Za poduk in kratek čas. Črtice iz slovanskega bojišča v Aziji in Evropi. XII. Znano je našim bralcem, da so Rusi 2krat zastonj napali Osman-pašo v Plevnem iu nje govi okolici, kder se je v zemljo zanl in strabovito zašancal. Rusi so pri najbrabrišem napadu zgubili veliko vrlih ljudi. Vendar Osman-paša se ni upal za njiuii spustiti. Marveč zašancal se je še bolj in od Zofije črez Balkan prejemal vedno več vojakov; pravijo, da jih ima sedaj kakih 75.000 zbranih okoli Plevna. Odtod bi imel potem udariti proti jutru na Ruse, jih skušati predreti ter podati roko Mehemed-paši, ki od jutra proti zapadu, t. j. od Ruščuka, Razgrada, in Sumle pritiska ua ru8ko vojsko. Ali tudi Rusi niso med tem turškim pripravljanjem rok kiižem držali. Hiteli so, koliko jim je le mogoče bilo, da so z novimi vojaki pomnožili svojo vojsko,ter so cel6 blizu turških šauc potegnili rove, navozili nasipe, jih utrdili z šancami in na te nasadili veliko število kanonov; skusali so polagoma O^man-pašo zajeti in sedaj se je to bržčas že zgodilo. Kajti 30.000 Rumunov, ruskih zaveznikor, se vleče od Donave med vodama: Vid in Isker Osman-paši za hrbet. Ruski ulaui in husarji, pridrnženi Rumuncem, ki nimajo sami mnogo konjenikov, 80 že pretečeni teden prodrli do Dobja, vasi 3 ure zadi za Plevnom na veliki cesti v Zofijo, ter so Turkom vzeli 60 vozov živeža. Ob euem se je Rusom posrečilo zasesti Lovac, močno mesto 8 ur od Plevna na južni straui, tako da zatnore ruski general Skobolev brž zediniti se z Rumuni na stezi v Zofiio. Tako obdaja Osmaupašo živ obro6 ruskih ia rumunskih vojakov, 20 ur na okrog. Ce ga ne pietrga brž, se mu utepne zgoditi, kakor francoskemu cesarju Napoleonu III. pri Sedanu. Moral se bo udati ali pa do zadnjega moža posekati dati. Uiti mti drugače sedaj ni mogoče, kakor le, če se posreči Mebeined-paši od Rujčuka 8em Ruse tako prijeti, da bi prisiljeui bili, Osman-pašo spustiti. To pa ni verjetno več. Kajti že prihaja carska garda črez Donavo ia bo ruskega cesarjeviča tako ukrepila, da bo Mehemedpaši kos. O.sinanpaša je začel tudi sam slutiti, da se je vjeti dal v sitno past ter je že 31. avgusta skusal iz nje vdreti, pa se mu ni posre6ilo. Rusi so ga slavao premagali in strahovito zbili nazaj. Augleški major je bil priča ruske zmage in jo popisuje blizu tako-le: Tri ure od Plevna proti izhodu so Rusi stezo v Sistovo presekali in z močnimi šancami utrdili; od teb šanc proti jugu je do steze v Lovac 4 ure dolg bnb, na katerem so zaporedom bolgarske vasi: Žgalinci, Pelišat in Vladina. Ta hrib je deloma z gozdoin obraščen, deloma pa z lepimi vinogradi zasajen; tudi maogo njiv ia pašaikov se nahaja tara. Kraj hiiba proti Plevnemu se vleče dolina in potem je zopet hrib, kateri obdaja Plevensko ravan, kakor prijazen rob. Ta 2 hriba so Rusi z šancami utrdili, tadi so ob zapadaem znožju potegnili rove, da bi jihovi strelci iz njib varni zamogli streljati na Turke, če bi se jim hotli približati. Med Žgalinci in Pilišatom je brib presekaa ter se ondi vije poprečna doliaica, po kateri se iz doline med hriboma izhaja na precej širno ravau pri Poradimu, kder je imel ruski geueral Zotov svoj glavni stan. Ali ravno to mesto si je Osman-paša izbral, tukaj je hotel 31. avgusta rusko vojsko pretrgati in jo razklati na dvoje; toda pri tej priliki je bil hudo tepen. S prva je imel še precej sreče. Vedel je namreč vse priprave tako prekrivati, da Rusi blizu niso slutili, kaj namerava? Bili so torej precej iznenadjeni, ko so jim ob 6. mi zjutraj 31. avgusta turaki konjeniki naglo ruske straže razskropili, potem pa tako gosto in siluo z pešaki pritisnili, da 80 ti hipoma preskočili rov in vzeli ruske šance na prveni hribu. Toda Rusi se kmalu zaved6, zberejo in se z bajonetom vržejo na Turka tor ga zopet iz šanc vržejo vun in iz grabna, toda dalje grabiti jim ni bilo mogoce. Turka je bilo, kakor listja in trave, ki so z veliko pogumnostjo tiščali v Ruse. Sedaj dajo ruski oficirji, videvši, da je prvi hrib kmalu zgubljen, bitro kanone iz prvih šanc odpeljati nazaj na drugi hrih iu na ravan pred Paradinom. Ko je to storjeno, začnejo se Rusi potnikati nazaj v dolino in potem na drugi hrib. Da pa Turki niso mogli preveč naglo za nmikajočimi se Rusi, to so jim branile raske baterije, ki so iz drugega hriba vrlo metale kroglje in granate. Vendar okoli 2. ure popoldne bile so vse šance prvega hriba v turškib rokah; začel se je drugi del krvave bitke. Turki so namreč sklenili še drugi hrib vzeti. Ko so si torej v gozdu in za prvim bribom nekoliko oddehnili, se po številu zgostili in pomnožili, začeli so se pomikati naprej proti dolini, najbolj pa proti poprecnej dolinici med Žgaliuci in Pelisatom, da bi skozi njo vdrli na ravan v Pdradim. Vrh in stran proti Rusom nagujena na prvem hribu je naglo postala čroa, kakor da bi tinterazlil; Turki so lezli gosto kakor mravlje naj^rej proti dolini; streljali niso nič; pac pa so zaporedom, kakor mube mrtvi padali na tla, zadeti od gostih krogelj, katerih so v nje sipale ruske baterije na drugem hribu, potem I ena baterija na ravani pred Poradimom, in puške j ruskib pešakov, nastavljenih od znožja doline do vrha drugega hriba. Vkljub srartnim krogljam lomastijo Tui ki naprej, na dnu doline se vstavijo, v 3 čete razvrstijo in se z groznim krikoni zaženejo proti poprečnej dolinici, potem proti šancam pri Žgalincil) in Pelišatu. Vname se strahovit boj, po vsej sili hočejo Turki priti do grabna, vendar luske kroglje so jih tako grozno podirale, da so po 15 minutab jenjali od naskoka. Toda kmala se postavijo v goste vrste in se zaženejo zopet v Ruse, pa zopet zastonj. Prostor do ruskih šanc je bil kar uastlan z turškimi mrliči. Še enkrat poskusijo bojno srečo; toda ta boj je trajal komaj ..par minnt; vsi razbiti in razdevani zacnejo oežati nazaj na prvi hrib, da bi vsaj prve Rusom vzete šance dnes ohranili. Toda ruski general je za ta trenutek že bil pripravljen. Hipoma vdere iz poprečne dolinice 6 bataljonov z bajonetoni krepko za Turkom, ga dohitijo in vržejo iz prvega hriba doli v ravan proti Plevnemu, od koder 80 prišli. Bilo je ob štirih popoldne, ko so Rusi povsod sovražuika premagali. Vojaki so samega veselja začeli kričati bura, hura, tako da se je zemlja tresla in zrak. Ob enem so pa prišli tibi pogrebci in so začeli hitro globoke jame kopati, v jatue mrtvece metati, ruske in turške brez razločka, in jib takoj zagrebati. Riiskih mrličev so pokopali 500, turskih pa 2000. Forbes je ogledoval tmške mrliče in pravi, da se jim je na mrtvih licih še dobro videti dala zverinska divjost in srditost, z katero so se bojevali. Bilo jih je groza gledati! Marjetica Izviren roman, spisal Anton Koder. Ta nova knpga, na 251 straaib obsegajoča povest iz sloveuskega družbiaskega življenja od uiarljivega pisatelja AutoaaKodra, je lzišla v tiskai ni J. M. Pajka v Mariboiu in ae zn zdaj oudi dobiva po 70 kr. Prijateljem leposlovnega beiila j<> gorko priporočamo, delouia za to, da se vsaj nekaj povruejo pisatelju trud in stroški, deloina pa tudi zarad njene nutranje vredao-iti. Priprosto pripove.dov:inje naravno se razvijajočega domačega življenja Marjetičiuega v lepi doinači besedi bode gotovo vsakemu čttatelju po vulji. Razun tega pa je bilo pri čitauju nam posebno ršeč, da je pisatelj vedel pokazati tudi v najpriprostejsein seljnkem življenjU toliko lepih resnično pesuiškib piizorov in celi povesti vdehuoti piavi narodni slorenski dub. J. Sk. Suiešničar 37. Soseda pride k sosedi, ki je baš krape pekla, ter jo prosi, da bi tudi ona v njeni uže vroči masti svoje krape pekla. Soseda njei dovoli. Ko so bili krapi pečeni, zahvali se njej in reče: nhvala Vam, soseda! Kedar bodem jaz zelje kubala, prinesite Vi pleče, da se Vam izkuha v luojem zelji ter Vam tako vsaj nekoliko povrnem Vašo piijaznost ia dobroto."