XTUALNO VPRAŠANJE V teh dneh po gozdovih že srečujemo prve nabiralce gozdnih sadežev — jagod in borovnic. Dozoritev borovnic se je letos sicer malce zakasnila zaradi dežja, vendar letina letos dobro kaže. Prav zadnji dež je tudi borovnicam Precej koristil. Tako je videti, da bo letošnja letina ena najboljših v zadnjih letih. Računajo, da bo odkup na Gorenjskem znašal okoli 150 ton, lahko Pa bo dosegel tudi 180 ton borovnic. Lepo in pravilno obrane borovnice bodo namenjene za izvoz, ostale pa za industrijsko predelavo. Borovnice bodo odkupovale kmetijske zadruge in jih potem takoj transportirale naprej. Kmetijske zadruge so začele z odkupi v sredo, 18. junija, in sicer predvsem zadruge v nižinskih predelih, medtem ko bodo ponekod v višinskih predelih začeli odkupovati borovnice verjetno nekaj dni kasneje. Odkupovale bodo kmetijske zadruge v poznih popoldanskih urah, tako, da jih bodo ponoči lahko v posebnih vagonih takoj transportirali bodisi za izvoz bodisi za industrijsko predelavo. Lepo in pravilno obrane borovnice bodo odkupovali po 60 dinarjev, ostale, ki so namenjene za industrijsko predelavo pa po 30 dinarjev. Ker je letina dobra, bodo lahko pridni nabiralci kar lepo zaslužili. Prav bi bilo, da bi na to priložnost opozorili otroke tudi predavatelji, preden otroci zapustijo šolske prostore in gredo na počitnice, da bi jih natančno poučili, kako naj nabirajo, da bo imelo njihovo delo čim večji učinek. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE 17 kegljev je odločilo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 47 — CENA DIN 10.— KRANJ, 20. JUNIJA 1958 Plenum okrajnega odbora SZDL razpravljal o predlogu okrajnega perspektivnega plana V okviru stvarnih možnosti Po daljšem času so imeli 1'egljači iz Kranja spet mednarodno srečanje. V torek so pomerili svoje moči z reprezentanco Budimpešte, ki so jo sestavljali reprezentanti Madžarske, ki so nastopili preteklo nedeljo v Ljubljani proti reprezentanci Jugoslavije. Kot je bilo pričakovati, je ženska ekipa KK »Triglav« proti boljšim kegljačicam z Madžarske zgubila za 218 kegljev, medtem ko so člani v izenačeni borbi zgubili le za 17 podrtih kegljev. Rezultat je 5105:5088 v korist gostov. Za dosledno upoštevanje vloge komun OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRANJ JE KRITIZIRAL POSTOPEK PRI PRIPRAVLJANJU CENTRALIZACIJE MLINSKE INDUSTRIJE MIMO OBČIN, OKRAJA, TRGOVINSKE ZBORNICE IN SVETOV — NA GORENJSKEM NAJ BI BILO ENO SAMOSTOJNO PODJETJE MLINSKE INDUSTRIJE V ponedeljek je plenum Okrajna odbora SZDL razpravljal ° predlogu okrajnega perspektivnega plana. Uvodno je predlog plana obrazložil član sekretariata Okrajnega odbora SZDL Vinko Hafner, v razpravo pa je P°seglo precej diskutantov. Poglavitna vprašanja, okrog kate-Tih se je razprava še zlasti sukala, so: zaposlovanje in proizvodno st, osebna potrošnja, obrt 111 Podobno. Predlog perspektivnega plana Pl"9dvideva letno povprečno pokanje družbenega bruto proiz- vod a za 7 %. To povečanje naj bi dosegli deloma s povečevanjem proizvodnosti (kot posledico boljše organizacije dela itd.), deloma z rekonstrukcijami oziroma odstranjevanjem ozkih grl, deloma pa z odpiranjem novih zmogljivosti, kar pa terja tudi novo delovno silo. ŠE O ZAPOSLOVANJU Od predvidenih 2.778 novih delovnih moči v industriji (v obdobju 1957/1961) se je že do 1. aprila letos zaposlilo okrog 68 %. Predvsem od industrijskih podjetij, ki absorbirajo večino delovne sile, je odvisno, ali bo Na Jesenicah bodo nov most Elektrifikacija železniške proge 0,1 Ljubljani zahteva povišanje ostu cez pr0g0 na Titovi cesti J* Je»«nicah. Te dni so pričeli s'b' stari most, preko katerega k0Ui cesta I. reda Ljubi janu—Pod- ^r°n in dalje v Avstrijo. Most ne bo »amo povišan, marveč I Cl razširjen z dodatnim pločni-0tn za pešce. Dela bodo trajala približno dva meseca, t. j. vso glavno sezono kar močno ovira cestni promet skozi Jesenice. Vsa vozila in vsi pešci morajo nadaljevati pot skozi Jesenice po stranskih ulicah, kar je trenutno zelo neprikladno, bo pa toliko boljše, ko bo most dograjen, ker bo z njim odpravljeno ozko prometno grlo prometne zveze. planirano število novih delovnih moči doseženo ali celo preseženo, kar pa bi neugodno vplivalo na komunalni standard, pa tudi na proizvodnost. Razen tega moramo upoštevati še to, da se bo precej ljudi v tem obdobju zaposlilo tudi v nekaterih doslej manj razvitih panogah (v gradbeništvu, trgovini, obrti itd.). Po eni strani smo že v prvi četrtini obdobja 1957/1961, ki ga upošteva perspektivni plan, zaposlili večino planirane delovne sile, po drugi plati pa v razpravah o predlogu perspektivnega plana slišimo resne zahteve, naj bi predvideno nadaljnje zaposlova-vanje omejili samo na naravni prirastek prebivalstva v okraju. Pritegovanje nadaljnjega števila polproletarcev iz vasi v industrijo namreč neugodno vpliva tako na proizvodnjo v vasi kot v industriji, razen tega pa še bolj odpira komunalne probleme itd. V razpravi na ponedeljkovem plenumu je bilo zato izraženo mnenje, naj bi se podjetja bolj modernizirala in razmišljala tudi o uvajanju avtomatizacije, da bi na ta način povečevala proizvodnjo, ne da bi bila potrebna nadaljnja delovna sila. V posameznih primerih — tako smo slišali v razpravi — pa deloma vpliva na povečanje števila zaposlenih tudi pretrda omejitev nadurnega dela. Predlog okrajnega perspektivnega plana predvideva znatne negospodarske investicije (za šole, stanovanja itd.), ki pa jih bomo dobršen del uporabili že letos. Tu se seveda pojavlja navskrižje med potrebami in možnostmi, treba pa je seveda obdržati ravnotežje. Nadaljnje povečevanje negospodarskih investicij bi tudi prav gotovo tako neugodno vplivalo na raven osobne potrošnje (ki naj bi se povprečno letno povečevala za 7 %, če upoštevamo .še priliv nove delovne sile, pa za kakih 6°, o) kot negospodarske investicije. Do leta 1961 naj bi se vrednost izvozil iz našega okraja, izražena v deviznih dinarjih in pri upoštevanju enakih cen kot v letu 1961, povečala v povprečju za 62,1 %• Povečanje izvoza bo treba doseči predvsem z izdelki črne metalurgije, kovinske in elektro industrije, končnimi izdelki lesne industrije ter s povečanjem inozemskega turizma, po drugi strani pa n:ij bi uvoz surovin in drugega blaga nadomestili, kolikor je največ moč, z uporabo domačih proizvodov. V tem pogledu bodo morali organi delavskega upravljanja in kolektivi pokazati vse .razumevanje za širše družbene potrebe. PREDVSEM RAZVOJ STORITVENE OBRTI Dokaj so na plenumu razpravljali tudi o obrti. Posamezni diskutanti so opozorili na nenehno težnjo po preraščanju obrti v industrijsko dejavnost. Sam ob sebi to ni negativen pojav, s stališča izboljševanja družbenega standarda prebivalstva pa je škodljiv. Običajno se dogaja to, da pri razdeljevanju kreditov dodelimo kredit tistemu, ki lahko nudi boljše pogoje, pri čemer pa so seveda nujno zapostavljene ravno panoge in podjetja, ki lahko najbolj neposredno vplivajo na družbeni standard. Po mnenju nekaterih diskutantov naj bi zavirali dajanje kreditov za razširjanje nekaterih obrtnih obratov, ker s tem podpiramo težnjo po njihovem preraščanju v industrijo. Tudi pri sklepanju o garancijskih izjavah naj bi ljudski odbori zahtevali od obrtnih podjetij, naj se razvijajo predvsem v smer, ki jo terja izboljševanje lokalnega standarda. Za razvoj zlasti storitvene obrti pa naj bi nudili tudi druge olajšave, ki bi med drugim omogočale tudi boljše nagrajevanje obrtnih delavcev. Na plenumu je bilo poudarjeno tudi mnenje, da ljudski odbori še vedno ne skrbe dovolj za razvoj nekaterih panog, kakor kmetijstva, trgovine, gostinstva in obrti, predvsem pa se teh nalog še ne lotevajo sistematično, z. Ko so na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Kranj razpravljali o pripojitvi mlinskega podjetja »Klasje« Kranj k podjetju »2ito-moka« v Ljubljani, šo sklenili, naj bi Občinski ljudski odbor preko Okrajnega ljudskega odbora skušal urediti stvari tako, da bi bilo na Gorenjskem eno samostojno mlinsko podjetje (namesto dosedanjih treh), ki bi imelo pooblastilo za trgovanje z žiti in mlinskimi izdelki. V sredo so se zato zbrali na Občinskem ljudskem odboru v Kranju predstavniki kranjske in škofjeloške občine, okrajnega ljudskega odbora, občinskih in okr. Sveta za blagovni promet ter Okrajne trgovinske zbornice. Razpravljali so o posledicah, ki bi jih po njihovem mnenju imela združitev mlinskih podjetij na preskrbo Gorenjske. — Nerazumljiv pa jim je predvsem postopek, po katerem naj bi se ta združitev izvršila. Ta način so grajali tudi že odborniki na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Kranju. Kaže, da je vse dosedanje »delo« za združitev le plod osebnih dogovorov nekaterih ljudi, nihče pa o tem ni obvestil pristojnih občinskih ljudskih odborov - Kranj, Škofja Loka in Radovljica —■ niti Okrajnega ljudskega odbora, niti Trgovinske zbornice. Vse bi šlo gladko naprej, če se ne bi ustavilo na zadnjem zasedanju Občinskega ljudskega odbora Kranj, kjer so se odborniki potem, ko jim je bilo razloženo, da je Občinski ljudski odbor postavljen NAŠ RAZGOVOR glede združitve že pred gotovo dejstvo, upravičeno vprašali, čemu naj potem še samo formalno sklepajo o združitvi. Ker pa so občinski ljudski odbori dolžni dati svoje soglasje, so stvari le natančneje pregledali. Kritizirali so predvsem način takega združevanja mimo občin, okraja in drugih pristojnih organov; ker so končno tudi ti odgovorni za nemoteno preskrbo prebivalstva in tudi delo gospodarskih organizacij samih. Tak način dela slabo vpliva na delo občinskih ljudskih odborov, na vlogo, ki jo imajo komune pri urejanju posameznih vprašanj na njihovem območju, duši njihovo iniciativo pri odločanju in ustvarja mnenje, da komune le formalno »sklepajo« o tem, kar so »višji organi že odločili«. Prav tako zavira taka praksa delo organov delavskega upravljanja in proces uveljavljanja teh organov. To zgovorno potrjujejo sklepi delavskih svetov omenjenih podjetij, ki so vsi soglasno in brez razprav izglasovali združitev, češ da tako nimajo kaj diskutirati, če je to določil nek »višji« organ. Ob vsem tem pa so odborniki izrazili tudi bojazen nad posledicami te združitve. — Ljubljansko podjetje bi imelo na trgu monopolen položaj in bi zaradi tega lahko prišlo do motenj pri kvaliteti izdelkov, hkrati pa tudi pri solid-nosti in načinu preskrbe Gorenjske. Zato so sklenili, da bodo o stanju seznanili republiške in zvezne organe. Lj. Pred revijo pevskih zborov v Kranju Ker menimo, da utegne ljubitelje zborovskega petja zanimati, kako potekajo priprave na revijo pevskih zborov, ki bo konec junija v Kranju, bomo posredovali nekaj drobcev iz razgovora z dirigentom Prešernovega pevskega zbora in predsednikom glasbenega sosveta pri Okrajnem Svetu Svobod, Petrom Liparjem. — Razgovor je bil kratek in jedrnat, kajti »leteči intervju«, ni dovoljeval širšega razgovora. Tovariša Liparja sem namreč »snel-« kar na ulici. »To bo nedvomno največja manifestacija pevske kulture po osvoboditvi,« je začel tov. Lipar razpredati svoje misli o pripravah na revijo. »Kdaj bo revija in kdo jo prireja?« »Začetek revije bo v nedeljo, 29. junija ob 9. uri v veliki dvorani Sindikalnega doma. Prireditelj je Svet Svobod in prosvetnih društev OLO Kranj. Prireditev sodi v okvir proslav v počastitev 4. julija — Dneva borca. Pred revijo bo tudi prome-nadni koncert godbe na pihala DPD »Svoboda« Kranj v Parku Svobode.« »Koliko zborov bo nastopilo?« »Doslej se je prijavilo k sodelovanju 31 pevskih zborov iz vse Slovenije. Med njimi je 14 moških, 14 mešanih in 3 ženski psvski zbori, ki štejejo skupno okrog 1500 pevcev. Med temi zbori naletimo na mnoga zveneča imena, ki obetajo visoko kvaliteto zborovskega petja. Veliko število zborov in bogata ter tenkočutna izbira pesmi, ki bodo izvajane na reviji, nam torej obetajo lepo glasbeno doživetje.« »Kakšni so posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati nastopajoči zbori?« »Kakih posebnih pogojev sicer ni. Posebnost utegne biti le v zahtavi, kar zadeva zborovsko literaturo. Izvajane bodo samo pesmi, ki so nastale po letu 1945. Zaradi velikega števila prijavljenih zborov bo sleherni od njih zapel tri pesmi.« »Kakšen namen ima revija?« »Predvsem moram poudariti, da revija ne bo imela tekmovalnega značaja, temveč bo služila zgolj kot prikaz ustvarjalnih hotenj, dela, rasti in uspehov naših pevskih zborov. Podoba, ki nam jo bodo posredovali zborovski nastopi, pa nam bo služila kot izhodišče za nove pobude in smernice, s katerimi bomo v prihodnje uravnavali bogata hotenja slovenske zborovske kulture.« S. S. KRANJ, 20. JUNIJA 1958 V Washingtonu je bilo več britansko - ameriških posvetovanj o položaju v Libanonu. Na njih je sodeloval tudi ameriški zunanji minister Dulles. Po posvetovanjih s strokovnjaki je Dulles rekel, da je položaj zamotan in napet, da pa ni alarmanten. V VVashingtonu menijo, da bi uporniki v Libanonu radi okrepili svdje pozicije, preden prispe v Bejrut vsa misija OZN Dag Hammarskjold je sklenil odpotovati v Bejrut, kjer bo prisostvoval prvemu sestanku opazovalcev OZN v Libanonu. Na pot je krenil v torek. V OZN so bili spričo te Hammarskjoldove odločitve presenečeni. Nekateri sodijo, da hoče nemara s svojo intervencijo vplivati na pomirjenje napetega položaja v Libanonu. V Los Angelesu se je v ponedeljek začela nova obravnava proti vojnemu zločincu Andriji Artukoviču, ministru v Paveličevi vladi v NDH, čigar izročitev zaradi hudih zločinov, ki jih je zagrešil med drugo svetovno vojno, je Jugoslavija zahtevala že v avgustu 1951. Artukovič je obdolžen, da je ubil 1293 moških, žensk in otrok, razen tega pa zločinov, katerih posledica je bila, da je izgubilo življenje kakih 200.000 Srbov, Hrvatov, Zidov in Ciganov, ki so končali v ustaških taboriščih in zaporih. V Kaliforniji, kjer Artukovič živi, se je začela srdita kampanja, s katero hočejo prikriti resnico, da je Artukovič v resnici vojni zločinec. Njegovi advokati, del katoliške duhovščine in ustaška emigracija so napeli vse sile, da bi ga rešili. Zunanji minister SZ Gromiko je v ponedeljek sprejel veleposlanike ZDA, Velike Britanije in Francije. Govorili so o vprašanjih v zvezi s konferenco na najvišji ravni. Državni sekretar za narodno obrambo, general JLA Ivan Gošnja kje v torek dopoldne sprejel grško vojaško letalsko delegacijo pod vodstvom letalskega gene-ralmajorja A. Vlantousisa. Grško delegacijo je sprejel tudi načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Ljubo Vučkovič. V centru za atomske raziskave v Oak Ridgeu v Tennesseeju je nastal hud preplah zaradi nenadnega povečanja radioaktivnega sevanja. Komisija za atomsko energijo je objavila, da se je to zgodilo zaradi napake nekega uslužbenca. Do eksplozije sicer ni prišlo, vendar so odredili stroge varnostne ukrepe v centru in okolici. Jedrskemu sevanju je bilo izpostavljenih 7 ljudi, ki so zdaj v oskrbi strokovnjakov. V Kairu so bili v torek zaključeni 2 tedna trajajoči jugoslovansko - egiptovski gospodarski razgovori. Vodji obeh delegacij Toma Granfil in dr. Badauel Sijati sta podpisala protokol o blagovni izmenjavi in plačilih, sporazum o investicijskih dogovorih in sporazum o znanstveno - tehničnem sodelovanju. LJUDJE IN DOGODKI Krvavi epilog na Madžarskem Novica o usmrtitvi bivšega madžarskega predsednika vlade Imre Nagva (izg. Nadža) je najprej zbudila presenečenje, nato pa ogorčenje. Svet je z globokim razočaranjem prisluhnil sporočilu, ki ga je objavila sovjetska (ne madžarska) agencija. Ves »sodni proces«, o katerem nihče poprej ni ničesar vedel, je potekal tajno, metode in represalije pa so na las podobne tistim, ki jih je nekdaj izvajal Stalin in proti katerim se je izrekel sam Hruščev in ves 20. kongres KP SZ. Tudi obtožbe so formulirane v tem duhu. Imre Nagv in osem njegovih sodelavcev so baje »na čelu domačih reakcionarnih sil in v zvezi z inozemskimi imperialisti poskušali izvršiti /Udar in zrušiti LR Madžarsko.« Obrazložitev nadalje navaja, da so »zarotniki« poiskali »zatočišče tam, od koder so že poprej dobivali podporo,« to se pravi v jugoslovanskem veleposlaništvu. Odtod so še naprej »pošiljali navodila za nadaljevanje oboroženega odpora za ponovno spodkopavanje in za organiziranje stavk, ki bi ohromili življenje.« Predstavnik našega sekretariata za zunanje zadeve Jakša Petrič je odločno zavrnil vse te obtožbe kot neutemeljene in izmišljene. Hkrati pa je opozoril na očitno kršenje sklenjenega sporazuma med sedanjo madžarsko vlado in Jugoslavijo. Po tem sporazumu se je madžarska vlada obvezala, da »ne bo kaznovala Imre Nagva in članov njegove skupine zaradi preteklega delovanja« in je zagotovila, da bodo lahko »svobodno od- šli na svoje domove, potem ko bodo zapustili jugoslovansko veleposlaništvo. Madžarska vlada in sovjetske oblasti so surovo poteptale dano besedo, ko so Imre Nagva in vse sodelavce takoj po odhodu z jugoslovanskega poslaništva zaprle in izgnale v Romunijo. Toda še tudi potem je Hruščev izjavil dopisniku ital. časopisa »Messagero«, da bodo »blago in z razumevanjem« ravnali s priporniki. Še nedavno pa je predstavnik madžarske vlade zanikal, da bi Imra Nagva in sodelavce postavili pred sodišče. Toda zdaj je vseh utvar konec. Imre Nagv in sodelavci so doživeli tragično usodo, kakršno poznamo iz najbolj mračnih dni Stalinove strahovlade. »Videti je, da se zgodovina ponavlja,« pravijo v pariških krogih političnih opazovalcev. »Leta 1949 je bil Rajkov proces signal za pro-tijugoslovansko gonjo istočasno, ko je prišlo do poslabšanja v hladni vojni. Leta 1958 pa so napadi proti Jugoslaviji dobili krvav epilog v Budimpešti.« Kar povzroča zaskrbljenost v svetu je poleg ogorčenja zaradi teptanja najosnovnejših človečan-skih pravic in pravil mednarodnega prava tudi temna slutnja, da Sovjetska zveza spet zaostruje svoj kurs na mednarodnem področju. »Sprašujemo se,« pravijo v pariških krogih,« ali takšno vračanje na stalinske metode, na metode nasilja v notranji politiki, lahko prispeva k zboljšanju mednarodnega vzdušja za konferenco na najvišji ravni?« Glasilo italijanske socialistične stranke »AVANTI« pa pravi: »Koliko lahko obsodbe madžarskega vrhovnega sodišča koristijo notranji pomiritvi Madžarske, koliko napredku socializma in končno popuščanju mednarodne napetosti, more povedati vsakdo, kdor je bral in kot mi, socialisti, tudi sprejel dramatične obtožbe Hru-ščeva proti Stalinovim izbruhom.« »am Hruščev je prevzel nase dolžnost, da napravi konec zločinom Stalinove dobe. Toda tajni proces Nagv in sodelavcem, smrtne obsodbe in usmrtitve »voditeljev« madžarske vstaje nas spet spominjajo na toliso osovraženo in obsojeno razdobje.« »19 mesecev po vstaji je bilo pričakovati pomilostitev,« pravi voditelj italijanske socialistične stranke Nenni. »Namesto tega pa je prišlo do usmrtitve, ki spet odpira stare rane, nanje pa posipa sol mržnje.« »Ta usmrtitev zadaja usoden udarec zbliževanju narodov, razdeljenih na bloke,« je izjavil bivši francoski ministrski predsednik Mendes-France. Glasovi protesta so prihrumeli od vsepovsod, od najrazličnejših . predstavnih raznih političnih in drugih organizacij. — Njim pa se pridružuje splošna zaskrbljenost spričo takega namernega zaostrovanja gonje proti 'naši deželi, ki pa utegne postati najvidnejši izraz poostrene napetosti v svetu nasploh in korak nazaj v dosedanjih miroljubnih prizadevanjih človeštva. MARTIN TOMA2IČ kratko, vendar zanimivo IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISKc / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V MAJU PREKORAČILO OBMEJNI BLOK V RATEČAH 4514 POTNIKOV Odkar je v veljavi mali obmejni promet med Jugoslavijo in Italijo, je tudi na meji v Ratečah čedalje živahneje. V aprilu je prekoračilo mejo 91 motornih vozil s 170'potniki, z rednim potnim listom pa 52 vozil s 148 potniki. Mnogi pa prihajajo tudi peš ali s kolesi. — V maju pa je prekoračilo mejo 4514 potnikov, in sicer 2006 v okviru malega obmejnega prometa, 1139 dvolastnikov, 853 potnikov je prišlo v našo državo s potnimi listi, državo pa je zapustilo 516 potnikov s potnimi listi. -Potniških avtomobilov je šlo v tem času v obe smeri 416, toda več na našo stran, avtobusov 25 itd. Med potniki s potnimi listi prevladujejo Nemci in Avstrijci. Poslužujejo se ceste preko Trbiža, ker je priklad-nejša kot preko Korenskega sedla, dočim se vračajo čez Korensko sedlo. -k. ŠOLSKA RAZSTAVA V RADOVLJICI Včeraj, 19. junija so v Radovljici zaprli šolsko razstavo, ki je bila skoraj teden dni na ogledu. Razstavljali so učenci osemlet- OBRAZI IN POJAVI PRAVI ZAJEC S Sergejem se, čeprav se poznava že zelo dolgo, nikoli nisva prav intimno, prav zaupno .pogovarjala. Mislim, da se on silno redkokdaj s kom intimno pogovarja — če se sploh kdaj. Stvari, ki ga težijo ali radujejo, nosi sam. Pa če bi ga kdaj še tako bolelo, on ne bo niti najbližjim znancem zaupal, kaj ga mori. Nosil bo svojo skrb v sebi, premleval jo bo in obračal v sebi, dokler je ne obrusi in pri-dene k drugim, spravljenim tako globoko, da jih nihče ne more izkopati na sončni dan. Najbrž je vino zakrivilo, da mi je zdaj vendar enkrat nekaj zaupal. Ce bi rekel, da sva bila pijana, bi to ne bilo točno, niti pravično; res pa je, da sva ga popila malce čez tisti odstotek, ko je človek še, kakor pravijo, nedolžen, stoodstotno trezen. »■Pravi zajec« je rekel. »Pravi zajec sem.« »Kaj ti pa je?« sem ga vprašal. »Menda ti ni ta kislica udarila v glavo?« »Kopača poznaš,« je dejal. To je Sergejev novi šef. »Seveda ga poznam,« sem odvrnil. »Je kaj narobe z njim?« Sergej se je žalostno nasmejal. »Z njim ne — pač pa z menoj.« »Ne razumem te.« V resnici ga nisem razumel. Poznal sem nekatere, ne ravno simpatične Kopačeve navade — ampak Sergej je zanje vedel še prej, preden je spremenil službo. »Malo je živčen,« mi je govoril takrat prve dni o svojem novem predstojniku, »drugače je pa dober človek. Ce mu pogledaš v srce — prava dobričina. Tiste živce mu pa nekako moraš oprostiti: vojna, pa vse to, saj veš, pa toliko dolžnosti, saj je sploh čudno, da je še toliko pri sebi.« Nisem ga hotel takoj vprašati, kaj je narobe z njim in zakaj v tej zvezi omenja Kopača, ko je v začetku vendar vedel samo dobro o njem. Ampak Sergej je sam nadaljeval. »Kakšne dni je najboljši človek na svetu. Vse bi dal za nas. Potem ga pa kakšna reč vrže s tira; takrat je zmožen, da bi nam zgrizel jetra, vsakemu posebej. Ko bi le >ne bili taki zajci, taki zajci!« »Saj si sam pravil, da mu ne moreš zameriti,« sem čez čas rekel, kar tako, da pač nekaj rečem, da ubijem mučni molk. »Ne vem, kje se je navadil psovanja. Kadar se mu kaj zatakne, opsuje prvega, ki mu pride na pot — po madžarsko, po srbsko, po italijansko, take reči ti zmeče v obraz, da jih lastnemu očetu ne bi dovolil. Takrat si mislim: na prvem sestanku bom povedal vseh njegovih tisoč napak, ki jih napravi v odnosu z nami vsak dan — pa kar bo, pa bo. Ampak potem . . .« »Dobro, katere pa so te njegove tisočere napake?« sem vprašal. »Oh, psovanje je nazadnje še najmanjša. Kadar ga drži, se bo za prazen nič zdrl nad človekom, da se ljudje ustavljajo na cesti in ozirajo v naša okna. Razmetal ti bo vse, kar imaš na mizi, pa vpil: — Ti ničesar ne znaš, rezultat tvojega dela je enak ničli, zakaj sploh sediš tu, zakaj sploh živiš, če nočeš delati... — pa tako naprej. Pa si mogoče dan pred tem še celo popoldne delal, samo da bi bilo vse do zadnje pike opravljeno, da le ne bi našel kakega oprijema za svoje živčne izpade, ko zjutraj pride. Ali pa pokliče vratarja, pa vpije nad njim: — Zmeči mi te lenuhe ven, zakaj jih sploh puščaš k nam, zmeči jih na cesto, da jih jutri ne pustiš več na delo, si razumel?! — Kakšen dan pa, kadar smo ga zares kje polomili, on pa je slučajno dobre volje, bo spregledal najhujše napake in niti z očesom ne bo trenil. — Kako si, Sergej, ti si fant in pol, ne vem kako bi mi brez tebe ... —« Zasmilil se mi je ubogi Sergej, obenem pa mi je šinila kri v glavo: »Dobro, zakaj pa dovolite take reči? Kaj mu ne more nihče povedati ...« »Njemu?« je rekel Sergej. »To ne bi imelo smisla. Nobene koristi. Takšen je pač.« »Pa na sestanku? Na partijskem — nazadnje pa tudi na delavskem svetu?!« »Saj to je tisto,« je rekel Sergej. »Pravi zajci smo. Raj.ši trpimo vse to, kot da bi tvegali zamero. Vsak si misli — prvega dam odpoved, potem pa naj muči, kogar hoče. Tako se ljudje menjajo — on pa je isti. In iz golega oportunizma se nobeden ne spopade z njim. Čeprav vsi vemo, da zaradi njega v njegovem oddelku in v vsem podjetju trpi delo, močno trpi, rajši damo odpoved, pa prepustimo svojim naslednikom borbo z njim.« »Si ti odpovedal?« sem ga vprašal. »Seveda sem. Prvega grem spet nazaj, kjer sem bil prej. Mene se to ne tiče več. Navsezadnje — mož je bolan. Grize me pa, da sem bil taksen zajec. Takšen oportunist. Kaj smo res taki?« »Hm,« sem rekel. »Včasih smo.« PETER STRUNA nih šol iz Radovljice, kot tudi osnovnih šol iz Begunj, Lanco-vega in Mošenj. V dveh velikih razstavnih prostorih so bili prikazani učni pripomočki in drugo gradivo. Veliko pozornost pa so vzbujala račna dela. Učenke so pokazale razne vezenine, pletenine, kroje in druge izdelke, kar je za njihova leta vredno pohvale. Prav tako so na razstavi prikazali tehničnih, slikarskih, konstrukcijskih in drugih del, ki so med starši in drugimi obiskovalci raz-' stave vzbudili veliko zanimanja. K. M. TURISTI NA BLEDU IN V BOHINJU V prvih mesecih letošnjega leta je obiskalo našo republiko veliko več domačih in tujih gostov, kakor v istem času lani. Največ gostov je bilo na Bledu, v Bohinju in v Portorožu. Doslej so zabeležili 380.000 nočnin od tega 40.000 tujih. SOVJETSKI VELEMOJSTER V KRANJU V ponedeljek, 16. junija je v restavraciji »Iskre« v Kranju odigral znani velemojster Paul Keres (SSSR) simultanko proti 30 šahistom iz Kranja. Po treh urah je velemojster 20 partij odločil v svojo korist, 4 remizi-ral in 6 izgubil. Velemojstra so premagali: Bukovac, Simič, Prikril, Slagar, Prelovšek in Brton-celj; remizirali pa so: Misj.\k, Pogačnik, Janhar in Mezek. Kljub temu, da spada Keres na 3. mesto v svetovni jakostni lestvici, je to najslabši izid, ki ga je doživel katerikoli inozemskih šahistov v Kranju. Ob zaključku je velemojster pohvalil mlade kranjske šahiste in se zahvalil za gostoljuben sprejem. I. JUTRI ZVEČER NA KRANJSKO KOPALIŠČE Neučakani ljubitelji plavalnega športa bodo po enoletnem molku jutri, v soboto, 21. junija, spet prišli na svoj račun. Kranjski plavalci se bodo zvečer ob 20. uri prvič v letošnji sezoni srečali z eno najboljših plavalnih ekip naše drŽave »Primorjem« z Reke. V obeh moštvih bo nastopilo nekaj državnih reprezentantuv in kandidatov za državno reprezentanco, zato je pričakovati, da bo prijateljčki dvoboj od prve točke sporeda do zadnje nadvse zanimiv. Prav gotovo pa bo na j mika vn"j-ša waterpolo tekma, čeprav v tem m Minju Kranjčani nimajo večjih zgledov na uspeh, vendar pa bodo gledalci lahko uživali oh gledanju igre gostov, ki «o že vrsto let eno naših najboljših moštev. Fa-Bo 12. IN 13. JULLIJA V ŠK. LOKO Priprave za proslavo 15-letnice ustanovitve VII. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna« so v polnem teku. Osrednje prireditve bodo 12. in 13. julija v Škofji Loki. V soboto zvečer, 12. julija, se bodo v Škofji Loki zbrali preživeli borci Prešernove brigade, gostje in drugi. Prisostvovali bodo ponazoritvi napada na Škofjo Loko, ki ga bodo prikazali pripadniki predvoja-ške vzgoje in rezervni oficirji. Za tem bodo na okoliških vrhovih zagoreli kresovi, na Kranceljnu pa pripravljajo ognjemet. Se isti večer bo tudi koncert godbe JLA iz Ljubljane, združenih pevskih zborov, kjer bodo sodelovali pevski zbori iz Kranja, »Svoboda« iz Sk. Loke, KUD »Ivan Cankar« iz Vir-maš in pevci iz Reteč. Po konča-prostoru taborni ogenj. Naslednji nem koncertu bo na prireditvenem dan zjutraj se bodo zbrali borci Prešernove brigade in drugi udeleženci na slavnostnem prostoru v Medvedovi dolinici za Gradom. — Nato bo zbor brigade, kjer bodo govorili nekateri borci ter vidnejši politični delavci. Med drugimi bo govoril tudi narodni heroj ge-neralmajor Rudolf Hribernik-Sva-run, eden od komandantov Prešernove brigade. Ob 9. uri pa bo koncert godbe JLA in pevskih zborov. Udeležencem bo v teh dneh nudil mnogo zanimivosti tudi Pokrajinski muzej in Muzej NOB v Škofji Loki, dobili bodo lahko tudi posebne spominske značke in poštni žig v spomin na to slavnost. Lj. LJUDSKI ODBOR OBČINE JESENICE RAZPRAVLJA O PERSPEKTIVNEM PLANU OKRAJA KRANJ Občinski ljudski odbor Jesenice, bo danes popoldne (20. junija) na 12. skupni seji razpravljal o osnutku petletnega perspektivnega plana okraja Kranj. Mimo tega bo ljudski odbor razpravljal še o razrešitvi direktorja Hotela »Razor« v Kranjski gori in postavitvi prisilne uprave. Komisija, ki je pregledala zaključni račun hotela, je med drugim ugotovila, da je slabemu poslovanju kriv v precejšnji meri direktor podjetja. Tudi svet za turizem in gostinstvo sta razpravljala o poročilu komisije in predlagala ljudskemu odboru razrešitev direktorja in postavitev prisilne uprave. Nadalje bo ljudski odbor, na današnji seji, sklepal o pooblastilih Svetu za blagovni promet o evidenci in kontroli cen. Nakar se bosta zbora sestala na ločenih sejah in sprejela odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni, sklepala o ustanovitvi mizarskega podjetja v Kranjski gori in o ustanovitvi brivnice na Železniški postaji Jesenice. -k. POPOLNE GIMNAZIJE BODO UKINJENE V sredo, 18. junija je bila v Kranju seja Sveta za šolstvo OLO Kranj. Med drugim so obravnavali tudi perspektivni plan, ki velja od leta 1961 in vprašanje razmestitve prosvetnega kadra v zvezi z ukinitvijo popolnih gimnazij. 1 Pri obravnavanju osnutka perspektivnega plana so govorili tudi o pošolskem izobraževanju, ki naj omogoči nadaljnje izobraževanje predvsem tistim, ki Jz kakršnihkoli razlogov niso mod i nadaljevati s šolanjem. V ta n-i-men naj bi občinski ljudski odbori ustanovili do leta 1961 centre za pošolsko izobraževanje. V zvezi z ukinitvijo popolnih gimnazij po splošnem zakonu o šolstvu, ki bo v kratkem sprejet, pa je prišlo do problema razmestitve prosvetnega kadra, ki službuje na sedanjih popolnih gimnazijah. Da se bo novo šolsko leto začelo v redu, bo t"'1' i del teh učnih moči razmestiti tudi na osemletke. Prav v tem pa tiči vsa problematika, k'1,1 nekateri prosvetni delavci, ki *;) s do sedaj poučevali na gimnazijah, bodo hoteli tudi poslej P°~ UČevatl v razredih višje gimnazije, ki bodo po reformi še ostali. Zlasti pereč problem v kranjskem okraju predstavljata «irn~ n.i/.iji v Kranju in na Jesenicah-Vprašanje ukinitve popolnih gimnazij in razmestitve prosvetnega kadra na gimnazijah Jn osemletkah bo urejeno z razp1"' som službenih most. V zvezi 8 tem bo Svet. za šolstvo predla«"1 Okrajnemu ljudskemu odboru Kranj ukinitev popolnih gimna zij. S. KRANJ, 20. JUNIJA 1938 Zgraditi bi bilo treba sodoben mlekarski obrat Bohinjsko sirarstvo, ki je bilo katerega obe dolini - spodnjo in njem času lahko predelala ena enoten gospodarski cilj ***** nekdaj na vidnem mestu v tej zgornjo - povezuje krožna ce- sama mlekarna. bit celotne družbe, ne glede na Panog gosrStva, nTnapredo- ste, dolga ca 16 km, ima 4 majh- Vsi ti obrati so potrebni te- spodnjo ah zgornjo valo, razen nekaTekh obnovlje- ne sirarne, ki za današnje čase meljitih rekonstrukcij in popra- V Bohinju so naravni pogoj! *h planskih Sram Prav zad- res niso več primerne. Marsikdo vil, v katere bi morali investi- za razvoj mlekarstva .živinoreje, nja leta preživlja precejšnje te- bo dejal: »Zakaj smo pa včasih rati težke milijone, da bi jih turizma m gozdarstva. Prav za-žave. Vzr^v ^ to S vSjetno lahko izdelovali dober sir.« Mi- obnovili. S tem pa bi le malo radi turizma, ki je v Bohinju več. Kaže Premalo pozornosti prav mlekar stvu. Menijo, da je premalo rentabilno, da je bolj postranska pa-n°ga, čemur bo verjetno vzrok razyoj industrije, ki daje večjo možnost stalnega zaslužka. Eden glavnih vzrokov so zasta- slim, da se na »včasih« ne more- ali pa nič pripomogli k izboljša- sicer še neurejen, ki pa ima pri organiziranju in razvijanju teh „razširjenih družin". Po -podatkih, s kateri- da Bohinjci posvečajo mo ozirati, kajti tehnika danes nju kvalitete izdelkov rele in primitivne sirarne, neka- vsepovsod napreduje, prav tako tudi v mlekarstvu, razen seveda v Bohinju. Z razvojem tehnike pa se pojavljajo tudi vedno večje potrebe, ki so danes popolnoma drugačne, kot so bile včasih. V mlečni dobi, od marca do bodočnost, je toliko bolj potreb- mi razpolagamo, sicer ob tere zgrajene že pred 60. leti, v srede junija, predela vsak obrat na dve gospodarski enoti, spod- kor pa ne smejo o tem odločati katerih pa ni opaziti glede opre- 1000—1500 1 mleka dnevno, sku- njo in zgornjo dolino. Vsaka do- lokalistična nagnjenja in misije me nikakega izboljšanja. Bohinj, paj 4000—45001, kar bi v današ- lina je imela svojo občino, vsa- nja. ka po svoje je tudi gospodarila Le z dobrimi in kvalitetnimi 3500 parov čevBjev na dan Ponekod pozabljeno vprašanje Delovanje stanovanjskih jen glede na starost posamez- skupnosti v našem okraju nih stanovanjskih- poslopij, pravzaprav niti ni se na- Tako se, ob razumevanju tančnejše proučeno. To je Občinskega ljudskega odbo- dclo organizacij SZDL, ki ra, veča njihova materialna imajo tudi poglavitne naloge osnova. Tudi na nedavnem plenumu Glavnega odbora SZDL Slovenije je bilo ugotovljeno, da stanovanjske skupnosti lahko mnogo uspešnejše urejajo nekatera vprašanja družin v sndobnem življenju (kot so, denimo, družbena prehrana, ustanove za varstvo otrok, servisi za pranje, popravila itd.) kot hišni sveti ali občine. Hišni sveti imajo namreč premajhno območje in materialno prešibka tla, občine pa so preobremenjene s širšimi nalogami. Prav taki nerešeni problemi družin pa močno vplivajo na Ze večkrat je bilo govora o no zgraditi sodobno in moderno stojajo stanovanjske skupno-graditvi novega mlekarskega mlekarno, ki U MU v čast in ^ ^ k na Gorenj. obrata, ki naj bi vezal obe doli- ponos vsem Bohinjcem prav te- j »• ni. Z graditvijo tega obrata se ko, kakor nekdaj njihovim pred- skem, vendar pa dejansko zi-Bohinjci strinjajo, ne morejo pa nikom sedaj že zastarele bohinj- vijo za zdaj le nekatere stase zediniti, na katerem področju ske sirarne. Ta obrat naj bi novaniske skupnosti v Kra-Bohinja naj bi ga postavili. Bo- zgradili tem, kjer bo ekonomsko . hinj se je namreč nekdaj delil in gospodarsko najboljše, nika- ' Vzroki, da se te samouprav ne organizacije v posamez nih krajih še niso razvile, in se borila za svoj obstoj. Spod- izdelki bo Bohinj lahko obdržal so objektivni in subjektivni. nja dolina je imela gospodarsko svojo tradicijo bohinjskega sira ^ Kranju, denimo, stanzvanj-boljše pogoje, zato je tudi laže in zadovoljil še tako razvajene- ska skupnost ni megla prav napredovala. Prav zaradi tega ga gosta in turista. Zahteve za£ivetif dokler je obsegala prevladujejo med dolinama še ljudstva so danes namreč mno- , v -t, vedno zastarela, lokalistična gle- go večje kot nekdaj. Izletnik Vrevel%tto področje. Ko pa danja. Vendar bi na preteklost ni več zadovoljen samo z eno- so nastale 4 take skupnosti, že morali pozabiti. Bohinj je vrstnim sirom, želi različnih iz- izmed katerih vsaka obsega komunalni standard, na po-danes ena komuna, ena gospo- delkov in mlečnih pijač, ki pa vec\ji fond stanovanj ki spa- čiitje ljudi in s tem tudi na darska celota, ki mora skrbeti jih bo lahko nudil le moderen ' ' d $b ut'ravlianie njihovo boliše ali slabše delo za napredno gospodarstvo in za obrat z dobro usposobljenim ual° v aru-oeno upravljanje, t . , _,_ strokovnim kadrom. Prav zato toda na zaokroženem ob- v poajetjih in ustanovao. pa je treba, .hkrati z drugim, močju, so te skupnosti zaži- Zato življenje naravnost ter-Koj bO Z VOdOVOdODl H^f^fKi^^^^Li^^,-^ vele se z^ast' Va stanovanjski fa, da ustanavljamo in razvi- bo z vodovodom v Martuljku? Vsi so si ga želeli, čeprav ga je bil morda Dom »Franca Rozmana« najbolj potreben. In so začeli z delom. Pomagala je občina, pomagala vojska, kmetje v Srednjem vrhu so dovolili izkop čez njive brez odškodnine. Kar majhno žičnico so morali ristni bi bili razni strokovni te čaji. Tak tridnevni tečaj je priredila Gospodarska poslovna zveza Bohinj—Bled v Stari Fužini že aprila letos za sirarje. Udeleženci tečaja so se seznanili z moderno tehnologijo sirarstva, skupnosti na Zlatem polju jamo stanovanjske skupnosti in nd Planini. Ugodno vpli- povsod tam, kjer so zanje va na njihovo delo tudi to, objektivni pogoji. Le-ti sicer da jim je Občinski ljudski še niso povsod dozoreli, to- odbor letos prepustil nekaj da v nekaterih industrijskih prikrojeno za razmere v Bohi- milijonov dinarjev, s kateri- krajih na Gorenjskem, kjer nju, in sicer teoretično in prak- mi opravljajo skupnosti ne- sodobna družbeno ekonom-tično. Ob tej priliki so razprav- katera komunalna dela (ure- ska struktura posameznih na-ljali tudi o vsakdanjih težavah . , , ,.. v v _ t . •, „ bohinjskih sirarjev, ki jih pa dltev zunan1e Vodoae nase' selll %e omogoča in zahteva uporabljati pri gradnji. Ampak sami ne b vod, ki ga imajo_pred pra- 68 % teh hiš popolnoma konča- za njihovo razvedrilo. V ta na- Na tej seji so precej razprav- men bodo še letos marsikaj iz- !Jali tudi o okrajnem perspektiv-boljšali. Hkrati bodo vlagali večja sredstva tudi v obnovo in F. Bitenc Kljub pomembnosti v našem arstvu, zlasti v izvozu, ^Polaga okoli 80 lesnoindustrij-j in podjetij Slovenije le z 12 J.Uženirji, se pravi, da pride 1 in-Zenir na 1440 delavcev, kar je 8*ede na povprečje v drugih nih. Velik del dosedanjih stano vanjskih hiš zavzema preveliko površino. To draži gradnje in, posebno tam, kjer so stavbe raztresene, povečuje tudi stroške drugih komunalnih ureditev, na primer vodovoda, kanalizacije, električnih napeljav itd. Gradbeni okoliš s skupno površino 206 ha zadostuje približno pokazali zanimanje in napredek Se za 4 leta, na Brezjah pa in nem družbenem planu. K. M. vanja odraslih, ki ima v šolski ,--------- ......- — v na Črnivcu bo vendar treba že reformi po pravici nadvse važ- v VToi^^n}\.7Tf°a^li ri ker ^ dosedanji okoliš so pred okrajno komisijo opra- nilno teoretično znanje ki ga ^ vile izpite za kvalificirane de- bodousp.no g^**^* Na seji so sprejeli začasna na- *™^*^*]£*£ S^ Sratu 'SSniSfT bi vodila o nadaljnjih gradnjah ločili prostor dustriji od strojnih mizar cv, mestu v odi naikoristnej- stanovanjskih hiš. S tem so ome- ogah posebno v drug - Žagarjev, sušilničarjev, brusačev, ^ SsTZ^ 1» neekonomske gradnje, grad- obratnih inženirjev. nje na Škodo kmetijskih površin A. C. izven določenih okolišev itd. Drobne s kranjskih sestankov ^vah odločno premalo. Primanj KuJe tudi okoli 400 tehnikov. Najbolj pereče pa je spričo V^glega razvoja od žagarske v lnalno proizvodnjo in vedno J^'h zahtev domačega in tujih zišč postalo vprašanje kvali-lciranog;i delavskega kadra, saj JJJustrijski način 7hteva vedno več nanja. m. sistem proizvodnje strokovnega delavskega sa- do parketarjev, galanteristov itd Šolanje je v celoti organizirano po načelu: Iz proizvodnje za proizvodnjo, se pravi da se teoretično delo v šoli in praksa V podjetjih neprestano oplajata in izpopolnjujeta; po trimesečnem periodičnem šolanju gre tečajnik t vnaprej določenim planom v svoje podjetje na devetmesečno prakso pod kontrolo Lani v kranjski občini okoli 27,000.000 za potrebe socialno-varstvene službe Stanovanjska skupnost terena posvetili delu z otroki, ki imajo Center v Kranju je na svojem v šoli težave pri učenju. To bi sestanku sklenila, da bodo naba- bilo moč storiti prav v teh zavili pralni stroj za javno pral- vetiščih in šolah, kar naj bi sanico. Za pralnico so tudi že do- mostojno organizirali preko šolskih odborov in svetov. S tem Svet za varstvo družine pri bi mnogo pomagali staršem in ObLO Kranj je sklenil, da naj otrokom ter tudi šoli zagotovili bi takoj začela z delom dnevna lažje delo. zavetišča za šolske otroke na Hu- V petek je politični aktiv jah in da naj se ustanove še SZDL terena Center v Kranju zavetišča za predšolske otroke razpravljal o telesni vzgoji in na Zlatem polju, v Stražišču, na fizkulturi ter sklenil predlagati Planini in pri Vodovodnem stol- občini, da bi na zborih volivcev pu. Sprejeli so tndi priporočilo, razpravljali tudi o fizkulturi in po katerem naj bi prosvetni de- telesni vzgoji ter gradnji objek- lavci v času počitnic več časa tov v te namene. J. I. odpravljanja pa seveda tudi obratovodje, pa tudi šole, ki v V letošnji mandatni dobi je najrazličnejših slabosti staršev — ^r^c°j splošne razgledanosti. Po dobi prakse pošilja tečajnikom imel Svet za varstvo matere in pijančevanja, zablod, delomržne- ^01gih lotih zastoja je bila jese- dopisne naloge s področja sploš- otroka pri ObLO Kranj sedem žcv, nemorale ipd. Tako je bilo jj^ 1957 ustanovljena Vajenska nih in strokovnih predmetov v rednih sej. Razpravljali so pred- lani porabljeno za potrebe so- za učence v lesni industriji reševanje. Podoben način naj bi vsem o razbremenitvi in pomoči cialno-varstvene službe 27 mili- y Sirom po dom&rini j .Škofji Loki, da bi vzgajala veljal za vse delavce v proizvod- zaposleni ženi, pristojnosti in de- jonov 408.000 dinarjev. Ta šte V;ilificirane : in visokokvaliHci-^e delavce lesnoindustrijskih P^jetij Slovenije ter s tem za-r**ila kričečo vrzel. V pretek-,e,n šolskem letu je že končala k°lanje v I. letniku prva sku-tj^a vajencev lesne industrije. *7ay tako pa se je šola z OC-fjMuzaciJo tečajev za izpopolni-*'v strokovnosti, zlasti pa za s'.' ' :'.<> kvalifikacij delavcev uvr-na uspešno v sistem izobra/e- VECJA PROIZVODNJA JEDIL- zaradi pomanjkanja domačih su-NEGA IN {TEHNIČNEGA OLJA rovin dobili namreč z rafiniranjem uvoženega surovega olja, V primerjavi z lanskim letom pri čemer znaten del naprav ni nji, tudi za obratovodje in pred- lokrogu sveta, o šolskih zaveti- vilka marsikaj pove. Treba bi delavce, saj današnji razvoj ščih, otroških jaslih, vrtcih, ljud- bilo misliti tud! na to, da bi se proizvodnje, rentabilnost, pred- ski kuhinji, ^ronaini sinilo razni^ soci^ proMem^ prepre- , j letos V Jugoslaviji V pftTVih bil izkoriščen, vsem pa trenutno stanje proiz- kranjski porodntsmei, zdravstve- ^f^ln^^o^V^ j^E pet h mesecih povečala proiz- Proizvodnja margarine pa se vodnih l pri nas narekujejo, ni kolonij , organizmi ^ w D Tbito 5^ ^- vodnja jedilnega olja za 71, teh- je povečala zaradi večjega poda na eni strani delavca - ope- socialne s uzbe na terenu in pro- ^^^^^"^^jffi ničnega olja za 105 in marga- vpraševanja na trgu in zboljša-rativca ne trgamo za dalj časa gramu dela do leta WM. Bazen °^^J^^V™^eS biU rine za 144%. Kljub temu pa je nja kakovosti. Povečanje ra-od procesa proizvodnje, na dru- tega pa so na sejah reševali tudi čh* JJJJ^^^J^^ izkoriščanje zmogljivosti v tej stlinskega olja je posledica ^W^^SSt K otroktlft žrt- ^ =^zSo. V.T ^i. Večino jedilnega olja so cena domače masti ostala ista. 5 0992 4 G$a& G&reujske KRANJ, 20. JUNIJA 195S Te predmete bi odbor potreboval za izdajo »Zbornika Prešernove brigade«. Borci naj bi te zgodovinske predmete prinesli s seboj na proslavo, kjer bo v »PARTIZAN«, Kranj: 21. junija ob 20.30 uri dvojni program: premiera jugoslovanskega filma MALI ČLOVEK in pred-premiera amer. filma MODRI za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI te svrhe poseben prostor, kamor PAJCOLAN. bi se ta zgodovinski material 22. junija ob 20.30. uri DOBRI oddajal proti reverzu, kolikor VOJAK SVEJK, premiera če- borci nc bi bili pripravljeni ta škega barvnega filma, material pokloniti ali odprodati. 23. junija ob 20.30. uri DOBTli Oddani material ali predmet na VOJAK SVEJK, češki barvni določenem film. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Nalivno pero in kemični svinč- Vzamem šiviljo na dom. Na- i SLUŽBA nik v usnjenem etuiju, pozab- slov v oglasnem oddelku. -1069 Zdravstveni dom Kranj, Polj- ljen v tehnični pisarni »Gorenj- Izgubila sem svetlo modro jo- ska pot 8, telefon 218, naročila skega tiska«, dobi lastnik ravno pico od Brezij do Leš. Najdite- tam. -1058 lja naprošam, naj jo proti na- Prodam novo, enostanovanjsko, gradi vrne na naslov Razinger, reverz. P» se bo vseljivo hišo z vrtom. Nova vas Palovče 11, Brezje. -1070 r<*u vrml lastniku . »TR G0LftAV«/ *"™k°vo: št. 1 pri Radovljici. -1063 Slovenski fant, star 27 let, želi Prepričani smo, da se boste nija ob 20. uri amer.ski barvni film Kupim suhe hrastove deske spoznati pošteno slovensko dekle odzvali našemu pozivu in s tem »Bledohcmkov sm« - zadnjic - u. 30 mm. - Sodarstvo Homan, v starosti od 18 do 25 let. Za- obogatili ze doslej zbrane pred Privatnikom ne objavljamo Ljub]janska „ (Labore)( Kranj, želena slika z življenjepisom na mete, ter na ta način pomagal malih oglasov pred vplačilom. „„. .me JankQ gmid 0berhaussent cim verodostojneje dokumenti Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10 dinarjev, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Nudim sobo poštenemu dekletu. Naslov v oglasnem oddelku. -1053 Prodam kompletno spalnico, razno orodje za mehaniki! in mo- nJ'e 23 eno in polsobno stanova torček za kolo. Naslov v oglasnem oddelku. -1062 -1064 Zamenjam trosobno stanovanje Sterkrade, Kleekamp v Kranju z družino z odraslimi hodna Nemčija, otroci. Poizve se pri Arh, Gospo-svetska 4, Kranj od 15.—18. ure. -1065 Suhe smrekove deske 2, 4, 5, 6 cm; borove 4, 5, 6 cm kupim. — Jakob Pungenšek, mizar Stra-žišče, Hafnerjeva pot 2. -1065 Zamenjam trosobno stanova- rati našo skupno borbo in s tem tudi pripomogli k čimboljši pestrosti Zbornika »Prešernove brigade«. nje. Naslov v oglasnem oddelku. Kranj - komerciala, tel. 389. 1073 -1067 Kupim malega konja »Ponija« 22/5, Za--1071 Izgubila sem vestjo od obleke od Stražišča do Gorenje Save. Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na Udir Marija, Labore, porodnišnica Kranj. 1072 Zamenjam lepo opremljeno oddelek NOB Kranj, Koroška NAKLO sobo v centru mesta za prazno sobo v centru ali okolici Kranja. Informacije v tovarni »Spik« 22. jurtija ob 17.30 uri ameriški barvni cinemaseope film »Nndijan-ski borec«. »SVOBODA«, Stražišče: 21. junija ob 20. uri ameriški film »Po krivici obsojen«. 22. junija ob 17. uri ameriški barvni film »Veselo Dopise naslovite na Okrajni izkrcevanje«, ob 19.15 uri ameriški odbor ZBNOV Kranj, ali pa na barvni cinemaseope film »Indijan-Pokrajinski muzej za Gorenjsko ski borec« STRELSKE PRIREDITVE V KRANJU Občinski strelski odbor v Kranju, ki je bil ustanovljen lansko leto, je letos krepkeje prijel z» delo. Odbor se je lotil gradnje provizoričnega strelišča za fnalo-kalibrsko puško in vojaško pištolo, ki bo v kratkem dograjeno. Iz" vedel je tudi dvoje tekmovanj, namreč občinsko ekipno prvenstveno tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo 20 ekip in kjer so dosegli najlepše uspehe mladinci, ter tekmovanje * streljanju z malokalibrsko puško ekip lovskih druži n in strelcev. Zdaj pa pripravlja še množično rač- strelsko tekmovanje parov z zr* Zaradi preureditve lokala prodamo sladoledni aparat s kapaciteto 30 litrov na uro. »Delikatesa«, Kranj. -1061 Mirno sobo z veliko sončno teraso v centru Ljubljane zamenjam za stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. -1068 »TRANSTDRIST« ŠKOFJA LOKA AVTOBUSNI VOZNI RED SEZONiSKE PROGE JESENICE — BEGUNJE — BLED Vozi ob delavnikih od 16. VI. 1958 naprej. KM 8 15 19 23 D 15.10 15.25 15.40 15.45 15.55 JESENICE Žirovnica Begunje Lesce BLED D 19.45 19.30 19.15 19.10 19.00 Pripomba: Konec obratovanja po objavi v dnevnem časopisiu. AVTOBUSNI VOZNI RED LJUBLJANA — KRANJ — BEGUNJE — JESENICE Vozi ob delavnikih od 16. VI. 1958 dalje. KM D ▲ D 12.30 LJUBLJANA 7.50 e 12.40 Šentvid 7.40 28 13.00 KRANJ 7.20 31 13.06 Naklo 7.14 34 13.10 Bistrica 7.10 3« 13.14 Podbrezje 7.06 40 13,20 Posavc 7.00 49 13.37 Zapuže 6.43 50 13.40 BEGUNJE 6.40 57 13.55 Žirovnica 6.25 65 14.05 Jesenice 0.15 67 14.10 T JESENICE - bolnica 6.10 AVTOBUSNI VOZNI RED SEZONSKE PROGE JESENICE — KRANJ — LJUBLJANA — PORTOROŽ — POREČ Vozi ob nedeljah od 15. VI. do 14. IX. 1958 KM 8 15 17 39 65 120 133 150 191 205 209 266 4.55 5.10 5.20 5.25 6.05 6.40 6.45 7.55 8.00 8.15 8.25 9.35 9.40 10.00 10.10 11.25 JESENICE Žirovnica Lesce Radovljica KRANJ LJUBLJANA POSTOJNA Ra/drto Divača KOPER PORTOROŽ Piran POREČ 23.55 23.40 23.30 23.25 22.45 22.10 22.05 20.55 20.50 20.35 20.25 19.15 19.10 18.50 18.40 17.25 AVTOBUSNI VOZNI RED KRANJ — SMLEDNIK — PIRNlCE — TACEN LJUBLJANA Vozi ob delavnikih od 16. VI. 1958 dalje. KM 6.20 KRANJ 13.42 8 6.36 Mavčiče 13.26 10 6.40 Podreča 13.22 11 6.42 Zbilje 13.20 13 6.45 Smlednik 13.17 19 7.00 Zg. Pirniče 13.02 21 7.04 Vikerče 12.58 23 7.08 Tacen 12.55 26 7.13 Šentvid 12.50 32 7.23 v LJUBLJANA v 12.40 RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, Industrije bombažnih izdelkov Kranj, razpisuje 5 vajenskih mest za moške, v tekstilni stroki, tkalski odsek. Pogoji: 1. Starost od 14 do 18 let. 2. Dovršena šolska izobrazba, najmanj 2'razreda gimnazije ali 6 razredov osemletke. Interesenti naj pošljejo svoje prošnje personalnemu oddelku, najkasneje do 15. julija 1958. — Andrej Koželj, Primskovo. Jezerska 17, Kranj. 1074 cesta 3. VABILO na širši setanek članov Obrtno nabavne in prodajne zadruge z o. j. Kranj, ki bo v ponedeljek, dne 23. 6. 1958 v prostorih Trgovinske zbornice Kranj, Prešer- 21. junija ob 20. uri no Puško v počastitev 10. obletnice Kupim enodružinsko hišo ali nova ulica 10 ob 9. uri dopoldne stanovanje, vseljivo, do 500.000 z naslednjim dinarjev blizu proge ali avtobus- dnevnim redom: ne zveza. Marija Krapec, Moše 1. Sklepanje o spojitvi trgovine Pijade 24, Ljubljana., »Usnje« Kranj z ONFZ Kranj Iščem službo šoferja B-kate- v skupno podjetje »Gorenjka« gorije. Naslov v oglasnem od- Kranj, delku. 1075 2. Razno. amer. barv. cinemaseope film samostojne strelske organizacije »INDIJANSKI BOREC«, 22. ^LRJ in 15. obletnice bitk na Su-J unij a ob 17. uri amer. film tjeski. To tekmovanje bo v nede->PO KRIVICI OBSOJEN«, <>b 'J0- 22- junija, popoldne v Kranju u. Tekmovanje ima propaganden pomen. Pri njem nastopajo pari »on in ona«. Pravico nastopa ima vsakdo, torej tudi ne člani. Dvajset najboljših paro nagrajenih. Prve dni julija bo v počastitev bo Prosimo ležbe! VSEM BIVŠIM BORCEM ►PREŠERNOVE BRIGADE«! polnoštevilne ude- Upravni odbor ONPZ Kranj. PRODAJA PREMOGA PO LETNIH CENAH Trgovsko podjetje »KURIVO« Odbor za proslavo 15. obletnice Kranj, tel. 192 priporoča vsem ustanovitve »Prešernove briga- svojim odjemalcem nakup vede«, katera bo v Škofji Loki, po- lenjskega lignita in krmeljske-ziva vse bivše borce Prešernove ga rjavega premoga že sedaj, brigade, da sporočijo na spodnji ker imajo te vrste premoga do naslov, če razpolagajo s kakrš- konca julija po zaslugi rudniških nimkoli zgodovinskim gradivom kolektivov znatno nižje cene kot v zvezi s Prešernovo brigado v času avgust—februar, (fotografije, orožje, pisma, pisa- Na zalogi imamo tudi fižolov-na dokumentacija - dnevniki in ke in paradižnikovke. tako dalje). »VESELO IZKRCAVANJE«. »KRVAVC«, Cerklje: 21. in 22. junija angleški film »RAZDVOJENO SRCE«, v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15. uri. «-SORA«, Škofja Loka: 20. do 22. junija franc. film »CE BI Dneva borca meddruz.nsko w VSI FANTJE SVETA«. vanJe z vojaško puško na BLED: 20. do 23. junija franc- šču v Struževem. dne avstrijski barvni film »BEL Strelske prireditve bodo se AMI«. V petek, soboto in po- 22. julija za Dan vstaje — mn nedeljek ob 18. in 20.30 uri, v no strelsko tekmovanje po nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 družinah z zračno puško za uri in ob 10. uri dopoldan ma- minske medalje Dneva vstaje, tineja. RADOVLJICA: 20. in 21. junija ob 20. uri ter 22. junija ob 16., cinemaseope film »ZLOMLJE- 18. in 20. uri ameriški barvni NO KOPJE«. LJUBNO: 21. in 22. junija ameriški barv. film »ČLOVEK ZA PUŠKO«, v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. TRGOVSKEGA VAJENCA za železninsko stroko sprejmemo takoj ali po dogovoru. Pogoji: Dovršena osemletka, primerna fizična sposobnost. Po možnosti nudimo štipendijo. Trgovsko podjetje »Zeleznina«, Radovljica. V KRANJU V ponedeljek smo na kranjskem živilskem trgu zabeležili »STORŽIČ«, Kranj: 20. in 21. ju- naslednje cene: bela moka 65, nija ob 18. in 20.15 uri amer. barv. krompir 10—14, novi krompir 70, film »Napadalci«. 21. jun. zadnjič, solata 40—70, navadno korenje 22. junija ob 10. uri amer. barv. ci- 30, por (novi) 60, čebula (nova) nemaseope film »Indijanski borec«, 70, češnje 50—60, kislo zelje 30, ob 15. uri ameriški barvni film med 400, skuta 90—100, surovo »Veselo izkrcevanje«, ob 17. in 21. maslo 440—500, stročji fižol 180 uri premiera jugoslovanskega filma din kg; ajdova moka 70—75, ko-»Mali človek«, ob 19. uri ameriški ruzna moka, koruzni zdrob, ko- barvni film »Bledoličnikov sin«. RAZPIS ISKRA tovarna eleklrotehničnih in * finomehaničnih izdelkov SPREJME S TAKOJŠNJIM NASTOPOM ALI PO DOGOVORU: 0 VEC STROJNIH TEHNIKOV VEC ELEKTROTEHNIKOV ZA JAKI IN ŠIBKI TOK VEC ABSOLVENTOV VIŠJE EKONOMSKE ŠOLE VEC ABSOLVENTOV SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE VEC ABSOLVENTOV ADMINISTRATIVNIH ŠOL Pismene ali ustne ponudbe dostaviti oddelku. personalnemu ISKRA KRANJ Personalni oddelek OBVESTILO KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ bo letos odkupovala borovnice. Odkupna postaja bo na Kokrici pri Zaplotnikovih št. !)G in v Stražišču. Odkupna cena za prvovrstne borovnice bo 60 din za kg, za borovnice slabše kakovosti pa 30 din za kg. Priporočamo zlasti šolski mladini, da se v čim večjem številu udeleži nabiranja borovnic, ker jim to nudi lep zaslužek med počitnicami. Se priporoča Kmetijska zadruga Kranj. Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Kranj na podlagi 310 člena ZJU (Ur. list FLRJ, št. 53/57) RAZPISUJE 2 MESTI BOLNIČARK Z ENOLETNO ŠOLO ZA BOLNIČARJE ZA AMBULANTNO SLUŽBO V KRANJU NASTOP PO DOGOVORU. Temeljna plača po ZIU, položajna plača po pravilniku. Prošnje s podatki o zadnjem službovanju in kratkim življenjepisom, kolkovane s 180 din državne in 95 din občinske takse, sprejema Zdravstveni dom Kranj 15 dni po tej objavi. RAZPISNA KOMISIJA ZD K R A N J ruza, krma za kokoši in proso 40, kaša 70—75, ješprenj 65—70, fižol 50—70, oves 25, šalotka 40, vrtne jagode 80, gozdne jagode 100—120, borovnice 55—80, orehi 90—100, krhlji 50—80, mleko 30, smetana 250 din liter: šop-^k redkvic 10 din, šopek novega rdečega korenja 10—12 din. česen (novi) 5—10 din kom., kolerabe (nove) 5 din kom., kolerabe (stare) 10—20 din kom., špinača 20 din merica, solata berivke 10 do 15 din merica, šopek peteršilja 10 din, jajca 16—18 din kom., plSčand 300 din kom., kokoši 350 do 450 din kom., zajci 120—250 din kom. V KAMNIKU Na kamniškem živilskem trgu prevladuje zdaj domača zelenjava in sadje. Zelo lepo solato so prodajali po 60 din, plave kole-rabice po 50, zelene pa po 80 din kg (čemu taka razlika v ceni?), šopek peteršilja in korenčka po* 10 din, česen glavica 12 din, jajca 17 din komad. Iz Stan-ge pri Litiji so že začeli z vozovi voziti češnje na kamniški trg. Merili so jih po 40 din liter, domače češnje iz Palovič pa po 30 in 40 din liter. Borovnice so bile 50 din liter, jagode pa 120 din kilogram. NESREČE CESTA NI POSTELJA Blizu Črnivca, na glavni cesti je v nedeljo zvečer ležal 67-lotni Janez Mlakar, doma iz Spodnjega otoka pri Radovljici. Mimo je pri-vozil A. M. iz Jesenic z osebnim avtom. Ker se je prav tam umikal nasproti prihajajočemu avtobusu, se je umaknil na skrajno desno stran in tam povozil ležečega Alojza, ki jo hudim poškodbam podlegel. V svarilo staršem in strelskim družinam TUDI ZRAČNA PUŠKA 3$ V ROKAH OTROK NEVARNA Otrok s puško. Nič hudega, saj je le zračna puška-Marsikdo, ki ni dovolj premišljen, si misli tako. Tisti pa, ki jih je strel iz takšne puške prizadejal prav gotovo menijo drugače. V ponedeljek, ko se je že mračilo, je nekaj fantov, me"" njimi tudi Jože Praprotnik iz Kranja, peljalo z Rupušce pod Ovčanom, kot pravijo P° domače, domov čoln. Še pred kopališčem se jim je pridružil tudi fant z zračno puško, ki jo je vzel sosedi, ne d» bi vedela za to. Soseda J° je imela doma za trening ker je dobra strelka. Do sem bi bilo še vse prav, če ne bi kasneje iz otroške nepremišljenosti prišlo do nesreče. Fant z zračno puško se je z njo igral. Pritisnil je n» petelina, ker je menil, da Jc puška prazna, toda ... Nab°J je zadel v čoln, se od njeg9 odbil in zadel Praprotnika 1 desno steklo očal, jih razbil in mu precej hudo poškodoval oko. Prav lahko trdim«-da bi Jože ostal brez dcsneS9 očesa, če k sreči ne bi n°* sil očal. Večkrat je bilo že sliši**1' da je prišlo do nesreč pf*f zaradi neprevidnega ravnanj? z zračnimi puškami. In tud' »korajžnih lovcev«, ki z nj>' mi pobijajo ptice, ni težko srečati, seveda so strelci v večini otroci. Pri tem pa se vprašamo, kje ti otroci dobe zračne puške? Njihove praV gotovo niso. Verjetno je. da jih prinesejo domov njihov* starejši bratje, sestre aH P3 starši iz strelskih družin, kolikor jih že sami nimaj"-Nič za to, če jih ti lah1*0 imajo, saj vedo, kje in kak" morajo z njimi ravnati. PraV. potovo pa ne bi nikakor sme" dovoliti, da orožje, pa čep«'*v je le zračna puška, pride v roke tudi otrokom. Primer, ki se je v ponedeljek pripetil tudi s takšn« »nenevarno« puško ,naj b° . opozorilo vsem staršem, imajo doma zračne puške-/lasti pa strelskim družim*^ ki naj dobro premislijo- k3 terenu svojih članov bo" zaupali puško, da jo bo l**1 ko odnesel domov. I a I?" KOLESAR POD AVTOM Do hude prometne nesreče je v nedeljo zvečer prišlo v Cerkljah. POPRAVEK liS*> Jfi V ponedeljkovi številki smo v rubriki »Nesreče« " Šofer J. G. je povozil kolesarja notici »Kdaj jih bo izučilo« Mirka Skofica," ki je nepričakova- informaciji, ki smo jo PreJ no privozil na cesto iz dvorišča objavili, da je ponesrečeno N;lk- gostilne pri Kernu. Ponesrečeni je žilo last »Iskre« iz Kranja. . dobil pretres možganov in druge nad no pa smo ugotovili, d;l P • telja telesne poškodbe. pada vozilo tovarni »»Intel*1 K. M. Kranj. KRANJ, 20. JUNIJA 1958 Pred VI. ljubljanskim festivalom PRAZNI K slovenske ku re Ob slikarski razstavi v Kranju stival, ki imenovati kulti V soboto, 28. junija, se bo v Ljubljani začel VI. ljubljanski tega smemo upravičeno kot največjo slovensko turno manifestacijo. Uspeh dosedanjih petih ljubljanskih festivalov, ki sodijo med najpomembnejše kulturne prireditve, je nedvomen. Bolj kot ta ugotovitev pa ylegnejo biti zanimive številke. Vsi dosedanji festivali so zabelili 73 glasbenih, 11 dramskih in 18 folklornih prireditev. Na teh Prireditvah je sodelovalo skupaj 3185 oseb, medtem ko je bilo obiskovalcev 211.410. Kakor prejšnja leta, tako bo tu-di VI. ljubljanski festival nudil obiskovalcem bogat program kvalitetnih prireditev. — Največje zanimanje utegnejo vzbuditi ljubljanska Opera s tremi predstavami "Prodane neveste« in z nastopom opernega baleta, ki bo posredoval Oalet Cajkovskega »Labodje jeze-r°«. Med gosti bo nastopila tudi mariborska Opera z znano izvedbo Verdijeve »Aide«. Dramski spored tvorijo Goldoni-leve »Primorske zdrahe«, ki jih bo vnovič uprizorilo Slovensko narodno gledališče iz Trsta, ljubljanska Drama bo uprizorila Shakespeare-To »Ukročeno trmoglavko«, eksperimentalno gledališče iz Ljubljane Pa bo posredovalo Platonovega *sokrata«. — Tudi ljubiteljem koncertov bo nudil ljubljanski festival dovolj zanimivega. Ansambel slovenskih solistov bo priredil Večer izbrane slovenske glasbe, *fc«demski zbor »Branko Krsmano-v'č iz Beograda bo izvajal Slaven-skega »Simfonijo orienta« in Car-** Orffa »Triumf Afrodite«. To pot °° sodelovala tudi Slovenska filharmonija, ki bo priredila koncert Prvič izvajanih slovenskih skladb. ^a gostov naj omenimo nastop celovških madrigalistov. Posebna Pr'vlačnost pa bo nastop argentinske sopranistke Helge Marino. 2 nastopom folklorne skupine *Tanec« iz Skopja bo uresničena Qavna želja Ljubljančanov, ki do-slej še niso imeli prilike pozdra-viti v svoji sredi odlične folklori-ste z juga naše države. . V okviru festivala bosta prire-leni tudi dve razstavi. Narodni mUzeJ bo priredil zanimivo razsta-V.° P°d naslovom »Turški vpadi na 0venska tla«, Narodna in uni-^erzitetna knjižnica pa bo prire-, la razstavo »400 let slovenskega V galerijskih prostorih kranj- iz zadnjega časa: Drevje ob vod skega Mestnega muzeja srečujemo najčešče mlajše slovenske umetnike, ki so s svojim delom pričeli šele po zadnji svetovni vojni, akademski slikar France Godec pa pomeni med tovrstnimi gosti gorenjske metropole izjemo, saj ga je na po-zornico naše likovne kulture postavilo že predvojno razdobje. Dočim opažamo pri »mladih« iz idejne in čustvene razklanosti časa izivirajoče navdušenje za modernistične forme, katerih register obsega najrazličnejše stilne variante od primitivističnega realizma do čistega abstrakti-cizma, nam ob Godčevi razstavi vzbuja pozornost okoliščina, da izpričujejo njegovi gvaši popolnoma drugačen razvoj. Njih glavna lastnost je namreč sodobni živčni napetosti odmaknjena umirjenost spretno koloriranega (nekaj del se sicer nevarno približuje tonskemu in motivnemu nivoju barvnih tiskov) postim-presionistično-realističnega kraji-narstva, ki avtorju vsekakor najbolj »leži« in ki očitno presega vrednost njegovih figuralnih poizkusov na temo NOB (razstavljeni so bili v Gorici). O abstraktnih kompozicijah, s katerimi se slikar menda tudi ukvarja, pa ne moremo izreči sodbe, ker jih pač še nismo videli, čeprav smo mnenja, da brez pejsaža najbrž ne bo nikdar zadovoljivo uspeval. V mejah svojega ustaljenega realizma si Godec dovoljuje nekoliko slogovnih nihanj, oziroma oblikovnih in kolorističnih niansiranj, ki sovpadajo s posameznimi obdobji njihovega razvoja, tako da bi skoro lahko govorili o ustvarjajoči »kruto« modri (Morje pred viharjem), poletni zeleno-rumeni (Istra, Braj-da), 'violetni pomladno-jesenski (Ajdovščina, Samotna kmetija), konturirani (Ulica v Brdih, Koj-sko) in ekspresivni fazi (Krajina z drevesom). Svojevrstno Pomladne vode, Ob Savi, Jesen in dva Izvira Save. Nekatera od teh sodijo malodane med primerke tistega liričnega slovenskega krajinarstva, ki ga je zmogel povzdigniti do nedosegljive in neprekosljive kulminacije seveda le Fran Pavlovec. Realistično krajinarstvo bo vedno imelo določen krog svojih tvorcev, privržencev, občudovalcev in zagovornikov, dasi je bilo od prvih pojavov umetnosti (pračlovek) pa vse do nizozem- v poštev. Res — že res, toda niti najnaprednejši red ne more zanikati človekove potrebe po oddihu in sprostitvi v naravi prav tako po uživanju likovnih ponazoritev prirode. Psihološka nujnost je, da vsak posameznik vsaj za nekaj trenutkov pozabi na svoje skrbi, težave, obveznosti in dolžnosti ter si ob dejanskih ali upodobljenih pokrajinskih lepotah nabere novih sil za nove napore v korist skupnosti in sebe samega! ŠTEFAN ERŽEN FRANCE GODEC: IZ AJDOVŠČINE (GVAS) 'filmi, toj& qiidatw NAPADALCI je ameriški barvni western, kjer scenarist očividno ni imel drugega namena, kot ustvariti dovolj dinamično zgodbo o Divjem zapadu. Pravzaprav je razmišljanje o iskanju in izvirnosti motivov pri kavbojskih filmih precej jalova stvar. To velja tudi za film »Napadalci«. — Zgodba pripoveduje o neznosnih razmerah v Kaliforniji v petdesetih letih prejšnjega stoletja, preden je bilo ozemlje priključeno Združenim državam. Cas in okolje sta bila torej dovolj mikaven temelj, na katerega je scenarist spretno zasnoval»zgodbo o zlatu in pohlepu« in jo presenetljivo dinamično izpeljal do konca. Prizori se vrste tako naglo, da jim gledalec komaj sproti sledi. Vse ostalo: liki in konflikti so risani površinsko, brez psiholoških poglabljanj. Dramaturško šibkih in psihološko neutemeljenih mest zaradi prevelike dinamike skoraj ni opaziti. Težišče filma ni v igri, temveč v dogodkih, ki westernu res niso v sramoto. MALI ČLOVEK Ob jugoslovanskem filmu, ki ga je za »Vardar film« režiral Zika Cukulić, smemo reči, da so se to pot filmski ustvarjalci z dokaj srečno roko lotili sociološkega problema: pogumno so namreč pogledali v obraz resnici o doraščajočih brezdomcih in mladinskemu kriminalu, ki je pogojen z ritmom velemestnega življenja. Glede izbora tematike, ki ni samo sodobna, temveč segajo njene vrednote še mnogo dlje* skoraj ne bi več razmišljal. V mislih pa imam nekatere druge momente, ki silijo k razmišljanju. Tu mislim predvsem dramaturško gradnjo, ki se mi zdi prelomljena v dve enakovredni vsebinski komponenti. Vprašamo se namreč lahko, kje je težišče zgodbe: ali v sociološkem motivu dečka - brezdomca, ki ga neznosne razmere v družini privedejo na ulico in v družbo mladih iz-prijencev in kriminalcev, ali je namen zgodbe pokazati napeto kriminalno zgodbo po vzoru ameriških filmov tega žanra? Dramaturška zaokrožena zgodba namreč ne trpi dveh misli, katerima bi bile posvečene iste izrazne možnosti. Vsebinskih komponent je lahko več, ostro pa je treba ločiti glavno od stranskih. Prav v tem pa utegne biti glavni spodrsljaj, ki ga očitamo filmu. Tudi tehnična plat filma ni najboljša. Kaj pa igralska plat? Igralci, čeprav srečamo med njimi tudi nekaj zvenečih imen, niso posebno presenetili. V glavnih vlogah nastopajo Emil Ruben (najmljaši igralec, ki je uspešno upodobil malega Mišo), dalje Mira Stupica, Rade Markovič, Ilija Džuvelekovič, Lilijana Markovič itd. Čeprav smo si od filma zavoljo njegove izvirne tematike in problema, ki ga načenja, precej obetali, smemo reči, da ni segel čez povprečje naše filmske ustvarjalnosti, aa skega baroka večinoma podrejenega pomena. Njegova osamosvojitev se je torej pričela predvsem v 17. in 18. stoletju, a pravi razmah je doživelo v 19. veku. Mi smo temu razmahu nedvomno preblizu, da bi ga smeli neutemeljeno zavirati z vulgarno krilatico, ki jo je' bilo slišati tudi pri nas, češ da krajinarstvo ni sposobno izražati družbene Za zaključek sezone „Globoko so korenine^ pravljično romantiko vsebuje problematike, da predstavlja beg Da je programska politika DPD hotenj, v katerem se vrtijo še Svoboda »Tomaž Godec«, tako mnoga društva in sekcije, potr- po svoji pestrosti, kakor tudi juje zadnja letošnja premiera po umetniško - idejni vrednosti dramske sekcije bohinjske Svo- edino razstavljeno olje »Tolminski mlin«, najboljša pa so dela tozadevne stvarnosti in da za socialistčni realizem ne prihaja stopila iz ozadja kalupa, kalupa brez nekih posebnih umetniških . v okviru festivala bo odprta °dRmi galeriji tudi razstava pod naslovom »Sodobna slovenska Sitnost«, 50-letni Dva kulturna dogodka v Škofji Loki »Sodobna ki bo nudila vpogled v -. razvoj naše umetnosti od lltlPresionistov dalje. Nastop gojeacev glasbene Šole DPĐ „Svoboda" Kranj Poleg Državne glasbene šole de •uje DPD Kranju tudi glasbena šola »Svoboda« Kranj. Gojenci te ^°*e se uče igranja na instrumente, .1 niso zajeti v učnem načrtu Drevne glasbene šole. Tu sta mišlje-d Predvsem ljudska instrumenta _ kitara in klavirska harmonika. •"l*di ta šola je te dni zaključila ? Poukom. V sredo^ 25. junija, pa 0 Priredila ob 18. uri v Prešerno-Vem gledališču javni glasbeni na-S*°P gojencev iz razredov za krta-r° 'n klavirsko harmoniko. Ob tej j^'-iki bo nastopil tudi harmonijski zbor. Ta prireditev bo hkra- 1 združena tudi z razdelitvijo ■Pričeval. S. Kulturno-prosvetno življenje v Škofji Loki je letos precej mrtvo in še to, kar bogati že tako in tako revno provincialno življenje, gre nekako neopazno mimo širšega kro^a občinstva. Za Dan mladosti, 25. maja je Ix>ka dobila zelo pomembno kulturno ustanovo — javno čitalnico, ki je priključena centralni občinski ljudski knjižnici. Čitalnica opravlja več funkcij hkrati: z bogatim knjižnim in revijalnim zakladom je dvakrat tedensko (torek in petek dopoldne) odprta v študijske namene, vsak dan zvečer od 7.—9. ure pa je odprta kot časopisna čitalnica in šahovski klub. V zimskih mesecih pa bo služila tudi za razne javne debatne večere in manjša predavanja. Tov. Svetko Kobal, ki je otvar-jal to novo pridobitev Škofje Loke, je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da je knjižnica namenjena predvsem mladini, ki naj si tu nabira znanje in ohranja tradicije NOB, saj je skoraj simbolično, da je čitalnica v prostorih Doma ZB, ki je že sam na sebi spomenik NOB. S priključitvijo čitalnice je tudi knjižnica pridobila na svojem pomenu. Kot centralna občinski! knjižnica se je vključila v občinski proračun kot samostojna kulurna ustanova, ki ureja vse knjižničarske posle v ob- Gostovanje komornega tria Bratje LORENZ v Tržiču V četrtek 5. junija so bratje Lorenz iz Ljubljane koncertirali tudi v Tržiču. Popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle. Tako lepih koncertov, izvajanih od mladih glasbenikov, že dolgo nismo slišali. Upravičeno jim velja vsa pozornost, ki so si jo med tem časom že pridobili na raznih javnih nastopih, tako pri nedavni radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš« in še na samostojnem komornem večeru v dvorani Filharmonije. Se posebej pa je razveseljivo dejstvo, da gojijo ti >sojenin Knjig v pim.c drugega »višjega« druž- lanskim letom povečalo JZ7£» t*n»Ž> človeka čini. Ustanovila je tudi tri podružnice: na Trati, v Zmincu in v Retečah, medtem ko je fond ostalih knjižnic združila s svojim, s podružnicami pa stalno zamenjuje nove knjige. Uspehi tega dela se že kažejo. V letošnjih zimskih mesecih se je število izposojenih knjig v primerjavi skoro za 150 knjig mesečno. IZ GLASBENE KRONIKE Drugi dogodek, ki je sicer privabil polno dvorano hvaležnih poslušalcev, a je vseeno šel mimo širšega kroga občinstva — je bila zaključna produkcija gojencev državne glasbene šole preteklo nedeljo. Preko 30 učencev- je s samostojnimi nastopi pokazalo svoje znanje in napredek. Posebno se je odlikovala s svojim talentom pianistka Jasna Kalanova. Vse zanimanje poslušalcev pa je seveda veljalo prvonagrajencu v oddaji »Pokaži, kaj znaš«, mlademu čelistu Milošu Mlejniku. S tem nastopom je glasbena šola bode. Uspeli uprizoritvi Shakespearove tragedije Romeo in Julija je to pot sledilo delo avtorjev Arnaud D'usseaua in James Gowa »Globoko so korenine«. Zaradi svoje aktualnosti in umetniške vrednosti je prišlo delo v sporede številnih gledališč. Zelo realistično obravnava problem rasne diskriminacije, ki izvira iz davne preteklosti, iz časov, ko so ameriški kolonialisti v korist velikih plantažnikov obsodili črnega človeka na večno suženjstvo. Od takrat do danes je, ne beli človek, ampak beli benega položaja, črnega človeka zatiral, zasmehoval njegovo osebnost, in teptal njegove najosnovnejše človečanske pravice. Avtorja slikata osebe, ki si prizadevajo dati črncu tisto mesto v družbi še po vojni, katero kot sužnji zaslužijo. Predstavnik teh je senator Langdon, ki iz bojazni, da se njegova hčer ne bi spečala s črncem, pa čeprav ima ta vojaške zasluge, ki si jih je pridobil kot poročnik v drugi svetovni vojni, obtoži črnca Bretta Charlesa. da je tat. ki zatem komaj uide linčanju. Upi in nade junakov, ki držijo z Brettom so ostale neizpolnjene. Tradicija, prepojena z reakcionarnim mišljenjem o manjvrednosti človeka iz razreda zatiranih je močnejša. Toda moč tega razreda je čedalje večja, odraža se v solidarnosti pripadnikov te ali one rase, ki so si pričeli to, česar jim nekdaj niso priznali, jemati sami in v tem že mnogo-kje uspeli. Dramo je režiral Jakob Kikelj, ki je hkrati odigral tudi vlogo reakcionarnega senatorja Langdona. Z njim vred je celoten ansambel podal dokaj prepričljivo podobo razmer v Ameriki v odnosu do črnega človeka. Zaradi prepričljivega vživetja je na odru zrasla prav taka Amerika, kakršno slikata avtorja te drame. Prav to pa je zasenčilo tudi kak spodrsljaj v dikciji in tehnični izvedbi. Vsekakor pa je uprizoritev v celoti ponovno dokazala, da je dramski ansambel te Svobode sposoben ustvariti kvalitetne predstave, kljub težavam, na katere naleti pri svojem delu. Z dramo »Globoko so korenine« je bila lepo zaključena letošnja, čeprav številčno ne preveč bogata sezona, ki daje obenem upanje, da omenjeni kolektiv pripravlja za prihodnjo sezono še bogatejši program, tako števično kot kvalitetno. J. veseiuvo u(.'jmvu, &y>jir' ^ , ... . . . , . . mladi glasbeniki najdelikatnejšo potrdila nujnost svojega obstoja se ko FRANCE GODEČ: ZELENICA - IZVIR SAVE (GVAS) zvrst instrumentalne glasbe, to je komorno, ki jo ravno pri mladih ljudeh tako pogrešamo. Program je bil zelo pester in precej zahteven in še posebno naporen, saj so vse skladbe odigrali na pamet. Predstavili so z biseri komorne glasbe, ta-z Havdnom, Mendelsohnom. Rahmaninovim in Dvofakom. Izvedba je bila nedvomno kvalitetna. Bili so verni interpreti, polni čustvenega ambienta 'in ritmične razgibanosti. Vsak posameznik je s svojo osebno intuicijo pripomogel, da so bile vse skladbe odigrane za njihovo starost presenetljivo vzorno. Poslušalstvo jih je po vsaki točki nagradilo s spontanim aplavzom. Med drugim so mladi koncer-tanti, kakor tudi njihov mentor, Matija Tercelj, prejeli da-Mladim umetnikom želimo še mnogo uspehov, da bodo že v bližnji bodočnosti pomagali zamašiti vrzel v slovenski reproduktivni komorni glasbi. Z. prof. rila. in velik pomen za glasbeno vzgo jo mladine ter opravičila skrb občinskega ljudskega odbora, ki ji je letos po posredovanju šolskega odbora, staršev in .predsednika sveto za šolstvo dodelil dotacijo za nov klavir. S tem je šoli omogočil nadaljnjo rast. Novost so bili trije učenci pri pihalih, ki so bili v prvem letniku in bodo že lahko zapolnili vrzeli v godbi na pihala loške »Svobode«. Posebno pa je navdušila zadnja točka programa — valček Ubalda Justina »Mala Tolminka«, ki ga je izvajal šolski orkester in ki ga tvori 26 mladih instrumentalistov. Pesem je izzvenela zelo ubrano in polno. Za lep večer se moramo zahvaliti vsem učiteljem glasbene šole, posebno pa ravnatelju Edvardu Lipovšku in profesorju Capudru. Upajmo, da bo prihodnje leto prineslo še večje uspehe, ko bo z novo učno močjo izpopolnjeno tudi poučevanje glasbene teorije. Janko Krek Danes (petek, 20. junija) se je na pobudo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije začela v Velenju revija amaterskih gledališč. Namen revije je predvsem pregled uspehov naših igralcev - amaterjev in poživitev dramske dejavnosti. Revija bo končana v nedeljo, dne 22. junija. Na natečaju, ki ga je razpisala Zveza Svobod, je bilo izbranih 6 del, s katerimi se bodo predstavila naša prosvetna društva. Kljub temu, da repertoar ni posebno bogat, bo revija zabeležila dve krstni predstavi. DPD »Svoboda« Zagorje bo uprizorilo Maričevo delo »Komedija o komediji«, delo Leopolda Suhadol-čana »Oblaki so rdeči« pa bomo gledali v izvedbi DPD »Slava Klavora« iz Maribora. Med domačimi deli bomo gledali še delo Pera Budaka »Klobčič«, s katerim se bo predstavilo DPD >-Svoboda« iz Mežice. Tujo dramsko literaturo pa zastopajo Ber-tolda Brechta »Beraška opera«, ki jo bo uprizorilo DPD »Svoboda« Velenje, dramo Godricha -Hacketta »Dnevnik Ane Frank« se bo predstavila »Svoboda -Center« iz Trbovelj, medtem ko bomo gledali delo Leonharda Franka »Jezusovi apostoli« v izvedbi Delavskega odra iz Ljubljane. Ob teh ugotovitvah pa moramo, žal, zabeležiti tudi to, da med prijavljenimi amaterskimi gledališči, ne najdemo nobene amaterske igralske družine z Gorenjske. Nedvomno bi nas jeseniški gledališčniki, ki tvorijo najkvalitetnejšo igralsko družino na Gorenjskem, na tej reviji prav uspešno zastopali. Kaj si lahko obetamo od revije? — Predvsem nam bodo uprizoritve naših amaterjev posredovale dovolj jasno podobo dela, stremljenj in uspehov na področju odrskega poustvarjanja — iz ugotovitev pa bo moč izluščiti mnogo "koristnega v obliki novih pobud in smernic za nadaljnje delo. S. 73 0587 6 Glas Gorenjske KRANJ, 20. JUNIJA 1938 Desetletna Barbka bo šla v počitnicah na letovanje s pionirji. Šolski zdravnik je napravil predlog za bivanje v planinskem podnebju. Ker je v takih predelih zjutraj in zvečer precej hladno, pa tudi čez dan večkrat vetrovno, ji bo mama spletla volnen pu-loverček s kratkimi rokavi. Vzorec je gladek in delo preprosto, tako da bo še marsikatera druga mamica lahko razveselila svojo hčerko z novim pulo-verčkom. VVVVWWVVVVVVVV\*VV^^ MODA Za novo sezono značilna poletna obleka iz kockaste bombažne tkanine. Oprijeti životec je krojen z rokavi, učinkovitost krila pa poudarjata dva velika žepa Levo: ravna obleka z vodoravnimi progami, primerna za vitke postave Desno: elegantna princess obleka iz čiste vzorčaste svile. Visok izrez je prikrojen okusu letošnje mode, krilo pa je vstavljeno nekaj centimetrov pod pasom Potrebujemo igle št. 2 in 2V2 ter sivo, zeleno m belo volno. Osnovna barva je siva, široka proga zelena, ozka pa bela. Prednji del začnemo s 100 zankami sive volne. Pletemo z iglami št. 2 in sicer 7 cm elastičnega vboda (1 leva, 1 za rokavni izrez 3 in 2 krat 1 zanko na vsaki 2 vrsti in še 2 krat 1 zanko na vsake 4 vrste. Na 28 cm višine razdelimo delo na dvoje in nadaljujemo s pletenjem na levi strani. Na 29 cm višine spletemo z belo in zeleno volno desna). Nadaljujemo z gladkim vzorcem in na iglah št. 2V2 in v prvi vrsti dodamo 18 zank. Na 25 cm višine odvzamemo z vsake strani za rokavni izrez 3, 2 in 4 krat 1 zanko ter 2 krat po eno zanko na vsake 4 vrste. Na 29 cm višine izmenjamo barve: 4 vrste bele, 30 vrst zelene in spet 4 vrste bele. Nadaljujemo s sivo volno. Pri 37 cm višine dodamo pri vsakem rokavu 3 krat po 1 zanko na vsak cm. Pri 40 cm višine zaključimo naenkrat 14 srednjih zank ter nadaljujemo na levi strani, nakar odvzamemo za vratni izrez še 3 krat 3, 2 krat 2 in 2 krat 1 zanko. Po tretjem odvzemanju na 41 cm višine snemamo še na ramenih in sicer v petih presledkih. Hrbet začnemo plesti prav tako z iglami št. 2. Nasnujemo 90 zank. Po 7 cm elastičnega vboda nadaljujemo gladek vzorec z iglami št. 2V2 in v prvi vrsti dodamo v presledkih 18 zank. Na 25 cm višine odvzamemo z vsake strani proge enako kot na prednjem delu. Na 41 cm višine odvzamemo za vratni izrez 6, 5, 4 in 2 krat 1 pentljo. Istočasno odvzamemo za ramena 29 zank v petih zaporedjih. Desno stran končamo simetrično. Za rokav nasnujemo 72 zank ter spletemo najprej 5 cm elastičnega vboda z iglami št. 2. Nato nadaljujemo z iglami št. 2V2 in dodamo v prvi vrsti 18 zank. Na 13 cm višine odvzamemo za okro-gbno 3, 2, 17 krat 1, 4 krat 2, 2 krat 3 zanke. Medtem na višini 16 cm izmenjamo barve kakor na prednjem in zadnjem delu. Zanke, ki še ostanejo nazadnje na igli, zaključimo vse skupaj. Vse delo dobro zlikamo, jih sešijemo na ramenih in nasnujemo okoli vrata 88 zank ter spletemo z iglami št. 2 9 cm elastičnega vboda v sivi barvi. Ta rob preganemo na polovico. Na hrbtu pri-šijemo 18 cm dolgo zadrgo. Pijače za vroče dni Osvežujoča mešanica — 1 žlica mali-novca, sok od polovice limone, .žlica sladkorja, mineralna voda ali soda voda. V velik kozarec denemo malinovec, limonin sok in sladkor. Ko dobro premešamo, prilijemo še mineralno vodo ali sodo vodo in takoj spijemo. NOVO! Bluza za poletje Sodobno gospodinjstvo Zdaj, ko se naša gospodinjstva vedno bolj opremljajo z različnimi stroji, bo članek o gospodarni uporabnosti gospodinjskih strojev marsikdo z zanimanjem prebral, ter bolj temeljito premislil, kakšen stroj si bo nabavil. Naša industrija in obrt dajeta na trg izredno majhen asortiment čistilnih pripomočkov. Ing. Kregarjeva piše o teh pripomočkih in o uporabnem namenu posameznih pripomočkov. V reviji 'najdemo tudi opis tron praktičnih pripomočkov za gospodinjstvo: vložka za kuhanje perila, posodice za kuhanje jajčk in vilic posebne oblike, porabnih za različne namene. V stalni rubriki, kjer priporoča revija sodobne, posamezne kose pohištva, za katere nudi načrte, najdemo tokrat opis omarice s čistilno ploščo. Komur v stanovanju primanjkuje prostora za shranjevanje različnih predmetov, ki bodo »čez sedem let zopet prav prišli«, bo v članku »Čez sedem let vse prav pride« našel nasvet, kako lahko izkoristi v ta namen različne prostore in kotičke v stanovanju. Tudi če želite moderno pritrjene zavese v stanovanju, boste za to našli navodilo v tej številki revije. Gospodinje bosta zanimala članek o vplivu zelenjave na rast zob in o potrošnji konjskega mesa v svetu in pri nas. Ravno tako jim bodo jedilniki in recepti, namenjeni prehrani na letovanjih, pomagali k pestrejši izbiri jedi za njeno družino. Tudi članek o negi nog je namenjen ženam. Razen tega prinaša revija tudi nasvete za ročna dela, in šivanje in stalni prispevek strokovnjaka o delih na vrtu. Mrzel čaj — Skuhamo poljuben čaj, ga odcedimo in ohladimo. Hladnega osladi-mo, mu dodamo limoninega soka in sesekljano limonino lupinico. Na velik kozarec prilijemo še pol šilca malinovca. Malinov kis — Gozdne ali vrtner maline zmečkamo in jih stresemo v steklenico in zalijemo z dobrim vinskim kisom. Vse skupaj postavimo za nekaj časa na sonce ali na toplo in vsak dan pretrese-mo, da se dobro premeša. Končno tekočino odlijemo. Spravimo jo v posebno steklenico. Skupaj z osladkano vodo daje izvrstno in zelo osvežujočo pijačo. Jogurt s sadjem — 1 porcijo jogurta, 1 naribano jabolko ali 3 žlice zmečkanih borovnic, jagod, ali 2 sesekljali breskvi ali marelici, sladkor po okusu. Vse dodatke zmešamo in stepemo. Limonino mleko: četrt litra mleka, sol, polovice limone, sladkorja po okusu. Precejen limonin sok vlivamo počasi v hladno mleko. Medtem pa mleko stepamo z metlico. Končno pijačo še po okusu sladkamo. Če je zaposlitev za zdravega človeka potrebna, je za človeka z duševno ali telesno hibo nujna. Za duševno zaostale, slepe, neme, gluhe, za invalide z najrazličnejšimi poškodbami poskrbi družba v večini primerov, da postanejo sebi in družbi koristni. Različnost poškodb je tako velika, da bo ta pot pač za vsakogar drugačna. Ce imaš že takšno ali drugačno pomanjkljivost, potem ni dobro preveč premišljati o sebi in se zapredati v mračne misli. Zaposliti se moraš in ko si vse poskusil, da bi pomanjkljivost čimbolj omejil, stopi med ljudi kot njim enak. Od nikogar ne zahtevaj sočutja. Bodi do sebe in drugih zmerom pošten: svojih resničnih pomanjkljivosti ne skrivaj, pa tudi ne poveličuj. Spoznavaj samega sebe brez utvar. Tudi ti moraš imeti sleherno izkazano uslugo za dolg, ki ga je treba poravnati. Tisto, do česar imaš pravi.ro, kakor vsi drugi, je delo, je poklic. Družbi ni žal truda za iskanje primernih delovnih mest. Prizadevati si, da bi delal in živel kot drugi ljudje, je tvoja poglavitna naloga. MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV JE MNOGO Najprej je treba ugotoviti, kakšno pomanjkljivost imaš. Če je telesna pomanjkljivost večja ali če je prizadeta tudi duševnost, bo na to vprašanje lahko odgovoril samo strokovnjak. V prvi vrsti zdravnik ali psiholog. Obrni se na najbližjo socialno ustanovo, kjer te bodo pregledali ali napotili na pravo mesto. Ugotoviti, katere so tvoje preostale duševne in telesne sposobnosti, je včasih precej težko in dolgotrajno. Zato ne odlašaj in se čimprej poveži s Kako čistimo nubuk čevlje Čevlje skrtačimo s čisto (!) blatarico, nato jih z mokro krpo, namočeno v bel kromov prah za čiščenje štedilnikov (izdelujejo ga na Jesenicah), temeljito odrgnemo, zlasti na bolj umazanih mestih. Končno čevlje na soncu posušimo in ponovno skrtačimo s čisto krtačo, pa so kakor novi. psi lilo primerno ustanovo ali zavodom. Najslabše je, če se v popolnem brezdelju zanašaš samo na denarno pomoč, invalidnino, podporo itd. Vedeti moraš, da se večina ljudi z raznimi poškodbami in pomanjkljivostmi da usposobiti za delo. Ne odnehaj prej, dokler ne najdeš ustrezne ustanove, kjer boš pre-gledan in kjer boš kaj slišal o tem, za kakšna dela prideš v poštev. Začni premišljati o poklicih, o zahtevah in pogojih dela, ki bi ga lahko opravljal. Poklic lahko spoznavaš tako, kot smo že opisali. Skušaj ugotoviti, katere duševne in telesne sposobnosti imaš za določen poklic in se v ta namen uspešno rešiti s sodelovanjem sebe samega, zdravnika, psihologa, socialnega delavca oziroma ustanove ali podjetja, ki te bo zaposlilo. Na uradih za posredovanja dela, PrJ mladinskih referentih ljudskih odborov" (na oddelkih za socialno varstvo), PrI invalidskih upravah in drugih socialnih ustanovah boš dobil nadaljnje napotke. Za osebo, ki ima duševno ali telesno hibo, je treba delovno mesto večkrat nekoliko prilagoditi. Zaščititi jo je treba pred nadaljnjimi poškodbami in nesrečami. Morebiti je treba zavarovati nevarne dele strojev, olajšati opravljanje stroja, spremeniti signalne naprave1 itd. To je odvisno od tega, kakšno P°~ škodbo imaš. Ustanova, ki ti bo posredovala zaposlitev, bo predlagala pri" merno preureditev delovnega mesta-Zdravnik ti bo povedal, ali se da hiba omiliti s kakšnim umetnim pripomočkom. Nemalo je primerov, ki dokazujejo, da ljudje z različnimi duševnimi in telesnimi hibami dosegajo zalo dobre delovne uspehe. Delajo kakor zdravu če so nameščeni na takih delovnih mestih, ki so glede na njihove duševne in telesne zmogljivosti najbolj Pri~ merni. Tako dosežemo dvoje: takšnem^ človeku omogočimo zadovoljno in enakovredno življenje in na delovnem mestu imamo delavca, ki prav toliko zaleže, kot zdrav človek. Borba za ustrezno zaposlitev naj bo tvoja poglavitna skrb, saj te bo poklic vključil ▼ normalno življenje. Družba ti bo pr* tem pomagala. Zdravko Neuman RECEPTI JEDILNIK KOSILO Češnjevi cmoki Jajčna krema Mleko Cmoki: 20 dkg pretlačenega kislega sira mešaj z 1 rumenjakom in žlico surO' vega masla. Primešaj kislo smetano, ščepec soli in moko. Naredi rahlo testo in tJ8 razvaljaj precej debelo. Izrezi kvadrate, v katere zavij nekaj češenj, ki si jir° odstranila koščice in potresla s sladkorjem. Oblikuj cmoke in kuhaj nepokrite v slanem kropu. Zabeli z drobtinicami, ki si jih ocvrla na surovem maslu. Jajčna krema: 4 rumenjake dobro premešaj z 12 dkg sladkorne moke, da se dodobra speni in naraste. Prilij četrt litra mleka. Vse skupaj mešaj v posodi na<^ paro, da se zmes zgosti. Primešaj sesekljane vrtne jagode, 2 litra namočene žela' tine in sneg beljakov. Kremo zlij v stekleno skledo in pusti, da se strdi, najbolj6 čez noč. Ce imaš, okrasi kremo s stepeno smetano. VEČERJA Skuše kot zrezki Zelena solata Skušo očisti, odstrani hrbtenico, osoli z drobno soljo in pusti nasoljene nekaJ ur. Nato jih povaljaj v drobtinicah in v stepenem jajcu. Ocvri na vročem olJu' Na mizo postavi tople z limonovimi rezinami. J CESNJEV ALI VIŠNJEV D2EM Vzamemo eno ali drugo vrsta sadja. Džem pa je okusnejši in hitreje žel>ra' če je vsakega pol, ker vsebujejo višnje več pektinu. Sadje razpečkamo, nato 98 polijemo s sladkorno raztopino, ki naj vsebuje polovico toliko sladkorja kot )e sadja in eno četrtino vode. Sladkor kuhamo z vodo, da se potegne nitka in vlijcn^ vročega na sadje, nato kuhamo še tako-dolgo, da se primerno zgosti in še vroče napolnimo v kozarce. Predno denemo džem v kozarce, imi primešamo malo r11^3' Važno jo, da so kozarci dobro pomiti in razkuženi, -zalo jih segrejemo v peči ali tudi v vroči vodi. KRIŽANKA ST. 5 Vodoravno: 1. reka. ki izvira na Gorenjskem, 4. del gledališča, 7. arabski žrebec, 8. pleme, 10. stavčna nikalnica. 11. predlog, 12. najmočnejša igralna karta, 14. osebni zaimek, 16. koralni otok, 18. oblika pomožnega glagola, 20. del kolesa, 21. vodna žival z dolgimi kraki, 23. okrajšan veznik, 26. osebni zaimek, 28. reka v Sibiriji, 30. površinska mera, 32. vodna žival, 33. predlog, 34. nočna ptica, 35. Ober. Navpično: 1. plod, 2. najmanjši delec snovi, 3. naplačilo, 4. predlog, 5. štev-nik, 6. glavno mesto evropske države, 17. kuzalni zaimek, 19. predlog, 22. oče, 24. domača žival, 25. vrsta konjskega teka, 27. letoviški kraj pri Opatiji, 29. nočno zabavišče, 31. grška črka, 32. egipčansko božanstvo. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Številčnica: 1. brokat, 2. Lovran, 3. Etna, 4. Diana, 5. Banjaluka, 6. Odesa, 7. Harkov, 8. Istambul, 9. Niagara, 10. Jelovica, 11. jetra, 12. Edda, 18. zemlja, 14. entuziast, 15. Rombrandt, 16. Safalt Lotil«, 17. kalij, 18. Osaka. V prvi in če*rti navpični vrsti, brano navpično je naslednjih pet imen letoviških krajev na Gorenjskem: Bled, Bohinj, Jezersko, Kranjska gora in Lubnik. Za krajše večerne urice / 2 3 1 • 1 š -7— 7 a a P to 11 12 13 TA 15 Z2 16 17 it a 20 -5 21 23 24 1 i 11 ill a O 26 27 23 2f^ 30 a 32 VA 33 34 n 35 --j 3 ob razpisovanju štipendij Stipendiranje je postalo pri nas stalen in uspešen način za vzgajanje novih strokovnih kadrov. Tako delo ima prav gotovo več prednosti; med drugim so razpisi štipendij tudi kažipot absolventom splošnoizobraževalnih Sol za usmerjanje v razne poklice. Ce je že razpisana štipen- . dija za določeno šolo, potem je obnova opustošene domovine in jasno, da ustanova ali podjetje človeka s tako strokovno izobrazbo potrebuje. In še bolj jasno se zdi potem človeku, da se Gorata oba podpisnika pogodbe 0 dajanju in prejemanju štipendije teh določil držati. Pa ni vedno tako. Za Gostinsko šolo v Ljubljani je razmeroma lahko dobiti štipendijo. Potreba po strokovno izobraženem kadru v gostinstvu moč prav v neomajni je namreč tako velika, da morajo zmago ljudske »pravde« Pred 15. obletnico ustanovitve Prešernove brigade Vsaka naša vasica bi vedela povedati iz velikih a težkih časov narodno osvobodilne borbe zgodb brez konca in kraja. Zal jih bo šlo precej v pozabo zaradi skromnosti naših ljudi. Silni napori, ki sta jih terjala od nas graditev nove družbe, pa nam tudi niso dopuščali, da bi počivali ob spominih na to herojsko dobo. Naši pogledi so morali biti venomer uprti le naprej — proti ciljem, ki smo si jih postavili za dokončno uresničenje idealov ljudske demokracije. Ne da bi se tega vselej in vsakokrat, zavedali, pa smo črpali za vztrajanje na tej nadaljnji poti veri v ki nam okrajne gostinske zbornice še je vlivala neprestano pogumna že Vedno prirejati kratke tečaje, na v oboroženi borbi proti okupa-katerih. si udeleženci pridobivajo torju in njegovim protiljudskim kvalifikacijo. Statistika trdi, da pomagačem. Vsak kvalificiran gostinski dela *ec lahko izbira med tremi služ bami. Kako naj potem razumemo ukrep gostinskega podjetja, ki je z gojenko GS podpisalo pogodbo ° štipendiranju (in to ne na za-cetku, temveč že sredi šolanja), več kot eno šolsko leto plačevalo stipendijo, tik pred zaključkom klanja pa prenehalo pošiljati ^oj prispevek? Dekle je pošteno opozorilo podjetje, da bo po-"tala pogodba neveljavna in zanjo neobvezna, če do določenega dne štipendije ne bodo poslali j^a bi pač lahko poravnala svoj "plg v internatu). Odgovora na Pismo ni bilo, denarja tudi ne. Dolžno vsoto v internatu so pač j*? nek način plačali starši. In dekle lahko zdaj po svoji volji »ofcra službo. Vprašanj, ki se ob takem rav-[|anju porajajo človeku, je nič koliko. Ali podjetje res ni zmogli0 tistih 10.000 din, kolikor bi Jir> bilo še treba plačati? Kako °°do opravičili izplačane štipendije, ki so zdaj ostale brez has-^a? Ce imajo toliko kvalificirala kadra, da ga ne potrebu-ic-Jo več (pa ga nimajo!), čemu ^ein sploh sklepajo pogodbe o ^Pendiranju? Itd. Takšno rav-nje ne moremo označiti dru-8ac° kot poplonoma nevzgojno, neodgovorno jn škodljivo za podaje, skupnost in posameznika. -zk Iz tistih težkih a ponosnih naših dni nam pripoveduje tovari-šica Jela iz Prezrenj pri Pod-nartu, kako je organizirala doma in v bližnjih Zalošah za borbo ter politično pripravljala našo takratno mladino. Njeno delo je bilo zelo nevarno in težavno ker ležijo Zaloše ob železniški progi, ki jo je nemška policija stalno kontrolirala. Kot prve je pridobila v Zalošah v letu 1943 vse tri Drolove fante, Jožeta, Rudija in Leona. Komaj 12 do 14 let stari so kmalu vneto širili propagandne letake, lepili in pisali borbene parole po zidovih in plotovih, večkrat tudi pred nosovi nemških patrulj. Pridružili so se jim še Ješetovi in Tomazinovi. Njihove akcije so se razširile na zbiranje pisarniškega in drugega materiala, ki so ga večidel kar sami prenašali na Brezovico pri Kropi do tamkajšnjih terencev, usposobili so se pa tudi za obveščanje o kretanju sovražnikovih sil proti Jelovici. Kot sta tako nekega večera mladinca Jože in Leon Drol spet z vso ihto in vnemo trosila propagandni material vsak po svojem koncu vasi, se je znašla v kraju naenkrat nemška patrulja. Pojav patrulje ju je za hip zme-del. Zbežala sta in pri tem na teku drug proti drugemu prav trdo zadela z glavama in odnesla pri tem oba lepe buške. Policija je pohitela za njima in ju tudi prijela. Jože, ki so mu izpod hlač še padali propagandni lističi, pa se je znašel in »za-tožil« partizane, češ da so bili pravkar v vasi in natrosili letake, ki jih je bilo res vse belo po tleh. Patrulja je verjela, oba fantiča še »pohvalila« in jo v strahu, da bi ne bila presenečena, jadrno odkurila. Mladinca sta rešila sebe in tudi letake, ki so jih »korajžni« policisti pozabili pobrati. Naši mladi fantje so postajali vedno iznajdljivejši. Neke nedelje so se kopali v Savi in opazili v strugi pravo pravcato vojaško puško. Brž so jo rešili iz vode in tvegali z njo preko železniške proge ter jo skrili v skalah nad vasjo. Od tam pa je prav kmalu prišla v roke partizana - borca. Iztaknili so v teh skalah (»Pod Stovcem«) še eno puško, ki jo je nekdo skril tam bržčas za namene divjega lova in tudi ta je šla takoj v Jelovico za višje namene. Ti uspehi so jih še bolj opogumili in polotili so se ob pripravni priliki vlaka z municijo, ki je zaradi letalskega napada obtičal ob gozdiču pri vasi. Ko je straža, ki je spremljala vlak, odpetala v gozd, sta se Rudi in Leon Drol vtihotapila v vagon in tam uplenila mitraljez z municijo ter vse to srečno prinesla do prvega listnjaka. Od tam sta ga zanesla zvečer pod skale nad vasjo, obvestila partizane in ga jim vsa ponosna sama izročila kot vojni plen. Podobnih pogumnih dejanj bi ti fantje vedeli najbrž še povedati. Drol Leon je bil, kakor pravijo, tudi pravi specialist za lepljenje propagandnega materiala. »Pripopal« je lepak menda s tako veščino, da tudi taki, ki jim v vasi ni bilo vse prav, tega, čeprav navzoči, niso opazili. Mladinci so pomagali tudi minercem pri rušenju železniške proge. Stražili so pri tem cb progi tako budno, da so minerci opravili delo vselej povsem varno. Polotili so se pa tudi telefonskega kabla ob progi. Kako je treba pri tem ravnati, jih je pa poučil tovariš »Jež« od okrajnega odbora mladine. Okupatorju je to povzročalo nemalo preglavic in ker večinoma ni našel napake, je moral kabel rad ali nerad menjati. Naj povemo še, da so organizirali v Zalošah v Mu 1943 tudi AFZ in da sta med ženami prednjačili tovarišici Drolova in Ro-žičeva. Konec istega leta pa so imeli izvoljen tudi že OF odbor. Med starejšimi domačini je bil eden prvcboriteljev Matevž Bertoncelj, ki je bil zaradi ilegalnega dela aretiran že v septembru 1941. Bratje Joža, Ivan in Feter Pogačnik pa so šli v partizane že v prvih dneh naše ljudske vstaje in vsi trije tudi padli. Vasica je dala v NOB 13 borcev, od katerih je dalo življenje za svobodo petero, eden pa je padel v Begunjah kot talec. Tudi Zaloše so torej dale časten delež v osvobodilni vojni, ponosne so pa še posebej lahko na svojo tedanjo mladino. -fj K SREČI ŠE BREZ NESREČ V Jenkovi ulici v Kranju pri lekarni je odprtina na pločniku menda že nekaj mesecev brez rešetke (glej sliko). Čeprav je na tem kraju vsak dan precej prometa, zlasti še ponoči, ker je v neposredni bližini okno, kjer de- 45 let gasilec Borci Prešernove brigade med borbo (kraj neznan) Pol Tržiča je tedaj upepelil Ogenj. Na pokopališču se je uvrstilo 79 novih, svežih grobov, žrtev plamenov. Vtisi tistega strašnega aprilskega dneva leta 1811 so bili še sveži, ko so 1883. leta ustanovili v Tržiču prvo prostovoljno gasilsko četo. To prostovoljno gasilsko društvo v Tržiču praznuje prav te dni 75 obletnico svojega delovanja kot eno najstarejših prostovoljnih gasilskih organizacij v Sloveniji. Od 9. do 15. junija imajo vrsto proslav, nastopov in drugih oblik manifestacije ob tej pomembni obletnici, na katero so ponosni ne le člani te organizacije marveč vsi domačini. V statističnih poročilih bi lahko našli vrsto številk o tem, kolikšne vrednosti so ohranili lju- A Iz zanesljivih virov sem izvedel, da BO Kranjčani, ki hodijo po Koroški cesti mimo I. gimnazije, sklenili za-(;,ti z nabiralno akcijo. Kajne, zdajle vas gotovo črviči radovednost, kaj bodo počeli z denarjem? Nič posebnega, le uro na gimnazijskem poslopju, ki so ji zavoljo nedostojnega vedenja pobral i kazalce, bodo dali popraviti. Od jalovega pogledovanja na to ►►slepo« uro, so postali ljudje hudo nejevoljni. A Zdaj pa nekaj o kaljenju nedeljskega in nočnega niiru v Kranju. — Prebivalci, ki stanujejo blizu tovarne »Tiskanimi« v Kranju, se Pritožujejo nad sireno te tovarne, ki se oglaša tudi ob nedeljah ob šestih zjutraj. A Pa tudi motorna vozila, ki vozijo po deseti uri zvečer po Kranju in ki že s svojim ropotom povzročajo dovolj hrupa, niso Izvzeta. Kot nalašč in vsem predpisom ter nočnemu počitku navkljub pa se vozniki mo-tornik vozil na moč radi poslužujejo tudi zvočnih signalov. Ni dolgo tega, kar i o neki avtobus (kdo je lastnik, ^-al, nisem mogel ugotoviti), ^i je pripeljal ob 22.30 uri na avtobusno postajo v Kranju, zbudil s svojo oglušujočo sireno vso okolico. Res ne vem, ali je šofer trobil zgolj iz objestnosti ali iz hudobije? A Gotovo se še spominjale bodice, ki sem jo pred kratkim zapičil v Pungrat. Vrh stopnic, ki vodijo proti Mestni klavnici, je klopica, ki je — to lahko trdim brez preti-PtfV mja — dobesedno zame- tana s papirjem in drugimi odpadki. Kakor sem bil preti nekaj dnevi opazil, je prostor še vedno zanemarjen. No, to je hrati tudi dokaz. da je moja kritika naletela na .gluha ušesa. Ne vem, kaj bi? Morda bo več uspeha, če ho Turistično olepševalno društvo v Kranju svetovalo Komunali, ki s.>rbi za čiščenje nafiega mesta, naj počisti tudi ta prijetni prostor, kjer Kranjčani tako radi posedajo. A Mestna slaščičarna v Kranju .slovi kot. prijeten lokal, ki ga Kranjčani zelo radi obiskujejo. V tem prijetnem lokalu mirno pokram-ljaš, ali prebereš časopisa, če. . . Ce ne bi bilo tega »če«, bi bilo vse v redu, tako pa ... — Ko sem preteklo soboto popoldne v slaščičarni prebiral časopise, sem postal vznemirjen, pa tudi ostalih gostov s časopisi v rokah ali pri pomenku se je začela lotevati vznemirjenost. Družba šestih ljudi, ki je sedela v zadnjem konča slaščičarne, je namreč začela, meni nič — tebi nič prepevati. Sicer njihovo pelje ni bilo preveč bučno, vendar je bilo dovolj glasno, da je motilo prijetno vzdušje. Takšnih pojavov je kronika mestne slaščičarne zabeležila že več. Slrežno osebje .slaščičarne naj bi v takšnih primerih opozorilo »pevsko usmerjene« goste, da petje ne sodi v ta Jokal. Za takšno početje so primernejše gostilne, kjer jim petja nihče ne bo branil. A Ondan sem se peljal z avtobusom iz Škofje Loke proti Poljanski dolini. Ko smo zapeljali na most. ki vodi čez Soro pri Tovarni klobukov, je moj sosed, debelušen možakar srednjih let, presunljivo zastokal in zatis-nil oči. »Pa ne, da bi mu bilo slabo!« sem se ustrašil in ga prijazno povprašal po počutju. Vprašani sfe je medtem sproščeno oddahnil in me potolažil: »Nič takega ni — prav dobro se počutim, samo te preklicane brvi se tako bojim, da mi postane kar slabo, kadar se zapeljemo čez. Kaj niste čutili, kako se je most zamajal, ko smo se zapeljali nanj?« »Ne, nič takega nisem občutil.« »Meni se pa zdi, da se maje in vedno, kadar se popeljem čezenj, se bojim, kdaj se bo trhlo dno sesulo. Ce-. starii sicer nastale luknje v nosilni ploskvi sproti zasipavajo in mašijo pa vse skupaj ne zaleže dosti. Menda bo res moralo priti do nesreče, potlej se bo častna uprava š&le spomnila, da je most potreben temeljitega popravila.« Ko sem se peljal nazaj proti Loki, sem pa jaz zastokal in Ea mi tal, ko je avtobus zapeljal čez mast. Ne vem, morda je to fiksna ideja. To pot se je tudi meni zazdelo, da je most presunljivo zaškripal. Vas pozdravlja Vaš Bodičar! Friderik Dornik dem. kolikim ljudem so zaščitili streho nad glavo itd. Stari gasilci bi vedeli mnogo povedati tudi o tem, kolikorat so morali ponoči iz tople postelje v črno, mrzlo noč, kolikokrat so se du-šili v dimu, omahovali med planit ni, kako so se rešili pred padajočimi zidovji, kako jim je gorela obleka, kako so si ožgali roke, obraz, prenašali starce in otroke iz goreče hiše . . . Slučajno smo se srečali samo z enim: Friderikom Dornikom. Celih 45 let že dela v prostovoljnem gasilskem društvu. Prav te dni je dobil za to tudi posebno odlikovanje od Gasilke zveze Slovenije. » »Kdaj ste bili v najtežjem položaju kot gasilec?« smo ga vprašali. »Težko bi to povedal kar tako. Prevečkrat je bilo hudo, vendar nikdar nisem obupal. Naša družina je bila sploh gasilska družina od očeta naprej.« »Kdaj pa ste bili najbolj zadovoljni, kdaj ste imeli občutek, da ste največ pomagali, najbolj uspeli, ali preprečili veliko nesrečo?« »Tudi tega je bilo veliko, veliko. Kdo bi si vse zapomnil. Vem, da je bila ena velikih naših preizkušenj ob požaru na Zagi v Mlaki pri Tržiču. To je bilo menda 23 tega leta. Celih 12 ur smo gasili. Zdaj je zmagoval ogenj, zdaj mi. Menda je bilo prav tisto leto, spomnim se, da je bilo na Binkošti. Jedli smo doma, ko so pritekli klicat, da gori Radovljica. Gorelo je v Predtrgu. Koj smo bili pripravljeni, da gremo na pomoč. Toda po kateri poti? Tekli smo na postajo. Ko i je bil tu vagon z lokomotivo in tudi v Kranju so nam pripravili takojšen odhod v Radovljico. V dobre pol ure smo bili tam. Zmeraj ob takih primerih sem bil po svoje vesel. Zdelo se mi je, da sem z drugimi gasilci pomagal ljudem.« Potem je 4ovanš Dornik pokazal nogo in povedal da je bil ranjen. Pri Krizah je gorela neka šupa. Vsi so tekli na ga-' silski voz. Niemu je prišla noga pod kolo. Več mesecev se je zdravil. Zavarovanja in pomoči za to ni imel. Dela v Predilnici ni mogel več opravljati. Moral se je oprijeti čevljarskega poklica, v katerem še danes dela. »Koliko časa še nameravate ostati gasilec?« »V tem ni mere,« je dejal on. K. M. NAŠ NAROČNIK PREJEL ZAVAROVALNINO Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica nas je obvestil, da je nakazal tovarišu Jožetu Špeharju iz Bistrice lt 1 pri Tržiču 6.400 dinarjev kot odškodnino zal6 % trajno invalidnost. Vse naročnike »Glasa Gorenjske« opozarjamo, da so zavarovani, če imajo vplačano mesečno naročnino (50 dinarjev) vnaprej: za primer smrtne nezgode za 20.000 dinarjev; za primer trajne nesposobnosti za delo za 10.000 dinarjev. žurni farmacevt izdaja zdravila, k sreči še ni bilo nesreč. Vsekakor pa je treba to odprtino takoj vsaj zasilno pokriti in s tem zavarovati mimoidoče potnike. NEVARNA PASAŽA Menda v Kranju po cesti proti Zdravstvenem domu, ki vodi mimo vrtnih vrat, vidnih na sliki, zlasti pa še mimo »krvoloč- nega« psa, ni varno hoditi. Sicer v resnici večkrat človek res ne upa tod mimo. Psa, ki se zaganja v mimoidoče, se pešci pa tudi kolesarji že kar boje! Lastnik naj bi temu psu odka-zal primernejšo mesto, da ne bi več oviral mimoidočih. CEMU JE JAMA ZA SMETI? Prav gotovo ne za to, kot kaže naša slika, ki jo je naš fotoreporter ujel na filmski trak v torek dopoldne na dvorišču restavracije »Jelen« v Kranju. Smrad s kupa gnilih kosti je dokaj ne- ZAHVALA Upravi »Glasu Gorenjske« in Državnemu zavarovalnemu zavodu .podružnici v Radovljici se zahvaljujem za izplačano zavarovalnino. Sp. Bistrica 134, Tržič Jože Špehar prijeten in številne stranke v bližini so zaradi tetra že večkrat negodovale. To predvsem zato, ker imajo njihovi otroci, menda jih je 31, na tem dvorišču edini prostor za igranje. Končno je po daljšem času v torek popoldne le zmanjkalo vsega, kar je bilo prej ob jami za smeti, kot da je bil temu vzrok naš fotoreporter, ki je ta dan »postopal« na dvorišču. In če je to res, tudi prav. Še bolj prav pa bo, če bodo odslej smeti vedno metali tja, kjer je zanje prostor. FaBo Pred 15. obletnico bitke na Sutjeski Luka Božovič: SKOZI OFENZIVO Za časa V. sovražnikove ofenzive konec maja in v prvi polovici junija 1943. leta, je imela glavnina naše vojske hude borbe s sovražnikom. V prebijanju sovražnikovih obročev pa so naše edinice pokazale nadčloveške napore in podvige, zlasti pri prehodu Sutjeske. Zelengore in Maljevine. T^T a Vučevem smo. Krvava je bitka *^ za Maglič, Volujak in Sutjesko. Z majhne jasice so obrisi Foče komaj vidni. — A nu, Fočani, seznanite me s svojo Fočo in Drino. Mnogo ste mi sicer že povedali — je še dodal Mato Bo-škovič, naš komandant, dalmatinski ribič. — E, vsekakor ti lahko mnogokaj pokažem. Samo poglej našo Drino. Ni kalna; lepa je čista reka, uokvirjena s temi lepimi gozdovi. No, res je, da je hiš že malo, pa tudi ljudi je precej manj, toda vse bomo obnovili. — Bosanci so pa res pripravljeni na vse, dragi moj Dalmatinec — mu pravi Pera Kunjudžič, Fočanec. Lojo Šerif, tudi Fočanec, naš stari vodnik in bombaš — nekdanji splavar, je že našel bolj pregleden prostor. r--> ANEKDOTE HISA GORI, LASTNIK POJE V V. sovražnikovi ofenzivi so Nemci in četniki požigali hiše drugo za drugo vseh tistih, ki so na kakršenkoli način pomagali partizanom. V vasi Vaškovi so zažgali hišo Rajku Kneževiću. Le-ta je iz gozda nemočno gledal, kako mu gori njegov dom in kot bi si nečesa domislil, je nenadoma začel peti: — Gori trdnjava partizanska bela, Hitler, Nemčija plačala bosta te ... KDO BO PREJE EKSPLODIRAL Divja sovražnikova ofenziva. Minometalci nenehno pošiljajo mine na položaje naše brigade. Nekaj min je padlo tudi med borce, vendar niso eksplodirale, zato so se vsi hitro poskrili v zakolniSča in s strahom čakali eksplozij. Enemu starejših borcev je ta negotovost začela že presedati. Iz svojega zaklonišča se je obrnil proti mestu, kamor je padla mina in zakričal na ves glas: — Kaj čakaš? Mar hočeš, da bom jaz preje eksplodiral kot ti! (Iz brošure »Dokler bo tekla Sutjeska«) — Maca, Mato in Nikica dobro glejte .. . Vidite, kje se Sutjeska izliva v Drino? Vedno bolj mislim, da bom po' končani vojni zgradil tu veliko žago. Predaleč je poganjati splave od Više-grada. Jaz bom glavni pri vodnih delih, našega Črnega bi izučili za mojstra na žagi, Mata za ribiča, vidva Maca in Nikica pa bi bila v upravi — nam je rekel Lojo. i— Na žago pa že ne bom šel, če bo pa v moji vasi pri Kmuri velik rudnik in tovarna . .. Morda bo tam delo tudi za tebe in za našega tehnika Aca. Prav gotovo bi tam lahko uresničili svoje načrte... — mu je hitro odgovoril Vaso Elez —Crni, drugi vodnik- nekdaj kovač v Foči. Vsi smo se smejali. SAVA KOVACEVIC legendarni junak Kmalu nato smo slišali, kako okoli Cureva brne mitraljezi in odmevajo močne eksplozije min, izstreljenih iz minometalcev. Nekdo je že pred tem mrmraje prepeval pesem in zdaj smo jo vsi poprijeli in iz naših grl je začelo odmevati, kot bi se razjezila narasla in valovita poletna Drina. »Hej, zavihajmo rokave potne, človeka novega zgradimo . . .« jeski, pa so danes spet tam. Zarana moramo razbiti sovražnikov obroč. Skrbno se pripravljamo. Na konferenci mladinske čete nam je rekel komandant: »V jutranjih urah se moramo prebiti skozi sovražnikov obroč, ki je vedno ožji. Z nami je Vrhovni štab in tovariš Tito, z nami so naši ranjenci in bolni tovariši. Poslednje goveje meso smo dobili danes in zdaj imamo le še nekaj konjskega. Pred nami pa je Zelengora. pred nami je sovražnik, toda pred nami so tudi zmage in svoboda . . . Komandant je še podrobno razložil nalogo, nato pa smo razpravljali: — Menim, da je za uspeh najprej potrebna dobra priprava. Skoraj vsi poznamo teren. Taikoj ob Sutjeski je vse to — proti Tjentištu. Ce bomo imeli dobro zvezo, bomo lahko istočasno napadli in jih bomo pobili kot miši . . . Kolikor pa nam ne bo uspelo osvojiti tega prehoda, nam preostane edino Suha in Zgornji kanjon Sutje-ske — pravi Božo Hadživukovič, Fočanec, namestnik komandanta. — Bomba in juriš morata odločiti. Brzostrelke ne smejo zatajiti, če hočemo izvršiti nalogo. Ker smo mi v središču napada, moramo dobro izkoristiti moč sosednjih čet. Z močnim in hitrim jurišem bomo pregnali sovražnika — pojasnjuje vodnik Lojo, Crni pa je še dodal: »Mislim, da bi morale skupine bom-bašev z mitraljezci, kot smo to naredili na Trovrhu in Ivan sedlu . . .« — Ko bo moja »zbrojevka« izstrelila ta dva okvirja, bomo razbili zadnji obroč na Zelengori in ne le tiste ob Sutjeski. Na Zelengori se ne smemo zadrževati. . . Okusili nas bodo Švabi in izdajalci tudi tam, kjer ne pričakujejo . . . Predlagam, da se borimo udarniško in vem, da ne bomo zaostajali za našimi starejšimi tovariši — je rekel Božo Pejovič, tudi iz Foče, mesar, naš mitraljezec. — Nimam čevljev in bos sem, vendar mislim, da se ne sme nihče zadrževati ob plenu v sovražnikovih rovih, dokler sovražnika ne uničimo ali pa ga preženemo preko Sutjeske. Sovražnik bo izkoristil vsako našo napako — je rekel Ivan Benzon, delavec iz Splita, pomočnik mitraljezca. — Tovariši, dajte mi privoljenje, da grem zjutraj tudi jaz v borbo, ker bodo konji ostali pri kuhinji — je prosil Jovča Djurič, 13-letni konjevo-dec. In šel je z nami. Kot vedno smo tudi tokrat zaključili konferenco s pesmijo. »Zemlje naše mi ne damo, da fašisti bi teptali jo . . .« II. divizija pri prehodu čez Sutjesko pri Tjentištu, 9. junija 1943 aprej J V temni noči smo zgu- Mrkalj klade. Spustimo se v Vu- *^ bili pot in zdaj se prebijamo čeva. Pod nami buči Sutjeska. skozi gozdove. Drsi nam. Padamo in Tu, pri nas so streli še bolj poredki. marsikdo se udari ob drevje. Najteže Drugi bataljon je včeraj pregnal gredo mitraljezci. Mitraljezec Božo je Nemce s prednjih položajev pri Sut- sezul opanke in rekel: — Bos bom bolj gotovo šel, v opan-kah mi preveč spolzi. Paziti moram na mitraljez . . . — Meni je laže, ker vodim konja. Z roko pa se držim Radka in prav gotovo ne bom zaostal — mi odgovraja Jovča, ko sem ga vprašal, če lahko hodi. Svita se. Prišli smo pred Borovno in Gradine — sovražnikove položaje. Megla je. Komaj smo se orientirali za smer napada. Na drugem bregu Sutjeske je med Tjentištem in Todjevcem huda borba. Na robu Ledinice smo — Borovna. in že smo na jurišnem položaju. Z glasnim in enotnim borbenim klicem strelci že nezadržno jurišajo. »Ura! Naprej proletarci! Naprej, mladinci!« Razvila se je ogorčena borba. Z vsakega gozdička šviga ogenj iz mi-traljezov in tromblonov. Povsod so bili vkopani Nemci. Osvajali smo rov za rovom, ped za ped jo zemlje. Božo, namestnik komandanta, je težko ranjen in nam pravi: »Nikamor me- ne nosite. Videti hočem konec borbe. Tudi jaz lahko še streljam . . .« toda ničesar več ni mogel reči, senca smrti je legla na njegov obraz. Nov juriš, slišimo glas mitraljezca Boža: »Naprej, mladinci! Naprej proletarci! Zmaga je naša!« Slišal sem še njegov rafal in . . . mitraljez je utihnil. Božo je ležal kot bi hotel ponovno jurišati, kot da bo ponovno zavpil parolo, ki •bo vse klicala v borbo . .. Nikica se plazi skozi rosno travo in pušča za seboj krvavo sled. Slišimo ga, kako pravi Sremcu, svojemu pomočniku: »Steljaj, dokler imaš kaj v okvirju, naši lahko napredujejo.« Zatresla se je zemlja od eksplozije bomb mladega kovača — Sremca in ko je izstrelil poslednji rafal, je ugasnilo njegovo plemenito srce. Ratko in Copa s še dvema preostalima mitraljezcema v četi sta skočila v rove za ostalimi borci in kričala: »Krvniki, švabski psi, vse to nam boste poplačali . . .« — in padal je roV za rovom, bunker za bunkerjem. Besno se bore tudi druge čete in prav tako tudi črnogorski bataljon-Med jurišem je hudo ranjen komisar bataljona, Mirko. Na levem krilu čete leži junak, vodnik Lojo, in to mu je zadnjikrat, da meče bombe in vodi svoj vod na juriš; na desnem krilu pa je Crni, njunih pesmi in domislic nikdar več ne borno slišali . . . V bližini mitraljezca Bože se na smrt ranjen s prestreljenimi nogami in prerešetanimi prsi muči naš sko^ jevski voditelj čete, Tonči Vargovič, ki je s težavo in le še šepetaj e govoril: »Maščujte nas tovariši ... Mi vemo, zakaj smo dali svoja življenja. Pozdravite naše starše in mlade tovariše.« V njegovem notesu smo kasneje našli zabeležen sklep z zadnjega četnega skojevskega sestanka: »Poboljšali bomo svojo disciplino in udarniki bomo pri delu in v borbi, da bomo lahko za primer našim novim mladim tovarišem in da ne bomo zaostajali za starejšimi. . . Acin mitraljez ni zatajil in obmetaval je podivjane frice, toda rafal iz »Sarca« je prekinil tudi to mlado življenje. Med Rašidom, desetarjem in mitra' ljezcem ter Milanom, njegovim pomočnikom pa še leži ponosno »zbrojevka*. ki se bo spet oglasila z močnimi iri neustrašenimi rafali . . . Vprašali smo našo četno bolničarko Dragico, če je dobila hude rane, ko je nosila ranjene tovariše v zaledje. — Ne morem se premakniti, čeprav rane niso tako hude. . . Videli ste mrtve tovariše . . . Zakaj Tonči ni bil laže ranjen — nam je odgovorila kot izkušen borec. Sovražnik je bil v tej borbi razbit ifl uničen. Desna obala Sutjeske je oči' ščena naših nasprotnikov, Svabov in izdajalcev, na drugi obali pa še vedno bijejo hudo borbo, medtem ko G° sončni žarki že posijali skozi redkejšo meglo . . . (Iz knjige »Zapiski o borbah iz NOB«) FRANK OWEN L!!J EDDIE CHAPNAN PR I POVE DUJE Februarja leta 1942 so me ponovno poklicali v povelj -nikovo pisarno. Tokrat sta me sprejela prikupna Nemka, ki se je vrnila iz Amerike, in neki fant. Bila je to črno-laska z velikimi črnimi očmi, rdečimi ustnicami, in lepo negovanimi rokami s svetlolakiranimi nohti in kar najbolj izbrano oblečena. Očitno je bila nadrejena mladeniču, ki je z njo govoril s spoštljivo ponižnostjo. Vpraševala me je; njen ameriški naglas je bil čist, kakor da je stopila s filmskega platna. Kaj menim, kakšno delo bi lahko opravljal v Angliji? Ali sem pripravljen delati sabotaže? Ali sem se odločil za takšno pot zavoljo denarja, ali zategadelj, ker sovražim Britance? Rekel sem ji, da mi je mar edinole denarja in da imam Britance v želodcu predvsem zavoljo njihovih ječ in policije. Razložil sem ji tako kakor v prejšnjih razgovorih te vrste, da me iščejo zaradi več zločinov in da bom, če jim padem v roke, dobil najmanj petnajst let. S tem sta bila očitno oba zadovoljna. Odslovila sta me s pripombo, da me bodo že obvestili, kako in kaj. Marca 1942 me je vnovič obiskal tako imenovani mister Thomas. Sporočil mi je, da me bo obiskal neki vplivni funkcionar. Ta je prispel in prikupil se mi je, kakor hitro sem ga zagledal. Bil je to nemški monarhist — baron von Grunen. Visok je bil meter osemdeset in prijetno rejen. Najbolj pa mi je bila všeč njegova vnanjost, gledal je blago, kakor dober človek, ki razume ljudi in jih zna prenašati, kot znanstvenik in filozof. Ljudi presojam nagonsko, brez razglabljanja. Pri priči čutim, kdo mi je prijatelj. Vem, kdo sočustvuje z mano in kdo je ravno- dušen. Od tega sem imel koristi, pa tudi ne. Tu, v tej sobi, sem našel moža, ki je postal moj prijatelj, svetovalec in tovariš v zarotah, tedaj pa je bil visok funkcionar nemške obveščevalne službe. Menila sva se o razlogih za mojo odločitev. Barona je spremljal dokaj visok Nemec, ki je govoril pravo oxfordsko angleščino. Vsi smo se smejali, ko sem jim pripovedoval o svojih pustolovščinah v koncentracijskem taborišču. Oba sta obsojala ppveljnikovo ravnanje in mi rekla: »Ne imejte tega človeka za nemškega gentlemena; samo izobražen divjak je.« Povedal sem jima, kako je taisti divjak prišel neko jutro pijan v mojo celico, izvlekel revolver in mi teatralično grozil, da me bo ustrelil. Njegovo početje je bilo tako smešno, yda sem mu rekel, naj izgine. Poveljnik je bolščal vame, naperil revolver v moje prsi, zatem pa ga vtaknil v torbico. Pred odhodom mi je von Grunen rekel, naj se ne bojim in naj se skušam izogibati zapletljajem, ker bom čez kaka dva tedna premeščen. Približno tedaj je britansko vojno letalstvo napadlo pariško tovarno Renault in iz svoje celice sem videl, da so svojo nalogo temeljito opravili. Pariz pod menoj je bil čudovit. Osvetljen od žarometov in svetlečih krogel; pretrgano rezgetanje raketnih topov je spremljalo bobnenje težkih protiletalskih topov in bomb. Ko je bilfj bombardiranja konec, je bilo vse mesto podobno enemu samemu zublju. , Desetega aprila 1942, ob šestih popoldne, so se odprle vrata moje celice.. Stražar mi je izročil civilno obleko in mi velel, naj se preoblečem in obrijem. Zapustil sem. celico in krenil po stopnicah navzdol, potrkal na vrata Faramusove celice in se poslovil od njega. Sporočil sem mu, da odhajam in obljubil, da mu bom skušal poslati kaj za pod zob. Zatem sem se poslovil od vseh ostalih, vsi so mislili, da so me premestili v drug zapor. Na komandaturi so mi vrnili vse moje stvari in denar-Thomas je čakal name. Podpisanih je bilo brez števila dokumentov in nato sem bil naposled na prostosti. Pred vrati je stal velik avto; odpeljali smo se naravnost na Gare du Nord. Med potjo mi je Thomas povedal, da greva v Nantes. S seboj je imel veliko cigaret, toda jaz sem bi' lačen, ker v celici nisem tri dni nič jedel. Imela sva poseben kupe prvega razreda. Thomas me je opomnil' naj govorim samo nemški. Med vožnjo sva šla jest v jedilni vagon. Poprej me je Thomas še poučil, kako moram dvigniti desnico in reči »Heil Hitler«. In tako sem zdaj prvič to storil. Počutil sem se precej bedasto. Več častnikov je večerjalo in vsi so resnobno dvigal1 svoje desnice in vsi so mrmrali svete besede iz nacistic nega katekizma. Zalem smo sedli in začeli jesti. ThomaSu ni teknilo, jaz pa sem bil silno požrešen, pojedel sem tudi njegov obrok. Neki nemški kapetan, sedeč na na' sprotni strani, mi je želel dober tek. Voščilo je bilo odveč, ker bi lahko pojedel vse, kar so imeli v tem vlaku. Ko sva se vrnila v najin kupe, je bil Thomas videt1 zmeden; kakor dijak, ki ga je kaj polomil in se mora spovedati drobnih grehov, je iznenada izjecljal: »Vi ste zdaj med prijatelji in mi vam želimo pomagat1-Torej, prosim vas, nikar ne skušajte napraviti kake ne' vmnosti, skočiti iz vagona ali kako drugače pobegni«? ker sem oborožen.« To rekoč, je izvlekel majhen avtomatski revolver, s katerim bi še zajca komaj ubil. Vtakni ga je spet v žep, jaz pa sem zatrjeval, da zdaj, ko zlV' ljenje postaja zanimivo, nikakor ne želim storiti ničesar, kar bi pretrgalo nit mojega življenja. Thomas je zatem rekel: »V francoski- dvorec v St. Josephu, nedaleč od reke Loire — to je v bližini Nantesa — greva. Ne skušajte dognati, kaj se dogaja v tem dvorcu,« je pripomnil. »Vse. kar morate vedeti, vam bova povedala midva / gospodom von Grunenom. Odslej bom jaz skrbel za vse vaše zadeve-