Oxf. ~ 375.11 
Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla 
LIV GV 2H 50 
Ado.lf TREBEC* 
Izvleček 
Trebec, A.: Preizkus delovanja radijsko vode· 
nega vitla LIV GV 2H 50. Gozdarski vestnik, št. 
5/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, 
cit. lit. 2. 
V prispevku so podani rezultati meritev učinka· 
vitosti dela z novim radijsko vodenim hidravličnim 
traktorskim vitlom LIV GV 2H 50. Prikazane so 
primerjave učinkovitosti radijsko vodenega in obi-
čajnega hidravličnega villa ter navedenih nekaj 
značilnosti dela z daljinsko upravljanim vitlom. 
1. UVOD 
Razvoj gozdarske opreme oz. mehaniza-
cije na področju spravila lesa je dosegel v 
obdobju 1970-1980 velik razmah, po tem 
obdobju pa kaže občutne znake stagnacije. 
Tudi opredeljevanje izhodišč in razvojnih 
usmeritev za obdobje 1990-1999 ne kaže 
na revolucionarne spremembe. 
Tako bomo v prihodnjem desetletju v 
zmernejših terenskih razmerah od pan ja do 
kamionske ceste les še vedno pretežno 
spravljali z vlačenjem po tleh. 
Od izboljšav tehnologije traktorskega 
spravila pričakujemo predvsem: 
- večjo učinkovitost dela, 
- zmanjšanje stroškov, 
- razbremenitev delavca, 
ergonomsko ustreznejše ter varnejše 
delo. 
Podjetje LIV iz Postojne, ki se vse bolj 
uveljavlja kot proizvajalec gozdarske opre-
me, je l. 1983 izdelalo traktorski vitel s 
hidravličnim upravljanjem. Z domačim zna-
njem je ta izdelek uspešno dopolnilo in 
izdelalo prototip radijsko oz. daljinsko vode-
* A. T., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo 
Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU 
224 G. V. 5/89 
Synopsis 
Trebec, A.: Operation Test of the LIV GV 2H 
50 Radio controlled Winch. Gozdarski vestnik, 
No. 5/1989. ln Slovene with a summary in English, 
lit. quot. 2. 
The article deals with the results of the work 
efficiency measurement when the work is being 
performed with the new LIV GV 2H 50 radio 
controlled hydraulic tractor winch. The compari-
son of the efficiency of radio controlled win eh with 
that of the usual hydraulic type are presented in 
the article and there are also some characteristics 
of the work with the remote controlled winch 
stat ed. 
nega traktorskega vitla. Pri Gozdnem go-
spodarstvu Postojna smo novo napravo 
preizkusili in izmerili, v kakšni meri uporaba 
naprave za daljinsko vodenje traktorskega 
vitla skrajša čas, potreben za zbiranje lesa. 
Izsledke preizkusa smo podali ob pred-
stavitvi gozdarskega programa podjetja LIV 
novembra 1988 v Postojni. 
2. OPIS SISTEMA RADIJSKEGA 
(DALJINSKEGA) VODENJA VITLA 
Sistem radijskega upravljanja z vitlom 
omogoča daljinsko opravljanje naslednjih 
operacij: 
- sprostitev zavore bobna (za vsak bo-
ben posebej) 
- vklop navijanja vrvi (za vsak boben 
posebej) 
- dodajanje plina traktorskemu motorju. 
Naprava je sestavljena iz več enot: iz 
oddajnika in sprejemnika z antenami ter iz 
električnih stikal v kabini traktorja. 
Oddajnik, ki ga ima delavec pri sebi, 
polnima z zunanjim polnilcem, npr. z avto-
mobilskim akumulatorjem napetosti 12 V. 
Obratovalni čas napolnjenih nikelj-kadmije-
vih baterij je približno 12 ur. 
Doseg radijskih komand je vsaj 150m. 
Komandni sistem prek uporabe elektron-
skih ključavnic in različnihJrekvenc kristalov 
omogoča, da skupaj dela več traktorjev z 
daljinsko upravljanimi vitli, ne da bi lahko 
prišlo do motenj pri njihovem upravljanju. 
V našem primeru je bil daljinsko voden 
hidravlični vitel nameščen na prilagojeni 
kmetijski traktor IMT. 
3. METODA DELA 
V skladu z namenom poizkusa smo merili 
samo čase zbiranja lesa, to je čas razvlače­
nja vrvi, čas vezanja lesa in čas privlačeva­
nja lesa. Poudariti moramo, da smo pri 
preizkušanju naprave za daljinsko vodenje 
vitJa ugotavljali le časovne prvine dela. 
Drugih, tudi pomembnih prvin pri zbiranju 
lesa (npr. obremenitev delavca, varnost 
dela itd.) se pri naših preizkusih nismo 
dotaknili. 
časovne vredno.sti zbiranja lesa smo me-
rili po ničelni metodi. Dobljene izsledke 
smo nato primerjali z ustreznimi normativi 
za zbiranje lesa z običanjimi hidravličnimi 
vitli LIV GV 2H 50, ki jih sicer uporabljamo 
pri GG Postojna. 
Za beleženje časovnih in količinskih vred-
nosti pri zbiranju lesa smo uporabili sne-
malni list, izdelan na podlagi snemalnega 
lista za spravilo lesa s traktorji (2). 
Terenske meritve so bile opravljene na 
različnih terenih ob različnih pogojih dela. 
Brezpotja so bila v času meritev zasneže-
na, blatna, mokra, zemljata, kamenita. Iz 
naštetega lahko sklepamo, da smo meritve 
učinkovitosti in uporabnosti radijsko vode-
nega vitla LIV GV 2H 50 uporabljali v 
takšnih različnih razmerah, pri kakršnih so 
bili določeni tudi normativi za zbiranje lesa 
z običajnim hidravličnim vitlom LIV GV 2H 
50. 
Organizacijska oblika dela je bila 1 +0. 
Vitel je bil nameščen na traktorju IMT 
565. 
Z meritvami smo zajeli 113 delqvnih qi-
klov zbiranja lesa na terenu dveh različnih 
težavnostnih kategorij. 
Skupaj smo spremljali zbiranje 293,0 m3 
lesa (537 kosov). 
· Meritve smo opravili od oktobra 1987 do 
novembra 1988 z občasnimi, tudi daljšimi 
prekinitvami zaradi popravil in dopolnjeva-
nja sistema radijskega vodenja vitla, vse do 
uporabne zanesljivosti sistemov. 
4. IZSLEDKI PREIZKUSA 
Osnovne podatke o značilnosti terena pri 
delovni fazi zbiranja lesa in o količinah in 
strukturi bremen prikazujemo v preglednici 
1. 
V preglednici 2 prikazujemo ugotovljene 
čase in izračunani faktor dodatnega časa. 
V neproduktivni čas zbiranja lesa smo 
uvrstili objektivne zastoje (to so bili pred-
vsem prehodi do traktorja po privlačevanju, 
prevezovanje, razpleti verižic, vitlanje, si-
dranje, umik za breme) ter odmore in oddi-
he. 
Izločili smo čase, ki bi motili našo analizo, 
to so bili prerezovanje, premiki traktorja, 
dodelava, ročno zbiranje ... 
Normative zbiranja lesa z radijsko vode-
nim vitlom smo izračunali iz regresijskih 
enačb, izračunanih po posameznih katego-
rijah terena ter skupaj za vse kategorije 
terena. Normativi so podani v preglednici · 
3, kjer so prikazani primerjalno z ustreznimi 
normativi za zbiranje lesa z običajnim vitlom 
LIV GV 2H 50, prav tako nameščenem na 
prilagojenem traktorju IMT. 
V preglednici 3 navajamo na podlagi 
regresijskih krivulj izračunane potrebne 
čase za zbiranje 1 m3 bremena le za tisto 
območje velikosti kosov, ki so bili med 
našim poskusom dovolj pogosti. Prihranek 
časa pri zbiranju lesa z uporabo radijsko 
vodenega vitla je pri l. kategoriji terena 
18 %, pri 11. in 111. kategoriji terena pa 25%. 
Časovni prihranek pri delu z radijskim vode-
njem vitla se torej povečuje z večanjem 
težavnosti terena. 
5. SKLEPI 
Opravljeno časovno in količinsko prouče­
vanje zbiranja lesa z novim, radijsko vode-
nim vitlom LIV GV 2H 50 je pokazalo, da 
pri zbiranJu lesa z daljinskim upravljanjem 
vitla prihranimo od. 18% (v zmernejših te-
renskih razmerah) do 25% časa (v .težjih 
terenskih razmerah). Brez dvoma ima delo 
G. V. 5/89 225 
z daljinsko vodenim vitlom še vrsto drugih 
prednosti, kot so varnejše delo, humaniza-
cija dela idr., vendar teh prvin v naše 
proučevanje nismo vključili. Časovni prihra-
nek pri delu z radijsko vodenim vitlom je v 
celoti posledica zmanjšanja dodatnega ča­
sa, sa.i potrebni časi za razvlačevanje vrvi, 
vezanje lesa ter privlačevanje bremena 
niso odvisni od načina vodenja vitJa. 
Še nekaj dobrih lastnosti in pomanjkljivo-
sti nove naprave. 
a.) Dobre lastnosti: 
- lahkotnost upravljanja s komandnimi 
stikali, 
- zmanjšanje obremenitev delavca od 
ropota in vibracij (med privlačevanjem bre-
mena je zunaj traktorja), 
- zmanjšanje možnosti poškodbe de-
lavca zaradi prevrnitve traktorja, naletov 
hlodov do traktoja ipd., 
- ker daljinsko upravljanje z vitlom skoraj 
obvezno zahteva zanesljivo sidranje trak-
torja, je podjetje LIV razvilo tudi nov način 
hidravličnega vodenja zadnje naletne de-
ske. Poleg boljšega sidranja traktorja omo-
goča to tudi učinkovitejše in kvalitetnejše 
rampanje lesa ob uporabi zadnje naletne 
(rarnpne) deske, saj lahko desko nastavimo 
skoraj na centimeter natančno. 
b.) Pomanjkljivosti: 
- trenutno je daljinsko upravljan le vitel, 
tako da še ni mogoč zagon traktorja na 
daljavo, vendar bo to mogoče dopolniti. Pri 
našem preskušanju še nekoliko prevelik 
radijski oddajnik, ki ga delavec nosi pri 
sebi, je že nadomeščen z manjšim, pri-
bližne velikosti 6 x 3 x 20 cm. 
Tabela 1: Podatki o terenskih razmerah pri zbiranju lesa in o bremenih 
Kategorija Razdalja zbiranja Nagib terena Velikost bremena $tevilo kosov Povp. 
terena min. maks. povp. maksimalen povp. min. maks. povp. mln. maks. povp. kos 
m % m kom m 
4 23 12 +22 -25 -9 0,36 3,57 2,43 2 17 6 0,39 
11.-111., 4 21 10 +62 -54 +4 0,54 5,15 2,70 2 7 4 0,45 
Povprečje 11 -1 2,59 5 0,42 
Tabela 2: Sestava delovnega časa 
Kategorija Faktor Produktivni Neproduktivni čas 
terena dodat- čas zbiranja objektivni odmori zastoji 
nega zastoji oddihi 
časa % 
l. 1,78 56,2 33,7 10,1 43,8 
11./111. 1,73 57,8 42,2 42,2 
Povprečje 1,76 57,0 38,0 5,0 43,0 
Tabela 3: Normativi zbiranja lesa 
Povp. Povp. l. kat 11.-lll.kat Skupaj 
drevo kos LIVGV LIV GV razlika LIVGV LIV GV razlika LIVGV LIV GV razlika 
2H50 2H50 2H50 2H50 2H50 2H50 
-radio -radio -radio 
m~ minut za 1m~ o/o minut za 1m~ o/o minut za 1m~ % 
0,20 0,12 9,90 11,40 -13 
0,30 0,18 7,27 8,82 -18 9,95 9,79 +2 7,21 9,31 -23 
0,40 0,24 5,96 7,53 -21 7,48 8,33 -11 5,78 7,99 -28 
0,50 0,27 5,52 6,76 -18 6,66 7,46 -11 5,31 7,11 -25 
0,70 0,34 4,80 5,88 -19 5,30 6,46 -18 4,52 6,17 -27 
1,00 0,43 4,22 5,22 -19 4,20 5,71 -26 3,88 5,47 -29 
1,30 0,50 3,91 4,86 -20 3,62 5,31 -32 3,55 5,09 -30 
1,70 0,57 3,68 4,58 -20 3,18 4,99 -36 3,30 4,79 -31 
2,00 0,62 3,54 4,44 -20 2,93 4,84 --40 3,14 4,64 -32 
226 G. V. 5/89 
Uporabljene regresijske enačbe po kategorijah: 
l. 
1 
y .vT2 = 2,0246 + 0,9445 Q 
11.1111. Y,vT2 = 0,0592 + 1,7812 
Skupaj: v4rr2 = 1,4865 + 1 ,031o 
y,vT2 ... čas zbiranja za 1m
3 (min./m3) 
O ... povprečen kos (m3) 
r xy ... multipli korelacijski količnik 
1 
Q 
1 
Q 
rxy = 0,9608 
rxy = 0,9348 
rxy = 0,9321 
Vsi podatki so izračunani na povprečno razdaljo zbiranja 10m. 
POVZETEK 
V postojnskem podjetju LIV so v okviru gozdar-
skega programa razvili napravo za radijsko ozi-
roma daljinsko vodenje hidravličnega vitra. Pri 
Gozdnem gospodarstvu Postojna smo preizkusili 
novo napravo in izmerili, v kakšni meri uporaba 
novega načina vodenja traktorskega vitra skrajša 
čas, potreben za zbiranje lesa. Meritve so poka-
zale, da z radijsko vodenim vitram pri zbiranju 
lesa prihranimo v povprečju od 18% (na lažjih 
terenih) do 25% časa (na težjih terenih). časovni 
prihranek se povečuje z večanjem težavnosti 
terena. V primerjavi z običajnim vitlom ima radij-
sko vodeni še vrsto drugih prednosti: zmanjšanje 
obremenitev delavca zaradi ropota in vibracij, ker 
je delavec med privlačevanjem zunaj traktorja, 
zmanjšanje možnosti poškodbe delavca zaradi 
prevrnitve traktorja, naleta hlodov do traktorja idr. 
OPERATION TEST OF THE LIV GV 2H 50 
RADIO CONTROLLED WINCH 
Summary 
ln the Postojna enterprise LIV, a device for the 
remote control of the hydraulic winch was develo-
ped in the scope of the forestry program. The 
(Nadaljevanje z 217. strani) 
5. HOFMANN, G.: 1985. Die potentielle naturliche 
1\Jettoprimarproduktion an oberirdischer Pflanzen-
trockenmasse ... Beitr. Forstwirtsch. 19 (1985) 3, 
s. 110-116. 
6. KELLER, W.: 1987. Einfacher ertragskundli-
cher Bonitatsschlusser fur Waldbestande in de 
Schweiz Mitt schweiz. Anst. fur forsll. Versuch-
swes. 54, 1 : s 1-98 Zurich. 
7. KOŠIR, ž.: 1975. Zasnova uporabe prostora. 
Gozdarstvo. Zavod SR Slovenije za družbeno 
planiranje, lJubljana. 
8. KOŠIR Z.: 1979. Ekološke, fitocenološke in 
gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, L. 17. št. 1. Ljubljana. 
new device was tested in the Postojna forest 
enterprise and measurements as to the time 
saving in wood gathering when the new tractor 
winch control system is used were taken. It was 
established that on the ave rage 18% of time in 
easy terrain to 25% of time in difficult terrain was 
saved by the use of a radio controlled winch in 
wood gathering. The more the terrain is difficult, 
· the more time is saved in the hauling process. 
There are al so other advantages the radio control-
led winch has in comparison to the usual (hydrau-
lic) one: reduction of worker's exposure to noise 
and vibrations because the worker needn't be in 
the tractor when the process of hauling is being 
carried out; it is less possible that a worker be 
injured by the turning over of a tractor, by trunck 
run against tractor etc. 
VIRI 
1. GG Postojna, DSSS: Računalniškaobdelava 
podatkov snemanj časovnih in količinskih vredno-
sti zbiranja lesa z uporabo radijsko vodenega 
villa, GG Postojna 1988. 
2. KRIVEC, A.: Proučevanje traktorskega spra-
vila lesa, IGLG, Strokovna in znanstvena dela 65, 
Ljubljana 1979. 
9. KOTAR, M.: 1980. Rast smreke na njenih 
naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znan-
stvena dela št. 59, IGLG, Ljubljana. 
1 O. KOTAR, M.: 1985. Povezanost proizvodne 
zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 (1985). s. 
107-126. 
11. SLOBODA, 8: 1975. Die Bewertung der 
Standorte mit absoluter Bonitierung. CBL. ges. 
Forstwesen 92 (1975), 1, 25-46. 
12. STERBA, M.: 1974. Ertragskundliche Hypot-
hesen uber den Standort. Institut f. forstliche 
Ertragslehre der Hochschule fur Bodenkultur, 
Wien 1974. 
G. V. 5189 227