Aljaž PLEVNIK Oskrbna središča na Jesenicah Gravitacijsko zaledje Jesejiice Os-krhi\a središča Urbanistična zasno- va Pri pripravi urbanističrie zasnove Je-seriicje kot pomemJsten dejavnik prostorskih razmestitev prikazana oskrbna dejavnost. Pti proučevanju značilnosti oskrbnih dejavnosti Je poudarek na gravitacijskeni zaledju in raznvsrah glede oskrbe. V predlogu razmestitev oskrbnih središč so prilcazane tri hierarhične stopnje oskrbe, in sicerprin\amo središče, središče četrti in lokalno središče. Zaradi značaja niorjbloške zgradbe Je-seiiic se kot tip oskrbni!i središč pojavljajo še obcestne zgostitve. Aljaž PleviiUc Supply centres in Jesenice Gravitational hinterland Jesenice Supply ceìUres Urban master plan Wlxile preparing the urban master plan for Jesenice, supply ceiUres were identißed as wi importantJactor in physical positioniiig. Wl\en detenni-nijig the character of supply ceiUres tlie eniphasis is on tlie gravilaiional hinterland and conditions oj'supply. In tlie proposal Jor locating supply cejUres three hierarchical ranks where identißed. namely, the primary ceiitre. centres of subunits and local cetUres. Because of the nwr-phologic structure of Jesenice, liiiear grouping, as another type of supply centres appears. V prispevku so piilcazaiie oski'bne dejavnosti na Jesenicah, ki so bile podrobneje olsdelane v strokovni podlagi za urbanistično zasnovo mesta" V prlspe\'kii bi radi prikazali razmere v 2:vezi z oskibnimi dejavnostmi na Jesenicah. Želeli smo določiti sedanje centre oski-be, njihovo dostopnost oziroma zaledje ter tako opredeliti območja z neprimerno os-IcrÌDo. Obravnavano območje obsega - tal^o kot so opredeljena v i.irbanis-tični zasnovi - mesto Jesenice in bližnja primestna naselja. Pri proučevanju oskrbe nastane vprašanje, katere dejavnosti moramo pri tem upoštevati. V nalogi uvrščamo med osla-bne dejavnosti ti-govino na drobno, osebne storitve in nekatere poslovne storitve (Ivanke, pošta, zavarovalnice ...). Menimo. da pri proLičevanju osla'bnih dejavnosti v mestih ne Icaže prevzeli vseh centi"alnih dejavnosti (npr. osnovne šole, zdravstvene ustanove, cerkev...), kot j ih obravnavajo i-azis-kave centralnih krajev, nekatei'i av-toiji pa jih prevzemajo tudi za analize oskrbnih središč v mestih. Menimo, da imajo te dejavnosti v mestih drugačen princip locii'anja. Za oski'bne dejavnosti je značilno, da težijo k močni koncentraciji na majhnem prostom. Usmerjene so k lociranju v točki ali v loližini točke maksimalne dostopnosti. Taka usmerjenost je naprimer najbolj značilna za trgovino na drobno, ki\i* pa ne velja za šolstvo in zdravstvo. Eden od razlogov, da nismo obravnavali vseh centralnih dejavnosti je tudi v tem, da jih v procesu mestnega načrtovanja navadno obrav-navanio ločeno. Proučevanje in načrtovanje oskrbe v mestih Načrtovanje povi'šin za oslvi'bne dejavnosti mnogi, predvsem pa /-ago-vomiki tržnih principov pri urejanju mest, obravnavajo kot spomo. Vendar izkušnje kažejo, da varovanje javnega interesa postavlja pred načrtovalce mest tudi nalogo načrtovanja oski'l^e. Eno od izhodišč načrtovanja mest je zagotavljanje enake kvalitete osnov-nili bivalnih razmer na celotnem območju mesta m za vse skupine mestnega prebivalstva. Med elemente, ki določajo kvaliteto bivalnega okolja, uvrščamo med di-ugim tudi dostopnost do dejavnosti za vsaltdanjo osla-bo in raven oski'bnih funkcij (Drozg, 1994). Načrtovanje ustrezne mreže dejavnosti za osnovno oskibo prispeva h kvalitetnejšemu bivalnemu okolju tiicli za prebivalce z manjšim akcijskim radijem (funkcionalno ovirane osebe). Ekonomski principi spodbujajo predvsem razvoj večjih oslabnih središč, ki temeljijo na visoki dostopnosti za motorizirane kupce in so navadno locirana na robu mesta. Konkurenčnost velikih središč pa povzroča propad omrežja središč osnovne oski-be v mestu, kar je v nasprotju z načeli mestnega načrtovanja. Možno izhodišče so laliko tudi principi načrtovanja ti"ajnostnega razvoja mest. kise zavzemajo za zmanjšanje porabe časa in energije v mestu (European Sustainable Cities, 1994). E^en od načinov za dosego teh ciljev je nedvomno tudi vzpostavitev ustrezne mreže oskilonih dejavnosti na osnovni ravni, ki oski'bne dejavnosti približa prebivalcem. Če povzamemo, težnje v razvoju mestne oskrbe kažejo na nujnost načrtovanja tudi v manjšili in srednje velikih mestih. Z naraščajočim pomenom individualnega prometa prevlackije centilfugalno gibanje potrošnikov, kar pospešuje decentralizacijo ti-govin in spreminjanje mestnega središča, ki se specializira. Mestno načrtovanje naj izhaja iz št. 26,27/1994 načela zagotavljanja enakomerne pokritosti mestnega prostora, predvsem s trgovinami osnovne oski'be prebivalstva, do katerih laliko prebivalci pridejo peš. Dejansko je bilo opravljenih največ raziskav oski-be za velika mesta, z manjšanjem mest pa upada tudi število raziskav. Pri nas so se z os-ki'bo v najveqih slovenskih mestih v sklopu raziskav mestne zgradbe največ ulcvarjali geografi (Pak. Re-bemilc, Genorio). Urbanisti pa so se iikvaijali predvsem z nomiativi za nameščanje oski'bnlh dejavnosti v mestih (Podbregar-Vasle). Oskrbna središča in njihova hirearhija Posledica koncentracije oskrbnili dejavnosti v proston.1 so njihove zgostitve. Pojavljajo se v dveh morfoloških oblikah: li-govske ceste (ulice) in osla'bna središča. Najmanjše število obratov in njihova medsebojna oddaljenost, Id določajo oskrbno središče, je v strokovni literaturi različno opredeljeno. V zvezi s tem smo v nalogi uporabili Borcherdtovo metodo. Oskrbna središča v mestu so glede na kvaliteto in kvantiteto oskrbe hi-rearhično razmeščena. Hierarhična raven središča je poveziana s Številom trgovin ter z njihovo ponudbo oziroma z ravnijo potreb, kijih lahko zadovoljujejo prebivalci. Ločimo: - pogoste, vsakodnevne potrebe, - občasne potiebe, - izredne, posebne potrebe. Med opremo oskiiinega središča na osnovne ravni, v katerem prebivalci zadovoljujejo vsakdanje potj-ebe, uvrščamo ti'govine z živili, mešanim blagom, s sadjem in zelenjavo, ti-a-fike in biQe, toi-ej ti-govine z blagom za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb. Omenjene ti'govine lahko vključuje tudi večja samopostrežna trgovina. I^rimema je tudi povezava trgovine za osnovno osla-bo z clm-gimi vsaltodnevnimi oskrbnimi dejavnostmi (npr. poštne, bančne in lekarniške storitve). Tipično blago za zadovoljevanje občasnih poti^eb je obleka, obutev, usnje, gospodinjski predmeti, za zadovoljevanje izred- nih potreb pa vozila, kurivo, gradbeni material itd. Izoblikovana hirearhija mestnih oskrbnih središč obstaja le v velikih mestih (v Sloveniji delno le v Ljubljani). S širjenjem mesta narašča dekoncenti-acija trgovin v mestnem jedru (Lichtenberger, 1986). Manjša mesta imajo izven osrednjega mestnega jedra le redko razvita središča različnih stopenj. Na-vachio gre za zgostitev osnovnih oskrbnih dejavnosti v novili stano-vanjsldh soseskah ali za dejavnosti v nekdanjih vašldh središčih, ki so zai~adi širjenjem mesta postala njegov del. Majhna gravitacijska zaledja v teh mestih ne morejo vzdi-ževati močnejših oskrbnih (sekundarnih) središč in ne opravičujejo njihovega obstoja. Gravitacijsko zaledje Vsako oskrbno središče ima ustrezno gravitacijsko zaledje, Id ga lahko merimo s površino mestnega prostora ali s številom prebivalcev, ki vanj gravitira. Velikost gravitacijskega zaledja je odvisna od velikosti ter od vi'ste in števila storitev, Id jih v posamezneni središču opravljajo za ziidovoljevanje potreb prebivalcev. Gravitacijsko zaledje posameznega središča lahko določimo na različne načine. Metoda, ki jo pogosto uporabljajo je anketiranje kupcev ali trgovcev. Uj^orabljajo pa tudi podatke o velikosti prodajnih površin, gostoti poselitve, kvaliteti ponudbe itd. Nekateri avtorji določajo vplivno območje središča osnovne ravni kot obmoqe, kije dosegljivo peš in zahteva 8-12 minut hoje, to pa je približno 800 - 1200 m dolga pot (Bugmann, 1980). V njem prebivalci zadovoljujejo svoje osnovne poti^ebe. Večina kupcev do tj-govin za dnevno oskrbo prihaja nakupovat peš, zato Je prenašanje blaga utrudljivo, še posebno za funkcionabio ovirane osebe. Razdalja 500 m v urbanističnih nonnativih zato pomeni zgornjo mejo. Do trgovine za vsakodnevno oski'bo so zaželene krajše razdalje, 200 - 300 m (Jemejec, 1976). Na osnovi opredeljenih razdalj lahko v mestu določimo ustrezno mrežo osnovne oslabe. Št. 26, 27/1994 Metodologija dela Dosedanje analize oski'be v slovenskih mestih so temeljile na terenskem kartiranju funkcije objektov in anketii^anju prebivalcev. Pri naši analizi smo izhajali iz računalniške obdelave podatkov v okolju GIS^. Za določevanje zgostitev os-ki'bnili dejavnosti smo uporabili po- Legenda: Q vsakodnevna oskrba jÈk periodična oskrba I izredna oskrba SlOca 1: Primer zaohrozevcaya: a) oskrbnih središč, b) obcestnih zgostitev datke iz evidenc ROS (register podjetij in drugih organizacij) ter ERO {enotni register obratovalnic) Zavoda RS za statistiko. Za kasnejše kvalitativno vrednotenje oskrbnih središč smo s pomočjo šifranta Zavoda RS za statistiko oskrbne dejavnosti iz omenjenih evidenc razvrstili v tri skupine: - dnevno (pogoste, vsakodnevne potrebe). - tedensko (periodične potrebe), - občasno (izredne, posebne potrebe). Podatke smo v okolj'u GIS s programskim orodjem PC ARC/INFO prekrili s kooi-dinatami hiš iz evidence hišnih številk (EHIŠ). Tako smo dobili kartografski prikaz razmestitve oskrbnih dejavnosti po objektih, kar nam je omogočilo določitev zgostitev oski'bnih dejavnosti. Za posamezne koncentracije smo iz omenjenih evidenc s programskim orodjem PC ARC/INFO dobili podatke o vrsti dejavnosti glede na potrebe in število zaposlenih^, kar nam je omogočilo kvalitativno ovrednotenje oski'bnih središč. V nalogi smo uporabili Borcherd-tovo metodo razmejevanja in vrednotenja oskrbnih središč (Klein, 1982). Ločili smo: - samostojne oskrbne enote (posamezne ti^ovine, naslednja trgovina je oddaljena vsaj 50 m), - središča, kjer so vsaj tri trgovine za osnovno oskito ali večja samopostrežna trgovina, ki vključuje vse blago za osnovno oskrbo; med posameznimi enotami so eden, dva ali trije objekti brez oskrbnih enot. Središča smo nato delili na: - središča trgovin z manj kot 8 enotami, - središča z 8 ali več enotami. Hierarhično raven smo določili glede na: - število oskrbnih enot v središču, - sestavo panog (notranja struktura). Določili smo še obcestne zgostitve oziroma trgovske ulice kot drugo (morfološko) obliko zgostitev oskrbnih dejavnosti. Primere razmejitve zgostitev oskrbnih dejavnosti prikazujeta sliki lain lb. št. 26, 27/1994 Za lokalna središča za osnovno oskrbe smo določili gravitacijska zaledja na osnovi peš dostopnosti. Kot smo že navedli. ui-banistiCni normativi za osnovno oskrbo predvidevajo kot zgornjo mejo za oddaljenost od središč za osnovno oskrbo 500 m, v analizah oskrbnih središč pa za gravitacijsko zaledje osnovne oskrbe jemljejo radij 800 - 1200 m, ki zahteva približno 8-12 minut hoje. Na dostopnost močno vpliva prostorska zgradba mesta s svojimi številnimi fizičnimi ovirami. Razmere glede oskrbe na Jesenicah Jesenice imajo specifično prostorsko strukturo - longitudinalno zasnovo, saj razdalja sklenjeno pozidanega dela mesta v smeri vzhod-zaliod brez Hrušice znaša 8 km, razmerje med dolžino in širino pa je 1:5. TaJtšen tloris mesta je vzrok za večjo oddaljenost perifernih mestnih delov od mestnega središča. Poleg mestnega tlorisa pa zmanjšujejo dostopnost do primarnega mestnega središča še fizične ovire v mestu, ki jih predstavljajo sldenjeni industrijski kompleksi. Ti po dolžini raz-polavljajo mesto ter zavzemajo os- rednje mestne površine. Poleg njih predstavljajo ovire še železniško omrežje in reka Sava. Vse to, kljub relativno majhnemu številu prebivalcev (1. 1992 - 18.638), kaže na poti'ebo po razvoju večjega števila oski'bnih središč v mestu. Razmere glede oskrbe prikazuje slika 2. V Ljubljani so poleg primarnega središča izločili še štiri hierai-hične ravni oskrbnih središč (Rebemik, 1993), v Marilxiiu prav tako štiri (Plevnlk, 1994) in v Celju tii (Reber-nik, 1993). Na Jesenicah smo v hierarhiji oskrbnih središč poleg primaraega središča določili še dve ravni (si. 3): - središče četrti, - lokalna središča. Primarno mestno središče V morfološkem smislu mestno središče na Jesenicah ni razvito. Mesto se ni razvijalo okoli starega mestnega jedra, kot se je dogajalo v mnogih slovenskih mestih, temveč s postopnim združevanjem bližnjih naselij ter zaselkov. Mestno središče pa lahko opredelimo z omejitvijo zgostitve centralnih ftrnkcij. Funkcijsko opredeljeno pri- Legenda: ^^ primarno središče ^ središče četrti O lokalno središče O O O obcestna zgostitev o 250 500 750 lOOO m Slika 2: Stajye osìa-be marno središče upravičeno nosi svoj naziv. Tukaj soskoncentrirane ti-go-vine z vseh ravni oskrbe (1/3 vseh mestnih ü'govin osnovne oski'be), ti^žnica, banki, glavna pošta, glavna železniška postaja, več upravnih institucij, župnijsld urad, galeriji, gledališče, ginmazija, radio, kino, oba liotela itd. Gre za koncentracijo cen-ü'alnih dejavnosti, ki usti-eza velikostnemu redLi mesta in oskriouje široko zaledje. Središče četrti Ob primarnem mestnem središču smo Ligotovili le eno središče na ravni četi'U. in sicer v mestnem predelu Plavž. Poleg nekaj ži\alskih trgovin ima še blagovnico, trgovino z oblačili, pošto, banko, restavracijo in bile. Na zgostitev oskrbnih dejavnosti se navezujejo še vrtec, občina in zdravstveni dom. S temi centralnimi dejavnostmi to središče dopolnjuje primarno središče, kajti ne skiži le lastnemu zaledju, temveč celi občini. Nekateri avtoiji laka središča imenujejo sekundama središta. Lokalna središča Ostala središča so le lokalnega značaja, iniajo pa razvito osnovno os-ki-bo. Med posameznimi lokalnimi središči obstajajo i"azlike v opremljenosti. Razpon števila trgovin v središču na tej ravni je od 3 do 8. Ker središča sestavljajo večinoma tj-govine za osnovno preskd^o, jih nismo delili v podskupine. Izločili smo 6 središč na tej ravni. Obcestne zgostitve Ločevanje med obema morfološkima oblikama zgostitve oski-bnili dejavnosti (središči in obcestnimi zgostitvami) je pogosto nejasno in sporno. V taki dilemi smo se pri pjx)-učevanju osla-be na Jesenicali pogosto znašli. Precejšen del dejavnosti je skoncenti'iran vzdolž osrednje mestne prometnice, vendar je vzrok tako razmestitev tudi v tlorisu mesta. Talio bi laliko celotno mestno središče pred izgradnjo novega dela Ceste maršala Tita olsravnavali kot obcestno zgostitev. Pii razmejitvi obeh oblik zgostitev smo si pomagali tudi z vi^ednotenjem njihove vsebine. Zgostitve, v katerih je precej gostinske dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so posledica pretekle, tranzitne vloge osrednje prometnice, smo opredelili kot obcestne zgostitve (sliki 2 in 3). Ker se pojavljajo le lokalno, jih ne moremo uvi'stiti med trgovske ulice. Območja z neprimerno oskrbo Pomanjldjivo osnovno oskibo smo ugotovili v primestnih naseljih Koč-na, Lipce, ter v mestnih delih Tomšičeva. Kurja vas in Podmežakla. Gre za območja z nenačrtno gradnje individualnih stanovanjskih hiš z nižjimi gostotami, ki z majhnim zaledjem težko vzdräujejo samostojna osltrbna središča. Hkrati je za ta območja značilna otežena dostopnost do bližnjih oskrbnih središč. Kurjo vas in Podmežaldo loči od najbližjega osla'bnega središča (ki je primarno sreaišče sredièis čsirti OVIRE I avtocesta, železnica I iridusirija Slika 3: Gravitacijsko zaledje oslahnOi središč št. 26, 27/1994 hkrali primarno mestno središče) reka Sava in strnjen industrijski kompleks železarne. IVimestni naselji Kočna in Lipce sta precej odmaknjeni od oskrbnega središča. Razpotegnjeni mestni del Tomšičeva je v zaliodnem delu sicer povezan s primarnim mestnim središčem, vendar so njegovi vzhodni deli od središča precej oddaljeni, dostop do središč na jugu pa ovira železnišlta proga. Pri izdelavi urbanistične zasnove bo treba razmišljati o spodbujanju razvoja lokalnih središč ali o povečanju dostopnosti do bližnjih središč v omenjenih območjih. Večina dejavnosti na višji ravni je skoncentrii'ana v mestnem središču, nekaj dejavnosti pa v bližnjem središču četi'ti v mestnem delu Plavž. Glede na to, da velike in-dustiijske povi-šine v osrednjem delu mesta spreminjajo svojo namembnost lahko pričakujemo dodatno koncentracijo oskrbnih dejavnosti v središču. V dosedanjih proučevanjih rabe prostora (Plevnik, 1994) smo ugotovili, da so za izgradnjo večjih nakupovalnih središč, nekatere lokacije na robu Jesenic precej privlačne. Lol^acije so jx)vezane s širšim regionalnim zaledjem in z novo traso avtoceste in cestnim predorom. 'Ridi razmere v dixigih slovenskih mestih spodbujajo zanimanje investitorjev za izgradnjo nakupovalnih središč na robovih mest, ki so vezana predvsem na individualni promet. Taka središča bodo v manjših mestih neugodno vplivala na razvoj centralnih območij, zato bo njüiovo upravičenost ti^eba še jareveriti. Koncentracija oslabnih deja\'nosli v središču in razvoj večjih nakupovalnih središč na obrobju utegnejo, poleg že omenjene velikosti url^anega prostora in slal^e dostopnosti nekaterih mestnih delov, negativno vplivati na omrežje oski^be. Menimo, da bi bilo smiselno spodbujati v mestu razvoj nekaterih sekundarnih. Z izgradnjo avtoceste je poslal mnogo pomembnejši in dostopnejši predel v mestnem delu Javomik, okoli križišča Ceste B. Kidriča in Ceste J. Finžgaija. Zanimivi so tudi objekti ob Cesti železarjev v mestnem delu Sava, ki jih deloma že (nenačrtno) prenavljajo in njihovo, pretežno stanovanjsko, funkcijo spreminjajo v oskrbne in poslovne dejavnosti. Poleg zagotavljanja prostora za oskrbna središča v planskih dokumentih obstajajo še drugi načini spodbujanja i^azvoja oski'bnili središč, predvsem s povečanjem njihove privlačnosti. To bi dosegli z ureditvijo, zagotavljanjem parkirnih prostorov in spodbudami za dodatno ponudbo (banka, pošta, lekai'-na ...). Razvoj lokalnih središč ima, poleg zaščite ogroženih skupin prebivalstva in tistih s ti-adicionalnimi navadami nakupovanja, tudi šii'ši družbeni pomen, prispeva pa tudi h Invaliteli bivalnega okolja. Aljaž Plevnik, dipl. geogr, Urad RS za PP Opombe ' Niüogo jc niU'očila oljčina Jesenice, izvajalec je bii Urbanistični InšUtiit Re-jDiililitce Slovenije, nosilec naloge Saša Dalia Vüdle, statistične poclatJie pa je računalilišl«) obdek\l Diuiijel Bolclin. ^ Obe niet.ocli smo preizlcusili pri analizi oskrbniJi središč na Jcscnic;ali. Ra-či.\nalnišlia metoda seje zaitidi liilrosti in natančnosti podatkov izkazala za natančnej.šo. Vseeno so se na terenu pokazala nel