TONE RAKOVČAN:
Povest o vijolici.
f jgsjj'        S/\ riklvla ie iz zemlie vijjolica, vsa1 modra, vsa diSeča,
MBi^L         |   ]   da se ie soilnce začudila nad nieino krasro barvo
JPSlteSk      J J   in n!enim< lephni vonjem. Priklila je v tisti zgodnji
v^mQ JS^^^    pomladt, ko1 je ravnokar skopwel' sneg itr je šumel
^ffi^-^^^T           preko' širne ravani še oster veter.
(^T           Y\                Takoj, ko ie dViignila vijolica glavicO' k soJncu,
^^s^^      M    ]0 'e zaske'lelo v očeh, ker je spala vso zimo v
J    l   ^^^^  '"M    temmi'h prostorčkih — pa pobožala jih je nekoiiko
z mehkimi prstki hi se ozrla še enkrat k jaSTiemu nebu. Oj1, kako je lepo zunaj! To veliko1 svetlo solnce, ta jasrnna neba, ti srebrmii oblački! ... In zadišak ie vijolica še z večjfcn voTijemi, da je šel daleč po trati- tja do bfe^a.
Zadišalo je tudi murnu v kafbici — popravil si je črno suknitco in haicK za vonjem. Baš v tistem trenutiku ie prisopel tudi na breg veter — in k<o ie rniuren priistopical iz kajbice na pra'S. ga! ie 'presettetil vetrov trdi in oisomi obraz. Druga leta so veli drugačni vetrovi, z druigačnimi obrazi, veselih lic, lahkih no,g. Hudo znatneinj& to!
Pomiislil je nekoliko muren, pomislil o prez.godniv pomla'di...                 J
Pa vendar je čas — ko teko lepo dehti po bregu in trati.                        j
— ¦   233   «—
Zaiprl je počasi vrata. se skrbno ozrl po okoliri, pa odšel dalje. HodM je, hodil, kaikor hodi romar, postal tupatam, pa spet nadaljeva] prvi pot po dalgeim zrmskem- spanju. Glej, prišel je db zelene tratice. zavil krog visokega stebelca — zavonjalo je sladko. Še par korakov, in1 zaZrl je vijiolično glavico. Začudil se je spet, pa spet potmisliil — o prezgodnji po-mladi
P'O'zdravil je viijolico, priiateljico, pozdravil presrčno, da se ie1 vzratto-stila še bolj.
»Res, toplo, prijetno imaš tukaj! Skoro te zavMami, Kako rad: bi imiel dornek blizu teibe!«
»Dai, preseli se na to tratico. Zgradi« si1 novo hišico; moKoče lepšo, prostornejšo — in obemia bo kratek čas.«
Odgoivorila1 je vijolica priidzno, vabljivo.
Solnce se je tačas skrilo1 za siiv oblaček. — Čudno, poprei ni- bMo tega oblačka na nebu. Začudila' se ie viiolica — a muren ne. Zmaial ie resno z fflavico, kakor vediio. kadar ie imel povedati kaij važnega:
»Čuj, priiateljka! Neka slutnja je v rneni>, slutnja o prezgodnji po-miladi Kai, ko bi se to svetlo solnce skrilo, ko bf ta priijetna tciplota izgi-nila — ko bi1 padel sneg.«
Vijolica ie1 vztrepetala. njeno mlado življenje se je zbailo takega gc-vora. Toda muren ji ie pripovedoval dalie o vetru im o fflrzlih nočeh. Pri-piovedoval ji je tudi o zimi, kako jo je preživel pod zemljo.
RazgovSrjala sta se dolgo, kakor pač dva dobra prjjatelia. ki1 se spet snideta po doteemi času.
Polslovi'la sta se komai pod' večer.
Muren ie romial nazai Premišljeval }e o- vijolici: »Prišla bo nocoj mrzla noč — vijolica se bo tresla mraza. Prebila ga bo — jutr.i pa se jaz preselim v ngeno bližino, tolažim jo, varujtem pred hudta vetrom, doikler se ne Vrne pomlad topla, vsa zelena, cvetoča — dokler se ne vrne maj. Potem bo brez skrbi, nič več se ]i ne bo treba bati vetra, nihče je ne bo srrcei lttrgati — varoval jo bom jaz!«
Tako je spotomia 'preudarjaf. Dospel ie počasi do svoje kočiice1 in ko je zaprl vratai. je posijaJa skoizi okence zvezda — vecernfca.
*
Posiialo ie že salnce v izbo, ko se je drugo jutro nruren prebudtl. Izmiučem od- včsraišniega1 dolgega pota ie trdno zasipal in spal, da> ga ie zdratniMo1 šele solnce. StopM ie na prag ter po^ledal okolo. Krasno^ lutro ie šetalo čez po'ljano.
Ali tam via. ¦bres^u, kjer ie ležala1 dolga' sencai, kamor še n(i dospelo solnce, tam1 se ie belil tanek prt — padla je ponoči. slana ...
Odšel je spet miuren na pot, toda žalostnih misli, otožnega srca. Dolgo ie hodil. Zavil ie krog bilke kot včerah ipa nii zazrl modre glaivice. Stoptl je na'pre.1 — vijolice nd bilo več ...
—.   234   >—
Zajokal je z velifco žalostjo in jokal. da si ie skoro izjokai oči Tisto pomlad. ob tihih jaisnih1 večerih ie oim prepevail na bregti le tožne jflasove, ki so1 šli kot težka misel čez polje...
*                *
In po tej oveneli viiolici, po teni mladera cvetu ie tudi meni iako
žal.-----------