Kako je kmetijsko posestvo "Crvena zvezda" 
postalo rentabilno
Z uvedbo delavskega samoupravljanja se je izboljšala delovaa orgaaizacija, opu-slili so nerentabUne kulture, povečali setvene površine, stopnjevaili asrotehnične ukrepe, zvišadi douose in s tem izboljšali splošai uspeh podjetja.
Kmetijsko posestvo »Crvena zvezdat v štipskem okraju je biio ustanovljeno ]. 1946, prevzelo pa je približno 2000 ha ne-obdelovanih površin iu pašniikov. Posestvo razen tega ni imelo dovolj sredstev za obdelavo zemlje. gospodarskih poslopij in strokovnjakov. Če teniu ¦dodaino tudi sla-bo delovno orgajirzacdjo, tedaj je razum-ljivo, zakaj je posestvo poslovalo z izgn-bamd. ki so konec 1. 1954 znašaile približno 33 milijonoT ddn.
Ko so aa iposeistvn uvedild delovsko &a-moupravljaflje, je biJa ena izmed najvaž-nejših nalog, da zagotovi posestvo reuta-bilno poslovanje. Konec ¦]. 1955 je delaTski svet akiietnil, da irvede sodoboo delovno organizaoijo in naigrajevaaje po proizvod-oi enoti. Anailiza ren.iabilnostd, ki so jo y ta naimen opravdld, je pokazala, da so "v podjetju še velike rezerve za povečanje prodzvodnje in produiktivnasti. Ugotovili so na primer, da imajo 75 delavcev pre-več in je plačni aklad teh delavcev zma-fal 240 tisoč na mesec ali skoraj 3 mili-jone din na leto. Ugotorild so tudi, da re-dijo na posestvu brez potrebe 54 volov-skih vpreg. ki so delale šamo 50 dni v ¦letu, stroški za krnii]jenj.e in naetanHev za eno vprego pa so znašali 1100 din na dan. Zaradi pomanjkljive skrbi glede kr-mljenja ži-vine je posestvo izguibilo 6 mi-lijonov   ddn.
Nerentabilne knltare so opnstili
Z anahzo so ugotovdJi tudi to, da zem-Ijiščn-e in podnebne razmer^ niso ugodne za gojitev nekaterih kultur. Koruzo. rž, mak in sezam so sejald zaradi tradicije, ne glede na to, da so zaključni računi pri-čali, da so te kulture nerentabilne. Po-Isestvo je na primer lani izgubilo na 200 ha koruze aad 3 inilijone dan. Nadalje so ugotovili. da je reja prašičev prav tako nerentabilua, ker so .prasiče pitali s ko-ruzo, ki so jo kupovali.
Delavski svet je sklenil. da te kuJture ialočd iz pmizvodineiga plana, stoniil ;pa Je tudi še druge nkrepe. Vse to je vpli-Tak) na poveoanje prodoiktivnostv i,n sploli na večji uspeh posestva. Naj naTedemo nekaj podatikov.
Posestvo je imelo 1. 1953 820 ha setvenih površin, medtem ko' je znašaJo število stalnih delaveev 246, bruto proizvod pa 42 milijonov din/ Land je imelo «*t>vendh površin 1200 ha. števiJo stalndh delavcev pa se je zmanjšailo na 68. bruto proizvod pa je znašal 65 milijonov din. Razen tega ie povečalo tudj proizvodne zmogdjivosti. Na površini 150 ha, kd je niso izkorisčald zaradi slabe kakovos-ti in se5ta'»e tal, so zasadili sadovnjak, medtem ko so na 150 ha take zemlje zasadiild plantažni vino-srad.
Sedemkrat večja potrošnja umetnih gnojil
Hkrati je prdšlo tudi do ztnatno v&čje ;>t>rabe mehanizacije in dra^ili u>krepov rotehnike: od 1, 1952 do 195" se je po-šnja umetnih gaojil povečala za več kor sedemkrat — od'58 na 409 ton, ku-i so sedem novih traktorjev. tri mla-udoe.  kombajn  itd.
Zaradi te,ga so 'dosegld tudu dobre re-zudtate v proizTodnji: il. 1955 je zjiašal povprečni pridelek pšenace 1200 kg na ba. letos pa 2000 kg; povppečni pridelek ječ-mena n« h-ektar je porasel <>)j ena.ketu ča-su od 950 na 1500 kg, ovsa od >00 na 1000, krmnega graha od 4O0 na 800 kg na ha itd. Dobre rezuHate so doeegld tudi v ži-vdnoreji. Docos votoe se je povečal od 1,2 na 1,9 kg, povprečna proLzvodnja inJe-ka na kTavo (pa od 1095 \ na 1620 1 itd.
Razuinljavo je, da ni izostal tudd spk>š-ni uspeh. Land so imeld 20 milij<Hioy d.in presežka dohodkov, ki so jiJi porabili za plačiio obveznosti dz prejšajih 1-et, nadalje za krepitev sktadov jpodijetja in poyi-šanije plač.
Kmetdjsko posestro >Crvena zvezd»< je iidelalo tudi program perspektiTaega raz^ voja, v katerem med drugim računa, da si bo v prihodnjali dveh letih naikupik>: osem traktorjev, štini sejaJnike, osem kul-tivatorjev. šes-t kroinih braii, tri kombaj-ne. nadalje da bo zagotovila namakanje 2O0ha površin, da bo doktmčalo inerini-zaoijo. zgrad'ilt> stanovanjsko hiiso za stro-kovmjaike. odprlo osem prodajaln za ipro dajo svojih pridelkov itd. Razen tega ho-čejo zaradi izvedibe boljše delovne orga-nizacije organizirati organe delavskega samoiipravija*ija tudi  v <*bra.tih.
V.D.