PoStnina plačana v gotovini.
LETO XL
9, Z^aMJaarf, Sne ti. Mrembr* IM
noaamežna Morilka 1 An
U l Din. mmečno,
4» »prejem« H*t ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom Id po pottl doetavljea Ikt 5 Dto. . Celo. letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene ins«-tatom p« dotfovor«

VENEC
Uredništvo: Kopitarjeva al It 6/III. TeSetoo it 4001, 40-02, 40-03, 40-04 ia 40-0b. List i zh a' ja vsak ponedelgelc
Uprava: Kopitar« jeiva ulica Stev. 6. Poštni ček. račun. I/jubljan« 16.660. Telefon štev. 4001.
2!gggi§2§ggj§
Dr. Stojadinovič govori Bosancem
30.000 ljudi je poslušalo predsednika vlade v Bosanskem Novem
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga gosta angleške kraljevske dvojice
— Belgrad, 20. nov. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in njegova soproga kneginja Olga sta odpotovala v London, kjer bosta ostala nekaj časa kot gosta angleškega kralja Jurija. Kneza namestnika in kneginjo Olgo spremlja minister dvora Milan Antič.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga prideta v London jutri, v ponedeljek, in se bosta nastanila v kraljevi palači Buckingham, kjer ostaneta do konca svojega obiska. V London sta potovala sledeč osebnemu povabilu, ki sta ga sprejela od angleškega kralja Jurija in kraljice Elizabete, s katerima ju veže iskreno osebno prijateljstvo, saj jc bil angleški kralj takrat, ko je bil še vojvoda Yorški, priča pri poroki kneza namestnika, Brat kraljice Elizabete pa je bil šolski tovariš kneza namestnika v C h ris t Collegeu v Oxfordu.
Čeprav je obisk kneza namestnika prijateljsko-družinskega značaja, bo gotovo služil za politične razgovore z odgovornimi državniki angleške zunanje politike, kakor tudi s številnimi osebnimi prijatelji. Knezove simpatije do Anglije so dobro znane in jih je okrepilo Se prijateljstvo z rodbbo kraljevega brata vojvode Kentskega, ki je poročen s sestro kneginje Olge, Vse to bo mnogo doprineslo za vedno večje prijateljstvo med obema državama.
Znano je, da knez namestnik, ki se ima njegovi modri in preudarni politiki Jugoslavija zahvaliti za izredno odličen položaj, ki ga uživa v družini evropskih narodov, posebno pa še v odnosih s svojimi sosedami, z velikim zanimanjem zasleduje zunanjo politiko Velike Britanije, kajti obe državi enako stremita za tem, da bi prišlo do mirnega sožitja med vsemi narodi A tudi medsebojni gospodarski odnošaji postajajo od leta do leta bolj tesni. Jugoslavija dobro ve, da je Anglija velesila, lri igra velikansko vlogo pri pri obrambi miru, zato je tem bolj srečna, da jo ravno z njo vežejo tako tesne zveze, ki prihajajo do izraza v sodelovanju v mednarodni politiki Jugoslavija je še posebej srečna, da osebne rodbinske zveze kneza namestnika z angleškim dvorom te zveze še bolj utrjujejo.
Obisk kneza namestnika v Londonu pomeni spet korak dalje pri smotrenem sodelovanju med Jugoslavijo in Anglijo za varovanje splošnih in tudi medsebojnih koristi
Bosanski Novi, 20. novembra. A A. Današnjega velikega manifestacijskega zborovanja JRZ v Bosanskem Novem se je udeležilo nad 30.000 meščanov in kmetov iz Bosanskega Novega in vse okolice. Otvoril ga je minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič s kratkim pozdravom na vse navzočne. Takoj je dal besedo predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču. Ko se je dr. Stojadinovič pojavil na tribuni, so iz 30.00 grl zaorili navdušeni vzkliki : Živel dr. Stojadinovič! Živel naš voditelj! Nato pa je predsednik vlade izvajal tole:
Stoletja ste čuvali našo državno misel. Vaše življenje na teh mračnih tleh je hilo neprestano vstaja in nič tako jasno ne govori o nepodkupljivosti našega nacionalnega razvoja in o zgodovinski ideji našega edinstva, katerega nosilec jc dom Karagjorgjovičov, kakor svetli sledovi preteklosti, ki se na tej zemlji poznajo na vsakem koraku. Preden smo se osvobodili, sto bili tudi vi tvorci Jugoslavije. Pravoslavni, muslimani in katoliki so tekmovali v boju za svobodo skozi stoletja. Sen Karagjorgjcvifev, da začne veliko delo zedinjenja in da to zedinjenje doživi tudi slavna Bosna, je uresničil njegov vnuk kralj Peter, ki je po vaših hribih vodil čete vaših prednikov. In 40 let pozneje so vaši najboljši sinovi skočili k orožju, da mu vrnejo dolg, ko se je začela vojna za zedinjenje Jugoslavije.
„Naša velika preteklost je podlaga velike bodočnosti"
Želim, dragi bratje, da se danes spomnimo na to svetlo preteklost. V delu obnove, s katerim smo začeli, ta preteklost le bdi pred nami. Hrib Gjorkoviša je živ spomenik ogorčenih bojev, ki jih je vodil Peter Mrkonjič za svobodo Bosanske Krajine, in tam preko poti v vasi je marmornata plošča, ki označuje kraj, kjer je bival Peter Mrkonjič. Po zidovih starih vstaških hiš visi orožje, ki ga je nosil on ter opozarja na njegovo požrtvovalnost za zedinjenje jugoslovanskega naroda. Ta naša velika preteklost je podlaga naše velike bodočnosti. Na tej preteklosti hočemo oživiti napred-
Dva veličastna shoda voditelja dr. Korošca
V Ptuja
Ptuj, 20. novembra.
Ptujčani so danes v velikem in manilestacij-skem shodu izpričali, da bodo pri decembrskih volitvah k zmagi liste dr. Stojadinoviča in slovenskega voditelja dr. Korošca mnogo doprinesli.
Današnji volivni shod dr. Korošča v Društvenem domu je nadvse veličastno potekel. Agilni pristaši iz Ptuja in okolice so se za prihod svojega voditelja in njegovega spremstva temeljilo pripravili. Ves trg pred Društvenim domom, kjer je bil shod, so okusno okrasili z mlaji in državnimi zastavami. Tod mlaji pa so se že dolgo pred prihodom svojega voditelja začeli zbirati njegovi navdušeni in zvesti pristaši, zastopniki organizacije in zastopniki oblasti. G. ministra dr. Antona Korošca so pričakovali pred Društvenim do-dom okrajni glavar dr. Vidic, predstavnik okrajnega sodišča dr. Hodnik, mestni župan dr. Remec, člani mestnega svela z okoliškimi župani in občinskimi možmi, ravnatelj gimnazije g. Alič, ravnatelj meščanske šole g. Babšck, poveljnik ptujske orožniške postaje kapetan Bervaldi, minorit-ski gvardian p. Mirko, tajnik JRZ v Mariboru in okrajni kandidat za ptujski okraj M. Kranje, šolski upravitelj z učiteljstvom iz Ptuja, odborniki okrajniti in krajevnih organizacij JRZ iz Ptuja in okolice. Ko se je bližala 10. ura, je bila velika dvorana Društvenega doma že polna navdušenih pristašev, na obširnem trgu pred domom pa so še vztrajali reditelji, fantje in možje, ki so hoteli biti navzoči pri sprejemu dr. Korošca in njegovega spremstva.
Vodja rediteljev je preko zvočnika, ki je bil postavljen pred domom, dajal še zadnja navodila rediteljem, iz sosedne ulice pa sc je začula hupa dr. Koroščevega avtomobila. Med množico je kar završalo, v naslednjem trenutku je že zaigrala godba in med navdušenim vzklikanjem množice je stopil voditelj Slovencev dr. A. Korošec iz avtomobila.
Notranji' minister dr. Korošec se je pripeljal v spremstvu senatorja g. Franca Smodeja, predsednika mariborske Prosvetne zveze dr. Hohnjeca ter mariborskega mestnega zdravnika dr. Wank-milllerja. K visokim gostom je pristopil okrajni glavar g. dr. Vidic, ki jih je pozdravil v imenu okraja, za njim pa jc g. ministra pozdravil in mu dal poročilo poveljnik ptujske orožniške čete g. kapetan Bervaldi. V imenu mestne občine je g. ministra pozdravil župan dr. Remec. V imenu prosvetne organizacije v Ptuju pa je pozdravila g. ministra članica ter mu izročila lep šop rdečih rož. Zatem je k voditelju Slovencev stopil kmečki župan iz Št. Vida pri Ptuju in mu sporočil, da ga je občina imenovala za častnega občana ter mu izročil častno diplomo. Nato je godba zaigrala državno himno.
Dr. Korošec je med navdušenim vzklikanjem množice odšel v dvorano, ki je bila nabito polna njegovih zvestih pristašev. Zbrani zborovalci _ so g. ministra ob njegovem prihodu pozdravljali z viharnimi klici, ki jih ni hotelo hiti ne konca ne kraja. G. minister je stopil na oder, ki je bil ves-v državnih zastavah, med katerimi je visela ve-
lika slika Nj. Vel. kralja Petra II. Okoli g. ministra so stali odlični domačini in gostje.
Volivni shod je začel predsednik okrajne organizacije JRZ, banski svetnik Janžekovič in dal kot prvemu govorniku besedo dr. Korošcu, ki ga jo množica neprestano navdušeno pozdravljala, da je preteklo precej časa, da je mogel začeti svoj govor. G. minister je z besedo modrega in razsodnega državnika orisal veliko triletno delo sedanje vlade. Opisal je vse uspehe, ki jih je vlada dosegla v notranji, gospodarski in zunanji politiki. 0 notranjem političnem delu sedanje dr. M. Stojadinovičevc vlade je g. notranji minister zlasti poudarjal pomirjenje političnih strasti, ki jc hilo doseženo z modrim notranjepolitičnim vodstvom. Nato je očrtal vse delo, ki ga je kr. vlada opravila v korist kmetov za oživljenje našega kmetijskega zadružništva, in velika javna dela, za katera bo vlada žrtvovala vsoto okoli 4 milijarde dinarjev. Kr. vlada pri svojem delu ni pozabila tudi našega delavstva, kateremu je dala uredbo o minimalnih mezdah in uredbo o starostnem zavarovanju, česar noben prejšnji režim ni upal storiti. V svojem govoru se je g. minister zlasti dolgo mudil pri zunanji politiki sedanje vlade ter poudarjal, da je sedanja kr. vlada ohranila vse dosedanje svoje prijatelje, z modro politiko pa si je znala pridobiti tudi druge velike države za svoje prijateljice in s svojim delom tako pripomogla ne samo k rešitvi miru na naših mejah, ampak turli do splošnega evropskega miru.
Zborovalci so izvajanja g. ministra često prekinjali z viharnimi ovacijami. Ob zaključku so zvesti Korošcevi pristaši priredili navdušene ova-cje voditelju Slovencev. Vzklikali so dr. Stojadinoviču, knezu-namestniku Pavlu in mlademu vladarju.
Za dr. Korošcem je predsednik zborovanja dal besedo senatorju Franu Smodeju, ki je v živahnih in temperamentnih izvajanjih zbranim tolmačil važnost sedanjih volitev. — Kot zadnji govornik je nastopil kandidatov namestnik g. župan in posestnik Prelog, nakar je predsednik zaključil nadvse uspeli volivni shod.
V Ormožu
Ormož, 20. novembra.
Nič manj veličasten kot v Ptuju je bil tudi danes shod v Ormožu, ki je bil napovedan za tretjo uro popoldne v dvorani Kletarskega društva. Ze pred tretjo uro je množica dr. Koroščo-vih pristašev navalila v dvorano ter jo do zadnjega kotička napolnila. Vsi listi pa, ki niso mogli več v dvorano, so g. ministra pričakovali pred zadružno zgradbo, na kateri je bil nameščen megaton, preko katerega je tisočglavi množici, ki je stala pred domom, govoril voditelj Slovencev. Pred domom so pričakovali dr. Korošca starešina okrajnega sodišča dr. Fabijan, dekan iz Svetinj Bratušek, župnik iz Ljutomera msgr. Lovrenc, domači župan Hanželif, banski svetnik iz Ljutomera Štuhec, kandidat za ljutomerski okr. Snoj, duhovniki, starešina Jugosl. gasilske zveze v Belgradu Žagar, občinski možje in odborniki krajevnih organizacij JRZ. Ob ministrovem priho-
no življenje novega časa. V tem oziru jc složnost pravoslavnih in muslimanov, ki sem jo opazil v vseli krajih Bosne, kamor sem prišel, najboljšo jamstvo za uspešno delo. Danes so odpirajo velika vrata prod Bosansko Krajino, v kateri je ogromno možnosti za gospodarski in kulturni raz-Toj. Ta vrata so se odprla z neprestanim prizadevanjem vlade, ki ji imam čast predsedovati v zadnjih treh letih. Bosanska Krajina kakor tudi vsa Bosna je zemlja neizkoriščenega bogastva. Iglasto drevje, bukve, hrasti, pokrivajo ogromno površino gora, žage pa so vso do zadnjih treh let stale. Rudarska okna se odpirajo, kjerkoli se zemlja načne, a od tega rudnega bogastva jo imela naša država majhne koristi. Delo v naših rudnikih jc pomnožcvalo tuji kapital, delavci so bili tujci, ki so delali za tujo državno obrambo.
Konec nevzdržnemu stanju
Jaz sem temu nevzdržnemu stanju naredil koncc. Moja vlada je ozdravila vaša gozdna podjetja ter vašim gozdnim proizvodom našla tržišča, iz rudarskih podjetij pa je naredila jugoslovanski Rulir. (Živel obnovitelj gospodarstva! Živel vodja!) Vaše največje bogastvo leži v vaših pridnih rokah in v vaših rodoljubnih srcih. Zato gre moja prva skrb zatem, da opravljani veliki posel, ki mi je z visokim zaupanjem kr. nainestništva poverjen. Moja prva skrb je bila posvečena kmečkemu ljudstvu, a med njim tistim, ki so se osebno odlikovali v liojih za to dražvo. 70.000 invalidov, ki so se borili za svobodo, je na nečloveški način izgubilo svoje pravice. Moja vlada jim je izkazala dolžno priznanje s tem, da jim jc dala invalidsko podporo. Izdan bo nov invalidski zakon, ki bo še ugodnejši za vso žrtve vojne. Posebne privilegije smo dali nosilcem Karagjorgjeve zvezde, nosilcem visokih vojaških odlikovanj kot eliti naroda. Dali smo zemljo prostovoljcem, ki so se znašli, ko je bil končan naš narodni ep. pred vsakdanjo stvarnostjo brez sredstev zase in za svojo družino. Ko sem postal predsednik vhule. so bile mize prenapolnjene s prošnjami prostovoljcev. In v zadnjih treh letih je samo v severnih krajih naše države 22.500 prostovoljskih družin dobilo zemljo od države.
Z ozirom na razmere v Bosni je vlada 1036 izdala uredbo o podeljevanju gozdnega zemljišča in na podlagi te uredbe ima že 6000 družin svojo zemljo za obdelovanje v vrhaski banovini. Ti vladni ukrepi so zasegli tudi siromašnega kmeta, število siromašnih kmetov, ki prej niso imeli hiš, in ki so zdaj postal lastniki zemljišča, je doseglo danes pol milijona. V teh treh letih je bilo rešenih nad 7000 tako imenovanih Begluških sporov s pravično odškodnino. Odstranjene so bile z dnevnega reda tudi tako imenovane uzurpacije in izbrisani so sledovi tuje vlade nad našim ljudstvom.
„Naše delo še ni končano"
To delo pa se ni končano in vlada dela neumorno. Hočem, da bi bilo celotno vprašanje agrarne reforme končano in odstranjeno z dnevnega reda v dveh letih. Šo nekaj tisoč prošenj prostovoljcev čaka, (la pridejo na vrsto. Da zadovolji te prostovoljce, ho vlada tudi zanje našla bodisi zemljo ali pa odgovarjajočo vrednost. Prostovoljsko vprašanje se mora v najkrajšem času končnoveljavno rešiti. Na ta način vlada ni samo s svojimi splošnimi ukrepi razbremenila in raz-dolžila ter gospodarsko osvobodila one, ki imajo zemljo, pač pa jc preskrbela zemljo tudi tistim, ki je doslej niso imeli, ter osvobodila one, ki so obdelovali tujo zemljo.
Usposobila jih je ne samo gospodarsko, pač pa tudi duhovno, kajti siromašni in zadolženi kmet je bil igračka v rokah brezvestnih kapitalističnih upnikov, ki so z menicami siromakov delali politiko. Ukrepi, ki se mi jih je posrečilo izvesti, pomenijo tudi osvoboditev kmeta izpod duševnega suženjstva. Ti ukrepi pomenijo postavitev našega
Novo mesto, 20. novembra.
Na pozornxo politične volivne borbe je stopila naša mladina. Organizirana in disciplinirana se je naenkrat pokazala pred javnostjo. Njeo prvi nastop pri nas je bil mogočen. Brez posebnih priprav in agitacije, brez lepakov in letakov se jc to zgodilo. Zadostovala so obvestila njenim krajevnim organizacijam, in naši fantje so se odzvali s toliko discipliniranostjo, kot jo največji optimist ne bi mogel pričakovati. Preko 300 mladih, naših fantov, članov MJRZ, je napolnilo dvorano Prosvetnega doma. Zastopane so bile domala vse občine našega okraja. Še celo iz daljnega Am-brusa jih je prišlo lepo število.
du je godba zaigrala državno himno.
Voditelja Slovencev je pozdravil predsednik okrajne organizacijo JRZ industrijec g. Zadravec, za njim pa domači župan g. Ilanžolič. Bolooble-čona deklica mu je v pozdrav izročila šopek rož. G. minister je nato šel v zborovalno dvorano. Zborovalci so ga pozdravljali z neprestanim ploskanjem in vzklikanjem.
Zborovanje je začel industrijec g. Zadravec ter takoj dal besedo g. ministru, ki jc nato v pol-drugonrnem govoru pojasnjeval delo sedanje vlade. Pokazal je uspehe vlade dr. Stojadinoviča na zunanjem in notranjem političnem polju. Zborovale! so ga večkrat prekinjali in mu viharno ploskali. Kot drugi govornik je nastopil živahno pozdravljen senator g. Franc Smodej. Nalo sla govorila še okr- kandidat g. Marko Kranje in njo. eov namestnik c. Preloe.
političnega življenja na zdravo podlago. Dan in noč v teh treh letih sem posvetil skrbi, da našemu narodu po težkih časih, ki jih je preživel, zagotovim blagodejni mir in pogoje splošnega napredka.
„Jugos'avija nima več strahu za svoje meje"
Jugoslavija je v teh treh letih izšla iz materialnih težkoč in težke negotovosti. Nima več stra hu za svoj notranji mir in za svojo meje. V splo-ni zmedi pojmov, ki vladajo v svetu. Jugoslavija ve, kaj hoče in jasno vidi svojo pot. Vprašanje, ki naj ga volitve rešijo, je postavljeno povsem jasno: Na eni strani je ogromna večina ljudstva zbranega v JRZ, na drugi strani pa jc gomila brodolom cev. Na naši strani so dela, na drugi strani prazne besede in obup onih, ki so nekoč vedrili in se oblačili v tej državi, za njo pa ničesar storili. Na naši strani so tisti, ki grade, na drugi pa tisti, ki podirajo.
Prihajam, da pod zastavo dela in ustvarjanja zberem vse tvorno sile Jugoslavije. Časi, za katere so bore naši nasprotniki, v svojem rušečem zagonu, so minuli enkrat za vselej. Nova doba se je žo davno začela. Prišel je čas, da pridejo tisti, ki delajo za domovino, v prvo vrsto. Ta nova doba. to novo delo išče vseh sil: torej na delo! Jugoslaviji so bolj kot kdaj prej potrebni vsi njeni rodoljubni sinovi. 20 let jc minulo, odkar je bila ustanovljena naša velika in zedinjena država. Vi dimo, kako drug za drugim umirajo veliki sinovi našega naroda, heroji in graditelji Jugoslavije. Zatisnil je oči veliki kralj Peter Osvoboditelj. Tra gično je končal svojo svetlo življenje viteški kralj Aleksander Zcdinitelj. Umrl jc naš veliki državnik in učitelj Nikola Pašič. Prav danes leži na mrtvaškem odru še eden velikih graditeljev Ju goslavije dr. Ante Trumbič. Kaj so nam zapustili ti veliki možje našega naroda? Zapustili so nam svetel vzor svojega življenja glede tega, kako jo treba živeti in umirati za svojo državo in za svoj narod. Kakšno Jugoslavijo so nam zapustili. Dr. Ante Trumbič in Nikola Pašič sta podpisala slovito kriško deklaracijo 7. julija 15)17. To jc eden prvih dokumentov za zgraditev Jugoslavije. In tli takoj v uvodu deklaracije stoji od besede do besede takole: Zastopniki SIIS ponovno in najodločneje naglušajo, da je ta naš troiineni narod isti po krvi in jeziku, govorenem in pisnnem, po občutju svojega edinstva, po kontinuiteti in ccloti ozemlja, na katerem nerazdvojeno živi ter po skupnih življenjskih interesih svojega narodnega obstanka in vse stranskega razvoja svojega moralnega in material nega življenja.
Ideja o njenem narodnem edinstvu ni nikdar ugasnila. Bratje, kar sta veliki Srb Nikola Pašič in veliki Hrvat dr. Ante Trumbič, za katerim danes žaluje Hrvatska, povedala že na Krlu pred 21 leti kot veliko zgodovinsko resnico, sta tudi podpisala. Ali naj mi, njihovi nasledniki in potomci, pa naj se imenujemo Srhi ali Hrvatje, moramo to iz mržnje oporekati? Ali naj mi danes izdamo idejo o narodnem edinstvu našega naroda. Ne bratje, mi iz JRZ in kr. vlade in vi, ki podpirale našo politiko, nismo bili nikdar in tudi ne bomo nikdar izdajalci. Hočemo enotno in nedeljivo Jugoslavijo. In takšno Jugoslavijo hočemo šc boli dograditi, jo okrepiti ter napraviti srečno s složnim delom našega naroda vseh treh imen in vseh treh glavnih veroizpovedi. To je naš program. Kdor je za ta program, ho 11. decembra volil mojo listo, listo miru na mejah, listo reda in listo dela.
Govor predsednika vlade je množica ljudstva sprejela z navdušenim in dolgotrajnim odobravanjem. Neprestano je vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, ostalima dvoma kr. namestnikoma, predsedniku vlado dr. Stojadinoviču in ostalim ministrom ter JRZ,
Zborovanje se je pričelo ob desetih. Vodil ga je predsednik okrajnega odbora MJRZ, g. Šonc, ki je pozdravil našega senatorja dr. Kulovca. Priljubljenega g. senatorja so fantje navdušeno pozdravili.
Po otvoritvi in pozdravih je kol prvi govoril g. senator dr. Kulovec. V krepkih in jedrnatih besedah je orisal ves politični razvoj v naši državi od leta 1920 dalje. Vso našo borbo za pravico slovenskega naroda, ki smo jo od tega leta naprej bojevali v okviru bivše SLS, ves križev pot, ki ga je moral prehoditi nai narod, je razkril pred našo mladino. Po mudil se je pri programu, ki smo si ga postavili za cilj v naši SLS in katerega tudi sedaj, ko smo organizirani v JRZ, v polni meri vzdržujemo. Krepko jc poudaril, da je naša zvestoba napram državi prav tolikšna, kot jc zvestoba napram lastnemu narodu. To smo dokazali celo v dobi najhujših preganjanj, to dokazujemo danes vsak dan znova s svojim aktivnim sodelovanjem pri državnih poslih.
V nadaljnjem izvajanju se je g. senator spomnil ludi naših nasprotnikov. Z dejstvi jc dokazal, da so bili voditelji in pristaši JNS vedno tisti, ki so bili za centralizem iz načelnih in egoističnih razlogov. Še posebno iz egoističnih, ker so dobro vedeli, da morejo priti do koščka oblasti, ne po svoji sposobnosti in moči, ampak le s pomočjo drugih. Zaradi tega, da bi mogli gospodovati nad našim narodom, so bil: proti njemu, so bili vedno za najhujši centralizem. Prav tako so centralisti socialisti in komunisti. — Obračunal pa je tudi z mačkovstvom. Mačkovo gibanje je hrvaško politično gibanje, ki hoče Hrvatom priboriti njihove politične zahteve. Mačkovstvo — kot hrvaško politično gibanje — pri nas Slovencih nima nobenega
Minister dr. Kulovec o važnosti sedanjih volitev
smisla, ker ono nam naših slovenskih političnih ciljev ne bo pomagalo doseči Zato je vsak, kdor je za mač-kovstvo, proti slovenstvu, proti našim političnim ciljem! Vsak slovenski mačkovec je Izdajalec lastnega naroda! Na5 voditelj je in more biti samo dr. Anton Korošec in nihče drugil
II koncu jc obrazložil pomen in važnost sedanjih volitev. Poudaril je, da moramo doseči takšno večino, ki bo presegala polovico števila vseh volivnih upravičencev. Da pa bomo to dosegli, mu je poroštvo naša organizirana mladina, ki je s takim navdušenjem in idealizmom ter v tolikem številu posegla v volivni boj. Ker je mladina na naši strani, je naša tudi bodočnosti Pri volitvah 11. decembra bo naš narod, posebno pa naša mladina dala našemu voditelju dr. Anionu Korošcu najsijajnejšo zaupnico in zahvalo za vse njegovo dosedanje delo!
Nato je govoril tajnik banovinskega odbora MJRZ g. Češnovar. V svojem govoru je posebno poudaril važnost teh volitev in posledice, ki jih bodo po vsej verjetnosti imele za našo državo in naš narod. Za njim je govoril še namestnik našega kandidata in ban. vetnik g. dr. Vcble. V svojem govoru je poudarjal, da je ogromna večina slovenske mladine v našem taboru in da stoji na čelu vsega našega pokreta.
Po govoru g. Vebleta se je razvil še živahen razgovor, nato pa sc je g. Šonc, kot vodja zborovanja, zahvalil govornikom in lantom, ter zborovanje zaključil.
Uredba o vojnih invalidih
Izjava ministra Cvetkoviča: »Vojnim invalidom so s to uredbo popravljene vse krivice«
Belgrad, 20. novembra. AA. Na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkoviča 'ti na podlagi 8 100 finančnega zakona za leto 19158-39 je ministrski svet izdat uredbo o vojnih invalidih in ostalih irlvah vojne. Ob tej priliki je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič dal za javnost tole izjavo:
Ze tedaj, ko sem prevzel ta resor, sem izjavil, da stojim, kakor tudi kr. vlada dr. Stojadinoviča, na stulišču, da je treba popraviti krivice, storjene našim vojnim Invalidom in ostalim žrtvam vojne z Invalidskim zakonom od leta 1929 ter da državni interesi in ugled države zahtevajo, da se to vpra šanje, ki se vleče že leta in leta, ter s tem žali ponos In zasluge naših vojnih žrtev sploh, čimprej in končnoveljavno reši. Namen kr. vlade je bil, da to vprašanje reši že o priliki izdanja zadnjih sprememb in dopolnil invalidskega zakona, to je 1. februarja 1936. Toda razmere so bile tedaj tak-
DANKS PREMIERA
Sijajna, razkošna in duhovita muzikalna revija
MELODIJE SVETA
Broadway
______Melodies 1938
ROBERT TAVLOR - ELEANOR POWELL
Kino Matica
Telefon 21-24 ob 16, 19 in 21 zv.
štirje shodi ministra dr. Kreka
Danes je imel minister dr. Krek v krškem okraju štiri krasne shode.
Prvi shod je bil ob pol 7 zjutraj pri Sv. Križu. Kljub zgodnji uri je bila dvorana Prosvetnega doma nabito polna. Z gotovostjo moramo reči. da se je shoda udeležilo nad 250 volivcev od Sv. Križa. Opaziti je bilo navzočnost nekaterih simpatizerjev dr. Mačka, ki so najbrž prišli bolj iz radovednosti, pa so se mnogi izmed njih pridružili misli dr. Kreka, naj Hrvate vodi Hrvat, Slovence pa Slovenec. Mladina, ki se je vseh štirih shodov udeležila v zelo velikem številu, je ministra živahno prekinjala, zlasti kadar je omenjal slovenskega voditelja dr. Korošca.
Takoj po končanem shodu se je minister odpeljal v Kostanjevico, kjer ga je pričakovala nabito polna dvorana volivcev, tako da mnogi sploh niso mogli v poslopje. Kostanjeviškega shoda se je udeležilo nad 400 volivcev.
Ob 11 je bil napovedan shod v St. Jerneju. Ljudje so se pritoževali nad neprimerno uro, popularnost ministra pa je v obširno dvorano Prosvetnega doma privedla gotovo nič manj volivcev
kot k ostalim shodom. Izmed vseh današnjih shodov je bil šentjernejski najlepši. Za to je poskrbela mladina, ki se je shoda udeležila v zelo velikem številu. Pred pričetkom shoda so fantje krepko intonirali pesem »Hej Slovani«, ki je vpo-stavila sijajno razpoloženje, ki je med govori ministra dr. Kreka in njegovega namestnika župana Likarja doseglo višek. Zborovalci, podžgani od ognjevitih vzklikov mladine, so vzklikali dr. Korošcu, dr. Kreku, Likarju. Početje naših liberalnih odpadnikov in drugih, ki so se izkoreninili iz našega narodnega občestva, pa je našlo večkrat ognjevite proteste. Najlepše uspeli shod v krškem okraju so zborovalci zaključili s pesmijo, potem pa so še dolgo vzklikali našim voditeljem, naši vladi in naši zmagi 11. decembra.
Popoldne ob 3 je imel minister dr. Krek shod na Raki.
Številna udeležba in brezprimerno navdušenje na današnjih shodih sta nesporno zanesljiva, da bo krški okraj 11. decembra prvačil. Opaža se, da so dosedanje glavne mačkove trdnjave v tem okraju strnjeno prešle v naš krog.
Zagreb se je poslovil od dr. Anfe Trumbica
Zagreb, 20. novembra, b. Davi točno ob 8 so se začeli žalni obredi za pokojnim dr. Ante Trum-bičem. Pred poslopjem bivšega hrvatskega Sokola so se zbrali številni predstavniki raznih društev. Na žalno svečanost jo prišel tudi dr. Maček s predstavniki slranke, ki se je v kratkem govoru poslovil od hrvatskega državnika. V govoru je poudarjal njegovo plodonosno delovanje pred vojno. za časa vojne in po vojni. Nadškof dr. Stepi-
nac je blagoslovil pokojnika, nakar je pevsko društvo »Kolo« zapelo žalostinko. Truplo so prenesli v avtomobil. V prvem avtomobilu je bil dr. Stepinac z asistenco, sledil je avto S" truplom, nato so sledili še trije avtomobili z rodbino, prijatelji in znanci pokojnika. Žalni sprevod je odpeljal čez Trg kralja Aleksandra, Wilsonov trg in Savsko cesto proti Karlovcu. Na vsej poti so bile jxi vaseh in mestih žalne manifestacije.
Občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze
Zagreb, 20. novembra.
Danes je bil občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze. — Verifikacijski odbor je odobril pooblastila odposlancev 23 klubov, med njima tudi Planine in Ilirije iz Ljubljane ter Kamniku iz Kamnika. Tajnik je poročal o delu v preteklem letu. Ker stara pravila niso več odgovarjala današnjim potrebam, so bila izdelana nova. Sprejeta so bila na izrednem občnem zboru meseca julija, pred nekaj dnevi pa jih je potrdila že ludi upravna oblast. Sprejeti so bili štirje novi klubi za člane zveze, novo ustanovljeni Mariborski plavalni klub pa se je tudi že prijavil. Po številu klubov je najmočnejša belgrajska plavalna podzveza z 9 klubi, samo dva kluba pa ima splitska podzveza. Skupno ima zdaj zveza 1365 verificiranih plavalcev in plavalk. Da se omogoči čim večjemu številu klubov vjiis v zvezo, je bilu članarina znižana na 100 din. Poročilo dalje omenja neuspelo državno prvenstvo posameznikov v Ljubljani in propagandno zelo uspelo juuiorsko prvenstvo v Novem Sadu, kjer je zmagala Viktorija iz Sušaka z 217 točkami pred Ilirijo iz Ljubljaue, ki je dosegla le 132 točk. — Zelo dobro je uspel izlet povabljenih juniorjev v Darmstadt za prvenstvo Nemčije. Na prvenstvo v London je mogla zveza poslati le dva naša najboljša tekmovalca, to je Slovenca Cererja in Ziherla, ki sta tam izpolnila vse nade z lepim uspehom. Poročilo tajnika so ostro kritizirali predvsem slovenski delegati. — Dr. Skaberne je v daljši izjavi očital zvezi pomanjkanje sposobnih ljudi za organizacijo večjih prireditev in omenil predvsem neuspelo prireditev na Bledu. Dalje zamerja tajniku, da v samem poročilu samo imenuje ljubljansko plavalno pod-zvezo, ki je vendar najvažnejša plavalna ustanova v državi in je njen tečaj za plavanje in reševanje utopljencev uspešno končalo 840 udeležencev.
Blagajnik poroča o stanju blagajne, ki znaša nad 37.000 din aktive. Skupnili dohodkov je bilo v preteklem letu 162.000 din, od tega podpore ministrstva za telesno vzgojo 130.000 din. G. Betteto iz Ljubljane se je pritožil nad neujiravičeno razdelitvijo jiodpore (18.000 din), od katere slovenski klubi niso dobili niti pare.
Poročilo tehničnega vodje omenja v glavnem lepe tehnične uspehe v preteklem letu. Postavljenih je bilo 14 novih rekordov. Poleg tega pa je bilo postavljenih v morskem bazenu v Trstu še 11 uspehov, boljših od jugoslovanskih rekordov, katere je večinoma postavil Slovenec Branko Žižek. Proti priznanju teh uspehov za jugoslovanske rekorde je nastopil delegat podzveze iz Ljubljane Kramaršič, ki je zahteval, da se točno izpolnijo pravila mednarodne plavalne organizacije, ki ne priznava rekordov, ki so postavljeni v bazenih, na katere ima vpliv plima, kot je to primer v
ARTIN
draieie so ugodno sredstvo za čiščenje.
2 kom Din 1'50, 12 kom. Din 8—, 60 kom. Din27--Bes. S. br. 31888./38.
Trstu. G. Simonovič je proti predlogu tehničnega referenta, da se dovoli društvom Sokola kraljevine Jugoslavije, da bi se vpisali v Jugoslovansko plavalno zvezo z istimi pravicami kot športni klubi, ker je delo teh društev nasprotno pravilnemu razumevanju športnega udejstvovanja.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Po predhodnem sporazumu je bil nato soglasno izvoljen sledeči novi odbor: predsednik dr. Lado Bregnnt, podpredsednik mag. phar. Praunsper-ger Boris, prvi tajnik Farel Aleksander, drugi tajnik Zlošilo, blagajnik Makaro, tehnični vodja Matanovič Ilrvoje, odborniki dr. Skaberne, Simonovič in Perič, nadzorni odbor Bartole, Lubin in Bodenko.
Nato so bili sprejeti naslednji predlogi: Ju-niorsko državno plavalno prvenstvo bo 12. in 13. avgusta v Ilercegnovem v prireditvi tamkajšnjega kluba Jadrana. Nacionalna liga se poveča s sodelovanjem Juga iz Dubrovnika na štiri klube. V njej ne bodo več sodelovali italijanski klubi iz Trsta in Reke. Predlogi o razpustu Zbora plavalnih sodnikov in njih izključitvi iz zveze se prepusti sodnikom v rešitev. — Sprejme se dvoboj z Italijo in z Madžarsko.
šne, da smo se morali tedaj zadovoljiti s povrnitvijo na izgubljone pravice kukih 17.000 ljudi, ki so jih po zakonu od lela 1929 izgubili. Ko sem preteklo leto sestavil državno komisijo, da izdela nov osnutek invalidskega zakona, na čelu z armij-skim generalom in bivšim vojnim ministrom Božidarjem Terzičem, v kateri so sodelovali tudi zastopniki osrednjega odbora Združenja vojnih invalidov, sem pri komisiji stavil za nalogo, da izdela popolnoma nov zakonski osnutek, ki bt rešil položaj ne samo sedanjih invalidov in ostalih vojnih žrtev, pač pa da to vprašanje reši v Bplošno tudi za bodoče. Javnosti je znano, da je ta komisija izdelala takšen zakonski osnutek in kr. vlada je bila pripravljena ter je imela namen, da ga hitro predloži narodni skupščini in senatu. Razmere pa so se medtem spremenile ter sem smatral za najkoristnejše tako za našo državo, kakor za našo vojne invalide in njihove družine, da predložim kr. vladi, da se to vprašanje uredi Z uredbo, in sicer tako, da se izdelani zakonski osnutek z zelo malimi spremembami uveljavi v obliki uredbe po § 100 finančnega zakona za to proračunsko leto. Vlada dr. Stojadinoviča je sprejela ta moj predlog. S tem je potrdila, da skrbi in si prizadeva za naše vojne invalide in za njihove družine. S tem pa je tudi pokazala konstruktivnost svoje politike, ki jo v interesu domačega gospodarstva in urejanja socialnih odnošajev ter v interesu naše države izvaja z vidnimi uspehi na vseh poljih svoje delavnosti že od začetka svojega dela.
Kolikšnega pomena je za naše vojne invalide in njihove družine ta uredba, se jasno vidi iz tehle nekaj podatkov, ki jih hočem navesti:
Medtem ko po invalidskem zakonu od leta 1929 in njegovih dosedanjih spremembah in dovo-lilih uživajo do danes vse pravice invalidi, in 6icer: Osebnih invalidov 18.809, družin in staršev, otrok živih in umrlih vojnih invalidov in ž-me živih invalidov 52.928, kar znaša skupno 71.737, — bo po novi uredbi uživalo pravice: vojnih invalidov 29.414, družin in staršev 105.520, otrok živih in umrlih vojnih invalidov in žena živih osebnih invalidov 3119. vsega torej 138.063 ljudi. To predstavlja v primeri z zakonom od leta 1929 višek za 66.326 oseb. Z ozirom na to bodo po novi uredbi dobili svoje pravice nazaj vsi oni vojni invalidi in njihove družine ter ostale vojne žrtve, ki so uživale invalidnino in ostale pravice po zakonu iz leta 1925, a so te pravice z zakonom leta 1929 izgubili. To posebno velja za one vojne invalide, ki so bili zaradi bolezni ali dobljenih poškodb v vojni za takšne proglašeni, pod pogojem, da so se prijavili do 17. maja 1923 in so bili tedaj najmanj 50 odstotni invalidi, danes pa najmanj 70 odstotni. Invalidnino bodo spet dobivali tudi oni vojni invalidi z 20 odstotno nesposobnostjo, ki so po invalidskem zakonu 1929 to pravico izgubili. Posebnega pomena za naše vojne invalide je, da je z novo uredbo ukinjen cenzus za prejemanje invalidnine. Vse osebe, zaščitene s to uredbo, bodo prejemale svoje invalidnine v večjem znesku tako, da ne bo nihče dobival manj kakor pa je prejemal po zakonu iz leta 1929. Z eno besedo: Vse osebe, ki bi morale dobiti svojo zaščito in po invalidski podlagi za usluge in žrtve naši državi za časa vojne, šo jo dobile s to uredbo in bodo začele uživati 6voje pravice s 1. aprilom 1939. Po tej uredbi imajo pravico, da se prijavijo brez ozira na rok vse osebe, ki so bile zaradi nepravočasne prijave ali raznih razlogov zavrnjene po prejšnjih zakonih, kakor tudi one osebe, ki se zdaj prvikrat javljajo. Glede finančnega efekta je treba poudariti, da je treba v proračunu za 1938-39 določenih za izplačilo invalidnine in ostale pomoči osebam, ki so bile zaščitene po prejšnjem zakonu in njegovih spremembah ter dopolnilih, 108,490.835 dinarjev, dočim se računa, da bo ta pomoč po novi uredbi znašala 243.987.842 din, torej 140 milijonov 497.007 din več. Ta finančni efekt ne bo ostal vedno isti. Vsako leto bo vedno manjši z ozirom na umrljivost pri vojnih žrtvah, poroke in dovršitve 16. leta starosti onih oseb, ki imajo od tedaj dalje pravico na državno zaščito po tej uredbi. Ž uveljavljenjem te uredbe smatram, da smo se oddolžili vojnim invalidom.
Shodi JRZ
Belgrad, 20. nov. m. Poleg današnjih glavnih shodov JRZ v Bosanskem Novem, na katerem je govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič, in shodov dr. Korošca v Sloveniji, sta bila med drugim tudi v Belgradu dva uspela shoda. Na zborovanju, ki so ga sklicale vse bojevniške organizacije, je govoril v veliki dvorani Delavske zbornice minister Cvetkovič, ki je v svojem govoru tolmačil posamezna določila nove uredbe o vojnih invalidih. To uredbo je te dni na predlog ministra Cvetkoviča izdala kr. vlada. Z njo so popravljeno vojnim invalidom vse. krivice, ki jih jim je prizadejal zadnji invalidski zakon. Bojevniki so na koncu zborovanja sprejeli resolucijo, v kateri izrekajo popolno zaupnico kr. vladi in zahvalo za rešitev vseh vprašanj, ki so jih vsak dan ponavljale bojevniške organizacije.
Na drugem zborovanju, ki je bilo prav tako dobro obiskano, je govoril bivši minister Djura Jankovič.
Občni zbor Lekarnarske zbornice
Zagreb. 20. novembra, b. Danes dopoldne je bil v Zagrebu letni občni zbor Lekarniške zbornice zn vse področje kraljevine Jugoslavije, kateremu so prisostvovali številni predstavniki iz vse države, okoli 200 jx> številu, in sicer iz Zagreba, Belgrada, Ljubljane, Skoplja. šabca in drugih mest. Z občnega zbora so poslali pozdravno brzojavko kr. domu in knezu-namestnlku. Potem so prešli na strokovne referate in na tajniško poročilo. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo samostojno farmacevtsko fakulteto fer ustanovitev samostojnih lekarniških socialnih institucij, ki naj bi prevzela skrh za lastno članstvo. Poleg tega so zahtevali samostojni farmacevtski odsek v socialnem ministrstvu.
Mariborski drobiž
Maribor, 20. nov.
Fantovski odsek Maribor II. ima jutri, v ponedeljek zvečer redni sestanek. Predava prof. Ladislav Mlaker. Novi člani vabljeni.
Umrla je v Novi vasi v Bolfenkovi ulici št. 2 vdova po železničarju gospa Julijana Jenisy. Dosegla je visoko starost 78 let. Naj počiva v miru.
Lepa slovesnost v šoli rezervnih častnikov. — Pred kratkim je dobila šola rezervnih pehotnih oficirjev v Mariboru nove gojence, ki so danes prisegli. Izvršilo se je to v okvirju lepe slovesnosti, kateri so prisostvovali poleg poveljstva šole tudi drugi višji oficirji mariborske garnizije ter je sodelovala vojaška godba. Mladi dijaki-vojaki so prisegli na zastavo 45. pešpolka.
Koncert učiteljskega pevskega zbora, snoči v veliki unionski dvorani, je bil umetniški dogodek prve vrste. Koncert je bil izvrstno organiziran ter je obisk prekosil vsa pričakovanja. Velika dvorana je bila namreč z galerijo vred napolnjena do zadnjega prostora. Nastopilo je na koncertu 80 pevk in pevcev — učiteljev iz najrazličnejših krajev naše banovine, ki pa so v izvajanju najtežjih skladb pokazali vso pevsko dovršenost. Mariborčani so bili posebno radovedni na pevovodjo zbora g. Pertota, ki bo v kratkem prevzel vodstvo pevskega zbora mariborske Glasbene Matice. To, kar je pokazal na snočnjem koncertu, opravičuje nade, da bo Glasbena Matica dobila z njim izvrstnega zborovodjo. Poslušalci niso štedili s priznanjem ter je koncert potekel v takem razpoloženju kakor malokatera podobna prireditev.
Žena z otroci pobegnila. Neki trgovec se je te dni vrnil s svojega trgovskega potovanja. Našel pa je stanovanje prazno, žena z dvema hčerkama jia mu je pobegnila v Nemčijo. Trgovec je beg ženo in hčerk prijavil policiji ter je izjavil, da so mu odnesle 25.000 din.
Avto povozil kolesarja. V Studencih v bližini Drofenik se je pripetila avtomobilska nesreča. Neki osebni avto se je zaletel v pekovskega pomočnika Miliaela Zavca, ki se je peljal na kolesu, ter ga je jiodrl na tla. Zavec je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
Vervicr, 20. novembra. AA. llavas: V Mal-medi so prispeli Irijo Judje, ki se jim je. posrečilo prekoračiti mejo. S seboj so prinesli 4 milijone
Kralj Karel v Parizu
Pariš, 20. novembra. A A. Havas: O priliki obiska romunskega kralja Karla v Purlzu piše »Petit Parisienc med drugim, da je Pariz s svojim toplim sprejemom hotel poudariti, kako se še vedno spominja, da je kralj Karel bival celo vrsto let na Francoskem. »Journal« daje priznanje kralju Karlu zaradi njegovega velikega smisla, ki ga ima za politično ravnotežje ln ki se je posebno pokazal za časa zadnje mednarodne krize, ko je odkrito pokazal svojo veliko zvestobo do zaveznikov, v prvi vrsti do Francije. Romunski suveren hoče, da bi sodelovanje Romunije smatrali za sodelovanje velike države. To bo brez dvoma uspeh njegovega obiska v Parizu. Ne bo pa ta uspeh edini, kajti ta obisk je v zvezi z delom francoske gospodarske komisije v Bukarešti. »Jour« pravi med drugim tole: Mislimo, da bo prvi vidni uspeh bivanja kralja Karla v Parizu povišanje romunskega poslaništva na stopnjo veleposlaništva, kakor se je to zgodilo tudi v Londonu. »Epoque« izraža upanje, da bo delavnost francoske misije na balkanskem polotoku omogočila, da Romunija dobi učinkovito pomoč. V nekaj dneh — piše dalje list — se bo kralj Karel vrnil v Bukarešto. Želimo, da bi ga podpirale sile, do katerih goji svoje simpatije. Besede ne zadostujejo. Nedavno izkustvo je pokazalo njihovo brezpomembnost. Gre za to, da se vodi politika solidarnosti, ki bi bila tudi učinkovita.
Smrt norveške kraljice
London, 20. novembra. AA. Norveška kraljica Maut je umrla.
Norveška kraljica Maud se je rodila 1869. leta kot hčerka angleškega kralja Edvarda VII. Leta 1896 se je poročila z danskim princem Karlom, ki je 1905 postal norveški kralj j>od imenom Hakon VII. Iz tega zakona se je rodil princ Olaf, ki se je 1929 poreč i 1 g švedsko princesinjo Marto. Umrla je na posledicah operacije v londonski kliniki.
Eksplozija v Barceloni
Perpignan, 20. novembra. AA. Havas: Potniki, ki prihajajo iz Barcelone, so povedali tele podrobnosti o ozadju eksplozije v Barceloni: Do eksplozije je prišlo v neki tovarni municije, v kateri je zaposlenih tisoč delavcev. Tovarna je popolnoma porušena. Nek delavec je po naključju spustil iz rok granato, ki je povzročila katastrofo. Zaradi eksplozije te granate 60 takoj eksplodirale tudi ostale. V tovarni je izbruhnil požar in je nastala splošna zmeda. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se poslužil gasilskih priprav. Vsi so bili prepričani, da je neko letalo bombardiralo tovarno, ter so pohiteli ven v skrivališča. Medtem pa se je požar neverjetno hitro razširil. 400 ljudi je mrtvih.
Belgrajske novice
Belgrad, 20. novembra, m. V Belgradu je bila danes blagoslovitev Gostilničarskega doma in prostorov višje gostinske šole.	«
Belgrad, 20. nov. m. V Belgradu je bil danes občni zbor Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije, na katerem so podali poročila zastopniki posameznih skravtskih žup. Poročilo dravske skavtske župe0, je podal inž. Ivan Pengov. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen v glavnem sedanji odbor. Od Slovencev je v odboru dr. Peter Lenče.
Belgrad, 20 nov. m. V Kragujevcu in Bitpljuj, so bile danes velike narodne slavnosti ob priliki dvajsetletnice osvoboditve.
Kap ali napad?
Maribor, 20. novembra
Bivši gostilničar in posestnik Andrej Ivančič iz Lahoncev se je vračal ponoči iz bližnjega Des-njaka domov, kamor pa ga ni bilo ter so ga vso noč zastonj pričakovali. Naslednjega dne popoldne ob treh so našli Ivančiča na pešpoti nezavestnega. Pripeljali so ga takoj na dom ter poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da ima Ivančič počeno lobanjo in da mu je leva roka ohromela. Zdravnik je izjavil, da je bil najbrž Ivančič napaden in pobit. Orožniška preiskava pa ni mogla najti krivcev. Šele čez nekaj dni se je zadeva nekoliko pojasnila, ko je prišel Ivančič k zavesti. Zanikal je, da bi bil napaden ter pravi, da je sam padel ter se pobil. Najbrž ga je na poti zadela kap, ker mu je poleg roke ohromela sedaj še noga.
Smrt pod vlakom
Domžale, 20. novembra.
Domžalski orožniki so danes zjutraj našli na železniškem tiru med postajama Trzin-Domžale mrtvo 58 letno Amalijo B. Povozil jo je vlak, ki pelje iz Ljubljane ob 10 zvečer v Kamnik. Orožniki preiskujejo, ali gre za nesrečo ali za samomor.
Smučarji so že pripravljeni
Ljubljana, 20. novembra.
Smučarski klub Ljubljana je danes priredil svoj tradicionalni gozdni tek,, s katerim uvede smučarje v novo sezono. Današnjim tekmovalcem se je poznalo, da so v treningu in da smučarska gimnastika, ki jo goji smučarski klub Ljubljana, tako za tekmovalce kot za netekmovalce, mnogo koristi. Današnjega gozdnega teka so se poleg članov Ljubljane, ki se temeljito pripravljajo za proslavo desetletnice obstoja svojega kluba, udeležili tudi tekmovalci drugih smučarskih klubov. Več tekmovalcev sta dala kluba »Planina« in »Slalom 34«.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine in sicer juniorje do 15. leta, ki so tekli na 2 km, juniorji od 16. do 18. leta na 4 km, starejši pa na 6 km. Udeležba tekmovalcev je bila kar zadovoljiva. Proga, po kateri so tekmovalci tekli, je bila trasirana v dveh zankah po 2 km in 4 km. Start in cilj je bil pri strelišču pod Rožnikom, višinska razlika pri prvi progi je bila 50 m, pri drugi pa 80 m.
Rezultati so bili:
Juniorji do 15. leta na 2 km:
1.	Potočnik Črto (Planina) 13 : 21.
2.	Megušar Marjan, (Slalom 34) 14 : 05
3.	Mitlar Tone (Ljubljana) 14 : 35.
4.	Magister Dinko (Slalom 34) 15 : 01.
5.	Miki Adolf (Ljubljana) 15 : 21.
Juniorji orl 16. dn 18. leta na 4 km:
1.	Košir Zmago (Ljubljana) 18 : 12.
2.	Jerman Franc (Planina) 18 : 47.
3.	Laborec Zdenko (Reka) 20 : 31.
5. Sadnikar Franc (Ljubljana).
Starejši na 6 km:
1.	Kien Lado (Slalom 34) 30 : 02.
2.	Renedičič Milan (Skala, Jesenice) 30 : 07.
3.	Starman Lado (Ljubljana) 30 : 13.
4.	Dekleva Milan (Ljubljana) 34 : 37.
5.	Štrukelj Vlado (Ljubljana) 35 :
Prihodnja nedelja, dne 27. novembra je posvečena našim Izseljencem in se tudi imenuje »Izseljenska nedelja«. Vse naše bravce opozarjamo pri tej priložnosti na zadnjo številko »Izseljenskega vestnika Rafaelove družbe« v Ljubljani, kl razodeva namen te nedelje. Opozarjamo tudi na štev. »Slovenca«, ki bo izšla v nedeljo, dne 27. novembra, in ki bo posvečena tudi našim izseljencem po širnem svetu.
Pri tej priložnosti prosimo naše bravce izven Slovenije, naj nam pošiljajo dopise iz krajev, kjer žive, ker bomo poskusili naša poročila o zamejskih Slovencih, ki so se do sedaj omejila le na Slovence v Italiji in na Koroškem, razširiti tako, da bo »Ponedeljski Slovenec« postal stalni odraz
slovenskega življa izven domovine.
Koroški Slovenci izjavljajo, da ostanejo s Slovenci v Jugoslaviji v duhovni skupnosti
»Koroški Slovenec« z dne 16. novembra objavlja:
Naš materni slovenski narod živi v Jugoslaviji, ki druži troje južnoslovanskih ljudstev. Nismo koroški Slovenci in Hrvati v Burgenlandu edini južnoslovanski drobec izven Jugoslavije. Po zadnjih podatkih živi izven Jugoslavije nad dva milijona in pol Jugoslovanov, južnoslovanski narod Bolgarov pa tvori svojo posebno državo. Okroglo 650.000 Slovencev in Hrvatov se nahaja v Italiji, v Grški je do 250.000 oseb slovanske narodnosti, nas Slovencev in Hrvatov v bivši Gra-diščanski je skupno okroglo 170.000, pod Madžarsko živi 165.000 Jugoslovanov, do 100.000 jih je v Turčiji, nekaj desettisočev manj pa v Romuniji in Albaniji. Pa vse to so šele drobci okrog Jugoslavije. Domala cel milijon Jugoslovanov si služi kruh v državah Severne in Južne Amerike, okrog 100.000 jih je raztresenih po državah zapadne Evrope, še v Aziji in Afriki so tisoči jugoslovanskega porekla.
V času, ki je odkril dostojanstvo naroda in narodne zavesti, moramo živeti tudi mi! Včeraj še so skušali naše kulturno sožitje z maternim narodom in naš poudarek kulturne pripadnosti k
Koroške novice
S 1. januarjem uvedejo tudi r bivši Avstriji enotni dohodninski davek, ki združuje v en sam davek sledeče davke: stari dohodninski davek, krizni davek, posebni krizni davek na samce, davčna doklada na dohodek in poseben davek na samce. Davek na plače odpade. Z novimi davčnimi predpisi bodo družine z dvema in več otroci znatno razbremenjene.
Preteklo nedeljo so imeli na Koroškem tako imenovano »nedeljo z eno r i h t o» (Eintopf-sonntag), ker je bila za opoldanski obed dovoljena samo ena jed. Družine pa so darovale za zimsko pomoč. V isti namen so pobirali tudi po ulicah in javnih prostorih. V gostilnah so nudili ječmenovo juho, v katero je bil narezan korenček in je plaval po njej košček mesa. Drugod so dajali ribjo jed, drugod zopet krompirjevo juho, v kateri je bilo kuhano meso. Tudi po zasebnih družinah so-se držali predpisov o »enem piskru«. V Ce-loVcu so ta obed ponekod zaužili z velikimi zunanjimi svečanostmi. Ljudje so jedli okrog velikih skupnih miz, med tem jim je igrala godba poskočne komade. Hoteli so nazorno prikazati zamisel o »narodni družini okrog skupne mize in ene jedi«. (»Koroški Slovenec«.)
Srebrno poroko sta praznovala znana zavedna katoliška Slovenca 71 letni Janez Povoden po domače Folintl, in njegova žena Franca. — čestitamo!
»Koroškemu Slovenca« poročajo iz Bilčovsa,
da je od tamkaj odšlo posebno odposlanstvo k merodajnim oblastem v Celovec, kjer je zaprosilo, naj se na ondotni ljudski šoli zopet uvede vsaj nekaj slovenskega pouka, ki je z novim učnim letom kar naenkrat odpadel. Oblasti so odgovo-vorile, da bodo spoštovale upravičene zahteve manjšine, kakor je to v načelih narodnega socializma.
Pri Melvičah v Zilski dolini čistijo Žilo, da bi okolico zavarovali pred povodnji. Oblasti so dale privesti mogočne stroje, ki dvigajo peščenino iz reke, tako da delo zelo hitro napreduje. Mli-narjevo posestvo, ki je bilo vedno od povodnji ogroženo, je sedaj zavarovano. Delavci delajo neprestano v treh skupinah po osem delovnih ur in zaslužijo na šiht po pet mark (okrog 70 din v našem denarju, toda z ozirom na cene življenjskih potrebščin v Nemčiji ustreza ta plača 35 do 40 din. Op. ur.). Kmetje so za zemljišče, ki so
jugoslovanski narodni družini razveljavljati s številnimi argumenti in ugovori. Karavanke so nam slikali kot nekako kulturno razmejišče, iz jezika in običaja našega nam narekovali neka pokrajinska čustva. Dosledno so prezirali narod in njegovo življenjsko pravico.
Šele novi pogledi na narod in njega ustroj odkrivajo čudovitost narodnega telesa z živo krvjo in enim duhom. Nomški narodni socializem postaja nazor vseh Nemcev v Nemčiji in izven nje. Italijane kje v Dalmaciji ali francoskem Marseillu druži ena zavest in eno navdušenje.
Zakaj torej bi mi ne naglašali in doživljali osrečujočega občutka ene, kulturne družine Slovencev, Hrvatov in Srbov?
Lojalni državljani Velike Nemčije, legalni napram narodno-socialistični stranki, vdani FUkrer-ju kot političnemu vodji se hočemo dobro zavedati, da smo duhovno in kulturno člen velike družine južnoslovanskih ljudstev in vejica na deblu maternega naroda. Hočemo biti sveža, zelena vejica, ki bo v vsako novo vigred in poletje cvetela in nosila svoi sad. To bodi vodilo naše kulturne in gospodarske samopomoči!
ga morali odstopiti za ureditev Žile, dobili škodo povrnjeno.
V	Melvičah v Zilski dolini napeljava jo elektriko in so domačini te nove naprave zelo veseli.
Iz Šent Jakoba v Rožu poročajo, da grade v Podgorjah nov vodovod in da popravljajo cesto od Sent Jakoba do Sveč in je veliko domačinov zaposlenih.
V	Podgorjah je umrla znana zavedna slovenska trgovka Matilda Lega to v a. Nekaj dni za to je odšla v večnost tudi njena sestra Leopoldina Ibovnik. Naj počivata v miru!
Na živinskem sejmu v Borovljah je bilo veliko živine, ki so jo prodajali po 70 pfenigov za kilogram (okrog 10 din!). Toda zanimivo je bilo, da prvovrstne govedi na trgu sploh ni bilo .
Avtopromct v Sele je za časa zimskih mesecev ukinjen.
V	Podljubelju je umrla v starosti 78 let Katarina Selahar, na Dobravi pa 70 let stara Marija Vidmanova. Obe sta bili krščanski in narodno zavedni slovenski materi, ki sta radi prebirali slovenske časopise. Naj v miru počivata!
V	Dohrlivesi so pokopali Katarino Sienčnik, nekdanjo znano gospodinjo Hojnikovo na Mokri-njah. Njej gre zasluga, da je Hojnikova družina postala ena najbolj trdnih narodno zavednih družin v Podjunski dolini. Preostalim sinovom izrekamo iskreno sožalje. Naj blaga slovenska žena v miru počiva!
Vojaške oblasti na Koroškem so poklicale k naboru vse fante, rojene v letu 1901 do leta 1912, ki so že bili pri vojakih vsaj dva meseca.
150 letnico svojega obratovanja je slavila tovarna za izdelovanje sukna v Vetrinju pri Celovcu. Ustanovljena je bila pod cesarjem Jožefom II. leta 1788.
V	Celovcu so odprli kmetijsko šolo. Vpisalo se je že 90 učencev.
V	Skočidolu se je pri delu ponesrečil delavec Rober Rumpold. Zasul ga je plaz, ko so kopali novo cesto.
Vsa slovenska prosvetna društva, včlanjena v Prosvetni zvezi v Celovctt, so vložila nova pravila,
ki morajo biti potrjena pri deželni vladi. Oblasti so namreč ponekod izrazile mnenje, da morajo biti prosvetna društva včlanjena v nemški »Kul-turkammer«. Prosvetna zveza je obvestila vse včlanjene organizacije, da ni treba krajevnim predstavnikom narodno-socialistične stranke predajati seznamov članov, ker si je vse pravice glede poslovanja slovenskih društev pridržal društve-
\
Fotoamater
Ustanavljanje ostrine
Pri snemanju zelo razgibanih prizorov, zlasti kadar se pojavijo pred fotografom nepričakovano, jo to problem, s katerim se borijo ne samo začetniki, temveč tudi izvežbani fotoamaterji. Pri takšnem snemanju je potrebna namreč zelo nagla odločitev in naglo delo. Določitev razdalje, optimalne zaslonke, osvetlitve, vse to mora biti izvršeno v nekaj sekundah. Zelo so pripravne za takšna snemanja zrcalne kamere, ker omogočajo neprekinjeno opazovanje slike tudi med snemanjem in zelo precizno ustanavljanje ostrine. Pripravne so tudi kamere z vgrajenimi daljinomeri, težjo pa je snemanje z navadnimi kamerami, pri katerih je navezan amater samo na distančno skalo in na bolj ali manj sigurno oko za cenitev razdalje kamera-objekt. S tem seveda nočemo reči, da je snemanje z zrcalnimi in z daljinomeri opremljenimi kamerami lahko. Pri vseh je priporočljivo delati po sistemu ustanavljanja ostrine na dve di-stanci, brezpogojno pa takrat, kadar no dopušča čas, da bi se dalj časa bavili s cenitvijo razdalje in določanjem optimalne zaslonke ali morebiti celo s tabelami za ustanavljanje ostrinske globine. Ta sistem pozna dve v globino raztezajoči so coni ostrine: bližino in daljavo. V obeh primerih uporabljamo zaslonko 9. objektiv pa ustanovimo po distančni skali za bližino na razdaljo 4 m in za daljavo na 8 m. Ostrinska globina je pri takšnem ustanavljanju sledeča: pri goriščnici 5cm in 7.5cm — bližina od 2.7 do 7.7 m. daljava od 4 m do neskončne razdalje; pri goriščnici 10.5 cm — bližina od 3 m do 6.1 m, daljava od 4.7 m do 26 m. Pri goriščnici 10.5 cm dosežemo ostrinsko globino od 4 m do neskončno razdaljo šele pri zaslonki 12.5. Z goriščnico 13.5cm je seveda nekoliko težje: ustanovitev na 1 m dii pri zuslonki 9 ostrino od 3.2 m do 5.5 m, ostrino od 5.3 m dalje do neskončne razdalje pa dosežemo šele pri zaslonki 12.5 nn in ustanovitvi na razdajlo 10 m. LTstanavljanio
ostrine je za goriščnici 5 cm in 7.5 cm enako, pa tudi tabeli ostrinske globine sta za obe goriščnici identični. Za goriščnico 5 cm je vzet namreč kot podlaga disperzijski krog s premerom 1/1500 goriščnice, za goriščnico 7.5 cm pa s premerom 1/1000 goriščne razdalje.
Kdor se navadi snemati žive scene po tem sistemu, je dobro oborožen in pripravljen za vse primere. Kamora jo v trenutku pripravljena za snemanje in ostrina sega v takšno globino, da posveti fotograf lahko vso svojo pozornost samo snenianemu predmetu in mu ni treba skrbeti niti za ugotavljanje razdalje, niti za določanje zaslonke. Predpogoj je seveda, da je v kameri film visoke splošno občutljivosti in da so tudi svetlobne prilike takšno, da dovoljujejo snemanje s kratko osvetlitvijo pri zaslonki 9. V vseh drugih primerih moramo ustanavljati ostrino ali na medlici, r dalji-nomerom ali pa s cenitvijo razdaljo in z distančno
skalo.
Neostri posnetki
Pri snemanju s cenejšimi kamerami malih formatov se često zgodi, da so posnetki neostri. Marsikdo krivi optiko. Včasih je takšna obdoiži-tev morda opravična — n. pr. v primeru, če so posnetki dosledno vsi preostri, če jc konstrukcija kamere v redu in je tudi amater fant od fare, kar se tiče ustanavljanja ostrine. Dobro pa jo iskati vzrok tudi drugje, ne samo pri optiki. Na primer pri filmu! Tudi naprednejši amaterji prav radi pozabljajo, da film, ki je navit v knmeri in pripravljen že dalj časa za snemanje, rad nekoliko popusti ter ne loži zaradi toga več popolnoma ravno, temveč nekoliko izbočeno. Posledica toga so neostri posnetki. Če transportiramo film neposredno pred posnetkom, se kaj takšnega seveda no more zgoditi. Lahko pa si pomagamo tudi lako. da žc transportiran film neposredno pred osvetlitvijo za malenkost navijemo, samo toliko, da ga izravnamo.
ni komisar pri deželni vladi v Celovcu. Krajevnim strankinim oblastnikom slovensku društva niso
odgovorna.
Slovenske odrske prireditve na Koroškem se |K> najnovejšem sklepu šefa tajne policije v Celovcu smejo svobodno prirejati. Prosvetna zveza pa je poslala na »Kulturkammer« vlogo, da se to vprašanje načelno reši. »Kulturkuinmer« (kulturna zbornica) ne bo delala nobenih težav, ker tajna policija nima nič proti takim prireditvam.
Due 27. novembra ima prosvetno društvo v Železni Kapli svoj redni mesečni sestanek. Na sporedu sta dva govora, petje in tamburanje.
Dne 27. novembra bo tudi v BilFovsu pevska in lamburaška prireditev društva »Bilka«.
Enkratno podporo za otroke more dohiti družina s 4 otroki. Vnuki se ne upoštevajo, če jih prosilec preživlja. Podporo segajo od 100 inark do 1.000 mark. Prošnjo sprejomajo občinski uradi
Primorske vesti
V	Grahovem bodo postavili tri občinske drogove za zastavo v spomin 20 letnice zmage italijanskega orožja nad avstrijskim. Drogovne proslave so vedno združene z velikimi fašističnimi prireditvami.
V	Gorici je fašistična stranka prvič organizirala posebne tečaje za politično delovanje. Tečajev se udeležujejo le izbrani člani mladinskih organizacij.
V	goriško bolnišnico so prepeljali 43-letnega Gvida Davolu, ki se je pri padcu med delom hudo ponesrečil in pri tem izgubil mnogo krvi.
Pri Kanalu so kmetje prekopavali zemljo in so tamkaj našli zemeljske ostanke nepoznane osebe. Sprva so mislili, dn gro za davni zločin, toda oblastna preiskava je prikazala, da so to ostanki v vojni padlega vojaka
Majhen otročičok Marjan Markočič je v Povrni padel po stopnicah in so ga starši nezavestnega prenesli v liolnišnico, kjer je še vedno v življenjski nevarnosti.
V	Vrtojbi se je pripetila nesreča, katere žrtev je postal Albert Kovič. Istotam se je pripetila druga nesreča in je nevarno poškodovala Zofijo Bunc iz Lokavice pri Ajdovščini. Oba se nahajata v bolnišnici.
Na Kojskeni so orožniki aretirali Jožefa Mavri-ča, Alojzija Persoljo, Doro Pojanik in dva druga, ki sta italijanskega porekla. Vsi so obtoženi, da so se udeležili raznih vlomov. Pri zasliševanju so izdali še 19 letnega Antona C.oljevška, ki jo bil tudi aretiran. Vsi se nahajajo v goriških zaporih.
V	Kanalu na Soči je izbruhnil požar v gostilni Cirila Komarja. Ogenj so je razširil tudi na gospodarsko poslopje in uničil vse poljske pridelke. Hišo so gasilci rešili.
Na ovadbo fašistične stranke so aretirali Lu-cijana Pangerca iz Loma pri Kanalu in Alberta Štruklja iz Sv. Lucije, ki sta obtožena, da sta z raznimi dejanji napravila škodo fašističnemu domu.
Iz Prvačine poročajo, da sta Lainbert Vovk in Alojzij KerSevan protipostavno lovila ribe. Med ribolovom pa jima je eksplodirala dinamitna patrona ter oba hudo ranila, lako da so morali oba prepeljati v bolnišnico. Ko bosta zdrava, ju bodo predali sodišču.
Neki neznani kolesar je v Gorici podrl 70 letno Elizabeto Murer, ki je pri padcu dobila hude poškodbe po vsem telesu.
V Trts je prišla skupina 700 nemških delavcev. Fašistične oblasti so jim pri prihodu priredile velik sprejem. V navdušenju so si italijanski dopo-lavoristi obesili na prsa celo zastavice s kljuka-
KINO SLOOA, telefon 27-30 ■
Ob 16, 19 in 21 uri Uanlelle Darlm v veselil
komedij Gospodična Mozart I
Ob 14.30 po znižanih cennh
Ignac
vesela vojaška burka ■
i- I
stim križem. Kasneje so bile te zastavice odstranjene.
V	Čepovanu so imenovali novegu fašističnega tajniku v osebi Giuseppu Montoneri. Dosedanji tajnik je bil poslan v notranjost kraljevino
Tržaško pokrajino bo pri velikih slovesnostih v Rimu na čast materam znstopula Genovefa Ce-ketič (Cocheto), ki ima 12 sinov.
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen Štefan Jug, ker se jo zoperstavljal varnostnim oblastem, na mesec dni zapora in 800 lir globe, Daniel Ba-tagelj, 19 let star, pristojen v Bled v Jugoslaviji, na šost mesecev zapora, kor je ukradel kolo, Ven-ceslav Bertošič iz Kala pri Kanalu na 000 lir denarno globe zaradi krajo, in Avguštin Možina iz Kojskega 1111 isto gtol>o zaradi kraje divjačine.
Za goriško pokrajino so objavili novo cone za sir in kavo. Sir je poskočil od 11.50 na 11.70 za kg, na drobno pa od 13.50 nn 13.70. Boljša kava pa stane 26.75 lir kg.
Iz Tolmina poročajo, da je avtomobil Petra Menginija podrl 18 letnega kolesarja Franca Le-bana, ki je vozil 9 seboj svojega prijatelja Franca Podgornika. Pri padcu si jo Leban prebil lobanjo in je med prevozom v bolnišnico umrl.
Iz Rifenborga poročajo, da so tamkaj našli v Vipavi truplo 7 lotne Sonje Abrumi. Kako jo dekle padlo v vodo, ni bilo mogoče ugotoviti.
Domačini iz goriško pokrajine, ki delajo v Abesiniji, so v oktobru poslali domov prihrankov v znesku 4786 lir.
Domačini iz tržaško pokrajino pa so v mo-secu oktobru poslali iz Abesinijo skupno 182.805 lir. Skupni prihranki v desetih mesecih letošnjega leta znašajo 7,300.000 lir.
Iz Plav na Soči poročajo, dn se je tamkaj pri gradbenih delih nove električne centrale zgodila huda nesreča. Delavec Monti, rodom iz Sicilije, je padol 20 m globoko v propad ter dobil tako hudo poškodbe, da je malo verjetno, da bi mu mogli rešitj življenje.
Zaradi tihotapljenja so prišle pred sodiSče sledeče osobe: Marija Bajt od Sv. Lucije, Julij Pnv-šič od Sv. Lucije, Vikior Šavli iz. Bukovega, Matevž Krivec od Sv. Lucije, Frančiška Sedej tudi od Sv. Lucije. Tihotapili so tobak iz Jugoslavije.
Iz Trsta pišejo, da so tamkaj zaprli Italijana Cassegia, ker jo svojo lastno 70 letno mater pretepel tnko, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
V	Trstu jo pes nevarno obgrizel triletno deklico Emilijo Dcmark, ki se sedaj v bolnišnici bori s smrtjo.
Zaradi tihotapljenja čez jugoslovansko mejo fo bila Frančiška Šemrov obsojena na mesec dni zapora in 1000 lir globe. Tihotapila jc s kokainom.
V	Gorici je srodi ulice spodrsnilo kolesarju Jožefu Hvali k u, doma iz Podbrda, ki si je pri padcu prebil lobanjo. V bolnišnici dvomijo, da bi mu rešili življenje.
Iz Doblarja nam pišejo, da se je tnmknj pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je bil delavec Julij Konstantini, ki je padel z lesenega odra in se pri tem ubil.
Rafael Vogrič iz Čepovnna je po tujih gozdovih kradel drva. Pred sodiščem je bil obsojen nn 14 dni zapora in 500 lir globe.
Stališče kočevske nemške manjšine
V glasilu kočevskih Nemcev »Gotscheer Zei-tung« beremo v proglasu, ki so ga napisali k predstoječim državnozliorskim volitvam pod naslovom »Tudi mi kočevski Nemci smo zraven< sledeči članek:
»Kočevski Nomci smo trdno odločeni, da bomo nemško skupnost v kraljevini Jugoslaviji pomagali graditi. Nemci v ostali Sloveniji korakajo po isti poti. V nekaj dneh bomo imeli priložnost, da našemu dragemu staremu gospodu dr. Grasslu — on bo namreč žo v nekaj dneh prišel in bo govoril na več krajih Kočevja — izrekli svojo zahvalo, da je končnoveljavno razčistil vsa težka notranje-nemška vprašanja. Hočemo tudi pozabiti na vsakdanje malenkostne spore ter hočemo imeti pred očmi samo veliki cilj. Prinesli bomo dokaz, da hočemo in dn korakamo skupaj z drugimi. Pot, ki jo bomo pri bodočih volitvah šli, je sledeča: lista dr. Milana Stojadinoviča. Druge poti ne poznamo. Kaj je Maček? Spomnimo se na velikanske obljube Štefana Radiča. Katero izmed
njih je izpolnil. Nobene! Postalo je le še hujšo. Pomislimo, s kom ta mož paklira. Z marksisti, z Judi, z nasprotniki naše domovine. Nemci, odprite oči!«
Kakor čiijemo, sta na listi dr. Stojadinoviča za kočevski okraj imenovana dva kandidata. Nuša končna odločitev, kateremu izmed njiju bomo nemški Kočevarji dali svojo glasovnice, ho pravo cusno objavljena.
Vsekakor pa že sedaj opozarjamo nn to, dn bodo sedaj Kočevarje od vseh sirani obdelovali z letaki in lepimi frazami. Napravili bodo poskus da naso nemško ljudsko skupnost zdrobe. V politično borbo bodo potegnili celo vprašanje kro'-njarslva. Ostanite trdni! Ne pozabite, krošnjarjo-nje ni odvisno od toh političnih puhlih glav No vdajajte so gostilniški politiki I Kočevarii poznamo samo eno pot, samo ravno pot. tokrat gre za več, kakor je bilo običajno. Nemška ljudska skupnost jo ostala edina)
Fotografiranje otrok
Med najhvatežnejše fotografske motive smemo brez pomisleka uvrstiti življenje naših najmlajših. Naj jim žari obraz v nedolžnem veselju, mij se zrcali v njem radoznalost mladega življenja, ali pa naj potegne nanj kopreno žalosti prvo »veliko« razoračanje — vedno nam sije naproti ne-potvorjen izraz čistega otroškega srca. Odrasli so pred kamero igralci. Dobri in slabi. Vedno si skušajo zakriti svoj pravi obraz z masko. Zato so dobri portreti tudi v albumih zelo spretnih fotografov tako redki. Zato tudi toliko pretiranosti v kompoziciji, preračunanih zgolj na zunanji efekt, ki jih pa fotografu ne smeš zameriti. Vsaj lepo zunanjost mora dati svojemu dolu. Lopo obleko, če ni drugega! Slike otrok no potrebujejo zunanjega blišča! Lahko so v kompoziciji prav skromne, in vendar učinkujejo. Z njihovo vsebino, ki je iz nopolvorjeoosli otroškega življenja, ni težko zajeti. Potrebno je samo nekoliko potrpežljivosti, vso drugo jo danes zelo lahko .Če imaš kamero z optiko velike svetlobnosli, delaš lahko celo v sobi. Recimo v kolu med dvema oknoina, da osvelliš lahko tudi kratko, vsaj Ve« sek. Če ima soba samo ono okno. si pomagaj s primernim reflektorjem, ki ga improviziraš lahko brez stroškov z veliko polu belega ovojnega papirja. Z umetnimi svetili ie seveda še luže, kdor jih imu na razpolago. Pazi na ozadje, da bo mirno! Ne prestavljaj otrok iz enega kraja na drugega. S tem kvariš njihovo razpoloženje in sebi usjieli! No skušaj požirati — odrezal boš še slabše kakor pri odraslih. V prosti naravi snemaš lahko tudi z navadno kovčega«to kamero. Za začetnika je takšna kamera za fotografiranje otrok celo priporočljiva. Lahko so vos posveti samo opazovanju igro in otrok in fotografira. no da bi se moral brigali zn ustanavljanje ostrine in drugo fotografske težavo. Tudi splošno rečemo lahko: čim enostavnejša je kamera, lom manj je možnosti, da napraviš napako. In poceni jo takšna kamera — vzrok več, da si jo nabavi vsaka družina, predvsem za fotografiranje najmlajših. Pa tudi to spada med nalogo naše dobo: da bi -i morala vsaka družina pisati svojo kroniko s fotografsko kamero. In da bi morala v vsa-
ki družini pisati kroniko življenja otrok mati i a bi jo napisala namreč najbolje I
Iz naših društev
Začetuiški tečaji FKL obetajo, da se bodo polagoma izoblikovali v stalno fotografsko šolo z enako strokovno višino, s kakršno se ponašajo predavalni večeri tega kluba. 2e dosedanji tečaji so končali z najlepšimi uspehi ler so vplivali na mnoge amaterje, da so se prijavili zu obisk tečaja, ki ga bo izvedel klub tudi letošnjo zimsko sezono. Pričel se bo v prvi polovici decembra in ho obsegal osem večerov s predavanjem najboljših strokovnjakov. Program je izdelan tako, da bo seznanil broz posebnih težav vsakega z najvažnejšimi fotografskimi procesi, doli In pripomočki ter ga uvedel v skrivnosti risanja s svetlobo. Tečaj bodo izpopolnjevala tudi zanimiva skiop-tična predavanja, teroretičniin razpravam bodo sledili praktični poskusi, ob nedeljah in praznikih pa bodo skupni iziti in sprehodi. Tečaj bo zaključila majhna razstava dol uedeležencev tečaja. Za izvožhane amaterje pripravlja klub poseben nadaljevalni tečaj, prava visoka šola mojstrske fotografijo pa bo praktični dopolnilni tečaj. Vsak tečaj bo obsegal največ 15 do 20 udeležencev, dn bo pouk čim bolj individualen. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj s prijavo pohiti in se prijavi vsaj do konca logn meseca ob torkih in petkih v klu-liovem lokalu zn Mladiko.
Fotoklub Ljubljana opozurja svoje članstvo da bodo vočori slikovne kritike odslej ob torkih, petki pa bodo rezervirani kratkim predavanjem demonstracijam, debatam in družabnosti, člani,' ki hočejo svoje slike predložiti v kritiko, Imajo možnost, da jih položijo anonimno, toda z geslom iti vsemi potrebni m i tehniškimi podatki v poseben prodal v lokalu. Slike naj ne hodo manjše od 13'18om. Prvi dehntni večer bo ta petek in ga vodi Poter Kocjančič. — Nekateri člani so sprožili misel posebnega smuškega tečaja za člano FKL. 1'rvi koraki «0 v tem pogledu že storjeni, interesenti dobijo informacijo ta potok. — Nova klubska prnv ila so na razpolago članom in drugim interesentom v klubu po 3 din
Zaključek jesenskega prvenstva
BSK prvi, Ljubljana na devetem mestu
Ljubljana, 20. novembra.
Z današnjimi tekmami je bil zaključen prvi del ligaškega prvenstva. Ljubljana je z današnjo fijano igro zasluženo premagala simpatične in zelo nevarne zagrebške akademike. Današnji dve ločki, ki jih je Ljubljana dobila, sta jo potisnili na deveto mesto. Preskočili smo Skopljance in Varaždince. Ljubljana ima končno postavo in sistem igre, pri kateri mora ostati. Z igro, ki so nam jo dali danes, bo to moštvo lahko dostojno predstavilo naš nogomet tudi na tujih igriščih. Želimo, da moštvo ostane tako kot je sedaj in da pridno dela; potem se nam ne bo več bati. Prepričani smo, da gremo tudi v nogometu nasproti boljšim časom.
Poraz Varaždincev v Belgradu, ki so izgubili kar z 9 : 0, je najtežji poraz, ki ga je v letošnji sezoni utrpel kak ligaški klub. S tem kazenskim rezultatom se je BSK krepko usidral na prvo me->lo v tabeli in je danes s 4 točkami pred ostalimi klubi. V BSK vidimo danes novega državnega prvaka. Slavija bo pa, kot kaže vse, morala deliti usodo zadnjega, ki bo izpadel. V drugem delu prvenstva bo morala namreč kar 8 tekem odigrati na tujih igriščih.
Jedinstvo se je s svojo zmago 3 : 0 nad Ze-inunei krepko utrdilo )>oložaj v sredi tabele. Ze-uunci so ostali s 4 točkami in zelo slabo goaldi-terenro zadnji.
Tudi Jugoslavija je morala v Splitu z istim rezultatom kloniti pred Hajdukom. Hajduk je s lem preskočil Haška in ima isto število točk ka-
kor zagrebški Gradjanski. Jugoslavija je kljub porazu v Splitu ostaia na drugem mestu, vendar štiri točko za BSKom.
Nič drugače se ni godilo Basku v Sarajevu. Dobil je tri gole, dal pa ni ničesar. V tem kolu so se torej tri tekme končale z rezidtatom 3 : 0. Sarajevska Slavija je s to zmago v tabeli preskočila BASKa, ki je padel na osmo mesto.
Malo senzacijo pa so napravili Skopljanci v Zagrebu proti Gradjanskemu. Nihče ni pričakoval tako tesnega rezultata; vsi so mislili, da bodo morali Skopljanci oditi domov z istim rezultatom kot zadnjič proli Hašku. — Gradjanski je v krizi ali se pa igralcem ni ljubilo igrati. Kako pa moštvo izgleda v resnici, bomo videli prihodnjo nedeljo v Ljubljani, ko bo igral z našim moštvom.
Ob zaključku jesenskega tabela takale:
1.	BSK	11	8	3
2.	Jugoslavija	11	7	1
3.	Gradjanski (Z.)	11	7	0
4.	Hajduk	11	5	4
5.	Hašk	11	5	2 0. Slavija (Saraj.)	11	5	2
7.	Jedinstvo	11	5	1
8.	Bask	U	3	4
9.	Ljubljana	11	3	2
10.	Gradjanski (Sk.)	113	1
11.	Slavija (Varaž.)	11	2	2
12.	Šparta	11	1	2
dela prvenstva je
34 19 : 27 : S>5 •
9 13 U 15
24 : 17 21 : 19 23 : 23 14 : 17 12 :23 14 : 31 16 : 30 11 : 32
19	točk
15	>
14	>
14	»
12	>
12	»
11	»
10	>
8	>
7	>
6	>
4	>
Ljubljana: Hašk 2:0 (1:0)
Sijajna in zaslužena zmaga Ljubljane, ki je vse presenetila
go opravka, zaradi Česar je igralo zelo ležerno. | redko katero zraven odličnih nogometnih partij
\7	.....- „ • o____i: ______.1	' bnb^nn nn/ln1in A o H liirli 1/ o L' č n n nrov nmrlln in
Ljubljana, 20. novembra.
Za zaključek kola nam je Ljubljana predvedla igro, ki je morala vsakogar zadovoljiti. Tako sijajnega uspeha, kot si ga je naše ligaško moštvo danes izvojevalo, že dolgo nismo doživeli. Obenem pa je ponovno dokazalo, da imamo Slovenci vsaj tako sposobne igralce kakor v drugih centrih države, le žal, da šele proti koncu, ko nam tako rekoč voda leče v grlo. tako poprimemo kakor je za uspeh potrebno. Tega pa niso krivi niti igralci, najmanj pa vodstvo naše Ljubljane, ampak razmere v nogometnem športu, ki vladajo tudi v naši državi. Ako bi imela naša Ljubljana, odnosno njeni igralci vsaj del lega, kar imajo njihovi nogometni tovariši v Zagrebu ali Belgradu, potem se nam nikdar več ne bi bilo treba bati da bi izpadli iz državne lige. Celo to si lipama trdili, da bi se z nogometaši, ki jih imamo na razpolago, ali ki hi jih v ugodnih finančnih razmerah lahko poiskali med slovenskimi športniki, prerinili prav v prve vrste tabele in nam ne bi bilo treba tvoriti repka in biti v večnem strahu, kdaj bomo sfrčali iz lige. V današnjem športu, zlasti pa v nogometnem, se gleda^ amatersko vprašanje čisto drugače kakor svoječasno, in oni klub, ki hoče uspevati, ki hoče igrati kako vlogo, mora hočeš nočeš ugrizniti v to kislo jabolko. pa naj dobi potrebna sredstva kjerkoli. Pri naši Ljubljani tega, žal, ni na razpolago in zato se moramo naravnost čuditi, da sploh še more dihati pri teh razmerah, zlasti z ozirom na prilike, ki vladajo v nogometnem športu v Zagrebu in Belgradu.
A vendar je Ljubljana danes izvojevala zmago, katere nihče ni pričakoval, najmanj pa Zagrebčani. Današnja zmaga je bila potrebna, še bolj pa točke, ki jih je Ljubljana ze toliko izgubila. Toda kljub temu današnje točke še zda-leka niso tako važne kakor uspeh, ki bi ga mi vselej lahko dosegli s svojimi sposobnostmi, če bi imeli na razpolago vse to, kar imajo drugi. Današnja zmaga nad onimi, ki so si tako rekoč vzeli v zakup jugoslovanski šport, je pa še tem pomembnejša, ker so ravno nas Ljubljančane in Slovence vedno po strani gledali kot manj sposobne ljudi na športnem polju; zlasti na nogometnem. Da smo tudi za nogomet sposobni, nam dokazujejo razne zmage nad državnimi prvaki, četudi so bolj poredke, katere bi pa bile prav gotovo bolj pogoste, če bi imeli naši reprezentance ugodnosti, ki so drugod običajne.
Danes nas je Ljubljana iznenadila. Fantje 60 se zagrizli v igro in je bilo takoj spočetka videti, da Hašk ne bo imel lahkega stališča. Poznajo se je vsem, da gre za biti ali ne biti, in temu primerno je potekala igra vseh 90 minut. Z današnjo zinago so napravili največjo uslugo našemu nogometu, katerega naši sosedje prav malo upoštevajo, da ne rečemo prezirajo. Zaradi današnje zmage si ne moremo misliti večje reklame za naš nogomet in ne samo za tim SK Ljubljane, ki ga reprezentira. Prihodnjo nedeljo nastopi Gradjanski na naših tleh, gotovo bo prišlo neprimerno več gledalcev, kakor jih je bilo danes, četudi se jih je danes nabralo na igrišču SK Ljubljane okrog 2000 ljudi.
Moštvi, potek igre in sodpik
Ob 14 se pojavijo na igrišču najprej ITaškovci, takoj za njimi pa naši fantje in končno stranska sodnika in glavni sodnik g. Štefanovič iz Belgrada, ki je vodil današnje srečanje. Moštvi so sestavljali tile možje:
Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, Vo-dišek, šercer, Boncelj, Janežič, Pupo, Grintal, Hassl. Erber.
Hašk: Zmara. Dukovič. Konslantinovič, Gajer, Pajevič, Duh, Medarič, Hitrec, Kacijan, Kocejič, Fink.
SK Ljubljana se nam je danes predstavila z igro, kakršne že zlepa nismo videli. Z igro, s katero je morala zmagati in je zasluženo zma gala. Malce strahu smo imeli zaradi vratarja Lindtnerja, ki je nadomestoval odsotnega Pogačnika, toda naša bojazen se je že pri prvih nje govih akcijah razblinila v nič. Lindtner je bil mož na mestu, ki je varoval svoie svetišče tako. kakor je za zinago potrebno. Ubranil je neka nevarnih strelov zelo uspešno. Proti koncu, prav v zadnji minuti mu je bila pa tudi sreča zelo na klonjena, ko se je žoga odbila od prečke, katero smo že vsi videli v mreži. Obramba, ki je imela vseskozi dosli posla, je intervenirala zelo dobro in je razčistila nešlevilo kočljivih situacij. Zlasti se je odlikoval naš stari ruliner Bertoncelj, ki je imel zelo dober dan. Srednja vrsta, ki so jo tvorili Vodišek, Šercer in Boncelj je igrala v zn- | četku prvega in skoraj vso drugo polovico defen- I
zivno igro. Je pa ob vsaki priliki zalagala svoj napad z uporabnimi predložki, katere, je napadalna petorica nevarno uporabljala. Najboljši igralec napada in sploh najboljši mož na polju med obema enajstoricama pa je bil naš Grintal, ki je gral glavno violino v ospredju.
Tako inteligentnega igralca, kot je ravno naš Grintal, še nismo imeli v Ljubljani. Njegovi krasni in duhoviti predložki so frapantni in ko ga bodo sosedje razumeli, se bo mnogokrat potresia mreža nasprotnika. Drugi najholjši mož v naši ekipi in v napadalnem kvintetu je bil Erber na levem krilu. Mlad igralec z vsemi sposobnostmi, ki bo igral v jugoslovanskem nogometu še važno vlogo. Pupo, izhoren kakor je ponavadi, je tudi danes doprinesel primeren obolus k tako sijajni zmagi. In tudi ostali so napravili vse kar je bilo v njihovih močeh in kar se je sploh napraviti dalo. Skratka naša enajstorica je danes pokazala nogomet, za katerega smo ji hvaležni tudi drugi športniki in ne samo oni gledalci, ki stalno obiskujejo našo nogometne tekme.
Hašk je predvedel igro, ki smo jo že vajeni od njega s to spremembo, tla sedaj nima samo lepe kombinacije, ampak da tudi strelja na gol, česar smo včasih pogrešali pri njem. — Njegova enajstorica je lepo vigrana, sijajno kombinira in tudi odločnih strelcev ji ne manjka. Bil je v začetku v lahni premoči vse dotlej, dokler mu niso domači razbili kombinacijskega sistema, kar se je zgodilo kmalu po dvajseti minuli. Imel je več zrelih šans kakor Ljubljana, toda žoga je šla mimo, v kolikor ni odlična domača obramba razdrla njegovih akcij. Vseeno smo pa več pričakovali od njega, ker je marsikateri igralec prišel s prepričanjem na igrišče, tla bosta če ne obe, pa vsaj ena točka odjadrala v Zagreb.
Igro so začeli domači s prvim udarcem. Bila jc takoj obojestransko živahna, ker sta so obe enajstorici zavedali važnosti današnjega srečanja. Hašk je bil prve minute ofenzivnejši zaradi česar jo imela obramba domačih in vratar več posla kakor vis-a-vis kolegi. Lindtner ubrani v deveti minuti nevaren strel in tudi iz prostega strela, ki je sledil nato proti domačim, ni bilo nič. Toda tudi domač napad izvede po korner,ju, ki ga je sodnik diktiral v 10. minuti proti Ljubljani dve nevarni akciji pred nasprotnimi vrati. V 20. minuti sledi korner proti Hašku, ki ni bil izrabljen, kmalu nato pa zopet nevarna situacija pred Ilaškovim golom. Vse dotlej je imel Hašk vajeti v rokah. Ko pa se je domačim nekaj po 20 minutah igre posrečilo razbiti Hašku njegovo kombinacijsko igro, se je stvar preokrenila. V 21. minuti sledi korner proti Hašku in v 23. minuti pa postavi Grintal 1:0 za Ljubljano, ki se je z žogo vred zakadil v mrežo. Po tem golu postaneta obe strani še bolj agilni, loda stanje se ni spremenilo do sodnikovega žvižga.
Drugo polovico so gostje začeli s prvini udarcem. Ta del, ki je bil sicer napet, pa ni nudil one igre kakor prva polovica. Kmalu po uverturi je sledila serija avtov, iz katerih se nikakor niso mogli izkopati. Vse do 15 minute je trajala igra brez zanimivejših akcij. V 17. minuti postane nevarna situacija pred golom Ljubljane, a nič se ni zgodilo. V 23. minuti je pa sledila krasna akcija Grintala, ki je potegnil žogo do kazenske črte, jo nepričakovano oddal Erberju, ki jo je v silnem diru in še z ostrejšim startom poslal neubranljivo v mrežo. Stanje 2:0 za Ljubljano, ki se ni več spremenilo. Odtlej je bila igra manj zanimiva, ker se jo iz taktičnih razlogov zavlačevala. Napeta pa je bila še vedno, ker so se domači igralci in gledalci bali gola gostov. Tako je potekala igra prav do jconca in tik pred^koncem gostje nevarno streljajo v domač gol, žoga sc pa po čudni sreči odbije od prečke.
Sodil je g. Štefanovič iz Belgrada prav dobro.
V prvem polčasu se jo Sparti posrečilo zadržati pritisk za razred boljšega Jedinstva, ki je imelo izvrstno obrambo, tako da je Sparta lo redkokdaj prišla pred nasprotnikov gol. Še boljše pa je bilo v napadu, kjer sta gradila igro Sekulič in Aran-djelinovič z izvrstnimi streli, medtem ko se vodja napada Živkovič ni mogel znajti in je več kvaril kakor pa koristil. V drugem polčasu je Sparta popustila pod pritiskom in v 4. minuti je zabilo gol levo krilo Simič, v 40. minuti pa je Arandje-linovič z ostrim strelom postavil rezultat 3:0. — Sparta je s svojo drugorazredno igro dokazala, da ne spada med vodilne klube. Sodil je dobro g. Ninkovič.
Nato se je pričela glavna tekma
BSK : Slavija (Varažd.) 9:0 (6:0)
Čeprav je bil rezultat zaslužen (lahko bi bila zmaga BSK še večja), pa vendarle rezultat ne daje prave slike igre obeh moštev. Slavija ni igrala tako slabo, kakršen je izid igre. Pokazala je lep nogomet in je prehajala večkrat v nevarne napade, vendar pa ni imela sreče. Najboljši njen mož je bil srednji krilec Pavletič, najslabši pa vratar Grims, ki se je ustrašil prostih strelov in marsikatero žogo spustil, ki bi jo lahko ubranil. Moštvo BSK je danes funkcioniralo brezhibno. Namesto ranjenega Božoviča je igral junior Nikolič, ki je s svojo mladostjo prinesel ostro borbo v stari BSK-ov trio. S svojo borbenostjo in lopimi streli je dal mnogo dela Šlavijini obrambi. Vzpodbudil pa je tudi oba partnerja Valjareviča in Vujadi-noviča, ki sta nm morala v borbi slediti. Glišovič in Podhraški na krilih sta bila tudi dobra kot vedno in zato ni čudno, da je BSK-ov napad postavil danes rekordni rezultata v letošnjem prvenstvu, Obramba je bila nepremagljiva in je častno rešila svojo nalogo. V najkritičnejših trenutkih, ko so bili goli skoraj sigurni, ni odpovedala. Pri tem se je zlasti odlikoval Lechner, ki je dvakrat rešil nevaren položaj pred svojim golom. Goli so padli v 18., 21., 27., 33., 35. in 39. minuti prvega polčasa ter v 10., 25. in 43. minuti drugega polčasa. Po minutah, v katerih so padali goli, se vidi, da je bil BSK v prvem polčasu v stalnem napadu, medtem ko je v drugem polčasu nekoliko popustil. Gole so zabili Gliševič 1, Podhrasky 2, junior Nikolič 3, Vujadinovič 1 in Valjarevič 2. Sodnik g. flakič iz Sarajeva ni imel ležkega dela in je sodil zelo dobro.
Split, 20. no«. m. Hajduk : Jugoslavija 3:0. Jugoslavija je danes naletela v Splitu na hudega nasprotnika, ki jo je zasluženo premagaj s 3:0. Odgovoren za poraz je krilec Nedeljkovič, ki je zakrivil dve enajstmetrovki.
Sarajevo, 20. nov. m. Slavija : Bask 3:0. Zagreb, 20. novembra, m. Gradjanski (Zagr.): Gradjanski (Skoplje) 2:1 (2:0).
kakšno nedeljo dati tudi kakšno prav medlo in šibko.
Bratstvo : Reka 3: I
Jeseničani, ki imajo v svojem moštvu tri dokaj dobre častnike, letošnjo jesen igrajo z vso odločnostjo. Nasprotnik za nasprotnikom se mora ukloniti temu fiizčno izborno obdarjenemu moštvu, ki ima nekaj prav dobrih individualnih- igralcev, ki razen tega igra zelo lepo povezano, ki zna štartati in ki je pred nasprotnim golom izredno odločno. Zraven vsega drugega imajo Jeseničani povrhu še redko dobro kondicijo, s katero lahko uspešno vzdrže vsak, še tako hud tempo do kraja. Bratstvo je preteklo nedeljo že prišlo na čelo pod-zvezne prvenstvene tabele v ljubljanski skupini. Imelo je enako število točk kakor Reka, zato pa se je postavilo z boljšo diferenco v golih. To diferenco sta jim dali obe dobljeni tekmi s Kraujeiu (7:0 v Kranju iu 2:0 na Jesenicah). Nič čudnega tedaj, če je bilo zanimanje za to tekmo med ljubljansko nogometno publiko izredno veliko, 6aj je šlo za pravi pravcati »derby« v naši skupini. Da bi jeseniški fantje v težki tekmi z Rečani ne stali sami, so Jeseničani pripeljali s seboj v Ljubljano še lep roj podžigačev, in tem bolj, ker smo imeli popoldne na sporedu izredno zanimivo ligaško tekmo med SK Ljubljano in zagrebškim Haškom. državnim prvakom, ki je preteklo nedeljo igral v Belgradu z Bskom kar 2:2. (Popoldne smo bili nato vsi izredno prijetno presenečeni, saj je SK Ljubljana Haška premagala kar z 2:01)
Bratstvo je igralo požrtvovalno in lepo od začetka pa 6koraj do kraja. Šele proti koncu drugega polčasa si je Reka opomogla ter je pričela s prav peklenskim tempom, s katerim je razbila jeseniške vrste. Jeseničani so imeli zelo dobro ožjo obrambo, solidno halflinijo z odličnim Zavrlom ter dober notranji trio, v katerem je bil najnevarnejši Trifunovič, ki je tudi zabil vse tri gole za Bratstvo. Reka si je ustvarila lepo število šans. ki pa so jih nespretni eksekutorji zapravili vse razen ene. Vičani so igrali danes precej raztrgano razen zadnjih desetih minut v drugem polčasu, tik preden je bila tekma po nerodnem obratu pred časom zaključena.
Sodnik, ki je sicer sodil prav dobro, je spregledal dve ali tri ne posebno pomembne stvari, to pa je občinstvo, ki je bilo tačas že vse zelekjri-zirano, spravilo iz ravnovesja. Ušlo je na igrišče, da bi dejansko povedalo sodniku, kako se mu je zameril. V teh razmerah seveda tekme ni bilo možno nadaljevati. Ljubljančani smo še vedno vročeglavi; malo bi se bilo pa že treba brzdati. Tiste majhne napake, ki so se izmuznile sodniku na navadni tekmi, ne bi bile prav gotovo ujezile nikogar, danes pa so gledalce prav izredno razburile. Tekma sama je bila borbena, ostra in lepa in prav gotovo najzanimivejša in najlepša v vsem jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja.
Presenečenje v 1. razredu Mariborski šport
Gozdni tek MZSP
Maribor, 20. nov. Mariborska zimskosportna podzveza je priredila danes svoj prvi medklubski kondicijski gozdni tek za posameznike in moštva s startom in ciljem pred gostilno Merdavs na Koroški cesti. Proga, ki jo bila po izjavi tekačev, jako dflbrcNn vzorno trasirana, je merila 2500 m ter ni bila posebno težavna. Tekmovalci so morali teči v smučarskih čevljih. Lahkoatleti — dolgoprogaii, ki niso verificirani smučarji, niso mogli nastopiti. Prijavljenih je bilo samo 6 tekačev, od tega o članov SSK Maratona, eden pa član SPD v Mariboru, ki pa ni startal. Tako je bilo to med-klubsko tekmovanje zaradi -nezanimanja ostalih klubov — kar je vsekakor čudno — samo cisto interna zadeva Maratoncev. Tehnični rezultati tekmovanja so sledeči:
1. Š. Grmovšek 9:58; 2. Fr. Hos 10:03; 3. J. Falež 10:41; 4. Alb. Horvat 11:03; 5. I. Sojč 11:45.
Prvoplasirani je prejel plaketo, drugi in tretji pa znake MZSP. Razdelitev daril je bila v gostilni Merdavs takoj po končanem teku. Kot starterja in časomerilca sta fungirala Šepec Kebrič, člana SSK Maratona.
ISSK Maribor : SK Slavija
Maribor, 20. novembra. Po pettedenskem neprostovoljnem odmoru 6e je danes nazadnje odigrala v Mariboru spet prvenstvena tekma med gornjima kluboma, ki se je končala na splošno presenečenje. SK Maribor navzlic veliki premoči in navzlic temu, da je skoraj vos drugi polčas imel samo deset nasprotnikov, ni mogel premagati žilave Slavije. Tekma je bila napeta in zanimiva, nudila pa je zelo slab šport. Napad Maribora je pokazal zanimivo igro. Sicer Mars se je zadnjič proti Jeseničanom držal je včasih tudi pokazal nekaj zgledov, vendar Sla-zelo dobro. Izgubil je bil svojo bitko šele proti '	^»„uaia ni »nravič.il. Slavna
Ljubljana, 20. novembra. V mrzle čase gremo. November je Ie november in posebno, če je datum že tako pozen kot je bil današnji. Proti jutru je padla huda slana, nalo se je spustila gosta megla. Bilo je bridko mrzlo, ko so se naši vestni obiskovalci zanimivih nogometnih srečanj podajali v ranem jutru na igrišča k tekmam, ki so bila njihovim srcem najbolj všeč. Nekateri so ubrali pot na daljno Medprožje, da bi si v šiški ogledali zanimivo tekmo med Hermesom in Svobodo, drugi so jo udarili na igrišče SK Jadrana, kjer so se morali udariti Jadranovci in Marsovci, večina pa jo je mahnila na igrišče SK Reke, kjer je bila na sporedu najvažnejša tekma tega dne in najpomembnejša v tem delu prvenstva. SK Reka je na svojem terenu odigrala tekmo z jeseniškim Bratstvom, ki zadnje čase v nevzdržljivem zaletu koraka od zmage do zmage. Na tej tekmi se je nabralo največje število radovednežev, ki so vzdržali kljub temu, da so si morali zaradi mraza neprestano meti roke in cepetati z nogami, Rečani so priredili — kakor ostala dva domača kluba — zanimivo prvenstveno juniorsko tekmo, v kateri so s svojimi mlajšimi močmi z velikim rezultatom pomagali mlade Marsovce. Že pri predtekmi so se pridno zbirali ljudje iz vseh delov mesta. Niso prišli samo z Viča, ampak ludi iz Šiške in Vodmata ter iz srede mesta. Na igrišču SK Reke se je do pričetka glavne tekmo nabralo kar dobrih 800 ljudi; precej manj jih je bilo na igrišču SK Jadrana in SK Hermesa, kar pa je tudi razumljivo, saj je bilo glavno zanimanje osredeno v tekmo med Reko in med Bratstvom. Reška tekma je pričela ob četrt na enajst dopoldne, tekmi Jadrana z Marsom in Hermesa s Svobodo pa šele ob polenajstih.
Jadran : Mars 4 : I
koncu drugega polčasa, ko je centerhalf Bratstva zabil neubranljivo zmagovalni gol. Pičla izguba z Bratstvom — komaj 0:1 — je v Marsovcih, v njihovih prijateljih in v raznih športnih »prognosti-kih« upravičeno vzbujala upanje, da se bodo Po-ljanci proti Trnovčanom krepko držali, saj so žilavi in se znajo boriti kakor malokateri klub. Jadran pa je po svoji nepričakovani in pomembni zmagi nad enajstorico SK Kranja dokazal, da njegov uspeh ni bil slučajen, ampak da se je moštvo vendar že po dolgem kolebanju dobro uigralo ter hoče v nadaljnjih tekmah igrati pošteno, da ne bo delalo sramote po pesmi slavnemu domačemu zvonu. Jadranovci so danes zaigrali tako, da jih je bilo veslje gledati. V polju sicer še ni šlo vse
vijinega doseženega rezultata ni opravičil. Slavija je kot po navadi igrala izredno požrtvovalno ter je izkoristila slabost Mariborovega vratarja in obrambe ter dosegla neodločen rezultat. Igro je pričela z veliko ofenzivo ter se ji je že v 3. minuti posrečilo doseči gol, ki ga je zabil Knezev. Maribor je izenačil v 30. minuti po krasnem strelu Janžekoviča iz daljave 30 metrov. V drugem polčasu je v 3. minuti zaradi surovosti bilo izključeno desno krilo Slavije. Maribor je stalno na Šlavijini polovici igrišča, toda šele v 30. min. se je posrečilo Milošu z glavo doseči vodilni gol za Maribor. Devet minut nato pa je desni branilec M. zgrešil žogo in je Slavija z lepim golom izenačila. Šlavijini simpatizerji so burno pozdravili uspeh. Slavija je pričela zavlačevalno taktiko
Predtckmn: Ljubljana (rez.) : Dask (Trbovlje)
1 : 1.
Belgrajski nogomet
Belgrad. 20. novembra. Na današnjo tekmo med BSK in Slavijo (Varaždin) je prišlo 4000 gledalcev, ki jim gotovo ni žal, ker so videli zares lep nogomet. Najprej je bila tekma
Jedinstvo : Sparta (Zem.) 3:0 (0:0)
Tekma ni bila posebno lepa in je bila Sparta preslab nasprotnik, da bi se igra lahko razvila. Jedinstvo je po nekaj potezah videlo, da ima pred seboj slabega nasprotnika in da ne bo imelo 111110-
kakor po vrvici, zato pa so igralci pred golom ter dosegla, da je ostal izid tekme neodločen. — vedeli, kaj jim je početi. Marsa so premagali prav I	ie sicer še trudil vendar nn ie bilo
prepričevalno in s precej visokim rezultatom. Morda se Jadranu zdaj pričenjajo ponujati nekoliko boljši in uspešnejši časi.
Hermes : Svoboda 4 : I
Težke in kritične termine je. letos preživel simpatični železničarski klub. Po nerodnosti je zapravil marsikatero točko. Danes pa so se fantje menda zarotili, da je zapravljanja dovolj in da ne bi bilo prav nič napak, če bi se v svoji radodamosti spomnili za spremembo enkrat tudi samih sebe. Prav pri Svobodi so se tega spomnili. Zagrizli so se v borbo z vsem srcem in z vso voljo ter zaigrali živahno in odločno. Rezultat 4:1 je precej visok, jc pa zaslužen. Svoboda dane« ni pokazala toliko kot pri prejšnjih tekmah, v katerih je vselej dajala oster odpor proti slednjemu nasprotniku. Kakor bi ne igrala s pravo voljo se je zdelo. Posamezne vrste med seboj kar niso utegnile dobiti pravega stika; igralci so se trudili, toda nič jim ni šlo dobro izpod nog. Proti izborno razpoloženim Hermežanom, ki so igrali še s prijetno zavestjo, da jim je sreča naklonjena, niso mogli | veliko opraviti. Svoboda je moštvo, ki zna kakor
Maribor se je sicer še trudil, vendar pa je bilo vse brez uspeha, ker je Slavija vsako kombinacijo takoj razbila. Sodil je g. Kopič. Občinstva je bilo okrog 400.
Predtekma je bila:
rezerva Maribora in Slavije 7:0 (2:0)
Mladina je podala lepo in pametno igro in i' Maribor zasluženo zmagal s 7:0 (2:0). Sodil je g. Nemec.
SK Mura : SK železničar 2:1 (1:1)
Murska Sobota, 20. nov.
V Murski Soboti je bila danes prvenstvena tekma med obema nasprotnikoma, ki se jo končala s pičlo zmago Mure, ki jn bila ves čas tekme v rahli premoči. Tekma je bila precej ostra in napeta. Večkrat je prekoračila meje športa ter je moral sodnik dva vročekrvneža odstraniti, in sicer Ukanjo od Mure in Schvveighofra od Železničarja. Prvi je moral zapustiti igrišče v 32., drugi pa v 35. minuti drugega polčasa. Mura je zabila zmagoslavni gol v poslednji sekundi. — Nemogoč pa je bil sodnik g. Reinprecht iz Celja.