S T- (N«-) *• /sedelavsKa stavka v Belgiji. gelgija je danes na predvečeru •pomembnejšega industrijske¬ ga Štrajka, kar jih pozna svetov¬ ji rodovina. Zato po vsej opra MILNVAUKEE, \VIS , 11. A PRI LA (AlMilL) 1913. lenosti vzbuja pozornost vsega •eta, zlasti delavcev. Od izida te¬ ne sv n lav se la, *- -- štrajka je odvisna taktika de¬ dkih bojev v bodočnosti. Ako čilo bo belgijskim delavcem posre- s tem štrajkom pridobiti ološno in enako volilno pravico, otem se kodo splošne stavke , {a namen poslužili tudi delavci drugih dežel, kjer še ni splošne jjj enake volilne pravice. Poleg tega pa tiči velika važ¬ nost tega štrajka tudi v tem, ker bo spravil na tehtnico sedanjo v ] a( j 0 s kraljem na čelu, bajti stavke se udeleži nad 400,000 or¬ ganiziranih delaceV, ki bodo na ta jačin ustavili vso industrijo v ce¬ li državi. Najobčutnejša kriza je neizogibna’. Kakšne bodo posledi- Ice. je težko uganiti, vsekakor pa [bodo dalekosežnr in posledice bo- I c ] 0 nosili tisti, ki so stavko zakri- Aji s tem, da so ljudstvu kratili njegove pravice. Tn to sta vlada in klerikalna stranka. Da bo štrajkarjom mogoče čim I najdlje vstrajati, je pripravijal- jao vodstvo sklenilo poslati' čim jSvvfc sira jkftVskTh žren in otrok |ven države. Napredno politič¬ no in strokovno organizirano de- lastvo drugih evropskih dežel je pripravljeno sprejeti /.ene in o- troke v oskrbo v času štrajka, kar bo položaj štrajka rjev znatno o- lajšalo. Vlak za vlakom zapušča Belgijo in marsikateri izmed pot¬ nikov ne ve kam ga bo usoda za¬ nesla. A delavstvo je pripravlje¬ no vse pretrpeti, samo da pride do svojih pravic. Naveličalo sc je že prositi, zato sedaj zahteva, ako ni moglo dobiti zlepa, sc hoče I posliniti sile, katero h c britko Kratila vsa dežela, to je, da n- I stavilo svoje pridne roke. ‘k fem jMniTPČeno. da sc lioče delavstvo J posluževati nasilja, temveč hoče fiamo pokazati važnost delavske- !a stanu za obstoj človeške druž- k Pokazati hoče. da je delav¬ ko tisti faktor, od katerega za- tsivse drugo. Na to načim bo taakomur jasno predočena krivi- l#,ki se godi delavstvu v tem. da jh odkekajo enakopravnost. j®.ik se ima pričeti prihodnji j Mol jek. Vlada razpošilja vo- jWvo na vse strani, ker se (hoji J^olueije. j ne odjenja, dokler ne dobi trdnja- ve v svojo oblast. Dejal je: „V jSkadru so grobovi naših pradedov in zato ne zahtevamo več kakor svoje nazaj”. Položaj med Črno goro in Av¬ strijo se je zaradi ..nepokorščine” Črne gore zelo poostril. Avstrija se na noben način ne more spopri- jazniti z mislilo, da bi se balknske državice povečale ter tako za vse¬ lej Avstriji zaprite pot v prodira¬ nju proti jugu. Zato skuša sedaj na vse mogoče načine, kako bi dosegla svoje sebične namene. Do¬ kazano je celo. da je na ‘skivaj podpirala Turke z namenom, da ti porazijo balkanske zaveznike. S padcem trdnjave Drinopolje je bila usode Turčija zapečatena, Vsled tega Avstriji no preostaja drugega kot. da osredotoči svoj poklon nn Albanijo. A tudi te nje¬ no želio bodo nedvomno splavale po vodi. Velesile so stališče znatno spremenile •voje stališče z ozirom na plen, j ki ga zahtevavjo zmagoslavni za- I vezniki. Zato bodo tudi glede Črne gore morale marsikaj popu¬ stiti. i' Vodstvo čet pred Skadrom je kralj Nikola prepustil srbskemu "eneralu Bojoviču. katerega so Srbi poslali na pomoč Črnogor¬ cem. Tz Avstrije se poročal da "še vrši živahna agitacija med av- striiškimi Slovani proti umeša- vanju A st rij e v balkanske zade¬ ve. Poroča se celo. da je uad 200 slovanskih voiabov dezetira V, r>d avsfrtioke armade ter se pridružilo Srhom. Da igrajo velesile mešetarsko vlogo, je razvidno iz najnoveisih poročil, da ponujajo kralju Nikoli 4 milioue dolarjev, abo odstopi od Skadra. a on zahteva 20 milio- nov dolarjev. gon Velesile proti Črni gori Velesile so poslale Črni tanin nedeljo ukaz da mora v p dneh prekiniti z napadi na ™i» v o Skader. Za slučaj, da hi J’ 1 « pokorila temu ukazu, so ve- Pripravljene uveljaviti svo- r°'jo s silo. Da pokažejo, da N y ar resna, so poslale brodovje N.ernogorsko pristanišče Anti- E Od tu je poslal angleški Ppl potom )rez žične ga brzo- o gorski vladi vest o navz- pi hrod ovija velesil, ki zab- P' da se pokori njihovim uka¬ zal} Nikola se je izjavil, da Nič sledu o izgubljenih dekletih. Do danes vladno iskanje 20 iz¬ gubljenih deklet, o katerih smo zadnjič poročali, da so izginile Az vlaka med New Torkom in Chi¬ cago. še ni doseglo nobenega vspeha, kar vlado vsekako po¬ stavlja v čudno luč. Da se na vsak način dožene, kje in kam so dekleta izginila, je predsednik neke norvevško-danske organi- cije Andrevv Silverson apeliral na pravosodni oddelek Združenih držav in to na podlagi pisma ne- kaga njegovega sorodnika, koje- ga sorodnica je med izgubljenimi. Tz tega pismaje razvidno, da je omenjeni immigrantski vlak od¬ šel iz New Torka 17. marca. Ne¬ kateri-sopotniki trdijo, da so de¬ kleta izginila iz vlaka v Ne\v Castle, Fa., a železniške oblasti trdijo, da so dekleta na poznej šem vlaku dospela v Chicago: ne ve pa, kam so potem odšle. SPREMEMBA AM. KOSTITDCIJE. Zvezne senatorje bo od sedaj naprej volilo ljudstvo in ne več postavodajne zbornice posamez¬ nih držav, kakor do sedaj. Za to spremembo zvezine konstitucije se je agitiralo okrog šestdeset let. šele predlansko leto so bili senato¬ rji pri volji, da se predloži ta za¬ deva posameznin državam v pre¬ tres in odobrenje, ali zavrnitev. Do sedaj je to spremembo potrdi¬ lo 36 držav, to je dvetretinska ve¬ čina. ki je potrebna za uveljav¬ ljenje takega predloga. ‘S tem pa bo ob enem tudi konec škandaloz¬ nega početja pri tekmovanju za senatska mesta, za katera se je barantalo prav, po judoVsko. Kdor je več plačal, tisti je bil iz¬ voljen. Vsled tega je bil zvezni senat imenovan‘tudi „milionarski klub”, kajti velika večina sena¬ torjev so bili mijionarji in nekate¬ ri celo večkratni. Marsikatere¬ ga senatorja je stala ta čast ogro¬ mno premoženju. Tako je na pr. enega izmed senatorjev naše drža¬ ve Stephenson^ stala ta čast $107,000. kakorfje dokazala pose bna preiskava. f Lansko leto so illinoiškega senatorja Lorimerja 'celo izklneiii lž^senata, ker "so mu jasno dakazali, da si je svoje me¬ sto kupil. Da pa se tako pote¬ gujejo za ta mesta, ze vzrok to- ker si kot senatorji lahko pridobe vsakovrstne predpravice, bodisi glede zemljišč, rudnikov, želez¬ nic itd. Da taki ljudje potem niso mogli delovati za koristi svojih volilcev, je jasno kot be¬ li dan. temveč so vedno gledali na to, kje se bodo na korist ljud¬ stva okoristili sami. VOL. I. i jalne za čevlje in obleko ter mes niče. Teh podjetij se ne bo mo¬ gel nihče drug posluževati kakor usužbenci omenjene kompanije. Ta slednja noče delati nobenega profita pri teh podjetjih. Te prodajalne bi bile nedvomno velike vrednosti za 4,000 usluž¬ bencev, ki so vresnici skrajno sla¬ bo plačami. Enake, prodajalne je ustanovila tudi pocestno želez- niška družba v New Torku. Kak¬ šen vspeh je dosegla z njimi, se do sedaj še ni poročalo. Žalostne e s kompanijsliimi proda¬ jalnami po nekaterih manjših in dustrijskih mestih pa nam vzbu¬ jajo pomisleke, da hi kompanija imela dovolj resnega namera po¬ magati svojini uslužbencem. Yes načrt izgleda tako. kot da ima sa¬ mo namen potolažiti nezadovoljne usužbence. Naš dvom je tem opravičenejši, ker razne trgovske organizacije' odločno protestorajo proti tem tr: ovinam. Poleg te^a je pa dosedanje staliece kompani¬ je do svojih delavcev skozinskoz tako žalostno, da je težko priča¬ kovati od nje res kaj dobrega. IZ MADISONA. A" Buffalo, N. Y., so stopili na stavko usužbenci pocestne želez¬ nice, ker kompanija ni hotela pri- poznal i pravice do m-gaurzacije: Zavračala je odločna a sako zahte¬ vo, bodisi glede povišanja sramo¬ tno nizkih plač, bodisi glede pri- poznanja unije. Delavcem torej ni preostajalo drugega, kakor da se poslužijo zadnjega sredstva, ki ga imajo na razpolago, to je štraik. Ta je bil proglašen v ne¬ deljo zjutraj. Kakor vselej v enakih sluča¬ jih. je vodstvo železnice poklicalo na pomoč policijo, ki ob vsaki ■priliki neusmiljeno udriha po gla¬ vah štrajkarjev in drugih mešča¬ nov. ki so slučajno navzoči pri takih prizorih. Uposlitev stav¬ kokazov in nad vse surov nastop policije je štrajkarje še bolj raz¬ buril in prišlo je resnih izgredov, katerim policija niti od daleč ni bila kos, zato je bila poklicana na pomoč milica, Kroječa okrog 10,- 000 mož. Pod zaščito milice in policije je kompanija upala obratovati carjev, ki liočeje vsako svoje ve-[vsaj glavne proge. Ta račun so like dividende. Treba je bilo ji pa prekrižali delavci elektrar- najti drugo pot, po kateri w c + B National Ave., v prvem nadstrofl- soba št. 6. Odprto imamo d 0 -nrisV- j ^olu devetih zvečer. Ta se 1 Ijajo vsi posli, tičoči se lista- Dopisi. I mesec in 30 v par letih, izplačali j ter ti tako zasrotovn; 'i — DOPIS. jVillard, Wis. — Pred nedolgo spodbujal sem rojake na -u. iZJpijlCŽH . ter ti tako zagotovili lepo in vese lo prihodnjost! Aug. Aučin. stop 11 P rl kupnemu in zedinjenemu na sv >r i občinaskih volitvah. Da- imani poročati veselo vest, Willard, Wis. — Zadnjič sem poročal vesele vesti iz naše slo- , Ti6W AVis.,! venske farmarske naselbine; da- f*sa \ norinan m ^ ... . v ,. c t a iardu. . ze dinjenemu na- nes pa moram, zalibog, poročati .v,n>u einU prezžalostno vest o veliki nasreči, ki je zadela tukajšnjeg # P slovenska stranka zmagala | Josip Bukovec-a. da i e »a vsej ^— - _ - -- ], r ojak g■ Ig nac Cesnik. Za ; ludne čistil črti. Zupanom je bil izvol- Omenjeni ie r__ K- — r-r ^ 1 ... rojaka Resnična povest. na 5. t. m. popo- jvega'podžupana je bil izvoljen j gal grmičevje "ter Tire ve -^ S6 ^' C g- ^ anCe ! j l Za I njegovi bHzinfse rojak „ e ga, P a Anton Zupančič, za ob- di "nTe^oJ? 11 *"^ se j e budila tu činskega tajnika ttovvn clerk) S. ' Lojzika? N^reg, ^” 8 Werka begat; za cenilca g Henry je ogni u *Srl 0 3 ^.° tela > da se ibaugh; za blagajnika g da se ii j P , P^bhzala - ! V> J1 J? v nela obleka. jnika Bjuel D* 11 . . k? redarja pa g" Josip Pekolj j gtefan Plaptz Kakor razvidno so si Slovenci t eh volitvah priborili sedem Pač lepa zmaga. Prepri- sem že vnaprej, da bodo leto zavzeta tudi ostala tri Tako bo potem naša ob- v sl oven- pn mest. ean P a drugo mesta. Čina prišla popolnoma sle roke. Penjeni rojaki! Tn imate naj- yjši vzgled, kaj premore sloga ja zavednost vseh, kakor tudi vsakega posameznika. S složnim i j n odločnim nastopom se doseže vse: zato pa apeliram tem potom Ba vse tu naseljene rojake, da tu¬ ji v bodoče ostane je složni vsa¬ kem podjettu. R tem bodete naj-* fiolj pokazali drugim narodom, da se zavedate svojega naroda in svojih koristi. Nastopajte složno ia odločno vselej, osobito pri vo- itvah. Možje, katere ste izvo- |tto*vseeašti vredni,'ob en en so Jljvsi do zadnjega kos svojim *|joam. Zato smo pa tudi lahko u- —-=>—u. približala, tako, l ^“nbaugh; za blagajnika g. j da se ji je vnela 1 ’ ’ Vltenbern; za mirovna so-: Prestrašeni oče je skušal na vse A- C ‘ rfrt Frank Perovšek in Sa- 1 mogoče načine, da bi pogasil go- cdienbaugb in za občin- jrečo obleko, kar se mu je deloma tudi posrečilo. Toda nesrečeni 0 - trok je zadobil kljub temu tako hude opekline, da je takoj drugi dan vsled opeklin umrl kljub zdravniški pomoči. Rojaki, tu je zopet jasen dokaz nepazljivosti. Pazite na svoje 0 - troke, zlasti pred ognjem, ki pro- vzroči zlasti med otroci toliko groznih nesreč. Ne puščajte otrok nikoli samih brez zadostnega var¬ stva ! Drugih posebnih novic za sedaj nimam poročati kot to, da se je na AVillardu na novo naselil rojak John Šubic iz Rock Springs, Wyo., z družino vred. Sporočim naj tudi, da je daroval g. N. C. Poster, lastnik v AVillardski okoli¬ ci ležeče zemlje, za po povodnji prizadete reveže V Dayton, O., va¬ gon krompirja ter mnogo obleke in čevljev. Ob skle.pu naj še omenim, da i- mano lepo vreme. Sneg je iz- nfl _ j ginil popolnoma ter s tem odstopil zemljo prebujajoči se naravi. Tra¬ tenj flo bodo storili vse v svo- j ™ ni brstje je začelo poganjati, jih močeh za napredek naše slo- Slovenski farmarji pridno čistijo P zamljo ter se pripravlja jo za ob- venske nase me _ delovanje iste. Nanovo došli si Opozarjam tudi vse « ne ro - iakp ’ posta vljajo svoje hiše itd. Tako tateri še nimajo rzav i‘ lT1 . naša slovenska farmarska naselbi- ptaeic; da sc pot 1 m .jo ter .1 1 neprestano nad vse povoljno tefim prej preskrbe. Ako bi v i d . te naseljeni rojaki imeli državi-, inske nravice. bi naša naselbina imela tako močno stranko, 0 njegovi zaslugi. Urednikova znanost se nikakor »i zrcalila v uvodnih člankih, v katerih je pretresa val kmetsko- gospodarka vprašanja in kateri go bili večkrat le slabi prevodi. Razumni kmetovalci niso prav nič zamerili uredniku, da je pisal V najhujši zimi o krompirju in v pasjih dneh pa o kisavi domače repe, češ, kako naj ve urednik za vse kmetske potrebe, ko je pač on le mesten človek, ki pozna krom¬ pir in repo le na krožniku. Tudi dnevne novice niso bile prava privlačna sila. V trgu se itak ni prigodilo posebnega. In še te malenkostne dnevne novice so bile zelo oprezno pisane; koj se je spoznalo, da izvira ta opreznost iz kake naprijetne izkušnje. Motil se ni, kdor je tako sklepal. (Nekoč je namreč napravil vest: „Stepli sta se. — Ni dolgo od te¬ ga, ko sta se stepli v našem trgu dve ženski. Boj je bil lmd. Vzrok ljubosumnost”. In koliko je moral pretrpeti urednik Bedenik za to kratko, izmišljeno novico. Cel dan je imel ženske obiske. Ta ga je prosila, naj ne imenuje njenega imena, druga se je jezi¬ la, da je objavil njene popolnoma zasebne razmere, tretja zahteva¬ la, naj spravi on kot urednik tako uglednega lista natakarico »pri Hrastiču” iz trga, češ ona je kri¬ va, da tiči njen mož vedno pri kozarcu, zakar jo je pa že plačala z dežnikom. Tako je šlo c.el božji dan. Proti večeru je pa izvedela urednikova soproga sama za te obiske, prihi¬ tela v svoji ljubosumnosti kakor blisk v uredništvo, spodila ženo nekega trgovca iz sobe in tako oštela svojega moža, da je sledn¬ jič ta res veroval v svoje donžu- anstvo. Kaj se hoče, urednik je postal na ta način žrtev časnikar¬ ske resnicoljubnosti in uredniške tajnosti, ker ni smel izdati ženi vzroka teh obiskov. Od iste pridi¬ ge dalje je pa postal v dnevnih vesteh zelo oprezen, ker spoznal je bojaželnji trški ženski svet in ljubezen svoje žene. Splošna priljubljenost »Gospo- darja ni izvirala ne ;z člankov ne iz domačih vestij, pač pa iz o- rigipalnih podlistkov, ki so tupa- tam segali globoko v oglase zadn¬ je strani. Urednik jo bil res mojster — pod črto. Pod ameri- kanskim nseudonimom James Ryan-a je objavljal plodove svo¬ je bujne domišljije in si znal z raznimi nrizori ohraniti stare na ročnike in pridobivati novih. Toda prišel je čas, ko je bil v zadregi. Njegov zadnji roman je bil končan. Krvi je steklo škafov, gdavneca junaka vozil automobil, (kar je tako ra- kaeilo čitajoee trško občinstvo, da je metalo za vsakim takim vo¬ zom kamenje), mlada Doroteja je izpila strup, sploh ni ostalo več toliko ljudi j, da bi se izplačalo napisati še eno nadaljevanje. Skrbeti je moral za nov roman. Toda snov! Pripravna, privlačna snov! Nekaj novega! Mislil je; in mislil in njegove misli so se pla¬ zile z banditi po vročih Abrucih, so zmrzovale v sibirskim prog- nanstvu, so se kopale v temni krvi divjih rudčeekožcev in ulamljale so v bogate trgovine londonskih zlatarjev. Mirutje, postojte misli! Izborna ideja! Ljudstvo se kaj rado zani¬ ma za skrivnostne vlome, za nepo¬ znane tatove, za ženijalno izvrše¬ ne zločine in za tajno delovanje detektivov. V vseh svetovnih jezikih že mrgole detektivski ro¬ mani, zakaj naj bi ostali Slovenci brez svojega Conan Doyle-ja in brez Sherlok Holmes-a. Neznana čuvstva so obšla ured¬ nika. Tako prijetno mu je bilo pri srcu, vrgel se je na naslonjač, zaprl oči in videl,se že slavnega, bogatega... ? Megleni osnutek njegovega ro¬ mana je postajal vedno jasnejši. Vsaka misel je bila nova barva na sliki njegove domišljije. Skica je bila gotova, sedaj pa na po¬ drobno delo. iSedel je k pisalni mizi in mrzli¬ čno hitro je drsalo pero po raska¬ vem papirju. Popisal je krasen grad in nje¬ govega lastnika, visokega aristo¬ krata. Pri tem je nehote mislil na vpokojenega pomorskega ka¬ pitana Schmidta, ki je imel vilo zunaj trga in h kateremu je več¬ krat zahajal, da je uporabljal po¬ tem spomine njegovega potovan¬ ja širom sveta v svojih podlist¬ kih. (Seveda je bila noč. K gradu se je plazil lopov, (tu je sledil natančen popis notranjščine gra¬ du), prišel neopažen v sobo, kjer je imel grof blagajno, ukradel 50,000 K, zlatnino, srebrnino in krasne dragulje gospe grofice in izginil s tem 'bogatim plenom. Vse je bilo vznemirjeno, redar¬ ji, orožniki so bili noč in dan na delu —- toda zaman —• o storilcu ni bilo ne duha ne sluha. 'Zgodilo se je pa, da se je mudil v bližnjem mestu na počitnicah znan detektiv iz izborne newyor- ške šole Robert Allan Pinkertona, po imenu Anderson. Ta je vzel vso zadevo v roke. Težavno je bi¬ lo, njegovo delo, toda po preteku petih poglavij je že prišel na či¬ sto, dobil je zločinca na podlagi odtrganega gumba, prsnih odtisov na nekoliko prašni blagajni in na sledovih nog v mehki zemlji. Zločinec je pa bil nezakonski sin grofove nekdanje sobarice. U- metno vpletena v to glavno de¬ janje je bila na tem mestu pikan¬ tna ljubezen mladega grofa s so¬ barico, njen padec, njena tajna odstranitev iz gradu, da ni izve¬ dela mlada grofova soproga, in njeno maščevanje. Odgojila je lastnega sina v sovraštu do nje¬ govega očeta, ne da bi sin vedel, da. je grof njegov oče. Popiso- ( y a] a mu je grad, bogastvo, denar vedno več i ln lažm želoclee in raztrgana ob¬ leka sta pomagala sinu, da je izvršil zločin. Komaj pri porotni obravnavi je izvedel grof, da je tat njegov sin. — I rednik ni zapazil, da se je začelo solnce že poslavljati in ko je končal, odložil pero je komaj priseg na to, da ga je gonja za zložincem ulaenila. Zena ga je tačas iskala po vseh gostilnah, da bi šla skupno k ve¬ čerji, le v uredništvo je n i bilo. »c 5 prihodnjo številko začne naš list priobčevati nov roman, ki se par }e po- glasi »Krivda in osveta ali Detek¬ tiv Anderson”. Snov je zajeta iz sedanjosti, značaji so umetniško začrtani, dejanja je mnogo. Lju¬ bezni, zločinu, tajni policiji je od- kazano v romanu odlično mesto. Pisatelj je že znan našim čitatel- jem in je sotrudnik največjih li¬ stov. Upjamo, da ustrežemo s tem novim delom svojim naročnikom! Uredništvo »Gospodarja”. Teh par vrstic je prinesel pri¬ hodnji »Gospodar” in ž njimi po- šegetal nekoliko občinstvo, vzbu¬ dil njihovo radovednost in ni je bilo, hiše, v kateri ne bi bili ugi¬ bali moški ni ženske o vsebini in izidu tega novega romana. Šteli so ure do prihoda prihodnje šte¬ vilke. Dočakali so. Začetek romana je bil res pisan z vsem poletom. Koj se je javilo kakih 50 novih naročnikov. In tako je šlo dalje. Z vsakim nadaljevanjem je naraš¬ čalo število naročnikov in celo »Grofica —- beračica” in »Lizan- ska sirota” sta se morale umakni¬ ti temu novemu romanu, da si i- majo dame povsod prednost. Urednik si je nabavil sodček vina, njegova soproga si je pa na¬ ročila iz mesta nov moderen klo¬ buk in svileno bluzo. To je bil prvi uspeh »Krivde in osvete”. Dogodilo se je, da je od času 17 poglavja novega romana vdrl ne¬ znan tat po noči v vilo kapitana Schmidta, vlomil v blagajno in pobral, iz nje par tisočakov, kate¬ re je imel kapitan kot izkupiček prodane gozdne parcele slučajno doma. Daši je prišel gospodar koj na sled tatvini, je bil vendar ves trud orožnikov brezuspešen. In sedaj se je začel zanimati za to tatvino tudi urednik. Če je že tako krasno opisal'v romansu. ki vzbuja v vseh krogih zanimanje, delovanje detektiva, zakaj ne bi sam poskusil svoje detektivske sreče? (Brskal je po trgu, po okolici in po gostilnah. V vsaki neznani o- sebi je videl storilca, zasledoval ga in opazoval, kar mu je doneslo s časom dve zaušnici. Toda to ga ni ©strašilo, še z večjo anemo se je vrgel v detektivske posle, dok¬ ler ga ni tožilo par oseb radi raz- žaljenja časti, ker jih jo nazivad v svoji slepi detektivske strasti s tatovi, čelo Schmidt sam mu je pokazal vrata, ker je vedno preiskoval po njegovem vrtu sle¬ dove stopinj in mu pri tem poho¬ dil najlepše cvetlice. Tat je pa ostal skrit. Neko jutro — roman v »Gospo¬ darju” še ni bil končan — je od¬ piral urednik došla pisma. Med drugim je zapazilo urednikovo oko tudi pismo iz Amerike. Na znamki je bil pečat iz AVashingto¬ na. Mogoče kak nov naročnik, mo¬ goče je prišla slava njegovega »Detektiva Andersona” celo v Ameriko. Zakaj bi ne zaslovel tak imeniten roman tudi po novem svetu? Tn misiji je že urednik, ka¬ ko se zahvali v prihodnji listnici uredništva novemu naročniku v daljni Ameriki za priznanje, kar seveda povzdigne ugled njegove¬ ga lista. Z veseljem je odprl pismo in bral: - »Dragi g. urednik! Pred tremi meseci sem se pri¬ klatil^ na svojem potovanju tudi v 'Vaš trg. V gostilni sem pre¬ biral — dolg čaš mi je bil — pod¬ listek v Vašem listu in sicer rav¬ no ono mesto, ki popisuje vlom pri grofu. BtroskovnjaŠko sko¬ raj je bil popisan ta vlom. Moj dober nos me ni zapustil. Tistega romana ni spisal James Ryan, pač pa Vi, kaj ne, g. ure - nik? Saj tak list tudi ne more plačevati velikih honorarjev zna¬ menitim pisateljem. Poizvedoval sem nekaj časa, dognal, da zahajate večkrat k kapitanu Schmidtu in koj sem slutil, da ste tako živo opisali nje¬ govo vilo. Če pa spozna človek na tak na¬ čin notranjosti kakega poslopja, če ve, kje tiči denar, bi bil norec, ako ne bi šel krast. Da me pa ne bi dobili tako ka¬ ki nepoklicani detektivi, sem naj¬ prej vkradel par velikih škornjev, v katerih se mi noge kar plesale, in te škornje sem rabil radi sle¬ dov na mehki zemlji, pri blagajni sem prej prah pobrisal, da se ni¬ so poznali na njem odtisi mojih prstov in še rokavice sem imel. Jaz imam namreč čast, da sem že v »albumu” in da poznajo moje prste v večjih mestih bolj kakor jaz sam. V blagajno sem pa vlomil po Vašem zares tržaškem receptu. Hvala Vam za navodila, dana mi po Vašem romanu. ‘Samo glede vsote ste se blagovolili zmotiti, kajti v blagajni sem dobil samo 14 tisočakov. Prihodnjič bi prosil več točnosti! Za nasvete se Vam Še zahvaljujem. Vi ste um n ra¬ li oureznosti. Mene m* treba is¬ kati, kajti jaz bom že bogvekje, še piredno pride to pismo do Vas O priliki spišem mogoče sam en roman. Za sedaj pa hvala in pozdrav! N. V., zaprisežen vlomilec”. Nobenega detektivskega roma¬ na ni več spi saj urednik. Sklenil, je, da ne pojde več kot voditelj drugim prebrisancem na opolzlo pot zločinov. Raje pa kmetske I romane, o sporih med sosedi itd. I Kmalu je objel plamen pismo a- j merikanskega neznanca, urednik je pa izkušal zakopati vso zadevo v najtemnejši kotiček svojega spomina. SLOVENSKO-HRVATs BRIVNICA. Brijem in strižem po amerišj in starokrajskem načinu. čj s obraz lišajev in mozoljev z e tričnim strojem. P ostrežbato