118
Koristna priprava šurke (žoharje) loviti.
Med nar ostudniši hišne merčese štejemo šurke, kteri se nar raji v gorke kraje vselijo, kakor postavim: v pekarnice, pod hišne ognjiša, v mline i. t. d. Ta merčes, sperviga le v jutro vi m doma, potem mende v barkah v druge dežele zanesen, se je sčasama po celi Evropi tako zatrosil . de nam je dostikrat prav v veliko nadlego. Šurki so večidel povsod znani, verstimo jih h tistim živalim, ktere se svitlobe boje, čez dan v svojih tamnih zakotkih žive, in le na noč jih zapustivši se na pašo podajo. Ti merčesi so prav požrešni, in osnujejo, kjer se hudo zarede, pri marsikteri hiši veliko škode; ja še clo take imamo izglede od njih, de so že večkrat po barkah mornarjem strad in lakoto žugali.
Če bi tem merčesam ravno škodo, ktero nam na živežu pri naši domačii napravijo, prizanesli, jih vender le zavoljo njih ostudnosti in nesnažnosti terpeti ne moremo, ker nam dostikrat jedi z svojo gdvno poblodijo in ognjusijo, in ljudem večkrat ondi, kjer se hudo zarede, še tudi clo v spanju nadleg-vajo.   Strupeni pa niso.
Mnogoverstne reči nam priporočujejo, z kte-rimi bi se šurki pregnati in pokončati dali. V enih krajih jih kuharce z slamo smo de in po-žigajo, v druzih z vrelim kropam brizgajo in polivajo i. t. d. Jež jih tudi, kjer ga pri hiši za to rabo imajo, prav veliko potrebi, ako mu druziga živeža primanjkuje, pa vender jim vselej nemore kaj ; in dostikrat, če le preveč šurkov poje, sam pogine. Tudi race jih pobirajo, pa le po redkama se tacih gospodinj najde, ktere bi racam te gerde merčese pripustile pobirati.
Šurke z strupam pomoriti je posebno po kuh-njah nevarno.
Posebna lastnost veliko merčesov, h kterim tudi šurke štejemo, nam prosto in prav lahko napravljeno pripravo ponuja, z ktero se imenovani merčesi ne samo zmanjšujejo, vtemuč tudi popolna-ma zatarejo. Ta lastnost je: Če je kak šurk skozi vozko in dolgo gerlo v kako steklenico (flašo) zašel, bo v nji neprenehama okrog dirjal, skozi gerlo nazaj in viin iti se pa po nobeni ceni ne upa; boje misli, de bi skozi to luknjo v drugo še hujši zadrego zašel.
Zatorej je ta le nedolžen pomoček zoper šurke nar boljši: Vzemi majhno, leseno skrinjico ali pa precej veliko škatlo, ktera se za to rabo tako le napravi: V pokrov, kteri mora tako narejen biti, de
119
se lahko proč vzame, se izverta več okroglih luknjic , v ktere se lesene poldrugi palc dolge cevi terdd vtaknejo, tako de se šurki odzvunaj pokrova nikjer ne spodtikvajo, ampak na ravnost v luknjice iti zamorejo. Te cevi morajo tako velike luknje imeti, de mora nar veči šurk lahko skozi zlesti. Potem se v skrinjico take reči položijo, ktere šurki radi jedo, postavimo: kruha, lupin od kumar, repe, jabelčnih kerhljev i. t. d. Skrinjica se z pokrdvam zapre in čez noč v take kraje postavi, kjer imajo šurki svoje seliša. Zjutrej se najde polna skrinjica ali škatla vjetih šurkov, kteri se nar ložej pokončajo , če se pokrov odkrije in vjeti gostači urno brez martranja z vrelim kropam polijejo.
Če šurki nič druziga živeža v kuhnji i. t. d, ne najdejo, se stari z mladimi vred v imenovane skrinjice radi podajo, kjer jih gotova smert čaka. Če se jim več takih skrinjic pogostama nastavlja ? se bodo z to lahko naredbo sčasama vsi do čistiga polovili.
Ta pomoček je nemška pratika c. k. Dunajske kmetijske družbe letaš oznanila.