XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS 
Ornitološki izlet na Cerkniško jezero 
dne 31. 5. 1992 
Ornithological trip to Lake Cerknica 
on May 31th, 1992 
Skupina ljubiteljev ptic iz Idrije in okolice se je, pod vodstvom spodaj podpisanega, odpravila 
na ornitološki izlet na Cerkniško jezero. V ranem poznopomladnem jutru smo se na terenu zbrali: 
Franc Urbas, Jaka Smodila, Slavko Jereb, Silvo Likar, Stane Černalogar, Edi in Vito Rupnik ter 
Peter Grošelj. 'Ker smo vsi imenovani doma s hribovskih krajev, so nas s svojo prisotnostjo 
vznemirile in razveselile predvsem tipične močvirske in ravninske vrste. 
Po grmovju in visoki zeleni travniški vegetaciji so prepevale močvirske trstnice in rjave penice. 
Poleg bifeja in balinišča smo opazili tudi posamezne brinovke. številne so bile rumene pastirice, 
ki so večinoma že hranile svoj zarod. En par je vztrajno nosil hrano na njivo, poraslo z lucerno 
poleg gostišča Mulec, kar je bilo za nas pravo presenečenje. številni so bili pari repnikov, ki so 
še gradili gnezda po nizkem grmičevju. Po zapuščenih jezerskih kolovozih so nas v zraku 
spremljale razburjene pribe, iz česar smo sklepali, da imajo v bližini že zvaljene mladiče , pa 
čeprav nismo našli niti enega. 
Na potepu od gostišča Mulec proti naselju Martinjak smo na vrhovih vrbovih grmov opazovali 
rjavoglavega srakoperja Lanius senator. Mnogi od prej naštetih udeležencev so ga tokrat v živo 
opazovali prvič. Rjavoglavi srakoper se ni pustil posebej motiti, če smo se mu preveč približali, 
je poletel na naslednji grm. Občasno se je spuščal za hrano in tla. Ko smo ga spravili na rob 
grmičevja, nas je v loku obletel ter se vrnil na mesto, kjer smo ga prvič opazili. 
Druga velika zanimivost za vse udeležence je bila črnonoga rjavka Aythya manla. Sredi 
močvirnatega okenca, zadnjih ostankov velikega jezera, je plaval lep, živo obarvan samec v 
svatovskem poletnem perju. Glavo in vrat je imel črno zelena, hrbet svetlo siv, oko zlato rumeno, 
kljun svetlo modre barve. Raco smo opazili z razdalje pril;)ližno 100 m, postopoma smo se ji 
približali na kakih 50 m. Po zaslugi daljnogleda, dobre vidljivosti in s Pareyevim priročnikom v 
roki je zamenjava s kako drugo vrsto izključena. 
Na istem jezerskem okencu so se poleg nje zadrževali še dve mali beli čaplji, en primerek 
sive čaplje ter trije rečni galebi, od teh dva v lanskem mladostnem perju. Naj mi bo še dovoljeno, 
da se obregnem ob ime obravnavane vrste: ali je bila raca »črnonoga«, kljub pozornemu 
opazovanju ne morem trditi, vsekakor pa ni bila »rjavka«; o rjavi barvi na njej ni bilo niti sledu. 
Ko smo se opazovanim ptičem še nekoliko približali, so se umaknili dlje na jezero; tudi racak je 
zletel v nizkem letu proti srednjemu delu jezera, se nekoliko preveč približal tam plavajočemu 
čolnu, sunkovito zavil v levo ter izginil v daljavi. 
Pozneje sem izvedel, da se je ta dan (nedelja, 31. 5. 1992) tam mudilo kar nekaj skupin 
ornitologov, vendar mi ni znano, da bi še kdo opazoval samca črnonoge rjavke. Navedena raca 
je v Sloveniji znana predvsem kot redek gost. Glede na to, da gnezdi visoko na severu Evrope, 
posebej vzbuja pozornost njeno pozno opažanje. 
Peter Groše]]; 
Godovič 124, 65280 Jdnja 
3