936 J953 1953 1 I II III IV v Grafikon 3 Smotrno bi bilo v lesni zalogi teh sestojev nekoliko povečati delež smreke, zato bi bilo potrebno od ustaljenega posamičnega prebiranja preiti vsaj na skupinsko prebiranje (glej sliko 3!). Smreka namreč ne prenese posamične prebiralne strukture. Teh nekaj primerov že skromno ilustrira, kako je mogoče na osnovi podatkov kontrole dinamično spremljati in korigirati proizvodne cilje. To velja tudi za razvojno pot vsakega oddelka in odseka. Prav ti, nekoliko grobi podatki za mežane gozdove jelke-bukve snežniškega masiva so zbudili domnevo, da gre za specifično razvojno pot teh sestojev, takšno, kot je bila pozneje s podrobnim proučevanjem ostalega zeJo bogatega dokumentacijskega materiala tudi dokazana (7). 8. Pogoji za uspeSno uporabo sodobne kontrolne metode Osnovni pogoj za uspešno uporabo kontrolne metode je dobra ter stalna kadrovska zasedba gozdnega obrata. Razen visokega in srednjega strokovnega kadra je pomembna tudi zanesljivost in vestnost nižjega strokovnega osebja. Na nivoju gozdnega obrata je potrebna delitev dela na gozdnoteh- nično ter biološko smer. Nemogoče je, da bi tsti strokovnjak na gozdnem obratu obvladal obe smeri tako kvalitetno, kot je to potrebno za intenzivno gospodarjenje z gozdovi; sicer pa tega tudi fizično ne zmore. Za poprečne slovenske razmere glede tega ni in ne more biti ovir, saj so gozdni obrati že dobro zasedeni cclo z visokim strokovnim kadrom. Za uspesno izvajanje kontrolne metode je neogibno potrebno prenesti srednjeročno načrtovanje gozdne proizvodnje od centralizirane »taksa-cijce pri gozdnih gospodarstvih na gozdne obrate, v roke gozdarskih inženirjev — vodij sektorjev za gojenje gozdov. Načrtovanje gozdne proizvodnje je kontinuiran proces, ki je zelo tesno povezan z gospodarjenjem (izvajanjem načrta). Sestava gozdnogospodarskega načrta skladno z načeli kontrolne metode nima veliko skupnega s projektantstvom npr. v gradbeništva m ne začne Z razmišljanjem o dendrometričnih podatkih in rezultatih revizijske prcmerbe, ampak nasprotno; ti podatki so le dopolnitev in potrditev izkušenj iz gospodarjenja z gozdovi v najbližji preteklosti. Tak gospodarski načrt pomeni integracijOj sistematizacijo in uporabo izkušenj, pridobljenih z gospodarjenjem ter preverjenih s podatki premerb. Povsem jasno je, da tak načrt lahko sestavi le tisti, ki ima najtesnejši stik z gozdom, torej strokovnjak, ki z njim gospodari in je s pomočjo podatkov »kontrole« o vsem najbolje informiran. Strokovnjaku, ki z gozdom gospodari, je tudi do tega, da napravi najboljši načrt, saj bo sam po njem gospodari! in za svoje delo odgovarjal. Tem pogojem ne more zadostiti centralna taksatija pri gozdnem gospodarstvu, kaj šele kakšna uslužnostna urejevalna služba zunaj podjetja. Nemogoče je, da bi se taksa tor popolnoma novem okolju poglobil v vse odločilne podrobnosti rastišč in sestojev, še manj pa v podatke »kontrole« in vse. to v načrtu tako ovrednotil, da bi zagotovil uspešnejše gospodarjenje. Ni redek pojav, da prihajajo taksacijski elaborati v roke operative z veliko zamudo in je zato njihova učinkovitost še posebno oslabljena. Se posebno nesprejemljiva je praksa, da se izdelavo gospodarskili načrtov zaupa mladim strokovnjakonn, ki na taksaciji opravljajo pogosto pripra\'niški staž in še iščejo sami sebe. Takšno ravnanje pomen gospodarskega načrta že vnaprej razvrednoti. Ko smo se Že odločili za delitev dela na nivoju gozdnega obrala in zaupali biološko smer proizvodnje gozdarskemu inženirju, bL bilo prav, če se njegovo delovno področje bolje opredeli. Nedvomno sodi vanj tudi srednjeročno načrtovanje. Ce bi ostalo le-to še naprej v okviru centralizirane službe za urejanje gozdov, bi to pomenilo, da vodji sektorja za gojenje gozdov na gozdnem obratu odvzemamo izredno pomembno in vplivno področje dela in s tem tudi slabimo njegovo funkcionalnost. Zaradi nezadostno opredeljenega in zoženega delovnega področja vodje sektorja za gojenje gozdov obstoji nevarnost, da se bo ta razvil bolj v «šefovsko« in rutinsko smer, namesto da bi se poglabljal v ključne probleme gozdne proizvodnje. Tako stanje hromi izvajanje kontrolne metode tudi s tem, da neposredni izvajalec del ni zainteresiran za natančno in vsestransko kontrolo gospodarjenja, saj je krona kontrole, tj. sestavljanje revizijskega načrta, prepuščeno drugi osebi, ki pa vrhu vsega ne more vseh podatkov in informacij maksimalno ovrednotiti. Očitno je tudi, da še tako sohdna kontrola gospodarjenja ne more vsega zajeti numerično in pismeno; veliko rešitev in idej ostane v glavi tistega strokovnjaka, ki je z gozdovi gospodaril; prav on bi mogel v načrt in v bodoče gospodarjenje vnesti kar največ kreativnosti. Zastavlja se vprašanje, kaj bi ob upoštevanju navedenega moglo od sedanje centralne urejevalne službe še ostati na sedežu gozdnih gospodarstev. Nedvomno je izdelava območnega gospodarskega načrta ter koordiniranje in usmerjanje izdelave revizijskih gospodarskih načrtov za gospodarske enote z lipo S te van j enn območne politike naloga, ki bo morala ostati v pristojnosti te centralne službe. Isto velja tudi za gozdni kataster ter za vsa geodetska dela. Obseg geodetskih opravil ter sploh pripravljalnih del je pn reviziji gospodarskih načrtov le neznaten. Vsa rutinska računska opravila, kot so računanje lesnih zalog, prirastka itd., ki jih je mogoče prilagoditi tudi za mehanografsko obdelavo, bi morala ostati v pristojnosti centralne urejevalne služIle. Pri taki organizaciji dela bi bila zasedba službe za urejanje gozdov manj številna, vsa teža naj bi bila prenesena na gozdni obrat, kjer je tudi osnovno področje dela. Obrazloženim načelom za izvajanje kontrolne metode bi moral slediti tudi tehnični opis njenega opravljanja predvsem po dendrometrični plati, vendar bi nas to odpeljalo predaleč, v povsem drugo področje. Poudanti pa je treba, da si v vseh gozdovih ne moremo privoščiti najfinejšega načrtovanja po kontrolni metodi; to velja zlasti za precejšen del zasebnih gozdov, kjer kopica najosnovnejših vprašanj ni rešena. Načrtovanje po kontrolni metodi mora po vsebinski kot tudi po tehnični plati vedno ustrezati racionalnim mejam, ki so odvisne od okolnosti, ali gre za zelo dobre družbene ali pa za slabe kmečke gozdove, za sestoje z daljšo ureditvena tradicijo, s solidno dendrometrično osnovo ali pa za prvo ureditev na osnovi manj natančnih metod, za tipične prebiralne gozdove ali pa za taksne, ki so se od njih že zelo oddaljili. Gre torej za široko zamišljeno idejo >ik o n t r o 1 eir, ki je v prilagojeni obliki povsod uporabna. Sklepi 1, Izhod za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji leži v njegovem intenziviranji) Gojeiije gozdov mora kot osnovno torišče gozdne proizvodnje dati poseben poudarek strokovni poglobljenosti ter načrtnosti. Brez dinamičnega spremljanja in kontroliranja ciljev si je težko zamisliti učinkovitost tako dolgoročne proizvodnje, kot je gozdna. 2. V poprečnih slovenskih razmerah so že dozoreli pogoji, ko mora načrtovanje v obliki urejanja gozdov prevzeti vsebino kontrolne metode v najširšem pomenu besede. Za učinkovito usmerjanje gozdne proizvodnje je potrebno več podatkov in informacij, ne pa tudi dragih, Sedanja urejevalna služba pogo.-ito ne izkorišča podatkov, ki jih z velikimi stroški zbere. 3. Čedalje težavnejši položaj naše stroke, ki se kaže z neprestanim upadanjem akuinulativnosti, nas sili k učinkovitejšemu načrtovanju. Kekoč smo bili med vsemi strokami glede načrtovanja vodilni, v relativno kratkem času pa smo se znašli na repu. 4, Posebna prednost kontrolne metode leži v njenem kontinuiranem proučevanju in kontroliranju proizvodnega objekta — gozda, zato je pot za dosego postavljenih proizvodnih ciljev gospodarna ter brez večjega tveganja. 5, Zgovoren dokaz o pomembnosti kontrolne metode je primer mešanih gozdov jelke-bukve snežniškega masiva, kjer gre za posebno obliko kontrolne metode, ki se za obsežno gozdno površino izvtijs že nad 60 let. S pomočjo podatkov kontrolne metode je bilo mogoče odkriti zelo pomembne razvojne tendence teh gozdov. 6. Za uspešno uporabo kontrolne metode je potrebna zelo dobra kadrovska zasedba na gozdnih obratih. Srednjeročno načrtovanje, ki je v pristoj- nos ti centralne službe za urejanje gozdov pri gozdnem gospodarstvu, je potrebno prenesti v roke inženirja, ki vodi sektor za gojenje gozdov pri gozdnem obratu. Centralizirana taksacija pn gozdnem gospodarstvu ne more zadostiti osnovnim principom kontrolne metode. 7. Geniaino Biolleyevo idejo kontrolne metode je mogoče, prilagojeno dejanskim razmeram ter mejam racionalnosti, vedno uporabiti. Literatura 1. Belltnan, R. in dr.: Mathematical problems in the biological sciences (ruski prevod), Moskva, J966 2. Blanckm&isler, J.: Die räumliche und zeitliche Ordnung im Walde, Tarand, 1955 3. čoki, M.: Ali nam naši prebiralni gozdovi zagotavljajo trajnost v gozdni proizvodnji. Gozdarski vestnik, 1953 4. Cokl, M,: Oblikovanje prebiralnih sestojev pti urejanju gozdov, Gozdarski vestnik, 1960 5. Coki, M.: Stanje in razvoj prebiralnih sestojev v Lehnu, Gozdarski vestnik, 1967 6. Favre, E.: Fünfzig Jahre Anwendung der Kontrollmethoden im Wald Couvet, Schweiz. Z. ForstW-, 1944 7. CašpeHič, F.: Razvojna dinamika mešanih gozdov jelke-bukve na Snežniku v zadnjih 100 letih, Gozdarski vestnik, 1967 8. KnuchAl, H.: Kritische Betrachtung über die »Methode du Controle')>n^iiuTi ameihysiinuw), la-sasti beluš (Asparagus termifoUui}, ilirski grahovec (Astragalus Uiyriciis), tržaški zaspanček (Gerttiana tergestina}, skalni glavinec (Cenlciurea mpes-^t■J"s^ progasti žafran (Crocus variegatusl, kršin {Chrysopogon gryUus), oze-pek (Satureia montanaj, pritlikavi šetraj (&atweia sitbspicata} in druge. Od srednjeevropskih elementov 2asledimo; graden (Qiiercns pctraea), bukev (Fagtis sylvanca}, beli gaber {Carpimis betidus), gorski javor (Acer pseudoplatamis), ostrolistni javor (Acer piatauoicies), črno jelšo (Almis glu~ litiosa), trepeiliko (Popitlus tr&mula), brezo fBeiida verrucosa), lesko (Cory-lus avellaim), brin (Juniperus communis}, kopitnik (Asaritm auropaeum], jefmik (Hepatica nobilis), preMajenko (Aspenda odoraia), ženikelj (Sani-culci europaeai, gozdni šaS (Carex sylyarica), podlesiiü vetrnico (Auemotte nemorosa), brstično mla jo f DenUu ia bulbifera), volčjo jagodo (Paris quadri--folia) in druge. Od evmediteranskih elementov najdemo: ostrolistni beluš (Asparagus acuiifoUus), brestolistno robido (Ruhus idmifoUus), vmesni brin (Jumperus intermedia), slatinko (Ceterach officinarum). gredljati trpotec (Ptantago carinaia) in druge, Panonsko-stepski elemenii so zelo redko zastopani: dolomitska iiebina {Aster ame^his), gkrlatnordeca deielja (Trifolium ruhens), panonski grahor (Lathyrus pantionicus) in se kateri. Opis gozdnih zdnižb K Gozd gabrovca in ojsirice (Scslerio atnuntnalis-0:^t}yetHm carpinifoliae}. Ta združba porašča kot gozd ali grmisče največji de! našega nizkega krasa, predočuje klimatogeno obliko slovenske submediteranske gozdne vegetacije in je tudi najbolj razširjena gozdna združba raziskovanega območja. Gospodarsko je bil ta gozd skozi stoletja močno izkoriščan in je se dandanes, saj je skoraj edini vir lesa kraškemu kmetu v tej ali oni obliki. Sečnji so se pridružili 5e drugi načini izkoriščanja gozda — steljarjenje, paša in požiganje. Posicdiee je močno čutiti, prvotna oblika združbe je močno spremenjena, nastali so različni degradacijski stadiji od grmižč bolj aH manj pretrganega drevesnega sklepa prek skalovitih kraških pašnikov do golega kameniŠČa, Gozd gabrovca in ojstrice (Seslerio-Oslryelum) je po svoji flonstični sestavi najbogatejši med gozdnimi združbami v submediteranskem območju. V njem najdejo svoj optimum mnogi ilirsko-submediteranski elementi, navzoči pa so Se mnogi elementi srednjeevropske flore in nekaj evmediteranskih rastlin. Graditelj (edifikator) te gozdne združbe je gabrovec (Ostrya carphii-folia), ki ji daje socioloski, ekonomski in fiziognomski pečat ter navadno prevladuje po količini in življenjski moči. Jedro združbe sestavljajo rastline ilirsko-submedileranske flore in ji dajejo termofilno-kserofilni značaj. Najbolj pogostne in značilne so; ojstrica (Sesleria auuunmitis), ilirsko-kraški endemit, ki s svojo množino in gosto rusnato odejo daje združbi, posebno v času cvetenja (v začetku jeseni), značilen fiziognomski aspekt, dalje zeleni Leloh (Helleboiiis viridis), škrlatnordeča detelja (Trifolium nibensi, lasasti beluš (Asparagus temiifoliusj in rdeči dren (Cornus sanguinea). Ker porašča združba gabrovca in Ojstrice obsežne površine našega kratkega območja, ima tudi relativno široko ekološko ampUtudo. Krajevne ekološke razmere, največkrat talne (edafske) ali lokalno klimatske, so oblikovale različne variante te združbe. Tako zasledimo na raziskovanem območju varianto gabrovčevega gozda s puhavcem, cerom, gradnom in bukvijo. a) Varianta s p u ha v c era porašča najtoplejše rastiSče, se pravi južne lege in proti morju obrnjene grebene. Površinsko je na tem območju precej zastopana (okoli Lipice, Polho\'a peč, proti Lokvam) m se cesto meša oziroma prepleta s cerovo varianto. Na splošno je bolj redkega drevesnega .sklepa in najbolj degradirana. Poleg puliavca jo označujejo Še južna šmarna detelja (Coronilla eniermdes) in maklen ali trokrpi javor (Acer )no]isp2ssulanLim), blVarisnta s cerom pokriva velike površine širom po kraških planotah, posebno še v svetu med Kozino in Lokvami, Za cer je značilno, da se uveljavlja tarn, kjer je podnebje za puhavec prehladno, za graden pa presulio oziroma, kjer so lla zanj preslaba in preplitva. Pod gospodarskim vplivom se pojavlja cer predvsem kot degradacijska stopnja gozda 2 gradnom, največkrat zaradi močnega steljarjenja, ki izloča zahtevnejše drevesne vrste (zlasti graden), pospešuje pa cer. Glavna razlikovalnlca le variante je sam cer, značilna pa je tudi odsotnost ali redkost gradna, belega gabra in puhavca. e) Varianta z gradom je navezana na boljša rastišča po kotanjah, vrtačah, zlasti po severnih in hladnejših legah, kjer jc več vlage in so tla globlja. To je tudi gospodarsko najvrednejši gozd nizkega krasa, na obravnavanem območju pa je le skromno zastopan. Močno se uveljavljajo m označujejo to varianto graden, beli gaber, klen in leska V zeliščni plasti so redno zastopane mezoninejše vr.ste, kot gomoljasti gabez (Symphytum iitberosum), kopitnik (Asartim eiu opaeuni), zajčji lapuh (Mycelis muralis), kolesnik {Euphorbic amygda]oidea), enocvetna kraslika (Mehča tmiflora} in druge. c) Varianto z bukvijo omenjamo bolj zaradi popolnosti, saj je razvila kaj neizrazito na zaprtem in vlažnem severnem pobočju nad Vrh-poljem. Bukev se uveljavlja po.samič in v Šopih, pogosten je mokovec fSor-bu^ aria), zeliščna plast pa je bogata z mezofilnimt elementi, 2. Gozd hrastov in Ojstrice (Se.siff.rio autumnaJis-Quercetum) porašča manjše površine obravnavanega območja pri Sv, Tomažu in Mihelah pri Kozini okoli potoka Botača. Ta gozdna združba je \'ezana na podlago eocenskega fliša in je ckstrazonaino razvita še drugod v sub mediteranskem območju. Ta go^ti je pod močnim gospodarskim vplivom zaradi pestre drevesne sestave, saj zasledimo v njem graden, cer, domači kostanj, beli gaber, brest, redkeje in v toplej.ših legah pa se puhavec in gabrovec. Značilna za to gozdno združbo je navzočnost elementov kislih hrastovih gozdo\': mačine (Serratula tintoria), grozdaste škržolice (Hieraciim) raceynosuni), raznolistne bi In ice (Festuca hezerophyila), modre stožke (Molinia caerulea}, orlove praproti (Pteriduim aquilinum), belkaste bekice (Luzula albida) in drugih. V globljih jarkih in ozkih pasovih ob potočkih prehaja ta združba v gozd hrasta in belega gabra (Querco-Carpineium .•iubmediterranenm}. Petrografske razlike flisne podlage, združene z močnim steljarjenjeni, pa pogojujejo prehod v kisli hrastov gozd v belkasto bekico (JAizula aibidae-Querccturn). 3, Gozd bukve in Ojstrice (Sssierio autumnalis-Fa^etum} omenjamo le zaradi popolnosti, saj ga na raziskovanem območju zasledimo le kot skromen fragment v hladnem jarku pri vasi Vrhpolje, torej azonalno v klimatogenem pasu gabrovčevega gozda iSesierio-OstrysUwi). Borovi nasadi Kakor na vsem širnem ni;kem krasu, so ludi Lod zasnovani nasadi črnega bora (Pinus nigra), ki je bil skozi sto let skoraj edini pionir kraSkib nasadov. Kulture črnega bora so različno stare, v njihovi podrasti pa zasledimo različne razvojne stadije, od kraških traviŠč in kamenišč do ostankov avtohtone dendroflore. Večje površine nasadov črnega bora so pri Lipici, okoli Lokev, na Kokoši, Golcu in Videzu nad Kozino. Zanimiv je približno 1 ha velik, čisti, enodobni nasad bele in grške jelke (Abies alba in A. cephalonica) iz leia 1911 oziroma leta 1924 pod Velikim Gradiščem na nadmorski višini 650 do 680 ni. Jelka je slabo vitalna in močno napadena od mnogih škodljivcev, kar kaže na neustrezne ekološke razmere. Degradacijskc oblike Prvotna vegetacija je v svoji naravni obliki dandanes le malokje ohranjena, pač pa se pojavlja v dolgi vrsli degradacijskih stadijev tja do golih, popolnoma zakrašeniii tal. Posamezni degradacijski stadiji im.ajo večjo flo-ristično in ekološko samostojnost ter so trajnejši, zato predočujejo samostojne združbe, drugi pa le kratkotrajne prehodne faze. Razvojna dinamika vegetacije v progresivni smeri se uveljavlja le, če so tla še kolikor toliko oliranjena in če človeški in naravni vplivi ne potekajo v negativni smeri. Nasprotno napreduje degradacija vegetacije v regresivni smeri zelo hitro in v končni obliki pripelje do popolnega uničevanja vegetacije in tal, tako da je stanje skoraj nepopravljivo (3). Po izkrčenju se razvije na rastišču gabrovčevega gozda zelo razširjena oblika kraškega pašnika (Če ga melioriramo, tudi ko.šenice), to je združba nizkega šaša in skalnega glavinca (Carid-Csntanreetum riipestris). V dobro ohranjenem stanju je ta pašnik za kraškega kmeta gospodarsko zelo pomemben. Če preneha pašni vpliv, se uveljavlja Še dovolj hitro progresivna razvojna težnja, postopoma ga zaraščajo grmovje in elementi pn'otne gozdne združbe (brin, češmin, glog, leska, mali jesen, gabrovec itd.). Ta pašna zdruz-ba je terino-kserofilne narave in jo označujejo med drugimi nizki šaš (Carex luimtlis), skalni glavinec (Ceniaurea ritpesiris), mali talin (ThaHctrum ini-niis), gladki mleček (Euphorbia nicaeensis), pokončna stoklasa (Bio)mt£ erect tis), avstrijski kačjak (Scorzo)iera ausiriaca), gomolj as ta smiljica (Koc-leria splendes), ametistna možina (Eryngutin amethystiiium). pritlikavi šetraj (Saiureia sttbspicaia) in druge. Literatura L Horvat, [,: Vegetacija planina zapadnc Hrvatske, Pnrodoslovna Utraiivanja, Acta biologica, II, Zagreb, 1962 2, Morvatič, S.: Vegetacijska karta otoka Paga s opčim pregledom vegetacijskih jedinica Hrvatskofi Primorja, PrirodosJovna istraživarija. A. B. IV., Zagreb, 1963 3, Wraber, M.: Orientacijska karta gozdnih ra.stišč in biotehnični ukrepi obnovo gozda v Slovenskem Primorju, (elaborat), 1957 4, Wraher, M..- Krš Slovenije, poglavje Floro-fiioceiiološka raspcdjela Slove-načKog krSkog područja, Split, 1957 5, IVrabcr, M,: Allgemeine Orientierungskarte der potentiellen natürlichen Vegetation im Slowenischen Küstenland (NW Jugoslawien) als Grundlage lür die Wiedwrbewaldung der degradierten Karst- und Plvschgebiete, Bericht Internat. Symp. Vegetationskartierung in Stolzenau/Weser, 3963 6. Wraber, M-: Oekotogische und pflanzensoziologische Charakteristik der Vegetation des Slowenischen künstenJändi sehen Karstgebietes, Mi t teil. Ostaipin-dinar. pflan?-emoz. Arbeitsgem., Trieste, 1967 7. — : Gradivo iri karte za zvezni projekt «Vegetacijska karta Jugoslavije«, Inštitut za biologijo SAZU VEGETATIONSBILD DER UMGEBUNG VON LOKEV UND KOZINA IN ISTRIEN (Zusammen Fassung) Der Forschurigsbereich umfasst den östlichen Teil des Triester Karstes und den nordwestlichen Teil des Talzuges von IVlaterija, Seehöhen von 400 bis 700 m. In klimatischer Hinsicht befindet sieb dieser Rereicli im warmen submediterranen Klima. Die jährhche Niederschlagsmenge beträgt 1000 bis 1200 mm, die mittlere Jahrestemperatur 12 ^C, Die geologische Gmndschichtc set^t sich hauptsächlich aus Kreidekalk zusammen, nur stellenweise sind Einsprengungen eozänischen Flysches sichtbar. Die Böden auf kalkigem Substrat sind rendzinartig, auf der Flyschunterlagc liegt eine mehr oder weniger tiefe Braunerde. 1. Der Forschungsbereicht ist vor altem vom Niederwald bzw. Gebüsch des Seslerio (iiiiumftalis-O^tryeUim caipiuifotiae bestanden, welches die klimatogeiie Form der slowenischen sub mediterranen Waldvegetation darstellt. Die örtlichen ökologischen Verhältnisse, grösstenteils edaphischer lokal klimatischer NattJi-, haben die verschiedenen Varianten dieser Gesellschaft bedingt. So findet man auf diesem Forschungsgebiet Varianten mit Quei-cits pubescttns, Quer-ctis cerris, Qiieicus peuaea und Fagtis sylvalica. 2. Die kleineren Flächen des behandelten Gebietes sind von der Waldgesellschaft Sesli^rio autnmnalis-Onerceutm bewachscn, welchc an die Unterlage eozänen Flysches gebunden und im submediterranem Bereich extrazonal entwickelt ist. 3. Wegen der Vollständigkeit erw'ähnen wir noch die Buchen-Gesellschaft Seslerio aiitumnalis-Fagelum, die man als Fragment im kühlem Graben bei Vrh-polje findet. Wie auf dem breiten Gebiet des Ksrstes sind auch hierorts Kulturen der Schwarzfohi-e eingesetzt, zw. bei Lipica, um Lokve henmi, auf Kakos, auf dem Golc und Videž ab Kozina. Interessant ist der rund l ha gi'osse reine Bestand von Abies alba und A. cäptialonica unter Veliko Gradišče, in einer Seehähe von 650 bis 6B0 m, der aber schlecht gedeiht. 634.0.307.13(048.8) MEDNARODNI SIMPOZIJ O MEHANIZACIJI V IZKORIŠČANJU GOZDOV Prot. ing. Zdravko Turk {Ljubljana) Po vzani prejšnjih shnpoiijev iz izko!-i.sčan}a gozdov — leta 1966 na Češkoslovaškem (Zvoleni in leta J968 na /[Madžarskem (Sopron) — je bii od 29. 9. do 3. JQ. J969 mednarodni sifiipozij o mehanizaciji v izkoriščanju gozdov v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Priredi! ga je gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani v povezavi z zagrebško gozdarsko fakulteto. Ta vrsia simpozijev ima za razliko od preveč množičnih in širokih mednarodnih kongresov in posvetovanj to prednost, da so raz-inerorna manj Si pa bolj elastično sestavljeni, ker sodelujejo po /—3 izbrani strokovnjaki iz raznih evropskih držav, sestajajo pa se pogosteje, f presledku 1—2 let. Na simpoziju izntenjujejo strokovnjaki probleme in izkušnje po vnaprej pripravljenem programu s posebnim ozirom na problenta tista dežele, ki simpozij organizira. Maš simpozij je dal hkrati tudi poudarek proslavi 20-leinice obstoja in delovanja gozdarskega oddelka BtoteiiniSke jakidteta v Ljub' Ijani skupaj z Inltitntam za gozdno in lesno gospodarstvo, ki je bda tiste dni Program mednarodnega simpozija iz mehanizacije v izkoriščanju gozdov je obsegal 2 dni predavanj in 3 dni terenskih obhodov z demonstracijami in razpravami. Predavanjem je lahko prisostvovalo neomejeno število poslttšalcev. Terenski obhodi pa so bili prirejeni glede na tehnične možnosti le za referente simpozija, ne pa za širšo pt-ibliko. Referati na simpoziju V okviru predavanj, spremljanih tudi s filmi in diapozitivi je bilo podanih 22 referatov. Le-ti so bili natisnjeni v nemščini s slovenskimi povzetki v posebni knjigi simpozijskih referatov, ki je bila pred prireditvijo poslana vsem rerere,ntom in našim gozdnogospodarskim organizacijam. Podani so bili naslednji referati — po zaporedju, kot so natisnjeni v referatni knjigi: Krivec dr, ing. Amer, docent, Ljubljana: Uvod. Turk ing, Zdravko, profesor, Ljubljana: Problemi melianiziranja izkoriščanja gozdov v Jugoslaviji. Platzer dr. ing. H. Bruno, profesor in direktor inStituta, Reinbek pri Hamburgu: Pogoji za uspeh mehanizacije. Teži.šca izobrazbe v tehniki dela. Pankoiai dr. ing, Gabor, profesor. Sopron: Stabilizacija tal v službi gradnje gozdnih cest na Madžarskem. P es tal dr. ing. Ernst, profesor, Wien: Predlogi za razmejitev spravila s traktorji in z žičnicami. Rönay dr. ing. Evgen, docent, Zvolen; Optimiranje transporta lesa v gorskih predelih SlovaSke. Grammel dr. ing. R., Gozdarski inStitut, Freiburg: Tehnični in eko nomski vidiki pridobivanja bukovega industrijskega lesa v zvezni republiki Nemčiji. Lindberg ing, G. Hans, direktor inštituta, Stockholm: Razvojne ten-dencc Švedskega spravila lesa. Metode in organizacija. Käld v dr, ing, Jožef, profesor, Sopron: Izkušnje pri razvijanju in gradnji centralnih obdelovalnih lesnih skladišč na Mndžar.skem, Meyr ing. Rudolf, Gozdarski inštitut, Wien: Stanje in perspektive spravila lesa s traktorji in žičnicami v gorskih gozdovih Avstrije. Pu tki s to dr Kalle, profesor, Helsinki; Strojno izkoriščanje gozdov in delovne metode na majhnih gozdnih obratih. Kubi a k dr. ing. Marjan, docent, Poznanj: Povečanje storilnosti pri sečnji in izdelavi s pomočjo konccntracije delavcev in mehanizacije. Hafner dr, ing. Franc, profesor, Wien; K preprečevanju Škode, ki jo povzročajo padavinske vode na gorskih gozdnih poteh Benič dr. ing. Roko, profesor, Zagreb: Možnost povečanja surovinske baze za proizvodnjo lesovinskih in ivernih plošč. Mehanizacija priprave drob-rega lesa iz jelovih vej. Bojanin dr, ing, Stevan, docent, Zagreb: Izdelava sortimentov v pre-biralnem jeloveni gozdu na sečišču ali spravilo dolgega lesa. P o po vi C dr, ing, Vladislav, profesor, Beograd: Ekonomičnost nakladanja lesa s hidravličnim žerjavom. Mihač dr. ing. Branko, profesor, Sarajevo" Mehaniziranost transporta lesa in prva raziskovanja uporabe mehanizacije v SR Bosni in Hercegovini. Cižmar ing. Indrej, Gozdarski inštitut, Zvolen: Vprašanje izkoriščanja žičnih žerjavo\' pri spravilu lesa v ČSSR. Drnovšek ing. Jože, direktor, Postojna: Gozdovi gozdnega gospodarstva Postojna nekdaj in sedaj. Razvoj mehanizacije gozdnega dela. Kranj čič tehn, Lavoslav, direktor, Maribor: Gozdovi gozdnega gospodarstva Maribor in mehanizacija izkoriščanja gozdov. Krivec dj^. ing. Amer, docent, Ljubljana: Transformacija spravila v prevoz lesa. Piškula ing. Franc, profesor, Brno: Vpliv centralnega obdelovalnega skladišča na planiranje in mehaniziranje izkoriščanja gozdov. (Ta referat je bil predložen in razdeljen na samem simpoziju, zato ni natisnjen v refcratni knjigi.) Terenske demonstracije in razprave Terenske demonstracije so bile. v glavnem na treh objektih, med njimi sta bila dva na kraškem območju pri GG Postojna in eden na planinskem ali alpskem svetu pri GG Maribor. Prikazana je bila tehnološka in ekonomska plat mehanizacije pri izJcorjgcanju gozdov v naših razmerah. Vključene so bile tudi domače izvirne rešitve, prilagojene navedenim terenskim in de-loi'nim razmeram. Za vse objekte so bili izdelani posebni opisi ali vodniki s potrebnimi podatki in analizami. 1. Prvi dan je bilo v revirju Logatec gozdnega obrata Bukovje prikazano zbiranje lesa iz kraških jam in dolin s pomočjo žičnega izvleka s triboben-skim vitlom 3 BV-250 dr. A. Krivca, V ta namen je bila najprej pred udeleženci v okviru same demonstracije izpeljana celotna montaža tega Žičnega izv]eka. Pri napenjanju nosilne žične vrvi pa je bil hkrati prikazan silomer ing. A. Kostnapfla za merjenje napetosti vrvi, tj. preprosta priprava, ki se obesi na vrv. Na zbirnem skladišču je bilo demonstrirano ročno nakladanje hlodov z lesene rampe in vožnja s S-tonsko traktorsko polprikolico PP-2, Prikazana je bila konstrukcija omenjene polprikolice s fleksibilnimi koltsi, ki omogočajo prevoz lesa tudi po vlakah ali kotanjasiih poteJi, toda po trdi podlagi^ kot je navadno na krasu. Te priprave so bile razložene s pomočjo risb, tabel in kalkulacij; Se posebej je bila obravnavana njihoi'a uporabnost in optimalna kombinacija transportnih priprav za tamkajšnje terenske razmere. 2. Popoldne istega dne pa je bilo v revirju Jurjei'a dolina gozdnega obrala Mašun predočeno spravilo te.sa do kamionske ceste na težkih, strmih terenih s pomočjo žičnega žerjava za kratke razdalje s tribobenskim vitlom 3 BV-450. Podan je bil opis priprave in razloženo njeno delovanje, S pomočjo risb in kalkulacij pa je bila obravnavana uporabnost ali učinkovitost te spra-vilne priprave za določene delovne pogoje. Nato je sam ing. A. Kostnapire! opisal svojo izvirno pripravo za napenjanje vrvi in za hkratno merjenje napetosti vrvi ter na napeti nosilni vrvi, v katero je bila priprava vključena. Nazorno je prcdočil delovanje priprave pri napenjanju vrvi in pri merjenju njene napetosti. Posebej so bili na Mašunu demon s tri ran t kamioni vseh vrst, domačih in tujih znamk, brez prikolic kakor tudi z 1- in 2-osnimi prikolicami za razne dimenzije lesa, ki jih tam uporabljajo za prevoz lesa. Večina kamionov je bila opremljena tudi z nakladalnimi žerjavi, 3. Drugi dan smo si ob potovanju k morju spotoma ogledali tovarno lesovinskih plosč v Ilirski Bistrici, ki je Sijdaj rekonstrukciji. Pozornost je zbudil zlasti postopek za drobljenje lesa in zbiranje sekancev v ogromnih silosih, od koder transporterji prenašajo sekance naprej, kakor zahteva proizvodni proces. Pojavilo se je vprašanje, ati ne bi kazalo bukovino dovažati v tovarno namesto kol prostorninski les raje v okroglem in dolgem stanju in jo meriti s težo. Na ta način bi bila prihranjena Faza izdelave. 4. Na obali v Opatiji so za en dan prevzeli vodstvo potovanja predstavniki gozdarske fakuhete iz Zagreba. Na sprehodu po botaničnem vrtu so pokazali pestre primorske drevesne m grmovne vrste ter znamenitosti parka. Med potjo na fakultetno posest\'o v Zalesini je v Lučicah pri Delnicah na udeležence napravila močen vtis gozdna redkost, sestoj z izredno debelimi smrekami in jelkami, tj. s prsnimi premeri ok. 1 m in višinami 45 m ter z lesno zalogo 1100 m'' na ha. V Zalesini smo videli novo stavbo, zgrajeno v lastni režiji za bivanje študentov in učnega osebja pri terenskem pouku. 5. Tretji dan je bila v programu dolga pol do Maribora in je bilo, žal, zanjo porabljenega precej časa. Spoloma so udeleženci simpozija obiskali Strojno industrijsko podjetje v šenpetru, ki izdeluje tudi gozdarske stroje. 6. Na terenskem objektu na Pohorju gozdnega obrata Ruše so bilc prikazane vse laze izkoriščanja gozdov po sortimentni in de bel ni metodi. Pri sečnji in izdelavi so delavci opremljeni z orodjem po švedski metodi »riclea«, tj. delavci nosijo vse potrebno orodje s seboj, !e-to pa je seveda zato primerno priročno. V delo z motorko je vključeno rudi odžagovanje vej po novem postopku, Demonstrirano je bilo spravilo tankega lesa s kolesnim traktorjem, ki uporablja traktorski oplen ing. J. Ajdiča, kot priključek. Takšen način spravila je ravno za drobni les najbolj učinkovit in omogoča hitro nakladanje oziroma pripenjanje in odpenjanje lesa. Nato je bilo prikazano spravilo celih jelovih debel s sodobnim zgibnim traktorjem, ki je najprej z vrvjo na vitlu po sistemu »kocker« zbral debla, potrebna za en tovor, nato pa je ves tovor ^'lekel po vlaki do kamionske ceste. Tam so delavci razkrojili debla na dolžine, primerne za kamionski prevoz na centralno skladišče, kjer sc opravi mehanično lupljenje ali beljenje, Demonstrirano je bilo tudi mehanično nakladanje iesa z raznimi vrstami žerjavov j^hiab«, S pomočjo diagramov in kalkulativnih podatkov je bila primerjana rentabilnost raznih načinov nakladanja iesa. Spoloma je bila prikazana strojna gradnja cest, ki je omogočila, da so v območju, ki je bilo prej brez cest, v razmeroma kratkem času osnovali cestno omrežje, tako da odpade poprečno na 1 ha 16 m cest. Na posebnem narisu je bila predočena zasnova za izgradnjo centralnega obdelovalnega lesnega skladiSČa v LimbuŠu ob skladišču lesnoindustrijskega obrala. Skladišče bo popolnoma mehanizirano po švedskem vzoru, tllodi bodo po lupljenju tekli naravnost v tago; ta postopek pomeni odločilno prednost. Predvidevajo letno frekvenco na skladišču z nad 90.000 m"* lesa, za delo pa bo zadoščalo 19 delavcev. S tem so bile zaključene terenske demonstracije, vmes pa so bili vivr-Ščeni še nekateri priložnostni ogledi, kot npr. Gozdno-lesnega-lovskega muzeja v Bistri, Postojnske jame, razstave do lOO let starih ureditvenih opera-tov za postojnske gozdove na MaŠunu itd. Razumlji\'o, da so razen diskusije o programiranih objektih ves čas potekali tudi nevezani, priložnostni strokoi'ni razgovori, ki jjh lahko imamo za zelo koristen in izdaten del .■simpozija. V ta namen so bile deloma izkoriščene l-udi vožnje na potovanju. Skoda je le, da je bilo za razgibano sklepno diskusijo premalo časa na razpolago. Vendar pa so bili izdelani sklepi kot priporočila simpozija. Sklepne ugotovitve Ves simpozij je bil izpeljan natančno in dosledno po programu, čeprav je bil, kot je raz\idno iz opisanega, skoraj prenapolnjen in naporen. Sodeč po odmevih, ki jih je bilo zaznati med tujimi udeleženci in po zadnji točki sklepnih priporočil, je simpozij povsem uspel. Za to gre zahvala vsem sodelujočim, posebej še vsem strokovnjakom m dela\'cem prizadetih terenskih organizacij, ki so pripravili terenske objekte in vestno ter z pravilnim čutom izvedli demonstracije po predvidenem programu ter tako uspeSno dosegli postavljeni cilj in zadostili pričakovanjem. Priporočila simpozija Strokovna priporočila 1. Priporoča se pri nadaljnjem razioju izkoriščanja gozdov v Jugoslaviji upoštevati osnovne principe, kakor so bili obravnavani na simpoziju na podlagi prikaza sedanjega stanja in predvidenili potreb jugoslovanskega gospodarjenja z gozdovi 2- Planiranje in priprava delovnih procesov postaja vse odločilncjša za gospodarski uspeh, že zlasti pri uvajanju večjih strojev. Pri tem pa je potrebna boijša organizacijska sposobnost gozdnih obratov, kot je bila do sedaj, ali primerna usposobljenost njihovih strokovnih kadrov, ki jo je treba pravočasno zagotoviti. 3. Ustrezna Izobrazba zaposlenih kadrov pri gozdnem delu, je prvi pogoj za uspešno in zadovoljivo delo, V ta namen, pa je nujno potrebno za vsü kategorije delavcev in strokovnjakov vnaprej določiti cilj izobraževanja in nato izobraževanje prilagoditi temu cilju. 4. Pri gradnji gozdnih cest in poti je treba iskati ustrezne cenejše reSitve. Pn tem je potrebno upoštevati, da je cestni prevoz veliko cenejši od spravila lesa. Zato si je treba prizadevati z gradnjo prevoznih prometnic skrajSati spravilo lesa ne glede na to, s kakšnim sredstvom ga opravljamo. Po možnosti je treba stremeti k eni sami spravilni ali k eni sami prevozni fazi. V vsakem primeru jc treba posvetiti posebno skrb odvodnjavanju padavinskih vod. BCjer imamo opravka z mehkim tlom in v bližini ni kamna, pride pri izgradnji prometnic v poštev stabiliziranje tal po posebnih postopkih 5. Upuraba zelo učinkovitih strojev in naprav je smotrna le pri njihovem ustreznem izkoriščanju. Ob nezadostnem izkoriščanju je delo z njimi pogosto dražje kot z manj učinkovitimi, toda dobro izkoriščenimi stroji. Pred nakupom raznih strojev je treba upoštevati te okoinosti. 6. Da bi mogli zbrati ustrezne podatke in si ustvariti podlago za presojo ter za izračunavanje ekonomičnosti raznih stroje\' ali načinov dela, je neogibno potrebno tekoče delovne procese in uporabljena proizvodna sredstva dosledno spremljati in njihove delovne podatke zajemati z obratovno evidenco in splošno statistiko. To je hkrati pot k postopnemu izboljševanju raznih delovnih procesov. 7. Kar tiče beljenje ali lupljenje lesa iglavcev se prizadevanje oddaljuje od gozdnega lupljenja in stremi k mehaniziranemu na lesno predelovalnih obiatih. Kadar so razdalje do žagarskih obratov razmeroma kratke, je treba centralna obdelovalna skladišča skušati povezati s skladišči hlodov žagarske industrije, in sicer za ve.s les iz ustreznega gozdnega območja, toda le tedaj, če letna količina lesa opravičuje predelovalne naprave tn notranji mehanični transport lesa na skladišču (spodnja meja orientacijske količine je ok. 30.000 m"). V nasprotnem primeru .se je potrebno še vnaprej držati ročnega beljenja. 8. Za mehanično lupljenje lesa iglavcev pridejo v poštev zlasti stroji z rotirajočimi noži, za drobni les listavcev pa mokro čiščenje v tovarniških bobnih. Kjer obstajajo pogoji, Jahko zbirna skladišča bližini žagarskih obratov rabijo za strojno lupljenje hlodov in drobnega lesa, 9. Ročno lupljenje sc priporoča opravljati v gozdu, da bi se na ta način motoristu — sekaču s spremembo dela omogočila razbremenitev od koncentriranega žaganja z motorko, 10. Pri pridobivanju celuloznega lesa se nakazujejo določene prednosti, Če se izdeluje dolžinski, naobljen les, če se les dobavlja svež in se meri po teži ter lupi mehanično v predelovalnem obratu, namesto, da bi se izdelo\'al pro-storninski Jes, Priporoča se raziskati to metodo m jo postopno uveljavljati, 11. Pri žičnih izvlekih za kratke razdalje je treba zlasti stremeti k razvoju žičnih žerjavov s tribobenskimi villi, da bi se pospešila ali pocenila njihova montaža in deraontaža. 12. Zgrbne traktorje moremo uporabljali le tam, kjer in kadar lahko v odvisnosti od gozdnih okolnosti in predvidevanj dosežemo ustrezen Letni učinek. Trase njihovega gibanja ali spravila le.sa je treba vnaprej določiti in se jih strogo držati. Sečnjo drevja je treba prilagoditi tem trasam. Uporaba zgibnih traktorjev predpostavlja spravilo celih debel, ne pa sorlimentov. 13. Pri izkoriščanju gozdov v določenih območjih je treba glede na terenske razmere načrtno razmejiti sečišča med zgibnimi traktorji in drugimi spravilnimi sredstvi, zlasti pa z žičnimi žerjavi. V naravnem pomladku je treba uporabo kolesnih verig omejiti. 14. Pri ekonomski presoji donosov in koristi gozdov je neogibno potrebno povsod upoštevati, da narodni dohodek kaže Ic del skupnih koristi gozdov, medtem ko ne izraža velikega dela, vsebovanega v nepogrešljivih posrednih koristih, ki se ne dajo prikazati z blagovno proizvodnjo; zato je potrebno te kortsli posebej upoštevati. Hkrati je treba poudariti, da je država v lastnem interesu dolžna kriti izdatke za ohranitev teh posrednih koristi; zlasti to velja za pasivne gozdove. Organizacijska priporočila 1. Simpozij je bil izveden dosledno po programu z referati, natisnjenimi v knjigi »Zbirka referatov«, ki je biLa že prej poslana udeležencem, kakor tudi z demonstracijami nekaterih mehaniziranih delovnih procesov na kratkem in alpskem svetu. S tem je bila podana tudi podlaga za vmesne strokovne razgovore in za presojo o reševanju raznih problemov, ki so pripeljali k strokovnim sklepom, ali priporočilom. Taksna priprava simpozija bo primerna tudi za bodoče, vendar pa bo potrebno za strokovne diskusije predvideti več časa. 2. Z namenom, da bi se Še po\'ečala učinkovitost simpozija, se priporoča referate podajati v primerno strnjenem obsegu in predvideti za diskusije izdatnejši čas. To je mogoče doseči brez težav, čc se udeležencem simpozija prej pravočasno omogoči seznaniti se z vsebino kompletnih referatov. 3. Priporoča se poslušalcem na simpoziju omogočiti, da zastavljajo pismena vprašanja, ki bi jih poklicani referenti upoštevali v medsebojni diskusiji ah dali pojasnilo na koncu vsakega poldneva . 4. Pripravijalcu simpozija se priporoča pred\'idenim udeležencem Se pred pripravo referatov poslati oris splošnega stanj:i in problemov na prizadetem strokovnem področju v svoji deželi, da bi jim tako olajšal orientacijo. 5 Tematika .simpozija naj bi zajela tista vprašanja izkoriščanja gozdov, kjer sta mogoča najizdatnejSa racionalizacija ali prihranek na stroških gozd-niii obratov. 6. Najprimernejši čas za izvedbo simpozija je po mnenju dosedanjih udeležencev september. 7. V skladu z dogovori na dosedanjih podobnih simpozijih (CSR — Zvo-len, Madžarska — Sopron) in v sporazumu z udeležencem iz Poljske, je bilo izraženo mnenje, da bi prireditev naslednjega simpozija leta 1970 izvedla Poljska (v Poznanju). Nakazana je bila tudi možnost, da bi nato sledil simpozij v Avstriji, vendar se to vprašanje prepušča za poznejši dogovor. S. Spremstvo soprog referentov prispeva po dosedanjih izkušnjah k poglobitvi odnosov med udeleženci. 9. Udeleženci simpozija so hkrati zaprositi predstavnike vodstva simpozija v Jugoslaviji, da bi vsem prirediteljem in izvajalcem programa izrazili njihovo priznanje za dobro pripravo simpozija in zahvalo za ves trud, ki so ga vložili, da je program tako dobro uspel ter udeležencem simpozija omogočil spoznavanje gozdarstva v tej deželi. INTERNATIONALES SYMPOSIUM ÜBER MECHANISIERUNG DER FORSTNUTZUNG (Zusammenfassung j Vom 29. September bis zum 3. Oktober 1969 wurde in Slowenien — Jugoslawien ein internationales Symposium über Mechanisierung bei der Forsiniitzung abgehalten. Zwei Tage davon wurden den Referaten gewidmet, drei Tage aber den Terrainsdemonstrationen. Die Referate (22) wurden vorher im Sammelbuch in deutscher Sprache mit Zusammenfassungen in slowenischer Sprache vervielfältigt und den Teilnehmern zugesandt. Für die Terrainsbcsichtigungen wurden für einzelne Objekte noch spezielle Unterlagen vorbereitet. Am Ende des Symposiums wurden Schlussfolgerungen in Form von Empfehlungen entworfen. SODOBNA VPRAŠANJA MroNARODNI SEMINAR NA FINSKEM O IZOBRAŽEVANJU IN URJENJU GOZDNIH DELAVCEV ZA DELO S STROJI Organizacija ILO (ECE) FAO je priredila na severnem delu Finske, pri mestecu Rovanjemi seminar o vzgoji in urjenju gozdnih delavcev, ki delajo s težjim! gozdarskimi stroji, Teti nični del prireditve je prevzel Šolski center za mehanizacijo v Hirvasu, ki je del tamkajšnjega gozdarskega izobraževalnega centra; le-ta pa vključuje še tehnično in delavsko šolo, Sola za vzgojo gozdarskih strojnikov in tehnična žola stn prostorsko ločeni. Sola za gozdarje, kot jo imenujejo, je bil^i ustanovljena že v prvem desetletju tega stoletja in je bila pred nekaj leti popolnoma preurejena, Sola za gozdarske strojnike pa je bila zgrajena pred tremi leti. Vse stavbe so iz montažnih elementov in so lepo izključene v prostor. Značilni za vsak objekt sta prostornost in p reu dar jena funkcionalnost. Investitor (država) je upošteval sedanje in perspektivne potrebe za šolanje gozdarskih strojnikov; to kaže zlasti razporeditev učnih prostorov ter oprema z najmodernejšimi učili in strojnimi Ličnimi pripomočki. Ker šola vzgaja tudi mehanike za gozdarske stroje, ima mehanično strojno delavnico z več lučenimi prostori. Vsak od teh je namenjen določenim opravilom in ima za vzgojo potrebno ustrezno opremo, ne glede na to ali se ta uporablja Kamo nekajkrat na leto pri določeni vaji ali nalogi. Za šolskim poslopjem je nekakšen poligon za pn'e vaje s stroji. Ob Soli so tudi stanovanjski prostori za pomožno osebje, medtem ko veČina vzgojnega osebja živi v 16 km oddaljenem Rovaniemiju. Äola ima tudi svoje gozdove, kjer poteka praktično delo po učnem programu in eksploatacijskem načrtu gozdnega območja. Stroj vedno globlje posega v gozdno delo. Delež človekovega dela v gozdni proi?vodnji je vedno manjši. Stroj v gozdu postaja tudi vedno ubogljivejši. Znanje delavcev, ki s .stroji delajo, mora biti vedno večje. Pri tem nastajajo vprašanja: kaj mora delavec, ki vodi stroj poznati; kaj vpliva na izbiro in razporejanje deiavccv na gozdarske stroje; kakšen naj bi bil učnovzgojni proces pri izobraževanju teh delavcev; kakšne naj bi bile metode učno vzgojnega procesa; v kakšnem odnosu naj bi bil učni proces v učilnici ir na terenu, kako spremljati napredovanje učencev; kakšno naj bi bilo strokovno in praktično znanje učiteljev, ki sodelujejo v tem izobraževalnem procesu; kakšno naj bi bilo dopolnjevanje praktičnih in teoretičnih ^nanj učiteljev, ki vodijo učnovzgojni proces? Vsa izvajanja na seminarju pa so bila povezana z osnovno mislijo, da Človek ne sme biti izvršilni robot, pač pa zadovoljen in srečen Član človeške družbe, da moramo dalje vedno postavili pravega človeka na pravo delovno mesto ter da univerzalni učitelj v strokovnih äolah dandanes sploh ni več uporaben, rem več mora biti specializiran, Predavatelji na seminarju so bili zlasti mlajši domači strokovnjaki iz gozdarskega šolstva, iz splošnega gozdarstva, iz psihologije, ergo-nomije in medicine dela. Navajam obravnavane teme s kratko vsebino. F. (Inštitut za medicino dela): Analiza dela in poklicev ter merjenje delovnih učinkov. Analiza dela in poklicev je potrebna zaradi splošnega razvoja in poenotenja dela, zaradi poenotenja poklicev in dela (nomenklatur), zaradi določitve delovne odgovomosti, zaradi delitve dela in organizacije, zaradi klasifikacije in ocenitve dela in zaslužka, v zvezi z nastavitvijo delavcev, z ergonomijo, z vzgojo deiavccv in s sestavo učnih programov ter zaradi, odprave motenj pri delu in varstva pri delu. Pri analizi dela morajo sodelovali specialisti iz stroke, psiholog in zdravnik, Merjenje delovnih učinkov in spremljanje dela je potrebno zaradi določanja zaslužka, ki ustreza delovni produktivnosti, zaradi ugotavljanja dejanske vrednosti oseb na njihovem delovnem mestu, zaradi učinkovitejše razporeditve oseb na ustreznejša delovna mesta, v zvezi z napredovanjem delavcev, za intenziviranje izobraževanja dclavcev, zaradi pravočasna oprostitve od dela, za spremljanje proizvodnega procesa, za ugotavljanje šibkih točk v proizvodnem procesu in organizaciji, za povečanje učinkovitosti delovne tehnike, za presojo učinkovitosti in ekonomičnosti raznih organizacijskih oblik ter za ugotavljanje učinkovitosti in ekonomičnosti določenih strojev. Puoskari, O. (višji inšr>ektor za gozdarsko šolstvo): TemeJjno izobraževanje mladih gozdnih delavce za mehanizirano gozdno proizvodnjo. Dandanes večina gozdnih delavcev dela z ra?.novrstnimi slroji. Vrednost ich strojev je zelo različna. Učinkovitost in rentabilnost strojnega dela je odvisna od tega, kako je stroj organizacijsko vključen v delovni proces, zlasti pa od ljudi, ki jih vodijo, ki z njimi delajo. Prav tako je živijonjska doba posameznih strojnih delov in cdega stroja odvi.sna od Človeka, ki z njim dela. Zato mora imeli delavec tem več znanja, čim zamotanejši stroj vodi in Čim več zahtevamo od stroja. Glede na to mora imeti prizadeti delavec določeno aktivno m pasivno znanje iz matematike, materinega jezika, fizike, gozdnega in lesnega gospodarstva de-žele, temeljne družbene ureditve dežele, predpisov, ki se nanašajo na območje dela, ergonomije dela, raotoroznanstva, hidravjike ter delovne tehnike. Sredstva, kt jih vlagamo v takšno izobraževanje, se nam bogato povrnejo, (Finska porabi povprečno za i7,obrdžcvanje delavcev, ki delajo z gozdarskimi stroji, petino vrednosti nabavljenih strojev. Cena strojev pa se pri njih eiblje v mejah od 80.000 do 3S0.00O finskih mark), /tiasHi) 1, (Inštitut za medicino dela); Zgradba in uporaba psiholoških testov pri izbiri učencev; odnos med delom i/t učenjem v času izobraževalnega procesa ter metode psihološkega testiranja. Gozdarski stroji postajajo vedno bolj komplicirane naprave. Šolanje ljudi, ki z njimi delajo, je zato drago. Učno dobo pa povsod želijo skrajSati in jo čim bolj izkoristiti. Glede na to je potrebno vpisovati v izobraževalne tečaje za gozdarske strojnike tiste delavce, ki imajo za takšno delo nagnjenje in potrebne sposobnosti. Takšne kandidate pa si izbererno na osnovi testiranja večje sViipine. Testi, ki jih pri tem uporabljamo, so: splošni inteligenčni test, govorno inteligenčni test, testi tehnične m praktične nadarjenosti, testi orientacije v prostoni, testi spoiriina, testi pazljivosti in pozornosti m testi ročnih ter motorističnih sposobnosti. S testi preizkušen jn izbran kandidat nam more biti porok, da bo pri pravilno postavljenem učno vzgojnem procesu z jasno postavi j emra ciljem in pravilno začrtano potjo v povprečju dosegel to, kar od njega pričakujemo, postal bo uporaben. V učno-vzgojnem protesu pa je zelo pomemben odnos ffied teoretičnim in praktičnim deiom, prav tako je (udi odločilno zaporedje praktične in teoretične vzgoje, ki zlasti psihološko vpliva na učence, Lehio, R. (direktor centra): Organizacija vgojnega procesa. Učni program izobraževanja gozdarskih strojnikov na šoli v Hirvasu je sestavljen iz teoretičnega dela, praktičnih vaj in urjenja. Pri tem odpade 70 do 80% učnega Časa na praktično delo in urejenja, Teoretični pouk poteka v učilnicah, ki so vse opremljene z najnovejšimi avdovizuelnimi pripomočki, V I'sakem razredu so grafoskop, diaprojektor in kinoprojektor, Učenje se vTŽi tudi s pomočjo neposrednega televizijskega prenosa, 2 lastnim televizijskim oddajnikom in sprejemnikom ter lastnim TV operaterjem. Praktične vaje opravljajo učcnci v skupinah, največ po trije. Vodi jih specializiran inštruktor na urejenenn poligonu pri šoli z lastnimi sTrojt in modeli strojev. Urjenje je organizirano kot praktično delo v gozdu pod vodstvom inštruktorjev. Tam delajo tečajniki organizirano, tako kot normalno delo to zahteva. Vsak učcnec samostojno vodi stroj. Pri tem pa ga usmerja in kontrolira inštruktor. Vsak stroj ima v kabini radijski oddajnik in zvočnik, tako da je učenec vedno v neposredni zvezi z inštruktorjem, ki mu daje preko majhnega tranzistor.skega prenosnika navodila za delo in vodenje stroja. Vsaka teorelična, praktična in delovna tema je podrobno načrtovana, tako metodično, vsebinsko kot tudi časovno, Saari, J. (Inštitut za poklicna obolenja); Ergonomija in težja gozdarska mehanizacija. Dandanes se išče nekakšna kooperacija med strojem in človekom, ki stroj vodi. Ker človeškega organizma ne moremo spremenili, lahko ga samo izurimo, moramo stroj in njegovo opremo prilagoditi Človeku tako, da do,sežemo usti-ezno varnost pri delu, preglednost pri delu glede na zunanje okolje, preglednost, komandnih delov stroja, dosegljivost in priročnost komand, ublažitev vibracije stroja, ublažitev vpliva temperature in plinov, takäen položaj telesa med upravljanjem stroja, ki čim manj vpliva na človekovo telo, na njegovo deformacijo m ne preobremenjuje posameznih telesnih organov kakor tudi organskih sistemov. Glede na vse to mora proizvajalec strojev upoštevati mnenja strokovnjakov. kajti le na ta način bomo zmanjšali poklicna obolenja, povečali delovno zmogljivost ljudi in pri njih do.'iegli občutek zadovoljstva. Virianen, A.: Izbira in strokovno izpopolnjevanje učiteljev mehaniziranega gozdnega dela. Vsak učitelj mora glede na delo, ki ga opravlja, imeti ustrezno strokovno in teoretično ter praktično znanje. Razen tega se od učitelja zahteva, da je duhovno svež in aktiven, da ima odločen nastop, dobre govorne sposobnosti in ustvarjalno fantazijo Ker se delovne metode gledä na hitro uvajanje in napredovanje mehanizacije neprestano spreminjajo in kei mora biti učitelj z njimi dobro seznanjen, mora spremljati nova dogajanja in dognanja. Zalo mora biti tudi teoretično, strokovno in praktično dopolnjevanje znanja učiteljev natančno začrtovano. Pri tem naj bi bil vsak učitelj vsaj en mesec neposredno v tistem delu proizvodnje, ki je bil na novo vpeljan. Le tako mu omogočimo, da sprejme znanja, ki jih bo pozneje prenašal na učence. finntola, Možnost združevanja v gozdarskih, kmetijskih in sorodnih o 1 a h. Šolanje v tistih strokah, ki zaposlujejo manj ljudi, postaja vedno dražje. Sorodne panoge in poklici pa vsebujejo zahteve za podobna alt celo enaka znanjii. To nam omogoča, da moremo določene faze v izobraževalnem procesu različnih šol združiti S tem dosežemo, da je učiteljski kader specializirano izkoriščen, da koncentriramo sredstva ureditev učne opreme in strojnega parka, da je celotna oprema bolj izkuriščena, da laže spremljamo uvajanje novih strojev in delovne opreme. Lahto, R.: Vzgoja specialnih voznikov in mehanikov za težke gozdarske slroje. Finska je skandinavska dežela, ki je najbolj odvisna □d gozdov in lesnti industrije, saj izvažajo preko gozdnih proizvodov. Zato je večina drugih, manj ra^.vitih panog, podrejena gozdarstvu in lesni industriji. V Hirvasu je poleg Šolskega centra tudi baza z gozdarsko strojno opremo za vso severno Finsko. To podjetje razpolaga z raznovrstnimi stroji za izdelavo, obdelavo in transport lesnih sortimeniov, za obdelavo in drena?,o lal ter za gradnjo in vzdrževanje cesi, [""odjetje ima zato tudi za svoje stroje specializirano mehanično delavnico. Zato \'zgajajo na Finskem ne le voznike za gozdarske stroje, ampak tudi samostojne specializirane mehanike V šolskem centru i.eče izobraŽevanje enih in dn.!gih združeno in vzporedno. PuikisiD, K. (Univerza Helsinki); Mehanizirano delo v gozdarstvu in visokošolski Študij Naloga gozdarskega inženirja je programiranje in planiranje dela. Ker .je učinkovitost strojnega dela odvisna ludi od tega. kako je stroj Časovno in prostorsko vključen v proiz\'odni proces, mora biti nQcrtovalec proizvodnje dobro seznanjen z uporabnostjo in zjTingljivostjo mehanizacije. Zato mora visoka Sola poglobljeno obravnavati mehanizacijo, podrobno načrtovanje in operativno planiranje strojnega dela kot tudi ekonomske elemente rentabilnosti in učinkovitosti strojnega dela v gozdarstvu, Renka, E,: Nujnost prevzgoje gozdnih delavcev. Leta 194S je bilo na Finskem zaposlenih 185.000 gozdmh delavcev, Lefa 1968 77 0(X), za leto 1980 pa jih predvidevajo 45.000. Pri tem so upoštevani delavci v vsej gozdni dejavnosti, ludi pri splavarjenju, Občutno zmanjSanje äievila delavcev jasno opozarja na nadomeščanje človekovega dela s strojem. Hkrat.i pa so se v gozdarstvu delavci trajno zaposlili in ne le sezonsko, Z uvajanjem inehani2acijc se zelo spreminja tudi delovna tehnika v vseh fazah in ne Ic v tistih, v katerih se uporabljajo stroji. Večji delež stalnih delavcev v gozdarstvu omogoča in potrebuje dopolnilno izobia-^c-vanje, ki pa morn biti seveda usmerjeno k racionalnejšemu izkoriščanju osiibnc delovne energije kot tudi energije stroja, ki z njim delavec dela. Upoštevali je potrebno v.se nove delovne metode, ker pa se te stalno spreminjajo, mora biti tudi izobraževalni proces tako načrtovan, da omogoča sistematično strokovno napredovanje vseh delavccv. Zlasti pa ne sme biti statičen. VaisM, D., Nikii, V.: Potreba po prevzgoji gozdarskih inženir) e\', gozdarskih tehnikov in v s e h ti e 1 a v c e v. ki delajo 7. gozdarsko mehanizacijo. Vsako delo moremo glede na organizacijsko osnovo izvajanja posameznih nalog in glede na njegovo razvijanje razdeliti v pet osnovnih točk; i razmišljanje o delu (določena morata biti cilj in ideja), 2, plani-i'anje dela (potrebno je poznavanje teorije dela in uporabnosti), 3 programiranje dela (program konkretnega dela), 4. vodenje dela (iehnika dela In uporabnost) in 5. izvajanje dela (izučen delavec, ki pozna delo). Nalogi gozdarskega kadra z visokošolsko izobrazbo sta študiozno razmišljanje o de)u in načrtovanje dela. Ti strokovnjaki morajo biti neogibno na tekočem z novimi dogajanji v stroki. Zato jim je potrebno omogočiti, da si to dopolnilno znanje pridobijo na raznih senu na rji h (3 do 5 dni), na ekskurzijah, z ogledom raznih delov i šč in tovarn ter na posebnih dopolnilnih izobraževalnih tečajih, kjer se obravnavajo specifična in osnovna vprašanja iz tehnologije dela, in trajajo od 1 do 5 mesecev_ Daljšo in temdjitejšo dopolnilno izobrazbo pa mora prevzeti univerza. Razen tega pa se kaže nujna potreba po specializiranih gozdarskih strokovnjakih, ker le taksni dobro poznajo delo na svojem območju. Le specialist, ki je temeljitejši v določenem de hi stroke, lahko racionalizira delo, ga temeljiteje načrtuje in izpelje. Ayjtkil, J: Izobrazba zasebnih lastnikov gozdarskih strojev. Leta 1968 je Finska izvozila 62% doma izdelanih lesnih proizi'odov. (Švedska 25'>o, Norveška 15%). Čeprav večina finskih gozdov pripada gospodarskim organizacijam {62%) in imajo zasebni posestniki le manjše gozdove, so vendar ludi oni soudeleženi v lesni proizvodnji, zato tudi v izvozu. Osnovni razvoj finskega gozdarstva je usmerjen k popolni meh;mizaciji proizvodnje in je zanj izdelan dolgoročni načrt. Pri tem pa drrjbna kmetijska posest predstavlja d o kaj Sen problem, kajti gozdni posestniki se iie vključujejo radi v kompleksno gospodarjenje, ki je osnovni pogoj za uvajanje težke mehanizacije. Na Finskem je že sedaj precej gozdnih delavcev brez zaposlitve, Z uvedbo novih strojev pa se bo njihovo Število načrtno povečalo. Mali gozdni posestniki, ki so večinoma poglavitni sezonski delavci, sa zla.sti zato težko odločajo za nove delovne metode, ker so doslej sami v svojih fjozdovih opravljali vsa dela v zvezi z gozdno proizvodnjo Drugi velik problem pa predstavlja visoka nabavna cena za siroje, ki na majhnih površinah sploh ne bi bili izkoriščeni. Razen tega pa je pomemben Sc socialni moment, tj odnos družbe do malega posestT^tka, njegova zaščita, da bi se mu omogočilo normalno življenje. Zaradi vsega tega je potreben čim neposrednejši stik z gozdnimi posestniki in prizadevanje za njihovo prevzgojo, V ta namen je potrebno kmečko mladino načrtno, dolgoročno vključiti v izobraževalni proces profilov, ki jih 7aposlujo gozdarstvo. Oja, P.: Fizična aktivnost ter telesna vzgoja delavce.v, ki vodijo gozdarske stroje. Čim bolj je določeno delo specializirano, tem enakomemeje in bolj enostransko zaposluje določen sistem mišičja ali pa kar celotni človekov organizem. Pri vsakem delu pride do dinamičnih, statičnih in ekscentričnih obremenitev mišic. Delovna zmogljivost delavca ni odvisna le od delovne sposobnosti in razvitosti tislih mišic, ki neposredno opravljajo delo, temveč od stanja in počutja celotnega mišičnega sistema. Glede na to jc že v programu izobraževalnega procesa na šoli predvideno določeno Število ur za kondicijski telesni trening. Pri tem opravljajo učenci telesne vaje, ki krepijo in utrjujejo ves osnovni mi:§ični sistem telesa, ie-te pa kombinirajo z orientacijskimi teki v naravi. Hkrati pa priporočajo, naj tudi starejši delavci opravljajo telesne vaje, ki izravnavajo enostransko obremenitev na vse telesne mišice. Mäkino), K,' Pregled osnovnih načel o varstvu in zdravju pri delu ob uvajanju strojnega dela v gozdu. Varno delo je odvisno od uporabe primernih delovnih strojev in pripomočkov, ki morajo ustrezati povprečnim obremenitvam ob upoštevanju določenega varnostneg.a faktorja, odvisno je od poznavanja pravilne delovne tehnike in določenih, naravnih in fizikalnih zakonitosti, od uporabe ustreznih pripomočkov za zaščito in od telesnega in duševnega razpoloženja in stanja delavca, Pod pojmom nx'arno delo« moramo razumeti po eni strani neposredno zaščito pred telesnimi poškodbami pri delu. po drugi, pa vpliv dela s strojem na splošno zdravstveno počutje delavca. Razumljivo je, da gre pri tem za dve različni postavki, ki sta v marsičem odvisni od različnih činiteljev. Pri uvajanju novih Strojev in novih delovnih metod pogosto pozabljamo na to dejstvo in s tem nehote izključujemo pojem varnega dela, ki se nanaša na novo vpeljano tehnologijo dela, pač pa preprosto prilagajamo stare varnostne metode dela novi delovni smeri. To pa je popolnoma napačno. Z uvedbo novih strojev je potrebno uvajati hkrati 7 novo tehnologijo dela tudi takšne delovne metode, ki bodo ustrezale varnemu in zdravemu delu. Te metode pa si mora strojnik pridobiti in strenirati v izobraževalnem centru, ki vzgaja ustrezne poklice. Učnovzgojni zavod pa mora biti za to usposobljen. Varnost dela mora biti vključena v snov izobraževalnega procesa kot samostojna tematika, hkrati pa je potrebno obravnavati pri vseh delovnih temah, kjerkoli se poraja, vprašanje varnega dela, tako teoretično kot pri praktičnih vajah in pri delu. Zastopnik tovarw Volvo: Problem vzgoje z vidika proizvajalca gozda i'Skih strojev. Izdelovalec gozdarskih strojev je spr\'a zaradi pomanjkanja strojev pogosto nastopal na trgu popolnoma samostojno, brez večjega sodelovanja s potrošnikom. Nasprotno pa sedaj zelo iŠče stike z neposrednim uporabnikom strojev, se bolj pa z izobraževalnimi centri, ki urijo in usposabljajo voznike ter mehanike, kot tudi s psihologi in zdravniki, ki se bavijo s problemom delti. S takšnim sodelovanjem se oblikujejo vedno boljši stroji, naprave z vedno boljšimi lastnostmi, ki hkrati vedno bolj lajšajo telesno delo. Prav tako po potrebi združena finančna sredstva (proizvajalca, porabnika, šole) omogočajo racionalnejše raziskovalno delo za izboljšave na stroju in za spremenjeno tehnologijo dela, po- vzročeno z uvedbo novega stroja. TakSno sodelovanje hkrati poreni izobraževanje potrebnih kadrov, kajti mnoge šole prve dobijo nove stroje, ki jih uporabljajo za pouk, obenem pa jih tudi testirajo. Proizvajalec jc neposredno zainteresiran za lakSno sodelovanje, kajti dobro izžolani vozniki dobro vodijo stroje, dosegajo večje delovne učinke, povzročajo na stroju jnanjSe okvare in s tem propagirajo stroj. Takšno sodelovanje je za vse prizadete koristno. ECončni cilj pa je splošno povečanje produktivnosti, in sicer ne le ene panoge, temveč celotnega narodnega gospodarstva, Slrehlke, B. (predstavnik ILO): Polnoč pri izobraževanju deželam v razvoju. Možnost mednarodnega sodelovanja pn vzgoji delavcev v mehanizirani gozdarski proizvodnji. Melamies, M. (direktor lesnoindustrijskega podjetja Kemi); Razvoj gozdarske mehanizacije v severni Finski do dnnes ter bodoče perspektive Navedeni referati s povzetki dovolj nakazujejo kakovost in specializiranost semmarja. Predavatelji večinoma niso zašli v širino, temveč so se tematike lotili zelo podrobno, s splošno znano skandinavsko natančnostjo. Za sklep äe nekaj podatkov o mehanizaciji v finskem gozdarstvu. Leta 1967 je bil izkoristek strojnega dela 39,6»/č, leta 1^68 je znaSal S6.2H, v osmih mesecih leta ]%9 pa je bilo strojno delo časomo izkorižčeno z 59Tako hitro naraščanje je posledica pravilnih prijemov pri uvajanju strojev v gozdno delo. Prav gotovo vplivajo na to naraščanje tudi novi stroji, ki so specializirani za posamezna opravila, zlasti pa sprememba proizvodnega procesa, organizacije in tehnologije dela ter Liporaba izšolanih ljudi, ki posredno ali neposredno ravnajo s stroji. Jasno je, da terenske in sestojnc razmere, zlasti pa konceniriranost lesne predelovalne industrije tna šest območjih v vsej državi» omogočajo hitro uvajanje težke mehanizacije, ki jo imajo Finci in vsi Skandinavci za najučinkovitejši način racionalizacije. Vendar pa so naše razmere v vseh pogledih popolnoma drugačne od njihovih, zato jih ne moremo posnemati. Prav ^olovo pa ji; občudovanja vreden način, kako se lotevajo reševanja vsakega najmanjšega problema, zla sli njihova dolgoročna načrtna m programska dejavnost, ki ni ozka in ni specializirana, čeprav jo izvajajo specialisti. Ker pa je delo teamsko, so tudi uspehi zelo dobri in neposredno uporabni. Zelo ja.sen je njihov odnos do izobraževanja, preciziran njihov program razvoja mehanizacije in s tem plan potrebnih kadrov in vse delovne sik. Prav tako so tudi natančno določene naloge, ki jih mora opravljati vsak na svojem delovnem mestu. To načelo pa je bilo ludi izhodišče vseh analiz, obdelanih v navedenih veCeratih. Ing. Viljem Ga rm u š KEMIČNO SREDSTVO »AGRICOL« ZA ZAVAROVANJE SADIK PRED IZSUŠEVANJEM Leto za letom se dogaja, da suho vreme ogroža uspeh pogozdovanj. Pogosto sadike na poti od drevesnice do svoje sadilne jamice izgubljajo toliko vode, da se le s težavo primejo in nato več let zastajajo v rasti ali se pa prej ali slej sploh posušijo. Tako je treba slabo uspela pogozdovanja izpopolnjevati, za to pa so potrebni nesorazmerno veliki dodatni stroški. Po podatkih DimpCImeievja (1969) jc treba na Bavarskem spopolnjevati 32 do na novo pogozdene površine, in za to v bavarskih drzavTiih gozdovih porabijo vsako leto 2,75 milijona DM. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kako je s tem pri nas. 2e večkrat sc poskušali s kerničnimi sredstvi ublažiti izsuševanje sadik pri manipulaciji m transportu, V angleščini take preparate imenujejo »an ti trans pi-rants«. To so sintetične snovi, ki s tanko plastjo obdajajo nadtalni del sadike, in tako v naJl>olj kritičnem času zmanjšujejo oddajanje vode iz sadike. Uporabljamo jih tako, da sadike pomočimo v raztopino teh snovi. O teh preparatih je v lite ramri že vei porodi, npr Kelierjo {1966), Lewinskega (1967). Sir^e uporabe 13 sredstva zaenkrat niso dosegla. Drug način zaščite sadik je v tem, da se korenine sadik obdajo z plasL jo primernega sredstva, ki jih Ščiti pred izKušitvijo, hkvat) pa vsebuje tudi vodo. ki jo oddaja koreninam. Tako sredstvo se mora dobro prijeti tudi najdrobnejših koreninic, mora biti dobro topno v vodi, poceni, preprosto v uporabi in ne sme biti strupeno. Kolikor nam je znano, je najboljše sredstvo te vrste prepai'at 2. imenom i>;ign-col«, izdelan iz natrijevih alginatov. Alginai.) so naravna koloidna snov. ki jo tvorijo morske alge. Kemično so alginati soii aiginske kisline, pripadnice poliuronskih kislin. Med drugim se le snovi uporabljajo tudi v živilski industriji in zato se ni bati, da bi bile pri gozdarski uporabi sti'upene. Temeljite poizkuse o vplivu preparata nagricaln na zaSčito sadik in na uspeh pogozdovanja je napravil Dimpflmeier {1969). Naj še posebej opo/.orimo na njegovo objektivno poročilo. Müvajamo kratek povzetek njegovega članka: Poizkuse je delal s Stiiiletnimi smrekovimi pre.sajenkanii. Sadike, izkopane v drevesnici in konzervirane v hladilniku, so pustili ležati pokritem skladiščnem prostoru in deloma na prostem pri toplem spomladanskem vremenu. Vse sadike, ki so z golimi koreninami ležale v skladisčo vet- kot dva dni, niso preživele pogozdoi-anja. Enake sadike, ki so bile za^^itene s preparatom iia^ricol«, in so tako čakale šest dni v skladišču, so poznejše sajenje preživele s 70% izgubo. Po .štiridnevnem le-Žanju je izguba tako zaščitenih sadik znaŠaJa 65%, pri dvodnevnem lezan ju pa le 20%. Nezaščitene sadike, ki so pred pogozdovanjem ležale šest ur v skladišču in eno uro na prostem, so sajenje prezi\cte z 95'^ii izgubo, S preparatom »agricoln zaščitene sadike pa so se v tem primeru vse prijele. Nezaščitene sadike, ki so pred pogozdovnnjem ležale 7 ur na prostem, so se vse posušile. Z, agricolom zaSčiiene pa so pretrpele v tem primeiii samo kala. Pri triurnem ležanju je Šlo 80% nezaščitenih sadik v izgubo, zaščitenih pa le S%. Eni\ko kalo je bilo ugotovljeno pri kontrolnih sadikah, ki so bile takoj brez vsakeija ležanja in zaščite presajene. Poizkusi so bili opravljeni spomladi 1966. ko so bila tla zaradi obilnih padavin dobro namočena. Iz teh i'ezultatov lahko sklepamo, da se preparat »agricolir zelo dobro obnese in da more rešiti pogozdovanja, ki sicer ne bi bila uspešna m bi pomenila le zavržen denar S temi raziskavami je bilo tudi ugotoi'Ijeno, da so zaščitene sadike tudi znatno bolje prii-ašČale v vi?ino. Sadike, zaščitene s prepaiatum agricol, torej veliko laže prenesejo presadi t ven i sok in nato hitreje priraščajo Ciin hitrejša je rast sadik, tem manjši so stroški za obželetev, zaščito pred divjadjo in podobno. Torej je tudi to okolnosi treba šteli preparatu »agricol« v dobro. In sedaj- kakšni so stroški zaščite z agricolom Po podatkih Dimpflmeierja (1969) znašajo izdatki vključno material, delo in socialne dajatve manj kot 5 DM za 1000 sadik Preračunano v dinarje in za naše razmere to vsekakor ne more biti \'elik izdatek, če ga primerjamo z mogočimi prihranki. Preparat agrieol se uporablja preprosto v vodni raztopini koncentraciji 11,5 do 1,5%. V to raztopino poniakamo korenine posameznih .sadik ali celih šopov. Kot nam je znano, so morali lani vsi bavarski drJavni gozdni obrati obvezno preizkusiti uporabo agricola in morajo o lem predložiti tudi poročila. Mnogi gozdni obrati na Bavarskem so začeli kupo\'ati v drevesnicah Ic takšne sadike, ki so zaščitene z agricolom. Agricol proizvaja podjetje Alginate Industries Limited, London. Zastopnik za Nemčijo je firma Feddersen & Co.. Haniburj^. Pri nas ga je mogoče nabaviti preko zastopnika Chemoeoloi, I nos t rana zasttipstva, Zagreb, Proleteiskih brigada 58a [ing, Samuel PučarJ. Gospodarski položaj naše stroke nas sili k temu, da našo proizvodnjo reciona-liziramo, kjer .je Ic mogoče in da seveda pri tem gozdu ne Škodujemo Kot posnemamo iz Dimpflmeierjevega članka, moremo s preparatom agricol doseči po- iTierabne prihranke ne le pri pogozdovanju, ampak tudi pri poznejši zaščiti nasadov. Omembe vredno je še dejstvo, da je preparat agricoi ena od redkih nestrupenih kemikalij, ki se uporabljajo v gozdarstvu. Literatura: Dimpftmeier, R.: Agricoi, ein neues Mittel, uni Forstpflanzen bei der Lagerung und Transport frisch zu haken. Forstwissenschaftlicher Centialblatt, H.2, 1969, Str. 80—9A. Keller, Th.: Über den Einfluss von tvanspirationhemmenden Chemikalie (Anti,-transpirantien) auf Transpiration, C0> Aufnahme und Wurzelwachstum von Jungfichten. Forj^tw. Cbl 1966, str. 65—79. L&winski, E. V.; Anwendung Transpirationshemmender Ku ns tstü f f dispers ione n bei Nadelbaumpflanzun^cTi. Forst- und Holzwirt, H. 4, 1967.) Marjan Zupančič STERZIKOVO ORODJE 2A OBVEJEVANJE Nainen nbvejevanja je, da bi z odstranjevanjem suhih in zelenih vej povedali delež čistega debla, s tejn pa uporabno vrednost lesa. Dandanes posvečamo vedno več pozornosti tehnologiji te dejavnosti. Pri tem moramo upoštevati, da so poglavitni pogoji dobi'C obvcjitve; gladek rez ter čim manjša poraba časa. Za obveje-vanje iglavcev ni primerno vsako orodje (sekire, vejniki, itd.). Zlasti so uporabne žage. Pri obžagovanju vej do dosegljive vjsine na deblu sta se slasti obnesli nemäka vinogradniška in švedska listna žaga. Sadjarske žage za obvejevanje gozdnega drevja niso primerne, ker imajo previsok lok in ker vijak za napenjanje žagnega lista zlahka rani lubje. Pri drugi .stopnji obvejevanja se zaradi večje vi Si ne uporabljajo žage z nastavki. Za ta namen je pri iglavcih zelo v rabi Daunerjeva ločna iiaga, ki ima nizek lok (in je zato uporabna tudi ledaj. če so vej na vretena gosta), Žagni list ni napet z vijakom, ki bi niogel ranjuv.iti lubje. Majbolj znana pa je Hengstova lislna žaga. Kralke, uzke listne žage, ki so pogosto dodatno opremljene z rezilnim nožem, pa sodijo takorekoč že h kombiniranim orodjem m izvirajo praviloma iz Švedske. Posebno pomembna pa je nova ročna žaga za obvejevanje debel, ki so jo pred kratkim izdelah na Inštitutu za gozdno delo v Hann. Mündnu po Sterziku (nSTE«, glej sliko 1!). Oba zagna lista delujeta Icol rezilo in protirezilo. Rezilna glava se pritrdi na aluminijasto ali na bambusovo palico. Vejo zažagamo navzgor, .s krepkim potegom navzdol pa jo odžagamo, Praviloma za to zadošča le en sam poteg. Ker nastane rez hitro in na obeh straneh veje, pri tem ne nastajajo večje napetosti. rato z odžagovanjem ne poškodujemo lubja. Rez je izredno kakovosten. Za odstranjevanje tanjših vej na Žago pritrdimo poseben nož. Za uspešno oceno tega orodja si oglejmo primerjahio tabelo delovnega postopka na primeru obvejevanja bora (slika 2j! Slika 1 Levo: Gobcu morskega psa podobni rezilni glavi Sterzikove žage; zgor.tj na drobno nazobčana (praviloma za prvo stopnjo oziroma za drabnovejne sestoje), spodaj grobo nazobčana (za naslednje stopnje obvejevanja) Sredina: Nastavitev rezilne glave na vejo. Desno: Položaj rezilne glave neposredno pred končanim potegom Slika 2. Pnmerjava delovnih postopkov z doslej uporabljanirtii ročnimi žagami (A) m s Stemkovim orodjem (B). V času, porabljenem za dolžinski mete.- (m') je vračunano Ludi 20% časa za oddih Praktične .zkušjije so pokazale, da je obvejevanje z žago na palici brez lestve zelo naporno, pa Ludi kakovost dela ni najbolj ža. Uporaba Jestve pri ob ve je van ju krivolji ] m 2 na grafikonu.'z novo Sterzücovo zago je mogoče obžagnvati veje S,5 m visoko na deblu. Ker ne povzroča poškodb na lubjtj, lahko z njo brer nevarnosti obžagujemo tudi v času vegetacijske aktivnosti. Razen tega se z njeno uporabo izognemo poškodbam, ki nastajajo pri uporabi lestev. Toda zaradi odpadanja odrezanih vej mora biLi delavec zaščiten s čelado in z očali. V primerjavi z doslej uporabljanimi načini obvejevanja prihranimo s Sterzi-kovo žago precej časa. Za obvejitev s to žago v štirih etapah do 8,5 m visoko je potrebno pri smreki in boru le ok. 6 do 8 minut Z doslej uporabljanimi žagami pa je potrebno skoraj za 100'?b več časa. Z orodjem «STE« za obvejevanje napra- 20 15 10 ÄAYEE-WECELIN U) (3) DDSSffL (I-ffP) (1) IWF Tir I HoČ/ie lege in žage z neatavkoai DaiLTterjeva žaga za obžagovanje EoČna Žaga za obtagovanje po STERZTK-ii DreteoriB vrata: B O fi višina obSagoiranJa ffl Porabljen čas v odvisnosti od viäine obžagovanja in vrste uporabljene žage (pri krivuljah 3, 4 in 5 je upoštevano 20t'« neprava ob ličnica. Ta neprava obličnica izraža obliko debla, vendar pa ni odvisna le od oblike debla, ampak tudi od višine drevesa (zato je iinepravan) Pri enaki obliki debla s stopnjevanjem drevesne višine vrednost oblic nice upada. Drevesna oblika je pomembna pri določanju \Tcdnostnega prirastkii, ker vpjiva na razporeditev lesne gmote po sekcijah. Kot bomo videli pozneje, pripada npr. od debla paraboloidne oblike spodnji tretjini 55,56% skupne mase, od debla neiloidne oblike pa celo 80,25%. Pri izdelavi naših tablic smo predpostavili, da ima nase drevje isto obliko, kot drevje, ki je rabilo avtorjem pri sestavi deblovnic. Zato smo i-z deblovnic izračunali ustrezne oblic nice. Račun jc pokazal, da nahajamo v gozdu vse oblike debla od neiloidne do paraboloidne. Za razporeditev lesne gmote, in sicer le v deblu, tj po sekcijah, — ne pa za določanje celotne lesne gmote drevesa, kajti ta ji je določena z deblovnicami — smo upošle-vaii 4 oblike debla, ki so izražene z naslednjimi Štirimi krivuljami, Če jih zavrtimo okoli abscisne osi a> = 2px c) y^ = a'-^x^ b) yä = b^ = mx^ Volumen telesa, ki ga zaklepa krivulja s svojim rotiranjem okoli obscisne X osi, znaša: V = y- dx. o Ce v to formulo vstavimo gornje fucikdje in integnramo, doženemo, da je volumen telesa a) V = 77 lii^; in ce je x = h, potem je V ütÜ}; h2 2 b) V = in če je X = h, potem je V = l^IÜl; 5 [/h" 5 c) V = /r in Če je X = h, potem je V ^ iLlUl; h' 3 3 č) V — ^ in Če je x = h, potem je V — Üi—: h3 4 4 S pomočjo teh obrazcev (levih) izračunamo delež lesne gmote v posameznih sekcijah (relativnih) drevesa. Pri tem moramo upoštevati, da »r« pomeni polmer na dnu drevesa. V gozdarstvu navadno merimo preiner v višini 1,30 m, pa tudi neprava obličnica je kvocieni med volumnom drevesa in valjem, ki ima ^a osnovno ploskev krog s premerom v prsni višini drevesa in enako višino, kot jo ima drevo. Ce vstavimo v obrazce pod točkami a, b, C in č namesto polmera pri dnu, polmer v višini l,30m (r) in izračunamo volumne ter obličnice, dobimo naslednje formule; .irj h-! h h —1,3 2(h- 1,3) b)V=_--' f = 5 (h —1,3) i/h— 1,3 OV^ --, r = 3 fh — Č) V =-^---, f = Kot vidimo iz enačb, je obličnica res odvisna od višine in oblike telesa (v našem primeru debla). Ce želimo po ob ličnica h, ki smo jih izračunali iz deblovnic, določiti oblike dreves (kateremu od naših štirih teles so podobna!, moramo eliminirati vpliv višine na ob ličnico. To pa lahko dosežemo s pomočjo naslednje tabele. 2(h- Iß) 2h 5(h- 1.3) h^ 3 (h- 1,3)- h» Tabela 1 h y' = 2 p\ y2 ^ a^x'-i y- = mx» a h C č 10 0,57 0,49 0,44 0,38 11 0,57 0,48 0,43 0,36 13 0,S<5 0,45 0,41 0,34 15 0,55 0,46 0,40 0,33 17 Op-) 0,45 0,39 0,32 19 0,54 0,44 0,38 0,31 21 0,53 0,44 0,38 030 23 0,53 0,44 0,37 0,30 25 0,53 0,43 0,37 0,29 27 0,53 0,43 0,37 0,29 29 0,52 0,43 0,36 0,29 31 0,52 0,42 0,36 0,28 33 0,52 0,42 0,36 0,28 35 0,52 0,42 0,36 0,28 37 0,52 0,42 0,36 0,28 39 0,52 0,42 0,36 0,28 41 0,52 0,42 0,36 0,28 M 0,50 0,40 0,33 0,25 Za določeno višino primerjamo obJičnice, izračunane iz deblovnic s oblič-nicarai v tabeli. Tako razvrstimo drevo v eno od štirih, prej obravnavanih oblik. Tako določimo v deblovnicah, od katere do katere višine je drevo najbolj podobno stožcu, paraboloidu itd., in to po stopnjah, kajti obličnice se spreminjajo tudi s starostjo oziroma z debelino drevesa. Ta določitev oblik nam rabi le za ugotovitev mase posameznih sekcij. Kako je porazdeljena lesna masa po sekcijaJi pri različnih oblikah debla, nam kaže naslednja tabela. Tabela 2 Sckcija b C i Oblika flu % 1. tretjina 55,56 63,25 70,37 80,25 2. tretjina 33,33 30,30 25,93 18,52 3. tietjina 11,11 6,45 3,70 1,23 1, četrtina 43,75 5 J,29 57,81 68,36 2. četrtina 31,25 31.03 29,69 25,3') 3. i[i 4. čen tina 25,00 17,68 12,50 6,25 Za računanje vrednosti jc potrebno poznati ceno raznih sortimentov. Upoštevali smo prodajno ceno. ki jo je GG Kočevje doseglo v 2. polletju 1968., ko so bile cene že nekoliko ustaljene, Izračunali smo povprečno ceno za furnirske hlode in za iusčence, nato povprečno ccno žagovcev (upoštevajoč rnzmerje udeleženih klas), povprečno ceno celuloznega in jamskega lesa itd,, ttirej povprečne cene za tiste Sortimente, ki so združeni po sekcijah v kakovostnih razredih, S pomočjo teh podatkov smo se šele mogli lotiti izdelave tablic za določanje vrednosti, S ponnočjo višine in premera drevesa (deb, st.) smo iz deblovnic prečitali njegovo kubaturo. Ta volumen smo razdelili po sekcijah (odvisno od lega, ali je Slo za iglavce ali listavce), in sicer s pomočjo odstotkov, Id so v tabeli 2; pri tem smo upoštevali vrednosti iz tiste kolone, v kgtero sodi drevo iz deblovnic po svoji obliki. To smo ugotovili s primerjavo obličnic, izračunanih iz tablic, z obličnic ami za navedena 4 telesa pri enaki višini. Tako po sekcijah razdeljeno maso pomnožimo s cenami sortimentov. Seštevek produktov izraža vrednost drevesa. Primer: Smreko, ki ji pripada premer »d« in višina »b«, smo uvr.stili v 1. kakovostni razred. Iz deblovnice smo prečitali volumen »m«, S primerjavo obličnic smo ugotovili, da je deblo podobno paraboloidu; ima torej obliko »a«. Njegova vrednost znaša m3 x 55,56% x cena F/L -f m3 x 33,33% ^ cena žagovcev -f- m3 x 11,11% x cena celuloznega in jamskega lesa. Tako izdelana tablica nam omogoča čitanje vrednosti drevesa, izražene v dinarjih; kadar pa ugotavljamo vrednost sestoja, jo dobimo s seštevkom vrednosti vseh dreves. Ce se bo vrednost sortimentov spremenila, bo potrebno napra\Tti korekturo, in sicer po kakovostnih razredih. Tako ugotovljeno vrednost drevesa ali sestoja pa moramo zmanjšati za 5 do 20%, in sicer zaradi skorje in kal a pri prežagovanju. Ta odstotek je odvisen od drevesne vrste in starosti sestoja (glej priročnik!). Na račun panjevine ni potrebno nič odbijati, ker drevesno višino merimo z zgornje strani, prav tako tudi premer v prsni višini. Pri podiranju z motorno žago je namreč višina panja na zgornji SI rani v višini tal. Ce tako ugotovljeno vrednost sestoja zmanjšamo za stroške sečnje, izdelave, <;praviia in prevoza (vključno z dajatvami), doženemo čisto vrednost sestoja. Pogosteje od vrednosti sestoja nas zanima vrednostni prirastek. Za njegovo določitev pa moramo poznati vrednost sestoja. Pri določanju vrednosti prirastka imamo na izbiro dve poti: a) Kontrolna metoda, kjer sta potrebni dve meritvi v razmiku nekaj let. Vrednostni tekoči letni prirastek je enak vrednosti sestoja pri drugi meritvi, povečani za vrednost posekanega lesa v tem obdobju, zmanjšani za vrednost sestoja pri prvi meritvi. Ta znesek končno Se delimo s številom let. Vrednostni povprečni prirastek pa je enak vrednosti sestoja, deljeni z njegovo starostjo. Pri tej metodi je važno uporabljati pri določanju kakovostnih razredov vedno enak kriterij; tudi cena za iste Sortimente ob obeh meritvah ne sme biti različna, b) Določitev vrednostnega tekočega letnega prirastka s pomočjo odstotka prirastka po lesni masi. Odstotek prirastka izračunamo po debelinskih stopnjah (metoda izvrlka). Vrednostni tekoči prirastek je enak vsoti produktov iz vrednosti lesne oiase v določeni stopnji in odstotka prirastka mase v tej stopnjij in sicer za vse stopnje. 'vr = ^r^ft - i v:,J, -T vr^jt ■ i;; M ^-----+ ^'^nH ■ ' Vrednostni tekači prirastek, izračunan po tem obrazcu, m najbolj natančen. Boljši rezultat daje seštevek produktov iz vrednosti po kakovo.stnih razredih in odstotkom prirastka mase v kakovostnih razredih. Pri lem pa je potrebno več izvnkov. Možna je še ena pot in sicer, da izmerimo, kolikšen je 10-letni debelinski prirastek po stopnjah in ob upoštevanju tega pri meritvah na terenu ugotav-ijamo sedanje dimenzije dreves in njihove dimenzije pred 10 leti, ter sedanje kakovostne razrede kakor tudi kakovostne razrede pred 10 leti. Računanje vrednostnega tekočega prirastka je nato enako kot pri kontrolni metodi. Koi poznamo kosmato in čisto vrednost sestoja, tako razliktijemo tudi kosmati in čisti vrednostni prirastek sestoja. Kot je bilD že omenjeno, je obravnavana metoda nastala kot pripomoček za presojo o primernosti začetka obnove starejših enodobnih sestojev. Vemo, da je primerno začeti z obnovo Šele tedaj, ko vrednostni povprečni prirastek kulminira, to pa je takrat, ko je enak tekočemu vrednostnemu prirastku. Ce je vrednostni tekoči prirastek manjSi od povprečnega, tedaj je kulminacija že nastopila in lahko začnemo i. obnovo. Za odlačitev, ali naj začnemo obnovo ali še ne, zadošča torej enkratna meritev in računanje vrednostnih prirastkov. Ce želimo ugotoviti, v kateri starosti sestoja je nastopila vrednostna kulmi-nacija ali pa šek ho, tedaj potrebujemo vsaj dve meritvi v razmiku nekaj let in določimo sedanji povprečni vrednostni in tekoči vrednostni prirastek ter njuni vrednosti npr. pred 10 leti, Presečišče premic skozi te točke nam pokaže starost, pri kateri nastopa kulminacija, seveda, če meritve opravimo približno v tisti starosti sestoja, ko je vrednostni povprečni prirastek blizu maksimuma. V našem primeru nam je zadoščal le en podatek; kajti ni nas zanimalo, kdaj je nastopila kulminacija ali kdaj bo, ampak smo iskali le odgovor na vprašanje, ali naj začnemo s pomlajevanjem ali ne. V tistih oddelkih, kjer je tekoči vrednostni prirastek večji od povprečnega, torej v tistih, ki še niso primerni za obnovo, bomo meritev ponovili Čez 10 let, ko bo že mogoče določiti čas kulminacije in vrednosti prirastka. Ker imamo veliko starih sestojev in bi bilo za opisano merjenje in določanje prirastkov potre"bno zelo veliko dela, smo se odloČili za vzorčenje. Velikost vzorca jc odvisna od homogenosti sestoja, torej od variabilnosti vrednosti dreves v debelinski stopnji. Za vzorčne površine smo uporabili iste objekte, na katerih smo določali odstotek prirastkov v oddelkih (več manjših površm v enem oddelku), Ce je vzorec pokazal, da kulminacija vrednostnega povprečnega prirastka Še ni nastopila, v tistem oddelku ne bomo začeli z obnovo v naslednjih 10 letih- Ce pa je kulminacija že minila, tedaj se bomo lotili podrobnejše analize vrednostnih prirastkov v raznih delih sestoja. Na podlagi teb analiz in proučitve transportnih meja pa bomo začeli s pomlajevanjem. Analize posameznih delov sestoja nam bodo dale smernice, kje naj začnemo s pomlajevanjem, kako naj ga širimo in v kolikem času naj sestoj obnovimo. C as obnove bo odvisen od tega. ah je že v vseh delih sestoja kulminiral vrednostni prirastek ali ne, odvisen pa je tudi od drevesne vrste. Ce torej določen del sestoja v oddelku še ni dosegel kulminaciji? vrednostnega prirastka, ga ne bomo obnovili, dokler kulminacija ne nastopi, čeprav je vzorec ze celotni oddelek pokazal, da je že nastala kulminacija vrednostnega prirastka v oddelku kot celoti. Kadar nam gre le za odgovor na vprašanje, ali naj že začnemo s pomlajevanjem ah ne. tedaj pri določatiju obravnavanih vrednostnih prirastkov ni neogibno potrebno poznati in upoštevati površine, pač pa jo potrebujemo, kadar med seboj primerjamo sestoje ali njihove dele. Sklep Opisana meiüda je le skromen poizkus, kako more gojitelj določiti vrednostni prirastek, da bi se laže odločil glede časa in prostorskega n;da pomlajevanja. Menim, da je metoda prav lako uporabna za spremljanje kakovostnega razvoja sestojev in tako tudi za kontrolo utiinkov gojitvenih ukrepov. Zavedam se, da bodo potrebne še razne izboljšave in spremembe, prav zato pa bom vesel vseh kritičnih pripomb glede njene uporabnosti. Slovstvo ], Bachtnan, P.: Vereinfachte Weit- und Wertzuwadisbereclmungen, SFZ, 1967, 2, Janinik, R.: Matematika za gozdarje, skripta, Ljubljana, 1960. 3. MlinŠek, D.: Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege, Ljubljana, 1968. 4 Pipan. R.: O vrednosti letnega prirastka v sestoju, Gozdarski ves trik, Ljubljana, 1967 EINE METHODE DER WERT- UND WERTZUWACHSBERECHNÜNC (Zusammenfassung) Wertleistung der Bestände lüt für waldbauliclie Planung und vor allem für Bestimmung des Verjüngungszeilpunktes eine Massgebende Grosse. Autor hat eine Methode von Wertberechnun^en entwickelt. Diese ist der von Bachmann (1967) beschriebenen Methode sehr ähnlich, ist aber einfacher und enttiält einige gan^ neue Elemente. Einzelne Bäume werden Wertklassen zugeteilt. Diese Wertklassen sind auf einer Unterteilung des Baumes in relative Sektionen (je Ifl oder W der Baumhohe) gegründet. Der Masseninhalt einzelner Sektionen hängt von derunechtcn Formzahl bzw. von der Grundform des Baumstammes ab, wo wir alle tJbergänge zwischen Paraboloid und Neiloid finden. Als Grundlage ftir Massenberechnungen dienen die Massentaffein (nach Grundner, Schwappach, Schuberg. Eaur), atis denen die Formzahlen bzw. die Grundformen entnohmen worden sind. Im übrigen bedient sich der Autor der üblichen dendrometrischen Berechnungen. 634,0.232.339 SODOBNA GOZDARSKA DEJAVNOST NA SLOVENSKEM KRASU Ing. Marjan šebenik (Sežana) Vprašanje pogozdovanja slovenskega krasa je na splošno tako dobro znano, da ni potreben uvod, ki bi nakazoval problem. Prepričan sem tudi, da ni potrebno posebej poudarjati, da ne sme preiti v pozabo problem, ki je že stoletje živ na Slovenskem Pfimonu in ki ga zdaj bolj, zdaj manj intenzivno rešujemo. Morda pa bo koristno, Če pregledamo, kakšne osnovane spremembe je doživljalo gozdarstvo na krasu zadnjih nekaj let. Spremenil se je zlasti odnos interesentov za kraško zemljo. Živinoreja je namreč izgubüa na pomenu, gozdarju na krasu pa so sedanji ekonomski probJemi odrinili v stran bioloSke probleme. Za melioracije iz proračunov občin in republike je vedno manj denarja, lastna sredstva zavoda pa so prešibka za pomembnejše posege. Ena od posledic takega stanja je, da vedno manj mislimo na pogozdovanje naj-siromašnejsih zemljišč za vsako ceno, da bi jih ozelenili, pač pa vedno bolj skrbimo za aktiviranje gozdnih tal za proizvodnjo lesa. Te predpostavke se mi zdijo pomennbne, ker sodim, da je treba obravnavati vprašanja potreb in pi-ogramov ^kraškega« gozdarstva z nekoliko drugačnih stališč kot v časih, ko je bil problem krasa skoraj istoveten s pojmom goličav, sadik in krampov. če prebiramo prispevke o problematiki krasa tudi zelo avtoritativnih piscev pred 10 do 15 leti in jih primerjamo z danasnjiin stanjem, ugotavljamo razlike med zaniislimi, ki so nas tedaj vodile in sedanjimi, ki so se preoblikovale s spreminjajočimi se razmerami. V teh razlikah sicer ni opazna sprememba prizadevnosti za reševanje kraškega gozdarstva, pač pa so novi problemi močneje posegli v oblikovanje programov. Včasih smo namreč poudarjali le meliorativno vlogo Črnega bora in opravičevali njegovo uporabo pri pogozdovanju, kot nekakšno »nujno zlo«; le bor naj bi zaradi svoje skromnosti zaviral degradacijo tal ter jih pripravljal za vrednejše, stabilnejše drevesne vrsie. Priznal! je ireba, da je bito za ozelenjevanje pustih kamnitih površin kar precej zanimanja in razumevanja, nekako tako, kot bi se ljudje imeli za dolžne popraviti v naravi to, kar so s svojo brezobzirnostjo pokvarili. Prepričanje, ki se je pu letu 1964 (glej Gozdarski vestnik 1954/9-10!) oblikovalo vedno očitneje, da pomeni črni bor na večjem delu krasa veliko več kot le ubogega pionirja, je na ta razvoj odločilno vplivalo. Že leta 1952 smo začeli intenzivno izkoriščati borov les iz gozdov, ki so jih s težkim prizadevanjem zasadili pred 60 do 80 leti. Res je, da je temu izkoriščanju najprej botrovala «vis major«, ko je bilo zaradi požleda podrtih ali polomljenih okoli 40-000 m^ borovine. Vendar to ne spremeni dejstva, da so se nasadi črnega bora končno rešili tabuja nedotakljivosti in so se spremenili v gospodarske objekte, s katerimi je potrebno redno gospodarili. Naravna obnova črnega bora je bila namreč v večini primerov tako hitra in bujna, da je potolažila v5o zaskrbljenost za usodo napadov. Drugi čini tel j, ki je odločno spremenil stališče primerjavi z dotlej preveč poudarjenim mnenjem, je prepričanje, da ima črni bor svojo domovinsko pravico na dobrem delu krasa, Ta ugotovitev je bila sicer nekoliko plaho izražena že prej, skorajda bi se bilo Lreba opravičevati, da drevesna \TSta, ki raste, se naravno obna\dja in odlična prirašča, ne najde povsem prostega in teoretično neoporečnega mesta v naravnih združbah, ki jih oblikujeta kraški svet in njegova Idima. Podatki iz urejanja so pokazali, da ne gre podcenjevati gospodarske pomembnosti drevesne vrste^ ki v 65—75 letih doseže 2,5 do 3 m'/ha povprečnega letnega prirastka, nahajamo pa tudi primere s prirastkom 6 do 8 m-' na ha. To je zelo razveseljivo spričo okolnosti, da je biia večina nasadov osnovana na zelo slabih, plitvih in degradiranih tleh, torej na takšnih, ki jih je opuščalo telo skrajno ekstenzivno pašništvo. Tržišče je končno pokazalo, da je mogoče črni bor koristno uporabiti v najrazličnejše namene. Te okolnosti so omogočile, da črni bor vrednotimo z drugega zornega kota. Sedaj je namreč mogoče presojati rentabilnost vlaganja sredstev v borove nasade na krasu in jih brez strahu primerjati z renia-bilnosLjo vlaganj v podobne namene drugje. Takšno stališče pa je mogoče le tedaj, £e prodre miselnost, da na splošno ni mogoče zagovarjati snovanja gozdov le z argumenti, ki veljajo za tovarno. Vsako snovanje novih gozdnih "nasadov je vlaganje, ki se ne da meriti samo z rentabilnostjo investicije — ne na krasu ne kje drugje —, kajti gole obresti so na koncu vendarle mini-inalne. Treba je torej bolj upoštevati neprceenljive posredne koristi, čeprav je težko opredeliti njihovo ceno. Toda ne samo to; najbrž se ne bi smeli zadovoljili z okostenelo kalkulacijo o rentabilnosti vlaganj od goličave do določenega števila kubikov po 80, 100 ali ]20 letih, ampak bi morali upoštevati, kaj bomo izgubili, če bodo ostale goHčave 80, lOO ali 120 let neproduktivne, čeprav bi moglo na njih trajno kaj koristnega rasti. Pojem trajnosti — čeprav gre morebiti le za majhne dobrine — bi morali bolje upoštevati. Takšne in podobne misli se porajajo, če se ukvarjamo s tem siarim kraškim problemom in Če nam je veliko do Lega, da ne bi morali opustiti začetega dela, Prav pri teni pa nam pridejo na pomoč razveseljiva dejstva kakor tudi kovanje novih programov, ki imajo v sebi tudi mnogo tiste ekonomike, brez katere ne moremo več dihati. Posebno tolažbo in zadoščenje daje npr. ugotovitev, da se črni bor sam obnavlja in da o.svaja z velikim zaletom nova zemljišča. Prav tako so povsod uspešne setve, ki so zadnja leta v celoti nadomestile sadnjo. To spontano ali umetno osvajanje površin je zelo dinamično in na mnogih mestih zavisi tudi ali pa zlasti od sprennemb, kl nastajajo \ kmetijskem gospodarstvu. Širjenje bora po gmajnah je pogojeno z uporabo teh gmajn in z di.slokacijo kraških nasadov, ki že semeni jo, ali pa tudi s pri.stankom lastnikov, da se njihova zemljišča umetno zasejejo. Za svet, ki je oddaljen od naselij, navadno ni problemov. Ljudje na njemu opuščajo izkoriščanje trave in se zato zarašča ali z naletom semena črnega bora ali pa še pogo.steje z listavci {mali jesen, gaber, hrast, beli trn, leska, ruj. rašeljiJca itd.). Na takih tleh je premena goličav stabilna in počasna ter je uspeh le slab gozd. Za borov gozd pa zadošča uporaba semena brez priprava tal in nekajkratnih gojitvenih posegov, da se mladju pomaga pred morebitnim zaraščanjem z grmovjem. Nastaja vprašanje, zakaj se niso in ali nismo lotili tega preprostega na-čhia že prej. Vzrok leži najbrž v količinah potrebnega semena, ki so oziroma so bile na razpolago. Seme za kraške nasadbe so nabirali nekoč v okolici Mariabrunna, pa Še kje drugje v Avstriji, in sicer le toliko, kolikor so ga poirebovali za drevesnice, kjer zadošča že nekaj dekagramov, da vzgojimo toliko sadik, kolikor Jih rabimo za en hektar. Za pogozdovanje s semenom pa je potrebno približno 7 kg semena na ha, ker moramo računati z zelo veiikinii izgubami. Tedaj najbrž ni bilo mogoče zagotavljati takih količin semena. Sedaj, ko stari nasadi črnega bora semenijo, preskrba s semenom ni problem — razen v letih, ko je obrod slab — zlasti še, ker sekamo pozimi in je zato tudi nabiranje poenostavljeno. Dandanes bi biii lahko s semenom razsipni, kot je potratna narava. Toda predpisi, ki so bili sprejeti zadnje čase, omejujejo možnost, da hi nadaljevali z uporabo večjih kohčin semena, V sedanjih razmerah namreč ni mogoče uskladiti potrebe po velikih količinah semena s prizadevanji po seincnskem blagu visoke generične vrednosti. Ostri kriteriji, ki urejajo uporabo semena, so za razmere na krasu v nasprotju s težnjo, da bi pogozdili čim več in čim ceneje oziroma meliorlrali zemljišča, ki jih je opustilo pašništvo in jih pokrivajo negospodarske oblike gozdov (grmišča, degradirani gozdovi). V razmerah kraškega gospodarjenja bi bilo slej ko prej utemeljeno, da bi imelo to prizadevanje prioriteto pred zahtevo po uporabi semena genetične zaželene kakovosti, Če ne bi bilo mogoče v razumnih mejah obojega združiti. Težave so biJe ublažene, vendar pa ne popolnoma odpravljene z priznanjem novih semenskih sestojev, ki pa najbrž ne bodo zadostovali, zato je Se vedno utemeljeno vpraSanje, ali je prav, da tudi pri ozeljevanju oziroma osvajanju širših površin prevladujejo načela selekcije nad širokopotezno akcijo, kadar oboje — kot smo že omenili — ni združljivo, K takemu dvomu nas navajajo tudi naslednje misli: Najprej moramo računati s tem, da se nasadi tudi sami širijo, da se v prvi generaciji ne borimo le za kakovost, če gre za veHke površine, kjer je že to uspeh, če nekaj raste, in če gre za vprašanje sredstev in ljudi, ki naj dela opravljajo, čeprav zagovarjamo bor kot ekonomsko vredno vrsto, je ta gospodarska pomembnost vendarle navezana na druge zahteve za osvajanje čim večjih površin, in to čim ceneje. Sicer pa ni nobenega jamstva za genetsko čistost borovih sestojev, ker je provenienca semena neznana: na isti površini so pomešane vse mogoče ekoi'ase in celo rase, zaio obstoji minimalna verjetnost, da seme fenotipsko sprejemljivih dreves vsebuje genetične vrednosti, ki jih od potomstva želimo, Bog ve, kaj vse je zmešano v tistem semenu. Sicer pa smo tudi doslej pazili, da smo za setev uporabljali seme iz boljših sestojev, pa tudi na to, da smo uporabljali za drevesnico, kjer nekaj bora še vedno vzgajamo, seme iz semenskih sestojev, tj. iz sestojev, ki so bili izbrani kot verjetnejši nosilci zaželenih kakovosti. In končno: v gostem pomladku iz setve je še vedno mogoče vplivati na kakovost z pozitivno selekcijo pri redčenju, Ta razmišljanja se vsiljujejo v bojazni, da v začeti akciji pogozdovanja s semenom ne bi nastal zastoj. Po stanju z januarjem 1967 je obseg teh, s setvijo v povojni dobi osvojenih površin, predočen v razpredelnici. Revir Drevesna vrsta Setev iz roke (ha) Naravna menitev Komen Cm i bor 16 ]28 Dobravlje Črni bor 51 345 Sežana Cmi bor 281 270 Vreme Črni bor 3 32 Kozina Črni bor 164 J 75 Podgrad Rdeči bor 7 15 Ilir. Bistrica Cmi bor 5 — Rdeči bor 18 — Zavod 545 965 S semenom (pogozdovanje s sadikami ni zajeto) je bilo pogozdenih nad 1500 ha gohčav. Razume se, da so v tabeli zajete površine, ki so se zasejale ah so bile brez vsake priprave tal zasejane po letu 1948. Naravna naseme-nitev zato tako zelo presega setev, ker smo se setve v večjem obsegu lotili šele zadnja leta. V evidenci tudi niso zajete površine, kjer uspeh še ni bil ugotovljen, ker mladice še niso prerasle trav in ocejia uspeha ni zanesljiva, Maravno širjenje se je pojavilo skoraj ob vseh starih nasadih, če se ni pre-inten?jvno paslo, zlasti pa, če ni kdaj pa kdaj tudi ogenj opravil svoje. Problem pogozdovanja goliČav se kaže torej v popolnoma novih okoliščinah, saj ne zastavlja le vprašanja telmike snovanja, ampak tudi rentabilnosti takih vlaganj. Nasadi sc torej širijo z razgibano dinamiko, uspehi setve pa v mnogih primerih — če že ne vedno — omogočajo, da goHčave ozelenijo veliko ceneje kot s klasičnim pogozdovanjem s sadikami. Odpirajo pa se zopet nova vprašanja učinkovite zaščite pred ognjem, dinamiVe sečnje starih nasadov, vzdrževanja nasadov s pogostimi intervencijami (rahljanje, redčenje), premene z vnašanjem iglavcev v zelo obsežna grmiSča malega jesena, hrasta puhavca in cera ter drugih üicer avtohtonih, vendar nedonosnih vrst v mešane sestoje itd. Pri tej nalogi se druge drevesne vrste ne bi mogle kosati z borom (pretežno Črnim, delno rdečim) glede hitrosti obnove in donosnosti na relativno še vedno skromnih tleh, vendar pa ne tako zelo degradiranih, kot so bila tista, kjer sedaj rastejo starejši nasadi. Tudi v tem primeru bi s setvijo dosegli naš namen pogozdits'e, toda z zelo skrbno in kakovostno opravljeno nego mladja in gošče, ki bo omogočila pravilno vzgojo dobrega borovega sestoja, pridruženega domačim rege-neriranim listavcem. Ce je torej reäeno vprašanje nadaljnjega širjenja borovih sestojev s cenejšimi metodami, se bolj kot prej zapletajo vprašanja sodobne nege. Obe nalogi sta povezani z var/iosino sh.ižbo in s posegi operativne dejavnosti, ki mora marsikje obstajati zlasti zaradi varovanja tega kar imamo, čeprav se ne more vzdrževati iz Jastnih dohodkov. To odpira oziroma ponovno načenja vprašanje sredstev za to službo, Ce k temu dodamo še gospodarsko utemeljeno potrebo po konverzaciji grmišč v gospodarske gozdove Črnega bora, -se zahteva po zaščiti še stopnjuje. Povezuje se namreč z zahtevo po zelo lenkočutni m z znanjem oboroženi strokovni službi, ki mora znati povezovati človeške potrebe s potrebami po vzgajanju donosnejših gozdov in .s strokovno utemeljenim vzgajanjem mešanih sestojev donosnejšega bora in meliorativ-nih avtohtonih listavcev. Takoj nato se odpira vprašanje ob]iko-\'an ja teh gozdov v skupine ali v vertikalno razgibane sestoje in možnosti, da na to vplivamo ob tako raznovrstnem delovanju dejavnikov, kot so klima, tla, obstoječa vegetacija, vpliv človeka in tudi naključje. Temu vprašanju prav gotovo še nismo posvetili dovolj pozornosti- Naša kraška gozdarska služba se že kar predolgo zvija v krčih negotovosti, ki ne dopuščajo odločnega koraka za spopolnitev kadra in za pogumnejšo ureditev terenske službe. V tej smeri si bo potrebno še prizadevati, to pa bo mogoče, Če bo tako aH dmgače rešeno vprašanje perspektive. Ne moremo trditi, da je zadnja leta službi na krasu predla zelo trda. Moramo priznati, da smo se reševali in da so bile vse sile usmerjene k finančnim vprašanjem, ker je šlo na prvem mestu za obstoj v zaostrenih splošnih gospodarskih razmerah, na drugem pa je bilo vprašanje standarda delavcev. Pogoj za uspešno obvladovanje te problematike jc torej širokopoteznejše reševanje teh zanimivih in pomembnih strokovnih vprašanj, ki nedvomno odločajo o bodoči usodi pogozdovanja in melioracije kraškega območja. ZEITGEMaSSE FORSTUCHE TÄTIGKEIT IM SLOWENISCHEN KARST (Zusammenfassung) Im Laufe der letzten Jahre hat die Forstwirtschaft im slowenischen Kar.st grundliehe Wandlungen erfahren, zumal mit Hinsicht auf das Verhältnis der Grundbesitzer zur Aufforstung aber auch hinsichtlich der Denkart der forstlichen Fachleute, Die Schwarzkiefer spielt nicht mehr, wie vormals, nur die Rolle als Vorkämpfer der Melioration, sondern die Anpflanzungen dieser Baumart gewinnen heute eine immer ausgeprägter wirtschaftliche Bedeutung. Der Wert der Scliwai-zkicferpdanzungen, welche auf den Kalilflachen des Kars-les gegründef werden, muss nicht nui nach ihren Erträgen, sondern auch iiacri den midelbaren Ntit^en, die sie schaffen, beurlieiU werden. Die Tabelle bringt Angaben über die Karsllläclien, welche in der Nachkriegs ze]t auf drm Gebiete des slowenischen Küstenlandes mit Schwarzkiefer'idnien aufgeforstet worden sind. Dabei hat das natürliche Ausbreiten diesei' Baumart mit Samen aus alteren Ptlanzungen eine sehr bedeutende Rolle abguspit^h In der jüiigsien Zeit hat sich die Aüfforsiung das Karstes vom klassischen Selzen voll Pflänzlingen valikDminen auf das Saeri des Kiefernsamens unniittelbar in das Gelände umgestellt. Diese Arbeitsweise hat sich sowohl in Bezug auf Kostensenkung, wie anch bezüglich der Mijneen- und QualitäTserfolge sehr gut bewährt. Weil jedoch für dieses Verfahren sehr grosse Samenmengen notwendig smd, weist der Autor auf die Schwierigkeiten, u-elche im Zusammenhang damit an flaue hen, angcskhts der Vorschrift, dass zur Verwendunji ausschliesslich nur der Same aus anerkannten Sanieribtistanden zugelassen ist. Dazu macht er den Antrag, diese Vorschrift so zu mildern, dass m Fällen, wo es sich um Begrünung ausgedehnter Kahl flachen, wie es der slowenische Karst ist, handelt, auch die Anwendung von ausserhalb der Samenbestände gesammelten Samen zulässig wäre. Auch bei dei" Konversion des autochtonen Buschholzes im slowenischen Küsten-iande werden grosse Samen mengen der Schwarzkiefer erforderlich Dei Aulor behandelt noch verschiedene oi'ganisatorische und technische Fragen, wie auch das Problem der zukünftigen Eniwickluns der Karstaufforstung unJ einer aussiebigeren Finanzierung der Melioraiionstätiakeit im slowenischen Karst, 634.0.36 37:311 PROBLEMI MEHANIZIRANJA IZKORIŠČANJA GOZDOV V JUGOSLAVIJI Prof in^. Zdravko Turk (Ljubljana)'" 1. Splošne znaPilnosti Jugoslavija leži med Alpami ter Jadranskim in Egejskim morjem. Njen relief je zelo razgiban. Deloma je ravninski, pretežno pa hribovit iit gorat, Z njim so že precej opredeljene tudi klimatske razmere. Četudi je v nižinah precej gozdov, vendar jih večina porašča višje hribovite lege, kjer so obilno zastopana kraška Ua. Zato se ta referat nanaäa le na višinska območja. Pod goratimi predeli razumemo strma, grapasta poboCja in tefko prehoden svet, po katerem ni mogoče zgraditi normalne cestne prometni: mreže, lcmi'eČ pridejo v postev za transport lesa npr. žičnice. Za kraške terene pa so značilne vrtače, jame in skalovita tla. V goratih območjih je treba računati tudi s snežnimi ovirami. Med goratimi predeli so pogosto tudi manjše planote, ki so lahko prehodne. Jugoslavija obsega ozemlje republik, ki se po svoji preteklosti, etnografskih značilnostih in po gospodarskem razvoju med seboj precej razlikujejo. V zvezi s to neenakostjo je tudi njihovo gozdno in lesno gospodarstvo precej različno. Zato ga je zelo težko okarakterizirati s skupnimi merili. Slovenija leži v predalpskem območju, ki jo topografsko opredeljuje, vendar pa dežela še nima tipičnega alpskega značaja. Velik del gozdnih tal ~ Predavanje na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, leta 1969, o mehanizaciji v izkoriščanju gozdov. leži na kraškem svetu. Slovenija je izrazita gozdnata dežeja, z največjo gozdo-vitostjo, saj odpade na gozdove 48H skupne površine, medtem ko znaša gozdnatost Jugoslavije poprečno 34'^t). Nekaj številčnih podatkov bo omogočilo ustvariti si obrisno podobo o gozdovih Jugoslavije. 1,1. Sploini podatki o Jitgoslaviji Nakazo valeč Enota Podatek Državno ozemlje meri skupaj milij, ha 25,6 Neproduktivna tla obsegajo 1, 1,5 Vseh gozdov je 8,7 Gozdnatost znaša poprečno "■i) 34% Prebivalstvo {1. 1969) milij. 2Ü,3 Gozdov na prebivalca ha 0,43 Delež državnih gozdov It) 68% DeJež zasebnih (kmečkih) gozdov "t 1.2. Podatki 0 di'evesnih vrstah in lef^nih zalogah Jugoslavije Nakazovalec Enota Podatek Delež iglavcev % 26 od tega: jeJke in smreke hiab". V proizvodnji je v uporabi 240 različnih nakladalnih priprav, od teb jih odpade na žerjave »hiab« in »ticoK 170, na traktorske žerjave 12. na transporterje 3 in na samohodne žerjave okoli 50, Za njimi je mehaniziranega približno 20% nakladanja lesa. To mehaniziranje se sedaj hitro razvija in delež mehaniziranega dela hitro narašča. Vprašanje je, ksko najustrezneje rešiti kombinacijo kamiona s prikolico in z nakladalnim žerjavom za dolgi les. ö. Raziskovanje uporabnosti strojev Zadnja leta so naši raziskovalni inštituti v povezavi s prakso posvetili raziskovanju mehanizacije veliko pozornost, zlasti preizkušanju strojev, njihovemu adapt!ranju pa tudi novim konstrukcijam strojev ali priprav za opravilo lesa, ki so se v praksi večinoma uveljavili. Odprto pa je še vprašanje posebne po5t"aje za preizkušanje gozdne mehanizacije ter mehanične delavnice za manjše predelave in spopolmive. Ce želimo delo sistematično racionalizirati, ga moramo prouče\'ati v naših, različnih delovnih razmerah. Pri konkretnem delu v praksi moramo spremljati in registrirati elemente učinkov in stroskov^ ki so podlaga za presojo dosežene ekonomičnosti in ukrepov za izboljšanje delovnih procesov. To velja za vsako delo, za strojno pa £e posebno, ker se pri njem srečujemo s številnejšimi in zap le cenejšimi ekonomskimi elementi. Občasna kompletna kalkulacija učinkov in stroškov pokaže, koliko stane delo 2 določenim strojem ali delovnim sredstvom ia kolikšno stopnjo ekonomičnosti dosega. Te ugotovitve pa so edina zanesljiva pot za presojo, s katerim strojem ali delovnim načinom je mogoče doseči boljše ali racionalnejše učinke in kakšen stroj je za določeno delo ekonomičnejši. Kalkulacija pa ima precej variabilnih sestavin, pri katerih je za uspešno primerjavo rezultatov pomembna metoda ugotavljanja kalkulacijskih podatkov. Zato je za kalkulacije strojnega dela izdelana posebna, enotna metodika, ki daje napotilo, kako v naših razmerah z upoštevanjem naših gospodarskih principov ugotavljati elemente kalkulacije in kako nato za določen primer izdelati kalkulacijo ekonomičnosti strojnega dela, Najodločilnejša pot za uspešno aktiviranje vseh komponent ali sredstev proizvodnega procesa je načrtovanje in priprava dela. Da bi bilo to načrtovanje čira realnejše, pa je treba razpolagati s potrebnimi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem delovnih procesov pri določenih delovnih razmerah. Kolikor nimamo dovolj lastnih podatkov ali izkušenj, uporabljamo Luje. Ni torej dovolj le planirati, temveč je potrebno tudi vestno spremljati in evidentirati izvajanje. Pri tem pa nas čaka še veliko novega dela, hkrati pa obstajajo velike možnosti za napredek. DIE PROBLEME BEI DER MECHANISIERUNG DER FORSTNUTZL'MG IN JUGOSLAWIEN {Referat auf dem internationalen Symposium In Ljubljana 1969 Über Mechanisierung der Forstnutzung) Um in Kürze ein Bild der Waldungen .lugoslawiens zu geben, werden vorerst einige wichtigere Zahlenangaben über die Flächen und die Eigentümer.<;chaft der Wälder angeführt, des weiteren die Baumarten, die Holzmengen und die Struktur der Holzsortimente in denselben, Bezciclmend und entscheidend ist der grosse Anteil von Buclienholz, welches zu den weniger erträglichen Arten zählt. An Buchenholz ist Jugoslawien das reichste Land Europas. Dieser Zustand weist auch die Hauptaufgaben der Forschungsarbeiten und der Bestrebungen für die Auf-bessenmg der Forste an. Bei der Lösung der offenen Probleme, welche mit der Entwicklung der Mechanisierung im Zusammenhang stehen, müssen die fundamentalen Entwicklungsprinzipien der ForstDUtüung beachtet werden, — Die mittelbaren Nutzen, welche die Gemeinschaft aus den Wäldern zieht, sind in unseren Ve.rhälmissen so bedeutungsvoll, dass, Kahlschlägt nicht zulässii^ sind. Daraus ergibt sich das Verlangen, dass die Geineinschaft als Gegenwert für diese Wulzen einen Beitrag zu den Kosten für die Aushaltung der Wälder leisten müsse, — Die Senkung der Erntekosten ist dritigenc! notwendig, damit bei den anwachserden Preisen der Arbeitskraft und den stagnierenden. Marktpreisen des Holzes, das ökonomische Gleichgewicht zumindest in den wirtschaftlich positiven Fürsten aufrecht erhalten bleibe. Die Anlagen müssen überlegt nur dorthin gerichtet werden, wo ihre Rentabilität absehbar ist. — Rational i sie rung der Holzernte kann mit der zeitgemassen Median i-sierung erreicht werden, da diese das teuerste Element, die lebende Arbeitskraftj ersetzt. Die Mechanisierung verlangt aber, dass der zeitgemassen Organisation und d^r ArbeiCsplanung wachsende Beachtung gewidmet werde. — Es ist notwendig, die Sehlagerungen bis zum zulässigen Masse zn konzentrieren, um so die WirtschafLlichkeit des Einsatzes zeitgemässer Maschinen zu steigern und die finanziellen Mittel für die Bedürfnisse der regelmässigen Bewirtschaftung der Forste zu erwerben. — Die mechanische Aufarbeitung der Soriimenie ist auf Zentralansformungs-platzen am erfolgreichsten, doch muss vorangehend festgestellt werden, wo sich solche mit Hinsicht auf Holzmengen und Fahrtentfernungen bis zum Verbraucher rentieren — Die Aufarbeitung auf Zentrallagerplätzen verlangt beschleunigte, jedenfalls rechtzeitige HoIzznCuhr zum Lagerplatz, um so die Beschädigungen des Holzes zu verrneiden und maschinelle Entrindung der Nadelhölzer zu erleichtern. — Fijr jede Maschine muss ihrer Wirtschaftlichkeit an der Arbeit konsequent nachgegangen werden, um beurteilen zu können, welche Maschine, wo und unter welchen Bedingungen sich besser rentiert — Als erstes müssen jene Arbeitsverfahren oder .i^rbeitsphasen mechanisiert werden, bei welchen die grosste Ersparnis erreicht werden kann. Weiter sind nach Produkiionsphasen noch die Grundprobleme bei dei iMecha-nisterung in der Forstnutzung kurz bevont. In der Phase der Fällung und Aufarbeitung der forstlichen Holzsortimente belangt das hauptsäcliche Problem die Mechanisierung der Entrindung des Nadel holzes. Es kommt dies ntxr auf Lagerplätzen in Betracht. Die Sortmientenmethode ntuss allmählich in Langholzmethode umgeleitet werden. Bei den Motorsägen steht nur noch die Frage der vollkommenen Abästung offen, da sich diese bei uns bei Ästen unter A cm Dicke noch nicht als rentabel erweist. In der Phase der nol?,rückung liegt das Hauptproblem in der Wahl des geeigneten Rückemittels und der Bestimmung jener Arbeitsbedingungen, für welche dasselbe entspricht Aktuell ist die Frage der Einführung beziehungsweise des Einsatzes der neuesten Knickschlepper, welche unter gtnvissen Bedingungen eine gros,se Wirksamkeit aufweisen, Vor ihrer Einstellung müssen geeignete Hiebsorte bestimmt, die Fahrtrassen des Schleppers planmässig festgesetzt, und die Fällung mit der Rückung in Übereinstimmung gebracht werden. Bei dem Strassenholztranspoi t isl aktuell die Wahl der zweckmässigsten LKW, wobei grö.ssere Lange der Sortimente oifer stellenweise überfuhr ganzer Stämme in Rechnung gezogen v.'erden müssen. Um die Brauchbai'keit der Maschinen beurteilen zu können und auf Grundlage dessen ihre Anwendung zu bessern, muss in der Praxis die Arbeit mit ihnen verfolgt, nnd der jeweilige Grad ihrer Wirtschaftlichkeit bestnnmt werden. Ebenso ist es unerlässlich, dass mit wissenschaftlichem Studium parallel zu den technologischen auch die ökonomisch-organisatorischen Fragen erforscht werden, um jene Eteniente zu ermitteln, wciche die Grondlaga für wirtschaftsniässige Beurteilung und für zeitgemäss planendes Koordinieren der Mittel und der Abwicklung des Produktionsprozesses bieten, 634,0.461:377.4') GOZDNE ŠKODE, KI JIH POVZROČAJO ZGIBNI TRAKTORJI, IN NJIHOVO PREPREČEVANJE Prof. dr. ing. Ernsf Pest al (Dunaj)"' Koristi in škode nisu absoiutne veličine, temveč jili opredeljuje človek, ki odloča, kaj je koristno in kaj škodljivo. NaihujSe motnje v naravi po\'zroča človek sam; ker pa potrebuje naravo za svoj obstanek, mora škodo, ki jo prizadeva, omejiti na zno.sno mero, ker bi s ice v onemogočil svoj obstanek. Določitev znosne škode Ce pelje traktor po polju, njegovo sled nimamo za škodo, Če pn pomen-dra zelenjavni aH celo ci'eilicni vrt, nastane razdejanje. Gozdna škoda se torej opredeljuje z gozdnogojitveno presojo. Pred približno 12. leti sem v Švici, na gozdnem obratu Chur trasiral žični žerjav. Pri tem sera na zgornji postaji naletel na golosek. Zvečer sein omenil tamkajšnjemu vzornemu upravitelju Hartmanau, da sem vedno mislil, da v Švici izvajajo le prebiraine sečnje, Odgovoril mi je, da je v tujini razširjeno napačno mnenje, da sekajo Zgolj prebiralno; res pa je, da izvajajo prebiral no-skupinsko postopno sečnjo (pienLer-femelartige Hiebe) in da je tisti golosek le nekoliko intenzivnejši poseg pri postopni sečnji, ki je lani glede na višinsko iego potreben, ker bi bila sicer ovirana pom!adile\'. Tedaj sem zvedel to, kar je čez 6 let obravnaval avstrijski strokovni tisk in čez 12 let tudi švicarski. V Švici so ponekod podvojili letne etate, da bi zmanjšali delež prestarih prebirahlih gozdov. Predpostavljam, da nam ni za pretirano prebiralno gospodarjenje, ampak za elastično, razmeram prilagojeno gojitveno obliko, ki se na ustreznih legah ne izogiba ozkih, na.seinenitvenih sečen j. Preozkosrčno prebiran gozd ni v skladu z mehanizacijo in ovira ne le spravilo z zgibnimi traktorji, ampak vsako spravilo. Nekemu znanemu lesnenni trgovcu iz Zürichs, ki nakupuje !es v Avstriji, sem očital pretirano zahtevnos! glede kakovosti. Odgovoril mi je, da je v Švici dovolj slabega lesa, ker se s prebiranjem in spuščanjem ali dvičanjem lesa poškodujejo stoječa drevesa, ki zato gnijejo, dokler ne pridejo na vrsio pri naslednjem prebiranju. Sicer pa sem se v Švici sam prepričal, da je bila trditev lesnega trgovca prelii-ana, ker so taki primeri ob uporabi žičnih žerjavov redki, toda nekaj resnice le \'sebuje. Vsak način sečnje je namreč poseg v prirodno ravnotežje, ki pušča za seboj določene sledove V preteklih stoletjih so bile zaradi le,sen!h riž in podobnih naprav potrebne sečnje na golo, ki so pogosto povzročale hudo erozijsko Škodo. (Velika sečnja na golo v Vorarlbergu leta 1796 in spuščanje lesa sta povzročila hudourniško korito, ki obsega frO ha in je globoko do 200 m ter je naneslo na SO ha 50 milijonov m' materiala.) V Avstriji je na stotine hudournikov, usadov in plazišč, nastalih zaradi neprimernega izkoriščanja gozdov. Zato je prav opozoriti na različno, od zgibnili traktorjev povzročeno škodo. Pri tem pa je Ireba za primerjavo upoätevali tudi škodo, ki so jo ali jo povzi-očajo prejšnji načini spravljanja * Predavanje, ki ga je imel pi.sec 27, 2, v Ljubljani na povabilo Zveze IT gozdarstva in industrije za predela\'o lesa. Jesa. Gravitacijsko spuščanje lesa v goratih gozdo\'ih sc vednu povzroča na goztlu in na tleh neštete rane, okovana kolesa vozov režejo zareze v gozdno tlo in v vlake, živina pa pumendta pomladek. Toda na to škodo so se gospo-clarst\'eniki in javnost že navadili. Očitno poslabšanje pa je nastalo, ko so ob pomanjkanju vprege traktorji posegli tudi zunaj poti v sečišče. Pri tem pa se je pokazalo, da je škoda obrnjeno sorazmerna z I'elikostjo koles, tj. tem večja je, čim manjša so kolesa. Slika 1. Tlačenje tal. Kolesnice, nastale po vožnji nosilnega sortimentnega traktorja na Švedskem Zanimivo pa je, da se je proti gozdni škodi, povzročeni od prejšnjih gosenic nih iLi kolesnih traktorjev, slišalo razmeroma malo ugovorov. Glede na jierentabilnost lastne vprežne živine so prizadeti nvideli potrebo po traktorjih in so se sprijaznili s povzročeno škodo. Javno mnenje se je oglasilo šele tedaj, ko so se pojavili zgibni traktorji, mislilo se je, da bodo te pošasti uničile gozd. Sedaj pa ugotavljamo, da je pri tem bolj vplival zunanji vtis kot pa presoja stvarne škode, drngace bi se moralo ugotoviti, da zgibni traktorji s svojimi )7redno velikimi kolesi in majhnim pritiskom na tla pogosto povzročajo manj škode kot prejšnji gosenični in kolesni traktorji, celo manj kot konji. Hujše razburjenje je nastalo zaradi vdora tehnike v gozdno gospodarjenje kot pa zaradi objektivno povzročene škode. Nedvomno se je z modernim izkoriščanjem gozdov pojavila moč, ki odmika stare koncesije m načine ter vsiljuje kompromise. V vsakem primeru pa mora gospodarjenje z gozdom uvideti, da ga more le razumno usmerjena tehnika obvarovati pred gospodarskim nazadovanjem. škode pri spravilu z zgibnimi traktorji Škode, ki jih povzročajo zgibni traktorji, so kot tiste od kolesnih traktorjev, vendar pa se od njih razlikujejo po naslednjih značilnostih: 1. Zgibni traktorji so po svoji zgradbi pri enaki motorjevi moči in delovni teži mocnejäi od tradicionalnih traktorjev. Zmorejo spravilo cdih debet, medtem ko so bili prejSnji traktorji kos le sortimentom. Debelna metoda pomeni veliko ekonomsko pridobitev, povzroča pa povečano škodo na preostalem sestoju. Ta škoda je tem večja. Čim gostejši je sestoj in čim bolj ovinkasta je traktorska pot. Zgibni traktorji so učinkoviti tudi v slabem vremenu, v zmehčancm snegu in na močvirnatih tleh. Zato povzročajo škodo, ki jo prej ni biJo, ker s prejšnjimi spravllnimi sredstvi ni bilo mogoče delati v takih razmerah. 1. Zgibni traktorji imajo večja kolesa in zato občutno manj pritiskajo na tla. Zato praviloma povzročajo manjšo škodo na tleh in na pomladku. 3. Medtem ko vrvni vitli pri navadnih traktorjih vlečejo les pri tleh, teČe vrv pri zgibnem traktorju čez 2 do 2,5 m visoko oporo. Na la način so prednji konci debel privzdignjeni in povzročajo manj škode. Mavedcno kaze, da nastajajo Škodljivi vplivi pn spravilu lesa z zgibnimi traktorji največ zaradi vlačenja celih debel in zaradi dela ob vsakem vTe-menu. Tem škodam bi se mogli takoj izogniti, če bi vlačili le kratke kose po starem načinu in če bi ob slabem vremenu hranili traktorje v lopi. Toda kakšna bi bila tedaj njihova ekonomska koristnost? Odločilna je umetnost obi'atovodje, da v vsakem primeru izbere pravilno sintezo. Medtem ko so škode, povzročene s starimi načini spra\'ila neogibne, je mogoče Škode od zgibnih traktorjev izdatno zmanjšati, če delo z njimi sloni na dobri izobrazbi in na pravilnem načrtovanju. Razlikujemo: 1. steptanje tal, 3. škode na pomladku, 2. erozijo tal, 6. škode na mladovjü, 3. raiijavanje koreninja. 7. škode aa spravljanem lesu, 4 poškodbe spodnjih delov dreves. 8. škode na gozdniii poteh. Najučinkovitejše zavarovanje pred škodami vseh navedenih vrst je nadzorovanje izvajanja dela. Na začetku uporabe traktorja mora biti vodilni gozdar vedno prisoten, pozneje pa mora traktorista večkrat na dan obiskati. Da bi bilo spravilo lesa z zgibnim traktorjem finančno uspešno in neškodljivo za gozd, je potrebna natančna priprava dela in neprestano pieverjanje, ali se delo pravilno opravlja, A d 1. Teptanje -ali tlačenje tal Ce izračunamo pritisk na tla, ugotovimo presenetljivo dejstvo, da zgibni traktor na mehka tla pritiska le z 0,4 kg cm^ medtem ko pritiskajo konji z dvema nogama z 1,7 kg. človek pritiska e. nogo brez čevljev s približno 1 kg cm^. Konj povzroča raoČne posamez.ne s tlači t ve tal, vendar le na majhnem prostoru, tako da bakterije in drugi organizmi v tleh la mesla kmalu zrahljajo Zgibni traktorji steptajo tla v trakovih, ki se počasneje rahljajo. Sicer pa so zgibni traktorji tudi v tem oziru veliko boljši od tradicionalnih z majhnimi kolesnirni plašči, toda določeno škodo Ic povzročajo. Najhujše je to tlačenje tal v sestojih, kadar uporabljamo sortimentni zgibni traktor, ker pri prevozu sortimentov nosi traktor mnogo večjo težo kot pri vlačenju debfil. Tudi zaradi lega sortimentni 7:gihni traktor ni priporočljiv razen lažjega tipa pri redčenjih. Pri normalnem zgibnem traktorju, ki vlači debla s privzdignjenim sprednjim koncem, je tlačenje tal blažje. S pravilno porazdelitvijo dela pa se ta škoda lahko Še zmanjša, če se traktor na mehkem tlu ob odmrzovanju in dežju ne vozi zunaj potov, Tako npr. pri gozdni direkciji Admont, kjer je razdalja med potmi okoli 300 m, obvladajo s traktorjem, ki privlači les z vitlom, pas širok okoli 100 m, tj. eno tretjino površine, ne da bi se moral Lraktor voziti zunaj utrjene poti. Pa tudi tam, kjer poti niso tako goste, je mogoče ob neugodnih vremenskih razmerah traktor uporabiti, če tla niso občuiIjiva. Tudi v tem primeru vidimo, da je za uspešno delo z zgibnim traktorjem zelo potrebna skrbna in prožna organizacija, kjer se morejo vodilne strokovne moči zelo uveljavljati. Ad 2. Erozija tal Po strminah vlečejo zgibni traktorji les zlasti naravnost navzdol, v ugodnih razmerah celo po nagibu nad 60%. Navzgor se prazni pomikajo v obvozni smeri z nagibom do okoli W-'n. Ce se peljejo večkrat po isti sledi, nastane jarek, po katerem teče voda, ki povzroča erozijo. V tem primeru je potrebno po končanem delu jarke napolniti z odpadki od sečnje. To se navadno lahko opravi s prednjo ploSčo traktorja. Ce se jarki pravočasno in zadostno napolnijo, se erozija popolnoma prepreči. Slika 2. Erozija tal. Iz kolesnih sledi zgibnega iraktorja lahko na strmini kaj kmalu nastanejo vodni jarki W 3. Ranjavanje koreni nj a Zlasti v smrekovih sestojih s plitvim korenin j cm se pri uporabi kolesnih verig lahko poškoduj&jo tudi korenine pod zemljo. Takšna poškodba v začetku ni opazna, vendar pa povzroča gnilobo. Ce se v talcem sestoju seka v naslednjih 10 Jetih, poškodbe ne delujejo kvarno Nasprotno pa kolesne verige razrahljajo tla in preprečujejo njihovo stlačenje. Pri redčenjih kot tudi pri prebiralnih in skupinsko postopnih seSnjah pa se je treba odreči uporabi kolesnih verig, čeprav se učinek traktorja zato zmanjša za okoli 20%, Kolesne verige lahko koristijo pri pogozdovanju, ker razrahljajo tla in zdrobijo sečne ostnnke in jih potisnejo v zemljo in tako tla pognojijo. Najhujše poškodbe tal in koreninja nastanejo pri vlačenju težkih bremen navzgor po mehkem tlu. Čeprav zgibni traktor zmore takšno opravilo, vendar ni priporočljivo, ker se traktor pri tem preveč obrabi in korenine zelo ranja-vajo. Zato je treba vlačenje navzgor omejiti, čeprav na račun dvojite vlačilne dolžine navzdol. Kjer pa se mu ne da izogniti, naj bo breme tolikšno, da ga traktor z lahkoto zmore. Res je, da je mogoče breme popustiti in privleči z vitlom, toda takšno ravnanje je zamudno in zmanjSuje dnevni učinek. Ad 4. Poškodbe spodnjih drevesnih delov Po zakonu kosovnega volumna je rentabilnost spravila odvisna predvsem od mase posameznega kosa. Celo vpliv sečnje na golo ni tako pomemben. Največji kosovni volumen ima seveda celo posekano drevo. Tctda za spravilo celih debel .so potrebne raztegnjene spra\'ilne vlake, drugače je potrebno na ovinkih posekati notranje ovire, da ne bi pri spravilu odrgnili stoječih dreves. Ta škoda je največja, ko je drevje v soku. od aprila do julija, ko lubje rado odslupa. Najmanj občutljiva so drevesa za to škodo v času rastnega počitka. Za protiukrep je torej potrebno, da zgibnih traktorjev ne uporabljamo v času vegetacijske aktivnosti na ovinkastih vlakah, če bi ranjena drevesa jnorala rasti v gozdu več kol 10 let. Poškodbe drevja so veliko blažje, če spravljamo le dele debel. To bo potrebno zlasti na ovinkastih vlakah v goratih predelih. Napačno pa bi bilo debla preprosto v sredini prežagati, če to ni v skladu s potrebo krojenja. Bolje je skrojiti večkratne dolžine sortimentov, npr. 3 x 4m = 12m ali 6 -t i 4 + 4 m in pod. Večkrat nastajajo po.škodbe na drevju, ker jih zadene ali odrgne plošča traktorja ali kolesna veriga. Tem poškodbam se je mogoče izogniti s pravilnim ravnanjem voznika, ki mora biti glede na to izučen. Traktor mora imeti vgrajene littro učinkujoče krmilne priprave, če je krmilo naravnano za spravilo, je z njim zelo težavno voziti po cesti s hitrostjo 20 do 30 km na uro. Pri majhni neprevidnosti skoči traktor s ceste ali pa se postavi postrani. Nasprotno pa se je pokazalo, da je s krmilom za cestno vožnjo težko voziti po gozdu ali pa je treba občutno zmanjšati hitrost. Za pogostno cestno vožnjo je torej treba vzgraditi dodatno krmilo. Ad 5. Škode na pomtadku Večinoma so naravne pomladitve tako goste, da delna poškodba pomeni le navidezno, ne pa gospodarsko škodo. Vsekakor pa je bolje redčenje opraviti z gojitvenim orodjem namesto s traktorjem. Zato je treba upoštevati naslednja navodila: Slika 3. Po vJakah, pokritih s snegom, lahko s traktorjem vlačimo les kilometre daleč, ne da bi poškodovali tla in les V naravnem pomUidku ne smemo uporabljati kolesnih verig. Po zmrznjenem ÜU brez snega ne smemo vozariti po pomladku, ker bi drevesca prt dnu polomili. V pom lad ku, ki je višji od pol melra, je treba določiti spravi I ne linije in Lipornbiti \'itel. Drevje mora biti podrto postrani k spravilnim smerem. Varovanje pomladka na navedene načine zmanjkuje učinek traktorja Tudi pri tem je odločilna dispozicija dela. V naravnem pomlad k u je koristno, Če je traktor opremljen z dvema vitloma. Zmanjša se namreč Skoda pri zbiranju lesa po inetodi »choker«. Pri tem je zaželeno, da je na vrvnem smernem kolesu traktorja tolikšna odprtina, da lahko skozi njo zdrkne trnek vr^'iie zanke kot pri traktorju švedske iz-^/edbe KL 860. Tako se namreč olajša zbiranje lesa. Za Nemčijo adaptirani zgibni traktor »kocknm treefarmer KL 821« ima po naročilu izdelano ščitno ploščo, ki nosi vrvna kolesa in sc lahko dvigne ter spusti. Pri vlačenju lesa v podaljšku stroja, ko ni nevarnosti za prevračanje, so vrvna smerna kolesa v zgornji v i.? in i. Pri vlačenju pod kolom pa se ta vrvna kolesa spustijo. Ščit ob tlu hkrati preprečuje, da tovor ne bi spolzel pod stroj. Zaradi te dopolnitve pa je na vsak način potrebna dodatna hidravlična oprema, ki podraži traktor. Težko je varovati pomladek, ki je pokrit z drevjem in vejevjem. Zal.o ni dobro preveč drevja vnaprej podreti. V pomladitvenih sestojih je treba tudi smer sečnje smotrno določiti. Voznik išče zaradi boljšega učinka najkrajšo pot, ne pa za manjšo Škodo najustreznejšo. Za to mu jo je treba nakazati S smerjo sečnje ali drugače. Najlaže je varo\'ati pomladek, kadar je sjiežna odeja visoka okoli 10 do 30 cm. Previsok sneg ni koristen, ker skriva poniladek in les, Ad 6. škoda na mladovju V mladovju sta drevo in sestoj zelo občutljiva. Povzročene škode imajo dolgotrajno posledice, Gozdarji, ki načelno nasprotujejo delu strojev pri red' čenjih, imajo glede tega prav. Na žalost pa s tem problem Se ni rešen. Redčenje je doslej najšibkejša točka /gibnih traktorjev, pa tudi drugih mehaničnih spravilnih priprav, Ce ne bi bili konji tako dragi, bi jih tudi v bodoče priporočali za redčenje. Toda, če kljub temu uporabljamo zgibne traktorje pri redčenjih, smo k temu prisiljeni zaradi ekonomskega pritiska. Ce razpolaga gozdni obrat le z enim zgibnim traktorjem, je ta navadno prilagojen redni sečnji in je zato za redčenje pretežak in preširok. Ce želimo ta traktor koristno uporabiti pri redčenjih, je treba določiti široke spravil ne vlake, do njih pa tanki les spravljati ročno ali pa s konji oziroma s spuščanjem, najbolje postrani k vlaki. Les je treba zložiti tik ob vlaki z debelejšimi konci naprej. Tako bo Skoda zaradi vlačenja najmanjša. Ce na ovinkih ni mogoče zavijati z vso dolžino, je treba debla razpoloviti, Vlačenje po strani pci strmini povzroča ranjavanje stoječega drevja na .spodnji strani, zato se mu moramo izogibati. Vsekakor je treba redčenje opraviti, ko drevje ni v soku. Oblaganje drevja z vejami ne zaleže, ker jih že prva vleka odrine. Bolje je na deblih puščati na koncu nekaj krošnje, da bi ublažili pritiskanje na stoječa drevesa Ce imamo z redčenji veliko opraviti, se obnese mali »holder AG 35«, ki je ozek, d£i omogoča več spravilnih I'iak, ki so tako blizu ena drugi, da je vmesno spravilo s konji odveč. Na prav kratkih razdaljah lahko potegne delavec do leh vlak les tudi v lubju. Na strmini naj bodo te vlake po padnici pribJjžno 20 do 30m vsaksebi, široke pa naj bodo 2 do 2,5 m. Debla je treba zložiti tik ob vlake, z debelejšimi konci navzdol, da more traktor pobrati te kupe. Razen voznika je potreben se en nakladalec. Prt poznejših redčenjih se uporabi le vsaka druga vlaka. Za sedaj se tanka debla iz redčenj vežejo z vrvnimi zankami Ce so debla v lubju, se ne izmuznejo. Upam, da bo v bodoče proizvajalec traktorjev Holder po naročilu izdeloval na zadku traktorja primerne ročice. Vrv bo potem uporabljena le še tam, kjer je potrebno privlačevanje. Ad 7, Soda na spravljanero lesu Debla se opazno obrusijo na koncih le pri spravilu na večje razdalje in na kamnitem tlu, zato se na splošno izogibamo spravil ni m dolžinam nad 1 km. Vlačenje po vlažnem tlu in po snegu zelo zmanjSuje to izgubo; to je treba upoštevati zlasti na svetu z ostrim apnenim in dolomitnim kamenjem. Po snegu pa je mogoče vlačenje brez škode tudi več kilometrov daleč. Zaradi blata na deblih se verige motornih žag pri razžagovanju hitreje obrabijo, prav tako tudi noži kipilnih strojev. Ta škoda pa ni pomembna, večja je .škoda. Če moramo zaradi od juge in dežja omejiti delo s traktorji. O drgnjenje lubja, zlasti v soku, se ne Šteje za Škodljivo. Lubje pa je pri-rodni plašč, ki zadržuje ali varuje svežost lesa, zato bo pri uveljavljanju strojnega lupljenja zaželeno, da ostane na deblu čim manj poškodovano, Pri vlačenju debel s tanjšim koncem najprej se pogosto odlomijo vrhovi debel, zlasti na ovinkasti in strmi trasi. Ta poškodba je še pogostnejSa, če so bila debla olupljena pri panju; na strmini jih namreč težnost poganja na vse strani, S spravilom neolupljenih debel, z izogibanjem prehudim ovinkom i» s previdno vožnjo pa je mogoče škodo zelo ublažiti. Ad 8. škoda na gozdnih poteh V območju vetrolomov so bile vlake grajene praviloma s padcem 20 do 40'^ib. Gradnja z buldožerjem »caterpillar D 6« je bila hitrfi in poceni, tudi spravilo je teklo dobro, toda naknadna obramba proti eroziji je bila draga. Po končanem spravilu je bilo treba vlake zasipati s sečnimi odpadki. Zato je bolje morebitne traktorske poti graditi z majhnim padcem, okoli S—S"/". Za takšne je potrebno manj vzdrževalnih stroškov, pozneje pa jih je mogoče uporabiti za kamionske poti, zlasti ob suhem vremenu. Pri vlačenju na pot in pri prehodu skozi ozke ovinke debla ne drsijo po poti, ampak po njenem robu oziroma po nasipu, S tem pa se zožuje pot in poškoduje drevje ob njej. Zato je treba na takih mestih pustiti kot odrivače dovolj visoke panje ali drevesa, ki jih lahko izkoristimo po končanem spravilu Ponekod lahko preprečimo äkodo na obrobnih drevesih ob ovinkih tako, Slika 4. Položno položena traktorska vlaka preprečuje erozijo tal Slika 5. G rab i Ine kolesne verige zgibnega Lrakiorja omoEJočajo povečanje koristnega bremena do 20%, toda pogosto v škodo go j eni a gozdoi' da na začetku spravila pustimo ležali debla na robii poii ob izposiavljenih drevesih. Ležeča debla odrivajo tista, ki jih nato vlačitno. Na neutrjenih poteh nastanejo ob deževnem vremenu in ob odjugi globoke kolesnice. Tedaj bi morah prekiniti spravilo, vendar pa je to navadno v območju lista\'e£v nemogoče, ker je tedaj [jogosto delovna sezona na vr-htincu. Te poškodbe se zdijo velike, vendar jih je rnogoee liitro popraviti. Po končanem spravilu zasipa in izravna zgibni traktor s svujo ravnalno ploščo globoke kolesnice. Nato z zvratno vožnjo izravnava površino. Ko se osuši, je pot zopet dobra. Ponekod je bila sprva uporabna komaj za pešce, ko jo je zgibni traktor razoral, ni bila več prehodna, po izravnan ju pa je postala uporabna za kannionski prevoz. Ob odjugi se na ilo\natem tlu dogaja, da traktor s svojim to^'orüm potiska blato in ga nanese na cesto, da se ga tam nabere debela plast. Toda Škoda ni pomembna, ker more traktor s svojo ravnalno ploščo odriniti blato pod cestni rob, zorano vlako pa zasipati s sečnimi odpadki. Vlačenju lesa po cesti se je treba kar se da izogniti, ker gosenične verige ID vlačenje debel naČnejo in poškodujejo cestno površino, še zlasti, če debla niso dobro okleščena. Tudi to škodo razmeroma zlahka poprEivimo s potiskanjem ravnaine plošče in nato z ravnanjem v zvratni vožnji. Na cesti nastanejo globoke poškodbe, kadar traktor, ki ima kolesne verige, v prečni smeri rampa debla. Tedaj pomaga k odstranitev verig, toda njihovo snemanje in ponovno montiranje traja 1 do 1,5 ure. Zato se navadno raje sprijaznimo s poškodbami in škodo nato popravimo. Zmogljivo st na teža in gozdne Škode Potrebno je ponovno poudariti, da so gozdne škode približno sorazmerne z zmogljivostno težo traktorjev. Normalno težki zgibni traktor z vso oprerao, toda brez voznika in vode oziroma kalcijevega klorida v zadnjih gLimah, ima zmogljivostno težo 60 do 80 kg na KM. »Timberjack 217 D« z 80 KM in 5620 kg ima zmogljivostno težo 70,2 kg na KM in je nonmalnotežen, prav tako tudi traktor »kockum treefarraer KL SčO« s J2Ü KM in 7900 kg. Pri traktorju «latil T 4 T« s 110 KM in s težo 6,2 ton je poudarek na raotomi moČi, traktor »weite 60 S« s 57 KM in s težo 5,3 ton pa je zmogljivostnotežno poudarjen. Velika 2mogljivosina teža in šibek motor sta na splošno v prid gojenju gozdov in tak traktor tudi najlaže shaja brez kolesnih verig, ker koristno moč lahko izrabi s pomočjo adhezije svojih gvim. Veliko Število KM pri majhni teži povečuje torej vozno brzino in delovni učinek pri spravilu navzgor, na žalost pa stopnjuje poškodbe tal. Izbira je torej težavnal Voznik zgibnega traktorja Da bi se izognili gozdnim škodam, je treba izbiri in izobrazbi voznika posvetiti posebno pozornost. Voznik zgibncga traktorja potrebuje inteligenco, občutek in pogum. Takäni ljudje pa niso tako pogostni, kot bi bilo zaželeno. Najboljše izkušnje so dosežene z mladimi gozdnimi delavci, ki so imeli od mladega opraviti z lesom in s traktorjem ler so odporni pi'oti neugodnemu vremenu. Priučeni delavci iz vrst mehanikov navadno kmalu odidejo. Popolna Slika 6. Ce manjkajo udvivači, se obrusi spodnji rob poti ali nasipa Slika 7. Nanos blata na spoju vlake z gozdno cesto. Po končanem spravilu se blato s traktorsko ploščo odrine pod cesLo izobrazba traja več mcsccev in precej stane. Zato je bolje mlficle voznike po kratkem šolanju najprej nekaj tednov ^aposliti v sestojih, kjer ne morejo napraviti veliko Škode. Za delo v pomladku in na strminah je potrebno veliko izkušenj, zato ga naj ne opravlja traktorist, ki nima osnovnega znanja. WALDSCHADEN DURCH KNICKSCHLEPPER UND IHRE VERHÜTUNG (Zusammenfassung) Es war zu enrarten. dass eine so tiefgreifende Umstruktuierung der Holzernte, wie es von den Knick.^chlcppcrn eingeleitet lür den Wald nicht nur positive Folgen haben kann. Einige der beschreibenen Schaden treffen für alle Arten der Schlcpperrückung zu. Verschiedene Schäden, vor allem solche £in Forststrassen, kann man durch richtige Arbeitsdisposition vermeiden oder mit geringem Kostenaufwand beheben. Weiter muss man auch die Waldschäden ins Kalkül ziehen, die durch Knickscleppereinsatz vermeiden oder verringert werden. In der Summe ergibt sich, dass die Waldschäden durch Knickschlepper erheblich kleiner sind als die Schäden infolge von Rückung.sverfahren, zu deren Ablösung sie eingetreten sind. Lediglich in der Durchforstung besteht durch Ausfall der Zugtiere eine Lücke, welche durch die vorhandenen Knick Schlepper iji der jetzigen Ausrüstung noch nicht zur vollen Zufriedenheit geschlossen werden kann. Generell bedeutet die Einführung der Knickschlepper f"ür die pfleghche Forstbenutzung einen Fortschritt. Durch gute Ausbildung der Fahrer und richtige Arbeitsplanung werden sich die Schäden weiterhin vermindern lassen. Ganz ohne Schaden geht es aber nicht! Es ist Utopie, zu glauben, die Erde könne drei Milliarden Menschen erhalten, olirie dass der Natur irgend^^'ü ein Härchen gekrümmt wird, Holz ist noch immer der wichtigste Rohstoff der Welt, ob man ihn nach Tontiien, Frachttonnenkilometern oder in Geld bewertet, er iregt hoch über deu Giganten Stahl. Kohle und Öl. Wenn man von Grundnahrungsmitteln absieht, konnte die Menschheit eher ohne alles auskümmen als ohne Holz. In der letzten Zeit wurden Prognosen gestellt, da.ss durch Voieilen der Löhne die Holzpvoduktion erlöschen könnte. Keine Sorge: Die Holzproduktion erlisclu nicht, Welt und Wirtschaft können auf Holz nicht verzichten. Aber wenn die heu t ige Forstmannsgenerat ion ausserstande ist oder sich weigert, neue technische Mittel zti. benützen, dann werden diese eben von der Holzindustrie in den Wald getragen, Jn Nordamerika und Russiand wird die Holzernte in der Regel von der Holzverarbeitung durchgeführt und die Biologie spielt daher In der Waldbewirtschaftung eine recht untergeordnete Rolle. Solange der Forstmann die zur rentablen Hohernte nötigen technischen Mittel selbst führt, kann die Technik nicht gefahrlich werden. Es ist deshalb nötig, dass sieh der Forstmann die Technik im Walde nicht aus der Hand nehmen lässt, denn nur er ist imstande, jeweils den grössten Nutzen mit geringstem Schaden zu eikaufen. IZ PRAKSE ALI IMAJO NEZADOSTNO PROUČENI IN PRENAGLJENI ADMINISTRATIVNI PREDPISI TUDI NEUGODNE EKONOMSKO-FINANCNE POSLEDICE ZA GOSPO DARJENJE Z GOZDOVI? Leto 1969 je bilo burno in ostro polemično gledt! problematike zasebnih gozdov, ki so zaupani v gospodarjenje gozdnim gospodarstvom. Veliko kritike ji bilo izrečene na račun visokih stroškov gospodarjenja, zlasti režije, nizkih odkupnih cen, precej pripomb pa je bilo tudi na predrage metode za urejanje zasebnih gozdov. Ce se omejim le na slednje, so ti očitki povsem upravičeni. Izrečeni niso bili samo od laikov, temveč tudi iz strokovnih krogov (kritika urejevalnih metod na republiškem gojitvenem seminarju leta 1967 v Ponikvi pn Celju, leta 19äS na republiškem gojitvenem seminarju v Postojni, na letečem gojitvenem seminarju, v prispevkih v Gozdarskem vestniku ipd.) Bistvo leh pripomb je v dejstvu, da bi klasične urejevalne metode spričo skokovito naraSčajočih stroSkov in osebnih dohodkov ter razmeroma stagnirajoče višine bioloSke amortizacije zasebnega sek tor j a pripeljale do absurdnega pojava, ko stroški za izdelavo gozdnogospodarskega načrta presegajo sklad, biološke amortizacije gozdov. Z drugimi besedami: gozdnogospodarski načrt bi zaradi visokih stroškov svoje izdelave sam onemogočil realizacijo del m načrta za grad jo gozdnih komunikacij, torej lastnih predpisov, katerih uresničenje se financira iz sklada biološke amortizacije. Ta problem je še posebno pereč v šibko donosnih zasebnih gozdovih s pičlim deležem blagovne proizvodnje, v gozdovih, ki so praviloma močno razdrobljeni in razparcelirani. Po analizah iz leta 1967 bi stroški za klasično ttrejanje v ekstremno razparceliranih gozdovih presegali 300 din/ha. V raznih predelih celjskega območja pomeni to 50—200% biološke amortizacije zasebnega sektorja. Ob vsem tem pa urejevalna služba v Sloveniji ni stala prekrižanili rok. Že vrsto let išče ustrezne, cenene in glede natančnosti dovolj zanesljive urejevalne metode, ki bi bile v sorazmerjn s stanjem gozdov kot tudi z možnostmi intenzivnega gospodar jenja. Po eni s Irani imamo opraviti s kapitalnimi gozdovi z velikim deležem blagovne proizvodnje, po drugi pa z devas ti ranimi goedovi z neznatno blagovno proizvodnja. S stališča dendrometrije iščemo izhod v reprezentančnih statističnih metodah, s stališča urejanja pa, vsaj pri nas, v prehodu s parcelnega na oddelčni sistem urejanja zasebnih gozdov. Rezultati izsledkov, raziskovanj in praktičnih izkušenj v Sloveniji so bili podani v Navodilih za urejanje gozdov iz leta 1964; pri njihovem sestavljanju so sodelovale vse urejevalne službe, Bistvo in sodobna miselnost urejanja gozdov zasebnega sektorja je v priporočilu, naj se razparcelirant kmečki gozdovi urede po oddelčni metodi. Po oddelkih naj se ugotovita tudi prirastek in lesna zaloga. Prav tako se predvideni obseg sečenj — etat določi le za posamezen oddelek oziroma odsek. Porazdelitev etata na gozdne posestnike v okviru oddelčnega etata je prepuščena operativnemu kadru, ker je ta v Sloveniji na zadovoljivi strokovni viäini. Operativni kader je razen teg^i v veliki meri izSel iz vrst urejevalcev, je. nosilec osnovne proizvodnje in tudi sesLavlJaliiC letnih gozdnogospodarskih načrtov, če gozdovi še niso urejeni. Te okolnosti in pa večletne praktične izkušnje Jamčijo za pravilno strokovno porazdelitev oddelčnega etata. Obstaja pa upravičena bojazen, da etat ne bo pravilno razdeljeval kader urejevalnih služb, saj ga v veliki meri sestavljajo začetniki, ki niso dovolj izkuSeni in tudi slabse poznajo terenske razmere. Do leta 196.5 je bilo na celjskem gozdnogospodarskem območju po oddelčni metodi urejenih 20 291 ha oziroma 6 gozdnogospodarskih enot. Doslej glede poraz-dcljevanja etata operativa ni imela težav z 12 765 gozdnimi posestniki, ki so lastniki navedene površine gozdov. Porazdelitev etata so opravili operativci postopoma v več letih na osnovi poznavanja stanja gozdnih parcel, sečenj lastnikov v preteklosti in stvarnih potreb. Oddelčni etat jim po dosedanjih izkušnjah omogoča večjo svobodo in dinamično.st pri odrejanju letnega obsega sečenj za vsakega lastnika, saj se v teku lO-letnega izvajanja elaborata pokaže vrsta izrednih in izjemnih okoliščin: adaptacije gospodarskih ah stanovanjskih poslopij, novogradnje zaradi požarov, težke fmančno-socialne razmere kmeta, trenutna denarna stiska zaradi nakupa gozdarske ali kmetijske mehanizacije, dediščine, bolezni ipd. Po drugi strani pa se srečujemo s problemom nezainteresiranosli gozdnega posestnika za sečnjo zaradi pomanjkanja delovne sile, težavnih spravilnih razmer, nerentabilnoati izkoriščanju slabe .sort imen taci je, velikega deleža listavccv ipd Naštete okoliščine bi morale vplivati ne le na porazdelitev, ampak tudi na viäino oddelčnega etata (morda bolj kot osnovni dendrometrični nakazovalci). Vprašanje pa je, ali more urejevalna služba glede na pičlo odmerjen čas v sezoni terenskih del v zadostni meri proučiti in upoštevati vse te okoliščine. Da je oddelčni eiat edino sprejemljiv za koncept medparcelnega gospodarjenja in spro.ščene tehnike gojenja gozdov, je potrdil tudi republiški gojitveni seminar 1 1967. Na osnovi 9. člena Zakona o go'/dovih (Uradni list S RS 30-309 .öS) je bil Repui> liški sekretariat za gospodarstvo zadolžen izdajo pravilnika o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov. Pri izdelavi njegovega osnutka so sodelovale s posredovanjem Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij tudi urejevalne službe, vendar ni bilo dilem glede ponovnega uvajanja parcelnega etata, saj je povsem razumljivo, da bi to pomenilo v sodobnem urejanju za.sebnih gozdov koiak nazaj. Zalo so vsaj poznavalci posledic osupnili ob določilu 33. člena Pravilnika o izdelavi gozdnogospodarskih načnov {Ur. 1., poglavje E, Načrt gospodarjenja z gozdovi, odstavek b, Načrt sečenj in določbe za njegovo uresničitev), ki določa, da se pri zasebnih gozdovih eiat oddelka razdeli na posamezna gozdna pose.siva v njem, in sicer na podlagi površine, ugotovljene lesne zaloge in stanja sestojev pri posameznih posestvih. Ce Je lesna zaloga oziroma stanje sestojev ugotovljeno tako. kot predpisuje 18. člen omenjenega pravilnika, torej po oddelkih, ne pa po parcelah, tedaj navidezno preostaja le še distribucija etata na osnovi površine gozdnih posestnikov. 2e površen poznavalec razmer naäih kmečkih gozdov pa ve, da je površina kot kjitenJ za določanje obsega sečenj najslabši nakazovalee. Prava mozaična pestrost zasebnih gozdov pripelje pri izračunavanju površinskega etata do absurdov, ki so operativno-tehnično neizvedljivi, kmetu, gozdnemu posestniku pa pokažejo urejanje gozdo\' kot neeksaktno vejo stroke, ki brez baska troši ogromno denarja. S površinskim etatom prisodimo namreč lastniku v okvii u sedanjih 15—25 ha velikih, heterogenih oddelkov tudi etat listavcev ali iglavcev čeprav enili ali drugih v svojem gozdu nima, določimo prenizko ali preveliko sečnjo. Čeprav je gozd ne zmore, in sicer tako za parcelo, ki je v stadiju pomlajevanja kot za dnjoo, kjer je mogoče le drobno redčenje ipd. Gozdnogospodarski načrt se izdela, predloži komisiji za potrjevanje, ta pa ga noče in ne sme potrditi, dokler ni oddelčni etat porazdeljen na posamezne lastnike. Kaj storiti? Poti nazaj — ugotoviti lesno zalogo in stanje sestojev po lastnikih — ni več. Po sili razmer mora urejevalna služba ob sodelovanju Z operativnim kadrom gozdnega obrata kampanjsko, zaradi naglice in pomanjkljivosti podatkov pa tudi premalo strokovno, porazdeliti etat, kakor ve in zna. Takšno brezglavo porazdelitev etata smo bili prisiljeni napraviti v okviru celjskega gozdnogospodarskega območja za začetek v enoti Šentjur. Kot osnovo za porazdeljevanje smo vzeli vsaj kolikor toliko zadovoljivo opravljeno setnjo, kol so jo v preteklosti izvršili lastniki, razen tega smo si morali pomagati z naravnost genialno osveženim spominom vsega operativnega kadra^ da smo si nekako skonstruirali stanje sestojev in njihovo proizvodno zmogljivost za vsakega od 1700 gozdnih posestnikov. Ker ima zelo veliko posestnikov parcele, ki so velike le nekaj arov aii pa še manj, je pri tem vsak komentar odveč. Ker nekateri kolegi podcenjujejo zapravljeni čas m nastale stroške, smo se odloČili, da ves ta postopek podrobno Časovno in finančno spremljamo. Ugotovitve te spremljave bodo morda marsikoga presenetile, nas, ki pa smo podobne poizkusne postopke porazdelitve etata morali že večkrat delati (GGE Vransko, Marija reka, SI. Konjice) in smo pred njimi svarili, pa ne presenečajo več. Veliko časa je bilo porabljenega zlasti zaradi hude razparceliranosti gozdov, Delo pa smo natančno registrirali za vsakega sodelujočega. Na Delovno mesto dan bruto din Porabljeno dni Batto stroški osebni dohod. Scf Gozdnega obrata 1. revtrni gozdar 2. revirni gozdar 3. revirni gozdar ), gozdni delovodja 2. gozdni delovodja 3, gozdni delovodja 142,00 112,OD 112,50 110,S0 70,60 SO,60 72,20 3 30 3 5 4 1 3 426,00 3360,00 337,50 554,00 282,40 161,20 216,60 Gozdni obrat skupaj 50 5337.70 Sef sektorja za urejanje gozdov 1. laksator projektant 2. taksator projektant 148,00 117,00 117,00 4 4 1 592,00 463,00 117,00 Skupaj sektor za urejanje gozdov 9 1177,00 Vsega 59 6514,70 Lastna cena s faktorjem 1,6 dm 10,420,00 Polna prodajna cejia s faktorjem 2,5 din 16.286,00 Torej stane porazdelitev etata za GGE Šentjur s [aktorjem 1,6 (prevozili stroški, terensl:i dodatek, obratna režija brez upravne režije, skladov in dobička) že nad 1 milijon starih din, s 1'aktorjem prodajne cene pa nad 1,6 milijona. Preprost račun nam pove, da je bilo porabljeno za 1 lastnika 16,6 minul oziroma, da strošek zanj znaša 9.55 din. Za vse gozdnogospodarsko območje z 22.780 gozdniiTii posestriiki bo znašal siiošek 7.a porazdelitev etata kaf 21S.000 din, in je popolnoma odvečen. Prav bi bilo, da tisti, ki vztrajajo na togih adminisiralivnili predpisih, odgovarjajo slovenski javnosti v zveži z njenimi zahtevami za znižanje stroskov pii "ozdnih gospoda s t vih. Ing. Boris K r a s n o v ZBOROVANJE VZHODNGALPSKIH IN DINARSKIH FITOCENOLOGOV (Vni., IX. in X, zborovanje) O delu in nalogah vzhodnoalpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fito-cenologijo (Union internationale de Phytosociologie) smo že poročali v tem glasilu leta 1967 v številki 3—4 ; 95—97, Radi bi gozdarsko javnost občasno seznanili z delom te mednarodne delovne skupnosti, ki se vsako leto zbira k delovnim sestankom. Razen rednih letnih sirnpozijev, kjer se obravnava vegetacijska, ekološka in fitogeograCska problematika, so vpeljani Še sestanki razširjenega predsedstva, kjer se razpravlja o organizacijsko-tehničnih in znanstvenih zadevah. O prvem posvetu leta 1965 v Trstu in drugem leta 1966 v Ljubljani smo že poročali; tretji je bil leta 1967 v Ljubljani, četrti leta 1968 v Zagrebu in zadnji leta 1969 v Celovcu_ Sekcija Je leta 1966 ustanovila ctoktnnentacijski center z namenom, da zbira in ureja znanstveno gradivo ter ga posrediije svojim članom. Namen centra je tudi, da Čimprej pTipravi gradivo ?,a izdajo vegetacijskega priročnika (prodromusa) vzhodnoalpsko-dinarskega prostora. Delovna skupnost vzhodnoalpskih in dinarskih fjtocenologov ima svoje večjezično glasilo »Mitteilungen« (»Poročila«), ki obvešča člane o tekočih zadevah in problemih. Razen tega izide o vsakem simpoziju posebna publikacija, ki prinaša vse simpozijske referate z diskusijo. Ta publikacija pomeni nadaljnjo vez med člani delovne skupnosti ter njihovo povezavo s štrokim znanstvenirn svetom. Predvideni so (udi izpopolnjevat ni tečaji, kjer naj bi se člani-začetniki bližje seznanjali s problemi vegetacijskega preučevanja ter se usposabljali za reševanje ožjih in težjih vprašani pri terenskent in kabinetnem delu. Vili. zborovanje vzhodnoalpske-dinarske sekcije je bilo na Dunaju od 3. do 7. 7, 1967. Organizirali so ga dunajski geobotaniki, visokošolski profesorji, dr, E, Hubl, dr. ing. 11, Mayer, dr. ing. H. Wagner, dr G. "Wendelberger ter asistenta dr. H. Niklfeld in dr. mg. K. Zukrigl. Tema zbororvanja jc bila »Vegetacija alpsko-iürsko-panonske kontaktne cone na obrobju Alp in Dinaiidov«. Tej temi jc bilo posvečenih 27 referatov, od katerih ÜÜ bili štirje uvodni in to-. F. Ehrendorfer: Citotaksonomski prispevki k fiorogenezi vzhodnega alpskega obrobja; H. Niklfeld: KI orna geografija dunaj.skega prostora; H. Wagner; Rastlinska odeja vzhodnega alpskega obrobja; G. Wendeiberger: Suha travišča panonskega prostora. Z referati Je sodelovalo še 5 Avstrijcev, 2 čehoslo-vaka, 1 Italijan, 12 Jugoslovanov in 1 Madžar. Tznted Jugoslovanov sta referirala 2 Slovenca, in to 1. Puncer; Izginjanje dinarskega jelovo bukovega gozda na prehodu iz dinarskega v slovensko subpanonsko območje, in M. Wraher: Acidnfilni borovi gozdovi v slovenskem panonskem območju. Udeležba na dunajskem simpoziju je bila precejšnja, zbralo se je kar 70 ljudi, in to iz Avstrije 23. CSSR 7, Italije 7, Jugoslavije 24 (3 Slovenci; ž! Košir, I. Puncer in M. Wraber1, Madžarske 3 in Švice 6. Najštevilnejši so biH jugoslovanski udeleženci, ki so prispevali tudi največ referatov. Sludijskim ekskurzijam so bili posvečeni zadnji trije dnevi. Prva nas je peljala v vzhodni del Dunajske kolline in je zajela predvsem njeno vzhodno obrobje (Thermenalpen). Ogledali smo si vegetacijo vlažnih in pol vlažnih travnikov, suhih travisč, avtohtone sestoje črnega bora in bukovo-jelove gozdove spodnjega gorskega pasu s prehodom v gozd belega gabra. Druga ekskurzija je vodila v Litavsko pogorje (Leithagebirge) in v stepno območje ob Neusiedlerskem jezeru. Spoznali smo gozdove hrastov in belega gabra ter hazifilno-neutrofilne in acitlofjlne bukove gozdove Pi'1 Hainbiivgu ob Donavi smo preučevali vegetacijo gozdne in slane Stepe Ob vzhodni obali Neu sied Icrskega jezera smo študirali zanimivo vegetacijo slane in puhlične stepe, kjer so izmenoma razširjena tla tipa soionjcc in solončak. Zadnja ekskurzija je bila posvečena pragozdnemu rezervatu Rothwald (v privatni posesti), ki obsega približno SOOha. Pragozd bukve, jelke in smreke ter smreke in macesna .se razteza v kotlini med gorskimj grebeni pri kraju Lunz am See v Ybbstalskih Alpah. IX. zborovanje je bilo v dneh od 23. do 27 6. lÖöS; organiziral ga je botanični institut univerze v Camerinu v srednji Italiji, To je bilo doslej najbolje organizirano zborovanje, za kar gre zahvala prof. dr, F, Pedrottiju in njegovim sodelavcem. To je bilo prvo zborovanje zunaj TOhodnoalpsko-clinarskega prostora, prirejeno z namenom, da se bolje ugotovijo mnogostranske zveze med floro in vegetacijo v ilirsko-dinarskih deželah in na Apeninskem polotoku. Za znanstvene referate sta bili določeni dve glavni temi' »Primerjava med floro in vegetacijo evropskih gorskih masivov« in »Pomoč fitocenologije za izboljšanje donosa na gospodarskih zemljiščih!'. Zborovanja se je udeležilo 53 članov vzhodnoalpsko-dinarske skupnosli: 6 Avstrijcev, 23 Italijanov, 18 Jugoslovanov, 2 Madžara, I Poljak in 3 Švicarji, Uvodni referat je imel F. Ped rot ti, ki nas je seznanil z vegetacijo osrednjih Apeninov Referirali so še 2 Avstrijca, 6 Italijanov, 18 Jugoslovanov, 2 Madžara in 1 Poljak, Od Jugoslovanov so referirali 4 Slovenci; 2. Košir: Žtudij antiopogenih zdiTJŽb in njihova gospodarska izraba; I Puncer: Fitocenologija v služIli razmejevanja go?,dov in pašnikov v gorskem svetu Slovenije; M. Wraber: Določanje ra-ati^čnogojitvenih lipov na podlagi vegetacijskih in pedoloških kart; M Zupančič: Primerjava združb gorskega javora in bukve (Aceri-Fagetiim) v Alpah in Dinaridih. Med zborovanjem je bil občni zbor vzhodnoalpsko-dinarske sekcije. Statemu odboru je potekel mandat in izvoljen je bi! novi, sestavljen takole: akad. prof. dr. ing. P. Fukarek (Sarajevo), predsednik; akad. proE dr. ing, A. Hofmann (Torino), tajnik; prof. dr. S. Pignaiti fTrst), vodja dokumentacijskega centra; trije podpredsedniki, zastopniki treh jezikovnih območij: prof. dr. ing E Aichinger (Celovec), za nemško jezikovno območje, prof. dr. F. Pedrotti (Cameriyio), za italijansko jezikovno območje in prof. dr. M. VVraber (Ljubljana), za jugoslovanski jezikovni prostor. Organizirani sta bili dve ekskur»Go2d in okolje« lani v oktobru repuhliäki seminar v Dolenjskih toplica h, ki so se ga udeležili ne le številni gozdarji, ampak ludi predstavniki Planinske zveze. Turistične zveze, hortikulture, spomeniškega varstva, medicine in dru^i- Na Goriškem gozdarji Lispcsno pogozdujejo ob sodelovanju s šolami. Po^sozdovalne dneve s šolsko mladino prirejajo tudi drugje razni gozdni obrati, npr. v Liliji, Äkofljici, Domžalah, škof ji Loki, Nazarju itd. V zvezi s pripravami za akcijo mladinskih pogozdovanj je bil 25. 2. L 1, v Republiškem sekretariatu za prosvcto in kulturo sestanek, na katerem se je pomočnik sekretarja Dušan Kom pare strinjal z izvedbo mladinskih pogozdovanj ob sodelovanju šol. Pozneje je omenjeni sekretariat podprl takšno akcijo in je dne 31, 3. t- I- ra2poslal vsem osnovnim in srednjim šolam usirezno okrožnico, kot je objavljena na koncu tega poročila Po vsestranski razpravi, v katero so posegli vsi navzoči, je komisija sprejela naslednja priporočila: — Akcija mladinskih pogozdovanj naj se organizirano izvede po vsej Sloveniji, kjer so za 10 pogoji. Strokovno vodstvo naj bo v rokah gozdarjev, disciplinska skrb pa pri prosvetnih delavcih. — Konkretna izvedba akcije se pjepusča terenu, s tem da naj iniciativa za organizacijo prireditve pri'enstvo izhaja od gozdarskih organov, ki naj pripravijo dogovorno s Solo podroben načrt (primerna ^etnljiSča, ustrezne sadike idr,), — PH izbiri zemljišč naj se da prednost objektom okoli šole (če so za io možnosti) in terenom, ki bi bili primerni, da se v bodoče urejajo kot smladinski gozdit ali flšolski iTt«. Na mnogih šolah delujejo naravoslovni krožki ali pa horti-kullurne sekcije, pa bi pogozdovanje bilo za njih zelo pomembno torišče dela — Prireditve na terenu naj bi bile ustrezno pripravljene pn nazornem pouku v razredu z ustrezno razlago, predvajanjem diapozitivov in pod., strokovna pojasnila in navodila pa naj hi se mladini dala na terenu neposredno pred saditvijo Večina gozdnih gospodarstev je naročila več posebnih odtisov Gozdarskega vest-nika 1—4 1970 z naslovom »Gozd in okolje« in jih bodo rajrdclili šolam, ker vsebujejo gradivo, primerno za predavanja iz gozdarstva. Poučni bi bili tudi ustrezni prispevki v mladinskih listih (Pionirski list. Mladika). — Pogozdovainih prireditev naj se udeležijo le ustrezni razredi, od 6. dalje. Za vsako skupino s po približno 10 učenci je potreben za nadzor po en šolnik oziroma gozdar, Ce pa je več učencev, jih je potrebno razporediti kot gledalce, ki pa naj se s tistimi v skupinah zamenjavajo, tako da bo vsak posadil nekaj sadik. Terenska prireditev, združena z izletom v naravo, bo učinkovita, če bo samo pogozdovanje trajalo 1 do I'/2 ure. Za zavarovanje sadik je priporočljiva uporaba polivinilnih vrečic, — Po končani mladinski pogozdovalni akciji bodo gozdnogospodarske organizacije predložile Poslovnemu združenju gozdnogospodarskih organizacij ustrezno poročilo, ki bo vsebovala naslednje podatke: čas in kraj prireditve, objekt, naziv šole, število sodelujočih, vrsto in število posejanih sadik, oceno izvedbe in pred loge za bodoče delo. Ob koncu navajam še besedilo omenjene okrožnice Republiškega sekretariata zz prosveto in kulturo, ki je bila 31, 3, t. I. pod št.: 321-1 razposlana vsem osnos-nim in srednjim šolam: vZ naglim tehničnim in gospodarskim napredkom narašča tudi pomen gozdov. Gozdovi so naše naravno bogastvo, hkrati pa postajajo vse pomembnejši del človekovega naravnega okolja. Gozdnogospodarske organizacije sistematično skrbijo za obnovo gozdov in v pogozdovat ne akcije vključujejo tudi mladino. V letošnjem letu bo Poslovno združenje gozdnogo.spociarskih organizacij organiziralo akcijo «Mladinska pogozdovanja« in želi zajeti vanjo čimveč šolske mladine. Ker ima sodelovanje pn p0i,'ozdo vanju velik pomen za vzgojo mladih ljudi, priporočamo Šolam, naj se pridružijo akciji. Pobudo bodo dale gozdnogospodarske organizacije na vašem področju, pri njih boste dobili tudi vsa organizacijska in strokovnn navodila. Priporočamo, naj pri pogozdovanju sodelujejo učenci od 6, razreda dalje. Pred začetkom dela jih seznanite z namenom akcije m s pomenom, ki ga ima gozd za človeka. Učenci naj spoznajo, da bodo opravili pomembno in koristno delo. Akcijo planirajte v Času izven pouka, ali pa jo vključite v okvir športnega dneva. Mladinska pogozdovanja bodo dosegla svoj vzgojni in praktični namen samo z dobro pripravljenim sodelovanjem med šolami m gozdnogospodarskimi organizacijami, zato priporočamo, da se na akcijo tlobro pj i pravite.tt Ing. Franjo J u r h a r STROKOVNI IZPITI ZA GOZDARSKO STROKO Leios inaica so bili redni in popravni strokovni izpili za gozdarske iiiženirje in tehnike. Izkušnjo so uspeSno opravili Daslediiji kandidati, ki jili navajam hkrati s podatki o njihovi delovni organizaciji in o naslovu izpitnega izdelka: Ing. Tone Atilončič, GG Postojna, RazvDj inicialnih stadijev gozdne vegetacije na Visokem krasu po sečnji na golo. Ing, Roman Zega, GG Postojna, Problem gosporfarjenja z višinskimi bukovimi gozdovi snežniškega masiva. Ing. Ivan Zalaf, GG Postojna. Trertd debelinskega prirastka v jelOvo-bukoviJl Gozdovih g. e. Planina pu gozdnih tipih in praktična aplikacija rezultatov pri postavljanju gospodarskih ciljev. Ivayi Marinšetc, tehn,, GG Postojna, Dinamika spreminjanja gozdnih zemljišč v zadnjih 70 letih na območju občine Postojna. Franc Rebec, f.ehn., GG Postojna, Gospodarjenje s črnim borom na obrobju Visokega krasa v okolici Postojne. Silva Podobnik, tehn., SGG Tolmin, Izkoriščanje delovnega časa s&kačev — pri7nerjalna analiza nekaterih gozdnih obratov. Ing. Sianislav Marka, SGG Tolmin, Ekonomska analiza zaposlenosti V revirju Tolmin za obdobje 1963—1968, Alojz Volk, tehn., SGG Tolmin, Tehnika dela pri premeni bukovega sestoja v oddelku 11 b gozdnogospodarske enote Trnovo. Maksirniljan .MohoriCy tehn., SGG Tolmin. Primerjava učinkovitosti vozička Hinteregger D2 v odnosu na idrijski voziček. Ing. Voji.'ilnv Kristarič, GG Brežice, Melioracija degradii'anih gozdov in grmišč v revirju Dobrava. Ing. Anton Hrastenšek, GG Brežice, Vzgoja nizkega kostanjevega gozda, Stanko RešeiiČ, tehn., GG Brežice, Premena gozdov na območju Ravne gore, Aleksa^-ider Goreiic, tehn., GG Celje, Problemi obnove zasebnili gozdov v predelu Svetina, fng. Marlena Mozetič, GG Ljubljana, Gojitveno načrtovanje v krnečkih gozdo. vih gospodarske enote Grosuplje. Albina Slavec,, tehn., Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana, Tehnika snovanja in vzdrževanja intenzivnih nasadov iglavcev v Odolini (Brkini). Ing. Marjan iolar, Inštiltit za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, Življenjski pogoji in bodočnost gospodarsko pomembnih iglavcev v območju škodlji vega delovanja industrijskih plinov in prahu. Naslednji izpitni rok je predviden za oktober 1970. Ing Franjo J u r h a r DRUŠTVENE VESTI ENAJSTO REPUBLIŠKO TEKMOVANJE GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV V SMUčAN.fU (Bled, 20. in 2], marca 1970) Navajeni smo že, da so na4a smučarska tekmovanja iz leta v leto bolj.ša in u.ipeSnejša, [ako glede organizacije, kot števila tekmovalcev. Ce nas je pri tem do.slej kaj zmotilo. Je bilo to le slabo vreme ali pa neugodne snežne razmere. Ob izredno muhasti zimi so imeli prireditelji letošnjega tekmovanja izredno srečo. Oba dneva na prelepi, s soncem obsijani Pokljuki in na smuči.4čih pod Vi-šcvnikom sta bila redka izjema sredi meglenih in deževnih dni. ki so se vlekli sem že od novega lela. Pa tudi organizatorji so se nadvse izkazali s skrbno in dobru piipravo tekmovanja, ki je potekalo že v slogu vejibih smučarskih prireditev na najvišji ravni. Tehnika je prevJadala Že pri organizaciji: avtomatični krono-metri, radijske zveze po tekmovalnih progah, pomožne službe iLd., vse to dandanes same po sebi umevne in nepogrešljive slvari. Spričo izredno Številnih tckrnovalcev, vsako leto jih je več in več, pa naloge organizatorjev kljuh temu niso bile lahke in preproste, V veliko pomoč so jim bile zalo zlasti požrtvovalne enote JLA z Rudnega polja. — s Marjan Pesjak (Elan, Begunje) je dosegel na veleslalomu 3, mesto Glede Števila tekmovalcev je letošnje tekmovanje preseglo vsa pričakovanja. Vzporedno z udeležbo pa je narasla tudi kakovost smučarjev. Prišli so mnogi novi in mlajši lekinovaici. Posebej pa je omeniti, da tudi nekdanji vasi« — ne le z naših tekmovanj, ampak tudi z republiških in državnih prvenstev — §e vedno krepko posegajo po vodilnih mestih, Njihova udeležba daje našim tekmovanjem še poseben Čar spominov na nekdanje slavne čase našega smučarstva, Sploh pa je prišel tudi letos do popolne veljave pravi športni in olimpijski duh' predvsem je pomembno tekmovati in ne zmagati! Dobra volja in razpoloženje s smučišč se je preneslo tudi na Bied, kjer je bila v soboto zvečer v hotelu Toplice razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, nato pa še prijeten diužabni večer. Posebej so se izkazali pokrovitelji tekmovanja. Gozdno gospodarstvo Bled, Lesno industrijsko podjetje Bled in Tovarna športnega oi'odja Elan iz Begunj s številnimi in lepimi nagradami, ki so jih preskrbeli zmagovalcem. V veleslalomu je tekmovalo 2Ü7 tekmovalcev in 25 tekmovalk, v tekili pa 34 moških in i O žensk Za ekipno prvenstvo je bilo ocenjenih v veleslalomu 38 moških tn 5 ženskih ekip, v tekjh pa S moških in 3 /enske ekipe. Prvaki enajstega republiškega tekmovanja pa so naslednji. Teki Moški, tekmovalni razred: 1. Pavel Kobilica (GG Bled), 2. Pavel Doniik (LIP Bled), 3. Lado Lah (GG Maribor). Moäki, 1. starostni razred: 1. Viktor Bre^ovSek (OGP Medvode), 2. Maks Ko-nitnik (GG Kočevje), 3. Janez Hor\'at (Elan — Begunje), Ženske: ]. Jožica Grilc (GG Maribor), 2. KatL Pristov (LIP Bled), 3. Jelica Grušovnik (Maiies — Maribor), Moštva — moäki: 3 GG Bled, 2. GG Maribor I, 3. LIP Bled. Moälva — ženske: 1. GG Mariboi', 2, LIP Bled, 3. Elan — Begunje. Veleslalom Moäki, tekmovalni razred: 1. Peler Lakota (GG Bled), 2. Andrej KHnar (GG Bled). 3, Marjan Pesjak (Elan — Begunje). Moški, I. starostni razred: 1. Tinček Mule j (LZ Kranj), 2. Franc Primožič (GG Kranj), 3. Janez Štele (LZ Kranj). .Mo^kj, n, starostni razred: I. Drago Zadravec (LIK Savinja), 2. Rajko Marea-čič (LZ Kranj), 3. Leopold Krajnčič (GG Maribor). Ženske: 1. Danica Tolar (LIP Bled), 2. Smilja Škarabot (Jelovica — Škofja Loka), 3. Ivanka Korenč (KLI Logatec), Moštva — moški: 1 GG Bled, 2, GG Slovenj gradeč, 3. Elan — Begunje T Moštva — ženske: Elan — Beginije, 2. Meblo — Nova Gorica, 3, KLI Logatec. Tekmovanje za prehodni pokal Gospodarske zbornice S RS (točkujejo se naj boljši rezultati v tekih in veleslalomu, moški in ženske): 1. GG Maribor, 2. LIP Bled, 3. Elan — Begunje. M. C, Na štartu pod Viševnikom 244 ZANIMIV SESTANEK UPRAVNEGA ODBOIL\ ZVEZE IT CIPL V SKOFJt LOKI Na povabilo Gozdnega gospodarstva Kranj je sklical upravni odbor Zveze IT GIPL pravfear minule mandatne dobe svoj zadnji sestanek v Skofji Loki, Poseben dnevni red, ki ga je pripravil še[ tamkajšnjega gozdnega obrala in član upravnega odbora ing. Janez Ahačič, je bil nadvse zanimiv in po svoji vsebini za večino udeležence!' čisto nov. V sila zammii'em predavanju, spremljanem s Številnimi posrečenimi posnetki, nam je ing, Janez Ahačič podal krajinski in gozdnogospodarski oris škofjeloškega področja. Krajinsko izredno bogati predeli z dokaj ohranjeno podobo vaških naselij, z ohranjeno zemljiško razdelitvijo, z mnogoterimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki, pomenijo zelo široko in trdno osnovo za bodoči razvoj turizma, še posebno tiste zvrsti, ki je po njej čedalje večje povpraševanje. Pristnost domačega okolja, kulturna krajina, mir, hkrati pa mnogotere možnosti za duhovno in telesno rekreacijo dopustnikov ali pa enodnevnih obiskovalcev, vse to je spričo vedno hitrejšega razvaja mest, industrije in tehnike iiašim prebivalcem vedno potrcbnejše. Zvezano pa je seveda ne le z rastjo življenjskega standarda, ampak tudi splošnega kulturnega nivoja, tako mestnega kot podeželskega živi ja. Gozdarstvo ima pri tem izredno pomembno nalogo, hkrati pa se mu jiudi vi-sta možnosti za razširitev njegove dosedanje, klasične dejavnosti. Prvi, nikakor ne neuspešni poskusi so bili že napravljeni prav v škofjeloških predelih. V drugem predavanju pa nam je ing. Rajko Brank pokazal ijrimer, kako izobraževati in pripravljati podeželsko in kmečko prebivalstvo za bodoče naloge v zvezi z razvijajočim se turizmom. Skrbno pripravljeno predavanje, takšnega, kakšnega smo bili sami deležni, jiodkrepljeno z izbranimi motivi in glasbenimi vložki, je poslušalo na škofjeloškem že približno sedemsto, povečini kmečkih prebivalcev, na blizu dvajsetih predavanjih, kt naj bi jih opozorila na vrsto sicer drobnih vprašanj, ki pa so za razvijajoči se lurizem izredno pomembna. Kako ohraniti pristnost kmečke hiše, njeno zunanjost in notranjost, kakšna naj bo oprema, domači predmeti, kakšno okolje; kako se da poceni marsikaj urediti, popravili in rešili pred sicer neogibnim propadom zaradi malomarnosti. Tak način izobraževanja bo prav gotovo rodil koristne sadove. Gozdarjem na ŠkofjeloSkem pa gre za njihovo aktivnost tudi v tem pogledu vse priznanje. Člani upravnega odbora so nato v zelo živahni razpravi obravnavali mnogotero problematiko, ki se ponuja v prihodnje g07-darstvu prav v tem pogledu v proučevanje in reševanje. Splošen vtis, ki smo ga lahko zaznali, pa je bil prav ta, da kubiki in izključno le kubiki v sodobnem svetu res ne morejo več predstavljati edino področje gozdarskega uveljavljanja. Ob tej priložnosti so si udeleženci sestanka ogledali Še škofjeloški muzej, ki je izhodišče za zgodovinskih prikaz škofjeloškega območja, m pa atelje škofjeloške umetnice Dore Plestetijakove, slikarke, ki ideje za svoja dela zajema zlasti iz bogastva škofjeloške krajine. M, C, KNJIŽEVNOST DVA POMEMBNA JEZIKOVNA PRIROČNIKA Z jezikovnimi priročniki za posamezne stroke ali področja Slovenci nismo najbolje založeni. Lahko bi navedli nekaj del z medicinskega področja, pa dvodelni Splošni tehniški slovar, Pomorsko slovenščino in kornaj še kaj. Prav tehnika je področje, ki sc v našem stoletju tako silovito jazvija, da jezik komaj dohaja potrebo po novih pojmih in besedah. Zato bi skoraj vsaka tehnična stroka potrebovala sama svoj jezikovni priročnik ati tudi besednjak, od tega pa smo seveda še nerzmerno daleč. Tudi Splošni tehniški slovar — od izida njegove druge knjige jc minilo že šest let — bi danes potreboval marsikatero dopolnilo. Toliko bolj razveseljivo it-, da sta zdaj približno isii čas izäli kar dve deli s posebnega področja strokovne govorice. Eno izmed njiju je resnično besednjak, 10 je G o 7. d a r s k i slovar, ki ga je sestavil dr ing. Miran Briiiar, izdala pa Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstvii in industrije 2a predelavo lesa Slovenije. Druao je Slovenski jezikovni priročnik za tehnike, skupno delo več avtorjev, ki ^a je izdaia in založila Zveza inženirjev in telinikov Slovenije v sodelovanju s tehniško sekcijo terminološke komisije SAZU. Knjigi nedvomno za-sltjžita, da opozorimo nanju tudi širšo javnost. Gozdarski slovar je imel zametek v zbirki inž.i^ntona Sivica, ki je zbral okoli 4000 izrazov s področja gozdarstva in lesarstva ter zbirko podari! gozdarskemu inštitutu. Tam so zbirko izpopolnili z izrazi z drugih področij, avtor Gozdarskega slovarja Miran Brinar pa je prispeval še okoli 4000 novih gesei z razlago. Dokončno besediio je nastalo ob sodelovanju prof. Toma Korošca iz SAZU. Na 320 straneh je zdaj v slovarju po abecednem redu razvrščeno veliko bogastvo izrazov iz gozdarske in njej bližnjih strok. Razumljivo je, da so tu zajeta tudi rastlinska in živalska imena, zelo dosti pa je povrhu izrazov iz splošne jezikovne rabe, ki se v gozdarstvu uporabljajo s kakim posebnim pomenom ali vsaj odtenkom. Razlaga je največkrat opisna, pri rastlinskih in živalskih imenih fter njih boleznih) so podani ustrezni latinski izrazi, dostikrat pa so našteti Še razni sinonimi izrazov, ki so seveda tudi neka vrsta razlage. Redkeje je navedeno nasprotje izraza. Velikokrat so podane zveze, v katerih se kaka beseda uporablja, povečini prav z gozdarskega področja. Morda se ravno pri soznačnicah najbolj ka^e bogastvo slovarja in posredno seveda tudi slovenščine, saj so tu podani mnogi izrazi, ki jih recimo Slovenski pravopis 1962 nima. Povrhu si le takšen strokovni besednjak lahko privošči tako izčrpno naštevanje soznačnic. Pa tudi sicer je listanje po tem besednjaku pravi užitek za vsakega ljubitelja naše materinščine, in nedvomno bo marsikdo, kot je bil podpisani, spet in spet presenečen ob bogastvu izrazov, ki ga imamo za nekatere reči ali dejanja, ne da bi vedeli zanje.. Razumljivo je. da delo kot prvenec ni brez vrzeli ali spodrsljajev (sam sem recimo ob kraljičku zastonj iskal palčka ali stržkal^ pa saj ima knjiga na koncu uvezanih celo nekaj praznih listov za pripombe. Želeti je, da bi prišla v kar največ rok, tudi neg02tlar5kih. Jezikovni priročnik za tehnike pa je knjiga zelo drugačnega kova. To je razmeroma drobna knjižica na šestjh pol ah (96 strani), ki želi uporabnikom — predvsem tehnikom — pomagati, da bi se znali pravilno in lepo izražati. V uvodu je rečeno, da je knjiga izdana zlasti zato, da bt slovenski tehniki »pomagali ustvarjati nov tehniški jezik na sodobni ra\mi(i, in res je velik del knjižice name-njem prav temu. Zato je vanjo z raznih strani zbrano marsikaj, kar bi sicer tehnik moral trudoma iskali, pa se mu najbrž ne bi ljubilo. Od tod trditev v sklepni besedi knjige, da »ta zbir ne priobčuje niti črke niti besede novega, temveč vse ze znano in kjerkoli objavljeno". Res pa je tudi, da so to oznano" večidel napisali tehniki sami, samti za drugo poglavje knjige, o domačem besedotvorju, so se lahko močneje oprli na »Besedolvorje« Antona Bajca. To poglavje je tudi najobsežnejše v knjigi, le malo pa zaostaja za njim poglavje o tujkah v slovenščini, izdelano tako izvirno in bogato, da ga lahko štejemo za vsebinsko jedro knjižice, saj je sprejemanje in raba tujk današnji dan skorajda merilo za človekovo razmerje do materinščine, Tzvrstno razčlenjeno poglavje bo lahko uporabniku zanesljiv kažipot, ki mu bo pomagal, da slovenščini ne bo po nepotrebnem delal sile. Na koncu knjige so v nekaj krajših poglavjih podana navodila za slog in nekaj iz sklad nje, za prirejanje člankov in za predavanja, pn še mednarodni znaki za korekture. Morda bo kdo razočaran, ker si bo v takem delu obetal tudi slovarski del, recimo z najnovejšimi izrazi s tehničnega področja. Glede na to, kako je knjiga zamišljena, pa bi jo fo le brez potrebe obtezevalo. Tak slovarček morda založnica lahko pripravi kot posebno knjigo v dopolnilo svojemu Splošnemu tehniškemu slovarju, če slednjega ne bi mogla kmalu izdati v novi, razširjeni izdaji. Oba priročnika je lepo natisnila tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani J, Gradišnik ČLOVEK PROTI NARAVI — V OPOMIN IN SVARILO (Frnncä Avču}, Človek proti naravi, Ljubljana 1969, Tehniška založba Slovenije.) Z Avčinovo dolgo pricakoi'aiio knjigo o početju sodobne inclustrialjzii-ane dnižbe in brezosebnega človeka proti naravnim zakonom in samernu sebi je bila fndi pn tej plati zapolnjena občutna vrzel v naši lileiaturi, Slovenci smo se 7 njo vključili v široko zasnovano akcijo «Evropskega leta varstva narave 1970« pn skupnem reševanju problemov, ki tarejo prav vse evropske dežele. Hkrati smo v domačem krogu prižgali rdečo luč, ki naj opozori na vrsto nevarnosti, Ki vedno močneje trkajo tudi na naša vrata. Tisti, ki vodijo in usmerjajo naS družbeni in gospodar.ski razvoj, naj bi se tega zavedali bolj kot doslej. Zato se strinjamo s sklepnimi besedami avtorjevega predgovora, ko pravi: uNeniara se kdo od vodilnih vendarle zgane iz prijetne dremavice svojega visokega standarda in se zamisli v našo trenutno in bodočo stvaniost, morda se le oglasi alarm tudi v naši idilično zaspani Sloveniji, kajti pozno postaja tudi že pri nas.« Res je ze pozno. V svojskem jeziku, z ostro, a pi-edvsem odkrito besedo, niza avtor grozljive opise človekovega absurdnega početja, ko z vedno bolj telmično izpopolnjenimi dosežki svojega uma prihaja v nasprotja s samim sebo.i in s svojim bivanjem na Zemlji. Knjige bralec kar ne more odložiti, saj je ob branju sproti vzpodbujan k razmišljaj!ju o protislovjih človekovega ravnanja v naravnem okolju in zelo, zelo sivih perspektivah, ki se že v bližnji prihodnosti obetajo človeškemu rodu. Knjigo bi po tehtnosti besed in zanimivosti branja lahko primerjali z delom znane amc-rišlholder AG 35<( in »mitsubi.shi FT 2« ter z poljedelskim traktorjem »Fe-ftSf, kratek les pa s konji do vlake, dalje pa 5 traktorjem »unimog 406«, opremljenim z dvigalom in prikolico ter s traktorjem »holder AG 35«. Rampali so pri vlačenju s konji ročno, pri drugih načinih pa z istimi siroji, ki so jih uporabljali za spravilo. Pokazalo se je, da so skupni stroški ceJotuega proeesa najmanjši, če so spravljali ccla debla z zgibnim traktorjem »mitsubi.shi«. Zanimivo je zlasti dejstvo, da je bil gozdarslei zgibni traktor najcenejši, čeprav se ugotovitve nanašajo na poskuse s tankim )et.om za celulozo. Mekoliko večji so celotni stroški pri spravilu celih debel s poljecldskim traktoriem sFe-65«, S povečavanjem rEizdalje do 500 m pa stroški le počasi rastejo. Med preizkuša ni mi stroji za spravilo dolgega lesa je najdražji traktor »holder AG35-I. Spravilo dolgega lesa s konji je do razdalje 50 m cenejše od spravila s poljedelskim t rak tor jem, do razdalje 100—150 m pa cenejše od spravila s traktorjem »holder AG 35«. Stroški .'ipravila s kotiji rastejo S povečevanjem razdalje. Najdražja načina spravila sta vlačenje kratkega lesa s koTiji in s ionji do vlake ter naprej po njej s traktorjem rtunimna«. M, L. O APOMIKSISU iSčepoijev, F. L., Obrazcov, E. M.: Soveičanijc botanikov i leso-vodov po apcmiksu, Lesovedenije, 1967 1.) Pri določenih rastlinah — apomiktih nastanejo brez oploditve normalni plodovi in seme. Potomci, ki zrastejo iz semena, so popolna kopija matere Apomiksis izkoriščamo pri selekciji rastlin, ki se zelo težko ali pa se sploh ne razmnožujejo vegetativno (boA-, bukev, breza), Pojav apomiksisa je bil doslej opisan za brezo^ oreh, stročnice, citronovce, košarice. Pri lesnih rastlinah (zlasti kritosemenkah) je znan za več kot 280 vrst. Zlasti se ta pojav opaža pri Filogenetsko mladih in progresivnih sistematskih skupinah (koSarjce, rožnice), Raziskana je dobra vitalnost in konkurenčna sposobnosi a pomik tič ni h vrst brez opaznih znakov izroditve in iziimiranja, tako v naravi kot pri poskusih. Apomikti so kozmopoliti brez ekološko lokaliziranih oblik, Zanimivo je, da pri apomiktih gametofit iz ontogcneze izpade, posledica je izostanek izmenjave rodu (sporofit — gametofii), izostanek mejoze in izmenjave jedrnih faz, stabilnost Števila hromosoniov pri poliploidiji, konstantnost apomik-tičnega potomstva, redukcija določenih delov cveta itd. Pojav je še zelo slabo raziskan, botaniki ie ne razlikujejo taksonomskih apomiktičnih vrst. Tudi s strani citoembriologije apomiksisa ne poznamo dovolj, Evolucijsko-genetsko koncepcijo apomiksisa je razvil S. S. Hohlov že v letih 1946. 1950, K, M, Zavadskij predlaga, da se uvrstijo skupine apomikiitnih vrst k posebnemu tipu »apomixospeciesü. Po Zavadskem naj bi k apomiktičnim vrstam Štel; tiste taksone, ki se popolnoma ali pretežno razmnožujejo na ta način. Iz kratkega povzetka članka je razvidno, da je apomiksis izrednega j^omena za gozdarje, agronome, genetike in za vse gospodarstvo, V SZ se s tem pioblemom na Široko pečajo v laboratorijih in inštitutih. (Saratovsk,^ in Novosibirska univerza), Leta 1968 so organizirali posvetovanje o apomik,su in so nanj po\'abih tudi tuje raziskovalce. Tng. Evgenij A z a r ü v ITALIJANSKO GOZDARSTVO (Die Forstwirtschaft in Italien, Von der Generaldirektion für Berg- und Forstwirtschaft im italienischen Landwirtschafts- und Forsirninisterium, AI Ig, Forst-zeitschr. 1970 9.) Politika ohranitve in osvajanja tal za ponovno pogozdovanje v Italiji je ^a deželo izrednega pomena Cilj teh prizadevanj pa ni le pogozdovanje in uravnavanje voda. ampak tudi kori.st poljedelstvu in pašništvu, s posebnim poudarkom na razvoju turizma. Poglavitna dejavnost v gozdarstvu Italije poteka v treh smereh, ki se med seboj pogosto prepletajo. Na prvem mestu so ponovna pogozdovanja ter obnova propadajočih gozdov; njihov namen ohranitev tal, Novejše katastrofe zaradi visokih voda v gorovju so očiten dokaz, da brez gozda ni mogoče ohraniti tal. Gozd je pri kroženju vode osnovnega pomena. Gospodarski cilj sloni na naraščajočih potrebah po lesu, na gospodarskih in socialnih razmerah v goratih in gričevnatih pokrajinah, ki so ugodne za snovanje sestojev hitro rastočih drevesnih vrst {skrajšana doba proizvodnje lesal, Tretji cilj ima socialni in kulturni značaj in vrednoti gozd koT osnovni element pokrajine (gozd, počitek, sprostitev itd .j. Država temu prizadevanju za dosego ciljev na različne načine uspešno pomaga, še zlasti v predelihj kjer je ohranitev ali obnova gozdov nujna (50% dotacij za zasebni, do 75% za ostali sektor), Gfjzdna površina se je v Italiji v razdobju 1948—1967 povečala za 7%. V zad njih leliti so ponovno pogozdili 530.000 ha. Del gozdne površine pa so preusmerili v poljedelstvo. Proizvodnja lesa v italijanskih gozdovih pokriva le 49% lastnih potreb, pomembna jc »proizvodnja zunaj gozda«, ki znaša sedaj SOO'o skupne proizvodnje! Proizvodnja lesa v letti 1967 je znaSala 16,174 000 lU'^ (8% lesa iglavcev), v istem času so uvozili 10,075.750 m ' (od tega le 20% lesa listavcev). Uvoz lesa v zadnjih 20 letih je izredno naraščal. Vzrok za ta pojav, jc povečana skrb za obstoječe gozdove r.er razvoj dežele, ki potrebuje vedno več lesa, zlasti plemenitih drevesnih vrst. Država postavlja pred gozdarje zlasti naslednje naloge: ohranitev tal, zaščito pokrajinske podobe in narave, varstvo divjadi, vodnih rezerv, proizvodnja lesa in ureditev pijšniškega vprašanja. Z raziskovanjem in s poizkusi se v gozdarstvu ukvarjajo naslednje državne institucije: Poskusna gozdna postaja in Državni inštitut za raziskovanje lesa v Firencah, Raziskovalni inštitut za les v Trentu. Te institucije v celoti finansira država. Znanstvene raziskave, ki jih plačuje država, pa opravljajo tudi Gozdarska fakulteta v Firencah. Inštitut za tehniko gojenja gozdov v Padovi in Entomološki inštitut univerze v Paviji, razen Lega pa se nekateri nedržavni organi, ki sodelujejo pri raziskovalnih nalogah. Tudi te denarno podpira država Ing. Sonja Horvat-Marolt DOMAČE STROKOVNE REVIJE SUMARSKl LIST — Zagreb Št.: 12 — 1969; Prof. dr. A. An ci r o i č, prof. dr. D. Klepac: Problemi sušenja jelke v Gorskem kotarju, Liki in Sloveniji. Dr, Ivan Spaid; Zatiranje molja jeiovih iglic leta 1963 v Gorskem kotarju — Ing. Josip Safar: Pn-spevki za reševanje problema ohranitve in pomlajevanja jelke na območju. Gorskega kotarja — Dr. Vilomir Stefanovic: Borovi gozdovi na dolomitu zahodne Bosne na bugojnsko-kupreškem območju — Mr. ing. A. Krstinič: Prispevek k proučevanju dednosti debelne oblike pri drevesastih vrbah — Ing. Mirko Spiranec; Dvovhodne tabele lesnih mas za brezo na Papuku. St.: 1 4 — 1969; Prof. dr. D u Ša n K 1 e p a c ; Upadanje prirastka v naših dragocenih hrastovih gozdovih — Mi', ing. Nikola Komlenovič, mr. ing. Jakob M a 1 t i 11 o v i č , ing. S i m o M i 1 k o v i č : Kloroza navadne smreke v mladih nasadih na rcsiSčih — Ing, Trajko Nikolovski, ing. Sektila. Mirčevski: Balkanska bukev s lirastu podobnim lubjem — Ing, Nikola Eid; Izumiranje rdečega bora v krivajskem bazenu — Prof. dr. ing. Branko Kraljic: Financiranje biološke reprodukcije posekanega le.sa — Ing. Katica Opalički: Pojav koreninskih nematod v gozdnih drevesnicah — Zvonimir Potočič: Projekcija dolgoročnega razvitka gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije — Ing. Zvonimir Tomac: Prispevki k problemu računanja vrednosti gozdov. Si. 5.'6 — 1969: Dr. Stanko B a d j un: Vpliv modrenja na fizikalne m mehanične lastnosti lesa črnega bora — Cedoinir Burlica, Branibor F a b i j a n i č : Prispevek k metodiki lipološke klasifikacije gozdnih tal — Dr. B o-vislav Količ: Navpične spremembe svetlobne intenzivnosti v gozdovih jelke in črnega bora — Ing. Mirko Spiranec: Tabele mas za dobov debeli les — Ing, Djuro Rauš: Avtohtona in alohtona dendroflora v širšem okolju Vu-kovara. St.; 7/8 — 1969; Mr. ing. N. Ko m [e novic, mr. ing. A. Krstinič: Višinska rast in vsebina mineralnih hranil v listju vrstnih in medvrsinih hibridov bele in krhke vrbe ■— Mr. ing. Jakob Mar ti novic; Prispevek k poznavanju plodnosti tal v odvisnosti od vpliva gozdnega drevja — Pro[. dr Zla t ko V a .i d a ; Stanje gozdnih drevesnic v SR Hrvaški v letih 1967 in 1968 — Prof, dr, ing. Branko Kraljic; Najprimernejši sintetski nakazüvalec vrednosti lesa na panju, namenjen bilanciranju uspeha proizvodnje lesa na panju — Ing. Simeun To-manic: Tehnika in organizacija uporabe radijskih naprav pri izkoriščanju gozdov, St.; 9/10 — 1969: Dr. ing, T. Filipan, dr. ing, B, Prpič: Pnsptvck k poznavanju penetradje fosfora (P'^) v nekatera tla na Hrvašiccm, kjer se snujejo plantaže in intenzivni nasadi gozdnega drevja — Dr. Milan Android: Pomembnost poznavanja gostote populacije borovega sprevodnega prelca in njeno določanje— Ing, Branimi r Ma ver; Nekatera staliSČa v zvezi s pedološkimi raziskovanji pri snovanju igličastih nasadov na Hi'vaskem, št,; 11/12 — 1969; Prof. dr, Ivo Dekanic: Globina podtalne vode in tla kot pomembna edafska činitelja za uspevanje nekaterih evroame.riških topolov na aluviju Save in Kolpe pri Sisku — Dr. Ivan Spaid: Stanje okužbe in zatiranje molja jelovih iglic — Dr, Ivan Spaič: Stanje okužbe gobarja na HrvaŠkem glede na množino gnezd leta 1969 70 — Prof. dr, Dušan Klepac; Nekoliko besed o predlogu »Projekcija razvilka gozdarstva in lesne iodustnje od 1966. do 19S5. kta. SUMARSTVO - Beograd St.: 1/2 ~ 1969: Ing. Nikola Simunovič; Abrazija v zoni akumulacije HE Djerdap in ukrepi za njeno preprečevanje — log. Zagorka Uvalič Tomič: O primeru enodomnosti pri ivi — Ing. Ivan Aleksov; Določanie optimalnih proizvodnih povr.šin kot pogoj za racionalno organizacijo dela v tovarnah iverastih plošč — Olga Purič; Dve alohtoni vr.sti v dendroflori Beograda (Tilia americana in Tamarjs pallasii) — Dr. Vojislav Stamenkovič: Določanje prirastka in donosov gozdnih sestojev z uporabo elektronske računske marine. St.: 3 4 — 19ft9; Dr, Dragoljub Mirko v ic: V spomin dr. ing. Žarku Milc-ticu — Ing. Branimir Točič: Odvodnjavanje gozdnih potj s prepusti od prtega tipa — Dr, Ste v an Bojanin: Odvisnost proizvodnosti dela od porabljenega časa za zarezovanje .^molin pri srbijanski metodi smolarjenja — Ing. Slavko fovanovjc: Rentabilnost ni račun za topolove plantaže z vmesnimi kmetijskimi kulturami — Dr. 2ivorad Radovanovič: Določanje optimalne variante letnega plana v gozdarski delovni organizaciji St.: 5/6 ~ 1969: Dr. Milu t in Kneževič; Način riiziskovanja zakrivlje-nosli hlodov in vpliv na odstotek izkoriščanja — Dr. Milivoj CiričiO nekaterih odnosih med matičnim substratom, llemi in vegetacijo v prirodnih gozdovih — Prof. dr, Dušan Klepac: Pomen in vloga gozdov v prihodnosti — Dr Bo-rislav Količ: .Meritve svetlobne intenzivnosti v nekaterih gozdnih fitocenozah na GoČu In Debelem lugu — Ing, Dušan Blagojevič: ISlekaLeri tiakazovalci razvoja gozdnega gOMpodsrslva AP Vojvodine po drugi svetovni vojni — Ing. Ra tibor Miloša v Ijevič: Gozdarski avion lipa ^grumman super AG-CAT« — Prof. dr. Josip SCovacevid: Gozdna rastišča našega kontinentalnega območja. St,; 7/8 — 1969: Dr, .1 o s ip ErdeSi; Zimavosr debel in mikrobiološki metabolizem lesnatih vrst — Dr. S r e t e n Nikoiič: Podiranje drevesa s stalisča tehnične mehanike — Dr. Nikola Jovic: Tla pod združbo smreke (Piceetum excelsae .serbicum) na granitoidnih kameninah Kopaonika — Dr. Živorad Radovanovič: Etatizem in biološka proizvodnja v gozdarstvu — Dr. Božidar Perovič: Površine generalnega plana podjetja za predelavo lesa — Dr. ing. Dragoslav Grujič: Poškodbe od lesnih os na ozemlju ožje Srbije — Mr. ing Dušan lovič; Dvovhodjie prostoriiinske tabele za munjiko na Koritniku in Kodža Balkanu. Žt.: 9;10 — 1969: Dr. M tj u tin Kneževjc: Mačin raziskovanja upadanja premera pri hlodih za potrebe jnehaincne predelave (esa — Dr, ing. Slobodan SliHnovic, dr. ing, Aleksander Tucovič: Proučevanje nekaterih lastnosti semena papiraste breze (Betula papyriTera Marsch> z Opicnra — Ins. A le k s-sandar Janltovič; Odnos med hrapavostjo in velikostjo brusnih zrn pri brušenju lesa — Dx'. Milo v an Gajic: O novi asociaciji bukovih-jelovih gozdov (Carpineto betuji-Ahieii-Fageium ass. nova) v Srbiji — Dr, Nada Lukič-Si m o n o v i č ; Dinamika vsrkavanja vode sušene in nesussne bukovme in bresto-vine — Dr Nenad Petro v id: Poskusno zatiranje omele (Viscum album var. abtcLis) v jelovih gozdovih na Goču, St. n 12 — ]969: Dr. Brajiislav Jovanovic, di. Aleksander Tu-eovič: Resinteca sivega topola (Popiilus X canescens Sm, f, fraxinoides) — Dr, Borislav K o 1 j č , dr, ing. Ste v an Jovanovid: Določanje odnosa gozdnih drevesnih vrst do svetlobe po novi metodi marsruinega merjenja svetlobne intenzivnosti — Dr, Vladimir M i s č e v i i:, d V o j i s 1 a v S t a m e n k o v i č : Proizvodnost gradnovih gozdov na poskusnem posestvu Debeli lug — Dr. Rat ko T i m o t i j e v i č : Pogled na problem nadomeščanja košaraste krivine s parabo lično — IViiloš Jevtid: Komplementamn saditev smreke pri snovanju nasadov hitro rastočih iglavcev — Dr, ing, Jovan M u t i b a r i č : Raziskovanje variacije vlage v vrbovini, ki je na sveže posekana, NARODN: ŠUMAR — Sarajevo Št.: 1 — 1969; Ing, Se m sn din Hasajn dedič: Razvoj lesne industrije Bosne in Heicegovine v obdobju 1'547—1966 — Ivica Gudeljevid; Izvoz izdelkov lesne industrije iz Bosne in Hercegovine v obdobju 1947—1966 — Ing. Ra miz Zubčevič: Sedanje stanje iti perspektive razvoja žagarske predelave lesa v BiH — Dr M i r k o flic: H i dro termi dna obdelava lesa — njen razvoj in problematika — Div Ali J a Karahasanovid: Razvoj proizvodnje vezanih plošč v BiH — Mu ris Karibik: Razvoj in uveljavljanje izdelave lesenih ploSč in furnirja v SR Bosni in Hercegovini v obdobju 1945—3965 — Ing, Petar Kaza-kov: Razvoj industrije lesovinskih plošč v SR Bosni Hercegovini — Ing. Vasilije S o I a j a ; Razvoj industrije pohiStva v SR BiH v obdobju 1964—1965 — Ing. Vasilije Solaja; Razvoj nekaterih [inabiih izdelkov v SR BiH v obdobju 1946—1965 — Ing, Ladislav Lesic: Montažne hiJe iz elementov na osnovi lesa (lahki montažni objekti) — Ing. Hajrudin Bujukalid: Zaščita lesa — Dragutin Murko: Pogled na razvoj kemične predelave lesa v SR Bosni in Hercegovini v povojnem obdobju — Dr. Ali j a Karahasanovii; Znanstveno raziskovalno delo na področju lesne industrije v BiH — Ing Radi-voj Stanisir: Izobraževanje in kadri — 1 ng. Aleksej Postntkov, ing, Hajrudin Bujukalic: Izobraževanje vi.sokošol.skih kadrov za potrebe lesne industrije BiH. žt.: 5 7 — 1969; Dr. Miha i lo K r s t i č , dr Mtliailo Petrovič; Poskusi zaSčiie lesa z uporabo antagonistične plesni penicillium rubium Stoti, — Ing. Aleksej Postnikov: Možnosti za reduciranje napetosti zag pri njihovem napenjanju v jarmovem okvim — Ing. Hajrudin Bujukalic, ing, Vladislav Beltram: Sušenje bukovine skozi krošnje posekanih dreves — Dr. M i lo -rad Jovančevič; Uporaba genetike pri pridelovanju gozdnih sadik — Ing. Ahmed Biä£evid: Erozija v porečju Miljacke, Št,: 8..9 — 1969: [. G u d e I j e v i č , V B a n j i n in dr,: Model poslovne integracije gozdarstva in lesne iiidu.-itrije v BiH — Ing, Branko Kraljic; Stimulativna razdelitev osebnih dohodkov med delavce v gozdnogo.spodarski organizaciji — Dr. Vito mir Stefan o v ič: Opažanja o kreiranju TitocenoloŽkih enot pri nas — Dr. Mihailo Petrovič; Prispevek k poznavanju morfologije in biologije glive Hypoxylon granulosum Buli — Ing. Aleksej Postnikov: Metode in kriteriji za ugotavljanje življenjske dobe strojev — Dr. Emil Geor-gijcvič; Zatiranje nekateiih gozdnih škodljivcev z biološkimi preparati — Dr. Konrad Pinta rič: Setev semena Pančičeve omorike v guzdni drevesnici — Ing Karlo Fitze; Neka opažanja o gubarjii med enajsto gradacijo na območju BiH. St.: 10 12 — 1569: Ing. Raaib Kolakuvič: Viri in možnosti za oskrbo x jamskim lesom iz obstoječih gozdov v BiH — Lng. Milan Gojmerac: O iiii-uspeliu pn gojenju gozdov v SR BiH v obdobju od 1947. do 1965. lela — Dr. Mirko ] 1 i č : Primerjalna raziskovanja različnih režimov pn sušenju žaganega lesa iglavcev - Ing Hajrudin Bujukalič, ing N'enad Vidovid: Zatiranje površinskih plesni na parjcnem iti neparenem bukovem žaganem lesu, izdelanem iz slabe bukovine — Ing. Rad o slav Curič; O sestojih subalpske bukve na nekaterih planinah v zahodni Bosni — Ing, Milan Dučič: Projekt OUN za razvoj gozdarstva in lesne industrije BiH in njegov pomen za pospeševanje teh gospodarskih vej — Ing. Nada Zekič; Rezultati uporabe piometrvna in atra-zina za ^^atiranje plevela v drevesnicah. SUMARSKr PREGLED - Skopje St.: 1 2 — 1969: Dr. S. 2 i v o j in o v i č , dr. K. Basic, dr. D. To m io, dr. iVl Arsovski; Prispevek k poznavanju škodljivih žuželk na planini Kozjak fMa-riovski) — Mr. ing. Ljupka Ristovska; Prispevek k poznavanju brezovega svaljkača Deporaus betulae L. — Dr. Zora Karaorman: Množifni napad bukovega rilčkarja Rhvnchaenus fagi na bukvi v Makedoniji — Dr. Slavčo Djekov: Desetletni uspehi razvoja klonov PopLilus X euroamericama, cv. «robn-sta« in Populus X euroamericana cv »regenerata« v primerjalnem nasadu — Bra-nislav Jovanovič: Nova nahajaliŠČLi vrst Malus Florentina in Crataegus orientalis na Kosovem — Ing. Stanojko Angelov: Vpliv terena na lego cestne nivelete. Šl.; 3 4 — 1969'. Dr Slavčo Djekov: i\"ekaj podatkov o rušju v Makedoniji — Ing. Nikola Popnikola: Vpliv nadmorske viSine na velikost storžev, velikost semena in na razvoj potomstva jelke s Pslislera ~ Dr. M. Zorboski, ing, D. Krstevski: Organizacija dela kot pomemben Čmitelj za povečanje delovne storilnosti pri pogozdovanju — Dr. Aleksandar .Serafiraovski, mr, Ljupka Hadži Rislovka: Nekaj ugotovitev z ogledov zdravstvcnegfi stanja v makedonskih drevesnicah. TOPOLA - Beograd št.: 69 70 — 1568: Ing. Ivo Podhorskir Kapilarne slike listja nekatei'ih topolovih klonov — Ing, Dimitrije Bura: Kongres italijanskih gojiteljei' topola v Torinu - Ing. Ištvan Jodal: Prispevek k proučevanju napada listnega Škodljivca Phvllocnisris suf Tusella Z. na topohh — Ing. J o v a n M u t i b a r i č: Prispevek k proučevanju vsebnosti vode v surovi topolo\'ini. St.: 71/72 — 1965: Dr, ing. Toma B u n u S e v a e , dr, ing. Ste v an Jovanovič: Dve novi formi nižinske irepellike (Populus Iremida L. var villosa Lang. Wesm.) — Dr. ing, I Ii ja Kneževič: Delež lubja na lopojovih in vrhovih hlo dih — Dr, A 1 e k s a n d a r T n c o v i č, ing. Dragan Vuletic: Značilnosti procesa mcjoze pri domači trepetliki ter belemu in črnemu topolu ~ Ing. I-bavko K Liz m a 11 o v i č : Biološka in ekološka stališča pri gojenju domače mete v kon-sociaciji t. evroameriSkimi topoli — Ing. Ceorgije Gujkovič: Rezultati preizkušanja uporabe herbicidov »diquata« in nparaquata« v topolovih drevesnicah in plantažah — J. Shardenon: Topoli v Turčiji — Dr. ing, ,1 o v a n M u t i b a ■ rie: .Mediferanska zbiika [opolov, LES — Ljubljana št.: I'3 — 1369; Tng. Lojze iumer: Nadaljevatije razprave o tchnoloSki veji: iverne plošče — Dr. R u d o U Pipan. O poreklu in razvoju ccne lesa — Ing. F ran j o Sgerm: Elektronska merjenja in elektronsko vodenje žagarskih obratov — Ing. Mirko Tratnik: Izkoristek surovine, bukovih obhc, pri izde- lavi sekanili furnirskih deščic na rotacijskem sekalneni stroju — Ing. Ladislav Le sic: Sodobna kovinska vezna sredstva za lesne gradbene konstrukcije, št.; 4,6 — 1969; Ing, Lojze Zumer: Spremembe v striikturi lesnega izvoza — Dr. ing, Rudolf Pipan: Integracija in koordinacija gozdnega in lesnega gospodarstva — Anton PetkovSek: Naša pot — Ing. Vladislav Dru-sany; Zagotovimo varnost pri delu z žerjavi — Ing. Franjo Sgeim: Merjenje in štetje desk z elektronskimi napravami — Dr, Rudolf Schieber: Nov način lepljenja. St.; 7 — 1969; Dr, ing, Rudolf Pipan: Eksiraprofit v lesnem gospodarstvu — Kari F r o n i u s ; Profiliu ivernik, novost žagarske industrije — Prof, dr, ing. Branislav Pcjoski: Pregled stanja in razvojnih možnosti v finalni predelavi lesa Makedonije — Ing. Franjo Sgerm: Elektronska merjenja hlodovine, te-lesiiin in učinka pri polnojarmenikih — Jože Gradolnik: Izvoz žaganega lesa listavcev. Št.: S — 1969: Ing. Vladimir Drusany: Vzdrževanje naprav pri zaključni površinski obdelavi — tng. Milüä Slovnik; Tehnična in ekonomska pomemb-no.st del na področju vzdrževalne službe (ng. Pavel OHp: Predelava eksotičnega lesa v Kopru, St.: 9 — 1969: L. Z.: Revija Les v slovo svojemu glavnemu urednikn dipl. ing. MiloSu Slovniku — Prof. ing. Zdi avko Turk; Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode — Tng. Spiro KopiLovič: Možnost uporabe fenolnega lepila ta hladno lepljenje — J o ž k o Golob: Izvoz individualne opreme in zahteve tujih tržišč. št.: 10 — 1969: Ing. Stjepan Surič: Eksploatacijski potencial gozdov Slovenije — Kari Fronius: Jarmenik brez strežbe — Jože Šketa: Nekaj misli o sistematizaciji delovnih mest — Ing. Lojze Žumer: Mednarodna akademija znanosti n lesu. DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb St.: 12 — 1969: Tng. Franjo Stajduhar; Raziskovalno delo v lesni industriji — Ing. Milan Kovače v ič: Primerjalno raziskovanje lastnosti valovitega papirja iz polceiuloze lesa bukve in breze, izdelanega po postopku NSSC — Ing. Petar Nuid; Marketing v lesni industriji. Št.: 3 4 — 1969: Tng. M i 1 o š Rašič: Karbamid-fcrmaldehidna lepila Ing. Spiro Kopitovič: Karbamid-Cormaldehidna in fenol-foi-maldehidna lepila za lepljenje po hladnem postopku — Ing. Dragutin Pešut: Analiza trajanja proizvodnega cikla — Mr, ing. Ivo Salovac; Organizacijski in tehnični elementi znanstvene dokumentacije. St.: S/6 — 1969; Ing. Marko Gregič: Racionalizacija proizvodnje hrastovega žaganega lesa. št.: 7/8 — 1969: Ing. Franjo Stajduhar: Dvajset let razvoja in delovanja Inštituta za les v Zagrebu 1949—1969 — Ing, Marko Gregič: Vloga In,?ti-tuta za les pri procesu modernizacije industrije za predelavo lesa — Dr. ing. Stjepan FrančiSkovič:Ob koncu drugega desetletja "DiTne industrije« — Mr. ing Ivo šalovac: Strokovni vtisi 20-letnega izdajanja gla.sih-i i>Drvna industrija« — Dr. ing. Stanko Badžun, mr. ing. Ivo Salovac: Bibliografija člankov iz glasila «Dnma industrija«, Ši,; 9/10 — 1969: Ing Bogomil Cop; O uvajanju dvofazne predelave niv menske proizvodnje Žaganih izdelkov na žagali — Ing. Stanislav Sever: Uravnoteženje orodja m strojnih delov. Ing. Milan Simjč: Jugoslovanski sejmi in saloni pohištva leta 1969. St.; 11/12 — 1969; Prof. dr. ing. Ivo Horvat: Osnovne fizikalne in mehanske značilnosti bukovi ne z območja Zumberka, Petrove gore, Senjskega Bila in Velebita — Ing. Franjo Stajduhar: Kvarjcnje bukve z začetno dezintegni-cijo — Dr, Božidar Petrič; Elektronska mikroskopija lesa — metode repli-eiranja. M, B, 634.0.165.9 - 010(7 8) ŽLAHTNJEMJE DREVJA V SEVERNI AMERIKI IN V NEKATERIH DRUGIH .>NOVIK« GOZDNIH !PR£DELIH Prof. John W. D u f f i e 1 d {RaJeiah)" V Severni Ameriki iii v ne]odprt«. Ta načrt so uresničili večinoma v dolinah daljnega zaboda. Ljudje, ki so spreminjali gozdove ali prerije v kinetijsko zeniljo, pogosto v težavnih razmerah, so bili največji heroji tedanje družbe. Čeprav so največje denarne nagrade, kot vedno, dobili tisti, ki so sedeli v mestih, so vendar moža, ki je hodil za plugom, postavljali mladini za vzor. Kmetijstvo je postalo skrivnostno, imeli so ga za »dobio stvar« v vseh mogočih okoliščinah. Hkrati se je neogibno razvijal negativen odnos do gozda. Gozd je bil ovira za kmetijstvo (v njem so se skrivali Indijanci), lesa je bilo toliko, da ni imel prave vrednosti. Ameriški izraz »drevesna farma« je bil skovan leta 1941 s premišljenim in uspešnim poskusom, da bi vnesli v miselno.st pozitiven pomen besede »far m a« za velika zasebne gozdne posesti. To je bil najprej dogovor velike gozdne indu.'Strije na seve ima hodu ZDA, ki je prežel na politični poiskus ustanoviti določeno obliko državne kontrole nad gospodar ien Je m z zasebnimi gozdovi. Prizadevanje zasebnih posestnikov je bilo delomji uspešno v dveh ozirih Državna kontrola nad gozdnim delom v zasebnem .sektorju je ostala v ZDA. le skromna, še več, program »drevesnih farm« ie povzročil izboljšanje dela v gozdu na teh zemljiščih. Obseg izboljšav je bjl zelo različen. Značilno je praktično spoznanje ugodnega vpliva besede kmetija (farma) na javnost, v nasprotju z besedo gozd, ki je bolj opisnega značaja in manj dvoumna kot »drevesna famia«. Seveda je bila pozornost posvečena tudi vrednosti drevja in gozdov. Enti od zgodrtjih oblik je tudi ustanovitev adneva dreves«, ko solski otroci sadijo drevje. Sadnja drevja je sploh pozitivna povezava mnogih Američano\' z drevjem in gozdom, zato sta gozdarstvo in sajenje drevja za Američane postala skoraj sinonima, Odsev takega mišljenja moremo zaslediti celo pri predavanjih iz gojenja gozdov na ameriških uni^'erzah, kjer dajejo močan poudarek pomlajevanju gozdov. Prav tako pomembna posledica kmetijske orientacije Amerikancev in ameriške gozdogojitvene miselnosti je izražena z nazorom, da je 3es pridelek, ki ga pospravljamo z zemlje. Keka velika ameriška družba je npr. več lei v svojih reklamnih oglasih uporabljala geslo »les je pridelekii. Tako je bilo učinkovito izkoriščeno ameriško pozitivno stališče do kmetovanja, hkrati pa je bilo tudi značilno za splošno nevednost — celo med gozdarji —, da je gozd, še boij kot tla, na katerih raste, proizvodni kapital, To osnovno pomanjkanje razumevanja je v ameriški gozdarski praksi lesno povezano z močnim poudarkom na pomlajevanju, na rovaš nege gozdo\^ Prostrana zemljišča v Severni Ameriki, zlasti v ZDA., ki so bila nekoč izkrčena za kmetijst\'o. so se spet spremenila v gozd. Prostranemu izsekai'anju gozdov za kmetijske namene vzdolž atlantske obale je sledila migracija kmetov proti zahodu; njihove zapuščene kmetije je hitro osvojil gozd. Ti novi gozdovi so bili večinoma preprosti glede na sestavo vrst, v mnogih primerih so jih gradili le bori — Pinns st robu s na severu, Pin us Virginia na in Pinns echi-nata v srednje atlantskih državah in Pinus palustris ter P i mi s laeda na jugu, V začetku tega stoletja je začela rasli gospodarska pomembnost teh novih borovih gozdov. V srednjeatlantskih drža\'ah in na jugovzhodu predstavljajo le-ti rezervno zaledje industriji lepenke in papirja. V tej obširni pokrajini so ugodni tereni atlantske obalne planote omogočili zelo mehanizirano gojenje gozdov, ki je v bistvu zelo podobno kmetijstvu. Drugi činitelj, ki je zaviral razvoj v smeri kompleksnih gozdov listavcev, je okolnost, da bori Pinus polustris, P. clliottii in P. taeda relalivno dobro prenašajo talne požare. Odpornost proti požarom teh in nekaterih drugih drevesnih vrst je omogočila uporabljanje priialnih požarov kot gozdnogojitveni ukrep z dvojnim namenom. Po eni strani se lako zmanjša količina gorljivih snovi v spodnjem sloju gozda in s tem zavre moč morebitnega požara, po drugi strani pa se prepreči naravna na.semenifev listavcev, ki bi .se siccr silovito naselili, potem ko bi bili bori posekani. Na pacifičnem severozahodu, ki je navadno opisan kot območje duglazijc, se je pred začetkom industrijskega načina eksploatacije gozdov ohranila relativno preprosta drevesna sestava gozdov, in sicer zaradi obširnih katastrof, kot so požan in vetrolomi, po začetku industrijske, eksploatacije pa zaradi naraščanja ekstenzivnih seč en j na goto. Zato so na obsežnih površinah dugla-zijine regije formacijo ki im ak snega gozda, ki so jo sestavljale vrste Tsuga Iietecophylla, Tsuga plicala in Abies ainabilis, nadomcsiili sublvlimaksm gciz-dovi, V U a I (.'fill prevladuje duglazija. Olirog 20 lei — po letu 1930 — äo bile V določenih predelih duglazijiiiega območja, 7-lasLi v di^žavnih gozdovih izvajane fazHčjie selektivne sečnje, Nastala je pnčaI;ovana posledica — sestoje duglazije, najdragocenejše vrste na vem območju, so izrinih sestoji, v katerili SD prevlcidovale manj vredne vrste, Id gradijo klimaksne gozdove. Zato so okrog leta 1950 opustili t. i. politiko ^>selektivnegü drvarjenjii« in so jih nado-niestili z raznimi metodami sečnje na golo. To je nekaj primerov iz zgodovine, ki kažejo način uporabe zemlje in gozdarsko dejavnost v Severni Ameriki ter splošno usmeritev k razbijanju takšnega gojenja gozdov, ki nenehtio podpira gozdne združbe, pionirske ali sub-klimak-sne. V večini primerov so te združbe mnogo preprostejše glede sestave vrst od khmaksnih. Sprva je ta proces poenostavitve sestave vrst določal značaj lokalne lesne industrije. Toda, ko se je ta industrija razširila in je dosegla višjo stopnjo tehnologije, je pOi,talo očitno, da so v ?.\ezi z zahtevami lesne industrije gozdnogojitvena dela vedno potrebnejsa. Ce se les uporablja le v nekoliko modificirani obliki, potem določajo lastnosti lesa različnih vrst stopnjo njegove uporabnosti. Na ta način vplivajo Ee lastnosti na zahteve industrije. S tehničnim razvojem lesne industrije se uveljavlja težnja, da se 5uro-\ine v teku predelave čim bolj spremenijo. Tako postajajo prirodne lastnosti lesa \'cdno manj pomembne. Zahteve zelo razvite industrije bi mogli morda na splošno opisati takole; primerne lesne surovine mora biti veliko in poceni, njene lastnosti morajo bili takšne, da jo lahko pocc ni predelamo v zaželene proizvode, V primeru industrije celuloze pa]>jria se zaradi teh sploänih zahtev interesi industrije usmerjajo k eni ali pa k zelo malemu številu vrst, ki dajejo sorazmerno vchko celuloze na lia in ua leto, da pa pri tem ne napade prev^cč stranskih proizvodov z nizko ali negativno i'rednostjo. Zanimiva je priinerjava, kako dve naj\'ečji severnoameriški lesni industriji relativno vplivata na gospodarjenje z gozdovi. Industrija celuloze in papirja je zgradila zelo velike in drage predelovalne obrate, ki so odvisni od nenehnega dotoka velikih količin ccncnega lesa. To pomeni, da mora biti izvor lesa relativno blizu tovarne celuloze, ali pa mora bili njegov transport zelo poceni (voda). Da bi dosegli čim manjše prevozne stroške za les in da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo in stabilne cene lesa, sc je družbam industrije celuloze zdelo koristno kupiti dovolj gozdov blizu tovarn, da bi si iz njih zagotovile vsaj polovico potrebnefia lesa. Zato v prostranih gozdovih v takih okoliščinah, kjer je osredotočena industiija celulozc in papirja, vedno bolj gospodarijo z namenom proizvajati le en edini Sortiment — les za celulozo, ki naj bo, Če je le mogoče, iz ene same drevesne vrste. Na drugi strani je industrija pohištva, ki si pri svojih predelovalnih postopkih na splošno ne prizdeva bolj spreminjati naravnih lastnosti lesa. Za svoj industrijski razvoj potrebuje različne vrste, njena poglavitna potreba pa je kakovost, ki je navadno po\'ezana s starostjo. Povprečna tovarna pohvštva je sorazmerno majhna, in njene potrebe po lesu za vrednostno enoto pioiz-voda so veliko manjše kot v tovarnah papirja. Zkto 5i je pohištvena inilustrija skusala zagotoviti osno\'ne surovine z nakupi od malih posestnikov. Ker je industrija pohištva le pra\' ma!o skrbela za gospodarjenc v gozdo\ih, so ti dajali vadno manj lesa, ki ni več zadoščal potrebam pohištvene industiije, zato je morala Ic-ta les kupovati iz vedno oddaljenejših predelov ter se končno usmeriti celo na trope. Navedeno zelo poenosta\'ljeno pontizoriije razvoj dveli največjih indListrij v Seveini Ameriki, ki uporabljata les in vplivata na gozdnogojitveno dejav-nos[. Tako je industrija celuloze in papirja, ki ji je za činn večjo volumsko proizvodnjo le nekaj drevesnih vr^t. prevzela nadzor nad obširnimi gozdovi. Industrija poliistva, usmerjena na raznovrstno zelo dobro lesno surovino, je le Zflo blago koristno vplivala na gozdno prakso. Končna posledica pa jc takšna, tla je goji tel j. ki s« predvsem zanima za proizvodnjo lesa, svojo pozornost omejil na vedno manjše Itevilo drevesnih vrst. 2, Žlahtnjenje drevja v Severni Amerilä in v drugih »novih« predelih Dandanes je žlahtnjenje drevja eno na j živahnejši h področij gozdnega raziskovanja in dejavnosti, zato ga ni mogoče na kraiko povzeti. Podal bom torej Je kratek in subjektiven pregled dela na področju žlahtnjenja drevja v Severni Ameriki in v unovih« gozdnatih predelih; pri tem pa se bom omejil Je na opozorilo, da je bilo veliko pomembnega dela opravljenega v Evropi in na Japonskem, kjer so določena stališča uporabne gozdne genetike oprta na zelo dolgo in pomembno zgodovino, Z »novimi« gozdnimi predeli mislim zlasti na tiste dežele, večjidel na južni polobli, kjer sta industrializacija in uvajanje eksol nedavno dali pobudo za vzpon novih vrst, Jti niso tradicionalne. Pri proučevanju na področjLi žlahtnjcnja drevja v Sei'erni Ameriki in v dnigih novih gozdnili predelih prevladujejo štiri rodovi, in sicer: P i n u s, P o p u J u 5, Picea in Pseudotsuga, Pri tem je zdaleč največ de Ja usmerjeno na rod Pinus_ Za to je več razlogov. Rod Pinus je obsežen in inia okoli 100 vrst, od kateriJi je morda 70 el:onomsko pomembnih za proiz\'odnjo lesa in Jesnih \'Jaken. Teh 70 vrst je naravno lazporejeniJi tako, da poraščajo večinoma zmerno regijo severne polobJe, kjer podnebje omogoča rast drevja Ta naravna distribucija pa se je razširila ter je zavzela prostrana območja na južni poJobJi, Večina teh vrst zgodaj in obilno semeni, njihova razmnoževalna biologija pa je takšna, da je mogoče na potomstvu testirati zarodnike, to pa je bistveno v programu zlaJitiijenja drevja. Drugi rodovi iglavcev sicer dajejo prav tako vreden in uporaben les, vendar niso primerljivo geografsko razporejeni in tudi nimajo zmerni regiji toliko raznolikih uporabnih vrsl. Rod Picea pridobiva na pomenu z okrepitvijo gozdarstva v severnejših predelih severne poloble in si z rodom borov glede žlahtnenja deli mnogo bioloških in tehniških prednosti. Rod Pseudotsuga je v biološkem pogledti podoben smreki. Za žlahtnjenje je lo pomembno zaradi stopnjevanja dejavnosti v gozdovih na zelo plodnih zemljiščih pacifiške obale Severne Amerike pa tudi zaradi obe-tavnosti rodu P^ieudotsuga kot eksotc ponekod v Evropi, Avstraliji, N'ovi Zelandiji in morda tudi v Cilu. Rod Populus je pomemben zaradi svoje razmnoževalne biologije, spolne in vegetativne, je ugoden za genetika in goji tel ja, pa fudi zato, ker je skoraj tako zelo razširjen kot boro\' rod, čeprav nima toliko vrst. Z genetskega stališča se ti štirje rodovi ostro delijo na 2 skupini: na iglavce, ki se razmnožujejo s semenjem in na rod topolov, ki se razmnožuje pretežno v nasadih, in sicer vegetativno. Enostamost vegetativnega razmnoževanja topolov (razen trepetlik) je omogočila .snovanje ekstenzivnih nasadov z enim izbranim klonom. Pri žlahtnjenju topolov za nasade niso potrebne semenske plantaže, kot pri drevju, ki se razmnožuje s semenjein. Tako intenzivno razviti topo lovi nasadi, kot so v Italiji in v Jugoslaviji, v Severni Ameriki Se nisü urejeni v takem obsegu s tako razi'itirni tehniškimi pnpomcčki. Dasi-ravno sta prvo liibriclizacijo in selekcijo topolov leta 1924 opravila prav v ZDA A B, Stout iti E, .1. Schreiner, vendar zahteve industrije po topoloviiii dcj predkratkim niso zadoščale, da bi dale pobudo za intenzivnejše topolove nasade. Za rod Picea, ki je v Skandinaviji predmer intenzivne dejavnosti na področju žlabmjenja drevja in razvoja obsežnih semenskih plantaž, se tudi ameriški genetiki izredno zanimajo, številne in izčipne študije o geografski variaciji, o proveniencah in križanju petih v-rst, ki so doma v Kanadi, so v leku; osnovane so semenske plantaže s smrekama Picea glauca in P, mai'iana. Provenienčni poskusi pa se nanašajo zlasti na vrsto Picea excelesa, ki izredno dobro uspeva v mnogih predelih Kanade in na severu ZDA, vendar pa jo resno ogroža rilčkar Pissodes sti'obi. Rod Pseudotsuga je predmet znanstvenih študij genetikov in cito-logov, hkrati pa se razvijajo velike toxrstne semenske plantažo v drža\ah üb pacifiški obali, v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu, ter v Britanski Kolumbiji in v Kanadi, Vsa deja\mnst je osredotočena na obalno obliko vrstne Pseudotsuga taxifolia \iridi<;. Križanje juznokaiifornijske P, macrocarpa z vzl]odnoazijskimi vrstami P. Wilsoniana, P. sinensis in P. japonica pa poteka na državni univerzi v Ortfgoini, kjer so v teku tudi citološke študije duglazi-jinega rodu. Dr, Ching z državne univerze v Oregonu Je polrdll dejstvo, da se P. taxifolia razlikuje od ostalih vrst s tem, da irna 13 namesto i2 liromosomnih parov. V Britanski Kolumbiji je Orr. Ewing 15 let vodil äludij samoopra.šitve duglazije z namenom, da bi razvil naravne linije (sorodnih prednikov') za križanje, kol to delajo genetiki s hibridno koruzo, ter je dosege! obetavne uspehe. Gozdarska služba Britanske Kolumbije in Oregons proučuje enega od najresnejših lehničnih problemov pri žlahinjenju duglazije, t, j. inkompa-tibilnosl podlage in cepiča, ki povzroča, kot je znano, izgubo ok. VO^^'o cepljen-ccv v .semenskih plantažah, ki pa se ne pokaže prej kot šele 5 let po cepljenju. V vseh štirih obalnih državah Pacifika so javne gozdarske organizacije in tudi nekatere gozdne industrije in združenja gozdnih industrij osnovala semenske plantaže. Plus drevesa, ki jili uporabljajo za snovanje teh semenskih plantaž, so bila izbrana z ozirom na hitro rasL. lepo obliko in na les z veliko specil'icno težo. Za pregled dejavnosti z todoin Pinus bo primerno, če razdelimo Severno Ameriko na 4 regije, in sicer na \^hodno Kanado in severozahod ZDA, na zahodno Amerilco, na jezerske dr/a^'e in na južne države. V vzhodni Kanadi in na .severozahodu ZDA posvečajo gozdarski genetiki veliko truda borom P- strobus in P res i nosa. Pri delu s prvim nastajala dva poglavitna problema, in sicer; odpornost proti mehurki (Cronariium ribicola) in odpornost proti rilčkarju (Pissodes si robi). Ta dva škodljivca, zlasti še rilčkai, sni resnično uničila gospodarsko ^-rednost zelenega bora na vseh, razen na najmanj ro-do\itnih tleh obravnav a nega območja. NaSli pa so posamezne osebke z dobro odpornostjo pred meliurkü in so jih uporabiti v semenskih plantažah. Znatno je napredovala zlasti Kanada z izbiro drevja, ki bi bilo odporno pred napadom rilčkarja. Poskusi so pokazali, da trpijo določeni kloni zelenega bora veliko manj pred nič kar jem kot drugi. Še veČ. obstajajo znamonja, da križanje s si^'im borom (Pinus peuce) daje hibride, ki jih rilčkar manj poškoduje kot zeleni bor. Ameriški rdeči bor (Pinus rcsinosa) je vrsta, ki jugoslovanski praksi ni znana in je zelo podobna črnemu boru (P.nigraV V Ameriki je zelo pomembno drevo, zlasti v Kanadi in na lažjih tleh. V On t ari u so bile osnovane scnj(;riske plantaže re vrste z materialom s plus dreves. Tam so izdelali tu rti deloviii program, ki zajema preizkošanJe provenienc ameriškega rdečega bora jn njihovo križanje s poglavitnim namenom razvili odpornost proii zavijalcu borovih poganjkov (Evetria buoliana). Na zahodu Severne Amerike je n&jpomemhiiej^i rumeni bor fP.ponde-rosa). Ne glede na prejšnje provenienčne študije te vrste v raznih državah pacifiške obak in na številne križance, dosežene s sorodnimi vrstami \i Mehike in jugozahodnih ZDA, nmient bor sedaj ni zajet i- obširnejši žlahtitveni delovni prograrn. Izjema je zla.sti semenska plantaža in program semenskega proizvodnega območja, ki j ti vodita um\erza Idahu in gozdarska služba ZDA. Razmeroma skromno dejavnost na podroCju žlahtnjenja le vrste je mogoče delno razložiti z dejstvom, da z njo na obsežnih območjih gospodarijo tako, da se v veliki meri naravno obnavlja. Dve vrsti bora, in sicer Pinns monticola (ki je izredno podoben zelenemu boru) in P. lambertiana intenzivno raziskujejo z namenom, da bi vzgojili sone, odporne pred mejiurko. S tem delom je začel 1949 v Tdahu R, T, Bingham, ter ze goji odporne bore P.monticoia za državne gozdove. V tem programu je dan največji poudarek na iskanje odpormli osebkov v domačih gozdovih za njihovo uporabo pri snovanju semenskih plantaž. Ta program pomeni, najbrž največji napredek pri preizkušanjvi potomstv'a plus dreves, saj se je začelo s sistematičnim križanjem odpomili die\^es že leta 1950 ter se je nato to delo nenehno razširjalo. Ta veliki prispe\ek k tehnologiji semenskih plantaž je dokaz, da daje preizkušanje poLomstva. ki ^!oni na oprašitvi wpe-lodne mešanicei< vsaj 10 odpornih dreves, dobre vifzuhate. Torej je tudi križanje med vrstami del tega programa, Semenska plantaža bora P, lambertiana, osnovana v Kaliforniji s cepiči dreves, ki so bila odporna proti mc-hurki, jc rodila storže, dolge od 20 do 501 m že S let po cepljenju in predstavlja zanimit' u.speh s to borovo vrsro. Zanimiv je še en primer uporabne gozdne genetike v Kaliforniji, t.j. po-stopclš po katerem se za saditev v gozdu rabi druga generacija hibridnega semenja z umetno vzgojenih križancev borov Pinus attenuata \ P. radia ta. Te hibride so prvič vzgojili leta 1927 na inštitutu za gozdno genetiko v Placervillu. Bor Pinus radia I a je v mnogih toplejših predel i li sveta znan kot dragocena, hitro rastoča di'evesna vrsta. Vsekakor pa ga njegova občutljivost za mraz omejuje na toplejše obalne predele Kalifornije. Bor P.atlenuata, ki razvije slab.so obliko in üvelja\'lja pDča,sno rast, je doma v nižjih legali gorovja Sierre Nevade, Si ski. you a in gorov'ja Kaskadov v Kal i tvorni j i in Oregonu. Omenjeni križanec združuje rast in obliko \rste P. radiata ler odpornost proti mrazu bora P. attenuata. Se več, hibrid je izredno ploden in potonisi\'o, ki ga dobimo s križanjem med hib rid i, ie dovolj enotno, da ga moremjo uporabljati za snovanje gozdnih nasadov^ na nižjih m srednjih legah gorovja Sierre Nevade, kjer ga moremo uspesno pi'lmerjaii z rastjo in Obliko domačega bora P. ponderosa. Na območju Velikih jezer, ki ležijo med Kanado in ZDA, so doma iri vrste borov, pomembne za žlahtnjenje, to su: zeleni bor (P. stiobus), ameriški rdeči bor (P, resinosa) in banksov bor (P. baksiana). Ziahlnjenje zelenega bora je usmerjeno k proučevanju odpornosti proti me burk i in je bilo osreciotočeno zlasti v drža\'i Wisconsin Podobna dela opravljajo z ameriškim rdečim borom v jezerskih državah ter ga dopolnjuje tovrstna dejavnost v vzhodni Kanadi. Banksov bor je vrsta z zelo široko geografsko razprostranjenostjo. Kol pionir gradi koristne sestoje na slabih tleh v neugodnih klimatskih razmerah Prav zaradi njegove prostrane razširjenosti so provenienčne Študije z njim prav zanimive; vršijo jih v jezerskih državah in v zahodni Kanadi. Ze pred 30 leti so v Piacervillu (Kalifom i ja 1 dognaÜ, da uvel javi jajo hibridi borov P. banksi-ana in P. contorU pojav heteroze, zato so i' jezerskih državah intenzi\'no proučevali možnost povečanja ras!i banksovega bora s križanjem. Končno sta posiali dve e-iTopski vrsti, t.j.rcieCi bor (P silvestris) in črni bor (P.nigia)j Tako pomembni, da so uvedlt z njima obširne provenienčne teste. Veliko povpraševanje je po rdečem boru za novoletna drevesca. Izkazalo se je, da je črni bor glede odpornosti proti zavijalcui boro^'ih poganjkov (Evetria btioliana) boljši od domačega bora (P. resinosa). V južnih državah prevladuje žlahtnjenje bora P taeda, čeprav poteka raziskovanje na tem zelo obširnem območju tudi za druge bore in nekatere vrste listavcev, Vendar je tam najbolj razäirjen bor P. taeda in predstavlja tudi glavno surovino za industrijo celuloze in papirja, V teku so trije programi sodelovanja med univerzami, industrijami in javnimi gospodarskimi organi zacijami. Centri te dejavnosti so; Univerza za agronomijo in mehaniko v TexasiJ, univerza v Floridi in državna univerza Severne Karoline Po teh programih skrbijo univerze za znanstveno vodstvo, za eksperimentalno stran ter za statistične analize rezultatov, razen tega pa vodijo še osnovna raziskovanja 0 biologiji raznih borov na tem območju. Čeprav tanr prevladuje bor F. taeda, pa opravljajo raziskovanja tudi z bori P. eltiotiii, P. palustris, P. virginiana, P. rigida, P. serotina in P. strobus. Pomembne genetske študije, ki potekajo 1 bori na Jugu, so: dednost specifične teze lesa, količine smole, dolžine tra* heid, količine ccluloze, dedna odpornost proti mehurki pri boru P, taeda, se,sta\a smolnega olja, morfologija kromosomov, specifični encimi kot indikatorji sorodstva med vrstami, sposobnost fotosinteze in dolžina zimskega spanja v odnosu do dedno pogojene rastnosti, V južnih obinočjih opravljata dve go'/darski razisko\'alni ustanovi osnovno biološko delo na področju genetike borov. Južni inštitut za gozdno genetiko v Gulfportu (Mississippi) je vkJjučen v program za križanje vrst, Pomorska skladišča ter Jaborsitoriji za proizvodnjo lesa v Lake Cityju (Florida) pa proučujejo genetsko stran proizvodnje smolnega olja pri borih P, palustris in P. elliottii, V »novih deželah« južne poloble prevladuje pri žlahtnjenjLi drevja rod Pinus z dvema izjemama. V Braziliji so začeli s križanjem cvkalipta že pred več kot 50 leti, in sicer v državi Sao Paolo, ter z delom se nadaljujejo, medtem ko je v Argentini pomembnejše gojenje to polo ta po italijanskem vzoru ter vzgajajo in preizkušajo nove križance. V Avstraliji, v Novi Zelandiji in v Cilu je vodilna drevesna iTSta v nasadih hor P.radiata, razen tega pa v Avstraliji in Novi Zelandiji proučujejo snovanje in raz\'oj semenskih plantaž. V teh dveh deželah nara.sča zanimanje za duglazijo zlasti za višje lege in za hladnejše predele, niedtein ko Oueensland, r.j, toplejši severozahodni del Avstralije posega v selekcijo in razvoj semen s kiti plantaž borov jugovziioda ZDA in karibskega območja borov Pinus taeda. P, elliottii in P caribaea. V južni in centralni Afriki, so -v poinembnetn obsegu sadili različne bore iz Mehike, iz jugovzhoda ZDA in iz tropskih predelov jugovzhodne Azije Programe za saditev spremljajo študije o preiskušanju provenienc, o selekciji in o razvoju semenskih plantaž. V Afriki so bili osnovani veliki nasadi evkalipta in manjši akacije. Ukvarjajo se tudi z ustreznim žlahtnjenjem gozdnega drevja. Poglavitna cilja žlahinjenja gozdnega drevja sta: 1. pomoč goji tel jo pri vzdrževanju zdra\'ib sozdo\', ki jih .^estav'ljajo drei'esne vrste zelo dobre kakovosti, gozdov, ki sktžijo proizvodnji, zaščiti in estetskim namenom, ali 2, pomoč gojitelji.i pri pospe.5e\'anju proizvodnje gospodarsko uporabnih lesnih vlaken. Površno gledano, si te ch'e nnlogi glede n:i namen nista nasprotni. Dniga SI pustavlja d!j z bolj praklično oneniiranim progiamom, ki \'elja za večino načrtov za žlahtni en je drevja v Sex'erni A menici in drusilj miovili« deželah Pomembna razlika med obema stališčema namena je v tem, da usmerjata gozdarstvo v povsem nasprotne smeri. Razen tega določata značaj bioloSl:im raziskavam, Ici so potrebne za dosego namena. Pogla\'Ttni poudarek v programih žlahlnjenja drevja na jugovzhodu ZDA je na razvoju borov, ki so primerni za čmi \"ečjo proi7A'odnjo \4aken v nasadih. Ta cilj je odvrnil pozornost in sredstva genetikov od problemov v tamkajšnjih gorskih gozdovih. Eden takih problemov je propadanje ameriškega kostanja (Castanea den t a ta) zaradi kostanjevega raka {Endothia parasitica). Omenjeni kostajiJ je bil biološkem in ekonomskem pogledu zelo pomembna dre\'esna vrsta, zlasti na območju gorovja Apaiači na vzhodu ZDA. Ekonomska vrednost kostanja pa se je zmanJŽala s pojemanjem ponnembno.'iti naravnih sno\i za strojenje. Izdelani so bili zelo skromni programi za utrditev odpornosti ameriškega kostanja proti boleznim. Dognaiio Je bilo, da je mogoče s križanjem odpornost prenesti s kitajskega kostanja (C. mollissima). Seveda so bili ti programi izredno pičli v primerjavi s sredstvi, ki so namenjena genetskemu izboljšanju Južnega bora. Sedanji gospodarski pomen južnih borov vsekakor opravičuje ta poudarek. Ameriški kostanj Je takorekoČ' ite izumrl in zelo majhna je verjetnost, da bi se moglo to nekoč tako pomembno drevesno vrsto ponovno uveljaviti s pomočjo maloste\-ilnih odpornih hibridov. Ta izkušnja nam vsiljuje vprašanje, ali je res nek narod lako bogat oziroma, ali more biti neko gozdno območje tako obilno oskrbljeno z dre\'esnimi vrstami, da smemo dopustiti izumiranje ene \Tste za drugo? Enako vprašanje moremo zastaviti v zvezi z nekaterimi gozdovi južne poloble. Zaradi pomanjkanja javnega zanimanja in zaradi nezadostnega znanja s področja gojenja gozdov avtohtoni gozdovi, zlasti precej kompleksni gozdovi iglavcev, tj. podokarpa, in zmerni deževni gozdovi niso zajeti v gospodarjenje. Lokalne potrebe po lesu in vlaknih so namreč zadostno krili nasadi eksot iglavcev, največ borov. Zato so programi žlahLnenja drevja v deželah južne poloble, razumljivo, zlasti posvečeni boru. R-azmeroma malo pozornosti Je bilo po.svečene nalogi doseči biološko znanje, ki je potrebno pri gospodarjenju z avtohtonimi goztlovi, ker so ti gozdovi le malo obetali kot proizvajalci lesa in vlaken v primerjavi z nasadi eksot. Obširne boro\'e monokulturc is sedaj trpijo zaradi epidemij, bolezni in insektov, zato se vsiljuje vprašanje, ali se bo končno posrečilo uvajanje tujih borov namesto listnatih gozd oIsti problem nahajamo v izredno pomembnem čJauku Lamprechta (Einige Waldbau-Ökologische Überlegungen aus überregionaler Sicht, Schweiz. Zeitschr. f. Forstwesen, 19ti9). Ob sklepu želim poudariti, da pri žlahinjen ju drevja v Severni Ameriki in v drugih »novih<( deželah prevladuje tendenca nadomestiti kompleksne, ustaljeno gospodar jene gozdove s prostranimi monokulturami pionirskih drevesnih vrst. Gospodarske silnice, ki usmerjajo Žlahtnjenje drevja k lemu cilju, so očitne, vendar pa biologija postavlja neogibnejše zahteve. Veliko znanja in spretnosti, pridobljenih v teku dela z ilahtnjenjem drevja v »novih« deželah bi mogli uporabiti za pomoč gojitelju pri negi kompleksnih, stabilnih gozdov. Verjetno bi bilo za koristno uporabo genetsko izboljšanega drevja v kompleksnih gozdovih potrebno še več izkušenosti kot za delo v zelo poenostavljenih monokulturah. Uspehi združevanja stabilnosti kompleksnih gozdnih združb na eni strani s kontrolo dednosti nj!ho\'ih glavnih komponent na iiliLigi sLraiii vsekakor obetajo večjo donosnosL, kot jo dosega poenostavljena kmetijska proizvodnja lesa. TRE IMPROVEMENT IM VORTH AMERICA AND SOME OTHER »NEW« FOREST REGIONS — A BRfEF SURVEY AND SOME CRITICAL COMMENTS (Sunnnavy) Programs of rippüed fores i iicnirtics or I ores t iree inp^üvemeiU in North America antl ihe utlier j)ne\\riewr, sorl jrca Uatnioaska ce6ta Grafikon 2. Upadanje cen lesa in istočasno naraščanje variabilnih in fiksnih proizvodnih stroškov v gozdarstvu je povzročilo v zahodnih deželah znano »krizo gozdarslva«. Namen naše razprave ni podrobno razčlenjevati vse vzroke zanjo, potrebno pa je poudariti, da ona obstoji in da jo morajo upoštevati tudi območni gozdnogospodarski načrti, vsaj na tistem, sicer omejenem torišču, kjer so lahko učinkoviti, Znižanje proizvodnih stroškov, zlasti variabilnih, imajo za edini učinkovit ukrep za ublažitev' omenjenih razvojnih tendenc. Ker gozdarstvo ne more vp))\'ati na razvoj in na cene Jesa, se pač obrača na torišče svojega deJa, za katerega sodi, da je na njem možno poceniti proizvodne sUo.ške, ne. da bi se znižale plače delavcev. To pa so variabilni stroški pri proizvodnji lesa, Za njihovo znižanje poskuša gozdarstvo zmanjšati v proizvodnji delež dragega, Človeškega dela in ga nadomestiti s cenejšim delom strojev. Na šh-oko uvaja gozdno mehanizacijo in je tako v nekaterih deželah doseglo že velike uspehe. Pri tem ne mislimo le na mehanizacijo pri izkoriščanju gozdov, temveč tudi na tisto za gradnjo in «drže van je gozdnih cest Četudi še nimamo izdelanih dolgoročnih območnih načrtov za gradnjo in vzdrzei'anje cest, vendar že dosedanje izkušnje kažejo, da potreba za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest v večini območij zaostaja za finančnimi možnostmi, da pa je nakup gozdne mehanizacije cenejši. Ni namen te obravnax'e rešiti problem gozdne mehanizacije, temveč hočemo le poudariti njen pomen pri izdelavi območnih gozdnogospodarskih na-Čnov. Območni načrti bi morali določiti vsaj okvirne smernice zr potreben obseg gozdne mehanizacije in za njen razvoj, za njen delež v gozdni proizvodnji, za njeno tehnološko strukturo, za njeno ekonomsko vlogo m za njeno uskladitev s splošnimi smernicami za gospodarjenje z gozdovi. Usoiox'iti bi morali tudi /inančna sretistv'a, potrebna za nakup gozdne mehanizacije in utemeljiti njeno rentabilnost. Če lajiko sodobna industrija planira teiinološke procese za daljša razdobja, mora iti po tej poti tudi gozdna proizvodnja, ki je že po svoji naravi navezana na dolg proizvodni ciklus. Pn nakupu gozdne mehanizacije se bonio \'crjetno srečah z dvema, nasprotnima staJiščt^nia in z dvema možnima reSitv'ama. S skrajnega ekonomsko-finančnega stališča bo uposie\-ana gozdna mehanizacija kot edini učinkovit nkrep za znižanje proizvodnih stroškov i]i ijo zagovarjan tak sistem gospodarjenja z gozdovi, ki bo zagotavljal njeno največjo rentabilnost in absolutno odločujočo vlogo v strukturi lastne cene. To stališče bo nasio svoje opravičilo zlasti v dohodkovnem sjstcmu gospodarjenja z gozdovi. Drugo, nasprotno stališče pa bo verjetno oprto na zahtevo, da se mora gozdna mehanizacija prilagoditi iiitenzii'ni, razgibani in svobodni gozdnogojitvetn te lin i ki, ki sicer zagotavlja za dolga razdobja največjo in najvrednejšo proizvodnjo lesa, vendar pa povečuje sedanje proizvodne j^troSke gozdnih sortimento',' Menim, da bi morali območni načrli pri 3\'ojih odločitvah upoštevati tudi topografski, relielni, krajinski in rekreativni značaj naših gozdov in razen njihovega narodnogospodarskega in gozdnogospodarskega pomena tudi njihovo rekreativno vlogo in njihov delež pri krajinskem oblikovanju Slovenije. Zagotovo je, da takšno, tehnično popolno in zelo rentabilno gozdno mehanizacijo. kot jo uporabljajo Švedska, Sovjetska zveza, Kanada in ZDA, ne bomo rriogli celoti uporabljati v Sloveniji, ker bi se morali vrniti k velikim, že opii.ščenim koncentiacijatn sečišč m k ekstenzi\ni gozdnogojitveni tehniki. Razen tega pa bi pokvarili krajinsko lepoto naše dežele in zmanjšali posredne koristi gozdov. Verjetno bo potreben kompromis, ki bo moral upoštevati ekonomske dejavnike gozdarstva, hkraii pa zadostiti razgibani, intenzi\ni in moderni gozdnogojitveni tehniki, in sicer v tolikšni meri, kot jo dopuščajo ekonomski činitelji. Da bi opredelili sedanjo vlogo gozdne mehanizacije in njene bodoče naloge, bodo morali območni načrti ugotoviti njen sedanji in predvideti njen bodoči delež v strukturi proizvodnih stroškov lesa. Podrobna analiza te strukture bo pokazala, do kolikšne meje je njeno us^ajanjc in tehnološko napredovanje potrebno in smotrno, 6. Ekonomslto-finančna bilanca območja V prvem poglavju smo omenili, da so bila gozdnogospodarska območja v Sloveniji ustanovljena, ne da bi bih upoštevani njihovi ekonomski pogoji. Po veljavniii predpisih pa je poglavitna naloga območij zagotoviti sredstva za pravilno gospodarjenje z gozdovi, in to po splošno veljavnih načelih ustvarjanja in delitve dohodka. Z doseženim dohodkom morajo gozdna gospodarstva, ki gospodarijo z gozdovi v območju, kriti stroške za gojenje gozdov, za gradnjo goiidnih komunikacij in za nakup gozdne mehanizacije. Dosedanje takušnjc! so pokazale, da imajo nekatera gozdna gospodor.stva vse pogoje za obstoj in uspešen razvoj, druga pa se borijo z neprestanimi težavami, in sicer finančnimi, ker v gozdovih svojega območja s prodajo lesa ne morejo ustvariti toliko dohodkov, da hi članom svojega kolektiva zagotovila običajne osebne dohodke, hkrati pa zbrala potreben denar za gozdnogojitvena dela, za zbolj-Sanje prirastka in za nakup mehanizacije, ki bi jim omogočila povečanje storilnosti pri vseh vrstah njihove dejavnosti (2). Verjetno bi bila ustanovitev gozdnogospodarskih območij za gospodarjenje z gozdovi smotrnejša in učin kovitejša, če bi bila upo.šLe\'ana njihova ekonomsko-finančna struktura. V prvem poglavju smo omenili, da so finančno-ekonomske analize polenciala območij tako zapletene in obsežne, da pri ustanovit\'i območij še niso hile znane in proučene. Po desetletnem obstoju območij pa smemo upravičeno pričakovati, da bodo območni načrti ugotovili njihov ekonomsko-finančni položaj, njihovo gospodarsko upravičenost in ustvarili podlago za ukrepanja, ki pred desetimi leti niso bila mogoča, ker niso bile izdelane finančno-eko-nomske analize zmogljivosti območij. Zato menim, da pomeni analiza in ugotovitev ekonomskega potenciala območij no-^'o, iz^Mrno in hkrati poglavitno nalogo območnih gozdnogospodarskih načrtov. Izkušnje so pokazale, da so nekatera območja ekonomsko dovolj krepka, da morejo pravilno gospodariti z gozdoii, druga pa se borijo z neprestanimi finančnimi težavami. Na čem sloni ekonomski potencial območij oziroma, kateri dejavniki odločajo, da so nekatera območja »bogata«, a druga niso? Za razvozlanje tega problema morajo območni načrti vsebovati tudi eko-nomsko-finančne bilance gozdnogospodarskih območij, da bi le te postale podlaga za ugotovitev njihove ekonomske zmogljivosti. Za izdelavo ekonomsko-finančne bilance je treba najprej ugotoviti dohodke organizacij, ki gospodarijo z gozdovi v območju in ki jih ustvarjajo pretežno s prodajo lesa, medtem ko opravljanje postranskih storitev pri tem ni pomembno. Dohodki od prodaje lesa so odvisni od količine in kakovosti posekanega lesa, od proizvodnih strožkov in od doseženih prodajnih cen. Količino posekanega lesa določajo gozdnogospodarski načrti, medtem ko je kakovost odvisna od strukture lesa in od racionalnosti izdelave, Smerno trditi, da jc slednja pri vseh gozdnih gospodarstvih na primerni strokovni x'isini. Glede količine izdelanih sortimen-tov so gozdna gospodarstva navezana na določila ureditvenih načrtov, glede sortimentacije pa tudi od dosežkov tehnologije. Na tem delovnem torišču so torej gozdna gospodupraktično omejena. Iz letnih zaključnih računov j C mogoče za več let nazaj ugotoviti dohodke, dosežene s prodajo lesa in tudi druge dohodke gozdnih gospodarstev. Dohodki so odvisni (udi od proizvodnih stroškov, variabilnih in fiksnih in nanje morejo gospodarske organizacijo odločujoče vplivati, ker v celoti ležijo na torišču njihove proizvodne dejavnosti. Cim manjši so proizvodni stroški, tem večji so dohodki podjetij Variabilne proizvodne .stro.^ke jc mogoče znižati z zmanjšanjem količine ži^'Cga dei.a, z mehanizacijo proizvodnega procesa in z boljšo organizacijo proizvotlnjc. Za pravilno predočenje njiho^'e strukture bi morali območni načrti variabilne stroške za proizvodnjo gozdnih sortimentov razčleniti vsaj v naslednje faze: sečnja in izdelava, spravilo lesa (ročno, živinsko in mehanizirano), manipulacija v gozdu in na skladiščih, stJ'oSki nakladanja iii razkladanja in strožki transporta. Iz medsebojnega razmerja med stroški in za posamezne proizvodne faze v območju bo mogoče ugotoviti, katere faze so še vedno predrage in jih bo treba racionalizirati (poceniti), Iz take primerjave med gozdnogospodarskimi območji Slovenije pH bo razvidno, kateri stroški proizvodnih Faz so v določenih območjih očitno nad poprečjem. Podrobna analiza teh razlik bo opozorila na njihov izvor, ki ima podlago v topografskih značilnostih območij ali v nerazvitosti, Tudi višina [iksnih proizvodnih stroškov je odvisna od gospodarskih organizacij in od njihove sti'ukLure. O leh stroški]!, ki jim pravimo tudi »režijski«, st; zudnje čase \'e(.!no več govori in piše. Splošno mnenje je, da so previsoki in da si gozdna gospodarstva ne bodo mogla dolgo privoščiti (ako »drage režije«. Pri tem pa ponavadi pozabljamo, da so fiksni stroški pogojeni i. dohodkovnim sistemom, ki Je uvelja\'ljen ludi pri gozdnogospodarskih organizacijah, S tem pa seveda še ne trdim, da pri gozdnih gospodarstvih ni ostanko\' »administra-livnega poslovanja«, ki so posledica pre togih predpisov in zaiitarele, predrage upravno-prodajne režije. Podrobna analiza teh stroškov bo pokazala, ali je prevelika »režija« tudi v gozdarstvu splošen problem našega gospodarstva, ali pa je posledica posebnih lazmer v tej panogi. Razlogi so verjetno ene in druge vrste, Z racionalizacijo uprai'noprodajnega poslo\'anja gozdnih gospoda rs zlasli 7 uvajanjem računalniko\ , bo mogoče fiksne stroške bistveno znižati. Nastaja pa seveda vprašanje, ah sedanja razdelitc\' Slovenije na 14 gozdnogospodarskih območij ustreza \'eliklm kapacitetam sodobnih računalnikov. Ne glede na to pa menim, da je že zelo zastarel sistem, v katerem na sto in slo manipulantov in pisarniških delavcei' obračunava kubaturo lesa, prodajne cene, osebne dohodke in evidentira kopice statističnih podatkov, ki je z njimi obremenjeno gozdarstvo, od njih pa nima vedno ustreznih koristi. Problem proizvodnih stroškov ni le v tem, da so le-ti veliki, ampak tudi v njihovi razvojni tedenci, V prejšnji točki smo omenili, da stalno naraščajo, A.naliza njihove strukture in ukrepi za njihovo pocenitev sodijo v torišče dela, ki je za gozdarstvo življenjsko pomembno. Pojav, da delavci v gozdarstvu v raznih območjih za enako delo dobivajo zelo različne osebne dohodke, ni te problem naše stroke, leiTi\eč skoraj vseh panog. Vendar pa je v gozdarstvu to vprašanje še posebno pereče, ker nekateri strokovnjaki menijo, da ima čist i dohodek, ki ga Listvarjajo gozdna gospodarstva, značaj položaj ne rente Na njeno višino vplivajo struktura lesne zaloge, lega gozdov, topografske razmere itd. (7l, Dohodek od prodanega lesa je odvisen Ludi od tržnih cen gozdnih sort imen tov. Kot je že omenjeno v prejšnji točki, cene lesa na svetovnem trgti siagnirajo ali pa počasi in vztrajno upadajo. Na njih gozdna gospodarstva ne morejo bistveno vplivati. Ce od bruto doliodka gozdnogospodarske organizacije odštejemo porabljena sredst\'a (brez amortizacije in in\'estieijskega vzdrževanja), družbene obveznosti m delež delovni skupnosti, preostali del dohodka predstavlja njeno podjetniško akumulacijo. Ker iz te akumulacije gozdna gospodarstva formirajo amortizacijo (tehnično in biološko), investicijsko vzdrževanje in dobiček, ona predstavlja ekonomsko-finančno zmogljivost območnih gozdov. Iz te akumulacije krijejo gozdna gospodarstva stroške za gojenje gozdov, za gradnjo gozdnih komunikacij in za nakup gozdne in gradbene mehanizacije. Kako naj območni načrti ugotovijo te stroške? Stroški za gojenje gozdov so vsebovani v območnem načrtu za gojenje, varstvo, melioracije in urejanje gozdov, K tem stroškom moramo prišteti še stroške za znanstveno in raziskovalno delo. V načrtih za gradnjo gozdnih cest in za nakup gozdne mehanizacije so prikazani ostali stroški. Cc vse le sIroSke seštejemo in jih primerjamo Z razpoložljivimi dohodki, pridemo do ekonomsko-finančne bilance območij. Ta je lahko pozitivna (razen za kritje navedenih stroškov preostaja še «dobiček«), jc laiiko uravnovešena (pokriti so vsi na\'edeni izdatki, dobička pa ni) ali pa je pasivna (ni dovolj sredstev za gojenje gozdov, za gradnjo gozdnih komunikacij in za nakup mehanizacije). Ker ekonomsko-finančna bilanca za eno leto ne daje prave podobe o potencialu območij, bi jo bilo potrebno izdelati vsaj za 5 do 6 let. iz nje bo mogoče ugoloviti potencial vsakega območja v zvezi z izvajanjem predpisov gozdno-gospodarskili načrtov, tj. za gojenje gozdov, za gradnjo gozdnih komunikacij in 2a nakup gozdne meJianizaciJe, Na začetku lega poglavja smo omenili, da morajo gozdna gospodarstva ii stvar iti tudi sredstva za »običajne« osebne dohodke. Ker »običajnosti« osebnih dohodkov ni mogoče konkretno opredeliti, družbeni dogovor za njihovo urejanje na tako širokem prostoru pa praktično ni i z vedi j i v, menim, da bodo tudi bodoče glede osebnih dohodkov obstajale manjše in veČje razlike. Itakäne ukrepe naj predpiše gozdnogospodarski načrt, če bo ugotovljeno, da območje ni dovolj akumulativno za financiranje potrebnih vlaganj v gozdove in da tudi z racionalizacijo variabilnih in fiksnih stroškov ni mogoče povečati njegovega finančnega potenciala? Ker gozdna gospodarsH'a gospodarijo po splosno veljai'nih predpisih kot vsa druga proizvodna podjetja, morajo pač uskladiti potrebe z razpoložljivimi sredstvi. Za ta namen bo treba sar.kcioilirati ponekod že uveljavljeno prakso: zožiti obseg gojenja gozdov, gradnje gozdnih komunikacij in nakupa gozdne mehanizacije. V takih območjih bo potrebno a-^kladiti intenzivnost gospodyrjenja s finančnimi zmogljivostmi. Vedno bodo obstajala bolj ali manj razvita območja, različno izko-ri.sčanje ena t; o produktivnih gozdnih rastišč in različna proizvodnja ob podobnih naravnih pogojih, Zaostajanje finančno šibkih območij se ho po veljavnih ekonomskih zakonih Že poglabljalo, ker podjetje, ki ne vlaga dovolj sredstev v svoj razvoj, neogibno zaostaja. Ker v .sedanjih razmerah ni mogoče celoti rešiti gozdnogospodarske problematike območij z nezadostnim finančnim potencialom, morajo območni načrti vsebovati vsaj tiste ekonomske podatke in analize, ki niso bile znane in upoštevane pri predlogih za formiranje območij leta 1562 in 1963 (2, 3). S ponovno analizo in proučitvijo cclolne ekonomske pi'obiematike, zbrane in ugotovljene z območnimi načrti, bo verjetno mogoče realizirati pi-edpise o gozdovih, po katerih morajo območne gozdnogospodarske organizacije tist\'a-riti sredstva za pravilno gospodarjenje z gozdovi in za potrebne investicije! Takšni podatki bodo lahko utemeljili ekonomsko najustreznejše oblikovanje območij. Pri nas jih je 14, na Hr\'a5kem pa menijo, da jim jih zadošča pet. Katero teh dveh stališč je za produktivnost in razvoj gozdnega gospodarstva optimahio? Ce bodo v območnih načrtih izdelane dovolj globoke in obsežne analize, bodo določeni ali vsaj nakazani pogoji za takšno op ti m a in os t. Takšna razdelitev Slovenije na gozdnogospodarska območja je optimalna, ki omogoča najboljše izkoriščanje proizvodne zmogljivosti gozdnih rastišč in sestojev. To pa je mogoče doseči le tedaj, če se vsem območjem zagotovijo potrebna sredstva za gojenje gozdov, za gradnjo gozdnih komunikacij in za nakup mehanizacije. Taka zagotovitev pa je dosegljiva le z izdelavo območnih ekonomsko-finančnili bilanc. 7. Lesno gospodarstvo območja V prvein poglavju srao omenili, da mnenja o vlogi gozdnogospodarskih območij niso bila vedno enotna. Obravnavana so bila kot proizvodna, ekonomska in organizacijska podlaga za gozdno gospodarstvo, včasih pa tudi za gozdno in lesno gospodarstvo. Jedro problema leži v vprašanju, al) so primarna proizvodnja lesa v gozdu, izkoriščanje gozdov in predelava lesa tehnološko enoten proces, ali pa gre za dva tehnolo.ško različna procesa, od kateinh se prvi konča s proizvodnjo in oddajo gozdnih sortimentov uporabnikom, drugi pa začne z žagarsko, konča pa s predelavo lesa v Finaine proizvode. Z razvojem sodobne tehnologije postjtjata ta procesa vedno bolj različna in telinoioško neenotna in se moreta razvijati neodvisno drug ud drugega. Po ttm, kako gozdarska zakonodaja obravnava območja in po načinu njihovega oblikovanja, funkcije in razvoja se bolj nagibamo k stališču, da so območja podlaga za proizvodnjo, organizac.ijo in reprodukcijo gozdov. Tudi pravilnik o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov jim določa ozko toriSče dela na področju lesnega gospodarstva. Medtem ko za gospodarjenje z gozdovi predpisuje zbiranje obsežnih podatkov in izdelavo splošnih .smernic, se pri lesnem gospodarstvu omejuje na sestavo lesne bilance irj na dajanje pobud za količinsko in tehnološko usklajevanje lesnopredeiovalnih kapacitet s perspektivnim razvojem surovinske baze. Za gospodarjenje z gozdovi so območni načrti obvezni, za lesno gospodarstvo pa imajo le značaj pobud Dejansko se lesno gospodarstvo razvija brez soglasja in vpliva gozdnega gospodarstva. V okviru območij ni doseglo niti horizontalne integracije. Tako so npr. v celjskem območju ätiri lesnoindustrijska podjetja, v nazarskem sta dve itd, V takih primerih je zelo težavno spoznati, da bi bila območja organizacijska, proizvodna in ekonomska podlaga tudi za lesno gospodarstvo. V novejšem času se porajajo ravno nasprotne tendence: celulozna industrija širi svoje kapacitete ne glede na surovinsko bazo, veliko trgovsko podjetje v Ljubljani snuje, rekonstruira in modernizira lesne obrate po vsej .Sloveniji, nekatera lesna podjetja pa so zgradila prevelike žagarske kapacitete. Smotrno bo in za obe panogi koristno, če bodo območni načrti vsebovali tudi zanesljive podatke o količmah in kakovosti surovin, ki bodo v območju na razpolago lesnemu gospodarstvu. Lesni industriji bodo tako na voljo zanesljivi podatki o njeni surovinski osnovi: naogla se bo lotiti usklajevanja svojih kapacitet. Kljub temu pa ne more biti lesna surovina, proizvedena v območju, adininistraiivno zagotovljena samo »območni« lesni industriji, V posameznem območju je več lesnoindustrijskih podjetij, ki niso enako razvita in akumulativna iii zato ne niorejo uživati adrainistrativno-planskih privilegijev za v.w suro\')no v območju. Su)-ovino si morejo zagotoviti le s konkurenčnimi cenami. Tržno-ekonomski zakoni se vedno bolj uveljavljajo tudi na področju gozdnega gospodarstva, ker tudi le-lo posluje na načelu dohodkovnega sistcmi'i. Prevažanje lesa iz enega območja v di'ugo pa ob vedno bolj razvitem transportu ne pomeni takšnih ekonomsko nepremagljivih ovir in stroškov, kakršni so bili nekoč. Po mnenju navedene štuclijc iz leta 1962 (2) se je mogoče izogniti neskladnosti mtjd intere.si obeh panog tedaj, kadar je območnemu gozdnemu gospodars[vu do čim boljše tehnično oprL'mljenosli območne lesne industrije iu če ji pomaga zgruditi moderne obrate. Prav tako je ekonomsko popolnoma uprai'icena pnmoč lesne industrije gozdnemu gospodarstvu pri gradnji mreže gozdnih komunikacij iii pri poglabljanju in krepitvi njegove surovinske osnove (2). Kako naj poteka to medsebojno pomaganje, za katero .so potrebna velika vlaganja in veliki kapital i, ko gozdarstvo v območju predstavlja eno, lesno industrijo pa tudi po reč sjamostojnih podjetij iti ko ugotavljamo, da so naložbe zunaj proizvodne dejavnosti gospodarskih organizacij praktično neizvedljive. Študija iz leta 1963 (3) pa zastopa stali.šče, da je mogoče rešiti probleme tudi z integracijo obeh panog in da bo dozorevanje pogojev za integracijo lesnega in gozdnega gospodarstva za vsako območje potekalo specifično glede n,a razvitost gozdnega in lesnega gospodarstva. Ponekod bo treba se prej investirati v eno ali drugo panogo (3). Kako zagotoviti, da v obeh primerih ne bo oškodovano gozdno gospodarstvo? Le tako, da bomo dosledno uveljavljali določila območnih gozdnogospodarskih načrtov in da bodo izvr- äena vsa gojitvena in investicijska opravila, piedvidena z načrtom, Ce ne bomo dosegli uveljavitve tega načela, se bo ponovil že neštetokrat ugotovljeni pojav, da se sredstva iz gozdarstva prelivajo v industrijo na ikudo proizvodne zmogljivosti gozdov. Tako prelivanje je navidez zelo privlačno, ker liitro pokaže uspehe v lesni industriji, medtem ko so škodljive posledice v gozdarstvu opa;ne šele čez ieta, zdravijo pa se desetletjai Finančno zmogijivost območij za morebitno vlaganje presežka sredstev v lesno gospodarstvo in obratno morejo prikazati Je ekonomsko-Finančne bilance območij, ki .so pomembne in neogibno potrebne pri obravnavanju odnosov med obema panogama, Brez teh bilanc sploh ni mogoče presoditi sposobnosti območja za lastno reprodukcijo, še zlasti pa ne njegove sposobnosti za razširjeno reprodukcijo lesne industrije. Ali je razen možnosti, ki sta jili predvidevali obe omenjeni študiji (2,3), še tretja rešitev za uspešno racionalizacijo gozdne proizvodnje, za povečanje proizvodne zmogljivosti gozdov in za krepitev surovinske osnove lesne industrije? Menim, da se bo potrebno na podlagi izdelanih območnih ekonomsko-finačnih bilanc vrniti na izhodiščne položaje iz leta 1962 in 1963 in proučili ustanovitev in obstoj gozdnogospodarskih območij Slovenije tudi s stališča in potreb ekonomsko-finančne problematike, ki tedaj ni bila znana in proučena, LITERATURA 1, Gozdnogo.spodarska območja Slovenije — njihova utemeljitev in pomen, Gozdarski institut Slovenije, Ljubljana, 1947 2 Gozdnogospodarska območja Slovenije, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1962 3. Gozdnogospodarska in lesnogospodar.ska območja Slovenije, Inštitut za ;^ozdiit> in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1963 4. Pipan, R.: Optimalna razdelitev Slovenije na go/dnagospodarska območja, Inšiituf za gozdno in lesno gospodarstvo biotehnične fakultete, Ljubljana. 1969 5. 'Ztm'ier, L.: Lesno gospodarstvo. Zveza inžeuiijci' in tehnikov gozdarstva in indiiitiije za predelavo le!;a S RS, Ljubljana, 1968 6. Baden-Württemberg, Forslstatisiisches Jalnbuch 1965—!%S 7. Poiočič, Z.: Priroda i funkcije renie u šumskoj privredi, Sumarski list, 1962 8. BioiehMičnc fakutlela iu GG Novo t>tesro: Gozd in okolje v Sloveniji, Republiški seminar v Dolenjskih Toplicah, oklohev 1969 GEBIETS-FORSrWIRTSCHAFTSPLAENE (Zusammenfiissung) Die fnrst liehe Gesetzgebung in Slowenien schrei bi für die Forstwirtschall das Formieren spezieller Forstwirtsch.aJft.'jeinlieiten höheren Ranges — Forstwirtschaftsgebiete — vor. Ein Forstwirischaifsgebiet ist der Wirtschafts-, Produkt ions- und Organisation s rahmen für die zeitgeinasse Bewirtschartung der Forste, In Slowenien wn-tschaltcL mit den Wäldern eines jeden Gebielcs nur eine forstwirtschaftliche Oiganisntion, die als Unternehmen funktioniert, da,s die Einkommen nach, den allgemein gültigen Prinzipien des jugoslawischen Eiakommensystems schafft und verteilt. Mit den Einkommen, die von den Gebiets- Forst Wirtschaftsorganisationen geschaffen werden, müssen diese die Kosten für die Waldpflede, für den Waldsiras-senbau und für das Anschaffen der forstlichen Mechanisierung decken. Die Forstwirtschafisorganisatinnen wirtschaften mit den Wäldern nach Ein-richtiingspläniin der Wirtschaftseinheiten, Diese Pläne sind für alle Staat.«;- und Pri vat Wälder Sloweniens ausgearbeitet ausser für ungefähr 10 % schlecht produ k- liver und verparzc iiier ler Wälder i a Ostslowenien unci im Quel I güb i cite des Flusses Seča, Die forstliche Gi;set?gebLing Sloweniens schreibt aber auch die AuEsiellung von Eiinichtungsplane)! für die Foi'sLwirtschaflsgebiete vor. Ihre Aufgabe ist Suidium und Analyse des b'LJSiehentkn Zustandes aller Wälder »m Gebiete und die Ausarbeitung von einheitlichen allgerneinen Richtlinien für das Wirtschaften mit denselben. Ausserdem niüsien die Gebiets-Forsteinrichlunsspläne einen Anreiz zur Anpassung der Holzindustrie-Kaprizitäti^n dem Produktionspotential der Wälder geben Slo\ii-eriien wird also als erstes Land in En ropa auch Gebiets-Forsieinrichtungs-pliine anfertigen müssen, für welche, im Vergleich zu den umfangreichen und langjährigen Erfahrungen bei der EinriclUiing der Forste.iii(leiten, noch keine Erfahrungen vorhanden sind Deswegen ist es sehr wichtig die Aufgaben der Gebietspläne festzustellen. Die Datenverarbeitung, Ausfertigung der Analysen und Festlegung der Richtlinien für das Wirtscl\aften mit den Wäldern werdi^n schon in den For-steinrichtungspläncn für die Forstwirt sc ha ftseinhei ten gesammelt und ausgewertet. Beim Formieren der Forst Wirtschaftsgebiete hat der Gesetzgeber die Waldflache. den HolzvüU'Ri, den Zuwachs und den Hjebsatz in Betracht genommen. Das wir tschalt lieh finanzielle Potential der W&l der wurde nicht berücksichtiat, obwohl die Wirtschaitsorganisationcm, welche die Wälder verwalten, mit ihrem, beim Holzverkauf erzielten Einkommen alle Kosten für den Waldbau, fur den Waldsirassenbau und für den A kauf der forstlichen Meehanisjcrung decken müssen, Zur Zeil des Formierens der Gebiete waren ihre finanziell-wirtschaftlichen Möglichkeiten noch nicht fejitgesi-ellt, weswegen die notwendigen wirtsehafliehen Analysen nicht gemacht werden konnten Die bisherigen Erfahrungen haben gezeigt, dass in einigen Gebieten die Forst-wirtschaftorganisatianen genügend Mitlel für die nötigen Anlagen in die Wälder, das hei SS t in den Waldbau, den Waldstrassenbau in die forstliche Mechanisierung, schaffen Ausserdem erzielen sie noch Reingewinne und können ihre Arbeiler und Fcicbleute besser bezahlen, weil, wie der Autor meint, sie auch eine Rente aus dei l.age ihrer Wülder geniessen. Andere Forst Wirtschaftsorganisationen führen einen ewigen Kampf mit finanziellen Sehwiergkeiten, da sie nicht g'enügend iVlittel für die nötigen Anlagen in die Wälder kreieren können, Sie aeliaffen keinen Reingewinn, ihre Arbeiter und Fachleute können sie nicht so gut entlohnen wie die Unternehmen in hochakLivcn Bereichen, Die Flfine der Forstwirtschaftsjiebietc sollen sich also mit dem Studium und den Feststellungen wirtsehafthch-fiiianzieller Kapazitäten der Gebiete befassen. Zu diesem Zweck ist es notwending, ihre wirtschaftlich-finanziellen Bilanzen anzufertigen, die zeigen sollen, ob die geschaffenen Einkommen für die Ausführung der Waldbautvrbeiten und für die Investitionsanlagen, die die Einrichtungsplane der Wirtschaftseinheiten vorschreiben, genügen. Wenn es sich zeight, dass einzelne Ge biete nicht genügend akkumulationsfähig sind und die .Ausgaben für das richtige Wirt.Schaf ten mit den Wäldern nicht decken können, ist es notwendig, die Zahl der bestehenden Gebiete imd ihi^ Ei-zeugungs- und Wirtschaftstruktur erneut zu studieren und die Frage so zu lösen, dass in jedem Bereiche die geschaffenen iVlittel für die einfache und fiir die erweiterte Reproduktion der Wälder genügen können. Der Autor vertritt den Standpunkt, dass die Forstwirtschafts-Bereiche einen Wirtsehafts-, Produktions- und Organisationsrahmen darstellen für das Gedeihen und die Entwicklung der Forstwirtschaft, nicht jedoch der Hülzwirtschaft. Die Bereiche sollen der Holzwirtschaft zuverlässige Daten über die Quantität und Qualität des Holzrohstoffes liefern, die holzverarbeitende Industrie aber soll sich im Rah men der Rohstoffbasis auf Grund der zeitgetnässen Marlitwirtschaft und einer mögliehsr rationellen Technologie entwickeln. 63^.0.361.7 — 06 MEHANIZIRANO LUPLJENJE LUBJA JELKE IN SMREKE Prof, irg- Zdravko T u r k fLjubljanaj 1, Uvod Pii uvajanju mehanizacije se rcdkukd^ij srečujemo s Lolikimi nejasnostmi in s tako različniini mnenji kot pri lupljenju ali beljenju lesa. Nekateri trdijo, da sc i7iehanizirano lupljenje hlodov v naSih razmerah se ne splača, drugi pa zagotavljajo, da je ie-to gospodarsko zelo upravičeno. Tako naj de (no npr, v »Lesu« (St. 10/1969 na str, I7S) trditev, da se 2 mehaniziranim lupljenjem doseže celo 20- do 30-kratni prihranek na delo\ni sili. Takšno pisanje je zelo pretirano, hkrati pa pomeni neodgovorno zavajanje. Ce bi namreč mogli računati s toHkžnim prihrankom, bi bilo lupljenje že povsod mehanizirano. Saj ni nihče tako ;:elo nespameten, da bi se odrekal tako velikemu prihranku na proizvodnih stroških. V resnici pa je v Srednji Evropi še zelo razširjeno ročno lupljenje. Zanimivo je, da v zadevnem originalnem članku avtorja Vyplela (19) ni te trditve, ampak le v člankovein povzetku, ki pa Je bil edini pri nas objavljen Iz izvajanj na.^ega prispevka bo razvidno, kolikšen prihranek je mojioče stvarno doseči. Leta 1967 je naš jn.štitut za gozdno in lesno gospodarst\'o izdal knjižico »Mehanizirano lupljenje in drzanje lesa« (13), ki vsebuje opis najbolj znanih hipi In ih strojev in analizo organizacijsko ekonomskih \'prašanj, kdaj in kje se mehanizirano lupljenje splača, ter predvideva potrebne ukrepe. ICot posebni dopolnilni prispevek pa je lant izšla knjižica »Ročno in strojno drzanje celuloznega lesa« (14), ki obravnava drzanje lesa z manjšimi stroji v primerih, če še ni uvedeno mehanizirano lupljenje vsega lesa iglavcev. Znano je, da se mehanizacija \'seh vrst s.plača tem bolj, čim višji jc življenjski standard, tj, čim dražja je delovna sila Znano je tudi, da se je v zadnjih 10 letih na sveiu cena delovne sile podvojila. Tudi pri nas se dandanes marsikaj splača, kar pred leti gospodarsko še ni bilo upravičeno Cena delovne sile raste, cena strojev in materiala pa upada, še zlasti pod vplivom tehničnega napredka. Prišel je čas, ko se moramo postopoma i u d i mi 1 o li t i mehanizacije lupljenja lesa. Bili bi pa zeio nespan-ietni, če ne bi najprej začeli z mehanizira n j c m tam, kjer se najbolj r e n t i r a, če v danih razmerah ne bi poiskali najboljše rešitve. Presodili moramo tuje izkušnje, zlasti v deželah s podobnimi delovnimi razmerami, in primerjali, kaj so v tem pogledu drugod dognali ali spremenili. Ne moremo uporabljati za merilo Švedske, kjer so osebni dohodki izredno visoki, hkrati pa iam napadejo drugačni, izredno enotni sortimenti, ki se po debelini le malo razlikujejo in, kjer je delež celuloznega lesa rzredrto velik (50 in kjer je zelo izrazita koncentracija le.sa itd. (6), Pač pa je treba poudariti njihove vzorne metode ekonomske presoje, načrtovanja in priprave dela. Prav tako so cenjeni tudi njihovi stroji. Rc.šcvanje vprašanja mehanizacije lupljenja lesa pa zadeva tako gozdarstvo, t. j. dobavitelja lesa, koE tudi Icsnoindustnjsko predelavo, t, j, porabnika lesa; urediti se more tukaj ali tam, kot pač konkretnim razmeram in pričakovanim koristim ustreza. 2. Kaj se je spremenilo v tovrstnem mišljenju v Srednji Evropi — Bogatejše izkušnje in konkurenca proizvajalce\' strojev e;o vplivale, da so se stroji pocenili oziroma spopolnili. Saj je znanih žc nad 50 proizvajalcev več kut 150 različnih znamk in tipoi' lupi In i h strojev (II). ■— izkušnje so pokazale, da so lupilni stroji Z rüiirajoümi glodalnimi noži, ki pridejo najbolj v poite\% znatno trpežnejši (ok. 10.000 obr. ur), kot se je prej računalo, stroski za popravila in vzdrževanje pa znatno manjäi, zlasti pri stabilnih strojih (161. — Uvedba novih, izredno zmogljivih zgibnih traktorjev omogoča spravilo celih debel oziroma dolgega lesa ter na mehaniziranem obdelovalnem skladišču kompleksno obdelavo, t. j. razen lupljenja tudi razžagovanje, sortiranje, meritve in po potrebi se razsekovanje celuloznega lesa v sekance (8). S tem pa je na skladiSčih omogočena učinkovitejša in rentabitnejša mehanizacija, — O sušeno lubje, ki ovira dobro strojno lupljenje, je mogoče pred uporabo navlažiti in tako olajšati ali izboljšati strojno lupljenje. V poŠtev pa pride le na skladiščih, kjer je voda na razpolago (16). — Pri strojnem lupljenju v tovarni je mogoče lubje uporabiti za pogon strojev in s tem zmanjšati otroške za njegovo odstranjevanje. — V razmerah, kjer imamo opraviti z zelo različno debelimi sortimenli, kot je to pri nas, je opuščeno prvotno stališče, naj se ob raztre.senih količinah lesa, ki so tipične za Srednjo Evropo, uporabljajo prevozni lupilni Stroji, in sicer na gozdnih skladiščih, da bi se tako izkoristila kapaciteta strojev in v izogib večstroškom za koncentracijo lesa. Sedaj je izbrano za cilj mehanizirano lupljenje iia zbirnih obdelovalnih skladiščih, kadar in kjer so takšna mogoča, ozii'oma v tovarnah, če le-te predelujejo zadostno količino lesa. Tam se namreč najbolj splača mehaniziranje transporta lesa na skladišču (5), — Kadar žagarski kombinat predeluje premajhno količino lesa, takšen primer pa je navadno zvezan z majhno razdaljo obrata do gozda, pride v po s te v tudi lupljenje na gozdnih skladiščili s prevozno garnituro strojev po avstrijski metodi, kjer se dolgi les olupi, razzaga, sortira in izmeri. Premikanje lesa do stroja in za strojem pa v lem primeru opravlja poseben samohodni fronialni žerjav (8). — Poizkusi z raznimi lupilnimi in drzalnimi stroji in njihovo uvajanje v prakso pa so omogoči h lastne skušnje in lažjOj zanesljivejšo presojo o lem, kateji način mehanizacije pride v določenih delovnih razmerah v poštev (16) 3. Načini mehanizar-aiija lupljenja in njihov pomcji Posameznih vrst strojev tu ne bi opisovali, ker so opisani drugod, kakor je bilo že omenjeno (13). Za lupljenje \'seh dimenzij lesa iglavcev v \'ečjih količinah pridejo v glavnem v poštev lupilni stroji t rotirajočimi glodalnimi noži ah z zobmi (»cainbio«, "valon-kone«, »livdrobark«, »morbark«)- 3,/ Strojno lupljenje pii panju Lupljenje pri panju z ročnimi prenosnimi stroji ne pride v poštev, ker delo z dosiej znanimi stroji ni gospodarno in verjetno ludi v bodoče ne bo (13), i.2 Strojno liipljettje na manjših gozdnih skladiSčik Na manjših gozdnih skladiščih, kjer je malo lesa, se strojno lupljenje pn nas splača le tedaj, kadar je potrebno tudi njegovo drzanje (celuloznega lesa), in sicer z raznimi polprenosnimi in prevoznimi stroji. Najbolj pridejo pri tem v poStev stroji z noži na disku in z ročnim podajanjem lesa (znamke »cem-bro«, nschäiiiexe«, »bežnem, »roos«). Pri drzaiiju okroglega celuloznega lesa s Elroji, ki imajo disk, se v naših razmerah doseže ekonomsko ravnotežje, kadar je kapaciteta stroja izkoriščena vsaj 20 do 3010 {14). Za dolg in debel les bi bilo ročno podajanje prenaporno in predrago. Mchaniziranje premikanja lesa do stroja in za strojem pa se na majhnih skladiščili ne splača (14). Slika 1, Levo: Lupilni SI roj cambio rotira joči m i glodal ni m i Lupilni siioj z glodalnimi zobmi na valjih noži. Desno: Siika 2. Prevozni kipilni atro.i cambio za iant-k Iss Lupljenje s prevoznimi stroji pride na gozdnih skladiščih v pošlc^', kadar imamo opra\'ka le s tankim lesom, debelim do ok. 30 cm, ker ga lahko tudi valimo k stroju, (si. 3). Za tanek les je potrebno na voiunmo enoto (nv ) največ lupljenja, zalo se mehaniziranje zanj bolj splača kot za debel les, s katerim je tudi težavnejSa manipulacija (13). Razvrščanje lesa pri delni mehanizaciji na tanek in debel les oziroma izločanje debelega lesa pa je v praksi zamudno in težavriD, kajti od vsakega drevesa napade debel in tanek ies, delež slednjega pa je pri nas razmeroma le majhen. Kaka takšna delitev ovira, se je pokazalo tudi pri nas. Hidravlični žerjav »hiab- J. 'KJc'' ® Slika 4, (Lit. 8.) Avstrijska prevozna garnitura obdelovalnih strojev za mehanizirano gozdno skladišče, I. skladisče pripeljanega okroglega lesa v lubju. II- prenos k lupiliiemu stroju s transporterjem, III. upilni stioj cambio, IV. avtomatična krožna žaga za razžagovanje. V, elekironsko vodena sortirna naprava, VL skladišče sortirancga olupJjenega lesa za odvoz porter (2 tone) se prepelje s Icamionom, sortima priprava (4 tone) pa se premika na lastnih kolesih (16). Vse to skupaj stane približno 2-krat toliko kot sain lupilni stroj (ok. 60Ü.Ü00 din). Za (ak^na skladiSča pa je vendarle potrebna primerna koncentracija lesa. najmanj ok. 3.000 m , ker st; ne splača uj'ejaii preveč majhnih skladišč. Zato jü ireba pri Kprü\ilLL primerno podaljšati spravilno razdaljo, to pa povzroča poj>eben lecstrošek, ki zsnanjšuje renta bi hi os t takšne obdelave. Potrebna koncentracija lesa pa je vendarle neprimerno manjša kot pri ceiitralnili mehaniziranih skladiščih in jo je pri raztresenem lesu mogoče veliko laže doseči. Pomanjkljivost tega načina pa je v tem, da so si roški obratovanja občuino, celo do 50 % večji, kot pri stabilnih strojih na zbirnih obdelovalnih skladiščih (19). Lupljenje v lesnopredelovalnih obralik Ternu načini.i dajejo sosednjih, zahodnih državah največji poudarek in prednost, in stcer zato, ker imajo opraviti z razdrobljeno gozdno posestjo in ker porabniki večinoma sami odvažajo les s kam ionskih cest in jim ga ne dovažajo gozdni obrati, kot je to na\adno pri nas [2, S). R a z 11 ni 1 j i o je, da se ley razmeroma najbolj koncentrira pri industrijskih porabnikih, z 1 a s i i pri nekateri h, in da je premikanje t e s a po njihovih s k 1 a d i 5 č i Ii itak bolj ali manj mehanizirano. Zato sopotreline manjSe dodatne investicije, to pa omogoča rentabitnejše delo. Pomanjkljivost pa je v tem, da gre pri tem le za določene Sortimente, ne pa za ves les, dalje, da se druga dela za obdelavo deblovine ne morejo vključiti, kot je i:o mogoče na gozdarskih skladiščih, in pa da nekateri obrati ne razpolagajo z zadosino količino lesa. Teže je tudi neoliipljen les v poleinem času pravočasno dobavili, da bi prišel s svežim lubjem do lupil nega stroja in da ga ne bi napadli insekti. V nasprotnem primeru na.stanejo dodatni stroški za odvrni tev takšne Škode. Za mehanizirano lupljenje hlodov pridejo v pošte v le lupmi stroji z glodalnimi zobmi ah noži, ki lubje le posnamejo, i>ri tem pa ne obrezujejo les'a in ne ])o\'zročajo lesnih odpadkov. Razen tega se najlaže prilagajajo nepravilni povr.šini hlodov, ki za nekatere druge stroje pomeni hudo oviro. Vendar ne gre industrijskemu obratu \siljevaii lupljenja, če se mu to ne splača ali pa te bi ga to delo zaradi nezadostne količine lesa stalo kot gozdarstvo pnbiani. V naših razmerah p i' i d e j o torej v p o š t e v rešitve, navedene pod točkami 3.3, 3,4 jn 3,5 ter nekatere kombinacije teh načinov. 4. VeČstroSki pri do važen ju neolupljenega lesa Z do\-ažanjcm neolupljenega lesa nastajajo nekateri večsttoški, ki jili je treba pri ekonomski presoji strojnega lupljenja upoštevati, V tem čl an lin bom obravnavo tega vprašanja zaradi omejenega prostora izpusld in ,se zadovoljil le z ugotoi^itvijo, da praktično upoštevamo le: — 10"o na prevodnih stroških tesa s kamioni zaradi lubja, ki ga preva-J:;nio z lesom in bi drugače ostalo v gozdu; — .otroške za morebitno zelo podaljšano spravilno ali prevozno razdaljo, kiidar koncentriramo les zaradi strojnega lupljenja. Razen tega pride v poštcv ie strošek 2£i odstraii;e\>atiie lubja z meliaoizi-ranih skladižč. Lubje, ki odpade na 1 m' lesa, telita ok. 70 do 100 kg. Po avstiijskili izkuSnjah sianc to odsiranjtivanje o k, 0,70 din m"; od\'isno je seveda od razdalje odvoza, 5. Učinki fočiiega in strojnega lupljenja Od dejavnikov, ki vplivajo na učinek lupljenja, je učitno najpo- jTiembnejša debelina lesa, zato drugih, kot so; se^oitski čas lupljenja, debelina lubja in njegova svežost, vejnatosl drevesa in terenske razmere, tukaj nc bom obravnaval. Vendar pa je treba pripornniri, da svežost Inbja i2rediio in odločilno vplj\'a na kakovost lupljenja. 5.1 Vplh' (iebä-tinc lesa Tako pri ročnem kol: pri strojnem delu lupimo poiTžino plašča oblega lesa, obdelano količino pa merimo z volumno enoto {m') ali s kubaturo, ker les na sploh obračunavamo po njegovi kubaluri S povečav a njem debeline se površina plašča povečuje sorazmerno, med tem ko volumen raste v kvadratnem razmerju. Hlod z dvakratno debelino ima i ore j 2-kratjio površino plašča, toda 4-kratno kubaturo lesa. Na enoto kubature (m') torej odpade lem manjši plašč, čim debelejši je Mod, zato je učinek lupljenja pri debelejšem lestj večji. Pri lupljenju pa nimamo opraviti le z eno debelinsko stopnjo ampak z različnimi, ker takšne napadejo pri enem drevesu, še različnejše pa pri neenako debelem drevju, ki ga zajame posamezna sečnja. Razni stroji so grajeni za določene debelinske razpone ali premere lesa, npr. cambio-35 za premere od 5 do 35 cm, cambio-66 pa premere od 10—66 cm itd. Učinek presojamo po poprečni količini, ki jo določem stroj olupi v časovni enoLi, npr. na obratovalno uro ali na dan. Seveda je ta učinek tem večji, čim večji je poprečni premer lesa. Zato so učinki strojnega lupljenja zelo različni. 5,2 Učinki ročnega lupljenja Pri ročni izdelavi gozdnih so rt imen tov ne opravljamo lupljenja posebej, ampak skupaj z vso drugo obdelavo oziroma z istimi delavci. Vso izdelavo merimo s skupnim učinkom, izraženim s kubaturo. Poprečni učinek sečnje in izdelave znaša pri ročnem kleSčenju in lupljenju v Sloveniji glede na debelino drevja (0,1 do 3 m' neto mase na drevo) otl 1,6 m' do 6,1 m' na dan. Vemo pa, koliko časa odpade na lupljenje in s tem tudi, kolikšen je bil učinek samega ročnega lupljenja. NaSe meritve kažejo, da odpade na ročno lupljenje lesa, kadar klestimo veje s sekiro, 38% (35—40%) skupnega izdelavnega časa. (Kadar klestimo veje z motorko, odpade na ročno lupljenje zaokroženo 45% izdelavnega časa, roda tedaj je tudi skupni učinek izdelave toliko večji, ker se z motorko prihrani nekaj časa na skupnem izdelavnem času |20|). Ksko raste učinek ročnega lupljenja z debelino drevja, nazorno kaze diagram 1, Kljub temu, da je v vsakem debelinskem razredu drevja zastopana ludi tanka deblo^ina, učinek izdatno narašča. To naraščanje bi bilo se izrazitejše, če bi upoštevali posamezne debelinske razrede koso\' (hlodov), vendar bi bilo to brez praktične vrednosti in tudi podatkov za to nimamo dovolj. Na sečišču napade različno debelo drevje, zato se norma skupne izdelave prilagodi poprečju prizadetih debelinskih razredov. Dosledno ternu moremo nato izračunati tudi normo učinka lupljenja. 5.5 Učinki snojnagn lupljenja Glede strojnih učinkov se moremo nasloniti k na mje podatke (4, 16, 19). lastni so le skromni. Pri GG MaiiVior so dosegli s prevoznim strojem rambio 70-35 AC ok. 15m''obr, uro, torej za ok. 20^/6 manj, kot dosegajo drugod, seveda ob dolgotrajnejši vpcljanosti in spretnosti (UV Navadno se učinek izkazuje za določeni stroj in za določeni razpon lesnih dimenzij s količino na delovno ali obratovalno uro ali na dan in leto ali pa z brzino pomika okroglega lesa skozi lupilni stroj. Teoretično možno brzino pomika se v praksi izkoristi le ok SO—TO^'ii (19"), pri tanjšem lesu, ki ga je laže manipulirati, več, pri debelejSem manj. Obratovalni Čas pa znaSa ok. 60—80% delovnega časa; m^/dan O 0,1 Q3 Q5 f 1,5 2 2,5 3 neto m^/drsva Diagram J. Dnevni učinki ročnega lupljenja jelovega in smrekovega drevja v odvisnosti od njegove debelino odvisen je od zastojev na stroju, od zastojev pri premikanju in odmikanju lesa Ltd. Na lelni učinek vplivajo še izkoriščeni dnevi, tj- ok, 180—220 dni po 8 ur, in so odvisni od raznovrstnih zastojev in porabe časa za prevoze strojev, Razumljivo je, da omogočajo štabiIri stroji, ki so manj izpostavljeni okvaram m motnjam, precej več izkoriščenih dni in časa kot prevozni stroji. Vyplel (19) navaja, ti a je na stabilnih strojih na mehaniziranih centralnih skladiščih v Avstriji za drobni les dosegljiv učinek 15 do 20 m-^ za hlode pa o[<. 40—50 m^ na del. uro. Na Švedskem dosegajo s prevoznimi stroji cambiö-35 AC, AD, AE ok. 90 do BOmVdan (13). V GrossreiClingu v Avstriji je stabilni stroj cam-bio-66 olupil dnevno ok. 250 do 320 m' hlodov. 5.4 Učinki stfOfniigu lupi jen ja z lupihirnii sttaji cambio-35 in camhio-66 Učinke strojnega lupljenja lahko orientacijsko prikažemo za določene stroje, npr, za cambio-35 in cambio-66, in za določene poprečne debeline lesa, ki so odvisne od debelinske strukture deblovine, ki jo obdelujemo s strojem. Za prevozni lupi I ni stroj canibio-35 za lank i les računamo, da ic brzina pomika skozi stioj 18—22 m, min., nekoliko večja je za tanjši in miinjSa za debeJejši ]es, dalje, da je v 8-urnem delavniku 5 obraiovalnih ur. Učinki so izračunani za srednje debe) les s premerom 12—IS era. (Pri GG Maribor je znašala poprečna debelina 15 cm, brzina pomika 20 ra' na min., obratovalnih ur pa je bilo "I—5 na dan). Pri stabilnem lupilnem stroju cambjo-66 računamo z brzino pomika 12 do 18 m' na min. za poprečno debelino lesa 20—32 cm in z 6 obratovalnimi urami rsa dan. (Na mehaniziranem skladišču žage v Gössu pri Lcobnn v Avstriji znaša srednji prem.er hlodov 26 cm.) Seveda je stvarna brzina pomika precej odvisna od ureditve skladišča ter od spretnosti in prizadevnosti delavca. Razume se, da mora biti na razpolago potrebna količina lesa. Učinki strojnega lupljenja s stroji cambio-35 za tanek les in cambio-6fi za hlode glede na razne poprečne debeline lesa v mVdan aj Prevozni iupilni stroj cambio-35-AC s traktorjem za tanki les do 35 cm -Srednja debelina oblovine (cm) 12 14 16 18 Kubatura dolž. metra (m-M 0,0113 0,0154 0.0201 0,0254 Brzina pomika (m',min.) 22 21 20 18 Faktor: brz- x 60 5 6600 &300 6000 54Q0 Dnevni učinek na 8 del. ur (m-'l 74 97 120 137 b) Stabilni lupilni stroj cambio-66 za hlode Srednji premer oblovine (cm) 20 24 28 32 Kubatura dolž. metra (nV) 0,0314 0,0452 0.0616 0,0804 Brzina pomika (riV min.) 18 16 14 12 Faktor; brz. x 60 X 6 6500 5800 5000 4300 Dnevni učinek na 8 del. ur (m'') 203 260 308 346 Učinek na leto (v eni izmeni) izračunamo tako, da dnevni učinek pomnožimo s številom izkoriščenih dni (180—220). Ce gre za prevozni stroj, je treba odšteti še čas, porabljen za prevoze. Učinek je mogoče povečati še s podaljševanjem delovnega časa ali z več izmenami. Ne sme pa se pri tem pozabiti, da je za redno dotekanje zadostne količine lesa potrebno veliko orßanizacij-slub naporov. Za nas bo pogosto najbolj zanimi\'o vedeti, pri kateri najmanjši količini se stroj še splača. 6. Vprašanje ekonomičnosti strojnega luplj'enja Ni dovolj prikazati le prihranek delovne sile, čeravno je sam po sebi pomemben, tehtnejši je finančni prihranek, ki hkrati vsebuje tudi prihranek deiovme sile. S finančno kalkulacijo pa moremo tudi ugotovili, za koliko mora biti učinek strojnega lupljenja večji od ročnega, da se stroj še splača. Zaradi primerjave bomo obravnavali oba primei'a. če lui:iljenjc ni melianizirtino, ga opravljamo ročno. Zato ekonomičnost strojnega lupljenja presojamo v primei'javi z ročnim lupljenjem- Pri tem je odločilno, koliko delavcev je zaposlenih pri stroju. Pri prevoznih strojih se računa s 3 do 4 dtilavci (1 na žerjavu in traktorju, 1 do 2 na premikanju in 1 pri odmikanju lesa), pri stabilnili strojih pa glede na inehaniziranost premikanja lesa 1 do 2 delavca. Zaradi povezave z drugo mehanizirano obdelavo na skladišču 5e zmanjša število delavcev za posamezen stroj. V naših razmerah je primerno kalkulirati z zgornjo mejo Š(evila delavcev. 6.! Prihranek delovne sils pii prevozneui Iiipiiiie7u stroju cmv.b;o-35 Izhajamo iz naslednjih predpostavk (za dobro vpeljano delo): učinek na dan pri poprečni debelini 14 cm in 4 delavcih znaša po 1. tabeli 97 m'; na leto pride 220 del. dni po 8 ur, strojnih dni pa 190 Med lesom, debelim do 35cm, je ok. SO^'b celuloznega lesa, ki ga je treba tudi üdrzali; kakovost strojnega lupljenja ustreza hlcrati tudi drzanju obsegu ok. öü^'o. Učinek ročnega lupljenja je 3,3 m^ : 38''''n = 9 m' dan, rirzanja pa 2 m' dan. Letni učinek stroja znaša 190 dni X 97 m'— 18.400 ml Za. to količino bi porabili 1S.400 : ; (9 m'dan X 220 dni) = 9,3 ročnih delavce\'. Mnogokratnik učinka lu])ljenja znaša torej 9,3 : 4 = 2,3; prihranek na delavcih je torej 2,3-kraten. Ce prištejemo se učinek drzanja, bi ta s strojem znašal 18.400 X X X 60% ^ 5520 ml Potrebno bi torej bilo 5520: (2 m- X 220 dni) = 12,5 delavcev. Za lupljenje in drzanje skupaj bi bilo potrebno 9,3 -f 12,5 = 21,8 ročnih delavccv. Mnogokratnik učinka znaSa torej v tem primeru 21,8 : 4 = 5,4; prihranek na delavcih pa je 5,4-kraten, torej dvojen v primerjavi s prejšnjim. Rezultat nam hkrati kaže, kako se poveča p rili ranek dela cev. Če je \-kLjuČeno tudi drzanje celuloznega lesa ali, kako se nsijbolj splača mehanizirati lupljenje tankega lesa, v katerem je i.'sebo\'an tudi celulozni les. 6.2 Prihranek delovite sile pri Stahihiein hipilnsm sfrujtl camhio-66 Predpostavke (za dobro vpeljano delo): učhick na dan pri poprečnem premeru 28 cm znaša po 1. tabeli z dvema delavcema 303 m'; na leto 220 del. dni po 8 ur, strojnih pa 210. Učinek ročnega lupljenja je 5 m-': 37"-b — 13,5 m-' na dan. Letni učinek stroja znaša 30S m"'dan X 210 dni - 64,öfiO ml zaokroženo öS.OOOml Za (o količino bi rabili 65.000 m': 03,5 m.'dan X 220 dni) = — 22 ročnih delavcev. Mnogokratnik učinka lupljenja znaša t O r c j v tem primeru 22:2=11; prihranek na delavcih je 1 o r e j 11 - k r a ^ ten. Ta mnogokratnik moremo praktično upoštevati kol zgornjo mejo ob precej optimalnih p o g o j i , ker gre za veliko količino lesa nad 60.000 m' na leto ter za dobro izkoriščen stroj in delovni čas. Se\'eda pa je še odprto vprašanje, kakšna je v teh primerih Cinančna ekonomičnost strojneua lupljenja^ ki je najodločilnejša. 7. Finančna eltoiiomičnost stroj nejra lupljenja v obravnavar:. 7.1.3 Analiza ekonomičnosti Ročno lupljenje z učinkom 9 m' na dan stane po analogni primerjalni ceni 8 ur,dan x 6 din x 2,3 ; 9 m' dan = 12,30 d i n/m^ Po upoštevanih predpostavkah se Lorej trojno lupljenje v primerjavi z ročnim splača, Čeprav le. za neznatno razliko. Stopnja ekonomičnosti znaša 12,3: 10,7= 1,15, Ob primerjali 2 analizo v omenjeni knjigi iz leU 1967 (13) na sLr. 90 v točki C ugotovimo, da se tam podano predvidevanje ujema z zgornjim primerom, v katerem je učinek za večji, osebni dohodki pa so več kot za 60% večji, V zgornjem primeru je treba strojno olupiti najmanj ] 6.000 m'' na ieto (196,665 din: 12,3din'm^= lü.OOOm'), da bi bilo takšno strojno delo še ekonomično. Če upoštevamo tudi doseženo dvzanje v navedenem obsegu, je račun naslednji: Poprečna dnevna norma ročnega lupljenja in drzanja skupaj znaša = 3,84 m" dan. Primerjalna cena ročnega lupljenja in drzanja znaša torej 8 ur X 6 ciin uro X 2,3 : 3,84 m-' = 28,7 din m'. V tem primeru je ekonomičnost strojnega lupljenja mnogo večja in stopnja ekonomičnosti znaša 28,7 : 10,7 = 2,68. 7.2 Stabilni hipihii stroj cr,inbio-66 pri lupljenju okroglegu lesa (hlodov) na niehcmizifanein obdelovalnem skladišču 7,2.1. Kalkulacijski podatki ali predpostavke — Nabavna cena lupilnega stroja in mehanizirane ureditve skladišča 550.000 din; (300.000 + 250.000); — življenjska doba za vrednost 400,000 din lO.OCO obr. ur = 8 let po 1250 obr ur, in za vrednost 150.000 din 12 let; — popravila in vzdrževanje 50% vrednosii strojev v življenjski dobi; — pogonska električna energija 60 kWh obr, uro po 0,25 — 15 din obr, uro: — poraba maziva za transporierje J din na obr, ui'o; — obrestna mera na osnovna sredstva —■ zavarovanje in podobno 1,5% cene strojev na leto; — strojnih dni 210 na leto; — 2 strojnika z osebnim dohodkom po 7 din del, uro, 220 d(.'l. dni po 8 in- na leto + '-'i ure na dan ali 100 ur na leto za nego strojev, skupaj 1850 obr. ur na leto, — učinek stroja pri poprečni debelini lesa 2S cm 308 ni" jia dan X 210 dni = 65,000 m' na leto; — norma ročnega Lupljenja 13,5 m-'dan; (5 m''; 37'lo); — neposredna režija, ki zadeva delavce, znaša 130^t na neto osebne dohodke ali količnik skupaj 2 o.sebmmi dohodki 2304'o; — večstroški za transport neo lupi j enega lesa, 10% prevoznih stroškov s kamioni na razdaljo ok. 10—25 km znašajo (rcducirani na primerjalno ceno, tj, na ok. 75'>'&) 0,90—2,30 din m-' (pri tem več s t roški mehaničnega nakladanja in razkladanja lesa ok. 0,30 din nv'niso npoštevani); — odvažanjc lubja stane ok, 0,70 din m' {19). 7.2,2 Kalkulacija primerjalne cene strojnega lupljenja za stabilni lupilni stroj cambio-66 Pri letnetn učinku 65.000 m'^ znaša primerjalna cena strojnega lupljenja 192.070 din : 65.000 m '= 2,96 dtn nv , večstroŠki za prevoz neolupljcncga lesa in za odvoz lubja skupaj 1,60 do 3,00 din m-. Pi'imerjaina cena strojncg.a lup-Ijejija znaša torej skopaj 4,56 do 5,96 diirm'. Najbolj variabilni postavki sta višina investicij in čas trajanja, ki sta odvisni od konkretne ureditve. Pri zadostni količini lesa je najprimernejša uporaba posebnega stroja za tancli les in posebnega za hlode. Diti/leto 'Vb 1. Pogonski električni tok 1250 obr ur x 15 din 18 750 9,8 Mazivo 1250 obr. ur x 1 din 1 0,7 2, Giiinc: — -3. Amortizacija, 400 000 : 8 let 50.000 ISO.OOO: 12 let ]2.500 62 500 32,6 4. Popravila in \'zdrževanie 30% A 31.250 16,3 5. Obresti 0,04 x x (8 + 1) 11.250 5,9 6. Zavarovanje in pod 0,015 x A x 8 7,500 3,9 7. O.sebiii SI roški 2 1350 ur X 7 din X 2,3 59.570 30,8 Skupni stroški na leto din 192.070 100% 7.2.3 Analiza ekonoiničnosii Ročno lupljenje pri učinku 13,5m^'dan stane po analogni primerjalni ceni S ur X 6 din X 2,3 : 13,5 m-' 8,15 din m'. (V primerjalni ceni niso vključeni stroäki širše režije, ki so potrebni le za prodajno ceno, kot je bilo navedeno pod točko 7.1,2,) Stopnja ekonomičnc>sti strojnega lupljenja znaša lorej 8,15 ; (4,56 do 5,96) = 1,79 clo 1,37. Ce bi vse delo opravili le z enim delavcenif bi ta stopnja znašala 1,98 do 1,48. Večstroški za prevoz neobeljenega lesa in za odvažanje lubja torej občutno zmanj.šujejo ekonomičnost, strojnega kipljcnja. Najmanjša količina 1 e .s a, ki bi jo bilo treba ob upoštevanih p r e d p o Ji t a v k a h strojno olupiti, da bi bilo to delo Se ekonomično, znaša 29,000 dü 37.ÜÜOm' okroglega lesa. Med prednosti ekonomičnosti strojnega lupljenja pa nismo tipoštevali posrednih koristi zaradi boljše kakovosti izdelkov lesne predelax'e, ker so hlodi bolj obvarovani (2). Tudi žagni listi se manj krhajo in se zato pri predelavi doseže večji učinek, Tu na je finančno zelo težko odmeriti. Nekateri navajajo, da se za ta namen more račimati z ok, 1—S'l-b vrednosti hlodov. To ni malo in more odtehtali vsaj navedene ^'ečstroške. To dejst\'o je \'sckakor v prid mehanizii-anemu lupljenju, 8. Primerjava učinkov Za primtii javo moremo uporabiti podatke največje mehanizirano skladišče v A\ siriji, v Gössu pri Leobnu, (191. V Avstriji ao osebni dohodki precej večji, stroji pa cenejši, ker jih ne bremeni carina Vyplel na\'aja (19), da stane pri razmeroma dobrih delovnih pogojih strojno lupljenje 1 nT lesa na .stabilnih strojih za tanek les ok. 18 šilingov (=9 din, po naši kalkulaciji 10,70 din) za hlode pa ok. 12 šilingov (=6 din, po naši kalkulaciji 4,56 do 5,96 din). Ročno lupljenje pa siaue v prvem primeru, tj, /a tanek les o k. 48 šilingov (=24 din, po naši kalkulaciji 12,30 din), v drugern primeru, /.a hlode pa 22 šilingov (=11 din, po naši kalkulaciji pa 8,]5 din). Kakorkoli jc torej sli'ojno lupljenje hlodov pod določenimi pogoji e k o n o i Č n o tudi v naših razmerah, ta ekonomičnost ni tolikšna, kot se ponekod neutemljeno navaja, S tem, da se bo delovna sila bolj podražila k ni; material, bo ekonomičnost sti^ojnega lupljenja naraščala, Zato je ta ekonomičnost f dežela hi z dražjo delo\'-no silo že sedaj znatno večja, kot nam kaže naša kalkulacija. Ce hi namreč v kalkulaciji za stroj cambiü-66 upoštevali dvojno ceno delovne sile, bi stalo strojno lupljenje brez večstroškov 3,S7 din m'', ročno pil 16,40 din m v Boljša ekonomičnost se doseže tudi, ce se na mehaniziranem skladišču vključi se druga obdelava okroglega lesa, tj. razžagovanje, sortiranje in mcnte\'' to pa pride v glavnem v poštev le v delovnem področju gozdarskih organizacij. 9. Načrtovanje mehaniziranega skladišča lesa Najbolje se je ravnati po določenem že vpeljanem skladišču in ga prilagoditi lastnim potrebam. Načrt prostorskega, časovnega in količinskega izvora in dotoka lesa na predvideno skladišče pa v vsakem primeru sodi v lastno delovno torišče. Scle na podlagi vsega tega je mogoče predvidevati in presojati vrsto in kapaciteto strojev ter izdelati gospodarsko finančni račun Za lesnopredeJovalno organizacijo je ta priprava in presoja toliko preprostejša, ker sta kraj in količina lesa znana, razen kadar gre za rekonstrukcijo obratov Pač pa je ob takšni presoji finančne koiisti potrebno ugotoviti, koliko bo dobaviielj lesa znižal svojo ceno zaradi prihranjenega lupljenja. Solidarno sodelovanje in sporazumevanje bo v vsakem primeru učinkovit vzvod za uspešnejše reševanje te naloge. Literatura 1, EchmU/ner, O,: Forst und Hotzu'irtschaft an einem Tisch, AII;j, Forstzeit-SL-hrift. 40 1969. 2, Cnimn/el. R.: Bringung und Eiilrindüng, Forstiechn. Informationen, 10 1%9 i. GramfUül, R.: UelicrIegLitigen zur ziikÜRftisen Entwicklung der Holzerntc- niethodcn in der Bundesrepublik, Holz — Zentrbl, 128 1969, 4. Kisieiiftiggr, f.; Ergebnisse von Mascliiiienbuchfühiunaer für Holx;;ritrin-diin^, Allg. Forstzeitschrift, 21 I9ög. 5. Ni;iLscr, E.: Probleme der Enuindung von Siigestammholz, Holz — Zentrblt.r nt) 1969. 6. NUssoii, N : GesichtspunkEe zur Entwicklung der Forstwirtschaft in Schweden, Allg. Forstzeitung, 12 1969, 7. Pt'sUil, £,.- Erntjzug nnd zentrale Aufarbeitung von Rundholz, Intern. Holz-niat-kt, 19 1969. 8. Platzer, [!. D., Lünzinaiut, K,: Der Hnljernlezug der österreichischen Bun-desfoisLC. Das Mcidell einer zukunftsweisenden Sv.s tem plan nung, Forstarchiv, 11 1969. 9. Steinlin, H.: Miialichkeiten und Grenzen der Mechanisierung der Forstwirtschaft, Holzkurier, 8 1969. 10. StaiDiin, H.: Beruh rungs und Reibimgspunkte an der Naht stelle zwischen Fcrstwirtschafi und Sägcindustrie, Kok Zenlratblatt, 128 1909. M. Stiahlke, A. G.; Die cebj-ÜLichlichsten Tvpen dir Entniuluni^smaschinen, Forstarchiv, 12 1969, 12. Sz'Aless, S Der Stand der maschinellen Entrinduna in Österreich, AI ig. Forstzeitimg, 12 63 13. Turk, Z.; Mehanizirano lupljenje in dvzanje lesa, Ljubljana, 1967. 14. Turk., Z.: Ročno in strojno drzanje celuloznega lesa, Ljubljana, 1969, 15. Turk, Z.; Metodika kalkulacije cene strojnega dela v gozdar.sivu, Ljubljana, 1963. 16. Ulli fi.: Staminholzenirindung auf zentralen Aufarbeitungsplätzen oder in der Industrie, Vortra-ssiriappo, Grossreifling, I96S, 17. Uhl, H,: Avbeitsplantiung bei Enti'indungsanlngen, Voriraüsrnappe, Gross-reifling, 1968. 18, Vyplel, K.: Überlegungen zur RciUabilitat der mechanisdien Entrindung, Allg, Porstzeitu/ia, 7/1967, 19. Vvplel, K.: Zur Rentabilität der maschiiicJlen Entrindung, Holz Zentralhlalt, 113 ■1%9, 20, Winklet-, ].: Gospodarnost nove tehnologije sečnje in izdelave iglavcev, Ljubljana, 1969. MECHANISIERTE TAN NEM- FICHTEN- ENTRINDUNG f Zusammenfassung) Die Entrindung der Nadelhölzer ist bei uns noch wenig mechanisiert^ obwolil diese Arbeit anstrengend und zeitraubend ist, denn es entfallen au( Handentrin-dutig etwa 40% der für die Fällung und Aufarb^iitung der forstlichen Sortimente notwendigen Zeil. Die Mechanisierung setzt sich begreifliche!weise dort schneller durcJi, wo die Arbeitskraft teuerer ist. Das Anwachsen des Arbeits pre ises drängt nun auch uns, dass wir allmählich zur Mechanisierung der Entrindung übergehen. Über ihre Rentabilität herrschen jedoch noch ziemlich unklare Begriffe, Mechanisierte Entrindung kom in t nur auf Holzlagerplätzen in Betracht. Infolgedessen stosst sie auf ae\^'isse Schienerigkeiteii oder Ansprüche Eine zweckmässice Lösung der Frage verlangt, dass für diesen Ziveck hauptsächlich dreien Forderungen genügt K'erden müsse; Erstens darf die Fahrt mit demselben Pahrmit-tel nicht unterbrochen \t'erd'i;n. bzw. darf überflüssiges Umladen des Holzes nicht verursacht weiden; zweitens muss alles, das ist starkes und dünnes Holz, auf demselben Orfe entrindet werden; und drittens miiss sich auf d^m Lagerplatze eine gen Ligen de Hülzinenge ansammeln, die ermöglicht, dass sich die angelegten Mittel i-^ntiercn. Aus diesen Gründen entsprichl in Slowenien, bei den verhäiinismässig kuizen Entfernungen bis zu den Industriebetrieben am besten der mechanisierte Manipulationslagerplat?. am Ende des Strassentfansportes, das ist nächst dem Hauptverbrauchei' des Holz'ss auf .seinem, oder neben seinem Lagerplatz, wenn der Verbraucher eine genügende Holzmenge bezieht. Man .schätzt, dass diese Menga zumiiidesi etwa 30.000 ra' Derbholz betragen müsse. Wenn sich bei den einzelnen Industriebetrieben keine genügende Holzmenge sammelt, kornmv mechanisier les Entrinden mit einer fahrbaieii Entrindungsgarnitur auf Lagerplätzen nach der Rückung, an den Autostrassen in Betracht. Die.sc Garnitur erfasst im Rimdgang mehrere Lagerplätze zusammen und gibt sich aul den einzelnen Platzen zufrieden mit einer unvergleichbiir geringeren Holzmenge als auf dem. zentralen Aufarbeitungsplatzen. Es halte keinen Sinn, das Holz am Verbraucherbetrieb vorbei zu fahren, nur um die notwendige HolzkonzeiUration 211 erreichen. Die Kapazität der Entrindnngsinaschinc ist desto grösser, je stärkeres Holz sie entrindet Uesnegen ist auch das Verschieben des Holzes auf dem Lagerplatz.e selbst um so dringender zu mechanisieren. Ein Holzindustriebetrieb. welcher allein eine genügende Holmieiig-e \'erai beiiet, kann mechanisiertes Entrinden seines Holzes im eigenen Wirkungskreise einrichten, doch bleibt dann die Frage he treffen d Entrindung der übrigen Sortimente offen. Mit VergJeich.skalUulationen wird zur Orientierung für ge^*,'isse Fälle gezeigt, wie viel nach gegebenen Daten oder Voraussetzungen an Arheit.^^kraft erspart, und welche finanz.ielle Wirtschaftlichkeit in unseren Verhältnissen erreicht werden kann. Bei der Kalkulation müssen auch die, beim Transport des unentrindeten Holzes aufkommenden Mehrkofsten berücksichtigt Wierden, da sie die Wirtschaftlichkeit der maschinell massigen Entrindung ansehnlich verringern können. Ander scirs aber wird etwas gewonnen an der Qualität des Holzes, wciche bei d;r industriellen Holzbearbeitung zum Ausdruck kommt, Es ist nun notwendig, jeden einzelnen Fall von allE;n an^oführten Gcsiclits punkten aus zu studieren, und die bestent.sprecliende Art dev Mechaniskrung zu wählen, bm die mechanisierte Entriodung zunächst dort cinztiftihi-en, wo die günstigsten Bedingungen für iiirt; Wirtscliaftlichkeit gegeben sind. 634.0.1S1.71 (Tiiia oordata) NAJEVNIKOV LIPOVEC Ing, Franjo Sgerm (Ljubljana) Casüpis Delo je leta 196S objavil prispevek P. Žagarja (7) pad naslo\'om »Šest stoletij Majovske lipe«, v katerem piše, da tz zemlje lüdranskega kmeta Franca Najovca poganja stara Hpa, katere debelni obseg meri celih 12 m, stara pa jc morda 600 Jet, morda vec ali manj, njeno deblo pa je takši^o, kot bi ga spletli iz velikanskih mornariških vrvi — takstio je, kot bi več lip zraslo v eno samo drevo. Pripovedka pravi, da so Turki na ropanju po Koroškem v letih 1472 do 1476 tamkaj zakopali zaklad, povrh pa posadili 12 lipovih sadik, ki so pozneje zrastle v eno drevo. Dobrih 10 m vstran ob rohu gozda stoji k □ žilo namen je z letnico 1222, Drago V resni k (6) je ravno-larn objavi! Članek «Vaitijjno, kar iinamo«, v katerem omenja znamenito Najevsko lipo nad Črno, ki ima blizu 12 m obsega, V Nedeljskem dnevniku sla Toma; Merlot in Filip Snežnik v daljši reportaži "Lipovi bogovi« objavila dva prispevka uOrumenelo listje z Najev> ske lipe« in »Turki pod lipo kuhali kosilo«. Tam navajata, da raste na zemlji kmeta Franca Osojnika p. d. Najevnika na Ludranskem vrhu 25, občina R.avne na Koroškem, največja slovenska lipa. Ta je sicer votla, a ima obseg v prsni višini 13,5 m. Požirata bralce, da jima sporočijo, če kdo po^na lipo, ki bi presegla lo znamko, da bi jo takoj obiskala. Starost iipe so ocenili razni gozdarski in nara\'oslovni strokovnjaki na T.'iO let. Podobno debelino te lipe, kot jo navaja Vresnik, omenjata tudi F, .Ttirhar (1) in M. Soštarič (5) Prof. dr. V. Petkovšek (41 je posredoval slovenski javnosti prvi strokovni □Iiis te lipe v Proteusu leta I94S, čeprav jo je obiskal že leta 1938. Višino ji Je ocenil na 23 jn. Pod lipo je našel veliko kegljišče in več klop», torej je bilo pod lipo sliajalisče in zabavišče Tamkajšnjih prebivalcev. Glavno deblo se v višmi 4in razdeli v več vrhov, ki miajo Se vedno premer nad 1 m Lipa ima na vzhodni strani veliko votlino, ki se znotraj zvezdasto razSirt in meri v premeru do 2 m. S takratnim najemnikom Thurnovega posestva sta z tle-belo vrvjo v prsni \jšini izmerila obseg s 11,70 m, ki je za 46 em večji od pravega- Kmet mu je ludi povedal, da lo drevo cveti 14 dni pozneje kot druge lipe, ker je to lipan. Starost drevesu je ocenil nekaj nad 500 let. Vse te vesli in podatki so mi vt: budi I i prijetne občutke in zadovoljstvo, da raste na slovenski zemlji tako debela in stara lipa, hkrati pa tudi dvome o pravilnosti navedenih podatkov glede debeline in starosti. Zaradi tega sem 15, oktobra 1969 sam obiskal ta znameniti slovenski nar;n'ni spomenik — tvorbo prirode in varstva človeka skozi več stoletij. Najlažji dostop do te znamenite lipe je iz Črne na Koroškem po lepi cesti, ki po 2 km zavije proti jugu v dolino Bistrice, po 3 km pa po levem odcepu na Pudgarsko (1045 m). Od tam je po ravnem v surovem že zgiajena gozdna cesta mimo kmetij Končnika in Smrečnika do Najevnikove lipe; L'^vo: Nnjevnikov lipovec — starostni in debelinski drevesni prvak v Sloveniji Desno: Sedovnikova lipa pri Primožu na Pohorju dolga Je dobra 2 km, vendar pa za sedaj za motoma vozila še ni uporabna, ker je vozišče zaradi vlage na več mcstiii blatno. Možno pa se je že sedaj po vzporednih obvoznih gozdnih potcli z ozkimi vozili piipeljati do lipe. Ko pa bo gozdna cesta posipana z gramozom in utrjena, to bo verjetno že leta i970, bo mogoče priti do lipe tudi z avtobusi. Prvi pogled na lipo me je \'seslransko ra^a^aral. Vsa lepa predsia\'a o tem najdebelcjšem drevesu na Slovenskem se je hipoma sesulsi, ker niti ime in niti debelina ter podoba debla, kakor tudi starost ne ustvezajo. Časnikarjem, ki so to iipo odkrili slovenski javnosti, ne smemo ničesar očitati ali jim karkoli zameriti, ker niso mogli navesti natančnih podatkov o imenu, dimenzijah in starosti; niso pač poučeni, kje in kako moramo drevo izmeriti ter kako ocenjujemo oziroma določamo njegovo starost. Sicer pa tudi ne razpolagajo s pi-imernirni merilnimi pripravnmi. Prvo, k^r poznavalcu pade v oči, je listje te lipe, ki je relati\'no majhno ler opredeljuje to drevo. Ne gre namreč za lipo, tj. za v e 1 i k o 1 i s f n o zgodnjo lipo (Tilia plaiyphyllos Scop.,sin, Tilia grandifolia Ehrli.), temveč za lipovec oziroma m a 1 o 1 i s t n o, pozno lipo ali lipovca (Tilia cordata Mili. sin, Tilia parvifoüa Ehrh.), Drevo bi morali torej jjravilao imenovati Najeni-kov lipovec (lipovci). Deblo ni enotno, kompaktno, temveč zraslek vsaj sedmih lepo vidnih debel lipovcev od tal navzgor do višine ok, 5 m, nakar se vrhovi razhaja jo. Sedaj so vidni trije izraziti \Thovi, od katerih je eden na koncu že svih, štirje pa so od lomi j eni. Na prvi pogled se zdi, da so zrasLia le štiri debla s treirii vrho^'i in enim odlomljcnim. Obseg debla (zraslcka) v prsni vi.sini znaša 11,24 m Ta podatek je najmanjši od vseli doslej objavljenih, Merlot in Snežnik (2} na\'Qjata za obseg .13,5 m, to je za 2,26 m ali za 20 ^/n preveč, m.edtem ko SoStarič (5), Vresnik (6) in 2agar (7) ler Jurhar (1) operirajo s podatkom ok, 12 m, le Petkoi'sek (4) se je p.ravilnemu obsegu najbolj približal. Presek zraslega debla v prsni višini je podoben nepravilnemu petero-kotniku z več različno globokimi žlebovi, Zraslek je v sredini voiel in vidno razdeljen na dva dela, vzhodnega in zahodnega, ki se na sei'erni strani debla približata na razdal jo 2—3 cm, na jugovzhodni strani pa je 80 cm siJok vhod v duplo, ki je tako prostorno, da lahko v njem stoje trije odrasli možje. Ploščina preseka dupla (tCTTieijnice) v prsni višini zavzema ok. 25 ''■6 ploäüine celotne temeljnice. Zahodna polo^aca debla je zrasla vsaj iz štirih debel, če nc petih, vzhodna polo\'ica pa iz treh. Torej precej ustreza zapis Merlota in Sežnika: »Pravijo, da jc dvanajst lip skupaj zrastlo, zato je tako mogočna in velika«. Natančno Število zrastlih debel bi mogli dognati, Če bi drevo posekali. Ker pa ta ukrep ne pride v poštev, bo število dejansko zrastlih debel ostalo se neznano. Debelme debla v prsni višini ni mogoče izmeriti, ne le zato, ker nimamo tako velikih premerk, temi'eč tudi zato, ker je oblika preseka nepravilna. Premer debla, izračunan iz izmerjenega obsega po obrazcu za krog znaSa 3,585 m, vendar pa ne ustreza iz prej navedenih razlogov in je prevelik. Pravilni premer lahko ugotovimo izključno le iz temeljnice (površine prečnega preseka), narisane na milimetrski papir v ustreznem merilu, tako da na risbi preprosto preštejemo kvadratiče, V našem primeru znaša temeljnica skupaj z votlim delom 7,92 m'''. Iz nje izračunamo pravo debelino oziroma premer iz obrazca za površino kroga, in ta znaša 3,18 m. Razumljivo je, da smemo samo temelj-nico z votlim delom preseka upoštevati kot podlago za računanje debeline oziroma premera, čeprav je del temeljnice votlina, ki je obdana z debelnim obročem. Podobno določamo tudi premere votlih debel. Razh'ka med premeroma, izračunanima iz obsega in iz temeljnice, znaša (3,585—3,180) 0,405 m ali ?2,7%, Se večja pa je razlika med premeroma, ki smo ju izračunali ia obsega 13,5 m (d = 4,3cm) in iz temeljnice (4,30 — 3,lS1 = l,l2m, torej je 35,3 H večji od pravega. Vkl jub temu, da je debclni presek v prsni višini izredno nepravilne oblike, si tako velikih razlik pri določevanju prave debeline drevesa s strokovnega stališča pač ne smemo dovoliti, saj gre vendar za nsjdebeiejše dre\'o na Slovenskem. Višina lipovca, merjena z Blume-Leisso\'im višinomerom, i'.nasa 26,5 m, višina debelnega zrastka pa je pičlih 6 m ali 22,5% celotne drevesne višine. Krošnja je zelo dolga in obsežna. Dolžina znaša (26,5 -6m) = 20,5m ah 77,5 % višino drevesa. Ce pa upoštevamo prvo živo vejo v višini 2,5 m, potem se dolžina krošnje poveča na 24 m ali na skoro 91'!'ö drevesne višine. Tloris projekcije krošnje ima obliko jajčasic elipse z veliko osjo 19,5 m v smeh SSZ~JVV in z malo osjo 13 m v smeri SSV^JJZ. Ploščinn projekcije krošnje meri 200 m^ Lipovec jc mogel razvili tako veliko krošnjo, ker je rastel na prostem, neoviran od drugega drevja in na dobrih (leh. Premer projekcije krošnje znaža 16,0 m. Starosti lipovčevega zrasleka v našem primeru ni mogoče niti približno ugotoviti, tudi če bi drevo posekali, ker je v sredini vollo. Verjetno bi to bilo mogoče dognati le za posamezna zrasla debla kot npr. za tista, ki so na skici označena s številkami 4, 5, 6 ali tudi 7, kajti ostala imajo votlo ali piravo sredino Izhodišče za oceno starosti bi bilo kužno znamenje z letnico 1222. Obstoji možnost, da so taki'at skupaj s postavitvijo znamenja posadili tudi lipovec ali lipovce, ki bi bili v tem primeru letos stari 747 let. Menim, da to ni prava starost teh zraslekov, pač pa bi jo mogli imeli za največjo mogočo, Sicer pa ni nobenega dokaza, da kužno znamenje res stoji na sedanjem mestu že od leta 1222 in da ni bilo pozneje pripeljano od drugod. Letnica na znamenju ni zanesljiva podlaga za starost lipovcev, ker ni podatkov o lem, da bi pri nas ob postavljanju kužnih znamenj hkrati sadili poleg tudi lipe. Mogoče je, da so lipovec posadili takrat, ko so naselili kmete na Lud ran ski vrh ali pa v znamenje hvaležnosti za rešitev življenj po Turškem vpadu na Korožko leta 1472 in 1476 alj pa ob Itaki diiigi priložnosti. Čeprav jim ijudje pravijo r.urške lipe. \endar ni verjetno, da bi Turki sadili lipe na Sloveiiskcfm, ko so vendsr mislili le na roptnije, požiganje, prenos naro-panega plena in na gonjo ljutli v si.iženjstvo. Ce so lipovce res sadili Turki, nli pa po njihovem odhodu domačini, bi mogla njihova starost znašati naj-\'eč 494 do 49S let. Zelo verjetno je, da so en sam lipovec posadili tam za spomin na kugo, ki je na Koroškem morila leta 1439 m so od drugod pripeljali tudi kužno znamenje. Pozneje pa je bil lipovec močno poškodovan od vetra ati snega, nakar se je deblo obrastlo z več poganjki, od katerih jih je seda.) še ."sedem lepo vidnih. Poganjki, označeni na skici s št.l, 2, in 5, so se že svojčas posušili, medtem ko so ostali še sedaj živi. Največja starost lipovca bi v tem primeru bila 531 let, medtem ko starost poganjkov cenim največ na 400 let. Brez podrobne analize njihove rasti ne bi mogel trditi, da so biLi ti suhi poganjki stari več kot 400 ali 450 let. Prerez drevesa v prsni višini. Suha debla so narisana črtkano Velika starost in debelina kakor tudi višina nam dokazujejo, da je lipovcu ustrezalo okolje za rast in razvoj. Najevnikov lipovec raste na grebenu, ki veže Smrekove z Lud ran s ki m vrhom, južno od Crrxe in sicer na nadmorski višini 1038 m. Svet je raven in se izkorišča xa senožet in pašnik. Temeljna kamenina je debelo zrnati tonalit, ki je preperel nekaj metrov globoko. Ker je tonalit vododržen in je svet vodoraven, voda pa nima odtoka, so tla zaki-sana, na kar opozarja obilica baloha (sivke), ki raste pod lipovcem in okoli njega. Tla so srednje globoka, peščena, rjava, zakisana, čeprav sodi tonalit v dioritsko skupino globoiinin, ki je nevtralne kemične sestave. Podnebje je srednjcgorsko-alpsko s krajšo vegetacijsko dobo in znižano srednjo letno temperaturo ter z obilico padavin. Skupek vseh rastnih faktorjev ud podnebja do tal in temeljne kamenine je deloval na rast in zdrav stveno stanje drevesa zelo ugodno, .saj je lipovec dosegel največjo doslej na Slovenskem znano debelino in telesnino, ter je dočakal visoko starost. Razumljivo je, da so k temu pripomogli tudi tamkajšnji prebivalci, ki so skozi več stoletij skrbno varovali to drevo, Telesnino drevesa z vejami, debelejšimi od 7 cm, cenim na 43 m-'. Samo deblo ima 25 m^ vrhovi in veje pa 18 m' Telesnino debla sem izračunal s pomočjo temeljnice v prsni višini g = 7,92 m^ dolžine debla 5 m ter debeline v višini 4 m, ocenjene z 1,6 m, Zato menim, da je ta ugotovitev precej zanes- Ijiva, Telesnina vrliov in vej pa je ocenjena olcularno ia s tablicami. Čeprav sem manjši del tclesnine lipovca določil s cim nižjo okulavno iienitvijo, bi mogel irditi, tla je telesnina Naj^vnikovega lipovca največja, ki jc bila kdaj-koH določena na Slovenskem. Zato pripada po mojem prepričanju temu drevesu tudi v tem pogledu nesporno prvenstvo pri nas. Na temelju sedaj znanih podatkov laliko Najevoikov lipovec proglasimo za. dvakratnega slovenskega drevesnega prvaka — debelinskega in telesninskega. Da bi mogli Najevnikovemu lipovcu določiti ustrezno mesto med drugimi orjaškimi lipami oziroma drevesi, ne bo odveč, Če za primerjavo navedem podatek Panova (3), da pripada med lipami absolutni svetovni debe-Jinski in starostni rekord znameniti Hpi v Viljeninski provinci v SSSR, ki ima premer 818 cm, ter je dejansko stara ok. 800 let. Seveda se Najevnikov lipovec ne more niti po debeliin niti po starosti kosati z lipo v Viijeninski provinci, ki je debelejša kar za 5 metrov ali 2,6-krai, pa tudi dvakrat starejša je. 1?. navedenih podatkov lahko sklepamo, da je omenjena najdebelejša lipa na svetu po\T>rečno letno priraščala v debelino nekaj več od enega centimetra in da je imela na ra?:polago izredno ugodne rastisčne razmere za rast in razvoj ter za utrditev svojega zdravja; povrh tega pa še srečno okol-nost, da .so ji ljudje, vreme in zime prizanašali tako dolgo, da je dočakala 800 let in dosegla največjo debelino, ki je znana za rod lip Najdebeiejsc znano drevo na svetu je cipresa, ki raste v L'Etai: de Bahia v Braziliji in je debelo ok. 15,80 m, starost pa je ocenjena na ok. 6000 let. Imenovana cipresa je torej petkrat debelejša in 14-krat stai'ejsa od našega lipovca. Drugo najdebelejše znano drevo na svetu je mehiški taksodtj — ahuehuetl {Taxodiuni mucronatum Dec.), ki raste pri Santa Maria del Tule južno od kraja Oaxaca v Mehiki in ima premer 12 m, visok je 3S m star pa je med 2000 in 5000 leti, Taksodij je torej za 9 m debelejši, 12 m višji m ok. 10-krat starejši od našega lipovca S to primerjavo smo nas lipovec postavili na (i.sto mesto nie d drevesnimi orjaki, ki mu v evropskem in ,svetov-nem merilu pripada, ki pa je razmeroma precej skromno. Pred več kot 70 leti jc nameraval najemnik na Najevnikovi kmetiji ta lipovec posekati in iz njegovega lesa žgati oglje. Na srečo so se že takrat našli trezni ijudje, ki so mu to odsvetovali in tako rešili drevo, Torej sta že takrat lepa beseda in nasvet brez predpisov zadoščala, da lipovca niso posekali in se je na ta način drevo ohranilo kakih sto let dalje, kot bi mu sicer bilo usojeno, Naje^'nikov lipovec je sedaj v splošnem zavarovan zaradi svoje izredne debeline in starosti po Zakonu o zaščiti naravnih spotiienikov, Ravno lako je tudi evidentiran med starimi in znamenitimi drevesi v Po-dravju in Pomurju (4). Od Občinske skupščine Ravne na Koroškem pa za služi kot dvakratni slovenski drevesni prvak lc.ot izredna naravna znamenitost ter turistična privlačnost še posebno zaščito in varstvo. Proi. V. Peti^ovšck tudi meni, da lipa brez človekove pomoči ne bo mogla več dolgo vzdržati. Zato predlaga, da bi bilo potrebno votlino v deblu zaliti ler obžagati ali podpreti ogromne veje, ki jo težijo. S tako pomočjo bi preživela še mnogo rodov, brez nje pa le nekaj desetletij. Več kot trideset let je že vzdržala brez kakršnekoli pomoči človeka. Med tem se ji je posusil samo veliki \'rh, usmerjen proti SI in jo je na ta način preccj razbremenil. Drevo je sicer naravno zaščiteno pred nevarnimi vetrovi od JZ s Smrekov-cem, v neposredni bližini pa še s smrekovim gozdom, ki raste tik ob nje gov i .1 in .IV strani. Ta dvojna naravna zaščita pred vetrovi pa kmalu ne bo več zadoščala, čeprav lahko ravno tej okolnosti pripišemo največ verjetnosti, da se je drevo takorekoč nepoškodovano ohranilo do današnjega dne, Trolinoba nezadržno vedno bolj spodjeclfi trdnost, žilavost in odpornost deblfi in vsak dan lahko pričakujemo njegovo zrušitev ali razčelinitev. Ker je Najevnikov lipovec absoJotni slovenski debelinski in lelesiiinski prvak, menim, da bi bilo potrebno la znameniti naravni spomenik in turistično privlačnost ohraniti cim dlje v takem stanju, kol je sedaj, ne da bi mu pri (em bistveno spremeiüli njegov scdai^ji videz. Deblo bi morali na ustrezen način utrditij težo krošnje pa po možnosti ztnanjšati. Proces trohnenja ne bo mogoče ustaviti, temveč kvečjemu zavreti njegovo hiiro napredovanje. V duplu bo potrebno ves trhel les odstraniti in ga dobro očistiti do zdravega. Tako očiščeno površino nato temeljito premažemo s 5% inodro galico, povrh pa nanesemo nekaj milimetrov debelo plast cepilnega voska, ki smo mu primešali 5% oriocid. Te premaze bi bilo potrebno obnavljati dvakrat na leto, marca in septembra, Ce je votlina in odprtina majhna, jo navadno žalijemo s cementom. V našera primeru pa je vprašanje, ali bi bil primeren kompakten cementni vlivek. Togi sistem utrditve notranjosti dupla bi verjetno slabil odpornost debelnega oboda na upogib in zvijanje; nasprotno pa bi elastični predalčni sistem bolje ustrezal. Proti razčehnitvi bi lahko deblo najbolje zavarovali, Če bi ga povezali z enim ali pa dvema navzkrižnima obročema tik pod vrhovi oziroma vejami. Suh vrh bi kazalo odžagati, predolge, težke veje ustrezno skrajšati, medlem ko podpiranja vej ne bi priporočal. Na ta način bi povečali odpornost debla In mu zagotovili, da bi lahko še kako stoletje kljubovalo uničujočim silam. Tako bi mogli pričakovati, da bo Najevnikov lipovec učakal tisti čas, da bodo lipe slednice z Branika nad Muto, Boj-tine in Sedovnikova lipa s Pohorja dosegle ali celo presegle danes največjo znano drevesno debelino na Slovenskem. Sedaj jim manjka Še 40 do 56 cm v prsnem premeru. Menim, da bi se dela za ohranitev tega drevesa lahko lotili letos, ko je leto 1970 proglašeno za evropsko leto varstva narave. S tem bi prešli od veliko Tiapi.sanih in izgovorjenih besed k stvarnemu izpolnjevanju tako lepo postavljenih nalog varstva narave. Prepričan sem, da Najevnikov lipovec zasluži, da pride, če že ne prvi, pa vsaj eden med prvimi takih objektov na vrsto za konservacijo v tem jubilejnem letu. Vsaka zamuda se nam lahko maščuje, ker polomljenega ali razčehnjenega debla ne bo več mogoče reše-\'aii. Izpolnitev te naloge naj bi prevzielo Gozdno gospodarstvo Slovenjgradec oziroma področni obrat Črna, skupaj s krajevnim turističnim in planinskim društvom pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško i'arstvo in Skupščine občine Ravne na Koroškem. Za sklep pa kličem »lipi vseh naših lip«, naj bi preživela Še mnogo kljubovalnih let in dostojno, kot ti gre, »umrla stoje!« LITERATUR.^ 1. Jiirhar, F.: Najdebelejse drevo na Slovenskem? Kmečki glas, 9. 111. I%7, 2. Medot, T. Siieznfk, F.: Ovumenslo listje Najevske Jipe, Nedeljski dnevnik, 12. X, i96D in nadaljevanje; Turki pod lipo kuhnli kosilo, X. 1969. 3. Pano v, A-: Suiroit, Sutnarska enciklopedija, 2, del, Zagreb 1957, Peiko\>.ick, V,: Najevska lipo. Proteus. 1947 48, 6. 5, Soslüric, M.: Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju, Varstvo narave, V. 1966, Ljubljana 1967 6, Vresnik, D.: Varujmo, kar še imamo. Delo. )2 X. 1968. 7, Zagat-. P.: Šest stoletij najovske tipe. Delo, 27. X. 1968. EINE UIL-U-TE SCHWARZLINDE (Zusammenfassung) Der dickste und voluininösuste Baurn in Slowenien ist irahl eine Schwarzlinde (Tilia cordata Mill.) auf dem Gute des Bauorn Franc Osojnik, vulgo Nsjev-nik, in Ludranski vrh Nr, 25, etwa 2,5 km südlich vom Dorfe Crna na Koroäkem. Sein Standorf liegt in 103Sni Seehühe. der Borten ist aro Li körn iger verwitterter Tonalit, mittel tief, sandig, braun und versauert, die Assoziation Nai-detum strictae. Der Stamm ist etwas über ? m lane, in Bi'uiiiliöh^ sehr uiiregelmässig geformt. Der Querschnitt ist hier nahezu fünfeckig mit mehreren Ausbancliniigcn und Gtü ben Der Umfang betragt U,24 m Diesem entspricht ein berechneter Durchmesser von d = 3,585 m, der jedoch nicht reell ist. Die aus der Querschtnittfiache 7,92 m-resLilfierende tatsächliche Dicke beträjit D 3,IS m, i^t also um {1,405 m oder 12,7'5'() kleiner. Der Baum ist etwa 26,5 in hoch. Die Kronenläiige erreicht 24 m oder beinahe der Baumhohe. Die elliptische Fläche des Kronenschirms umfasst 200 m" mit dem repräsentativen Durchmesser 16 m. Das ,^lter wird auf 450 bjs 531 Jahre geschätzt. Es ist nicht möglich, das Alter *'erlässlich zu bestimtnen, weil der Stamm hohl ist. Das V'olumen des Stammes beträgt 2S fm, das des Gipfels und der Aeste mit Durchmessern über 7 cm aber 18 fm, woraus sich das Gesamtvolumen des Baumes 43 fm ergibt. Der liohl-^ Stamm ist ^'on Pilsen stark angegriffen, so dasü begründet die Befürchtung bestellt, der Baum könnte zusammenbrechen oder ausejnandcrfailen. Es u'urde deswegen vorgeschlagen, diese Linde als einmaliges kulturelles Denkmal in Slowenien und als touristische Attraktion zu konservieren und U^m das Leben um einige Jahrhunderte 7u vvirlängern. Dies sei ein Werk des heurigen Jahres, das als europäisches Natuvschutzjahr bestimmt worden ist. SODOBNA VPRAŠAN.TA ORJAŠKEGA DRF.VESA WAWONA NI VEC Že nekaj desetletij objavljajo in razširjajo po vsem svetu vsi mogoči dnevniki, stotere revije, razglednice in v novejšem času se televizija podobe mogočnega ma-mutovca Sequoia gigantea, ki iina tudi to posebnost, da so skozi njega izsekali predor za normalno testo. Predor so napravili leta 1881. Orjaške mere drevesa so tudi statično dopuščale izdelavo predora, kajti preiner mamutovca pri tleh znaša 8,4 m, obod pa 26 m. Drevo je visoko 71 m iti je staro nad 2000 let Zato je razumljivo, da tega orjaka poznajo ne le strokovnjaki, ampak narodi vsega sveta. Preteklo zimo pa so ga, žal, podrli snežni viharji (slika na naslednji stratü.l. Drevo je raMo v gorovju Sierra Nevada, na meji med Kalifornijo in Neva do, na višini ok. 2000 m, kakib 280 km oddaljeno od Tihega oceana. Nižje Obalno go-ro\'ie, okoli San Frančiška, ni zadrfevaio za rasi tega orjaka koristnih vlažnih morskih vetrov. Zato je ta mamutovcc v gaju Mariposa zelo uspešno rasel. Tam najdemo tudi najstarejšega mainutovca, ki pomni kar 3S00 let. Omenjeni gaj je sestavni del narodnega parka Yosemite, ki je bogat na pestrem raslllnsivu, na številnih vrelcih, globokih slapovih, čarobnih dolinah iii soteskah ter na gorskih vrhovih, ki segajo do 3S00 m. ^ ^ MEDNARODNI STROKOVNI SIMPOZIJ IN VELESEJEMSKA RAZSTAVA »TEHNIKA V GOZDARSTVT« V MÜNCHENU Med 8. cia JO. junijem 1970 je bii v okviiu velike mednarodne razstave »Tehnika v gozdarstvu« na miinchenskem velesejniu organiziran mednarodni strokovni simpozij. Tam so predavali prej izbrani gozdarski strokovnjaki iz ZDA, Kanade, Velike Britanije, Avstrije in Švedske. Obravnavali so zlasti vprašanja, kako v goz- (Jarstvo čim sniotnieje uvajati mehanizacijo in novo tehnologijo. Sodobna mehanizacija spreminja celotno tehnologijo gozdne proizvodnje. Ta problem so predavanja osvetlila /. različnih gledišč. Pokazalo sc je, da ameriških izkuSenj ni mogoče prenašati na evropska tla. Pač pa so vsi predavatelji poudarjali ekonomsko nujnost pnlagajijaja gozdarstva hitremu napredku tehnike z uvajanjem sodobne mehanizacije, pri čemer se ne sme pozabljati za ohranitev trajnosti gozdov. V okviru simpozija je bilo organiziranih. 6 diskusijskih skupin za razna strokovna področja, in sicer za tehnologijo snovanja gozdov, telinologijo nege gozdov, tehnologijo sečnje gozdov, tehnologijo transporta lesa in gradnje cest, tehnologijo izdelave gozdnih lesnih sortimentov in ekonomiko gozdarstva. Po dvodnevni razpravi so vodje diskusijskih skupin v njih podali povzetke razprav. Osnovne misli teh povzetkov so bile naslednje: — Potrebno je mehanizirati pogozdovanje, zlasti zato, ker narašča deleS umetnega snovanja scstoj'ev. — Racionalizirati je treba stroške nege gozdov in v zvezi s tem zmanjšati Število redčenj ter to upoštevati že pri sadnji. — Stroäki za sečnjo lesa so čedalje pomembnejši, ker se cena lesa ne povečuje, stroški pa rastejo. Razen mnogih drugih ukrepov za pocenitev proizvodnje je treba uvajati racionalnejše sodobne stroje, Najpomembnejši prihranki so možni pri spravilu lesa. — Različne metode izkoriščanja gozdov (drevesna, debelna, sortiraentna) je treba prilagajati konkretnim razmeram gozda. Vožnja lesa vedno bolj nadomeSča spravilo po tleh. Stare, neprimerne ceste so problem, ki je tesno povezan s pocenitvijo transporta. — Posameznih faz izkoriščanja gozdov ni mogoče več tako ločiti med seboj, kot doslej. Od sečnje do predelave lesa je en sam proces, ki ga moramo kompleksno izboljšavaii- Ker postaja strojno lupljenje jieogibno, so potrebne tudi koncentracije lesa oziroma sečenj. Cent rajna skladišča se bodo vedno bolj uveljavljala. — Gozdarstvo mora iskati razne nove načine za povečanje svojega dohodka. Zlasti je treba intenzivneje proučiti tržišča in uveljavljali vrednost posrednih ko ris t i gozdov. Na ra isla vi «Tcltnika v go^darst^m« so razstavlja Ici raznih de?.el na obsežnem prostoru in v dvoranah prikazali stroje in naprave ?.a gozdno proizvodnjo. Razen strojev za transport, spravilo, nakladanje in vožnjo lesa — teh je bilo na sejmu največ — so bih razstavljeni tudi stroji in orodja za sečnjo, za pogozdovanje, za gradnjo cest ter v manjši meri tudi za lesno industrijo. Ponazorjeni so bili Uidi primeri mehaniziranih obdelovalnih skladišč, Nekatere dežele so poučno prikazale razvoj gozdov in gozdarstva ter njjhov pomen v nacionalnem in svetovnem gospodarstvu, Sejem je omogočil širok .svetovni vpogled v mehanizacijo gozdarstva. Tudi v Jugoslaviji nas bodo razmere vse bolj silile slediti hitremu napredku tehnike in tehnologije v gozdarstvu. M. L i p o g 1 a v s e k DRUŠTVENE VESTI OBCNl 2B0R ZVEZE IT GOZDARSTVA IN INDLSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE Letos 27. marca je bi! redni občni zbor naše Zveze. Udeležilo se ga je 92 delegatov iz vseh naših društev in so zastopali skupaj 962 članov. Poročilo o delu zveze v mmulih dveh letih jc podal predsednik, ing, Milan Ciglar, Pred začetkom je pozval vse udeležence k enominuiucmu molku v spomin na lani umrlega urednika revije uLes« ing. Miloša Slovnika in na vse druge člane, preminule v zadnjih dveh letih. v püi'ociJu je predsednik ugotovil ž manjša no de.iavnost zveze pri reševanju načelnih vpraSaiij v zvezi z razvojem gozdarstva in lesarstva v naši republiki. Vzrok za ta pojav zmanjšane aktivnosti je zlasti neprilagodljivost naše organizacije razmeram, ki so nastale z uvedbo samoupravnega sistema, Vrsto vprašanj, ki jih je nekdaj reševala naša zveza, rešujejo sedaj same gospodarske organizacije, poslovna združenja, zbornica in razne druge gospodarske in družbeno-politične organizacije, V okvini njihovega delovanja si zveza ni znala poiskati pravega mesLa in vk>ge. Pomanjkljiva je tudi organizacija naših društev m zveze, ki se kaže predvsem s slabo medsebojno povezavo društev in njih z zvezo. Na upravnem od-boi"ii je bilo stavljenih več predlogov za odpravo teh organizadjskih pomanjkljivosti, vendar ni bilo doseženo soglasje in taka oblika dela, ki bi zagotovila živah-nejäe in enotnejše delovanje naših društev in zveze. Kljub takšnim svojim splošnim, nič kaj spodbudnim ugotovitvam je predsednik v nadaljnjem opozoril na dokaj živahno delovanje nekaterih društev, zlasti lesnega pododbora zveze, namenjeno temeljnim vprašanjem, ki jim je tudi zveza posvetila svojo pozorno.st. Zadnji dve leti je bilo v gozdarstvu stalno prisotno vpia-šanje ustrezne urediti'e gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Tak.^na vprašanja, ki so bila predmet vrste razprav, so na širših posvetovanjih obravnavala skoro vsa naša društva, v okviru zveze pa smo o njih razpravljali na ptenumu v Brežicah. Prizadevanja Poslovnega zdnaženja gozdnogospodarskih organizacij in trezna ter objektivna presoja teh vprašanj v najširšem krogu naših članov so pripomogla, da se je javna razprava o tej problematiki uspešno uveljavila še pred sprejetjem zakonskih določil. Zveza je organizirala republiško posvetovanje o vsebini in obsegu območnih gozdnogospodarskih načrtov, s katerimi želimo strokovno utemeljiti kompleksnost gospodarjenja z vsemi gozdovi po območjih Posvetovanje žal ni preseglo meja gozdarske problematike, čeprav smo mIcü k razpravi pritegniti tudi vse neposredne in posredne uporabnike gozdov, zlasti lesnopredelovalno industrijo, katere obseg in razvoj je odvisen od stopnje gozdne proizvodnje. Teritorialna razdelitev gozdov na območja se je pri nas v Sloveniji sedaj že dobro uveljavila Svoje izkušnje smo posredovali tudi predstavnikom drugih republik na plenumu Zveze IT GI PL Jugoslavije, ki smo ga organizirali in uspešno izvedli v Mariboru s pomočjo društev lesarjev in gozdarjev lega območja. 2e vrsto let je v gozdarstvu, zlasti v lesnopredelovalni industriji pereče vprašanje strokovnega soJstva Na sestanku s predstavniki podjetja Slovenijales je prevladovalo mnenje, da jc nujno potrebno lesnopredelovalni industriji zaposlili več visokošolsko izobraženih strokovnjakov in, da je zalo nujno potrebno okrepiti in razviti lesni oddelek na naši fakulteti. Tako bi zagotovili redno in kompleksnejše Šolanje kadrov za potrebe lesnopredelovalne industrije. To akcijo, ki je vznikla iz dejanskih potreb, naj bi naia zveza ob pomoči operative podprla in skušala uresničiti v naslednjih letih Hkrati s šolanjem na fakulteti bi bilo potrebno poskrbeti tudi za šolanje srednjestrokovnih kadrov Potrebno bi bilo za njih zagotoviti zlasti enoten študijski program, Z naglim- razvojem lesnopredelovalne industrije v zadnjih letih, ki sedaj zaposluje že ok, 1520 strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, se zaradi njene razdrobljenosti odpira vrsta perečih organizacijskih vprašanj, ki jih je v minul m letu samostojno nakazoval in delno reševal lesni pododbor upravnega odbora. Ob sodelovanju z društvom lesarjev iz Nove Gorice je uspešno izvedel ciklus predavanj o organizaciji, sistemu nagrajevanja, marketmgia, analizi vrednosti, študiju dela in planiranju, ki se jih je udeležilo veliko strokovnjakov iz raznih lesnopredelovalnih podjetij Slovenije. S posredovanjem lesnega pododbora je bil organiziran tudi sestanek izdelovalcev stavbnega pohištva s porabniki- Sklepi tega posvetovanja so bili vsebinsko zajeti dopolnitvah standarda za slavbeno-mizar.ske izdelke. Na področju publicistične dejavnosti zveze je predsednik poudaril strokovno in kulturno poslanstvo obeh naših glasil, ki predstavljata najmočnejšo vez vseh naših strokovnjakov Zveza je v tem času založita knjigo ing. Lojzeta žumra »Lesno gospodarstvo«, za katero je avtor prejel nagrado sklada Borisa Kidriča, Wmklei'- -Kovačevo laijigo w Ugotavlja nje normativov za sečnjo in izdelavo listavcev^, ravrto-Jcar pa je k^el gozdarski terminološki slovar, ki ga je sesfavil tov. Miran Brinar, m pomeni gotovo enega najpomembnejših prispevkov našega sIrokovnega in kulturnega uveljavljanja. Ob koncu je predsednik opozoril še na druiabno uveljavljanja naših članov, ki smo ga — neglede na spremenjene odnose med ljudmi, ki so se z zvišanjem življenjskega standarda bolj zaprli v svoje ožje okolje — nekoliko zanematili. Morda bi bilo potrebno obnoviti medsebojne obiske dtiistev, ki naj bi imeli poleg družabnega tudi določen strokovni program. Takšnih srečanj si mnogi naši člani žele. Večjo pozornost bi bilo potrebno posvetiti tudi spoznavanju z društvi v sosednjih bratskih republikah; na to smo v zadnjem ča.su skoraj popolnoma pozabili. Bolje bt bilo, če bi v bodoče drage ekskurzije našiii društev v inozemstvu usmerjali k spoznavanju lepot na Se širše domovine, ki ji obsežni gozdovi dajejo specifično podobo in za njih vlada povsod po svetu vedno večje zanimanje. V razpravi je najprej m imenu Zveze ITGIPL Jugoslavije pozdravil občni zbor član izvršnega odbora, ing. Tugomir Canjko, V kratkem ,je oceni) delo zveze in je omenil znaten prispevek naše zveze v državnem merilu, zlasti, pri izdelavi dolgoročnega načrta razvoja gozdarstva in lesnopredelovalne industrije .lugoslavije in pri obravnavi vprašanja uvajanja pripravniškega staža ter opravljanja strokovnih izpitov v gozdarst™. V imenu Zveze IT republike HrvaŠke je občni zbor pozdravil ing. Ante Mudi o-včič. Izrazil je zeljo, da bi pri reševanju načelnih itrokoi'nih in organizacijskih vprašanj tudi v bodoče, podobno kot doslej, čim tesneje sodelovali. Tajnik zveze in^ Jože Zorko je v svojem organizacijskem poročilu razen drugega omenil Ludi, da je imela zveza v pretekli mandatni dobi 20 rednih sej s 51% udeležbo. Navedel je ludi pomembnej.še prireditve iz tega obdobja, in sicer: plenum zveze v Brežicah 28. marca l^"-), republiško posvetovanje o območnih gozdnogospodarskih naei'tih 27. maja 1569 v Ljubljani, plenum centralnega odbora Zveze ITGIPL Jugoslavije 6. in 7. junija 1969 Mariboru, iziet na Kras za upokojene strokovne tovariše 17 oktobra 1969, predavanje o preprečevanju škod zaradi uvajanja tenkih strojev v gozdno pi'oizvodnjo, ki je bilo v Ljubljani 27. lebruarja 1970, deseto jubilejno smučaj sko tekmovanje v Cnnošnjicah na Rogu 24. in 25. januarja 1969 ter enajslo smučarsko tekmovanje 20. in 21 januarja na Pokljuki. Iz poročila blagajnika zveze ing. Marjana Zemljiča jc bilo razvidno, da je bilo za leto 1969 predvideno 44.400 N din dohodkov, ki so biti realizirani z i9,69| Ndin. Načrtovani izdaiki so bili uresničeni s 33,476 Ndin, V imenu upravnega odbora je nato blagajnik predložil finančni načrt zveze za leto 1970, kot ga v po? vzelku obja\'tjam,o. Proračun 7-veie za leio 1970 L Dohodki Ndin 11, Stroški Ndin Članarina društev za 1970 10.000,— Osebni izdatki...... 13,000,— Terjatve od društev in go- Materialni izdatki , . 11.700.— spodarskih organizacij . . ! 2.000— Funkcionalni izdatki . . 16.300.— Dohodek od prodanih knjig ■ 13.000 — Skupaj . 4ro'Ö(]~ Dohodek od posvetovanj . , 6.000.— Skupaj . . TOTofl^ Nadalje je blagajnik v imenu upravnega odbora zveze predložil razporeditev prispevkov naših strolfovnih društev za leto 197D, kot jo objavljamo, 1, DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Biect . , , .750 2, DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Brežice...... 400 3, DIT gozdarstva in indtistrije za predelavo lesa Celje.......WO 4, DIT industrije za predelavo lesa Cerknica ..............200 5, DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Ci nomelj ..... 150 6, Dir industrije za predelavo lesa KFi;]inik ... . . , , . . 500 7 DIT gozdarstva in indiislrije z?, predelavo lesa Kočevje .... 650 8. DIT cozdarsfva Kranj ...................350 9. DIT gozcjarsiva Ljubljana.............- . , . - 1200 10. DIT industrije 7,a predelavo lesa Ljubljana ..........950 11. DIT gozdarstva Maribor ..................?50 12. DIT industrije za predelavo lesa Maribor...........550 DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa M. Sobota.....25G 14. DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Nazarje . . : . - 500 l.S. DIT indastiije za predelavo lesa Nova Gorica .,,_... 450 16, DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Novo mesto .... 450 17, DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Postojna ..... 600 18, DIT gozdarstva in indtjstrije za predelavo lesa Sežana ...... 150 19, DIT gozdarsti'a in industrije za predelavo lesa Slovenjgradec . . . 550 20, DIT gozdarstva Tolmin.............~......400 Urednika obeh vevij sia v svojih poročilih pjikazala dejavnost in probleme glasil Gozdarski vestnik in Les ter sta v imenu odbora predložila v potrditev denarno poslovanje v letu I960 in finančni nafrt za leto 1970. Na kratko povzeto je Gozdarski vestnik uresničil načrt dohodkov za lansko leto, ki je predvideval znesek 67,700 N din z dosežkom 70,935 N din, medtem ko je izdatke, načrtovane s 67.700 N din, realiziral z zneskom 66.024 N din. V povzetku navajamo linančni načrt Gozdarskega vestnika za leto 1970. Proračun Gozdarskega vestnika za leto 1970 (v Ndin) Dohodki Izdatki Naročnine ...-,. 40,600— Meposredni stroški izdajanja 59.000.— Oglasnine . . . n , . . 35.770,— Osebni dohodki s prispevki 13.750.— Drugi dohodki .... 4.000.— Rezijski in drugi stroški . . 7.720.— Skupaj , 80,370.— Skupaj . , 80 370.— V poročilu nadzornega odbora je bilo ugodno ocenjeno delovanje zveze v minulem obdobju; ugotovljeno je bilo, da je bilo njeno materialno poslovanje in gospo darjenje obeh revij v skladu s proračuni in predpisi, predsedniku pa je bila za njegovo delo predložena posebna pohvala. Razprava je potrdila ugolovilve v poročilu predsednika. Stavljenih je bilo nekaj predlogov za rešitev določenih probiemoi'. nakazane pa so bile smeri bodočega delovanja naše zveze, ki so vsebovane v sklepih občnega zbora, ki so bili izoblikovani na 5, seji novega upravnega odbora. Občni zbor je izvolil nov upravni in nadzorni odbor zveze, ki sta se na svoji prvi seji konstituirala lakole: predsednik; ing. Damjan Vidžrnirer, tajnica: ing. Marija Tavčar, blagajnik: ing. Jože Zorko, člani gozdarskega pododbora: ing, Milan Ciglar, ing Boris Krasnov, ing, Franc Cafnik, ing. Jože Petrič, ing Marjan Šebenik, ing. Slavko Preiožnik, ing-Janko 2igon in ing Marjan Trebežnik; člani lesnoindustrijskega odbora pa so: ing,,lože Blažič, ing. Alojz Leb, ing.Lado Gasparič, ing. Du Šan Dobnik, ing. Marija Horvat, ing, Lovj-o Kalan, ing. Anton Luft, ing. Srečko Smole in ing Drago Maselj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: mg, Tugomir Cajnko, ing. Pavle Olip in ing. Zdravko Turk Sklepi občnega zbora Splošne naloge zveze 1 Glede na Številne in raznovrstne potrebe gozdarske in lesarske strok« naj zveza nenehno spremlja dogajanje v našem gospodarstvu, posebej pa naj upošteva vse spremembe v našem družbenem in samoupravnem sistemu. Pri tem naj 7,veza ^e posebej temino sodeluje z združenji obeh strok, hkrati pa mdi z vsemi zunanjimi organizacijami in forumi, katerih dejavnost se nanaša na naše probleme. 3. Popularizirati je potrebno strokovna načela gozdnega in lesnega gospodarstva, zlasri v stikih s predstavniki političnih forumov in drugih gospodarskih dejavnosti. Izdatneje naj se, ne le preko naSih strokovnih glasil, ampak tudi preko dnevnega časopisja, radia in televizije popularizira naša stroka in njena problematika, ker ugotavljamo, da je javnost o tem zelo pomanjkljivo seznanjena. Zveza in društva, naj podpro prizadevanja gozdarskega in lesarskega združenja, da bi bila naža stroka preko sredstev javnega obveščanja deležna večje pozornosti in objeklivnejšega obravnavanja, 3. Povsod in vedno je poudarjati sploäne funkcije gozdov, ne 1-a pomen gozdov 'ia pridobivanje lesne surovine. Gozdovi so del širokega gospodarskega prostora in jih je treba vrednotni z gledišča vseli njihovih funkcij, 4. Zveza naj si prizadeva poglobili in intenzivirati sedanje oblik,? poslovno-tehničega sodelovanja med proizvajalci in porabniki lesa. Zavzema naj se za združevanje sredstev za skupna vlaganja v razširitev surovinskega zaledja, pri čemer pa naj zahteva tudi večjo družbeno podporo, 5. Veliko pozornost in skrb je posvetiti investicijam v lesarstvo, O tem je Čim bolj široko razpravljati v okviru stroke, njenega gozdarskega in lesarskega dela, zainteresirati pa je za to problematiko tudi vse pristojne forume, da ne bodo vlaganja in akcije, zlasti glede razpoložljive lesne surovine, zgrešene. Kadri, .šolstvo in razi^kavabio delo 1. Na področju strokovnega šolstva je potrebno posvetiti posebno skrb prešibkemu lesnemu odseku biotehniške fakultete in za njegovo krephev zainteresirati zlasti operativo. Nadaljevati Je v tem smislu že začeto akcijo. Ustanovi naj se posebna komisija, ki bi imela svoj ož.ji stalni del, v razširjenem sestavu pa naj bi sodelovali direktorji vodilnih lesnih podjetij v Sloveniji. 2, Upravni odbor zveze naj si prizadeva povečati aktivnost pcsairie^riih strokovnih društev za strokovno izpopolnjevanje članov, zlasti z izmenjavo izkušenj in s post-ado va njem sodobnih dosežkov s strokovnega področja. 3, Piizadevati si je, da se uvede tudi za področje lesne industrije pripravniška praksa inženirjev in tehnikov. S tern v zvezi pa je potrebno urediti vprašanje strokovnih izpitov, podobno, kot je ^e urejeno v gozdarstvu. 4. RazA'oj in integracijo raziskovalnega dela na področju lesarstva je podpirati kot dolgoročno nalogo, ker je to v interesu sistcinatičnesa razvoja panoge. Ob upoštevanju specifičnosti lesne industrije in nujnosti, da podjetja v lastnem okviru organizirajo svoje posebne razvojne inštitute, .-ni jc hkrati potrebno pnzaoevati za podobno organizacijo raziskovalnega deta. zlasti njegovega financirattja, kol je v gozdarstvu, lo pa i' okviru enotnega visokošolskega inštituta pod okriljem biotehniške fakultete in ob tesnem sodelovanju z operative in njenim poslovnim združenjem. Tisk 1. K prizadevanjem za strokovni napredek kadrov sodi tudi krepitev strokovne literature. Posebej velja lo za obe strokoi'ni glasili »Gozdarski vestnik« iti »l^esu. Zveza in njen upravni odbor naj posvečata vso skrb sodobnosti in kakovosti obeli glasil. 2. Tudi terenska društva naj si prizadevajo in vplivajo na to, da se poveča krog naročnikov in dopisnikov za obe reviji. Dopisništvo v obliki kratkih v.^sti je treba povečati zlasti pri reviji «Les«. Preko obeh glasil je popularizirati tudi vse naSe strokovne in dru.štvene akcije. 3. Pri obeh revijah je potrebno proučiti način pobiranja naročnine in drugačnega zbiranja finančnih sredstev, Pi-i tem je upoštevati specifičnosti obeh strok, zlasti kar tiče financiranje s strani podjetij. Organizacijska vpraiatija ]. Upravni odbor naj zaradi večje uveljavitve zveze ter za boljšo povezavo s terenom previdno prouči morebitne spremembe dosedanje organizacijske oblike zveze in društev. Zlasti je skrbno obravnavati predlog nekaterih diiiStev, da se sedanja zveza inženirjev in tehnikov preoblikuje v zvejo gozdarskih in lesarskih društev z drugačno strukiuro Članstva, Pri tem naj bi se upošteval zlasti pomemben delež, ki ga imajo v na^em gospodarstvu zasebni kmečki gozdovi. 2. Zaradi poživitve in poglobitve s terenskimi društvi naj upravni odbor sklicuje plenume pogosteje, in sicer na terenu. Tako bi lahko vključili v obravnavo tudi terensko problematiko in poživili dela društev. Občasno naj bi sklicevali na terenu tudi seje upravnega odbora s posebno udeležbo odborov in članstva terenskih društev. 3. Podobno kot lesarji naj povečajo skrb za evidentiranje svojega članstva tudi gozdarji. Upravni odbor naj prouči možnost takäne evidencs v tekočem letu, 4. Občni zbor pozdravlja zamisel lesarjev, zlasti äe ljubljanskega druživa, o otvoritvi klubskih prostorov v Ljubljani. Priporoča podobne akcije ludi drugim lesarskim in gozdarskim društvom. 5. Potrebno je utrditi druätveno disciplino in odgovornost društvenih odborov ter upravnega odbora. Obojestransko naj se proučijo načini za trajnejšo organizacijsko povezavo v administrativnem in finančnem pogledu. Zato naj društva poravnajo stare obveznosti do zveze, za naprej pa naj bodo ekspeditivnejša in skrbnejäa. Posebni sklepi 1. Na podlagi predloga in utemeljitve ljubljanskega društva inženirjev in tehnikov lesarjev je občni zbor soglasno izvolil tovariSa Antona PetkovSka, direktorja Slovcnijalesa zaradi njegovih izrednih zaslug za napredek lesne industrij-e in lesarskih kadrov za častnega člana zveze. Za izvedbo te iz^'olitve je pooblaščen in zadolžen upravni odbor zveze oziroma njen naslednji plenum. 2. S smučarskimi tekmami, ki so zelo uveljavile in priljubile, ler prispevajo k povezavi naSih strok, je treba nadaljevati. Organizacijo XII, tekmovanja prevzame D IT Nazarje. Proučiti je hkrati možnost za razširitev tekmovanja oziroma za uvajanje novih disciplin tudi poleti. 3. Občni zbor je sprejet poročila upravnega odbora, obeh revij in nadzornega □dboia Na podlagi tega je bila soglasno spr;;jeUi razreSnica dosedanjemu upiav-nemu odboru. Sprejet je bil proračun vseh enol, tj. zveze in obeh revij, hkrati pa tudi razporeditev prispevkov terenskih društev. 4. Za novega urednika »Lesa« je bil imenovan ing. Oskar Jug, potrdi pa s'e za urednika »Gozdarskega vesiuika« dosedanji urednik dr. ing. Miran Brioar. 5. Pozivi naj se delo lesarske terminološke komisije, da bi prišli čimprej do terminološkega slovarja, podobnega gozdarskemu. Jože Zorko KNJIŽEVNOST NOVA LEIBUNDGUTOVA KNJIGA Liibiindi^ut. H..- Der W ti 1 d, založba Huber, Frauenfeld und Stuttgart, 19,80 DM. Delo predstavlja drugo, znatno spopolnjeno izdajo. Knjiga je namenjena go-zclarskim strokovnjakom, Študentom in tudi ljubiteljem gozda, saj je prav zato pisana v razmeroma iahko razumljivem slogu, V njej jc podana življenjska podoba gozda na znan.stven in vendar poljuden način. V kratkih potezah so nanizane osinove süi;clDS]o\'ja s posebnim puiid/irkom na evropski go/dnt prostor. Prikiizaiii so ^aniotrmi živijenjiki lei- družbeni odnosi in i-az\'ojni lok gozda, njegova vplivna moč na okolje kakor tndi go/cl kot pomemben sestavTii del človekovega cisredja Kujlsa na kratko potlaja celovit vpogled zaiiimivo naravnrj tvorbo — v go^d in njegovo utripanje. S štLiciijcm ttjga, n;i naravos)o\-nili temeljih pisanega dela, bo ljubitelj narave laže doumel tielf) gozdarja. Mchanistieno vi^nierjene, vendaiie logično misleče gozdarje, pa tiiow ta knjiga pn\'e!;ti do utrjt.'nc2"a spoznanju, da je njegovo področje uveljn\'ljü)ija živa, zelo občutljiva tvorba — 202d, nc pa njiva solate Poglavja so v knjigi nanizana tako. da vodijo bralca od uvodnih iiojniov gozda kot življenjske 7,družbe do gozda kot gospodarskega objekta. V prvem poglavju se v ^ozdoslovju seznanimo z ?i'vljL'njskimi odnosi v gozdu, z oblikami gozda na Zemlji, z zgodovino srednjeevropskega gozda, z naravno podobo evropskega gozda in 5e z ]ijegovo nekdanjo podobo v Svici ler s sedanjo. Drugo poglavje je posvečeno gozdu iti okolju ter njunemu vzajemnemu vplivanju. V tretjem poglavju naletimo na biologijo gozda, na cvetenje, semenitev, klitje, dednost in na rast gozdnega drevja. Četrto poglavje je posvečeno življenjvi gozdnega sestoja. Tako se najprej seznanimo s pomembnim dejavnikom, s konkurenco, slede medsebojna pomoč, zorenj-e in staranje z bolezenskimi pojavi ter nevarnosti za gozdni .sestoj sploh. Poglavje je sklenjeno s prikazom izmenjave generacij V zadnjem poglavju avtor obravnava pot od pragozda do gospodarskega gozda in miselne tokove, ki SO vodili in pripeljali do sedanjega stanja gozdov. Tu je med mnogimi mislimi poudarjeno tndi spoznanje, da je gozdno gospodarstvo sedaj na prelomnici in ob vstopu v obdobje gospodarnejšega gozdarstva, kamor med prvimi spada popolnejša raba biagodejnostnili funkcij in moči gozda. Knjiga zagotovo sodi v roke slehernemu gozdarju v r.aših vrstah. Mlinšek PISMO UREDNIŠKEMU ODBORU V številki 7;8 lalošnjega Gozdarskega vesiitika je VaS član inž. Milan Ci-gUii\ >ia strurieh 247—249, priobčil oceno moje knjige »Človek proti Naravi«. Zelo sem J C bil vesel, kajti prva je bila, kjer mu je nekdo ob sploit^i pohvali liidi kaj pokaral in poučil, za kar sem bil v uvodu sam pwiil. Vendar bi rad pojfisnil uekaj stvari, ulede katerih s^ s piscem ol:ivid>to triivu povsem razumela. Zato Vas iitjproSam, da objavite naslednje pismo mojemu .spoSro-vancmti recenzeiiiu. Cenjani. dragi inženir C i gl ar! Vselej sem na VaSih predavanjih, v spisih v Planinskem vestniku, člankih v Časopisju občudoval velikega ljubitelja Narave, saj sem lo tudi jaz. sam. Tudi sem prvotno hotel in želel študirati gozdarstvo in le sovražne mi predvojne finance so do.segic, da danes ne stojim v vrstah gozdarjev Zato pa sem slejkoprej z vso vnemo in simpatijo z vami, kadar in kjer gre za varstvo iti nego gozdov, tega našega največjega Sedanjega in äe mnogo večjega bodočega slovenskega bogasiva. Tako nikakor ne bi hotel pnti navzkriž vprav s tistimi, ki so zdravniki gozda in tako najvažnejši skrbniki slovenske Se nepo kvarjene Narave. Prosim, da v tem smislu razumete naslednje. Vsakdo, kdor je knjigo prečital pazljivo, mora sprevideli, tla je napisana s svetovnega gledišča, ne pa z ozko slovenskega. Tako se pripombe glede gozdov in gosjiodarjenja z njimi nanašajo na početje z gozdom po vsem Strnem sveiu Navedeni bližnji primeri, npr. iz Avstrije, naj to le otipljiveje ilustrirajo. Tako je po-polnonia odveč, da se je eden nažih »najprominentnejšib gozdarjev« čutil »osebno prizadetega... ob tolikšnih ialitvah,« Slejkoprej pa trdim, da je dandanašnji »vsako drevo za živi jen j-e na Zemlji več vredno kot tisti, ki ga poseka,« Le-ta je namreč elovek Povprečni človek pa je tisto izrojeno de.te Narave, ki je današnjo Zemljo tako grozljivo razvrednotil, ki jo pospešeno zastruplja dan na dan. Vse rastlinje, zlasti gozd, drevesa, pa jo skušajo zdraviti, ozdraviti. Torej je drevo za življenje več vredno od človeka, ki ga poseka. Lep tak primer imamo kar doma v srliljjvem propnclanju jelkovih ^loidov okro^ Javciniikov. Raziskovalca vzmkov {gtej GV 1970, ši. 7-8, str, 1S5—201) mu vidita povod predvsem v otoplitvi ca^iioš-nie kliine zadnjih des^etletij In kdo jo povzroča' Nt* premikanje celin, ne zasuki zemeljske vrtilne osi kot nekoč v diivnlni, temveč kar človek, s tem da bolj in boli veča vsebino ogljikovega dvokisa v zraku in ^icer s pretiranim sežiganjem organskih goriv, zlasti v ovojih sedanjih mol orni h voziiih ter oljnih kurjavah, da tolikega poiasia CO., kopensko rastlinstvo in morske aigc s svojo fotosintezo ne düliajajo več. Torej ludi tu zopet človek! Ni pa s (.eni človekom mišljen niti gozdni delavec, niti gozdar, ki je sečnjo odredil. Ta zadnji, saj ste gozdarji zdravniki današnjega naravnega, izravnoieZenega gozda. Zlasti slovenski gozd;\r, ki že sro let slovi po svojem strokovnem znanju in znanstveni razgledanosti v biologiji gozda. Ta gozdar sam od sebe tndi ne dela »napak«, ki jih sami omenjale kot vir očitkov v G V. pa tudi v Vašem sijajnem in format i vnem članku v naravovarstveni julijski številki Planinskega vestnika »Gozdovi, gozdarstva in varstvo narave« (PV 1970, str. 328—334i. Napake delajo tisti, ki gozdarskim strokovnjakom odrejajo sečnje. Te napake so bile takoj po vojni grozovite, a tedaj še razLimlji\'i:, Se sedaj rne znirazi, čc se spomnim zmagoslavnih naslovov v časopisju kol »Danes smo podrli tisoč .'.mrek!« Pri nas pa se nihče vodilnih ni drznil po.staviti jim po robu in tvegati zapor, kot neki zagrebški profesor, ki pa je s tem l-e rešil precejšnji del iglavcev v Gorskctn Kotarju potovanja proti murjii v zamenjavo za devize, teh pa za luksuzne avtomobile, «ki pa se v njih ne vozijo gozdarji«, ktit sem bii sam napisal. Reševali so gozdoi'e predvsem mali gozdarji, logarji, s spretnim prikri\'anjem, tako da so se pozneje njihovi šefi Čudili, kako da so ostali na svobodi. Take »napakc" od zgoraj se vrste šc dandanes, Kako naj bom navdušjn, če naenkrat vidim gozdno žičnico, speljano v gorski predel, ki je z uredbo zaščiten kot važen rezervat visokogorskega gozda, pod njo pa goro mrtvih gozdnih trupel? Vi sami ste pred leti napisali v javno časopisje pogumen članek o neodpustljivih gozdnih devastacijah okrog vrha Notranjskega Snežnika, ki je pravtako zaščiten, res le do gozdne nieje. Ogledal sem si jih pod vodstvom tamoänjega lovca, zvedel, da so sekali kar trikrat zapored in bolelo me je srcc, ko sem na lastne oči videl, kako latn raste skalovje, kako nezadržano sedaj napreduje zakrasenje. Vendar so vse to le lepotne pogreške v primerjavi z naslednjim. Drag soäolec, znan, izkušen gozdarski inženir, me je pravtako kot Vi oštel zaradi »žalitevn slovenskega gozdarstva v knjigi. Ko sem mu stvari razložil, tako kot sedaj skušam Vam, je razumel, rekel pa je še tole: »No, če si že toliko upaš. pa napiši še, da v okviru plana za dolgoročni razvoj Slovenije, nameravajo pov-a čati sedanjo sečnjo okroglih 3 milijonov m-' na nič manj kot 5 milijonov!« Lc zakaj si tega ne upa napisati kar sam? O zanesljivosti tega vprav grozljivega podatka pa sem javno vprašal prav Vas na julijskem simpoziju hortikuUurnegiii društva. Odgovorili ste mi, da so moje informacije pravilne toliko, da so bile in so ie prisotne zelje m težnje za tolik-Šne količine lesa v nekaterih krogih izven gozdarstva. Lepo bi bilo, če bi za vso to nameravano grehoto nad našim največjim in nenadomestljivim bogastvom zvedela vsa slovenska javnost, kajti mnogo miši je mačja smrt Po drugi plati pa mi j':.' dvug, še višji gozdar zatrdil, da gre za povišanje na zgolj 3,5 milijona m'. Komu naj sedaj verjamemo?!* Cc je na našem tolikanj hvališ a nem samoupravljanju kaj dejanske resnice, potem bi o tako kritičnih vprašanjih smeh odločati edinole go-zdarski strokovnjaki -^ami; toliko kubikov irt tam, pa nič več, amen in bas ta! Potem lakih grozot zsl-trdno ne bo več in naši dragoceni gozdovi se bodo le hol j.šah. Sicer pa nie veseli, da ste to sub rosa napisali tudi Vi sami, z besedami »računamo s tem, da je aviorjev glas predvsem namenjen tistim ušesom, ki so tega najbolj potrebna," Tiidi jaz se z Vami bojim, »da prav do takšnih uš-iis moj — in Vas — glas ne bo segel Težnje po devastacijah v gozdovih je treba iskati drugod in ne pri gozdarstvu. Tudi avtor knjige Človek piott Naravi dobro ve, kje je vir takšnih teženj, saj jih v svojem delu tudi obravnava,« Vse podpiSem, nikdar pa, da bi jih hotel naprtili gozdarjem, kakor se mogoče da razumeti Vaš naslednji stavek: »A pro stovoljno jih gozdarji res ne moremo prevzeti na svoj rovaš.« Tudi. neprostovoljno jih ne smete, življenjski interes vsega slovanskega naroda vam to prepoveduje, tako kot. je prepovedal skrunitev triglavskega vrha z meteorološko postajo, Bohinjskega jezera 'i navrtanjem in 7- betonsko hotelsko škatlo tik ob bregu, Bovške kotline s poplavitvijo za nekaj kilovatnih ur in bo prepovedal še marsikaj škodljivega za Slovenijo, žaljivega za Slovence, V gozdu sodita i platno i škarje le v en£ roke: v strokovne gozdarske, pa naj neopravičljive, predi rnenzion i rane, politične lesne industrije ter izvozniSki trgovci z novci Se tako kriče. Seveda pa se morajo gozdarski samoupravljaJci popolnoma in popolno rešiti ponekod pojavljajočih se miselnost), da je gozd tu zaradi gozdarjev in ne oni zaradi gozda. Upam, da sem s tem najine nesporazume le pojasnil in prepričan sem, da bomo še bolj sodelovali kot doslej, saj zaveznike vseh vrst tudi gozdarji potrebujete, kot ste sami zapisali. Kajti niti ena mojih »grenkih in včasih strupenih besed na naš račun« ni büa namenjena resničnim, odgovornim zdravnikom gozda. Pa bohlonej ksmo prjatl'! Vaš Francž A v č i n SORTIRANJE GOZDNIH SEMEN f//ovoje/ceva, A. L: Osortirovkt lesnih semjan, Lesnoje hozjajstvo, 1968 S ) Teza semena je že zdavnaj zanimala gozdarsko znanost in prakso. Mnogi avtorji trdijo, da težje seme bolje razvije kalček in da vsebuje več hranilnih snovi; vse to vpliva na boljšo rast in razvoj rastlin v zgodnji mladosti. Ugotovljeno je bilo, da je enkratno sortiranje semena po teži in enkratno sortiranje sejančkov po višini povzročilo razliko v viäini 8- do 20-letnih dreves za 5—10%. Splošno povečanje produktivnosti nasadov pri enkratni izbiri semena pa znaša 10—20%, V poskusu iz leta 1963 se je avtorica hotela prepričati o individualni rastni zmožnosti semena, nabranega na enem drevesu ter ugotoviti zaiietno razliko pri-rasčanja kot posledico dednih lastnosti semena. Za poskus je vzela nekoliko skupin borovega semena, ki so bile različne po teži m obenem ugotavljala vpliv tere semena na njegovo kaiivno.st in rasi .sejančkov. Zeio lahUa semena so imela zelo slabo kalivnost (le 12%). Z naraščajočo težo semen se je stopnjevala tudi kali vos L Zlasti močno se je povečala kalivosl semen pri najtežjih semenih (100%). Avtorica loči dve osnovni skupim — slabo rajstnče .sejančke, zrasle iz semen s težo do 0,007 in dobro rastoče iz semen s težo nad 0,008 g. Seveda teža semena ni jn ne more biti odločujoči faktoi' pri izbiri semena za vzgojo sadik. Pogosto se tudi semena z nizko absolutno težo odlikujejo z vrsto pozitivnih lastnosti; lepo oblifcovanirrj deblom, naglim priraščanjem ali z dobro odpornosljo proti surovim vplivom okolja. Izbira semena po teži pa ima svoje prednosti: energično priraščanje v mladosti omogoči rastlini, da uide pred plevelom, pred nevarnostjo pozeb, gozdarstvu pa prihrani draga gojitvena dela. Avtorica priporoča, naj sc pri nabiranju semena s plus dreves seme sortira po teži, in siecr tako, da se zavi-že najlažje in najmanjše seme. Od tega si obeta povečano kaljivosf in priraščanje ter večjo produktivnost nasadov, zlasti v mladosti. Ing. E. A z a r o v Dobri prenosni odnosi menjalnika omogočajo prilagajanje hitrosti čiščenja poti glede na viSino snežne odeje. Če je snega preveč, ga odstrani »u n i m o g« Sneg je prijeten za zimski šport, na naših cestah pa pogoslo povzroča nevšečnosti, Visoka snežna odeja more postati resen problem, ki pa ga nnimog uspešno rešuje. Čiščenje prometne mreže najprej omogoča plug. nato pa še snežna centrifuga, ki odstranjuje bočno nakopičen sneg (glej siikof). Prav tako je to vozilo koristno in ekonomično uporabno pri odstranjevanju snega v mestih in vaseh. Pogon na vsa Štiri kolesa in naprava za blokiranje diferenciala v obeh oseh omogočata zelo veliko potisno silo. V ogievani kabini se voznik prijetno počuti. Vlečna voziJa in nosilci agregatov iinimog od 34 do 80 KM, Informacije pri LJUBLJANA, Trdinova 4 Mercedes-Benz Unimog in pri predstavništvih Autocommerce; Beograd, Kataničeva IS — Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja TomisJava 19 — Novi Sad, Bul. M. Tita 9 — Skopje, Orce Ni kolov 29 — Rijeka, Račkog 28 — Split, Ulica Prvo-boraca (01 — Koper, Verdijeva 2 ® s pogojoüm ra vsa štiri kolesa in x napravo 7.3 blokiranje difcrsiidala v obth osth ie unimoa kos ^saktrnu terenu Drevesa le podrete, vse drugo opravi «u ni m o g« Unimog z napravo za vleko hlodov iri s svojim dvojnim vitlom na boben rešuje vse transpoftne probleme. Konstrukcija na zadnjem delu vozila se prt opravljanju riel z vitlom uporablja kol opornik. Na ta nEičin se pri premikanju vozila hlod dvigne. To varuje poti in nasade. Hlod obremeni obe osi. Tako se izkorišča vsa vlečna sila vodila. Vrvni vitel vleče z močjo 5 t. Vsaka vrv dvojnega vitla more povezati ve£ hlodov v sveženj, V enem dnevu je mogotc zbrati 6Ö do 70 m-' z razdalje do 800 m. Unimog ima veiiko prednosti, ki jih nima nobeno drugo vozilo, Svojo moč (80, 66, 40 in 14 KM) prenaša na tla brez kakräiiihkoU izgub. To omogoča pogon na vsa Stii'i onako velika kolesa kakor tudi idealna porazdelitev obtežitve prednje in zadnje osi in naprava za blokiranje diCerericiala v obeh oseh; k temu pj'ispeva svoj delež še nizko težišče. Zato ni čudno, da je imimog i^a terenu neprekosljiv. UniinOB s pnjctnalnim žerjavom (cli-i^nlorr) UniinOE s [lEio dela temeljito Utiimog ima zaboj v.a tovor (do 21), zato lahko prevaža delovne pripomočke in ljudi. Unimog je po videzu robusten, brezkompromisen — tak pa jc tudi pii delu. Le enkrat sed te za volan, pa se bo.^te prepričali, kako komforten je unimog. Razen taped ranih sedežev, ki so premični v tri smeri, je v kabini naprava za prezračevanje in ogrevanje. Zaprta kabina Ščiti voznika pred vetrom in dežjem, ob sočnem vremenu pa se zložljiva streha lahko odpre. Unimog zmore več kot le premikati htode. Unimog je preveč vsestranski, da bi ga uporabljali le na enem delovnem mcslu. Hitra montaža dodatnih agregatov omogoča, da ga moremo uporabljati tudi kot gi-adbeni stroj C^adnja in vzdrževanje poti) ali pa kot nakladalno vlečno vozilo s prijemalo i m žeijavoni. To pa ^e zdaleč niso vse njegove zmožnosti. Unimog varčuje z delovno silo, delo z njim je hitro in ekonomično, učinek zelo velik. Zato hitro prisluži svojo nabavno ceno. Z njim se da več zaslužiti. Mercedes-Benz Unimog