TERICA
Hej,  devojka naša Mare                   Zrasta bo na oterači
res prelepega je  lica,                       poleg  rože  roža rdeiu,
kada  si konopljo" tare,                     vezata bo cvet do cveta
ga zaliva rdečica.                             v venec kita plameneča.
Kaj vse ona v duhu gleda:             In rokavce bo sešila,
iz konoplje bo predivo,                    da bo ko nevcsta bela,
iz  prediua  bo kadelja.                     da bo vsem  pogledom mila.
a iz nje bo v statvah tkivo.              v duši vedra i veseia.
Platno sotice naj obeli,                    Belo  }i  nabrana krilo
bistra ga omehča voda,                    bo ko  veter zašumelo.
potlej vujne sprelna roka                 ko se bo na vas mudilo,
vpletala bo vbod do vboda.             kjer se kolo bo vrtelo.
tgraj kolce, ne postavaj!
Sama sebi prigovara,
trla trlica, popeva,
h kola muziko udara.                   E.L.Gangl