Sploine vesti. — »Učiteljski Tovariš« prihodnjl teden zaradi seje glavnega odbora UJU ne izide ter nadomcstimo to z naslednjimi številkami. — Seja glavnega odbora UJU, ki se je imela vršiti 12. in 13. t. m. v Beogradu, je preložena na velikonočno sredo in četrtek, t. j. 16. in 17. aprila t. 1. — iSeja širjega sosveta pov. UJU Ljubs ljana se bo vršila v soboto 26. aprila 1930. v Mariboru. — Stanarina in naturalna stanovanja. Tovarišice in tovariše, ki imajo neprilike v tem oziru opozarjamo, da uradno to poro* čajo na prosvetno upravo, prepise pa pošljcjo tudi poverjeništvu, da organizacija tudi s privatno iniciativo lahko stori korake za ugodno rešitev tega vprašanja. — Ati ste že naročili šolski zakon? Za vsakega učitelja in vsako učiteljico je ta za= kon nujno potreben, ker ga potrebuje vsak dan v službi. Oglejte si današnji oglas, kaj vse vsebuje zakon o narodnih šolah, ki je izšel v založbi Učiteljske tiskarne. Kdor ga nima, naj,ga naroči takoj po dopisnici. —Velikonočne počitnice so odrejene z odlokom min. prosv. O. |N. br. 27.544 z dne 4. aprila 1930. od vštetega četrtka 17. t. m. do vštctega 27. aprila t. 1. in to v zmislu § 54. zakona o narodnih šolah. — Pokojnina. Poznam bolezensko upo« kojeno učno osebo, ki je prejela dosavljen upokojitveni dekret že tekom meseca pro^ sinca in so se ji seve takoj s 1. februarjem ustavili prejemki. Toda pokojnine še do da= nes — dne 7. aprila ni dobila nakazane. Bo* lezen, a že tretji mesec nobenih prejemkov. In vendar tudi upokojenec ne more živeti le ob vodi in zraku, posebno pa še bolnik ne. Skrajni čas je, da se to ublaži in se ti dolgi odmori za vselej onemogočijo. — Stanarino nam bodo plalčevale občine. To bo zopet povzrocrlo težave med učitelj* stvom in občino, mcd šolo in domom — posebno za nas podeželske učitelje. Podeželski človek je najbolj občutljiv pri denarju, ozi= roma pri plačilu. To je pri njem alfa in ome» ga. Tu se razbije vsako prijateljstvo. Ze sli* šim in čitam: Zdaj naj jim še občine stana* rino plačujejo! Čemu imamo toliko učite* Ijev, nekdaj smo imeli le enega ali dva in je bilb dobro. Tu ne pomaga vse pojasnje' vanje nič in če tudi mu poveš da je zdaj dvakrat in več toliko otrok kot jih je bilo pred 50 ali 60 leti, vse nič ne pomaga, zna se ti zgoditi, kakor učitelju, ki je v družbi govoril o luni, pa ga je eden resno za= vrnil: »To vse nič ni res, kdo pa je že bil na mesecu, da vse to ve?« in konec je bi!o debate. Zato pa naj se ne dela učitelja gmots no odvisnega od občin, posebno na kmetih ne, ker si potem gotovi ljudje vedno prisva* jajo neko oblast nad njim, ki je nimajo in je logično ne smejo imeti. Zdravo razmerje med šolo in domom se kali trpi vzgoja in pouk učitelj in kmet. Učitelj naj vedno občuti okovc odvisnosti in podrejenosti. Tukaj jasno govori tudi mučni incident v Laškem (»Učiteliski Tovariš« z dne 27. mar> ca »Poslano«). Zato pa naj se nam zasigura naša primerna eksistenčna neodvisnost po študiju in delu primernih državnih prejem* kih, da bomo- lahko postavili s polnim uspehom vse svoje moči domu,. narodu. dr« žavi na oltar v šoli in izven šole. Tiste muč« ne beračije pri občnah za stanarino in ku= rivo, pa lepo prosimo: Reši nas o Gospod! Obdravski učitelj. — Društvo učiteljic v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v četrtek dne 17. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj na šentjakobski dekliški šoli v Ljubljani. Dnevni red: 1. Društvena poročila. 2. Volitve. 3. Referat uč:teljice An^ gele Vodetove: »Strokovne organizacijc učiteljic pri nas in drugod«. 4. Slučajnosti. — Vabimo vse tovarišice, posebno one z de= žele; pridite ves k zborovanju! aLnsko leto so prcvzele nekatere tovaršice nabiralne pole za temeljne kamne »Zenskesja doma«. Pro= simo, vrnite pole, ne glede na uspeh— Društveni odbor. — Občnii zbor Učiteljske tiskarne bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri na mestnem magistratu. Zadružr-iki, udcležite se gaT — Kamrt"ško učiteljsko društvo objav« lja: Vse knjigarne in založništva opozarjamo, da smatramo vse pošiljke, naslovljene na učiteljstvo in šolc. in ki niso bilc naročene — kot darilo pošiljatelja prizadeti šol'. — Iz ekspozeja k budžetu mirristrstva prosvete. Izdatki ministrstva prosvcte kas žejo povečanje za 45-2 milijona. Od te vsote odpade del (27 milijonov) na srednješolski pouk v zvezi z uveljavljenjem novega zakona o srcdnjih šolah. Izdatki za univcrze se povišajo za 8'9 nrlijona v glavnem za izred« ne izdatke (gradnje). Dalje se povečajo iz= datki za učiteljišča za 5'8 milijona Din. Zni= žajo pa se izdatki za osnovno šolstvo in na« rodno prosveto za 13'5 milijona Din kar je posledica okolnosti, da so sedaj stanarine uč teljev in plače slug prenešene na občine. Dejansko je proračun za osnovno šolstvo povečan za 24 milijonov, in sicer predvsem za plače 480 novih učiteljev. Povečanje iz« datkov ministrstva prosvete, ki so izkazani v proračunu državnih podjetij in ustanov (gledališča in tiskarnc) znaša 3 milijone. — Knjige Slovenske Šolske Matice za leto 1929. so izšle, in sicer: 1. Pedagoški Zbornik, XXV. zvezek, 2. Dr. K. Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika, 3. L. • Pibrovec: Osnovni razred |v luči sedanjih vzgojno=didaktičnih načel. iTekom (tekočega tedna bo ekspedicija knjig izvršena na vse tiste poverjenike. ki imajo svojo članarino plačano za leto 1929. Zamudnikom, oziroma nečlanom bodo knjige po izvršeni ekspedi« ciji na razpolago, toda proti plačilu knjigar« niških cen, ki so določene za iknjigo pod št. 1 na 28 Din. št. 2 na 20 Din in št. 3 na 40 Din, kar naj blagovolijo prizadeti upošte* vati; za tekoče leto jih pa prosimo, da pra* vočasno, t. j. vsaj do konca junija t. 1. vpla* čajo predpisano članarino 30 Din pri povers jeniku svojega sreza. — Odbor. -— Trojni jubilej bo obhajal tovariš Jan« ko Leban dne 21. aprila t. 1.: 751etnico roj* stva, 601etnico slovstvenega delovanja in 631etnico orglanja. Čestitamo, še mnogo let! — Redni občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo dne 4. maja t. 1. na deški meščanski šoli v Mariboru, Krekova ulica. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Po* ročila funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Predava= nje oblastnega šolskega nadzornika v pok. M. Senkoviča: Poizkus združitve glavnih ci= ljev nove šole. 4. Delovni program za bo* doče leto. 5. Slučajnosti. — Ferijalni tečaj škole rada u Krku. Oblastni odbor Podmlatka Crvenoga Krsta u Zagrebu upriličiti če kroz velike praznike (od 7. jula do 14. augusta t. g.) tečaj škole rada u Krku na istoimenom otoku za nastavnike (ice) osnovnih škola. Nebiljegovane molbe za tečaj škole rada u Krku imaju se slati di* rektno Oblasnom Odboru Podmlatka Crve* noga Krsta u Zagreb. Higijenski zavod, Mi= rogojska c. 4. Upis u tečaj traje do 10. juna t. g. Svaki prijavljenik ima da plati 4Q0 Din 'u ime upisnine i 200 'Din poslati zajedno s prijavom, a ostalih 200 Din platiti prije po* četka tečaja. Materijal za rad u tečaju dobije pohadjač besplatno, a izradjeni predmeti nje« gova su svojina. U tečaju če se raditi samo prije podne, da se pohadjač tečaja mogu po« slije podne kupati, sunčati, loviti ribu itd. Spavanje če biti bezplatno, zajedničko u skol. dvoranama (uz neznatnu nagradu po^ službi), a hrana u gostionima uz cijenu od 650—700 Din mjesečno. Pohadjači tečaja do=> biti če propisana uvjerenja. Za sve eventu* alne informacije treba se ohratiti na Oblasni Odbor Podmlatka Crvenoga Krsta u _agres bu, Higijenski zavod. Mirogojska c. br. 4. Svrha ovog tečaja (kao što je bila i onog prošle godine u Sušaku) da se nastavnicima dade uputa kako se ručni rad dovodi u vezu sa svim naučnim disciplinama na bazi skup« ne obuke (Gesamtunterricht). Napredna pedagogija je postavila dijete kao centar cjelokupnog školskog rada, i traži aktivno sudjelovanje učenika bilo kod kojeg nauč* nod predmeta. Pošto je ručni rad zakonom za osnovne škole propisan. smatrali smo po= trebnim da se ovaj tečaj održi. A. Voditelj tečaja S. Zaninovič obraditi če u tečaju sli« jedeče gradivo: 1. Rad štapičima, graškom, papirom i glinom u savezu sa početnim crta=> njem, stvarnom poukom. čitanjem (stvara* njem početnice), računanjem (stvaranjem ra^ čunice) i pisanjem sve na bazi skupne pouke. 2. Rad u šarolikom papiru i glini u savezu sa zemljopisom. povijesti, prirodopisom, iizb kom i gradjanskom naukom. 3. Sagibanjem papira na bazi planimetrije. 4. Rad u kartonu u savezu sa planimetrijom i stereometrijom, izradjujuči prvenstveno sve one likove koji služe svakom učeniku kao pomagalo pri kona struktivnom crtanju. 5. Rad u tankom drve* tu. Izrada najobičnijih fizikalnih prcdmeta kao primjena teoretski naučnih zakona. 6. Rad u glini u savezu sa podavanjem te* mcljnih zcmljopisnih pojmova: brdo, dolina, tunel, most, kula itd. 7. Pravljenje šarolikog papira i mramorisanog. 8. Uvez knjiga. B. Gosp. Salih Ljubunčič. prof. više pedago* ške škole i učiteljske u Zagrebu predavati če u tečaju u Krku: 1. Škola rada i radna obuka, principijelno stanovište, socijalno privrcdni i kulturno=nacionalni razlozi škole rada p*i* hološka i pedagoška opravdanja radne obuke. 2. Obuka (nastava) u materinjem jeziku: je« zik kao duhovni faktor, jezik kao sredstvo izražavanja i prikazivanja: nastava u jeziku kao središna i sveobuhvatna školska nauka, didaktični i pedagoški principi radne obuke (nastave) u: a) štivu. b) nauci o jeziku (gra* matici) c) pismenim sastavcima, d) pravo* pisu. Novi oblici učenikovog samorada u svim aranama obuke u icziku. 3. Ze^ljopis i povijest, važnost i cilievi ovih nauka. na= stavni oblici nekoč i sada, putovi i sredstva radne obuke u zemljopisu i u povijesti, pe« dagoška (uzaojna i naučna) obrazovna važ« .nost zemlioDisne i povjesne obuke. njihov socijalni. kulturni i nacionalni značaj. 4. Obu* ka o poznavanju prirode: metodički principi radne obuke u poznavanju prirode: vežbc, i samorad učenika privredno i kulturno zna* čenje ove obuke: pedagoški značai radne obuke. 5. Metodika radne obuke u računskoj i geometrijskoj nastavi, psihologija i peda« So_iia računskc i geometriisl-c obukc. ,-iate* matika kao znanost i kao školska nauka ma« teriialna sredstva računske i geometrijske obuke, novi metodički oblici i njihov peda« rtoški značaj. 6. Obuka (nastava) kao kultur? no^socijalni i pedagoško psihološki problem, tehnika obuke. psihologiia dječieq rada. važ<" nost metode, uloga '.lčitelja u obuci. humana i kulturna strana obuke, uzgoj i obrazovanje u obuci skupna obuka. — C. Predavanja iz higijene uopče, a dječje napose. — D. Orga= nizacija Podmlatka Crvenoga Krsta kao od= gojna i humana ustanova. — Početni pouk v čitanju zemljevidiov je prav lahek za učence in učitelja, ako se upo* rablja pri njem ročni zemljevid dotične kul» turne skupine. v kateri se nahaja njcgova šola. Saj najdejo učenci v takem zemljcvidu vse zcmljepisnc pojme, kar vidijo v svojcm oko lišu v naravi. S kakšnim vcselim zanimanjem sodelujejo učenci pri takem pouku jn kakQ lahko se dosezajo dobri uspehi, to ve vsak sam če je že poizkusil. Pri Učit. domu v Ma« riboru je dbbiti ročne zemljevide sledečih kulturnih skupin: PoborjesKozjak, Slovenske goriceaPtujsko polje, Prekmurje, Celjska kot« HnasPosavje in Kamniške planine. Torej ne mučite sebe in učcncev z abstrakcijo v tem predmetu in uporabljajte te zemljevidc! — Izvor izredne nadarjenosti otrok. Pro= fesor psihologije na univerzi v Chicagi, L. Thurstone, je izvršil pri 1500 družinah raz= iskovanja, da bi dognal pogoje pod katerimi se rodijo izredno nadarjeni otroci. Izpraševal je družine iz raznih društvenih slojev in vršil medsebojno primerjanjc otrok, kr so zrasli v isti družini in pod istimi pogoji. Nikjer ni ugotovil, da bi bili otroci mlajših staršev manj inteligentni od otrok starejših roditeljev. Rav* no tako nima vpliva na duševno moč potom* cev razlika v letih med roditelji in tudi ne če* sti porodi. Z raziskovanjem inteligence je ugotovljeno, da zaostajajo prvorojenci po svojem duševnem razvoju za otroci, ki so ro* jeni pozneje. Prof. Thurstone je tudi opazil, da so pozneje rojeni otroci bistrejši nego drugi. Pri proučevanju 362 družin z dvemi otroci se je pokazalo, da so stali mlajši otroci (inteligentno) povprečno za 3 poene nad sta* rejšimi. Čim večja je bila družina, tem bolj je stopnjema prehajala inteligenca na pozneje rojene otroke. V družini s petimi otroci je bila razlika med petim in prvim otrokom za 10 po= enov, a navadno je stal peti otrok za 3 po« enc nad vsemi ostalimi. — Brezžični brzojav in kinematograf v šoli, je naslov časopisu, ki ga izdaja generalna direkcija narodne prosvete v Maroku. Ta list poudarja veliko važnost radioaparata in kinc* matografa za šolo. Ni pa ostalo lc pri besedah. Že v letu 1928. so imele 23 šole svoj radio in 1. januarja t. 1. je dala direkcija šolam štirU deset sprejemnih radioaparatov. Oddajna postaja prireja posebna predavanja in kon* ccrte za šole. Učenci so se tudi naučili že več pesmic potom radia in tudi pravilno čitanje se poučuje po radiu. — Letos sta razpisana v Maroku dva natečaja. Prvi za »Najboljši tekst lekcij za radio«, drugi pa za »Najboljši letni program lekcij za radio«. — Pouk na praških poizkusnih difefrencis ranih meščanskih šolah. Na praških poizkus* nih šolah se uporablja pri pouku češčine resnično litararno delo in ne odlomek iz cu tanke. O prebranem napravijo dijaki refera* te, ki se potem v šoli prebero in popravijo z ozirom na slog, pravopis in vsebino. Pravo* pisne poprave so razredne ali pa si dijakii zamenjajo naloge in jih drug drugemu popra= vijo. Končna poprava in poprava takozvanih nalog za preizkušnje pripada seveda učitelju. Za zemljepis, prirodopis in računstvo se po= služujejo za te zavode predpisanih učnih knjig. Poleg tega so za vsak predmet na raz= polago še drugi pripomočki, knjige in pri« merna litcratura {Mali Brehm, potopisi itd.). Učitelj si navadno napravi učni načrt za vcs teden, kamor napiše tvarino, ki jo bo ob* ravnaval, navede knjigo in stran kjer naj dijak išče podatke za gotov učni problem, ali pa določi učne probleme, o katerih naj se dijak sam pouči in jih tudi izvrši. (Računstvo, geometrija itd.). Opombe se zapisujejo v dnevnike, o dejstvih iz naučnih predmetov pa se napišejo referati. Glavno delo se izvrši vedno v šoli, nekaj malega pa se obravnava kot domača vaja. Jasno je torej, da se v po* izkusnih šolah jako mnogo piše. Papirja sc si'no veliko porabi. Za vsakega dijaka se mo* rajo na razmnoževalnih aparatih pripraviti testi, pismenc priprave, pregledi itd. In ven« dar ni mogoče govoriti o papirnatem šolstvu. zakaj učiteljeva beseda je obdržala svoje me< sto kakršnega je imela, toda učitclj je postal dijakov sodelavec, pomaga mu, kjer je po* trebno, odnosno če ga dijak pokličc pri težs kih problemih na pomoč. iPri stvareh, kjer hi rcšitev zahtevala preveč časa ali pa bi prese* gala dijakove moči, nastopi učitelj s svojo razlago. Učitelj mora poiskati pravo mero mcd samoučenjem dijaka in svojo razlago, da bi ne bilo zaradi predolgega sedenja ogroženo zdravje mladine. Pri prirodopisu se posebno uvcljavlja delovna metoda; lastni poizkusi in samostojnaopazovanja soos tega pouka. Na* prcdek dijakov se meri s testi. Tako je n. pr. imcl 1 računski test 100 računskih dejstcv, t. j. primerov mehaničnega čitanja enošte* vilčnih števil in primcrov čitanja dvoštcvilčnih števil. Trajal je 10 minut. Test brez na^ pake jc bil occnjen s 100%, vsaka napaka vc* lja za 1%. -Ce je računskih, pravopisnih ali drugih dejstev manj,, se ocenjujejo po 2%, 5%. 10% itd. Gotovo, večjo napako jc mn« goče oceniti tudi višje. Meja n. pr. 60% zniči še zadosten uspeh. Boljši redi se preračuna« vajo od 60% do 100%. Testi se dajejo na* vadno enkrat mesečno, v naučnih predmetih pa bolj pogosto. Tukaj jih nadomeščajo ruu logc. Skupni izkazi za posamczne razrede ali dijake in medsebojno primcrjanje le^teh s psi* hologičnimi testi krasno ponazori padanje ali dviganje dijakovega napredka in tudi pokažc, kako sc spoznajo vzroki nenapredovanja. — Radio v ameriških šolah. V zadnjcm času so pričeli v Ameriki uvajati v šolc radio in sedaj služi v mnogih (posebno mestnih) kot glavno učno in vzgojno sredstvo. Država Ohio je že votirala potrebno vsoto za izbolj* šanje početnega pouka in vzgoje s pomočjo radia in se je v tej državi javilo že 1200 šol. da ji bodo v najkrajšem času nabavila in instalirala sprejemne radio^aparatc. — S 4. fcbruarjein t. 1. je začela neka oddajna postaja s sezijo predavanj za otroke od 11 do 15 let in to dvakrat tedensko po pol ure. Agrikulturni kolegij v poljedelskih državah U. S. so instalirali svoje poscbnc radio oddajne po« stajc. ki oddajajo predavanja o kmetijstvu, kmctijskih strojih, živinoreji, sadjarstvu, go^ spodinjstvu itd. Kot primer navedemo izvle= ček iz enodnevncga programa teh postaj: Dopoldne: ob 8. uri godba in telovadba pod vodstvom strokovnjaka, ob 10. uri do* bivajo gospodinjc navodila glede jcdilnega lista in druga navodila v gospodinjstvu. P o -< p o 1 d n e : ob 1230 uri vremenska, tržna in borzna poročila ob 16'30 dečki in deklice po= slušajo poročila o svojih klubih in društvih. ob 17. izčrpna poročila o prometu v Chicagu in Cansas City, nekatere oddajne postajc poročajo tudi o sportnih prireditvah. — Akcija otrok za mir po radiu. V okvii ju Ligc za (Društva narodov |pozivajo wa* ieški otroci (Anglija) svoje tovariše iz vsega sveta da proslave 18. maj kot obletnico prve haaške konfercnce Ieta 1899. Ta dan so kr* stili kot dan dobre volje. Slavnosti po šolah imajo namen, da otrokom s petjem, živimi olikami recitacijami in igrami vcepijo zavest <> potrebi mcdnarodnega prijateljstva. Leta 1922. pa se je zveza poslužila radia, da je po njem angleška deca sporočila deci vseqa sve* ta blagovest -ljubezni med narodi. — Pozvalo je, naj storc otroci vsakega naroda isto po svojih postajah. Ta institucija je našla mo> gočen odziv ipo vseh deželah in podpredsed< nik angleške zveze za Društva narodov g. Gwilym Davies sporoča, da se je odzvalo lani 48 narodnosti. Med petimi postajami, ki jih v svpji okrožnici posebej omenja je tudi »Radio Ljubljaua«, ki se je bil lanskemu pos zivu odzval, kar bo storil seveda tudi ;eto?;. T. R. L. — Dom za ubogo siročad v Hrvatskem Leskovcu pri Zagrebu, v katerem je 65 siro= mašnih otrok brez staršev v starosti od 2 do 14 lct, so posetili te dni zastopniki Dr. A. Wander d. d., ki jc poklon'la že prej gotovo količino Ovomaltine za zajtrk najslabotnej* šim otrokom za zimski čas. Otroci so zastop^ niku tvrdke zelo pohvalili Ovomaltine, in čč. sestre, ki ta dom opravljajo, so izjavile, da je ta zajtrk za otroke izboren ker dobivajo po njem boljši tek in se redijo. Obenem pa so se tvrdki Dr. VVander d. d. zahvalile za ta zajtrk, ki ga prireja siromašnim otrokom. — Evangelski šoll v Zagrebu je že lan dajala tvrdka Dr. Wander d. d. nekaj mesecev brezplačni zajtrk za 25 siromašnih učencev. Že lani je konstatiral upravitelj te šole. da so otroci, ki so uživali Ovomaltine. pridob li na telesni teži in višini. — Zaradi tcga so uvedl na tej šoli vsakodnevno kuhanje Ovo= maltine. Otroci premožnejših staršev p!aču= jejo za zajtrk po 2 Din. — Dr. A. Wander d. d. jc poklonila 30 najsibkejšim otrokom iz osnovne šole na Bo= rongaju gotovo količino svojegd izdelka Ovomaltine z mlekom in slakdorjem. Ti učcnci, po večini sromašnih staršev, so dobivali od tega v šoli zajtrk, ki jim je zelo ngajal in sc jc opazil na njih kaj kmalu vi^ den telesni napredek. Vsi ti otroci so v krat^ kem času pridobili % do 1 kg na svoji tclesni teži. — Ob priliki izletov v Celje priporočamo obisk gostilne »Skalna klet«. Natančneje v današnjcm oglasu.