TONE GASPARI: Špekulacija na Koroškem.Wi!sonova misel o samoodločbi narodov se ie notvorila v šoekulativtie namene Danes ie že cotovo. da olebiscita na Koroškem ni izvršilo autohtono nrebivalstvo cone A. temvcč nrinc Borffhese in s t>omočio niefa 5000 orivandranih Izvenkorošcev. ki niso imeli flasovalne Dravice. Ako izvzamemo velikovški okrai. so dokazale številkc kliub te-mu deistvu leD rezultat /a Jueoslaviio. pdstrapiena demarkaciiska črta ie ¦pustila vse prejšnje avstrijsko uradništvo. nčitelistvo žandanneriio in oolicik) (m*e- oblečtno) v ?lasovalnc. cono. Ne samo to! Z italiiansko nroteivcHo so vsi ti oreieli ffla- sovaine izkaztiice da s-o unravičeni eiasovati in — kar fe nosebno važno — tudi trovoriti na sbndiih in asitirati. Vsi ti tisoči sn se nemoteno razlezli no clasovalnem ozemliit. Naša uptava. ki i> nroti niim nastonila v začetku enerpičnn. ie morala po vmešavaniu italiianskih nodfcomisit odnen.iti in \va liaš; st.rani ie ostala blamaža. v srcih domačiTvnv na ie tako zrastlo nezaunar.ie Vsi ti nriteoenci so delovali sdočetkn tainn. sčasoma sn ieli očividno nastonati. Brez vsakesra oosebnee^a uosla sa dan in uoč rovaril: in buiskali in apHirali. Vsak izmed ni;h ie itnel določeno število ^lasnvalcev. s katerimi ie stal že DOd nrei>n'o star;) unravo ko( funkciionair v ved-nem stika. Ti a^itatorii so dobivali iz CeInvca mastne diiete in za nodkutmvanie iudeževe ^roše. Vi so v ¦posaineznih sluča\'.b doseel! do 30.000 fKrcn. Vse to se *e zodi!o nred nčmi d;striktnih svetov. kier so navacino naševali italifanski mavorii ala Navaiini iu Botti. Zadniii teden se ie ta apitaciia noostrila od nsebe do os^be. Vsak liemški zaunnik ie imel svoieca p"lasovalca, na katerega je vpHval z denar'^tn. blasnin in nona'več z ^rožniami. Te'nu se nl čuditi. zakai Celovec ie izbruhnil v oetek nred plasovaniem v cono A na avtomobilih temno maso, ki je gotovo n-ese?ala število 10.000. Oborožena ie blla fa masa in ie že nie zunaniost .oovsod vzbulala strah Naša UDrava te mase ni mopla zavrniti. ker ie vsak imel identitetno f7kaznico. nodnisano nd italiianske d?Ieeaciie. Vse na^e tuzadevne nritožbe so nstale brezusnešnie. Takemu a?itaciiskemu ajjaratu. ki ie dela! s nreizkušeno izsiIieva.hin taktiko Žlezvika. nismo bili oopolnoma kos. Znano ie ,da t? večina k(wške?a li"dstva ostala docela konservat'VTia nnsledica da se ie lažie in hitreie akomodirala avstriisKim uradnikom in ae^itatoriem kakor našim liudem. ki sn nam Drišli na nomoč iz Štaierske in Kraniske. »Koroško Korošcem« ie vnlivalo na neodločne in nasnrotnike kakor oceni. in ponia orotl Srbom ie ta aveni tak^« raznalila da ie bila nnneknd zadnie dni rnisel o izsaibi evidentna. Tako nri nasDrotnikih in omahHivcih! Drutrače nri naših zavednih liudeh! Priznarno lahkn v naše zadoščenie resnico. da ni ined 17.000. ki so flasovali za Jupr><;!pviio niti enpca omahliivca temveč to ie kvas. ki se ie vedno dvVnii kadaT smo p*a notrebovali. To so iznričali shndi v Grebiniu. Velikovcu in Bistrici v R. Komr>; Iri dni nred shodom so zvedeli na^i 7ai!rmi1<i v kroievn;h odbnrih. da se vrši shod. cetrti dr>n ;e že valiin 8000 naših Iiudi na Meslnem trsui v Ve-likovcu in 8000 v BorovHah. Dokaz. da ie aparat na našt strani funkciioniral. Druš<-veno živ!ie;iie se ;e baš v zad- niem letu oživelo kar Tia;živahnaie. Ob nedeMah 'e «*Voro vsaka vas unrizariala i?re. ob večerih so vadili oevski zbci. vršila so se nredavania p-osnnrliTii^ki tečalv ustamovile so se 'kniižnice. Duša vsemu dništvenemu živlieniu ie biln t>o večini naše učitelistvo. »Zvera ženskih društev«. ie štola zadnie dni čez 7000 članic. ki so nreiemale društveno ^iasilo »Koroško Zoro«. »Zveza« ie vršila svo^e mis;ionsko del'O v kulturnem in ^nciialnem oziru kar naivestnp"*e in z breznrimierno nnžrtvovalnost*'o »Fantovska zve.7a« ie štela 1500 naš;h kornških fantov. Koroške malčke in niih navdii5enie ie na Liubliana sama dva- krat videla. Lisra »Korošec« in »Mir« sta zadnii mesec izhajala rx> večkrat na teden in Korošce oriientirala posebno v Dolitičnem oziru. Izšlo ie tirdi nebroi brošur. letakov in statističnih tabeil Zalibne se le v iluslrativnem oziru Dremalo storilo. Na nasnrotni strani fe neumoTno delovalo cet *"f*mških slikariev. ki so znali vnlivati z • veliHmi leoaki na dušo Korošcev. Na naši strani ie Drisneval edino naš Gaspari. Zato ie bilo np.moefoče -oaralizirati ilustrativno nroj>accanijo. Na licu mesta ie naša oreanizaciia usnevala. Da ni ootmliroma usoela. ie krivn naše ožie '"n SLr^e zaledie. ker se ie nrepozno vzdramilo.. Če poffledaino vsa ta denstva. uvidlitio. da ie stal naš Korotan faktično tik Dred vstaieniem. Zato nas fe raornfntana iz^uba tembolii zadela v živo. Nikakor na n.i ta notvoTieria samoodločba odhvčilna za usndb koroških Slovencev. 10. oktober ie dokazal — ako izvzarneinp vse DTotinostavnosti Dri fflasovaniu — da ie n,<d Dravo slovenski živeli v veliki večmi. nad Dravo pa sta si števili precei enaki. Clzvzeto ie ori tem nemčursko središče Velikovec in občini Pustrica in Grebini). 10. oktober nas ie informlral sumarično o naš'h zavednih Knn>5cih ki so nrinrav!;i?ni vsaV čas tve^atj živlienie in nrerroženie za lucoslaviio. 15.000 koroških Slovenrev no<I Dravo vn niih navdušena deca nal br> ob^niiena rx)časni smrti! Prednašimi očmi nai izumre ta rod! Nikoli! Vnas ie da odločno odkloipimo to samoodločbo tuiih šnekulantnv :.n v^ako tako nrihodnio ^sarnoodločbo«. bodisi kierkoli.Kot kulturni delavci p r o t e -stiraimo v vseh naših okral-r.ih društvih kerie taka odločitev snirtni udarec svetim načelom o samoodločbi narod o v! Panz bn še povoril. Do takrat Da eovori vsak izmed nas kot niionir in«^sl!> vrnske ideie! —