A. Č.
Na Rakitniški planoti                   
           am, kjer je bil doma nekdanji urednik »Vrtčev« — ¦j profesor                   Anton K r ž i č ; gori ob čednč) prenovljeni, z dehtečimi nageljni.
     z venci in vitkimi mlaji obrobljeni rojstni hišici njegovi; tatn. I      kjer je svoj čas Tonček Kržič veselo žvižgal in prepeval, tam gori je bila v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1., izredna, ljubka svečanost. Častilci      f  Kržiča,  prijatelji mladine,  dobri učitelji  in  učiteljice,  ki jih  je  vzgojil        pokojni profesor Kržič, so poskrbeli, da se je na njegovi rodni hiši vzidala lepa spominska plošča, ki so jo ta dan s primerno slovesnostjo odkrili. Ofe tej priliki je došlo na zračno in prostrano rakitniško planoto od blizu        in daleč toliko častilcev pokojnega, gostov in domačega ljudstva, da ga        toliko mala župnija še ni videla izlepa. Res je, da so doimačini imeli ta dan tudi blagoslovljcTije novih bronastih  zvonov,  ki  st> ta  dan popoldne  že proslavljali tudi Kržičev spomin, a vleklo je tudi Kržičevo slavlje.
Pred rojstno hišo blizu cerkve so se zbrali prav vsi, ki so bili poprej pri  cerkvenem  opravilu in pri sv.  maši:  šolska  mladina,  častno  število        učiteljstva, domačini, tujci, med poslednjimi dokaj Ljubljančanov.   Preden       je bila odkrita spominska plošča, je predsednik društva krščanskega uči-        teljstva, vodja Ivan Š t r u k e 1 j, zbranemu občinstvu, stoječ na vzvišenem,        ocvetličenem odru, pojasnil pomen slavnosti, hkrati pa točno in obšlrno         z živahnimi besedami orisal skorajda vse življenje in neumorno delovanje        pokojnega slavljenca.   Poslušalci so vztrajno in napeto sledili dogodkom in  prizorom  iz  življenja  svojega odličnega  rojaka,  ki je  toliko  dobrega storil uprav za vzgojo in blaginjo drage mu mladine.  Ugajale so jim osobito        razne šaljivke, ki je znal z njimi rajni šegavi pisatelj razvedriti in v dobrc        voljo spraviti vsako družbo.                                                                                
Na slavnostnem odru je nato nastopilo še več govornikov iz Ljubljane. Opisovali so navzočim vrline in zasluge rajnega častnega kanonika KržiČa. Poudarjali so, da bo za pokojnega najlepši spomenik, če bodo vsi: starši, duhovniki in ircitelji — z isto vhemo posvcčali svoje moči krščanski vzgoji mla'dine, kakor je delal rajnl mladinoljub Kržič.
Ko je bila okusno ovenčana spominska plošča odkrita, je navzoče učiteljstvo zapelo par mičnih in slavnosti primernih pesmi. Dobri Rakit-ničani so bili to nedeljo izredno veseli in oduševljeni. Radovali so se novega zvonila, a še bolj so bili ponosni na svojega odličaega rojaka, čigar spomenik bo brez dvoma budil osobito v srcih ondotne mladeži vnemo za vztrajno delo in učenje,